ISSN 0350-5561
9 ,iyJJu
za konectedna
Na vzhodu bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na zahodu bodo občasno manjše padavine. Pihal bo jugozahodni veter.
let
številka 9
četrtek, 28. februarja 2008
el je dr. Drnovšek
i
i
A A
V

\
u
4k
4B$
K
'V
Nekdanji predsednik dr. Janez Drnovšek med obiskom v Gorenju leta 1999.
Tudi Šalečani smo ga spoštovali
Šaleška dolina - Smrt nekdanjega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška se je močno dotaknila prebivalcev Slovenije. Ni si želel pogreba z državniškimi častmi, a temu, da bi ljudje vsaj s podpisom v žalno knjigo povedali, da so ga cenili, da jih je njegova smrt prizadela in da ga bodo še dolgo nosili v spominu, se ni dalo izogniti. Po tem, ko so v predsedniški palači v Ljubljani zaradi množičnega odziva odprli kar tri žalne knjige, so v ponedeljek, na dan žalovanja, žalne knjige odprli tudi v vseh slovenskih mestnih občinah, tudi v Velenju. Odziv Šalečanov je bil že prvi dan lep, še več se jih je prišlo njegovemu spominu poklonit v torek, na dan pogreba.
V torek so žalno knjigo odprli tudi v občini Šoštanj, kjer so se prav tako odzvali številni občani in občanke. Zadnje slovo od dr. Janeza Drnovška z lepo mislijo ali le podpisom v žalno knjigo - odprta je bila tudi spletna - je tako izrazilo ogromno tistih, ki se jih je dotaknil s svojim delom, načinom razmišljanja in nenazadnje tudi z življenjskim slogom.	■ bš, Foto: vos
Tudi Velenjčani in Velenjčanke so ob vpisu v žalno knjigo v sejni dvorani mestne hiše nizali lepe misli in dejanja, s katerimi se jih je dotaknil dr. Janez Drnovšek.
A'=- www.ehfCL.comwww.rk-gore14e.com
#CHAMPIONS LEAGUE
noDTiiia: nnrmn
Rdeča dvorana Velenje
d vas avlu i m aua	www.^varuvaiMiuaiviaMuui.ai uou is^u
100 % zavarovanje	nedelja, 2. marec ob 17.30
* J J A	Prodajna mesta vstopnic:
\/ci Lri Kncta nhnauliali nhuaTnn a\rtnmnhilctn 7auarnuania tA(~\\ ali Tavamuania un7ni^a fAOnluc^	■ _ _ _ • _
1,30 EVR
I RADIO
VELENJE
Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu Imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa.
Prodajna mesta vstopnic: www.esiti.com,TIC Velenje, trgovina hummel (NC Velenje)
»Poleg miru mora biti še kaj,
kar daje našemu življenju
smisel!?
Res je. Dobrota.
Dobrota?
Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro.«
To so besede, s katerimi se je od vseh nas v zadnjem sporočilu, objavljenem na strani Gibanja za pravičnost in razvoj, po svoje poslovil dr. Janez Drnovšek. Prejšnji teden smo lahko že sredi tedna na spletnih forumih zasledili, da nas je po hudi bolezni zapustil. Kar oddahnila sem si, ko sem izvedela, da ni res. A v soboto zjutraj se je na svojem domu v Zaplani res poslovil od življenja in vseh nas. Vseh nas zato, ker se je njegova smrt iskreno dotaknila mnogih, ki so ga osebno poznali, in tudi tistih, ki so ga poznali le iz medijev ali bežnih srečanj. Sama sem se z njim kot novinarka srečala le enkrat. Čeprav treme ne zaznam pogosto, sem jo takrat imela. Ker sem dr. Janeza Drnovška iskreno spoštovala in cenila ...
»Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.« Misel, ki sem jo nekajkrat slišala v dneh, ko smo se poslavljali od najbolj netipičnega politika med politiki. Od človeka, ki ni veliko govoril, a je vedno veliko povedal. Ja, dr. Janez Drnovšek je bil v marsičem zelo drugačen od naših predstav o politiku. Bilje odličen ekonomist, ki se je, kot je večkrat povedal sam, skorajda po naključju »znašel« v politiki. In v njej ostal skoraj 20 let. Volitev nikoli ni izgubljal, Slovenci in Slovenke smo mu zaupali. In ga imeli po svoje radi tudi zaradi njegove zadržanosti, umirjenosti in dejanj, ki največ povedo o naravi človeka.
Ko sem te dni poslušala spomine njegovih ožjih sodelavcev in njihove ganljive besede, sem iz njih razbrala, kako iskreno ga bodo pogrešali in kako veliko jim je dal. S solzami v očeh sem se nasmejala, ko sem slišala, da je znal biti tudi zelo zabaven. Temu iskreno verjamem. Kot verjamem to, da se je največ ljudi dotaknil po svoji veliki spremembi, ki jo je prinesla bolezen, o kateri je tudi javno odkrito govoril. Postal je dostopnejši, odprt in nasmejan. Z ustanovitvijo Gibanja za pravičnost in razvoj je mnoge presenetil, a si s tem utrl pot v številna srca. Fotografija, ko mu je članica gibanja na glavo položila venček iz zelenja, je isti trenutek postala zgodovinska. Nikoli ne bom pozabila, kako je želel pomagati družini Strojan, ko jim je želel pred božičem v Ambrus pripeljati dva zabojnika. Da bi bili otroci in ženske vsaj za božič na toplem. Razboriti krajani so mu to preprečili. Televizijski posnetek, ko se je v kleni zasavščini prerekal z njimi in jim glasno očital, da oni že niso kristjani, če bodo uboge ljudi pustili na mrazu, me je presenetil in ganil . To je bil moj predsednik in takrat sem bila še posebno ponosna nanj. Kot sem bila skupaj z njim žalostna, ko mu je umrl zvest pasji prijatelj Artur. In kasneje še Brodie. Ta je rad jedel tudi kruh, ki ga je predsednik zadnja leta življenja, ko je povsem spremenil način prehrane, pekel sam. Kar ga je ostalo, sta ga delila tudi z medvedi. To vem le iz medijev, a vedno mi je bilo tako toplo pri srcu, ko sem poslušala pripovedovanje o tem. Le »pasjeljubci« vemo in razumemo, kako hudo je, ko nas zapusti iskren štirinožni prijatelj. In zato mi je bil moj predsednik še bližji.
Dr. Janez Drnovšek je bil res izjemen človek. Njegove knjige, ki jih je pisal v zadnjih letih, so prave uspešnice. Še večje bodo. In prevedene bodo še v več jezikov. Zato, ker so misli v teh knjigah po svoje preproste, a globoke. Kot je tudi njegova misel, zapisana na začetku tega zapisa. In tudi zato je veliko vprašanje, če bomo Slovenci še kdaj imeli politika, ki bi ga imeli tako radi in ga tako visoko cenili.
Ob slovesu zato tudi skromen HVALA za vse, dr. Janez Drnovšek. Tudi za Vašo misel: »Človek se ne rodiš, ampak postaneš.« Drži. Kot drži tudi to, da bi bil svet veliko lepši, če bi še več ljudi razumelo, kaj je to »Dobro in mir«. Počivajte v miru.
■ Bojana Špegel
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
JJ"H AS 28. februarja 2008
nay
lokalne novice
Najpomembnejša je cesta
Ulice po Žganku in dr. Drnovšku?
Poslanec v državnem zboru Bojan Kontič in podžupan Mestne občine Velenje je naslovil na župana Srečka Meha pobudo, da se v času priprav na praznovanje petdesetletnice Velenja (praznovanje bo prihodnje leto) spomnimo vseh tistih, ki so s svojim prizadevnim delovanjem sooblikovali podobo Velenja in jo napolnili s kakovostno vsebino.
»Mednje vsekakor sodi oče sodobnega Velenja gospod Nestl Žgank. Kar nekaj časa je minilo od smrti našega častnega občana in prepričan sem, da bi bilo primerno eno od ulic ali cest (morda Ljubljansko, Celjsko, Koroško ... ali pa Trg mladosti) poimenovati po njem.
Naj mi bo hkrati dovoljeno predlagati, da v času, ko se poslavljamo od dolgoletnega predsednika vlade in predsednika Republike Slovenije v Mestni občini Velenje sprejmemo tudi odločitev o poimenovanju ene od prej naštetih cest ali novo nastajajočih območij v mestni občini Velenje po dr. Janezu Drnovšku.«
Kontič je predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bo celovito proučila možnosti in oblikovala predlog, sprejemljiv za veliko večino prebivalk in prebivalcev mestne občine Velenje.
■ mz
Petsto članov za začetek
Velenje, 20. februarja - V novoustanovljeni Klub upokojencev se je včlanilo več kot 500 upokojencev Premogovnika Velenje in njegovih povezanih družb. V upravnem odboru, predseduje mu Pavel Župevc, so nad tolikšnim odzivom navdušeni. V marcu načrtujejo občni zbor kluba, na katerem bodo sprejeli program dela.
■ mkp
Precej bolje kot lani
Šoštanj - Območno združenje RK Velenje je v sodelovanju s krajevno organizacijo RK Šoštanj v ponedeljek organiziralo prvo krvodajalsko akcijo v tem letu. Akcija je bila v prostorih restavracije Rednak, udeležilo pa se je je 92 krvodajalcev, kar je kar nekaj več kot lani. Kri so darovali za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
■ tp
Izbirali bodo mlečno kraljico
Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi je - po zagotovilih njenega direktorja Marjana Jakoba - edina slovenska mlekarna, v kateri predelujejo samo mleko slovenskih proizvajalcev. Lani so ga odkupili nekaj manj kot 90 milijonov litrov, letos naj bi ga 2 milijona litrov več. Druga slovenska mlekarna je menda tudi med zelo redkimi, če ne edina, ki je lansko poslovno leto sklenila pozitivno.
Skoraj vsako leto ponudi mlekarna kupcem kakšen nov proizvod. V tem trenutku pripravljajo nov fermentirani izdelek - lahki desert, ki naj bi ga trgu ponudili prihodnji mesec. Konec letošnjega maja pa načrtujejo veliko promocijsko akcijo, imenovano Festival zelene doline. Na njem bodo med drugim (prvi v Sloveniji) izbirali mlečno kraljico.
■ tp
Nov notariat v Velenju
Velenje - Poleg že obstoječe notarske pisarne bo Velenje v prihodnje bogatejše za nov notariat. Frančiška Persea Cetin bo odprla notariat v Velenju na Rudarski 6, v prostorih t. i. steklene direkcije. Vse posle v zvezi z notarskimi storitvami boste pri njih lahko opravljali od 1. marca dalje.
■ jb
Pod Pustim gradom
Velenje, 22. februar - Osrednja tema tokratnega srečanja predstavnikov Mestne občine Velenje in vodstva Gorenja je bilo sodelovanje na področjih kulture, turizma, izobraževanja in športa. Dogovorili so se, da bo Mestna občina Velenje kot ustanoviteljica Vrtca Velenje poskrbela za posebno vrtčev-sko enoto, v kateri bodo delovni čas prilagajali delovnemu času zaposlenih v Gorenju.
Tudi tokrat so v razgovoru poseb-
no pozornost namenili 3. razvojni osi, ki je po mnenju vseh udeležencev srečanja eden najpomembnejših dejavnikov za uspešen nadaljnji razvoj Šaleške doline in njenega gospodarstva. Predsednik uprave družbe Gorenje Franjo Bobinac in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh sta se dogovorila, da bosta vlado in pristojna ministrstva s skupnimi močmi opozarjala na neustreznost obstoječih prometnih povezav. O nujnosti
posodobitve obstoječe cestne infrastrukture zagotovo več kot zgovorno pričajo podatki, da povprečno vsako minuto dopoldne in vsake tri minute popoldne po eno cestno vozilo prihaja v Gorenje ali ga zapušča, kar pomeni povprečno do 570 kamionskih prevozov dnevno (skupaj s povratki). Konice odstopajo tudi za 100 %, saj se na delo v Velenje vsak dan iz Savinjske doline, Polzele, Arje vasi, Šoštanja in s Koroške pripelje večina od
7 tisoč zaposlenih. Analiza za preteklo leto je še podkrepila nujnost dvopasovne ceste skozi Velenje, saj kaže, da so v Gorenje lani pripeljali preko 200 tisoč ton tovora (od tega 90 % prevoznih sredstev oziroma 48 % teže po cesti), odpeljali pa prav tako preko 200 tisoč ton tovora (od tega 72 % prevoznih sredstev oziroma 67 % teže po cesti).
Vodstveni delavci iz Gorenja in občinske uprave so se dogovorili, da bodo delovna srečanja nadaljevali tudi v prihodnje.
SD-jeva koalicija z občani
Vodstvo predstavilo razvojne projekte, ljudje povedali, kaj si želijo
Opozorili so tudi na neprimerno osvetljenost Celjske ceste.
Velenje, 19. februarja - Svetniška skupina Socialnih demokratov Velenja že nekaj let zapored obiskuje mestne četrti in krajevne skupnosti, ker si želijo, kot pravijo, koalicije z občani. Na takih srečanjih ljudje povedo, kaj si želijo, kje vidijo težave ...
Eno takih srečanj je bilo v začetku prejšnjega tedna, ko je župan Srečko Meh prisotnim predstavil razvojne projekte, ki jih Mestna občina Velenje začenja v tem letu, vodja svetniške skupine Bojan Kontič pa je prisotne povabil, da podajo svoje mnenje, svoje poglede. Zanimalo, kot se je pokazalo v pogovoru, pa jih je marsikaj: kaj je z gradnjo doma za varstvo odraslih, kaj z ureditvijo Sončnega parka, prehodov za pešce na šolski poti do OŠ Mihe Pinterja - Toleda, ureditvijo pločnikov in zelenic ... Opozorili so na zavarovanje gradbišč pri gradnji krožišča, neprimerno osvetljenost Celjske ceste, javno razsvetljavo, na ureditev ceste na grad.
Med drugim so izpostavili tudi vprašanje prometne povezanosti Velenja in izgradnjo hitre ceste. Ob tem so prisotni dali pobudo, da v mestni občini Velenje izvedejo referendum, s katerim bi se občanke in občani opredelili, ali potrebujemo 3. razvojno os ali ne. Menili so, da je ta nadvse pomembna ne le za sedanje generacije, ampak tudi za prihodnje.
■ mkp
64 let od smrti Karla Destovnika Kajuha
22. februarja mineva 64 let, odkar je pri Žlebniku kot vodja kulturniške skupine XIV. divizije v bližini svojega doma v Šoštanju (»pol ure od doma«, je med pohodom dejal sam) padel Karel Destovnik Kajuh, slovenski pesnik in narodni heroj. Star je bil še ne 22 let. Občina Šoštanj bo ta dogodek počastila s prižiganjem sveč in položitvijo vencev na pesnikovem grobu in pri Kajuhovem spomeniku v parku, ki nosi tudi njegovo ime.
Civilna zaščita prejela novo opremo od TEŠ
Na občnem zboru gasilskega društva Šoštanj sta župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik članom civilne zaščite Šoštanj predala novo gasilsko opremo, ki jo bodo uporabljala gasilska društva v poveljstvu Občine Šoštanj. Gre za elek-tro agregat, dve črpalki za črpanje mulja in pet električnih potopnih črpalk. Opremo je na pobudo šoštanjskega župana kupila Termoelektrarna Šoštanj. Enako opremo je šoštanjski civilni zaščiti kupil že Premogovnik Velenje, potreba po njej pa je prišla prav med poplavami, ki so bile septembra lani.
Za prejeto opremo so se zahvalili predsednik Civilne zaščite Šoštanj Peter Radoja, Boris Goličnik, predsednik PGD Šoštanj in Boris Lambi-zer - poveljnik poveljstva v občini Šoštanj.	■ mkp
Manj drag kruh bi nam bil bolj drag
Kos in šop, nove slovenske »utežne« mere - Težko do pravice, tudi tiste do zdravega okolja -Stvari z vzhodom ne stečejo, od tam je pritekla steklina - »Lažna« nova država, a resnične težave
Iznajdljivost ne pozna meja. Tudi pri trgovcih ne. Ko eni mislijo, kako nam gredo ti na roko, ko nam različne sadeže ponujajo tudi na malo, ker pač kupci nimajo denarja za nakupe na veliko, združenje potrošnikov opozarja, da prodaja na malo pomeni zaslužek na veliko. Prodaja »na kos« pri sadežih ali »na šop« pri zelenjavi, torej na enote, ki smo jih doslej v glavnem poznali na tržnicah, naj bi namrečpomeni-la, da kupujemo veliko dražje. Ne vem, morda bo ta zveza izvedla še akcijo iskanja najcenejšega in najdražjega jabolka, podobno kot zdaj s pomočjo kupcev išče najcenejši in najdražji kruh. Ta naš božji kruhek vsakdanji ima po različnih trgovinah res tako različno ceno, da bog pomagaj. Ljudje pa pogosto kupujejo z očmi, ne z nogami, kot nam priporočajo. Ampak ko bi ta nakup z očmi vsaj pomenil, da pozorno pogledamo ceno! Ne, pozorni smo pogosto na to, kako lepo zapečen je. Cena nas zapeče šele, ko si doma pozorneje ogledamo račun.
In ko eni poskušajo razložiti, da bi morali imeti pravico do ustrezno drage in zdrave hrane, se ljudje na mnogih območjih borijo za pravico do zdravega okolja. Pisali smo že, da na to opozarjajo tudi v Celju, kjer mnogi zadnji čas pogosto upirajo prst v Cinkarno, ki da je grešnik za onesnaženo zemljo in zrak. Drugi pripominjajo, da nikakor ni edina onesnaževalka, a drugi se le skrivajo za njo. Ob tem pa imajo različne strani različne podatke, zato ni čudno, da ne pride do »zdravega« pogovora in ne najdejo ustrezne rešitve. Na nemoč opozarjajo tudi krajani Planinske vasi, idiličnega zaselka na Kozjanskem. Bil je idiličen, dokler ni nekdo tam postavil asfaltne baze. Nato je ozračje še dodatno onesnažila občinska in tudi državna birokracija. In tako imajo zdaj primer posebne absurdne vrste: asfaltna baza ima obratno dovoljenje, nima pa gradbenega. In ob tem vije roke v zrak celo sam
minister za okolje in prostor. Veliko je tudi ljudi na našem območju, ki se nad kršitvijo pravice do zdravega okolja pritožujejo tudi zaradi smradu, ki prihaja z različnih farm. Ta problem še posebno smrdi, ker je smrad težko izmeriti. Dobro pa ga čutimo. Eni to sicer pripisujejo »pomeščanjenju«, ker da so ljudje pozabili, od kod izhajajo, in da ima gnoj sicer vonj, ampak ne smrdi. Vendar tudi nekateri odrasli vedo povedati, da gnoj včasih morda res ni smrdel, zdaj pa. Tega se zavedajo tudi mnogi stanovalci, ki stanujejo v bližini travnikov in njiv, kamor kmetje vozijo gnojnico, gnojevko ali gnoj. Stanovalci trdijo, da običajno vedno ob petkih ali sobotah, ko so več doma. No, morda je to le njihov občutek.
Na vzhodu nič novega! bi lahko rekli, če bi mislili le na najbližje sosede, s katerimi še vedno nismo rešili ekološko-ribolovne cone in kjer ljudje ob meji še vedno opozarjajo na nove razmere zaradi nove meje. A če zadeve ne stečejo, je »steklo« nekaj drugega: čeprav naj bi bila nova šengenska meja veliko trdnejša, so skozi njo k nam pritekle stekle lisice. In povzročile precej zaskrbljenosti v Obsotelju. Tako da so se morali na šmarski veterinarski postaji odločiti za predčasno cepljenje psov proti steklini. Še manj mirno ja malo dalj na vzhodu. Pa vendar za nas bolj občutljivo. Ne stiskajo pesti le v Gorenju, da naš parlament ne bi prehitro razglasil priznanja nove države Kosova. Srbi sicer pravijo, da je to »lažna« država, a težave, ki zaradi tega nastajajo so zelo resnične. In ognjevite. Naše veleposlaništvo v Beogradu je to že občutilo. Pa čeprav morda slučajno - slučajno morda zato, ker smo predsedujoča država Evropske unije. Gospodarstvo ob tem priporoča parlamentarcem: hitite počasi!
■ k
i,, i |, • | NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in UtmihlJ RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Pomembnejše od formalnega je vsebinsko povezovanje
Prva naloga novoustanovljenega odbora za razvoj regije Saša čimprejšnji začetek izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi -Med prednostnimi razvojnimi projekti tudi energetika
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 20. februarja - Člani upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice so se tokrat zbrali na seji v Jakijevi hiši v Nazarjah. Njena osrednja točka je bil dogovor o boljšem sodelovanju med omenjeno zbornico kot reprezentativnim zastopnikom
namreč od 10 udeležila le 2 župana, 2 pa sta poslala direktorici občinskih uprav), je razprava pokazala, da si želijo tvornejšega sodelovanja oboji. Stičnih točk je veliko, nalog, pomembnih za razvoj obeh dolin, prav tako. Med najaktualnejšimi v tem trenutku pa je izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi. Prizadevanja za čim
tudi za druge najpomembnejše razvojne projekte na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, med katerimi je v ospredju energetika.
Razprava o predlogu trase hitre ceste od avstrijske meje do Šentru-perta bo gotovo postala znova aktualna v kratkem, saj naj bi ministrstvo za okolje in prostor do konca
agencije Saša Jasna Klepec je navedla kar nekaj možnosti za formalne in neformalne oblike sodelovanja gospodarstva ter občin, ki bi jih lahko uvedli v prakso. Oblikovali so jih, ker so pričakovali, da bo sprejeta pokrajinska zakonodaja in bo regija Saša dejansko zaživela. Toda tudi brez tega (ali prav zaradi tega) je večje sodelovanje med gospodarstvom in občinami nujno. V razpravi so udeleženci seje menili, da je bolj kot formalno povezovanje pomembnejše vsebinsko. Tudi zaradi tega je Tinauerje-va pozvala župane in županjo, saj se v upravni odbor zbornice vključijo kot pridruženi člani.
V nadaljevanju seje so se dogovorili, da bodo za v začetku prihodnjega meseca napovedano okroglo mizo o energetiki prestavili na konec marca oziroma na začetek aprila. Za zamik so se odločili zato, ker usklajevanje glede cene
Spregovorili so o možnih oblikah sodelovanja gospodarstva in občin.
gospodarstva in lokalnimi skupnostmi na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora zbornice dr. Cvetka Tinauer, so temo uvrstili na dnevni red zato, ker so bili doslej razočarani nad odzivom občin. Čeprav se župani tudi tokrat niso odzvali v takem številu, kot so pričakovali (seje sta se
prejšnji začetek izgradnje bo prva naloga novega odbora za razvoj regije Saša, v katerem bodo poleg predstavnikov gospodarstva in lokalnih skupnosti tudi poslanci državnega zbora ter še kdo, ki bi lahko vplival na uresničitev projektov. Sklep o ustanovitvi odbora so sprejeli na tokratni seji. Poleg že omenjene izgradnje hitre ceste naj bi se odbor zavzemal
Pospešene priprave na gradnjo šestega bloka
Zahteven poslovni načrt naj bi bil v Termoelektrarni Šoštanj sprejet v teh dneh
Evropske nevladne organizacije so uvrstile Termoelektrarno Šoštanj med 50 ekološko najmanj sprejemljivih energetskih objektov in priporočile, da naj jih ne financira evropska investicijska banka.
Direktor Termoelektrarne dr. Uroš Rotnik je bil nad tem presenečen, saj poudarja, da je proizvodnja električne energije iz tega termoenergetskega objekta ekološko sprejemljiva in da izpolnjujejo vse okoljske normative. »Dejstvo je sicer, da ima vsaka termoelektrarna izpuste, ki pa jih lahko čistimo, in v Šoštanju smo pri tem zelo učinkoviti,« pravi Rotnik in dodaja, da bo termoelektrarna Šoštanj potem, ko bo zgrajen šesti blok, ekološko še učinkovitejša. Zaradi sodobne tehnologije bodo za enako proiz-
vodnjo namreč potrebovali kar 30 odstotkov manj premoga, kar bo seveda pomenilo tudi toliko manj emisij.
Priprave na gradnjo potekajo nemoteno, po zastavljenem terminskem planu. Trenutno usklajujejo naročila za glavno tehnološko opremo in računajo, da bo šesti blok v omrežju leta 2014.
Poleg tega pa v zadnjih tednih intenzivno usklajujejo sprejem letošnjega poslovnega načrta, ki je zaradi načrtovane velike naložbe in uskladitve finančne konstrukcije zanjo zelo zahteven, pomeni pa tudi zelo velik zalogaj za celoten Holding Slovenske elektrarne. Računajo, da ga bodo uskladili v teh dneh.
■ mz
tega meseca obdelalo vse pripombe ter pobude s terena in nato kmalu sporočilo, katere bodo upoštevali načrtovalci in katere ne. Temu bo najverjetneje sledil drugi krog razprav, v katerega bi - po mnenju razpravljalcev - morali pritegniti vse, tudi civilno iniciativo. Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je dejal, da so bili v prvem delu potisnjeni v prvi plan predvsem župani, čeprav je projekt še kako pomemben za gospodarstvo. Pogrešal je močnejšo podporo slednjega in več predstavitev dobrih strani hitre ceste. Vse to naj bi uredili sedaj pod okriljem novo ustanovljenega odbora.
Direktorica območne razvojne
električne energije in gradnje bloka 6 s Holdingom Slovenskih elektrarn še ni končano.
V zadnjem delu seje so pozornost namenili aktualnemu stanju v štipendiranju v regiji in štipendijski politiki. Izrazili so zadovoljstvo nad možnostjo dodatnega sofinanciranja kadrovskih štipendij, ob tem pa opozorili na preslabo informiranost delodajalcev in štipendistov. Upravni odbor zbornice je zato na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije naslovil poziv, naj v prihodnje razpis štipendij objavi hkrati z razpisom prostih mest v srednje- in visokošolskih zavodih.
V
Človek se ne rodiš, ampak postaneš
Dr. Janez Drnovšek je bil več kot samo politik. Bilje tudi velik državnik. Teh pa Slovenija nikoli ni imela na pretek. Njegova smrt je za Slovenijo, za Slovenke in Slovence velika izguba. Ko smo se Slovenci leta 1989 demokratično odločili za do takrat v politiki neznanega Drnovška, smo izbrali na videz zadržanega, diplomatsko premišljenega in ekonomsko naprednega človeka. Z njim je Slovenija stopila na pot pluralizacije na vseh področjih javnega in političnega življenja. Bilje samosvoj, nepopustljiv do sebe in drugih. Že kot predsednik SFRJ seje trudil ustvariti boljše odnose med narodi ter se približevati zahodu. Kar mu ni uspelo z Jugoslavijo, je uresničil kot predsednik slovenske vlade v letih med 1992 in 2002 ter kot predsednik Slovenije v preteklem mandatu. Njegova politika ni slonela na grožnjah in moči. Svojo avtoriteto je gradil na moči argumentov, strpnosti in neizprosnih etičnih principih. Zavzemal se je za postopnost in drobne korake in kar je izgradil, je bila ekonomsko trdna in v Evropi in svetu spoštovana država. V zadnjih nekaj letih je v gandhijevski maniri poizkušal spreobrniti ta svet in dati v ospredje nove vrednote: majhnega človeka, zdravje, čisto okolje, strpnost do drugačnih ter mir.
Preteklo soboto je odšel. Zbogom, gospod predsednik. Kakor pravi Kosovel, je padel v prepad brezkončne modrine in v globoko tišino prostranega zelenega gozda. Njegova energija bo ostala med nami in za njeno uresničevanje se bomo trudili sleherni dan. Slava mu.
■ Janez Dvornik, sekretar PO LDS Saša
Visoka podpora ustanavljanju pokrajin?
Na posvetu predsednika vlade o pokrajinski zakonodaji z župani 18. februarja v hotelu MONS je predsednik vlade Janez Janša, na pripombo enega od udeležencev posveta, da po objavljenih javnomnenjskih raziskavah projekt uživa majhno podporo v javnosti, dejal, da obstajajo tudi druge raziskave, ki kažejo visoko podporo ustanavljanju novih pokrajin. »Glede na to, da gre po vladnih ocenah za enega najpomembnejših projektov, če ne celo za najpomembnejši projekt te vlade preseneča, da vlada do sedaj nikoli ni podprla svojih argumentov za nujnost čimprejšnje ustanovitve pokrajin z rezultati teh anket, ki so bile očitno narejene z javnimi sredstvi. Celo takrat ne, ko je opozicija zahtevala referendum o predlaganem zakonu o ustanovitvi pokrajin, da bi ugotovili dejansko voljo prebivalcev do predlaganih novih pokrajin. Če bi bile raziskave javnega mnenja, na katere se je skliceval predsednik vlade, resnično narejene, bi njihovi rezultati, če bi bile narejene na reprezentativnem vzorcu, lahko pomembno vplivali na zahtevo po referendumu,« pravi velenjski poslanec SD Bojan Kontič. Zaradi omenjenega je naslovil na vlado pisna vprašanja in sicer ga zanima zakaj vlada ni javno povedala, da obstajajo take javnomnenjske raziskave oziroma zakaj vlada ni predstavila javnomnenjskih raziskav, ki kažejo visoko podporo prebivalcev ustanavljanju 14-tih pokrajin v Republiki Sloveniji.
si/ßtom dan
CIVILNE ZAŠČITE
OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE ČESTITAMO VSEM PRIPADNIKOM ENOT CIVILNE ZAŠČITE IN GASILCEM MESTNE OBČINE VELENJE
mz
AKTUALNO
JJ"H AS 28. februarja 2008
Civilna zaščita postaja vse bolj profesionalna
V soboto, 1. marca, bomo tudi v Sloveniji zaznamovali svetovni dan Civilne zaščite - Med dobitniki priznanj trije Velenjčani - Kako je organizirana civilna zaščita v MO Velenje?
Velenje - V domu borcev in mladine na Kopališki cesti ima sedež tudi referat za zaščito in reševanje MO Velenje. Vodja referata je Bojan Prelovšek, ki že dolga leta dela na področjih, ki sodijo pod okrilje tako imenovane civilne zaščite. Pred sobotnim svetovnim dnevom Civilne zaščite smo ga povabili na pogovor, tudi zato, ker se o samem delu organizacij, ki sodijo pod zaščito in reševanje, morda čisto premalo govori. Zadnja leta se zdi, kot da so se kar malo umaknili iz javnosti. »Pripadniki civilne zaščite se nekako ne kažemo radi v javnosti. Mislim, da bi s tem vnašali med ljudi neko nelagodje. Lahko pa rečem, da smo na nesreče oziroma izjemne dogodke dobro pripravljeni, kar se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah 18. septembra lani. Pomembno je, da občani vedo, na koga se lahko obrnejo ob nesrečah,« pravi naš sogovornik.
Kako je v Sloveniji sploh zgrajen
sistem zaščite in reševanja?
»Sistem zaščite in reševanja je organiziran predvsem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je organizirano kot enoten in celovit državni sistem. Težišče delovanja je na
lokalni skupnosti, v kateriobčine urejamo in izvajamo varstvo pred naravnimi in drugimi nezgodami ter organiziramo in vodimo zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju. Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči imamo štab Civilne zaščite. Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite, v MO Velenje je to Bojan Škarja, v štabu pa imamo tudi določeno število članov, ki so imenovani iz vrst strokovnjakov. Organizirani ste torej tako, da imate tudi svoje organe vodenja. "Tako je. Mestni štab Civilne zaščite ima poveljnika, namestnika in šest članov štaba, ki prihajajo z različnih strokovnih področij. Med člani štaba je tudi zdravnik. Imamo sedem sektorskih štabov po naših krajevnih skupnostih, v njih pa imamo poveijenike. Trenutno jih je v občini 54. Organizirani so po teritorialnem načelu. Organizirane imam tudi enote in službe civilne zaščite, predvsem so to enote za prvo pomoč, ki šteje kar 16 ekip. Ima-
mo tudi svojo tehnično reševalna enoto, kot je vod za izvidništvo, četa za gradbenotehnično reševanje, dve enoti za radiološko, kemijsko in biološko zaščito in dekon-
Bojan Prelovšek, vodja referata za zaščito in reševanje v MO Velenje.
taminacijo. Posebej imamo organizirane tudi službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč ter službe za podporo vsemu naštetemu ...«.
Na pomoč koga pravzaprav lahko v MO Velenje računamo, če pride do naravne ali kakšne druge nesreče?
»Ob nesrečah lahko vedno računamo na prostovoljne sile, s katerimi imamo sklenjene tudi pogod-
be o sodelovanju. V Velenju so pogodbe popisali taborniki, jamarji, potapljači in alpinisti. V sistem so vključena tudi podjetja iz doline, tako recimo monitoringe opravlja Erico, pogodbo imamo še s PUP-om, podjetjem Andreje in Premogovnikom Velenje. Vsi ti bi v primeru nesreč lahko priskočili na pomoč. Največji poudarek pa je na sodelovanju z gasilci. V Velenju imamo 7 prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski. V prvi vrsti vedno računamo na pomoč gasilcev, šele ko so nesreče večjih razsežnosti, aktiviramo ekipe civilne zaščite. Trenutno imamo v sistemu občinske civilne zaščite 285 članov, gasilci niso všteti. Z novo zakonodajo pa se v civilni zaščiti marsikaj spreminja. Stremimo k temu, da iz množičnosti preidemo v strokovnost, ekipe bodo manjše, bolj pa bomo vključevali podjetja.«
Kakšne naloge konkretno ima
Civilna zaščita na lokalni ravni?
