ra SOLKAN _ PRimjhSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 2LiX- * Štev. 110 (2420) Prispevajte za Dijaško Matico Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. post. 1. gr. TRST, sotota 9. maja 1953 Cena 20 lir Pomisleki proti nekaterim točkam ^^Tiil kitajsko-korejskih predlogov o ujetnikih današnji seji v Panmunjomu se pričakuje odgo* °r združenega poveljstva - in Njegova posvetovanja Eisenhowerjeve Izjave z vladnimi funkcionarji >SS%TON'*■ -v p°- (j ^ 111 krogih zatrjujejo, In n; Pr«dsednik Eisenhower *čerai-0^ svet°valci prišli na ključ«!113! konferenci do za-tajtv. ’ da i« treba zadnje ki-K°reii * korejske predloge o dj so n ?meklito proučiti in kgov atere točke teh pred-p°roča t®sPrej emljive- Kakor tjegovi 1Ek’ so Eisenhower in sode*avci zlasti na-raPskih « U’ da ki "Ete ev-*9v ^.kominformističnih dr-kot nev^6 na du2no Korejo Prem;,,, ra3ne s**e komisije za *tis, 2 ' Vendar pa se ima •og p , nudi omenjeni pred-8a3ania ag0 za nadaljnja potil, {ja' 111 Predsednik je skle-Nsto jj ®a bo skrbno proučil. veljstvu pos*a** navodila po Sv°je n zato da stavi ie amfrevdloge. Kakor se zdi, PofU 1n.*k» vlada 1 Poziv naj ItejS pvoje mnenje o teh jo vpras_" !gr' glede obširnej- Eanj. ki bi jih morala d °nfei-enca. Nekateri «5jstv’0 a *a treba upoštevati dovol- v Primeru. da «« 1 «a K; *’držev jetnike dolgo časa **9'e ni»wte aete iahko po- primeru, enih ji,s*Prikod kominformi-“ na Južno Korejo ^Ožni n^kah trojanski konj na pIe^"oreji. ra v s«dnik vojaškega odbo-Ve« SFe s*avniškem domu 9 bo a^°rt. danes izjavil, 1,0 99Vrniier*^a vlada verjet-a kitajsko . korejske k Dejal je, da bi Indi- fUPilio'£ _ 33 Prev, I?ev*ralnih držav, ki hivilo 6 jetnike, ki se Vrste repa*r*aciji, bila ne-tnirinii i °*anski konj. Pri-bil pf’ da bi v tej komisi-tbed 0 ® as Indije odločujoč fisije rilm' štirimi člani ko-*ke tj' lesovi Švice in Sved-!** in //,?vnali glasove Polj-d'ja n Short je dejal, da *Prejei 1 nevtralna, ker da je blišče kitajsko - korejsko 1,39 ujetIhj^(ie rea'tve vpraša* kij demokratični vodi- ci ;Venson, ki je sedaj v kjslso n 02načil kitajsko - kopiti m ed*°ge kot «tipični 2“vlaČB,aneveri>’ ki ima namen C -ati poga3an*a- tntorjg15^3 republikanska se-t«r Knowland in Smith, ^9rkm em°kratični senator "eSa ,.an' ki so člani senat-k. s Unanjepolitičnega odbo- pripomnil, da to ne pomeni »celotno in popolno podreditev vojaški sili«. Nato je dejal, da se na nobeno vprašanje ne sme gledati kot na izključno zunanje ali notranje vprašanje: «Vsako notranje vpraša- nje ima odmev na naše odnose s tujino«. Tako n. pr. je blaginja ameriških poljedelcev odvisna v veliki meri od zunanje trgovine. Predsednik je nato priporočal uvedbo liberalne trgovinske politike, poudarjal pa je, da je treba urejevati uvoz. Izjavil je tudi, da je v interesu ZDA pomagati drugim državam k blaginji. Govoril je nato o delu svoje uprave. V drugem govoru je predsednik ponovil glavne točke prejšnjega govora. Dejal je, da je njegova vlada sklenila voditi ((totalno, jasno in dosledno zunanjo politiko«. «Za totalno razumem, da ne sme zanemarjati nobenega področja in nobenega naroda sveta. Za jasno razumem, da mora temeljiti na moralni sili namesto samo na vojaški sili in mora biti jasna vsem tistim, ki nočejo hote zapreti oči. Za dosledno razumem, da jo je treba nadaljevati kljub vsakovrstnim krizam«. «Ne more biti pravega miru, je dejal Eisenhovver, če bo ta mir samo delen ali kaznovalen«. Glede Koreje je izjavil, da so Američani v mejah moralne korektnosti pripravljeni priti nasproti na polovico poti vsakomur, če so drugi pripravljeni z dejanji pokazati iskrenost svojih besed, V britanskem zunanjem ministrstvu se izjavlja, da britanska vlada ni še dobila u-radnega besedila kitajsko - korejskih predlogov in zaradi tega proučuje samo besedilo, 1vi a— *xu'a Dvaa^j- * S-arcrp „c^, r t j. celoten prevod osmih točk, ki jih je obrazložil pekinški radio. Poročilo skupin MSA WASHINGTON, 8. — Harold Stassen, ravnatelj uprave za medsebojno varnost, je danes objavil poročila ((ocenjevalnih skupin« ameriških gospodarstvenikov, ki so na kraju samem proučili vojaški in gospodarski položaj ter delo MSA v 14 deželah. Posamezne skupine so proučile položaj v Danski, Franciji. Grčiji, Italiji, Veliki Birtaniji, Nemčiji in zahodnem Berlinu, Turčiji, dri ?tv, kritizirali omenjene bi r ^n°wland je izjavil, u5 imT podlag> tega predlogi bj ®3a ta komisija večino, lot»liM naklonjena komin-Sved , otl}, ker da sta samo ti. Pj.a ’n Švica res nevtral-tkfl lpornnil je, da je Indija v 0zva2pravliarijem o Koreji drlj V (o - r.a*i samo dve državi, *9korZl*sk° in eno evropsko, ®VjCn n- pr. Pakistan in !**kvn"h°Wer *a danes sprejel ( '*Son!ga tejnika za obrambo ‘1 Im in generala Bradleya tšjsk-1, se> da so govorili o ki. »4: °'korejskem predlogu. zRn7. *1iaa strogo molči o 0 ,;, v°rih teh kakor “ V{er”V.a’. Prav tako kaKor ®isenha*Sniih razgovorih med in drugimi S° Pob.' *unkcionarji. Dali ni. *U. ufesa Pojasnila o odgo. ga mislijo zavezniki *oi 4aUuki 1 k' ii v k’*aisko-korejski delegaci. -i?^0'ver je imel sinoči ehi „°rku dva govora. V pr-^"tajo V°ru ie poudaril, da eio p0stati ZDA močne, če °stati svobodne, ter ne **ike take zunanje po- 9PtiBj,k' bo samo reakcija na Nra ? Politiko drugih. «Mir Ch. kar°neti na zdravih nače-viče Pa ne more biti, če je . ,mir ali Pirov mir«. Pir C k je tudi poudaril tla,.". ra ' hiti ■ "'''če,, mir na Korej Mstv bodisi za korejsko b So kakor tudi «za tiste, ,’i’ftieJaktevali pravico do po-°č v g.a zatočišča« Poudarja-»ejo^tn aost za ZDA, da osta-močne, je Eisenhower Belgiji, Luksemburgu, Nizozemski, na Formozi, Filipinih in v Indokini. Iz poročil je razvidno: Belgija, Nizozemska in Luksemburg: Stvarna pomoč ECA in MSA je v zvezi t lastnim trudom teh dežel imela za posledico povojno gospodarsko zboljšanje in tako lahko Holandska in Belgija danes stojita na lastnih nogah in izvajata važne vojaške programe. Danska: Glavni smoter Marshallovega načrta je bil dosežen in tako Danska ne potrebuje sedaj gospodarske podpore. Francija: Načrti Marshallo- vega načrta so bili Franciji v kritičnem času v ogromno pomoč, Francija bi se ne mogla postaviti na lastne noge brez te pomoči. Nadaljnja ameriška podpora je potrebna, kajti položaj v Franciji bi lahko spet postal tako eksploziven, da bi spravil v nevarnost vse obrambno delo v zahodni Evropi. Združene države morajo poleg tega bistveno pomagati Franciji v vojni v Indokini. . Nemška zvezna republika in zahodni Berlin: Gospodarska obnova Nemčije je bila najmočnejša in najtrdnejša od vseh evropskih dežel; v štirih letih se je razvilo močno gospodarstvo. Omejena dolarska pomoč bo še potrebna za vzdrževanje, nastanjevanje in prevažanje beguncev v Berlinu. Grčija: Ameriška pomoč od leta 1947 dalje je bila neprecenljive vrednosti za Združene države, ker je preprečila, da bi postala Grčija sovjetska podložniška država. Priporoča se nadaljevanje gospodarske pomoči in dobav opreme za grške vojaške sile. Italija: Ocenjevalna skupina se zavzema za ponovno ocenitev ciljev MSA. pri čemer izjavlja. da je prvotni smoter gospodarske pomoči dosežen in da naj bi bodoča dejavnost v Italiji bila omejena na prispevek za obrambo Evrope. Velika Britanija: Sedanji gospodarski položaj je v »rahlem daljnja gospodarska pomoč v obliki of shore naročil vojaškega blaga za dobo treh let. ((Najvažnejši činitelj v bodočnosti svobodnega sveta je ozko sodelovanje med Združenimi državami in Veliko Britanijo«. Vojaški proračun ZDA WASHINGTON, 8. — Eisen-hovverjeVa vlada je predložila kongresu načrt proračuna državne obrambe. Eisenho-werjev načrt je za 2,4 milijarde nižji od prvotnega predloga, ki ga je pripravila Trumanova vlada. Eisenhovver je zni- žal predvsem izdatke za letalstvo, nekoliko pa je povečal izdatke za vojsko. Celotni vojaški proračun znaša zdaj 43,2 milijard dolarjev. Obrambni proračun predvideva naslednje glavne kredite: za vojsko 13.671 milijonov dolarjev, za mornarico 9.651 milijonov dolarjev, za letalstvo 11.688 milijonov dolarjev in za potrebe obrambnega ministrstva milijardo dolarjev. Poleg tega je Eisenhower zahteval 36 milijard za vojaške dobave, ki bodo naročene letos, izvršene pa šele v prihodnjih letih. NOVI DELHI, 8. — V bližini Novega Delhija se je danes zrušilo letalo družbe «AIR -Indiaii. pri nesreči je zgubilo življenje 13 potnikov in 5 članov posadke. apoveduje e reforme Zadevni načrf bo predložen v forek Zmanj« sanje proračuna za sfo milijard frankov LYON, 8,— Ministrski predsednik Maiier je nocoj govoril v Lyonu in je poudaril potrebo ustavnih reform, ki naj utrdijo oblast vlade in naj omogočijo ildelavo dolgoročnih načrtov, Mayer je izjavil, da letno glasovanje proračuna pomeni oviro, ki ali ministre in državno industrijo, «da ostajajo v popolni negotovitvi ali pa z zaprtimi očmi prevzamejo obveznost za prihodnosti). Po Mayetjevem mnenju bi morali imsti izvršilni organi oblast, da lahko ((eliminirajo trajne vzroke« nenehnega dviganja državnih izdatkov z upravnimi reformami, ki naj ne bi bile ,:;iejene na eno leto. Nato je Mayer sporočil, da bo v torek predložen načrt za ustavno reformo. Pojasnil je, da se ta načrt nanaša samo na omejeno štci lo"točk, ki jih vsebuje resolucija, ki sta jo odobrili obe zbornici Dejal je nato; »Nekatere od teh točk so važne; vzpostavitev dekreta za zaključek in prekinitev zasedanj, odprava stalne parlamentarne nedotakljivosti, ki se je danes praktično spremenila v neke vrste nekaznivo-sti, odprava dvojne investitu-re, poenostavitev postopka za glasovanje o zaupnici in vzpostavitev zakonodajnega dvogovora med obema skupščinama, ki naj da republiškemu svetu vlogo, ki jo morajo imeti senatorji v državi, ki trdi, da ima dve skupščini, izvzem-ši kar se tiče dokončnega glasovanja«. Končno je Mayer sporočil, da bo v torek uradno napovedal varčevalne ukrepe, ki so bili določeni za sedanjo poslovno dobo in glede katerih ni potrebno odločanje skupščine. Z druge strani je neki vladni predstavnik nocoj izjavil, da bo proračun znižan za več ko 100 milijard frankov, od katerih 75 z znižanjem nakazil, drugih 36 pa s črtanjem izdatkov. Velik uspeh laburistov na angleških upravnih volitvah Konservativci so povsod močno nazadovali, kominformisti pa so izgubili še tisto malo, kar so še imeli - Laburisti bodo zahtevali nove parlamentarne volitve? - Butler o ameriški pomoči LONDON 8. — Pozno ponoči so bili objavljeni dokonč. ni rezultati delnih upravnih volitev v Angliji. Rezultati ka žejo na znaten napredek laburistov, ki so pridobili 363 novih sedežev, medtem ko so jih konservativci izgubili 250, neodvisni .(s konservativno tčndenco) 102, liberalci 4, kominformisti pa 8. LONDON, 8. — Čeprav še niso znani dokončni rezultati delnih upravnih volitev v Angliji, je vendar razvidno, da so laburisti dosegli velik uspeh. Konservativci so precej izgubili, prav tako tudi neodvisni, ki podpirajo konservativce. Pravo katastrofo so doživeli kominformisti, ki po doslej znanih rezultatih niso ohranili niti enega sedeža od tistih malo, ki so jih prej še imeli. Danes zvečer so bili znani rezultati iz 27 od skupnih 28 volilnih okrožij v Londonu. Po teh rezultatih imajo laburisti 819 sedežev (pridobili so jih 120), konservativci 470 sedežev (111 izgubljenih), neodvisni 1 sedež (2 izgubljena), VHTIKHN VEDH0 BOLI POSEGU v Italijansko volilno kampanja Vzporedno s pastirskimi pismi Škotov objavlja „0sservatore Romano" direktivne članke za propagando cerkvene hierarhije v korist demokristjanov - Državni uradniki bodo dobili predujem na trinajsto plačo - Sporazum o notranjih komisijah - Stavka bančnik nameščencev (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Medtem ko se v vsej Italiji množijo pastirska pisma, ki poučujejo vernike, koga ne smejo voliti, in jim v bolj ali manj odkriti obliki zabičujejo, naj oddajo svoj glas za edino zveličavno de-mokristjansko stranko, vatikansko uradno glasilo «Osser. vatore Romano« sistematično nadaljuje z nekakim načelnim drznejšega vmešavanja Vati. kana in njegovih podružnic v italijansko politično življenje in obenem daje smernice za škofovsko volilno propagando. Danes objavlja «Osservato-re» tretji članek o ((katoličanih in volitvah«, ki se ukvarja z »obrambo enotnosti katoličanov«. Pod «enotnostjo katoličanov« razume vatikansko gia. silo seveda enotno glasovanje za demokristjanske kandidate, Glavni razlog, s katerim utemeljuje «Osservatore Romano« to direktivo je, da «javno mnenje ne bi znalo pravilno o. ceniti, kakšen je dejanski vpliv katoličanovi), ee bi bilo »razkropljeno glasovanje in Zamenjan vrhovni poveljnik francoskih sil v Indokini Nadaljujejo se posvetovanja zahodnih vlad zaradi napada na Laos - Posebna ameriška pomoč 60 milijonov dolarjev Franciji • Hudi boji med burmanskimi in kuomintanškimi četami ob burmansko - kitajski meji - Burma odklanja udeležbo na konferenci, na kateri bi bili tudi kuomintanški predstavniki PARIZ, 8. — General armadnega zbora Henri Navarre je bil imenovan za novega vrhovnega poveljnika francoskih sil Indokini. Navarre je bil do sedaj načelnik glavnega štaba maršala Juina, vrhovnega poveljnika atlantskih sil v srednji Evropi. Dosedanji vrhovni poveljnik v Indokini je bil general Salan. To je bilo danes sklenjeno na seji vlade, ki je razpravljala o položaju v Indokini. Glede pričakovanega imenovanja generalnega komisarja v Indokini je glasnik vlade izjavil, da so odločitev o tem odložili. Zaradi tega bo minister za pridružene države Jean Letourneau še dalje začasno vodil posle tega komisar jata V Saigonu so danes objavili besedilo dveh pisem, ki sta sj ju izmenjala vietnamski ministrski predsednik Van Tam in francoski minister za pridružene države Jean Letourneau Van Tam pravi v svojem pismu med drugim, da bo njegova vlada še nadalje izvajala politiko sporazuma in g delovanja s Francijo, ter po. udarja, da se mora francoska vlada obvezati, da bo s SVo,e strani vodila poliiiko. vj ,. * bo tesno koordinirana z vietnam sko politiko najsi bodo 0k liščine kakršne koli, zlastj u če bi se kominformistična rovna ofenziva razširi]a n" Južnovzhodno Azijo. Vietn ski ministrski predsednik8m" raža tudi bojazen v zve • govoricami o možnosti * nacionalizacije« indokiuJvL ga spora in morebitne u«» vitve »vmesne države« v j°" lja Letourneau, da Francija ne bo dala nobene pobude in sklenila nobenega dogovora o katerem koli vprašanju, ki zadeva Vietnam, ne da bi bila vietnamska vlada prej vprašana za mnenje in ne da bi uradno dala svoj pristanek. S-- posebno zagotavlja Letourneau, da bo Vietnam vprašan zi mnenje, preden se napravi kakršen koli korak v zvezi z napadom na Laos. S tem v zvezi pojasnjuje, da bi v primeru, da bi se zdelo umestno predložiti zadevo OZN, Pa' riška vlada prej sklicala sestanek vrhovnega sveta lranc° ske unije, zato da slisi mn nje in priporočila. Predsednik vojaškega odbo- seaiiiA- »-.F- ■ Mr j ameriški P da bi o dokini. V svojem odgovoru zagotav- ra v ameria«.