Inserati SH »prejemajo in veljA tristopna vrata-.
j kr., če se tiska lkrat, l- n u n i. * ji
n n n n	-i
Pri večkratnem tisKanji »e sena primemo zmanjša.
Roko pia i
se ne vračajo, neiraukovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravjiištv" administracija! in ekapedicija na Starem trpo h. «t. 16
Po pošti prejeman velja:
7,a vele letu ta pol leta ta četrt leta
10 zl.
fi ..
— kr.
50

V administraciji vel)a
eelo leto . . 8 jfl. pol leta .	4 „
četrt leta . . i „
Politično list za
;i narod.
40 kr.
30 „
ta četrt leta . . '1 „ 10 ,, V Ljubljani aa uoni pošiljali velja 60 kr. ver na ieto.
Vredništvo > na Bregu hišn š!ev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden in hi v torek , četrtek in soboto.
Srbije mir ni splošen mir.
Vedno jasneje se kaže, da v pokrajinuh evropske Turčije ne bode prišlo preje do stalnega miru, kakor da bo Turek, barbarski t.la-čitelj, iz njih izgnan. Sedaj, ko je Srbija sklenila mir, vzdigujejo zopet ustajniki v Bosni in Hercegovini svoje glave. Njih pogum še ni ugonobljen, sprevidijo pač, da za nje druge rešitve ni, ko z mečem. Srbija je spravila zastavo osvobodjenja, jo bo li spravil tudi srbski narod? Ko se bodo junaški llercegovci v svojih hribih borili z dušmaninom, ali bodo mogli Črnogorci mirno gledati? In vprašanje je, ali bo sploh prišlo do miru med Turčijo iu Črnogoro, celo že sedaj, ko so se vzdignili tudi Miriditi? Vsa poročila iz Carigrada namreč naznanjajo, da pogovori med poslancema črnogorskima in vlado turško do sedaj še niso imeli nobenega vspeha. Oe se pa boj prične, hitelo bo vse, kar je v srbski kneževini junaka, preko meje pomagat bratom v Bosni. Turki sami pa za to skrbijo, da do miru ne more priti; kajti iz Bosne se poročajo vedno nove grozovituosti, in moluunedanci oboroženi napadajo kristjane; ti pa vidijo, kaj je vredna turška ustava'', s ktero je Mithad slepil Evropo, in so spoznali, da je za nje najbolja vstava, ako se z orožjem v roci Turkom ustavljajo. Tako tedaj vkljubu miru s Srbijo ne bode prišlo do miru, in ne more priti, tudi ko bi Ilusi ne prišli na pomoč. Hereegoviuci so izrekli že lani, da hočejo ali sami poginiti, ali pa Turke pregnati; kaj druzega je nemogoče, [saj jim druzega ne kaže, ker bi mirno podjaruiljeuje vsem doneslo le gotov pogin, hiter ali počasen; Turki bi se
namreč zavarovali zoper nove vstaje s tem, da bi kristjanom vse premoženje vzeli, voditelje naroda pa pomorili ali v ječe potaknili. Srbi v Bosni in Hercegovini in .srbski prostovoljci iz kneževine in Črnegore se bodo naprej bojevali, oticijelna Srbija pa bode ostala brez dobička, ker ni hotela vstrajati do konca, ker ni bila sposobna dovršiti naloge, katero si je sama naložila in katero so jej vsi Jugoslovani, pa tudi vsa Evropa pripisovali, da bi namreč brate svoje rešila izpod krutega jarma turškega. Oficijalna Srbija se je uklonila, pa upajmo, da se ni uklonil uarod srbski, kateri ima mnogo junaškegaživelja v sebi, in kateri vzdignjene zastave za krst častni in svobodo zlato ne bode strahopetno skril, kadar bode treba na jiomoč hiteti sobratom svojim in kadar se bode videlo, da je turškemu zmaju ura odbila, da se je njegovih zločinov mera napolnila. Kamen , ki se je vtrgal na vrhu gore, drvi proti dolu z vedno večo hitrostjo iu silo, iu ni ga moč več. ustaviti; tako se tudi dogodki na iztoku ne dajo več ustaviti, in ko bi so vsi mogotci zavezali, obračati dogodke po svoji volji, osramotila jih ,bo sila neizprosljive osode, ki hodi svoja pota po Božjih večnih postavah.
Ločilo cerkve in države.
Hinavstvo in potuhnjenost ima že od nekdaj navado, da svoje zvite naklepe skriva za besede, za fraze, ki se dajo različno obračati in razumeti zdaj tako zdaj drugače Liberalizem, ki je sistematični razvoj hinavstva, tudi ni zavrgel tega sredstva, ampak povsod, kjer ni mogel ali
ni smel pokazati naravnost svojih namer, skril se je za besede. Zato je rekel dobro to spo-znavši Pij IX., da naj se besedam vrne njihov pomen, to je, naj se tudi odkrije, kaj da prav za prav pomenijo liberalne fraze, kakošni hudobni naklepi da tiče za njimi.
Da v svoji državomolni teoriji liberalizem ni delal drugače, je naravno; besede, kakor „država v državi" ,,državi nevaren'1 „srednjo-veški" „ultramoutanskiu iu še mnogo podobnih, znane so nam. Na prvi pogled bi kdo menil, da imajo kaj zrna v sebi, a če jih malo natančneje premišlja, kmalo spozna njihovo praznoto in neslanost, spozna pa tudi pojmove, ktere ž njimi strinja liberalizem, tako da so te in take besede samo odeja, ki krijejo brez-božtvo in nevero pa srd zoper vse čeznaravno in krščansko. To dobro pa imajo za sostav. iz kterega izvirajo, da mu je mogoče prevar-jati nesrečneže, ki 11111 zaidejo v zanjke, potem pa tudi, da mu za njimi ostane še širno polje, na kterem se more premikati po okoli-ščiuah naprej ali nazaj.