»Imamo strokovno službo za zaščito in reševanje, ki je združena v referat za ožje delo občine. Tu opravljamo veliko nalog, glavna
naloga pa je izdelava načrtov ogroženosti in načrtov za zaščito in reševanje. Izdelujemo programe in letne načrte za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Skrbimo pa tudi za opremljanje in usposabljanje občinskih sil civilne zaščite. V zadnjih letih smo v MO Velenje izdelali štiri načrte: kako ukrepati ob poplavah, jedrski nesreči, ob potresih in načrt ob požarih. Z izdelavo teh načrtov je veliko dela, saj jih moramo uskladiti tako z regijskimi kot državnimi načrti. Opraviti moramo tudi javno razgrnitev in javno predstavitev. Sedaj se bomo lotili še izdelave načrta zaščite in reševanja v primeru vojne. « Kako boste letos zaznamovali svoj praznik, torej mednarodni dan civilne zaščite?
»Svetovni dan Civilne zaščite 1. marca od leta 1992 praznujemo tudi v Sloveniji. Z njim je mednarodna organizacija "ICDO" želela okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Velik pomen ima mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
Slovesnost bo v Mozirju
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite vsako leto podelijo tudi priznanja zaslužnim pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti in izvajanju reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Letos bodo priznanje prejeli kar trije Velenj-čani. Slovenski poveljnik CZ se je odločil, da s priznanjem nagradi delo Jožeta Drobeža, poveljnika GZ Velenje, Rajka Bra-čiča, člana jamarskega kluba Speleos siga, ter člana državne jamske reševalne enote in župana MO Velenje Srečka Meha, ki ima velike zasluge za dobro opremljenost gasilskih društev v občini. Slovesnost s podelitvijo nagrad bo v četrtek, 6. marca, v športni dvorani v Mozirju.
katerega pomembni del je Civilna zaščita, je namenjen prav preprečevanju vseh vrst nesreč in ogrožanj oziroma zmanjšanju njihovih posledic. Pomen tega sistema se kaže zlasti v dejstvu, da je danes varnost ne samo potreba, temveč temeljna pravica človeka. To ugotavljamo vsak dan znova.«
■ Bojana Špegel
Energijo izgubljamo predvsem zaradi navad
Srednješolci lepijo nalepke za spodbujanje varčne rabe energije v velenjskih javnih zgradbah - Prve je v mestni hiši nalepil župan Srečko Meh - Ekološko obarvan projekt, ki ga podpira EU, bo končan aprila
Velenje, 21. februar - Pred tednom dni, torej v četrtek dopoldne, se je v avli Mestne občine Velenje v okviru projekta »FuturePublicE-nergy - Zmanjšajmo emisije CO2 v javnih zgradbah in postanimo vzor za trajnostno rabo energije akterjem lokalnih skupnosti«, pričela akcija lepljenja nalepk za spodbujanje varčne rabe energije v javnih zgradbah.
Projekt, katerega poudarek je tudi na osveščanju prebivalcev, uporabnikov in zaposlenih v javnih zgradbah, je v uvodu predstavila vodja projektne skupine MO Velenje Karla Sitar. O tem, kako »daleč« je izvedba projekta, je povedala: »Projekt je že v zaključni fazi. V mesecu aprilu ga bomo uradno zaključili, že v marcu pa bomo pripravili zaključno konferenco, na kateri bomo predstavili vse rezultate projekta. Projekt vodimo mi, na MO Velenje, v njem pa sodelujejo 4 mesta - Velenje, Ptuj, Varaždin in Čakovec. Partnerji so tudi Šolski center Velenje, Mestna občina Ptuj, mesto Čakovec in varaždinska županja.«
Ze samo ime projekta pove, da skušajo z njim spodbujati varčevanje z energijo. »Projekt se osredo-toča na javne zgradbe, ker vemo, da so veliki potrošniki energije. S tem pa upam, da bomo dali tudi zgled občanom. S projektom smo se najprej lotili izvedbe vseh energijskih analiz, ki nam podajo realno stanje. Na osnovi analiz smo ukrepali in načrtovali varčevalne
energijske ukrepe. Razvili smo tudi energijsko internetno knjigovodstvo - to je program, s katerim bomo spremljali mesečno porabo energije in posledično vodili stroške porabe. Ta program že deluje
v vseh javnih zgradbah v MO Velenje in na Ptuju. Vzpostavili smo tudi sistem tekoče porabe energije, z akcijo lepljenja nalepk in ostalimi osveščevalnimi aktivnostmi želi-
mo spodbuditi varčevanje z energijo.«
Zupan MO Srečko Meh je pozdravil prisotne, v nagovoru pa poudaril pomen učinkovite rabe energije. Dejal je, da v Velenju po
podatkih primerjalne analize o porabi energije v evropskih mestih porabimo sorazmerno malo energije, a še vedno preveč. Dodal je, da lahko k zmanjšanju rabe energije in
emisij toplogrednih plinov prispeva prav vsak posameznik, in zagotovil, da bo MO Velenje različne aktivnosti za zmanjšanje porabe energije vsekakor nadaljevala. Na naše vprašanje, kaj so doslej v mestni hiši že naredili, je odgovoril: »Povsod smo že zamenjali žarnice z varčnimi, naredili pa smo tudi analizo in ugotovili, da porabimo preveč električne energije, pred-
vsem ponoči, ko ni nikogar v hiši. Letos bomo začeli obnavljati celo stavbo, saj so vse napeljave dotrajane, junija pa bomo že hladili stavbo s pomočjo toplotne energije. Tako bomo prispevali k racionalni rabi. Med 35 slovenskimi občinami, v katerih so naredili raziskavo, je Velenje med mesti, kjer smo že veliko naredili za varčevanje, v primerjavi z Dunajem pa smo naredili premalo. Teče tudi akcija zmanjševanja porabe elektrike pri javni razsvetljavi. Imamo kataster celotne javne razsvetljave v mestu, tipe vseh svetilk. Zastarele zamenjujemo z bolj varčnimi že nekaj let, to pa bomo še nadaljevali. Dej-
stvo je tudi, da se zvečer luči javne razsvetljave prižgejo prekmalu, zjutraj pa prepozno ugasnejo.«
Zupan je po nagovoru zbranim v avli občine skupaj z dijaki Šolskega centra Velenje, ki je eden od partnerjev v projektu, nalepil prvi nalepki, dijaki pa so jih nato namestili še v drugih prostorih občinske upravne stavbe. To so v naslednjih dneh storili po vseh velenjskih jav-
nih zgradbah.
V avlo Mestne občine Velenje so v sklopu projekta FuturePublicE-nergy namestili tudi LCD ekran, ki s svojimi vsebinami spodbuja uporabnike javnih zgradb k učinkoviti rabi energije, ter vzpostavili spletni portal www.futurepublice-nergy.eu, v katerem lahko pridete do koristih informacij o projektu, nasvetov za zmanjšanje rabe energije in energetskih podatkov tekoče rabe energije v dveh vzorčnih objektih (MO Velenje in MO Ptuj).
Konec meseca marca bo MO Velenje pripravila zaključno konferenco, s katero bomo medijem, vodstvenim delavcem v javnih
objektih in seveda tudi občanom podrobneje predstavili vse rezultate, izkušnje in ugotovitve projekta.
Eden pomembnejših rezultatov projekta je torej razvoj Internetne-ga energetskega knjigovodstva, s katerim ciljno spremljamo rabo energije v javnih objektih in ga je KSSENA - Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško - vzpostavil že v 35 javnih
zgradbah v Velenju in na Ptuju. Dostopne so tudi občanom in po mojem bi bilo celo dobro, če bi jih nalepili tudi v svojem domu. Kako izgledajo, pa si lahko ogledate tudi v našem času.
■ Bojana Špegel
Takole izgledajo energetske nalepke. Priznajte, da so simpatične.
Župan Srečko Meh je skupaj z dijaki Šolskega centra Velenje simbolično nalepil prvo varčevalno nalepko v avli mestne hiše. Sedaj so z njimi opremljene že skoraj vse
javne zgradbe v mestu.
POGOVOR
Ministrica Kukovičeva obiskala ZD Velenje
Z direktorjem zdravstvenega doma Jožetom Zupančičem in županom Mestne občine Srečkom Mehom se je pogovarjala o vseh vidikih razvoja zdravstvenega varstva v Šaleški dolini - Ministrica podpira dializni oddelek in gastroentrološko ambulanto, vprašanje kardiologije ostaja odprto do konca marca
Milena Krstič - Planinc
Prejšnjo sredo je Zdravstveni dom Velenje obiskala ministrica za zdravje v vladi Republike Slovenije Zofija Mazej Kukovič. Srečala se je z vodstvom zavoda in županom Mestne občine in obiskala Šolski center. Ministrico so spremljali sodelavci, državni sekretar Darko Žiberna, direktor Direk-torata za zdravstveno varstvo Janez Rem-škar ter direktorica Direktorata za javno zdravje Marija Seljak.
Ministrica je bila tudi gostja Radia Velenje.
Držali ste obljubo, ki ste jo dali ob obisku Šoštanja, da pridete z ekipo tudi v Velenje.
»Obljube je treba držati. Sploh Velenju, ki je peto največje mesto v Sloveniji in kjer je zdravstveni sistem še kako pomemben. Tukaj je tudi eden večjih zdravstvenih domov v Sloveniji.« Sredi septembra ste nastopili kot ministrica za zdravje in v tem kratkem času znova potrdili tisto, po čemer vas v tem okolju poznamo: zdravo ambiciozna, zelo delovna, polna energije... Je bilo od septembra sem kaj časa tudi za zdravi počitek, za kakšno potovanje, smučanje .
»Predvsem je bilo zdravo spanje nocoj v domači hiši, kar se zgodi zelo redko, ker v glavnem živim v Ljubljani. Lep je bil občutek, da sem po dolgem času šla v službo od doma, skoraj peš. Sicer pa si še vedno iščem in tudi najdem čas za rekreacijo, za pohode. Prejšnji vikend, ki je bil čudovit, sem smučala na Voglu. Za pravi dopust, tak malo daljši, pa ni časa in ga najbrž tudi ne bo. Kakšen prost vikend pa izkoristim za pohode tod naokrog, na Smrekovec denimo. To je tisto, kar me drži pokonci, s čimer si polnim baterije.«
»Doma« bi bile dialize prijaznejše
Tokrat ste si z očmi ministrice ogledali Zdravstveni dom Velenje. Ste ga videli kako drugače, kot ste ga gledali prej?
»Opazila sem, da je zdravstveni dom precej lepše urejen, kot sem ga bila vajena. Marsikaj je boljše, prijaznejše do uporabnika. Zelo veliko si prizadevajo v preventivi, izobraževanju in tudi sodelovanju s civilno družbo, kar je zelo dobro, saj je to tudi evropska usmeritev. Opazila pa sem tudi, da imajo precej več specialističnih ambulant, kot sem jih videla po drugih zdravstvenih domovih v Sloveniji, tistih pač, ki sem jih obiskala. Nasploh lahko rečem, da sem zaznala pozitivno ozračje.«
Seznanili so vas s projektom dislociranega dializnega oddelka slovenjgraške bolnišnice, ki ga želijo postaviti v tretjem nadstropju zdravstvenega doma. Podpirate ta projekt?
»Naš cilj je, da približamo storitve pacientu. Naporno se je voziti. Vožnja ni naporna samo za dializne bolnike, naporna je tudi za druge, denimo za rakaste bolnike, ki se vozijo na kemoterapije, obsevanja ... Kar se da poenostaviti v prid bolnikov, je treba poenostaviti. Obenem pa je zelo pomembno, da je področje strokovno dobro pokrito. Povedali so mi, da je tukaj takih, ki potrebujejo dializo, petindvajset, in da se vozijo v Celje ali Slovenj Gradec. Oddelek bomo seveda podprli.«
O kardiološki
ambulanti se bodo še pogovarjali
V Zdravstvenem domu Velenje bi radi privolitev ministrstva tudi za širitev programov v internistiki. Gre za dve vsebini, ena je namenjena srčnožilnim obolenjem, druga obolenjem prebavnega trakta. Jih boste podprli? »K temu je treba pogledati skozi zdravstveno mrežo v Sloveniji. Vsak bolnik, vsak državljan, ima prosto izbiro, kam se bo šel zdravit. Iz Velenja lahko gremo tudi v Novo Gorico, če imamo razlog za to. V večini pa se ljudje obračajo na domačo institucijo. To je res.
Pri širjenju specialističnih programov je treba upoštevati določene kriterije. Predvsem je pomembno zadostno število prebivalcev in strokovnega kadra. Odprtje gastroen-terološke ambulante podpiramo, glede kardiološke pa smo stvari pustili še odprte. To vprašanje bomo do konca marca, tako smo se dogovorili, strokovno obdelali in takrat ponudili ustrezne rešitve.« Zdravnikov primanjkuje. S tem pomanjkanjem se intenzivno ukvarjate tudi na ministrstvu. Kje vidite rešitev? V Velenju, v Zdravstvenem domu, to pomanjkanje pomagajo reševati upokojenci.
»Pokritost z zdravniki je na tem področju kar solidna, to je treba poudariti. Sicer pa je eden od ukrepov skrajšanje specializacij, kar bomo vnesli tudi v novi zakon o zdravniški službi, odpirajo se dodatne možnosti za vpis na obeh fakultetah. Predlog,
Glede koncesij je
treba najti pameten konsenz
Znane so želje Šoštanjčanov, ki si želijo v zdravstveno postajo pritegniti ginekologa, zobozdravnika za odrasle, patronaž-no zdravstveno nego. Začeli so s postop-
ša! V preteklosti se je dogajalo, da konce-sionarji z zdravstvenimi domovi in lokalnimi skupnostmi niso imeli dogovorjenih pravil igre. Priporočila, ki jih je dalo ministrstvo, pa gredo v smer, da morajo tudi koncesionarji skrbeti za nujno medicinsko pomoč, dežurstva in drugo. Da so temu zavezani.«
Koncesije za Šoštanj?
V Velenju koncesij praktično ne pode-
Direktor zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič med predstavitvijo te
zdravstvene ustanove.
na občina Velenje, bodo morali najti pameten konsenz. Predlagali smo, da se pogovorijo, skušajo razumeti drug drugega. Kaj pa, če bodo v Šoštanju iskali pot osamosvojitve? Ne vem sicer, ali imajo za to pogoje, ampak če ...? Vedno je bolje, da se župani med sabo pogovorijo, ker tam, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Lahko se zgodi, da bo zdravnik ali zobozdravnik, ki ga zdaj ne spustijo iz sistema, jutri šel v Slovenj Gradec, mogoče v Novo mesto ... Večina zdravstvenih domov po Sloveniji zelo dobro dela s koncesionar-ji, je pa tudi res, da se ponekod prepirajo, ker so šli predaleč. Zato sem predlagala županu, da je toleranca do tega vprašanja smiselna, na ministrstvu pa nikakor ne bomo šli preko njega. Nikakor. Če bo dal soglasje, ga bo dal. Kar pa se tiče sekundarne ravni, pa je pa ministrstvo tisto, ki odloča o koncesijah.
Zdravstveni dom Velenje danes dobro deluje. Vseeno pa to ne pomeni, da je lahko naslednjih pet ali deset let enako. Konec koncev se lahko v Šoštanju pojavi zobozdravnik, ki reče: jaz ne rabim koncesije, jaz grem na trg. Od jutri naprej me dobite v Šoštanju, na tem in tem naslovu. Imel bo kritično število strank, ki jih bo obdeloval sicer proti plačilu, kar ni naš interes, a lahko se zgodi tudi to.«
ki pridobivanja soglasij za dodelitev koncesij za opravljanje javne službe na primarni ravni. Potrebujejo jih veliko, med drugim tudi Zdravstvenega doma Velenje, katerega sestavni del so, in Mestne občine Velenje, kije ustanovitelj javnega
ljujejo. Zupana sem opozorila, da je vsak zdravnik svobodno bitje. Če ima željo pridobiti koncesijo, jo bo pridobil. Če ne tukaj, pa kje drugje. Jutri se lahko preseli na drug konec Slovenije, kjer primanjkuje zdravnikov in zobozdravnikov in
Ministrica je obiskala tudi šolo, ki jo je pred leti sama obiskovala, in tam predavala sedanjim dijakom. Na sliki skupaj z vodstvom šole (z leve): Rajmund Valcl, Ivč Kotnik, Zofija Mazej Kukovič, dr. Marija Seljak
in mag. Albin Vrabič.
ki ga je dal direktor Zdravstvenega doma Velenje, da bi bilo potrebno več narediti v smislu, da v delo vključimo upokojene zdravnike kot resen kadrovski vir, ki ga v Sloveniji imamo, pa je zelo interdisciplinaren. Vreden je razmisleka, gotovo pa ga ne bo mogoče rešiti v tem mandatu.«
zavoda. V Velenju v zdravstvu že dolgo niso podelili nobene koncesije. Kakšno je vaše gledanje na podeljevanje koncesij nasploh in kaj menite o tem primeru?
»S koncesijo zdravnik ali zobozdravnik pridobi soglasje za to, da bo delo izvajal v javni mreži. To mrežo bogati, ne slab-
kjer bi mu koncesijo z veseljem dali. Če le pride. Primanjkljaj, če se bo za to odločil zdravnik iz Velenja, bo nastal v Šaleški dolini. Dejstvo je, da v Šoštanju obstajajo realne potrebe po tem, kar si želijo. Mesto se razvija, elektrarna bo gradila ... Ker je ustanovitelj javnega zavoda Mest-
Ena od možnosti negovalna bolnišnica
Ko se pogovarjamo s predstavniki ministrstva za zdravje, se v tem okolju ne moremo izogniti nadaljnji usodi Bolnišnice Topolšica.
"Iz Bolnišnice Topolšica so nam posredovali dolgoročni strateški načrt, v katerem pa je, vsaj tak je bil moj prvi občutek, vse preveč predstav o tem, da bi delali veliko stvari, za katere pa najbrž nimajo realnih kadrovskih možnosti. Bolnišnice se morajo specializirati, iti v smer, v kateri so že danes najboljši, za kar imajo kadre ali vidijo, da bi jih jutri lahko pridobili. Pri tem pa je treba upoštevati celotno mrežo slovenskih bolnišnic, vseh šestindvajset. Moje sporočilo obema sodelavcema, ki sta obiskala Bolnišnico Topolšica, je bilo, da naj se pogovarjajo o tem, da znotraj obstoječih zgradb, ki so prazne, morda najdejo prostor tudi za negovalno bolnišnico. V to smer bi lahko šli zelo hitro, ker so potrebe po takšni bolnišnici v Sloveniji zelo velike.« V Zdravstvenem domu Velenje so vam v zahvalo za obisk podarili knjigo Najlepše pravljice. Menda prebiranje pomaga pri premagovanju stresa.
»Svežina je vedno dobra, pa če je ta zapisana tudi v pravljicah. Zase si je treba vzeti čas. Ne samo za šport in rekreacijo, tudi za notranji jaz. O tem smo govorili tudi z dijaki Šolskega centra Velenje. Dobra knjiga lahko pripomore k temu, da te usmeri stran od težav, za katere misliš, da so nerešljive.«
UTRIP
JJ"H AS 28. februarja 2008
Uf	L1"
K	
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 20. februarja
S položaja direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije je odstopil Srečko Janša, ki ga je zaradi objektivne odgovornosti v primeru suma gospodarskega kriminala k odstopu pozval že prometni minister Radovan Žerjav, ki se je z Janšo sešel pretekli teden. Srečko Janša je dejal, da se ne počuti krivega in da ne more prevzeti odgovornosti, saj sodelavcem zaupa, vendar pa meni, da ne bi
Z mesta direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije je po pobudi ministra Žerjava odstopil Srečko Janša.
več mogel dobro opravljati dela.
Minister Virant je zavrnil špekulacije, da namerava zaradi nestrinja-nja s premierjem Janšo o volilni zakonodaji odstopiti. Kot je povedal, namerava odgovornost, ki jo je prevzel na začetku mandata, izpeljati do konca in o odstopu ne razmišlja.
Premier Janez Janša je v odzivu na besede predsednika SLS Bojana Šrota dejal, da koalicija ni v nobeni krizi in ne bo razpadla. Na Šrotovo trditev, da se koalicija ni sešla že tri mesece, je Janša dejal, da je že drugič na neki novinarski konferenci slišal, da bi se koalicija morala srečati. Dodal je, da za takšen sestanek še ni dobil nobenega uradnega poziva, pa tudi sicer se mu zdi poziv nenavaden, še posebej, ker koalicija deluje normalno.
V duhovniškem domu v Ljubljani je v starosti 78 let umrl upokojeni beograjski nadškof in metropolit Franc Perko.
Četrtek, 21. februarja
Predstavniki Vegrada in SCT so razkritje korespondenčne dokume-tacije v gradbeni aferi označili za nezakonito. »Gre za zapise telefonskih prisluškovanj, za katere je nemogoče vedeti, ali ustrezajo resnici, zaradi česar teh dokumentov sodišče po zakonu ne sme uporabiti v kazenskem postopku,« so med drugim zapisali odgovorni v podjetjih.
na protestnikov, ki ni mogla brzdati svoje jeze. Na zborovanju proti neodvisnosti Kosova se je zbralo med 200 tisoč in pol milijona protestnikov, ki so napolnili trg pred skupščino. Zbrane so nagovorili vodilni srbski politiki, a brez predsednika Borisa Tadica, ki se je mudil na obisku v Romuniji, oglasili pa so se tudi nekateri zvezdniki. Vsi so poudarili, da se Srbija ne bo nikoli odrekla Kosovu, ki ga ima za zibelko svoje kulture.
Potem ko so se ponoči protestniki znesli nad ameriškim veleposlaništvom v Beogradu, so v poslopju našli zoglenelo truplo. Izkazalo so je, da je šlo za enega od demonstratorjev. Protestniki so se znesli tudi nad hrvaškim, turškim, nemškim, kanadskim in veleposlaništvom BiH.
Petek,
22. februarja
Zveza potrošnikov ter urad za varstvo potrošnikov sta akcijo Precenimo cene nadgradila s spletnim portalom s podatki o cenah živil. »Gre za orodje, da se bodo kupci lažje odločili in izoblikovali meje, koliko so za posamezni izdelek pripravljeni plačati,« je pojasnila predsednica zveze Breda Kutin. Na spletni strani so na voljo informacije o cenah 500 izdelkov v sedmih trgovskih verigah, nabor živil, o katerih bodo zbirali podatke, pa
t
lin Kjti
a^piSMJ spoiStt
Računsko sodišče je dobilo nalogo, da preuči mnenje vladne službe za zakonodajo.
Premier je Računskemu sodišču predlagal, da preuči mnenje vladne službe za zakonodajo, ki je v pozivu odkrila vrsto pravnih dilem. Kot je povedal, namreč želi, da sodišče najprej predstavi svoj pogled na mnenje vladne zakonodajne službe, »saj ne želimo, da v zvezi s tem pade senca dvoma.«
Slovenska vlada je sprejela predlog sklepa o priznanju Kosova in ga poslala v obravnavo v državni zbor.
V Beogradu je potekalo zborovanje s sloganom Kosovo je Srbija. Miren protest je zasenčila skupi-
Na spletnih straneh so na voljo informacije, ki naj bi nam prihranile evre.
se bo še širil.
Urad varuhinje človekovih pravic je preveril razmere v ljubljanskem azilnem domu, kjer sta si dva Rusa pred kratkim prerezala žile. Predstavniki urada so se pogovorili z obema prosilcema za azil in ugotovili, da jima je bilo gibanje začasno omejeno na podlagi sklepov o omejitvi gibanja.
Predstavniki pogajalskih strani v zasebnem sektorju še niso rešili nobenega od odprtih vprašanj, zato se je stavki odločil pridružiti tudi Pergam.
ZDA so Turčijo pozvale, naj se v operaciji na severu Iraka usmeri le na upornike kurdske delavske stranke, ki ima tam oporišča. Turški mediji so namreč poročali, da je na sever Iraka vstopilo med tri tisoč in 10 tisoč turških vojakov, medtem ko Bagdad in nekateri ameriški poveljniki trdijo, da ne gre za tako obsežno operacijo in je bilo vojakov le nekaj sto.
Sobota, 23. februarja
Po dolgi bolezni je v noči na soboto na svojem domu v 58. letu starosti umrl nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Novico o smrti so spo-
ročili iz pisarne nekdanjega predsednika. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je končal na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1986 pa je na Eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru pridobil naziv doktor ekonomskih znanosti. Na politično prizorišče je stopil leta 1989, ko je za leto dni zasedel mesto predsednika predsedstva nekdanje Jugoslavije.
Ob njegovi smrti smo izvedeli še, da je v sporočilu tik pred smrtjo, objavljenem na strani Gibanja za pravičnost in razvoj, pozval k miru in dobroti.
Ob smrti Janeza Drnovška so sožalje izrazili vsi visoki predstav-
magal desno usmerjenega Joanisa Kasulidesa, je po zmagi dejal, da bo obnovil prizadevanja za združitev otoka, ki je zdaj razdeljen na
V 58. letu starosti nas je zapustil nekdanji
predsednik Janez Drnovšek.
niki slovenske politike, prvaki strank, predsedniki Hrvaške, Italije, Makedonije, Evropske komisije in mnogi drugi visoki politiki.
V	znak spoštovanja je bil v Ljubljani prestavljen tudi napovedan nedeljski protest srbske skupnosti zoper razglasitev kosovske neodvisnosti.
ZDA so se po objavi poročila o iranskem jedrskem programu zavzele za sprejetje nove resolucije proti Iranu. Kot je dejala ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, je vsebina petkovega poročila močen razlog za sprejetje novih sankcij oz. sprejetje tretje resolucije proti Iranu.
V	napadu turške vojske na severu Iraka je umrlo pet turških vojakov in med 40 in 80 upornikov kurdske delavske stranke. V kopenski ofenzivi je bilo ubitih pet turških vojakov in najmanj 24 kurdskih upornikov, veliko upornikov pa naj bi umrlo v topniškem obstreljevanju in helikopterskih napadih. Turčija je sporočila, da so njene kopenske sile prečkale mejo z Irakom v četrtek zvečer, potem ko so sever države že bombardirala letala.
Nedelja, 24. februarja
Pred predsedniško palačo se je čez cel dan vila dolga kača ljudi, ki so se želeli s podpisom v žalno knjigo pokloniti spominu na umrlega Drnovška. Po neuradnih podatkih naj bi se že do popoldneva v knjigo vpisalo več kot 3500 državljanov.
Srbi so od Rusov zahtevali opravičilo, potem ko je voditelj državne televizije dejal, da si je ubiti premier Djindjic strel zaslužil. Voditelj prvega programa ruske televizije Konstantin Sjemin je v komentarju po četrtkovih nemirih v Beogradu, ki jih je primerjal s tistimi proti Slobo-danu Miloševicu iz leta 2000, dejal, da je bil nekdanji srbski premier Zoran Djindjic lutka v rokah Zahoda in si je zaslužil strel.
Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev na Cipru je kandidat komunistične stranke Deme-tris Kristofias. Kristofias, ki je pre-
Pred predsedniško palačo se je ves dan vila dolga vrsta ljudi.
grški in turški del. Na ulice Niko-zije so se po razglasitvi zmage zgrnili njegovi privrženci, ki so nosili ciprske zastave in rdeče zastave komunistične stranke.
Po skoraj 50 letih je Kuba dobila novega predsednika. Fidela Castra, ki se je odpovedal vnovični kandidaturi, je pričakovano nasledil njegov brat Raul. Novega voditelja te otoške države je izvolila narodna skupščina. 81-letnega El comandanteja je zamenjal njegov 76-letni brat Raul, ki ima oblast v svojih rokah od leta 2006, ko mu jo je predal karizmatični Fidel zaradi nujne operacije na črevesju.
Ponedeljek, 25. februarja
Ob dnevu žalovanja je Državni zbor pripravil žalno sejo, ki jo je odprl predsednik France Cukjati. Drnovšku je priznal kvalitete trdnega politika, ki je znal umirjeno krmariti skozi koalicijske spore, in dodal, da se tudi kot človek nikoli ni ustrašil nalog, ki mu jih je postavljalo življenje. Osrednji govor je imel zdajšnji predsednik države, ki je dejal, da žalujemo za enim največjih sinov našega naroda. Žalne seje se je udeležil tudi premier Janez Janša z ministrsko ekipo, diplomatski zbor, v prvih vrstah pa so bili tudi njegovi svojci, hči Nana Forte, sin Jaša Drnovšek in sestra Helena Drnovšek Zorko, ki so prejeli sožalja od tam prisotnih.
Državno tožilstvo je po več kot dve leti trajajoči preiskavi odstopilo od pregona vpletenih v zadevi Orion. Tožilstvo je namreč po preiskavi sodišča ugotovilo, da za očitna dejanja goljufije ni dovolj dokazov. Boštjan Penko je pojasnil, da ni bilo mogoče dokazati, da so obdolženci želeli goljufati svoje stranke, oškodovanci pa so se zavestno spuščali v posle z Orio-nom.
Konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT je komisijo za priva-
Predsednik države je dejal, da ta dan Slovenija žaluje.
tizacijo Telekoma obvestil, da se umika iz postopka. Kot razlog za to odločitev so navedli razočaranje zaradi večkratnih zamud in zamika postopka, komisiji, ki vodi prodajo, pa očitajo tudi premajhno željo po konstruktivnih pogovorih.
Prvi kandidat za ruskega predsednika Dimitrij Medvedov se je mudil v Beogradu, kjer je dejal, da bo Rusija še naprej odločno lobirala proti neodvisnosti Koso-
žabjor
perspektiva
Moje življenje brez njega
Živa Vrbič
Ob menjavi računalnika sem ostala brez vele-cenjenega televizorja (imel je namreč to - edino - sposobnost, da se je na njem dalo gledati kabelsko televizijo). Najprej sem mislila, da bom izredno trpela ob takšni izgubi in da me ljudje ne bodo več sprejemali in bodo mislili, da sem čudna. Saj veste, podobno, kot če je v razredu sošolka, pri kateri nimajo televizije. Morda je res malce posebna, vsak z zdravo pametjo pa lahko ugotovi, da zato, ker nimajo televizije. In da so zato ful čudni. Ce pa so povrhu vegetarijanci, jim itak ni pomoči. Priznam, tako sem razmišljala tudi sama. Čeprav doma nikoli nismo obsedeno buljili televizije, kot so to počeli pri neki drugi sošolki. Včasih je bila pač televizija pokazatelj, da je neka družina normalna, da ima normalni »lajfstajl«, da starši ob 7:00 gledajo poročila, otroci pa prej risanke. Res se nam je zdelo neverjetno, da kdo ne bi imel doma televizije. Kasneje tudi videore-korderja, danes pa DVD-ja.
Do lanskega oktobra sem gledala TV skoraj vsak večer. Pogledala sem Dnevnik, Razočarane gospodinje, forenzike, »smešne« nadaljevanke in celo vreme. Zato sem si težko predstavljala večere brez televizije, še posebej, kadar bom sama doma. Pa nič ne boli. Pravzaprav je super. Na internetu pogledam poročila; raje ponovitev, ker je brez butastih oglasov za vložke, neumne filme in slovenske oddaje, občasno gledam Trenja in Preverjeno ter Svet (pri katerem si zelo radi kaj izmislijo, zaradi česar mi je še bolj zanimiv). Ko sem v Velenju, gledam televizijo. In pri vsakih oglasih med filmom sem bolj živčna. Žal nam že kakšne tri leta ne dela daljinec, jaz sem prelena, da bi vstajala vsakih petnajst minut, in tako gledamo oglase.
Baje je velik problem, če gledajo televizijo mladi in otroci. Povzroča motnje v spominu, koncentraciji, debelost in celo sladkorno bolezen. Zaradi vseh početij, ki sodijo zraven, namreč. Tisti, ki gledajo TV pet in več ur na dan, pač nimajo časa za miganje, ob poležavanju pa vedno pašejo keksi in čokolada. Pa kokakola. In potem so tu strokovnjaki s strokovnimi nasveti o omejevanju gledanja televizije in kako si bi morali otroci zaslužiti eno ali dve risanki. Nihče pa staršem ne svetuje, naj doma sploh nimajo TV-ja ali pa naj bo le v spalnici - odklopljen, kabel pa pod ključem! Precej strogo, ampak učinkovito, če nočete, da malega začnejo klicat »špeh bomba«, kar je bil popularen izraz za močnejše otroke v moji osnovni šoli.
O tem, kakšno škodo mi je do sedaj povzročilo gledanje televizije, ne morem soditi, dioptrija pa najbrž ni posledica tega. Pogosti glavoboli so sicer bolj verjetni kandidati, vendar je tu še računalnik, pa mobitel, pa »čist« zrak in »prijazni« ljudje. Tu se bo potrebno zmeniti, kdo je najbolj kriv.
TV zdaj gledam, ko pridem v Velenje. Tu imamo tako staro škatlo, da se včasih sploh ne razločijo barve ali posamezni deli obraza. Vse je bolj ali manj megleno in pikčasto. Tu pa tam, odvisno od električnega toka, je slika čista; še najpogosteje med oglasi. Filmov na raznih predvajalnikih ne morem gledati. V videorekorderju že dve leti tiči kaseta in ne more ven, televizor pa baje nima pravih in dovolj modernih lukenj, da bi mu pasali DVD-ji. A mislim, da se nihče posebno ne sekira zaradi tega, dokler je pri bajti še kakšna knjiga ali »pameten« časopis.
va. Namestnik ruskega premierja je še poudaril, da Moskva ne odstopa od stališča, da je Srbija enotna država, katere del je tudi Kosovo.
Torek, 26. februarja
V Zagorju ob Savi so pokopali nekdanjega predsednika države in vlade Janeza Drnovška. Žalni sprevod ožjih družinskih članov in prijateljev se je izpred mrliške vežice napotil proti družinskemu grobu, kjer so pokopani tudi Drnovškovi starši. Spontano mu je sledila tudi množica tisočih ljudi, ki se je zbrala pred mrliško vežico.
Minilo je 16 let od izbrisa 18.305 ljudi iz registra stalnega prebivalstva, kar je ustavno sodišče označilo za nezakonito dejanje. Mediji so ob tem poročali, da poprave krivic 16 let pozneje še ni na vidiku. Kot so poročali, namreč vlada vztraja, da se zadeva reši z ustavnim zakonom, ki pa je zara-
Od izbrisa, ki še vedno ni urejen, je minilo že 16 let.
di oblike in vsebine za DeSUS in opozicijo nesprejemljiv.
Srbski svet za nacionalno varnost je sklenil, da diplomatski ukrepi po razglasitvi neodvisnega Kosova ne smejo prizadeti Srbije. Zasedanje sveta je sklical srbski predsednik Boris Tadic zaradi nasilnih nemirov po četrtkovem shodu proti neodvisnosti Kosova v Beogradu. Nobena prihodnja diplomatska dejavnost ne sme imeti dolgoročnih političnih in gospodarskih posledic za Srbijo, je sklenil svet po petih urah zasedanja.
AKTUALNO
Veliko več plusov kot minusov
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina zelo zadovoljni z doseženimi rezultati poslovanja v preteklem letu - Povezovanja zadrug praktično edini projekt z negativnim predznakom - Novost v ponudbi: trgovanje z naftnimi derivati
Tatjana Podgoršek
Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pravi, da so lahko zelo zadovoljni z doseženimi rezultati poslovanja v preteklem letu. Načrtov niso samo dosegli, ampak so jih tudi presegli. Spodbudni so tako finančni kot tudi količinski pokazatelji poslovanja. Na vprašanje, koliko prihodka so ustvarili in morebiti tudi dobička, se je odzval: »Leto 2007 ima za nas veliko več plusov kot minusov. Pozitivne trende beležimo povsod. O številkah v tem trenutku še ne bi govoril, za nas je pomembno, da poslujemo pozitivno. Sicer pa lahko povem, da smo odkup živine presegli za od 22 do 27 odstotkov, za 4 odstotke več smo odkupili mleka, nad pričakovanji so rezultati pri jabolkah. Presenetili so nas rezultati trgovske dejavnosti, sploh novega poslovno-trgovskega centra v Metlečah, kjer smo presegli načrt za 35 odstotkov. To je dobra popotnica za delo v prihodnje.«
Zelo ponosni so na zbirni center za živino, ki so ga oblikovali na enoti v Ravnah. Z njim omogočajo kmetom doseči boljšo ceno in prodajo živine. Da so z njim zadeli žebljico za glavico, pa naj bi potrjevalo tudi to, da imajo več kot 120 zunanjih partnerjev, kmetov iz drugih območij Slovenije, ki koristijo prednosti njihovega zbirnega centra. »Očitno smo ga oblikovali pravi čas. Brez njega bi bilo poslo-
vanje zadruge precej težje, kot je.«
Med manj spodbudnimi značilnostmi leta 2007 za zadrugo je Ivo Drev omenil Sončni grič v Velenju, kjer imajo dokaj velik sadovnjak. Za grič še vedno ni končan denacionalizacijski postopek, saj denacionalizacijski upravičenec piše pritožbe. Zadeva je praktično na začetku. Nekaj podobnega se dogaja tudi z dena-
Lani je zadruga odkupila blizu 10 milijonov 700 tisoč litrov mleka, 1300 komadov mladega pitanega goveda oziroma 400 tisoč kilogramov mesa, 120 krav in ostale govedi ali 116 tisoč ton mesa. Iz lastne proizvodnje so prodali 175 komadov mladega pitanega goveda v skupni teži 65 tisoč kilogramov, v sadovnjakih pa so pridelali 518 ton jabolk, od tega so jih na tujih trgih (v Nemčijo in na Poljsko) prodali dve tretjini proizvodnje.
Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina: »Za nas je pomembno, da poslujemo pozitivno in da beležimo pozitivne trende v vseh dejavnostih.«
cionalizacijskim zahtevkom za površine na delovni enoti Ravne.
Negativni predznak iz lanskega leta ima - po mnenju Iva Dre-va - projekt povezovanja zadrug. "V zvezi s tem se spet nekaj dogaja. Na to temo sem se namreč prejšnji teden pogovarjal z direk-toijem ene od zadrug, v kateri so
izrazili interes za povezovanje z našo zadrugo." Naj bi povezava stekla že letos? »Tega si ne upam napovedati, želim pa si, da bi se zadrugi združili.«
Kot je še pojasnil Drev, v zadnjem času večkrat omenjeno prestrukturiranje zadrug za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina ni nič novega, saj so že kar nekaj časa v teh postopkih. »Vsako leto prinese nekaj novih dogodkov, na katere se je potrebno odzvati. Predvsem pa je naša naloga, da neaktivni kapital pretvorimo v aktivnega.« In kako naj bi to izpeljali? »Želimo biti dober servis za kmete in potrebe širšega okolja. Priložnost vidimo predvsem v trgovski dejavnosti in morda še v kakšnem drugem izzivu«.
Med slednje je v tem letu uvrstil predvsem širitev trgovine v Šmartnem ob Paki, kjer naj bi površine povečali za dvakrat, posodobili naj bi trgovino v Velenju, priložnost pa vidijo še pri trgovanju z naftnimi derivati: "Zgraditi želimo bencinski servis. Izgradnjo načrtujemo v Metlečah, kjer bo nastal trgovski center," je še povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev.	■
V duhu vzajemnosti
Vzajemna je prispevala 5.000 evrov za nakup CT aparata v bolnišnici Topolšica
Mira Zakošek
Topolšica, 21. februarja - Slovenske bolnišnice, zdravstveni domovi, pravzaprav lahko zapišemo slovensko zdravstvo na splošno, se sooča s kroničnim pomanjkanjem sodobne opreme. Razlog pomanjkanja so nedvomno večinoma izredno drage, a res da tehnološko dovršene aparature. Na srečo slovenskega zdravstva, v našem primeru Bolnišnice Topolšica, pa se med nami še vedno najdejo posamezniki oziroma podjetja, ki jim doniranje ni tuje. Za Vzajemno je tovrstno udejstvovanje - pomoč - prej pravilo.
V zadnjem obdobju je namreč Vzajemna za različne izboljšave v zdravstvu namenila kar 50 tisoč evrov -med drugim v začetku tega meseca za nakup CT aparata Splošni bolnišnici Celje, prejšnji teden pa prav tako za nakup CT aparata Bolnišnici Topolšica.
Clan uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice mag. Peter Pusta-tičnik je ob zadnji donaciji poudaril, da v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici veliko pozornosti namenjajo aktivnostim, ki omogočajo ustreznejšo in pravočasno oskrbo bolnikov ter izvajanje najsodobnejših preiskav.
»V duhu vzajemnosti in razvoja družbe na primarni ravni - skrbi za zdravo in kakovostnejšo življenje, smo se odločili, da pomagamo Bolnišnici Topolšica pri zbiranju sredstev za nakup CT aparata. Ob tej priložnosti vam lahko zagotovim, da današnja donacija ni zadnja - še naprej bomo skušali v največji meri poskrbeti za večjo zdravstveno varnost naših članov, poseben poudarek pa bomo še naprej namenjali kakovostni oskrbi bolnikov in promociji zdravega načina življenja,« je dejal Peter Pustatičnik, ki je bil še posebej zadovoljen, da je lahko dona-cijo izročil v svojem rojstnem okolju. Je namreč rojen Velenjčan, ki je
pred odhodom v Ljubljano prvo službo opravljal v velenjskem premogovniku. Po 'premogovniških' izkušnjah je bil nekaj let direktor sektorja za kontroling in član upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, septembra lani pa je postal član uprave Vzajemne.
Pustatičnik se je še posebej razveselil podatka, da je doslej za CT Bolnišnice Topolšica doniralo sredstva že skoraj tisoč posameznikov in podjetij, ki so do zdaj skupaj zbrali že 335.722 evrov. »To seveda pomeni,
ponudnike zdravstvenih zavarovanj, da namerava Vzajemna razširiti svojo ponudbo tudi na področje življenjskih zavarovanj, ki bodo, kot obljublja Pustatičnik, zagotovo konkurenčna. Seveda nas je zanimalo, ali to pomeni, da Vzajemna iz neprofitne zavarovalnice postaja profitna? »Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo še naprej ostala družba za vzajemna zavarovanja. To pomeni, da bomo tudi v prihodnje negovali načelo vzajemnosti, ki ga nosimo v imenu. Z zbranimi sredstvi bomo našim zavarovancem zagotavljali kakovostne zavarovalniške storitve za najnižje premije. Vzajemna je že danes najbolj ugodna ponudnica dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, saj zavarovancem ponuja najnižjo premijo za ta zavarovanja. Sredstva se pri nas dobro ple-menitijo, saj nam ni potrebno tako kot npr. konkurenčnim delniškim
Ček je v imenu Vzajemne direktorju Bolnišnice Topolšica Damijanu Justinku izročil član uprave mag. Peter Pustatičnik.
da v naši družbi, kljub vse večji odtujenosti zaradi vsakodnevnih skrbi in hitrega tempa življenja, še vedno obstaja vzajemnost, torej medsebojna povezanost, pomoč in podpora članov celotne ali posamezne skupnosti,« je povedal ob podelitvi čeka Pustatičnik in poudaril, da je to tudi osnovni cilj Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Njihovi osnovni vodili sta namreč načeli vzajemnost in neprofitnost. Kar najtesneje želijo biti vpeti v okolje in prispevati k njegovemu razvoju.
Ob tej priložnosti smo izvedeli -doslej smo jih poznali predvsem kot
družbam izplačevati dividend lastnikom, saj smo v lasti vseh zavarovancev in namenimo večino sredstev izključno osnovni dejavnosti - zdravstvenemu zavarovanju. Ob tem pa bomo po svojih močeh, kot sem že poudaril, donirali tudi sredstva za izboljšanje zdravstvene preventive in kakovosti življenja in seveda za boljšo opremo naših zdravstvenih organizacij.«
Za konec lahko zapišemo le to, da naj postane vzajemnost v naši družbi čim pogostejša gostja.
Otroški dodatki so se letos povišali dvakrat
Od 1. januarja letos so za 3,6 odstotka višji vsi družinski prejemki, otroški dodatki pa poleg tega še za 8,4 odstotka - Za pomoč ob rojstvu otroka možnost izbire E paketa
Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka v evrih
Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS	1. otrok	2. otrok	3. in nasl. otrok
Do 15 %	106,06	116,67	127,28
nad 15 % do 25 %	90,68	100,25	109,75
nad 25 % do 30 %	69,12	77,24	85,35
nad 30 % do 35 %	54,51	62,20	70,03
nad 35 % do 45 %	44,57	52,02	59,41
nad 45 % do 55 %	28,24	35,35	42,41
nad 55 % do 75 %	21,18	28,24	35,35
nad 75 % do 99 %	18,44	25,51	32,57
Na novi lokaciji
Center za socialno delo Velenje je del dejavnosti, prav za urejanje družinskih prejemkov in vse v zvezi s porodniškim, očetovskim dopustom ter s tem povezanimi nadomestili, preselil na novo lokacijo - v poslovno stavbo Farmina na Trgu mladosti v Velenju.
Tatjana Podgoršek
Od 1. januarja letos so družinski prejemki višji za 3,6 odstotka. Toliko je namreč po zagotovilih vlade RS znašala tako imenovana pričakovana inflacija oziroma tolikšna naj bi bila povprečna rast življenjskih stroškov v preteklem letu.
Silva Gostečnik s Centra za socialno delo Velenje je povedala, da znaša po novem dodatek za veliko družino s tremi otroki 363,36 evra, za družine s 4 otroki in več pa 443,12 evra. Na centru upravičencem že pripravljajo nove odločbe za omenjeno pravico, izplačali pa naj bi jo 13. prihodnji mesec. Najnižji dodatek za nego otroka je po novem 93,32 evra, nova najvišja višina slednjega pa 186,70 evra. Višina starševskega
dodatka je od 1. januarja 181,46 evra. Prvo izplačilo so opravili ta mesec.
Višja je tudi pomoč staršem ob rojstvu otroka in znaša 259, 27 evra. »Nova ni le višina pomoči, ampak je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ponudilo poleg dveh pripravljenih paketov (A in B) še tako imenovani E paket. Pri slednjem namreč lahko starši izberejo izdelke preko interneta, na osnovi odločbe in kode, ki jo sprejmejo z odločbo, pa potrdijo zadevo in tako dobijo blago, ki so ga za novega člana družine izbrali sami.«
Otroški dodatki po novem
Vlada RS je državnemu zboru predlagala, poslanci pa so pred
nedavnim po hitrem postopku glasovali tudi za višji otroški dodatek. Z novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so se otroški dodatki od 1. januarja dalje tako - poleg že omenjenih 3,6 odstotka - povišali še za 8,4 odstotka. Zvišanje velja za vseh osem dohodkovnih razredov oziroma za vse upravičence.
Najnižji znesek otroškega dodatka za prvega otroka je po novem 18,44 evra, za drugega 25,51 in za tretjega 32,57 evra. »Taka višina otroških dodatkov je že bila
izplačana za mesec januar 2008.«
Kot je še povedala Gostečniko-va, bo nova lestvica za izračun otroškega dodatka stopila v veljavo 1. maja letos. Lestvice za zdaj še ni, bodo pa aprila že sprejemali nove vloge za uveljavitev pravice.
Z zvišanjem otroških dodatkov naj bi država olajšala finančni položaj družin in zmanjšala morebitna tveganja za povečanje revščine, ki so jim družine z več otroki že sicer izpostavljene, zlasti zaradi podražitve življenjskih potrebščin v zadnjem času. Je
Silva Gostečnik: »Prav je, da je prišlo do sprememb zakona, saj so zneski zelo zelo nizki.«
država s tem povišanjem res pomagala najšibkejšim? »Težko rečem, če je. Je pa prav, da je prišlo do spremembe zakona, kajti zneski so res zelo nizki in z denarjem lahko družine pokrijejo le del stroškov, ki jih imajo z otroki. Upravičenci so sicer zadovoljni, čeprav ob tem dodajajo, da bi se lahko otroški dodatki dvignili še za več ali za toliko, kot so se tudi dejansko dvi-
Porast števila otrok, več upravičencev
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prejema otroški dodatek blizu 6000 družin za več kot 10 tisoč otrok. Število upravičencev je v primerjavi s preteklim letom v rahlem porastu. Dodatek za veliko družino prejema približno 460 družin, največja je družina s 7 otroki. Pravico za nego otroka pa prejema v Šaleški dolini 136 upravičencev.
gnili življenjski stroški,« je odgovorila Silva Gostečnik.
OD DRETE DO SAVINJE
JJ"H AS 28. februarja 2008
Na kratko
Tekoče financiranje društev in kmetijstva
Dobro ali slabo delo občinskih svetnikov hitro občutijo tudi tisti, ki nimajo s politiko nobenega opravka. recimo športni klubi in društva. V občini Ljubno imajo društva in prejemniki nepovratnih sredstev za kmetijstvo srečo, da so svetniki že decembra sprejeli občinski proračun za letošnje leto in takoj po novem letu objavili razpis za uporabnike sredstev v športu in kulturi. Županja Anka Rakun, ki je imenovala komisijo za razporejanje denarja, pričakuje, da bo občinski svet na naslednji seji razporeditev tudi potrdil. To pa pomeni, da bodo lahko društvom denar takoj nakazali. Lju-benci so v letošnjem proračunu za kulturne dejavnosti namenili 32 tisoč evrov in za šport 81 tisoč evrov. Januarja je bil objavljen tudi razpis za nepovratna sredstva v kmetijstvu, pri čemer je za županjo pomembno, da so vsem kmetom poslali na domače naslove tako razpis kot razpisno dokumentacijo. Za kmetijstvo letos namenjajo 65 tisoč evrov, ki naj bi jih kmetje porabili za izobraževanje in dodatne dejavnosti.
Letos do idejne rešitve obvoznice
V	Lučah že nekaj let čakajo na obvoznico in morda jo bodo v naslednjih letih tudi dočakali, je študija možnih rešitev praktično pripravljena. Kot je znano, občinski svet podpira rešitev s tunelom skozi hrib Breznica in z uvozom v občinsko središče. Župan Ciril Rosc upa, da so projektanti upoštevali pripombe svetnikov, ki si bodo lahko idejne rešitve v kratkem tudi ogledali. Na poznejših razgrnitvah bodo lahko pripombe posredovali tudi občani, saj gre za pomemben projekt, ki bo krepko posegel v prostor in zaznamoval bodočo podobo kraja. Župan Rosc želi postopke dodatno pospešiti, zato pripravljajo vse potrebno za odkup zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa bodoče obvoznice.
Lokalni turistični vodniki
V	organizaciji Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino občine Mozirje je potekalo usposabljanje za lokalne turistične vodnike; uspešno ga je opravilo dvanajst posameznikov iz Zgornje Savinjske doline. Tečajniki so morali pokazati kar precej znanja iz osnov turizma, turistične geografije s kartografijo, zgodovine, osnov poslovanja v turizmu ter iz organizacije in izvedbe skupinskih potovanj. Teoretični del tečaja je zajemal še etnologijo, psihološki vidik skupinskih vodenj, umetnostno zgodovino in arheologijo, navodila za izdelavo seminarske naloge in predstavitev vodenja na avtobusu v sklopu praktičnega tečaja. Izkaznice za uspešno opravljen teoretični in praktični preizkus bodo novi turistični vodniki prejeli 6. marca na turističn kmetiji Levec v Mozirju.
Knjižni spomenik vsem žrtvam
Člani krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB iz Bočne po najboljši močeh pomlajujejo svoje vrste, predvsem pa s spoštljivo doslednostjo skrbijo za spomenike in obeležja. Poleg rednih zadolžitev se bodo v letošnjem letu z izdajo obsežne knjige o žrtvah medvojnega nesmisla poklonili spominu vsem, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni. Gre za obširno delo, ki naj bi zagledalo luč sveta v spomladanskem času. Bočna je bila med drugo svetovno vojno med najbolj prizadetimi območji, zato ni slučaj, da je ideja za knjigo zrasla prav v tem kraju. Po besedah dolgoletnega predsednika Matevža Požarnika zelo vzorno sodelujejo z gornje-grajsko občino in osnovno šolo, ki jim finančno in programsko pomagata pri organizaciji proslav. Manj pa so člani borčevske organizacije navdušeni nad zakonom, ki določa, da bodo morali finančno poslovanje voditi preko mozirske območne organizacije, ki ima status pravne osebe. Občni zbor se s prenosom sicer ni strinjal, vendar je končna odločitev prepuščena članom upravnega odbora.
Ponovno o ravnatelju
Ker na podlagi prvega razpisa in številnih zapletih ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji ni bil imenovan, se je svet Vzgojno-izobraževal-nega zavoda Mozirje odločil razpis ponoviti, saj sedanji vršilki dolžnosti ravnateljice Poloni Kolenc Ozimic oktobra poteče enoletni mandat. Po presoji občinskih svetnikov in župana Vinka Jeraja bi bilo pametno, da izbrani ravnatelj nastopi službo prvega avgusta in se tako seznani z razmerami na šoli še pred začetkom šolskega leta. Ker si svetniki ne želijo ponovnih zapletov, so občinski upravi naložili, da pred odločanjem o novem ravnatelju preveri, če je sestava sveta zavoda skladna z zakonom. Svet namreč šteje parno število članov, kar po mnenju članov rečiškega občinskega sveta ni sprejemljivo.
Glasba mozirskega avtorja
V soboto zvečer se v dvorani mozirskega doma kulture obeta zanimiv koncertni večer. Člani godbe Zgornje Savinjske doline se bodo namreč predstavili s prvič igranimi koračnicami Mozirjana Franca Esa, ki so nastale med drugo svetovno vojno. Koračnice je aranžiral Tone Juvan, tako da so prilagojene zdajšnjim pihalnim orkestrom. Dogodek bo zanimiv tudi zato, ker v godbi sodeluje avtorjev sin Franc, ki je godbenik že več kot 50 let, ter vnuk Aleš.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Naslednja povodenj bo resno ogrozila celo vas
Savinja pod Trnovcem v občini Rečica ob Savinji že nekaj desetletij odnaša teren in uničuje umetne nasipe -Domačini se s strahom ozirajo v njeno hudourniško korito
Ljudje s Trnovca še niso pozabili lanskega septembra, ko so površinske vode podrle velik del Dele-jeve hiše, zdaj pa jim grozi še večja katastrofa, saj se je Savinja nevarno zajedla v nezavarovano breži-no tik pod vasjo. Na zadnji seji občinskega sveta je na razmere opozoril svetnik Aleš Krančič, sicer domačin s Trnovca in eden od peterice, ki jim Savinja ogroža stanovanjska in gospodarska poslopja.
Ljudje nemo opazujejo in s strahom pričakujejo, kdaj se bo vse skupaj sesulo v strugo Savinje. Podobnih odsekov je od Grušovelj do Trnovca še nekaj. Domačini so že velikokrat opozarjali na težave, tudi na Agencijo za okolje in prostor (Arso) so naslovili svoj poziv,
Občinski svetnik Aleš Krančič (levo) in župan Vinko Jeraj si nemočna ogledujeta razdejanje, ki ga pod Trnovcem
povzroča Savinja
in ostali brez odgovora. Takšno je ostalo tudi naše vprašanje, kdaj bo država z regulacijo Savinje obvarovala Trnovec pred grozečo nevarnostjo. Vodja oddelka za območje Savinje na Arsu Alenka Zupančič ni pristojna odgovarjati na vprašanja, ki se nanašajo na investicije, ki jih preko vodnega sklada financira ministrstvo za okolje in prostor. Arso kot organ v sestavi omenjenega ministrstva načrtuje redna vzdrževalna dela na območju
Savinje s pritoki in v delu Sotle, daje pobude in predloge za investicije in investicijska vzdrževanja objektov vodne infrastrukture ter nadzira delo koncesionaija. Ureditev Savinje na tem odseku presega okvir rednih vzdrževalnih del, je pojasnila Zupančičeva.
Malo težje se bo na pristojnosti izgovarjal resorni minister Janez Podobnik, ki je septembra obiskal Delejeve in z domačini spregovoril o tej težavi. Po njegovih napove-
dih naj bi ministrstvo za območje rečiške občine namenilo 170 tisoč evrov, vendar tega denarja ni. »Porečje Savinje se v tem delu ni urejalo 30 let. Savinja vsako leto odnese 10 do 20 metrov, v minulih desetletjih je spodjedla skoraj 300-metrski pas in se povsem približala vasi. Od poplave leta 1990 so si razdejanje ogledali že številni strokovnjaki, opravljene so bile celo delne sanacije rečnega korita, vendar tako, da voda še naprej uničuje nasipe in škarpe,« je kritičen Aleš Krančič, prepričan, da se v vseh letih, razen Savinje, ni nič premaknilo.
Razočaranemu Krančiču je pritegnil tudi župan Vinko Jeraj, ki se povsem nemočen zaveda hudega problema, saj bo Savinja poleg Trnovca ogrozila tudi kamp Menina in del zaselka Nizka. »Poleg ministra Podobnika so s težavo seznanjeni rečni nadzornik Jože Verk, decembra si je teren ogledala Alenka Zupančič in povedala, da je celotna zadeva v fazi študije. Dlje še nismo prišli,« pravi župan Jeraj, ki je že napovedal, da bo naslednja seja občinskega sveta v veliki meri namenjena vodni problematiki.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Reprezentančna knjiga o Mozirjanih
Kar osemintrideset avtorjev pripravlja obsežno monografijo o zgodovini in sedanjosti mozirske občine - Kraj se je ohranil zaradi kulturne dejavnosti
V Mozirju načrtujejo za jesenski čas otvoritev prenovljenega trškega središča s številnimi prireditvami, med katerimi bo brez dvoma izstopala predstavitev monografije, s katero želi Občina Mozirje postaviti knjižni spomenik številnim rodovom, ki so in še danes soustvarjajo podobo upravnega središča Zgornje Savinjske doline. Župan Ivan Suhoveršnik je za glavnega urednika imenoval znanega publicista Aleksandra Videčnika, ki je k sodelovanju pritegnil kar osem-intrideset avtorjev.
Knjiga reprezentančne vsebine in obsega naj bi našla svoje mesto v vseh mozirskih hišah in tudi po Zgornji Savinjski dolini, je želja Aleksandra Videčnika, ki ravno v
teh dneh predstavlja svoje zadnje, sicer pa že enantrideseto knjižno delo po vrsti, ki nosi naslov Iz mojih zapisov. »Knjiga nastaja po principu zbornika, predvsem pa želimo med njene platnice zajeti tudi teritorialni utrip celotne mozir-ske občine. Glede na bogato zgodovinsko preteklost kraja je povsem razumljivo, da bo glavni poudarek namenjen prav zgodovini srednjeveškega trga, ki se v današnjih časih nekoliko zapostavlja,« razlaga Videčnik. V okolici Mozirja graščakov ni bilo, zato je bila rast trga vezana na številne rokodelce. V določenem obdobju so se lahko Mozirjani pohvalili s kar petimi usnjarnami, kar priča o močnem živinorejskem zaledju.
J
Publicist Aleksander Videčnik napoveduje, da bo monografija o Mozirju in Mozirjanih reprezentančno delo, vredno vse pozornosti.
Stanovsko so se vključevali v celjski ceh, pojasnjuje Videčnik, ki bo poleg uredniškega dela pripravil tudi poglavje o zgodovini mozir-skega trga. »Tržani so bili znani borci za trške pravice, ki jih je vsa-
kokratni vladar obnavljal. Verjetno ne iz ljubezni do tržanov, ampak zaradi pristojbin, ki so jih plačevali. V Mozirju je bilo tudi precej trgovin, kar kaže na močno trgovanje in sklepanje dogovorov. Omeniti je treba tudi kulturne dejavnosti in pojav čitalnice ter čitalniške-ga društva. Menim, da je ravno kulturno delovanje ohranilo Mozirje tudi med drugo svetovno vojno, saj so ljudje popolnoma ignorirali vpliv nemškutarstva, ki se je širil iz Celja,« odstira delčke mozirske zgodovine mali zgornjesavinjski Valvazor, kot imenuje Videčnika dr. Matjaž Kmecl.
Knjiga o Mozirju in Mozirjanih naj bi bila bogato opremljena tudi z zgodovinskimi listinami in dokumenti, ki so na srečo ohranjeni v Videčnikovem fondu - tega hrani celjski zgodovinski arhiv. Prav po Videčnikovi zaslugi so številne listine ponovno zbrane, kar ni bilo ravno preprosto, saj je znano, da je Mozirje v svoji zgodovini kar petkrat pogorelo.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Zavolovškova elegija kozolcem
Navdih za slikanje kozolcev se je porodil ob podrtem kozolcu, ki ob regionalni cesti za Rečico ob Savinji že vrsto let »krasi« celotno Zgornjo Savinjsko dolino
Akademski slikar Lojze Zavolov-šek iz Mozirja je kot vino. Z leti vse boljši, predvsem pa njegova pronicljiva ustvarjalnost ne želi spregledati pojavov, ki v dobrem in slabem poosebljajo človeške lastnosti. Zadnjih deset let ustvarja predvsem kozolce. V spoštljiv spomin na svojega očeta, ki je kozolce gradil, in tudi zato, ker so kozol-
T
Na odprtju razstave Lojzeta Zavolovška, je o avtorju spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček
ci njega dni kmetom na nek način zagotavljali preživetje. Zanemarjen in razpadajoč kozolec je lahko tudi negativen element in prav takšen je Zavolovška navdahnil, da se
jih je lotil slikati. In to je preraslo v spoštovanja vreden opus.
Ob odprtju razstave, ki so jo ob slikarjevi 80-letnici v rečiški osnovni šoli pripravili člani tam-
kajšnjega kulturnega društva Utrip, je Zavolovšek povedal, da se mu roka še ni utrudila, kar pomeni, da bo številnim samostojnim in skupinskim razstavam dodal še kakšno. S kozolci se bo v kratkem predstavil še v Velenju, na Ljubnem in v Mozirju. Umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček ugotavlja, da Zavolovšek »začenja z opaznimi novostmi v slovenskem čutenju krajine v ploskovitem in bolj okornem tretiranju geometriziranih predmetnih oblik in z izrazito robno linijo: znotraj takega podajanja je občutena življenjska drama, ki jo je predstavljal z žarečimi ploskvami in tankimi nanosi olja na platnu. Preko ekspresivnega zanosa in prepoznavne sproščene slikarske poteze išče spet nove inter-pretativne možnosti.«
■ Edi Mavrič - Savinjčan
NASI KRAJI IN LJUDJE
Aktivno in pestro leto
%
u
:il
>co
M M
Člani prostovoljnega gasilskega društva Topolšica so na nedavnem občnem zboru ugotavljali, da so lani delali z roko v roki, zato lahko leto 2007 označijo kot aktivno in zelo pestro.
Boštjan Mikuž, predsednik društva, je ob pogledu na lansko opravljeno delo izpostavil delo članov pri organizaciji raznih prireditev v kraju; kar precej pozornosti so zlasti v drugi polovici leta namenili večjim vzdrževalnim delom v gasilskem domu, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Topolšica ter Občino
Šoštanj pa so se vključevali še v aktivnosti za pridobitev ter urejanje dokumentacije za izgradnjo novega večnamenskega objekta, v katerem bodo imeli svoje društvene prostore. Kar dve leti so se trudili za ureditev vsega potrebnega za novo gasilsko vozilo. Tega so dobili v začetku tega leta, glavnino denarja pa je zanj prispevala Občina Šoštanj. Mikuž se je zahvalil vsem, ki so znali prisluhniti njihovim potrebam in jim pri tem po svojih močeh tudi pomagali.
Po mnenju poveljnika društva Franca Hriberška so operativa in tudi drugi člani lani delovali na vseh področjih zadovoljivo. 11-krat so posredovali pri reševanju imetja in premoženja sokrajanov na svojem požarnovarnostnem območju in za to opravili 691 ur. Predvidenega urjenja operative v spomladanskem
in poletnem času niso opravili "... zaradi domnevnega požigalca na našem rajonu. Smo pa izvedli vajo v jeseni na gospodarskem poslopju v Zavodnjah, v mesecu požarne varnosti pa smo bili organizatorji občinske vaje," je povedal Hriberšek. Poleg urjenja 9 desetin, ki so sodelovale na društvenih in drugih gasilskih tekmovanjih, so precej pozornosti namenili izobraževanju članov ter skrbi za opremo.
Preventivna dejavnost društva ostaja tudi v tem letu na vrhu letošnjega delovnega programa. Temu sledi strokovno usposabljanje operative, izobraževanje članov, sodelovanje desetin na občinskem ter meddruštvenih tekmovanjih, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, veliko prizadevanj pa bo potrebnih tudi pri izgradnji novega večnamenskega objekta.	■
Dve desetletji turističnega društva
Vinska Gora - V Vinski Gori bodo po občnem zboru obeležili 20. obletnico delovanja krajevnega turističnega društva. Prireditev pripravljajo jutri ob 18. uri v Krstnikovem domu. Najprej bodo pevci ljudskih pesmi Reber predstavili svoj DVD, nato bo predstavljen zbornik »Od včeraj v jutri«, v katerem so zbrani najvažnejši spomini opravljenega dela. Sledil bo redni občni zbor, na katerem bodo podelili priznanja v tekmovanju urejenosti zunaj bivalnega okolja v KS Vinska Gora. Podeljenih bo šest priznanj, med njimi ga bosta za najlepšo celotno ureditev prejela Mira in Edo Tamše iz Lipja. Za 20-letno neprekinjeno delo v TD Vinska Gora bo Turistična zveza Slovenija podelila devet priznanj.
■ bš
Iz občime Šmartno ob Paki
Razpis za
sofinanciranje
športa
Tako kot že nekaj let zapored je tudi letos občina objavila razpis za sofinanciranje športa v kraju. Rok za oddajo vlog se izteče 1. marca, za te namene pa je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 126 tisoč 500 evrov.
Lani je komisija prejela sedem vlog.
Ponudba v novem trgovskem centru
Novi trgovski center hitro raste, občane pa vse bolj zanima ponudba v njem. Po informacijah investitorjev so trenutno v fazi pridobivanja najemnikov. Razen same trgovine z živilsko in nekaj malega neživilsko ponudbo naj bi bil v objektu še lokal z restavracijo, svoje primernejše prostore naj bi dobila tudi pošta in manjši lokal s ponudbo tekstila. Po prvotnih napovedih naj bi objekt predali svojemu namenu v prvi polovici leta.
Kdaj bo vseljiv drugi blok?
V središču občine je gradbeno podjetje Kograd Igem zgradilo dva stanovanjska bloka. V prvem je 20 stanovanj, od tega je 16 neprofit-nih, 4 so za trg, v drugem bloku pa je 18 stanovanj, vsa za trg in tudi že vsa prodana. Prvi blok je
že poln, stanovanja v drugem pa še samevajo, ker investitor zanj še ni pridobil uporabnega dovoljenja. Na tehničnem pregledu ugotovljene napake naj bi investitor menda že odpravil, zato je pričakovati, da bo za objekt kmalu pridobil ustrezno dovoljenje, ki ga mora izdati Upravna enota Velenje.
Dela v kulturnem domu
Šmarški kulturni dom je - po mnenju tamkajšnjih kulturnih ustvarjalcev- potreben temeljite prenove. Občinska uprava je obljubila, da ga bodo obnavljali postopoma.
Tako te dni vzdrževalci zamenjujejo cisterne za tekoče gorivo. Pristojni organi so namreč lokalni skupnosti poslali odločbo, da so obstoječe neuporabne, saj zaradi starosti ne zagotavljajo več potrebne varnosti ter ne ustrezajo novim predpisom.
Vrednost del je približno 3700 evrov. V kratkem naj bi kulturni dom dobil tudi nova vhodna vrata.
Odmera cest
Ena večjih težav v občini je odmera cest. Stroški teh postopkov so precej visoki. Občina vsako
leto reši nekaj najbolj perečih zadev.
Letos so že odmerili cestišče v spodnji Rečici ob Paki ter del ceste v Slatinah. Do konca leta naj bi odmerili vsaj še 6 odsekov. Glede na to, da gre v glavnem za asfaltirane in kategorizirane ceste, na občinski upravi ne pričakujejo, da bi pri tem naleteli na nerešena lastniška vprašanja. Zato tudi ne predvidevajo kakšnega odkupa odmerjenih zemljišč.
Športne garderobe
Dela v športnih garderobah v prizidku k tamkajšnji osnovni šoli gredo počasi h koncu. V teh dneh izvajalci končujejo razna finalna dela in nameščajo opremo.
V sekciji Športnega društva Šmartno ob Paki - Nogometnem klubu Šmartno 1928 - si možno želijo, da bi bile športne garderobe nared do začetka tekmovalne sezone, to je 15. marca. Po izjavah odgovornih so izdelane po vseh standardih UEFA.
Kdaj bo otvoritvena slovesnost, na občinski upravi točno še ne vedo. Glede na opravljeno delo se lahko nadejamo, da prihodnji mesec.
■ tp
Volitve niso prinesle velikih sprememb
V PGD Bevče nov poveljnik Robert Dolinšek, predsednik ostaja Peter Pečečnik
Bevče pri Velenju - Za bevške gasilce velja, da so močno povezani z življenjem v kraju, gasilski dom, združen z domom krajanov, pa je tudi središče družabnega dogajanja v Bevčah. V februarju so se člani in članice društva zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so opravili tudi volitve. Do velikih sprememb pa ni prišlo. Predsednik društva ostaja Peter Pečečnik, podpredsednik pa Vlado Videmšek. Na mestu poveljnika in podpoveljnika pa je prišlo do zamenjave. Dosedanji poveljnik Ervin Zajc je postal podpovelj-nik, dosedanji podpoveljnik Robert Dolinšek pa poveljnik.
Sicer pa so gasilci in gasilke Bevč spregovorili tudi o delu v lanskem letu in začrtali plane za letos. Ervin
Zajc je povedal, da so v letu 2007 na svojem požarnem območju posredovali petkrat; dvakrat so gasili požar v naravi, veliko dela pa so imeli tudi s črpanjem vode ob večjih neurjih. Dvakrat so posredovali maja v Lipju in Črnovi, najhuje pa je bilo 18. septembra, ko je neurje po vsej dolini povzročilo ogromno težav. Med drugim so takrat odpravljali posledice plazu v Zgornjih Bevčah. »Ob vseh intervencijah smo prostovoljni gasilci opravili 153 delovnih ur, 23 ur z GVV-1 in GVO ter 7 ur z GVM. Uspešno smo se odrezali tudi ob nenapovedani poskusni vaji odzivnih sposobnosti PGD, na kateri smo dosegli odličen izvozni čas intervencijske skupine,« je še poudaril Zajc.
Veliko pozornosti so posvetili tudi izobraževanju; šest članov se je udeležilo nadaljevalnega tečaja za gasilce in ga tudi uspešno opravilo, dva gasilca pa sta opravila tečaj za varno delo z motorno žago. Za gasilska tekmovanja so sestavili šest tekmovalnih desetin, ki so sodelovale na tekmovanju
GZ Velenje. Desetini pionirjev in starejših gasilk sta si zagotovili nastop na regijskem tekmovanju. Zopet pa so jih razveselile starejše gasilke, saj so se z dobrim rezultatom na regijskem tekmovanju uvrstile na letošnje državno tekmovanje.
Leto 2007 si bodo zapomnili tudi po uspešno izpeljanem 19. tradicionalnem tekmovanju starejših gasilk in gasilcev za memorial Ivana Grudnika. Bilo je tudi dobro obiskano.
Ob koncu so gasilci in gasilke slišali še, da je njihovo orodno vozilo TAM 80, ki je staro že 20 let, povozil čas. Ne zagotavlja več zadostne varnosti, zanesljivosti in mobilnosti, ki so osnovni pogoji za uspešno gasilsko intervencijo. Zato pričakujejo od MO Velenje, da se bo odzvala na potrebe v društvu in jim čim prej omogočila nakup novega gasilskega vozila, s katerim bodo bolj uspešno, bolj zanesljivo in predvsem bolj varno izvajali gasilsko službo.
■ bš
Opravili veliko prostovoljnega dela
V PGD Šalek so v minulih letih veliko energije in dela vložili v obnovo gasilskega doma - Lani posodobili opremo za osebno zaščito gasilcev - »Na pomoč« so jih klicali petkrat
Velenje - Na rednem letnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Šalek so člani in članice društva tudi z veliko udeležbo pričali o tem, kako resno jemljejo svoje članstvo v gasilskih vrstah. Čeprav se v gasilskem domu srečujemo zelo pogosto, je bil občni zbor priložnost, da obudijo spo-
ri na objektih in enega v naravi. Da je lahko voda še hujši sovražnik kot ogenj, gasilci že vedo, zato so ob lanski septembrski ujmi aktivno delali na terenu; kopali so prekope, izčrpavali vodo, gradili pregrade ob reki Paki, ki je grozila, da prestopi bregove rečne struge. Med letom so pogosto izvajali tudi
Oder se je v svojem poročilu ozrl kar tri leta nazaj, v čas njegovega mandata na tem mestu. V tem času so krepko posodobili notranjost doma, tudi garaže, na novo so uredili garderobe. Zelo pomembno je, da so operativce opremili z novo, najsodobnejšo opremo in oblekami. Veseli so bili, ko so v
Gasilci v Šaleku veliko časa posvetijo delu v gasilskem domu in vzdrževanju opreme. Tudi o
tem so spregovorili na občnem zboru.
min na leto 2007 in se zazrejo tudi v prihodnost.
Poveljnik PGD Šalek Danijel Ber-zelak je v svojem poročilu poudaril, da je vesel, ker obnova doma gasilcev ni zastala. Lani so sami, s pomočjo strokovnih nasvetov, menjali tudi okna na domu, kar ni bil majhen zalogaj. Opravili pa so še nekaj manjših vzdrževalnih del. Ker nesreča nikoli ne počiva, se v društvu trudijo, da so dobro pripravljeni, ko jih pokličejo na pomoč. Pa tudi, da je gasilska oprema redno vzdrževana. Lani so pomagali pogasiti pet požarov, šti-
dežurstva na kresovih in raznih kulturnih prireditvah. Štirikrat so v času suše opravili prevoze vode, trikrat so jih prosili za pomoč pri pranju javnih cest. Gasilci PGD Šalek so bili aktivni tudi v mesecu požarne varnosti. Društveno vajo so izvedli na Konovem na domačiji Karlija Stropnika, sodelovali pa so tudi na skupni vaji gasilske zveze. Veliko pozornosti so posvetili izobraževanju in tekmovanjem, ki so tudi del usposabljanja za veščine, ki jih uporabljajo ob intervencijah.
Predsednik PGD Šalek Darko
garažo postavili novo orodno vozilo. Opozoril je še, da bo država dobila učinkovito gasilsko službo šele, ko bo uredila status prostovoljnega gasilca, predvsem glede odnosov delodajalcev do zaposlenih, ki so tudi gasilci. V času njihove odsotnosti z dela zaradi pomoči v nesrečah bi lahko država poskrbela za boninete za delodajalce ... V društvu bodo sedaj posvetili precej časa prilagoditvi statuta novi zakonodaji.
■ Bš
KULTURA
JJ"H AS 28. februarja 2008
Dvajset let pozneje
V Galeriji Velenje odprli razstavo priznanega slovenskega kiparja Namenjena spominu na njegovo smrt - Odprta do 22. marca
Vesna Glinšek
»Negovan Nemec je eden pomembnejših slovenskih kiparjev, rojen leta 1947 v Biljah na Goriškem. Je kipar, ki je v svojem kratkem življenju, umrl je pri 40 letih, ustvaril velik opus del. Govorimo o številu preko 320 kipov, med njimi tudi 12 javnih plastik, vezanih na narodnoosvobodilno vojno, čast slovenskemu človeku in seveda našim pomembnim oziroma goriškim literatom. Bil je velik garač, ki je ustvarjal v najrazličnejših materialih: bronu, lesu, kamnu, železu, tuje pa mu niso bile niti kombinacije železa in mavca.« To so besede
mag. Milene Koren Božiček, muzejske svetovalke. Izrekla jih je ob posebni priložnosti, ob odprtju razstave tega umetnika. To se je zgodilo v petek zvečer v Galeriji Velenje.
Gre za tretjo iz ciklusa razstav, namenjenih spominu na Nemčevo smrt pred 20 leti, in predstavlja pregled njegovega kiparskega opusa vse od 70 let pa do leta 1987, do njegove smrti. Razstavo so pripravile tri galerije: Mestna galerija Nova Gorica, Pilonova galerija Ajdovščina in Galerija Velenje skupaj s kustosinjami dr. Ireno Mislej, umetnikovo soprogo Nelido Nemec in Mileno Koren Božiček, ki je prispevala besedilo za katalog. Kot se je pokazalo na večer otvoritve, so organizatorji svoje delo dobro opravili, saj se je na odprtju zbralo veliko ljubiteljev umetnosti, ki so uživali ob pogledu na razstavljene kipe ter v filmu, v katerem je bil predstavljen Negovan. Vsa razstavljena dela umetnika si lahko ogledate v Galeriji Velenje vse do 22. marca.
Eden od kipov
Stoječe ovacije za Misijo nemogoče
Velenjski gimnazijci navdušili na mednarodnem festivalu srednješolskih gledaliških skupin v španščini
Celje, Velenje - V sredo, 13. februarja, se je v Celju odvijal tretji mednarodni festival srednješolskih gledaliških skupin, ki nasrto-pajo v španščini. Na njem so letos prvikrat sodelovali tudi velenjski gimnazijci, ki so dvorano Narodnega doma dvignili na noge. Predstavili so se z lahkotno komedijo Mision imposible, v kateri je režiser sedmega nadaljevanja filma
Mision imposible - Misija nemogoče (Domen Kos) silno nezadovoljen s svojo igralsko zasedbo. Morilec (Boštjan Hrašar), žrtev (Špela Herček), oba reševalca (Goran Berghaus in Darian Žer-doner), gospod župnik (Samo Jan), snemalec (Jožek Rošer) ter snažilka (Tanja Hudobreznik) so odlično uprizorili nerodno filmsko ekipo, zaradi katere je nezado-
Utrinek s predstave velenjskih gimnazijcev, ki je dvorano Narodnega doma v Celju dvignila na noge.
voljnega, sitnega, nataknjenega režiserja na koncu še kap.
Ob bučnem aplavzu so dijaki predstavo zaključili s plesom in pesmijo v ritmih sambe. Ob zvokih kitar (Tanja Hudobreznik in Goran Berghaus) in bonga bobnov (Samo Jan) so skupaj z mentorico prof. Alenko Gortan zapeli Banderasovo »Mision imposible«. Plesnih korakov jih je naučila plesalka Tjaša Pušnik, ki je zaplesala še vznemirljiv solo.
Po končanem festivalu so sodelu-
KOLONA
Oskarji, cezarji, medvedi in koluti
Minule tedne smo bili priča podelitve nekaj prestižnih filmskih nagrad v Evropi in konec tedna tudi najprestižnejših nagrad Ameriške filmske akademije - oskarjev. Februarsko filmsko dogajanje je najprej zaznamovali Berlinale v nemškem glavnem mestu. Ocena vseh kritikov je bila ta, da seje letošnji Berlinski filmski festival, ki mu je predsedoval Costa Gavras, preusmeril mnogo preveč na zahod. Karikirano lahko zapišemo, da je duh Zahodnega Berlina zavladal nad Vzhodnim. Še v nedavni filmski zgodovini smo lahko prisegali, da ta festival predstavlja most med vzhodom in zahodom. V duhu mesta z dvema zgodovinama je med evropskimi festivali še najbolj priznaval vzhodno filmsko estetiko. Priznaval je ne samo liberalno-kapitalistični način mišljenja, pač pa tudi socialno-sonaravnega in ne po zahodu ustrojeni princip razmišljanja. Res je, festivalski utrip na Berlinalu usmerjajo pogosto selektorji in predsedniki žirije, pa vendar se teža sedme umetnosti tudi na tem festivalu preveša na enoznačen imenovalec. In pravzaprav ni nič čudnega, da je bil največ odmevov deležen dokumentarec Martina Scorsesesja o Rolling Stonsih in da je bil najbolj odmeven film oskarjevec Tekla bo kri.
Po medvedih in hkrati z oskarji so v Parizu podelili francoske filmske nagrade - cezarje. Skupni imenovalec sočasnih dogodkov je bila nagrada za najboljšo žensko vlogo, ki so jo za vlogo Edith Piaf v filmu Življenje v rožnatem podelili francoski igralki Marion Cotil-lard (hkrati s tem so izrekli priznanje tudi tujemu filmu). Zanimiv precedens se je zgodil ob podelitvah prestižnih filmskih oskarjev. Za najboljši film, režijo in scenarij sta oskarja dobila neodvisna ameriška režiserja brata Coen, prav vsi igralski oskarji so romali v Evropo, na Irsko - Daniel Day-Lewis, v Francijo - omenjena Marion Cotillard, Anglijo - Tilda Swinton in Španijo - Javier Bardem. To, da nobenega od igralskih oskarjev niso dobili Američani, se je zgodilo nazadnje davnega leta 1965. Razlog igralskih nagrad neame-ričanom je morda tudi v tem, da so v letošnji beri nominirancev vsaj v najodmevnejših kategorijah prevladovali temačni filmi, s tematikami, ki ravno ne pokajo od optimizma in pozitivizma. Da takšne karakterne vloge bolje odigrajo evropski igralci, pa je menda tudi jasno, saj imajo za sabo predvsem kvalitetnejšo dramsko vzgojo.
In kaj lahko zaključim po prvih letošnjih festivalih in filmskih trendih zadnja leta. Talilni lonec v filmskoestetskem smislu je dosegel delovno temperaturo, kar pomeni, da se meje med zahodom in vzhodom brišejo, da zadnji veliki evropski festival (Berlin), ki je bil tradicionalno naklonjen drugačni (neameriški) filmski estetiki, postaja vse bolj podoben ostalim zahodnoevropskim in ameriškim nagradam. Pomembno se zdi tudi to, da evropski igralci s svojo tradicionalno dramsko šolo tudi v Holywoodu pridobivajo ugled. Spomnimo se, vsak velik filmski narod ima vsaj enega igralskega (Franka Potente, Giovanni Ribisi, Penelope Cruz, Antonio Banderas, Gerard Depardieu, Goran Višnjic...) ali režijskega zvezdnika, da omenim samo nekaj izvirno neangleško govorečih igralcev. In v tem filmskem dogajanju se v domačih kinematografih dogajajo prav čudne stvari. Tudi pri nas v Velenju. Naberšnikov Petelinji zajtrk je postal najbolj gledan slovenski film, vsaj v obdobju zadnjih nekaj desetletij, ko se vodi točna kinotečna evidenca. V preteklih dneh je dobil že sedmi zlati kolut za 175.000 gledalcev v kino dvoranah, presegel je tudi Duricev Kajmak in marmelado. In kaj imamo ob tem Velenjčani? Med manjšimi mesti s kinotečnimi predstavami (brez multi kinoematografov) Velenje namreč vodi v gledanosti Petelinjega zajtrka, tudi pred Prekmurci. Mar zato, ker obožujemo takšne (filmske) obroke?
■ Matjaž Šalej
joči dijaki iz Španije, Češke, Slovaške, Slovenije (1. celjska gimnazija, Škofijska gimnazija iz Ljubljane, Gimnazija Idrija, Gimnazija Jožeta Plečnika, Gimnazija Poljane, Splošna in strokovna gimnazija Velenje) svoje druženje nadaljevali ob pogostitvi, Španski kulturni center Cervantes iz Ljubljane pa je skupaj s španskim veleposlaništvom in občino Celje vse dijake nagradil z lepimi darili.
Takšnih druženj si še želimo, saj vnašajo v vsakdanjik vznemirjenje in nova znanstva.
■ Alenka Gortan
19117 SO
107,8 MHz
\£\DUMQKU IDO ČAsOpasMl M© zA I oz
Glasbene novičke
Od četrtka do četrtka
Danes je pred vami nova številka tednika Naš čas. Verjeli ali ne, že deveta letos. Med vas prihaja tednik že 55 let. Na leto izide od 51 do 52 številk. Vsak četrtek, upamo, da ga nestrpno pričakujete in radi vzamete v roke, saj na njegovih straneh poročamo o vsem, kar se dogaja okoli nas. Tako od četrtka do četrtka.
V glavnem izhaja na 24 straneh, kadar pa ga popestrijo še razne priloge, pa tudi na 32. In koliko člankov je potrebnih za posamezen izvod? Od 50 do 70, pravi odgovorni urednik Stane Vovk. Poleg redno zaposlenih nam pri tem pomagajo naši zunanji sodelavci. Želimo se, da bi jih bilo še
več ali pa da bi nas ljudje še pogosteje obveščali o takih zanimivostih in dogodkih, za katere bi sami težko izvedli, a bi znali pritegniti tudi koga na drugem koncu doline in še dlje. Radi rečemo, v praksi se je to tudi potrdilo: o čemer ne vemo, ne moremo zapisati. »Če ni zapisano, se ni zgodilo,« pravi urednik. Vsega seveda ne moremo »pokriti«, skušamo pa v besedi in sliki zajeti čim več najpomembnejših dogajanj predvsem na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Vabimo vas, da nam pri tem pomagate tudi sami. Skupaj bo tako naša knjiga še obsežnejša, še bolj zanimiva.
■ tp
... na kratko...
CHATEAU
Ponovno je oživela velenjska skupina Chateau. V teh dneh že lahko slišimo njihovo popolnoma prenovljeno verzijo uspešnice Objemi me, ki so jo posneli z novim pevcem in v veliko bolj dinamični različici. Kmalu bo na ogled videospot, napovedujejo pa tudi nov album.
MASSIVE ATTACK
10. julija bo v ljubljanskih Križankah nastopila zasedba Massive Attack, ena najpomembnejših in najvplivnejših britanskih skupin, ki velja za utemeljitelje tako imenovanega trip hopa, mešanice hip hopa, rocka, funka, soula in jazza.
NIGHTWISH
4. marca bodo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopili finski prvaki gotskega metala Nightwish. Skupina bo predstavila septembra lani izdani album Dark Passion Play in seveda svojo novo pevko Anette Olzon.
KRALJEVI ULICE
Sosednjo Hrvaško bo na letošnjem Eurosongu v Beogradu zastopala skupina Kraljevi ulice & 75 cents s skladbo Romanca. Tako so odločili na finalnem izboru Dore v Opatiji, ki je potekal minulo soboto.
SOČA REGGAE
Tradicionalni festival Soča Reggae Riversplash bo letos potekal na sotočju Tolminke in Soče od 15.do 20. julija. Med nastopajočimi na velikem odru bosta tudi jamajški zvezdnik Mykal Rose, ki je še kot Michael Rose zaslovel kot vokalist v zasedbi Black Uhuru ter nova zvezda na evropski reggae sceni Alboro-sie.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	CELINE DION - Alone
2.	WESTLIFE - Something Right
3.	NIGHTWISH - Bye Bye Beautiful
Skladba Alone je nov single z zadnjega albuma Taking Chances priljubljene kanadske pevke Celine Dione. Ob izidu albuma je pevka napovedala veliko svetovno turnejo, ki bo trajala vse tja v leto 2009. Hkrati se je prijavila tudi na tekmovanje za izbor olimpijske teme - skladbe, ki jo bomo slišali na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu. Leta 1996 je ob odprtju olimpijskih iger v Atlanti že prepevala pesem The Power Of The Dream.
r ■ —
'lestvica
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 24. 2. 2008:
1.	Ansambel Igor in zlati zvoki - Najlepše darilo
2.	Ansambel Tapravih 6 - Narcisne poljane
3.	Robert Goter - S polko v srcu
4.	Ansambel Hlapci - Besedni zaklad
5.	Modrijani - Dekle s črnimi očmi
6.	Ansambel Juhej - Dan in noč
7.	Vesele Štajerke - Ujela sem te na limance
8.	Ansambel Golte - Kmetije ne prodamo
9.	Ansambel Prepih - Vrtnarska polka
10.	Gorenjski kvintet - Gorenjci in Štajerci ... več na: www.radiovelenje.com
Vili Grabner
Opravičilo
Manci in Alešu Dremlju se opravičujemo, ker smo ju v prejšnji številki pomotoma poimenovali Dermol.
Uredništvo
Jay Lo rodila dvojčka
Ameriška pevka in igralka Jennifer je pretekli teden v noči s četrtka na petek kmalu po polnoči v bolnišnici na Long Islandu rodila dvojčka - dečka in dekli-co.To sta prva otroka 38-letne zvezdnice, medtem ko ima njen mož, pevec Marc Anthony, iz prejšnjih zvez hčerko in dva sinova. Že kar nekaj časa sta bili znani imeni obeh otrok slavnega para - Max in Emme. Lopezova je nosečnost potrdila lani novembra na koncertu v Miamiju na Floridi, da pričakuje dvojčka, pa je v začetku februarja sporočil njen oče. Jennifer in Marc bosta rojstvo
Podelili prve diamante
Na Ljubljanskem gradu so prejšnji teden podelili nove slovenske glasbene nagrade - diamante. Prejeli so jih tisti glasbeniki, ki so na portalu www.diamanti.si v času glasovanja dobili največ glasov. O zmagovalcih
malčkov dobro vnovčila, saj naj bi za pravico do eks-kluzivnih fotografij novorojencev od revije People prejela šest milijonov dolarjev.
Podelili brite
V Londonu so minuli teden v noči s srede na četrtek podelili britanske glasbene nagrade (Brit Award), ki so poleg ameriških grammyjev najbolj priznane v popularni glasbi. Po dve nagradi so prejele skupine Arctic Monkeys, Take That in Foo Fighters. Britansko odkritje minulega leta, pop pevka Kate Nash, je dobila nagrado kot najboljša pop glasbenica, pri fantih pa je v tej kategoriji zmagal Mark Ronson. Med dobitniki britov je tudi pevec Mika, ki so ga razglasi-Ii za najboljšega pop debitanta, in 19-let-na soul in jazz pevka Adele Adkins, ki je prejela nagrado glasbenih kritikov. Za najboljšo mednarodno pevko je brita prejela Avstralka Kylie Minogue, za pevca pa Amaričan Kanye West. 65-letnega nekdanjega beatla Paula McCartneyja pa je Britanska glasbena akademija nagradila za življenjsko delo.
so namreč odločali izključno glasovalci, ki so glasovali v različnih kategorijah. V kategoriji pop glasba je nagrado dobila skupina Kingston, v kategoriji rock glasba Omar Naber, v kategoriji turbo glasba skupina Atomik harmonik. Za najboljšega izvajalca je bil razglašen Jan Plestenjak, za najboljšo izvajalko Saša Len-dero, za najboljšega debitanta skupina Stereotipi, za najboljšega didžeja Mr Andy DJ. Diamant za najboljši videospot je prejela skupina Skater za skladbo Dimnikar, diamant za pesem leta pa Žana za pesem Druga violina. Diamant za življenjsko delo je prejel Alfi Nipič.
Šank Rock v posnetku koncerta
Ob koncu lanskega leta je skupina Šank Rock v Velenju pripravila velik koncert, s katerim so praznovali 25-letnico svojega delovanja. Na velikem spektaklu v razprodani Rdeči dvorani je nastopilo tudi veliko gostov, vse dogajanje pa so tudi posneli. Tako bodo lahko tisti, ki so dogodek iz kakršnih koli razlogov zamudili, ta petek, 29. februarja, na Valu 202 slišali posnetke s koncerta. Iz skoraj treh ur materiala so izbrali za uro in pol koncertnega repertoarja, med katerim so tudi
■ — ■n
MčEKmASBEL
I ■
I ■
I
nikoLi sami
107,8:
Andražev Narobe ton
Minuli ponedeljek je izšel novi album Andraža Hribarja z naslovom Narobe ton. Andraž velja za enega največkrat predvajanih avtorjev in izvajalcev pri nas, njegove uspešnice Moja, moja, Življenje je, Ognjen obroč,
Kaj mi delaš, Pomlad in druge pa veljajo za stalnice slovenskih radijskih programov. V glasbenem smislu je tudi njegov najnovejši album Narobe ton nekakšen presek rocka, popa in šansona. Naslovno pesem Narobe ton ste spoznali že pred nekaj meseci, pred kratkim pa se je Andraž na EMI predstavil še z balado Cor-pomorto (jutri jadram naprej), ki velja za trenutno aktualen singl z albuma.
posnetki nastopov glasbenih gostov: Tinkare Kovač, Natalije Verboten, 6 Pack Čukurja, DJ Housemousea ter vokalne skupine Cantemus.
Zoran Predin in Gipsy Swing Band v Velenju
Prihodnji četrtek, 6. marca, bo v kulturnem domu v Velenju nastopil priznani slovenski glasbenik Zoran Predin z Gypsy Swing Bandom. Zoranove vsem dobro znane skladbe bodo predstavili v najžlahtnejšem gypsy swingu, kakršnega je prvič predstavil že z zasedbo Mar Django Quartet in albumom Ljubimec iz omare leta 1998. Tudi tokrat sta v zasedbi Gypsy Swing Band dva člana legendarnega Mar Django Quarteta. To sta bobnar Gašper Bertoncelj, ki se bo prav za ta koncert in enomesečno turnejo pripeljal iz ZDA, kjer se glasbeno izpopolnjuje v številnih zasedbah, in basist Nikola Matoščič, ki sicer največ deluje v Italiji. Poleg njiju sta v zasedbi še odličen solo kitarist Igor Bizget in Zoranov sin Rok, ki mu v zasedbi pripada vloga ritem kitarista. Skupina bo na koncertu predstavila številne Predinove uspešnice, ki sestavljajo njegov bogat repertoar, slišali pa bomo tudi nekaj novitet. Ob lucidnih in duhovitih napovedih skladb ter živahnih ritmih mešanice swinga, jazza in ciganskega melosa si lahko obetamo odličen glasbeni večer.
m
9i
JJ"H AS 28. februarja 2008
»Saj sem jim povedal, da vsaka raca, tudi če ni povsem divja, leti, da ne bo nobena kar počepnila in počakala, da jo kdo zgrabi,« je znani velenjski veterinar Franci Blatnik razložil dr. Francu Žerdinu, ki je v Velenju pokonci postavil (tudi) visoko šolo za varstvo okolja. »To ti razlagam zato, ker se bo za reševanje kake race zdaj kdo obrnil tudi na tebe.«
Aleš Dremelj, direktor Turistično-rekreativnega centra Jezero, je zagotovo ponosen na svojo hčer Manco, ki je kljub rosni mladosti že odlična pevka. Manca je ravno zaradi velike ljubezni do glasbe dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Aleš je v mladih letih prav tako prisegal na glasbo, na rock'n'roll, a ni ravno veliko pel. Verjetno še največ ob tabornem ognju. Raje je igral kitaro, ki jo še vedno vzame v roke, saj je tudi član glasbene skupine Lions klub band. Manco pa seveda podpira, saj ve, kako je, če te zasvoji glasba.
Šoštanjski župan Darko Menih je danes teden (21. februar- ^ ja) proslavil osebi jubilej. Če jih ženske skrivajo, za moške to ni problem. Šestdeset jih je napolnil. Za uvod v praznovanje so za presenečenje poskrbeli zaposleni v Občini Šoštanj. Čvek pa se čestitkam pridružuje.
Ropar zaljubljen v žrtev
Neki moški, ki je oropal pošto, se je med ropom zagledal v blagaj-ničarko in se naslednji dan vrnil, da bi jo povabil na zmenek. 31-let-ni Bruno Perez je s pištolo v roki vstopil v manjšo poštno ustanovo v Genovi in 21-letno Lucio Marcelo prisilil, da mu je izročila denar. Podoba mladenke se je roparju tako vtisnila v spomin, da se ni mogel zadržati - naslednji dan se je, s šopkom rož in z delom ukradenega denarja v rokah, vrnil na kraj zločina, da bi jo povabil na zmenek. Lucie pa njegovo romantično dejanje ni premamilo - roparja je s pogovorom zamorila, medtem pa aktivirala tihi alarm. Le nekaj trenutkov pozneje so v tja pridrveli policisti in nesojenega Romea aretirali. »Očitno se ni mogel upreti skušnjavi, čeprav je vedel, da ga bomo morda ujeli,« je povedal predstavnik genovske policije.
Taksist brez
vozniškega
dovoljenja
Avstrijske policiste je pri nadzoru prometa presenetila ugotovitev, koliko nepravilnosti je pri delovanju mestnih taksističnih služb. Med
rednim preverjanjem prometa so policisti ustavili okrog 120 taksijev. Pri mnogih so odkrili kakšno pomanjkljivost, še najbolj pa jih je presenetila ugotovitev, da so kar štirje taksisti opravljali svoje delo brez vozniškega izpita. Policisti so
najprej ugotovili, da vozniki taksijev nimajo ustrezne licence, za nameček pa niso imeli niti vozniškega izpita B-kategorije. Izkupiček akcije je bil naslednji: zaplenitev treh taksijev, 12 taksistov je imelo nedelujoče taksimetre, šest ilegalno zaposlenih taksistov in 14 prijav zaradi kršenja zakonodaje.
Hitler risal palčke?
Direktor nekega muzeja v Oslu na Norveškem je prepričan, da je Adolf Hitler narisal tri slike Sne-guljčinih palčkov in eno sliko Ostrž-ka. William Hakvaag pravi, da je nemški diktator narisal štiri akvarele z liki iz priljubljenih
pravljic. Akvareli so bili skriti pod sliko Hitlerjevega portreta, ki ga je Hakvaag kupil na dražbi. »Sliko sem za 300 dolarjev kupil lani na Bavarskem in nosi podpis A. Hitler 1940. Pozneje sem odstranil okvir in nato našel štiri manjše slike. Slike palčkov so podpisane z inicial-kama AH, Ostržek pa je brez podpisa,« je dejal Hakvaag.
Na policijo v ukradeni jakni
18-letni moški je obtožen kraje, potem ko se je v ukradeni jakni pojavil na zaslišanju v policijskem uradu. Felipa M. Medino iz ameriškega mesta Sheboygan so policisti povabili na zaslišanje glede ropa oblačil, saj so na podlagi posnetka nadzorne kamere sumili, da bi bil lahko krivec prav on. Ta je v zasliša-1 nje privolil, ko pa se je poja-1 vil na zaslišanju, so bili policisti zagotovo nemalo presenečeni - oblečen je bil namreč prav v jakno, ki je bila ukradena. Medino so takoj aretirali, poleg njemu očitno tako »ljube« jakne pa naj bi, po posnetku sodeč, ukradel še hlače iz džinsa in črno majico. Če bo obsojen, mu grozi devet mesecev zapora.
Japonec oblečen v dekliško uniformo
Nekega Japonca so aretirali, ker se je na srednji šoli pojavil oblečen
imenom Jacques le Trompet se je odločil, da bo v izložbenem prostoru trgovine Selfridges naslikal nago žensko. Dekle Jen je pridno poziralo umetniku, številni mimoidoči pa kar niso mogli verjeti svojim očem. Tudi avtobusi so ob izložbi vozili precej počasneje kot ponavadi. Ko je slikar svojo sliko dokončal, se je zavesa pred izložbo spustila. Radovedni Britanci so si hoteli mično dekle v popoldanskem času ogledati še v večjem številu, vendar so ostali razočarani.
v dekliško šolsko uniformo, nosil pa je tudi lasuljo. 39-letni Tecunori Nanpej je na policiji povedal, da je po internetu naročil šolsko uniformo. Ko jo je dobil, jo je oblekel in se želel sprehoditi mimo šole v Sajtami, severno od Tokia. Želel se je pomešati med učence, ki so se ravno takrat zadrževali pred šolo. Ko so zagledali moškega, so začeli kričati, zato jo je ta popihal, med potjo pa je izgubil lasuljo. Neki šolski uslužbenec je stekel za njim in ga ujel ter zadržal do prihoda policistov.
Gola v izložbi
Številni Londončani so se ustavili pred izložbo, kjer je slikarju pozirala privlačna in razgaljena mlada dama. Slikar z umetniškim

Namesto dekleta so v izložbo postavili lutko. Oglaševanje kozmetične hiše Agent Provocateur, ki je reklamirala svoj novi parfum Strip, je očitno naletelo na dober odziv. Tiskovna predstavnica podjetja je dejala: »Znani smo po nenavadnem oglaševanju. Leta 2005 smo v naši trgovini v Sohu pripravili striptiz. Promet v ulici se je popolnoma ustavil.«
Povezovanje
Mnogi v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini pravijo, da je na tem območju premalo sodelovanja. In niti ne verjamejo v čudežno moč Saše. Tisti, ki še verjamejo vanjo.
Brez škode
Kontič predlaga, da bi po Žganku poimenovali eno od cest oziroma ulic. Mnogi so še vedno prepričani, da bi najmanj pogrešali Celjsko cesto.
Vrtelo se bo
In vendar se vrti! bi lahko znova vzkliknili, ko vidimo, da napredujejo dela pri urejanju osrednjega velenjskega krožiš-ča. Upajmo, da kolesja spet ne bo kdo zavrl.
Med evri in kuno
Prvi ženi velenjskega Vegrada očitajo nekatere stvari v evrih. Zagotovo pa je pri sosedih dobila kuno.
Nezadovoljstvo
V Velenju vsi niso bili zadovoljni z vsem, kar jim je med obiskom povedala »naša« ministrica Mazejeva. Z državne perspektive se pač marsikaj vidi drugače.
Svetlo in lepo
Šoštanj je doslej slovel kot mesto svetlobe. Zdaj bo še kot mesto lepote. Lepo so sfrizira-li drevesa.
Pogled v svet
Bolj kot mnoge politike zadnji čas mednarodni odnosi in naša mednarodna politika zanima gospodarstvenike.
Ubrani krst
Krst težko pričakovane večnamenske dvorane v Mozirju je bil res ubran. Zaradi lepo ubranega petja. Upajmo, da bo takšno tudi nadaljnje delovanje.
Psi in lastniki
Ta čas se je v mnogih krajih začel vpis v šole za pse. Enako bi kakšno šolo potrebovali lastniki psov.
Za konec ob koncu
Kako lepo bi bilo, da bi dobro o ljudeh govorili še za časa njihovega življenja, ne le po smrti.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Njene slike v svetu tišine
Kadar gluhonema Martina Dobnik iz Šmartnega ob Paki ni mama, žena, babica, je ljubiteljska slikarka - Najbolj jo vznemirja narava
Tatjana Podgoršek
Življenje ni do vseh enako darežljivo. Ali pač? Veliko je odvisno, kako znaš to življenje živeti, kaj te v njem osrečuje. Martino Dobnik iz Podgore v občini Šmart-
škega kulturnega doma minuli petek, jo najbolj vznemirja narava. Uporablja jo v tehniki akvarel, olje, svinčnik. Izučila se je za kro-jačico, čopič, svinčnik pa je rada prijela v roke že med šolanjem. Tega je takrat, ko si je ustvarila
tom, v katerem vedno znova oživi. »Meni čas ne mine v prazno. Srečo iščem v drobnih stvareh.«
Talent in veselje do likovnega izražanja ima tudi njen sin Matej, z zadovoljstvom zre na vnukova likovna snovanja. Njen svet tiši-
Martina Dobnik je še ena od tistih, ki je mnoge svoje sokrajane presenetila s svojim
konjičkom - s slikami.
no ob Paki je prikrajšalo za dar govora in sluh. Jo je pa na drugi strani »obdarilo« s tem, da drugače zazna okolje, da lahko svoj svet tišine zapolni z barvami, čopiči, svinčnikom. Kadar namreč ni mama, žena, babica, je ljubiteljska slikarka.
Kot nam je povedala na otvoritvi razstave svojih del v avli šmar-
družino skupaj z možem Gusti-jem, ki je prav tako gluh, velikokrat odložila. Sedaj, ko sta si otroka Matej in Darja ustvarila svoji družini, pa ima znova več časa za svojega konjička. Po slikarski koloniji v Kranjski Gori v organizaciji Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Marija vse pogosteje svoj svet tišine napolni z barvami, sve-
ne, »ujet« na njenih likovnih delih, zgovorno razkriva, da je poln topline. Martino in njeno delo je na svojstven način opisala tudi predsednica literarne sekcije šmar-škega kulturnega društva Karla Podvratnik, ki je prireditev popestrila s pesmijo, napisano prav zanjo.
Utrjevanje znanja in nova spoznanja
Člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki tudi lani največ pozornosti izobraževanju - Vzorec vin letnika 2006 drugi najboljši doslej - Vsak mesec kakšna aktivnost
Tatjana Podgoršek
Člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki so med najbolj zavzetimi društvi v tukajšnjem okolju. Društvo je lani praznovalo 10-letnico delovanja, združuje pa več kot 130 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Največ jih je iz slednje.
Na nedavnem občnem zboru v dvorani kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki je predsednik društva Peter Krajnc dejal, da so ne glede na to, da vse od ustanovitve dalje namenjajo veliko pozornosti izobraževanju, tudi lani izvedli kar nekaj predavanj in delavnic za utrjevanje znanja ter nova spoznanja o negi, zaščiti vinske trte, umni rabi fitofarmacevtskih sredstev, opravilom v vinogradu, pripravam na trgatev in kletarjenje. Predavanja so zelo dobro obiskana, temu primerna je kakovost letine. Ocenjevanje vin letnika 2006 je namreč pokazalo, da je bil ta le za 0,05 točke slabši od dosežene najboljše povprečne ocene doslej. »Povprečna ocena letnika 2006 je bila 17,86, najboljša doslej pa 17,91 točke. Glede na vre-
Predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Peter Krajnc: »Obisk na predavanjih in delavnicah je zelo dober, temu primerna je kakovost naših vin. Vse boljša so.«
menske razmere v letu 2006 je ocena vrhunski dosežek.«
Dejavnost društva so promovirali s sodelovanjem na prireditvah v lokalni skupnosti, med katerimi velja omeniti Veselo Martinovo soboto ob občinskem prazniku, na sejmu
Turizem in prosti čas v Ljubljani ter združenja vinogradnikov Slovenije. Da delo društva ni ostalo neopa-ženo, po mnenju Petra Krajnca dokazuje županovo priznanje, ki ga je ob lanskem praznovanju občinskega praznika prejel mag. Anton Vodovnik z mariborskega inštituta za svoj prispevek k razvoju vinogradništva na območju spodnjega toka reke Pake. Z njim društvo sodeluje že vrsto let.
Za letos načrtujejo šmarški vinogradniki praktično vsak mesec kakšno aktivnost. Med slednjimi znova prevladujejo strokovna predavanja, delavnice, sredi aprila naj bi ocenili vzorce vin lanskega letnika, mesec kasneje pa najuspešnejšim vinogradnikom podelili priznanja. Poleg sodelovanja na prireditvah v domačem okolju in zunaj njega se nameravajo odpraviti še na strokovno ekskurzijo na vinogradna območja republik bivše Jugoslavije. »Sicer pa bomo letošnji delovni program dopolnjevali glede na potrebe članov,« je še dejal Peter Krajnc.
zaLescanski portreti
Stanislava Pangeršič
Piše: Bojana Špegel
V	letih po drugi svetovni vojni je bila naša domovina velika. Prepletanja so bila prisotna na vseh področjih, tudi na ljubezenskih. Tako je leta 1948 v Zasavje iz Hrvaške prišla tudi postavna Milka Dražic. Prišla je v okviru mladinskih skojevskih brigad, ki so gradile avtoceste. Zaljubila se je v rudarskega vzgojitelja Lada Vozlja in ostala v Sloveniji.
Porodnišnica v Trbovljah, v kateri se je mrzlega 26. januarja leta 1951 rodil sad njune ljubezni, mala Stanislava, še stoji. Za njeno mamo je bil to verjetno prav poseben dan. Ali pa tudi ne. Po dveh letih skupnega življenja se je mladi par razšel in mlada mama je z malo deklico ostala v Hrastniku do leta 1952. Nato se je odločila za nov življenjski korak.
V	Vojvodini je poiskala svojega brata Branka, ki je tam živel na kolonizirani domačiji, ki jo je dobil proti koncu vojne kot zaslužen partizan in borec. Tam je živel z ženo Marijo, Slovenko po rodu, ki jo je (ko se je po koncu vojne po naključju rešila smrti v Celjskem piskru) s Kozjanskega pripeljal v Vojvodino. Milka je brata prosila, da vzameta malo deklico pod streho, dokler si sama ne uredi službe v Beogradu.
Minila so cela tri leta, preden se je res vrnila. Stanislava je sploh ni več poznala, Branka in Marijo je medtem že vzela za svoje starše, oni pa njo za hčer. Sploh, ker je vmes hudo zbolela, a s pomočjo židovskega zdravnika so ji življenje le rešili. Zato je pravi mami niso več dali, ostala je v Vojvodini. Mama se tudi v naslednjih letih ni kaj veliko oglašala. Stanislava vse do desetega leta sploh ni vedela, da Branko in Marija nista njena prava starša, saj sta jo vzgajala z veliko mero ljubezni. Resda sta bila že takrat v letih, a živeli so lepo. Imeli so hišo, velik vrt, stric je imel solidno pokojnino. Vedno je bilo v hiši tudi veliko slovenskega: od Naše žene, ki jo je Marija redno prebirala, do slovenskih knjig, jedi, običajev. Dostojevskega je, recimo, prav po zaslugi tete, prvič v roke vzela pri sedemnajstih letih. Hodili sta na počitnice na Kozjansko. Ker je bila pot z vlakom dolga, sta ostali tudi po tri mesece. Iz tega obdobja ima lepe spomine na osnovno šolo v Vojvodini, ki je bila urejena v nekdanjem dvorcu avstrijskih grofov, v lepem parku. Nikoli ne bo pozabila prve učiteljice, napredne dame, vedno popolnoma urejene, ki je že takrat vozila moped. Leta 1958 so v razredu imeli že prvi radio in kolo, ki ga je en dan v mesecu lahko vozil en učenec.
Pravega očeta je Stanislava prvič srečala, ko ji je bilo 17 let. Od prvega srečanja z družino očeta dalje so počitnice spet minevale v Sloveniji, v Zasavju. Oče je skupaj s prijateljem
Severom, ki je živel v ZDA, poletja pa je preživljal doma, najel avto in skupaj so raziskovali in spoznavali Slovenijo. Mačeha in polbrata pa so redno hodili tudi na počitnice v Vojvodino. Njena
Micika, ki je bila zanjo vedno tista prava mama, je v tem uživala, saj si je vsa leta želela, da bi se vrnila v Slovenijo. A s tem, da bi Stanislava študirala v Ljubljani, se vseeno ni mogla sprijazniti. Vedno odlična učenka si je namreč želela tu študirati medicino. Ravno zato, ker ni mogla pustiti staršev samih, je na koncu vpisala študij književnosti v Beogradu, a vsako nedeljo se je vračala na nedeljska družinska kosila v Vojvodino. V času študija je preživela pet napornih let, ki so jih lepšali le stiki s številnimi umetniki in Beograd, ki je bil resnično velemesto. Po končanem študiju je najprej poučevala na elitni 4. gimnaziji na Dedin-ju, ki so jo obiskovali otroci veleposlanikov in zastopnikov tujih podjetij. To je bila njena največja šola življenja. Takrat se je začela vključevati v kulturno življenje prestolnice, poučevala pa je izjemno nadarjene učence, med katerimi so bili tudi takšni, ki so danes poklicno zelo uspešni. In bila je prepričana, da Beograda ne bo nikoli zapustila.
Ko jo je polbrat iz Kisovca povabil, da bi mu bila poročna priča, je bila vesela. Na Sveti Gori, kjer je bila poroka, je pod obokom cerkve zagledala mladeniča, ki ji je bil takoj všeč. Bila je to ljubezen na prvi pogled.
Stanislava je še vedno želela ostati v Beogradu. A življenje se je obrnilo drugače in leta 1981 se je odločila, da se preseli k možu Bojanu v Zagorje. Tudi sina Marka je medtem rodila v Sloveniji. Poletja, preživeta v Sloveniji, so bila čudovita. Stalna naselitev v Zagorju pa je bila zanjo težka. V Zagorju se je zaposlila na Centru srednjih šol in 3 leta in pol poučevala na rudarski šoli. Želela si je drugam. Na razpis za informatika v Gorenju je prijavila moža, ne da bi on za to sploh vedel. Tudi zanjo se je v Gorenju našla služba na področju kulture, zato odločitev, da se preselijo, ni bila težka. V novo stanovanje v Šaleku so se vselili 4. avgusta 1987.
S prihodom v Velenje je zaživela na novo. Predvsem zara-
di kulture, s katero se je znova začela intenzivneje ukvarjati. Kar je izgubila z odhodom iz Beograda, je tu spet našla. Zanjo Velenje ni bilo provinca tudi zato, ker je imela veliko stikov z zanimivimi, kreativnimi ljudmi. Mnogi med njimi so v Velenje prvič prišli prav po njeni zaslugi. Gorenje je po svoje postalo »kulturna prestolnica«, saj se je Stanislava kulture v tem velikem podjetju lotila zelo inova-tivno. Kultura v podjetja ni bila več samo animacija najširšega kroga zaposlenih, ampak se je lotevala približevanja kulture vodstvenemu kadru, ker so prav oni tisti, ki s svojim zgledom, načinom vodenja sporočajo vrednote zaposlenim. Postala je, kakor sama rada pove, "pospeševalec pozitivnih sprememb v podjetju in širše". Ustvarjala je zgodbe, ki so nevidno sprožale pretok energij, vplivale na medsebojne odnose, nas podučile, da je način komuniciranja in vodenja ljudi ena od ključnih nalog v delu z ljudmi in na koncu osnova našega tržnega delovanja. Ker je prepričana, da je kultura najbolj potrebna prav tistim, ki ne čutijo potrebe po njej, je začela uvajati številne novosti. Od likovnih razstav priznanih umetnikov, do likovnih kolonij, pogovorov z umetniki, predavanj priznanih strokovnjakov o podjetniški kulturi in drugih, zelo različnih plateh življenja. Temu lahko uradno rečemo tudi »vzgoja zaposlenih za osebnostni razvoj in ust-vaijalne odnose med sodelavci«. K tem prizadevanjem sodi tudi uvrstitev leposlovnega oddelka v okviru strokovne knjižnice v podjetju.
Od leta 1992, ko je stopila tudi na pot podjetništva in odprla Kulturnico, kulturo v Gorenju pogosto prepleta z dogajanjem v tej lepi knjigarni, galeriji in čajnici. To ji nikakor ne bi uspevalo, če ji ne bi ves čas ob strani stal mož Bojan, ki skrbi za finančno, tehnično in logistično plat posla in ki je leta 1999 prišel v Kulturnico z delovnega mesta vodje informatike v Elektroniki, d. o. o. Vse to pa s kulturnimi dogodki, vsebinami in iskanjem poslovnih priložnosti nadgradi Stanislava.
Od leta 2000 v Gorenju vodi tudi Društvo za kulturo. Del programa društvo realizira tudi v Kulturnici. »Cilj vseh teh dejavnosti je tudi premoščanje prepada med gospodarstvom in kulturo. Gorenje je vedno imelo posluh za kulturo in to čudovito lastnost, da deluje napredno že takrat, ko drugi o tem šele začenjajo razmišljati," pravi Stanislava, pred katero so v letu 2008 novi, zelo veliki izzivi. A o njih še ne želi preveč glasno govoriti. Ker dobro ve, da nikoli ni dobro prehitevati dogodkov. Želi si samo, da bi se kultura razumela kot dodana vrednost družbe, ne pa kot njen strošek.
NASI KRAJI IN LJUDJE
JJ"H AS 28. februarja 2008
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Premiera nove oddaje - ŠŠK TV
Po petkovem potopisnem potepanju po Karibskem otočju in po delovni akciji, ki se je odvijala v soboto, 16. februarja, v novih prostorih, je bil zvečer v Velenju pravi mali spektakel. Rdeča preproga, soj žarometov, glavni igralci in trubači. Ne, to ni bila premiera hollywoodskega filma, to je bila slavnostna premiera nove oddaje Šaleškega študentskega kluba z imenom ŠŠK TV. Sam dogodek se je pričel z nastopom kvarteta velenjskih trubačev pred nabito polnim atrijem. Ob zvo-
pet« žur v MAXa, kjer so se lahko vsi sprostili ob zvokih glasbe in ob pivu ali dveh. To soboto pa se je odvijal že tradicionalni paralelni Ski pokal ŠŠK in Mojega Radia na Golteh. Sončno vreme je na smučišča privabilo kar nekaj smučarjev, ki so se potegovali za praktične nagrade. Po napeti tekmi, ki je vsebovala veliko padanja, štanfanja, smeha in tekmovalnosti, je na koncu zmagal Andraž Voršič, v tolažilni skupini pa edina predstavnica ženskega spola Urška Marolt. Študentom pa snega kar ni dovolj, posebej v tej mili zimi. Zimskih radosti se bomo nauži-li ta vikend v avstrijskem Nassfel-du, kjer bomo od četrtka, 28. 2., do sobote, 1. 3., uživali na sončku, snegu in v najrazličnejših športnih radostih. Prav tako športen pa bo torek, 4. marca, ko se bomo odpeljali na ogled tekme Milan proti Arsenalu v
i ; «j »
■H
. i 'Delovna akcija v novih prostorih
kih trobil pa so se s posebnim ŠŠK kombijem pred kino pripeljali vsi igralci ter se v toči bliskavic sprehodili po glamuroz-ni rdeči preprogi. Ekipa in z njo
sosednjo Italijo. Ogled lige prvakov in s tem dveh najboljših ekip na svetu bo prav gotovo poseben dogodek za vsakega pravega študentskega navijača nogometa.
na čelu njen urednik Mitja Mar-koja - Mičo so goste pozdravili in na kratko predstavili nastajanje oddaje. Končno so se ugasnile luči in srebrno platno je zažare-lo v barvah našega kluba. 45 minut je hitro minilo ob smešnih posnetkih, veliko prikazanih informacij, super montaži ... Po oddaji je bilo slišati veliko dobrih kritik v avli, dogajanje pa se je počasi premaknilo na »red car-
Vsi pa se lahko prijavite na tečaj digitalne fotografije, ki se bo odvijal v mesecu marcu. Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in bo trajal predvidoma cel mesec marec. Prijavite se lahko na uradnih urah in na ssk@gmail.com. Več o vseh prihajajočih in preteklih dogodkih pa na www.ssk-klub.si
Želite z uporabnimi in aktualnimi znanji začeti ali nadaljevati uspešno kariero? Odločite se in se vključite v program
EKONOMIST ali POSLOVNI SEKRETAR
(redni ali izredni študij)
na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec in si pridobite VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO.
Obiščite spletno stran www.sc-sg.net/visia. kjer sta predstavljena oba programa in prijavni obrazec. Za dodatne informacije pokličite 02 884 65 02,vsak dan med 10. in 14. uro. Zadnji dan za prvo prijavo je 8. marec 2008!
Za izredni študij vam nudimo ugodne plačilne pogoje.
Nekateri do informacij kar z domačega računalnika
Lani se je med člane Osrednje knjižnice Mozirje na novo vpisalo več kot 330 občanov - Poleg izposoje knjig, študijskega gradiva tudi organizatorji več kot 20 prireditev - Letos v ospredju priprava idejnih projektov za širitev knjižnice v Mozirju in prestavitev knjižnice v Solčavi
Tatjana Podgoršek
Osrednja knjižnica Mozirje ima svoje krajevne enote v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Šteje več kot 3600 aktivnih članov, kar je nekaj manj kot 22 odstotkov vseh prebivalcev na območju od Mozirja do Logarske doline. Med njimi je več kot 330 takih, ki so postali njeni člani lani. Sicer pa je vseh vpisanih članov že več kot 4500 ali 27 odstotkov vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Največ med njimi je osnovnošolcev, nato odraslih bralcev, sledijo jim srednješolci in predšolski otroci. Vsi so si lani sposodili 112 tisoč knjižnih enot, vseh obiskovalcev pa so našteli več kot 5000.
Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje, je povedala, da jih največkrat obiščejo osnovnošolci in srednješolci, ki si med drugim izposodijo obvezna gradiva ter literaturo za seminarske in raziskovalne naloge. Precej je tudi predšolskih otrok, ki se skupaj s starši radi udeležujejo pravljičnih uric. Pripravijo jih v knjižnici v Mozirju, Nazarjah, na Rečici ob Savinji, Ljubnem, popestrijo pa jih še z
različnimi ustvarjalnimi delavnicami. Lani so jim pripravili 96 pravljičnih ur, obiskalo pa jih je 594 otrok. Sicer pa se njihovi
Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »27 odstotkov vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline so člani naše knjižnice.«
uporabniki zelo radi zadržijo v čitalnici, kjer jim v Knjižnici Mozirje nudijo blizu 100 naslovov časopisov in časnikov. Velik obisk beležijo tudi v e-knjižnici. Vsepov-
sod je možna uporaba interneta, e-pošte ter omogočen dostop do različnih baz podatkov - od zakonodaje, bilančnih podatkov podjetij do strokovnih člankov iz tuje in domače periodike.« Nekaj od teh jim je dostopnih celo iz njihovega domačega računalnika. Najnovejša pridobitev je dostop do Grove Music Online. Njihova podatkovna zbirka obsega več kot 47 tisoč člankov o najrazličnejših zvrsteh glasbe. Večino teh podatkov in člankov zainteresiranim posredujemo tudi na domač e-naslov. Vse omenjene storitve so za uporabnike in bralce naše knjižnice brezplačne. Prav tako kot številne možnosti podaljšanja izposo-jevalnih rokov za izposojena gradiva: preko telefona, portala Moje knjižnice, Biblio-fona.«
Avgusta lani so v sodelovanju z občino Ljubno v tamkajšnji knjižnici uredili igroteko -izposojevalnico igrač na dom. Namenjena je otrokom celotne Zgornje Savinjske doline.
Ana Lamut je še povedala, da je
Osrednja knjižnica Mozirje lani pripravila več kot 20 prireditev: od predstavitev novih knjig, predavanj z diapozitivi do srečanj z različnimi literarnimi ustvarjalci. Veseli jih dober obisk na likovnih razstavah, na katerih so v ospredju domači likovni ustvarjalci. Lani -na primer - Marjana Verbuč in akademski slikar Lojze Zavolovšek.
Knjižnica je poznana tudi po nekaterih projektih, med katerimi so odmevnejši Rastem s knjigo, ki ga pripravijo za sedmošolce, Literarni knjižni kviz (ta je namenjen vsem osnovnošolcem) ter Bralna značka za odrasle.
Med letošnjimi prednostnimi nalogami Osrednje knjižnice Mozirje je Lamutova omenila pripravo idejnih projektov za širitev knjižnice v Mozirju, kjer je stiska s prostorom, zlasti v mladinskem oddelku in čitalnici, zelo velika. Drugi večji projekt pa bo preselitev knjižnice Solčava v nove prostore tamkajšnje osnovne šole. Skupaj z občino načrtujejo nakup nove opreme, prav tako pa naj bi uredili računalniško vodeno izposojo knjig.	■
V znamenju Nikodema
Že nekaj let v Velenju potekajo Nikodemovi večeri, katerih se udeležujejo mladi in tisti manj mladi. Letošnja tema je bila dialog, udeležba pa je bila zelo visoka. Od nedelje do srede se je dvorana vsak večer precej napolnila, in to upravičeno. Predavanja so bila zelo zanimiva in poučna, saj so predavali predavatelji, ki so temo dobro poznali. Prvi dan je bilo obiskovalcev zelo veliko, o notranjem dialogu pa je predaval p. Silvo Šinkovec. V ponedeljek je predavanje žal odpadlo, so pa organizatorji obiskovalce potolažili s kratko glasbeno točko in jih povabili k obisku naslednjega večera. Torkov večer je bil namenjen dialogu v Cerkvi, obiskal pa nas je p. Branko Cestnik, ki ima s predavanji na tovrstnih večerih že mnogo izkušenj. Letošnje Nikodemove večere je zaključil Jože Dežman z zgodovinskim predavanjem o grobiščih in moriščih v Sloveniji.
Predavanja so bila zelo raznolika in pestra, kar so potrdili tudi obiskovalci. Ob koncu se je dekan Jože Pribožič vsem zahvalil za udeležbo ter zaključil z mislijo, da se spet vidimo prihodnje leto.	■ Mojca Marš
Moji spomini - naši spomini
V sredo, 20. februarja, smo na Univerzi za III. življenjsko obdobje spet preživeli lep, nostal-gičen, raziskovalen in prijateljski večer.
Ljubljanska Univerza za III. življenjsko obdobje - s katero že vrsto let uspešno sodelujemo - nam je predlagala, da bi predstavili knjigo njene študentke Rozi Dvornik Horvat. Gospa Rozi je rojena Družmirčanka, otroška in mladostna leta je preživela tu, sedaj pa je že 30 let Ljubljančanka.
V knjigi »Moji spomini« je opisala svoje trdo življenje, borbo za svojo izobrazbo in seveda
trpko spremljanje umiranja Družmirja zaradi rudarjenja. Opisala pa je tudi šaljive resnične prigode, kot je na primer vsakodnevno klepetanje - obrekovanje - Družmirčank pod največjim drevesom sredi vasi.
Rozino pripovedovanje je v vseh nas prebudilo spomine na našo mladost in takratni način življenja. Družmirčani pa so večer dopolnili s svojimi zanimivimi prigodami. Veliko je bilo veselih pa tudi žalostnih.
Veliko je o lepem Družmirju že tudi raziskanega in napisanega - od leposlovja do resnih študij. Mi smo si ogledali tudi knjigi Petra Rezmana in dr. Emila Šterbenka ter bogat
arhiv fotografij skoraj vseh hiš v Družmirju s podrobnim zemljevidom, kar nam je predstavil Aleksander Grudnik. Največ o Družmir-ju pa verjetno ve Franc Šteharnik, ki organizira letna srečanja Družmirčanov. Večer je popestrila Zora Živkovič s svojo električno klaviaturo in tudi anekdotami.
Naslednja zanimiva okrogla miza bo 16. 4. 2008 ob 19. uri na sedežu Univerze na temo »Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva«.
■ E. V.
VI PIŠETE
Od studia do pokrajine
Multimedijski center Kunigunda so v petek napolnili predvsem fotografski navdušenci
Na povabilo Fotokluba Zrno Velenje je svobodni fotograf Tomo Jeseničnik pripravil predavanje, s katerim je fotografijo predstavil z večih pogledov, pri tem pa je vse posnetke podkrepil s tehnično razlago. Poslušalcem je predstavil vse od dela v studiu do popotniške in krajinske fotografije.
Predavanje je bilo v prvi vrsti namenjeno tistim, ki že nekaj vedo o fotografiji, zato je predavatelj govoril tudi o tehnični
za 100 slovenskih presežnikov, ki jih je fotograf v objektiv ujel v letu in pol. "Razpon opreme, ki sem jo uporabil, je bil od kilograma in pol do 120 kilogramov," je bil eden od podatkov o projektu, ki jih je omenil kot zanimivost.
Studijska fotografija je bila tema drugega dela predavanja, v katerem so prisotni lahko videli fotografije živil, ki se bodo pojavile na novih Mercatorjevih embalažah. Delo
Po predavanju so se udeleženci s fotografom Tomom Jeseničnikom (levo) pogovarjali tudi o najnovejši fotografski opremi.
plati fotografij. Poudaril je, da je kljub temu, da digitalna tehnika omogoča veliko računalniškega popravljanja, v prvi vrsti važno, da se potrudiš že v trenutku, ko pritisneš na sprožilec: "Težim k temu, da je fotografija, ki pride iz fotoaparata, tudi končni izdelek".
Svoje delo in tehnike, ki jih uporablja, je avtor predstavil s pomočjo treh tematskih sklopov. Najprej je predstavil svoj projekt stotih presežkov v Sloveniji. Marca bo izšla njegova knjiga, v kateri bodo predstavljene od najvišje, najnižje, najglobje, najstarejše in drugih "naj" točk v Sloveniji. Gre
v studiu so lahko poslušalci spoznali tudi v sklopu Skeleti, v katerem je fotograf v studiu fotografiral ostanke suhih rož na belem ozadju. Na koncu so prišle na vrsto mešane fotografije, med katerimi je avtor izpostavil še en osebni projekt. Gre za v objektiv ujete povožene živali. Ideja se mu je porodila, ker tudi sam dosti časa preživi na cesti, ko se vozi do različnih lokacij, ki jih želijo naročniki. Za dušo in kot opozorilo voznikom je začel fotografirati živali, saj, kot pravi, "povprečen Slovenec na žalost vidi več živali v taki obliki kot v naravi".
■ Tjaša
Po ulicah Londona
London kot največje evropsko mesto navduši obiskovalca in ga prepusti k razmišljanju
Končno smo ga dočakali, izlet v London namreč. Učenci iz 8. in 9. razreda OŠ Gorica smo se v začetku februarja odpeljali novim dogodivščinam naproti -v Veliko Britanijo. Po pristanku na londonskem letališču Stansted smo si na panoramski vožnji z avtobusom ogledali nekaj Londona, vendar smo vsak dan odkrili še kakšen nov del.
Drugo jutro nas je podzemni vlak odpeljali do Trafalgar Squara, nato pa smo se
sprehodili mimo konjeniške straže do Downing Streeta. Skozi park St. James, ki ima polno obiskovalcev, tako živalskih kot človeških, smo prišli ravno na menjavo straže pri Buckinghamski palači. Brez nakupa spominkov na Oxford Streetu tudi ni šlo. Z ladjice na reki Temzi smo videli več pomembnih znamenitosti, kot so Tower Bridge, London Eye, St. Paul's Cathedral, Globe Theatre. V Natural History Museum imajo celo kita v naravni veli-
kosti, delali smo družbo dinozavrom in občudovali deblo velikanske sekvoje. Muzej voščenih lutk Madame Tussaud's nam je omogočil nepozabno 'slikanje s slavnimi osebami'. V malo manjšem številu pa so nas strašili v hiši strahov.
Zadnji dan smo obiskali Greenwich, kjer je sledil sprehod po parku do ničelnega poldnevnika, ki določa čas po vsem svetu. Z griča pri Observatoriju je lep razgled na Queen's House in Naval College. Popoldne nas je avtobus odpeljal na letališče, kjer smo se veseli in prijetno utrujeni z letalom vrnili v Italijo, od tam pa domov v Slovenijo, kjer smo zaključili naše potovanje. V Londonu smo uživali, tako da nam je bilo malce žal, ker smo morali domov.
■ Klara Salobir
Mnenja in odmevi
»Pokrajine so naša pravica, SDS je za pravico«
S pokrajinami do hitrejšega in pravičnejšega razvoja za dvig kvalitete življenja
IO MO SDS Velenje je na zadnji seji razpravljal o nerazumljivi odločitvi poslancev glede ustanovitve pokrajin in sprejel dva zaključka.
Prvi je, da pozove vlado in vladno koalicijo, da predlog zakona o ustanovitvi pokrajin deloma dopolni in ga ponovno vloži v parlamentarno proceduro. Pri tem naj ne spreminja predvidenega števila pokrajin, saj je SAŠA izrednega pomena za razvoj našega območja.
Drugi zaključek pa je, da pozivamo opozicijske stranke, da še enkrat premislijo svoje ravnanje in pri ponovnem glasovanju podprejo regionalizacijo Slovenije ter s tem omogočijo bolj enakomerne izhodiščne možnosti vsem prebivalcem Slovenije za dvig kvalitete življenja.
Vsi kazalci potrjujejo, da se Slovenija izrazito neenakomerno razvija. Razvoj Ljubljane je ob zelo visoki štartni osnovi daleč najhitrejši, vsa preostala Slovenija pa znatno zaostaja in razlike se vse bolj povečujejo.
V obdobju od leta 1995 do 2005 se je bruto domači proizvod na prebivalca v Ljubljani povečal za več kot 10.000 evrov, v vseh ostalih predvidenih slovenskih regijah
pa samo za 3 do 5 tisoč evrov. Državljanke in državljani zato nimamo niti približno enakih izhodiščnih možnosti, saj kraj rojstva in prebivališče praviloma pomeni veliko osnovno prednost ali veliko osnovno prikrajšanost v življenju.
Ukrepi, s katerimi so vlade doslej poskušale vzpostaviti enakomeren in uravnotežen razvoj ter zaustaviti te negativne trende, so se izkazali za nezadostne. Še več, veliko razvojnih sredstev so posredno spet dobili najbogatejši predeli Slovenije.
Edini preostali ukrep, ki se je v Evropi izkazal za uspešnega, v Sloveniji pa še ni zaživel, je regiona-lizacija oziroma decentralizacija države. Ta bi omogočila prenos pristojnosti in finančnih sredstev z države na samostojne regionalne enote - pokrajine, kar je pogoj, da med seboj povezana lokalna okolja v pokrajine v veliki meri sama načrtujejo svoj razvoj, svojo prihodnost in določajo svoje prioritete.
Če bi pokrajine uvedli že pred desetimi leti, bi bila Slovenija danes povsem drugačna. Bila bi kot celota bolj, pa tudi enakomer-neje razvita. Vse ključne povezave z avtocestnim križem bi lahko bile že dograjene, prav tako razvojne osi. Odprte bi bile tudi nove in atraktivne gospodarske cone, priliv domačih in tujih investicij ne bi zaradi prometne in splošne komunikacijske povezanosti zagotovo nikjer izostal. Pritisk na zaposlovanje in življenje v Ljubljani bi
bil manjši, nižje bi bile cene nepremičnin, glavno mesto pa bi imelo bistveno manj prometnih, komunalnih in socialnih zagat.
Slovenske parlamentarne stranke so se na začetku tega mandata zavzeto lotile reševanja problema neenakomernega razvoja države in pretirane centralizacije. Spremenile so ustavo in omogočile hitrejše postopke. Vlada se je odgovorno lotila priprave zakonodaje, saj je besedila zakonov še pred proceduro v DZ usklajevala z vsemi strankami. Predvidela je prenos 1.300 milijonov evrov sredstev z državnega proračuna na pokrajine ter prenos številnih državnih pristojnosti bližje ljudem. Vladna koalicija je upoštevala pripombe opozicije, odprta je bila obsežna razprava na lokalni ravni. Kar 87 % občinskih svetov je podprlo uvedbo pokrajin, projekt so podprli skoraj vsi slovenski župani, obe reprezentativni združenji občin in državni svet. Podpirajo ga gospodarstveniki po celi državi, člani razvojnih združenj civilne družbe, državljanke in državljani ...
Zato je popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo, da so poslanci opozicijskih strank (že v prvem branju) onemogočili nadaljevanje zakonodajnega postopka in s tem zaprli tudi možnosti za dodatne dopolnitve in izboljšave predlogov.
Ker ne želimo, da se Slovenija še najprej centralizira in zamuja pri odpravljanju razvojnih zaostankov po posameznih regijah (zade-
va tudi našo regijo), IO MO SDS poziva najodgovornejše akterje pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje, zlasti opozicijske stranke, da s svojim ravnanjem ne onemogočajo regionalizacije Slovenije.
■ Člani IO MO SDS Velenje
Kosova
Pod tem naslovom je v rubriki " Žabja perspektiva" Špela Kožar v Našem času z dne 21. februarja objavila svoja razmišljanja o problematiki v zvezi z novo nastalo državo na Balkanu prejšnji teden.
Moj namen je dati še nekaj nadaljnjih misli, saj avtoričinemu pisanju sicer ni kaj dodati. Izhajam pa prav tako iz oddaje Odmevi pretekli teden.
"Začel bom z rabo pojma "Kosovo". Gospod Bebler je na omenjeni oddaji govoril o potrebi zamenjave pojma "Kosovo" s pojmom "Kosova", to je z albansko različico predhodnega. Vendar ga je istotam gospod Bučar popravil, da v Sloveniji tudi ne rečemo "Oesterreich" temveč Avstrija in podobno, če imamo zato ustrezne domače pojme.
Ko sem že pri pravilni uporabi pojmov, bi rad opozoril še na nepravilno slovnično rabo obravnavanega pojma, tako tudi glede sklanjatve pojma "Kosovo". Namesto, da bi pri tem uporabili pravila slovenske slovnice, uporabljamo tista srbskega jezika. Zato je potrebno sklanjati pojem "Kosovo", kot sklanjamo
Okroglo, Vransko, Ostrožno, Visoko, Voklo in podobno. Torej " Kosovo, Kosovega, Kosovemu, Kosovo, pri Kosovem, s Koso-vim", ipd.
Gospa Kožarjeva ima prav, ko razpravlja o potrebi po samostojnosti Baskov. Dodali bi, da če ostanemo samo v Evropi, ne gre zgolj za Baske, ampak še za Kata-lonce, Osete, Čečene, Valižane, Škote, Severne Irce in še bi lahko našteval.
Nadalje se mi od predstavnikov svetovne politike dozdeva najbolj posiljeno, da pričakujejo sožitje in podobno od narodov in narodnosti med seboj, ki se nikoli v zgodovini niso marali in prenašali drug drugega. To isto pomeni, kot bi sedaj želel nekdo Slovenijo tlačiti nazaj v neko sožitje, iz katerega smo pred leti uspešno izšli. Če pogledamo, lahko ugotovimo, da so takšna "sožitja" ali pa "bratstva in »enotnosti", kot smo jih v polpretekli dobi poimenovali, zgolj umetne geopolitične tvorbe.
Takšna umetna, če hočete posiljena tvorba, je bila že Kraljevina SHS, nato Kraljevina Jugoslavija in obe obliki po drugi vojni, to je FLRJ in SFRJ.
Da je /bilo/ tako, so ugotovili že nekateri v Jugoslaviji v sedemdesetih letih. Zato so Kardelj in drugi z ustavnimi spremembami takrat narodom zagotovili relativno veliko državotvornost, narodnostim pa precejšnjo avtonomijo v Avtonomni pokrajini Vojvodini ter na Kosmetu in Metohiji.
Da je do države Kosovo prišlo
mimo nekaterih jasnih mednarodnopravnih načel in tistih kavtel zapisanih v listinah OZN, je samo posledica neprikritega interesa ZDA in nekaterih njenih satelitov. Američani imajo namreč jasen namen na Kosovem ostati vsaj še nadaljnjih sto let, tako kot imajo svoje baze v Nemčiji in drugod po Evropi in svetu. Spomnimo naj, da je zunaj ZDA največja letalska baza ravno v Nemčiji, kjer je nastanjeno tudi okoli 56.000 ameriških vojakov z vso potrebno opremo. Gre pri tem za obvladovanje Evrope na eni in zapiranje obroča okoli Rusije na drugi strani. Evropska zveza in njeni interesi so bolj drugotnega pomena, če gre tu sploh za kakšne od ameriških ločene interese. To še posebej, če se spomnimo, da so skoraj vse evropske države istočasno tudi članice Severnoat-lantske povezave, ki je samo orodje v ameriških strateških rokah.
Da je v zvezi s Kosovim /bilo/ glede priznanja tako naglo, je ravno odgovor, ki sem ga skušal zgoraj prikazati. To še posebej, če se spomnimo, kako izredno počasi je to potekalo v primeru naše države. Evropska zveza oziroma njene poglavitne države so nas priznale šele čez pol leta, ZDA in nekatere druge države pa skoraj šele po enem letu. Mislim, da nadaljnji komentar ni več potreben.
■ Vladimir Korun
SPORT IN REKREACIJA
JJ"H AS 28. februarja 2008
Bodo zagrenili tekmovanje še Nemcem?
Rokometaši Gorenja podobno kot pred tremi leti tudi letos boljši od Montpellierja v svoji dvorani - Dobro razpoloženi pričakujejo tudi nedeljsko tekmo z Gummersbachom v Rdeči dvorani
Rokometaši Gorenja so s skromnimi, morda celo preskromnimi željami razmišljali o drugem delu lige prvakov. Po četrti uvrstitvi v to najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje je bila njihova edina želja, da se uvrstijo v drugi del. Z drugim mestom jim je to tudi uspelo, saj je bil od njih boljši le madžarski Pick Szeged.
Nato jim je hudomušni žreb namenil morda celo najmočnejšo skupino, v kateri so poleg njih Ciudad Real, Gummersbach in Montpellier. »Svoje smo dosegli,» so razmišljali, ko so se jim pred očmi vrtela imena španskega, nemškega
Pred začetkom tekme je dvorana povsem onemela. Igralci obeh moštev in gledalci so se z minuto molka poklonili spominu na zjutraj tega dne umrlega nekdanjega predsednika države dr. Janeza Drnovška.
timi Mladen Bojinovic.
V nadaljevanju so domači zaigrali veliko bolje v obrambi, narekovali hiter ritem in v 39. minuti jih je kapetan Sebastjan Sovič prvič popeljal v vodstvo za
gol z mrtvega kota. Francozi so poskušali s tesnim pokrivanjem že na sredini igrišča nemogoče. V 57. minuti je Kavaš zadel za +5 (32 : 27) in Rdeča dvorana je začela slaviti.
Za njegove gole, pa za gole Matjaža Mlakarja ... je bil zaslužen tudi Luka Dobelšek, ki je po štirime-sečnem odmoru zaradi poškodbe potrdil, da je povsem blizu nekdani formi. Soigralcem je na črto pošil-
igralcu Bojinovicu ubranil tudi strel s sedmih metrov.
Čeprav so prišli Francozi v Velenje oslabljenji, so bili trdno prepričani v zmago. Očitno so svoj optimizem gradili na porazih
in francoskega moštva. Kljub spoštovanju teh slovitih moštev so odločno poudarjali, da se ne predajajo vnaprej. »V svoji dvorani bomo skušali presenetiti koga od njih in osvojiti kakšno točko,« je z izpolnitvijo prvega cilja napovedoval zadovoljni trener Ivica Obrvan. Blizu njega so bili v drugem krogu v Nemčiji proti Gummersbachu. A sta jim pristranska sodnika v zadnjih trenutkih tekme preprečila morebitno izenačitev, saj sta spregledala(?) oster prekršek nad Dragom Vukovicem za najstrožjo kazen.
Pred tretjo tekmo prejšnjo soboto v Rdeči dvorani pa jim je trener Ivica Obrvan dejal: »Po dveh porazih, v katerih z igro nismo razočarali, je napočil čas za točko ali celo za zmago.«
Rečeno storjeno. Sicer oslabljeno moštvo Montpellierja, devetkrat-nega francoskega in pred petimi leti tudi evropskega prvaka, so premagali kar s 33 : 28. Celo za gol več kot v osmini finala istega tekmovanja pred tremi leti.
Velenjski trener je znal dobro motivirati igralce, saj so bili vsi prepričani, da bodo uresničili njegovo »zahtevo«.
Po prvem polčasu nobeno moštvo ni imelo prednosti. Izid je bil do tedaj kar dvanajstkrat izenačen, dvakrat pa so imeli gostje prednost dveh zadetkov. Drago Vukovic je bil nerešljiva uganka za goste in s petimi goli (v drugem delu se med strelce ni vpisal) najboljši strelec Gorenja, pri Montpellierju pa s šes-
Issam Tej, s šestimi goli skupaj z domačim kapetanom Sovičem, drugi strelec tekme, poskuša zadeti. Za njim brata Dobelšek in Wissem Hmam.
dva gola (20 : 18); to je bil njegov tretji zadetek po vrsti. Gostje so postajali vse bolj nemočni, z globoko obrambo so sicer povsem strelsko odrezali Vukovica, vseh pa niso mogli zadržati. V pravem trenutku je dobil svojih »pet minut« tudi Alen Blaževic. Od 44. do 46. minute je podobno kot Sovič trikrat zapored zadel in popeljal Gorenje prvič v vodstvo za štiri gole (24 : 20). Bučni Šaleški graščaki so skupaj z drugimi domačimi navijači (v dvorani je bila tudi skupina navijačev gostov) že začeli verjeti v zmago. Zanjo so nekoliko zatrepetali šest minut pred koncem, ko so se gostje, ko je Luka Dobelšek zadel okvir vrat, v polju pa ni bilo izključenega Boštjana Kavaša, približali na dva gola razlike (27 : 29). Olajšanje in dokončno prepričanje v prvo zmago pa je prinesel Pavel Baškin, ki je dosegel
»Verjeli smo v to zmago, bili smo nadvse samozavestni,« je po tekmi ob slavju skupaj z gledalci poudarjal kapetan Sovič, ki je tokrat dobil dolgo minutažo. Ze v 7. minuti se je namreč ob padcu
jal žoge kot na krožniku.
Ze v petek se je poškodoval na treningu mladi vratar Matevž Skok, zato je tekmo podobno kot Branko Tamše in Thomas Gaustchi spremljal s tribune. Prošt je bilo zelo
Momir Ilic po tekmi Gummmersbach -Gorenje
»Mislim, da je Gorenje res zelo dobro igralo na tej tekmi. Zelim jim polno sreče predvsem v domačem prvenstvu. Z zelo dobro igro v naši dvorani so nas streznili in nam pokazali, da bo v Velenju telo težko. Morali bomo zaigrati veliko, veliko bolje, če jih želimo še enkrat premagati.
Velenjčanov proti Špancem in Nemcem. Zmago so odločno napovedali na novinarski konferenci dan pred tekmo v velenjskem hotelu Paka (v Velenje so prišli že v petek). Po velenjski tekmi (zma-
Alen Blaževic, Aleš Sirk, Pavel Baškin in kapetan Sebastjan Sovič se veselijo velike zmage,
na tla poškodoval levo ramo Jure Dobelšek in velenjski kapetan ga je uspešno zamenjal. S šestimi goli in nobenim zgrešim metom je bil celo najboljši strelec domače vrste.
razpoložen, obranil je kar 12 nevarnih gostujočih strelov; v pomembnih trenutkih je štiri obrambe dodal Morten Seir, od tega je najboljšemu gostujočemu
gi) pa bomo začeli napadati Ciudad Real, saj želimo v polfinale, je bil optimist Bojinovic v Paki. To pa je bil račun brez krčmarja in njihove možnosti, da uresničijo
letošnje željo, so se zmanjšane le še na teorijo. O teoriji pa lahko razmišljajo tudi velenjski rokometaši. Pred začetkom drugega dela jim je najbrž večina namenila zadnje mesto v skupini. S to prvo zmago pa imajo teoretične možnosti za kaj več. A se s tem ne ubadajo. Včeraj so morali dobro igro proti Francozom, ponoviti v tekmi 20. kroga domačega prevenstva v Trebnjem (Naš čas je bil stiskan že pred začetkom tekme), v nedeljo pa bodo spet zaigrali neobrenjeno in se skušali oddolžiti Nemcem za srečno zmago v prvi tekmi.
»Po prvih točkah so nam seveda zrasla krila, postajamo še bolj samozavestni. Proti Gummers-bachu bomo zaigrali enako motivirani kot proti Montpellierju - na zmago ali pa da osvojimo vsaj točko, blizu katere smo bili že pri njih,« poudarja Luka Dobelšek. Po nepričakovanem porazu gostom ni ostalo drugega, kot da (povsem upravičeno) hvalijo velenjsko igro: »Čestitam domačim za zasluženo zmago. Čestitke si zaslužijo tudi njihovi izjemni navijači. Igrali so res borbeno in zasluženo zmagali. Predvsem so bili odlični v drugem polčasu. Sam sem seveda razočaran, saj sem bil prepričan v našo zmago. Poznalo se je, da nismo bili v najmočnejši postavi. Igralci s klopi so dali vse od sebe, a je bilo to premalo. Domači so potrdili, da so izredno kvalitetna ekipa. Skratka, bili so enostavno močnejši od nas. Naše možnosti za napredovanje so se zelo zmanjšale, toda dokler igraš, lahko upaš,« se je raz-govoril na novinarski konferenci po tekmi gostujoči trener Patrice Canayer.
■ s. vovk
Zagorje tudi drugič boljše od Elektre Esotecha
Šoštanjski košarkarji so v soboto v svoji dvorani gostili ekipo Zagorja KD FT, ki igra iz kroga v krog bolje in se je že odlepila z dna lestvice, kjer je bila več kot polovico prvenstva. V zadnjih krogih so se košarkarji Zagorja okrepili in se tako že povzpeli na 10. mesto prvenstvene lestvice. Zato poraz Elektre Esotecha proti Zagorju niti ni tako presenetljiv. So pa bili Zagor-jani boljši že v prvi tekmi v Zagorju, takrat je bila to sploh njihova prva zmaga v prvenstvu.
Tokratno srečanje je bilo zelo izenačeno. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so bili uspešnejši in tudi srečnejši gostujoči košarkarji - varovanci Dušana Hauptmana, ki je Elektro Esotech vodil pred dvema sezonama.
Tekma v Šoštanju je bila veliko pomembnejša za ekipo Zagorja kot za Šoštan-jčane, saj se v drugem delu prvenstva za ekipe zgornjega dela lestvice, kjer je tudi Elektra, vsi dosedanji rezultati brišejo, medtem ko prenašajo ekipe v boju za
obstanek točke s sabo v drugi del. Kljub temu da so košarkarji Elektre Esotecha zaigrali resno, pa jim igra nikakor ni stekla. V prvi četrtini so si sicer predvsem preko razpoloženega kapetana Aleša Kunca priigrali že osem točk prednosti (22 : 14). Na drugi strani so se gostje zanašali predvsem na mete z razdalje - upravičeno, saj so imeli v svojih vrstah praktično nezgrešljivega Gila Goodricha, ki je samo v prvi četrtini dosegel 16 točk, od tega kar štiri trojke. Do konca srečanja je za tri
nato zadel še štirikrat.
Pri Elektri Esotechu je z vstopom na parket igro precej poživil Nik Ivanovič, ki je s prodori pod koš in meti z razdalje premagoval obrambo gostov. Elektra Esotech je zadnjič vodila v 32. minuti, ko je bilo 69 : 68, nato pa so gostje z delnim izidom 9 : 0 prevzeli pobudo in jo zadržali do konca srečanja. V zadnji minuti so tudi zelo dobro izvajali proste mete, kar sicer na tem srečanju ni bila odlika Zagorjanov.
Ivan Stanišak, trener Elektre Esotecha:
»Zagorjani so zmagali povsem zasluženo. Mi smo igrali izjemno slabo, brez zbranosti in energije, zato ni čudno, da se je vse skupaj razpletlo tako, kot se je.«
Ze v torek so šoštanjski košarkarji gostovali v Domžalah pri Heliosu, naslednjo tekmo pa bodo igrali v Šoštanju, in sicer v petek, 7. marca, proti Zlatorogu. To pa bo tudi zadnja tekma Elektre Esotecha v prvem delu tekmovanja.
■ Tjaša Rehar
SPORT IN REKREACIJA
Športno društvo PS Premogovnik Velenje
Ena večjih privlačnosti rekreacija po lastni izbiri, ko jo subvencionirajo - Dodelan program preventive
Milena Krstič - Planinc
Velenje - S ciljem, da bi povezali delavce celotnega poslovnega sistema preko različnih preventivnih, rekreativnih, tekmovalnih in drugih športnih srečanj, so leta 2002 v Poslovnem sistemu Premogovnik Velenje ustanovili športno društvo. V njem je danes kar 4.626 članov, že v kratkem pa jih bo še več, saj se jim bodo lahko pridružili tudi tisti, ki so se včlanili v Klub upokojencev.
Poslanstvo društva vidijo predvsem v druženju ne samo zaposlenih ampak tudi njihovih družinskih članov. V statut, v katerega so zapisali poglavitne naloge, je na začelju načrtno razvijanje športno-rekreativne dejavnosti, zdravega načina življenja, množičnost in sodelovanje s sorodnimi organizacijami in društvi. »Zelo dobro sodelujemo s Športnim društvom Gorenja in TEŠ-a, odkar pa smo sestavni del HSE, pa seveda tudi z vsemi družbami v sistemu,« pravi predsednik Športnega društva PS Premogovnik Velenje Ludvik Golob. Organizirajo različna tekmovanja in izvajanje preventivne rekreacije in medicinskega preventivnega oddiha. »Pravzaprav bi delovanje društva lahko razdelili na tri
področja: preventivo, vodeno rekreacijo in rekreacijo po lastni izbiri.« S tem pa tudi uresničujejo filozofijo podjetja, ki se dotika kadrov - to je zdrav delavec.
»Gotovo je ena večjih privlačnosti tega društva rekreacija po lastni izbiri. Članom omogočamo
Množičnost
Od preko 4.600 članov je skoraj 2.000 redno zaposlenih, njihovih partnerjev je preko 800, dobrih 1.500 pa, kot rečejo, »vzdrževanih« članov, predvsem otrok. Ti največkrat koristijo bazenske storitve doma in tod naokoli.
Ludvik Golob: »Delovanje bi lahko razdelili na tri področja: preventivo, vodeno rekreacijo in rekreacijo po lastni izbiri.«
subvencionirane cene za vrsto rekreativnih dejavnosti, od bazenov, savn, fitnesa, različnih športnih prireditev, smučarskih kart, tenis nalepk, tečajev ... Popusti so tudi do 50- odstotni. Vsaj dvakrat
letno organiziramo zdravstveno testiranje.«
V okviru društva deluje veliko sekcij. Ena od njih je smučarska, ki organizira dva tečaja letno, za odrasle in otroke. »Lahko se pohvalimo, da smo kar nekaj odraslih naučili smučati.« Božičnega tečaja se je udeležilo 45 tečajnikov, v času počitnic, torej ta teden, pa poteka smučarski tečaj za otroke in odrasle na Golteh. Tečaje izvajajo lastni kadri, ki jih v te namene (pa ne samo za smučanje) tudi izobražujejo. »Društvo namreč temelji na aktivnem sodelovanju članov, glavni protagonisti so športni animatorji, vodje sekcij. Če so ti pravi, so akcije polno zasedene. Če kdo malo zaspi vmes, pa se to hitro odrazi po uvrstitvah na raznih tekmovanjih, pa tudi na številčnosti.«
Dodelan program preventive
V skrb za zdravega delavca vlagajo v poslovnem sistemu kar precej sredstev in energije. Zimsko preventivo izvajajo v bazenu v Velenju in Topolšici; poleti je preventivnih programov več. V Fiesi in Šmarjeških Toplicah je udeležencev na voljo popoln preventivni aktivni oddih, v Šmarjeških Toplicah bolj medicinski, namenjen delavcem, ki so izpostavljeni težjim delovnim razmeram in jih za program določi podjetje; v Fiesi pa je brez terapij namenjen preventivnemu udejstvo-vanju, lahko bi se reklo "rekreaciji pod nadzorovanim vodstvom".
Na začetku leta izdajo brošuro ali prilogo, v kateri članom povedo, kje lahko koristijo ugodnosti, kje organizirane oddihe, tečaje (tudi konjeniškega, plesnega, plavalnega, teniškega, jadranje ...), turnirje in športne igre. |
Tako so igrali
Liga prvakov, 3. krog drugega dela (skupina 2)
Gorenje - Montpellier s 33 : 28
Rdeča dvorana, gledalcev 1300, sodnika: Olesen in Pedersen (oba Danska). Gorenje: Seier 4 obrambe (1x7 m), Prošt (12 obramb), J. Dobelšek, Kavaš 2, Vukovic 5, Oštir, Sovič 6, Sirk 2, L. Dobelšek 3, Prošt, Mlakar 4, Baškin 5, Rezniček 1 (1), Blaževic 4, Golčar 1. Montpellier: Gerard, Salou, Tomas 1, Junillon, Tej 6, Accambray 1, Burdet 3, Honrubia 5, Karaboue, Di
Panda, Van Cauwenberghe, Karabatic, Bojinovic 10 (4), Hmam 2.
Sedemmetrovke: Gorenje 2 (1), Montpellier 5 (4). Izključitve: Gorenje 10, Montpellier 6 minut.
Nedelja, 2. marec ob 17.30, Gorenje - Gummersbach Drugi izid 3. kroga: Gummersbach - Ciudad Real 27 : 28. Vrstni red: Ciudad Real 6 točk, Gummmers-bach, Montpellier in Gorenje po 2.
MIK 1. A moški rokometna liga, 19. krog
Gorenje - Ormož 36 : 24 (17 : 12)
Gorenje: Skok 12 obramb (1x 7 m), Prošt 9
obramb, J. Dobelšek 6, Kavaš 6, Vukovič 3, Oštri 1, Sovič 4, Dobelšek 2, Mlakar 7, Gautschi 2, L. Dobelšek 2, Bashkin 2 (1), Rezniček 1, Blaževič, Golčar, Harmandic, Medved 2 (1).
Liga UPC Telemach, 20. krog
Elektra Esotech - Zagorje KD FT 82 : 90 (65 : 66, 42 : 42, 24 : 21) Elektra Esotech: Ličartovsky 5 (5-6), Ivanovič 24 (5-6), Kunc 22 (2-3), Vrečko 9 (5-5), Jeršin 12 (44), Goršek, Golež, Bubnič 10 (4-4)
gorenje
Gorenje Orodjarna, d. o. o.
Največja slovenska orodjarna išče
SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA (m/ž)
za področje konstruiranja orodij za brizganje plastike
Od kandidata pričakujemo:
-	V., VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri
-	aktivno znanje enega tujega jezika (nemški ali angleški)
- vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij za brizganje plastike - kreativnost, samostojnost, samoiniciativnost - smisel za timsko delo
Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne ponudbe na naslov: Gorenje Orodjarna, d. o. o., Kadrovska služba, Partizanska 12 b, 3503 Velenje,
ali po elektronski pošti na naslov marinka.krajnc@gorenje-orodjarna.si
Rok za oddajo vlog je 8 dni po objavi.
turbo schuh
Za našo prodajalno v Velenju
A J ALCA (m/ž)
• komunikativni, • dinamični, • natančni, • vestni in modno usmerjeni, imate ustrezno izobrazbo in izkušnje v prodaji, • ste prijazni in radi delate z ljudmi?
potem
ste prava oseba za nas!
Ponujamo vam zanimivo in raznoliko delo v mladem in dinamičnem teamu.
turbo! schuh
Prošnje s priloženo fotografijo sprejemamo v roku 8 dni na naslov:
StiefelkSnig d.o.o., Svetozarevska ul. 6, 2000 Maribor, s pripisom »za TS 810-VK-01/08«
e-pošta: irena.donko@stiefelkoenig.si
NA KRATKO
Omladič, Jelenko in Berlot na mladinskem SP
Velenjski skakalci Klemen Omladič, Marjan Jelenko in Gašper Berlot (z njimi je tudi trener Igor Jelen) ta teden z reprezentanco Slovenije tekmujejo na mladinskem svetovnem prvenstvu (SP) v Zakopanih na Poljskem.
V Vizorah je bilo minuli vikend ob počastitvi 20-letnice delovanja kluba meddruštveno tekmovanje za več kategorij. Pri članih nad 50 let je zmagal Milan Čepelnik, pri mladincih do 19 let pa je zmagal Žiga Omladič pred Patrikom Jelenom, 8. Robi Vitez , 9. Mateja Vivod; dečki do 11 let: 3. Patrik Vitez, 5. Žak Čepelnik, 8. Damjan Oblak, 9. Blaž Sluga; cicibani do 9 let: 1. Vid Vrhovnik, 4. Ožbej Jelen, 5. Gašper Brecl, 9. Domen Oblak, 11. najmlajša tekmovalka Jerneja Brecl.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485.
Slovenija
Ali imate zvišano telesno težo in ogroženo zdravje?
Z veseljem Vas vabimo na PRVO TEHTANJE za učno delavnico z naslovom:
rt
ZDRAVO HUJSANJE",
v PONEDELJEK, 3. 3. 2008, ob 17.00 uri,
v Zdravstvenem domu Velenje, v CINDI predavalnici 1. ( 2. nadstropje, zraven kabineta zdravstvene vzgoje ).
Učna delavnica je namenjena vsem Vam, ki ste bolj ogroženi za bolezni srca in ožilja, da bi skupaj z nami to ogroženost zmanjšali. Pridobili boste novo znanje in poskušali spremeniti navade, povezane s telesno aktivnostjo in prehrano.
Program poteka 4 mesece. Enkrat tedensko se boste srečevali v skupini z namenom pridobivanja znanja, podpore in v okviru organizirane telesne vadbe.
V kolikor boste poskušali shujšati z našo pomočjo, OBVEZNO pokličite:
Karmen Petek Zakošek, dipl. med. ses. ali Urška Bandalo, dipl. med. ses. na telefonsko številko 8995 - 647.
3UV
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Telefon: (03) 896 06 42 Internet: http://vss.scv.si, Elektronski naslov: vss@scv.si
<m
VIŠJA STROKOVNA S01A
vabi k vpisu v višješolske študijske programe za redni in izredni študij:
Elektronika, Geotehnologija in rudarstvo, Informatika, Mehatronika, Gostinstvo in turizem (novost) in Varstvo okolja in komunala (samo izredni študij).
Rok za oddajo prijave za vpis je 8.3.2008.
f.M a.
r\r\


KRONIKA
JJ"H AS 28. februarja 2008
Trk zaradi izsiljevanja prednosti
Velenje, ponedeljek, 25. februarja - V zgodnjih popoldanskih urah prvega delovnega dne v tem tednu je počilo v križišču Kidričeve in Tomšičeve ulice. Policisti so ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi izsiljevanja prednosti enega od voznikov. V nesreči sta se lažje poškodovala oba voznika. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali na velenjsko reševalno postajo, udeleženega voznika pa so od tu odpeljali na zdravljenje v slovenjgraško bolnišnico.	■
Je počila pnevmatika?
V torek zjutraj pred 7. uro se je na cesti Paka - Zgornji Dolič prevrnilo na bok tovorno priklopno vozilo slovenjgraške registracije naloženo z žlindro. Pri nesreči se je poškodoval voznik, zato so ga prepeljali v bolnišnico.
Vozilu na j bi mu počila pnevmatika, na srečo pa takrat ni bilo v bližini nobenega drugega vozila ali morebitnega kolesarja. Zaradi nesreča je bila cesta kar nekaj časa zaprta.	■
Veliko nepripetih voznikov in sopotnikov
Celje, 19. februarja - Prejšnji torek je na območju pristojnosti celotne Policijske uprave Celje potekal poostren nadzor prometa, s poudarkom na uporabi varnostnega pasu in otroških varnostnih sedežev. V poostrenem nadzoru, ki je potekal med 8.00 in 16.00 uro, je sodelovalo kar 98 policistov.
Ustavili so 498 vozil in izrekli 242 ukrepov, od tega je bilo izdanih 172 plačilnih nalogov, trije obdolžilni predlogi, enkrat je bila denarna kazen plačana na kraju, 66 voznikov je bilo opozorjenih. Med nadzorom so policisti ugotovili, da 121 voznikov oziroma sopotnikov med vožnjo ni uporabljalo varnostnih pasov. Večinoma so bili nepripeti vozniki in sopotniki na sprednjih sedežih, in to kar v 108 primerih.
V	času nadzora sta bila ugotovljena tudi dva nepravilna prevoza otrok.
Posebej izstopajoč je bil primer voznika na mozirskem območju, ki mu je bila nekaj po petnajsti uri popoldne ugotovljena koncentracija alkohola v višini 0,70 mg/l. Za nameček je brez vozniškega dovoljenja nepripet vozil neregistrirano osebno vozilo z nepravimi registrskimi tablicami.
Vlamljali žejni in praznih žepov
Topolšica, Šmartno ob Paki, sobota, 23. februarja - V soboto se mnogi odpravijo na zabavo. Med drugo in peto uro ponoči je bilo v Topol-šici vlomljeno v gostinski lokal. Nepridipravi so odnesli za okoli 200 evrov menjalnega denarja in pijače.
V	istem času so nepovabljeni gosti obiskali tudi gostinski lokal v Šmart-nem ob Paki. Tudi tam pogrešajo za
približno 200 evrov gotovine in pijač.
Pijan zbil motorista in zbežal
Gorenje, nedelja, 24. februarja -
V	nedeljo se je v naselju Gorenje zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan 37-letni voznik motornega kolesa, njegov mladoletni sopotnik pa je bil lažje poškodovan. Do nesreče je prišlo, ko je 22-letni voznik osebnega avtomobila citroen AX z neregistriranim vozilom pripeljal s parkirnega prostora proti regionalni cesti.
V	križišču parkirnega prostora in regionalne ceste ni ustavil, da bi se prepričal, ali se lahko varno vključi v promet, temveč je z vozilom zapeljal v križišče in zavil levo v smeri Šmartnega ob Paki. Pri tem je izsilil prednost motoristu in trčil v prednji del motornega kolesa. Po trčenju je voznik osebnega avtomobila odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi poškodovanemu vozniku nudil prvo pomoč in pustil osebne podatke. To je opazil mimovozeči voznik, ki se je odpravil za pobeglim povzročiteljem nesreče. Ujel ga je v Šmart-nem ob Paki in ga odpeljal nazaj na mesto nesreče, kjer ga je izročil policistom. Ti so ugotovili, da fant nima vozniškega izpita, alkotest pa je pokazal, da je ta dan že kar precej spil. Huje poškodovani motorist je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, policisti pa bodo zoper 22-letnega povzročitelja podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
Divjal z
neregistriranim avtom
Velenje, 21. februarja - Pred tednom dni so velenjski policisti obra-
vnavali prometno nesrečo na cesti Kavče-Ložnica. Povzročil jo je voznik neregistriranega osebnega avta, ki je zaradi divjanja, torej neprilagojene hitrosti, trčil v nasproti vozeče vozilo.
Pijan zaspal za volanom
Topolšica, nedelja, 24 februarja
- Velenjski policisti so v soboto ponoči obravnavali prometno nesrečo, ki ji je botroval preglobok pogled v kozarec. Na lokalni cesti Topolšica-Lom je voznik verjetno zaradi prevelike količine alkohola v krvi med vožnjo zaspal. Zapeljal je na rob vozišča in ob tem zdrsnil s ceste. Imel pa je srečo v nesreči, saj je njegov avto zadržalo drevo, ki je preprečilo zdrs vozila po strmini. Voznika so uspeli prebuditi policisti, ki so po tem ugotovili, da junak nima vozniškega izpita, njegov avto pa ne registracije.
Nadlegoval najstnico
Šoštanj, sreda, 20. februarja -
Policisti so v sredo popoldne obravnavali kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletnico. V Kaju-hovem parku v Šoštanju je storilec dohitel 12-letno deklico, ki jo je najprej prijel za zadnjico, nato pa še čez prsi. Pri tem ji je že delno slekel jakno. Ker je deklica glasno vpila, je storilec pobegnil proti Zdravstveni postaji. Naslednji dan so velenjski policisti že zgodaj zjutraj prijeli in za 48 ur pridržali 37-letnega moškega iz okolice Velenja. Zaenkrat je osumljen le tega spolnega napada - policisti so v minulih tednih obravnavali še dva podobna v Velenju - preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenca po zaslišanju izpustil na prostost.
Kljub prepovedi eni kar kurijo
Konec tedna dva požara zaradi kurjenja smeti v naravi
Velenje - Zaradi toplejših dni in posledično suhega podrastja so na Republiški upravi za zaščito in reševanje zabeležili kritično število požarov na prostem. Zato
ima tudi finančne posledice. Ob koncu minulega tedna so namreč mnogi ob čiščenju okolice svojih hiš enostavno kar zakurili. Pravzaprav takih sploh ni bilo
poskrbijo za poostren nadzor nad prekrškaiji, ki prepovedi kuijen-ja ne upoštevajo. Inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in
je uprava že prejšnji teden v sredo do preklica razglasila veliko požarno ogroženost narave. To pomeni, da je strogo prepovedano vsakršno kurjenje na prostem oziroma uporaba odprtega ognja. Prepovedano je sežiganje odpadkov, prav tako je prepovedano v naravi puščati ali odmetavati goreče predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Vendar se očitno mnogi ne zmenijo za to prepoved, ki lahko
malo, kar je lahko opazil vsak, ki se je v soboto ali nedeljo odpravil na kakšen izlet v naravo. Zaradi ljudi, ki prepovedi niso upoštevali, pa so imeli kar nekaj dela tudi gasilci - zagorelo je namreč v Lipju, kjer se je travniški požar razširil tudi v bližnji gozd, in Gaberkah, kjer je kurišče odpadkov povzročilo travniški požar.
Tudi zato so se v ponedeljek zjutraj V MO Velenje odločili, da
Gasilci so v soboto v Lipju uspeli preprečiti, da bi travniški požar, ki se je zajedel tudi v začetek gozda, še razširil in povzročil večjo škodo. Zagorelo je, ker se nekateri na prepoved kurjenja v naravi očitno požvižgajo.
kmetijska inšpekcija, policija in pa tudi redarji medobčinskega inšpektorata bodo zato v teh dneh poostrili nadzor in kršilce tudi ustrezno kaznovali.
■ Bš
Iz policistove beležke
Trki (tudi) zaradi alkohola
Ob koncu minulega tedna je na nebu kraljevala polna luna, velenjski policisti pa so obravnavali nemalo zadev, povezanih s preglobokim pogledom v kozarec. V petek, 22. februarja zvečer, so obravnavali prometno nesrečo na cesti Arja vas-Velenje pred križiščem za Vinsko Goro. Povzročitelj je bil pod vplivom alkohola, do nesreče pa je prišlo zaradi nepravilne strani vožnje, pri čemer je trčil v pravilno vozeči avto. Isto noč so v Velenju policisti obravnavali prometno nesrečo na parkirnem prostoru na Koželjskega ulici. Pijani povzročitelj je pri zapuščanju parkirišča spregledal kar tri avtomobile, saj je trčil v njih in jih poškodoval.
Kadili in verbalno nadlegovali
V	sredo, 20. februarja, so štirje moški prišli vese-ljačit v lokal Lajna v Starem Velenju. Ker k pijači paše tudi cigaretna omama, so si kljub prepovedi kajenja v zaprtih prostorih prižgali cigarete. Ko jih je natakarica opozorila, da kršijo zakon, so jo najprej napadli s hudimi besedami, potem pa so se je lotili še fizično. Razboriti obiskovalci lokala so pobegnili še pred prihodom policistov, zato ti še ugotavljajo, kdo so bili nočni junaki.
Kazen zaradi kurjenja
V	soboto, 23. februarja, so policisti v Kavčah pri Velenju zalotili kršitelja, ki je kljub strogi prepovedi kurjenja v naravi kuril travo. Sicer ni bil edini, ki je lep konec tedna izkoristil za čiščenje okolice hiše
in kurjenje odpadkov, a ker so ga pri dejanju dobili, bo plačal kazen. Pri enakem dejanju so dan kasneje, torej v nedeljo, zalotili še dva moška v Plešivcu, ki sta prav tako kurila travo. Kazen jima ne bo ušla.
Grozil, da jo bo ubil
V	soboto, 23. februarja ponoči, se je na Policijsko postajo Velenje zatekla občanka iz Splitske ulice v Velenju. Povedala je, da sta se z možem sprla, pri tem pa ni ostalo le pri hudih besedah, saj jo je mož tudi fizično napadel in ji celo zagrozil, da jo bo ubil. Zato ni več upala domov. Policisti so ji pomagali, da je zatočišče dobila v varni hiši, zoper moža pa bodo podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za ogrožanje varnosti.
Pijana dijakinja padla v nezavest
V	petek, 22. februarja, so policisti posredovali na Šolskem centru Velenje, kjer se je dijakinja 2. letnika onesvestila, z reševalnim vozilom pa so jo odpeljali v bolnišnici Celje. Vzrok naj bi bil alkohol, ki ga je dekle pilo skupaj s sošolci. Policisti pa so ugotovili, da je poleg tega snifala bel prah. Ali je šlo za prepovedano drogo, bo znano šele, ko bo končana analiza zaenkrat neznane snovi. Odkrili so, kdo je dekletu priskrbel bel prah; če se bo izkazalo, da gre za mamilo, bodo proti njemu podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil.
POGOVOR
Depresija tudi v prometu
Prvemu velenjskemu policistu Alešu Lipušu manjka kadrov - Globe učinkujejo le na tiste, ki so zaposleni in pri katerih so izterljive - Osem zaseženih avtomobilov, beg pred policisti, zasežene droge, preiskovalni sodnik pa nič
Milena Krstič - Planinc
Kako varni so se v lanskem letu počutili prebivalci treh občin, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, za katere je s svojo dejavnostjo pristojna Policijska postaja Velenje, bi morali seveda vprašati njih. Odgovori bi bili različni. Statistika, ki jo skozi varnostne pojave beležijo policisti, pa kaže, da je bila stopnja varnosti v lanskem letu na dokaj visoki ravni, čeprav izstopajo nekateri varnostni pojavi.
Izstopa področje kriminalitete
Največ dela so imeli s področjem kriminalitete. Ta izstopa. Ljudje so se največkrat srečavali z vlomi v objekte, predvsem lokale in avtomobile, o čemer smo na straneh modro-bele kronike tudi mi lani poročali najpogosteje.
»Dejansko lani ni bilo gostinskega lokala v centru Velenja, v katerega ne bi bilo vlomljeno. V nekatere lokale je bilo vlomljeno tudi po dvakrat ali trikrat. Lahko pa se pohvalimo, da smo ta kazniva dejanja dokaj uspešno preiskali. Pre-iskanost je bila 35-odstotna, kar je 5 odstotkov večja kot leto pred tem.«
Ni pa bilo tako pri splošni kriminaliteti.
»Tukaj je bila preiskanost za 5 odstotkov manjša kot leto pred tem. Preiskali smo 52,9 odstotka kaznivih dejanj. Vendar manjša preiskanost ni posledica slabšega dela, ampak tega, da smo obravnavali za 73 odstotkov manj kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete kot leto pred tem.« Je bilo gospodarske kriminalitete manj?
»Ne, gotovo je ni bilo manj, le zaradi kadrovskega manjka se s tem področjem nismo mogli ukvarjati toliko, kot smo se prejšnja leta. Pri gospodarski kriminaliteti gre namreč za kazniva dejanja, ki jih zazna policija sama. Preiskovali smo kazniva dejanja velikih tatvin, ki jih je bilo lani več in se področju gospodarske kriminalitete niso mogli posvečati toliko, kot bi se ji morali.« Številni vlomi so povezani z drogami. Ve se, da si narkomani pomagajo na različne načine, da pridejo do denarja za nabavo drog, tudi z vlomi in tatvinami. V večini primerov pa je šlo za tako imenovano klasično kriminaliteto. Vlo-milciso odnašali menjalni denar in glasbeno tehniko. Kaj pa zasegi drog?
»Lani smo spremenili taktiko. Ne zadovoljimo se več z manjšimi zasegi, bolj zanimivi so nam postali preprodajalci prepovedanih drog. Količinske zasege smo potrojili. Beležili smo sicer 40 zasegov drog manj kot leta 2006, ko je bilo takih primerov 140, lani 105, vendar pa so bile zasežene količine drog lani večje. Podali smo tudi več kazenskih ovadb, skupaj 41, leto pred tem 29. Če smo v letu 2006 zasegli 2,3 grama amfe-taminov, smo jih lani 125 gramov; podobno je bilo s heroinom, haši-
šem in marihuano ... Lani smo zoper šest oseb intenzivno zbirali obvestila, opravljali zasege in osumljene osebe tudi privedli k preiskovalnemu sodniku, ki pa jih je po zaslišanju spustil.«
Pomanjkanje kadra se pozna
Šoštanj? Tega vedno izpostavljamo? Se stanje slabša?
»To, da bi se stanje varnosti na območju Šoštanja precej poslabšalo, ne drži. Primerljivo je s prejšnjimi leti. Nekaj pa je res. V letu 2006 smo na območju Šoštanja zagotavljali permanentno pokritost s posebno patruljo med 19. in 3. uro in vsakodnevno prisotnost vodje policijskega okoliša. Lani tega nismo več uspeli zagotavljati. Vseeno pa se stopnja varnosti zaradi tega ni toliko poslabšala, da bi bila zadeva alarmantna. Stanje pojava kaznivih dejanj, cestnoprometnih prekrškov in kršitev javnega reda in miru je primerljiva s Policijsko postajo Mozirje, kjer imajo svojo postajo.
Vsekakor pa bi bilo v primeru, da bi bila kadrovska zasedenost Policijske postaje Velenje optimalna, moč izboljšati varnostno stanje na območju Šoštanja. Zdaj svoje sile selimo na območja, kjer se problemi pojavljajo, v Topolšico in mesto Šoštanj, kjer so se lani pričeli pojavljati požigi, ki se nadaljujejo tudi letos.« Področje javnega reda in miru? Tu pa je bilo lani bolje... »Na področju javnega reda in miru je bilo kršitev za 30 odstotkov manj. Manj je bilo tudi intervencij, manj je bilo družinskega nasilja. Največ dela smo imeli z nekaterimi gostinskimi lokali, kjer pa smo z intenzivnim delom, rednimi nadzori in sodelovanji z lokalno skupnostjo, predvsem Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj, zadeve uspeli preseči. Mi smo se odzvali na vsako pritožbo občanov glede obratovalnega časa in motenja nočnega miru in počitka. V dveh lokalih, enem na območju Velenja in drugem na območju Šoštanja, smo dosegli, da se je obratovalni čas krajšal. S tem se je zmanjšalo število kršitev, občani pa so bili zadovoljni.«
»Porezkano« vozišče varnejše
Promet. V Sloveniji je bilo lani stanje precej slabo, kakšno je bilo na območju pod Policijsko postajo Velenje?
»Ne moremo ga šteti za slabo. Bilo je sicer za četrtino več nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kot jih je bilo leto pred tem, a ta delež sega v januar 2007, na odcep ceste proti Lokovici, na cesto R2, kjer smo samo januarja zabeležili 18 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev. Potem smo z intenzivnim delom in pritiski medijev dosegli, da so pristojne institucije ta
sloj, ki je bil nevaren, vozišče je bilo spolzko, »porezkale«. Od takrat tam še ni bilo nobene prometne nesreče s hudimi poškodbami udeležencev.
Sicer pa smo lani obravnavali za 17 odstotkov manj prometnih nesreč kot leto pred tem, a na žalost eno smrtna žrtev več kot leta 2006. Med smrtnimi žrtvami sta bila tudi dva pešca, eden na območju Šoštanja, eden na območju Vinske Gore. Slabega
Aleš Lipuš: »Lani smo prejeli deset pritožb na postopke policistov.«
dela pa si zaradi tega ne moremo očitati, ker smo v okviru svojih pristojnosti opravili vse, kar je bilo potrebno.« Dejavnikov, zaradi katerih pride do prometnih nesreč, je več. Tudi slabe ceste so lahko vzrok. Najbolj odločilen dejavnik pa je še vedno udeleženec v cestnem pro metu, največkrat voznik. Se strinjate?
»Ja, nekateri upoštevajo prometne predpise, drugi jih ne. Nekateri sami izzivajo usodo. Kar nekaj takih primerov poznamo.«
Kaj mu pa morejo?
Konkretno?
»Spomnimo se primera Velenjča-na, ki je divjal z vozili po mestu, preprodajal drogo, bežal pred policijo in pri trem ni izbiral, kje bo vozil. Vozil se je tudi preko otroških igrišč . Policija je naredila vse, kar je bilo v njeni moči: osem zaseženih vozil, zasežena prepovedana droga, privedba k preiskovalnemu sodniku zaradi preprodaje prepovedane droge, večkrat tudi k sodniku za prekrške . Ampak na žalost današnji sistem prekrškov ne pozna več zaporne kazni za take primere. Mi smo v okviru svojih pristojnosti naredili vse, kar je bilo v naši moči.« Lahko stanje izboljšajo še višje globe, uklonilni zapor?
»Če pogledamo tega kršitelja, ki smo ga lani ničkolikokrat »ujeli«, je globe v večini primerov poravnal. Tudi potem, ko je bil pripeljan v uklonilni zapor. Seveda pa to ne rešuje težave. Prišel je ven, spet si je kupil avto in norel naprej. Ni bilo generalne pervencije, ki bi takega kršitelja disciplinirala in ga zaprla za šest mesecev, tako kot je bilo predvideno v prejšnjem zakonu o prekrških zoper varnost v cestnem prometu. V novem tega več ni. . Tudi z višjimi globami, če niso izterjane, si ne moremo ne
vem kaj obetati. Višje globe imajo učinek na kratek rok, na dolgega gotovo ne. Poleg tega imajo učinek zoper tiste, ki so zaposleni, ki imajo vir dohodka, nikakor pa ne zoper tiste, ki nimajo zaposlitve oziroma vira prihodka. Kazni jim ni mogoče izterjati.«
Vrednote so se spremenile
Kultura voznikov pa tudi pada, kar se vidi tudi po številu nesreč, res gre za manjše, kot so trčenja na parkirnih mestih in pobegi, pa vendar.
»Teh primerov je vse več. Ne samo, da kultura vožnje pada, tudi vrednote so se spremenile. Ne prevladuje več poštenje,vsak glede na materialne dobrine, kakšen avto bo vozil, koliko denarja bo imel, kako hišo bo postavil... Tudi zadeve v šolah se spreminjajo. Vedno več je nasilja. Nacionalni program varnosti v cestnem prometu je lepo napisan, opredeljene so vloge vseh institucij, na žalost pa se v zadnjih letih ugotavlja, da je policija tista, ki nosi največje breme. V vseh prvih razredih se vsako leto oglasi vodja policijskega okoliša, ki v tisti uri, uri in pol, predava osnovno temo. Vključujemo se tudi potem. Mogoče bi bilo potrebno napraviti korak naprej in v šole uvesti poseben promet varnosti v cestnem prometu, da bi se že v osnovni šoli srečali s to tematiko in jo nadaljevali naprej, do višje šole.«
Je pa tudi dejstvo, da je prometa vedno več.
»Seveda. Vedno več. Vedno več je depresivnih voznikov in takih, ki zgubijo potrpljenje za volanom. Takim bi priporočil, da se ustavijo na najbližjem počivališču in naredilo deset počepov ali sklec, se umirijo in potem nadaljujejo vožnjo. Z agresivno vožnjo, na prekratki varnostni razdalji in z nekimi živčnimi potezami lahko povzročijo le prometno nesrečo, ogrozijo svoje življenje in življenje drugih.« Prisilna sredstva?
»Teh smo lani uporabili za 20 odstotkov manj kot v letu 2006. To sovpada z manjšim številom kršitev na področju javnega reda in miru , največkrat samo uporabili fizično silo in sredstva za vezanje in vklepanje. Tudi tu ne izstopamo.«
Pritožbe na postopke policistov?
»Deset pritožb je bilo lani. Nekaj kot posledica nekorektnega odnosa, predvsem na področju prometnih prekrškov, ki so bili sankcionirani, ena je bila s področja kaznivih dejanj, dve pa kršenja javnega reda in miru. Skupaj je bilo teh pritožb, kot že rečeno, deset, od tega sta bili dve ocenjeni kot upravičeni.«
Kdo obravnava pritožbe?
»Na prvi ravni, v pomiritvenem postopku, komandir policijske postaje. Če pa stranka ni zadovoljna s pomiritvenim postopkom, pa v nadaljevanju pritožbo obravnava ministrstvo za notranje zadeve.« Sodelovanje z lokalnimiskupnost-mi?
»Dobro je. Mogoče bi bilo lahko boljše na območju Šoštanja, kjer je sicer že v letu 2006 bil ustanovljen sosvet za izboljšanje varnosti občanov, nismo pa še imeli niti enega sestanka. Glede na problematiko pa bi bilo dobro, če bi zadevo župan čim prej uredil.«

oroskon
Oven od 21. marca do 20. aprila
Končna se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, izgledate pa tako bolje, kot ste pred letom dni. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. In zato se kaj lahko zgodi, da bo pomlad letos prinesla drugo pomlad v vaše življenje. In seveda tudi novo ljubezen. To ste si pravzaprav že dolgo želeli, ko pa se bo začelo dogajati, pa se znate ustrašiti. Nikar se ne umaknite prehitro, da vam ne bo spet žal.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od starejših in bolj izkušenih. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne, ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene pri spoznavanju novih, zanimivih ljudi..
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Prizadele vas bodo govorice, ki bodo povsem izmišljene, še najhuje pa bo, da jih je razširil nekdo, ki ste mu zelo zaupali. Zato se v prihodnjih dneh izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne bo stvar še poslabšala. Čas celi rane in poskrbi za pozabo in tudi tokrat bo tako. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako, kot pa da se družite z ljudmi, ki jim ne zaupate več. Ko se boste dobro pogledali v ogledalo, boste ugotovili, da se morate vzeti v roke. Rekreacija ni nujna le zaradi lepše postave, pomagala bo tudi k boljšemu počutju.
Rak od 22. junija do 22. julija
Zunaj bo že krepko dišalo po pomladi, kar vam bo vsak dan znova dalo potrditev, kako lepo je lahko življenje, če se znaš veseliti drobnih stvari in majhnih trenutkov. Imeli boste veliko dela, pa se zaradi tega sploh ne boste pritoževali, saj boste v njem iskreno uživali. Tudi zato, ker se krepko držite zaobljub, ki ste jih dali sami sebi. Pogrešali boste dolg klepet z nekom, ki vas vedno pomiri in vam da novo voljo. Konec tedna ga mirno lahko izpeljete.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam uresničujejo vse sanje in želje, česar včasih sploh ne opazite pravočasno. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. In to že zelo kmalu. Prej kot si mislite. Pravzaprav se bo zgodilo, ko na to sploh ne boste pripravljeni. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Pri delu boste dosegli lep uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Spet boste delali račune brez krčmarja. Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari v življenju iztekajo točno po vaših željah in načrtih, bo usoda posegla vmes. In kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih dneh povsem spremeniti. To vam ne bo težko, ker jih boste spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete, pametnjakovičev, ki se delajo, da vedo vse, pa raje ne poslušajte. Zimske počitnice? Nujno jih potrebujete, vsaj kakšen dan. Če v tem tednu tega še niste naredili, imate čas še ob koncu tedna.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Kako malo je včasih potrebno, da je človek res srečen, boste spoznali prav v teh dneh. Vaši kriteriji uspešnosti in sreče se zadnje čase krepko spreminjajo, le vi pa veste, kaj je botrovalo temu. Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo podpirali. In to na vseh področjih. Tudi partner vas bo povsem razumel, a bo vseeno povedal, kar mu ne bo všeč. Ker to od njega tudi pričakujete, vaju bo to še zbližalo, saj krepko potrebujete pogovor in občutek varnosti
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Čez zimo ste molčali in bili tiho, sedaj ne bo šlo več. Čeprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, ne boste dolgo zdržali. Jeza in razočaranje, s katerima se soočate že nekaj tednov, bosta dosegal najvišji prag. Izbruh bo silovit, z besedami pa boste naravnost streljali okoli sebe. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo v trenutku lažje. In kmalu se bo izkazalo, kako prav ste ravnali. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega, ker jim boste natočili čistega vina, začeli spreminjati. V soboto povabila ne zavrnite, pa četudi se ne boste počutili najbolje.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Začetek marca bo precej naporen. Pripravljali se boste na dogodek, ki vam prav nič ne diši. Tudi veseliti se ga nimate zakaj. A si boste kmalu rekli, da drugače pač ne gre in se spopadli s problemom, ki vam ga je na življenjsko pot navrgel mesec februar. Do konca marca vam ga res ne bo uspelo razrešiti, do konca aprila pa ga že lahko, če se boste problema le lotili iz prave smeri in strani. Partner bo želel, da mu iskreno poveste, kaj se dogaja z vami, saj bo precej razdvojen. Bodite iskreni, četudi vsega, kar mu boste povedali, ne bo sprejel z odobravanjem.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo spomladansko sonce, saj zima ni kriva za vašo slabo voljo. Spraševali se boste ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da skorajda začnete znova, vse postavljati no nove temelje. To vas namreč čaka, če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
V	naslednjih dneh boste občutili precej otožnosti, tudi praznine. Dobro veste, da je to del življenja, zato se čim prej vzemite v roke in poskrbite, da se vam spet vrne veselje do življenja. Pa čeprav vas je hudo strah, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Po vsakem dežju pa posije sonce, le da vi tokrat potrebujete več časa kot ponavadi. Prevečkrat svojo nežno dušo skrivate za masko nedostopnosti.
Ko se boste povsem odprli nekomu, ki ga imate radi, boste občutili veliko olajšanje. In srečo. Prijateljstvo bo še bolj trdno, ni pa dvakrat za reči, da se ne bo iz njega rodilo še kaj več.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
V	teh dneh ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo malo, saj se vam bo prav v naslednjih dneh razrešilo kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Se kdaj vprašate, zakaj postajate tečni? Je to odraz življenjskih navad ali življenja, ki ga trenutno živite? Če se boste še nekaj časa mučili, se kaj lahko zgodi, da zbo-
lite.. Kar se lahko zgodi tudi, če si ne boste jasno priznali, da si želite precej sprememb v vašem življenju. Ker te sploh niso tako velike, so lahko uresničljive. A le, če boste vi naredili prvi korak. Ne čakajte vedno le na jutri!
n i ko L i sam
107, 8i
ČETRTEK, 21. febraurja
tv slo rr
D7.DD	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 8/26
09.30	Male sive celic, kviz
10.15	Nasilnost, 1. del
10.20	Novi jutri, 23/26
10.50	Škot - čuvaj Triglavskega narodnega parka, dokum. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 19/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 30/39
16.05	Past za jezuščka, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Hitler in Mussolini, 2/2
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Dogovor, ang. tv film
00.50	Duhovni utrip
01.05	Dnevnik
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavniinfokanal
07.40	Tv prodaja
08.10	Globus
08.40	Prvi in drugi
09.00	Seja državnega zbora, prenos
18.00	Poročila
18.05	Med valovi
18.30	Evropski magazin
19.05	Z glasbo in plesom ...
20.00	Srebrna poroka, nemški film
21.30	4400 povratnikov, 7/13
22.10	Človeška narava, am. franc. f.
23.45	Seja državnega zbora,
	posnetek
01.50	Zabavniinfokanal
POP
06.50	24 ur, ponovitev
07.50	Kobra velikanka, dok. oddaja
08.50	Srce, ki odpušča, nad.
09.45	Ukradena sreča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ricki Lake
12.00	Razigrani par, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.15	Mestece za vedno, nan.
15.05	Razigrani par, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Skrivnostni otok, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Mirujoča celica, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Inf.oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Odprta tema: Tvegano življenje
mladih 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn, glasbena oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 18.50 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja- Končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja 20.55 Regionalne novice 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
21.30 Večer z Ano, glasbena oddaja,
3 TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Tom in palček, ris. nan.
09.30	Bine: vlak, lutkovna nanizanka
09.50	Risanka
09.55	Past za jezuščka, češki igrani film
10.10	Enajsta šola
10.45	Jasno in glasno
11.30	Osmi dan
12.00	Vzpon in padec Iranskega
šaha, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Doktor Martin, 7/9
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Zgodbe iz otroštva, 4/8
16.10	Iz popotne torbe: Nakit
16.25	V dotiku z vodo, 8/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Vse o vesolju
17.40	Queen Mary 2, dokum. serija
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 20/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: Podkupnine
00.20	Queen Mary 2, dokum. serija
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO r?
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Tv prodaja
07.50	Evropski magazin
08.20	Diagonale
09.00	Seja državnega zbora, prenos
11.25	SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
12.45	Seja državnega zbora, prenos
15.00	Margarete Steiff, nemški film
16.30	Šport špas, oddaja o športu, 2/10
17.00	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Poročila
18.05	Primorski mozaik
18.30	Študentska
18.50	Velika imena malega ekrana:
Zoran Lemajič
20.00	Sfinga, stražarka obzorja,
20.50	Bram in Alice, 2/9
21.10	Pojoči detektiv, am. film
22.55	Pot v Koktebel, ruski film
00.40	Deadwood, 4/12
01.35	Seja državnega zbora,
posnetek
03.40	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur
08.00	Trenja
09.45	Srce, ki odpušča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ukradena sreča, nad.
12.05	Razigrani par, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.25	Mestece za vedno, nan.
15.15	Razigrani par, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Srečnež Slevin, am. film
21.55	Pod lupo pravice, 2. del
22.50	24 ur zvečer
23.10	Zalezovalec, am. film
00.55	Vsevedi, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 18.50 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarne oddaja, 2. del 19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo Gost: ansambel Viharnik 21.15 Regionalne novice 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Utrinki iz Evropskega
parlamenta, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 23. februarja
TV SLO [7
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Risanka
07.40	Iz popotne torbe: Nakit
08.00	Male sive celice, kviz
08.45 Past za jezuščka, igrani film
09.00	V dotiku z vodo, 8/13
09.25 Harmonije Evrope, Grčija, 6/12
09.45 Čarobna piščalka, nemški
anim. film
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Absalonova skrivnost, 8/24
13.55	Zaljubljeni v živali, 12/16
14.25	Žarek v temi, nemški film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Za zadnjim vogalom, humor. nan.
21.00	Podnajemniki, tv igra
21.50	Poročila, šport, vreme
22.20	Hri-bar 23.25 Rim, 2/12
00.15	Pes ubijalec, am. film
01.40	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv 02.25 Infokanal
TV SLO PJ
06.30 Zabavni infokanal 07.05 Tv prodaja 07.35 Skozi čas 07.45 Primorski mozaik 08.10 Vroči stol 09.15 Magazin v alp. smučanju 09.50 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
11.25 SP v alp. smuč., smuk (M), pren. 12.30 Študentska 12.55 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
13.55 Nogomet, prva liga, Koper -
Maribor, prenos 16.00 SP v smuč. skokih, ekipno, pren. 18.00 SP v smuč. tekih, sprint (M +
Ž), posnetek 19.00 Poletje v Božakovem, dok. film 20.00 Nicholas Nickleby, am. film 22.10 Bleščica, oddaja o modi 22.40 Slovenski magazin 23.05 Sobotno popoldne 01.20 Strelice nasprotne usode, 1/12 02.05 Prosti radikali, film 04.05 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Drobižki, ris. serija
08.05	Medved Rupert, ris. serija
08.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.25	Nerodni Bernard, ris. serija
08.30	Radovednica Bibi, ris. serija
09.00	Art Atttack, izob. oddaja
09.25	Winx klub, ris. serija
09.45	Pucca, ris. serija
09.50	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris.
	serija
10.15	Transformerji, ris. serija
10.40	Di-Gata, ris. serija
11.10	Nigel Marven predstavlja
	aligatorje, dokum. oddaja
12.10	Gozd ognja in ledu, dok. oddaj;
13.10	Selitev v divjino, ang. nan.
14.10	Najbolj nori video posnetki,
	zabavna oddaja
14.40	Stari gringo, am. film
16.50	Učitelj na preizkušnji, am. film
18.30	Desetka
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Mandžurski kandidat, am. film
23.15	Beg iz zapora, am. nan.
00.05	Naklepni umor, am. film
02.10	24 ur
03.10	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dok.oddaja, 2. del 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec : mag. CIRIL SLAPŠAK, salezijanec župnija Celje - bl. A.M. Slomšek 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1629. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Planet polka, oddaja z
narodnozabavno glasbo Gost: ans. Viharnik 21.45 Videospot dneva 21.50 Naša Evropa: Prožna varnost na spreminjajočem se trgu delovne sile 22.05 Odprta tema: Tvegano življenje
mladih 23.05 Videospot dneva 23.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 24. februarja
tv slo rr
07.00	Živžav
08.30	Umko, 3. oddaja
09.25	Šport špas, 3/10
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
Štandreža pri Gorici
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 4/40
14.55	Samo bedaki in konji, 4/45
15.30	NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.30	Oglasni blok z Jonom
Culshawom, 2. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
sledi	Naglas!
17.20	Družabna
17.45	Fokus
18.30	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.20	Intervju: Katarina Kresal
22.10	ARS 360
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Krvava poroka, franc. film
00.35	Dnevnik
00.55	Dnevnik zamejske tv
01.25	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
09.45	Tv prodaja
07.15	Skozi čas
07.25	Med valovi, tv Koper
07.50	Globus
08.25	Slovenski magazin
08.50	Tv prodaja
09.25	SP v smuč. tekih, 10 km (Ž), pren.
10.55	SP v alp. smuč., SVSL (M), pren.
12.15	SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vož.
12.55	SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vož.
13.40	SP v smuč. skokih, prenos
15.30	Ang. prvenstvo v nogometu, Bolton - Liverpool, posnetek
17.20	Zdaj!, oddaja za razgib. življ.
17.45	Magazin deskanja na snegu
18.15	Šport
20.00	Michael Palin v novi Evropi, 4/7
20.55	Vzgoja srca, 5/5
21.50	Š - športna oddaja
22.35	Sopranovi, 9/21
23.25	Zlata resna glasba in balet tvs
(1958-2008)
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Drobižki, ris. serija
08.05	Medved Rupert, ris. serija
08.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.25	Nerodni Bernard, ris. serija
08.30	Radovednica Bibi, ris. serija
08.55	Art Attack, izob. oddaja
09.20	Winx klub, ris. serija
09.40	Pucca, ris. serija
09.45	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
10.10	Transformerji, ris. serija
10.35	Di-Gata, ris. serija
11.00	Šolska košarkarska liga
12.00	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Zoya, 4/4
13.45	Nebeška kuharija, 2. del
14.15	Konje ubijajo, mar ne?, am. f.
16.20	Izmuzljivci, nan.
17.20	Ne joči, Peter, slovenski film
19.00	24 ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.30	Moja nova pištola, am. film
00.15	Možgančki, humor. nan.
00.50	24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1628. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, šp. inf. oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 10.55 Duhovni vrelec : mag. CIRIL SLAPŠAK, salezijanec župnija Celje - bl. A.M. Slomšek 11.05 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja Končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Planet polka, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gost: ans. Viharnik 13.25 1629. VTV magazin 13.45 Kultura, informativna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostja: Maja Slatinšek 19.35 Cinema paradiso, oddaja o filmu
20.05 Od sirene do arene,
dokumentarni film- Celjski nogometni prvoligaš od osamosvojitve do danes 21.35 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 25. februarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Šport špas, 3/10
09.35	Zgodbe iz otroštva, 4/8
10.05	Umko, 3. oddaja
11.00	Queen Mary 2, dokum. serija
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 8/26
16.10	Dvonožci, dokum. nan.
16.15	Afna Friki, 6/10
16.40	Hotel Obmorček, ris. nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	V morskih globinah, 1/2
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Vroči stol
21.00	Doktor Martin, 8/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Opus
23.30	Glasbeni večer
00.20	V morskih globinah, 1/2
01.10	Dnevnik
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
11.55	Tv prodaja
12.25	Sobotno popoldne, ponovitev
14.45	Tv prodaja
15.15	Slovenski utrinki
15.40	Š - športna oddaja
16.30	Osmi dan
17.00	ARS 360
17.15	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 9/13
19.35	Anglija, 7/12
20.00	Onkraj, dokum. film
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	Igra resnice, španski film
00.20	Zabavni infokanal
POP
07.20	24 ur, ponovitev
08.20	Billova kuhinja za lenuhe, 2. del
08.50	Srce, ki odpušča, nad.
09.45	Ukradena sreča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ricki Lake
12.00	Razigrani par, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.15	Mestece za vedno, nan.
15.05	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.10	Sedma nebesa, nan.
22.05	Tabloid, nan.
23.00	24 ur zvečer
23.20	Pogajalca, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.40	Mirujoča celica, am. nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Šport v letu 2007 v občini Žalec, posnetek prireditve 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, ponovitev 2. dela 18.35 Čas za nas, mladinska oddaja, 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospod predsednik. Gost: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora CM Celje 21.00 Regionalne novice 21.05 Koncert ansambla Spev v
Vinski Gori, posnetek 1. dela 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
TOREK, 26. februarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Avstralske pravljice, 2. del
09.20	Drejček in trije marsovčki, 2/10
09.35	Afna Friki, 6/10
10.00	Oddaja za otroke
10.15	Zgodbe iz školjke
10.45	Sprehodi v naravo
11.05	V morskih globinah, 1/2
12.00	Intervju: Katarina Kresal
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Atlantida, 7/38
16.10	Medvedki, 15/16
16.20	Zoja Kajeto, 5/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Sevanja, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Iran: Zaklad mul, dokum. oddaja
23.55	Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom
00.20	Osnovna šola, češki film
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavniinfokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavniinfokanal
10.00	NLP
12.45	Tv prodaja
13.15	Dober dan, Koroška
13.45	Studio city
14.45	Resnična resničnost
15.15	Bleščica, oddaja o modi
15.45	Izvir(n)i
16.15	Mostovi
16.45	Glasnik
17.15	SP v smuč. skokih, prenos,
	vmes poročila
19.00	Naši baletni umetniki: Vlasto
	Dedovič
20.05	Indija, 22/25
20.40	Globus
21.10	Gaudijeve sence, dokum. film
22.05	Se spominjaš Dolly Bell?,
	bosanski film
23.55	Jasnovidka, 21/22
00.45	Zabavniinfokanal
pop
06.50	24 ur, ponovitev
07.50	Ricki Lake
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Šolska košarkarska liga
12.00	Razigrani par, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.15	Mestece za vedno, nan.
15.05	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur - vreme
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Nevarna igra, am. nan.
23.00	24 ur zvečer
23.10	Pogajalca, nan.
00.00	Seks v mestu, nan.
00.30	Mirujoča celica, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Dober večer, gospod predsednik. Gost: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora CM Celje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Šport v letu 2007 v občini Žalec, posnetek prireditve 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1630. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Turizem in mi, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 27. februarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 15/39
09.30	Sami izdajalci, 5/26
09.45	Medvedki, 15/16
09.50	Risanka
09.55	Pepi vse ve o poroki, zabavna nrlnQiQ
10.15	oddaja Hotel obmorček, ris. nan.
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Z glavo na zabavo
11.15	Po travnikih . s Stanetom
	Sušnikom
11.45	Zlata resna glasba in balettvs
	(1958-2008)
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Opus
13.55	Sevanja, dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 9/26
16.05	Pod klobukom
16.40	Polžjegrajske zgodbe, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Terske doline in gore, dokum.
18.30	oddaja Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Temno modri svet, češki film
21.45	Prvi in drugi
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.15	Omizje
00.30	Terske doline in gore, dokum.
01.25	oddaja Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
TV SLO t?;
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
11.50	Tv prodaja
12.20	Hri-bar
13.25	Za zadnjim vogalom, humor. nan.
14.25	Tv prodaja
15.00	SP v smuč. tekih, prenos
16.55	Zaljubljeni v živali, 12/16
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Črno beli časi
18.20	Diagonale
18.55	Družina Škrabec, družinske zgodbe
19.55	Rokomet, liga Mik, Cimos
Koper - Trimo, prenos
21.30	Lili Novy - pesnica dveh svetov,
22.10 Slovenska jazz scena 23.00 Smrtonosni cilji, 4/4 00.45 Zabavni infokanal
POP
06.50	24 ur, ponovitev
07.50	Preverjeno
08.50	Srce, ki odpušča, nad.
09.45	Ukradena sreča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ricki Lake
12.00	Razigrani par, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.15	Mestece za vedno, nan.
15.05	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur, vreme
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Ubij mi moža, kanad. fil
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Pogajalca, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.10	Mirujoča celica, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
is&
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, kviz za mlade
18.40 Regionalne novice 18.45 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 28. februarja
10.00 - 17.00 Vila Mojca Zimske počitnice Odprta vrata Vile Mojca 14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 - 19.00
Mladinski center Velenje Borilne veščine z Mladenom 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Interpretacija na drugačen način 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor iz cikla Moški danes
Petek, 29. februarja
10.00 - 17.00 Vila Mojca Zimske počitnice Odprta vrata vile Mojca 18.00 Vinska Gora, Krstnikov dom
Svečanost ob 20-letnici delovanja Turističnega društva Vinska Gora in občni zbor društva
Sobota, 1. marca
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
POČITNIŠKI KINO od 26.2. do 29.2.:
RATATOUILLE
animirana komedija. Oskar'08 za najboljši animirani film, ZLATI GLOBUS '08 in BAFTA'08 za najboljši animirani film !
Četrtek, 28. 2. ob 18.00
MICHAEL CLAYTON
drama, triler. 0skar'08 za stransko žensko vlogo, BAFTA '08 za stransko žensko vlogo (Tilda Swinton). Četrtek, 28. 2. ob 20.15
ŽIVLJENJE V ROŽNATEM
biografska drama o Edith Piaf. 2 OSKARJA '08 za glavno žensko vlogo (Marion Coltillard) in za masko, BAFTA' 08 in ZLATI GLOBUS' 08 za glavno žensko vlogo. Petek, 29. 2. ob 20.15
JAZ, LEGENDA
(I am Legend), Znanstvenofantastični triler, 101 minuta. Režija: Francis Lawrence. Igrajo: Will Smith, Alice Braga, Dash Mihok, Paradox Pollack,
Tečaj kreativnega pisanja 19.00 Mladinski center Velenje
Otvoritev razstave študentov krajinske arhitekture 22.00 Mladinski center Velenje
Karaoke z Elvisom 22.00 Max club Velenje Special ladies night
Nedelja, 2. marca
17.30 Rdeča dvorana Velenje Liga prvakov - rokomet RK Gorenje : Vfl Gummersbach
Ponedeljek, 3. marca
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 17.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Delavnica - Kako se prijaviti na razpis in biti čimbolj uspešen 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba Velenje 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje MC -plesni koraki s Katrino
Torek, 4. marca
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 17.00 - 19.00
Regionalni multimedijski center
Kdaj - kje - kaj
Kunigunda
Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar 18.00 Velenjski grad
Predavanje dr. Daša Pahor: Nova odkritja o protestantski arhitekturi na Slovenskem Štajerskem 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige - Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem
Sreda, 5. marca
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 17.00 - 19.00
Interspar Velenje Ustvarjalna delavnica za otroke ob dnevu žena Nakit za mamico 18.00 - 19.30
Mladinski center Velenje Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Družabna igra: Skrable z Josipom 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Ciklus zdravje in kvaliteta življenja Soja - nevarna ali zdravilna? 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert tolkalcev 20.00 Dom kulture Velenje
Koledar imen
Gledališka predstava 5žensk.com (komedija) Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 28. februarja
x Obretanovo
Snežkovanje za OŠ - višja stopnja (traja do 2.3)
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Sobota, 1. marca
13.00 Športni center TEŠ
Šoštanj : Impol - (2. slovenska liga vzhod - ženske)
17.00 Dom krajanov Gaberke
Potopis Nova Zelandija popotnika Štefana Reharja
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Šoštanj Topolšica : Mislinja - (3. državna odbojkarska liga)
Nedelja, 2. marca
8.00 start: Ribiška koča
Pohod po Trški poti okoli Šoštanja
Ponedeljek, 3. marca
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Sreda, 5. marca
19.00 Mestna galerija Šoštanj Harmonikarski koncert
K INO VELENJE :: S
Salli Richrdson, Charlie Tahan, Sterling Wolfe idr.
Petek, 29. 2. ob 18.00 Sobota, 1. 3. ob 19.50 in ob 21.50 Nedelja, 24. 2. ob 18.15
Robert je nadarjen znanstvenik, a ostane brez moči ob izbruhu skrivnostnega virusa, ki mu vzame družino in uniči človeško civilizacijo. Zavoljo redke imuno-sti Robert ostane edini preživeli v New Yorku, toda v temačnih sencah se skrivajo v krvoločne stvore spremenjeni ljudje, ki ponoči prilezejo na plano in iščejo nove žrtve. Med neprestanim begom pred pošastmi, skuša Robert najti zdravilo proti virusu, toda nekdo (ali nekaj) ga ves čas spremlja in čaka, da stori usodno napako.
ESTRELITA - PESEM ZA DOMOV
Slovenska romantična drama, 97 minut. Režija: Metod Pevec. Scenarij: Metod Pevec. Igrajo: Silva Čušin, Marko Kovačevik, Senad Bašic, Medi-ha Musliovic, Karin Komljanec, Tadej Troha, Ana Temeljotov idr.
Petek, 29. 2. ob 22.40 Sobota, 1. 3. ob 18.00 Nedelja, 2. 3. ob 20.15
Dora Fabiani je žena slavnega violinista, a po njegovi smrti odkrije številne neprijetne skrivnosti. Ob nerazumevajočem sinu Julijanu, ji edino uteho nudi glasbeno nadarjeni mladenič Amir, ki mu Dora posodi neprecenljivo violino pokojnega moža. Amir se kljub težavam, s katerimi se sooča njegova revna begunska družina, razvija v glasbenega virtuoza, toda violine si zavoljo denarja poželi tudi Julijan, kar vse vpletene potisne v usodni vrtinec ljubezni, glasbe, strasti in usode. Film je prejel nagrade na festivalih v Mannheim-Hei-delbergu, Cottbusu in Skopju, kot tudi na Festivalu slovenskega filma.
RATATOUILLE
(Ratatouille), Družinski animirani film sinhroniziran v slovenščino, 110 minut
Režija: Brad Bird. Glasovi: Lado Bizo-vičar, Matjaž Javšnik, Branko Zavr-šan, Iztok Valič, Vojko Belšak, Niko Goršič, Boris Cavazza, Nina Ivanič, Marko Potrč, idr.
Četrtek, 28. 2. ob 18.00, počitniški kino
Nedelja, 2. 3. ob 16.00, otroška matineja
Glavni junak filma je podgana Remy, ki si drzne sanjati, da bo postal vrhunski kuhar v vrhunski francoski restavraciji. Z nerodnim in skromnim fantom Lin-guinijem, ki mu v nekdaj sloviti pariški restavraciji dovolijo zgolj odnašati smeti, se skupaj domislita, kako bosta postala najboljši kuhar v Parizu. Morda bi sanje res ostale samo sanje, če se ne bi po spletu čudnih naključij Remy znašel v restavraciji svojega vzornika, slovitega, a žal že pokojnega kuharskega velemojstra Augusta Gusteauja, ki je slovel po reklu "Vsak lahko kuha". Toda nadobudni štirinožni kuhar kmalu ugotovi, da je zelo nevarno, če te zalotijo v kuhinji, posebno, če imaš brke in rep...
Naslednji vikend napovedujemo:
animirano-igrano komedijo ALVIN IN VEVERIČKI, Romantično komedijo VEDNO PRIČA, NIKOLI NEVESTA, biografsko dramo ZBOGOM BAFANA.
• • •
Zgodilo se je
od 29. februarja do ó. marca
- leto 2008 je prestopno leto, zato danes po štirih letih spet praznujejo vsi tisti, ki so rojeni 29. februarja; čas, ki ga potrebuje Zemlja, da enkrat obkroži Sonce, ni brez ostanka deljiv s časom rotacije Zemlje okoli njene osi, primerjava z luninimi menami pa je še bolj zapletena; to je človeštvu že od nekdaj povzročalo obilo težav; egipčanski koledar je sprva temeljil na tako imenovanem gibljivem sončnem letu, ki ga je sestavljalo 12 mesecev po 30 dni, na koncu pa so dodali še 5 dni, skupaj torej 365 dni; ker pa astronomsko leto traja natančno 365,2422 dni, se je ta razlika z leti nabirala, zato so si egipčanski svečeniki izmislili prestopno leto, ki je vsaka štiri leta imelo dan več; leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar namesto starorimskega koledarja, ki je imel za podlago lunarno leto, vpeljal julijanski koledar oziroma novo sistematično razdelitev leta, ki je imela za osnovo sončno leto; njegova povprečna dolžina je bila 365 dni in 6 ur; presežek 6 ur v navadnem letu je bil izravnan vsake 4 leta v prestopnem letu z vstavitvijo enega dneva; napaka, ki je nastala, ker je dejanska dolžina sončevega leta za 11 minut in 14 sekund krajša od julijanskega leta, kar je sčasoma povzročilo premik začetka pomladi z 21. marca proti sredini meseca, je bila odpravljena šele z gregorijan-skim koledarjem, ki ga je z bulo Inter gravissmas vpeljal papež Gregor XIII 24. februarja leta 1582; z gregorijansko reformo je
bil določen izpad 10 dni s prestavitvijo datuma s 4. na 15. oktober 1582 in prestavitev začetka pomladi na 21. marec; da bi se preprečilo nabiranje razlik, je bilo določeno, da so v prihodnje prestopna le tista stoletna leta, ki so deljiva s 400, druga pa ne, čeprav so po julijanskem koledarju bila; na Krajnskem so nov koledar začeli uporabljati v zadnjih mesecih leta 1583 oziroma v začetku leta 1584, na Štajerskem pa šele v prvih dneh leta 1584;
-	5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepričljivo slavil Mate Parlov;
-	v Šoštanju je 6. marca leta 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
Peter Musi (arhiv Muzeja Velenje)
Klopi in bolezni, ki jih prinašajo
Krajevna organizacija RK Šentilj je sklenila organizirati občasna predavanja o zdravstvenih vsebinah, ki bodo zanimive za čim širški krog prebivalcev kraja. Prvo predavanje so namenili klopom in boleznim, ki jih prenašajo, dodali pa bodo, seveda, nasvete, kako se zaščititi pred temi paraziti ljudi in toplokrvnih živali. Na predavanje vabijo v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri v dvorano doma KS Šentilj, predavala pa bo Branka DRK, univ. dipl. med. sestra. Predavanje je odprto za vse, ki jih tematika zanima.
Zanimivo
Ime marec je prevzeto po imenu rimskega boga Marsa. Mars je bil prastar italski bog, ki je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, pozneje tudi rimski bog vojne.
Slovensko ime za marec - Susecz -sušec srečamo v rokopisu Martina iz Loke leta 1466. Uporabil ga je tudi Primož Trubar. Jurij Dalmatin je v Bibliji leta 1584 uvedel ime brezen, ki ga potem srečujemo do sredine 19. stoletja, takrat tudi kot breznik.
Potem sta Blaž Potočnik in za njim dr. Gregorij Pečjak skušala uveljaviti ime brstnik, a ljudje so že poznali za marec vrsto domačih izrazov, kot so: sušnik, obehtnik, postnik, cepljenjak. Uveljavilo se je ime sušec, ki opozarja na čas, ko se zemlja toliko osuši, da jo je že mogoče pričeti obdelovati. Najbolj znana imena in dnevi marčnih svetnikov in svetnic so: štirideset mučencev (10. 3.), Gregor Veliki, papež (12. 3.), Matilda, žena (14. 3.), Jedrt, opatinja (17. 3.), Jožef, mož Device Marije (19. 3.), Gabrijel, nadangel (24. 3.), Gospodovo oznanjenje - postni šmaren (25. 3.), Rupert, škof (27. 3.), Modest, škof in apostol Slovencev (31. 3.).
Lunine mene
29 • februarja, ob 3.18 -
zadnji krajec
Vremenski pregovori
Če sušec prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
Dokler za grabni sneg leži, sejati se ne mudi.
Če sušca zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Močan mobitel! ,
Samsung SGH-MllO.
Samsung SGH-MllO
•	Povečana odpornost na vlago, prah in udarce
•	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
•	Zvočna beležka (diktafon)
•	Vgrajen FM-radijski sprejemnik
•	Kalkulator
•	Budilka
MMS1 © ®> @B3"
63,96 €*
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega Je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. *Cena vključuje DDV. Ponudba traja do odprodaje zalog in velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonu s, Enotni paket, paket Telemetrija in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa št. 8/2005.
Paket
OBVESCEVALEC
""H'AN 28. februarja 2008
Nagradna križanka Picadilly
NOGA (NAR.)
BOLEČINA V
VRANICI

PRESTOLNICA NEKDANJE ASIRME
IVAN MINATTI
VOLNA ANGLEŠKIH OVC
MESTO V ITALIJI, V
POKRAJINI TERAMO
SISTEM
ZA PREZRAČEVANJE
POVRŠINSKA MERA
AVTOMOBIL ZNAMKE DAEWOO
REKA V SRBIJI
N
N
GORSKE REŠEVALNE SANI
PLESNA FIGURA PRI ČETVERKI
V
RED, SESTAVA, USTROJ
IVAN TAVČAR
TRTNI HROŠČ
AVSTRIJSKI SLIKAR-ANTON
N
MESTO NA HRVAŠKEM V
DALMACIJI
M
AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM
NIZEK ŽENSKI PEVS. GLAS
AKO
ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE
DIAPOZITIV
MATERIJA, SNOV (KNJIŽ.)
PRIPRAVA
ZA SPENJANJE,
VEZ, OKOV
MOŠKO
IME, EGIDIJ
MAKEDONSKO KOLO
TRD DEL VEJE V LESU
OTAKAR VAVRA
PONAVLJAL. GLAGOL (SLOVN.)
VZDEVEK
ALEŠA KERSNIKA
SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE
LADIJSKA KABINA
DREVORED OB CESTI
KENNETH (KRAJŠE)
PIKAJOČI DVOKRI-
LEC, SESA KRI
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek.
Privoščite si razvajanje ...V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, picami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete ste-ake z omakami, jajcem, poprovo omako in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s piščančjim mesom, solato z roastbeefom, špansko, fit-nes .ali pečenko s krompirjem in solato iz zimske ponudbe. Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite sveže jagode, borovnice, sladoled po želji, sadno kupo, panacoto ali vroče sadje.
10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!
NOVO - DARILNI BONI!
SPREJEMAMO REZERVACIJE
ZA ZAKLJUČENE SKUPINE.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 10.marca na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: darilni bon v vrednost 10 € in dva v vrednosti 5 €.
			
#	Nov NOTARIAT v	Vel	enju!
Notarka
Frančiška Persea Cetin Rudarska 6 (steklena direkcija) 3320 Velenje Tel.: 03/ 897 65 90
Del. čas: Pon. 8.00-15.00 Tor. 8.00-15.30 Sre. 8.00-18.00 Čet. 9.00 - 12.00, 14.00 - 16.00 Pet. 8.00-13.30
Od 1. marca 2008 dalje lahko obiščite novo NOTARSKO pisarno v Velenju v STEKLENI DIREKCIJI.
Sobota, 8. marec - ples za dan zena
z ansamblom »Se pa še« - s SLAVNOSTNIM menijem Samo 12 EUR / osebo. OBVEZNE REZERVACIJE!
Pozor: posebni paket za zaljubljence
(7.3. - 9.3.2008) Za 2 osebi + 1 otrok 140 EUR!!!
(namestitev, PP, slavnostni meni in ples, bazen, savna, garaža...)
Ne zamudite - SUPER UGODNO - zajtrk in večerja gratis VIKEND PAKETI, POČITNIŠKI PAKETI - razvajajte se! (apartma v hotelu 4*, nočitev, neomejeno kopanje v notranjem bazenu - tudi nočno kopanje, neomejen vstop v savno, kopalni plašč, garaža, 1 otrok do 10. leta gratis...)
Apart hotel NATURA - Lačja vas 31, Nazarje - Tel.: 837 04 00 Brezplačna tel. št.: 080 98 77 - www.hotel-natura.sl
MOZAIK POMLADANSKIH UGODNOSTI VAS ČAKA V
prodajalni keramičnih ploščic Gorenje Keramika v Šmartnem ob Paki. Poleg izjemnih cen imamo za vas pripravljene novosti in razširjen program ploščic, odpornih na ekstremne zimske pogoje, katerih kakovostna obdelava površine omogoča varno hojo tudi v deževnem vremenu. Obiščite nas. Sedaj tudi v popoldanskem času! Za vas smo podaljšali delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 in v soboto od 7.00 do 12.00.
Gorenje Keramika Gorenje 1b
3327 Šmarno ob Paki tel: 03 896 61 27 www.gorenje-no.si
gorenje
i
-op en ., :
L.	W

HhlÜUL
L - —
i Ufr
ir a im o v i: L i: n j i:
ČETRTEK, 28. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 29. februarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1 marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2 marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3 marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4 marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5 marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 18. februarja 2008 do 24. februarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. februarja 2008 do 24. februarja 2008
(v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
ATOMINVEST d.o.o., Velenje, obnova: stanovanj - kopalnic na ključ, inšt. vodovod, ogrevanje, odtočnih cevi, obnova dvorišč, urejanje vrtov in zelenic. Gsm: 031/290-127.
KUPIM
TV, štedilnik, hladilnik in hladilno omaro kupim. Gsm: 031/250-949.
HLEVSKI gnoj prodam. Gsm: 031/389780.
PODARIM
NEPREMIČNINE
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
STIKI-POZNANSTVA
3-SOBNO stanovanje v centru Velenja oddam v najem. Gsm: 041/389-319. 1-SOBNO stanovanje kupim. Možna menjava za garsonjero z doplačilom. Gsm: 041/784-689. MLAJŠIM osebam brez otrok oddam manjšo popolnoma opremljeno hišo (56 m2). Gsm: 041/610-774.
DVE leti starega nemškega ovčarja, zelo prijazen in navajen otrok, podarim dobri družini. Gsm: 031/312-342.
ŽIVALI
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za ženske do 45 let. Gsm: 031/505495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319.
DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
RAZNO
PROFESIONALNO motorno koso sthill, 4 mix, 2 KS, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 031/312-342. TRI KOLESA (eno žensko in dva otroška) ter sesalec volwerk prodam. Gsm: 031/389-780.
PRIDELKI
OBVESTILO
IZGUBIL se je manjši črn kratkodlaki pes v okolici Velenja. Ima povešena ušesa. Če ste ga opazili pokličite na gsm: 041/265-414 ali telefon: 5871-584.
IŠČEM
IŠČEM delo, pomoč starejši osebi, čiščenje ali likanje. Gsm: 040/762-899.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) in rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,20 evra/l. Gsm: 041/748-315. ULEZAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
SVINJSKE polovice mladih prašičev prodam za 100,00 evrov. Gsm: 041/783-825.
PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651.
KRAVO simentalko s teličkom starim dva meseca prodam. Gsm: 051/341360.
PRODAJA nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 2. 3. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. KOBILO haflinger, staro pet let, s sedlom apolo, prodam za 1.100,00 evrov. Gsm: 031/312-342. OVCE in jagneta za nadaljnjo rejo ali za zakol zelo ugodno prodam. Telefon: 5882-239.
JAGENČKE za zakol in ovce z jagenčki za nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040/996-251.
PRODAMO: Zelo lepo 3-sobno stanovanje nad staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr
Lepo dvosobno stanovanje, 58 m2, II. Nadstropje, letnik 1975, na Prešernovi pri Elektro tehni, delno obnovljeno, cena 73.000 EVR
Zazidalne parcele 800 - 1.500 m2, na izredni lokaciji v zg. Bevčah, cena 30 Evr / m2
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
NEPREMIČNINE
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠOVŠOŠTANJU, tlorisna velikost: 116 m2, velikost parcele: 4055 m2, leto izgradnje 1920, leto obnove 1995, cena: 135.000 EUR
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
lmia
V Termah Olimia, Podčetrtek oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti.
Poslovni prostori se nahajajo v novem Hotelu Sotelia in v apartmajskem naselju Lipa in so primerni za dejavnosti kot so frizerstvo, trgovina, trafika...
Za informacije glede cene in pogojev pokličite 03 / 829 7817 (kontaktna oseba Florjan Vasle) ali pišite na elektronski naslov: florian.vasle@terme-olimia.com
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
1. in 2. marca - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Smrti
Veithauser Marta Frančiška, roj. 1942, Uriskova ulica 18, Velenje; Goričan Marija, roj. 1925, Zadrečka cesta 17,
Nazarje; Jošovc Jožef, roj. 1945, Polzela 232, Polzela.
Poroke
Porok v tem tednu ni bilo.
Nagrajenci nagradne križanke Hotela Razgoršek, objavljene v tedniku Naš čas 7. februarja so:
Nedeljsko kosilo za dve osebi prejmejo:
Mateja Marolt, Plešivec 55, 3320 Velenje,
Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje,
Marta Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje.
Geslo križanke se glasi: za pozornost valentinovo
Nagrajenci dvignejo nagrade v Hotelu Razgoršek, s potrdilom uredništva,
na Starem trgu 33 v Velenju. S seboj prinesite osebno izkaznico!.
Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Ara, objavljene v tedniku Naš čas 14. februarja so:
1.	nakup v vrednosti 20 Evrov prejme Škoflek Marjan, Ljubljanska 48, 3320 Velenje,
2.	nakup v vrednosti 15 Evrov prejme Miran Gajšek, Šalek 93, 3320 Velenje,
3.nakup	v vrednosti 10 Evrov prejme Marija Bizjak, Šercerjeva 13, 3320 Velenje.
Geslo križanke se glasi: mešalnica barv
Nagrajenci dvignejo nagrade v trgovini Ara, s potrdilom uredništva, v Levcu
56 v Petrovčah. S seboj prinesite osebno izkaznico!.
Čestitamo!
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
□	od 61 do 251
□	pokončni in ležeči
□	pogon preko elektro motorja ali traktorja
■ MOŽEN TUDI NAJEMI
□	www.uniforest.com info@uniforest.si
VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 71314 10
Kje so zlati časi, ko srečni
skupaj smo bili?
Ko tebe smo imeli, a zdaj te
od nikoder ni.
Solza, žalost in bolečina te
zbudila ni.
Ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
26. februarja 2008 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Pirtovšek Valentin Zdravko
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke.
Težko je dojeti, da ga ni več med nami.
Žalujoči žena Marjeta, sinova Srečko in Bojan z družinama.
Izbiramo osebnost januarja in predloge za februar
Kupon za naj osebnost januarja
Predlagam_
5
Obrazložitev
Moj naslov ,
Kupon za naj osebnost februarja
Predlagam_
Obrazložitev
Moj naslov
Predlogi za osebnosti januarja
Boris Goličnik,
predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj (dobro vodi društvo, prizadeven in požrtvovalen gasilec, še posebej se je izkazal, ko je tvegal svoje življenje, da je rešil iz zaledenelega jezera lovca). Jasmina Imširovic,
predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje, ki je kot soorganizatorka zimskih počitnic za sirote iz BIH v Velenju spet dokazala, da je dekle z neverjetno energijo in velikim srcem. Dr. Franc Žerdin,
v. d. prodekana Fakultete za energetiko in predsednik Sveta zavoda regijsko študijsko središče Celje (veliko je naredil zato, da postaja Velenje univerzitetno središče in da se bodo že letos lahko vpisali študentje na Fakulteto za energetiko in Visoko šolo za varstvo okolja ).
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5 bomo izžrebali dve nagradi - po dve vstopnici za plavanje v velenjskem bazenu.
Nagrajenci prejšnjega tedna: Po dve
vstopnici za plavanje v velenjskem bazenu prejmeta: Jožica Kočevar, Kidričeva 10, 3320 Velenje in Blaž Ročnik, Zavodnje 29, 3325 Šoštanj.
1
Pred vami je še peti kupon, na katerem lahko glasujete za naj osebnost meseca januarja. Glasujete lahko za kandidate, ki smo jih na osnovi vaših predlogov in prejetih največ glasov uvrstili na spodnjo lestvico. V ured-
ništvih tednika Naš čas in Radia Velenje smo se odločili, da bomo tudi letos izbirali naj osebnost skozi vse leto. V današnji številki, ki je zadnja februarska, objavljamo tudi že kupon s katerim lahko glasujete za osebnost, ki je
po vašem mnenju najbolj zaznamovala ta mesec. Izmed predlaganih kandidatov bomo sestavili lestvico kandidatov o katerih boste potem glasovali ves mesec.
Ob koncu leta bomo vse zmagoval-
ce posameznih mesecev uvrstili v veliki finale izbora naj osebnosti leta 2008, ki jih že tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju v središču mesta.
Glasujete lahko na kuponu Našega
časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do tor-
ka 6. marca do 10. ure, ali pa na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro.	■
O Kajuhovi prvi ljubezni in predvojnem Šoštanju
Roman Ivana Sivca »Moji edini, ki jo ljubim« je izšel v petek - Prvih pet izvodov je dobila Marija Weingerl, prva ljubezen Karla Destovnika Kajuha -Zvečer prisrčna predstavitev knjige v pesnikovem mestu
Šoštanj - V petek, 22. februarja, je minilo natanko 64 let, odkar je na Žlebnikovi domačiji padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja. In prav na ta dan je izšel ljubezenski roman »Moji edini, ki jo ljubim«, ki je nastal na podlagi ljubezenskih pisem in pripovedi pesnikove prve ljubezni Marije Weingerl, takrat Medved. Oba sta bila Šoštanjčana, oba zelo aktivna v kulturnem življenju kraja. Zato je roman tudi odličen opis bogatega kulturnega
Gojmir Lešnjak - Gojc in Ivan Sivei na predstavitvi knjige »Moji edini, ki jo ljubim«. V sredini fotografija zaljubljencev, Karlija in Mičice.
življenja v letih pred drugo svetovno vojno. Tudi naslov ni izmišljen. Pisatelj Ivan Sivec je izbral posvetilo, ki ga je Kajuh napisal na fotografijo mladih zaljubljencev - Karlija in Mičice, kot sta se klicala, preden jo je izročil svoji ljubljeni.
Knjižnica Velenje in Zavod za kulturo Šoštanj sta predstavitev
knjige pripravila v šoštanjskem domu kulture. Ki je bil, pričakovano, poln. Večer pa je bil ganljiv in lep. Po zaslugi vseh, ki so ga pripravili, pa tudi po zaslugi nostalgije, ki smo jo zagotovo občutili vsi obiskovalci večera. Pa naj bo zaradi zanimive pripovedi pisatelja Ivana Sivca, ki je v pogovoru z igralcem Gojmirjem Lešnjakom -

Gojcem iskreno spregovoril o svojih srečanjih z Marijo, ki živi v Slovenj Gradcu, pa o obisku krajev, o katerih je bral v ljubezenskih pismih ... Da je lahko napisal roman, je namreč želel spoznati tudi Šoštanj z okolico. Nekaj ljubezenskih pisem, ki jih je Karli kot najstnik, pri dobrih 17 letih pisal Mičici, nam je na petkovem večeru pre-
bral Boštjan Oder, nekaj pesmi Leonida Kobale, vse skupaj pa je z glasbo nadgradil Zmago Štih. Človek sploh verjeti ne more, da so bila to pisma dveh najstnikov, tako zrela so bila. O Kajuhovi poeziji pa so tako mnogi prepričani, da sodi v sam vrh slovenske poezije.
Da je bila najstniška ljubezen resnično močna in iskrena, je Sivec ta večer večkrat poudaril. Tudi zato je pesnikova prva ljubezen spomine nanjo in na čas pred vojno skrivala pred svetom, morda tudi pred možem, ki je bil dober Kajuhov prijatelj, pozneje pa znan slovenj-graški zdravnik.
Zanimivo je bilo slišati, od kod Mariji toliko originalov Kajuhovih pesmi. Ker so imeli pri Mariji Medvedovi pred vojno edini pisalni stroj v mestu, mu je dekle prepisovalo pesmi, originali pa so ostali pri njej. Očitno se je zavedala, da jih je vredno shraniti. Vse do pred kratkim jih je hranila v rdeči šatulji, potem pa jih je po nekaj obiskih pisatelja Ivana Sivca izročila njemu. Ker je želela, da jih odnese v Narodno univerzitetno knjižnico. A Ivan Sivec, eden najbolj plodovitih pisateljev na Slovenskem, je ob prebiranju njunih ljubezenskih pisem zaslutil, da bi lahko napisal lepo ljubezensko zgodbo, v kateri je zagotovo marsikaj, kar o pesniku še nis-
mo vedeli. Nikoli pozabljena prva ljubezen, ki jo je prekinila vojna, je tako skozi roman »Moji edini, ki jo ljubim« ponovno oživela. Kajuho-va pisma in poezija so izjemno zrele, literarni zgodovinarji pa bodo po napovedih Ivana Sivca, ki Kajuha označuje kot enega naših največjih poetov vseh časov, imeli s preučevanjem njegove poezije še veliko dela.
Še to. Pisatelj Ivan Sivec je pred večerno prireditvijo v petek obiskal danes 87-letno Marijo Weingerl. Prvih pet izvodov knjige je podaril prav njej, ki ji je pesnik posvetil nemalo pesmi. Kljub temu da je kasneje, ko ju je vojna ločila, veliko pesmi posvetil svoji ljubljanski ljubezni Silvi Ponikvar in soborki Marti Paulin Brini - imel naj bi ju kar istočasno - bo Marija vedno ostala prva ljubezen. Njuna ljubezen žal nikoli ni bila izživeta do konca, smo pa na večeru izvedeli tudi to, da je Marija dan, preden je Kajuh padel, čakala nanj v Topolšici, saj si jo je želel ponovno srečati. Videla pa se nista že tri leta. Ko Kajuha ni bilo, je vedela, kaj se je zgodilo. Baje je njegovo smrt prav občutila. In to se zagotovo lahko zgodi le med dvema, ki se dobro poznata in resnično ljubita.
■ Bš, Foto: vos
Poklonili so se padlim borcem
Prireditve ob spominu na pohod XIV. divizije so se kar vrstile -Veliko slovesnosti in slavnostnih govornikov - Sodelovala tudi Šaleška konjenica
Vesna Glinšek
Že več let zapored se vsi, ki se zavedajo pomena legendarnega pohoda XIV. divizije, trudijo, da bi vse ljudi, posebej pa mlajše generacije ozavestili, kako zares pomemben je bil ta pohod za današnjo Slovenijo. Za to si najbolj prizadevajo: Združenje borcev za vrednote NOB Velenje in krajevne organizacije združenja borcev, Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline in Šaleška konjenica, ki so ob tej priložnosti pripravili več prireditev v spomin na
Za kulturni program so z recitacijami poskrbeli tudi otroci.
pohod divizije.
Šaleška konjenica je letos sodelovala že sedmič. Organizirala je pohod konjenice od Sedlarjevega do domačije Žlebnik. Na poti so se ustavili pri vseh spominskih obeležjih in s tem počastili spomin na padle borce.
Slovesnosti je bilo torej veliko. Prva je bila v petek v Paki pri Velenju, kjer so se spomnili na
kurirja šentiljskega okraja osvobodilne fronte Ludvika Blagotinš-ka, osrednja slovesnost pa je bila naslednji dan, v soboto dopoldan, pri Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju. Slovesnost so pripravili člani tamkajšnje krajevne organizacije združenja borcev. Pri spomeniku se je zbralo veliko ljudi, tako mladih, malo manj mladih in nekoliko starejših, tudi tistih, ki
Zbrani pri Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju
so se bojevali za našo domovino. Med njimi je bil tudi Alojz Dol-ničar, udeleženec samega pohoda pred 64 leti.
V številnih govorih so zbrani večkrat slišali: »Junaštvo, pogum in neumorna volja za zmago nad okupatorjem so bili glavni razlogi, da je partizanom uspelo!«
Da pa je bila slovesnost nekoliko bolj živahna in pestra, je poskrbelo Kulturno društvo Ravne. Otroci so recitirali, godba je igrala, pevski zbor je zapel nekaj pesmi . Položili so tudi venec ter v znak spoštovanja namenili padlim minuto tišine.
Zaključna spominska svečanost
je bila pri Žlebniku v Zavodnjah. Tudi tu so obudili spomine na vojni čas narodnoosvobodilne borbe in se poklonili vsem, ki so za današnjo domovino Slovenijo darovali tisto, kar jim je bilo najdražje - svoje življenje.