* « zbornici je danes izjavil, bi upiranje ^C1Jrazpravljali ToZN Tahko3 imeloP neugo- T a ’ pv v washingtonskem den odmeVk b0 moral ta gla-k°ngresu, k . lndokini y sovati o *roračunskcm letu. i vdTe nato, da Franciji na-r ekuje njeno sedanje stališče njena kolonialna politika, V pariških dobro obveščenih u,p»ih izključujejo za sedaj. 5 bo francoska vlada dala nobudo za predlog konference petih, na kateri naj bi proučili vprašanja Daljnega vzhoda Kakor je znano, so neka-3 teri časopisi nakazovali t° možnost, a so pripisovali za-devno pobudo Veliki Britaniji V britanskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je britanska vlada v stalnem stiku z vladami držav, ki so priza-dete zaradi položaja v Indokini. Medtem je ravnatelj MSA, Harold Stassen na tiskovni konferenci sporočil, da so ZDA dovolile Franciji posebno pomoč 60 milijonov dolarjev za okrepitev francoskih in domačih čet v Indokini. Dodal je da je bil znesek že akreditL ran francoski vladi iz sklada ameriške pomoči tujini. Stassen je tudi izjavil da ie bil ta program pomoči izdelan na zadnjih pariških sestankih NATO in po začetku r.apada na Laos. Potrdil iP j- so v zadnjih tednih posp^U pošiljanje vojaškega materia la francoskim ,n domačim tam v Indokini. Iz Laosa javljajo Ho letalskih izvidniških pole?«! dobili vtis da se Hočiaffove čete se dalje umikain nove dalji 80 kilometrov 0d T r3Z" rr.b.n«. niso ga zbiranja čet. Tudi „ j vlada zatišje. drugod Iz Ranguna javiiain p Burma zavrnila ami - 36 log, naj bi sklican \ 1 pTed' co predstavnikov r nferen" landije, Kuomi?L me' Tai' ^ bi razpravljga ln ZDA' 000 ki naj bi razprav, ** “ ku 12.000 kUomin !la °uml' jakov iz Burme Kat" V,°' je Burma sporočim ?r se ' sli sodelovati eri u J16 ml* ki bi se je uripi -konferencl’ Kuomintanga ?lezih delegati gala, naj bi zn/ 36 predla' in kuomintanški Tailandija, skupaj ra * Predstavniki za umik ome"YJ'1“ 0 načrtu in naj bi ga "3 h vo*akov v proučitev hPotem predložili Medtem iav?rmanski vladl' vojno ministrstv Jburmansk0 ku hudi boji m a so v te‘ tami in kitajsk?d vladnimi, č!' v okraju Kent, namonalisti meji. ntunS °*> kitajski delo katoličanov na vseh mogočih političnih področjih« in da nihče ne bi vedel, «kje so in koliko je vernih državljanov« — kot da so volitve ljud. sko štetje in statistika praktič. nih katoličanov. Vatikanski dnevnik pravi, da «pogoji, ki j i!. je ustvaril novi volilni zak n. ne dovoljujejo slepomišei ia: ali so katoličani kar najbolj strnjeni, ali pa ne bo mčen potrebni o •*we-p,rittfr,'Tfcr'b j začel delovati mehanizem «na grad večini«, ki naj mimogrede spremeni še demokristjan-sko relativno večino med volivci v absolutno večino v parlamentu. Kakšno težo ima lahko takšno neposredno poseganje cerkvene hierarhije pri oblikovanju volilnih rezultatov v Italiji, je povsem jasno. Zlasti velja to za južno Italijo — kjer pridejo, kot je nedavno ironično zapisal tednik «11 Mondo«, «trije škofje na enega kandidata« — in za njeno neorientirano volilno množico V rimskih političnih krogih sodijo, da je glavno prizadeva-nje_ Vatikana naperjeno proti možnosti, da bi desnica (zlasti pa monarhisti) pobrala demokristjanom preveč glasov in to spet predvsem na Jugu. Docela v skladu z današnjo tezo vatikanskega glasila je že včeraj De Gasperi v govoru v Ascoli Pičeno omenil, da mu ne ugaja način, kako monarhisti razumejo krščanstvo... De Gasperi se je danes zjutraj vrnil v Rim, kjer je imel nekaj posvetovanj — iz katerih se je izcimilo tudi nekaj obljub državnim uradnikom —, jutri pa bo odpotoval v Genovo, kjer bo prisostvoval splovitvi ladje »Cristoforo Co-lomboii, sestrske ladje znane «Andrea Doria«, v nedeljo popoldne pa bo govoril na glavnem genovskem trgu. V ponedeljek bo za dva dni odpotoval v Pariz na sestanek ministrov evropske obrambne skupnosti, nato pa se bo spet vrnil v Italijo in se posvetil volilni kampanji. Danes je vlada poskušala nekako prehiteti sindikate v zadevi s predujmom državnim uradnikom. Po razgovoru med De Gasperijem in Pello in nekaj ur potem, ko je Gronchi dejal predstavnikom CGIL, naj počakajo na vladin odgovor do torka, je bilo izdano poročilo, ki v glavnem potrjuje govorice ki so se pojavile že včeraj, o dodelitvi predujma na trinajsto plačo za državne nameščence. Poročilo pravi, da bo vlada — ker se zaveda, da se bo izdelava novega zakona o državnih nameščen, cih, ki naj dokončno uredi celotno vprašanje, zavlekla — predlagala novemu parlamentu, naj odobri izplačevanje trinajste plače na obroke in naj se prvi obrok izplača s 1. julijem. Tako upa vlada v borbi s CGIL za glasove državnih uradnikov zmagati z obljubo, da jim bo izplačala pet ali deset tisoč lir že julija namesto decembra. Na sindikalnem področju so zabeležili danes še en pomemben dogodek: predstavniki Confindustrije in sindikalnih organizacij so podpisali sporazum o notranjih komisijah. Pogajanja o tem se vlečejo že od leta 1949, ko je Confindustria odpovedala sporazum o notranjih komisijah od 7. avgusta 1947. Novi sporazum obnavlja v glavnem starega z nekaterimi manjšimi spremembami; zdi se, da nenadna popustljivost industrijcev ni brez zveze z volilno kampanjo- Sindikalne organizacije bančnih uslužbencev so sklenile nadaljevati s stavkovnim gibanjem, ker pogajanja z deloda- jalci niso kazala na uspeh. Sindikalne organizacije so proglasile za prihodnji teden štiridnevno stavko od 12. do 16. maja, obenem pa so se obrnile na De Gasperija s prošnjo, naj posreduje. A. P- Bombe in aretacije . v AreMmi BUENOS AIRES, 8. — Zaradi eksplozije bombe so bile včeraj ponoči v Buenos Airesu ranjene tri osebe. Bombne eksplozije so v zadnjem času v Buenos Airesu precej na dnevnem redu, vendar je bi-laP včerajšnja bomba mnogo močnejša kot običajno. Policija je medtem sporočila, da je odkrila novo teroristično organizacijo. Poročilo dodaja, da je policija izvršila 12 aretacij in zaplenila velike količine orožja in municije. Zdi se, da je med aretiranimi tudi German Sanchez, bratra. nec polkovnika Francisca Sua. reza, voditelja uporniškega gibanja, ki je bilo zatrto v septembru 1958. Orožje in munici. jo so baje našli v hišah štirih Sanchezovih prijateljev, med katerimi je tudi neka ženska, Helena Carranza, bivša uradnica pri prosvetnem ministrstvu. Kot nadaljuje policijsko po. ročilo, je danes odkrita teroristična skupina delovala neodvisno od ostalih terorističnih skupin, ki so jih v zadnjem času odkrili skoraj vsak dan eno. Devet izmed aretiranih dvanajst oseb dolžijo, da so nastavile bombe, ki so eksplodirale J. maja zjutraj v Buenos Airesu. Tudi v mestu San Miguel de Tucuman so danes izvršili šte. vilne aretacije pod obtožbo protidržavnega delovanja. A-retirali so tudi nekaj članov jcominformistične stranke. Policija poroča nadalje, da je odkrila velike zaloge orožja na številnih veleposestvih v pokrajini Buenos Aires. V eni sami «estanciji» so zaplenili 77 pušk Winchester, 20 pušk Remington, 120 karabink raznih tovarn ter brzostrelke, pi. štole in dinamit. O hišnih pre. iskavah in aretacijah poročajo iz raznih krajev v okrajih Dor. rego, Tornquist, Delta Ventano in Villarino. Danes so aretirali tudi pet tujih državljanov, in sicer zaradi kupčij z valutami. Tihotapsko organizacijo je vodil, kot kaže, neki aristokrat romunskega rodu. Uradno zanikujejo, da bi imelo pet aretiranih tujcev zveze s terorističnimi organizacijami. da je treba zastaviti vse sile za prispevanje k omilitvi napetosti, ne da bi zmanjšali na. pore za povečanje skupne sile in možnosti odpora proti slehernemu napadu. Poročilo pra--vi na koncu, da morajo kominformisti dokazati miroljubne namene z dejanji in ne z besedami. St. Laurent je danes govo- Zaključeni razgovori med Kanado in ZDA WASHINGTON, 8. — Po zaključku razgovorov med Ei-senhowerjem in kanadskim ministrskim predsednikom St. Laurentom so objavili uradno poročilo, ki pravi med drugim, da zadnji razvoj položaja na Koreji vzbuja večje upanje, toda v Laosu je bilo izvr. šeno napadalno dejanje, ki bi lahko imelo resne posledice za Tailandijo in za vso Južnovzhodno Azijo. Poročilo nadaljuj«, da je bilo dogovorjeno, je izrazil upanje, da bodo ZDA dale pobudo za svobodnejšo politiko na področju zunanje trgovine, zlasti glede carinskih tarif in sorodnih vprašanj. Govornik ni prikrival zaskrbljenosti v Kanadi zaradi možnosti spremembe ameriške trgovinske politike ter je de- | lih jal, da je naklonjen politiki, ki je označena pod geslom »trgovina, ne pomoč«. Z druge strani je pripomnil, da se ZDA ne bi smele bati široke konkurence pri uvozu iz drugih zahodnih držav, ker bi imele veliko korist od povečane gospodarske blaginje teh držav. kominformisti nobenega sedeža (8 izgubljenih). V raznih krajih izven Londona so laburisti pridobili 285 novih sedežev, izgubili so jih pa 51, medtem ko so konservativci dobili 82 sedežev, izgubili so jih pa 212. Neodvisni so na novo pridobili 28 sedežev, 128 pa so jih izgubili. Laburisti so pokazali, da so ponovno najmočnejša stranka v Angliji. Sicer pa so tudi pri parlamentarnih volitvah leta 1951 laburisti dobili 230 tisoč glasov več kot konservativci, v parlamentu pa so v manjšini zaradi volilnega sistema. V londonskih političnih krogih najbolj poudarjajo, da so si laburisti pridobili večino v 9 važnih mestih, med katerimi so tudi velika industrijska središča Manchester, Leeds, Plymouth in Nottingham, znatno pa so zmanjšali konservativno večino v mnogih drugih mestih. V Londonu so odvzeli konservativcem nadzorstvo nad dvema mestnima okrajema, glasove in sedeže pa so pridobili v vseh okrajih, celo v aristokratskem središču Kensington. Glavni tajnik zmagovite laburistične stranke Morgan Philips je danes izjavil: «Zelo smo zadovoljni z dosedanjimi rezultati volitev. Ti rezultati dokazujejo, da simpatije volivcev do laburistične stranke v vsej deželi naraščajo in da je zaupanje ljudstva v našo politiko vedno večje«. V konservativnih krogih seveda jo zanikujejo, da bi imele volitve tak pomen in zlasti poudarjajo nizko volilno udeležbo, ki pa je pri uprav- * ,.-!iutahL v Anrhii jen pojav. Vendar v londonskih političnih krogih že zdaj ugibajo o političnih posledicah laburističnega uspeha. Ker imajo konservativci v parlamentu samo 15 glasov večine, bi po strogih parlamentarnih pravi-lahko položaj razjasnile nesle občutnejšo večino v parlamentu. Zdaj so seveda konservativci to upanje opustili. Zato pa pričakujejo, da bodo laburisti zahtevali izvedbo novih volitev, čeprav sodijo, da bi tudi laburisti rajši še nekoliko časa počakali, ker mislijo, da bodo medtem svoj položaj še bolj utrdili. Poleg tega se vsi nekoliko bojijo, da bi utegnila biti pri prezgodaj razpisanih volitvah volilna udeležba precej nizka ker bi bile to že tretje parlamentarne volitve v štirih letih. V spodnji zbornici se je vče-__ raj zvečer zaključila prora1'^ čunska debata. Finančni mini- -' ster Butler je v zaključnen?"• govoru med drugim napove-., dal, da bo ameriška obramb^1'' na pomoč Angliji v finančnemu letu 1953-54 za polovico nižja kot v tekočem finančnem letu, vendar pa lahko Anglija pričakuje znatno povečanje dohodkov iz naročil «off shore«. ki znašajo že sedaj 340 milijonov dolarjev. Butler je dejal, da kaže Eisenhowerjev predlog kongresu o pomoči tujini, da bo ameriška obrambna pomoč spremenila obliko. Eisenhovver je zahteval od kongresa za Anglijo kredite za 200 milijonov dolarjev, in sicer 100 milijonov za letalsko proizvodnjo in 100 milijonov za nova naročila «off shore«. samo nove splošne volitve. Ni še dolgo od tega, ko so v konservativnih krogih govorili o možnosti, da Churchillova vlada razpiše parlamentarne volitve še letos poleti ali jeseni; konservativci so upali, da so medtem med volivci pridobili in da bi jim nove volitve pri- Ugodne perspektive za razvoj trgovine z Nemčijo Zaključeno je posvetovanje s poslaniki v zahodnih državah Manever mednarodne kominformovske sindikalne zveze (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — V Beogradu se je danes končalo redno posvetovanje državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča z jugoslovanskimi diplomatskimi zastopniki v Londonu, Parizu, Bonnu in Rimu. Posvetovanja, ki je trajalo tri dni, so se udeležili tudi številni visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve in novi jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Nikolič. Jugoslovanske diplomatske predstavnike sta med njihovim bivanjem v, Beogradu sprejela tudi predsednik republike maršal Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas. Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se že dalj časa mudi v Bonnu v Zahodni Nemčiji, se razgovarja z nemškimi zastopniki med drugim tudi o jugoslovanskih predlogih glede načina plačevanja jugoslovanskih obveznosti. Cilj jugoslovanskih predlogov je — je izjavil v zvezi s tem Jugopressu jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič, ki je prispel na posvetovanje v Beograd — da se vzporedno z rešitvijo finančnih obveznosti Jugoslavije zagotovi gospodarska izmenjava med obema državama v dosedanjem obsegu. ((Jugoslavija upa, je poudari) dr. Ivekovič, da bodo njeni predlogi ugodno sprejeti v nemških gospodarskih krogih, zlasti pa pri zastopnikih nemške industrije, ki je dobila velika naročila za opremo jugoslovanske ključne industrije. Prespektive nadaljnjega razvoja trgovine med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo so zelo ugodne in zanimanje za ta razvoj je obojestransko«, je zaključil jugoslovanski veleposlanik v Bonnu. Sredi maja bo prišla na neuraden obisk v Jugoslavijo turška gospodarska delegacija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki za industrijo in trgovino. Med članstvom jugoslovanskih sindikatov je vzbudil precejšnje zanimanje poziv kominformovske mednarodne sindikalne zveze konfederaciji svobodnih sindikatov za skupni sestanek predstavnikov obeh sindikatov zaradi združitve naporov za obrambo miru in vzpostavitev enotnosti. Clan glavnega sveta sindikatov Jugoslavija Milan Slani ocenjuje v izjavi za radio Beograd ta poziv kot manever svetovne sindikalne federacije, ki je v tesni zvezi z novo taktiko sovjetske vlade po Stalinovi smrti. Milan Slani je prikazal v svoji izjavi dosedanjo politiko in manevre kominformovske svetovne sindikalne zveze, ki je vedno služila kot propagandistično sredstvo sovjetski vladi in njeni politiki, ter ugotavlja, da pozivu svetovne sindikalne zveze ne gre za vzpostavitev enotnosti, temveč da ima za cilj razbijanje enotnosti mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, da bi politika sovjetske .vlade dosegla svoje cilje. Zveza študentov in ljudska mladina Jugoslavije sta dali na razpolago inozemskim študentom, ki bodo letos obiskali Jugoslavijo, letovišča v Dubrovniku, Splitu, Crikvenioi, Novem VinodOlu, Zadru in v nekaterih drugih krajih. Razen tega si bodo inozemski študenti ogledali tudi Beograd,, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in druga republiška glavna mesta. 13. B. Izredno zasedanje nemške 2gornje zbornice BQNN, 8. — Predsednik Bundesrata Reinhold Maier je sporočil, da so sklicali za 15. maj izredno sejo Bundesrata. Dodal je, da sta se Adenauer in vodilni odbor liberalne stranke «do neke mere sporazumela« glede «nekega predlo, ga liberalne stranke«; Majer pa ni hotel navesti podrobnosti o tem predlogu. Djilie ie Mater izjavil, da se je Adenauer odpovedal načrtu, ki ga je izdelal in ki se nanaša na ratifikacijo bonn-skih in pariških dogovorov. Končno je Maier izjavil, da njegova vlada ne bo predložila nobene resolucije ua tem zasedanju. Hammarskjoeld obiskal Eisenhovverja WASHINGTON, 8. — Predsednik Eisenhovver je danes sprejel glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda. Razgovor je trajal dvajset minut. Po razgovoru je Hammarskjoeld izjavil, da je napravil ((vljudnostni obisku in da se z Ei-senhovverjem ni razgovarjal o določenih vprašanjih. Izjavil je tudi, da ni bilo govora o korejskem vprašanju, pač pa o Združenih narodih. KAIRO, 8. — Konferenca zunanjih ministrov arabskih držav, ki se je včeraj začela v Kairu, je imela danes svojo drugo sejo. Na prvih dveh sejah so pregledali položaj v arabskem svetu, da se sporazumejo o skupnem stališču arabskih držav glede vprašanj, o katerih bodo razpravljali ob priliki obiska ameriškega državnega tajnika Fo-sterja Dullesa v arabskih prestolnicah. :______ Petnajst ladij pšenice na Reki REKA, 8. — V pristanišče na Reki že nekaj dni prihajajo prekooceanske ladje s tovori pšenice, ki jo je Jugoslavija kupila za ublažitev posledic lanske suše. V pristanišču je zdaj pet ladij iz ZDA, ki izkrcujejo 45.000 ton pšenice.' V prihodnjih dneh bo prišlo v Jugoslavijo še 10 velikih ladij s približno 100.000 tonami pšenice in koruze. Ugodno deževje v vsej Jugoslaviji LJUBLJANA, 8. — Veliko deževje, ki je zajelo včeraj skoraj vso Jugoslavijo, se še vedno nadaljuje. Največ padavin je bilo v Sloveniji, v Gorskem Kotaru, v Srednjem Primorju in na Hrvatskem sploh. V goratih predelih Slovenije nad 1000 m nadmorske višine sneži, prav tako tudi v nekaterih predelih Bosne in Hercegovine. V nekaterih predelih Jugoslavije je padala včeraj in danes tudi toča, vendar ni napravila mnogo škode, razen ponekod v Slovenskem Primorju. Po mnenju jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov bo letos v Jugoslaviji zaradi obilnih padavin zelo dobra letina v vseh predelih od Makedonije do Slovenije PRIMORSKI DNEVNIK 9. maja l953 Laž in resnica sta sestri; ednako opravljeni hodita druga tik druge in z ednakimi očmi gledata v svet. I. MENCINGER Danes, sobota 9. nuja Gregorij, Prv.inlca, . ob Sonce vzide ob ■ 4.« m Luna 19.31. Dolžina dneva 14.3». »L vzide ob 2.24 in zatone ob iw» Jutri, nedelja 10- mala Antonin. Dvorna _ Od 60 do 100-odstotno uničeni nasadi gospodarstvenikovi Gradca v Škofijah, Plavjah, Badihi, pri Sv. Antonu in v coni B Večina trt ne bo rodila 2 do 5 let - Njive v najbolj prizadetih vaseh bo treba zasaditi z novimi kulturami Oblasti v coni B podvzele prve ukrepe za pomoč, medtem ko se v coni A za katastrofo sploh niso zmenile • Nabiralna akcija med sindikalnimi podružnicami uhani 50 hektov vina, letos niti enega! Ostal je samo lat-nik pred hišo, pa še tam bosta dozorela samo kaka dva grozda. Poglejte to trsnico! Dve leti sem se ukvarjal z njo, jo negoval, prekopaval in letos bi moral biti trud, ki sem ga vložil v te vrste, bogato poplačan. In kaj je ostalo? Golo steblo! Razcefrano listje, če ga je sploh še kaj ostalo! Grozdička nobenega!« Kmet je prijel za razcefran list in ga zmečkal v roki. ((Skoraj pol ure je padala, suha suha! Brez kapljice dežja. Potem se je pomešala z nalivom, ki je lil še nekaj časa in ko je končalo, je bilo vse na okrog belo. Kot pozimi! Poglejte ta hrib! Od tukaj pa preko naših njiv v Ankaranu, čez Škofije, Plavje, Badiho, Sv. Anton in tja naprej jo je vrag nesel. Le kaj bomo storili? Trte bom moral porezati, da bo vsaj k letu kaj pridelka. Drugače smo dobri za tri leta!« Vrgel je zmečkan list od sebe. Niti enkrat ni izgovoril besedice «toča», kot da bi se bal, da bo zopet od nekje prihrumela, spoglejte to njivo! Ali veste kaj je tukaj raslo? Krompir! Ali se sploh pozna, da so se tod še včeraj bohotila krompirišča. ki jih je bilo veselje pogleda?» Sklonil se je in izgrebel iz zemlje nekaj drobnih krompirjev. Zdelo se je, da jih bo jezen vrgel proč, a se je premislil in jih zagrebel nazaj v zemljo. Stopil je nekaj korakov naprej in se ustavil pod oljko. Vešče je pregledal košato vejo in zamahnil z roko: «Lani sem pridelal 6 hektov olja, moj brat 3, letos nič! Z bratom bi morala pridelati 11.000 ecuket», letos ne bo nobene! Tukai je bil vsajen paradižnik. ali kaj vidite? Ne? Na žalost, tudi jaz ne. Poglejte to smokvo! Med vsemi je Prejeli smo: Skupina neodvisnih Slovencev je poslala našemu uredništvu v objavo naslednjo «IZJAVO«, ki jo objavljamo, ker omenjena skupina nima svojega glasila in ker je naš n 11 o fronte, ki je sestavni del Liste slovenske skupnosti, kateri pripada tudi Skupina neodvisnih Slovencev. IZJAVA V zvezi z izjavo, ki jo je podal — ne vemo, v čigavem imenu — o vprašanju STO g Branko Babič, bivši predsednik OF za STO, na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani in jo deloma ponovil v članku, objavljenem v Primorskem dnevniku dne 1. maja 1953., ugotavljamo sledeče: Gornja izjava g. Babiča je v očitnem navzkrižju z volilnim programom Liste slovenske skupnosti, na katerega so ob priliki zadnjih občinskih volitev pristali tudi odgovorni predstavniki OF za STO. Ta izjava je tudi v grobem ne- • soglasju z voljo celokupnega našega prebivalstva, ki slej kot prej vztraja na zahtevi, da se Svobodno tržaško ozemlje po določilih mirovne pogodbe končno uresniči in da se zajamčijo njegova resnična neodvisnost m nedeljivost, slovenskemu in brvatske-mu ljudstvu pa dejanska enakopravnost z Italijani, kakor zahtevata duh in besedilo mirovne pogodbe. Obžalujemo, da se s takimi neodgovornimi izjavami zanaša zmeda med naše prebivalstvo in ne dvomimo, da bodo naši občinski svetovalci kakor doslej tudi v 007 doče ostali zvesti besedi, dani ljudstvu, ki jih je izvolilo in edino kateremu so odgovorni za svoja dejanja. V Trstu, dne 7. maja 1(*3. Skupina neodvisnih Slovencev K gornji izjavi pripominjamo sledeče: 1. Ni res, da se ne ve, v čigavem imenu je Babič podal v Ljubljani zadevno izjavo. Vodstvo Skupine neodvismh Slovencev dobro ve, da je Babič bivši predsednik Osvobodilne fronte, kot v izjavi še posebej poudarja in da ni več funkcionar Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje. On je govoril v svojem imenu kot sleherni delegat na podobnih kongresih političnih organizacij. 2. V našem dnevniku od 6. t. m. smo poudarili v tej zvezi, da je naše politično stališče o tem vprašanju prišlo do izraza v prvi točki programa Liste slovenske skupnosti, katerega tudi dosledno izvaja. 3. Prepričani smo zato, da b odo občinski svetovalci izvoljeni na Listi slovenske skupnosti nadaljevali z borbo za uresničenje njenega programa in za izvojevanje vseh nacionalnih in socialnih pravic našega ljudstva na tem ozemlju. 4. Čudno pa se nam zdi, da se je vodstvo Skupine neodvisnih Slovencev tako zelo razburilo zaradi ljubljanske izjaue, medtem ko zdelo vredno povedati svojega mnenja, ko je Agneletto kot predsednik SDZ v svojem glasilu večkrat ostudno napadel prav tisto Jugoslavijo, ki ju edina branila in brani ter jamči, da tržaški Slovenci nismo zopet padli v popolno rimsko suženstuo. Takšno izjavo Neoduisntb bi tržaški Slovenci z zadovoljstvom sprejeli, najbolj trpežna, saj ima kot usnje debele liste in njen plod je zdaj trd ko kamen. Toda kaj je od smokve ostalo? Razcefrano listje, kot da bi skozi krošnjo s strojnico streljali. In če je smokvo tako prizadejalo, si lahko predstavljate, kaj je z grahom, fižolom in drugimi povrtninami, da ne govorim o sadnem drevju sploh1» Kmet ne joče. Toda če mu pridejo solze v oči, tedaj mora biti pretresena vsa njegova notranjost. In ni bil samo eden, ki je v petek ali pa včeraj zjutraj, ko je stopil med svoje njive in vinograde, podrsal z raskavo dlanjo po vlažnih očeh. Vsi upi( vsi računi, ki jih je napravil morda že lansko jesen, so šli po vodi. Toča je uničila vse, tako da so v nekaj minutah postali reveži. Ogledali smo si predele, ki jih je toča najbolj poškodovala oz. uničila. Nad Ankaranom in nad Škofijami je stoodstotno uničila vse. Kmetje so nestrpno pričakovali plodove prvih pridelkov, grozdje je kazalo kot že zlepa ne, a naenkrat so prišli ob vse. V Škofijah je šest kmetov, ki se ukvarjajo samo z obdelovanjem zemlje, medtem ko imajo drugi nekaj vinogradov in njiv, a imajo tudi postranski zaslužek. Tako sta n. pr. brata Rolič utrpela milijonsko škodo, da ne govorimo o drugih, ki so prav tako prizadeti. Stari Ivan Sodnik nam je pokazal novo trsnico, ki bi morala dati letos prvi pridelek: ostalo je nekaj lokov, ob katerih je privezano steblo. Na tleh leži razcefrano listje. V Plavjah je toča zajela predvsem vzhodni predel, toda tudi na nasprotni strani je ponekod uničila 60 odstotkov pridelka, predvsem trt. Podobno je na Badihi, kjer je vzhodni del popolnoma okleščen, zahodni pa do 70 odst. Ob tej hudi vremenski nesreči, starejši ljudje pravijo, da je bila taka toča zadnjikrat leta 1925, moramo vprašati samo eno: Kaj namera- vajo ukreniti oblasti, da priskočijo hudo prizadetim kmetovalcem na pomoč? Ne smemo niti pozabiti posledic lanske suše, tako da je položaj nekaterih naravnost brezupen. Ljudje so pričakovali, da bo-dr, pčeral videli, n okleščenih krajih, kakšnega strokovnjaka Kmetijskega nadzorništva in se je zgodilo, da so našega urednika titulirali z «gospodom inšpektorjem, doktorjem, inženirjem» itd., ker so bili prepričani, da je človek, ki se zanima za njih nesrečo, lahko samo eden od emeštirja», t. j. od kakšne ustanove, ki se babi s kmetijskimi problemi. Ze v naši včerajšnji številki smo predlagali oblastem, da takoj in vsaj približno ocenijo škodo, ki jo je povzročila toča. Danes ponavljamo ta poziv in dodajamo, da bi bila dolžnost Urada za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU, da stopi v stik prizadetimi kmetovalci ter jim na kakršenkoli način pomaga. * * * Neurje, ki je predvčerajšnjim divjalo nad severnim področjem koprskega okraja je povzročilo večjo škodo, kot je bilo sprva mišljeno. Toča je povzročila na poljih, vinogradih in sadovnjakih pravo razdejanje. Dobesedno je okle- stila trto na Debelem rtiču, v Ankaranu, Škofijah. Tinjanu, pri Sv. Antonu, v Loparju, Kavaličih, Boninih, Dekanih, Cežarjih, Pobegih in Pradah. Na poljih je toča pridelke zbila v zemljo, da bodo morali kmetje znova preorati in posaditi njive z drugimi kulturami, ki bodo še lahko obrodile v tem letu. Nekaj manj so prizadeti Bertoki, Skocijan in Sv. Tomaž. Največjo škodo trpijo kmetje zaradi uničenih trt, ki ne bodo najmanj dve leti rodile. Včeraj so kmetje ves dan škropili z modro galico. Rezanja poganjkov pa se še niso lotili, ker je to precej delikatno in od tega je odvisno, ali bo pridelek na teh