Cotovo je že vsakdo slišal tudi liberalno frazo: Cerkev in država naj se ločite. Ločitev je raznotera; da se misliti tako ali tako; iu potem, kako različno da se izvršiti? Kaj toraj prav za prav misli liberalizem, ako zahteva ločitev? Če slišimo semtertje tudi katoliške može potegovati se za ločitev, kako to moremo strinjati?
Odgovor ua to je naravuost, da se ločitev more rabiti ali v katoliškem smislu ali v liberalnem, da toraj more biti ločitev cerkvi koristna ali škodljiva. I11 ta nedoločenost je ravno pripravila naše sovražnike, da so si
Šestnajst mescev pri Turkih vjet.
Iz sedanje turške vojske.
(Dalje.)
Na večer dospemo v Novo. Tu se zbere mnogo Turka krog mene, nekteri trdijo, da so me že videli , da sem bil že tu kot ogleduh itd. Ako bi me ne bila straža odgnala v temnico , bi mc bilo po teh hudobnih govoricah razjarjeno turško ljudstvo morda še raztrgalo. Drugi dan dopoldne smo zopet odrinili dalje, kakor prejšnji dan. Kakor zvečer nisem dobil nobene večerje, tako tudi zdaj ne zajutrka. Najbrže bi bil do večera tešč, ko bi se ne bil smilil nekterim priprostim Turkom, ki so mi dali nekoliko kruha in rakije (žganje), s čemur sem si zopet nekoliko privezal dušo. Gor-kega pa nisem dobil nič — še dolgo dolgo ne. Na daljni poti me niso preveč psovali, niti me drugače mučili do Otoka, kjer smo se morali vstaviti zavoljo kiše (dežja). Na povelje Charim-bega se vsa četa vkvartira po hišah, mene pa konjiki vzamejo seboj v nek konjski hlev, kjer je bilo kakih 15 konj in trije kar-donski stražniki.
Te noči ne bom nikdar pozabil, ker sem prestal res nečloveške muke. V hlevu so bili namreč trije stebri za podporo; k enemu teh vlečejo mene, me posade na tla, da sem sedel, potem mi eden teh človeških zverin zveže roki na hrbtu, pa tako trdo, da nogo v mene vpre, da more huje zategniti vrv; meni so hipoma vsi udje v roki mrtvi in meso strašno oteče. Potem me priveže k tlam, da nisem mogel vstati, z drugo vrvijo pa za vrat k stebru navzgor tako trdo, da sem mogel dihati le skoz nos, gibati pa se ne navzgor ne navzdol. Ali še ni bilo dosti, s četrto vrvijo mi roke še spredaj skup stisnejo, da so mi kar kosti pokale in se klobase delale; na nogah sem pa imel že tako težko železje. Tako sem prestal nečloveške bolečine celih 13 ur. Enkrat ponoči, ko so bile mi muke prevelike, poprosim stražnike, naj me za noge vprežejo h konju in ga potem poženo, da bo vsega konec. A niso me hoteli vslišati, ampak igrali so vso noč neko igro „tura in azija." Kar sem prestal to noč, tega ne želim nikomur, še celo onim Turkom ne, ki so tako ravnali z menoj.
Rano zjutraj začne se zbirati krdelo, tudi mene odvežejo od kola, a dobre pol ure ne
morem ganiti uda, boli me vse, kakor da bi me bili s križa sneli, roki st.e mi zatekli, kakor dve meseni klobasi. Privežejo me nazaj na konja in okoli osmih odrinemo proti Kropi, od tod pa preku Puste planine v Bihač. Da je bil za-me to zopet prav križev pot, tega mi ni treba še posebej povdarjati.
Ravno je solnce zahajalo za gore dalmatinske, za kterimi ni več turškega barbarstva, ko zagledamo kake pol ure pred sabo Bihač. Tu skoči Charim-beg s konja, vsi se ustavimo in Turki opravijo svoj „akšam" (večerno molitev), jaz pa si malo počijem. Čez pol ure se zopet vzdignemo in v mraku pridemo v Bihač. Tu me naglo strgajo s konja stražarji, me peljejo k svojemu načelniku Sali-čavšu, ki me jako hudo pogleda, škriplje „gjavr", odbere zelo veliko verigo in mi jo nakuje na noge, in ua roke pa tako zvane „lisične" ali „lisičke" t. je železen klin, ki ima na obeh konceh luknji, v kteri vtaknejo jetnikovi roki, da ji ne more ganiti. Ko sem tako okovan, se mi čavš zakrohota rekoč: „Tako, konšja, boš znal, kada si na turskoga cara puško dvignil." Peljejo me potem v „magazo'- (ječo), v kteri se je tako kadilo, da drug druzega ni
zbrali ta izraz, za kterim skrivajo svoje licc-merstvo. Da odkrijem hudobijo teh naklepov, razločevati hočem trojno ločitev ; prvo, ktero zahtevamo tudi mi, drugo, ktere sicer ne želimo vsaj v principu ne, ki je pa vendar bolja ko tretja liberalna enako škodljiva cerkvi in državi.