trtah že cez dve leti ali pa šele čez pet. Strokovnjaki, ki jih je odsek za kmetijstvo iz QLO Kopra poslal v prizadete kraje, s°v sporazumno s kmeti že odločili način rezanja. S tem bodo .jutri praktično seznanili vinogradnike in zato jih vabijo, naj se okrog 9. ure zberejo v zadružnih prostorih v Ankaranu, pri Sv. Antonu, v Dekanih, Bertokih, Cežarjih in Škofijah. Glede rešitve poljskih pridelkov pa so strokovnjaki sporazumno s kmeti odločili, naj bi poškodovane njive ponovno zasedili s paradižniki, koruzo in fižolom. Okrajni ljudski odbor bo poskrbel za seme. Za pospeševanje gospodarstva je včeraj že posejal v toplih gredah seme za okrog 200.000 sadik paradižnika, ki jih bo vzgojil že v desetih dneh in bodo kmetom brezplačno na razpolago. Po potrebi bodo vzgojili še novih 200.000 sadik. To so prvi ukrepi, ki jih je sprejela oblast, da se omilijo katastrofalne posledice toče. Medtem pa je sindikalna podružnica radijske postaje v Kopru sprožila akcijo v pomoč prizadetim krajem. Na sestanku so člani sindikata sklenili, da bodo prispevali vsi v ta namen prispevek v znesku enodnevnega zaslužka. Hkrati so pozvali vse ostale sindikalne podružnice, naj se odzovejo tem akcijam. Prispevke sprejema uprava radia jugoslovanske cone Trsta. V Trst so se vrnili predstav, nikj trgovskih in goipodarskih krogov, ki so se udeležili transportne konference v Gradcu. Med drugim je bila v tem času tudi seja vodilnega odbora Zbornice za pospeševanje prometa ii trgovine med Avstrijo in Tritom, ki so se je udeležile raznr osebnosti iz avstrijskih gospodarskih in finančnih krogov. la tej seji so proučili razna vfrašanja, ki se tičejo trgovski! izmenjav med Trstom in Avstrijo, Skle. nili so, da bodo proučili stroške za nakladanje in razklada, nje blaga v tržaškem pristani, šču ter določili povprečje, ki bo služilo avstrijskim izvozni, kom in uvoznikom, da bodo lahko že vnaprej kalkulirali stroške. Zbornica je tudi mnenja, da bi morali v sklopu sporazuma italijansko-avstrijs^ega klirin. ga ustvariti poseben kompenzacijski sistem za Trst. [ Q KRITIKE IN POROČILA^) PRISRČNA PROSLAVA Gradnika in njegovega dela Izpiti v trgovski mornarici Po višjih ukazih bodo pri pomorski direkciji in pristaniškem poveljstvu v Trstu izpiti za razna imenovanja v trgovski mornarici, in sicer; Za aspirante kapitane dolge plovbe, aspiranSj^glsejne kapitane in za strojne kapitane se začnejo izpiti 18. maja namesto 11. maja. Za nižje strokovne čine pa se izpiti začnejo 15. junija namesto 8. junija. Z VCERAJSMJE REDNE SEJE TBŽflŠEGA 0BC1MSKEGH SVETA OBČINSKI SVET ZA PODALJŠANJE ROKA 0 PREPOVEDI STANOVANJSKIH IZGONOV Porazne izjave odbornika Dulcija o stanovanjskem vprašanju: 500 stanovanj za 4500 prosilcev. Demokristjani se boje razprave o .lokalnih financah* Včerajšnja redna seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena drugim vprašanjem in ne razpravi o proračunu. Glavno besedo je imel odbornik Dulci, ki je odgovoril na vprašanja, o dodeljevanju ljudskih stanovanj, ki so mu jih postavili nekateri svetovalci na preteklih sejah. Ob tej priliki je odbornik Dulci podal podrobno poročilo o sedanjem stanju gradenj ljudskih stanovanj in o številu stanovanj, ki bodo na razpolago za dodelitev do decembra ali najkasneje do januarja 1954. leta. Odbornik Dulci je poudaril, da je odbor za dodeljevanje ljudskih stanovanj v veliki zadregi zaradi malega sieviia jm-novanj, ki jih ima na *«*>pola-go in velikega števila prošenj, ki so jih interesenti vložili pri zavodu za ljudske hiše. Do sedaj je bilo vloženih 7000 prošenj. Od teh je 2500 prošenj, ki so jih vložili ezuli in ki ne pridejo v poštev za stanovanja IACP, ker se za njih zidajo posebna stanovanja. Ostane torej še vedno 4500 prošenj. Odbornik sam je poudaril, da živi 98 odst. od 4500 družin, ki so vložile prošnjo za stanovanje, v obupnih stanovanjskih razmerah. Po zadnjih ugotovitvah živijo te veččlanske družine v enem prostoru. Poleg tega je večina teh prostorov v kleteh, v podstrešjih ali pa v takšnih stanovanjskih hišah, ki bi morale biti že davno podrte. Za vse te potrebe pa razpolagajo, oziroma bodo razpolagali na koncu leta največ s 600 stanovanji in sicer: 18 na Proseku, 107 na Greti, 64 v Ulici Orlandlni, 102 v Ulici Contl, 218 v Spodnji Carbcli (bivše delavnice OMSA), 30 na Greti in 81 v Ulici Taviani. Kot vidimo, vsa ta stanovanja predstavljajo šele 12 odst. števila vloženih prošenj. Odbornik je tudi pojasnil, da imajo vse tiste družine, ki morajo po zakonu zapustiti nevarna stanovanja, prednost pred vsemi na novo stanovanje zavoda za ljudske hiše (IACP). Za letos predvidevajo, da bodo proglasili za neuporabne najmanj 17 hiš, kjer živi 107 družin s 350 osebami. Od 600 napovedanih stanovanj bo ostalo na razpolago za 4500 prošenj manj kot 500. Kakor vidimo, je stanovanjsko vprašanje še vedno eno naiibolj perečih. Po zgornjih -podatkiH tu<šl kkiišnjss botJi*g«ost ne bo prinesla., .nobenega izboljšanja. Dalje je odbornik Dulci razložil način dodeljevanja ljudskih stanovanj po točkah. Zatrdil je, da je ta način dodeljevanja stanovanj v sedanjem stanju najbolj pravilen, ker zagotavlja možnost najbolj točne ugotovitve potreb posameznega prosilca. Temu je predvsem ugovarjal svetovalec Tolloy (FN), ki je dejal, da je bilo dosedanje razdeljevanje stanovanj pristransko in da so dobili stanovanja v Trstu predvsem ezuli in razni prišleci iz Italije. Ta Tolloyjeva trditev je razburila demokristjane in posebno še župana, ki so skušali dokazati, da to ni res, kljub temu, da je znano prav nasprotno V zvezi s stanovanjskim vprašanjem je občinski svet soglasno sprejel predlog občinskega odbora za podaljšanje zapore nad izgoni iz stanovanj najmanj do 30. junija 1954. Na podlagi zadnjega ukaza ZVU NOBENEGA SPORAZl I_MA O VZROK KRIZE V LESNI INDUSTRIJI TUDI NAROČILA TUJIH PODJETJEM Zato bi morale vse javne ustanove dajati pri raznih delih prednost domačim industrijskim podjetjem in obrtnikom Na Zvezi industrijcev so se | Stanje v tržaški industriji začela pogajanja glede name-Jje zato kaj žalostno m se se* .. . < m_* . j _ i — nUaln nnriann lTnonea« ravanih 60 odpustov v Tržaškem arzenalu. Vodstvo podjetja vztraja na odpustih, češ da se jim ne more odreči zaradi stalnega pomanjkanja dela. Sindikati pa trdijo, da tako veliko podjetje, ki zaposluje nad 1000 delavcev, že lahko najde kak način, da se izogne odpustom. Predstavniki Arzenala pa so po drugi strani izjavili, da bo vsaj za ostale delavce zagotovljeno nekaj časa delo, in sicer pri popravljanju ladje «Toscana». Da primanjkuje Arzenalu dela, je splošno znano, česar j« v glavnem krivo veliko znižanje tonaže tržaškega ladjevja, jasno pa je, da ne bodo rešili krize z odpustom 60 delavcev in da je zato dolžnost podjetja kakor tudi oblasti, da se preskrbi delo, sicer bi ista usoda doletela še druge delavce. Večanje števila brezposelnih pa bi seveda vedno bolj porazno vplivalo tudi na trgovino, saj bi se mo. rala nujno znižati potrošnja. Delovna kriza zajema še mnoga druga podjetja v Trstu zlasti tista, ki so odvisna od . ladjedelnic, to je mala indu-se mu m strija in obrt. Najbolj seveda ~ trpi lesna industrija, v kateri je bilo najavljenih 120 odpustov. Mnogo pa je bilo odpuščenih tudi delavcev, ki so bili najeti za določen rok in o katerih podjetja zato niti ne obveščajo sindikalnih organizacij. Isto velja za delavce malih podjetij in v obrtništvu za razne stroke, za katere sploh ni kolektivnih pogodb in lahko delavce odpustijo, kadar se jim zljubi, daj ne obeta nobeno izboljšanje. Kar se lesne industrije tiče ni krivo krize le pomanjkanje dela v ladjedelnicah in v Arzenalu marveč še tisto malo dela, kar ga je, poberejo tuja podjetja. Znano je na primer, kako močno konkurirajo tržaškim mizarskim podjetjem zlasti s pohištvom furlanska podjetja, kjer je cenejša delovna sila in se podjetniki na razne načine izogibajo socialnim dajatvam. Prav tako pa razne javne ustanove, ki razpisujejo dražbe za javna dela, dajejo prednost pri naročilih podjetjem iz Italije, ker sprejemajo naročila tudi pod ceno. Proti temu so protestirali tudi že svetovalci v občinskem svetu, toda kot kaže, vse to nič ne pomaga. Resno stanje v mizarski industriji in v tržaškem obrtništvu sploh ugotavljajo tudi sami podjetniki. Ravno te dni, ko je Zavod za zavarovanje proti nezgodam dokončal veliko število stanovanj pri Sv. Ani se je voditelj skupine lesnih industrijcev Frandoli, ki je tudi lastnik podjetja istega imena, pritoževal, da je ta zavod (INAIL) oddal vsa mizarska kovaška in druga dela za svoje stanovanjske hiše ita-liianskim podjetjem. Zavod pa je naročil ta dela tujim podjetjem tudi za bodoče gradnje saj ima v načrtu skupno 350 stanovanj in veliko palačo v Ul. Teatro Romano. Ta mdustrijalec tudi upravičeno zahteva, da bi moral zavod nuditi delo domačim podjetjem in delavcem tudi predvsem zato, ker dobiva svoje prejemke od tržaških delavcev in podjetij. Kar pa velja za ta zavod, velja seveda tudi za vse druge ustanove. Najprej se mora zagotoviti delo domačim delavcem in podjetjem, potem bi morebiti prišla na vrsto tuja podjetja. Tako delajo tudi po vseh mestih in pokrajinah v Italiji, le v Trstu imajo prednost tujci. Isto bi moralo seveda veljati tudi glede najemanja tuje delovne sile, ki bi smela priti v poštev le v tistih primerih, ko ni v Trstu samem dovolj določene strokovne delovne sile. (iz JUGOSLOVANSKE CONElTO) Ostra obsodba tihotapcev - kolesarjev Včeraj je bila pred okrajnim sodiščem v Kopru zaključena razprava proti skupini tihotapcev kolesarjev in njihovim pomagačem, ki je trajala dva dni. Obsojeni so bili; Renato Fontanot na leto dni zapora in zaplembo vespe, Pino gellier na leto dni zapora, Walter Rinaldi na 9 mesecev zapora, Duili Bandel na 7 mesecev zapora, Antonio Ar-genti na 5 mesecev zapora in, zaplembo poltovornega avtomobila, Bruno Mauro na 3 mesece zapora ter Albino Grio na denarno kazen 50.000 din in Boris Kovač na denarno kazen 30.000 din. Obtožena Sellierja in Argenteja je branil odvetnik Dellasavia, Rinal-dija odvetnik dr- .k01?2??; Ban-delja in Grija, ki ni bil navzoč na razpravi, je branil dr. Vouk, ostali so se pa branili sami. pa ta zapora zapade 30. junija letos. Prepričani pa smo, da bo ZVU sprejela zahtevo občinskega sveta in preprečila, da bi v sedanji stanovanjski krizi deblokirali zaporo stanovanjskih izgonov, kar bi povzročilo še večjo zmedo na tem področju. Odbornik Cumbat je prečita] sklep občinskega odbora, ki zavrača zahtevo sindikalnih organizaciji, da se zagotovi vsem članom mestnih straž in gasilcem ter članom njihovih družin, brezplačno zdravljenje v občinskih ambulantah, v bolnišnici ter da Su jim zagotovijo brezplačna zdravila. Odbornik Cumbat utemeljil to staliSCe obCin*k>S(t odbora s tem, da so bili vsi ti uslužbenci vključeni v ustanovo INADEL, ki jim nudi vse zdravstvene usluge, kot vsem ostalim občinskim uslužbencem. Na opombo svetovalca Radieha, da so tako mestni stražarji kot gasilci že dolgo časa uživali to prednost, je Cumbat odgovoril, da je ZVU izdala ukaz, na podlagi katerega so bili vsi omenjeni uslužbenci vključeni v INADEL z namenom, da se odpravijo prednosti nekaterih uslužbencev napram drugim. Proti koncu seje je svetovalec Belihar (FN) zahteval od občinskega odbora, da.se prične razpravljati o njegovi resoluciji proti raztegnitvi na Trst italijanskega zakona o ((lokalnih financah«, ki predvideva povišanje trošarine na predmete široke potrošnje. Zupan zahteve ni sprejel z utemeljitvijo, da bo občinski svet o tem zakonu razpravljal lahko šele po zaključku razprave o proračunu. Toda po daljši borbi med svetovalcem Beliharjem in demokrščansko večino, med katero so kot glavno orožje uporabljali zakonske člene o občinski upravi, je župan zagotovil svetovalcu Beliharju, da bo lahko zahteval razpravljanje o omenjeni resoluciji pri izjavi o glasovanju za letošnji proračun. Poleg tega pa je župan izjavil, da je bila ZVU tista, ki je vsilila občinski upravi postavko 400 milijonov lir, ki naj bi jih dobili z uveljavljenjem zakona o «!okalnih financah«. Dejal je tudi, da bodo vladne oblasti zmanjšale proračun za 400 milijonov lir. če bo občinski svet zavrnil raztegnitev omenjenega italijanskega zakona. Prihodnja seja bo v torek. Osebno prisoten pesnik je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi sodelovanja mladine pri prireditvi «Tržaški Slovenci z veseljem pozdravljajo pesnika Alojza Gradnika v svoji sredi. Tak večer so si želeli že prej, ob Gradnikovi sedemdesetletnici. Posledice fašizma, ki je Slovence oropal njih lastne dvorane, so v glavnem zakrivile tudi to zakasnitev»■ Tako se je pričel govor tov. dr. Andreja Budala na včerajš. nji Gradnikovi proslavi v Av. ditoriju. Pesniku Gradniku je bilo sedemdeset let že 3. avgu. sta lansko leto. Čeprav zakasnela pa včerajšnja proslava ob pesnikovi navzočnosti ni bila nič manj prisrčna. Občinstvo, ki je napolnilo Avditorij in med katerim je bilo tokrat po. sebno mnogo mladine, je pesnika pozdravilo s ploskanjem Že ob njegovem vstopu v dvo. rano. Redko kdaj se zgodi, da se med nami mudi kateri od naših velikih književnikov ali umetnikov; zato je bilo včeraj še posebno čutiti, kako hočejo navzoči izraziti pesniku svoje priznanje in pa obenem veselje, da jih je počastil s svojim obiskom. Ob sporedu včerajšnje proslave smo opazili nekaj novega: dobršen del sporeda je namreč slonel na ramenih mladine. Proslava se je pričela z nastopom moškega zbora ((Cankar«, ‘ki je pod vodstvom Vlada Švare zapel dve pesmi. Sle. dil je govor, v katerem je eden izmed najboljših poznavalcev Gradnikovega življenja in dela, dr. Budal, podal pregledno sliko vsega pesnikovega u-stvarjanja. Ko je dr. Kosovel prebral govor, je stopil na oder slavljenec, ki je prejel šop rdečih nageljnov. «V veli. ko veselje mi je«, je dejal pesnik Gradnik, «da sem po dolgem času zopet med tržaškimi Slovenci. To moje veselje je tem večje, ko vidim, da sodeluje pri tem večeru tudi mladina, ker mi je to dokaz, da je prepričana, da je slovenska beseda, ki jo je vsesala z materinim mlekom, zaklad, ki ga je pripravljena čuvati in množiti, da ga izroči že bogatejše, ga svojim potomcem. Iz vsega srca želim, da bi ta mladina ostala zvesta delu, ki ga je za. Čela. in idealom, ki so jo navdušili za to delo. Živela tržaška mladina!« Z burnim ploskanjem so navzoči sprejeli pesnikove besede. Nato Pa se je pričela vrsta recitacij Gradnikovih del. Kot recitatorji so nastopili; Imelda Žerjal (III, letnik učiteljišča), Nevia Sturman (3. razr. trg. akademije), Aida Ba. rič (III. učit.), Ivan Sedmak (3. trg, akad.), Franc Batagelj (III. učit.), Mitja Škrinjar (vi. sokošolec), Nerina Dražič (III. učit.), Marina Theursčhuh (IV. učit.), Ana Kalc (4. b klas. gimn.), Stojan Berce (visoko-šolec) in Evgen Blazina. Ne bi bilo.prav, če ne bi posebej po. hvalili Theurschuhove in Zer jalove ter Škrinjarja in Blaži, ne, ki jim je uspelo s svojim recitiranjem doseči pri občinstvu navdušeno odobravanje Prireditelji proslave bi pa mogoče storili bolje, če bi pesmi ((Pogreb na Rabu» ne postavili na spored, ali pa bi jo morali vse drugače naštudirati. Tov. Vida Jagodičeva je ob spremstvu Rudija Jagodica nastopila dvakrat in zapela Štiri samospeve. Na koncu pa je prišel na oder zopet zbor ((Cankar« ter zapel Prelovče-vo «Oj, Doberdob» in pa venček koroških narodnih pesmi. Čeprav maloštevilen, zna ta zbor podajati na način, ki dela iz njega pevsko telo, ki ga je treba brez pridržka postaviti v Trstu na prvo mesto. Srečni bi bili, če bi mogli v svoji sredi pozdraviti še kdaj tega ali onega naših velikih mož. To si želimo že zaradi naše mladine. ( GLEDALIŠČE VERDI) POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za četrti koncert simfonične sezone, ki bo danes ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Deana Dixona. Program obsega: Brahms: Tragična uvertura, Mozart: Simfonija op. 38 (Praga), Debussy: Dva nokturna (a. Oblaki in b, Prazniki), Darj: Glasba za pihala, Enesco: Romunska simfonija v H-duru št. 1. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Zaradi letošnjega letovanja naj se članstvo javi do 10. maja na sedežu ZPD v Ul. Roma 15-11., vsak dan od 16. do 17. ure razen ponedeljkov, sobot in praznikov. Vodilni odbor MESEC IN POt PRED OTVORITVIJO Številne prijave razstavljavcev za letošnji tržaški velesejem V središču zanimanja II. mednarodna razstava kave in lesa - Turški gospodarski predstavnik v Trstu IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Znižana kazen tihotapcem mamil 25. oktobra je kazensko sodišče po dvodnevni razpravi v zvezi s tihotapstvom mamil, pri katerem so sodelovali 52-letni Karlo Dobrijevič z Reke, 27-letni Alfredo Boscolo iz Chioggie, brata Dragutin in Dinko Staničič ter 48-letni Bogdan Nesič, izreklo obsodbo, ki nikakor ni bila mila. Prve štiri obtožence, od katerih sta bila samo prva dva prisotna na razpravi, je sodišče obsodilo vsakega na 2 leti in 2 meseca zapora ter na plačilo 1.750.000 lir glbbe, medtem ko so Nešiča, ki so ga obtožili tihotapstva srebrnih novcev, ki jih je prodajal nekemu urarju, obsodili le na U0.Q00 lir denarne kazni. Proti obsodbi so zagovorniki obtožencev takoj vložili priziv. Prizivno sodišče je po kratki razpravi, med katero so spregovorili vsi odvetniki obrambe in sicer Kezich, An-tonini, Caravelli in Falconer, sklenilo znižati kazen na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 1.032.000 lir globe. To se-veda velja za prve štiri, med-! tem ko so tudi Nešiču znižali denarno kazen na 72.000 lir. j Predsednik Janchi, tožilec i Colotti, zapisnikar Qngaro, 1 Tržaški mednarodni velesejem bo po doseženem sporazumu s padovanskim velesejmom trajal od 27. junija do 14. julija. Tržaški velesejem se bo začel tako z dvodnevno zakasnitvijo, kar pa upamo ne bo vplivalo na uspeh. Med časom, ko se je odločala usoda otvoritvenega dne, so prihajale na velesejmsko upravo številne nove prošnje za dodelitev prostora. Zanimanje domačih in tujih razstavljavcev je zelo živo, tako da bo v kratkem ves prostor popolnoma zaseden. Kot že prejšnja leta, se bo tudi letošnji velesejem delil na več skupin in sicer na sledeče važnejše: splošno razstavo, II. mednarodno razstavo kave, H. mednarodno razstavo lesa, razstavo obrtništva, kolektivne razstave ino-zemcev in razstavo tipičnih tržaških industrij. Splošna razstava ne bo doživela večjih izprememb od lani in bomo na tej lahko videli zelo bogato razstavo šivalnih strojev, stanovanjske opreme, električnih aparatov, tekstila, steklenih izdelkov in sličnih predmetov splošne potrošnje. Zelo pomembna je druga mednarodna razstava kave, ker je važen pripomoček, da si Trst vnovič zavojuje promet s tem bogatim blagom. Na uspeh lahko upravičeno u-pamo, saj so se prijavile vse važnejše države pridelovalke kave, ki predstavljajo 90 odst. svetovne proizvodnje. Prav tako pa bodo zastopani zelo številni trgovci s kavo in med njimi tudi nekateri Nemci. Druga mednarodna razstava lesa je morda še pomembnejša, saj'spada les med vogelne kamne vsega tržaškega prometa. Ta razstava bo imela za moto «od debla do končnega proizvoda« tako, da bodo lahko obiskovalci videli vse faze predelave lesa in številne končne proizvode. Ta razstava je toliko važnejša, ker je prva te vrste v Evropi. * * $ Te dni je bil v Trstu generalni direktor za notranjo trgovino Turčije dr. Oezkol, ki se je razgovarjal s predsednikom tržaškega velesejma ing. Sospisijem. V razgovoru se je visoka turška osebnost zadržala predvsem na vprašanju bodočih velesejmskih odnosov med Turčijo in Trstom. tegnila iz vode in jo nato odpeljala s taksijem v bolnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 2 ali 3 dneb na opazovalnem oddelku. Vespa v vojaški tovornik Včeraj zgodaj popoldne sta se v Rojanu zaletela drug v drugega ameriški vojaški tovornik in vespa, katero je vozil 28-letni Esmeraldo Bisia-ni iz Ul. Imbriani in na kateri je sedela tudi 27-letna Romana Dadini iz Ul. Tor S. Piero. Ker sta se vespista laže ranila, so ju odpeljali v bolnico, kjer so obema izprali rane’ in praske ter ju po prvi pomoči poslali domov. Z vespo v «Fiat 500» V trenutku ko je 27-letni Bruno Majer, stanujoč pri Sv. M. M. spodnji med vožnjo z vespo po Miramarskem drevoredu privozil do križišča z Ul. Bovedo, je hotel prehiteti «Fiat 500», ki je stal ob strani ceste. Majer pa ni opazil, da je tedaj lastnik avta, 39-letni Jurij Škerl iz Ul. Ba-seggio, s puščico nakazal smer vožnje in ko je ta zavil je bilo za vespista že prepozno: Majer je namreč s svojo vespo trčil v vozilo in sunek ga je vrgel naravnost preko avta na tla, kjer je obležal. Majerja, ki se je med padcem ranil, so odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi ran na nosu ter prask po raznih delih telesa sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na opazovalnem oddelku. CJHQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 9. maja 1953 ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU z Manzarijevo komedijo jiriiiinp nmiiiimm nouon' J n t r i 10. maja 1953 ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI z Manzarijevo komedijo Jri VPISOVANJE OTROK za počitniške kolonije v Sloveniji Pod okriljem Podpornega dTuštva za Svobodno tržaško ozemlje je odbor za počitniške kolonije sklenil, da prične z vpisovanjem otrok za kolonije v Sloveniji v torek 12. maja na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8-30 do 10.30 vsak dan razen sobote. Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list. Gornji urnik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen naknadno. Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi Planinsko diruštvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra. Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13, vsak delavnik od 18. do 19. ure. V morje je padla Med sprehodom po pomolu Sv. Karla se je 21-letna Bian-ca Križman iz Ul. T. Luciani včeraj nekaj minut pred 21. uro spotaknila in padla naravnost v morje. Na njene krike sta ji priskočili na pomoč dva moža, ki sta jo takoj po- NOŽALJE Dolgoletnemu in zvestemu uslužbencu uprave našega dnevnika tov. Borisu Grgiču je včeraj umrla mati. Pokojnica je bila vzgledna slovenska žena in mati, zvesta bralka in tudi raznašalka našega lista. Našemu delovnemu tovarišu in njegovi družini izreka ob bridki izgubi iskreno sožalje uredniški in upravni kolektiv Primorskega dnevnika. _________________ ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. maja 1953 se je v Trstu rodilo 12 oseb, umrlo je 5 oseb, poroki pa sta bili 2. CERKVENE POROKE: uradnik Angelo Muscla In natakarica Rosa Iviclch, uradnik Renato Schak in gospodinja Maria Strizzolo. UMRLI SO: 63-letna Gioconda Celentano por. Spangher, 65-letna Maria Vldulich, 52-letnl Marcello Nardin, 89-1 etn i Spiridione Kato-meris Carla Biasiol, stara l dan. t z I e tt IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA *“lan insko društvo v Trstu pri' reja tridnevni izlet na Plitvička jezera. Odihod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek 2. junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico. Senj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v Trst. Pojasnila in vpisovanje pri PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 vsak delavnik od 18. do 19. ure. P D T priredi 24. t. m. izlet na Vremši-co. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul, Machiavelli 13-11 (tel. 6491) do 15. t. m.. Potovali bomo z vlakom. Odhod za izlet na Slavnik bo jutri ob 6.15 iz začetka Ul. F. Se-vero. NA OSOJE IN V ZILSKO DOLINO Zveza prosvetnih delavcev namerava prirediti v dneh 2., 3. in 4. junija izlet na Osoje in v Zil-sko dolino, ter vabi vse šolnike na Tržaškem, njihove prijatelje in znance, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Kdor bi sl rad ogledal zibelko slovenstva, kdor ljubi lepoto narave in komur je mar za družabnost, naj se prijavi do 15. maja na sedežu Zveze v Ul. Roma 15. MOTOKLUB »JADRAN* OPČINE obvešča izletnike za Tolmin, da potujejo 10. t. m. skozi blok pri Fernetičih med 6. In 7. uro zjutraj. Motoklub nadalje obvešča svoje člane, da organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Vpisovanje do 14. t. m. vsak dan med 18. in 20. uro na sedežu. MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Prijave vsak večer na sedežu do 14. t. m.. IZLET V DOLINO TRENTE IN V PAZIN Motoklub »Amatori« organizira dva izleta v dolino Trente in v Istro 3 prenočevanjem v Pazinu in sicer 24. maja t. 1„ Vpisovanja se sprejemalo samo za Člane na sedežu motokiluba v Ul. Alfieri 8 od 17. do 19. ure do srede 13. t. m.. Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* Jutri, 10. maja običajna zamenjava znamk v Iclubovih prostorih od 9. do 13. ure. Delile se bodo najavljene znamke vsem rednim članom in sprejemali predujmi za nova naročila. Rossettj. 16.30: «Jankee, morski ropar«, Jeff Chandler. Scott Brady, Luzan Bali. Barvni film. Excelslor. 15.00: «Pucclni», Ga- briela Ferzettl, Marta Toren. Barvni film. Nazlonale. 16.30: »Prav ona ga je želela«. Walter Chiarl, Lucla Bosč, Carlo Campanlni. Filodrammatico. 16.00: «Quebec — železna vrtnica«, John Barry-more, Corinne Calvet. Barvni film. Arcobaleno. 16.00: «Vzgajališče se zabava«, Virginia §£ nald Reagan, Gene Neis baven film. ,/vldalicB1 Astra Roiano. l6®°' r .\iar0 bobni«, Gary CooPer’ Aldon. Barvni film- sjlvJ. Grattacielo. 16.00: *v ^Lgiani, na Pampanini, Settie Gabin. Mladhii izpoTie let P^ Alabarda. 16.00: «1«^ Ariston. 16.00: P9 Flynn. Barvni film P^jndtji. KLplimgovem romami , ju-Armonia. 15.30: ((Nora Ja« d.y Canova. ,,, Babe». Aurora. 16.00: Lauri«- Tony Curtis, PIPW * Barvni film. rt„rnstl Garibaldi. 14.30: Raf Vallone. Antonelia Tamara Lees. . d^pal*. Impero. 15.45: Judy Holliday, Aldo , Ideale. 16.00: ((Ljudje v ( ,T(tl srečo«, J. Cagney, c. Dan Dalley. v cansoi Italia. 16.00: «Plašč», Y- &a‘ delo Charlie Chapl1113- * £ Viale. 16.00: ((Zaklad sekv^ Douglas, E. Miller. Ba ^ Kino ob morju. 16.00: Im mestjih metropole«. Giuiišt> Girotti, Marina Berti, w Mašina. nnati, i Massimo. 16.00: «ShoW Boa Gardner, Kathryn Gj^ ward Keel. Barvni fju?- ^ Moderno. 16.00: «Umazane Glenn Ford. JJ Savona. 15.00: «Moj net Leigh, Tom Drake. film. „imS Bro*1' Secolo. 16.00: «Bar K way», barvni fihbi^,. «Opf£? VIttorio Veneto. 16.00- . mi«, Antonelia Lualdi. n Ione, Tamara Lees. ljo Azzurro. 16.00: < Promenadni koncert.^ $ jan Marija Škerjanc. 8 3o mo< za klavir in orkester'naSn^V široka cesta. l8-45,„, P3,l0jajO narodne poje skup»®dolin. cev ob spremljavi m» eia s ^ Večerne vesti. 21.00 ,, 30 ji ta v zabavi in Plfu;0 Gl^Su-bote do sobote. 23.iv oroci lahko noč. 23.30 Zadttl* r TKSt **• e( 306.1 m ali 980 l2.o0 $ 11.30 Lahki orkestri. ^ tfL, ljube in dejstva. Rvinf/F ga nekaj. 13.00 S,ram£nwifM nevski duet. 13 30Mvn3 ,, 9$« zornik. 13.40 Žaba gjj jO 17.30 Plesna glasba- jeIri. V vinski: Pomladanski SJ, pi Menueti in gavote. 1 • ne in V z ženo. 19.15 PrllJ ,?Der(ia i 1/' je. 20.00: Pestra dP® 204“ $0 20.30 Športna kronika-ke melodije. 21.00 — malo zares. 22.00 ^ ko ^ sba. 22.30 Mac Donal ^.51 za violino in orKesi za konec te>dna. TBtT sesta 11.30 Čajkovski- J ,gra vl7,30 nija v h-molu. 144 j/iio. nistka Gioconda D* tro^LjiH-((Cesarica se zabava«' cert p> L. Bonelllja. 2V°?,„vskega' sta Andrzeja Wassov N..OI „ 327,1 m. 202,1 m, 21 12.00 OpoldanSkikOjodije^j Poročila. 