Država je v svetnih rečeh, ki se tičejo gmotnega, zemeljskega blagostanja njenih pod-ložnikov, neodvisna od cerkve; isto tako neodvisna je pa cerkev v duševnih rečeh, ktere zadevajo vrčne namene človeštva; priznanje te obojne neodvisnosti je tista ločitev, ktero želimo mi. Vestno in na tanko naj se toraj ločijo reči svetne in večne, reči, ki spadajo v področje državino in reči, ktere razsojevati ima le cerkev pravico. Izločijo naj se tudi one tako zvane ,,mešane reči", ktere se dotikajo obeh oblasti, in če so delivne, naj se vestno dele. Na ti podlagi naj se stvari prava svoboda in sreča cerkve in države! To je naša ločitev; to je ideja, ktero je imel naš božji Zveličar, ko je dvojno oblast stvaril; v neodvisnosti in vendar edinosti naj najde človeštvo pravo blagostanje. Ta ločitev ni pre-trganje vezi, ki strinja človeka z Bogom, na ravno s čeznaravnim, zemljo z nebesi; pri taki ločitvi, v kteri bi priznavala država cerkev ko božjo napravo in bi jo varovala in podpirala, kakor je njeua pravna dolžnost iu v kteri bi priznavala cerkev državo ko božjo naredbo ter bi ji dajala notranjo, višjo veljavo, pri taki ločitvi bi cvetele obe moči in blago dejno vodile izročeno človeštvo k postavljenemu namenu. To je prva ločitev!
Pa žali Bog! država se ni povzdignila do vzvišene ideje take razmere; jela je pisano gledati cerkev in bati se za svoj vjiliv. Kakor se je že Pilat vstrašil kraljestva Kristusovega, da si mu je zatrdil, da ni od tega sveta; tako tudi država ni ukazovala cerkvi zaupanja, ktero biio bi obema v moč in srečo. Semtertje so posamni vladarji spoznavali to visoko misel, kakor vidimo posebno v srednjem veku; pa vzor je kakor po navadi ostal le nedosežen vzor. Pozneje so se ločile celo po-samne dežele od katoliške cerkve ter jo nehale priznavati ko edino zveličavno, božjo. Ideje od prostosti vesti, enakopravnosti, verskih spoznav jele so se širiti in tako so se razmere med cerkvijo in državo močno pre-
videl. Taka ,,magaza" je znotraj lesena, zunaj s surovo opeko ozidana; tri strani so cele, četrta, na dvorišče ven, pa brez zidu. tako da zunaj stoječa straža vidi vse jetnike skoz line med tramovi in lahko ž njimi govori. Na več krajih po dvorišči so gorele grmade, okoli njih mnogo in različnih ljudi: srbske, katoliške, turške in ciganske vere. Podobni so si bili pa po opravi vsi, bili so vsi prav cigausko oblečeni, mnogo jih je bilo brez srajc, mnogo brez gač, tedaj na pol nagih, vse obleke ni imel nihče. Bes, prav prijazna družba, mene je bilo kar strah med njo.
Ves pobit na duhu iu telesu sedem na gola tla in kmalo se me loti neka omotica, ki se ne more spanje imenovati. V tej sem se zibal do polnoči, o tem času pa pride čavš, z imenom Ahmet, k meni, me strese in veli: „Konjša, hajdi, da idemo pred obrista". Zavzet poprašam, kako da zdaj o polnoči, ko vse spi, a drugi mi odgovore, da imajo Turki ravno svoj „Ramazan", postni čas, ki traja celi mesec; o tem času Turek podnevi spi, ponoči pa je in pije in opravlja svoj posel, ker po dnevi ne sme niti jesti niti piti do solnčnega zahoda. Tako Turki goljufajo svojega preroka.
menile. A vendar države niso še postale brez-verske ali prav za prav sovražne veri; one so priznavale cerkev, kakor vsako drugo družbo, so sicer branile njena prava, a tudi si prilastile nekako nadzorstvo nad njenim premoženjem, osebami in sploh njeno vidno stranjo. To je ločitev v drugem pomenu; cerkev je sicer neodvisna od države; ona ima sicer pravico do učiteljstva, mašništva iu vlade, vsakdo sme k nji pristopiti ali od nje odstopiti; pa država je ne priznava, njej je le družba, kakor vsaka druga. Zgled imamo v Augležki in v severni Ameriki in vidimo, da ravno v teh krajih je cerkev v boljem stanu, kakor v marsikterih „katoliških" državah, kakor v Italiji. Kaj toraj porečemo k ti ločitvi? V principu je ne moremo odobravati; ker Kristus ni hotel te. razmere, on je hotel, da naj vsi ljudje, posamni kakor v državah, priznavajo cerkev ko božjo in naj se ravnajo po njenem uku in njenih zakonih; kakor je dolžan vsak človek zveličanja iskati v edino pravi cerkvi, tako se tudi celi narod in države ne smejo odtegniti ti nalogi. Drugače pa je, če se oziramo na taktične razmere, če pogledamo na države, kakoršne so.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. marca.
Avstrijske dežele.
li« IMintiju je 11. t. m. zborovala družba sv. Mihaela. Poleg nadškofa dunajskega in nuncija papeževega bili so nazoči najslavnejši katoliški plemenitaži. Prvi je govoril nadškof Kučker o razmeri med cerkveno in deželno oblastjo . ter je družbo opozoroval ua petdesetletnico papeževo. Deželni grofFiir-stenberg je prebral račun preteklega leta. Društvo je nabralo 5860 gld. 39 kr. bankovcev, 90 gld. 5 kr. srebra, 4 cekine, 160 rnark in 1815 frankov. Potrebščina milosrčnih darov za sv. Očeta je čedalje veča, ker ne podpirajo samo bivših svojih vradnikov in služabnikov, ampak tndi iz škofij svojih pregnane duhovnike. G. Waber je v daljšem govoru pojasnoval, zakaj ves svet za Pija tolikanj gori? Vzroki -o trojni: 1. Oseba Pijeva, 2. njegovi boji in trpljenje, 3. reč, za ktero se bojuje in trpi. G. Dittrich je zavračal nekega profesorja,
ki je nedavno dijakom rekel: „Mi v Moskvo ne pojdemo, pa tudi ne v Rim." To je natolcevanje našega rodoljubja, iu temu moramo oporekat. Katoličani ljubimo svojo domovino in imamo vzrok jo ljubiti; kdor o našem ro-doljubji dvomi, je lažnjivec in obrekovalec. Liberalci naj pomislijo, kam so se zaleteli oni, ker zamorejo s Faustom reči: ,,Da steh' ich nun, ich armer Thor itd.; zato naj raji sami trkajo na prsi iu skesano reko: Mea culpa, mea maxima culpa. Predsednik grof Pergen je konečno naznanil, da bode družba osnovala romanje v Rim in v ta namen objavila oklic do vseh katoličanov, da bode Avstrija tudi pri tej priliki prva ter tudi dejansko sv. Očetu zamogla pokazati: Glej, gospod, kako te ljubimo.
Ciiali&ki deželni zbor se neki ne bo sošel meseca aprila, ampak še \e meseca avgusta. Zarad prepičlega zborovanju odmenje-nega časa bi bilo tudi za druge zbore boljše, da bi se sošli ob času, ko bi zainogli zložnejši zborovati in vsaj važnejši predloge vsestransko razpravljati.
Vnanje države.
Kuslta vojska bode kmalo prestopila mejo rumunsko, in bi bila to že storila, če bi bilo vreme ugodnejši; tako se poroča iz Bukarešta , iz Beligrada pa se naznanjajo nove grozovitosti, ki jih Turki po Bosni počenjajo.
Turčku zbornica bi se bila imela te dni pričeti, pa se je zopet za nekaj dni preložila, ker se še ni zbralo zadostno število poslancev. — Mir med Črnogoro in Turčijo še ni sklenjen, ker Črnagora od tirjatev svojih noče odjenjati, Turčija pa jih noče spolniti, ker bi vsled tega pri prebivalstvu svojem zgubila mnogo veljave svoje.
B*»|t('ž so v zadnjem konzistoriju 12. t. m. imenovali 11 novih kardinalov. Tudi so nedavno razposlali nov oklic, ki določuje, da se imajo dosedanji prisegi škofov, kanonikov, fajmoštrov, bogoslovskih profesorjev in redovnih predstojnikov pridejati še verski določbi vatikanskega zbora o veri katoliški in cerkvi.
Š|ii«iijNka vlada se še zdaj ni pomi-Irila z baskimi kronovinami, ki se svojim starim pravicem na noben način nočejo odjio-vedati. Krajnc gosposke niso hotele sodelovati pri nabiranju vojaških novincev; vsled tega bile so vladine gosposke primorane same
Čavš me spravi s par krepkimi brcami na noge in pravi, da greva k „izpitu." Da ne bi dobil še več brc na ves bolni život, se spravim kolikor mogoče na noge, kar mi jc bilo tudi še zavoljo težkega železja in ker si z rokami nisem mogel prav nič pomagati, silno težko, čeravno mi stražar pri tem nekoliko pomaga. Tako rožljam s svojimi verigami o polnoči precej daleč po mestu do obrista. Ta mi da mačke ali lisične z roke. vzeti ter me jame izpraševati žugajoč, da, če mu ne povem resnice, me bo dal brez odloga ustreliti. Ker pa od mene ne zve nič druzega, ko to, kar sem že v Kostajnici povedal, me ukaže odpeljati nazaj v ječo, kjer sem na trdih tleh zaspal in trdno spal do belega dne, čeravno s praznim želodcem, ker ni nihče zmenil se, da bi mi bil dal jesti ali jtiti. Drugi dan je ravno taka. Kakor drugje po ječah, je tudi tu, kjer vjetniki niso strogo ločeni drug od druzega, navada, da hodijo ogledovat in izpraševat no vega „habsa" (arestanta). Tudi k meni so ves dan dohajali, nekteri me prašali po novicah, drugi psovali mi krst in vero z najgršimi besedami.
Ko sem tudi ta dan preživel brez griž-
ljeja, brez požirka, me drugi dan še le vpraša nekdo, če imam kaj denarja. Odgovorim mu, da tega nimam, pač pa da sem strašno lačen, ker sem že toliko dni le tu pa tam kako skorjo ali košček kruha dobil. Menda se mu smilim, kajti na to gre in nabere nekoliko ostankov, ki so jih žc miši pustile, ter jih prinese. Dobri so bili, da sem si le ž njimi nekoliko čreva nasmetil. Sčasoma, ko sem si bil bolj privadil teh ljudi, ki so bili večidel navadni hudodelniki, a ne politični vjetniki. in jim tu pa tam kako šaljivo zabrusil, sem dobi! več jesti od njih, čeravno le ostanke. Tudi turškim stražnikom, čavšu in ombaši, posebno pa ključarju Aliju, sem se bil bolj prikupil in tako dobil sem ter tje tudi kak boljši grižljej. Turki imajo namreč navado, da ob petkih, ki so jim to, kar nam nedelje, ko sami boljše jedo, se spominjajo tudi vjetnikov in jim pošiljajo moke, krompirja, masla, kruha in drugih jedil. Ključar Ali, skoz čegar roke gre vse, kar kakemu jetniku pošljejo znanci, je od vsake te reči nekaj vzel in meni prihranil, da sem po malem imel za ves teden, in tako sem se preživel skoro tri mesce na stroške drugih, ker turška vlada jetnikom nič ne da.
to storiti, kar je pa novince pripravilo, da nobenega izmed njih ni bilo blizo. Struna je tedaj silno napeta in se utegne pretrgati, če bode vlada s silo hotela mlado ljudstvo spraviti k vojakom.
Izvirni dopisi.
Cz »olircpolj, 9. marca. Tukajšnja podružnica sv. Nikoloja pod Goro, že v zdav-nih časih sozidana, je žalibog sedaj v prav slabem stanu. Popravljala se je le toliko, da dež ali sneg priprosto izdelanih kipov ni izpiral. Če jo še dalj časa pustimo brez poprave, nam bode gotovo razpadla. Iz srca radi bi mi podružniki sami za popravo potrebne stroške žrtovali, ali ker smo imeli že par let tako slabo letino, da ubogi kmetič komaj samega sebe preživi, nam je nemogoče samim zmagati vse stroške, dolgo odlagati in čakati pa z delom tudi ne smemo. Ker imamo ravno zdaj izvrstnega podobarja tukaj, ki nam bo naredil nove stranske altarje, velikega pa prenovil, se vljudno priporočamo vsem, ki so nain v stanu kaj pomagati, da nas pri tem delu po moči svoji podpirajo. Kadar doživimo boljših let, se bomo prav radi spominjali dobrotnikov in iz srca radi na pomoč prihiteli tudi drugim srenjam, kadar bodo potrebovale naše pomoči. Hvaležni bomo za vsak še tako majhen znesek.
Anton Germ, cerkveni oskrlmik pod Goro, I'. Videm pri Vel. Lašičali.
t /. Kiroi , 8. marca. — (Spominek r. g. fajmoštru Janezu Majniku.) Smrt pob ra, nič ne zbrira. Pač pomenljive, slehernega pretresajoče besede, ktere se vsaki dan potrjujejo! Naj bo star ali mlad, berač ali bogatin, kmet ali jospod, nič ne pomaga, vsak mora umreti, neusmiljena smrt s svojo ojstro koso nikomur ne prizanaša. Zlasti hudo pa je v zadnjem času začela rojiti med duhovniki, kterih pomanjkanje je za našo škofijo čedalje bolj občutljivo. V kratkem — v dveh mescih — se jih je 7 že preselilo v večnost. In med temi so tudi prečast. gospod Janez Majnik, fajmošter v Žireh, ki so po skoraj dveletnem pešanji v 74. letu svoje starosti, prevideni
Giede živeža sem se tedaj privadil, ravno tako težkih verig; česar se pa nisem mogel nikakor privaditi, jiod čemur sem največ trpel, to je bila nesnažno,st in mraz. Na golih tleh, kjer je polno vse golazni in nesnage, miši in podgan, sem moral ležati ali sedeti noč in dan vklenjen v prahu, brez odeje, vedno v isti obleki, ki so mi jo v Kostajnici pustili. Tako sem bil v resnici ves „živ 1 in ker sem imel sedem tednov neprenehoma lisičrie na rokah, se nisem mogel ne umiti, ne praskati. To so bile muke, malo je manjkalo, da nisem zdivjal. Nekega dne je bila „jeklama" (vizitacija) po ječah in ključar Ali mi reče, naj prosim Efen-dija, ki je ogledoval ječe, da mi ukaže vzeti lisične z rok. To se jo tudi zgodilo in potem sem se očedil, kolikor se je dalo, ter svoj kot noč in dan snažil in lovil različne mrčese, kar se pa Turkom ni prav zdelo, češ, da vsako žival da Allah, da sc je tedaj ne sme pobijati.
Tako sem živel med - tem izmečkom še kak mesec in pol, rane so se mi, čeravno slabo in brez vse zdravniške pomoči, zacelile. Kaka osoda me čaka, tega pa nisem nikakor vedel. Novic ni bilo od nikodar, bil sem od sveta popolnoma odločen.
(Dalje sledi.)
s sv. zakramenti, 2. marca ob 11. uri dopoldne po hudi dvednevni vojski vsi vdani v Gospodu zaspali.
Kakor si predragi „Slovenec" o treh do zdaj umrlih — žalibog še tako čvrstih — gg. duhovnikih že sporočal marsikaj o njih življenji, kot o njih smrti in pogrebu, tako menim, Ti ne bo odveč, še o tem našem r. g. fajmoštru kako črtico v spomin svetu nazna niti. Bili so blaga duša. Poštenjak v vsakem oziru. Pastirovali so vprvo kot duh. pomočnik pri še zdaj živečem oslabelem misijonarju vis. čast. g. Frančišku Pircu v Podbrezjah, kjer so pokopali svojega ljubega očeta; potem v Lo-zicah na Vipavskem, kjer jim je umrla še draga mati. Od tod so bili premeščeni v Idrijo za beniticijata, in od tukaj so prišli za fajmoštra v Žire, kjer so malo manj ko 28 let zvesto in neutrudljivo opravljali svojo pastirsko službo. Precej ko so prevzeli faro v Žreh , so imeli še nekaj časa po 2 duh. pomočnika. Ali kmalo zgube enega. Tako so morali v obširni in težavni Zirovski fari blizo 15 let za fajmoštra in kaplana ob enem delati. Pač težka butara za takrat že priletnega gospoda! Pa to jih kar nič ne prestraši. Več ko je bilo dela, bolj jih je veselilo. In to so si sami tudi preskrbeli, ker niso bili samo pripravljeni goreče sjiolnovati vse navadne duhovne opravila, s kterimi so bili še velikokrat preobloženi, ampak so tudi v večje počešenje Matere Božje vpeljali ljudem zdaj tolikanj priljubljene šmarmce, kakor vredno obhajanjc osmine prečistega spočetja Marije I). Te ginljivc pobožnosti so naj raj i sami, dokler so mogli in njim je čas pripuščal, prav spodbudno opravljali. Zavoljo tolike ljubezni in pobožnosti do naše preljube matere Marije, smem reči, so tudi v svojih hudih trenutkih si izprosili njeno pomoč. Na obljubo nji v čast pri fari eno sv. mašo darovoti, bili so kmalo rešeni neizrečenega trplienja.
Kakor so bili vsi vneti za čast Božjo in zveličanje duš, tako so storili mnogo koristnega v blagor soseske. Sozidali so lep farovž, na pravili prekrasen vrt, za kterega so o prostih urah vsi goreli. Obsadili in okinčali so ga z različnim sadnim drevjem ter s žlahtnimi cvetlicami tako, da je zdaj ponos in kinč Ži-rovske fare. Vse te naredbe so jih stale mnogo stroškov, kterih precej so sami prevzeli, če tudi so morali preslišati marši ktero sirenko od — nekterih —• ošabnih in gosporlovajočih fa-ranov. Za vse te sitnosti in britkosti se v svoji pohlevnosti takrat niso zmenili. Ali toliko bolj pa je peklo zdaj ob njih smrti njih nasprotnike, kar so njim poprej žalega storili in to razžaljenje so tako popravili, da jih je marsi-kteij prišel, ko so bili na mrtvaškem odru, ne enkrat, ampak večkrat pokropitin za-nje molil. Kar so se namenili storiti, so tudi slovesno dognali.
Enako njim je bila pri srcu tudi šola, kteri so bili — se ve da — po stari ves čas. pa tudi nekaj časa — dokler niso oslabeli — po novi šolski postavi načelnik. Otroke so posebno ljubili, k njim z veseljem v šolo hodili, pa jih tudi marsikterikrat povabili na svoj vrt ter se z njimi kratkočasili. — Želeli so tudi novo farno cerkev na mesto stare že premajhne sozidati; pa ker jih je starost že zalezovala in so jih jelc moči zapušati, so to opustili. — Koliko navdušeni so bili za svojo domoviuo, tega priča nam je to, da so bili ud skoraj vsih domačih družb. Naročeni so bili blizo na vse slovenske časopise, ktere so prav marljivo čitali. Zmed vsih časnikov so njim pa bile najbolj priljubljene „Novice", na ktere so bili ves čas, kar izhajajo, naročeni.
Še nekaj, v čemur se posebno njih blago srce razodeva. Bili so ko Slovenec stare korenine gostoljuben in prijazen do slehernega. Naj bi jih bil obiskal, kdorkoli bi hotel, domačin ali ptujec, jiopotni dijak ali visoki gospod, vsakemu je bil oprt njih farovž, in vsakemu so postregli, kolikor le je bilo mogoče. Pri toliki prijaznosti in vljudnosti do ptujih gostov pa tudi niso pozabili ne ptujih ne domačih revežev, kterim so bili pravi oče.
Sploh držali so se r. g. fajm. starodavnega gesla, kteri bi imel biti pri srcu vsakemu poštenjaku: Vse za vero, dom in cesarja ! Za dobro reč gorečemu možu in častitljivemu gospodu napravil se je pa tudi njega vreden pogreb. Žirovci so tu pokazali, kako zelo so ljubili dobrega g. fajmoštra in kako bridko občutili zgubo njegovo. Mladi in stari vdeležili iO se slovesnega pogreba; celo prepirali so se, kdo bo ostal za varha doma. Pa ne le Žirovci, temuč tudi iz sosednih fara: Vrha, Zavrača in Ledin, ki so nekdaj bile zedinjene s staro žirovsko faro, prišli so v obilnem številu ča-stitljevemu gospodu poslednjo čast skazat. Truplo pokojnega gosp. fajmoštra izročili smo v spremstvu 12. čč. gg. duhovnov po opravljeni mrtvašnici 5. marca materi zemlji. Vodili so slovesen pogreb preč. g. župnik iz spodnje Idrije, ter imeli primeren pa jedrnati iu ginljiv govor, v kterem so razložili značaj m Ijubeznjivost, gorečnost in neutrudljivo delavnost pokojnega g. fajmoštra ter v sklepu se prav milo od njih poslovili v imenu faranov in pričujočih gg. duhovnov. Ni ga bilo videti obraza, ki bi ne bil razodeval bridke žalosti, in glasni jok med govorom pričal je zadostno, kaj so bili pokojni svojim faranom. — Bog daj duši r. g. fajmoštra večni mir iu pokoj! Vsim p. n. gg. duhovnom, zlasti preč. prifar-skemu g. župniku pa se izreka s tem prisrčna zahvala za spremitev jireblagega g. fajmoštra k večnemu počitku.
I* (■'oričk« okolice, 12. marca. (Dvoboj. Tatje. Vreme.) Če se dva kmečka fanta radi ljubosumnosti na vasi skavsata in v pretepu dostikrat smrtno ranita, prilastuje jima olikani svet surovost; kakošno lastnost bi pa prilastovali olikancem ali celo plemeni-tažem, če se zakaj jednacega stepejo? Pri-prosti kmet bi djal, da so ali presiti, ali pa da muhe love. Smešno je tedaj, da se v sedanjem veku poroča v dvobojih, ko vendar to dobo tako radi imenujemo dobo vsestranskega napredka. Pretekli teden doživela je tak pripetljaj Gorica, zbog kojega sta se dva barona borila za malenkost, ki menda še imena ni vrt dna. Da pa nista imela resne volje čina .syojpga .slavno izvršiti, kakor nekdanji vitezi in menda tudi poguma ne, priča to, ker se še oba radujeta solnca in burje. Baron R. je pa vsejedno dobil vsled trdosrčnosti in viteških načel nasprotnika svojega T. se sabljo tako po čeljustih, da ga bode praska kinčala do groba, in ga menda za vse čase obvarovala enake bedarije, pri kteri zamore človek življenje svoje zamenjati s smrtjo. Tudi že pri tej zabavi bi bil mahljej za mladega diletanta še veliko občutljivejši, ko bi ne bil njegov stric ostremu jeklu sigurno pokazal druge poti. Dvobojnikoma pa bo drž, pravdništvo vročo krv nekoliko ohladilo.
Tatov imamo letos izvanredno veliko, kra dejo, ker niso posebno izbirljivi vse, kar jim pod roke pride. Pomena vredno je, da v zadnjem času zlasti marljivo love perutnino, koje so v mnogobrojnem številu lastnikom odnesli. Zares, ti gotovo nimajo slabega okusa.
Odkar je luna mrknila, imamo prav pusto
vreme, dež in sever podajata drug drugemu j roki, vrhunce naših hribov odeva bela obleka in pod našem južnem podnebju piše mrzli veter.
Vidovski.
Domače novice.
V Ljubljani, 15. marca.
(Narodni volilci ljubljanski) so se bili 13. t. m. zbrali, k posvetovanju zarad kandidatov za prihodnje mestne volitve. Za III. volilni razred izbrala sta se gg. dr. Ahačič in Jos. Ilegali, za I. razred pa gg: Ničman, Pa-kič, Peterca in Strzelba. V II. razredu zarad preobilnih volilcev vradnikov narodna stranka nima nobenega upanja zmagati, dokler bode vladal sedanji sistem, zato se tudi letos volitve v II. razredu še ne bo vdeležila. Tudi nasprotna stranka imela je v kazini svoje shode, da izbere kandidate. Volicem III. razreda predsedoval je mestni odbornik Leskovic, ki je v svojem nagovoru omenjal, da Btranka nemčurska sicer nima veliko upanja v tem razredu zmagati, da bi se pa to morda vendar le doseglo, če volilci vsi pridejo ua volišče in seboj pripeljejo tudi svoje prijatelje. Inteligenca, je boje rekel, je vsa na naši strani, samo surova druhal (robe Masse) je proti nam. Kak kompliment za narodue volilce, ki smo v očeh teh ljudi le rohe Masse, surova druhal! Ker g. Lassnik v III, volilnem razredu nima upanja izvoljen biti, postavili ga bodo za kandidata v I. razredu, kjer se še vedno za trdno nadejajo zmage. Za III. razred so si bili najprej izbrali gg. G vaj ca in Matjana; ker pa g. Gvajc kandidature ne sprejme, postavili so namesto njega g. Janeza Komarja, Krakov-čana, ker se nadejajo, da utegnejo omenjena dva kandidata voliti tudi slovenski volilci. Mi pa pričakujemo, Ja bodo narodni volilci tudi letos pokazali ono strogo vzajemnost, ktero je lani ves svet občudoval, ter volili tiste kandidate, ktere jim priporoča narodni meščanski volilni odbor, ne pa unih, ki jih jim vsiluje stranka nemčurska.
(Slovensko gledišče.) V nedeljo ste bili dve predstavi z igrami in produkcijami neke francoske gimnastične družbe, ki je svoj program vrlo dobro izpeljevala. Gledišče je bilo obakrat poluo. — S tem so končane za letos družbene slovenske predstave in priČn<3 se be-nefice. Prvo bo imel v nedeljo voditelj predstav gosp. Kocelj s Schillerjevo žaloigro „Ko-varstvo in ljubezen-', ki je bila letos že jako dobro igrana.
(Porotna sodnija v Celju) je učitelja I v a-netiča, kterega je državni pravnik tožil, da je z nekim dopisom v „SIov. Učitelju" raz-žalil Kranjskega učitelja in bivšega nadzornika Kustra, za nekrivega spoznala. Tukajšnji turški list se zarad tega silno huduje in pravi, da učitelj, ki svojega načelnika v javnih listih napada, ne zasluži biti odgojitelj mladine. Tudi žuga, da hoče objaviti imena kranjskih učiteljev, ki so značajni narodnjaki, in jih pred javnostjo ogrditi (auf den Pranger der Oetlentlichkeit stellen.) Tagblatt pravi, da to od njega zahteva pravičnost; kaj pa bi se z nami zgodilo, če bi kaj tacega žugali, to ve le — državno pravdništvo.
(Oskrunjena cerkev.) Te dni so v Ilru-šah pri Kranji tatje ukradli vola ter ga potem v podružni cerkvi sv. Nikolaja na Jeperci prav pred velikem altarjem pobili in razmesarili. Sodnija je tatove neki že zasledila. Ko je dotična komisija prišla na Je-perco, je mežnarjeva žena neki gospode vprašala, če so prišli iskat vola, kterega so v
cerkvi zaklali? Brezverstvo na Kranjskem rodi čedalje lepši sad.
Pravila
Cecilijinega društva v Ljubljani. Ime in sedež. §. 1. Osnuje se v Ljubljanski škofiji glas-bino društvo pod varstvom sv. Cecilije. Imenuje se ,,Cecilijino društvo" in ima sedež svoj v Ljubljani.
Namen.
§. 2. Društvu namen je: povzdiga in pospešek katoliške cerkvene glasbe v smislu ter duhu .svete cerkve, na podlagi cerkvenih določb in ukazov.
Skrb svojo obrača:
a)	na gregorijansko koralno petje,
b)	na figuralno muogoglasno petje starejše in novejše dobe,
c)	na cerkveno orglanje,
d)	na cerkveno petje v domačem jeziku,
e)	na inštrumentalno godbo, kjer je, iu kolikor ne nasprotuje cerkvenemu duhu.
Posredki. 3. Posredki k dosegu namena :
a)	priporočanje, naznanovanje, razširjanje v cerkvenem duhu zloženih kompozicij in podučnih muzikaličuih ter liturgičnih spisov;
b)	ustanovitev orglarske in pevske šole;
c)	društveni zbori z razgovori soudov in s predstavami cerkvenih skladeb k pospeševanju društvenih namenov.
lldje.
>;. 4. Ud društva je lahko vsakdo, ki
a)	po razmerju svojih moči in posredkov deluje za društvene namene, in ki
b)	plača vsako leto 1 gld. a. velj. kot letni donesek.
Kedor vrh tega vplača saj 10 gld. , je ustanovitelj društva.
Pravice. 5. Vsak ud ima
a)	pravico do društvenih daril,
b)	pravico, biti pričujoč pri očitnih govorih in predstavah vršečih se pri zborih; nadalje pravico, udeleževati se, staviti predloge, naznanjati svoje misli ter glasovati pri društvenih zborih,
c)	aktivno in pasivno volilno pravico pri društvenih zborih.
Izstop iu izkljnčeuje. G. Izstop iz društva je prost po poprejšnji oglasitvi pri predstojništvu. Izključiti kakega uda zamore predstojništvo, ako oni opovera društvene namene.
Vodstvo društva, A. Zavetnik. • 7. Zavetnik društva je tačasni pre-vzvišeni knez in škof Ljubljanski. 8. Pravice zavetnikove:
a)	On potrdi volitev društvenega predsednika;
b)	prejema od tega vsakoletno sporočilo o društvenem delovanju;
c)	zamore vsak čas pregledati zapisnike društvene;
d)	ujemu se ima predložiti v potrjenje vsaka sprememba društvenih pravil.
B. Predstojništvo. S. 9. Predsedništvo društva je odbor udov:
a)	Predsednik,
b)	tajnik, ki zastopa predsednika, ako je ta zadržan;
c)	glasbeni vodja;
d)	blagajnik, in
e)	5 drugih udov.
Predsedništvo se pri glavnih zborih z relativno večino glasov na 3 leta izvoli.
§. 10. Predsednik vodi in zastopa društvo na zunaj; vreduje in razdeluje v sporazumnosti s tajnikom in glasbenim vodjem tekoča društvena opravila; sklicuje odbor in glavne zbore ter naredi zanje načrt.
ij. 11. Tajnik oskrbuje dopisovauje in društvene knjige ter sprejema oglaševanja udov k pristopu v društvo.
12. Glasbeni vodja ima v roki vodstvo in oskrbovanje muzikalično — tehničnega dela.
Š. 13. Blagajnik sprejema in shranuje pritekajoče doneske in predloži skupnemu odboru in glavnemu zboru, kolikorkrat se sni-deta, račun o prejemkih in izlogih.
Društveni zbori.
S. 14. Odbor se po potrebi, glavni zbor pa saj na vsaka 3 leta po predsedniku z opra-vem času danimi naznanili sklicati ima.
Glavni zbor je brez ozira na število pričujočih udov sklepati zmožen. Tako v odboru, kakor pri skupnih zborih je k veljavnemu skle-povanju absolutna, pri volitvah pa relativna večina navzočih potrebna.
Jj. 15. Predmet glavnega zbora:
1.	Volitev predstojništva z oddajanjem listov od strani pričujočih udov.
2.	Sprejetje opravilnega ter računskega sporočila.
3.	Sklep o spranimi pravil po predlogu predstojništva.
1. Sklep o razpuščenju društva po pred logu predstojništva in v tem slučaju (primer-Ijeju) obrnitev premoženja v namene katoliške cerkvene glasbe.
5. Govori o cerkveni glasbi.
ti. Glasbene predstave.
§: IG. Glasbene predstave se zamorejo napravljati tudi razun glavnih zborov bodi-si v Ljubljani, ali na kakem drugem kraju v školiji.
g. 17. Ilazpore, ki bi izhajali iz društvenih razmer, poravnava odbor. Pritožba zoper to pak se ima predložiti le sklepnemu zboru, ki v tern konečno določuje.
Naredlie ter (razglašanja) naznanila.
18. Naprave in naznanila vseh sklepo-vanj oskrbujeta predsednik in tajnik društveni.
Umrli so :
Od 9. do 12. marca: Antonija Maršalek, kroj. in hišn. ž., 50 I., veled vtriplj. pljuč. Janez Tušek, c. k. gimn. profesor, 41 I., za sušico. Jožef Šušteršič, del. 32 1., za led. boleznijo. Jožef Hočevar, prižigovalčev o., 8 d., vsled slabosti. Jožefa Pavšek, zid. o., za kašljem.
Eksekutivne dražbe.
15.	marca: 3. Andr. Janeš iz Visgama (1000 gld.) v Kočevji. Marija Hrast iz Zatičine (1800 gld.) ondi. 3. Fr. Stermole z Brega (610 gld.) v 'Zatičini. 2. Jože Simončič iz Dobrave (1120 gld.) v Mokronogu, 2. Marija Sinek z Višnje gore (4300 gld.) v Zatičini. 2. Jan. in Mar. Šinder iz Male gore (<>0 gld.) 2. Marija Kobilic iz Šeflajn (296 gld.) vse v Kočevji.
16.	marca. 3. Jos. Udovič iz Bač v Bistrici 3- Ant. Žnidaršič z Bistrice (14350 gld.) ondi. 3. Jos. Sadcl iz Derkovce (1030 gld.) v Bistrici. 5. Marije Kerun iz Gor. Košane (560 gld.) v Postojni. 3. Fr. Bratovš iz Podgriča (511 gld.) v Vipavi. 3. Jos. Vidigoj iz stare Sušice (1955 gld.) v Postojni. 3. Ant. Žigman iz Kala (1800 gld.) v Postojni. 2. Mate Magaj iz Černomlja (672,335 in 580 gld.) ondi, 2. Jurij Pretelič iz dol. Ra-denic (207 gld.) v Cernomlji. 2. Jan. Panian iz Čudnosela (725 gld.) 2. Marija Smrekar iz Roža-nic (459 gld.) 2. Jurij Čadonič iz Silja (270 gld.) 2. Jak. Rade iz sred. Radenic (345 gld.) 2. Katra Medoše iz Drcnovec (350 gl.) vse v Cernomlji.