12.45 Od par« jir melodije. 14.00 Hrvatf* glasba. 14.40 Skladb ^ g f0, strumente. 15-l5.uiera. l7, eiim 17.10 Glasbena 1. A,j« je mladinski mešani ^ por of. iz Celja. laž!3jV#> ..... 18.15 Slovenska, zat>av kestralna glasba. Ljjjaja A glasba. 20.00 Javna ,j33_ Ljubljana. 22.00 Por°c>‘ ADEX I 23. IN 24- MAJA IZLET NA BLEO-BOHltfJ - -i?vMAJA RovmJ-poi'9, Vpisovanje d° BEOGRAD Vpisovanje traja ta*^ rl go, da bodo J« PJ# d„ zasedeni, najde J 20- maja. OD DUHAJ .......... Vpisovanje traja ta stoH «0, da bodo ; d* Nenadoma na« je zapustila naša ljubljena MARIJA GRGIČ uri 12 h‘*e Pogreb bo v nedeljo 10. t. m- ob 15. 1 g^vtco-žftjctftl x Padričah št. 72 na pokopališče v Padriče, 9. maja 1953. “Gorski dnevnik 9. maja 1958 H[e /e im os 11 ižljem ga iJtt'iočilci f^en rednik, zvest mož, pame‘en oče, toda ... Huh^° ^Mko^e’ te ga vsak 4žen? M-b°gat’ lahk0 nudi v.,j. ' Nič ga ne stane, in rnili6Unenibil P°trebe dirjati za * lotil sv°jega srca, se '"■tj °e’ da ga preživijo, f^'! ® sluti, da zanemarja kij® _ globljo in najdražjo jo, P° romantični ljubezni. 1 vsat- rornantična ljubezen kj 1 D°rmalni ženski sko-'ttisinj7 tako P°trebna kot ffla-tejVe.Varnost in zvestoba. In ii^j6 Primerih se žena prav fidofe: 6-ga P°roči! Ali si moški i^.cedno dekle s tem, da ;V^bal h0111 za vrt, 'iavaf110 plačeval račune, in Ne °r,al za Primer nezgo-fea,» " ™®ko moleduje: «Dra-**• 2a rtlorem živeti brez te-‘!6bi,Vfno te hočem imeti seveda, da spolna zadovoljitev sama na sebi ni tako važna za žensko kot občutek varnosti in sorodstva — dejstvo, da si jo njen mož želi ob sebi, da jo vzame v naročje in se z njo združi, da izloči ves ostali svet. Impotenca bi bila med moškimi veliko manj pogosta, če bi mogli možje to razumeti. Zenske ne iščejo toliko fizične slasti in telesne zadostitve, kot iščejo bližine človeka, ki ga imajo rade — le da sta dva človeka sama in skupaj, gredo v duhu nazaj v preteklost, ko sta bila edino onadva važna drug drugemu. Ce bi bil jaz zakonski mož, bi bilo moje prvo in zadnje dnevno opravilo, da bi svojo ženo za nekaj trenutkov objel-To bi sčasoma postalo obema tako nujno, da bi se brez tega oba počutila kot zgubljena. In čeprav bi prišlo mnogo drugih stvari med naju, bi vseeno bil ob koncu dne to pečat skupnosti in povezanosti. Most Georgea VVashingtona, ki ga vidimo na sliki, povezuje skrajni severni konec mesta New York čez reko Hudson z ameriško zvezno državo New Jersey. V DEŽELI, KI JE NA DRUGEM MESTU SVETOVNI PROIZVODNJI NAFTE V €€ Venezuela je danes med vse. mi državami Južne Amerike v najboljšem finančnem položa. ju. Lahko bi rekli celo, da je Izkoriščanje nafte jev rokah ameriških družb - .Zeleni , 4 pekel** Največje razkošje ob naj večji revščiniRde- zelo malo držav na svetu, ki*ff v * f 1 1111 f bi imeie tako povoden držav- ca in „crna frakcija venezuelskih kominformovcev n i rtrArabiin T~) r7s ir rt i » ni proračun. Državni dohodek Venezuele je tako velik, da odpade po 500 ameriških dolarjev na posameznega prebivalca. Venezuela dolguje ležiščem nafte svoje dobro finančno stanje. Kar zadeva proizvodnjo nafte je za ZDA druga dr. žava na svetu. Proizvaja dvakrat toliko nafte kot Sovjetska zveza. Prebitek1 v državnem prora. čunu za leto 1952 je bil 525 mi. lijonov dolarjev. Kot je značilno za vse drža. ve Latinske Amerike, da je njihovo gospodarstvo odvisno skoraj izključno od enega artikla, tako je Venezuela popol. noma odvisna od nafte. Vene- zuelsko gospodarstvo je zelo neuravnovešeno, tako da je v svojem severnem delu država zelo razvita, vse ostalo ozemlje pa zelo nerazvito. Najslab. še je razvito poljedelstvo. Četudi je Venezuela razmeroma zelo velika, saj meri 452.143 kvadratnih milj, ne more pre. živiti svojega prebivalstva, ki šteje le1 štiri milijone ljudi. Velik del Venezuele tvori tako imenovan «zeleni pekel». To so velikanski pragozdovi, kamor še ni stopila človeška noga. Ze dolgo vrsto let se Ve. nezuela zelo trudi, da bi osvo. jila ta «zeleni pekel*. Uspeh je malenkosten in prav ta rokami, ki to-v ae|N*uieio. In vse to je No v.?.g'bno povezano z vttl *1° potrebo po lju- ti, tea^ . e fttn.v, . Je mnogo neum-.Vtanp Vth žensk, žensk, ■»ta JO Ulalomarno i m rili. malomarne in pu-i ^ 6 i*6 N j,!.avila privlačnosti. Na V 2a^ž, :eJo vsa od nekdaj stran4 ‘.Pa žene dviga in kNvom ,e večkrat okusijo C°ljže i skanja. Ljubezen Cv krow.ep°tno sredstvo od ŽNaj a ali mazila, ki je tl N On ^oraj vsak je imel k BosaZovat‘ kako ženšče, t,? Čedr. 3 naravnost osup- 514'ker ^kak L ie Wri i° niei- In skoraj V bta? kakšno res krasno bi) po malo veneti, C a 611 mož tako nepo-C9 Bost.?p s pokloni, da je >thk. ala nevesela in brez- Nie, k' !|Svoidajo nekaj na zu-0 stav ^ene* bodo za ne- tarc- | BLODNE FANTAZIJE ZAKRKNJENEGA VOJNEGA ZLOCINCA \ M»H-POO§EBLJEH KBIJBIMfAL »Trdili sot da ni ustaš, kdor ne ubije z Veseljem Srba, Žida ati komunista - Da bi nas mlajše pridobili za klanje, so nam dajali Vina in likerjev - K nam so Vodili mlade ujetnice ter jih slačili do golega in nam prigovarjali, naj si jih Vzamemo, Vendar da jih moramo nato ubititf Lstasko «sodslvo> Načinov množičnega ubijanja je bilo več. Eno najmočnejših Paveličevih orodij, je bilo Paveličevo sodstvo, ki je bilo genialna oblika ubijanja z namenom, da se ljudstvo prestraši. Posebnih sodišč je bilo glih sodišč, 12 premičnih na- i bo naroda in države* je v prvi glih sodišč in 2 izredni ljudski točki bilo rečeno, da bo obso-sodišči. Vsa ta sodišča so delo- jen na smrt vsak, kdor «na ka- vala brez prestanka vsa štiri leta obstoja NDH. Posamezne odredbe, s katerimi so bila u-stanovljena posamezna sodišča, dovolj jasno kažejo, kakšna je več vrst in sicer deset izred- bila pravna osnova teh sodišč, nih ljudskih sodišč, deset na- I V «zakonski odredbi za obram Angleški idealni dom Na razstavi «Idealnega doma*, ki jo je priredil «Daily Mailn v londonski Olimpijski palači, so razstavili tudi dve vrsti n ljudske hiše», ki ima dve, odnosno tri sobe. Pohištvo in dekoracije ni luksuzno, pa tudi ne najcenejše. Hiša z dvema sobama je namenjena štirim osebam, staršema in dvema otrokoma. Na sliki vidimo sobo v tej hiši. teri koli način škoduje ali je škodoval časti in življenjskim interesom hrvatskega naroda ali na kateri koli način spravil ” nevarnost obstanek NDH». In po tretjem členu iste zakonska odredbe je veljaven postopnik hrvatskega kazenskega zakonika o naglem sodišču, ki je bil ukinjen že pred približno 50 leti, in ga zato ni poznal prav noben sodnik ali pravnik v NDH. Ce pa pomislimo, da je bil lahko obsojen na smrt kdor koli, ki je na kateri koli način kadar koli, to se pravi ne glede na dobo, ki je pretekla od izvršitve kaznivega dejanja pa do dneva razprave, nam to dovolj jasno pove, kakšen je bil namen ali bolje cilj teh sodišč. Namen tega je bil, dati ustašem proste roke, naj delajo kar hočejo. Izredna ljudska sodišča so bila postavljena v Zagrebu, Karlovcu, Gospiču, Varaždinu, Bjelovaru, Tuzli, Banjaluki in Osjeku. Ce je ustaš obdolžil katerega koli Hrvata komunista, ra-dičevca ali samostalca, in četudi ni imela ovadba nobene osnove, je bilo že dovolj, da je nesrečni ovajenec že končal pred puško ali na vešalib. Mnogi ustaši so izkoriščali to za to, da so si nagrabili tujega imetja. Za Srbe in Zide pa ni bilo potrebno niti to. Dovolj je bilo, da je bil nekdo pravoslavne vere ali pa 2id. | sprijazniti z ustaštvom. Ker | kar v morje, na Velebitu pa KAJ JE SZ DOBILA IN KAJ HOČE V AVSTRIJI tav°iho'^m°dne udvorljivo-.'e bodn'Plai;ani- Na sv°te Ni in • v iavnosti lahko tient1 ?e bodo prfštedili S ufN Zakaj veliko jih n Upujej° obleke, u * rabijo, v nedo- b menfNU' da b° več-IV.^teda "jihove zuna-) !e h mož f pritegnila oči * V '‘tetstiJ bodo opazili, he NN- Pr‘ ničemer Pod - tako or°Pana, k 1 ki ga Neaa občudovanje S:,-' lub'- ne ■'ia roo, spada Pod kla- ^ lat to anti^ne ljubezni, te; N. T^av staromoden :■ O vteka i v bistvu si ie •'"ij * !iublr tega želela v N0 bto? nvana’ ob°ževa- iSe»° bopS aln° in zavest- i° m0> nvana’ oboževa-bol^ ‘n zavet' Kj0“var! kPr‘!eZa n“e' ^ ld°br0 \ JC možje *l. »^9jo »J. *°’ kakšen M Prav d^V**inaa Je b°lJ strastnih V p4es d?mneva' sa- ^ Skromno H n ^nske do spol-se razlikujejo v kakor možje. a?al*. Pošt skromne, da eno mislim, .Nj^nMtikoini tS"J!.*m,l.raanlc '■i^ltkelctt^nll v?Uv50 zgra in ^^vlak, ki ima »s in PoTT10 ne potte VaK ag lokomotive »SIS - uprav-v lokomotivi, za se- «£»>*» O državni pogodbi z Avstrijo so prvič govorili že leta 1946 na sestanku sveta zunanjih ministrov. Leta 1947 so se namestniki zunanjih ministrov sporazumeli, da je treba ustanoviti svobodno in samostojno Avstrijo, na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Moskvi pa so celo soglasno sprejeli 34 točk (od 59) načrta državne pogodbe. Od takrat je svet zunanjih ministrov zasedal že 258-krat, ne da bi kaj dosegel. Kljub temu, da so zahodne velesile večkrat ustre-gle sovjetskim zahtevam, so le-te vedno naraščale in tako onemogočale dokončni sporazum. Celo tržaško vprašanje je postalo naenkrat tako važno, da Sovjetska zveza ni mogla pristati na sklenitev sporazuma z Avstrijo. Vzrokov za sovjetsko nepopustljivost je več. Eden osnovnih razlogov je brez dvoma ta, da hoče Sovjetska zveza obdržati svoje čete v osrednji Evropi, kar ji hkrati omogoča, da vzdržuje večje štečilo čet na Madžarskem in v Romuniji, prisotnost sovjetskih čet v Avstriji, na Madžarskem in v’ Romuniji naj bi bila stalna grožnja Evropi, zlasti pa Jugoslaviji. Ce bi Sovjetska zveza pristala na sporazum z Avstrijo, bi morala umakniti tudi svoje čete, kar bi brez dvoma povzročilo, da bi mednarodna napetost močno popustila. Sovjetsko zvezo pa zadržuje, jo v Avstriji še drugi, predvsem pa gospodarski razlogi. 2e leta 1948 so namestniki zunanjih ministrov sklenili, da zveza dobila še del avstrijskih rafinerij z zmogljivostjo 420.000 ton na leto. To pa ni vse, kar je Sovjetska zveza dobila v Avstriji. Sovjetska zveza je dobila v svojo last vse bivše nemško imetje v Avstriji, po sklenitvi sporazuma z Avstrijo pa bo Avstrija morala plačati Sovjetski zvezi za to imetje 150 milijonov dolarjev. (Sovjetska zveza torej izkorišča premoženje, ki je v bistvu avstrijsko, ko pa bo zapustila Avstrijo, bo dobila za to še 150 milijonov dolarjev). Kako izkoriščajo Rusi avstrijsko premoženje, najbolj nazorno pokaže nekaj številk, od katerih so najbolj zanimive tiste, ki govorijo o škodi, ki so jo povzročila podjetja U9IA (uprava sovjetskega imetja v Avstriji). šilingov Neplačana carina 1.160,000.000 nepl. dir. davki 540,000.000 neph potroš. davki 123,000.000 nepl.davkinatobak 1.520,000.000 Skupaj 3.343,000.000 Po podatkih avstrijske gospodarske zbornice so Rusi leta 1945 napravili pri demon-tiranju tovarn, strojev ter pri odvažanju surovin, polizdelkov in podobno škodo, ki znaša: šilingov stroji 650,000.000 surovine 306,000.000 polizdelki in izdelki 195,000.000 vozila 18,000.000 Skupaj 1.169,000.000 Avstrijska strojna industrija je izgubila 4800 strojev, av-lahko obdrži Sovjetska zveza tomobilska industrija 6300, jeza sebe 60 odst. celotne proiz- klarska industrija 1700, elek-vodnje nafte, vrelce nafte lah- I troindustrija 6000, kovinska ko izkorišča 30 let, poleg tega industrija 2800 itd. Ti podatki dokazujejo, da Sovjetska zveza ravno zaradi pa lahko 8 let išče nove izvire, ki jih bo lahko izkoriščala še 25 let. Poleg tega je Sovjetska gospodarskih koristi noče spu- stiti Avstrije iz rok. Avstrija, mala državica s 7 milijoni prebivalcev, že 8 let po vojni vzdržuje breme okupacije. Samo stroški za vzdrževanje o-kupacijskih čet znašajo 10.5 odst. državnega proračuna. Pred kratkim so zahodni zavezniki napravili še eno koncesijo v zvezi z reševanjem avstrijskega vprašanja: v celoti so se odpovedali drugemu r.ačrtu državne pogodbe. S tem so odstranile še zadnjo navidezno oviro. Sedaj je odvisno le od tega, ali hoče Sovjetska zveza tudi z dejanji potrditi svojo «mirovno ofenzivo*, ali pa se bo izkazalo, da je to prazno besedičenje. Režitev avstrijskega vprašanja bi odprla pot za reševanje glavnega evropskega vprašanja, t. j. nemškega vprašanja. Ce bodo Rusi pokazali dobro voljo v primeru Avstrije, bo to brez dvoma močno vplivalo na notranjepolitični razvoj Nemčije, ki bo na volitvah septembra meseca izbirala med Adenauerjevo in Ollen-hauerjevo politiko. M. P. Zlate in dolarske rezerve področja funla šlerlinga so se povečale Britansko zakladno ministrstvo je danes objavilo, da je področje funta šterlinga doseglo v aprilu 107 milijonov do-arjev prebitka v zlatu in dolarjih, s čimer so se rezerve dvignile na 2 milijardi 273 mi-lijonov dolarjev. v preb uku je vključenih 20 milijonov dolarjev vrednosti ameriške obrambne pomoči in 11 milijonov dolarjev od Ev-ropske plačilne zveze. Ta zadnji znesek predstavlja tisti del v n^rcu doseženega preoitka, a i - u poravnan v zlatu in dolarjih. Pogosto se tudi proti Hrvatom ni opravila niti farsa sodne razprave, ampak ie bil osumljenec ustreljen in šele naknadno so opravili to formalnost, ki naj bi tejp zločinom dala vsaj malo pravne oblike. V takih postopkih se je specializiralo predvsem posebno sodišče v Karlovcu, čigar predsednik je bil poznan ustaš-po-vratnik Joso Rukavina. Kar se tiče ravnanja proti Srbom bomo navedli samo enega izmed neštetih podobnih primerov. V juniju leta 1941 je bilo v neki vasi blizu Gospiča ubitih šest oseb, in sicer pravoslavni duhovnik Jovan Jego-vič, njegova žena in štirje njuni otroci, katerih najmlajši je bil star 1 leto, najstarejši pa 8 let. Celo nacisli so se zgražali Paveličeva izredna sodišča pa so imela toliko dela, da so s svojimi žrtvami tako rekoč napolnila prirodne jame v Velebitu, na Plešivici in Kapeli. V te jame so ustaši zmetali na tisoče in tisoče svojih žrtev. Ta krvava orgija je zavzela tak obseg, da so se morali vmešavati v to celo krvoločni nacisti, ki so ustašem očitali, naj dajo tej grozoti vsaj malo bolj sprejemljivo pravno obliko. Za Paveličeva nagla in premična nagla sodišča je značilno, da je za njihovo ustanovitev Pavelič uporabil kazenski zakonik od 27. 1. 1929 t. j. iz dobe Aleksandrove diktature. Sprememba je bila v tem, da je Pavelič spremenil le sankcijo iz zaporne kazni v smrtno kazen. Ta zakonska odredba v tretjem delu II. točke pravi; «3. tista oseba, ki prikriva ali na kateri koli način nudi pomoč ljudem, za katere lahko sumi, da so izvršile katero dejanje, navedeno v 1. točki, alt pa da pripravljajo izvršitev katerega izmed navedenih dejanj... Za ti dve deli se pred naglim sodiščem izreče smrtna kazen z ustrelitvijo.* To naj bi bila neka pravna oblika, ki naj zadovolji nemške očitke. Paveličevo sodstvo je šlo še dlje. Ze z zakonsko odredbo z dne 17. maja 1942 je bilo prepovedano poslušanje kakršne koli tuje radiooddajne postaje, širjenje vesti istih, tiska ali kakršne koli propagande, ki bi ne bila nacistična, fašistična ali ustaška. Nadalje, po 5. točki iste zakonske odredbe je moral vsak hišnik, hišni lastnik ali sostanovalec v isti hiši ali stanovanju v treh dneh prijaviti vsakega človeka, ki bi se bil vselil v isto hišo ali stanovanje. Kdor bi tega ne storil v treh dneh, je bil obsojen na smrt. v smislu te zakonske odredbe bi moral biti prav vsak državljan NDH prav navaden ovaduh, ker mu je sicer pretila nevarnost, da bo obsojen na smrt in ustre- j ljen. In usmrtitev zaradi takih «zločinov» je bilo mnogo. laboriiča smrti Vse te možnosti protizakonitega in nečloveškega uničevanja vseh nasprotnikov niso Paveličevemu ustaštvu zadostovale. On je po Hitlerjevem vzoru začel uničevati svoje nasprotnike s taborišči. Prvi dve taborišči sta bili v Slanem na otoku Pagu in v Ja-dovnem na Velebitu. Nadzorstvo nad taborišči je v začetku imel prosluli Mijo Babič in njegova «ustaška obrana*. Ko pa je 1. 1941 Babič v boi^ bi s partizani padel, je njegovo mesto prevzel Maks Lubu-rič. Kot pri ustaških sodiščih, tako so tudi tu bile prve žrtve Srbi in 2idi, za njimi pa tudi Hrvati, ki se niso hoteli pa sta bili prvi dve taborišči majhni in ker je bilo Srbov in Zidov ter protiustaških Hrvatov vedno več, so si ustaši priskrbeli prostora v taboriščih tako, da so v taboriščih stalno izbirali bolehnejše in onemogle ujetnike ter jih morili. Na Pagu so žrtve metali v jame. Ti dve taborišči sta bili hkrati tudi šola za klanje. Stari ustaši — povratnici — t. j. tisti, ki so se v taboriščih v Italiji naučili vseh teh zverinstev, so v teh taboriščih učili mlade ustaše, kako treba opravljati to «obrt». INadaljevanje v torek) Degeneracija ustaških koljašev je šla tako daleč, da so se slikali s svojimi žrtvami, ki so Jih potem zaklali. ni pekel* je največja ovira njenemu razvoju. «Zeleni pekel* lahiko osvojijo samo z izrednimi človeškimi napori in z najmodernejšo tehniko. V džunglo je zelo težko prodreti in najtežji problem je sekanje gozdov. Zato se v Venezueli danes mnogo govori o tem, da bi bi. lo potrebno ((saditi nafto*. S tem hočejo povedati, da bi bilo potrebno vse dohodke, ki jih država dobi s prodajo nafte, vložiti v moderniziranje vseh tehničnih sredstev, s katerimi bi prodrli v ta «zeleni pekel* in to zemljo spremenili v polja. Izredno velika nesoglasja v venezuelskem gospodarstvu so vzrok: tudi zelo velikim razlikam v življenjskem standardu prebivalstva. Delavci, ki živijo od industrije nafte so razmeroma dobro plačani. Najslabše plače, oziroma najnižji življenjski standard pa imajo po. Ijedelski delavci. Povsem razumljivo, da ima od venezuelske nafte največ koristi buržoazija. V bogatih predelih Karakasa opazi človek večje razkošje kot n. pr. v bogatih predelih New Yor-ka. Vendar pa ne živi vse pre. bivalstvo od nafte in priznati je treba, da je življenjski stan., dard večine prebivalstva nizek Venezuela spada vsekakor med tiste države, kjer je velika draginja. Hrana je mno. go dražja kot n. pr. v New Yorku. Venezuelska ležišča nafte so danes v glavnem v rokah severnoameriških družb. One so sklenile z venezuelskimi oblastmi izredno povoljne pogodbe. Zato ameriški trgovski krogi pogosto postavljajo Venezuelo kot primer dobrih po. gojev za plasiranje kapitala. Nekoč je bilo drugače. Arne. riške družbe niso bile zadovoljne z vlado, ki ji je bil na čelu venezuelski pesnik Galie. gos. Te družbe so napadale Galiegosa in njegovo stranko ((Demokratsko akcijo*, da je preveč nacionalistična. Galie-gosu so tudi očitali, da je uve. del posebni zakon, ki je določal minimalne mezde delavcem, ki so bili zaposleni v in. dustriji nafte in da se je ((preveč vmešaval v industrijo nafte*. Z vojaško junto (zvezo), ki Se je z državnim udarom pola. stila oblasti, so ameriške druž. be mnogo bolj zadovoljne. Nasprotniki vojaške junte trdijo, da je ona dejansko prodala za neznatno ceno vso venezuelsko nafto severnoameriškim družbam. S takim stanjem je zadovolj. na tudi vojaška junta in zelo verjetno tudi pretežni del venezuelske buržoazije. Za eksploatacijo nafte, dobiva sicer Venezuela od severnoameriških družb izredno majhno od. škodnino, vendar so ti dohod- ki, zaradi izredno velikih koli. čin nafte, ki jo dajejo venezuelska ležišča razmeroma ze. lo veliki. Prvega decembra lanskega leta so imeli v Venezueli parlamentarne volitve. Po besedah bivšega predsednika go. spoda Romula Betancurta je vojaška junta razpisala volitve iz dveh razlogov. Predvsem zato, ker bo v Karakasu med-ameriška konferenca in želi sedanji režim prikazati delegatom, da je ustaven in demo. kratski. Drugi vzroji pa je ta, da bi vlada želela dobiti podporo parlamenta za pogodbe, ki jih je sklenila s severnoameriškimi družbami za izko, riščanje naftinih vrelcev. Prvi podatki o volilnih rezultatih so govorili o zmagi opozicionalnih strank. V tem smislu so poročale tudi tuje agencije in ves svetovni tisk. V to pa se je vmešala vojaška junta in izjavila, da so bili volilni rezultati netočni. Volilne rezultate je ((pregledala* in ((ugotovila*, da so «zmagale» vladne stranke. Vojaška junta je nato izdala uradno poročilo, v katerem je objavila svojo «velikansko» zmago. Po zadnjih uradnih poročilih so stranke, ki so bile v opoziciji, dobile izredno malo glasov. Ker pa so voditelji opozicijskih strank protestirali pro, ti falzificiranju volilnih podatkov, je vlada podvzela nasproti njim svojevrstne ukrepe. Vlada je vse voditelje opozicijskih strank in skupin enostavno pozaprla, jihi stlačila v vojaško letalo in jih odpeljala v sosedno državo Pa. namo. Na koncu bomo omenili še zanimiv pojav, ki pa ni znači., len samo za Venezuelo. V Venezueli obstajata namreč (seveda ilegalno) dve komunistič. ni partiji. Ena se proglaša za rdečo, druga pa za črno frakcijo. Rdeča frakcija ima svoj sedež v Mehiki, črna pa v sami Venezueli .(seveda ilegalno). Prva in druga frakcija podpirata sovjetsko zunanjo politiko. Nasprotujeta si pa v notranji politiki. Ena zastopa potrebo gzke razredne borbe. Druga pa zastopa idejo o širšem demokratičnem gibanju. Podobno se dogaja tudi v mno. gih drugih državah Latinske Amerike. Tega ne omenjamo zato, ker bi naj obe frakciji komunistič. ne partije imeli v Venezueli večji politični vliv. Nasprotno, danes ne predstavljata ni. kakega resnega činitelja. Orne. njamo ju samo zato, ker je vsekakor zanimivo, da se v vrstah komunističnih partij v vseh državah Latinske Ameri. ke razvija poseben proces v zvezi z odnosom do notranjepolitičnega in gospodarsko-so. cialnega programa v javnem življenju teh dežel. PRIMER VISOKOŠOLSKEGA ŽIVLJENJA V AMERIKI WELESLEY COLLEGE V MASSACHUSETTSU V Združenih državah Amerike obstaja poleg velikih metropol, ki kot New York predstavljajo višek urbanistike, tudi tisoč in tisoč malih mest, ki nas v nekem merilu spominjajo na vaško življenje, v ostalem pa so pravi centri družbenega življenja in se v tem prav nič ne razlikujejo od velemesta. Primer takega mesteca je Wellesley, ki je oddaljeno približno 20 km od Bostona. Zeleni travniki, ki se razprostirajo še vedno v nekaterih centralnih predelih mesta nas spominjajo na majhno vas. Večina hiš je dvonadstropnih, a center mesta je kljub naravni idili zelo živahen. Tu najdemo mnogo modernih in razkošnih trgovin, ki se zdi, da so _ posvečene ženski lepoti. Moških skoro ne vidimo v teh trgovinah; tu se najdejo samo lepe in mlade prodajalke, kupci pa so večinoma visokošol-ke iz bližnjega Collegeja. Wellesley ima samo 14.000 prebivalcev, vendar je življenje tega mesteca zelo živahno. Na koncu glavne ulice, na gričku, se dvigajo poslopja, ki tvorijo «Wellesley College*. V obširnem parku je postavljeno 57 poslopij, v katerih živi 1400 dvajsetletnih deklet, 200 vzgojiteljev in vse upravno osebje. To je ena redkih univerz v ZDA, kjer se lahko vpišejo samo dekleta. Pred dvajsetimi leti je ta «College» zavzel takšen obseg, kot ga ima danes. Zasluga za to gre rektorici univerze Elleni Pendle-tonovi, ki je umrla leta 1937. Poslopja so v večini v gotskem stilu, le tu pa tam najdemo kako hišico, ki je zgrajena po načelih stila Tudorjev. V parku raste na tisoče dreves. Nekatera imajo tudi svojo zgodovino. Večina dreves je iglavcev, a tudi hrastov je precej. Odpor teh dreves pred vetrovi in nevihtami je pravi ideal vzgoje; lahko bi rekli, da je to geslo univerze, saj je V njenem grbu napisano: «Non ministrari sed ministrare*. Poleg Collegeja se razprostira jezero Wabam, ki nas popelje s spominom v preteklost dežele s svojimi Indijanci: Wa-bam je bil prvi idijanski poglavar, ki se je dal krstiti. V «Wellesley College* opravijo dekleta svoje visokošolske študije, ki odgovarjajo našima zadnjima dvema letoma gimnazije in prvim dvem letnikom univerze. Razlika pa je tudi v tem, da naše univerze pripravljajo mladeniča ali mladenko na strokovno življenje; ameriške pa imajo poleg tega za cilj tudi pripravo mladeniča za praktično družabno življenje. Ameriški narod, ki se je v tako kratki dobi razvil iz številnih tujerodnih priseljencev, nima lastnih tradicij. Ameri-kanci so na mesto naših tradicij postavili svojo «standar-disation*, svoje praktično in rekli bi tudi enolično življenje. Ameriški College odgovarja popolnoma svoji nalogi. Je kot neka kohezijska sila v državi s 150 milijoni prebivalcev. Med vsemi «dinamostroji», ki zbirajo in oddajajo energijo velikanski delavnici ZDA,- je College podoben človeškim možganom, v Wellesleyu se zbirajo študentke iz vseh 48 držav Zveze in predstavljajo najbolj različne sloje naroda. Voditelji te univerze se zavedajo važnosti svoje ustanove glede enotnosti mladih Američank iz cele Zveze in prav zato skušajo z vsemi sredstvi pritegniti mlada dekleta v svoj College. v to svrho se poslužujejo reklame v časopisju in po radiu, večkrat pa potuje sama rektorica po celi državi in v raznih predavanjih prikaze koristnost svoje ustanove. V tem College ju študira tudi precej tujih deklet, ki prihajajo povečini iz Evrope. «Wellesley College* je bil ustanovljen leta 1875 po odvetniku Henryju Fowle Dunantu, ki je skušal nuditi s tem a- meriški ženi sredstvo za sodelovanje v obnovi — med državljansko vojno porušene — države. Visokošolsko življenje pomeni v določeni meri svobodo in veselje, kakšenkrat morda prekomerno prekoračenje obstoječih družbenih zakonov. Občudovati pa moramo način, kako so v Ameriki rešili ta problem in ga uredili tako, da se vse obrne samo v korist mladeniča ali mladenke, ki se pripravlja na zrelo dobo. Na ameriških univerzah vlada popolna samouprava. Študentje sodelujejo tudi v upravi univerze in se za ta posel izkažejo zelo sposobni. V «Wellesley College* zahajajo povečini dekleta premožnih staršev, vendar ne manjkajo niti tu dekleta, ki se vzdržujejo s svojim delom; pomagajo v restavracijah ali so uslužbene v pisarnah. Nihče jim tega ne zameri. Visokošolka ima največjo svobodo; navezana je zaradi prisege, ki jo je sama dala, zaradi podpisa v vratarjevi knjigi ko gre iz Collegeja in ko pride domov in mnogokrat se zgodi, da profesor pri izpitih da nalogo, nato pa pusti študentke same. Te pa raje oddajo prazen list, kot da bi prepisovale. Prisostvovanje pri lekcijah je obvezno; študentke pa imajo na razpolago odlično opremljene laboratorije in knjižnice. Celotna knjižnica ima nad 200.000 knjig in je naročena na 600 domačih in tujih revij. Poleg s študijem pa se študentke ukvarjajo tudi z družabnim življenjem, ki je prava šola za bodoče življenje. V Welle-sleyu je šest visokošolskih klubov. Vsak klub ima sedež v prijazni hišici, kjer se vršijo sestanki, dramske predstave, koncerti, debate, plesi in drugo. Tudi športa ne zanemarjajo. Študentke sodelujejo pri konjskih dirkah, pripravljajo se n« veslaške tekme, ukvar- jajo se s plavanjem, s tenisom in drugimi panogami športa. Plesi se vršijo v celem šolskem letu, najvažnejša pa sta plesa, ki ju priredijo «seniors», to so četrtoletnice in njuniors* ali tretjeletnice. Vse kar je potrebno za pies pripravijo študentke same. Tudi to je priprava za bodoče življenje. Vsak ameriški College imh svoje karakteristične praznike. V Wellesleyu imajo praznik dreves — «Tree day», praznik kroga — «Hoop rolling contest* in zaključno pevsko prireditev — «Step singing*. Vsak razred diplomiranih študentk je predstavljen v parku od posebnega drevesa, ki je na Praznik dreves ovenčan na vse mogoče načine. Na tem prazniku sif prisotne tudi številne starejše diplomiranke, ki so bile svojčas učenke tega Collegeja. Na ta dan pripravijo vse učenke v parku posebno akademijo. Vsako leto na dan 1. maja se vrši praznik kroga. Vse četrtoletnice morajo tekati, oblečene v togi s klobukom na glavi in držati lesen krog. Tista, ki prispe prva na cilj, ne da bi njen krog padel na tla, ta se bo po izročilu prva poročila. Ob koncu akademskega leta se vrši praznik «Commence-menta*. To je praznik v katerem se bodoče doktorice poslavljajo od «Alme Mater*, ki jim je utrdila ali bolje rečeno ustvarila osebnost in karakter bodoče ameriške državljanke. Na tem prazniku prisostvujejo prijatelji in znanci študentk, pa tudi mnoge bivše študentke so prisotne. Večina novih doktoric se vpiše v Zvezo bivših študentk kot «alumna», ker se bo tudi v bodočnosti smatrala za članico svojega Collegeja. Kot smo že dejali je ta praznik začetek novega življenja: zaradi tega nosi tudi naslov «Commencement» — «Zače-tek*. tij Vremenska napoved za danes: napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Temperatura se ne bo spremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinje; najnižja 8 stopinj. TRST* sobota 9. maja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK ji:'::-': ■ 8 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.45: n™ald' Trst II.: 22.30: Mac Donaia. RADIO 11.30: Caj- Dalmaitinske narodne. Koncert za violino in orkester. — Trst I-: --_ gj. kovski: Šesta simfonija v h-molu. — Slovenija. Javna oddaja Radia Ljubljana. IMoraini in materialni pritisk ne bo uklonil beneških Slovencev V Hcneški Sloveniji so prevladovale fašistične metode še pred fašizmom in ho v veljavi še daues, čeprav je že osem let po Mussolinijevi smrti Vsakemu človeku je znano tudi če se ni nikoli bavil politiko, da so bile besede «credere, obbedire e combat-tere» Mussolinijeva gesla v času zadnje svetovne vojne. Nič ni čudno, če so ta gesla morali spoštovati za časa Mussolini' jevega režima. Kar pa je čudno in kar razburja vse napredne beneške Slovence je to, da so morali Mussolinijeva gesla spoštovati tudi beneški Sloven. ci že od dneva, ko so prišli pod Italijo in jih morajo sp> Štovati tudi danes, osem let po njegovi smrti. Morda se bo nepoznavalcu Beneške Slovenije in njenih problemov zdelo to neverjetno. Ce pa naštejemo vse krivice, storjene v našo škodo, mu ne bo težko u-gotoviti, da je to, kar smo po. vedali, sama resnica. Po naših gorskih vaseh je še dosti takšnih ljudi, ki se še bolj stisnejo v svojo zakajeno hišo in z rožnim vencem v rokah molijo in prosijo, da- se kaznujejo njihovi krivični sovražniki, kadar jim je bila storjena krivica. Ti ljudje v resnici ne vedo, ali ostaja svoboda v Italiji, in ne vedo, da obstaja nova ustava italijanske republike, ki bi morala dati pravico vsakemu državljanu, protestirati proti storjeni krivici. Ti ljudje ne vedo, da so Mussolinija pred osmimi leti za pete obesili v Milanu. Oni vedo samo to, da je fašizem v Italiji še na oblasti. Ko bodo to čitali ljudje izven naše domovine, bodo prav gotovo in brez pomisleka rekli, da je v Beneški Sloveniji veliko nazadnjaštvo. Ne vemo, ali bi imeli prav, če bi tako sodili naše ljudi. Narodnjaštvo res obstaja v Beneški Sloveniji, toda stvari, ki so neznane našemu ljudstvu, bi bile neznane tudi najbolj kulturnim in naprednim ljudem, če bi živeli v takšnem položa-žu kot morajo živeti beneški Slovenci. Po vseh javnih uradih so zaposleni isti ljudje, ki so bili tudi pod fašizmom l° mo vanj u za Davisa^ no zastopati JugOS10"^^!, «L kakor ne pomeni, daj* ^ist ' t”*0'”.vrni d da je celo za nedosegljiva, teW v va igra na tako igri' dobr°9?^ v ^ ■ samo, da je njeg°va' . meTvei«° K skromna igra, se i f v J od igre ostalih iQr ^ 6' goslaviji. In to ti (e f razveseljivo. Zlasti . 'gslotl mislimo, da šteje 1 ,ggisi ski tenis v svoji zd cj»l tudi zmago v evro P? tekmovanju za DaV isof 1 Catania - Cagliari Molfetta - Lecce x 1 HANNOVER, 8- — Baron Gottfried von Cramm bo še nastopal v nemškem teniškem moštvu v tekmovanju za Da-VlšoV pokal kot igralec št. 1. Nemčija bo v dneh 15.-17. maja igrala v Berlinu proti Južni Afriki. Poleg von Cramma so v reprezentanci še Horst Hermann, Rolf Goepfert in Engelbert Koch. * * * MILAN, 8’. — Italijansko teniško moštvo, ki bo nastopilo v tekmi za Davisov pokal pro- MKP PRKTBESLJI VIM JOKOM X ESREČKE MATKBE Razprava zaradi nesreče na Korzu ki je povzročila smrt 5-letne deklice Njenega očeta Zecchinija, ki jo je vozil skupaj z materjo na lani* breti, in Itibijevega šoferja Colbellija je sodišče oprostilo Za šolsko mladino bo 14. maja ob 10. matineja z enakim programom Na današnjem koncertu bosta nastopila dva zbora: šolski mladinski in dijaški mešani zbor, v katerem sodelujejo učenci in učenke višjih razredov goriških slovenskih srednjih šol. Pobuda za sestavo mešanega zbora je izšla iz vrst dijakov, članov slovenskega dijaškega društva »Simon Gregorčič« v preteklem šolskem letu, toda takrat še niso bili zreli za petje v mešanem zboru. Niti letos še niso povsem dorasli vsem zahtevam, toda pokazati hočejo svojo dobro voljo in ljubezen do svoje rodne pesmi. Prvi del sporeda je posvečen našemu rojaku Jakobu Petelinu-Gallusu (1550 1591), velikemu Evropejcu jn skladatelju svetovnega pomena. Po zelo kratki uvodni besedi o njem bo zapel mešani zbor tri njegova dela Pretežni del sporeda zavzemajo slovenski narodni napevi v priredbah Fr. Marolta, M. Tomca, A. Lajovica in O. Deva, med temi omenjamo le Maroltovo-Tomčevo «Ziljsko svatbo«, ki bo podana v celoti. n. šopek (rukovet) Mo-kranjčevih srbskih narodnih pesmi bo obudil starejšim Goričanom spomine na čase in na delo pevskega zbora gori-ške Glasbene Matice pred prvo svetovno vojno in na leta 1919-1926. Novost bodo Krsti-čeve «Svadbene pesme iz Makedonije«. Koncert 9. maja je namenjen samo odraslim. Za šolsko mladino bo v četrtek 14. maja ob 10. uri matineja. Dosti ljudi je privabila na kazensko sodišče v petek dopoldne razprava zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila 29. junija leta 1952 na Korzu Italia v Gorici in ki je povzročila smrt 5-letne Elizabete Zecchini iz Trsta ter hudo poškodovala njeno mater in očeta. 29. junija lanskega leta proti večeru se je namreč druži, na Zecchini pripeljala na lam-breti s prikolico po Ulici Trento in je hotela zaviti na Korzo. Ivan Zecchini, ki je vozil lambreto TS 5456, ni počakal, da bi avtobus podjetja »Ribi«, ki je stal na rednem postajališču na Korzu, krenil naprej, temveč je z leve strani zavozil na sredo' Korza, po katerem pa je prihajal iz Loč-nika v mesto drugi Ribijev avtobus, ki se ni mogel pravočasno ustaviti. Prišlo je do trčenja ločniškega avtobusa z lambreto, katero je avtobus porinil nekaj metrov v stran, deklico je vrglo zelo daleč na drugo stran ces‘te skupaj z očetom in materjo. V bolnici je otrok kmalu umrl zaradi hudih poškodb na glavi, mati pa se je morala zdraviti nad 70 dni. Včeraj sta prišla pred sodnika kot obtoženca 32-letni Ivan Zecchini iz Trsta in 34-letni Aristeo Colbelli iz Gorice, šofer pri «Ribiju». Obtožnica ju je dolžila, da nista dovolj pazila na predpise cestnega prometa. Vsak posamezno je imel kar po dva branitelja, in sicer sta Zecchinijo zastopala odvetnika Margiera in Ermani iz Trsta, ter Col-belllija pa odvetnika Devetag iz Gorice in Poilucci iz Trsta. Obe strani sta v dolgih in burnih diskusijah hoteli prikazati krivico enega ali drugega. Tako je Zecehinijev bra- nilec trdil, da je krivica šoferja avtobusa predvsem v tem, da je nadaljeval vožnjo, čeprav je imel pred seboj drugi avtobus, ki ga po predpisih ne bi smel preiti. Obramba Colbellija pa je hotela dokazati, da je Zecchini ubral levo stran ceste, kar je proti predpisom. Na procesu je bila prisotna tudi žena Zecchinija, ki jo je ponovno oživljanje nesrečnega dogodka tako pretreslo, da je jokajoč zapustila sodno dvorano in se na hodniku nezavestna zgrudila. Državni pravdnik je poudaril krivico obeh obtoženih, ki se nista ravnala po pravilih cestnega prometa. Po daljšem zasedanju je predsednik sodišča dr. Storto razglasil razsodbo, s katero je bil Ivan Zecchini iz Trsta oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, šofer Ribijevega avtobusa Colbelli pa je bil tudi oproščen z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo po zakonu. Živinozdravniški vestnik Zdravstveno stanje živine v naši pokrajini je v zadnjem času zadovoljivo. Zivinozdravni-ški vestnik druge polovice aprila beleži samb en primer obolelosti živine na svinjski rdečici v goriški občini in en primer slinavke pri goveji živini v Ronkah. 27. aprila in katerega so se udeležili tudi delegatje iz Goriške. Predvajali so tudi nekatere slike iz Ljubljane. Isti predavatelj je pozneje predaval o kulturi v Belgijskem Kongu, ki si utira počasi pot tudi med zamorska plemena. Tudi to predavanje je bilo poživljeno s skioptičnimi slikami. Dve predavanji v ljudski čitalnici Ljudska čitalnica v Ul. Asco-li nam je preteklo sredo priredila kar dve krajši predavanji. Novinar Ivo Marinčič nam je najprej govoril o kongresu Socialistične zveze, ki je Y Ljubljani od 25. do Ukradeno kolo in denarnica Pred dnevi so 35-letnemu Jožefu Contentiju iz Ul. Farza-rolli 10 ukradli kolo znamke «Aqilia», ki ga je pustil za trenutek pred vhodom na pokriti trg. Mož je bil oškodovan za približno 23 tisoč lir. Poleg Contentija se je javila na goriški kvesturi tudi Ana Bregantini iz Raštela, ki so ji ukradli denarnico s 4.500 lirami in tremi ključi, ko se je mudila po trgovinah. DAROVI Za Dijaško Matico so darovali: N. N, iz Gabrij 4.000 lir, R. Devetak iz Standreža 1.000, V. P. iz Gorice 2.000, N. N. iz Gorice 5.000, neimenovano podjetje iz Gorice 1.233, Iva Premrou 1.150, N. N. iz Sovodenj 1.000, N. N. iz Steverjana 3.000, A. V. iz Oslavja 2.000 lir. V blagu so darovali Markočič iz Standreža 28 kg koruzne moke in Brajnik na Roj-cah pa 85 kg krompirja. Vsem darovalcem najlepša hvala! Volilna kampanja v Beneški Sloveniji 3. maja je bil v Tarčentu shod bivših alpincev. Zbrali so se vsi bivši alpinci furlanske dežele; prišli pa so tudi iz Trsta. Ker je manifestacija bila samo en mesec pred volitvami je nedvomno, da ima z njimi določeno zvezo. Pri organizaciji shoda so denar razsipali na vse strani. Olajšav so bili deležni bivši alpinci iz Terske doline. Slavje je bilo že v naprej pripravljeno, saj so imeli po različnih krajih manjše veselice bivših alpi-nov. Nas zanima predvsem taka vaška veselica, ki je bila v Teru. Ob tej priliki so povzdigovali navdušeni alpinci čustva vojaških slav. Okoli vratu so imeli zelene rute, ki prav gotovo niso znak alpincev. To je bil znak partizanov Osoppskih brigad, niso pa imeli rdečih, ki so znak garibaldincev. To si lahko razložimo samo na ta način, da so pod shodom bivših alpincev dejansko organizirali shod trikoloristič-nih tolp. Prisotnost resničnih bivših alpincev je predstavljala samo okvir ali bolje rečeno krinko, za katero so se krile trikoloristične tolpe in tako pripomogle k organizaciji volilnega zborovanja. Govorila sta odvetnik Mati-ghello in neki general. Uradni govor je imel odvetnik, ki izhaja iz rodbine v Terski dolini in je postal «un buon ita-lianissimo«. V nedeljo se je torej pokazal aparat, ki ga skušajo oblasti s silo ohraniti pri življenju, da bi z njim zatrle ljudska čustva prebivalcev Terske in Nadiške doline. Vprašanje je, koliko bo to pomagalo. Pdvlovtf Pori* Šegedin in povobljena v Jugoslovanska ^ ^,s Segedin in Pavlovič,V edna Pariz, ki ga b0 1 p ljena ha mednarodni '“j S1** de France v Na ta lahkoatletsk £, na nastopil Jugoslo^^ poJ1*. ki povabljeni atleti. Predvsem tekmovanje v te!cU čez zapreke, na - je pred .krat^a< 1,8 drugi najboljši re. tu v tej disciplin1- _ se.ktin a- tink sekund in 8 dese Poleg drugih b°s ^ Nemec Gude, ki ^ |,sji in ifi AH' mestu na svetovni “Letu glež Disley, ki je ” topil ^ stu. Pavlovič bo n b0 P ku na 5.000 m, » ssl j tako huda k°nku_ g ^ do nastopili sV c0i atleti, med njiru * ^ moun, Anglež P1 Schade. Britanska 4 krat 1500 m LONDON, 8 britanskih sre uspela v P°sku ’rd V s iif la svetovni rek s„ ^ 4-krat 1.500. D^»la la svetovni *--- u >0. 1.500. Df,t?SlaJy ga je dosegla 1. 1949. Pač P3 rekofd- f zboljšali britanski ^ ( samezno so te _ naslednjih casi • ch8ti> 3:58.4, LaW 3 3 •jg.S. 3:58.4, Bannister ^ ^ — MaVaI°a Češkoslovaška P ,ano v feta 4-krat čik, hrbtno, S (J j Komadel, metulj*fk>d5 tavil3 n {1k r 4^. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Pontoni e Bassi v Raštelu št. 26 tel. 33-49. Trgovinska zbornica sporoča, da bodo v petek 8. t. m. pričeli razdeljevati kontingent kave in sladkorja potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, in sicer: po I in po] kg sladkorja na odrezek 43 po 160 lir kg; 0,400 kg surove ali 0,320 kg pražene kave na odrezek št. 44. Razdeljevanje bedo zaključili 30. t. m. »P0'” nC3t> Pred koš»k»rsk" ^ tekmo s Švico )a p0zvarg, košarkarska tudi p0s^. reprezentanc .ja ,n Triestine P° nnritia«?. ^. P°rCt".;iaIJe ter igralca & u "rfasi* ,u zaradi bi ^ sPct so prvenstva P A i>e° ^ reprezentan ^ pa odločili ,e več ne v katerem Pa l naleti V reprezentan > nap meravajo pre * bo ^ brov moštva- prVe na evropske Moskvi. Odgovorni uieduik STANISLAV KB.NKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94-638. - Postni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 15 • 18 — Tel. 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm vlSUie v Širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak miri Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tet 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 Ur. Fed ljud reoub Jugoslavija: Izvod PoStnl tekoči —----------------------------- - - - — - — ------- ■set"0 l0- račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ Q Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega