TEST APPLE IPHONE 12 PRO IS SN 1 31 8- 10 17 Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E tiskanje v poslovnih okoljih obvladovanje dokumentov in vsebin DECEMBER 2020 U LETNIK 30, ŠTEVILKA 12 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR procesorji AMD Ryzen 5000 49-palčni monitor Samsung Odyssey Chromecast z Google TV preizkus Volkswagen ID.3 ° sistemi polnilnic pri nas ELEKTRIČNI AVTOMOBILI EKSKLUZIVNO prvi test Apple MacBook Air M1 IN ŠE: 2 december 2020 EVIDENCA 30 60 68 FOKUS Od korone do elektrike DOSJE Tiranija zvezdic Na prvo žogo je ocenjevanje različnih izdelkov ali uslug s sistemom petih zvezdic videti dobra zamisel. Kupec se lahko zanese na mnenja svojih predhodnikov, prodajalec pa bo s povratnimi informacijami lahko izboljšal učinkovitost prodaje in organizacije. Vendar pa je resnica nekoliko bolj kompleksna. NOVE TEHNOLOGIJE Pet nanometrov je tu Bolj natančne litografije prinašajo več tranzistorjev, večjo zmogljivost in manjšo porabo energije, a tudi številne izzive pri proizvodnji, ki jo trenutno obvladata zgolj dve podjetji na svetu. DECEMBER 2020 Navkljub počasnem preboju, je uspešnost nekaterih modelov električnih vozil prebudila celo veliki in okorni Volkswagen. Bosta koronski leti tudi zaradi tega postali električno prelomni? 35 Koliko »žmohta« na minuto? 36 Stari, kje so moje kWh? 38 Stroški in »tankanje« električnega avtomobila 38 Domača polnilna postaja 40 Ko se elektrike resno loti največji na svetu 41 Aplikacije, rak rana industrije december 2020 3 DECEMBER 2020 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Kaj bo letos nosil Božiček? 08 Novice 12 Nowwwo 13 Najboljše na Youtubu IZVIDNICA 15 Novo poglavje 18 AMD Ryzen 5000 – rdeča prevlada 20 Google Chromecast na steroidih 21 Najširša obzorja 23 Robotski sesalci odraščajo 23 Malce drugačen OLED NA KRATKO 24 Varnost MOBILNO 26 Naš izbor na Androidu 27 Več znaš, več veljaš 28 Naš izbor na iPhonu 29 Damin gambit FOKUS 30 Od korone do elektrike NAJBOLJŠI 44 Telefoni 46 Prenosni računalniki DOSJE 48 Rešitelj pred terorizmom ali terorist? 50 Kako bi EU uredil kriptosvet 54 Tovarne brez luči 60 Tiranija zvezdic NOVE TEHNOLOGIJE 68 Pet nanometrov je tu IZ TUJEGA TISKA 70 Intervju: pionir umetne inteligence Geoff Hinton NASVETI 72 iPad kot dodatni zaslon 74 Prilagodljivost brez meja 77 Pro et contra: robotski sesalci IZKLOP 78 Legende – Amazon 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 22. decembra nadaljujemo 82 44 Apple iPhone 12 Pro Novi iPhone 12 Pro je odličen telefon, a po našem mnenju v primerjavi s predhodnikom prinaša premalo novosti. Najočitnejše je predvsem novo, kakovostnejše ohišje. 82 Uvodnik 83 Gostujoče pero 84 Novice 88 Za tiskanje se ni bati 90 Laser ali brizgalnik, to je zdaj vprašanje 92 Tehnološka nadgradnja dokumentnih sistemov 94 Zakaj še nimate dokumentnega sistema? Poglejte, kaj zamujate ... TELEFONI 44 Apple iPhone 12 Pro 45 Xiaomi Mi 10T Pro 5G PRENOSNI RAČUNALNIKI 46 Huawei MateBook D 15 47 Huawei MateBook D 14 NAJBOLJŠI MONITOR PRO MONITOR PRO 82 december 2020 erjamem, da vam omem­ ba dokumentnega siste­ ma ne nariše nasmeška na lica, toda, verjeli ali ne, marsi­ komu pa ga. Že res, da program­ ska oprema za upravljanje doku­ mentov pogosto na prvi pogled ni privlačna (a se tudi to po za­ slugi prenov grafičnih uporabni­ ških vmesnikov zadnja leta spre­ minja), je pa zato učinkovita. In prav tega dejstva bi se morali razveseliti. Samo poglejte, kako daleč je prišel svet v slabem sto­ letju in pol, odkar je bila predsta­ vljena Deweyeva decimalna kla­ sifikacija, ki je skrbela in še skr­ bi za izražanje odnosov med do­ kumenti in tudi za izražanje od­ nosov med disciplinami ter te­ mami. Omenjena knjižnična kla­ sifikacija je bila v večji meri upo­ rabljena za razvrščanje knjig na police, a se uporablja tudi za klasifikacijo spletnih strani na in­ ternetu. Dejstvo je, da je programska oprema za upravljanje doku­ mentov pomembno orodje, ven­ dar jo številna podjetja obrav­ navajo kot mesto, kamor »od­ vržejo« vse svoje dokumente. Sploh če podjetje uporablja ka­ kšen (pra)star dokumentni sis­ tem brez tesne integracije s pro­ gramsko opremo, ki jo je podje­ tje v zadnjih letih uvedlo v po­ slovanje, se rado zgodi, da se is­ kanje bistvenega podatka ali pa spreminjanje starih podatkov v za uporabnike/naslovnike ko­ ristno poročilo spremeni v noč­ no moro. Mnogi sistemi za ele­ ktronsko upravljanje dokumen­ tov sčasoma postanejo manj ali celo neuporabni, če so (bili) za­ nemarjeni ali prezrti pri uporab­ nikih. Klasični dokumentni sistemi, znani pod kratico DMS, so v za­ dnjem desetletju doživeli tehnič­ no preobrazbo in postali sistemi za upravljanje vsebin (ECM), saj se informacije v poslovnih oko­ ljih ne nahajajo več le v besedil­ nih dokumentih in pregledni­ cah, temveč tudi v slikah/foto­ grafijah, zvočnih in video zapi­ sih. Sodobno orodje za upravlja­ nje dokumentov in vsebin lahko podjetju avtomatizira poslova­ nje, organizira podatke, odkrije nove vpoglede in predvsem pri­ hrani veliko časa ter denarja. Če­ prav med laično javnostjo doku­ mentni sistemi veljajo za dolgo­ časne, lahko v poslovanje prine­ sejo več za uporabnike neverje­ tnih novosti, vključno z umetno inteligenco in robotsko avtoma­ tizacijo procesov, o katerih piše­ mo v nadaljevanju. Z dokumenti pa je tesno pove­ zano tudi tiskanje. Tiskalniki so v očeh mlajših generacij nekakšni tehnološki dinozavri, a si podje­ tja kljub želji po elektronskem in brezpapirnem poslovanju svojih okolij še vedno ne predstavljajo brez tiskanja takšnih in drugač­ nih dokumentov, ker je za posa­ mezne naloge in vloge ter upo­ rabnike vendarle nekako bolj na­ ravno, da v rokah držijo papir kot pa digitalni zaslon v obliki ta­ blice. Le kako dolgo še? Tiskanju so zaton napovedovali že pred dvajset leti in več, pa se je izka­ zalo za izredno trdoživo. In prav ta trdoživost daje vedeti, da bo z nami vsaj še desetletje ali dve. No, vsaj tako dolgo, dokler ne bodo naslednji na vrsti za upoko­ jitev milenijci. Ti so namreč prva generacija, ki tiskanje lahko po­ greši.  Dokumentni nered je sidro sodobnega poslovanja MIRAN VARGA V N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 88 90 94 92 Za tiskanje se ni bati Laser ali brizgalnik, to je zdaj vprašanje Tehnološka nadgradnja dokumentnih sistemov Zakaj še nimate dokumentnega sistema? Poglejte, kaj zamujate ... december 2020 91 MONITOR PRO upiti brizgalni in laser- ski tiskalnik? To je najo- snovnejše in hkrati naj- pomembnejše vprašanje pri na- kupu tiskalnika. V čem je pravza- prav razlika? Če kupujete tiskal- nik, ste verjetno naleteli na ome- njeni tehnologiji izpisa dokumen- tov ne glede na to, katero katego- rijo izdelkov imate v mislih. Da je zmeda še popolnejša, imata obe tehnologiji tiska svoje mesto tako v domovih kot pisarnah. Drži pa tudi, da obstaja velika verjetnost, da bo ena izmed njiju bolje zado- voljila vaše potrebe kot druga. Kateri tiskalnik torej izbrati? Osnovne razlike so že v tem, kako vsaka od tehnologij dejan- sko tiska – oziroma spravi črnilo ali prah na papir. To v nadaljeva- nju vpliva na to, kako dobro bo tiskalnik deloval, kako drago je/ bo tiskanje dokumentov in foto- grafij in koliko boste zanj odšteli. Laser ali brizgalnik? Če ste se z izbiro tiskalnika ukvarjali vsaj kakšno urico, so vam verjetno osnove že pozna- ne. Brizgalni tiskalniki so cenov- no ugodnejši za nakup, a more- biti zahtevajo rabo dražjih črnil (glede na količino natisnjenih strani). A če ne tiskate veliko, so že takoj primernejša oziroma ce- novno dostopnejša izbira. Uporabniki, ki zasledujejo le najnižjo ceno izpisa na posame- zno stran, utegnejo biti bolje po- streženi pri laserskih tiskalnikih, a je treba dodati, da morajo do toč- ke preloma natisniti že res veliko dokumentov, kar s seboj prine- se druge skrbi – okvare in zame- njave drugih tiskalniških kompo- nent, ki niso poceni in lahko mo- rebitne prihranke hipno izničijo. Morebiti ste za nasvet vpra- šali znance ali pa prebrali ka- kšen nasvetni članek na spletu. V teh ste lahko prebrali še kakšno (starejšo) resnico, kot je, deni- mo, da so laserski tiskalniki pri- mernejši za tisk črno-belih doku- mentov, medtem ko je odlika bri- zgalnikov izpis fotografij. Pa še nekaj drži – v splošnem so brizgalni tiskalniki kompak- tnejši in zaradi zakonitosti upo- rabljene tehnologije zasedejo manj prostora. Primerjava tehnologij tiskanja Način, kako vsaka od tehnolo- gij tiskanja spravi črke in podo- be na papir, se zelo razlikuje. Bri- zgalni tiskalniki se zanašajo na tekoče črnilo, katerega kapljice skozi tiskalno glavo, ki uporablja na ducate mikro šob, brizgne na papir. Tiskanje je v tem primeru še najlažje opisati kot nanašanje mikroskopskih kapljic črnila na papir. Odvisno od zasnove črni- la pa je lahko to različnih barv in drugih lastnosti (pigmentna črnila), vsekakor pa se hitro (in preprosto) posuši na površini pa- pirja, ki ga lahko že naslednji hip beremo kot dokument. Laserski tiskalniki pa se zana- šajo na toner, ki vsebuje droben prah. T. i. laser v laserskem ti- skalniku se uporablja za ustvar- janje elektrostatičnega naboja, ki služi za prenos prahu na papir. Da se ta prah na papirju obdrži v obliki črk in podob, pa mora biti prisotna še toplota (beri: se s to- ploto veže na površino papirja). Omenjena tehnološka pristo- pa tiskanja v nadaljevanju vpli- vata na vse, kar je povezano s tiskalnikom in tiskanjem. Od tega, kako velik je tiskalnik, do tega, kako draga je posamezna natisnjena stran. Obe tehnologi- ji je mogoče najti v eno- ali večo- pravilnih tiskalnikih, ki poleg ti- skanja premorejo še funkcije op- tičnega branja, kopiranja in fa- ksiranja dokumentov. Plusi in minusi Pri nakupni odločitvi o tiskal- niku so pomemben dejavnik stroški. Neredko, sploh v prime- ru gospodinjstev, bo ne glede na želje po posameznih funkcijah in lastnostih težko odločitev name- sto uporabnika sprejela kar sama proračunska omejitev. Brizgalni tiskalniki so nava- dno veliko cenejši od laserskih. Njihova tehnologija je manj za- pletena in tudi cenejša za izde- lavo. Poleg tega večina proizva- jalcev brizgalne tiskalnike pro- daja z izgubo, saj vedo, da bodo razliko lahko nadoknadili s pro- dajo črnila. Sploh v preteklih le- tih se je velikokrat zgodilo, da je bil nakup novega brizgalnega ti- skalnika (vstopnega razreda) ce- nejši kot nakup celotnega kom- pleta novih kartuš! Proizvajalci iz obeh taborov pa so se posebej v primeru modelov vstopnih ra- zredov posluževali različnih ne- čednih praks za doseganje nižje cene – tako so kartuše in toner- je pri nekaterih novih modelih napolnili le do polovice ali celo samo do četrtine. Nakup vstopnih modelov, pa naj gre za tiskalnike, računal- nike, telefone ali drugo tehnič- no blago, pri Monitorju pogo- sto odsvetujemo, saj je kompro- misov (pre)več. Pogosto na ra- čun kakovosti izpisa, ta pa je za marsikoga zelo pomembna. Ka- kšne so v tem pogledu razlike med tehnologijama tiskanja? Brizgalni tiskalniki, posebej tisti, ki premorejo črnila na pi- gmentni osnovi, se odlično ob- nesejo pri izpisu barvnih vsebin, kar zlasti velja za slike in fotogra- fije, za katere je verjetneje, da vsebujejo nežne barvne odtenke. Narava tekočega črnila poskrbi, da je te nianse lažje reproducira- ti pri brizgalniku kot laserskem tiskalniku. Laserski tiskalniki se pri tiskanju fotografij in ustvar- janju določenih barv v doku- mentih zanašajo na t. i. polton- ske pike. Tudi tisti laserski tiskal- niki, ki so optimizirani za tisk v barvah, zahtevajo rabo posebne- ga fotografskega papirja, kar tisk še dodatno podraži. A laserski tiskalniki so večino- ma primernejši za tiskanje bese- dila, saj ponujajo jasne izpise črk in črt, ki jih večina brizgalnih ti- skalnikov ne more doseči. Bri- zganje kapljic je pri cenejših mo- delih manj natančno, kar lahko opazimo s prostim očesom, če podrobnosti izpisanega besedi- la pogledamo od blizu (vsekakor pa pod povečevalnim steklom). Črnilo je tudi nagnjeno k paca- nju, in ker se kapljice po tiskanju še sušijo, je možnost razmazanih dokumentov večja. Laserski ti- skalniki uporabljajo način nano- sa s toploto, zato je dokument v trenutku, ko izstopi iz tiskalnika, pripravljen na uporabo in odpo- ren proti madežem. A ta toplota ima tudi slabo plat. Laserski tiskalniki porabijo bi- stveno več električne energije – tudi do 95 odstotkov več, saj gre- jejo medij in se pred vsakim izpi- som dokumenta najprej ogreje- jo, kar je, sploh če tiskamo redko in manjše količine dokumentov, zelo potratno. Segrevanje in ohla- janje pa krajšata tudi življenjsko dobo sestavnih delov (teh je tudi več kot v brizgalnikih), zato so z leti in uporabo laserski tiskalniki tudi dražji za vzdrževanje. Pod črto – sodobni brizgalni ti- skalniki so smotrna izbira za vse, ki tiskajo le občasno, in za tiste, ki večino stvari tiskajo v barvah, medtem ko se tehtnica prevesi v prid laserskim pri (pretežno po- slovnih) uporabnikih, kjer so »v igri« velike količine izpisanih do- kumentov na dnevni ali tedenski osnovi.  Laser ali brizgalnik, to je zdaj vprašanje Odgovarjamo na »večno« vprašanje iz sveta tiskanja. Odgovor, pričakovano, ni enoznačen. Vinko Seliškar K t Neredko bo težko nakupno odločitev namesto uporabnika sprejela kar sama proračunska omejitev. 4 december 2020 VKLOP BESEDA UREDNIKA9 lektrični avtomobili so za Monitor nekakšno mejno območje tehnolo- gije. Vseeno ga do neke mere po- krivamo, saj so to, predvsem na račun ameriške Tesle, vse bolj ra- čunalniki na kolesih. Tokrat smo pripravili redni letni pregled sta- nja električnih avtomobilov in se lotili resnega testa najnovejšega Volkswagnovega ID.3. Kot ure- dnik sem si pri njem zagotovil »pravico do prve noči« oziroma kar prvega tedna. Priznam, na avtomobile se v resnici ne spoznam bogve kaj, za to imamo v uredništvu druge avtorje, vendar jih rad vozim. In rad jih vozim hitro, za kar so ele- ktrični modeli kot nalašč. Stalen navor, nori pospeški, ni menjal- nika, to je to! Moje prve izkušnje z električ- nimi avtomobili so bile bolj … eh. Pospeški že, vse ostalo pa – polizdelki. Očitno je bilo, da so se klasični proizvajalci avto- mobilov elektrike lotevali previ- dno, od daleč, preizkusno, ker je pač nujno. Avtomobili (ki sploh niso bili poceni!) so bili nareje- ni kot slabo izolirane pločevin- ke, zato je tihost električnega po- gona ob šumu vetra in glasnih pnevmatikah odpovedala že pri 50 km/h. Notranjost prvih ele- ktričarjev je bila igračkasta. Ne- kaj, kar se je naravnost trudi- lo biti drugačno, da ne bi mor- da kdo pomislil, da se je z elek- triko mogoče narediti tudi pravi avtomobil. Tesla S (ki sem jo res- da vozil le pol ure) je šla v drugo smer – računalnik z velikim nad- zornim »ipadom«, z norim po- speškom. Avtomobil, ki stane kot pošten mercedes, vendar udobje v njem ni niti približno tako kot v tem »mercedesu«. Predvsem pa – z vsemi elektri- čarji sem imel težave zaradi do- meta vgrajene baterije. Hkrati so me vsi prepričevali, da je »za po mestu in okoli« vgrajena zmo- gljivost dovolj. Res je, vendar jaz si avtomobil od nekdaj predsta- vljam kot univerzalno napravo. S katero lahko grem v trgovino in tudi na morje ali dopust v tu- jino. 1.000, 2.000 kilometrov, tudi več, če hočem. Z elektriko tega pač ne morem. Še do mor- ja ne … No, z novim VW ID.3, ki sem ga vozil tokrat, sem veliko bolj zadovoljen. Skoraj O. K., vendar ne še, če se sklicujem na zgor- nji naslov. Do morja se da priti. Ne še, ampak kmalu Biti urednik tehnične revije ima svoje prednosti. Denimo to, da sem vedno v stiku z zanimivimi tehnološkimi igračkami, kot so tudi, denimo, avtomobili. Te namreč rad vozim, električne pa še bolj. E Pozimi sicer komajda, vendar gre. V Francijo se pa z njim vse- eno še ne bi vozil. ID.3 je super, pravi avtomobil srednjega razreda z vsem udob- jem, ki ga tu pričakujem. Notra- njost ni igračkasta, ampak je vi- deti kot resen avtomobil. Prosto- ra za potnike ima ogromno, udo- bja tudi. Vgrajeni asistenčni sis- temi in prilagodljive luči so mo- jega očeta, ki je še starega kova in še o samodejnem menjalniku noče slišati, pripeljali do tega, da je izjavil: »V tem avtomobilu ni- mam kaj početi, dolgčas.« Pospe- ški so zgledni, avtomobil pa je dovolj izoliran, da je vožnja tudi na avtocesti dovolj tiha. Pa vendar – vožnja z električ- nim avtomobilom še vedno ni tako brezskrbna, kot smo je va- jeni z bencincem ali dizlom. Pre- den sem se odpeljal, sem vedno preveril, koliko kilometrov do- meta kaže števec. 280, praviš? Je to z gretjem kabine, sedežev in volana ali brez? Si vračunal tudi klance na poti? Nastavitev Eco ali Sport? Pa veš, da je vmes av- tocesta, ko bom vozil 130 km/h? Ne, ne bom vozil za tovornja- kom. Je ob poti, za vsak primer, ka- kšna polnilnica? Koliko mest ima, da ne bo ob prihodu »na hlape« morda zasedena? Je hitra ali bom moral nekje urico ali dve piti pregovorno »kavico«? Vse- kakor mi je jasno, da avtomobi- la nikjer in nikdar ne bom »na- tankal« v minuti, kot to mimo- grede počnem z bencinarjem ali dizlom. Imam na telefonu pra- ve polnilne aplikacije oziroma v denarnici prave plačilne elektro kartice? Kaos na tem področju se sicer zmanjšuje, vendar le, do- kler se držimo matične domovi- ne … Kaj pa cena polnjenja? Bo treba skočiti po avtocestno elek- triko, ki je 10-krat dražja od tiste v mestu? Po tisto, ki stane skoraj- da toliko kot bencin ali dizel? Toda, da, skorajda smo že zmagali – z VW ID.3 sem uspe- šno prispel do morja (Kopra) in pri tem porabil (le) 50 odstotkov baterije. Skorajda zmagali, kaj- ti nazaj si s preostalo polovično zalogo nisem upal. Navsezadnje je v tej smeri klanec, ki po mo- jih izkušnjah pobere dodatnih 5 odstotkov ... Zato sem v Kopru za urico ali dve prisedel k očetu na tisto »kavico«, ki je lastnikom električarjev tako domača … Vsekakor pa bi popolnoma zmagal, če bi iskal drugi avto- mobil. Cene, predvsem manjših, upadajo (pomaga seveda sub- vencija države), cene polnjenja so še vedno izredno nizke (»ni fer!« pravi marsikdo, saj so vsi mogoči davki in cestnine obešeni le na bencinarje in dizle!), cena vzdrževanja električarjev je sko- rajda nična (preberite članek na naslednjih straneh!), cena regi- stracije prav tako (8 evrov, ker cestnine ni!). V resnici manjka le bolj široko tržišče rabljenih električnih avto- mobilov, vendar smo tukaj pač še v začaranem krogu. Ne dvo- mim pa, da ga bomo kmalu pre- bili, navsezadnje države vedno bolj delajo vse v smeri, da bomo večinsko vozili na elektriko. Ne- kateri celo grozijo, da bo z napo- vedanim okoljskim standardom EURO 7 proizvodnja avtomobi- lov z notranjim izgorevanjem po- časi de facto prepovedana …  Z VW ID.3 sem uspešno prispel do morja (Kopra) in pri tem porabil le 50 odstotkov baterije, vendar si nazaj s preostalo polovično zalogo brez polnjenja nisem upal. Navsezadnje je v tej smeri klanec, ki po izkušnjah pobere dodatnih 5 odstotkov... MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si 6 december 2020 VKLOP KOLUMNA9 eznami želja, ki jih poši- ljamo Božičku in drugim dobrim možem, so, se- veda, velika skrivnost in zato jih ne morem statistično obdelati. Mislim, da jih ne more nihče, še umetna inteligenca jim ne more do živega. Pisma niso shranjena v oblaku, temveč na severnem tečaju. Pa si kljub vsemu mislim, da na podlagi slišanega in pre- branega ter vsebine tistih pisem, ki jih kot starš, mož, stric in brat vidim, lahko pred začetkom se- zone opazim nekaj zelo zanimi- vih trendov. Pametni telefoni so postali ne- kaj, kar je samoumevno, in sko- raj vsak je dovolj dober, da opra- vi svoje delo, sploh če je ipho- ne. Tudi počen zaslon ni več ra- zlog, da je čas za menjavo napra- ve. Raba telefona že dolgo ne po- meni klicanja ali pošiljanja ese- mesov, ampak je nujen za klepe- tanje s prijatelji, velikokrat kar eden čez drugega v eni skupini, brskanje po Instagramu za znan- ci in neznanci ter drsenje po ne- skončnem morju novega kralja družabnih omrežij, njegovega veličanstva Tiktoka. In na Tikto- ku ni tako pomembno, kako žive in tople so barve, kakšna je ostri- na, kako lepo je obdelana slika, važno je, kaj je na posnetku. Pa tudi, če je s telefonom posnet za- slon računalnika. Saj kaj bi pa drugega pričakovali od omrežja, ki promovira pokončne posnet- ke, ki so ločnica med normalnim svetom (beri: starost nad 30 let) in nerazumno mladino. Otroci bi raje kot telefon ime- li (»gamerske«) slušalke, (»ga- mersko«) miško, (»gamersko«) mizo in električni skiro. No, ta je že malo cringe, me popravlja- jo iz ozadja, čeprav varuje okolje. Če je Božiček bolj radodaren, naj le prinese (»gamerski«) monitor, po možnosti zelo velik in ukri- vljen. Nič od tega ni uporabno brez (»gamerskega«) prenosni- ka in, pozor, »in«, ne »ali«, raču- nalnika. Pa ne za igrice, kje pa! Oba potrebujejo za šolo, pišejo v pismih. In verjetno imajo po svo- je prav, saj delo in šola na dalja- vo ne bosta šla prav kmalu stran. Sumim, da bo Božiček letos pri- nesel največ (»gamerskih«) slu- šalk. Boljše so za šolo kot brez- žične, ker se bolje sliši in se ni- koli ne izpraznijo. Če se že spra- šujete, kaj pomeni »gamerski«, Kaj bo letos nosil Božiček? Letošnje leto je bilo posebno v skoraj vseh pogledih, kaj ne bi bilo tudi v tem, da se na glavo obračajo se- znami želja po novih digitalnih igračkah. Če smo lani sanjali o novih telefonih, so letos na vrhu pisem Božič- ku tudi drugačna darila. Svet gre torej naprej. A ne za vse enako hitro. najlažje prevedem v jezik star- šev kot tak, »ki ima LED-osvetli- tev in nenehno spreminja bar- vo«. Tistim, ki smo zrasli z bež škatlami, se zdi, da bo vijoliča- sta svetloba v otroški sobi »ga- merja« scvrla njegovo mrežnico, roženico in še kakšne druge dele oči. A tega ne moremo dokaza- ti, ker smo nekam založili očala, pa ne vidimo dobro na telefon in se nam zdaj ne da iskati tistega članka, kjer je zadnjič to pisalo. Tudi žena želi nov prenosnik, malo lažji in z večjim zaslonom, da bi lahko v spalnici v miru po- gledala kakšno serijo na Net- flixu. V nasprotju z željo proi- zvajalcev televizorjev kupci oči- tno ne gremo v smer televizije v vsaki sobi. Še tista tanka in ogro- mna televizija v dnevni sobi, ki jo je Božiček prinesel lani, več- krat sameva. Čeprav je OLED in je njena črna najbolj črna do zdaj, po televiziji tako in tako ni nič pametnega. Youtube se gleda pač na telefonu. Predvsem pa se gleda povsod. Imam idejo! Mo- goče nabavimo Xbox ali Playsta- tion, da bo televizija bolje upo- rabljena! Ali pa ne. In raje poča- kam še nekaj tednov, da bo do- bavljiva »plejstejšn petka«. Ali da me želja mine, kar bo prej. Ker smo sodobni Slovenci, ne moremo živeti brez pametne športne ure. Zanjo in zanj. Tudi za otroke, čeprav nemško mini- strstvo pravi, da je to zelo slaba ideja. Vsaj odrasli nujno potre- bujemo tako s stotinami špor- tov, čeprav bomo zganjali ene- ga, pa še tega bolj na Facebooku. Ura mora biti športna in hkra- ti elegantna, da jo lahko nosiš tudi k srajci. Pri sosedih imajo že vsi električna kolesa, da lahko zdaj skupaj hodijo na izlet, pra- vi žena. Vsakič se še pred izletom skregajo in so v svojih s sponzor- ji polepljenih kolesarskih dresih Rogljiča in Pogačarja videti res patetično, pravim jaz. A ne sme- mo zaostajati, kajne? Morda le- tos ne bo treba kupiti novih smu- či, precej slabo kaže s smučarsko sezono, zato je lahko električno kolo dobra naložba. Mogoče pa najdem takega, ki ga bodo lahko nekoč nadgradili tako, da se bo vozilo kar samo! In po tem, ko je Božiček izvedel želje za vsa darila, moram razmi- sliti še, kaj bi si želel jaz. Je že čas za električni avto? Za na morje še ni uporaben, premalo prtljažnika, a počasi moramo rešiti svet, se že malo mudi. Mogoče kolo ni slaba ideja, ampak tako, da se ne bi vi- delo, da je električno. Do svojega domačega računalnika me sploh ne spustijo več, a kam naj posta- vim še enega? Prenosnika nočem, potem me boli vrat. Pa še službe- nega imam, bi bilo res nesmisel- no. Pametni univerzalni daljinec? To je že mimo. Približno tako pas- se kot oprema za varjenje doma- čega piva ali dimljenje mesa na balkonu. Vdam se. Najbolje bo, da v pi- smo napišem, da želim nekaj bit- coinov, da poskrbim za darila družinskih članov. Zase pa si za- želim nekaj brez USB-A in USB- -C, nekaj kar se ne priključi Wi- -Fi, ne zahteva plačevanja me- sečne naročnine, ne nenehnega kupovanja kablov za polnjenje in nadgradenj vsako leto. Torej co- pate, dober čaj in nekaj knjig. Po- tem moram pa res najti ta pre- sneta očala!  Najbolje bo, da v pismo napišem, da želim nekaj bitcoinov, da poskrbim za darila družinskih članov. DAVID VIDMAR S 8 december 2020 VKLOP NOVICEU U Ljubljanska Urbana po novem na voljo tudi na telefonih Apple Pri Telekomu so nadgradili aplikacijo Urbana za operacijski sistem iOS, zato ta po novem omogoča brezstično plačevanje, enako kot androidna različica to zmore že leta. Poleg tega, da je z aplikacijo mogoče brezstično plačevati na avtobu- sih, parkomatih, postajah BicikeLJ in vzpenjači, je v aplikaciji (tudi v raz- ličici za Android) po novem na voljo gumb Upark, ki omogoča plačeva- nje parkirnin prek sporočil SMS. Uporabnik v aplikacijo le vnese registr- sko tablico svojega avtomobila in samodejno ali ročno izbere lokacijo ter nato še, za koliko časa želi plačati parkirnino. Ko bomo dočakali še možnost polnjenja s Paypalom ali celo kreditnimi karticami, vas gotovo obvestimo. Če se bo to kdaj zgodilo. U Uber naj bi prodal oddelek za samovozeča vozila Na spletu so se pojavile govorice, da naj bi se Uber dogovarjal za pro- dajo oddelka za razvoj samovozečih vozil. Gre za Uber Advanced Technologies Group, v katerega so med drugim investirali tudi Toyota, Denso in SoftBank. Za nakup se naj bi zanimalo zagonsko podjetje Aurora Innovation, ki so ga ustanovili trije veterani in- dustrije avtonomnih vozil (prihajajo iz podjetij Google, Tesla in Uber). Po- drobnosti niso znane, nobeno izmed omenjenih podjetjih novice še ni ko- mentiralo. U Youtube z enournim izpadom Youtube je doživel večji izpad, saj so bili posnetki po vsem svetu nedo- segljivi. Pri podjetju so na Twitterju potrdili težave, niso pa povedali razloga. Sprva je prihajalo do izredno počasnega nalaganja posnetkov, kmalu za tem pa so uporabnike dočakala sporočila o napaki. Storitev je bila po pri- bližno eni uri spet na voljo, tačas pa so bili nedosegljivi tudi posnetki na Google TV (bivši Google Play Movies & TV). Zanimiv kazalnik dogajanja je spletna stran Downdetector.com, kjer so zabeležili več sto tisoč prijav teh težav. Vse skupaj se je odvijalo okoli enih ponoči po našem času. Google je začel uporabni- ke Google Photos opozarjati, da bodo v kratkem ukinili neomeje- no hrambo fotografij višjih ločlji- vosti. Doslej smo lahko v Googlovo storitev nalagali neomejeno fo- tografij in videa. Na svoji stra- ni je Google oboje sicer zmanj- šal – fotografije na 16 milijonov Proizvajalci pomnilniških enot s tehnologijo Flash RAM se še naprej močno trudijo, da bi nji- hovi izdelki čim hitreje prenaša- li podatke med pomnilniškimi enotami in centralnim pomnilni- kom računalnikov, v isti sapi pa poskušajo na čim manjši površi- ni shraniti karseda veliko količi- no podatkov. Micron je tako najavil novo ge- neracijo pomnilnikov 3D NAND, ki lahko podatke hranijo kar v 176 slojih pomnilniških celic, kar je 37 odstotkov bolje od najbliž- jega tekmeca. V primerjavi z do- sedanjo generacijo, ki je hrani- la podatke v 96 slojih, so za oko- li tretjino izboljšali čas dostopa pri pisanju in branju podatkov. Prek vmesnika Open NAND tako zmorejo prenašati do 1.600 MT/s, kar je nov rekord. Za nameček so novi pomnil- niki že po predstavitvi šli v proi- zvodnjo, tako da jih lahko kmalu pričakujemo v pomnilniških eno- tah. Sprva jih bomo najbrž sreča- li predvsem v izdelkih za podat- kovne centre, saj namigujejo, da z njimi merijo na enote SSD ve- likosti tudi tja do 100 TB. Nim- bus Data je sicer enote ExaDri- ve s tovrstno velikostjo predstavil že letos pole- ti, a za vrtoglavo ceno okoli 40.000 dolarjev. Micron trdi, da se bodo z novimi pomnilniki 3D NAND cene spusti- le pod 10.000 dolarjev. Toda podatke je tre- ba spraviti še prek vo- dila do glavnega po- mnilnika. Tu bo verje- tno pomagal novi kr- milnik Phison PS5018- -E18, ki v najnovejši ge- neraciji izkorišča zgor- njo mejo zmogljivosti standard PICe 4.0. Podatke lahko shra- njuje in zapisuje s hitrostjo čez 7 GB/s. Za primerjavo, današnji najhitrejši krmilniki dosegajo okoli 5 GB/s pri branju podatkov in do 4,4 GB/s pri zapisovanju. U Pomnilniške enote SSD bodo še večje, hitrejše pik, video posnetke pa na 1080p. Po novem pa se bodo fotografije, večje od 16 milijonov pik, in po- snetki v višji ločljivosti od 1080p, šteli v kvoto, ki jo imamo v okvi- ru Google Driva – to je 15 GB. Doslej naložene fotografije in vi- deo posnetki bodo iz tega izvze- ti, novost bo začela veljati 1. ju- nija 2021. Kvota je sicer skupna za vse storitve, torej tudi Gmail in Google Drive. Google seveda ponuja plačlji- ve nadgradnje prostora – za dva evra na mesec dobimo 100 GB prostora, za tri evre 200 GB, za deset evrov pa 2 TB. Vsi ti paketi omogočajo deljenje prostora tudi z družinskimi člani. Tak korak je sicer tipičen pri- mer izkoriščanja položaja. Goo- gle že nekaj let ponuja neomeje- no prostora pri storitvi Photos, s tem pa je s trga izrinil kar nekaj majhnih zagonskih podjetij, ki niso imela sredstev, da bi se ko- sala s to ponudbo (denimo Ever- pix, Picturelife itd). Zdaj ko je ve- čina teh podjetji že zaprla svoja vrata in so se uporabniki navadi- li na brezplačno storitev, pa uva- jajo omejitve, s katerimi uporab- nike nagovarjajo k plačljivim pa- ketom. Nekoč inovativno podro- čje si je tako razdelilo le par veli- kih podjetji, predvsem Google in Facebook. U Google končuje neomejeno nalaganje fotografij v Google Photos NOVICE VKLOP U december 2020 9 izično si jih morda res lastimo, a na naših ra- čunalnik teče program- ska oprema, ki ji moramo impli- citno zaupati. Četudi uporablja- jo izključno odprtokodno pro- gramsko opremo, le malokdo dejansko preveri samo kodo. In potem uporabljamo že pripra- vljene izvršljive datoteke, ne da bi sami prevajali kodo. Berlin- ski heker in varnostni strokov- njak Jeffrey Paul je opozoril, da pri uporabi računalnikov Mac sproti digitalno sled svojega po- četja pošiljamo Applu, ne da bi to sploh vedeli. Kot piše, trenutne različice macOS sproti pošiljajo povzetek dogajanja na Applove strežni- ke, med drugim tudi imena vseh programov, ki jih zaženemo. Če povezave z internetom nimamo, se podatki pač ne pošiljajo, saj je operacijski sistem dovolj pa- meten, da se ne pritožuje. Ta te- den pa se je zgodilo nekaj neobi- čajnega, saj so Applovi strežniki še vedno odgovarjali, le strašno počasi so postali. MacOS zato ni preskočil pošiljanja, temveč je ča- kal. S tem pa so čakali tudi upo- rabniki – in za marsikoga je ra- čunalnik začasno postal neupo- raben. Paul trdi, da se pošiljajo po- datki, kot so datum, ura, ime ra- čunalnika, IP in podatki o apli- kaciji (kot hash). Čeprav je apli- kacija skrita v zgoščeni vredno- sti (hash), vsaj za najpopular- nejše Apple hitro izračuna, koli- ko so te zgoščene vrednosti. Ob tem se vsi ti podatki pošiljajo ne- šifrirano in vsem na očeh, stre- žnike pa upravlja tretje podjetje Akamai. V prejšnjih verzijah je bilo s programom Little Snitch to mogoče blokirati, zdaj v Big Sur pa ne gre več (saj je tru- sted daemon na seznamu Con- tentFilterExclusionList). In, da, novi maci obvezno potrebujejo Big Sur. Apple seveda ni edini, ki ga zanima, kaj uporabniki v splo- šnem počnejo (konkretno za po- sameznika ga bržkone ne briga). Microsoft nam v Windows vse- skozi ponuja pošiljanje diagno- stičnih podatkov. Podobno pre- dlagajo celo nekateri programi, tudi Chrome ali Firefox. In četu- di to odklonimo, ostaja grenak priokus, o čem vse današnje vse- skozi povezane naprave komuni- cirajo s strežniki daleč od oči in srca. U Apple ni nič drugačen – tudi tam iz uporabni kovih računalnikov zbirajo anonimne podatke o prodaji F Pri Paypalu so pred kratkim na- povedali podpo- ro kriptovalutam, to pa je zdaj že na voljo vsem ame- riškim uporabni- kom. Tako že lah - ko kupujejo, pro- dajajo in na svo- jih Paypal računih zbirajo kriptovalu- te bitcoin, litecoin, ethereum in bitco- in cash. Prihodnje leto bodo to razširili še na pla- čilni sistem Venmo (gre za mo- bilno plačilno storitev v lasti Paypala), torej bodo uporabni- ki lahko plačevali s kriptovalu- tami (pri tem se bodo te kon- vertirale v navadno valuto, to- rej v dolarje). Podrobnega na- črta o tem, kdaj bi te možnosti lahko razširili tudi na druge dr- žave, še niso objavili, poveda- li so le, da načrtujejo razširitev v »določene države« v prvi po- lovici leta 2021. Predvidevamo, da gre bolj za zakonodajne kot pa tehnične omejitve. To bo vsekakor dobro za bit- coin in druge kriptovalute. V zadnjih mesecih vrednost bitco- ina kar občutno narašča. V času pisanja je že presegla 16.000 dolarjev, v zadnjem mesecu je narastla kar za dobrih 40 od- stotkov. Državam, kot so ZDA ali člani- ce EU, ki želijo omejiti moč teh- noloških gigantov oziroma mul- tinacionalk, se pridružuje tudi Kitajska. Ta teden so predstavi- li predlog nove zakonodaje, ki bi jim pošteno pristrigla peruti, pri čemer gre tako za tuje velikane kakor domače. V 22 strani dolgem predlo- gu uvajajo definicijo protikon- kurenčnega delovanja za tehno- loške velikane. Prav tako želijo preprečiti deljenje osebnih po- datkov med podjetji, sodelova- nje z namenom izrinjanja manj- še konkurence in prodajo po dampinških cenah. Regulirati želijo tudi prakso podjetij, kot so trgovski giganti (Alibaba), kjer prodajalce na svoje strani prikle- nejo z ekskluzivnimi pogodbami. Pekinške oblasti so zlasti kritič- ne do giganta Alibabe, a ta seve- da ni edini. Med pomembnejši- mi so še vsaj JD.com, Tencent, Xi- aomi in Meituan. Postopki proti drugim velikanom, denimo Ama- zonu v EU, tečejo še v številnih drugih državah. Zdi se, da so dr- žave naposled le ugotovile, da ne- brzdana rast in povečevanje moči multinacionalk vodita tudi do ne- zaželenih stranskih učinkov. U Paypal v ZDA že podpira kriptovalute U Kitajska z zakonodajo brzda tehnološke velikane 10 december 2020 VKLOP NOVICEU U Windows Nadzorna plošča se poslavlja Microsoft je v novi posodobitvi za Windows 10 umaknil dostop do raz- delka System v nadzorni plošči. Gre za korak do njegove popolne odstra- nitve. Podjetje želi uporabnike navaditi na novejšo aplikacijo Settings (v slo- venskih sistemih Nastavitve), zato se bomo morali prej ko slej poslovi- ti od stare nadzorne plošče (Control Panel). Novost je sicer del oktobrske posodobitve sistema, v novo aplikacijo z nastavitvami nas preusmerijo tudi druge bližnjice, ki so nekoč pripeljale do razdelka System. U Whatsapp uvaja izginjajoča sporočila Whatsapp bo do konca novembra uvedel možnost, da se sporočila sa- modejno izbrišejo po sedmih dneh. Gre za možnost, okoli katere je narejena aplikacija Snapchat, Facebo- ok pa tu poudarja višjo stopnjo zasebnosti sporočil. Še vedno bomo lah- ko seveda naredili zaslonski posnetek pogovora, sporočila pa lahko tudi pošljemo naprej. Zuckerberg je pred letom in pol že napovedal novosti v smeri večje zasebnosti, takrat je omenil tudi več možnosti začasnih, izgi- njajočih sporočil in drugih objav. Facebook sicer namerava vse bolj pove- zovati Whatsapp, Facebook in Facebook Messenger, merijo pa na popol- no združljivost teh platform. U Kitajska je v orbito izstrelila satelit, ki naj bi preizkušal »tehnologijo 6G« Kitajska je izstrelila raketo Dolgi pohod 6 s 13 sateliti, od katerih je tudi eden, ki naj bi služil za preizkušanje »tehnologije 6G«, karkoli naj bi to že bilo. Mednarodne institucije so še leta daleč od kakršnegakoli dogovora o tehnologiji 6G, zato ni jasno, kaj točno bo Kitajska preizkušala. Iz pri- spevka v mediju Yicaiglobal pa je razvidno, da naj bi šlo za komunikacije v frekvenčnem pasu terahercev. Trenutno mobilne komunikacije 5G sega- jo do gigahercev. V Sloveniji računamo na dražbo frekvenc, ki bodo obse- gale ???. S satelitom naj bi preizkušali satelitsko komunikacijo, ki potre- buje zelo malo energije, hkrati pa omogoča hitrosti, ki so »100-krat ve- čje od tistih pri 5G«. Spletna trgovina na temni strani interneta Silk Road je bila ustanovljena leta 2011, dostopna pa je bila le prek omrežja Tor. Tam je bilo mogoče kupiti najra- zličnejše prepovedane substan- ce in predmete, od drog do po- narejenih potnih listov. Rossa Ul- brichta, ki je stran postavil in z njo zaslužil več milijonov dolar- jev, je FBI aretiral oktobra 2013. Izkazalo se je, da je šlo za dobro organizirano podjetje, ki je imel celo »zaposlene« moderatorje z visokimi plačami. Ross Ulbricht je trenutno v za- poru ob dosojenih dveh zapore- dnih doživljenjskih kaznih, vsa ta Precej vode je že preteklo, od- kar je Intel izdal samostojno gra- fično kartico. Zdaj je pred nami Iris Xe MAX, do zdaj s kodnim imenom DG1, ki jo bodo spr- va vgrajevali v prenosnike, pri- hodnje leto pa bo na voljo tudi v obliki za namizne računalnike. Intel je nazadnje poskusil dav- nega leta 1998 s kartico i470. Rezultat je bil klavrn, ker sta srca igralcev osvojila 3dfxov Vo- odoo in kasneje Nvidijina RIVA TNT. Kar 22 let pozneje Intel poskuša vnovič. Gre za Iris Xe Max, ki je samostojna različi- ca grafičnega čipa v procesor- jih Tiger Lake. To pomeni, da ima 96 izvajalnih enot (executi- on unit), najvišji takt 1,65 GHz (integrirana verzija gre do 1,35 GHz), 4 GB pomnilnika (LPD- DR4X-4266). Kartica je zgraje- na v tehnologiji 10 nm SuperFin. To pomeni, da Iris Xe MAX ni presežek, temveč povsem pov- prečna grafična kartica. Kdo in zakaj bi to potreboval? Intel po- udarja, da ne gre za nadomestek integrirane Iris Xe, temveč do- polnilo. Določeni procesi bodo znali hkrati uporabljati obe kar- tici, torej diskretno in integri- rano v procesorju, če bo mogo- če, pa posamezne niti ali uka- ze razklopiti. Sodelovanje torej ne bo na ravni Nvidijinega SLI ali AMD Crossfire. To pomeni, da kartica ni prvenstveno name- njena igranju iger in izrisovanju slike, temveč drugim opravilom – tudi umetni inteligenci. Dru- ga možnost so paralelna opra- vila – en procesor poganja igro, drugi dela kaj drugega, denimo skrbi za streaming. Nasploh Intel nikjer ne poudarja, da bi šlo za igričarski izdelek, temveč govori o delovnih postajah in grafičnem oblikovanju. U Intel po 22 letih izdal grafično kartico leta pa je v zraku ostalo vpraša- nje, kje so ostali »prisluženi« pri- hodki od trgovine. Manjši del je FBI zasegel že leta 2015 in tako pridobljene bitcoine prodali na dražbi, kot kaže pa se bo kmalu zgodilo podobno, vendar z veli- ko večjo količino bitcoinov. V začetku tedna so namreč opazovalci zaznali, da je bilo iz neke denarnice, za katero so sumili, da je bila povezana s Silk Roadom, bilo prenesenih 70.000 bitcoinov. Po današnjem tečaju je vrednost teh približno 910.000 evrov. Včeraj je ameri- ški zvezni tožilec potrdil, da so prenos opravile ameriške obla- sti. Po njegovih besedah je pre- iskovalna skupina ameriškega Fursa (IRS) ob sodelovanju zu- nanjega podjetja sledila dogaja- nju v bivših denarnicah Silk Ro- ada, transakcije pa so jih pripe- ljale do »osebe X«, ki naj bi »she- kala« dostop do njih. Pristojni so nadzor nad skupno denarni- co pridobili 3. novembra. Kot je razumeti, je omenjena milijar- da dolarjev še vedno le del vso- te, ki se je nabrala v času delo- vanja Silk Roada, zato lahko po- dobne zgodbe pričakujemo tudi v prihodnje. U Ameriške oblasti so zasegle denarnico bitcoin, povezano z ukinjeno trgovino Silk Road, v vrednosti milijarde dolarjev december 2020 11 NOVICE VKLOP U večstopenjski avtentika- ciji (MFA) smo že pisali in konsenz stroke osta- ja nespremenjen: to je eden naj- učinkovitejših načinov za zašči- to uporabniških računov pred vdori in zlorabo osebnih podat- kov. A ni vsaka MFA enako do- bra. Vemo, da je uporaba mobil- nih omrežij (SMS in klici) manj primerna različica MFA, zdaj pa je Microsoft neposredno odsve- toval njihovo uporabo. Razlogi so znani. Mobilna omrežja imajo precej ranljivosti, ki omogočajo prestrezanje spo- ročil, preusmerjanje klicev ali kar krajo številk (SIM swapping). Protokol SS7, ki poganja mobil- na omrežja širom sveta, je prego- vorno luknjičav. To ne pomeni, da je MFA za- nič. Alex Weinert, ki v Microsoftu vodi enoto rešitev za varovanje osebnih podatkov, pojasnjuje, da uporaba MFA prepreči 99,9 od- stotka avtomatiziranih napa- dov na osebne identitete. A ven- darle odsvetuje MFA, kjer dru- gi ključ dobimo prek esemesa ali s telefonskim klicem. Namesto tega priporoča aplikacije (Google Authenticator, Microsoft Authen- ticator itd.) ali strojne rešitve, de- nimo USB-naprave s šifrirnimi ključi. Slovenske banke pa medtem še vedno zelo rade uporabljajo ese- mese. Abanka je letos celo uvedla omejitev, da so primarna gesla ob- vezno šestmestna zgolj s ciframi (kar je absolutno nevarno), spre- mlja pa jih MFA – prek esemesov. Tudi druge banke podpirajo prija- vo z esemesi, denimo Sberbank. Še več, celo SI-PASS za avten- tikacijo pri poslovanju z državo omogoča navezavo mobilne šte- vilke in njeno uporabo kot izključ- nega identifikatorja (smsPASS). U Microsoft odsvetuje uporabo esemesov in klicev kot večstopenjsko avtentikacijo O Googlova aplikacija Keep je uporabnike začela obveščati, da bo od februarja 2021 na vo- ljo le prek običajnega spletnega naslova keep.google.com. Priljubljena aplikacija za be- leženje priročnih zapiskov je si- cer že od vsega začetka na voljo kot aplikacija na mobilnih na- pravah, kot spletna aplikacija in kot posebna aplikacija Chro- me. V praksi je zadnje videti kot običajna aplikacija za Win- dows, ki se požene iz menija Start. Keep se v tem načinu ob- naša kot enakovreden program Windows, vključno s tem, da so vpisani podatki na voljo tudi lo- kalno, ko računalnik nima do- stopa do spleta. Google podporo aplikacijam za Chrome postopoma ukinja, zato bo tudi Keep od februar- ja na voljo le kot običajen »sple- tni naslov« in seveda kot mobil- na aplikacija. Te bodo podatke še vedno hranile tudi, ko dosto- pa do spleta ne bo, medtem ko se bomo v Windows morali za- dovoljiti z bližnjico v brskalni- ku (ali na namizju). Tudi videz Keepa bo zaradi spletne obli- ke malce drugačen, vendar bo funkcionalnost v veliki meri ostala enaka. Aplikacije Chrome so torej še en Googlov eksperiment, ki je bil po nekaj letih ukinjen. Tež- ko bi rekli, da ga bomo pogre- šali. S koronaaplikacijami za slede- nje stikom je križ, saj že v opti- malnem delovanju od njih priča- kujemo preveč. Situacijo pa lah- ko dodobra zapletejo hrošči, ka- kršnega so imeli v angleški apli- kaciji. Zaradi napake so uporab- niki opozorilo o tveganem stiku in potrebni samoizolaciji dobili šele po 40 minutah stika name- sto po 15. Zaradi tega je pri več tisoč ljudeh izostalo. Zato tudi ni presenetljivo, da je aplikacija v Angliji in Walesu k samoizolaciji pozvala bistveno manj ljudi kakor na Škotskem, kjer upo- rabljajo drugo. Sr- čika problema je napačen algoritem. Britanski NHS kot mejo za tvegani stik označuje 15 minut na razdalji manj kot dva metra od oku- ženega človeka, kar je upoštevala tudi aplikacija. Potem so dobili genialno ide- jo, da bi dodali še merilo za ku- žnost. Ob izbruhu simptomov so ljudje bolj kužni kot prej, zato so uvedli ponderje. Najbolj ku- žni so imeli ponder 1,0, ostali pa sorazmerno manj. A hkrati bi bili morali skrajšati tudi trajanje sti- ka, in sicer na tri minute za pon- der 1,0 , da bi bil pri najnižjem ponderju 0,2 ta še vedno 15 mi- nut. Tega pa niso storili, zato je aplikacija zaradi ponderjev tve- ganost ocenjevala kot premajh- no. Luknjo so popravili v novi raz- ličici. NHS zatrjuje, da je britan- ska aplikacija izvrstna, saj da edina uporablja novo tehnolo- gijo iz Googla in Appla, s katero lahko natančneje oceni razdaljo med uporabnikoma. Prav tako so v novi različici poenostavili obve- ščanje. Zdaj ni več informacij o tveganih stikih z večjo ali manjšo verjetnostjo okužbe, temveč apli- kacija zgolj napoti v samoizolaci- jo, kadar je to potrebno. U Google ukinja podporo spletnim aplikacijami na namizju U Angleška korona­ aplikacija zaradi hrošča ni delovala pravilno 12 december 2020 VKLOP NOWWWOU Napredne spletne aplikacije Progressive Web Apps (PWA) oziroma napredne spletne aplikacije so pro- gramski izdelki, ki združujejo najboljše iz obeh svetov. To so spletne stra- ni z vsemi priboljški spleta ter s priročnostjo aplikacij. Popolnoma neodvi- sne od zagonske platforme ter preproste za nadgrajevanje. Z eno besedo – so prihodnost. T Down For Everyone Or Just Me Spletna stran dolgega imena je odlično orodje, ko zataji priljubljeno spletišče. Če je obiskani portal neod- ziven, lahko z Down For Everyone Or Just Me preverimo, ali do njega ne more dostopati nihče ali pa se le nas drži smola. downforeveryoneorjustme.com T Ninite Spletno stran Ninite obiščemo, ko zaganjamo nov, povsem deviški ra- čunalnik. Med njeno izbiro pokljuka- mo pripomočke, ki bi jih na svežem sistemu imeli, nakar nam spletišče pripravi eno samo, po lastnem okusu krojeno namestitveno datoteko. ninite.com T Expo Pompei Sodobni turizem se bo očitno v veli- ki meri naslanjal na splet. Da že živi- mo v drugačnih časih, dokazuje tudi pariška razstava o Pompejih, rim- skem mestu, ki ga je leta 79 pokopal ognjenik Vezuv. Da si razstavo ogle- damo, nam ni treba odpotovati do francoskega glavnega mesta, am- pak je dovolj obisk spletišča, ki nam s 360-stopinjskimi posnetki razkri- je, kako je mesto v resnici bilo vide- ti. Posnetke je s spletne strani mogo- če prenesti in si jih ogledati na na- pravi, ki omogoča prikaz v navidezni resničnosti. www.grandpalais.fr/en/node/51193 T CleanPNG CleanPNG je spletna stran z enim in zelo preprostim poslanstvom – po- nuja več kot milijon sličic visoke ka- kovosti brez ozadja. Grafični materi- al je brezplačno na voljo sleherniku, ki ga zlahka uporabi pri izdelavi bro- šur, letakov, reklamnih pasic, spletnih strani in drugih izdelkih s potrebo po slikovni olepšavi. www.cleanpng.com T PeriodicTable Spletni periodni sistem elementov vse odkrite kemijske snovi predstavi tako, da s klikom na izbranca dosto- pamo do več informacij o njem. Tako izvemo imena znanstvenikov, pove- zanih z elementom, spoznamo pro- cese, v katerih se pojavlja in upora- blja, ter si lahko ogledamo grafični prikaz njegovega delovanja. periodictable.com T Institute of Physics Še več znanosti ponuja naslednja predstavljena spletna stran. Inte- resenti bodo na njej našli sodobno kvantno mehaniko, biomehaniko in astronomijo ter seveda klasično fi- ziko. Spletišče je polno kakovostne vsebine, ki je bodo veseli predvsem znalci. Laikom je namenjen razdelek Explore physics, kjer so zbrani video posnetki domačih preizkusov, raz- lage tehnologije vsakodnevnega ži- vljenja in druge sleherniku zanimive stvari povezane s fiziko in z znano- stjo v splošnem. www.iop.org T Levi‘s Življenje se je prilagodilo novim raz- meram in se preselilo na splet. Sledi- li so mu seveda trgovci najrazličnej- ših stvari. Prvi med njimi, ki so se po- mena spleta zavedali že pred letom 2020, so bili proizvajalci oziroma prodajalci oblačil. Levi's s prenovlje- no spletno trgovino ponuja oblači- la za moške, ženske in otroke. Tokrat ne nagovarja le ljubiteljev kavbojk, ampak tudi okoljevarstvenike, ki se radi oblačijo lepo in mladostno, ter Slovence. Tudi na sončni strani Alp si lahko privoščimo nakup ameriške ja- kne iz plastičnih zamaškov kar iz do- mačega naslanjača. www.levi.com T Playstation Store Sony je z novo igralno konzolo spla- vil tudi prenovljeno spletno trgovino, na kateri najdemo vse novosti iz sve- ta PS4, PS5 in PS VR. Igre lahko s po- vezavo na obstoječi uporabniški ra- čun tudi kupimo in jih pretočimo na registrirano igralno napravo. Na ža- lost manjkajo naslovi za prejšnje ja- ponske konzole, ki so dosegljivi le, če digitalno trgovino obiščemo z odpi- sano napravo. store.playstation.com T PUBG Lore Med bolj priljubljenimi igra- mi zadnjega časa je zagotovo PlayerUnknown's BattleGrounds, ki je ustoličila žanr množičnega sple- tnega igranja Battle Royale, kjer se spopade množica igralcev in na koncu zmaga le eden – tisti, ki za- dnji stoji in diha. Kakorkoli že, liki v igri imajo zanimive zgodbe, zato jim spletišče PUBG Lore nameni precej- šnjo pozornost. Na strani za starej- še od 18 let najdemo še informacije o predmetih iz igre, druge zanimivo- sti in celo namige o naslednjih pod- vigih razvijalca. lore.pubg.com T How Long To Beat Pred nakupom video igre običaj- no pogledamo, kako je videti v akci- ji, preverimo ceno in seveda komen- tarje drugih igralcev. Prevečkrat po- zabimo na stvar, ki je ob hitrem tem- pu življenja še kako pomembna, na igralni čas. Spletna stran How Long To Beat nam razkrije, koliko časa bomo potrebovali za dokončanje po- sameznega naslova. howlongtobeat.com 5G iz visokoletečih dronov Dve britanski podjetji sta predstavili načrte za oddajanje omrežja 5G prek sa- modejnih letalnikov (dronov), ki bi leteli v stratosferi – torej več kot deset kilo- metrov visoko. Podjetji Stratospheric Platforms in Cambridge Consultants ocenjujeta, da bi za pokrivanje ozemlja Velike Britanije potrebovali okoli 60 dronov. Ti bi za gorivo upo- rabljali vodik in bi v zraku lahko ostali po devet dni. Podjetji podpira tudi nemški Deutsche Telekom, ki računa, da bi sistem leta 2024 preizkusili na Bavarskem. Google ima podoben projekt, imenovan Project Loon, le da gre tam za ba- lone, ki letijo na višini 20 kilometrov, za energijo pa uporabljajo sončne celice. Uporabljajo ga že v Keniji, kjer s 35 baloni pokrivajo 50.000 kvadratnih kilome- trov, torej za dve Sloveniji in pol. T Appscope Prva spletna stran, ki jo predstavlja- mo v okviru naprednih spletnih apli- kacij, je katalog najnovejših in naj- naprednejših aplikacij, ki so dosto- pne na objavljenih spletnih naslovih. Vsi programski izdelki so dostopni z gumbom Launch App neposredno iz iskalnika. Appscope nas po priti- sku nanj odpelje na ustrezno spleti- šče, kjer brez potrebe po nameščanju česarkoli že čaka na delo pripravlje- na aplikacija. Appscope reši najve- čji problem naprednih spletnih apli- kacij, ki so sicer lahko nadgradljive in odprte, a je med njimi toliko težje najti kakovostne izdelke. appsco.pe T The Washington Post Mobilne obiskovalce je z napredno spletno aplikacijo med prvimi začel razvajati ameriški časnik v lasti naj- bogatejšega Zemljana Jeffa Bezosa. The Washington Post se je osredoto- čil na hitrost nalaganja in dostop do vsebine brez internetne povezave. Mobilni obiskovalci se od splavitve napredne spletne aplikacije precej pogosteje vračajo na spodnji sple- tni naslov. www.washingtonpost.com T Pinterest Družabno omrežje za deljenje slik, animacij in video posnetkov Pin- terest je na idejo o napredni sple- tni aplikaciji prišlo, ko je videlo, da le en odstotek mobilnih obiskoval- cev poseže po aplikaciji, medtem ko se drugi zadovoljijo z uporabo sple- tne strani. Razvili so spletno aplika- cijo, ki mobilne obiskovalce samo- dejno pričaka na spodnjem spletnem naslovu. V primerjavi s programom za naprave iOS (56 MB) in Android (10 MB) PWA zasede le 150 KB pro- stora in je na voljo brez namestitve. Vseeno predstavlja neprimerno bolj- šo izkušnjo od klasične spletne stra- ni. Pinterest je z napredno spletno aplikacijo za 40 odstotkov podaljšal čas, ki ga mobilni obiskovalci name- nijo spletišču, obenem pa za slabo polovico povečal prihodke od ogla- ševanja. www.pinterest.com T Twitter Zgledu Pinteresta uspešno sledi tudi priljubljeno družabno omrežje Twi- tter, ki mobilnim obiskovalcem na osrednjem spletnem naslovu ponudi napredno spletno aplikacijo Twitter Lite (600 KB). Ta ponuja primerljivo izkušnjo kot uradna mobilna aplika- cija, vključno z bližnjico na domačem zaslonu, obvestili in načinom delova- nja brez povezave. twitter.com T Yummly Taboru naprednih spletnih aplika- cij se je učinkovito pridružila tudi zelo priljubljena kuharska aplikaci- ja z naprav Android in iOS. Yummly poleg mobilne izkušnje brez potrebe po nameščanju dodatnega progra- mja obiskovalcu spletne strani s tele- fonom ali tablico ponuja osebno kro- jene recepte, video napotke in pame- tni nakupovalni seznam. Vse našte- to in še več tudi brez povezanosti z internetom. www.yummly.com T Sudoku Za konec pregleda še nekaj – z na- prednimi spletnimi aplikacijami se lahko tudi zabavamo. Na spodnjem naslovu nas čaka preprosta, a popol- na igra – Sudoku. sudoku.jull.dev december 2020 13 YOUTUBE VKLOP T Kocka na kocko … robotska roka! Ja, se zavedamo. Jutri boste odpovedali naročnino, ker na vsem svetu ni dovolj dolge palice, s katero bi se resna računalniška revija smela dotakniti legokock. Naj vas pomirimo in ozavestimo. Ker nihče ne ve, koliko časa bomo letošnjo zimo prisiljeni preživeti med štirimi stenami, gre po novem za povsem usodna in življenjsko pomembna znanja. _ JANGBRiCKS Sledilcev: 1,25 milijona Jang je kariero začel osredotočen na program Bionicle, danes pa ustvarja ka- nal, ki poleg uradnega še najbolj celovito zaobjema filozofijo plastičnih kock. Njegovi videi so umirjeni, vsebinsko in vizualno nadvse profesionalni, zara- di česar lahko k ogledu brez skrbi pripustimo tudi otroke. Posnetki obsegajo vse od novosti pa do razkrivanja naprednih tehnik na primeru lastnega lego mesta v velikosti sobe. www.youtube.com/c/JANGBRiCKS _ JAYSTEPHER Sledilcev: 142 tisoč Če ste v plastični gradnji bolj začetnik in so brezobzirno dosledni »tutoriali« tisto, kar najbolj potrebujete, potem je to kanal za vas. Kako iz nabora obi- čajnih kock zgraditi kose našega življenja, pa čeprav jih pri Legu (še) niso predvideli? Kako narediti steklena drsna vrata, raznovrstno rastlinje, prepri- čljivo kuhinjo, bazen s toboganom? www.youtube.com/c/jaystepher _ ArtiFex Creation Sledilcev: 772 tisoč Ključna prednost Artifex so t. i. stop motion videi, kjer lahko po korakih spre- mljamo sestavljanje projektov. Ne le uradnih, torej tistih, za katere skupaj s škatlo prejmemo načrte, pač pa tudi številne domiselne kreacije njihove eki- pe. Za nameček tu in tam zložijo dobro zgodbo in jo povežejo v kratke ani- mirane filme. www.youtube.com/artifexcreation _ JK Brickworks Sledilcev: 592 tisoč Tudi v tem primeru gre za kanal, za katerim stoji posameznik. Pravzaprav dejaven posameznik z nekoliko umetniške žilice in s poglobljenim poznava- njem mehanike in robotike, kombinacija pa se zrcali v njegovih zares unika- tnih projektih. Eden redkih kanalov, kjer je poskrbljeno tudi za sproščen in humoren način podajanja vsebin. www.youtube.com/c/JKBrickworksVideo _ Akiyuki Brick Channel Sledilcev: 235 tisoč In potem ste se lepega popoldneva odločili, da boste zgradili šestosno robot- sko roko. Ali pa delujoč Wanklov motor. Ah, ne, raje stroj, ki sortira žogice po velikosti. Odlični zbir znanja za tiste, ki iz kock izdelujejo mehanične elemen- te, predvsem pa kanal s prikazi skrajnih meja možnosti, ki jih ponuja nordij- ska igrača. www.youtube.com/user/akiyuky _ LEGO Sledilcev: 10,5 milijona Na koncu pa seveda še uradni kanal. Nič naj vas ne bo sram, če ste v po- znih srednjih letih in se boste zadržali pol dneva. Vsak drugi dan. Dih jema- joči modeli in makete, zanimiva predavanja pa seveda gigantske diorame, ustvarjene iz tisoče kock. Ob vsem tem pa tudi kanal, kjer se lahko prikladno seznanite, kaj v bodoče pripravljajo v podjetju. www.youtube.com/user/LEGO IZVIDNICA7 14 december 2020 IZVIDNICA 2220 Malce drugačen OLED Vse današnje televizorje lahko pritrdimo tudi neposredno na zid, brez stojala. Nekateri pa so temu prav posebej prilagojeni in stojala sploh ne premorejo. Najširša obzorja Samsungov igralni monitor Oddyssey v oči pade že zaradi svoje pojavnosti – 49 palcev diagonale pri razmerju stranic 32:9, igralcu pokrije res velik del vidnega/igralnega kota. 15 Apple MacBook Air (M1) Prvi Applov računalnik z vgrajenim lastnim procesorjem arhitekture ARM se izkaže kot vrhunska prenosna naprava. Baterija zdrži okoli 20 ur, hitrost pa je primerljiva z namiznimi računalniki Windows. december 2020 15 IZVIDNICA 7 pplov prehod predsta- vlja enega večjih pre- mikov v računalništvu zadnjih let. Že ob napovedi so obljubljali, da bodo ti procesorji ponudili več zmogljivosti ob ena- ki in celo manjši porabi energije od aktualnih procesorjev x86, to- rej Intelovih in AMD. To razmer- je je sicer že dolgoletna prednost procesorjev ARM, zaradi česar so v množični rabi tako v telefonih kot drugih enostavnejših napra- vah (pametnih urah, televizor- jih itd.).  Intel se je pred leti sicer trudil tudi z varčnejšimi procesorji (v preteklosti smo srečali tudi kak telefon s takim procesorjem seri- je Atom), a se po porabi energije (bolje rečeno razmerju med po- rabo in zmogljivostjo) enostav- no niso mogli kosati s procesor- ji arhitekture ARM. Zaradi ve- čje porabe energije je izdatnej- še tudi segrevanje, kar je doda- tna omejitev pri uporabi v majh- nih napravah. Obstajajo tudi po- skusi v drugi smeri, torej proce- sorji ARM, ki naj bi bili zmoglji- vejši in nekako kos modelom x86 pri zahtevnih nalogah, denimo na strežnikih in v delovnih po- stajah. Ti so doslej imeli obratno težavo – premalo zmogljivosti in preslabo programsko podporo. Ravno ta podpora je v resnici tista največja ovira, zaradi katere doslej še nismo dočakali resnej- šega poskusa s procesorji ARM na osebnih računalnikih. Micro- soft se je tu že trudil in svoje ope- racijske sisteme prilagajal tej ar- hitekturi, tudi prenosnike s taki- mi procesorji (in prilagojenimi Okni) smo že srečali. A progra- mi, napisani za procesorje x86, pač zahtevajo večje prilagoditve, če jih želimo poganjati na pro- cesorjih z drugačno arhitekturo. Začarani krog ja tako sklenjen – premalo zanimanja razvijal- cev aplikacij, kar vodi v manjše zanimanje uporabnikov, to pa v manjše zanimanje proizvajalcev opreme. Think different! Apple je tu v zanimivem polo- žaju, saj imajo pri razvoju lastnih procesorjev ARM veliko izku- šenj. Hkrati imajo resno finanč- no zaledje, v rokah tesno drži- jo ekosistema MacOS na raču- nalnikih in iOS na telefonih (ter njegovo tablično izpeljanko iPa- dOS). Njihovi operacijski siste- mi naj bi imeli kar nekaj skupnih osnov (ne nazadnje vsi izvirajo iz Unixa), tako je preplet funkcio- nalnosti lažji – novi MacOS lah- ko poganja tudi aplikacije, nare- jene za iOS in iPadOS. Enostavno povedano, Apple lahko naredi lasten procesor (če- sar Microsoft ne more), priredi delovanje operacijskih sistemov (kar je Microsoft že storil), na njih pa ponudi goro aplikacij, ki že ob- stajajo za iOS. Zadnje je sicer že storil Google s sistemom Chro- meOS in z aplikacijami Android, a gre za zdaj še za razmeroma ni- šni poskus, s katerim se tudi Goo- gle ne ukvarja pretirano. Apple pa lahko ponudi pravo kombina- cijo strojne in programske opre- me, hkrati pa izkoristi svoj vpliv med programerji, ne nazadnje pa tudi med uporabniki. Deluje! Če sodimo po prvem vtisu, jim je to več kot uspelo. Preizkusili smo novi MacBook Air, izredno tanek prenosnik s 13,3-palčnim zaslonom, ki uporablja Applov procesor ARM za osebne raču- nalnike, imenovan preprosto M1. Ta ima osem jeder – kot pri telefonih so štiri hitra in štiri po- časnejša, varčnejša. Preizkušeni model je imel 8 GB pomnilnika, Novo poglavje Apple je letos z napovedanim prehodom s procesorjev arhitekture x86 na ARM dvignil ogromno prahu. Nekoliko presenetljivo smo tak prenosnik že dobili na preizkus – Applov novi MacBook Air. Jure Forstnerič A prenosnik s procesorjem ARM Prodaja: www.epl.si Cena: 1.189 EUR (8 GB pomnilnika, 256 GB SSD) X Vzdržljivost akumulatorja, zmoglji- vost, velikost in teža, kakovost iz- delave. Z Malo vmesnikov. APPLE MacBook Air 2020  Brez težav delujejo tudi manj zahtevne igre, nameščene preko Steam. Zahtevnejše delujejo, a pri bolj zadržanih grafičnih nastavitvah. 16 december 2020 IZVIDNICA7 na voljo bodo tudi sestave s 16 GB (vendar ne več), pogon SSD ponudi 256 GB prostora, omi- slimo si lahko tudi takega z 512 GB. Pomnilnik in grafična jedra so tesno integrirani v vezje, kate- rega del je tudi procesor (SoC). Prvi vtis je skrajno dolgoča- sen, to je pač Applov računalnik, tak kot vsi pred njim. Lep, tanek, eleganten, izredno kakovostno in natančno izdelan. Vendar iz- redno hiter ter odziven, tako pri delu s samim sistemom kot pri odpiranju in uporabi programov.  V uvodu smo omenili, da po- trebujejo novi procesorji progra- me, napisane posebej za njih. Applovi programi, ki so že name- ščeni, so seveda vsi taki. Na voljo so pisarniška zbirka (programi Pages, Numbers, Keynote), od- jemalec za pošto, brskalnik Sa- fari, tržnica App Store. Na spletu je na voljo tudi nekaj že pripra- vljenih programov drugih razvi- jalcev – denimo Chrome ali pro- gram za pretvorbo videa Han- dbrake. Najdejo se pa tudi pro- grami, ki jih ne moremo zagna- ti. To je bil v našem primeru Boot Camp, program, s katerim lah- ko ob MacOS namestimo tudi Microsoft Windows. Ob poskusu zagona pove, da ne deluje na ra- čunalnikih s procesorjem ARM, in nas napoti na spletno stran, kjer je to podrobneje opisano. Še kar logično. A ta primer je res redkost. Apple je namreč vgradil paket, imenovan Rosetta 2, ki preva- ja programe, napisane za proce- sorje x86. Deluje torej kot emu- lator, ki ukaze za procesorje x86 prevede v ukaze za procesorje ARM. Prevod se kaže kot kraj- ši zamik ob zagonu programa, ki redko traja več kot dvajset se- kund. A se program med »pre- vodom« v resnici hkrati že iz- vaja, zato v praksi tega ne opa- zimo. Če ne drugega, ima vsak novonameščeni program tudi kako potrditveno okno ali prija- vo, ki čaka uporabnika, Roset- ta 2 pa v ozadju nadaljuje delo. Tako namestimo programe, ki še niso pripravljeni na Applov pro- cesor M1, kar so v tem trenutku praktično vsi tisti, ki so sad zu- nanjih razvijalskih podjetij. Med odmevnejšimi sta Microsoftova zbirka Office in programi podje- tja Adobe – Photoshop, Illustra- tor, Premiere itd. Nič od tega za armovske mace še ni prirejeno, vendar bo po zagotovilih kmalu. Preizkusili smo kar nekaj pro- gramov in moramo priznati, da praktično nismo našli takega, ki ne bi deloval. Na spletu so sicer tudi zapisi o takih, a, kot rečeno, mi jih nismo srečali. Med dru- gimi smo preizkusili brskalnika Chrome (pri namestitvi lahko še vedno izberemo različico, name- njeno MacOS na Intelovih pro- cesorjih) in Firefox, Microsofto- vo pisarniško zbirko Office, igri- čarska Steam in Epic (vključno z igrami), program Handbrake za pretvorbo videa (tudi ta je v beta različici že na voljo za nove pro- cesorje). Še največ upočasnitev smo opazili pri igričarskem Epic La- uncherju, konkurenčni Steam je deloval občutno bolje. Delo- vale so tudi igre in prenosnik se kljub omenjenemu prevaja- nju (sodeč po preizkusih pobere okoli 20 odstotkov hitrosti) ob- nese občutno bolje, kot bi priča- kovali glede na uporabo integri- rane grafične »kartice«. Pri igrah smo namreč dosegali več slik na sekundo, kot smo vajeni pri In- telovih integriranih grafičnih  Ob prvem zagonu programa, narejenega za Applove računalnike z Intelovimi procesorji, se sproži namestitev prevajalnika Rosetta 2. s Občudovanja vredno je dejstvo, da je Apple te zmogljivosti vgradil v izredno tanek in tih prenosnik brez aktivnega hlajenja.  Boot camp seveda ne deluje, Oken ne bomo mogli namestiti. december 2020 17 IZVIDNICA 7 rešitvah. Grafično nezahtevne igre se odrežejo odlično. Preiz- kusili smo tudi Fortnite, ki de- luje, a zaradi Applovega spora z Epic Games ne tudi trenutno ak- tualna sezona (kar pomeni, da igre na Applovih napravah v pra- ksi ni). Grafično zahtevni, t. i. naslovi Triple A, so na MacOS si- cer bolj redki, a tudi ti bodo de- lovali – seveda pri nižjih ločljivo- stih in manj podrobnostih, a vse- eno presenetljivo dobro za pasiv- no hlajen ultratanek prenosnik. Pa je tudi hiter? Preizkusi zmogljivosti so pri Applovih napravah od nekdaj manj razširjeni kot na računalni- kih z Windows, težavna je sploh primerjava teh dveh sistemov. Zaradi drugačnih programskih zasnov je programov, ki bi poka- zali neko praktično uporabo, kot je PCMark na Windows, malo. Obstajajo seveda sintetični pre- izkusi hitrosti, a ti večinoma po- kažejo le golo računsko moč pro- cesorja, ne pa skupne hitrosti in odzivnosti sistema v celoti. Vseeno smo preizkusili tri take programe – GeekBench, pre- izkus upodabljanja/renderira- nja Cinebench (različica R23) in kodiranje videa iz 4K v Full- HD s programom Handbrake. Vsi rezultati so zbrani v grafiko- nih. Primerjali smo tako različi- ce, ki so na voljo za procesorje ARM, kot tiste za procesorje x86 v kombinaciji z Rosetta 2. Izka- že se, da je Applu s tem procesor- jem res uspelo. Pri preizkusih le enega jedra se Applov procesor mirno kosa z najboljšim, kar premoreta In- tel in AMD na področju nava- dnih namiznih procesorjev. Tad- va sicer pridobita prednost pri preizkusu z več jedri, a tudi tu se Apple odlično drži. V tabe- lo smo vključili nekoliko starej- ši šestjedrni Ryzen 5 1600, ki je bil do nedavnega zaradi odlič- nega razmerja med hitrostjo in ceno med najpopularnejšimi na- miznimi procesorji. Dodali smo mu še Ryzen 9 5950X, popolno- ma nov procesor najvišjega ra- zreda – v času pisanja bi zanj od- šteli 1.044 evrov. Preizkusili smo tudi, kakšna je razlika, če je pre- nosnik priklopljen na napaja- nje ali ne – tu je razlika pri pre- izkusu Cinebench največ 5 od- stotkov, kar je po našem mnenju zelo malo. In varčen! Občudovanja vredno je dej- stvo, da je Apple te zmogljivo- sti vgradil v izredno tanek in tih prenosnik brez aktivnega hla- jenja. Povrh vsega pa je to z na- skokom najvzdržljivejši preno- snik, kar smo jih kadarkoli ime- li na preizkusu. Ob navadnem delu, torej brskanju po spletu, nameščanju prej omenjenih pro- gramov, pisanju tega članka, v ozadju pa poslušanja glasbe z Youtuba, vse skupaj ob vkloplje- ni osvetlitvi tipkovnice in upora- bi brezžičnega vmesnika, ta pre- nosnik zdrži nekje od 20 do 24 ur uporabe. Torej tri delovne dni po osem ur. Mimogrede, verje- tno je odveč omeniti, da se pre- nosnik ob odprtju »prižge« tre- nutno. Kot da bi bil stalno vklo- pljen. Kot telefon, skratka. Preverili smo tudi vzdržljivost ob izvajanju zahtevnih progra- mov – zgoraj opisanih preizkusih zmogljivosti. Z njimi bi, prera- čunano, prenosnik zdržal nekje med 5 in 8 urami dela. Večina prenosnikov bi takega dela zdr- žala uro, mogoče uro in pol. Prek noči smo preizkusili tudi, koliko časa bi zdržal ob ogledu Youtu- be videa – zaslon smo nastavili na 50 odstotkov moči, prenosnik pa je prek brezžične povezave prikazoval celozaslonski video. Po devetih urah je pri tem pora- bil 50 odstotkov baterije – zmo- gel bi torej 18 ur take uporabe! Enostavno povedano, to je naj- boljši lahek prenosnik, kar smo jih kdaj preizkusili. Seveda mu, kot smo pri Applu vajeni, manj- kajo razširitveni vmesniki – na voljo sta le dva USB-C (s pod- poro Thunderbolt), prek kate- rih prenosnik tudi napajamo, in izhod 3,5 mm za slušalke. In se- veda nima ravno največjega di- skovnega pogona. Ampak raz- merje med hitrostjo delovanja, noro vzdržljivostjo akumulator- ja, izredno kakovostno izdela- vo, majhno težo in tankim ohiš- jem je izredno. Ob tem se nam tudi cena ne zdi pretirana – pri nas velja 1.189 evrov, kar je 100 evrov manj kot njegov predho- dnik z Intelovim vstopnim proce- sorjem i3 (ta je v tem trenutku v akciji).  Vzdržljivost akumulatorja Pisarniško delo 20 - 24 ur Ogled filma z brezžično povezavo 15 - 20 ur Zahtevno delo (obdelava videa, fotografij) 5 - 8 ur 0 500 1000 1500 2000 1639 1514 1074 869 Cinebench R23 eno jedro AMD Ryzen 9 5950X Apple M1 (ARM) Apple M1 (emulacija Rosetta 2) AMD Ryzen 5 1600 točkveč je bolje več je bolje več je bolje manj je bolje 0 1:20 2:40 4:00 5:20 6:40 8:00 2:55 6:09 6:47 7:28 Pretvorba videa - Handbrake (4K v FullHD)v AMD Ryzen 9 5950X Apple M1 (ARM) AMD Ryzen 5 1600 Apple M1 (emulacija Rosetta 2) min:s 0 50 100 150 200 250 205 179 115 103 Hitrost brskalnika - JetStream 2 Browser AMD Ryzen 9 5950X Apple M1 (ARM) Apple M1 (emulacija Rosetta 2) AMD Ryzen 5 1600 točk 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 28641 6656 5946 5640 Cinebench R23 več jeder AMD Ryzen 9 5950X Apple M1 (ARM) AMD Ryzen 5 1600 Apple M1 (emulacija Rosetta 2) točk s Enostavno povedano, to je najboljši lahek prenosnik, kar smo jih kdaj preizkusili. Apple M1 (ARM) Apple M1 (emulacija Rosetta 2) AMD Ryzen 5 1600 AMD Ryzen 9 5950X število jeder / niti 8/8 8/8 6/12 16/32 nazivna moč (TDP) 10 W 10 W 65 W 105 W pretvorba videa - Handbrake (4K v FullHD) 6:09 7:28 6:47 2:55 GeekBench 5 eno jedro 1687 1297 898 1633 GeekBench 5 več jeder 6870 5904 4896 16024 Cinebench R23 eno jedro 1514 1074 869 1639 Cinebench R23 več jeder 6656 5640 5946 28641 Hitrost brskalnika - JetStream 2 Browser 179 115 103 205 18 december 2020 IZVIDNICA7 generacij. In ker imajo oznako 4000G zase že procesorji Zen 2 za prenosnike, so Zeni 3 za na- mizne stroje preprosto Ryze- ni 5000. Velja tudi opozoriti, da ima posamezen model po novem zgolj eno inačico, namreč tisto s pripono X. Rahlo odvitim razli- čicam brez X je odklenkalo, ker so v podjetju ugotovili, da ima- jo potem težavo s prodajo draž- jih izvedenk. Osnovni takti gredo od 3.400 do 3.800 megahercev, zato pa se turbo frekvence na posa- meznem jedru že močno pribli- žujejo petim gigahercem in so jih z dobrim hlajenjem pri kakovost- nejših primerkih silicija zmožne tudi preseči. Vrhnji trije modeli sicer nosijo nazivno porabo 105 vatov oziroma 142-vatno mejo pri turbo navitju, medtem ko je 5600X varčnejši pri 65 W. Novin- ci so na startu namenjeni spregi z najnovejšimi matičnimi plošča- mi s čipovji X570 in B550. Kdor jih želi položiti v tiste s čipovji X470 ali B450, bo moral počaka- ti do prvih mesecev prihodnjega leta, ko predvidoma prispejo po- sodobitve biosov. Zaradi že po- znanega čipleta za komunikaci- jo tu ni omembe vrednih novos- ti. Tudi Ryzeni 5000 imajo dvaj- set stezic PCIe 4.0 za grafične kartice in shrambe podatkov ter so uradno certificirani za pom- nilnik DDR4-3200, seveda pa se dobro razumejo tudi z veliko hit- rejšim. Vsi Ryzeni 5000 so okoli pet- deset evrov dražji v primerjavi s prejšnjo generacijo. Spričo opi- sanih pospeškov gre še vedno za občutno boljše čipe, kot so Ry- zeni 3000, toda takšna cenovna akrobatika rahlo zaplete situaci- jo, posebno za kupce s tanjšo de- narnico. Končno prvaki Testirane primerke smo po- ložili v napravo z matično ploš- čo Asrock X570 Taichi, s 16 giga- bajti rama DDR4-3600, z grafič- no kartico Radeon RX 5700XT in s Samsungovim SSD 970 EVO Plus. Najbolj impozantna ugo- tovitev je ta, da v AMD res niso pretiravali, ko so ob najavi Ry- zenov 5000 oglaševali za peti- no večjo hitrost od starejših či- pov. Da so to dosegli zgolj in samo skozi miniaturne arhitek- turne izboljšave, je inženirski e kdo še spominja leta 2005? Kdor je želel ta- krat sestaviti spodo- ben domači računalnik, je pose- gel po procesorjih AMD Athlon 64, kajti Intelovi konkurenčni Pentiumi 4 so nemarno golta- li elektriko in se greli kot hudič. Toda iz nasprotne strani je sledi- la šolska lekcija v dolgoročnem načrtovanju: z letom 2006 so v Intelu najprej poslali Pentiume na smetišče zgodovine in star- tali z družino procesorjev Core, leto zatem so uvedli še strategi- jo »tik tak«, po kateri so izme- nično v eni generaciji zamenjali čipovno arhitekturo, v drugi pa proizvodni proces. S to doktri- no so AMD dobesedno povozili in ga pahnili v temne čase, kjer je dolgo moral pobirati drobti- ne, ki so padle z Intelove oblože- ne mize. A če so nas holivudski filmi česa naučili, se izplača čakati na junaške vrnitve. Medtem ko so se v Intelu samozadovoljno po- lenili, so v AMD premišljeno na- črtovali naskok nazaj v ospred- je. Za krmilo je stopila Lisa Su in okoli sebe zbrala skupino viso- kokakovostnih ter motiviranih strokovnjakov. Prve obrise tru- da smo lahko videli pred tremi leti ob nastopu prvih procesorjev Ryzen oziroma nove arhitekture Zen. Intel je skozi več kot deset- letje popolne prevlade vendar- le nabral tolikšno prednost, da je lov nanj trajal kar štiri generaci- je ryzenov. Šele danes, z arhitek- turo Zen 3, ki poganja linijo pro- cesorjev Ryzen 5000, si lahko v AMD naposled čestitajo in zatr- dijo, da so večnega tekmeca res posekali na vsej črti. Testirali smo štiri uvodne pri- merke družine: Ryzen 5 5600X, Ryzen 7 5800X, Ryzen 9 5900X in Ryzen 9 5950X. Večina jih bo obvezna postavka na nabavnih seznamih komponent v prihod- njem letu. Vrag je v podrobnostih Zen 3 je po Zenu, Zenu+ in Zenu 2 četrta inačica arhitektur- ne zasnove, na kateri so v AMD zastavili svojo vrnitev. Kar pa smo dognali šele zdaj, je dejstvo, da gre dejansko za njeno prvo korenito prevetritev. V podjetju so namreč razkrili, da jo je začr- talo drugo moštvo inženirjev, saj imajo v resnici dve razvojni ekipi za procesorje, ki se izmenjujeta, podobno kot je to za Intel veljalo z njihovo ameriško in izraelsko izpostavo. Spremembe v Zenu 3 na prvi pogled niso tako očitne, saj je edina hitro vidna novost poenostavljena razporeditev je- der. Teh je še vedno po osem na čiplet – gradnik silicija, iz katerih nato glede na konfiguracijo ses- tavijo čip. Toda kjer je bil v prejš- njih verzijah čiplet nadalje raz- deljen še na dva core complexa s po štirimi jedri, te delitve v Zenu 3 ni več. To pomeni, da ima vsa- ko jedro odslej na voljo ves pred- pomnilnik L3 v čipletu, to je 32 MB, medtem ko ga je imelo prej le polovico. Toda razlike so v resnici bis- tveno globlje, kajti druga razvoj- na ekipa je vzela v roke čisto vsak element procesorja in ga dodobra prevetrila. To pome- ni vse od izboljšav v inštrukci- jah do dinamike shranjevanja v pomnilnik in optimizacije veji- tev (branch prediction). Podrob- nosti so mnogo preveč tehnične, da bi se jih lotevali na tem mes- tu, pomemben pa je rezultat: za okoli petino večja hitrost na urin cikel v primerjavi z Zenom 2, ob hkratni nespremenjeni po- rabi energije. To je res navdušu- joč dosežek! Razlog, da so mora- li vse sile usmeriti v takšne fine izboljšave, je preprosto v tem, da tokrat niso mogli računati na po- moč proizvodnje. Čipleti z jedri so namreč še vedno napravljeni v istem TSMC 7-nanometrskem procesu (N7) kot prejšnja gene- racija. Povsem enak kot prej je tudi čiplet z vhodno-izhodnim vezjem, ki ga pripojijo tistim z jedri, da dobijo končni procesor. A kot bomo videli, je prečiščen- je vseh kotičkov v vezju poskrbe- lo tudi za rahel dvig turbo frek- venc. Pet gigahercev?! Vstopni Ryzen 5 5600X je šestjedrnik, sledijo osemjedr- ni Ryzen 7 5800X, dvanajstjedr- ni Ryzen 9 5900X in na vrhu naj- močnejši, šestnajstjedrni Ry- zen 9 5950X. Pozornejši bralci bodo takoj opazili, da so v AMD preskočili številko 4000. Tržni- ke je končno srečala pamet in so se odločili otresti nerodne- ga, dvoumnega poimenovan- ja, po katerem so nazivi prenos- niških čipov prehitevali oznake AMD Ryzen 5000 – rdeča prevlada Pet let po tem, ko so se podjetju AMD že vidno majala tla pod nogami, se neutrudni procesor- ski velikan z linijo Ryzen 5000 vrača tja, kjer je bil nazadnje pred desetle- tjem in pol: na prestol centralnih procesorjev. Jurij Kristan S Cena: 370 EUR X Odlično razmerje med hitrostjo in ceno. Z Majhno število jeder. RYZEN 5 5600X Cena: 550 EUR X Dobro zaokrožena zmogljivost. Z Nesorazmerno visoka cena. RYZEN 7 5800X Cena: 750 EUR X Brutalna hitrost. Z Cena. RYZEN 5 5900X Cena: 1.050 EUR X Brutalna hitrost. Z Cena. RYZEN 5 5950X december 2020 19 IZVIDNICA 7 dosežek, ki je v zgodovini mik- roprocesorjev posejan presneto na redko. Tehnična podrobnost, ki je skozi testiranje prišla na dan in je vredna omembe, je še tista, da je arhitektura Zen 3 res moč- no osredotočena na izboljšave v zmogljivosti na urin cikel, kaj- ti tu je doslej ležala še edina In- telova prednost, ki so jo želeli v AMD preseči. Hitrostni pribitki se zato rahlo manjšajo, bolj ko gremo proti 16 izrabljenim jed- rom – toda kljub temu je 5950X nesporni hitrostni prvak, ker zmore odlično prilagajati breme na jedrih zadani nalogi. Intelovi procesorji Core za namizne računalnike, kot sta i5-10600K in i9-10900K, eno- stavno nimajo več niše, kamor bi se še lahko zatekli. V nekate- rih igrah konkurenta še hodita vštric, toda drobni tisk izda, da imajo čipi modrega tabora za- radi slabšega načina proizvod- nje občutno večjo porabo in je zato potrebne tudi več pozor- nosti pri gradnji sistema (beri: hladilniku). Ryzeni tako zdaj tekmuje- jo predvsem sami s seboj. Zara- di podražitve serije 5000 so sta- rejše tritisočke še spodobna mož- nost za tiste, ki imajo luknjo v denarnici. Posebno to velja za Ryzen 5 3600, saj 5600X s svoji- mi 350 evri cene zgreši nižji tržni segment. Načelno pa vseeno pri- poročamo novince, ker so pre- prosto preveč mamljivi. Ryzen 5 5600X je prvak v razmerju med hitrostjo in ceno ter brez debate prva izbira za tiste, ki sestavlja- jo zmogljiv igričarski računalnik. Na zgornji strani sta oba Ryze- na 9 naravnost strašljivi pošasti za delovne postaje, če smo le pri- pravljeni »izpljuniti« 750 evrov oziroma dober tisočak. V najbolj čudni situaciji pa je trenutno Ry- zen 7 5800X. Čeprav gre zmogl- jivostno gledano za odličen pro- cesor, je s prek 500 evri cenov- no res nerodno postavljen. Naš nasvet je, da je smiselno počaka- ti, da se AMD strezni in njihovo ceno malo spusti.  AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 5 5600X jedra/niti 16/32 12/24 8/16 6/12 osnovna frekvenca (MHz) 3400 3700 3800 3700 najvišja frekvenca (MHz) 4900 4800 4700 4600 cena v času pisanja 1.044 EUR 744 EUR 548 EUR 368 EUR 0 100 200 300 400 500 600 700 673 665 654 641 565 554 545 529 504 489 489 463 448 401 390 364 355 Cinebench 20 eno jedro AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3100 AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 3200G Intel Core i3-8100 AMD Ryzen 5 1600 točk 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 11936 11502 11421 11413 9695 9544 8385 8201 7410 5515 4265 3DMark Time Spy Processor AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G točk 0 200 400 600 800 1000 1200 159 208 232 280 341 352 368 392 489 496 548 619 744 1044 Cena v času pisanja AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 5 3600X (primerjava) AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X (primerjava) AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 7 3800X (primerjava) AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT (primerjava) AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 9 5950X EUR 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 7665 7613 7456 7109 6810 6763 6634 6627 6130 5459 5092 PCMark 10 AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G točk 0 1:00 3:00 5:00 7:00 9:00 11:00 2:55 3:01 3:12 3:20 3:45 3:52 4:29 4:41 5:19 5:07 6:09 6:37 6:42 6:47 7:23 9:36 11:03 Handbrake 1.3.2 (pretvorba videa 4K v FullHD) AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 1600 AMD Ryzen 3 3100 Intel Core i3-8100 AMD Ryzen 3 3200G min:s 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 12199 9330 8420 5822 5817 5482 5433 4728 4502 3657 3447 2572 2497 2353 2329 1452 1444 Cinebench 20 vsa jedra AMD Ryzen 9 5950X AMD Ryzen 9 5900X AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 7 5800X AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 5600X AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 1600 AMD Ryzen 3 3100 AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3200G Intel Core i3-8100 točk 20 december 2020 IZVIDNICA7 elevizor je poseben del domače elektronike, saj ga običajno menjamo na vsakih pet, deset let. Prav tako so resni preboji v napredku relativ- no redki. Že res, da OLED, 4K in HDR pomenijo dobre skoke na- prej, a bo nekdo, ki ima doma spodoben sprejemnik FullHD, težko dobil dovolj motivacije, da bi šel v nakup. Zadnji res dovolj velik razlog za menjavo ne glede na starost ob- stoječega sprejemnika je bil prehod na tanke za- slone. In vendar – omeniti je treba še mini revolu- cijo televizorskih opera- cijskih sistemov. Nekaj, kar je bilo včasih zre- ducirano na prikaz gla- snosti, številke kana- la in špartanske nasta- vitve, je počasi prera- slo v kompleksno orod- je. Ko je Google na tele- vizorje spravil Android TV, je vse skupaj postalo še bolj zanimivo. Pred- vsem zato, ker so inter- netni ponudniki že imeli Andro- id aplikacije za svojo TV-ponud- bo na telefonih in tablicah. Te pa so lahko kar naenkrat (brez pre- več dodatnega dela) delovale tudi na televizorju. To je pome- nilo le en daljinski upravljalnik in »TV-škatlo« internetnega po- nudnika, ki je postala nepotreb- na. Resnično je šlo za konkretno poenostavitev uporabniške izku- šnje, ki pa s(m)o jo vsi, ki imamo »spodobne starejše televizorje« s slabimi procesorji in operacijski- mi sistemi, ki niso Android, lah- ko le od daleč opazovali. In prav to polje poskušajo za- polniti Google Chromecasti in njim podobne naprave. Starim televizijam dajo pamet in upo- rabniško izkušnjo približajo no- vejšim televizorjem. Google je s prvimi Chromecasti ubral svo- jo pot in se ločil od konkuren- ce s tem, da Chromecast ni imel vmesnika. Vsebino smo izbrali na svojem telefonu in jo »posla- li« na televizijo. Ni pa šlo za zr- caljenje, saj je Chromecast sam pognal Youtube video, na telefo- nu pa smo lahko počeli kaj dru- gega. Z zadnjo različico Chro- mecasta (z imenom with Google TV) pa smo prvič dobili uporab- niški vmesnik in daljinski upra- vljalnik. Vmesnik je nova različi- ca Android TV, ki ji je ime Goo- gle TV in teoretično podpira vse Android aplikacije. A očitno je dovolj različna od Android TV, ki ga najdemo vgrajenega v tele- vizorje, saj aplikacija ponudnika T2 na našem testu ni delovala, medtem ko Telemachov EON je. Prej kot slej bo delovala tudi od T2, a opozorilo ostaja. Če je vmesnik dobrodošla no- vost, pa je najzanimivejši dalji- nec. Ta ima nekaj gumbov, ki obljubljajo, da bi se dalo s te- levizor (če gledamo progra- me prek Androidnega »appa«) upravljati le z njim. Tako ima gumb za vklop in izklop, gum- ba za uravnavanje glasnosti in gumb za menjavo vho- da na televizorju. V praksi se sistem obnese odlično. Ob nastavitvi nas vpra- ša, katere znamke televi- zor imamo, in nas pelje čez nastavitve teh gum- bov. Na našem televizor- ju Sony LED je vse delova- lo brezhibno. Moramo pa omeniti, da smo Chromecast priklopili na vhod HDMI s pod- poro standarda CEC, ki omogoča skupno upravljanje naprav. Ima pa daljinec tudi lučko IR ter na- menske gube za Netflix, Youtube in Googlovega asistenta, tako da lahko tudi iščemo po vseh aplika- cijah. V angleščini, seveda. Televizijski program smo tako gledali v aplikaciji EON, Youtu- be v svoji, preizkusili pa smo še HBO GO, Amazon Prime in Plex. Vse je delovalo brez težav. Zani- mivo je še to, da so vse te aplika- cije v enem vmesniku in lahko delamo spiske za ogled ne glede na aplikacijo, v kateri bomo gle- dali. Tudi razdelek, ki nam pre- dlaga vsebine, je na voljo. Kako se to obnese, bo treba videti na dolgi rok, a že brez teh »napre- dnih« funkcij je sistem super. Na starem televizorju lahko tako z enim daljincem vključimo spre- jemnik, izberemo želeno aplika- cijo, gledamo vsebino in uravna- vamo glasnost. Novi Chromecast je tako tista pametna ška- tlica, ki smo jo uporab- niki starejših televizor- jev čakali že dalj časa. Za 70 EUR (malce več stane v kateri od sloven- skih trgovin) lahko spre- jemniku kupimo pa- met, ki jo imajo novej- ši televizorji vgrajeno. Ko ta strošek primerja- mo z nakupom novega televizorja, je 70 EUR smešna cena za veliko boljšo uporabniško iz- kušnjo. Seveda obstaja tudi konkurenca, a Goo- gle je Chromecast pripe- ljal že do pete različice, tako da nad njim očitno ne mi- slijo obupati. To pa je za kakšne anonimne škatlice težje reči.  Google Chromecast na steroidih Imamo starejši ali pa »starejši« televizor in smo očarani nad pametjo, ki jo novim modelom omogoča Android TV ... Rešitev? Najnovejši Google Chromecast, ki je hkrati tudi čisto pravi Android TV in še kaj. Anže Tomić T Prodaja: Google v tujini. Tudi v kateri od naših trgovin. Cena: 70 EUR X Super daljinec in vmesnik. Z Vse Android aplikacije še ne delu- jejo. GOOGLE Chromecast december 2020 21 IZVIDNICA 7 ustvarjanju v Photoshopu ali Au- tocadu – tu imamo na enem za- slonu več kot dovolj prostora za mnogo oken, od vseh tistih, ki pripadajo osnovnemu programu, do morebitnih dodatnih PDFjev in spletnega brskalnika. Monitor je po barvni pravilno- sti soliden, a je v prvi vrsti name- njen igram, torej hitremu odzivu in veliki hitrosti osveževanja. Če ga primerjamo z nedavno preiz- kušenimi modeli, bi prišel nekje na sredino po natančnosti barv, kar je seveda več kot dovolj do- bro, in po enakomernosti osve- tlitve. V uporabi je matrika VA, ki ponudi dobre kontraste in tudi dovolj dobre vi- dne kote. Ti so zaradi ukrivlje- nosti tako in tako ugodnejši, to- rej večino zaslona vedno gleda- mo dokaj naravnost. Ponudi do- volj visoko svetlost, dobrih 400 cd/m2, pri uporabi tehnologi- je HDR1000 pa do 1.000 cd/m2. Največja omejitev monitorja je seveda njegova cena, saj bo tre- ba zanj odšteti okoli 1.500 evrov. Iskreno povedano, to niti ni pre- tirano, saj bi za praktično ena- ke zmogljivosti, razdeljene med dva monitorja, torej dva igričar- ska 27-palčna monitorja, plačali približno enako. A vseeno gre tu za luksuz enotnega, širokega po- gleda.  oči pade že zaradi svo- je pojavnosti. Gre za im- presivno širok moni- tor – diagonala meri 49 palcev (123 centimetrov). To sicer ne poda prave slike, saj bi marsik- do ta podatek enostavno postavil v svet televizorjev, torej bi šlo za današnje razmere manjši doma- či televizor. Monitor postane re- sen posebnež šele, ko upošteva- mo razmerje stranic (kar 32 pro- ti 9) in ekstremno ukrivljenost. Televizorji in računalniški mo- nitorji imajo po navadi razmer- je 16 : 9. Široki monitorji gredo nekje do 21 : 9, to najdemo vse pogosteje tudi pri pametnih tele- fonih. Preizkušeni Odyssey je v praksi tako enak dvema 27-palč- nima monitorjema, postavlje- nima skupaj. Pri tem bi imela oba ločljivost 2560 × 1440 pik, Odyssey ima namreč ravno 5120 × 1440 pik. Ločljivost je dobro izbrana, saj pomeni gostoto 109 pik na palec, kar je dovolj udob- no, da ne potrebujemo program- ske povečave. Kot rečeno, je zelo opazna ukrivljenost, ki je zelo velika, 1000R, torej bi se moni- tor prilegel krogu s polmerom enega metra. Monitor zasede res veliko pro- stora na pisalni mizi, tako v širi- no (sam zaslon meri v širino sko- raj 1,2 metra, ohišje pa še nekaj centimetrov več) kot v globino (dobrih 40 cm). Pri tem ga se- veda ne moremo imeti prebli- zu, torej bo prišel v poštev le pri uporabnikih s prostornejšimi de- lovnimi prostori. Skupaj s stoja- lom tehta slabih 17 kilogramov. Stojalo svoje delo dovolj do- bro opravi, torej je dovolj trdno, omogoča tako dvig kot tudi na- gib (navzgor in navzdol) ter ro- tacijo vstran (levo in desno). Se- veda pa ne omogoča postavitve v pokončni (portre- tni) položaj. Zadaj je vhod za vgrajen napajalnik, na levi strani pa so še vhodi za video. Tu smo bili nekoli- ko razočarani, saj so na voljo le dva vme- snika DisplayPort (po standardu 1.4) in en vmesnik HDMI (2.0). Pri takem mo- nitorju bi si vsee- no želeli še kak vme- snik, da bi lahko naj priklopi- li več naprav in uporabljali na- čin slika v sliki ali slika ob sliki. Oboje je sicer podprto, torej za ogled dveh naprav hkrati, a bi si pri tem želeli še kak vmesnik več, denimo še dodaten HDMI. Vključuje še izhod za slušalke ter en izhod USB (ob enem vhodu). Monitor je namenjen zahtev- nim igralcem iger, kjer se načel- no odlično obnese, čeprav z ne- katerimi omejitvami. Prva bo naš računalnik, bolj konkretno njegova grafična kartica. Ločlji- vost, ki jo podpira monitor, je res visoka, ob tem pa so podprte hi- trosti osveževanja vse do res im- presivnih 240 Hz (podpira stan- darda FreeSync in G-Sync). A za polno podporo tega potre- bujemo grafično kartico s teh- nologijo DSC (Display Stream Compression), torej Nvidijino RTX serije 20 (ali povsem nove serije 30) ali kartico AMD serije 5300. A to je le teorija, v praksi bo kombinacija visoke ločljivosti in hitrega osveževanja zahteva- la res huronsko močan računal- nik. Bolj verjetno bomo pri polni ločljivosti vezani na razmeroma malo slik na sekundo – pač odvi- sno od zmogljivosti računalnika. Naslednja omejitev pa so igre. Tako ultraširoko razmerje pod- pirajo le novejše igre, pa še to ne vse. Širok pogled se noro dobro izkaže v dirkalnih igrah (Assetto Corsa Competizione, Dirt Rally 2), preizkusili smo ga tudi dru- gje (Elite: Dangerous, Far Cry 5). A veliko iger enostavno ne podpira takega razmerja (in ga tudi nikoli ne bo). Tu se pač mo- ramo zadovoljiti s črnimi robovi na strani ali pa z raztegnjeno sli- ko, kar je še slabše). Pri navadnem pisarniškem delu pa tudi ostalih računalni- ških opravilih, denimo brskanju po spletu, se monitor dobro ob- nese, vendar le, če smo vajeni dela z več okni hkrati. Imeti na- mreč na takem zaslonu le eno okno, po možnosti čez ves za- slon, pomeni neprestano iska- nje elementov in premikanje gla- ve, česar res ne priporočamo. Res lahko čez ves zaslon raztegnemo Excelovo preglednico, a več bodo iz takega zaslona dobili ustvar- jalci. Denimo tisti, ki se ukvar- jajo z montažo zvoka, v manjši meri pa tudi videa. Ali pa pač ob Najširša obzorja Pred kratkim smo v Mo- nitorju preizkusili igričar- ske monitorje, z manj- šo zamudo pa smo do- bili posebneža, ki resno privlači poglede. Gre za Samsungov ultraširoki igričarski monitor Odys- sey G9, v katerega so sti- snili res ogromno tehno- logij. Jure Forstnerič V 0 1 2 3 4 5 igričarski monitor Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 1.500 EUR X Izredno široko razmerje, kakovost izdelave, ukrivljenost, hitrost osve- ževanja. Z Cena, omejeni vmesniki, prostor- ska potratnost. SAMSUNG Odyssey G9  Izmerjena barvna odstopanja 22 december 2020 IZVIDNICA7 upci Roborocka bodo za- res dobili zelo veliko na- pravo z bogato doda- tno opremo in naprednimi zmo- gljivostmi. Ko jo bomo prvič ak- tivirali, ji je priporočljivo pusti- ti, da prek vgrajenega sistema za snemanje LIDAR spozna celotno stanovanje ali nadstropje hiše in si naredi načrt. Ko je ta končan, lahko v intuitivni, sodobno obli- kovani in odzivni aplikaciji poi- menujemo posamezne prostore in definiramo področja, za kate- ra želimo, da se jih sesalnik izogi- ba. Nato mu lahko ukažemo, naj se odpelje čez celotno stanovanje do, na primer, otroških sob in jih posesa. Sesanje ne poteka po na- ključnih poteh, ampak najprej posesa robove, nato pa siste- matično prečka prostore. Če bo med delom naletel na neznan predmet, se bo ustavil in nas pozval, da ga poimenujemo. Če gre za copat ali otroško igra- čo, bo sesanje nadaljeval, v na- sprotnem primeru pa se bo ovi- ri izognil, da ne bi povzročil ško- de. Proizvajalec obljublja, da se sesalec prek umetne inteligence sčasoma nauči, katere predmete srečuje, in nas ne bo vsakič zno- va spraševal po nasvetu. Med nekajdnevnim preizku- som je navdušil z res odlično navi- gacijo po prostoru, ki jo je zmedlo le, če smo ugasnjenega prenesli na drug konec stanovanja. Sicer se je spretno gibal po prostorih, zmotilo ga ni niti premaknjeno pohištvo. Čeprav nas marketinški materiali prepričujejo, da zmore tla tudi pomiti, bi mi to raje poi- menovali mokro pometanje. Na spodnji del sesalca lahko namreč pritrdimo nastavek za tekočino in krpo, sesalec pa ves čas premika- nja tal ne bo le sesal, ampak tudi Robotski sesalci odraščajo Že naziv robotski sesalnik lahko komu dvigne obrvi. A če se imenuje Roborock S6 MaxV, kot bi bil zvezda akcijskega filma, je jasno, da gre za napravo pre- sežkov. Xiaomijev para- dni model kupcev ne išče med tistimi, ki jih zanima razmerje med ceno in ka- kovostjo, temveč meri na vse, ki želijo od sesalnika kar največ. David Vidmar brisal. A le z vodo, saj v poso- do naj ne bi dodajali nobenih či- stil ali drugih kemičnih sredstev. Sesalnik se zaradi svoje veli- kosti in višine utegne »ustrašiti«, ko ga bomo poslali sesati pod po- hištvo, dobro pa bo prepoznaval ali sesal trda tla ali talne obloge in način sesanja ustrezno prilagodil. Dobrodošlo je tudi, da lahko za vsak prostor posebej nastavimo ločeno jakost sesanja in brisanja. V primerjavi z najboljšimi mode- li konkurence in mnogo dražjimi napravami mu manjka le sposob- nost, da bi znal sam izpraznil po- sodo s prahom in smetmi. Glede na to, kako občutljiva operacija je to, se nam tako zdi celo bolje.  K robotski sesalnik Izdeluje: Xiaomi, global.roborock.com Prodaja: Mimovrste, Big Bang in Te- lekom Slovenije Cena: 600 EUR X Sistematično sesanje, odlična navi- gacija, avtonomija baterije. Z Velikost povzroča težave pri sesa- nju pod pohištvom, brisanje samo z vodo. XIAOMI Roborock S6 MaxV a začetek zapišimo tisto, kar smo že ob preizku- su 55-palčnega mode- la OLED55CX3. Gre za vrhunski televizor z zaslonom OLED, kar pomeni, da premore popolne črnine brez kakršnihkoli svetlih prelivov, slika pa je izredno kon- trastna. Resda bo natančen opa- zovalec opazil, da je bela bar- va malce prehladna (kar se da v nastavitvah tudi odpraviti) in da je svetilnost nekaterih modelov z zaslonom LCD lahko tudi pre- cej večja, toda v običajno osve- tljeni dnevni sobi so LG OLED lahko konkurenčni le – mode- li OLED drugih proizvajalcev (in teh ni veliko). Glede na to, da za- slone OLED proizvaja izključno le LG, so razlike v kakovosti sli- ke med njimi le v algoritmih gla- jenja manj kakovostnega signala in gladkosti predvajanja hitrih, športnih vsebin. Kot rečeno, več o tem v septembrski številki. Če se boste po informacije o modelih LG GX zapodili na in- ternet, boste najprej prebrali, da je razlika v primerjavi z modeli CX v zvočniškem sistemu. V re- snici je ta minimalna. Načelno so zvočniki malce močnejši in večkanalni (4.2 namesto 2.2), vendar v praksi tega ni- smo opazili. Zvok je si- cer čisto »televizijsko povprečen«, vendar bi ga za sicer tako vrhun- ski televizor vsekakor priporočili nadgraditi z zunanjim zvočniškim sistemom. Ključna razlika med serijo CX in GX je v resnici zunanja – v di- zajnu. Preizkušeni model GX ima namreč enakomerno debeli- no nekaj manj kot dva cm, CX pa je zgoraj skoraj »papirno« tanek, spodaj pa zaradi vgrajene elek- tronike in zvočnikov meri skoraj pet cm. Zaradi te enakomernosti se GX izredno lepo poda na ste- no; še več, ob nakupu televizorja sploh ne dobimo stojala, ampak je privzeto, da ga bomo namesti- li na steno. Nastavki za nosilce so celo nameščeni malce globlje v zadnji steni televizorja, zato bo lahko ob ustreznem nosilcu te- levizor postal prava pravcata zi- dna slika. Za tiste, ki ste vendarle tudi tehnično radovedni, naj povemo, Malce drugačen OLED Z V septembrski števil- ki Monitorja smo objavi- li večji preizkus letošnje generacije televizorjev in zelo pohvalili tudi model proizvajalca LG z zaslo- nom OLED. Modelu seri- je CX smo zdaj ob bok po- stavili še tistega iz serije GX. Razlik ni veliko. Matej Šmid da je televizor (tako kot že mo- del CX) oskrbljen s priključ- ki HDMI 2.1, ki podpirajo spre- menljivo osveževanje, kar bo pri- šlo prav ob nakupu novodob- nih igralnih konzol, da ima vgra- jen mikrofon, s katerim ga lahko (angleško) glasovno krmilimo tudi brez daljinca (model CX ima mikrofon le v daljincu), in da je priloženi daljinec s premičnim kazalcem še vedno nekaj najbolj- šega, kar v svetu daljincev obsta- ja. Tudi upravljanje je izredno in- tuitivno, le osebno bi si, zaradi večje izbire aplikacij, raje želeli konkurenčni Android TV. Če povzamemo – v zgornjem delu prav nemarno tanek model CX, če bi ga imeli na stojalu, ozi- roma model GX, če bi si raje omi- slili »zidno sliko«.  55-palčni televizor OLED Kdo: www.vamatrade.si Cena: 1.900 EUR X Odlična, pravzaprav popolna slika OLED, odličen daljinec. Enakomer- no tanek televizor, namenjen na- mestitvi na steno. Z Povprečni zvočniki. LG OLED55GX3 24 december 2020 VKLOP NA KRATKOU Varnost Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. Varnost je v računal- ništvu zelo pomembna, računalništvo pa je da- nes prisotno povsod, tudi tam, kjer ga niti ne vidimo več. Gesla, šifriranje, varne povezave, slede- nje napravam. Izbrali smo nekaj Okenskih aplikacij, ki so na var- nostnem področju med najbolj- šimi.  LastPass. Gesla za množico storitev, ki jih danes uporablja- mo, morajo biti močna (dolga, zapletena …) in med seboj raz- lična, pravijo vsi resni varnostni strokovnjaki. Nemogoča nalo- ga za človeške možgane, vendar idealna za specializirane pro- grame, kot je LastPass. Z upo- rabo tega programa, ki deluje v vseh mogočih operacijskih siste- mih in spletnih brskalnikih, si bo treba zapomniti le eno geslo, vsa druga bo hranil LastPass. Še več, pomagal nam bo generirati nova in jih seveda tudi samodejno vpi- soval v aplikacije, spletne strani in spletne storitve. LastPass je imel pred časom nekaj varnostnih težav, ki pa so jih uspešno odpravili. LastPass Kje: www.lastpass.com LastPassInstaller.exe Cena: Brezplačno.  Myki Password Manager & Authenticator. Bistvo zgo- raj omenjenega LastPassa je, da vsa gesla varno hrani v »obla- ku«. Kjer so, karkoli že vzame- mo, na voljo hekerjem, ki z is- kanjem varnostnih lukenj redno tekmujejo s ponudniki storitev. In včasih tudi zmagujejo (glej zgoraj omenjene varnostne teža- ve …). Če se ob omembi »obla- ka« in naših gesel počutimo Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Bojevnica • MonitorTV – Apple iPhone 12 Pro • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov!  Tor Browser. Ste ob branju zgornjega sestavka o Pro- tonVPN pomislili, da se boste na ta način skrili tudi pred držav- nimi organi pregona? Napaka. Ti lahko kljub VPN o nas (s so- dno odredbo) izvedo marsikaj. Veliko težje delo bodo imeli, če se boste s spletom povezali prek omrežja Tor, denimo z brskal- nikom Tor Browser. Gre za prilagojeno različico Firefoxa, ki in- ternetni dostop kanalizira prek množice šifriranih strežnikov Tor, zaradi česar je uporabnik, ob ustrezni previdnosti, na sple- tu skoraj stoodstotno anonimen. »Skoraj« pravimo zato, ker so je ameriškim organom pregona (FBI ob pomoči NSA) uspelo do neke mere infiltrirati v omrežje Tor, zato popolne anoni- mnosti ni več. Mimogrede, s TorBrowserjem lahko seveda dostopate tudi do temnega dela interneta (deep web), če vas to ravno veseli. In ne straši. Tor Browser Kje: www.torproject.org torbrowser-install-win64-10.0.2_en-US.exe Cena: Brezplačno. nelagodno, poskusimo z Myki Password Managerjem. Vsa ge- sla (in kreditne kartice ter dru- ge identitete) namreč hrani lo- kalno, na sami napravi (Win- dows, telefon …). Hkrati je tudi dvostopenjski avtentikator in tako konkurent Googlovemu Authenticatorju. In če »izgubite« računalnik ali telefon s shranjenimi gesli? Za vsak primer jih prek brskal- niških razširitev preslikajte na druge naprave. Myki Password Manager & Authenticator Kje: myki.com MYKI-latest.exe Cena: Brezplačno.  BoxCryptor. Ko smo že pri oblaku ... Saj ste že slišali za krilatico, da »oblak ne obsta- ja in da je to le računalnik ne- koga drugega«? Kako se torej počutite, ko v »oblak« shranju- jete dokumente in fotografije, ki so za vas osebni, do njih pa ima bržkone dostop tudi lastnik tega »drugega računalnika«? V december 2020 25 NA KRATKO VKLOP U Denimo Google, Dropbox, Box ali Amazon. Rešitev je v šifrira- nju vsebine, ki jo shranjujemo kjerkoli pa tudi v oblaku. To poč- ne BoxCryptor, odličen program, ki zna šifrirati lokalne datote- ke/imenike/diske pa tudi vsebi- no spletnih servisov, kot je deni- mo Google Drive. Karkoli bomo »spustili« vanj, bo šifrirano z al- goritmoma AES-256 in RSA in nedostopno vsakemu, ki ne bo imel nameščenega programa BoxCryptor z našimi prijavnimi podatki. Res pa je, da je brezplačno na voljo le šifriranje enega samega servisa oziroma imenika. BoxCryptor Kje: www.boxcryptor.com Boxcryptor_v2.41.1246_Setup.msi Cena: Brezplačno.  ProtonVPN. Kaj pa anoni- mnost na spletu? Vsi vemo, da popolnoma anonimni seveda ne moremo biti, navsezadnje ima vsaka naša naprava (računalnik, telefon) svojo številko IP, prek katere se jo da izslediti. Denimo tudi tako, da se ponudnik odlo- či določenim svetovnim regijam onemogočiti dostop do svojih vsebin. Netflix, ne nazadnje tudi nekateri ameriški spletni mediji, se tega za omejitev zoprnih Evro- pejcev obilno poslužujejo. Po- trebujemo torej tehnologijo, ki nas predstavi s številko IP, ki ni naša. ProtonVPN je eden najbolj- ših programov (storitev), ki to omogočajo in je v osnovnem pa- ketu brezplačen. Z njim se lahko »prestavimo« kamorkoli po sve- tu, predvsem pa se do neke mere pred njim skrijemo. ProtonVPN Kje: protonvpn.com ProtonVPN_win_v1.17.5.exe Cena: Brezplačno.  Prey. In če vam zlikovci vaš najljubši prenosnik kar ukra- dejo? Potem bo dobro imeti na njem nameščeno nekaj take- ga, kar na telefonih »sliši na« Find My iPhone in Find My Devi- ce. Prey je edini tokrat predsta- vljeni program, ki tudi v osnov- ni izvedbi ni zastonj, vendar bi ga marsikdo znal ceniti. Po na- mestitvi namreč omogoča slede- nje napravi/računalniku, vključ- no z zajemanjem fotografij oko- lice in okoliških omrežij Wi-fi, re- ševanje podatkov iz nje (ali nji- hovo varnostno brisanje) ter celo resno oddaljeno upravljanje. Pravzaprav vse to zna tudi v drugih operacijskih sistemih, ne le v Windows, kar pomeni, da je lahko tudi centralizirano orodje za nadzor vseh naprav (tudi tele- fonov) v – podjetjih. Prey Kje: preyproject.com prey-windows-1.9.6-x64.exe Cena: 5 USD mesečno. 26 december 2020 D MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc  POCO Launcher 2.0. Druga raz- ličica hišnega zaganjalnika priljublje- nih kitajskih telefonov Xiaomi med drugim ponuja pametni seznam apli- kacij, nočni način in podporo trkanju po zaslonu.  Lifeblood. Živa ozadja poživijo tudi najbolj dolgočasen telefon in nič ni bolj živega od krvnega obtoka ter potujočih trombocitov.  Bookmark Manager. Upravi- telj zaznamkov je skladišče vseh na spletu najdenih stvari, ki med drugim omogoča uporabo bližnjic na doma- čem zaslonu.  Quad9 Connect. Programska za- ščita telefona Quad9 zamenja dežurni strežnik DNS z mrežo svetovnih nado- mestkov, ki sleherno zahtevo obdajo z neprebojnimi šiframi.  Notice. Bralnik novic RSS ponu- ja zanimiv pristop, ki popolnoma od- pravi potrebo po obisku izvornih sple- tnih strani.  Task Air je aplikacija lepega vide- za, ki poskrbi za dežurni seznam opra- vil brez nujnega uporabniškega raču- na ali povezave z internetom.  Zenchat je zanimiva mešanica seznama opravil in aplikacije za ne- posredno sporočanje, ki jo žene eno samo pravilo, vsako sporočilo pa je lahko naloga.  ChooseToMeet. Preproste odlo- čitve s potegom prsta so nam z apli- kacijo ChooseToMeet na voljo tudi pri organizaciji dneva.  Wysa je pogovorni program, ki se z umetno inteligenco ter zaznavanjem čustev odzove na uporabnikovo raz- položenje in mu polepša dan.  Cisco Webex Teams for Intune. Komuniciranje na daljavo je na vseh področjih življenja iz dneva v dan bolj priljubljeno, na poslovnem je prava re- šitev Ciscova.                     #SelfCare. Preprosta ideja za od- klop v aplikaciji SelfCare vključuje na- videzno posteljo in vse stvari, ki nas pomirijo, preden se vrnemo v resnič- nost in se spet soočimo s stresom.  Remente. Programski življenj- ski učitelj Remente nas korak za kora- kom vodi do velikih sprememb v ve- denju in vsakodnevnih navadah ter razvadah.  FitGrid. Zmes telovadne aplikaci- je in družabnega omrežja ponuja do- datno motivacijo za gibanje v času, ko nam to najmanj diši.  Lonely Planet Pathfinders. Najnovejša aplikacija, ki vsaj za silo poteši turistične želje v koronačasih, je izdelek priljubljenega založnika vo- dnikov Lonely Planet.  Sky Weatherman. Sveža vre- menska aplikacija omogoča visoko stopnjo prilagajanja posamezniku, ki med drugim prikaže zadnje podatke po vnaprej določenem urniku.  The War of the Worlds. Voj- na svetov, ki jo poznamo iz filmov in knjig, se tokrat predstavlja v brez- plačnem interaktivnem romanu brez oglasov.  Pac-Man Geo. Najnovejši Pac- -Man se zgleduje po igri Pokemon Go in za svoje igrišče uporabi resnični svet, to je zemljevide izbrane lokacije.  Boom Slingers je zadnji poskus oživitve magije, nekdaj zelo priljublje- nih črvov iz igre Worms.  Illusion Connect. Zadnja izmed iger s tako imenovanimi gacha ele- menti, ki poskrbijo, da igralci troši- jo pravi denar za virtualne dobrine, je RPG-strategija Illusion Connect.  Package Inc. je zabavna simula- cija trenutno močno obremenjenega poklica – dostavne službe. december 2020 27 DNOVO NA ANDROIDU MOBILNO na največjih aplikacij, ki se na napravah z ope- racijskim sistemom An- droid ukvarja z učenjem progra- miranja, je SoloLearn . Gre za brezplačno programsko orod- je, ki gradivo glede na zahtev- nost deli v tri osnovne sklope, za začetnike, znalce in napredne uporabnike. SoloLearn ponuja učno snov s številnih področij, med katerimi ne manjkajo lek- cije programskih jezikov HTML, Java, CSS, Python, Kotlin, C++, C, C#, Swift, Ruby, SQL in dru- gih. Učenje je podobno kot v pra- vi šolski ustanovi, po razlagi se pišejo testi. Uspešno opravljeni izpiti so pogoj za napredovanje. Kar 18 programskih jezikov lahko usvojimo z učno aplikaci- jo Programming Hub . Na ti- soče programov omogoča učenje po lastni izbiri in s prilagojeno hitrostjo, delovanje brez poveza- ve pa zagotavlja neodvisnost od dostopa do interneta. Izpostaviti velja vgrajeni prevajalnik, cenov- no dostopno naročnino na pla- čljivi del storitve ter virtualno di- plomo, ki smo je deležni po sle- hernem opravljenem tečaju. Prilagodljivost je drugo ime za program Encode . Namenjen je začetnikom, ki bi radi postali dobri klepači kode v jezikih Java, Python in HTML. Uporabniki bodo brez potrebe po dodatnih virih z aplikacijo Encode čez čas sposobni popolnoma samostoj- nega pisanja naprednejših pro- gramov v omenjenih treh izbirah. CodeGym  je odlična apli- kacija z več kot 600 tečaji in s 1.200 nalogami, s katerimi de- jansko postanemo dober progra- mer. Učenje je prilagojeno uži- vanju po koščkih in je kot nalašč za koristno preživljanje časa na poti v službo. K učenju nas do- datno motivira z igrifikacijskim pristopom, ko se med izvaja- njem snovi počutimo kot igralec igre RPG. Na žalost so vse našte- te dobrote na voljo zgolj uporab- nikom, ki bi se radi naučili pro- gramiranja v Javi. Drugih jezikov CodeGym ne podpira. Še več igre med učenjem pro- gramiranja ponuja Programming Hero , ki prepriča s preprostim, z učinkovitim in vedno zanimi- vim pristopom. Program je name- njen različnim uporabnikom, naj- več pa bodo od njega odnesli za- četniki, ki jih bo naučil osnovnih konceptov, algoritmov, podatkov- nih struktur in podobno.  Več znaš, več veljaš Leto 2020 je čudno in vsi vemo, zakaj. Upamo na skorajšnjo rešitev zdravstvene krize in se pripravljamo na ekonomsko. Višek časa, ki nam ga podarja zapiranje države, zato izkoristimo za pridobivanje novih znanj. Več znaš, več veljaš, so nam nekdaj govorili starejši. Danes so precej cenjeni programerji. Pridružimo se jim ob pomoči uporabnih aplikacij s tržnice Google Play. Boris Šavc      E 28 december 2020 D MOBILNO NOVO NA IPHONU  Urbana. Aplikacija mestne občine Ljubljana Urbana po novem tudi na iOS podpira uporabo tehnologije NFC za brezstična plačila.  Calendar Z. Enostavna, a zmo- gljiva aplikacija za delo s koledarji, kjer poleg dogodkov lahko beležimo tudi opomine.  Timelines Time Tracking. Apli- kacija, s katero hitro in enostavno be- ležimo čas, ki ga porabimo pri različ- nih aktivnostih.  Deliveries. Program Deliveries je namenjen spremljanju stanja pošiljk – podpira različne storitve, med dru- gim tudi DHL.  Jumbo: Privacy + Security skr- bi za našo varnost in zasebnost na ce- lovit način, saj pregleda vse namešče- ne aplikacije in poda priporočila za višjo raven zasebnosti in varnosti.  Adobe Photoshop Sketch. Zmogljiva, a pregledana risarska apli- kacija enega večjih podjetij na tem področju – podpira tudi izvoz v Ilu- strator in Photoshop.  Pastel. Še ena koristna aplikacija za umetniške uporabnike, namenjena iskanju in beleženju različnih barvnih odtenkov za uporabo pri projektih.  Glitch Studio. Fotografska apli- kacija, ki v ospredje postavi futuristič- ne filtre. Na voljo so tudi za video.  Story Beat. Enostavni Story Beat nam omogoča, da v kratke videe in k fotografijam dodajamo glasbo, kra- tek posnetek pa objavimo na družab- nih omrežjih.  Wix. Zmogljiva spletna storitev Wix je namenjena enostavni izdela- vi spletnih strani, ponujajo pa tudi na- mensko aplikacijo za iOS.                      Ecosia je nemško podjetje z la- stnim spletnim iskalnikom, ki 80 od- stotkov svojega dobička uporabi za sajenje dreves po svetu, poudarjajo pa tudi zasebnost uporabnikov.  Hevy. Napredna aplikacija za na- črtovanje in beleženje vadbe, pred- vsem vadbe z utežmi.  NeuroNation. Prikupna aplikaci- ja z več kot 25 vajami za krepitev spo- mina in koncentracije.  GIFO. Enostavna aplikacija za iz- delavo kratkih animiranih sličic GIF, na katere lahko dodajamo tudi filtre, besedilo in smeške (emojije).  Marvel Strike Force. Spletna igra, v kateri se s svojo ekipo izbranih herojev in zlobnežev iz sveta Marvel spopademo z vesoljskimi napadalci.  Hungry Shark World. Nadalje- vanje igre Hungry Shark Evolution, kjer igramo v vlogi lačnega morskega psa – prek nalog lahko pridemo tudi do še večjih morskih psov.  Fruit Ninja 2. Nadaljevanje ene prvih večjih uspešnic na telefonih z zasloni, občutljivimi na dotik, med drugim prinese tudi boj ena na ena in različne načine igranja.  Roblox. Fleksiblilna platforma z nešteto virtualnimi svetovi, kjer lah- ko uporabniki ustvarjajo lastne igre ali pa se le igrajo v eni izmed neštetih že obstoječih igrah.  FIFA Football. Uradna igra no- gometne zveze FIFA, kjer lahko sesta- vimo ekipo v eni izmed znanih lig – od britanske Premier lige do nemške Bundeslige in drugih.  Harry Potter: Puzzles & Spe- lls. Enostavna, a nalezljiva ugankar- ska igra tipa »match-3«, torej v po- dobni maniri kot priljubljeni Candy Crush, seveda postavljena v svet Har- ryja Potterja. Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič december 2020 29 DNOVO NA IPHONU MOBILNO rogram z 12 naslovi sve- tovnega prvaka v šahu, ki ga je leta 1993 izde- lal nemški programer Stefan Me- yer-Kahlen, je tudi v svetu mobil- nih naprav z operacijskim siste- mom iOS zanesljiva izbira tako za začetnika kot (vele)mojstra. Shredder Chess  ima prila- godljivo težavnostno stopnjo, ki jo po želji nastavimo ročno ali pustimo, da jo program sčaso- ma »ustroji« glede na naše spo- sobnosti. Na najvišji nas Shred- der imenu primerno razcefra na koščke, medtem ko nas na nižjih pusti precej bolj človeško diha- ti. Za piljenje šahovskih vrlin je med drugim na voljo več kot ti- soč ugank. Šah je družabna zadeva, kar najbolje izkoristi aplikacija Chess –Play & Learn , ki nas poveže z s sorodnimi navdušen- ci nad kraljevsko igro. Gre za po- daljšano mobilno roko spletišča Chess.com, ki premore igralce iz praktično vseh kotičkov sve- ta. Brezplačna različica progra- ma zadostuje, medtem ko plačlji- va izkušnjo nadgradi z domisel- nimi izzivi, učnimi lekcijami in razlagami. Leta 1990 rojeni Norvežan Magnus Carlsen je pri 13 letih postal velemojster, devet let ka- sneje pa svetovni prvak, kar je še danes. Aplikacija Play Mag- nus  uporablja pogon, ki ga je Norvežan pomagal ustvariti sam. Kdor ga premaga, ima mo- žnost, da se na skrivni lokaci- ji v živo pomeri s svetovnim pr- vakom. Med boljšimi zmožnost- mi programa je nastavitev Ma- gnusovih let. Vendar, pozor, ker se je pri desetih prvič potegoval za vstop med mednarodne moj- stre šahovske igre, bo tudi mla- di Magnus vse prej kot mala ma- lica. Brezplačna šahovska ura sple- tišča Chess.com je nepogrešljiv pripomoček za nadobudne šahi- ste, ki igrajo pravo igro brez fi- zičnega merilnika časa. Prepro- sta aplikacija Chess Clock  je priročna in uporabna s številni- mi nastavitvami, ki omogočajo raznovrstne oblike igre. Danes, ko imajo otroci na vo- ljo nebroj možnosti za preganja- nje dolgčasa, je šah pri mlajših na nezavidljivem mestu. Da bi jih odvrnili od družabnih omre- žij, računalniških iger, video po- snetkov in drugih danes bolj pri- ljubljenih oblik zabave, se trudi program Chess for Kids . Ri- sani junaki otroke naučijo pravil in jim pomagajo izboljšati igro. Za to poskrbijo z ugankami, vi- deo razlago in otrokom prijazni- mi računalniškimi nasprotniki.  Damin gambit Odlična televizijska nadaljevanka na najbolj priljubljeni pretočni storitvi planeta je osrednji krivec za povečano zanimanje, ki ga je v zadnjem času deležna kraljevska igra šah. Kravžljanje možgančkov, ki se ga zlahka loti tako staro kot mlado, je najbolj prijetno v družbi naslednjih aplikacij za telefone iPhone in tablice iPad. Boris Šavc P      X FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILI Od korone do elektrike? 30 december 2020 december 2020 31 ELEKTRIČNI AVTOMOBILI FOKUS X erjetno ni industrije, ki je pandemično leto 2020 ne bi vrglo iz ustaljenih tirov, še posebej pa je in bo doga- janje občutila avtomobilska indu- strija. Ta je bila že poprej na pre- pihu zaradi izzivov tako tehno- loškega prehoda kot tudi spre- memb življenjskih navad, še pose- bej v (vele)mestih. Ni jih malo, ki menijo, da so si v zadnjih desetle- tjih avtomobili postali vedno bolj podobni, kar tudi pojasnjuje, da so njihove značke na prednjih po- krovih vse večje, saj jih le še tako lahko ločimo med sabo. Hkrati pa je sedanja avtomobilska industri- ja močno dobičkonosna in se tudi zato tako silovito upira kakršni- koli regulaciji. A vse (ne)dogaja- nje okoli epidemije je dalo avto- mobilistični industriji vedeti, da so potrebni konkretnejši koraki v prihodnost, če bodo kupcem ho- teli še naprej prodajati. Pandemija Večina proizvajalcev oseb- nih vozil je krizo močno občuti- la, prodaja se je močno zmanjša- la. A hkrati v obdobju krize lju- dje povečini posežejo po kako- vostnejših in naprednejših iz- delkih, ki so bolj prilagojeni pri- hodnjemu razvoju. V primeru avtomobilske industrije so to ele- ktrični avtomobili. Za to je ne- kaj razlogov. Po eni strani so ele- ktrična vozila končno pridobila vlogo naprednih vozil, hkrati pa se kriza najmanj pozna pri naj- premožnejših, ki si želijo najbolj- še tehnologije, torej električne. Mimogrede - poleg električ- nih avtomobilov je letos slavilo še eno prevozno sredstvo – kolesa vseh vrst. V velemestih – Parizu, Milanu in celo Londonu se odpi- ra vse več kolesarskih poti, ki da- jejo prednost lokalnemu prome- tu. Nedavno na Norveškem je ve- liko hude krvi povzročilo dejstvo, da zmanjkuje zimskih kolesarskih pnevmatik z izrazitim profilom… Ljudi zanima tudi - ekologija Izpusti toplogrednih plinov iz prometa se povečujejo po vsem svetu in tudi EU ter Sloveniji ni- sta izjemi. Ošabnost proizvajal- cev in hkratno zapiranje lukenj v zakonodaji (kot je prehod na nov, realnejši merilni cikel) sta povzročila manjši dvig relativ- ne povprečnih emisij CO2 v za- dnjih treh letih. Ta je lani znašala 122,4 g CO2/km, cilj za letos pa je 95 g CO2/km. In prav letos bi morala podjetja začeti plačevati resnejše kazni za preseganje iz- pustov, vse tja do 95 evrov za vsak g/km prekomernega izpu- ščenega CO2. Mimogrede, izpust 95 g CO2/km pomeni porabo 4,1 litra bencinskega oziroma 3,7 li- tra dizelskega goriva na 100 km. Prenekateri proizvajalec avto- mobilov je tako poskušal ujeti zadnji vlak za plačevanje manj- ših kazni. Koncern VW je tako pred letom ponudil omejeno se- rijo VW e-Up! in škod CITIGOe iV, ki je bila v hipu razprodana, tudi zaradi več kot ugodne cene. Renault se je odločil za najemni- ški model in omogočal najem vo- zil Zoe za najemnino 159 evrov/ mesec. Kakorkoli že, Evropska komisija je tudi letos popustila in dovolila, da se proizvajalci pove- žejo – tisti uspešnejši lahko svoje uspehe delijo z manj uspešnimi. Pri povezovanju se že vidijo nova zavezništva: FCA (Fiat Chrysler Automobiles) se povezuje s Te- slo, VW s svojim kitajskim par- tnerjem, podjetjem SAIC, Toyota je pod svoje okrilje vzela Mazdo, francoski Renault pa nemški po- nos – Daimler. Z naslednjim letom bo do- končno uveljavljen strožji stan- dard WLTP za izpuste, kar po- meni, da bi se avtomobili zaradi večjih izkazanih izpustov po- dražili. Hkrati se slovenska vla- da trudi močno omiliti ali ukini- ti zakon o davku na motorna vo- zila. Pri tem bi največ pridobi- li kupci največjih in najbolj one- snažujočih vozil, prav tako pa bi bili na boljšem uvozniki starejših vozil. Popravek bi bil odmik od ustaljene evropske prakse, kjer tudi z davki usmerjajo k nakupu na dolgi rok okoljsko vzdržnejših vozil. Tak primer je Francija, kjer bodo dodatno obdavčili večje in težje avtomobile, saj k emisijam kar polovico prispeva sama masa vozila. Prodajni podatki Če je lani delež električnih osebnih avtomobilov v EU (med novimi vozili) znašal dobre 3 odstotke (od tega so slabe 2/3 predstavljali povsem električni, ostalo pa priključni hibridi), pa je letos delež narasel na 7,5, pri čemer so priključni hibridi celo prehiteli baterijska vozila. Seve- da so bili prodajni podatki med vrhuncem pandemije porazni, a vseeno ne tako zelo kot za klasič- no gnane avtomobile. Do konca leta bodo tako električno gnana vozila predstavljala 0,6 odstotka vseh vozil v EU. Navkljub počasnem preboju, je uspešnost nekaterih modelov električnih vozil prebudila celo veliki in okorni Volkswagen. Bosta koronski leti tudi zaradi tega postali električno prelomni? Marko Kovač V 32 december 2020 FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILIX Med državami, ki so naj- bolj posvojile električno mobil- nost, je Norveška, kjer proda- ja električnih vozil še vedno ra- ste. V letu 2020 so med novimi osebnimi avtomobili električni predstavljali skoraj 70 odstotkov prodaje, pri čemer je razmerje 2 : 1 v korist popolnoma električ- nih pogonov. Skupni delež elek- tričnih avtomobilov v celotni flo- ti bo do konca leta morda celo presegel 16 odstotkov. Ob takem tempu bo Norveška elektrifici- rana v 20 letih, a ker bodo cene električnim avtom še bolj upa- dle, se verjetno obeta še hitrej- ši prehod. S tem ne mislimo, da bodo osebna vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem povsem izginila, temveč bodo postala ni- šna izbira, določeni modeli pa bodo iskani pri zbirateljih. Tudi v Sloveniji beležimo iz- jemno povečanje zanimanja za električna vozila (kar vključu- je priključne hibride in baterij- ska vozila). Delež med prodajni- mi vozili je dosegel 2,7 odstotka, kar je veliko v primerjavi z lan- skim odstotkom. Večino so pri- spevala »prava« baterijska vozi- la, njihov delež je 2,5 odstotka. Delež v skupni floti naj bi prile- zel do še vedno nezavidljivih 0,3 odstotka. Še vedno torej caplja- mo za evropskim povprečjem, čeravno se zaostanek zmanjšuje, kar je razveseljujoče, saj so se le- tos zmanjšale tudi spodbude na nakup električnih vozil – s prej- šnjih 7.500 evrov na 6.000 za ba- terijska vozila, kupci priključnih hibridov pa do subvencij niso več upravičeni. Ti so izpadli tudi zato, ker je analiza pokazala, da je večina kupcev kupovala av- tomobile višjih cenovnih razre- dov. Tudi zato so prodajni podat- ki za Slovenijo precej pohvalni, tudi v primerjavi z Nemčijo, kjer so skupno subvencijo dvignili na 9.000 evrov, še dodatno pa k na- kupu prispeva znižan DDV. Tam je letošnja prodaja električnih vozil seveda ponorela: z dobrih 3 odstotkov v letu 2019 do 9 od- stotkov v letu 2020, a zaradi po- znega starta bo delež električnih vozil na nemških cestah le pov- prečnih 0,6 odstotka. Re-ku-pe-ra-ci-ja Če so bili poprejšnja leta pro- izvajalci še očarani nad majhno količino energije, ki jo potrebu- jejo za pogon električnih štiri- kolesnikov, pa je letos v modi re- kuperacija. Ta seveda ni čudežni način za podaljševanje dome- ta – na razmeroma hriboviti ce- sti, ki jih v Sloveniji ni malo, zna to podaljšanje biti do 20 odstot- kov, sploh ob primerni vožnji, v mestih nekoliko manj, a dovolj, da iz akumulatorjev iztisnemo še za par km več. Rekuperacija preprosto pomeni, da avtomo- bil zavira (tudi) z električnim motorjem, pri čemer del kinetič- ne energije vozila nameni pol- njenju akumulatorjev in ga ne spreminja v toploto zavor. Letos je veliko pozornosti namenjeno december 2020 33 ELEKTRIČNI AVTOMOBILI FOKUS X nastavljanju stopenj rekuperaci- je. To je bilo v nekaterih avtomo- bilih mogoče že do zdaj, toda le- tos so se začele pojavljati samo- stojni nivoji, ki zaviranje prila- godijo razmeram na cesti. Verje- tno bo napredek šel v smer avto- matizacije in združevanja zavi- ralnega in rekuperacijskega sis- tema, kar bo omogočilo nadalj- nje maksimiranje energetske- ga izkupička. Čeprav ne gre za nov koncept, rekuperacijo ener- gije poznajo že električni vlaki, uporabljala pa se je tudi pri obi- čajno gnanih avtomobilih in to- vornjakih za polnjenje akumula- torjev, pa vsekakor ne smemo si- liti proizvajalcev k hitenju. Zavo- re so, četudi gre za star avtomo- bilski izum, vseeno eden izmed najbolj kritičnih krmilnih sklo- pov avtomobila. Kako smo prišli do sem? Zgodovina električnih avto- mobilov ime že dolgo brado, saj je bilo prvo takšno vozilo prav- zaprav izdelano in preizkušeno še pred uradnim patentiranjem avtomobila z motorjem z notra- njem izgorevanjem. Odgovori, zakaj je »zmagal« nemški benci- nar in ne francoski elegantni ele- ktričar, presegajo prostor na teh straneh. Vseeno bi glede na ve- liko zanimivega dogajanja v za- dnjih letih pričakovali bolj divje oblike novih vozil, a je stanje ne- kolikanj manj zanimivo. Na sre- čo so tudi izjeme, kot na primer Renault s svojo študijo morphoz, Citroen z amijem in morda še Te- sla s cybertruckom. Elektrifikacija avtomobilov pomeni precejšnje spremembe v sestavnih delih (računalničar- ji radi uporabimo besedno zve- zo strojna oprema). Glavno te- žavo predstavlja sicer masivna, a oblikovno nezahtevna baterija, ostali deli – na primer motor, kr- milnik, nadzorni računalnik – pa so manjši. Tu je Tesla dobro zao- rala ledino – baterijo je spravila v nekoliko odebeljeno avtomo- bilsko dno. To pomeni tako togo- stno ojačitev kabine kot tudi zni- žanje težišča – oboje je dobrodo- šla lastnost. Motor in krmilnik je smiselno namestiti v bližini koles in zmanjšati izgube, izpraznjeni prednji del pa izkoristiti kot učin- kovito deformacijsko cono v pri- meru morebitnih nesreč. Takšno ureditev podvozja so proizva- jalci uredili v platforme. Te so z majhnimi spremembami name- njene večjemu številu različnih modelov, kar omogoča malo se- stavnih delov in nadaljnje poce- nitve proizvodnje. V avtomobi- lizmu so platforme poznane že desetletja (kritiki pravijo, da je to tudi glavni razlog, da so si avto- mobili tako zelo podobni – le za- kaj bi plačevali številnim obliko- valcem, če lahko le en naredi več različic istega, sploh s sodobni- mi računalniškimi orodji in uka- zom resize). To pomanjkanje do- mišljije avtomobilskih proizva- jalcev pa je verjetno razlog, da so si še posebej podobne nove električne platforme. Ljubkoval- no tej platformi rečejo kar rolka (angl. skateboard) zaradi navide- zne podobnosti s pravimi rolka- mi. No, sicer to ni novost, večina avtomobilov do 60. ali 70. let je imela podobno podvozje. Če ste kdaj prenavljali katero od starej- ših vozil, npr. hrošča, potem ve- ste, da ste se lahko – če ste bili zelo pogumni – peljali na golem podvozju, ki ste mu nadeli le naj- nujnejše – motor, sedež, volan in pedala. Vse več proizvajalcev se torej pri snovanju in izdelavi električ- nih avtomobilov odloča za upo- rabo posebnih električnih plat- form. VW je svojo še precej novo MQB zamenjal za MEB, General Motors je svojo poimenoval Glo- bal EV Platform, Toyota pa Elec- tric New Generation Architectu- re e-TNGA oziroma z blagozvoč- no kratico e-TNGA. Renault je na novo razvil platformo CMF-EV, ki jo bo delil z Dacio, Nissanom in Mitsubishijem, Hyundai in Kia pa prav tako skupno platformo E-GMP. A zdi se, da bo vozila s klasič- nim pogonom pokopala elektro- nika, toda njihova lastna. Zgo- raj omenjene platforme za ele- ktrična vozila pomenijo, da je v vozilu manj premikajočih se de- lov (ni kompleksnih ventilskih mehanizmov v motorju, zaple- teni menjalniki so nadomeščeni s preprostim reduktorjem), kar pomeni manj in predvsem cenej- še vzdrževanje. Še huje pa je pri elektroniki. Filozofija izdelave avtomobila zadnjih par desetle- tij je bila, da so avtomobilske to- varne le vgrajevale že izgotovlje- ne in popolnoma delujoče dele poddobaviteljev. Ti so delova- li podobno in so dele nabavljali od svojih poddobaviteljev. Tako so se dobavne verige podaljšale, hkrati pa je lahko en posamezen del za vsa vozila oziroma tovar- ne dobavljala le peščica podpod- poddobaviteljev, kar je zaradi vr- hunske specializacije ohranjalo nizko ceno teh delov. Z vpeljavo  Delovanje rekuperacije. 34 december 2020 FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILIX elektronike v vse pore avtomo- bilske industrije pa je to pomeni- lo, da morajo poddobavitelji pri- praviti tudi ustrezno elektronsko komponento, ki bo skrbela za de- lovanje in sporočale podatke na- prej. Avtomobil se je torej spre- menil iz mehanske tvorbe v me- hatronične kolose z ustrezno po- globljeno komunikacijo med vse- mi temi deli in krmilniki oziroma kar računalniki. Ocenjujejo, da je v sodobnem klasičnem avtomo- bilu okoli petdeset mikrokrmil- nikov, ki morajo biti seveda po- vezani med seboj. A že omenjena racionalizaci- ja števila sestavnih delov pome- ni tudi, da je mogoče veliko več teh delov narediti v avtomobil- ski tovarni, s čimer se znižajo tudi zahteve za ustrezne raču- nalniške podsisteme, ob tem pa pocenijo proizvodnjo in jo nare- dijo še enostavnejšo. Verjetno bi tak avto potreboval le en glavni računalnik in nekaj mikrokrmil- nikov … Zdi se, da je prvo pod- jetje, ki je usvojilo lekcijo »manj je lepše« (in predvsem cenejše), prav Tesla, kar tudi pojasni te- žave klasičnih avtomobilskih to- varn, ki imajo proizvodnjo orga- nizirano po starih, a zdaj že ne- koliko zastarelih principih, pri tem, da bi se hitro prilagodi- le novim načinom proizvodnje. Na njihovo srečo Elon Musk ni ravno biser industrializacije, drugače bi Tesla verjetno pome- tla s konkurenco. Tržne novosti V času, ko to berete, bo Vol- kswagen dodobra zasedel trg s (pre)dolgo pričakovanim ID.3. Začetni odzivi so manj navdu- šeni, kot bi pričakovali. Avto je resda prostoren, a v primerjavi s konkurenco ni ravno varčen. Ne- kateri vihajo nos nad opremlje- nostjo z elektronskimi zasloni, ki avtomobile pelje bolj v svet Zvez- dnih stez in stran od Apollovega kokpita s številnimi stikali. V prvi polovici leta pa so Volkswagen pestile še težave s programsko opremo, tako da je ID.3 še do- datno zamudil. Še najbolj razve- seljuje kar pet zvezdic na novem zahtevnejšem testu varnosti. Naslednje leto se od VW pri- čakuje še nekolikanj večji meša- nec ID.4, leto za tem pa električ- na različica ikoničnega mikrobu- sa z imenom, v katerem je dobro skrit nemški humor ID.Buzz, ter nekoliko večji karavan s podob- no poetičnim imenom ID.Space Vizzion. Audi se pri elektrifikaciji v okviru koncerna VW drži nekoli- ko ob strani in v ogenj spušča le nekatere izbrane modele. Letos naj bi še pokazali e-tron GT, na- slednje leto pa Q4 e-tron. BMW je nedavno zamenjal vodstvo, četudi staro ni bilo ne- naklonjeno električnim vozilom. Tako bo še razširil svojo paleto električnih vozil. Namesto priča- kovane zamenjave i3 z novim iX3 bodo raje ponudili kar oba, po- nudbo pa nadgradili z i4, ki bo po videzu bliže klasičnim beemveje- vskim bencinskim limuzinam. Med velikimi evropskimi izde- lovalci premijskih vozil se je Mer- cedes še najbolj otepal elektrike. Šele lani je predstavil zasoljen model EQC, ki je prvi na novi električni platformi. V naslednjih dveh letih naj bi pripravil kar 11 novih električnih modelov na enaki platformi, a novo vodstvo omenja, da se bo manj posveča- lo cenejšim modelom, tako da je malo verjetnosti, da bo vaš vsak- danji avto iz te ponudbe. Morda modela EQE in EQS. Med najzmogljivejšimi in naj- prestižnejšimi avtomobili je najbolj aktiven Porsche, ki spet najavlja nove električne modele. Omeniti je treba morda model porsche Mission E Cross Turis- mo Concept, ki sicer verjetno ne bo imel najdaljšega dosega, ima pa zato najdaljše ime. O Tayca- nu pa tako ali tako že vemo vse, mar ne? Tudi za Renaultom je zanimi- vo leto v kombinaciji starega in novega. Med najbolj prodajani- mi električnimi avtomobili osta- ja veteranski zoe. Vsake nekaj let mu povečajo zmogljivost bateri- je, kar je običajno dovolj, da naj- de nove kupce. A pri Renaultu vseeno niso držali križem rok, le- tos je bilo predstavljenih kar ne- kaj hibridov, med njimi clio in captur, ravnokar pa se začenja prodaja twinga Electric. Tega Re- nault izdeluje prav pri nas, v No- vem mestu, je pa zanimivo, da na trg prihaja kar tri leta po svo- jem bratrancu smartu EQ ForFo- ur, kar mu omogoča precej nižjo ceno. Kakorkoli že, mali električ- ni renault je namenjen mestnim vožnjam, čeprav ga ne spravi ob živce niti hiter skok na avtoce- sto. Osnovna cena po subvenci- ji znaša 11.500 evrov, kar je zno- sno za sodobno električno vozi- lo. Novo generacijo električnih vozil na novi platformi pa bo za- stopal novi megane, ki bo v izde- lavi tak čas naslednje leto. V pri- merjavi z nemškim pristopom, kjer so na račun električne pro- storske racionalnosti ohranili zunanje mere avtomobilov, po- večali pa udobnost, bo novi me- gane po notranjih dimenzijah e pred letom smo omenili umirjanje vodikovih ambicij v tran- sportu. Razvoj zadnjih let kaže, da vodik verjetno ne bo nepo- sredno uporaben v transportu, saj njegovo shranjevanje zah- teva precej kakovostne in s tem težke zalogovnike, ki preživijo pritiske tudi do 800 barov. Hkrati pa je proizvodnja sintetičnih plinov iz vršne energije obnovljivih virov primeren način skladiščenja energije. Čeprav pridobivanje vodika z elektrolizo ni najučinkovitejše (učinkovitost po- stopka je 75–80 odstotkov), pa je za to mogoče uporabiti poceni viške elektrike. Vodik je pred shranjevanjem treba še močno stisniti, kar poti- sne izkoristek procesa na okoli 50 odstotkov. Majhen delež vodika se da uporabiti v obstoječih plinovodih kot do- datek, a za množično uporabo je primernejša metanizacija, torej kemič- na reakcija v metan. Pri tem je treba vodiku dodati ogljikov dioksid – CO2, ki ga metan ob gorenju spet odda v okolico, a tudi to ni enostav- no. Industrija sicer že zdaj uporablja velike količine ogljikovega dioksi- da, toda večina tega je fosilnega izvora (celo mehurčki v vašem pri- ljubljenem poletnem napitku). Prav zato je ključ do uspeha tehnologi- ja za množično zajemanje CO2 iz ozračja, ki bi ga lahko namenili pro- cesu mehanizacije. Glede na to, da so plinske naprave (od peči do av- tomobilov) zelo razširjenje, infrastruktura (plinovodi) pa že prilagojena za metan, je uporaba sintetičnega plina enostavna, če ga seveda lah- ko pridobimo na ekološki način z energijo iz obnovljivih virov in nefo- silnimi surovinami. ALTERNATIVA Kje je vodik? Ž  Renault Morphoz. december 2020 35 ELEKTRIČNI AVTOMOBILI FOKUS X glejmo si nekaj podatkov o porabi in kapaciteti električ- nih avtov. Avtomobili se po velikosti delijo na segmente: od A za supermini (npr. fiat 500), prek B za mestni avto (clio), C za spodnji sre- dnji razred (golf) in D za srednji ra- zred (passat) do E (mercedes E). Že klasični avtomobili se ločijo po veli- kosti rezervoarjev, ki obsegajo od 35 l pa tudi do 100. Podobno velja za električne avtomobile. Graf prikazuje kapacitete baterije v KWh za posa- mezne avtomobilske segmente. Lepo v vrsti, kakor hiše v »Trsti«. Priključni hibridi imajo kapacite- to baterije približno 3–4-krat manj- šo, s čimer ravno zadostijo potem po mestu. Podobno pa se med segmenti razlikuje tudi poraba (po EPA). Razlike med porabo električ- nih avtomobilov pa niso tako ve- like – v segmentih A do C so pov- prečne porabe dokaj podobne, oko- li 17 kWh/100 km, pri večjih avtomo- bilih pa je razumljivo poraba tudi ve- čja. A to so porabe na testih, v re- sničnem življenju znajo električna vozila porabiti tudi kaj več energije. Že pred leti smo podrobno pisa- li o polnilnicah, zato tokrat le na hi- tro. V Sloveniji je prek 750 javnih pol- nilnih mest, od tega jih je dobrih 130 takšnih, ki omogočajo hitro polnje- nje (prek 22 kW). Spodnja tabela pri- kazuje, koliko časa moramo polniti baterijo, pri čemer smo uporabili ne- katere tipične vrednosti tako za pol- njenje kot tudi kapaciteto akumula- torjev (od 0 do 100 odstotkov). Toda, pozor, le redki avtomobili dopušča- jo moči polnjenja prek 50 kW (v tem primeru se bo akumulator polnil, ko- likor mu tehnika dovoljuje), po drugi strani pa je zaradi vzdržljivosti pame- tnejše delno polnjenje, npr. od 20 do 80 odstotkov. Ob takem načinu bodo baterije zdržale precej več ciklov. Ob tem smo upoštevali, da avto- mobil porabi 17 kWh/100 km, prav tako pa tudi 85-odstotno učinkovi- tost polnilnega cikla. Nismo pa upo- števali časa, ki ga nadzorni sistem porabi za balansiranje celic, saj se od vozila do vozila razlikuje. Prav tako nismo upoštevali, da je pozimi pora- ba običajno nekoliko večja oziroma domet krajši ipd. Domače polnilnice omogočajo pol- njenje z močjo vse do 22 kW. Za kaj več moramo obiskati javne polnilni- ce, ki so večinoma nameščene na iz- postavljenih točkah (avtocestni križ ipd., še najlažje pa jih najdemo z is- kanjem po spletu, na primer na pol- ni.si, gremonaelektriko.si ali charge- map.com). Od omenjenih 130 polnil- nic jih le nekaj deset omogoča moči 100–150 kW (Tesla Supercharger), takih, ki omogočajo do 350 kW, pod- jetja Ionity, pa je v Sloveniji res malo. Temu primerne so tudi cene. Ome- njeni Ionity ima ceno 86 c/kWh kar je desetkrat več kot v gospodinjstvu. Tesla je nekaj ugodnejša s ceno »le« 25 c/kWh, Petrol pa nekje vmes, saj preračunava glede na čas, kar pa na koncu znese med 25 in 55 c/kWh. O tem, kako pomemben je nad- zor porabe energije v električnih av- tomobilih, priča tudi to, da vedno več proizvajalcev za gretje (in hlaje- nje) kabine uporablja toplotne črpal- ke, pri čemer izkoriščajo tudi odveč- no toploto, ki se je poprej pri delova- nju baterij sproščala v nič. PORABA IN KAPACITETA Koliko »žmohta« na minuto? O Režim in tok polnjenja [kW] Koliko km energije v 1 minuti Čas polnjenja 20 kWh (~ 100 km) Čas polnjenja 40 kWh (~ 200 km) Čas polnjenja 60 kWh (~ 300 km) Čas polnjenja 80 kWh (~ 400 km) Level 1 3.6 0.3 05h 33m 11h 07m 16h 40m 22h 15m Level 2 11 0.9 01h 49m 03h 38m 05h 27m 07h 20m Level 2 22 1.8 55m 01h 49m 02h 44m 03h 48m Level 3 50 4.2 24m 48m 01h 12m 01h 36m Level 3 100 8.3 12m 24m 36m 48m Level 3 350 29.2 03m 30s 07m 10m 20s 13m 50s 36 december 2020 FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILIX podoben staremu, po zunanjih pa precej krajši. Očitno se tudi v tem primeru pozna, da so pan- demija in druge življenjske spre- membe povzročile, da so postale transkontinentalne vožnje stvar preteklosti. Že lani smo omenili Renaultov kitajski model K-ZE. Ta je vmes postal svetovni, saj ga pod ime- nom Kwid izdelujejo tudi v In- diji, pod imenom Spring in Da- cijino blagovno znamko pa se bo naslednje leto predstavil tudi v Evropi. Spring naj bi bil raz- meroma oskubljen, četudi čisto- krvni avto z močjo motorja le 44 konjskih moči in največjo hitro- stjo omejeno na 125 km/h. Tudi pri drugem francoskem proizvajalcu – PSA, ki se mu pri- družuje Fiat Chrysler, nadaljuje- jo svoj elektrifikacijski program pri najbolj prodajanih modelih. Letos so bili predstavljeni peu- geot e-208 in e-2008 ter citro- en C4-e. A morda bolj zanimiv je drug Citroenov malček znanega imena – ami One. Ta je majhen (nekateri bi rekli tudi grd) štiri- kolesnik za dve osebi (kategori- ja L6e), namenjen pretežno me- stnim vožnjam. Avtomobilček je res skromno opremljen, brez klimatske naprave, radia, velikih zaslonov ipd. Tako so lahko na- redili avto, ki ima le 250 sestav- nih delov, med njimi baterijo 5,5 kWh in motor 6 kW. Domet je 75 kilometrov, kar več kot zadostuje za vsakodnevno mestno upora- bo. In kar je najbolje, voziti se ga sme z izpitom za moped. Redni bralci povzetka o e-av- tomobilih se spomnite obsesi- je pisca teh vrstic z električnim Microlinom. Lansko pomlad se je že zdelo, da bodo zagnali pro- izvodnjo, a so se zaradi vseh te- žav odločili za vnovično presta- vitev. V podjetje so zato pripeljali bivšega beemvejevega strokov- njaka, povezali pa so se tudi z iz- delovalcem pariških Blucar – za izdelovalca so izbrali italijansko podjetje Cecomp, ki ima izposta- vo v Mirni Peči na Dolenjskem. Z malo sreče bi torej lahko v Slove- niji v prihodnje pričakovali nove- ga avtomobilskega proizvajalca. Vseeno Micro sodeluje z evrop- skimi proizvajalci, trenutno za Mercedes izdeluje skiroje. Kar se francozov tiče, je mo- rebiti zanimivo omeniti Bugat- tija (da, Bugatti je bil original- no francoski proizvajalec, čerav- no ga je ustanovil Italijan v ta- kratni Nemčiji, sedaj pa je v la- sti nemškega Volkswagna…), ki je pripravil model Baby II oziro- ma tričetrtinsko kopijo Type 35. Če vam te vrstice bere butler in imate dovolj denarja, s kateri- mi ne veste, kaj bi (35 tisoča- kov za osnovno inačico in 58 ti- sočakov za hitrejšo), potem je to prava izbira za vas. Krmilo se da sneti, kar omogoča uporabo tudi manjšim odraslim, a če ste soli- dne postave, lahko na vožnjo kar pozabite. Vozilce je opremljeno z motorjem 10 kW, ki doseže do 67 km/h. DAC je na letošnjem velikem testu avtomobilov primerjal re- alno porabo vozil s tisto s testov. Po večletnih vojnah, kjer so proizvajalci vozil po tihem priznavali, da so uporabljali bolj ali manj legalne trike za doseganje na papirju manjše porabe, naj bi nov standard WLTP zmanjšal razlike. To se je tudi zares zgodilo, a hkrati so se pokazale razlike prav pri električnih avtomobilih. ADAC je namreč meril količino električne energije, s katero je napolnil baterije, proizva- jalci pa merijo količino elektrike, ki pride do krmilnika oziroma motorja. Pri klasičnih avtomobilih razlike seveda ni, če le ni puščanja goriva, pri električnih avtomobilih pa je vmes gruča elektronskih naprav, ki odvza- mejo nekaj energije za svoje delovanje. Pri polnjenju akumulatorjev je treba izmenično energijo pretvoriti v enosmerno in prilagoditi voltažo, pri izrabi energije pa je obratno, usmernik enosmerno elektriko spre- meni v večfazno izmenično. Skupni izkoristek je nekje okoli 85 odstot- kov, torej s preostalimi 15 segrevate ozračje. Pri tem študije navajajo, da so domače polnilnice (level 2, do vključno 22 kW) celo nekoliko bolj- še kot običajne vtičnice (2 kW, level 1). Poleg varnosti je to še en razlog za montažo domače polnilnice. Izkušnje s polnjenjem kažejo, da je lahko električni avto uporaben tudi za ljudi, ki nimajo dostopa do parkirišča z električnim priključkom (na primer v blokovskih naseljih ipd.). Pri tem ponudniki polnjenja niso ravno izumljali tople vode – po svetu in pri nas se pojavljajo polnilni- ce tam, kjer ljudje avtomobile pustijo nekoliko dlje, na primer trgovska središča, restavracije ipd. PRIMERJAVE Stari, kje so moje kWh? A  Citroen ami One – učna ura, kako narediti poceni (in grd) avto.  Tudi VW še zna delati študije – ID-Buzz.  Dacia Spring – majhen in poceni avto. Se zgodovina lahko ponovi?  december 2020 37 ELEKTRIČNI AVTOMOBILI FOKUS X Otoške novice: Jaguar načrtu- je svojo električno floto razvija- ti z razkošnejšim XJ. Načrtovan je bil za letos, a so ga zamaknili za dve leti. Omenja se doseg 500 km, kar je normalno za razkošno limuzino, katere cena naj bi se začela pri 100.000 evrih. Še en legendarni britanski proizvaja- lec avtomobilov – Lotus napove- duje svoj superavto Evija. Glede na ceno dober poldrugi milijon evrov so tudi ostali podatki temu primerni: 1.972 konjskih moči in 1.700 Nm navora. Svoj električ- ni avto napoveduje naslednja le- genda – Aston Martin, ki bo rav- no za to priložnost obudil ime Lagonda. Ta naj bi bila »čez drn in strn« različica, ravno pravšnja za angleško plemstvo po brexitu. Pred leti smo pričakovali ve- čji prispevek kitajskih proizva- jalcev, a jih je odgnala korona, predvsem pa veliko povpraševa- nje po električnih vozilih v do- movini. Le malo kitajskih podje- tij se bo zato ukvarjalo z zahtev- nim evropskim tržiščem. Od teh še čakamo Bytonova modela M- -Byte in K-Byte, ki sta vpadljiva športnika. Med kitajce lahko po- gojno štejemo tudi Volvo, ki bo elektrificiral svojega srednjega mešanca – XC40 Recharge. »Japanci rade za nas« - Toyota je razmeroma zadovoljna s svo- jimo floto hibridov, vseeno pa s Subarujem razvija srednje in ve- like avtomobile, ki naj bi bili na voljo že naslednje leto. Svoj de- lež pod novim avtomobilskim nebom išče tudi Mazda s križan- cem MX-30, Nissan pa bo svo- je izkušnje z leafom nadgradil z ariyo, prav tako mešancem, ki pa bo lahko opremljen z dvema mo- torjema in s sistemov za avtono- mno vožnjo. Amerika - Tesla naj bi model Roadster predstavila že letos, a zaradi trenutno uspešnega de- lovanja tovarne ni potrebe po hi- tenju in so predstavite porinili v 2022. Sicer bo cena avtomobila nekje okoli 200 tisočakov, pospe- ški do 100 km/h le 1,9 s, največja hitrost okoli 400 km/h. Za do- datek pa bo še akumulator 200 kWh za doseg do 1.000 km (se- veda ne ob največji hitrosti). Še bolj nestrpni pa so pri Tesli glede Cybertrucka, ki naj bi luč sveta prav tako uzrl leta 2022. Ta šti- ritonski tovornjak je dosegel že pravi uspeh po predstavitvi, saj je že kar 200.000 bodočih kup- cev vplačalo predujem. Drugi ameriški proizvajal- ci se po večini zdijo precej izgu- bljeni. Po eni strani sovražijo no- vopečeno in uspešnejšo tovar- no, ki jih izriva s tržišča, po dru- gi pa si tako želijo uspehov, da raje kopirajo Tesline ideje, kot da bi poskusili najti svojo pot. Tako kar mrgoli ponudnikov bolj ali manj gromozanskih športnih te- rencev, ki naj bi se prerivali na trgu s Cypbertruckom. Zagon- sko podjetje Rivian naj bi priho- dnje leto ponudilo poltovornjak R1T in SUV R1S s cenami oko- li 70.000 dolarjev in z ustrezno velikostjo. Naslednje leto naj bi luč sveta ugledal Lordstown En- durance, še en poltovornjak sve- žega zagonskega podjetja. Vozilo bo poganjal po en motor na kolo in se ga na trgu pričakuje konec naslednjega leta. Tudi General Motors se pridružuje nori dirki za najtežji električni (pol)tovor- njak. Tako bodo obudili in ele- ktrificirali legendarnega hum- merja. 1.000 konjev in 15.600 Nm navora (pisec teh vrstic se ne more odločiti, ali gre za lap- sus, namerno napako ali pa bo zver res imela dovolj navora, da »zdrifta« še lasten planet) bo na voljo let 2021. Kako olesenela je ameriška avtomobilska indu- strija, pričajo načrti Chevrole- ta, ki spada pod GM, da bo svoj električni poltovornjak ponudil šele čez pet let. Dolžnik ostaja tudi Bollinger, ki pa predstavitev napoveduje za naslednjo leto. Še vedno svoj sloves gradi tako na sposobnosti hitre predelave kot tudi na opremljenosti, čeprav se zdi cena nad 100.000 evrov pre- cej visoka za veliko skladovnico legokock. Tudi Ford se bo pridru- žil elektrifikaciji. Da bi laže pre- pričal pragmatične Američane, je oziroma bo elektrificiral kar dva ikonična modela – prvi bo v salonih že konec letošnjega leta – Mustang Mach-E, ki bo, kot se za čase spodobi, nežnejši križa- nec s terencem, naslednje leto pa nas čaka še električna izvedba najpopularnejšega poltovornja- ka F-150. Ostali čudaki - Aspark Owl je tri milijone evrov vreden avto ja- ponskega proizvajalca Aspark. Opremljen bo s štirimi električ- nimi motorji (po en na kolo) , ki bodo lahko postregli s prek 2.000 konjskimi močmi. Ta naj bi vozilo, ki je najavljeno še za letos, pognalo do hitrosti 400 km/h. Hyundai načrtuje pred- stavitev modela Essentia eksklu- zivne znamke Genesis. Zanj je vložil 75 milijonov pri reševal- cu vseh težav, povezanih z elek- tričnimi vozili – Rimcu. Podobna razkošna sta Lucid Air, ki ga pri- čakujemo naslednje leto, in Fara- day Future FF91, ki pa bo na svet privekal čez tri. Oba sta športna avtomobila z močjo motorja prek 1.000 konjskih moči.  etos so se uresničile »mokre sanje« nasprotnikov električnih avtomobilov – Kia je prvo podjetje, ki je zaradi morebitnega vžiga baterij vpoklicala serijo svojih električnih avtov. Pred ne- kaj leti bi to morda pomenilo konec tovrstne mobilnosti, a do danes so izkušnje pokazale, da so litijeve baterije s sodobnim nadzorom polnje- nja precej varnejše kot klasični avtomobilski rezervoarji, polni vnetlji- ve tekočine. Seveda pa še ostajajo nekatere omejitve, ki marsikoga odvrnejo od nakupa električnih vozil: okrnjena izbira (res je, toda stanje se iz leta v leto izboljšuje) in višja cena vozil (ta za sabo potegne tudi dražje zava- rovanje kot tudi opaznejšo izgubo cene). Težava je tudi omejen nabor dobrih mehanikov, a čez par let bodo kar mulci »hekali« avto tako kot danes računalnik ali telefon. A morda najbolj pereče omejitve ostajajo omejen domet in dolgi časi polnjenja. Tudi zato se zdi prehod s klasič- nega avta na električnega podoben prehodu s starih dobrih nokij, ki so zdržale 10 dni brez polnjenja, na pametne telefone, ki iz ure v uro bolj lezejo skupaj. OMEJITVE Električno kolcanje L  Hummer EV.  Pogled od zadaj na Lotus Evijo – pogled, ki ga bo občudovala večina voznikov. 38 december 2020 FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILIX ajprej razčistimo – ele- ktrika kot pogonsko go- rivo je »skoraj zastonj« zato, ker država nanjo še ni obe- sila možice davkov in/ali troša- rin. Vendar jih bo, prej ali slej. Tako kot bo prej ali slej ukinila 6.000-evrsko subvencijo ob na- kupu električnega avtomobila. Enako velja za registracijo, kjer pri električarju za zdaj ne pla- čujemo cestnine, zaradi česar je ta smešno poceni. Res pa je, da bodo redni servisi v primerjavi z »bencinarji« verjetno ostali sme- šno poceni, saj je tehnologija ele- ktrike veliko preprostejša. Kako je pravzaprav z vsem tem v šte- vilkah, evrih? Servisi, vzdrževanje in registracija Električni avtomobili so za ser- visiranje in vzdrževanje izredno poceni. Sodelavec, ki je lastnik citroena iOn, vsakih 20.000 km za servis da 33 EUR. Vsakih 60.000 se ta vsota poveča – na 60 EUR. Pri letni registraciji av- tomobila se »stegne« le za borih 8 evrov (+ zavarovanje). Če je to drugi avtomobil, za vožnjo v službo in okoli mesta, je lahko strošek skorajda ničen. Sodela- vec, ki avtomobil polni doma in v službi, je preračunal, da ga go- rivo, pardon, elektrika po žepu udari med 10 in 20 EUR na me- sec. Ob prevoženih 1.700 km. Polnjenje – doma, na javnih polnilnicah, plačljivo Ob nakupu električnega avta načelno dobimo dva kabla, ene- ga za polnjenje na polnilnih po- stajah ter polnilni kabel za vtič- nico 220 V (»šuko«), ki jo upo- rabljamo doma. Ta ima običaj- no omejeno moč toka na 10 A, kar pomeni, da se bo avto polnil s približno 2,2 kW oziroma bo v 10 urah napolnil 22 kWh. Če ima vaš avto baterijo 58 kWh, kot jo ima VW ID.3 1st, to pomeni več kot 24 ur polnjenja, če je povsem izpraznjena. Cena? Okoli 2,3 EUR oziroma okoli 0,8 EUR na 100 km. Kot ID.3 lepo pokaže, tako polnjenje vsako uro omo- goči borih 8 km vožnje … Hitrejša (in še cenejša) rešitev je seveda polnjenje v trgovskih središčih. Tam je polnjenje (še vedno) zastonj, vendar časov- no omejeno (pri Lidlu, denimo, na eno uro). ID.3 pravi, da tako polnjenje (s hitrostjo 11 kW) vsako uro omogoči 47 km vož- nje. Še vedno pa bi za polnjenje povsem prazne baterije potrebo- vali okoli 6 ur. Enako velja tudi za običajne Petrolove polnilnice zunaj avtocestnega križa – te so zastonj, če si priskrbimo Petro- lovo kartico elektromobilnosti. Kar sicer zahteva nekaj papiro- logije. Največji ponudnik polnilnic za avtomobile je v Sloveniji Elektro Ljubljana s sistemom Gremo na elektriko. Cena – 0,5 EUR za- četne pristojbine, nato 2 centa na minuto oziroma 3 cente, če avtomobil na parkirišču pusti- mo več kot 3 ure. VW ID.3 bi to- rej v celoti napolnil za 3,6 EUR in še vedno v okoli 6 urah. Če bi ga smel, seveda. Gremo na ele- ktriko upravljamo prek telefon- ske aplikacije, na katero naloži- mo denar, zadeva pa večinoma deluje brez težav. Le včasih je na zemljevidu/spisku videti, da je neko polnilno mesto prosto, pa v resnici ni. Nerodno, če smo se do tja pripeljali »na hlape«. Mimo- grede – Gen-I ima trenutno (še) akcijo, s katero z njegovo karti- co na vseh teh polnilnicah polni- te zastonj. Kartica stane – 1 EUR. Pričakovali bi, da bo največji Petrol, kot največji slovenski tr- govec z gorivom. Pa ni. Je pa, na avtocestah, najdražji. Cena pol- njenja tam znaša kar 20 centov na minuto oziroma 10× (!) več kot pri Gremo na elektriko! Res pa je, da so polnilnice tam hi- trejše (43 kW) in bomo VW ID.3 tam večinoma napolnili v uri in pol (razen če bomo našli eno iz- med redkih polnilnic, ki zmorejo 100 kW), za kar bomo odšteli 18 evrov. Torej 6 EUR za 100 km, kar je približno toliko, kot sta- ne prevoz z dizelskim avtomo- bilom. Plačilo na Petrolu opra- vimo z njihovo aplikacijo One- Charge, ki na običajnih Petrolo- vih polnilnicah (za zdaj) ne de- luje. Obstaja seveda še množica drugih in drugačnih polnilnic. Nekaterih zastonjskih, nekaterih pa tudi izredno zasoljenih. Med- narodni ponudnik Ionity omo- goča polnjenje s hitrostmi do 350 kW (!), česar VW ID.3 tako in tako ne zmore (največ 100 kW), vendar je cena kar 0,79 EUR na kWh! Za »poln tank« ID.3 bi torej odšteli kar 45 EUR oziroma okoli 15 EUR za prevo- ženih 100 km. Kar je trikrat več od cene, ki jo zahteva povprečen dizelski avtomobil!  Stroški in »tankanje« električnega avtomobila N Verjetno vsi vemo, da je elektrika v primerjavi z benci- nom in dizlom »skoraj zastonj«. Verjetno ste tudi že sli- šali, da je podobno tudi s stroškom rednih servisov ele- ktričnega avtomobila. Kot tudi to, da je njegovo polnje- nje »malce« bolj zapleteno in dolgotrajno, kot smo tega vajeni pri avtomobilih z notranjim izgorevanjem. Alan Orlič, Matej Šmid o nakupu električnega avtomobila je naslednji smiselni nakup – nakup domače polnilne postaje. V grobem jih delimo na eno- ali trifazne ter na navadne in pametne. Vsekakor priporočamo trifazno. Navadna polnilnica stane ne- kje od 400 EUR naprej, medtem ko pametne sod okoli 800 EUR naprej. Razlika je v tem, da imajo zadnje tokovnike, s katerimi merijo porabo ostalih porabnikov v hiši in znajo prilagajati moč polnjenja. Večina slo- venskih domov ima trifazni odjem z glavnimi varovalkami, omejeni- mi na 20 A. To omogoča največjo razpoložljivo moč 14 kW. Recimo, če avto podpira polnjenje 11 kW, preostalim uporabnikom v hiši pušča le še 3 kW v času pol- njenja. Spodoben indukcijski štedilnik hitro porabi to razliko, da o toplotni črpalki ali klasič- nem grelniku vode niti ne go- vorimo, kar lahko pomeni, da vas čaka strošek menjave glav- nih varovalk ali kazen dobavi- telja elektrike zaradi prekora- čenja moči. Pametna polnilnica pa ves čas meri porabo, in če se v hiši vklopi večji porabnik, zmanjša moč polnjenja avta za čas, ko ta deluje, nato pa spet dovoli polni odjem. To je le ena izmed možno- sti, saj večina pametnih polnilnih postaj omogoča še nastavitev časa polnjenja, da polnite le v času poceni tarife. Še bolj zanimiva je mo- žnost, če imate sončno elektrarno, da polnite avto le z viški energije, ki jo odda. Običajno je omogočen tudi daljinski nadzor nad polnjenjem, tako da lahko preverite, ali se je avto res napolnil, in tudi količino odda- ne energije. Dodaten strošek zaradi višje cene je vsekakor opravičljiv in utegne prihraniti kakšno nevšečnost v prihodnosti. POLNENJE Domača polnilna postaja P 0 2 4 6 8 10 0,8 1,2 6 6 9 Okvirna poraba v EUR na 100 km doma Gremo na elektriko Petrol dizel bencin EUR 40 december 2020 FOKUS ELEKTRIČNI AVTOMOBILIX a Volkswagnov ID.3 ste zagotovo slišali, saj se o njem govori tudi zunaj kroga ljubiteljev premične žele- znine. Prvi lastniki bi se mora- li veseliti novega avta že prejšnje leto, a se je prodaja zamikala in odmikala ter letos avgusta konč- no stekla. Sicer ne tako, kot so si vodilni pri VW želeli, a vseeno. »Električnega golfa« so izrisali od začetka, ker so želeli izkoristi- ti možnosti, ki jih ponuja druga- čen pogonski sklop. Elektromo- tor je namreč glede na moč veli- ko manjši kot bencinski oziroma dizelski, odpade tudi menjalnik, po drugi plati pa je treba zagoto- viti prostor za baterije in ojačati podvozje zaradi povečane teže. Pri Volkswagnu so se odločili, da bo pogon na zadnji osi, baterije pa v sredinskem delu na dnu, kar je že praktično standardna po- stavitev pri vseh proizvajalcih. Masa je zaradi tega lepše razpo- rejena med obe osi, kar vpliva na boljše vozne lastnosti. Pogon na zadnji osi ima kar nekaj prednosti, še posebej na račun elektronike, ki pomaga pri nadzoru nad vozilom, saj se zato prednja kolesa lahko še bolj za- sučejo, avtomobil pa ima maj- hen obračalni krog. Ker v nosu ni več motorja, je sprednji del lah- ko krajši, kolesa so lahko poma- knjena še bolj proti prednjemu delu, kar se spet pozna pri voz- nih lastnostih in večjem prosto- ru v potniški kabini. ID.3 ima kar za 14 cm daljšo medosno raz- daljo kot golf, kljub temu, da je avto za nekaj milimetrov krajši. Tudi prtljažni prostor je rahlo ve- čji, čeprav tega zaradi dodatnega polnilnega kabla oziroma dveh ne boste opazili. Žal avto nima prednjega pr- tljažnika, tako kot ga imajo tesle, ta bi prišel prav za nesrečno do- datno kablovje, ki je zdaj skrito zadaj, v »spodnjem nadstropju« prtljažnika. Volkswagen k avtu priloži »šuko« kabel/polnilec 220 V, s katerim boste ID.3 polnili oko- li 30 ur, ter polnilni kabel za jav- ne polnilnice, ki je seveda del ob- vezne opreme. Na teh boste avto, ki ima baterijo 58 kWh, napolni- li v dobrih 5 urah pri moči 11 kW, na hitrih polnilnicah (do 100 kW) pa naj bi do 80 odstotkov kapaci- tete napolnili v 45 minutah. Na- knadno bodo na voljo tudi modeli z baterijama 45 kWh in 77 kWh. Kaj je pokazala praksa? Za začetek, razočarala nas je postavitev polnilnega priključka, ki je postavljen klasično, kot pri bencinskih vozilih, se pravi za- daj na boku. Pri večini današnjih polnilnic je to zelo nerodno. Že omenjeno povečanje potni- ške kabine se pozna predvsem na zadnjih sedežih, kjer je do- volj prostora za noge tudi za ve- čje potnike. Oba prednja sedeža sta ogrevana, za zadnje je treba to možnost dokupiti. Kljub vsej mogoči elektroniki nimata mo- žnosti shranjevanja profilov za različne voznike, je pa vgrajena masaža … A klimatska naprava deluje zelo dobro in je avto hitro ogrela. Žal prve izvedenke avto- mobila, ki so prišle v Slovenijo, nimajo toplotne črpalke za gre- tje baterij, kar pomeni večjo po- rabo pozimi, in to se je pri testu tudi pokazalo. ID.3 First Edition ima kar ne- kaj pomagal, ki vozniku olajša- jo vožnjo. Navdušil nas je radar- ski tempomat, ki zna vozilo tudi ustaviti, še bolj pa samodejno za- viranje pred ovinki oziroma na- selji in omejitvami (čeravno se včasih tudi zmoti in zavre tam, kjer ni potrebe). Prepoznava tudi prometne znake in drži avto med črtami. Vse to so seveda pripo- močki, ki ne omogočajo popol- noma samostojne vožnje, zago- tovo pa povečajo udobje med vo- žnjo. Avtomobil je tudi zelo do- bro izoliran in ga je užitek voziti. Voznikov zaslon je relativ- no majhen, a vseeno dovolj ve- lik za vse pomembne informa- cije, ki jih voznik potrebuje. Po- maga še odsevni zaslon, ki odse- va v vetrobranskem steklu. Sre- dinski zaslon je večji in ga lah- ko izkoristimo za različna opra- vila, vključno z navigacijo. Tele- fon lahko povežemo prek vme- snika bluetooth, a za zdaj Andro- id Auto in Apple Car Play še ne delujeta. Pri Volkswagnu oblju- bljajo posodobitev v prvem če- trtletju 2021. Podprta naj bi bila nova, brezžična izvedenka. Ne- strpno jo čakamo, saj se vgrajena navigacija in upravljanje glasbe ne moreta primerjati s tistim, če- sar smo vajenih na telefonih An- droid in iPhone. Ko se elektrike resno loti največji na svetu Z Tisti avto, ki naj bi največjega proizvajalca vozil usmeril v svetlo prihodnost, je končno zapeljal tudi po slovenskih cestah. Alan Orlič Posodil: Porsche Slovenija in Špan Cena testnega vozila: 34.605 EUR po odbiti subvenciji (6.000 EUR). X Oblika, uporabnost, odlična lega na cesti, pospeševanje, zelo udob- na vožnja. Z Dokaj visoka cena, nekatere mo- žnosti še niso na voljo, domet av- tomobila še vedno ne omogoča re- sne uporabe kot edinega avtomo- bila v družini. VOLKSWAGEN ID.3 1st s Po lokalnih cestah boste ob »normalni« vožnji prevozili okoli 300 km, na avtocesti pa le okoli 200. december 2020 41 ELEKTRIČNI AVTOMOBILI FOKUS X Volanski obroč je ogrevan (in poln tipk), prestavne ročice v klasičnem pomenu pa ni, je le posebno stikalo na desni strani voznikovega zaslona. Luči imajo svojo nadzorno plo- ščo. Poskušali so tudi poenosta- viti upravljanje stranskih oken in ogledal, kjer so žal varčevali s številom gumbov. Po drugi stra- ni pa je na voljo brezžični polnil- nik za telefon ter kar nekaj vtičev USB-C, ki so dosegljivi tudi po- tnikom na zadnjih sedežih. Je elektrika boljša? Vožnja z električnim avtomo- bilom je poseben užitek. ID.3 je po hitrostnih dosežkih sicer da- leč od tesle 3 in še dlje od mo- delov X ali S, a vseeno lepo po- kaže, iz kakšnega testa so elek- trični avti. Motor s 150 kW (200 »konji«) moči pospeši do 100 km/h v dobrih 7 sekundah, šte- vec se ustavi pri 165 km/h. Še bolj je zanimiv navor, ki znaša 310 Nm. Če te številke pretvori- mo v klasični bencinski avtomo- bilski svet, bi lahko rekli dizelski motor z odzivnostjo bencinskega pri vseh obratih. Ker motor nima prestav in je celoten navor na vo- ljo stalno, bo standardna zače- tna zabava hitro pospeševanje pred semaforji. To znajo prekli- njati predvsem motoristi, ki kar naenkrat ne bodo več dovolj hi- tri. Lega na cesti je zelo nevtral- na, dolga medosna razdalja po- skrbi za lažji prehod čez luknjiča- ste slovenske ceste. Najpomembnejši podatek smo pustili za konec – poraba. Ker smo preizkušali v poznojesen- skem času in nižjih temperatu- rah, je bila pričakovano večja in je pri dobrih 100 kilometrih raz- dalje dosegla dobrih 21 kWh. Povedano drugače, po lokalnih cestah boste pri normalni (pri- jazni!) vožnji prevozili okoli 300 km (števec ob polnem avtomobi- lu kaže, da bo zmogel 280 km), na avtocesti, kljub popolnoma le- galni vožnji s hitrostjo 130 km/h, pa le okoli 200. V praksi smo od Ljubljane do središča Kopra po- rabili natanko 50 odstotkov pol- no napolnjene baterije, res pa je, da je bilo zunaj le okoli 5 stopinj in da pri gretju, tudi krmila in se- dežev, nismo varčevali. Za pot nazaj v Ljubljano smo torej iz- koristili koprsko zastonjsko pol- nilnico (ura in pol – okoli tretji- na baterije …). Ne dvomimo, da bi spomladi lahko naredili več ki- lometrov, koliko, pa težko oceni- mo. Dvomimo pa o 420 km, koli- kor jih je temu avtomobilu priso- dil mednarodni standard WLTP. Je to prvi korak do prihodnosti? Volkswagen je dobro opravil svoje delo, vsaj kar se strojnega dela tiče, saj je avto lepo obliko- van, ponuja dobre vozne lastno- sti in udobja med vožnjo. Glede na to, da vsa povezljivost s telefo- ni še vedno ne deluje, tega dela ne moremo oceniti, smo pa bili razočarani nad zvočnim siste- mom, ki je imel v testnem vozilu zvočnike le spredaj. Po forumih boste našli tudi nekaj pritožb nad samo izdelavo, predvsem zaradi slabega barvanja notra- njih delov, nekateri uporabniki pa se pritožujejo tudi nad nena- dnim praznjenjem akumulator- ja 12 V. Upajmo, da so to porodni krči in da bo takih težav v priho- dnje čim manj. Konkurence je med električni- mi avtomobili še vedno relativ- no malo, še najbliže sta Hyun- daiev Ioniq, ki ima sicer manj- šo baterijo, a boljši izkoristek, ter Nissanov Leaf. Zadnjemu kot sla- bost lahko štejemo le enofazno polnjenje in ChaDemo priključek namesto CSS, ki je pri nas veliko bolj razširjen. Za svet SUV ima Volkswagen pripravljen ID.4, ki je še malo bolj dvignjen in tudi večji, a tu je konkurenca že zelo spodobna, tako korejskih proi- zvajalcev kot Tesle. Kako se bo elektrifikacija na- daljevala, bo pokazal čas. Vse- kakor Tesla močno kaže zobe vsem ostalim avtomobilskim proizvajalcem, kajti ti mora- jo obstoječe proizvodne proce- se prilagoditi, medtem ko ima sama pred seboj bel list papir- ja in zaradi zaupanja vlagate- ljev kopico denarja. Potem je tu še zdravstveno finančna kriza, ki je močno upočasnila prodajo vo- zil, v Sloveniji pa so celo nekoli- ko znižali subvencijo za električ- na vozila. Vsekakor prihodnost ni ravno rožnata in v tem času karkoli napovedovati, nima rav- no velikega smisla.  W ID.3 ima vgrajen eSIM, kar pomeni, da je vedno povezan s spletom. V Slo- veniji ga sicer ne boste mogli spre- meniti v premično dostopno toč- ko Wi-Fi, kot to ob naročnini deluje v Nemčiji, je pa prek spleta vseeno do neke mere nadzorljiv. Aplikaci- ja We Connect ID namreč omogo- ča spremljanje stanja polnjenja in nadzor nad klimatsko napravo. Žal je aplikacija na ravni poliz- delka, saj včasih deluje, včasih pa tudi ne. Bili so trenutki, ko smo se ustrašili, da polnjenje ne deluje in bo treba v nam ljubo domačo Lju- bljano s taksijem, pa se je izkazalo, da le aplikacija nekaj ur ni osveže- vala podatkov. Tudi vklop in izklop klime traja nekaj deset sekund, ka- dar deluje, pogrešali pa smo vpo- gled v trenutno temperaturo in se- veda časovnik, s katerim bi nasta- vili ogrevanje ob določeni uri. Očitno je, da avtomobilski proizvajalci veliko več pozornosti namenja- jo avtomobilom kot programski opremi zanje. Kar se, mimogrede, vidi tudi ob občasnem zatikanju sredinske konzole v avtomobilu. Ampak saj bo. Ob nadgradnji, če ne prej. WE CONNECT ID Aplikacije, rak rana industrije V NAJBOLJŠI 42 december 2020 DECEMBER 2020 Varovanje uporabnikov elik del take podpore je tudi varovanje uporab- nikov. Delno pred ne- varnostmi, ki na njih prežijo pri vsakodnevnem delu s spletom in z elektronsko pošto, delno pa jih moram varovati tudi pred sa- mimi seboj. Poznam tudi nekaj zelo naprednih uporabnikov, ki se kar dobro spoznajo na raču- nalništvo in IT, a jim pogosto (in povsem razumljivo) manjka kak člen v verigi (recimo, da je DNS koristna reč). Včasih to pome- ni pač kakšen mejl več, da poja- snim katerega od korakov ali ka- kšno odločitev (zakaj je smiselno kak strežnik ločiti od sicer upora- bljenega Active Directory). Tako delo imajo tudi proizva- jalci naše vsakdanje računalni- ške opreme. Pred kratkim sem pisal novico o tem, da se tru- di Microsoft postopoma uma- kniti klasično nadzorno ploščo (Control Panel) iz sistema Win- dows in jo nadomestiti z novim menijem Nastavitve (Settings). Tam gre sicer za prehod na nov vmesnik, bolj prilagojen dana- šnjim napravam, tudi tistim, ki imajo na dotik občutljive zaslo- ne, a posledica prehoda bo, vsaj tako upam, tudi manjše tvega- nje, da uporabniki kaj hudo za- komplicirajo. Takih varoval je v Windows vse več. In če gre kaj res hudo narobe, Windows 10 omogoča- jo tudi popolno svežo postavi- tev sistema. Brez tistega klasič- nega »reinštaliranja«, sistem se sam obnovi v začetno stanje. To je izredno koristno za nas, ki pre- izkušamo strojno opremo, a tudi za tiste, ki bi radi svež začetek, kot pri telefonih, recimo. Ravno telefoni pa so najboljši kazalnik tega varovanja uporab- nikov. Tam bomo zelo težko kaj tako sabotirali, kot lahko to sto- rimo pri namiznih računalnikih. V tej številki lahko berete o pre- izkusu novega iPhone 12 Pro. Apple je, kar se tiče zaklepanja svojih sistemov, v povsem svo- jem razredu. Zaupanje Appla v svoje upo- rabnike je pač manjše kot pri ve- čini drugih proizvajalcih. Ne le da ne dopustijo poseči v kake resne sistemske nastavitve, na telefonih iPhone tudi težko naredimo tako vizualno zmedo, kot jo lahko na svojih domačih zaslonih uporabniki Androidov. Ikone so fiksne oblike in veliko- sti, tudi njihova menjava je mo- goča le po obvozih. Do nedavne- ga nam niso puščali niti zamenja- ve privzetih programov za brska- nje po spletu, branje elektronske pošte in urejanje koledarja! No, to zadnje je le prišlo tudi v iOS. Apple se je vdal, preden so to od njega zahtevali drugi – de- nimo EU ali pa ameriški regula- torji. Želijo se izogniti zgodbi, ki se je pripetila Microsoftu, ko je moral začeti ponujati tudi alter- native svojim programom (pred- vsem brskalniku). Iskreno upam, da se bo to na- daljevalo in da bomo tudi pri Applu dobili več fleksibilnosti. Če to pomeni, da si bomo (no, bodo) lahko uporabniki raztre- sli svoje domače zaslone in imeli s tem kako težavo več, bi tudi to z veseljem sprejel.  Razmeroma veliko delam z uporabniki – tako pri osnovnih IT-tehnologijah v podjetju, torej da delujejo strežniki, uporabniški računi in vse ostalo, kot tudi kot nekakšen help desk. Pred kratkim sem dobil odlično sporočilo sodelavke, da je caps lock vključen in ne deluje, ZDAJ PA IZKLJUČEN IN DELUJE. Jure Forstnerič V s Zaupanje Appla v svoje uporabnike je pač manjše kot pri drugih proizvajalcih. december 2020 43 MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Apple iPhone 12 Pro Novi iPhone 12 Pro je odličen telefon, a po našem mnenju v primerjavi s predhodnikom prinaša premalo novosti. Najočitnejše je predvsem novo, kakovostnejše ohišje. 42 44 PRENOSNI RAČUNALNIKI Huawei MateBook D 15 Huawei ima pri nas v ponudbi za zdaj dva cenejša prenosnika, ki se ločita bolj ali manj le po velikosti zaslona. Model MateBook D 15 ima malenkost večji zaslon od svojega brata - 15,6 palca po diagonali. 44 december 2020 NAJBOLJŠI TELEFONI>  Apple iPhone 12 Pro. Je- sen vedno prinese novo pošiljko zmogljivih pametnih telefonov, med njimi tudi nove Applove iPhone. Ti so letos zaradi koro- navirusa nekoliko zamudili, vse- eno pa so predstavili štiri mode- le – »navaden« iPhone 12, manj- ši iPhone 12 Mini, »profesional- ni« iPhone 12 Pro in večji mo- del iPhone 12 Pro Max. Na preiz- kus smo dobili iPhone 12 Pro, za začetek pa vseeno velja na hitro opisati razlike med modeli. Najočitnejša razlika je v veli- kosti – model Mini ima 5,4-palč- ni zaslon, srednja dva, torej na- vadna dvanajstka in model Pro, 6,1-palčnega, Max pa meri 6,7 palca. Telefona Pro se razlikuje- ta bo kakovostnejšem ohišju, saj imata rob iz nerjavečega jekla namesto aluminija, kar zmanjša možnosti poškodb, a hkrati ne- koliko dvigne težo naprav. Ponu- jata pa tudi en objektiv več – te- leobjektiv z 2- ali 2,5-kratnim zu- mom (prvi pri Pro, drugi pri Pro Max). Procesor je povsod enak, tehnologija zaslona (OLED) tudi, imata pa modela Pro več pomnil- nika (6 GB namesto 4). Če se vrnemo k modelu 12 Pro ... Po šestih letih zaobljenih stranic so pri Applu vpeljali ve- čjo spremembo pri oblikovanju – vrnili so se k ravnim, odrezanim stranicam. Takim, kot smo jih bili vajeni pri modelih iPhone 4 in 5 pa tudi pri najnovejših tabli- cah iPad. Novost nam je všeč, te- lefon zelo lepo stoji v roki, hkrati je dovolj drugačen od večine dru- gih naprav na trgu. Zaradi ravnih stranic sicer daje občutek, da je malenkost debelejši, a pogled v specifikacije razkrije, da je pov- sem primerljiv z drugimi telefoni višjega cenovnega razreda. Kakovost ohišja je odlična, v uporabi je še trpežnejše steklo kot doslej, tudi zadnja stranica je steklena. Izkoriščenost prednje stranice je slabša kot pri dražjih telefonih konkurentov, torej je tu več roba okoli zaslona (a manj kot pri predhodniku). Vseeno nas to ni zmotilo, saj je tistih do- datnih nekaj milimetrov pri An- droidih vseeno redko izkorišče- nih. Bolj moteča je široka zareza (notch) na zgornji strani, kjer do- muje več različnih tipal, denimo za prepoznavo obraza. Nekako smo vajeni, da imajo današnji vr- hunski telefoni na sprednji strani le luknjico za kamero, pri Applu je neuporabljen prostor večji. Te- lefon je še naprej vodotesen, po standardu IP68 (torej naj bi zdr- žal globino 6 metrov 30 minut). Zaslon je na prvi pogled odli- čen, gre za OLED visoke svetlo- sti in ločljivosti ter s podporo teh- nologije HDR. Težava nastane, če ga postavimo ob bok zmoglji- vejšemu telefonu s sistemom An- droid, ki se pohvali z večjo hi- trostjo osveževanja (Samsung, Huawei, celo Xiaomi). Kupcem iPhona tega ne priporočamo, saj bodo presenečeno ugotovili, da so vsebine na zaslonu tako zani- čevanega tovrstnega Androida veliko bolj »mehke«. Menda naj bi se pri Applu pred splavitvijo iPhona 12 od- ločali med zaslonom s hitrejšim osveževanjem in podporo omrež- jem 5G – zaradi omejitev pri aku- mulatorju pač ni šlo oboje. Po našem mnenju so se odločili na- robe, saj bi raje imeli večjo hi- trost osveževanja kot pa podporo omrežjem 5G, ki še niso, in še ne- kaj časa ne bodo, vzcvetela. A se zavedamo, da je tržna logika rav- no obratno – kratica 5G bo goto- vo prodala več primerkov kot pa oznaka 90, 120 ali 144 Hz. Pri strojni opremi ni opazi- ti nič novega. Seveda je vgrajen nov, še hitrejši procesor, a tega v praksi res ne bomo opazili, sploh ker je že procesor prejšnje gene- racije še vedno hitrejši od vse- ga, kar zmorejo drugi proizvajal- ci. Apple tu ostaja nedotakljiv, je pa zato zmogljivost akumulatorja zgolj povprečna – 2.815 mAh da- nes res ni veliko (in celo manj kot pri lanskih modelih), je pa res, da pri Applu obvladajo programsko nadziranje aplikacij in s tem pora- be. Zahtevni uporabniki lahko ra- čunamo na kak dan vzdržljivosti. Napajanje je zgledno hitro – podpira moč do 20 W, kar pome- ni 50 odstotkov napolnjenosti v tridesetih minutah. Seveda po- trebujemo pri tem tudi tak napa- jalnik. Apple se je v svoji ekolo- ški ozaveščenosti (če jim je verje- ti) namreč odločil, da telefonom po novem ne bodo več pridaja- li napajalnikov in slušalk. Po nji- hovem mnenju imamo doma vsi že dovolj napajalnikov, zato pa- ketu priložijo le lightning kabel. To bi pohvalili, če bi bil telefon Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvrščamo na lestvi- co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo- na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko- sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Številke niso vse Podrobni bralec, bo ugotovil, da smo tokrat preizkusili telefon, ki ima vgrajeno kar 108 megapikno fotografsko tipalo. Hkrati smo zapisali, da vgrajeni fotoaparat ni najboljši. Številke niso vse. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 1.180 EUR X Novo oblikovanje, zmogljivost, ka- kovost izdelave. Z Cena, malo novosti, fotografske omejitve. APPLE iPhone 12 Pro HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE9 10 december 2020 45 TELEFONI NAJBOLJŠI > zato kaj cenejši, a tega ni opazi- ti. Tako pa se Apple zdi le »škrt«, sploh ker so njihovi napajalniki, če jih kupimo ločeno, res dragi. Novost telefonov je tudi vgra- dnja razmeroma močnih magne- tov pod zadnjo stranico telefonov. Te imenujejo Mag safe, enako to- rej kot nekoč pri prenosnikih, gre pa za pomoč pri brezžičnem na- pajanju, saj se napajalnik vedno pravilno postavi. S tem se odpira- jo tudi možnosti za dodatno opre- mo, denimo magnetna ohišja in držala. Čeprav dvomimo, da so magneti dovolj močni, da bi var- no prijeli avtomobilsko držalo. Fotografski sklopi so kar pogo- sta »tarča« nadgradenj, a je teh tokrat zelo malo. Objektivi ozi- roma tipala so praktično enaka, le pri navadnem širokem objek- tivu je malenkost večja zaslonka. Dodano je tipalo LIDAR za pre- poznavo globine, ki naj bi poma- galo pri ostrenju v slabih svetlob- nih pogojih in pri uporabi aplika- cij AR. V praksi moramo prizna- ti, da je ostrenje malenkost boljše le pri portretih, pa še to bolj na kratkih razdaljah. Ostale novo- sti so bolj programske narave – funkcija Smart HDR 3, denimo. V kratkem naj bi prek program- ske posodobitve dobili še podpo- ro formatu ProRAW. Kamera nas je razočarala, saj Apple še ni ponudil večjega zuma, ki ga že nekaj časa zmore- jo konkurenčni Androidi. Poleg klasičnega širokega kota ima še ultraširoki objektiv (goriščnice 13 mm) in dvakratni zum (go- riščnice 52 mm). Samsung v po- dobnem cenovnem razredu po- nuja tri- ali petkratni optični zum, Huawei pa celo desetkra- tnega. Sicer je kakovost tam še vedno slabša kot pri širšem kotu, saj za temi zum objektivi posta- vljajo manjša tipala, a vseeno gre za fleksibilnost, ki jo pri Applu pogrešamo. Novi iPhone 12 Pro je odličen telefon, a po našem mnenju pri- naša premalo novosti v primerja- vi s predhodnikom. Najočitnejše je predvsem novo, kakovostnejše ohišje. A to dobimo tudi pri nje- govem najpomembnejšem kon- kurentu – modelu iPhone 12, to- rej brez oznake Pro. Ta namreč prinese praktično vse, kar ima model Pro, z le nekaj manjšimi slabostmi – najočitnejša je man- ko teleobjektiva. In to za dvesto evrov nižjo ceno. Razlika je, po našem mnenju, dovolj velika, da bo navadni iPhone 12 letos bolj- ša jabolčna izbira. Jure Forstnerič  Xiaomi Mi 10T Pro 5G. Ki- tajski Xiaomi je letos prevzel tre- tje mesto med največjimi proizva- jalci mobilnih telefonov na sve- tu, prehitel je Apple. Resno pa, kot kaže, začenjajo tudi nastop na slovenskem tržišču – prvič se je namreč zgodilo, da smo testni telefon Xiaomi dobili od uradne agencije, ki zastopa podjetje. Preizkusili smo najnovejši mo- del Xiaomi Mi 10T Pro 5G, ki kljub oznaki Pro v resnici ni naj- več, kar pri podjetju zmorejo. Te- lefon je nekakšen kompromis, kako sestaviti telefon z nekaj vr- hunskimi lastnostmi ob hkratni izpustitvi nekaterih drugih, s či- mer naj bi dosegli še sprejemlji- vo ceno. Najprej – gre za bliskovito hi- ter telefon, ki ima vgrajen vrhun- ski procesor Qualcomm Snap- dragon 865. Tistega, ki ga pri ve- liko dražjih aparatih Samsung serije Galaxy S20 namenjajo Američanom, nam pa prepusti- jo kar nekaj počasnejši in manj varčen lastni procesor Exynos. Poleg vrhunskih 8 GB pomnilni- ka je še 128 GB shrambe. Do tod vse v redu, a nadaljujmo. Vgrajen je zelo dober za- slon 144 Hz, ki prinaša mehko prikazovanje vsebin in hkra- ti varčuje z električno energi- jo, saj se osveževanje ob neupo- rabi po potrebi zmanjša. Enako kot pri Samsungovi novi beležni- ci Note20, denimo. Toda mehko- ba, predvsem pa kakovost prika- za, vendarle ni enaka tisti pri Be- ležnici, saj gre za zaslon tipa LCD in ne OLED. Vseeno menimo, da gre za enega najboljših zaslonov LCD v telefonih ta hip, četudi ni zaobljen, pa tudi kar nekaj črne- ga roba smo opazili, posebej na spodnji strani. Omenili smo že, da je proce- sor varčen, in če temu dodamo še dejstvo, da vgrajena baterija zmore kar 5000 mAh, lahko za- ključimo, da boste s tem telefo- nom zelo težko ostali s prazno. Toda, kot rečeno, cena tele- fona je relativno ugodna, zato je bilo potrebno varčevanje. Mi 10T Pro tako ne zmore brezžič- nega polnjenja, čeprav je res, da se s priloženim ožičenim polnil- nikom v celoti napolni v eni uri (za 50 odstotkov pa potrebuje 25 minut). Seveda tudi ne zmo- re brezžično polniti drugih tele- fonov, toda to je itak lastnost, ki jo dražja konkurenca uporablja le kot marketinško geslo. Tele- fon tudi ni vodoodporen, nima podzaslonskega bralnika prstnih odtisov (ta je ob strani), pred- vsem pa ima vgrajen le povpre- čen fotoaparat, kot smo ga vaje- ni v cenejših telefonih. Naj nas dejstvo, da premore kar 108-megapikno Samsungovo tipalo (tako kot najmočnejši Sam- sung Galaxy S20 Ultra) ne zave- de. Zum je le 2-kraten, in to pre- cej slab, širokokotne fotografije so ob robu neostre, nočne pa slabe. Kot rečeno – fotoaparat kljub 108 megapikam nikakor ne izstopa. In še, skoraj bi pozabili, telefon zmore komunikacije 5G, brez te- žav smo ga uporabljali v Teleko- movem omrežju pete generacije. Če povzamemo – za 600 evrov to nikakor ni slab telefon, vendar je v tem cenovnem razredu še en zelo močan igralec – Samsung Galaxy S20 FE … Matej Šmid  Novi iPhone 12 prinaša tudi podporo omrežjem 5G, a je po našem mnenju to manj kori- stno od morebitnega zaslona z večjo hitrostjo osveževanja. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 600 EUR X Odlična hitrost delovanja, zelo do- ber 144-herčni zaslon LCD. Z Le povprečen fotoaparat, ni vodo- odporen, nima brezžičnega polnje- nja. XIAOMI Mi 10T Pro 5G HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE8 9 46 december 2020 NAJBOLJŠI PRENOSNI RAČUNALNIKI>  Huawei MateBook D 15. Huawei ima pri nas v ponudbi za zdaj dva cenejša prenosni- ka, ki se ločita bolj ali manj le po velikosti za- slona. Model MateBook D 15 ima tako malenkost ve- čji zaslon od svojega brata, konkretno 15,6 palca po di- agonali, to pa se seveda po- zna tudi pri velikosti in teži samega ohišja. Oblikovanje in kakovost ohišja sta sicer identična manjšemu modelu D 14. Gre za lično in kakovostno kovin- sko ohišje dovolj majhnih mer, spet je razmeroma malo roba okoli zaslona. Kamer je skrita nad tipkovnico, med tipkama F6 in F7. Tipkovnica je praktič- no enaka kot pri manjšem mo- delu, ponuja torej dober povra- tni odziv, presenečeni pa smo bili, da nima ozadnje osvetlitve. Zakaj so to pri tem modelu od- stranili, nam ni povsem jasno, pomislimo lahko le na varčeva- nje pri ceni. Tudi tu so vgradili dovolj ve- liko in natančno sledilno plošči- co, spet je v tipki za vklop (ta je postavljena v desni zgornji vo- gal, nad tipkovnico) bralnik pr- stnih odtisov. Zaslon je podoben kot pri manjšem modelu. Še ve- dno gre za matriko IPS z matira- no prevleko, svetlost je nekaj čez 250 cd/m2, kar je dovolj za ve- čino uporabnikov, le na kakem močnejšem soncu bo zaslon pre- temen. Tudi vidni koti so zelo dobri. Strojna oprema je enaka kot pri manjšem modelu, praktično enako se je odrezal tudi pri pre- izkusih hitrosti. V uporabi je pro- cesor AMD srednjega razreda Ryzen 5 3500U, ki je po našem mnenju odlična izbira, saj po- nuja štiri jedra (in osem niti de- lovanja) ob dovolj ugodni upo- rabi energije. Pri tem so pri Hu- aweiju poskrbeli za dovolj zmo- gljivo hladilno rešitev, da osta- ne prenosnik dovolj tih tudi med zahtevnejšo rabo (med nava- dnim, pisarniškim delom pa je praktično neslišen). Pomnilni- ka je 8 GB, kar je danes neka- ko standard, pogon SSD ponudi 512 GB prostora. Za grafiko je na voljo vgrajena AMD RX Vega 8, ki bo dovolj za, denimo, Fortni- te in starejše igre, ne pa tudi za grafično zahtevnejše. Zdržljivost akumulatorja je sicer nekoliko slabša kot pri manjšem bratu, a še vedno dovolj dobra. Velja omeni- ti, da je naš preizkus razme- roma zahteven, pri navadni rabi, kjer procesor večino časa ne počne nič zahtevnejšega in kjer je zaslon nekje na srednji osvetlitvi, bomo brez težav dose- gli sedem ur in več delovanja. Pri vmesnikih ni presenečenj, poleg dveh navadnih USB je na voljo še en USB-C, ki je hkra- ti namenjen napajanju preno- snika. Kot pri manjšem mode- lu je tudi tu napajalnik zgledno Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in ločljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne ploščice, hitrost delovanja, čas trajanja akumulatorja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red naj- boljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Na voljo tudi za smrtnike Huawei ima pri nas v ponudbi dva cenejša prenosnika, ki se ločita bolj ali manj le po velikosti zaslona. D14 in D15. Poslovni indeks PCMark 10 (Pro- ductivity): 5.487 Večpredstavnostni indeks PCMark 10 (Content Creati- on): 3.370 Trajanje delovanja: 3 ure, 27 minut Mere: 35,8 × 23 × 1,7 cm, 1,5 kg Značilnosti: AMD Ryzen 5 3500U, 2,1 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth Zaslon: 15,6-palčni, 1.920 × 1.080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 650 EUR X Razmeroma tiho delovanje, majhen napajalnik, napajanje USB-C. Z Svetlost zaslona. HUAWEI MateBook D 15 7 ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA8 s Tipkovnica je praktično enaka kot pri manjšem modelu, ponuja torej dober povratni odziv, presenečeni pa smo bili, da nima ozadnje osvetlitve. december 2020 47 PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI > majhen. Za izvoz videa je na vo- ljo HDMI, brezžični omrežni vmesnik podpira standarde do 802.11ac. Tudi tu ni bralnika po- mnilniških kartic. MateBook D 15 je zelo podo- ben modelu D 14, konkretno pa bomo zanj odšteli nekaj manj denarja, dobili pa večji zaslon, a z enako ločljivostjo, in večje ter malenkost težje ohišje. No, pa tipkovnico, ki nima vgrajene osvetlitve. Tudi tu gre za odlič- no uravnotežen prenosnik brez resnih minusov. Odločitev bo to- rej vezana predvsem na način uporabe. Če iščemo prenosnik, ki bo večino časa preživel na pisalni mizi, bo D 15 zaradi večjega zaslona in nižje cene boljša iz- bira. Če pa bomo preno- snik veliko prenašali in, reci- mo, več uporabljali na kavču, pa bo manjši model bolj smotrn. Jure Forstnerič  Huawei MateBook D 14. Huawei izdeluje prenosnike že nekaj let, a so šele od letošnje je- seni na voljo tudi na našem trgu. Po najdražjem modelu smo to- krat preizkusili še par vstopnih. Manjši med njima je MateBo- ok D 14. Kot pove ime, gre za 14-palčnega. Meri na domače uporabnike, ki želijo dobro zao- kroženi pripomoček dovolj kom- paktnih mer in ne pretežak. Prenosnik je med bolj kom- paktnimi v svojem razredu, to- rej med cenejšimi. Ohišje je ko- vinsko in zelo kakovostno, velja omeniti debelino 1,6 centimetra in težo 1,4 kilograma. Oblikova- nje je preprosto in nekoliko spo- minja na Applove modele. Oko- li 14-palčnega zaslona je zgledno malo roba, tudi spletna kame- ra je, kot pri drugih Huaweijevih prenosnikih, skrita med funkcij- skimi tipkami, torej pod zaslo- nom namesto nad njim, kot je navada pri drugih proizvajalcih. Pozicija te kamere sicer res po- maga pri tanjšem robu zaslona, je pa tak pogled nekoliko manj prikupen, saj snema iz nizkega položaja. Zaslon je sicer soliden, vgrajena je matrika IPS. Pravil- nost barv je dobra, enako velja za vidne kote in enakomernost osvetlitve, v uporabi je matira- na prevleka. Za domačo rabo je dovolj svetel, čeprav bi si v zelo svetlih prostorih (in tudi zunaj) vseeno želeli višjo svetlost. Lo- čljivost je klasična 1.920 × 1.080. Tipkovnica ponuja kra- tek hod, a zelo dober povra- tni odziv, tako je tipkanje hi- tro in udobno. Na sledilno ploščico nismo imeli po- sebnih pripomb, je do- volj velika in natančna, v tipko za vklop je vgra- jen tudi bralnik prstnih odtisov. Tipkovnica je osvetljena od zadaj (ponuja dve stopnji), kar je glede na ceno še vedno dokaj redko. Vmesniki so smiselno razpore- jeni: na vsaki strani je po en kla- sični vmesnik USB (s hitrostjo 3.0), na levi USB-C. Ta poskrbi tudi za napajanje, kar je redkost v tem cenovnem razredu. Tako napajanje je nedvomno pred- nost, saj bomo v prihodnje imeli vse več naprav z USB-C, med nji- mi pa bomo lažje delili napajal- nike. Ko smo že pri tem, je napa- jalnik tega prenosnika med naj- manjšimi v tem cenovnem razre- du, kar je spet pohvalno, sploh ob solidno kompaktnem ohišju. Na levi strani je izhod HDMI, na desni pa klasični izhod za slušal- ke, ni pa bralnika pomnilniških kartic. Brezžični modul podpi- ra omrežja 802.11 ac, ne pa tudi novejših 802.11 ax, kar glede na ceno sicer ne preseneča. Pri Huaweiju za zdaj ponujajo le eno sestavo tega prenosnika, konkretno s procesorjem AMD Ryzen 5 3500U. Ta ima 4 jedra in večnitno tehnologijo, osnov- na frekvenca je 2,1 GHz. Na pre- izkusih zmogljivosti se je odlič- no obnesel in je med boljšimi v tem cenovnem razredu. Pri tem je tudi med zahtevnejšim delom ostal dovolj tih – ventilator si- cer slišimo, a ni nadležen. Vgra- jenih je 8 GB pomnilnika, kar je dovolj za navadno pisarniško delo, enako velja za pogon SSD, velik 512 GB. Za grafiko poskrbi vgrajena kartica AMD RX Vega 8, ki bo dovolj zmogljiva za uži- vanje v nekoliko starejših igrah, za nove igre višjega kalibra pa bo treba poiskati kaj bolj zmoglji- vega (vseeno pa je zmogljivej- ša od primerljivih Intelovih reši- tev). Vzdržljivost akumulatorja je dobra, pri nezahtevnem delu bi brez težav zmogel sedem ur in več uporabe. Novi MateBook D 14 je si- cer zamudil naš preizkus doma- čih prenosnikov, a bi se zagoto- vo znašel med najbolj uravnote- ženimi. Gre namreč za odličen prenosnik za domače uporab- nike, tudi za študente in šolar- je (pod pogojem, da nimajo po- treb po zmogljivejši grafični kar- tici), celo za manj zahtevne po- slovne uporabnike. Zmogljivost je dobra, prenosljivost in vzdr- žljivost akumulatorja tudi, cena pa glede na ponujeno razumlji- va. Za udobnejše delo v svetlej- ših pogojih bi si želeli le malen- kost svetlejši zaslon. Jure Forstnerič Poslovni indeks PCMark 10 (Pro- ductivity): 5.937 Večpredstavnostni indeks PCMark 10 (Content Creati- on): 3.470 Trajanje delovanja: 4 ure, 7 minut Mere: 32,2 × 21,5 × 1,6 cm, 1,4 kg Značilnosti: AMD Ryzen 5 3500U, 2,1 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth Zaslon: 14-palčni, 1.920 × 1.080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 700 EUR Prodaja: Bolje založene trgovine. X Razmeroma tiho delovanje, majhen napajalnik, napajanje USB-C, veli- kost in teža. Z Svetlost zaslona. HUAWEI MateBook D 14 7 ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA9 s Novi MateBook D 14 je sicer zamudil naš preizkus domačih prenosnikov, a bi se zagotovo znašel med najbolj uravnoteženimi prenosniki. 48 december 2020 DOSJE PALANTIR IN BRSKANJE PO PODATKIHP eter Thiel, eden od ustanoviteljev podjetja Paypal, se je leta 2000 znašel pred težavo. Paypal je po- stal priljubljena storitev med kri- minalci, ki so prek tega spletne- ga omrežja upravljali denarne tokove, s katerimi so se skrivali pred oblastmi, prali v kriminal- nih dejanjih pridobljene finance in financirali svoje nove podvige. Ker je bilo človeško nadziranje transakcij prek omrežja Paypal prezapleteno in stroškovno neu- činkovito, si je Thiel zamislil al- goritemski sistem za nadziranje plačilnega prometa in opozarja- nje na transakcije, ki so bile po- tencialno problematične. Kot velik oboževalec sveta Go- spodarja prstanov je programsko rešitev poimenoval Palantir. V svetu hobitov in orkov je Palantir magični pripomoček, s katerim je mogoče videti dlje oziroma ko- municirati na daljavo. V svetu in- formacijske tehnologije je Palan- tir ob svojem nastanku analiziral finančne transakcije, uporaba pa se je kasneje hitro razširila tudi na druga področja. Za programersko rešitev so se začele zanimati ameriške državne agencije iz sektorja ob- veščevalno-varnostnih služb in ameriške vojske. Iskanje in prega- njanje teroristov, pomoč pri ana- lizi podatkov z bojišča in predvi- devanje potez sovražnika so bili le nekateri razlogi, da so ameri- ške oblasti razvile dolgoročen od- nos s Palantirjem in pomagale pri nastanku neodvisnega podjetja, ki je ostalo pod nadzorom svoje- ga očeta, Petra Thiela. Pripravnik za konec sveta Peter Thiel je eden od sousta- noviteljev podjetja Paypal ter sta- ri znanec Doline silicija. Ko je leta 2002 Paypal prodal podje- tju eBay in postal milijarder, je del denarja investiral v Facebo- ok, z delom prihodkov pa usta- novil podjetje Palantir, ki mu še vedno predseduje. Že od začetka svoje kariere je razburjal s svojimi pogledi na urejenost sveta, ki so včasih me- jili na rasizem, in napadal »bole- zen politične korektnosti«. S svo- jim družbenim položajem in z globoko denarnico je med dru- gim financiral tudi tožbo igralca Hulka Hogana, s katero je ta uni- čil tabloid Gawker. Leta 2017 so se mediji razpisa- li o še eni problematični praksi Petra Thiela – pripravljanje na konec sveta. Obsedenost z Go- spodarjem prstanov se namreč ni končala pri imenih izdelkov, temveč je Thiel v pripravah na »konec sveta« zakupil večje oze- mlje na Novi Zelandiji, državi, v kateri je režiser Peter Jackson posnel trilogijo po Tolkienovi knjižni predlogi, in na njem zgra- dil »bunker za konec sveta«. A tudi to še ni največja čuda- škost, povezana s tem bogata- šem. Poleg konca sveta Thiela skrbi tudi konec življenja oziro- ma smrt. Leta 2014 je namreč v intervjuju pojasnil, da »naspro- tuje smrti« in da upa, da bo do- živel več kot sto let. V ta namen naj bi jedel široko paleto vitami- nov in prehranskih dodatkov, za vsak slučaj pa je investiral tudi v kriogensko podjetje Alcor, ki bo ob njegovi biološki smrti njegovo truplo zamrznilo in ga nato ob primernem času odmrznilo ter obudilo v novo življenje. Eno podjetje, trije izdelki Toda – ostanimo pri Palantirju. Podjetje Palantir je na različnih trgih znano po svojih treh izdel- kih, ki opravljajo specifične nalo- ge znotraj področja podatkovne analize in velikega podatkovja. Palantir Gotham je namenjen podatkovni analizi in spremlja- nju podatkovnih tokov. Upora- bljajo ga predvsem vladne agen- cije in vojaške službe za »iskanje šivanke v senu«, saj lahko s Pa- lantir Gotham povežejo različne podatkovne vire in tako pridejo do bolj informiranih zaključkov. Izdelek bi lahko plastično pred- stavili s tablo v akcijskem detekti- vskem filmu, kjer detektivi pove- zujejo različne dokaze o zločinu. Palantir Foundry je namenjen zasebnemu sektorju. Z njim lah- ko uporabniki spremljajo različi- ce podatkovnih zbirk, jih vklju- čujejo v svoje izdelke oziroma Rešitelj pred terorizmom ali terorist? Težko bi našli boljši primer samorealizacije posameznika skozi njegovo službo, kot je primer Petra Thiela in njegovega podjetja Palantir. Zgodba o podjetju, ki na področju podatkovne ekonomije odpira nova etična vprašanja o družbenih problemih in tehnokratski ugrabitvi javnega diskurza, je namreč neločljivo povezana z njegovim ustanoviteljem in njegovim osebnim pogledom na svet. Domen Savič P  Borzni nastop podjetja bo pokazal, kako dobičkonosna je res trgovina s podatki. december 2020 49 PALANTIR IN BRSKANJE PO PODATKIH DOSJE P analizirajo njihovo uporabo. Uporablja se tako v medicini kot letalski industriji in tudi v svetov- ni avtomobilski industriji. Palantir Apollo je programska oprema kot storitev (SaaS), s ka- tero Palantir omogoča uporabo svojih prvih dveh izdelkov. Za- radi robustnosti jo lahko stran- ke uporabljajo v težkih pogo- jih, v katerih se večinoma znaj- dejo zelo posebni naročniki – na predstavitvenem spletišču lahko pri Apollu preberemo, da bo de- loval »na zadnjem sedežu hum- veeja in iz podmornice«. Lahko si torej predstavljamo, kdo je glav- ni naročnik te storitve. Zasebne službe javnega sektorja Eden od odmevnih dogodkov, kjer se je pokazala moč program- ske opreme za obdelavo velike količine podatkov, je bila kam- panja ameriške vojske pri lovu na terorista Osamo bin Ladna. Če- prav gre za govorico, ki je pred- stavniki podjetja Palantir niso nikoli potrdili (a je hkrati niko- li niso zanikali, na novinarska vprašanja o tej temi pa so se iz- govorili, da zgodbe ne smejo ko- mentirati), za to obstaja več vi- rov, med drugim tudi knjiga pre- iskovalnega novinarja Marka Bowdna, v kateri omeni Palan- tirjevo vlogo pri iskanju tega te- rorista. Povezave z vojaško industri- jo se niso končale le pri pomoči ameriški vojski pri lovu na Osa- mo bin Ladna. Palantir sodelu- je tudi z ameriško obveščevalno agencijo CIA (prav ta obvešče- valna agencija s svojim poslov- nim podaljškom In-Q-Tel je bila na začetku eden glavnih investi- torjev v mlado podjetje), ameri- ško agencijo za carino in priselje- vanje (U.S. Immigration and Cu- stoms Enforcement), v zadnjem času pa se je začela širiti tudi po evropskem kontinentu na podro- čju zdravstva (trenutno je podje- tje prisotno v Veliki Britaniji, kjer sodeluje z britansko državno za- varovalnico NHS). Vladne pogodbe so še vedno najdobičkonosnejši vir prihod- kov tega podjetja, ki se na ko- mercialnem trgu ne znajde naj- bolje. Mediji so ob napovedi, da se Palantir odloča za borzno ko- tacijo, iz borznih papirjev lahko razbrali, da je imel v letu 2019 dobrih 600 milijonov evrov pro- meta, kar je za četrtino več kot leto poprej, stroški pa so se vrte- li okrog milijarde evrov. Analitiki ocenjujejo, da bo vrednost podje- tja po nastopu na borzi blizu 20 milijard evrov. Največji dolgoročni problem, na katerega opozarjajo Palantir- jevi kritiki, je vedno večja odvi- snost javnih sistemov od zaseb- nih podjetij in njihovih storitev. Javno zdravstvo, javne službe za red in ostali organi države, ki jih v rokah držijo podatkovni oli- garhi brez javnega nadzora, so namreč vse bolj prisotni tudi na evropski strani Atlantika. Kršitelji človekovih pravic A če se palantirjevci sami predstavljajo kot pozitivna sila reda v svetu podatkovnega kao- sa, so njihovi kritiki na področju človekovih pravic in družbe nad- zora vedno glasnejši in opozarja- jo, da gre za rasistično podjetje, ki živi predvsem od javnega de- narja, s katerim financira svoje škodljive izdelke. Nasprotniki podjetja in njego- vih praks že več let opozarjajo na pogodbe z ameriškimi služ- bami za tujce, s katerimi podje- tje Palantir dobiva veliko podat- kov o ameriških priseljencih in tujcih. Leta 2016 so tako opozo- rili na povezovanje podjetja Pa- lantir z ameriškimi oblastmi in aktualnim predsednikom Donal- dom Trumpom, ki je napovedal profiliranje in pregon musliman- skih priseljencev v Združenih državah Amerike. Večmilijon- ska pogodba je namreč Palantir- ju omogočila dostop do državnih podatkovnih zbirk, s katerimi so iskali in preganjali ameriške ne- zakonite priseljence in profilirali verske manjšine v tej državi. Nato so bile leta 2017 je- dro protesta kritike profilira- nja uslužbencev podjetja Palan- tir, ki se je moral zagovarjati za- radi svojih rasističnih praks za- poslovanja in se je na koncu s to- žniki poravnal za slaba dva mili- jona evrov. Le leto kasneje je morala lo- sangeleška policija razkriti svo- jo pogodbo s podjetjem Palan- tir, iz katere je bilo razvidno, da je podjetje za potrebe policistov v mestu angelov razvilo analitični sistem, podoben tistemu iz filma Posebno poročilo (Minority re- port). Največja težava? Izkazalo se je, da so bili algoritmi za pred- videvanje kriminala izredno ra- sistični, da policistom z njimi ni uspelo zajeziti težav s krimina- lom in da je Palantir v sodelova- nju s policijo dobil dostop do dr- žavnih zbirk podatkov o posame- znicah in posameznikih. Ko je Palantir lani napove- dal širjenje v tuje države in skle- nil pogodbo z britansko državno zdravstveno zavarovalnico NHS, so britanski zasebnostni aktivisti opozorili na problematične pra- kse rasnega profiliranja in odpr- li razpravo o dostopu tega pod- jetja do občutljivih zdravstvenih podatkov. Povezave Palantirja z ameri- škim desnim političnim polom pa so se kazale tudi na druge na- čine. Čeprav je podjetje delovalo tako pod Obamovo vlado kot tudi pod Trumpovo, je direktor podjetja Peter Thiel na več me- stih izrazil podporo Trumpovi politiki in načinu vladanja. Pred- volilne donacije v višini več kot milijon evrov, podpiranje še ve- čje radikalizacije in sestanki z desničarskimi ekstremisti so tako še bolj poudarili problematično pozicijo podjetja Palantir in nje- govega lastnika. Dodaten problem predstavlja- jo kritike Palantirjevega izredno netransparentnega delovanja in kršenja etičnih norm, odtekanje podatkov iz načelno zaprtih po- datkovnih zbirk z občutljivimi podatki, prepletanje podatkov- nih nizov in sestavljanje vedno bolj podrobnih profilov posame- znic in posameznikov ... brez ja- snega nadzora javnih služb. V tehnokratsko prihodnost Medtem ko se podjetje Palan- tir plazi po Evropski uniji in poži- ra vedno večje količine državnih podatkovnih zbirk na obeh stra- neh oceana, se njegov direktor Peter Thiel vedno bolj ukvarja z ameriško strankarsko politiko in družbenimi sistemi. Poleg financiranja republikan- skih kandidatov in republikanske stranke so njegovi cilji dolgoroč- nejši – s svojim ekstremno liber- tarno avtokratskim pogledom na politično ureditev sveta in z glo- boko denarnico namreč predsta- vlja resnega političnega akterja, ki lahko vpliva na razvoj svetov- nih dogodkov in političnih odlo- čitev ter družbenih sistemov. Če bo šlo kaj narobe, ga bomo najverjetneje iskali v njegovem bunkerju na Novi Zelandiji.   Palantirjeva specializacija je iskanje informacijskega smisla v podatkovnem nesmislu. 50 december 2020 DOSJE KRIPTOVALUTEP riptovalute so del naše- ga vsakdana. Norija iz- pred let, ko se je njiho- va vrednost več kot postoterila, je mimo, a skeptikom v brk ne bitcoin ne tisoče sorodnih krip- tovalut niso propadli. Nazadnje jim je podporo izrekel celo veli- ki Paypal, ki bo prihodnje leto v svoje digitalne denarnice upo- rabnikom dodal račun za najpo- pularnejše kriptovalute (bitco- in, ether, bitcoin cash, litecoin). Tako je tudi Evropska unija pre- poznala, da kriptovalute in po- dobno digitalno premoženje za- služijo primerno ureditev. Konec septembra je Evropska komisija objavila predlog ured- be o trgih kriptovalut in podob- nega premoženja MiCA (market in cyrpto-assets). Da bi uredba začela veljati, jo morata potrditi Evropski parlament in Svet, kar se še ne bo zgodilo tako kmalu. A vseeno poglejmo, kakšne rešitve si je zamislila Komisija. Uredba ima 126 členov. Če jo z vsemi preambulami in s spremljajočim besedilom natisnemo, zasede ce- lih 111 strani A4. Z njo zasledujejo štiri cilje: po- večati pravno gotovost z jasnej- šo regulativo, podpirati nadalj- nji razvoj, zagotoviti zaščito upo- rabnikov ter stabilnost trgov in finančnega sistema. Ker je s teh vidikov treba materijo urediti v vseh državah hkrati in primerlji- vo, Komisija predlaga uredbo in ne direktive. Pokrivala bo tako ponudnike storitev, kot so me- njalnice in borze, kot tudi izdaja- telje kriptovalut. Predlog uredbe so pripravili ob upoštevanju pre- dlogov regulatorjev EBA (Eu- ropean Banking Authority) in ESMA (European Securities and Markets Authority), ki so jim jih posredovali januarja lani. Nova ureditev je potrebna zlasti zato, ker številne kriptovalute in dru- gi instrumenti v trenutni zako- nodaji (zlasti direktivi o trgu fi- nančnih instrumentov, MiFID II in MiFIR) ne sodijo nikamor. Novosti Kriptopremoženje (cryptoas- sets) bo definirano kot digitalni zapis vrednosti ali pravic, ki se Kako bi EU uredil kriptosvet Čeprav se je mrzlica kriptovalut v zadnjem letu polegla, te ostajajo zelo priljubljene pri nezanemarljivem delu prebivalstva. Pravno še vedno vlada teksas, saj kriptovalute niso niti valute niti plačilno sredstvo, kar otežuje regulacijo z obstoječimi zakoni. V Sloveniji so dobički iz trgovanja neobdavčeni, nadzora nad menjalnicami pa skoraj ni. Evropska komisija je zato pripravila predlog za sistemsko ureditev področja. Matej Huš K Kriptopremoženje Žetoni na platformahKriptovalute Žetoni za uporabo Transakcijski žetoni BTC LTC DASH NTH NEO EOS BAX OMG BNT RIPPLE STELLAR IOTA  Kriptopremoženje se deli na štiri velike skupine. december 2020 51 KRIPTOVALUTE DOSJE P lahko prenaša elektronsko s teh- nologijo distribuiranih evidenc (distributed ledger technology) ali sorodno. V direktivi so natančno definirali, kaj so na premoženje vezani žetoni (asset-referenced tokens), žetoni e-denarja (e-mo- ney token) itd. Obeta se vrsta novih obvezno- sti. Če je do zdaj digitalne žeto- ne lahko izdajal skoraj vsak, bo od zdaj za to treba imeti pravno osebo v EU in izpolniti več pogo- jev. Izdajatelji kriptovalut bodo morali pred izdajo objaviti belo knjigo (whitepaper) in o tem 20 dni prej obvestiti regulatorja. Iz- jeme bodo male kriptovalute, ki bodo imele v obtoku za manj kot milijon evrov žetonov ali manj kot 150 lastnikov, ter določene stabilne kriptovalute (stableco- in), če se bodo ponujale le do- bro poučenim vlagateljem. V beli knjigi bodo morale biti navedene natančne informacije o izdajate- lju, tehnologiji, razvoju, projek- tu, tipu kriptopremoženja, načr- tu porabe zbranega denarja, pra- vicah in obveznostih imetnikov ter tveganjih. Nacionalni regula- tor bo lahko zahteval popravke in prepovedal izdajo kriptovalu- te, dokler ne bo bela knjiga spre- jemljiva. Prav tako se bo morala posodabljati, če se bo spreminja- la kriptovaluta. Vsi, torej izdajatelji kriptova- lut, stabilnih kriptovalut in žeto- nov e-denarja (token) bodo mo- rali pridobiti dovoljenje nacio- nalnega regulatorja. Prav tako bodo morali pripravljene načr- te za odgovorno prenehanje de- lovanja, torej bo nemogoče, da bi kakšna borza kar »mrknila«. Izrecno bodo prepovedane tr- žne manipulacije. Obstajal bo se- znam ponudnikov storitev v zve- zi s kriptovalutami, ki bo javno dostopen. Za ponudnike stabilnih žeto- nov (Asset-Referenced Token), ki imajo vrednost vezano na re- alno premoženje, bodo pravi- la še strožja. Bela knjiga bo mo- rala vsebovati še dodatne infor- macije o teh rezervah, s kateri- mi se zagotavlja stabilnost – kaj so, kje so, kdo jih varuje itd. Do- ločen delež teh rezerv bo moral biti v najvarnejših naložbah. EBA (European Banking Authority) bo imela funkcijo nadzornika pomembnih stabilnih kriptova- lut in e-denarnih žetonov. Sta- tus pomembnega se bo določal glede na obtok, število transakcij ipd. EBA, ESMA, Evropska cen- tralna banka in nacionalna cen- tralna banka bodo izdajale dovo- ljenja izdajateljem. Dovoljenja iz ene države bodo veljala tudi v drugih (passpor- ting). To pomeni, da se bo ponu- dnik kriptovalut ali storitev zanje lahko registriral in pridobil dovo- ljenje v eni državi, potem pa bo lahko storitve nudil v celotnem Evropskem gospodarskem pro- storu (razširjena EU). Ponudni- ki iz tretjih držav bodo morali v EU registrirati pravno osebo, če bodo želeli zakonito oglaševa- ti in nuditi storitve. Seveda pa to Evropejcem ne bo preprečeva- lo, da ne bi na lastno pest upora- bljali storitev zunaj EU, ki pa se ne bodo smele oglaševati (rever- se solicitation). A preden bo uredba začela ve- ljati, bo preteklo še mnogo vode. Postopek usklajevanja v Parla- mentu in Svetu je dolg, prinaša pa politično trgovino in kompro- mise, zato bo končno besedilo drugačno. Poglejmo torej, kako je situacija trenutno urejena v Sloveniji. Furs najtemeljitejši Kako pa je trenutno v Slove- niji? Pri spremljanju novosti na področju kriptovalut je med dr- žavnimi institucijami gotovo naj- ažurnejši Furs, ki je na svojih spletnih straneh objavil tudi 20 strani dolgo pojasnilo, kako so različni načini doseganja dohod- ka iz kriptovalut obdavčeni. Furs je tako ažuren, da ima posebej razdelane scenarije tudi za izda- janje novih kriptografskih žeto- nov (initial coin offering) in razli- kuje neposredno rudarjenje krip- tovalut (sodelovanje v poolu) od oddaje računske moči drugim rudarjem (denimo kar poteka prek platforme NiceHash). V Sloveniji materijo ureja- jo Zakon o dohodnini (ZDoh- 2), Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Za- kon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Zakon o davčnem po- trjevanju računov (ZDavPR) in Zakon o davku na finančne sto- ritve (ZDFS), čeprav v nobenem niti z besedo niso omenjene krip- tovalute, virtualne valute ali že- toni. Zakoni se zato uporabljajo smiselno. Po Zakonu o plačilnih stori- tvah, storitvah izdajanja ele- ktronskega denarja in pla- čilnih sistemih (ZPlaSSIED)  Najbolj znana bela knjiga pripada bitcoinu. Kaj so uredbe? V Bruslju nastajajo različne vrste dokumentov, ki lahko neuke zmede- jo. Uredbe so pravno zavezujoči akti, ki takoj po sprejemu neposredno učinkujejo v vseh državah članicah, zato ni potreben prenos v nacional- no zakonodajo. Uredbe »povozijo« nacionalno zakonodajo, kjer bi bila ta v neskladju z njimi. Sprejmeta jih Evropski parlament, v katerem se- dijo neposredno izvoljeni predstavniki volivcev, in Evropski svet, v kate- rem sedijo voditelji držav EU in predsednik Komisije. Poleg uredb poznamo še direktive, ki za začetek veljavnosti zahteva- jo prenos v nacionalno zakonodajo (v izjemnih primerih je mogoče izto- žiti njihovo veljavnost, če jih države ne prenesejo), sklepe, ki imajo spe- cifične naslovnike in jih zavezujejo, ter priporočila in mnenja, ki niso za- vezujoča. 52 december 2020 DOSJE KRIPTOVALUTEP kriptovalute niso denarna sred- stva, kamor sicer sodijo gotovina ter knjižni in elektronski denar. ZDoh-2 kriptovalute obravnava kot premičnino, kjer se dohodni- na od dobička ob odsvojitvi ne plačuje. To poenostavljeno po- meni, da kdor kupi kriptovalute in jih kasneje z dobičkom proda, od tega ne plača čisto nič dav- ka (32. člen). To velja za fizič- no osebo, ki ne opravlja dejavno- sti. Kdor pa s kriptovalutami ak- tivno trguje, opravlja dejavnost. Če je to običajna fizična oseba, se dobiček obdavči kot drugi do- hodek (105. člen), če pa je to fi- zična oseba z dejavnostjo (s. p.), se prihodki in odhodki vključijo v davčno osnovo po splošnih pra- vilih za dejavnost. Rudarjenje pa je v vsakem primeru podvrženo obdavči- tvi. Fizične osebe od narudarje- nih kriptovalut plačajo davek od drugih dohodkov (105. člen), fi- zične osebe z dejavnostjo pa to vključijo v poslovne knjige. Po- dobno velja za podjetja. Od opre- me za rudarjenje odbitek DDV ni možen. Kadar pa posameznik rudari posredno, torej tako, da svojo ra- čunsko moč daje v najem posre- dnikom (npr. NiceHash), je to z davčnega vidika dohodek iz od- dajanj premoženja v najem (77. člen). To se ne šteje v dohodni- no, temveč se obdavči fiksno s 27,5 odstotka, pri čemer velja 15-odstotni odbitek normiranih stroškov (efektivni davek 23,4 odstotka). Druge slovenske institucije Urad za preprečevanje pranja denarja je predlani objavil po- drobne smernice, s katero do- kumentacijo morajo razpolaga- ti zavezanci in kako se dokazu- je, kdaj je izvor sredstev trgova- nje s kriptovalutami. Ostale slo- venske institucije so pri kripto- valutah precej bolj anemične. To je do neke mere razumljivo, ker kriptovalute živijo bodisi na tujih borzah in menjalnicah, ki redko izmenjujejo podatke s slo- venskimi oblastmi, ali pa v la- stnih denarnicah pri imetnikih, kar je efektivno enako posedova- nju gotovine. Zakonodaja je veči- del napisana tako, da kriptovalu- te uvršča med premično premo- ženje, problem je le dokazovati njegov obstoj. Centri za socialno delo med premoženje pri ugota- vljanju premoženja in vredno- sti izrecno navajajo tudi »drugo premične premoženje, s katerim upravičenec razpolaga«. Podob- no velja tudi drugod. Banka Slovenije je o kriptova- lutah celostna pojasnila poda- la pred skoraj tremi leti (18. 1. 2018). Označila jih je kot nere- gulirani digitalni zapis vredno- sti, ki nima državnega jamstva, ni nujno vezan na zakonito pla- čilno sredstvo (fiat valuto) in se zato uporablja kot menjalno sredstvo. Sklicujejo se na tolma- čenje Evropske centralne banke, da ne gre za plačilno sredstvo, elektronski denar in še manj za valute, temveč zgolj za menjal- no sredstvo, zato tudi za storitev menjave kriptovalut v tradicio- nalne valute ni potrebno dovolje- nje Banke Slovenije za opravlja- nje menjalniških poslov. Nave- deno pa seveda ne pomeni, da s kriptovalutami ni mogoče ali do- voljeno plačevati. Ker niso zako- nito plačilno sredstvo, nikogar ni mogoče prisiliti, da jih sprejema, lahko pa se za to svobodno od- loči (in ob tem zaračuna poljub- no provizijo). Kriptovalute zato- rej niso regulirane z ZPlaSSIED. Kaj počnejo centralne banke Po velikem uspehu kriptova- lut, ki so sprva vzniknile brez znanih avtorjev (le kdo je bit- coinov Satoši Nakamoto?), so se za digitalne valute zače- le zanimati tudi centralne ban- ke. Gre za tako imenovane cen- tralnobančne digitalne valute (CBDC). Banka za mednarodne poravnave (BIS) je v poročilu ja- nuarja letos ugotovila, da njiho- vo uvedbo proučujejo central- ne banke, ki skupno pokrivajo 60 odstotkov svetovnega prebi- valstva. Med njimi so tudi ECB, ameriški Federal Reserve, japon- ska centralna banka in Bank of England. Najdlje v razvoju so Ki- tajci, saj njihova centralna banka prvo digitalno valuto obljublja za leto 2022. Možnosti je več. Če je CBDC na voljo širokemu krogu upo- rabnikov, gre za CBDC na drob- no (retail), sicer pa za CBDC na debelo (wholesale). Izvedbe- no obstajata dve glavni različi- ci: na računih temelječ CBDC (account-based) ali žetonski (to- ken-based). Prva različica ni po- sebej inovativna, je pa preizkuše- na in varna, saj se pristnost pre- verja na ravni identitete lastnika računa, ki ga vodi centralna ban- ka. Pri žetonski inačici pa se pre- verja pristnost žetona, za kar se lahko uporabijo veriženje blokov, razpršene evidence itd. Ključna odločitev bo, koliko aktivnosti bodo opravile centralne banke in koliko jo bodo prepustile komer- cialnim bankam, kar je politična in ne tehnološka odločitev. Čeprav bo Kitajska svojo di- gitalno valuto zagnala šele čez dve leti, pa preizkusi že intenziv- no potekajo. Oktobra letos se je začel prvi večji, v katerem sode- luje 50.000 prebivalcev Šenže- na. Ti so dobili 200 juanov, koli- kor jim podarja država, nato pa bodo morali v digitalno obliko pretvarjali lastni denar. Evropska centralna banka je maja letos potrdila, da prouču- je digitalno valuto. Poudarjajo, da so tehnološko nevtralni, a da morajo biti pripravljeni na spre- membe in novosti, ko se bodo te zgodile. Za zdaj sicer ni indicev, da bi se Evropejci želeli poslovi- ti od gotovine. Nasprotno, marca letos je količina gotovine v obto- ku dosegla rekordnih 19 milijard evrov in se še vedno povečuje hitreje od nominalne rast BDP. Zanimivo je, da ECB prizna- va, da ni nobenih ovir, da ne bi sam posloval s fizičnimi oseba- mi, ki bi digitalno valuto hrani- le na računih pri njem. A hkra- ti dodajajo, da bi to povzročilo hudo bančno krizo, ko bi prebi- valstvo sredstva iz komercialnih bank prenašalo v centralne ban- ke. To bi v praksi pomenilo tudi, da bi moral ECB prevzeti kredi- tiranje in s tem dejansko odpre- ti polno poslovanje s prebival- stvom (temu se reče disinterme- diation), kar bi imelo nepričako- vane posledice. Medtem ko ne- kateri svarijo pred zlomom ban- čnega sistema, kot ga pozna- mo, drugi ocenjujejo, da bi s tem okrepili bančni sistem in varnost. Širši paket Čeprav banke in države nad pojavom kriptovalut niso bile navdušene, duha ni mogoče več zapreti v steklenico. Poti sta v re- snici dve. Bodisi se bomo navadi- li živeti s kriptovalutami, jih re- gulirati in morda ponuditi celo »uradne« državne, bodisi bo ra- zvoj v prihodnosti prinesel neki nov mehanizem, zaradi katere- ga bodo kriptovalute zastarele in zamrle, kakor so prižigalci ulič- nih svetilk. Do tedaj preostane le regulacija divjega zahoda, ki tre- nutno vlada. To dokazuje tudi dejstvo, da je predlog uredb del širokega pa- keta za digitalne finance (Digi- tal Finance Package), ki ga je Ko- misija objavila hkrati s predlo- gom uredbe. V njem sta strategi- ja za digitalne finance in strate- gija za plačila na drobno (retail payment). V strategijah so na- nizali ključne prioritete za digi- talno transformacijo evropske- ga finančnega sektorja, ki vklju- čujejo distribuirane knjige (digi- tal ledger), digitalno odpornost (digital operational resilience) in še nekaj predlogov popravkov evropske zakonodaje za finanč- ni sektor.  s Kdor kupi kriptovalute in jih kasneje z dobičkom proda, od tega ne plača dav ka, če ne gre za dejavnost. s Uvedbo kriptovalut proučujejo central ne banke, ki skupno pokrivajo 60 odstotkov svetovnega prebi valstva. 54 december 2020 DOSJE AVTOMATIZIRANE TOVARNEP popolnoma avtomati- zirani in robotizirani to- varni brez človeških de- lavcev, luči in ogrevanja je med prvimi že leta 1955 pisal Philip K. Dick v kratki zgodbi z naslo- vom Autofac. Koncept se 65 let kasneje, ob skokovito naraščajoči avtomatizaciji in vse večji dosto- pnosti industrijskih robotov, na- posled uresničuje. V svetu uspe- šno deluje peščica tovarn brez luči s popolnoma avtomatizirani- mi in robotiziranimi proizvodni- mi linijami s stroji CNC (stroji z računalniškim numeričnim nad- zorom, angl. computer numerical control) ter z industrijskimi robo- ti, ki lahko tudi mesec dni deluje- jo brez človeškega nadzora. V strojih CNC, ki jih v industri- ji uporabljajo že več kot tri dese- tletja, so sestavni deli in surovi- ne, iz njih pa prihajajo končani izdelki ali polizdelki. Kljub temu le redki modeli zmorejo dlje časa delovati povsem brez človeške- ga nadzora, kar je, poleg nji- hove visoke cene in povezave v enoten delovni proces z robot- skimi manipulatorji in ustrezno implementacijo izhodne kontro- le, tudi glavna ovira za popolno avtomatizacijo večine večjih to- varn. Visoka stopnja avtomatizaci- je je zaradi visokih začetnih stro- škov redkost v tudi manjših obra- tih in tovarnah z butično oziroma maloserijsko proizvodnjo, ven- dar njihovi lastniki ob velikih na- ročilih zaradi premalo delavcev neredko raje nabavijo sodobnej- še stroje CNC, kot da bi zaposlili nove delavce. Res pa je, da bi za popolno avtomatizacijo zaradi proizvodnje zelo raznovrstnih iz- delkov potrebovali veliko bolj pri- lagodljive in vsestranske industrij- ske robote, kot jih uporabljajo v velikih tovarnah. Take, ki bi zna- li uporabljati kopico različnih oro- dij oziroma bi bili podobni andro- idom, kot si jih je zamislil George Lucas v ontologiji Vojna zvezd. Klub obsežnim raziskavam se zdi, da bosta potrebni še pribli- žno dve desetletji, preden bodo na voljo ceneni industrijski robo- ti za splošno rabo. Z industrijski- mi androidi se bodo obrtne de- lavnice lahko bolj prilagajale že- ljam naročnikov oziroma vsake- mu ponudile pestro paleto raz- ličnih možnosti videza in funkci- onalnosti končnega izdelka, za- posleni bodo, namesto fizičnega dela, s programskimi orodji risa- li podrobne konstrukcijske načrte naročenih izdelkov, neprekinjena 24-urna proizvodnja pa bo hkra- ti nekajkrat povečala zmogljivost obratov v primerjavi z današnjo. Nujno dobro načrtovanje Čeprav delavce nadomešča- jo stroji, je pri samodejni tovarni od poslovne ideje in poslovnega načrta, načrtovanja proizvodnje in podpore poslovnim procesom do iz gradnje in zagona tovar- ne še vedno dolga pot, ki zahte- va trud strokovnjakov različnih strok. Vsak proizvodni proces je treba skrbno načrtati ne glede na to, ali bodo posamezne funkcije v njem izvajali delavci z različ- nimi orodji ali pa robotski mani- pulatorji in stroji CNC. Komple- ksnost posameznega koraka de- lovnega procesa moramo hkrati Tovarne brez luči Roboti so že pred leti nadomestili fizične delavce pri najtežjih in najnevarnejših delih, denimo v avtomobilskih lakirnicah. Rastejo tudi računalniško vodene tovarne brez luči, ki jih vzdržuje in nadzoruje majhen tim visoko usposobljenih inženirjev. Bo že v tridesetih letih univerzitetna izobrazba obvezna, podobno kot danes osnovna šola? Simon Peter Vavpotič O  Fanucova robota za samodejno varjenje.  Livarski robot. s V svetu uspe šno deluje peščica tovarn brez luči s popolnoma avtomatizirani mi in robotziranimi proizvodni mi linijami. december 2020 55 AVTOMATIZIRANE TOVARNE DOSJE P prilagoditi stroju CNC, robotu ali zaposlenemu. Čeprav je koncept samodejne tovarne sorazmerno enostaven, je raven zapletenosti strojne in programske opreme za podpo- ro njenemu delovanju vse prej kot to. Za nadomeščanje proi- zvodnih delavcev, ki s stroji CNC izvajajo različne korake pri proi- zvodnji izdelka, potrebujemo za- pletene robotske manipulatorje s kompleksno vgrajeno program- sko opremo. Čeprav nekateri stroji CNC za velikoserijsko pro- izvodnjo že danes delujejo v veli- ki meri brez človeškega posredo- vanja, denimo v polnilnicah pi- jač, morajo delavci neprestano spremljati njihovo delovanje in hkrati ročno opravljati še neav- tomatizirane naloge, ki vključu- jejo zagotavljanje surovin in pa- kiranje ter prevoz palet izdelkov v distribucijsko skladišče, od kjer jih razvozijo tovornjaki. Sproti preverjajo tudi skladnosti in ka- kovosti vzorcev pijač. Nadaljnji korak sta avtomatizacija in ro- botizacija distribucijskega skla- dišča, ki z računalniško vodeni- mi roboti samodejno shranjuje palete z različnimi pijačami, vodi njihovo zalogo in jih pripravi za prevzem ob prihodu tovornega vozila. Vendar so za robotizacijo skladišča že danes na voljo učin- kovite rešitve. Kako delujejo? Proizvodnja vsakega izdelka navadno poteka fazno, tako da vsak stroj CNC v proizvodni lini- ji nekoliko dodela polizdelek. Ta nato potuje k naslednjemu stroju CNC, ki izvede drugi korak izde- lave itn., dokler ne nastane konč- ni izdelek, ki mora imeti zahte- vane funkcionalnosti. Te nava- dno preizkusi zadnji stroj v ve- rigi. Za prenos polizdelkov med stroji CNC lahko uporabimo tudi preprost tekoči trak, kjer pa to zaradi velikosti in lastnosti na- stajajočega izdelka ni mogo- če, moramo uporabiti robotske manipulatorje in/ali robotizira- ne samovozne transportne vo- zičke. Zagotavljaje varnosti v to- varniški halah brez človeškega nadzora zahteva učinkovit nad- zor nad delovanjem strojev CNC pa tudi nadzor nad kakovostjo vhodnih surovin polizdelkov in izdelkov ter razmerami v delov- nih prostorih (temperatura, vla- ga, zračni pritisk itn.), ki mora- jo prilagojene za optimalno de- lovanje strojev, ne pa tudi za bi- vanje ljudi. Med proizvodnjo gre lahko marsikaj narobe, zato je potrebno učinkovito odzivanje proizvodnih sistemov v vseh (kriznih) situaci- jah. Metode umetne inteligence so pri tem ključen dejavnik, s ka- terim lahko zagotovimo pravilen odziv tudi v vnaprej nepredvide- nih situacijah. Obenem omogoča- jo preverjanje ustreznosti in kako- vosti surovin kot izdelkov, pri če- mer v veliki meri nadomestijo člo- veške kontrolorje, katerih ocena je dostikrat subjektivna. Popolna avtomatizacija pogosto še ni smiselna V zadnjem desetletju je bil ra- zvoj algoritmov na področju umetne inteligence skokovit, saj Je povsem res, da samodejne tovarne ne potrebujejo luči in ogrevanja? To ne drži povsem, saj imajo današnja mikroelektronska vezja, ki so del računalnikov, strojev CNC in robotov, natančno določene delov- ne pogoje delovanja, med katerimi sta še posebej izpostavljeni tempe- ratura in relativna zračna vlaga. Tovarne brez luči zato ne morejo delo- vati povsem brez ogrevanja ali hlajenja, razen v za proizvodnjo najugo- dnejših klimatskih pasovih. Vsekakor pa to ne pomeni, da morajo biti prostori ogreti ali ohlajeni na temperaturo, ki je primerna za bivanje lju- di (npr. 22 °C). Podobno je z osvetlitvijo. Tudi robotski manipulatorji in stroji CNC pri nekaterih delih potrebujejo osvetlitev, vendar večinoma zadoščajo sve- tlobni viri in merilniki, denimo za izvajanje meritev z lasersko svetlobo. Kljub temu ne potrebujemo svetlobnih virov, ki bi omogočali daljše bi- vanje zaposlenih. Veliko prostorov v tovarni ni treba stalno osvetljevati z ljudem prijazno svetlobo, na voljo morajo biti le svetlobni viri za vzdrže- valce tovarne. Vidna svetloba je v tovarni brez luči pomembna predvsem pri izhodni kontroli izdelkov. Gotovo si kupci ne želijo takih s slabo vi- dnimi oznakami, slabo sestavljenih ali s slabo prilepljenimi nalepkami.  Siemensov industrijski računalnik za upravljanje samodejne stružnice CNC za kovino. ačunalniki brez umetne in- teligence ne morejo po- sploševati in reševati pro- blemov, ki niso natančno opredelje- ni v njihovi programski opremi. De- nimo računalnik brez algoritmov umetne inteligence ne more razu- meti, kaj je na sliki s kamere, oziro- ma prepozna le enostavne situaci- je, kot je nezadostna osvetlitev pro- stora. Zanesljive in varne vožnje av- tomobila po običajnih cestah si na ta način vsekakor ne moremo pred- stavljati. Podobno je tudi pri nadzo- ru delovanja samodejnih tovarn, kjer je, denimo, z varnostno kamero po- membno zaznati iskrenje električnih napeljav ali puščanje hidravlične- ga olja pa tudi situacije, ki jih z eno- stavnimi tipali ne moremo ugotovi- ti, kot so nepravilno ali nezanesljivo delovanje robotskih manipulatorjev, nepravilne dimenzije izdelkov, slab videz izdelkov, poškodbe tovarniških stavb ipd. Z algoritmi umetne inteligence lah- ko na osnovi spremljanja telemetrič- nih podatkov predvidimo tudi priho- dnje potrebe po vzdrževanju posa- meznih strojev CNC in robotov. Ume- tnointeligenčni algoritmi so del pro- gramske opreme skoraj vseh indu- strijskih robotov, pogosto pa tudi no- vejših strojev CNC. Umetna inteli- genca zagotavlja prilagodljivost pri vseh tistih opravilih, ki jih ne more- mo natančno predeliti s klasičnimi računalniškimi algoritmi ali z mate- matičnimi formulami. UI Ključna vloga umetne inteligence R 56 december 2020 DOSJE AVTOMATIZIRANE TOVARNEP smo, na primer, dobili učinko- vite sisteme za samodejno vo- žnjo, pri katerih pa bodo v pri- hodnjem desetletju potrebne še številne izboljšave, da bodo šir- še uporabni v vsakdanjem življe- nju. Podoben napredek bo potre- ben tudi pri samodejnem nad- zoru delovnih procesov v tovar- nah brez luči. Bistvene izboljša- ve bodo potrebne predvsem na področjih robustnosti in poveča- nja vsestranskosti algoritmov, s čimer bo mogoče isto umetnoin- teligenčno programsko opremo uporabiti za avtomatizacijo po- dobnih delovnih procesov. Sča- soma bomo dobili tudi odgovor, katere vrste nadzora se izpla- ča prepustiti umetni inteligen- ci in katere področnim strokov- njakom, pri čemer mora ume- tna inteligenca pri kontroli pro- izvodnje zasledovati cilje, ki jih postavijo področni eksperti. Če dajo ti prednost kakovosti pred količino izdelkov, se mora temu prilagoditi tudi delovni proces. Po drugi strani se danes, pred- vsem zaradi še vedno sorazmer- no visokih stroškov popolne av- tomatizacije delovnih procesov, poraja vprašanje, katere procese oziroma do kolikšen mere avto- matizirati. Pomanjkljivosti v da- našnjih umetnointeligenčnih al- goritmih in postopkih upravlja- nja ter vzdrževanja povsem av- tomatiziranih proizvodnih linij lastnike tovarn pogosto odvra- čajo od implementacije popolne avtomatizacije tovarn. Kloniranje samodejnih tovarn Pisci znanstvenofantastič- nih zgodb pogosto razmišlja- jo o robotih, ki zmorejo proizva- jati druge robote pa tudi izde- lati svoje kopije. V primerjavi s  Fanucov programabilni krmilnik industrijskih pogonov.  Hondin android Asimo za nadobudne raziskovalce novih tehnologij. udi robot je neke vrste stroj CNC in obratno, saj je v obeh krmilni računalnik, ki izvaja numerični nadzor nad delova- njem naprave. Pod izrazom robot si sicer navadno predstavljamo robot- ski manipulator ali robotsko vozi- lo z zmogljivim krmilnim računalni- kom, ki prestavlja, prevaža ali obde- luje večje predmete. Denimo v lakir- nicah avtomobilov za barvanje karo- serij uporabljajo robotske manipula- torje. Kot stroj CNC si predstavljamo tudi rezalnik, tiskalnik 3D in računal- niško vodeno stružnico, saj izdelek nastane v njihovi notranjosti. Zanimiva je primerjava klasičnega tiskalnika 3D z robotskim, izdelanim iz lebdečega trota z vgrajenim bri- zgalnikom plastične mase, pri kate- rem, v nasprotju s klasičnim tiskalni- kom 3D, izdelek nastane zunaj stro- ja. Tiskalnik 3D lahko tako naredi- mo v obliki stroja CNC ali pa kot ro- botski manipulator ali robotsko vozi- lo z brizgalnikom plastične mase. Ve- čina industrijskih robotov je tudi bolj podobna ljudem, saj jim lahko za- menjamo orodja oziroma jih spro- gramiramo za izvajanje različnih na- log. Denimo, če bi na prej omenjene- ga trota namestili kamero, bi lahko z njim namesto tiskanja 3D natančno posneli pokrajino. Naslednjo stopnjo razvoja pred- stavljajo roboti in stroji CNC, ki zna- jo sami zamenjati obdelovalna orod- ja. Zmogljiva stružnica CNC lahko z zamenjavo stružnega noža za vrezo- vanje navoja samodejno vreže navoj v različne kovine ali pa zamenja iztro- šen stružni nož z novim. Tudi robotska roka omogoča izmenjavo obdeloval- nih orodij, od brizgalnika barve do vr- talnika ali laserskega rezalnika. Kljub temu je večnamenskih robotov še so- razmerno malo, saj različna opravi- la zahtevajo različne ločljivosti obde- lave in različne nosilnosti robotske roke. Na primer, robotski manipulator za prenašanje avtomobilskih karoserij potrebuje nosilnost več 100 kg, med- tem ko je potrebna nosilnost pri tiska- nju 3D več kot stokrat manjša. KRMILJENJE Robot ali stroj CNC? T  Samodejna stružnica za kovino z izmenljivimi obdelovalnimi orodji. december 2020 57 AVTOMATIZIRANE TOVARNE DOSJE P programsko opremo, ki jo soraz- merno enostavno skopiramo, je zmožnost izdelave kopije triraz- sežnega predmeta odvisna od materialov in načrtov, ki jih ima- mo na voljo. Za izdelavo kopije robota potrebujemo vse sestav- ne dele ali pa mora biti na voljo tiskalnik 3D oziroma drug stroj CNC, ki jih zna izdelati. Rabimo tudi stroj za izdelavo raznovr- stnih miniaturnih tiskanih vezij s krmilno in z gonilno elektroni- ko. Klon v zadnjem koraku sesta- vi robotski manipulator, ki tudi preveri njegovo delovanje. Zaradi zapletenosti klonira- nja je malo verjetno, da bi že v bližnji prihodnosti lahko dobi- li samodejne tovarne, ki bi bile sposobne izdelati svoje klone, razen morda najenostavnejših, ki bodo predvsem dokaz pravil- nosti koncepta. Ni izključeno, da se bomo pri izdelavi samodejnih tovarn z možnostjo kloniranja zgledovali po biološkem svetu, v katerem je osnovni gradnik ži- valska ali rastlinska celica, ki zna podvajati samo sebe. Lahko bi iz- delali take univerzalne gradnike strojev CNC in robotov, da bi se znali klonirati iz materialov, ki so jim na voljo na nekem nebesnem telesu (npr. Luni), nato pa bi iz njih sestavljali večje stroje in na- prave … Vendar s preprostim klonira- njem obstoječih samodejnih to- varn ne bo mogoče razvijati novih izdelkov in povečevati nji- hove tehnološke dovršenosti. Ne verjamete? Vprašajte se, ali bi si želeli danes uporabljati kopijo operacijskega sistema Microsoft Windows 3.1? a bi v starorimskem cesar- stvu postopno lahko odpra- vili suženjstvo in obdrža- li enak življenjski standard, bi skoraj gotovo potrebovali uporaben par- ni stroj, s katerim bi približno 1.500 let prej vstopili v industrijsko dobo. Za kaj takega bi potrebovali motiva- cijo in tehnološki napredek pri obde- lavi kovin. Čeprav so poznali osnov- ni princip delovanja parnega stro- ja, zamisli niso razvijali naprej, saj je bilo ceneje in enostavneje uporabiti sužnje. Zanimivo pa je, da so po dru- gi strani kot odlični gradbeniki od- krili in začeli uporabljati beton. Ta je omogočil cenejšo in enostavnejšo gradnjo velikih objektov, ki so nudili udobje premožnim Rimljanom, da so uživali sadove preteklih rodov, niso pa dovolj prispevali k tehnološkemu napredku. Podobno je tudi naša civilizacija na razpotju, ko se bomo morali odloči- ti, ali pustiti tehnološkemu napred- ku prosto pot ali pa si bomo spro- ti izmišljevali, zakaj se avtomatiza- cija in robotizacija ne izplačata, se spraševali, ali bo še dovolj dela za vse, ter razpravljali o potencialnih nevarnostih uporabe umetne inteli- gence v tovarnah. Naraščajoče števi- lo svetovnega prebivalstva kar kliče po uporabi novih tehnologij, saj brez njih ni mogoče izdelati dovolj poceni dobrin za vse. Danes si, zahvaljujoč poceni izdelavi čipov in tiskanih vezij v (skoraj) samodejnih tovarnah, od katerih je večina na Kitajskem, sko- raj nikjer na svetu ne morejo pred- stavljati življenja brez pametnega te- lefona in računalnika, medtem ko bodo nove samodejne tovarne za- gotovile tudi dovolj drugih dobrin za vsakdanjo rabo. Vseeno to ne pomeni, da nam ne bo treba delati. Učinkovita raba ob- stoječih tehnologij in razvoj novih, s katerimi bomo lahko začeli izkori- ščati ogromne resurse drugih plane- tov našega osončja, bosta zahteva- la ogromen človeški razvojni poten- cial, predvsem veliko več razvojnih inženirjev in znanstvenikov pa tudi astronavtov različnih strok. Alternativa je le vse bolj neusmi- ljen bolj za dobrine našega planeta, ki nas lahko popelje v številne voj- ne in novo dobo mračnjaštva oziro- ma »srednji vek« tretjega tisočle- tja. Analogija s starorimskim cesar- stvom je zato vsekakor na mestu. Tam so za manj zahtevna dela izko- riščali sužnje, v razvitem svetu pa bomo že kmalu uporabljali andro- ide, paziti moramo le, da ne bomo zaspali na lovorikah dosedanjega tehnološkega napredka. PRIHODNOST Lahko naša civilizacija obstane brez samodejnih tovarn? D  Boston Dynamicsov delovni android, Atlas.  Lahki robot DLR pri menjavi obdelovalnega orodja. 58 december 2020 DOSJE AVTOMATIZIRANE TOVARNEP Tovarne brez luči po svetu Tovarne brez luči, ki delajo 24 ur na dan z redkimi vzdrževalni- mi postanki, so tudi v svetovnem merilu še redkost. Med prvimi lastovkami je tudi japonski FA- NUC (Fuji Automatic NUmerical Control), ki izdeluje po okoli 50 robotov na dan (24 ur), pri če- mer lahko deluje brez človeške- ga nadzora tudi do 30 dni. Radi se pohvalijo tudi s tem, da tovar- na hkrati ne potrebuje niti ogre- vanja in klimatskih naprav. Pro- izvodnja brez luči poteka tudi v Philipsovi tovarni električnih brivnikov na Nizozemskem, kjer celoten delovni proces 128 robo- tov nadzoruje le devet zaposle- nih. Tako so električni brivniki lahko veliko cenejši, hkrati pa jih ni treba uvažati iz Kitajske. V naslednjem desetletju lahko pričakujemo hitro rast števila in- dustrijskih robotov na 10.000 za- poslenih, hkrati pa tudi vse več samodejnih tovarn, ki bodo pro- izvajale kakovostneje in z napre- dnejšimi tehnologijami od da- našnjih. Odlične ideje z družab- nih omrežij za razvoj novih pod- jetniških idej in njihovo financi- ranje, kot sta Kick Starter in In- diegogo, bodo s cenejšimi stroji CNC in poceni industrijskimi ro- boti dobile nov zagon, saj bodo avtorji projektov lažje izdelali začetne serije izdelkov, za kate- re naročniki plačajo ceno s popu- stom vnaprej in tako financirajo njihov razvoj. Novi zagon svetovnega gospodarstva Malo je ljudi, ki jih izpopolnju- je rutinsko delo v proizvodnji, veliko več pa takih, ki menijo, da je dolgočasno in fizično na- porno, zaradi česar zavidajo pi- sarniškim delavcem. Samodej- ne tovarne bodo prinesle nekaj- kratne pocenitve in dvig kakovo- sti izdelkov, hkrati pa omogoči- le vgradnjo novih funkcionalno- sti. Delovne naloge zaposlenega bodo zato zahtevale vse več mi- selnih sposobnosti, veliko manj pa fizičnih. Podobno kot lahko že danes bager pri kopanju jarka zlahka nadomesti 100 delavcev in več, a zato nihče več ne prote- stira, bodo v prihodnosti samo- dejne tovarne opravljale vsa dela v proizvodnji. Cenejši stroji in roboti bodo odprli pot novemu razvoju in novim poslovnim priložnostim. A to ne pomeni, da bo za ljudi zmanjkalo dela. Še več ga bo! Svetovno gospodarstvo rabi nov zagon, vendar ne tako, da izro- pamo vse resurse našega plane- ta. Namesto tega moramo z ve- soljskimi tehnologijami izkori- ščati ogromne resurse drugih planetov našega osončja, kar bo v veliki meri razbremenilo naš planet, pri tem pa brez samodej- nih tovarn ne bo šlo. Tega se »čez lužo« še kako dobro zaveda tudi Elon Musk.  arsikdo ob zamisli o tovar- nah brez luči sočutno po- misli na številne zaposlene z nižjo izobrazbo, ki bodo morda za- radi robotizacije v prihodnosti osta- li brez zaposlitve, a kljub temu strah za večino ni upravičen. Sorazmer- no počasna razvoj in uvajanje dra- gih robotskih tehnologij v proizvo- dnjo bosta omogočila mehak pre- hod v novo obdobje človeške zgo- dovine, saj si bodo mlajše generaci- je, ki z zanimanjem spremljajo teh- nološki razvoj in razvoj človeške družbe, ob pestri izbiri novih obe- tavnih poklicev zagotovo vse manj želele manualnega dela. Vseeno ga bodo novi poklici tudi vključevali, saj bo potrebno pri postavitvi novih tovarn in vzdrževanju obstoječih. Delo vzdrževalca robotov in stro- jev CNC bo obsegalo tako računal- niška znanja kot tudi nameščanje in pripravo teh naprav za delo. Pri tem bodo uporabljali različna električ- na orodja, delovne stroje in vozila, ki bodo zaradi zmogljive računalni- ške podpore učinkovitejši ter eno- stavnejši in manj naporni za upora- bo, zato bo mogoče združiti delo, ki ga danes opravlja več ljudi z različ- nimi znanji. Zmotno je misliti, da je delo naj- pomembnejša vrednota, enako po- membna sta tudi znanje in kapi- tal. Cenejša proizvodnja bo omogo- čila rast novih podjetij ter izboljšala in popestrila ponudbo raznovrstnih izdelkov na svetovnem trgu. Mla- di talenti bodo imeli več možnosti za uveljavljanje v poslovnem svetu, saj bo dobro poslovno zamisel laž- je uresničili. Res pa je, da bodo mo- rali znati sami poiskati in izkorišča- ti naraščajo množico poslovnih pri- ložnosti. Inženirji bodo morali usvo- jiti ekspertna znanja, ki jih bodo po- trebovali lastniki samodejnih tovarn za načrtovanje novih izdelkov ter za- gon in vzdrževanje novih proizvo- dnih linij. Še naprej bodo narašča- le potrebe po delavcih z univerzite- tno izobrazbo, vendar bodo ob mo- rebitnem pomanjkanju ustreznih ka- drov inženirsko delo brez težav dobi- li tudi »domači znalci«, podobno kot na začetku informacijske dobe, ki se je začela v osemdesetih letih prete- klega stoletja. ZAPOSLENI Kam z delavci, bo zanje zmanjkalo dela? M  Lahki robot DLR pri predstavitvi samodejne montaže letalskega stekla. s Samodej ne tovarne bodo prinesle nekaj kratne pocenitve in dvig kakovo sti izdelkov, hkrati pa omogoči le vgradnjo novih funkcionalno sti. 60 december 2020 DOSJE SPLETNO NAKUPOVANJEP cenjevanje od ena do pet ni nič novega. Vsi smo se z njim soočili že v osnovni šoli. Nezadostno, za- dostno, dobro, prav dobro, odlič- no – s temi izrazi so nam učite- lji zelo jasno sporočili, kako do- bri smo v nečem. Prenos sistema, s katerim izraziš nezadovoljstvo ali nagradiš izjemnost, v svet uporabnega programja, spletnih trgovin in storitev ne bi smel biti težaven. Vendar smo pri tem po- zabili na nekaj pomembnih de- tajlov, denimo, da skoraj nobe- den od uporabnikov ni kvalifici- ran učitelj ali raziskovalec, da bi lahko podajal objektivno mne- nje. Še tisti, ki so, le redko hoče- jo nastopiti v takšni vlogi. Ocene so zato izkrivljene, saj so bodisi nagnjene k petici bodisi »šusu«. Kar je seveda nesmisel, ker nam je že striček Gauss s svojo zvon- často krivuljo vedel povedati, da bo velika večina storitev pač troj- ka – dovolj dobra, a ne presežna. Vsakdanja odličnost Trojka pa je seveda v svetu zvezdastih uslug nesprejemljiva. Ali bi sploh pomislili, da bi vsto- pili v (vam še neznano) resta- vracijo, ki ima na Tripadvisor- ju oceno 3,2? Še toliko bolj so visoke ocene pomembne za sa- mostojne podjetnike. Z Uber- jevim voz nikom, ki ima oce no manj kot 4,5, se velika večina lju- di sploh noče peljati. Tudi od fil- ma, ki na IMDB doseže manj kot sedem zvezdic, ne pričakujemo prav dosti. Tem številkam pozna- valci pravijo LAR, kar je angle- ška okrajšava za najnižjo spreje- mljivo oceno. Ta je sicer nekoli- ko variabilna glede na stran ali aplikacijo, vendar pa zanjo ve- lja, da usluga, ki tega minimal- nega standarda ne dosega, za ve- liko večino ljudi sploh ne pride v poštev. Na samo številko vpli- va kopica različnih dejavnikov, ki segajo od splošnega počutja ocenjevalca do vplivov okolice in mnenj različnih spletnih kri- čačev. Zelo pomembna je že za- snova aplikacije, katere barve so uporabljene in kako preprosta je za rabo. Pomembno pa je tudi, ali nek- do, ki je storitev opravil, tako rekoč gleda pod prste njenemu uporabniku. Če ocenjevanju pri- sostvuje Uberjev prevoznik ali Woltov kolesar, hitro pride do situacije, ko uporabnik storitev skoraj nujno oceni z največ zvez- dicami, sicer namreč tvega po- tencialni konflikt. Uberjev vo- znik, na primer, lahko uporab- nika nadere, saj ve, da bo zara- di nizke ocene morda ostal celo brez službe. To prevozniško pod- jetje namreč običajno ne sodelu- je z vozniki, ki jim ocena upade pod 4,5. Potniki, ki to vedo, mor- da voznika celo ocenijo više iz nekakšne solidarnosti. Pri Uber- ju pa so ocen deležni tudi potni- ki – celo več, če je ocena vozni- ka opcijska, je ocena potnika nuj- na. Kar nadalje pomeni, da neko- ga, ki redno podeljuje malo zvez- dic, vozniki sploh ne bodo hote- li pobrati. Takšno vsesplošno nagraje- vanje najbolj povprečnih stori- tev z visokimi ocenami pripe- lje do povsem absurdne situa- cije, ko sistem nikomur ne kori- sti. Uporabnik ima lahko nere- alna pričakovanja o kakovosti Tiranija zvezdic Na prvo žogo je ocenjevanje različnih izdelkov ali uslug s sistemom petih zvezdic videti dobra zamisel. Kupec se lahko zanese na mnenja svojih predhodnikov, prodajalec pa bo s povratnimi informacijami lahko izboljšal učinkovitost prodaje in organizacije. Vendar pa je resnica nekoliko bolj kompleksna. Gregor Stamejčič O  Živimo v svetu, kjer je vsaka storitev podvržena demokratični kritiki. Zaradi tega mnoga podjetja živijo v strahu pred nizkimi ocenami. 62 december 2020 DOSJE SPLETNO NAKUPOVANJEP čisto običajne storitve. Na drugi strani pa takšna kultura nagraje- vanja uporabnika ne varuje. Če ima še tako oduren taksist sko- raj pet zvezdic, bo ostajal odu- ren in bo neprijetno preseneče- nih še več uporabnikov. Zvezdi- ce ne koristijo niti izvajalcu, saj bo kvečjemu trepetal pred slabo oceno in moledoval uporabnika, naj mu ne pritisne tiste trojke, ki bi ga lahko ugonobila. Ustvar- ja skratka stresno okolje, v ka- terem ni prijetno delati. Konec koncev pa ne koristi niti lastni- kom nekega podjetja. V kultu- ri štiric in petic namreč ne mo- rejo optimizirati svojega mode- la in potrošnikom ponuditi bolj- ših, cenejših, učinkovitejših sto- ritev. Enostavno zato, ker zaradi popačene slike niti ne vedo, kaj v resnici uporabniki potrebujejo in česa si želijo. Zanka Za delovanje ocenjevalnih sis- temov je seveda ključnega pome- na tako imenovani feedback. Ce- lotno idejo povratne zanke je po- pulariziral že James Watt, ko jo je kot povsem mehansko regu- lativni koncept vključil v svoj re- volucionarni parni stroj. Rav- no ob njeni pomoči v obliki sa- moregulativnega ventila je bilo namreč mogoče ohranjati stal- no moč stroja, povečati njegovo učinkovitost in s tem zagnati in- dustrijsko revolucijo. V sredini 20. stoletja pa je to idejo prevzel in posplošil pionir kibernetike Norbert Wiener. Feedback tako po njegovi definiciji ni več pome- nil sistema za upravljanje stro- ja, ampak kakršnokoli metodo za nadzor sistemov, kjer pretekli rezultati vplivajo na delovanje v bodočnosti. Vendar pa je bila prava genialnost njegove zamisli v tem, da je začel znotraj takšne zanke razmišljati ne le o energi- ji, ampak o informacijah. Tempe- ratura ali pritisk, na primer, na- enkrat nista bila več le energija, ampak sta postala podatek. Te pa naj bi stroj ob pomoči povra- tne zanke pretvarjal v uporabne informacije, ki bi izboljšale naš svet – ne glede na to, ali gre za termostat ali ekonomijo. Za do- bro delovanje pa nujno potrebu- je tako pozitivni kot negativni fe- edback, saj oba enako dobro in- formirata sistem. Vendar pa so tu, kot pri vseh utopičnih idejah, nastopile teža- ve. Wiener je namreč pričakoval svet, ki bo slavil človeški razum in se s povratno zanko prilagajal ter stalno izboljševal. Ob uporabi kibernetskega upravljanja naj bi se sistemi samoprilagajali člove- škim potrebam. Navdušenje nad njegovimi razmišljanji je splah- nelo, dokler jih ni v sedemdese- tih znova na plano povlekel Staf- ford Beer in jih uporabil kot te- melj za kibernetsko upravljanje. To pa je pomenilo, da se je fokus od potrebe po stalnem izboljše- vanju prenesel na idejo stalnega nadzora. A tudi ta koncept je ne- kaj časa dobro deloval, sploh v industrijskem okolju. Potem pa so začele prevladovati ideje, da je dovolj le pozitivna informaci- ja. Sistem zvezdic je zelo natan- čen primer tega, saj namesto da bi služil kot preverjanje kakovo- sti neke storitve, postaja orod- je, ki usluge poenoti. Vzemimo  Ljudje se večinoma odločajo bodisi za zelo visoke bodisi za zelo nizke ocene. Nanje vpliva vse mogoče, od počutja do zasnove aplikacije. Wiener je namreč pričakoval svet, ki bo slavil človeški ra- zum in se s povratno zanko prilagajal ter stalno izboljševal. Ob pomo- či kibernetskega upravljanja naj bi se sistemi samoprilagajali človeškim potrebam.  James Watt je v 18. stoletju sprožil industrijsko revolucijo, ko je v parni stroj vgradil centrifugalni regulator, na skici označen kot Q, eden prvih primerov povratne zanke. s Pri Uberju pa so ocen deležni tudi potniki – celo več, če je ocena voznika opcijska, je ocena potnika nujna. Kar nada lje pomeni, da nekoga, ki redno podeljuje malo zvezdic, vozniki sploh ne bodo hoteli pobrati. december 2020 63 SPLETNO NAKUPOVANJE DOSJE P restavracijo – vsi bodo hoteli le v tisto z visoko oceno, zaradi če- sar bo dobivala še več dobrih kri- tik in se prebijala še više v algo- ritmičnem rangu. Vsi bodo zato hoteli jesti le tam, druge pa bodo propadale. Povedano še druga- če - s časom bi vse restavracije postale McDonald's, vse pivo pa Bud Light. Povratna zanka, ki ne sledi več svojemu osnovnemu, kibernetskemu smotru – da to- rej vrača natančne informacije v samoregulativni sistem, ki se jim prilagaja – hitro izgubi svoj smi- sel. Zaupanje v zvezde Vsem težavam z zvezdica- mi navkljub po podatkih lan- skega leta 97 odstotkov odraslih Angležev pri odločanju za na- kup uporablja mnenje spletnih ocenjevalcev. Tamkajšnja vladna agencija za trg in konkurenco ocenjuje, da mnenja drugih upo- rabnikov krepko vplivajo na pri- bližno 23 milijard funtov, kolikor Angleži letno porabijo za spletne nakupe. Težava je tudi v tem, da skoraj dve tretjini Otočanov zau- pata zvezdicam in mnenjem, če- tudi so že slišali za poneverbe. Neka druga raziskava je pokaza- la, da kar 84 odstotkov Američa- nov ocenam na spletu zaupa toli- ko kot mnenju svojega najboljše- ga prijatelja. Prodajalci na moč- no nasičenem trgu, kjer algorit- mi odločajo o tem, kateri arti- kel bo v spletni prodajalni viden, zato posegajo po različnih meto- dah za manipuliranje z ocenami. Spieglov raziskovalni cen- ter, ki deluje pod okriljem ame- riške univerze Northwestern, je ugotovil, da je efekt visokih ocen manjši. Ljudje namreč ne ver- jamejo v nekakšne popolne za- deve, ampak iščejo predvsem is- krenost. Za torej je po njihovem učinek večji pri solidnih oce- nah – nekje med 4,2 in 4,5 zvez- dice. Takšne ocene neki stori- tvi nadenejo videz pristnosti, saj so dovolj dobre, a ne brez na- pak. Ljudem je jasno, da podje- tja manipulirajo z ocenami in če so te previsoke, se začnejo spra- ševati. Mar brišejo neugodne komentarje? Ali so recenzenti podkupljeni? Hkrati pa univerzi- tetni raziskovalci trdijo, da so ne- gativne ocene koristne, saj ponu- dnika silijo, da storitev ali izde- lek izboljša. Da se torej odzove na pomisleke ljudi in tako dose- že večji uspeh na trgu ob upošte- vanju njihovih mnenj in potreb. Kepa v obraz E-prodaja zunaj akademskega okolja pa je druge vrste zverina. Ključen za uspeh neke novosti Lanskega julija so se na vrhu priporočenih slušalk pojavile neke SDFlayer. Mogoče jih je bilo kupiti v 40 odtenkih črnine, dobesedno, kar je njihovim prodajalcem zagotavljalo približno 17 čudo- vitih petzvezdičnih ocen dnevno.  Ker za lažnimi ocenami na sicer zaupanja vrednih straneh stojijo resnični ljudje, ne roboti, jih je težko ločiti od resničnih kritik. 64 december 2020 DOSJE SPLETNO NAKUPOVANJEP na trgu je namreč učinek snežne kepe. Tržna klima je izjemno tek- movalna, sam trg pa nasičen z različnimi ponudniki. Samo po- mislimo, koliko podjetij ponuja različne slušalke za mobilne te- lefone. Kako naj se torej neki ge- nerični proizvajalec cenenih slu- šalk na trgu le na podlagi lastne kakovosti meri z desetinami, če ne stotinami podobnih? Z mo- dro vrvico namesto oranžne? Če se produktna pot takšne reči začne z nekaj srednje žalostnimi ocenami, nikoli ne bo pritegni- la dovolj pozornosti in bo kma- lu utonila v pozabo. Če pa ji uspe pridobiti – ali, kot bomo videli, ustvariti – nekaj dobrih ocen, jo bodo algoritmi razvrstili više, de- ležna bo večje izpostave in zato čedalje več pozitivnih recenzij. Še posebej so tovrstne mani- pulacije pomembne za manjša podjetja, ki se šele poskušajo uveljaviti na trgu, zatorej je sil- nega pomena tisti prvi kotrljaj kepe. Ker živimo v časih trolov, lažnih novic in medijskih spinov, ne moremo biti presenečeni, da nekatera podjetja zaposlujejo lju- di, ki pišejo slavospeve izdelkom. Da, ljudi, saj so mehanizmi za lo- vljenje botov precej razviti, pa tudi zato, ker povprečnega kup- ca okorni zapis računalniškega algoritma ne bo prepričal. Obsta- ja celo stran Fakespot, ki poma- ga pri lovljenju zapisov tovrstne umetne pameti. Mnoga podjetja zato iščejo ceneno delovno silo, ki bo pripravljena pisati za dro- biž. Teh pa na spletu ne manjka. Upwork, Freelance.com, Guru ali Fiverr ponujajo kopico sa- mostojnih piscev, ki bodo z ve- seljem poskrbeli za na videz pri- stne recenzije spletnih nakupov. Ponavadi jih sicer ne zaposlujejo proizvajalci sami, ampak jih na- jemajo prek posrednikov, običaj- no marketinških podjetij. Skupine Težava je sicer v tem, da je pi- sanje lažnih ocen v nasprotju s pravili poslovanja strani po- nudnikov, kot je Amazon, Yelp ali Tripadvisor. Tudi v pravilni- ku strani, ki pisce ponujajo, obi- čajno piše, da ne smejo delova- ti v protizakonitih poslih ali kr- šiti pravil uporabe drugih stra- ni. Ampak na tem mestu se poja- vi luknja – če je opis dela zelo ge- neričen, denimo »iščemo izkuše- nega uporabnika Yelpa«, to pra- vilom ne nasprotuje, četudi zelo jasno nakazuje namen. Še pose- bej, če takšen ponudnik dela išče 65 piscev, ki jih namerava plača- ti dva dolarja na objavo. Vendar pa obstaja še druga luknja, ki jo nečedni marketinški troli pridno izkoriščajo. Amazon z druščino namreč običajno dovoli proda- jalcu, da ponudi zastonjski arti- kel ali storitev v zameno za nje- no oceno na spletni strani, kjer je naprodaj. Zatorej ni čudno, da so neka- teri prodajalci, ki izdelke ponuja- jo na Amazonu, ustvarili skupi- ne za njihovo umetno promocijo, ki delujejo na družabnih omrež- jih, kot je Facebook. Namenjene so le nabiranju visokih ocen in kot take hkrati spletna prevara in vir lažnih novic. Ko so se vanje pod pretvezo vključili raziskoval- ci angleške potrošniške skupi- ne Which?, so ugotovili, da ima samo sedem takšnih skupin sku- paj skoraj 90.000 članov, dnevno pa objavljajo na stotine ponudb za artikle iz spletnih prodajaln, predvsem, kakopak, Amazona. Na njih prodajalci ponujajo za- stonjske izdelke v zameno za pe- tzvezdične ocene in pripadajoči slavospev, v nekaterih primerih pa celo plačilo. Raziskovalcem so poslali dokaj natančne napot- ke, kako naj nakupujejo in kdaj naj objavijo oceno, saj bo tako ta videti pristna. Ko naj bi link prek Facebookovega Messengerja po- slali prodajalcu, bi moral po do- govoru ta vrniti denar za nakup prek Paypala. Kar se je sicer zgo- dilo le v enem primeru od petih. Seveda takšna prodaja ni v skla- du s pravilnikom delovanja ne Facebooka ne Amazona, vendar pa jih ne preganjajo aktivno, am- pak le, če jih nanje kdo od upo- rabnikov opozori. Luknje v sistemu Gonja za visokimi ocenami pa ni spodbudila le lakomnosti, marveč tudi človeško kreativ- nost. Nekateri nadobudni podje- tniki so se namreč domislili nači- nov, kako manipulirati s takšnim sistemom. Amazon z druščino si- cer takšne prakse zatira, ampak kljub svoji mogočnosti ne more poloviti vseh, ki kršijo njihova pravila. Sploh če takšno početje ni v nasprotju z zakonom. Za pri- mer lahko vzamemo tako ime- novani brushing. Gre za prakso, kjer si neko podjetje želi dvigni- ti oceno s pošiljanjem nenaroče- nih paketov. Ta prevara, kar bru- shing v osnovi je, deluje približno takole. Podjetje, ki želi nekemu artiklu dvigniti oceno na Ama- zonu, s tem pa povečati njegovo Ella Keyes, na primer, je imela cvetoč posel z izdelki za poporodno nego, ki ji je mesečno prinašal udobnih 3.000 funtov, vendar pa se je v enem mesecu nadnjo zgrnil plaz negativnih ocen, kar ji je oce- no zbilo na 4,5. To pa je bilo dovolj, da ji je uničilo posel.  Prevaranti posegajo po različnih načinih za dvig svojih rejtingov. Eden od njih je pošiljanje paketkov s svojo ceneno robo naslovnikom, katerih ime so zlorabili za visoko oceno.  Janson Smith se je zaradi umetno ustvarjenih negativnih ocen soočal s propadom, a je zgodbo obrnil sebi v prid. Zdaj podjetnikom svetuje, kako ravnati, če so tarča prevarantskega napada na Amazonu. december 2020 65 PSPLETNO NAKUPOVANJE DOSJE prodajo, ta izdelek pošlje naključnim lju- dem. Njihove podatke podjetje pridobi iz javno dostopnih virov, z družabnih omre- žij, včasih pa tudi iz »hekanih« zbirov po- datkov. Tako opremljeni v imenu nič hude- ga slutečega slehernika naredijo spletni ra- čun in prek njega naročajo lasten proizvod, prek istih uporabniških računov pa tej za- devi pripisujejo visoke ocene in slavospe- ve. To njihovim artiklom dvigne ugled, po svoje pa se sleherniku, katerega ime je zlo- rabljeno, celo odkupi. Poslani artikli so na- mreč vnaprej plačani in dostavljeni na re- snični naslov, kar pomeni, da jih naslovnik lahko zadrži. Druga taktika, ki jo uporabljajo neskru- pulozni prodajalci, je zloraba grupiranja, kot ga pozna Amazon. Različne velikosti si- cer enake majice, na primer, so dane v eno skupino. Trik je v tem, da varnostni algorit- mi prodajnega velikana, ki sicer ne dovo- lijo več ocen nekega proizvoda v kratkem času, vsako takšno variacijo vodijo kot po- samičen artikel. Kar pomeni, da je mogo- če zanje pisati lažne slavospeve, ne da bi nase opozoril Amazonove digitalne stražar- je. Lanskega julija so se na vrhu priporoče- nih slušalk pojavile neke SDFlayer. Mogoče jih je bilo kupiti v 40 odtenkih črnine, do- besedno, kar je njihovim prodajalcem za- gotavljalo približno 17 čudovitih petzvez- dičnih ocen dnevno. Še eden od načinov, ki ga izkoriščajo malopridneži, pa je tako re- koč obraten. Nov proizvod namreč združijo z dobro ocenjenim, a sicer nepovezanim predhodnikom, s tem pa podedujejo njego- ve ocene. Tako je mogoče najti vse sorte za- dev – med prej omenjenimi slušalkami, na primer, se nahajajo tudi poklopci za zaslon mobilca ali celo doze za tekoče milo. Vsi pa so ocenjeni glede na slušalke, ki so jih na- domestili. Cvek Težava z umetnim višanjem ocen pa je vendarle dokaj znana zagonetka, ki jo po- skušajo podjetja tako ali drugače nasloviti. Noviteto pa predstavlja strah ped enozvez- dičnim mnenjem. Malopridni prodajalci so namreč ugotovili, da je zelo lahko spodko- pati zaupanje v konkurenta na trgu, če mu enostavno prilepiš nekaj nizkih ocen. Po mnenju Jansona Smitha, nekoč čisto nava- dnega prodajalca, ki prodaja na Amazonu, lahko že eno negativno mnenje med petde- setimi pozitivnimi uniči kredibilnost pod- jetja na nasičenem spletnem sejmišču. Ella Keyes, na primer, je imela cvetoč posel z iz- delki za poporodno nego, ki ji je mesečno prinašal udobnih 3.000 funtov, vendar pa se je v enem mesecu nadnjo zgrnil plaz nega- tivnih ocen, kar ji je oceno zbilo na 4,5. To pa je bilo dovolj, da ji je uničilo posel. Smith se na drugi strani ni dal. Natančno je pre- gledal vse negativne komentarje ter jih po- vezal s sumljivimi računi, od koder so pri- hajali. Svoje ugotovitve je predal Amazo- nu, ki je nato te ocene izbrisal, Smith pa je  Aplikacije zahtevajo, da smo pri ocenjevanju pozorni na vsako malenkost. Je hrana ne le dobra, ampak tudi lična? Ali se natakar dovolj iskreno smeji? Je pribor pravilno položen k krožniku? Zaradi tega se spreminjamo v družbo sodnikov in tercijalk. 66 december 2020 DOSJE SPLETNO NAKUPOVANJEP zdaj ustanovil drugo podjetje, kjer svetuje prodajalcem, kako se izogniti lažnim negativnim oce- nam. »Prodajalci so ugotovili, da je dandanes dokaj težko ponare- diti štiri- ali petzvezdično oceno,« poudarja Smith. »Mnogo lažje je zbiti oceno konkurenci in tako svojo oceno narediti za relativno višjo.« Zaradi skoraj paranoidnega strahu pred enozvezdičnimi oce- nami morda ne preseneča, da so nekatera podjetja posegla po ne ravno legalnih metodah za izo- gib le-tem. Ljudem, ki so objavili slabe ocene njihovih proizvodov, so ponujali podkupnino – povra- čilo kupnine – v zameno za izbris negativnega mnenja. Prodaja- lec ima sicer na voljo povsem le- galne metode za odstranitev sla- be ocene, denimo, če je bil arti- kel poškodovan med dostavo ali kaj podobnega. Vendar pa mno- gi zlorabljajo skupnostne prvi- ne Amazonove spletne prodajal- ne, da naslovijo kupce, ki so bili povsem upravičeno razočara- ni nad nekim proizvodom. Da bi takšno mnenje odstranili, so ne- redki manjši prodajalci pripra- vljeni moledovati, podkupovati ali celo izsiljevati potrošnike. Ne- ena Bhati, kampanjska vodja pri omenjeni skupini Which?, je raz- krila: »Kupci so nam povedali, da so se morali po objavi negativne ocene s prodajalcem pogajati ali pa so jih celo nadlegovali, da bi odstranili komentarje, do kate- rih so bili upravičeni.« Kot kaže, se Amazon na podobne manipu- lacije lahko le odzove, saj je ve- dno korak za nepridipravi. Takoj ko zapre eno varnostno luknjo, se najde kakšna nova. Palci Sistem petih zvezdic ima oči- tno veliko napak, ki jih je mogo- če izkoriščati, vendar pa kljub pomanjkljivostim zaradi svoje jasnosti in vsaj navideznih pred- nosti vztraja v marsikaterem po- slu. Mnogi se sicer zavedajo tudi njegovih pomanjkljivosti in se zato raje odločijo za kakšno dru- go možnost. Ker smo ljudje na- gnjeni k temu, da si zapomnimo le ekstreme, je Youtube že leta 2009 uvedel sistem dvignjene- ga ali spuščenega palca pri oce- ni videa. Ta par uporabniku po- nuja možnost nagrade ali graje nekega videa, ne da bi nanj iz- vajal poseben pritisk. Še dlje sta šla Twitter in Facebook, kjer lah- ko neki zapis uporabnik le na- gradi, ne more pa ga kaznovati. S tem so hoteli prispevati k bolj pozitivnemu vzdušju na družab- nih omrežjih z dvomljivim uspe- hom. Vendar pa bi se za reševanje težav z zvezdicami in všečki ver- jetno morali vrniti k razmisleku o povratni zanki. James Watt na- mreč v delovanje svojega parne- ga stroja ni vključil mnenja na- ključnega mimoidočega o tem, kakšen se mu zdi na pogled. Vključil je le informacije, rele- vantne za delovanje stroja. Po- dobno bi moralo veljati za oce- njevanje izdelkov in storitev. Se- veda znajo biti podatki o tem, kje lahko najdemo dober golaž ali karkoli že, zelo dobrodošli, ven- dar pa je mnenje vseh uporabni- kov Yelpa o tem vprašljivo. Ena- ko velja z Uber, Amazon ali po- dobne zadeve. Večina uporabni- kov namreč daje le pozitivni fe- edback, ki pa v sistem ne vna- ša koristnih podatkov, ampak le informacijski šum. Zatorej bi bilo za vse te sisteme precej bo- lje, če bi zbirali manj informa- cij, vendar bolj relevantne. Mor- da bi morali ločiti mnenja upo- rabnikov in kritikov, kot to poče- nja Steam ali Metacritic. Morda bi morali uporabnike spraševati po le določenih vidikih nakupov, namesto o splošnem vtisu. Seve- da pa spletnim veletrgovcem to ne pade na kraj pameti, saj imajo od obstoječega stanja veliko ko- risti. Za vsakega trgovca so na- mreč precej bolj kot mnenja po- trošnikov pomembne informa- cije o njihovih nakupovalnih na- vadah. Teh pa ne pridobijo prek njihovih všečkov in komentarjev, marveč preko podatkovne ana- lize metapodatkov in podatkov, vezanih na posameznikov upo- rabniški račun. Da niti ne govori- mo o tem, da so tovrstni podatki sila iskana dobrina, za katero so različni oglaševalci pripravljeni dobro plačati. Kar pa jih spremi- nja v čeden kupček dodatnega zaslužka. Kritiki Psihološke posledice ocenje- vanja z zvezdicami so vidne tudi na nas samih. Zvezdice so nas za- čele spreminjati v družbo kriti- kov. »Naš glas mora vendar biti slišan!« si mislimo, pozabljamo pa, da bo le utopljen v kakofoni- ji ostalih. Neprestano smo pozor- ni na vsako malenkost, ki bi lah- ko odločila o tem, koliko zvez- dic bo Naše visočanstvo podelilo neki ubogi pari. Ali je imela brisa- ča pri frizerju na sebi kakšen las? Je žličica zažvenketala, ko je na- takar prinesel frapučino? Morda se je knjiga razpletla na nekoliko neželen način ali pa so v nekem filmu ubili psa. Če so nas družab- na omrežja kolektivno spremeni- la v voajerje, s spletnimi ocenami postajamo tercijalke, sodniki in kričači v enem, kajti ocenjevanje dela nekoga drugega nam daje občutek moči in nadzora. Ventil za izražanje svete jeze. Vsi bi radi strogo in pravično nagrajevali ali pa se morda pikolovsko maščeva- li za vsako drobnarijo. A zaradi vseh mehanizmov poigritve, ob- čutkov moči in vključenosti smo po malem začeli pozabljati, da smo vsi skupaj le ljudje, kot taki pa zmotljivi. Takšno družbo pa bi nemara veljalo spomniti na tisti stari biblijski rek o grehu in meta- nju kamnov.  Večina uporabnikov namreč daje le pozitivni feed- back, ki pa v sistem ne vnaša koristnih podatkov, ampak le informacij- ski šum. Zatorej bi bilo za vse te sisteme precej bolje, če bi zbirali manj informacij, vendar bolj relevantne.  Svet, ki mu mora človek ves čas vračati informacije, postane utrujajoč, ljudje pa se začenjajo počutiti kot kolesca v stroju. s Mno gi zlorabljajo skupnostne prvi ne Amazonove spletne prodajal ne, da naslovijo kupce, ki so bili povsem upravičeno razočara ni nad nekim proizvodom. 68 december 2020 NOVE TEHNOLOGIJE LITOGRAFSKA TEHNOLOGIJA N5O etos je sicer Apple ne- koliko zamudil in ga ni predstavil na velikem je- senskem dogodku 15. septem- bra, ko so se razgovorili o novih pametnih urah in ipadih, tem- več smo morali počakati še me- sec dni. V novi gene- raciji iphonov, ki so jo pokazali 13. okto- bra, tiktaka tudi nova generacija procesor- jev. Apple je pri A14 Bionic pose- bej izpostavljal novi »nevronski« del procesorja (neural engine), ki je v Applovih procesorjih že od A11 in vsebuje vezja, ki so pose- bej prilagojena za izvajanje algo- ritmov, povezanih z umetno inte- ligenco, s strojnim učenjem in z nevronskimi mrežami. A14 ima kar 16 jedrc v tem delu procesor- ja (A13 jih je imel 8), ki lahko iz- vedejo 11 bilijonov operacij na sekundo. Zredil se je tudi celotni procesor, ki ima skoraj 40 odstot- kov več tranzistorjev od predho- dnika. Da jim je na 88 kvadra- tnih milimetrov, torej na manj kot kvadratni centimeter, uspelo stlačiti 11,8 milijarde tranzistor- jev, pa so morali poseči po novi proizvodni tehnologiji. A14 je prvi komercialno dostopen izde- lek, ki je zgrajen v 5-nanometr- ski tehnologiji. TSMC, ki ga pro- izvaja, litografijo imenuje N5. Še pred štirimi leti se je ta zde- la znanstvena fantastika. Stro- kovnjaki so opozarjali, da se pri- bližujemo fizičnim mejam – ul- timativna fizična meja je seve- da velikost atoma –, saj krčenje tranzistorjev pomeni, da ima- jo njihovi sestavni deli čeda- lje manj atomov. To pa pomeni, da so kvantni efekti, ki se kaže- jo tudi kot presluhi, čedalje moč- nejši. Vsi pomembnejši proizva- jalci so že tedaj trdili, da bodo slej ko prej obvlada- li 5 nm, le časovnice so bile sila nedoreče- ne. Procesorji so bili tedaj še v 14 nm, mu- koma pa je 10 nm po- stajal uporaben. Kot vmesna postaja je bila predvidena še 7-nanometrska litografija, zato so 5 nm previ- dno umeščali nekam po letu 2020. To še ni niti pri koncu, pa že imamo prvi komercialni izde- lek v tej velikosti. Ekstremni UV Pomembno vlogo pri uveljavi- tvi te litografije je odigralo v jav- nosti manj znano nizozemsko podjetje ASML, ki je glavni doba- vitelj sistemov za fotolitografijo v polprevodniški industriji. ASML je najprej razvil tako imenovano potopitveno litografijo. Z upora- bo laserja iz argonovega flouri- da, ki proizvaja svetlobo valov- ne dolžine 193 nm, in vodo kot medijem (zaradi drugačnega lo- mnega količnika) je šlo leta 2011 do 32 nm. Takrat je ena taka na- prava stala skoraj 30 milijonov evrov. Ko niti 32 nm ni bilo več do- volj, je bila edina rešitev upora- ba laserja s še krajšo valovno dol- žino. Rezultat je ekstremna ul- travijolična litografija (EUV), ki uporablja valovno dolžino 13,5 nm. Uporabljajo raztaljeni kosi- ter, na katerega posvetijo z moč- nim industrijskim laserjem. To izpari kositer in ustvari plazmo, ki oddaja svetlobo UV ustreznih valovnih dolžin. Prve naprave, ki so podpira- le EUV, je ASML začel prodajati leta 2011. Dandanašnji posame- zna stane 120 milijonov evrov, kar je veliko celo v svetu drage opreme za proizvodnjo čipov. A ASML je za zdaj edini proizvaja- lec teh kompleksnih naprav. Fotolitografija pomeni, da čipe izdelujejo z jedkanjem s svetlo- bo. Na silicijeve rezine nanese- jo na svetlobo občutljiv premaz, potem pa nanje posvetijo sko- zi masko, ki odseva (povečano) zgradbo čipa na določeni globi- ni. Z lečami nato svetlobni vzo- rec pomanjšajo in usmerijo na površino čipa. Kjer pade svetloba Pet nanometrov je tu Novi Applov iPhone 12 je prinesel novi procesor A14 Bionic. To je prvi komercialno dostopen izdelek, ki je zgrajen v 5-nanometrski litografiji, kmalu pa naj bi mu sledil tudi Qualcommov procesor. Manjše dimenzije prinašajo več tranzistorjev, večjo zmogljivost in manjšo porabo energije, a tudi številne izzive pri proizvodnji, ki jo trenutno obvladata zgolj dve podjetji na svetu. In nobeno v resnici ne proizvaja 5 nm velikih čipov. Matej Huš L rvih 35 let polprevodniške industrije, približno do sre- dine 90. let, je oznaka lito- grafije dejansko pomenila, kako ši- roka so vrata (gate) na tranzistor- ju (MOSFET). Na prelomu tisočle- tja se je ta pomen počasi izgubil. In- tel je leta 1997 v 0,25-mikronskem procesu uporabljal širino vrat 200 nm (0,20 μm), v 0,18-mikronskem pa 130 nm. Pred približno 14 leti je bila širina vrat v 45-nanometrski tehnologiji 25 nm, kar je spodnja fizikalna smisel- na meja. Odtlej je širina vrat bolj ali manj konstanta, krčijo pa se neka- teri drugi parametri. Od prihoda Fin- FET in tridimenzionalnih čipov je po- imenovanje velikosti litografije v na- nometrih izgubilo jasno povezavo z resničnostjo. Nedvomno drži, da je vsaka naslednja iteracija z nižjo šte- vilko prinesla večjo gostoto tranzi- storjev na površini, ne gre pa številč- ne vrednosti jemati za suho zlato. To pa pomeni tudi, da bosta 5-nanome- trski tehnologiji iz TSMC in Samsun- ga lahko drugačni in verjetno tudi bosta. V praksi so 10 nm iz Intela ter 7 nm iz TSMC in Samsunga zelo po- dobni. To je marketing. Pri TSMC se 5-nanometrski posto- pek proizvodnje imenuje N5 in v pri- merjavi z N7 nudi 15 odstotkov več hitrosti in 30 odstotkov manjšo po- rabo energije. Pripravljajo že nje- govo nadgradnjo N5P, ki bo od N7 20 odstotkov hitrejši in 40 odstot- kov varčnejši. Gostota elementov je 171,3 MTr/mm2 (za N7 pa 115,8 MTr/mm2). N7 so začeli uporablja- ti leta 2018, torej TSMC potrebuje približno dve leti za pomanjšavo li- tografije. Ključna parametra za opis dejanske velikosti litografije se imenujeta CPP (contacted poly pitch, tudi transistor gate pitch) in MMP (minimum metal pitch). Pitch predstavlja širino ele- menta in razdaljo do sosednjega ele- menta. Pri CPP so to vrata tranzistor- ja, pri MMP pa prevodne povezave med tranzistorji (interconnect). CPP predstavlja širino. Pri N5 je CPP 48 nm, MMP pa 30 nm. Njun produkt predstavlja velikost celice. POLPREVODNIKI Kaj pomeni 5 nm P  Shema tranzistorja. Ključni geometrični značilnosti sta razdalja med povezavami (MMP) in vrati (CPP). december 2020 69 LITOGRAFSKA TEHNOLOGIJA N5 NOVE TEHNOLOGIJE O na premaz, ta reagira, zato pri spiranju na čipu ostane enak vzorec kot na maski. Postopek se večkrat ponovi, saj so čipi zgraje- ni iz mnogo plasti. Valovna dol- žina ni stroga omejitev, pod ka- tero se ne bi dalo iti, predstavlja pa omejitev velikostnega razre- da. S 100-nanometrsko svetlo- bo pač ni mogoče jedkati čipov s subnanometrsko natančnostjo (več v Monitorju 10/19, Kako na- stane čip). V resnici pa je mogoče obliko- vati čipe z nekoliko manjšimi ka- rakterističnimi razdaljami od va- lovne dolžine svetlobe. Do 28 nm je šlo z eno masko. Da pa bilo mogoče uporabiti svetlobo z va- lovno dolžino 193 nm v 10-na- nometrski tehnologiji (to ne po- meni, da so tranzistorji široki 10 nm!), se uporablja metoda več- kratnega maskiranja (multipat- terning). V tem primeru se za pripravo ene plasti uporabi več mask, ki se nekoliko zamaknejo, osvetlitev in jedkanja. Ker pa za 5 nm to vendarle ni bilo več zado- sti, je bilo treba uporabiti EUV s 13,5 nm. Brez EUV bi potrebovali 35 mask, z njim pa jih po predvi- devanjih TSMC zgolj 11–13. Le dva na svetu Ni dovolj kupiti naprave ASML za EUV, temveč jo je treba znati tudi uporabljati in ustrezno pri- lagoditi celoten proizvodni po- stopek. Trenutno sta taka le dva proizvajalca čipov: tajvan- ski TSMC in južnokorejski Sam- sung. Intel naj bi začel tehnolo- gijo uporabljati prihodnje leto (a kot 7 nm!). Še bolj zanimivo od tega, kdo tehnologijo upora- blja, je, kdo je ne. Največji kitaj- ski proizvajalec čipov SMIC (Se- miconductor Manufacturing In- ternational Corporation) je želel stroje ASML kupiti, a je ameriška administracija to blokirala. Sama tega ni mogla storiti, saj v njih ameriške komponente ne dose- gajo 25 odstotkov vrednosti, kar bi ZDA omogočalo blokado izvo- za, zato so lobirali. Odkar je ni- zozemska vlada leta 2018 ASML podelila licenco za izvoz na Ki- tajsko, so ZDA začele intenzivno lobirati in leto pozneje dosegle, da nizozemska vlada licence, ki je potekla 30. junija 2019, ni po- daljšala. SMIC bo tako prisiljen EUV razviti in izpopolniti sam. Trenutno so pri 14 nm, torej vsaj tri generacije v zaostanku. Tega ne bo mogoče hitro nadoknadi- ti, ugotavljajo analitiki pri Gart- nerju. Applove procesorje A14 Bio- nic, kot že mnogo generacij pred tem, proizvaja TSMC. Samsung pa po neuradnih podatkih za de- cember pripravlja nov procesor družine Qualcomm, ki bo tudi izdelan v 5 nm. Telefon s proce- sorjem v tej tehnologiji je napo- vedal Huawei, za katerega bo čip Kirin 9000 za Mate 40 prav tako izdelal TSMC. Ta bo imel celo 15,3 milijarde tranzistorjev, kar je še 30 odstotkov več od A14. Razlog je nekoliko večji čip, ki ima vgrajen modem za 5G, med- tem ko iphone uporablja ločen čip. Druga razlika je zmogljivej- ši grafični del (Mali-G78MP24) Huaweijevega čipa. Med telefonoma iPhone 12 in Mate 40 pa obstaja pomemb- na razlika. Kot vse kaže, bo Mate 40 bolj nišni izdelek, saj TSMC zaradi ameriških sankcij – če se pod novo ameriško administra- cijo trgovinska vojna ne bo spre- menila – od 15. septembra ne sme več proizvajati čipov za Hu- awei. Po ocenah ima Huawei 3–5 milijonov čipov in prav toli- ko bo tudi telefonov. Naročili so jih bili 15 milijonov. V 5-nano- metrski tehnologiji obdelana si- licijeva rezina pri TSMC stane 17.000 dolarjev, medtem ko je za 7-nanometrsko ta dobrih 9.000 dolarjev. Zakaj manjše Ob vsem navdušenju nad mini- aturizacijo seveda ne smemo po- zabiti povedati, zakaj je to sploh pomembno. Manjši tranzistor- ji pomenijo, da jih lahko na ena- ko površino stlačimo več. Ker pa- metnih telefonov (ali tudi oseb- nih računalnikov) ne moremo bi- stveno povečati, je to edini način, da jim povečamo računske zmo- gljivosti in omogočimo izvajanje zahtevnejših operacij. Danes na- predek ne gre več v višje takte, temveč v povečevanje števila je- der (med katerimi najdemo tudi namenoma počasna, ker so varč- nejša) in dodajanje specializira- nih enot, denimo za umetno in- teligenco, prepoznavanje govora, obdelavo slik, šifriranje ipd. Druga zelo pomembna po- sledica pa je zmanjševanje po- rabe električne energije. Manj- ši tranzistorji potrebujejo niž- je napetosti in nasploh porabijo manj energije. Ker se na koncu vsa pretvori v toploto, se taki čipi manj grejejo. S starimi, potratni- mi čipi sploh ne bi bilo mogoče izvesti toliko operacij kot z novi- mi, ker bi se preprosto pregreli. Pri mobilnih napravah pa manj- šo porabo energije namesto v po- večevanje zmogljivosti raje pre- topijo v daljšo avtonomijo. Priča- kovati je, da bomo v prihodnosti videli čedalje več naprav s 5-na- nometrskimi čipi.   ASML NX3400 za proizvodnjo čipov v 5 nm. Slika: ASML Kod hodi Intel Zdi se, da Intel zaostaja. Šele za prihodnje leto napovedujejo 7 nm, medtem ko se tehnologija 5 nm odmika v leto 2023. Drži tudi, da je imel z 10 nm nemalo težav in da to »ni najboljša tehnologija, kar smo jih kdaj imeli«, kot je dejal finančni direktor George Davis. Leta 2025 napo- vedujejo 3 nm, leta 2027 2 nm in do konca desetletja 1,4 nm. Zakaj je Intel tako počasen? V resnici ni. Intel ima povsem primerljive težave kakor drugi proizva- jalci. Morda je na nekaterih področjih nekaj mesecev ali največ kakšno leto v zaostanku, a Intel izdeluje drugačne procesorje kakor TSMC ali Samsung. Predvsem pa ima drugačen marketing. Intelovih 7 nm je pri- merljivih s 5 nm TSMC ali Samsunga. Enako velja za Intelovih 10 nm in konkurenčnih 7 nm. Pri 10 nm je imel Intel CPP 54 nm. Enak CPP sta imela TSMC in Sam- sung pri 7 nm. MMP pa je imel Intel celo 36 nm, konkurenca pa (pri 7 nm) 46 in 40 nm. Standardi Čeprav si lahko vsak proizvajalec po svoje tolmači, kaj pomeni 7 ali 5 nm, vendarle obstajajo industrijska priporočila. ITRS (International Tech- nology Roadmap for Semiconductors) je skupina dokumentov, ki so jih do leta 2017 pripravljali strokovnjaki industrije polprevodnikov. V teh priporočilih je bilo natančno opisano, katere metode (fotolitografija, jed- kanje) in v kakšnih dimenzijah so potrebne, koliko so okvirne cene, kate- ra oprema se potrebuje itd. Od leta 2017 se uporablja IRDS (International Roadmap for Devices and Systems), ki vsebuje tudi napovedi, kako se bodo elektronske napra- ve in sistemi razvijali. IEEE označuje IRDS kot napovedi, ki so namenjene akademiji, industriji ter koordinaciji nabave in raziskav elektronike. V načrtu iz leta 2017 je za 5 nm napovedano CPP 42 nm in MMP 24 nm. TSMC trenutno uporablja 48 nm in 30 nm, Samsung pa 57 nm in 36 nm. Samsungovi čipi so torej večji. IZ TUJEGA TISKA INTERVJU2 70 december 2020 r vi dve leti najbolj- ša ekipa ni dosegla niti 75-odstotne natančno- sti. A tretje leto je skupina treh raziskovalcev – profesorja in njegovih študentov – nenado- ma premagala to mejo. Drugo- uvrščeno ekipo je premagala za osupljivih 10,8 odstotne točke. Ta profesor je bil Geoffrey Hin- ton, v njegovi ekipi pa so si po- magali s tehniko, imenovano globoko učenje. Hinton se je z globokim uče- njem pravzaprav ukvarjal že od 80. let, vendar je njegovo učin- kovitost omejevalo pomanjkanje podatkov in računalniške moči. A trdna vera v tehniko se mu je nazadnje bogato obrestovala. Na četrtem tekmovanju ImageNet so se že skoraj vse ekipe oprle na globoko učenje in tako dose- gle enkratno izboljšanje natanč- nosti. Kmalu so globoko učenje uporabljali tudi za druge naloge, ne le za prepoznavanje podob, in v številnih industrijskih pano- gah. Lani so Hintona s še dvema pi- onirjema na področju umetne inteligence Yannom LeCunom in Yoshuom Bengiom za ključni pri- spevek na tem področju nagradi- li s Turingovo nagrado. Hinton je na redni letni konferenci Em- Tech MIT v organizaciji MIT Tech- nology Review pojasnil, kakšne so razmere na tem področju in v kaj bi se ta tehnologija morala usmeriti v prihodnje.  Menite, da bo globoko učenje zadostovalo za posnemanje vse človeške inteligence? Zakaj ste tako prepričani o tem? Res verjamem, da bo globoko učenje zmoglo vse, vendar mi- slim, da bo prej moralo priti tudi do številnih konceptualnih pre- bojev. Leta 2017 je, na primer, Ashish Vaswani s sodelavci pred- stavil transformatorje, ki zmore- jo izpeljati res dobre vektorje za prikaz pomena besed. To je bil konceptualni preboj. Zdaj to me- todo uporabljajo pri skoraj vseh najboljših procesiranjih narav- nega jezika. Potrebovali bomo še vrsto podobnih prelomnih pre- bojev.  Se bomo s temi preboji lahko ob pomoči globokega učenja približali celotni človeški inteligenci? Da. Sploh to velja za prebo- je, povezane s tem, kako veli- ke vektorje nevronske dejavno- sti pripraviti do izvajanja dejav- nosti, kot je sklepanje. Potrebu- jemo pa tudi občutno povečanje obsega. Človeški možgani vklju- čujejo okoli sto bilijonov parame- trov oziroma sinaps. To, kar da- nes imenujemo zelo velik model, na primer GPT-3, jih ima 175 mi- lijard. Tisočkrat manjši je od mo- žganov. GPT-3 je zmožen sesta- viti dokaj verodostojno besedi- lo, vendar je še vedno neznaten v primerjavi z možgani.  Ko ste omenili obseg, imate v mislih večje nevronske mreže, več podatkov ali oboje? Oboje. Med tem, kar se doga- ja v računalništvu, in tem, kar se dogaja z ljudmi, obstajajo dolo- čene razlike. Ljudje imajo ogro- mno parametrov v primerja- vi s količino podatkov, ki jih Sodobna revolucija v umetni inteligenci se je začela med nenavadnim raziskoval- nim natečajem. Zgodilo se je leta 2012, na tretjem letnem tekmovanju ImageNet, kjer so ekipe morale sestaviti sisteme računalniškega vida, ki bi razlikovali tisoč predmetov, živali, pokrajin in ljudi. Karen Hao, MIT Technology Review Pionir umetne inteligence Geoff Hinton: Globoko učenje bo zmoglo vse P INTERVJU IZ TUJEGA TISKA 2 december 2020 71 sprejemajo. Nevronske mreže so presenetljivo učinkovite pri ob- delavi razmeroma majhne koli- čine podatkov, in to z velikim šte- vilom parametrov, vendar so lju- dje celo boljši.  Veliko ljudi s tega področja ver- jame, da je naslednja pomembna sposobnost, ki bi se je morali lotiti, zdrav razum. Se strinjate? Strinjam se, da je to ena od zelo pomembnih zadev. Zelo po- memben je po mojem tudi mo- torični nadzor in globoke ne- vronske mreže zdaj postajajo vse spretnejše tudi v tem. Sploh no- vejši Googlovi dosežki kažejo, da je mogoče fini motorični nad- zor kombinirati z jezikom. Tako lahko odprete predal, vzamete iz njega zvezek in sistem vam lah- ko v naravnem jeziku razlaga, kaj počne. Pri GPT-3, ki sestavlja to en- kratno besedilo, je jasno, da mora razumeti veliko, sicer ne more napisati takšnega besedila, ni pa čisto jasno, koliko razume. A če nekaj odpre predal, vzame ven zvezek in reče »Ravno sem odprl predal in iz njega vzel zve- zek«, bi težko zanikali, da razu- me, kaj počne. Področje umetne inteligence na človeške možgane gleda kot na največji vir navdiha. Različni pristopi k umetni inteligenci iz- virajo iz različnih teorij kognitiv- ne znanosti. Mislite, da možgani dejansko ustvarjajo reprezenta- cije zunanjega sveta, da ga razu- mejo, ali je to le uporaben način za razmišljanje o tem? V kognitivni znanosti je dolgo tega potekala razprava med dve- ma filozofskima smerema. Prvo je vodil Stephen Kosslyn, ki je bil prepričan, da med urejanjem vi- dnih podob v glavi pravzaprav naokrog premikamo kup pikslov. Druga smer je bila bliže konven- cionalni umetni inteligenci in se ji je teorija prve zdela nesmi- selna. Šlo naj bi za hierarhične, strukturne opise. V glavi imamo simbolične strukture in te potem urejamo. Po mojem sta obe smeri nare- dili isto napako. Kosslyn je me- nil, da urejamo piksle, ker so zu- nanje podobe sestavljene iz njih in takšen prikaz lahko razume- mo. Zagovorniki simbolov pa so menili, da urejamo simbole, saj si stvari predstavljamo s simbo- li in takšen prikaz tudi razume- mo. No, meni se oboje zdi ena- ko zgrešeno. V možganih imamo namreč velike vektorje nevron- ske aktivnosti.  Nekateri ljudje so še vedno pre- pričani, da so simbolni prikazi pri- merni kot pristop k umetni inteli- genci. Nesporno. Imam dobre pri- jatelje, kot je Hector Levesque, ki je trdno prepričan o simbol- nem pristopu in je na ta način veliko dosegel. Ne strinjam se z njim, vendar je simbolni pristop kljub temu popolnoma upraviče- no preizkusiti. A predvidevam, da bomo nazadnje spoznali, da simboli preprosto obstajajo v zu- nanjem svetu, mi pa opravljamo interne operacije na velikih vek- torjih.  Katero vaše stališče o prihodno- sti umetne inteligence je po vaši oceni najbolj nenavadno? No, moja težava je, da imam nenavadna stališča, pa čez pet let postanejo splošno razširje- na. Moja najbolj čudna in pro- tislovna stališča iz 80. let danes vsi sprejemajo. Zdaj je zelo tež- ko najti ljudi, ki se ne bi strinja- li z njimi. Tako da so me pravza- prav razorožili kot zagovornika čudnih stališč. Copyright 2020 Technology Review, Inc., distribucija Tribune Content Agency. 72 december 2020 NASVETI iPAD= nekaj spretnosti in de- narja lahko lastniki ta- blice njeno uporabnost povečate tako, da jo spremeni- te v dodaten zaslon računalnike, ali še bolj uporabno, prenosnika. To bo še posebej priročno, če te dni delate ali se šolate od doma. Uporabite jo lahko kot čisto pra- vi dodaten zaslon in nanj zvleče- te kakšno manj pomembno okno, za katero je koristno, da ga ima- te ves čas na očeh. Če imate tabli- co iPad in Applov prenosnik ali računalnik, je funkcionalnost že vgrajena, sicer boste morali pose- či po enem izmed dodatnih orodij in zanj odšteti tudi kakšen dolar. Apple Sidecar Kot smo že navajeni, pri Applu svoje storitve razvijejo zaprto, jih obdržijo zase in razvijalcem one- mogočijo, da bi razvili orodja, ki jim lahko parirajo. Res pa je, da navadno delujejo odlično. Tako nekako so videti tudi razmer- ja na področju deljenja zaslonov Applovih naprav. Če boste želeli uporabiti Apple Sidecar, boste morali preveriti spisek zahtev, na katerem so le Maci zadnjih nekaj let in tablice iPad, ki jih poganja iOS 13 ali no- vejši. Obe napravi bosta morali biti prijavljeni v iCloud z upora- bo dvostopenjskega preverjanja. Če boste želeli preizkusiti brez- žično delovanje, boste morali na obeh naprav vklopiti Wi-Fi, blu- etooth in možnost Handoff. Ta- krat, in samo takrat ... No, saj veste. Takrat se bo pojavila mo- žnost Sidecar. Ker dovolj novega Maca ni- mam in ker hitro preverjanje pri kolegih in v uredništvu tudi ni obrodilo nobene kombina- cije dovolj novega Maca in iPa- da, bomo ostali pri teoriji. Side- car deluje tako, da se ob priklopu s kablom ali brezžično spremeni v dodaten zaslon. Ta zaslon pri- dobi še nekaj dodatnih funkcio- nalnosti, kot so gumbi za premi- kanje oken na ta zaslon in kopijo vrstice bližnjic Touch Bar, s kate- ro se ponašajo dražji modeli Ma- cBook Pro. Če tablica to podpi- ra, lahko na njej uporabljate tudi Apple Pencil in jo tako spremeni- te v risalno ploščico. Začuda se je Apple odločil, da ne bodo omo- gočili uporabe dotika na tabli- ci za izvajanje akcij, za katere bi sicer uporabili miško. To se zdi tehnološko povsem mogoče, a verjetno je prevladalo mnenje, da bi dotik na Macovih oknih de- loval slabše kot na iPadu sicer. Duet Ekipa, ki je razvila Duet, men- da izhaja iz Applovih inženirskih vrst in to se vsekakor sliši spod- budno zaradi omenjenega v pr- vem odstavku. Razvili so reši- tev, ki v marsičem dosega funk- cionalnost Sidecar in jo presega, pa vendar z mnogo manj strogi- mi zahtevami po strojni in pro- gramski opremi. Deluje tudi na (zelo) starih prenosnikih z Mac OS. Preizkusili smo ga in precej solidno deluje celo na devet let starem MacBook Pro, za katere- ga so se nadgradnje končale pri različici High Sierra. Poleg tega, da deluje na starejših Applo- vih napravah, je dobrodošlo, da ga je mogoče uporabljati v vseh kombinacijah Windows raču- nalnika od različice 7 dalje ali Maca z OS 10.9 ali višji in iPad ali iPhone z vsaj OS 10 in Andro- id 7.1 in višjim. Po namestitvi na obe napra- vi jima bo treba nekajkrat omo- čiti, da se spoznata, nato pa bo Duet samodejno zaznal dodaten zaslon in ga aktiviral. Preden se zadovoljite s sliko in hitrostjo zr- caljenja, se poigrajte z različnimi ločljivostmi na tablici, s hitrostjo osveževanja in z ostalimi nasta- vitvami. Zanimivo, mi smo opa- zili, da je povezava najbolj glad- ko delovala pri višjih ločljivostih in ne najosnovnejši. Delovanje je Če imate poleg računalnika in njegovega zaslona še tablico, jo lahko uporabite kot pripomoček za delo tako, da na njej odprete elektronsko pošto ali enega izmed programov za klepetanje ali spletne klice. To je sicer uporabno, a tablico pa lahko izkoristite še nekoliko bolje. David Vidmar iPad kot dodatni zaslon Z december 2020 73 iPAD NASVETI = bilo tako gladko, da smo brez te- žav na tablici gledali tudi video posnetke. Nekaj težav smo imeli pri po- vezovanju namiznega računalni- ka Windows z novejšo napravo iPad Pro. Kot nam je svetoval tudi Duet, je pomagalo, da smo na Windows namestili iTunes, poleg katerega bo namestitveni pro- gram dodal še gonilnik za Applov omrežni protokol Bonjour. Razočarani boste tudi, če bo- ste na tablici kot dodatnem zaslo- nu pričakovali do točke perfek- tno sliko. Zaradi pretvarjanja sli- ke in očitne kompresije se ob na- tančnem pogledu opazijo kom- presijski artefakti. Ko jih boste pr- vič zaznali, boste gotovo razoča- rani, a ob rednem delu in ob raz- misleku, da gre za zasilni dodatni zaslon in ne za primarnega, v ka- terega boste veliko gledali, se bo- ste nepopolne slike navadili. Če smo za Sidecar zapisali, da je brezplačen, je treba za Duet odšteti najmanj 10 USD, koli- kor je trenutno cena mobilnih aplikacij. Z enkratnim nakupom prejmete osnovno različico Duet. Če pa želite izkoristiti možnost brezžičnega povezovanja, bli- žnjic v obliki Touch Bara, boste morali dokupiti še letno naroč- nino v višini 20 USD, ki omogo- ča tudi povezovanje dodatnega računalnika v navidezni zaslon. Z različico Pro lahko spremeni- te istoimenske različice iPada v brezžične risalne tablice, name- njene urejanju slik in videa, risa- nju in podobno. Splashtop Wired XDisplay Pri podjetju Splashtop Remote Desktop, ki že leta izdeluje in trži priljubljeno programsko opremo za oddaljeni dostop, so izdelali tudi povezan program Splashtop Wired XDisplay, ki lahko računal- nik z Windows ali MacOS poveže z napravami z Android in iOS ter jih spremeni v dodaten zaslon. Ta rešitev omogoča samo po- vezovanje v povezanem načinu, kar težko opišemo kot veliko sla- bost. Brezžični način je tudi pri prej opisanem Duetu le način, ki ga lahko priporočimo za kratko- trajno in občasno delo, povezani način pa bo vsekakor deloval hi- treje in zanesljiveje. Tako kot pri Duetu boste tudi za Splashtop Wired XDisplay morali namestiti aplikacije na obe napravi, torej na računal- nik in prenosno napravo. Ob po- vezavi bo MacOS ali Windows zaznal dodaten zaslon, katere- ga položaj je mogoče nastaviti v nastavitvah operacijskega siste- ma. V nastavitvah aplikacije na namiznem ali prenosnem raču- nalniku pa boste izbrali ločlji- vost in hitrost osveževanja tako, da boste našli primeren kom- promis med kakovostjo prikaza in hitrostjo delovanja. Spet lah- ko svetujemo le to, da si vzame- te čas in preizkusite čim več mo- žnosti, dokler ne boste našli pra- ve. Med preizkusom smo brez te- žav uporabljali tudi XDisplay, a njegovo delovanje je bilo manj tekoče in povezava manj stabilna kot pri Duetu. Nekoliko slabše delovanje opraviči tudi nižja cena, saj je XDisplay za naprave z iOS celo zastonj. Če ga boste uporabljali na napravah z Androidom, lah- ko najprej namestite brezplačno različico, ki bo prenehala delova- ti po desetih minutah, in če boste zadovoljni, se odločite za plačlji- vo brez omejitev – stala vas bo šest evrov. Spacedesk Posebnež med programi za povezovanje zaslonov je nem- ški program Spacedesk. Njego- va osnovna cilja sta povezovanje mnogih naprav v zbirko poveza- nih zaslonov prek omrežne pove- zave in preslikavanje slike nanje. Uporaben je za gradnjo zidov za- slonov (display wall). Če pa po- vežemo računalnik z Windows 10 s tablico z iPadOS ali Andro- id, bo tablica delovala kot sekun- darni zaslon z upravljanjem na dotik. Glede na to, da smo preizku- šali šele različico beta in da je po- vezovanje brezžično, sta nas po- zitivno navdušili odzivnost in za- nesljivost delovanja, pogrešali pa smo nastavitve, da bi lahko urav- nali nekoliko zrnato sliko med prikazovanje oken operacijskega sistema. Naj namignemo, da je mogoče ločljivost spremeniti kar v nastavitvah operacijskega sis- tema za navidezni zaslon, ostalo pa prilagajamo med nastavitva- mi aplikacije na povezanem za- slonu in ne na izbornem računal- niku. Prav nič težav nismo imeli med prikazovanjem videa, kar je verjetno glavna naloga tako po- vezanih zaslonov. Po preizkusu smo opazili, da je kljub prekinjeni povezani pri uporabi računalnika prihajalo do nenavadne upočasnitve de- lovanja. Avtorji obljubljajo, da bo polna različica na voljo v letu 2021 in takrat bo verjetno program tudi plačljiv. Držimo pesti, da bo do takrat izboljšan tudi uporabniški vmesnik, ki je zdaj zelo špartan- ski in inženirski ter zato ne prav prijazen do tehnično manj pod- kovanih uporabnikov. Če potrebujete dodaten za- slon le občasno, svetujemo pre- izkus Spacedeska, na katerega bomo v prihodnje še pozorni, saj bo ob nekaj izboljšavah postal zelo konkurenčen najboljšim re- šitvam, za zdaj pa redne uporabe ne svetujemo. Občasno smo ob odklopu dodatnega zaslona opa- zili upočasnitve delovanja na iz- vornem računalniku, ki jih je od- pravil šele ponovni zagon. Kaj izbrati? Če ste uporabnik novega ra- čunalnika Mac in si lastite dovolj zmogljivo tablico, potem vseka- kor svetujemo, da preizkusite v MacOS vgrajeno možnost. Vsem ostalim priporočamo uporabo Dueta, ki ob korektni ceni ponuja enostavno upora- bo, zanesljivo delovanje in pestre možnosti povezovanja.  Zbirka programov za preslikava- nje zaslona med napravami. Cena: 11 EUR, različica Air dodatnih 22 EUR na leto. X Deluje na Windows, MacOS, iOS in Android, zanesljivost. Z Za občasno rabo je različica Air predraga. DUET V MacOS vgrajena možnost zr- caljenja zaslona na Applove na- prave. Cena: Brezplačno. X Cena, deluje brez dodatnih name- stitev. Z Visoke strojne in programske zah- teve, ne podpira upravljanja z doti- kom. APPLE Sidecar Program za omrežno povezova- nje zaslonov naprav. Cena: Brezplačno. X Hitro delovanje, čeprav deluje z omrežno povezavo. Z Neprijazen uporabniški vmesnik, občasne težave z delovanjem. SPACEDESK Aplikacija, s katero spremeni- mo iPad, tablico z Androidom ali Kindle v dodaten zaslon za PC ali MacOS. Cena: Brezplačno. X Cena, deluje na mnogih napravah. Z Občasne težave z zanesljivostjo povezave in s hitrostjo osveževa- nja. SPLASHTOP Wired XDisplay < Brezžični način je način, ki ga lahko priporočimo za kratkotrajno in občasno delo, povezani način pa bo vsekakor deloval hitreje in zanesljiveje. 74 december 2020 NASVETI APPLE= Seznam aplikacij Apple je telefonom iPhone in tablicam iPad končno privo- ščil seznam nameščenih aplika- cij, kakršnega uporabniki mo- bilnih naprav z Googlovim ope- racijskim sistemom Android po- znajo že od nekdaj. S potegi pr- sta v levo, mimo vseh klasič- nih domačih zaslonov, pridemo do seznama nameščenih aplika- cij App Library, ki je lično urejen v vsebinske kategorije in opre- mljen z zmogljivim iskalnikom. Seznam aplikacij je na videz po- doben imenikom, ki se ob doti- ku nanje razširijo in prikažejo vse elemente, shranjene v njih. App Library razširjeni seznam prika- že le, če vemo, kje ga je treba po- drezati. Če je v kategoriji pet ele- mentov ali več, se poleg večjih ikon v kvadratu pojavi tudi sku- pina manjših. Dotik nanje razširi kategorijo v znan seznam, med- tem ko izbira večjih želeno apli- kacijo neposredno zažene. Te se obnašajo enako kot na običajnem domačem zaslonu, med drugim lepo delujejo daljši dotik in pri- kaz dodatnih zmožnosti, brisanje in urejanje nameščenih aplikacij. App Library se z urejenimi ka- tegorijami razlikuje od seznama aplikacij v mobilnih napravah z operacijskim sistemom Andro- id. Če bi želeli Applov privze- ti seznam predrugačiti tako, da bi bil bolj podoben vzorniku, nam ni treba storiti drugega kot podrsati s prstom navzdol. Se- znam se pomakne na skrajni vrh ter v hipu spremeni v abecedno urejen spisek vseh nameščenih programov. Hitrejše pomikanje po njem je omogočeno z abece- dnim trakom, ki je pripet ob de- sni rob zaslona. Z univerzalnim seznamom nameščenih aplika- cij je končno omogočeno skriva- nje manj pomembnih program- skih izdelkov. Medtem ko smo bili v prejšnjih iteracijah mobil- nega operacijskega sistema ob- sojeni na prikaz slehernega na- meščenega programa na enem izmed domačih zaslonov, lahko manj pomemben programski iz- delek zdaj z njih odstranimo, če ob urejanju domačega zaslona Septembra je Apple uradno objavil naslednjo večjo nadgradnjo mobilnega operacijskega sistema iOS. Nemudoma smo jo namestili in po dobrem mesecu uporabe lahko z gotovostjo trdimo, da sta telefon iPhone in tablica iPad zaradi nje boljši napravi. Skupaj si oglejmo, zakaj je tako. Boris Šavc (angl. Edit Home Screen) pri bri- sanju izberemo Move to App Lib- rary. Ko bomo program, ki ga med aplikacijami na domačem zaslonu ne bo, znova potrebova- li, ga najdemo na seznamu vseh nameščenih programov. Sleherna nova aplikacija, ki jo na telefon iPhone ali tablico iPad namestimo, se privzeto usidra na enega izmed domačih zaslonov. Če želimo, da se namesto tega program pojavi le v seznamu vseh nameščenih aplikacij App Library, v nastavitvah Settings / Home Screen pod Newly Downlo- aded Apps izberemo opcijo App Library Only. Na domači zaslon programski izdelek s seznama nameščenih aplikacij App Lib- rary dodamo tako, da ga z dalj- šim dotikom izberemo ter upora- bimo možnost Add to Home Scre- en. Dolgo pot do seznama name- ščenih aplikacij skrajšamo, če katerega od številnih domačih Prilagodljivost brez meja  Seznam aplikacij App Library je umeščen na skrajno desno stran vseh domačih zaslonov telefona iPhone ali tablice iPad.  Seznam aplikacij spremeni obliko, ki je bliže tekmecem z Androidom, če na vrhu zaslona uporabimo poteg s prstom navzdol.  Pot do seznama aplikacij skrajšamo s skrivanjem posameznih domačih zaslonov. december 2020 75 APPLE NASVETI = zaslonov preprosto skrijemo. Operacijski sistem iOS 14 zna domači zaslon skriti, ko ob dalj- šem pritisku na prazen del zaslo- na izberemo pike, ki ponazarja- jo strani, ter odstranimo kljukico ob pomanjšani verziji odvečnega domačega zaslona. Privzeta obli- ka seznama nameščenih aplika- cij ne omogoča prikaza značk z obvestili, gole ikone z njimi opre- mimo, če v nastavitvah Settings / Home Screen / Notification Bad- ges omogočimo drsnik pri vre- dnosti Show in App Library. Lebdeči pripomočki Prvič v zgodovini mobilnega operacijskega sistema iOS je na zaslone telefonov iPhone in ta- blic iPad mogoče pripeti prave lebdeče pripomočke. Programski pripomočki različnih oblik lahko lebdijo na vsakem izmed doma- čih zaslonov. Čeprav ne ponujajo interaktivnih elementov, so polni uporabnih vsebin. Za nameček jih lahko dobesedno mečemo na kup in ustvarimo tako imenova- ni Smart Stack, kjer so lebdeči pripomočki enakih dimenzij pri- kazani znotraj enega okvirja. Lebdeče pripomočke dodamo na zaslon telefona iPhone ali ta- blice iPad tako, da z daljšim do- tikom na prazno površino zaslo- na aktiviramo način urejanja ter nato iz skrajnega levega zgornje- ga kota izberemo znak plus. Na zaslonu se pojavi seznam lebde- čih pripomočkov, ki jih na ekran- ske parcele dodajamo s prepro- stim vlečenjem prsta. Če želimo ustvariti pametni kup pripomoč- kov Smart Stack, jih namečemo drug na drugega, podobno kot smo do zdaj ustvarjali imenike z nameščenimi programi. Pametni kup pripomočkov se sčasoma uči iz uporabnikovih na- vad. V ta namen moramo vključi- ti zmožnost Smart Rotate. Ob iz- ključeni pametni menjavi pripo- močkov med njimi preklapljamo sami. Če nam vrstni red prikaza informacij ni povšeči, ga prilago- dimo z daljšim dotikom zbranih pripomočkov ter izbiro opcije Edit Stack. Odpre se seznam lebdečih pripomočkov na kupu, ki ga po želji in z drsenjem prsta prilagodi- mo povsem po lastnem okusu. Na istem zaslonu je omogočeno tudi odstranjevanje neželenih lebde- čih pripomočkov s kupa, in sicer s potegom prsta v levo in z izbi- ro rdeče tipke Delete. Medtem ko posamezen lebdeči pripomoček z zaslona odstranimo z daljšim do- tikom ter opcijo Remove Widget, cel kup pripomočkov izbrišemo po istem postopku, a z zmožno- stjo Remove Stack. Ikone Z aplikacijo Shortcuts prilagaja- nje domačega zaslona še dodatno nadgradimo. Čeprav operacijski sistem iOS spreminjanja ikon ne omogoča, si ga omislimo z drob- nim trikom. V aplikaciji Shortcuts najprej v desnem zgornjem kotu zaslona izberemo znak plus, nato Add Action in poiščemo ter izbe- remo Open App. Dotaknemo se opcije Choose in poiščemo želeno aplikacijo, ki ji želimo spremeniti predstavitveno ikono, nakar upo- rabimo še tri pike v desnem kotu zaslona. Sprožimo dodajanje na domači zaslon telefona ali tablice z Add to Home Screen, bližnjico prekrstimo z brisanjem besedila New Shortcut ter dodajanjem svo- jega in ji z dotikom ikone zame- njamo predstavitveno sliko z upo- rabo fotoaparata (Take Photo), galerije (Choose Photo) ali vna- prej pripravljene datoteke (Choo- se File). Preostane le, da z zaslo- na izbrišemo staro ikono. Vendar, pozor, brisanje bo z naprave od- stranilo ciljni program, zato na- mesto njega uporabimo novo op- cijo Move to App Library. Trik de- luje odlično, edina zamera je, da sistem pred zagonom ciljne apli- kacije najprej zažene Applov pro- gram Shortcuts. Drobtinice Nova verzija mobilnega ope- racijskega sistema iOS podpi- ra majhne aplikacije, ki jih upo- rabljamo brez predhodnega na- meščanja. App Clips predstavlja- jo inovativno rešitev, ki progra- merjem omogoča, da predstavi- jo svoje aplikacije s praktično de- monstracijo njihovega delova- nja. Tako lahko upravitelj spletne stran za naročanje hrane nanjo  Prvič v zgodovini telefona iPhone in tablice iPad so zanju na voljo čistokrvni lebdeči pripomočki, ki jih je mogoče pripeti na katerikoli domači zaslon.  Vrstni red združenih lebdečih pripomočkov Smart Stack je mogoče prilagajati po lastnem okusu.  Menjavo ikone vsem nameščenim aplikacijam z majhnim trikom omogoči hišna aplikacija Shortcuts. 76 december 2020 NASVETI APPLE= umesti del aplikacije za prikaz in izbiro ponudbe. Dejanski primer uporabe App Clips je spletna stran igre Phoenix 2, ki jo najdemo na naslovu www.firigames.com/phoenix2 in ki ob obisku s telefonom iPho- ne (ali tablico iPad) ter z brskal- nikom Safari ponudi neposredno igranje dela igre, ne da bi jo na mobilno napravo sploh namestili. Brisanje hišnih aplikacij je Apple dovolil že pred časom, a privzetih programov za spletno brskanje in elektronsko pošto še vedno ni bilo mogoče spremeniti. Do zdaj, ko različica 14 v nastavi- tvah posameznih programov Set- tings ponuja tudi to, da brskal- nik Chrome ali odjemalec elek- tronske pošte Outlook določimo za privzeti izbiri Default Browser App oziroma Default Mail App. Novo v operacijskem sistemu iOS ni niti skrivanje fotografij in video posnetkov, ki pa so se do zdaj hranili v posebnem imeniku Hidden Album in jih je bilo čisto (pre)lahko najti. Zdaj je na voljo opcija skrivanja skritega albuma, najdemo jo v nastavitvah Settin- gs / Photos / Hidden Album. Če jo izklopimo, se bo skriti album odstranil iz splošnega pogleda. Skrite fotografije in video po- snetki bodo še vedno v napravi (in oblaku iCloud), le do njih ne bo mogel nihče, dokler se ome- njena nastavitev ne vrne v prvo- ten položaj. Zelo uporabna je med drugim zmožnost trkanja po hrbtišču mobilne naprave z logotipom ugriznjenega jabolka. Z dvojnim ali s trojnim trkanjem po zadnji strani telefona iPhone ali tablice iPad po želji prožimo priklic nad- zornega središča Control Center, zagon bližnjice programa Short- cuts, snemanje dogajanja na za- slonu in mnogo več. Želeno na- stavimo v nastavitvah Settings / Accessibility / Touch / Back Tap / Double Tap in Triple Tap. Veseli smo tudi drobnih spre- memb v operacijskem sistemu iOS 14, ki olajšajo sočasno delo na več straneh. S klicem preki- njeno pisanje sporočil je tako preteklost, saj se obvestilo o njem prikaže zgolj ob zgornjem robu zaslona, medtem ko je ostala za- slonska površina nespremenjeno na voljo za nadaljevanje dela. Po- dobno nam na pomoč priskoči sli- ka v sliki, ki jo vklopimo v nasta- vitvah Settings / General / Picture in Picture / Start PiP Automatical- ly. Zmožnost omogoča, da ogleda video posnetka s spletišča Youtu- be ne prekinemo, če moramo nuj- no odgovoriti na prispelo elek- tronsko sporočilo. Med manjšimi popravki, ki bodo posameznikom polepša- li življenje z mobilno napravo ja- bolčnega okusa, je Mirror Selfie oziroma nastavitev prednje ka- mere, ki se obnaša podobno kot ogledalo. Za boljše selfije upora- bimo drsnik pri nastavitvi Settin- gs / Camera / Mirror Front Ca- mera. Podoben manjši trik ka- meri uspeva med pogovorom v klepetalnici FaceTime, kjer si z nastavitvijo Settings / FaceTime / Eye Contact zlahka omislimo la- žno pozornost, ko sogovornika naša podoba z zaslona vedno gleda, čeravno morda v resnici ni tako. iPad Novega operacijskega siste- ma se poleg lastnikov telefonov iPhone veselijo tudi uporabniki tablic iPad. Čeprav je iPadOS 14 na prvi pogled enak sistemu iOS 14, obstajajo med njima številne razlike. Ena izmed njih je funkci- ja Scribble, ki na roko napisano besedilo (po možnosti z digital- nim pisalom Apple Pen) pretvo- ri v tipkano besedo, primerno za vstavljanje v katerokoli vnosno polje. Ustrežljivost je nadvse do- brodošla, ko med risanjem po ta- blici prejmemo sporočilo, saj lah- ko nanj odgovorimo, ne da bi morali odložiti pisalo ali aktivi- rati navidezno tipkovnico. Ne- nazadnje je tu še zmožnost pre- vajanja v brskalniku Safari, ki je ob nerazumljivi odsotnosti nove hišne aplikacije Translate, ta je le na telefonih iPhone, zelo upo- rabna.   Primer uporabe aplikacije brez nameščanja najdemo na uradni spletni strani igre Phoenix 2, če jo obiščemo s posodobljeno Applovo mobilno napravo in spletnim brskalnikom Safari.  V iOS 14 je med drugim omogočena menjava privzete aplikacije za spletno brskanje.  Uporabniki emotikonov najbolj veselo pozdravljamo iskalnik, ki med drugim pomaga poiskati smeška, najbolj podobnega trenutnemu počutju. december 2020 77 PRO ET CONTRA NASVETI = Robotski sesalnik da ali ne? Je smiselno dolgočasno in osovraženo delo prepustiti tehnologiji, ki ga opravi takrat, ko nas ni doma? am sem, kar se tehnike tiče, zelo pragmatičen – če se le da, ji prepu- stim delo. Zakaj bi človek, kot visoko inteligentno bitje, počel nekaj, za kar popolnoma zado- stuje inteligenca osnovnega … no, robota? Sprehajanje po sta- novanju s sprotnim pobiranjem smeti, to je vendarle nekaj, kar ni raketna znanost. In to dokazujejo tudi današn- ji robotski sesalniki, ki so od ti- stih prvih modelov že zelo na- predovali. Tako zelo, da jih zelo uspešno izdelujejo in prodaja- jo tudi manj znani kitajski pro- izvajalci, za denarje, ki so pri- jazni vsakomur. »Manj denarja, manj glasbe« seveda še ved- no drži, vseeno pa je tudi »zelo malo glasbe« dovolj, da me ro- botski sesalec prepriča. Pomislite, majhna okrogla igrača se po stanovanju spre- haja, ko me ni doma ali ko spim. Medtem ko se vozi sem in tja, si tehnologijo LIDAR izrisu- je zemljevid stanovanja, ki ji po- maga bolje opraviti svoje delo. Natanko ve, kje je spalnica in kje kopalnica s kopalniškimi preprogami, ki se jim je med se- sanjem bolje izogniti. Tudi man- jši medvratni pragovi novejših modelov ne ustavijo več. S telefonsko aplikacijo lah- ko robota pošljemo (ali ga naročimo na nočno delo) po- sesati točno določeno sobo, pri čemer bo sam videl, kje so stop- nice in kje se ni varno gibati. Če mu pri tem ne zaupamo, mu lahko postavimo fizične ali celo navidezne zidove – da, v aplika- ciji mu lahko narišemo zid (!), prek katerega iz kakršnegakoli razloga ne sme. Robotski sesalniki danes ob- vladajo tudi mokro brisanje tal. Ne posesajo le praha, ampak še pobrišejo za seboj in dokončajo delo. Res je, posodica za zbiranje posesanega prahu je pri robotih majhna, toda izpopolnjeni mo- deli se danes znajo samodejno izprazniti. Natanko vedo, kje v prostoru se nahaja »posoda za smeti«, zato se ob koncu dela zapeljejo do nje in se izprazni- jo. Enako storijo, tik preden jim zmanjka energije v bateriji – od- peljejo se do polnilnika in se na- polnijo. Predvsem pa, in tega ne sme- mo pozabiti, robotski sesalec je navadno neizmerni vir za- bave za naše hišne ljubljenčke. Domača mačka se sesalca naj- prej boji in se ga brani, na kon- cu pa ga – uporablja kot prevoz- no sredstvo. Že samo to bo pri marsikom vredno tistih nekaj stotakov ;) Matej Šmid den izmed prvih ro- botskih sesalnikov v Sloveniji je našel dom pri meni. Prisežem, da sem ga nestrpno čakal, od trenut- ka, ko so ga napovedali. Se- sanje sem sovražil, odkar sem bil že kot otrok zadolžen zanj. Moja mama je bila ena tistih, ki so prepričane, da je to opravilo najprimernejše za odraščajoče- ga otroka. Da se oče ni želel lo- čiti od moje žepnine brez pose- sanega stanovanja, je sicer pri- pomoglo k moji vnemi, a ljube- zni vseeno ni zanetilo. Od nek- daj sem ga sanjal, robotskega prijatelja, ki bi zoprnijo počel namesto mene. A življenje me je spet opomnilo, da bližnjic ne pozna. Robot je postal eno ve- čjih razočaranj na moji poti. Prvo, česar ne razumem, je, da je namenjen res, ampak RES, urejenim in redoljubnim ljudem! Zakaj? Oni tako in tako uživajo v pospravljanju. Robotu sem moral pol ure pred njegovo izmeno umikati pohištvo, zla- gati pasje igrače, odstranjevati kable in podobno. Pol ure sem dejansko pospravljal! V čem je potem poanta? Robot ima naj- raje prazno stanovanje, brez stopnic in s čim manj koti. Kdor se najde v tem opisu, mu sesa- nje bržkone ne predstavlja pro- blema. Če bi res imeli radi čisto stanovanje, moramo v začetno čiščenje pred čiščenjem vklju- čiti še ročno sesanje zaves, stro- pa in pajčevin. Našteto je na- mreč zunaj dometa hišnega po- močnika in zajetno poveča čas priprave. Čeprav robot čisti, ko mi nimamo časa, in nam teo- retično prihrani čas, je sesanje z njim v praksi časovno precej bolj potratno. Recimo, da nam je pospra- vljanje bolj všeč od sesanja, kar v mojem primeru vsekakor drži, ter stisnemo zobe in se privadi- mo novega načina dela. Kdor ni zadovoljen z majhnim, veli- kega vreden ni, kajne? Bi drža- lo, če bi robot znal sesati. Manj- še stvari, kot so nogavice, se mu rade zataknejo. Enako kot pri običajnem sesanju s to razliko, da tam stvar enostavno odstra- nimo in sesamo naprej, v pri- meru robota pa je zabave v hipu konec. Naj bo še tako premete- no oblikovana, se z istim rezul- tatom zatakne tudi naprava. Ob prazni bateriji robot sam najde pot do polnilne postaje. Žal ne vedno, zato smo ob prihodu do- mov prevečkrat razočarani. Posoda za prah je vsled mini- malistične oblike mala in zah- teva pogosto praznjenje, kar predstavlja dodatno težavo. Ro- botski sesalniki so za nameček glasnejši od sodobnih klasičnih. In potem je tu cena. Res dobri roboti so ovrednoteni na viši- no slovenske plače! Za isti de- nar dobimo vrhunski klasičen sesalnik in odlično napravo za mokro brisanje tal pa še ostane nam nekaj drobiža za »šparov- ček«. Na koncu pa še tisto naj- hujše, kljub robotu potrebuješ tudi klasični sesalnik in ročno sesati sam. Otroške sanje tako za vedno ostanejo le otroške sa- nje. Žal. Boris Šavc Roboti niso za tiste med nami, ki smo »manj urejeni«… Roboti so koristni in hkrati zabavni. Vsaj za mačke S E 78 december 2020 LEGENDE AMAZONq eff Bezos se je najstniški mami Jacklyn in očetu Tedu rodil leta 1964 kot Jeffrey Preston Jorgensen. Ko se je par ločil, je Jeffa posvojil ma- min novi mož, kubanski prise- ljenec Miguel Bezos. Jeff do de- setega leta starosti ni vedel, da Miguel ni njegov pravi oče. To so mu povedali na isti dan, ko je iz- vedel, da mora nositi očala. Za- dnje ga je precej bolj ganilo. Nje- gov pravi oče je bil lastnik kole- sarske prodajalne Road Runner Bike Center. Z njim Jeff ni imel nobenih stikov. Da je njegov sin med bogatejšimi prebivalci pla- neta, je Ted Jorgensen izvedel šele med intervjujem za knjigo The Everything Store. Bezos je bil bistroumen otrok. Že kot malček je razstavil otro- ško posteljo, ker je želel spati v taki za odrasle. Poletja je pre- življal na ranču starih staršev, kjer se je naučil številnih prak- tičnih stvari, od popravila mlina do skopitve bika. Jeffu je ljube- zen do znanja vcepil njegov ded, Preston Gise, ki ga je med dru- gim naučil, da je težje biti prija- zen kot pameten. Lekcije znanja željni fant ni nikoli pozabil. Mla- di Bezos, ki ima danes v lasti ve- soljsko podjetje Blue Origin, je bil že takrat velik navdušenec nad vesoljem. V šoli je učiteljem pravil, da njegova prihodnost ni na tem planetu, doma pa je ob- sedeno gledal vse ponovitve seri- je Zvezdnih stez. Da si želi dru- gačnega življenja, ga je dokonč- no prepričalo študentsko delo v restavraciji McDonald’s. Na univerzi Princeton je do- končal študij računalništva in zavrnil delo pri podjetjih Intel in Bell Labs. Ni se želel ustaliti v udobni službi in živeti običaj- no življenje, zato se je pridružil nadobudnemu podjetju Fitel, ki se je primarno ukvarjalo s tele- komunikacijami. Z izkušnjami, pridobljenimi pri Fitelu, je s pri- jateljem želel splaviti storitev do- stave novic prek klasičnih tele- faksov. Ni jima uspelo, Jeff se je pridružil kapitalskemu skladu D.E. Shaw, prijatelj pa je vseeno ostal v novičarskih vodah. Ime mu je bilo Halsey Minor in usta- novil je svetovno znano spletišče CNET. Po štirih letih udobnega življenja sta se mu obetala napredova- nje in lepa denar- na nagrada. Oboje- mu se je odrekel, ker je zasledil, da se je splet v letu dni raz- mahnil za 2.300 od- stotkov. Sklenil je, da ne sme zamudi- ti vlaka prihodnosti. Težka odločitev, da pusti obetavno služ- bo za negotovo kariero, je bila v bistvu otročje lahka. V enem ka- snejših intervjujev je Bezos de- jal, da se je vprašal, kaj bo obža- loval, ko bo star 80 let, denarno nagrado, ki je ni dobil, ali lastno podjetje, ki ga ni nikoli ustanovil. Zgodba o najbogatejšem človeku Pandemija novega koronavirusa je življenje posameznika prestavila na splet. Medtem ko so se zaradi tega številna podjetja znašla v škripcih, druga cvetijo kot še nikoli. Med temi je tudi največji spletni prodajalec Amazon. Dominik Cigala Teža je izpuhtela in odgovor je bil v hipu na dlani. Skupaj z ženo, bivšo sodelav- ko iz D.E. Shaw MacKenzie Tut- tle, s katero se je poročil leto prej, je 1994 na list papirja napi- sal 20 stvari, ki bi jih lahko pro- dajal na spletu. Zmagale so knji- ge. Bezos je želel trgovino poi- menovati s čarobno zvenečim nazivom Cadabra, a ga je Ama- zonov prvi odvetnik Todd Tar- bert prepričal, da ime zveni pre- več podobno truplu oziroma be- sedi kadaver. V iskanju novega imena se je ogrel za besedo Re- lentless, ki v slovenskem prevo- du pomeni neizprosen. Preveč trdo ime se ni obdržalo, a dome- na relentless.com še danes obi- skovalca preusmeri na spletno J  Jeff Bezos je v krušnem očetu Miguelu vedno imel starša, ki ga je brez vprašanj podpiral na njegovi poti.  Spletna trgovina Amazon je ime dobila po največji reki na svetu, ki se je pojavila tudi v prvem logotipu podjetja.  Prvi nakup prek spletne trgovine Amazon.com je opravil znanec ekipe, ki se je nadejal brezplačnih knjig. Bezos mu je naročeno poslal skupaj z računom. december 2020 79 AMAZON LEGENDE q trgovino Amazon, kar je svojevr- sten dokaz, da želi imeti Jeff Be- zos vedno prav. Največja spletna trgovina je na koncu pristala pri imenu največje reke na svetu ter vzor ponazorila v prvem logoti- pu podjetja. Druga plat zgodbe govori o pragmatičnosti imena, saj naj bi se Bezos zanj odločil zaradi začetne črke A. V tistem času so spletni imeniki spletišča največkrat razvrščali še po abe- cednem vrstnem redu. Amazon.com je svojo pot začel kot podjetje z 10.000 dolarji ka- pitala, s pisarno v garaži in kon- ferenčno sobo v bližnji knjigar- ni Barnes & Noble. Denar je za- ložil Bezos sam ter prve naroče- ne knjige lastnoročno znosil na pošto. Okoli sebe je zbral pisano druščino tehnoloških čudakov, ki so resnično verjeli v uspeh. Med- tem ko so jim drugi govorili, da računalnikarji ne morejo prema- gati bogatih knjigarn, so le ki- mali z glavo, si mislili svoje in se cele dneve v službi trudili naprej. Velikane so se namenili prema- gati z izbiro. Kupcem so ponudi- li bogat katalog, kakršnega splet še ni videl. Ideja je bila preprosta in genialna, a je imela eno veliko napako. Dobavitelji so od Ama- zona zahtevali, da je vedno naro- čil vsaj deset knjig. Ker tega niso finančno (niti prostorsko) zmo- gli, so se domislili zvijače. Našli so obskurno knjigo o lišajih, ki nikoli ni bila nikjer na zalogi. Ve- dno so naročili en izvod knjige, ki so jo potrebovali, in devet en- ciklopedij o lišajih. Amazonova ekipa je na za- četku imela zvonec, ki je zazvo- nil vsakič, ko so prodali, kakšno knjigo. Zaposleni so se ob zvo- njenju zbrali in skupaj ugotavlja- li, ali poznajo novo stranko. Tra- dicijo, če ji tako sploh lahko reče- mo, so opustili v prvih nekaj te- dnih po odprtju. Prodaja je dobe- sedno eksplodirala. V prvem me- secu dni so postregli strankam iz 45 različnih držav, medtem ko so do konca leta 1995 presegli pol milijona ameriških dolarjev pro- meta. Zvonec, ki je nepretrgoma zvonil, so hitro izklopili. Zaposle- ni so pridno delali, vsaj 60 ur te- densko, in se skupaj veselili vsa- kega manjšega ali večjega uspe- ha. Prva resnejša preizkušnja jih je čakala okoli božiča leta 1998. Bilo jih je boleče premalo. Da bi bila vsa naročila oddana so dela- li dan in noč, pri čemer so jim ne- malokrat pomagali tudi družin- ski člani. Bezos je takrat prise- gel, da Amazon nikoli ne bo imel premalo delovne sile. Še danes je med večjimi sezonskimi zaposlo- valci na svetu. Konec devetdesetih so knji- gam začeli delati družbo deve- deji in glasba. Bezos je od vsega začetka imel idejo o trgovini vse- ga. Skupaj s skladišči se je širila tudi ponudba, knjigam, glasbi in filmom so se sčasoma pridružili elektronika, igrače in kuhinjski pripomočki. Kljub vzdevku Ama- zon.bomb je bilo podjetje eno redkih, ki je uspešno preživelo pok spletnega mehurčka. Delni- ce podjetja so skladno s prome- tom vztrajno rastle. Po prelomu tisočletja je Amazon odprl vra- ta drugim prodajalcem in usta- novil Amazon Marketplace. Pet let kasneje je pospešil dostavo rednim strankam oziroma čla- nom storitve Prime. V ZDA je da- nes več kot 150 milijonov plačlji- vih naročnikov na Amazon Pri- me, medtem ko številke iz dneva v dan rastejo. Jeffovi apetiti so bili iz leta v leto večji. Naenkrat ni želel biti le prodajalec, zato je Amazon usmeril v tehnološke vode. Leta 2003 je splavil danes zelo uspe- šne Amazon Web Services, leta 2007 svoj prvi tehnološki izde- lek za množično potrošnjo. Ele- ktronski bralnik Kindle, ki bi se moral imenovati Fiona, po liku iz knjige The Diamond Age pisa- telja Neala Stephensona, je hitro postal dominanten predstavnik svojega dela trga in spodbudil razvoj drugih sorodnih izdelkov. Kljub hudi konkurenci, pred- vsem v podobi Appla in Googla, je Amazon nadaljeval s tablico, telefonom in pametnim zvočni- kom, v katerega je vgradil ume- tno inteligenco oziroma digital- no pomočnico Alexo. Leta 2017, ko je Amazon med drugim kupil trgovsko verigo Whole Foods, je Bezos prvič po- stal najbogatejši človek na plane- tu, kar je s 190 milijardami ame- riških dolarjev še danes. Do ži- vega mu niso prišli pok spletne- ga mehurčka ne razni škandali v zvezi z izkoriščanjem delovne sile, ki je Bezosu v krvi od same- ga začetka, niti draga ločitev od zveste žene. Novi koronavirus je poskrbel, da je najbogatejši člo- vek še bolj bogat.   Bezos se je že kot otrok navduševal nad vesoljem. Danes si lasti podjetje, ki je svetu prvo predstavilo raketo za večkratno uporabo.  Amazon Prime je takoj za Netflixom druga največja naročniška storitev na svetu.  Z elektronskim bralnikom Kindle je Amazon postal proizvajalec potrošniške elektronike.  Jeff Bezos kljub gospodarskim krizam, ločitvi in škandalom v zvezi z izkoriščanjem delovne sile ostaja najbogatejši človek na planetu. 80 december 2020 IZKLOP POGLED NAZAJq okia je še vedno med vo- dilnimi ponudniki pame- tnih telefonov, vendar za- dnja leta deluje precej zmedeno, saj lovi tekmece, ki ponujajo dru- gačno mobilno izkušnjo. Zadnje orožje s Finskega je model N8. Nokia je bila s svojimi vrhun- skimi modeli vedno pojem ka- kovosti. Strojna oprema je po- stavljala nove mejnike, progra- mje pa je temeljilo na robustnem sistemu Symbian, ki korenini še v legendarnih osebnih organiza- torjih Psion. Po letu 2007 pa nič več ni bilo tako kot prej. Čeprav so bili vodilni ponudniki mo- bilnih naprav prepričani, da jih nova konkurenca, ki si je želje potrošnikov predstavljala pred- vsem drugače, ne more ogrozi- ti, je dobra tri leta kasneje jasno, da je prihodnost pametnih tele- fonov v zaslonih na dotik in ne- omejenem povezovanju v inter- net. Nokiin svež odgovor na te izzive je model N8, ki je del serije visoko zmogljivih, večpredstav- no usmerjenih naprav, po finsko označenih s črko N v imenu. N8 je prvi Nokiin model, ki vsebuje posodobljen sistem Sym- bian, dodatno označen s »tre- tjo potenco «, ki naj bi ponudil odgovor na izzive vmesnika na dotik. Sama naprava navdu- šuje s strojno opremo, vendar se zdi, da so pri Nokii kar pre- več časa porabili za dopolnjeva- nje programske opreme, saj je N8 – soočen z današnjo konku- renco – precej manj izstopajoč, kot bi lahko bil, če bi ga predsta- vili kakšnega pol leta prej. Izje- men element naprave je pred- vsem fotoaparat, ki z 12 milijoni pik, ksenonsko bliskavico in Ze- issovo optiko predstavlja vrh mo- bilne ponudbe danes (svetlobno tipalo meri 1 × 1,83 palca). Po- leg kakovostnih fotografij lahko snema tudi video visoke ločljivo- sti (720p s 25 slikami/s). Neko- liko manj izstopa zaslon, ki je si- cer kapacitivni AMOLED veliko- sti 3,5 palca, a ponuja ločljivost le 640 × 360 pik. S strojnega stališča je vrhun- ski pametni telefon in večpred- stavni predvajalnik, ki sicer ne- koliko manjšo ločljivost zaslo- na krepko nadoknadi z izho- dom HDMI. Po drugi strani sis- temsko programje pušča meša- ne občutke. Medtem ko konku- renčne naprave prevzemajo tako razvijalce kot uporabnike, se zdi Symbian vse bolj osamljen, ed tem, ko se Micro- soft pospešeno pripra- vlja na objavo prve jav- ne razvojne različice naslednje- ga rodu pisarniškega paketa Of- fice 12, so v javnost prišle in- formacije o novem »sestrskem« izdelku, ki bo omogočal upo- rabo dokumentov, narejenih z Officom 12 na ročnih raču- nalnikih in mobilnih telefonih. Nov komplet izdelkov, ki mu za zdaj pravijo »Office 12 for Win- dows Mobile«, naj bi vseboval nove različice starih mobilnih programov, pa tudi nekatere povsem nove. Tako kot doslej naj bi v pake- tu našli Word, Excel in Power- Point, ki bodo še naprej vsebo- vali le manjši del funkcionalno- sti programa za računalnike PC, večinoma pa naj bi bili namenje- ni pregledovanju in manj obde- lavi informacij. Pomembna no- vost je nedvomno ta, da bo tudi za to različico privzeti zapis po- datkov postal standard XML. To bo odpravilo potrebo po pretvor- bi zapisov iz namizne v mobilno PRED 15 LETI Microsoft pripravlja Office 12 za mobilne naprave PRED 10 LETI Symbian teče zadnji krog? M N z napovedanim sistemom Me- ego pa ga na stranski tir očitno vse bolj rine tudi Nokia. Kakor- koli že, če vas naprava s svojimi zmogljivostmi, kot jih ima danes, prepriča, je gotovo prava odloči- tev, če pa računamo, da nam bo katero od pomanjkljivosti nado- knadila dodatna aplikacija ali pa preprosto nočemo zaostajati za znanci z iPhoni in Androidi, ki skoraj vsak dan najdejo kakšno razburljivo novo aplikacijo, pa je odločitev za N8 že bolj tvegana. o zagotovilih iz zanesljivih virov naj bi Apple načrtoval predstavitev prvih prenosnikov iBook s procesorji podje- tja Intel že januarja prihodnje leto na konferenci Macworld Expo v San Franciscu. Podrobnosti o procesorjih za zdaj še niso točno znane, skoraj go- tovo pa bo vgrajen procesor z razvojnim imenom Yonah, ki je nasle- dnik Pentiuma M. Na voljo naj bi bil še en dodaten model prenosni- kov, najcenejši med njimi pa naj bi bil 200 dolarjev cenejši od zdaj- šnjega najšibkejšega predstavnika razreda iBook. S tem želi Apple privabiti uporabnike okolja Windows, napovedal pa je tudi spopad z izdelovalci, kot so Dell, Gateway, HP in Sony. PRED 15 LETI Apple prej na Intelu? P različico. Morda najpomemb- nejša novost pa je podatek, da Microsoft razvija mobilno različico programa OneNote, ki omogoča pisanje zapiskov in več- predstavnih informacij. 82 december 2020 erjamem, da vam omem- ba dokumentnega siste- ma ne nariše nasmeška na lica, toda, verjeli ali ne, marsi- komu pa ga. Že res, da program- ska oprema za upravljanje doku- mentov pogosto na prvi pogled ni privlačna (a se tudi to po za- slugi prenov grafičnih uporabni- ških vmesnikov zadnja leta spre- minja), je pa zato učinkovita. In prav tega dejstva bi se morali razveseliti. Samo poglejte, kako daleč je prišel svet v slabem sto- letju in pol, odkar je bila predsta- vljena Deweyeva decimalna kla- sifikacija, ki je skrbela in še skr- bi za izražanje odnosov med do- kumenti in tudi za izražanje od- nosov med disciplinami ter te- mami. Omenjena knjižnična kla- sifikacija je bila v večji meri upo- rabljena za razvrščanje knjig na police, a se uporablja tudi za klasifikacijo spletnih strani na in- ternetu. Dejstvo je, da je programska oprema za upravljanje doku- mentov pomembno orodje, ven- dar jo številna podjetja obrav- navajo kot mesto, kamor »od- vržejo« vse svoje dokumente. Sploh če podjetje uporablja ka- kšen (pra)star dokumentni sis- tem brez tesne integracije s pro- gramsko opremo, ki jo je podje- tje v zadnjih letih uvedlo v po- slovanje, se rado zgodi, da se is- kanje bistvenega podatka ali pa spreminjanje starih podatkov v za uporabnike/naslovnike ko- ristno poročilo spremeni v noč- no moro. Mnogi sistemi za ele- ktronsko upravljanje dokumen- tov sčasoma postanejo manj ali celo neuporabni, če so (bili) za- nemarjeni ali prezrti pri uporab- nikih. Klasični dokumentni sistemi, znani pod kratico DMS, so v za- dnjem desetletju doživeli tehnič- no preobrazbo in postali sistemi za upravljanje vsebin (ECM), saj se informacije v poslovnih oko- ljih ne nahajajo več le v besedil- nih dokumentih in pregledni- cah, temveč tudi v slikah/foto- grafijah, zvočnih in video zapi- sih. Sodobno orodje za upravlja- nje dokumentov in vsebin lahko podjetju avtomatizira poslova- nje, organizira podatke, odkrije nove vpoglede in predvsem pri- hrani veliko časa ter denarja. Če- prav med laično javnostjo doku- mentni sistemi veljajo za dolgo- časne, lahko v poslovanje prine- sejo več za uporabnike neverje- tnih novosti, vključno z umetno inteligenco in robotsko avtoma- tizacijo procesov, o katerih piše- mo v nadaljevanju. Z dokumenti pa je tesno pove- zano tudi tiskanje. Tiskalniki so v očeh mlajših generacij nekakšni tehnološki dinozavri, a si podje- tja kljub želji po elektronskem in brezpapirnem poslovanju svojih okolij še vedno ne predstavljajo brez tiskanja takšnih in drugač- nih dokumentov, ker je za posa- mezne naloge in vloge ter upo- rabnike vendarle nekako bolj na- ravno, da v rokah držijo papir kot pa digitalni zaslon v obliki ta- blice. Le kako dolgo še? Tiskanju so zaton napovedovali že pred dvajset leti in več, pa se je izka- zalo za izredno trdoživo. In prav ta trdoživost daje vedeti, da bo z nami vsaj še desetletje ali dve. No, vsaj tako dolgo, dokler ne bodo naslednji na vrsti za upoko- jitev milenijci. Ti so namreč prva generacija, ki tiskanje lahko po- greši.  Dokumentni nered je sidro sodobnega poslovanja MIRAN VARGA V N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 88 90 94 92 Za tiskanje se ni bati Laser ali brizgalnik, to je zdaj vprašanje Tehnološka nadgradnja dokumentnih sistemov Zakaj še nimate dokumentnega sistema? Poglejte, kaj zamujate ... december 2020 83 sesplošna digitalizaci- ja, ki smo ji priča, nas je pripeljala v močno odvi- snost od informacijskih tehnolo- gij, njihovo nedelovanje pa lah- ko resno ogrozi poslovanje pod- jetij ali celo ogroža življenja lju- di. Kibernetskih napadov se na- mreč vse pogosteje poslužujejo tudi teroristične in druge organi- zacije organiziranega kriminala, saj je pregon tovrstnih dejanj še vedno otežen. Vprašanje je še posebej po- membno, ko gre za varovanje in- formacijskih sistemov, ki so bi- stvenega pomena za nemoteno delovanje države ter zagotavlja- jo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodar- skih dejavnosti. To so dejavno- sti, povezane z zagotavljanjem energije, digitalna infrastruk- tura, oskrba s pitno vodo in nje- na distribucija, zdravstvo, pro- met, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, preskrba s hra- no in varstvo okolja. Zato je ključnega pomena, da se organizacije na kibernet- ske grožnje ustrezno pripravi- jo. Že dlje časa je ustaljena pra- ksa redno izvajanje varnostnih pregledov, s katerimi neodvi- sno in nadzorovano preverjamo zmogljivost preventivne obram- be. To pa ni več dovolj za oceno zrelosti organizacije pri obvlado- vanju kibernetskih groženj. Najučinkovitejši način ugotavl- janja resnične pripravljenosti na kibernetski napad so t. i. kiber- netske vaje. Z njimi dodajamo preverjanju učinkovitosti obram- be (angl. Protection) novi kom- ponenti. To sta preizkušanje spo- sobnosti zaznavanja (angl. De- tection) in odzivanja (angl. Re- sponse) na incidente. Za razliko od tradicionalnega vdornega te- stiranja, katerega namen je opo- zoriti na čim več varnostnih po- manjkljivosti, je cilj kibernetske Koliko ste resnično pripravljeni na kibernetski napad? V zadnjih nekaj letih je prišlo do dramatičnih spre- memb pri izpostavljenosti kibernetskim napadom na globalni ravni. vaje dejanski vdor v informacij- ski sistem organizacije. Ustrezno usposobljena ekipa specializi- ranih strokovnjakov želi prodreti čim globlje v informacijsko okolje organizacije, pri tem pa ostati karseda neopazna. Ključno vlogo pri kibernet- skih vajah igra zbiranje podat- kov o potencialnih grožnjah (angl. Threat intelligence). Te- stni scenariji morajo biti namreč čim bolj realistični, torej takšni, ki posnemajo taktiko, tehnike in postopke pravih hekerjev. Pri tem je treba upoštevati vse de- ležnike kibernetskega prostora: ljudi, procese in sisteme. Primarni cilj kibernetske vaje je dobiti realno oceno zrelosti or- ganizacije pri obvladovanju ki- bernetskih groženj, sekundarni pa identificirati področja, ki jih je treba izboljšati. S pridobljeni- mi izkušnjami je mogoče stro- kovno in povsem argumentira- no odgovoriti na naslednja vpra- šanja: • Kje smo na zrelostni lestvici od 1 do 10? • Kako varni smo? • Ali se nas lahko kdo loti? • Kaj pa se nam lahko v naj- slabšem primeru zgodi? Organizacije se tako lahko osredotočajo na dejanske izzi- ve digitalnega poslovanja, pred- vsem pa oblikujejo strategijo ki- bernetske varnosti, ki je narav- nana ciljno in po meri dejanske izpostavljenosti. Ne preseneča, da so se za ki- bernetske vaje med prvimi odlo- čile panoge, ki so bistvenega po- mena za delovanje države (ban- čništvo, digitalna infrastruktura, energija), izdelani pa so bili tudi okviri in smernice, ki podrobno predpisujejo obliko in način iz- vedbe testov (MITRE, TIBER-EU, ENISA Cyber Exercise Platform, Grid Security and Emergency Response Exercise). S kompleksnostjo, raznoliko- stjo in mobilno dostopnostjo in- formacijskih sistemov se veča tudi izpostavljenost kibernet- skim grožnjam. Zato lahko v pri- hodnosti pričakujemo porast od- mevnih uspešnih vdorov v infor- macijske sisteme, s tem pa ve- čje zanimanje tudi ostalih pa- nog gospodarstva za kibernet- ske vaje.  V GOSTUJOČE PERO MONITOR PRO Mednarodno objavljeni rezultati kažejo, da je bil kar pri 85 % izvedenih kibernetskih vaj uspešen vdor v informacijski sistem posledica slabega ravnanja z gesli, »svetim gralom« vsakega hekerja. DR. ANDREJ RAKAR TEHNIČNI VODJA INFORMACIJSKE VARNOSTI, SIQ LJUBLJANA POSTAVIMO CILJE PODAMO UGOTOVITVE ANALIZIRAMO ODZIV SIMULIRAMO NAPAD ZBEREMO PODATKE 84 december 2020 MONITOR PRO Uradniki Evropske komisije so pod vodstvom komisarke Mar- grethe Vestager podali formal- no obtožnico proti družbi Ama- zon zaradi zlorabe vodilnega po- ložaja na področju spletnih sto- ritev, zlasti spletne prodaje. Ko- misija meni, da ima dovolj doka- zov o spornih poslovnih potezah, s katerimi Amazon onemogoča neodvisne ponudnike v Evropi, zlasti v velikih državah, kot sta Francija in Nemčija. V obtožnici med drugim nava- jajo sporno prakso ponujanja iz- delkov pod lastno tržno znam- ko Amazon. Kot prodajalec ima Amazon namreč zelo dober vpo- gled v trende prodaje določenih tipov ali celo specifičnih izdel- kov, česar seveda ne deli z drugi- mi proizvajalci. To mu omogoča, da pri zelo priljubljenih izdelkih ponudi lastne proizvode in izrine neodvisne proizvajalce. Tu ne gre le za hipotetično mo- žnost, saj je celo časnik Wall Stre- et Journal že poročal o Amazono- vih izdelkih, ki so nastali na pod- lagi analize prodaje konkurenčnih izdelkov. Amazon sicer trdi, da to počnejo tudi druge trgovske ve- rige, vendar Evropska komisija z odgovori ni zadovoljna. Sočasno z obtožnico, ki se na- naša na monopolni položaj na področju prodaje izdelkov, je EU najavil še drugo preiskavo pro- ti Amazonu. Ta se nanaša na lo- gistične storitve, ki jih Amazon zlorablja v svojo korist. Že nekaj časa je znano, da Amazon ni več zgolj spletni prodajalec, temveč tudi logistično podjetje, ki izdel- ke pripelje do vrat kupca. Pri tem so zelo uspešni s poseb- no ponudbo brezplačne dosta- ve v okviru storitve Amazon Pri- me, ki marsikaterega kupca pre- priča, da kupuje pri Amazonu. EU v tej drugi preiskavi trdi, da Ama- zon podatkov iz programa Prime ne nudi drugim logističnim druž- bam in jih tako izriva iz posla. Amazon je že podal izjavo, v kateri se ne strinja z ugotovitva- mi EU. Trdijo, da Amazon pred- stavlja le okoli odstotek svetov- ne prodaje in da v ciljnih drža- vah obstajajo večje verige od naj- večje spletne trgovine. Pozablja- jo seveda povedati, da je le malo teh tako zelo globalnih. Gartner je v okviru konferen- ce IT Symposium predstavil svo- je napovedi ključnih strateških tehnoloških trendov, na katere morajo biti pozorna podjetja v letu 2021, seveda pa tudi v letih za tem. Nekateri od teh se bodo marsikomu na prvi pogled zdeli preveč futuristični, toda pri Gar- tnerju menijo, da bodo z njimi podjetja srečala prej, kot si mor- da predstavljajo. Prva napoved napoveduje hi- ter razvoj tehnologije interneta obnašanja (Internet of Behavior – IoB). To so tehnologije, ki ana- lizirajo obnašanje ljudi pa tudi uporabnikov storitev in izdelkov. Sem sodi vse od spremljanja naj- pogostejših metod plačila v kom- binaciji s tipom kupljenih izdel- kov do načina in časa uporabe raznih naprav pri uporabnikih in ne nazadnje tudi spremljanja navad ljudi, na primer v dana- šnjih časih spremljanja nošenja mask in drugih zaščitnih sredstev v času epidemije. To področje je pogosto sporno, ker številne od teh tehnoloških možnosti utegne- jo biti v navzkrižju z normami in zakoni, ki jamčijo zasebnost. Ta trend je eden od dejavni- kov za rast pomena naslednje tehnologije – programskih reši- tev za zagotavljanje in učvrsti- tev zasebnosti. Marsikaj od tega smo v Evropi že vajeni po uvedbi zakonodaje GDPR, a smo v tem segmentu rešitev v resnici šele na začetkih. Tovrstna obdelava po- datkov in orodja za spremljanje skladnosti se bodo po Gartnerju še zelo spreminjali in razvijali. Pripraviti se moramo tudi na prihod porazdeljene informa- cijske varnosti (cybersecurity mesh). To je ideja, da lahko vsak- do, ki ima za to pravice, dostopa do informacijskega vira ali sto- ritve ne glede na to, kje se na- haja informacijski vir ali oseba, ki ga potrebuje. V preteklosti so podjetja imela scenarije za var- nost pred požarnim zidom ali za njim, ki pa postajajo v časih raz- ličnih oblačnih storitev, mobilnih naprav in naprav IoT povsem ne- primerni. Sedanja epidemija je pomanjkljivosti tradicionalnih pristopov še povečala. Distribuirano računalništvo v oblaku na prvi pogled ni nobena novost, saj vse več podjetij upo- rablja več kot en vir in storitev, ki so na različnih lokacijah. Toda številne storitve zahtevajo, da se procesiranje dogaja bliže kraja poslovnih potreb, torej na tako imenovanih robnih napravah (edge computing). Hkrati pa te storitve želimo upravljati na enak način kot ostale v oblaku, od tod tudi redefinicija, kaj bo v priho- dnje pomenil distribuiran oblak. Strojno učenje bo v bližnji pri- hodnosti povzročilo velik premik v avtomatizaciji procesov, ki bi ji lahko rekli tudi hiperavtomati- zacija. Čeprav se je to začelo do- gajati že v preteklih letih, je pan- demija na tem področju postala katalizator za še večje in hitrejše spremembe, saj so marsikje za- čeli digitalno tehnologijo upo- rabljati za avtomatizacijo stvari, kjer to doslej ni bilo potrebno. Epidemija je tudi spremenila pogoje, kako se izvajajo opera- tivna dela v IT-službah. Gartner zato napoveduje korenite spre- membe v načinu dela podpornih služb, ki bodo morala znati iz- vajati storitve tudi na daljavo in v omejenih pogojih, kar zahteva tako tehnološke kot organizacij- ske prilagoditve. U EU je podal obtožnico proti Amazonu U Strateške tehnologije za leto 2021 NOVICE december 2020 85 Podjetja v Evropi so morala v letu 2020 nekoliko zmanjša- ti proračune za IT, predvsem pa je epidemija povzročila množič- no preusmeritev sredstev v zago- tavljanje nemotenega poslovanja za delo zaposlenih od doma. Raziskava družb TechTarget in Computer Weekly potrjuje, da je okoli tretjina podjetij v Evropi mo- rala proračune zmanjšati za več kot 5 odstotkov. Večina podjetij (55 odstotkov) sicer poroča, da so proračuni ostali v okviru pr- votnih načrtov. Zanimivo je tudi, da je okoli 12 odstotkov anketi- ranih sredstva za IT v istem obdo- bju celo povečalo za več kot 5 od- stotkov. V raziskavi so sodelovala zlasti podjetja iz Velike Britanije, Francije in Nemčije, ostanek Evro- pe je prispeval petino odgovorov. Več kot polovica podjetij je za- čela sredstva močno usmerjati v podporo delu od doma, kar v ve- čini primerov obravnavajo kot trajno spremembo. Okoli 46 od- stotkov podjetij navaja, da je podpora za delo na daljavo zara- di pandemije postala precej bolj sprejemljiva možnost za vodstva podjetij kot v preteklosti. Ta ugotovitev se sklada s iz- sledki sorodne raziskave druž- be KPMG, ki kaže, da postaja delo od doma oziroma na dalja- vo dolgoročno pomemben de- javnik za ohranitev najboljših kadrov v podjetju. Kar 53 od- stotkov zaposlenih med 31 in 45 leti od delodajalcev priča- kuje večjo prilagodljivost glede mesta izvajanja dela. Če pa po- gledamo demografsko skupino s starostjo pod 30 let, pa jih kar 28 odstotkov želi trajno delati od doma. Pandemija je povzročila tudi povečanje sredstev za avtoma- tizacijo IT-procesov, zlasti tam, kjer so vzdrževalci sistemov pri- siljeni delati na daljavo. Cilj je tu predvsem ta, da bi zmanjšali od- visnost izvajanja tehničnih in po- slovnih procesov od razpoložlji- vosti ljudi. Iz podobnih razlogov so se povečala tudi vlaganja v iz- boljšavo varnosti, predvsem pri povezavah na daljavo. Kar 62 odstotkov podjetij pa poroča, da so v preteklih mese- cih imela težave s propustnostjo omrežnih storitev. Preusmeritev na delo od doma je pogosto raz- krila ozka grla, za katera se prej ni vedelo. V 26 odstotkih primerov je težava v zasebnem omrežju za- poslencev doma, skoraj enak od- stotek pa ima težave pri omrežnih zmogljivostih v podjetju. U Posledice epidemije za IT v Evropi NOVICE MONITOR PRO icrosoft se pospešeno pripravlja na predstavi- tev nove oblačne stori- tve Cloud PC, ki – kot samo ime pove – ponuja uporabnikom namizje z okoljem Windows v oblaku. Uporabniki bodo v ta- kem okolju lahko uporabljali vse programe, ki so na voljo za okolje Windows, a brez obre- menitve, da bi za to potrebovali ustrezno strojno opremo na svo- ji lokaciji. Da ne gre zgolj za govorice, priča tudi aktivna spletna po- vezava cloudpc.microsoft.com, do katere lahko pridejo poslov- ni naročniki Microsoft 365, a za zdaj razen sporočila o pripravi namizja ni videti ničesar. Za do- stop do navideznega računalni- ka bo sicer zadoščala povezava prek programa Remote Desktop iz poljubne druge naprave, kot so računalniki z operacijskimi sistemi Windows, macOS , iOS ali Androd. Na seznamu trenu- tno še ni ChromeOS, vendar ver- jamemo, da bo sčasoma podprt tudi ta. Microsoft menda storitev pri- pravlja že dalj časa, še posebej pa merijo na uporabnike nove generacije računalnikov Apple Mac, ki so od nedavnega z Inte- love platforme presedlali na la- stne procesorje M1 na arhitektu- ri Arm. Ker je veliko dosedanjih uporabnikov mace uporabljalo tudi z okoljem ins programi za Okna, se zdi ponudba uporabe v oblaku logična poteza. Microsoft s Cloud PC računa tudi na podje- tja, ki želijo zaposlenim ponujati nadzorovano pisarniško okolje za delo od doma. Vse kaže, da bo Cloud PC sto- ritev, ki bo del določenih različic naročniškega razmerja Micro- soft 365. Viri blizu Microsoftu navajajo, da bodo ponudili vsaj tri različne ravni storitev. Lite (nekateri mu pravijo Medium) bo ponujal dva virtualna proce- sorja, 4 GB RAM in 96 GB SSD. Namenjen bo osnovnemu pisar- niškemu delu. Standard (delov- no ime Heavy) bo prav tako imel dva CPU ob 8 GB RAM, pač za zahtevnejše aplikacije. Na vrhu ponudbe naj bi bil paket Ad- vanced, kjer bodo na voljo trije virtualni CPU, 8 GB RAM in 40 GB pomnilniškega prostora SSD. Ta naj bi bil še posebej prilagojen za grafične programe in bo omo- gočal dokup dodatnega pomnil- niškega prostora v oblaku. Za zdaj ni še nič znanega o ce- nah, nekateri pa celo špekulira- jo, da bi Microsoft utegnil po- nuditi celo brezplačno raven, ki pa bi bila omejena oziroma ne bi nudila trajne (persistentne) hrambe nastavitev in podatkov. Ostale (plačljive) različice naj bi seveda omogočale hrambo vseh nastavitev, podobno kot pri da- našnjih navadnih osebnih raču- nalnikih. U Microsoft pripravlja PC v oblaku M 86 december 2020 Amazon je predstavil novo orodje DataBrew v okviru sto- ritev AWS Glue, ki je namenje- no področju priprave in čiščenja podatkov za zagotovitev kako- vostne nadaljnje analize v dru- gih oblačnih storitvah. Napra- ve IoT, večpredstavne vsebine in številne spletne storitve so danes vir čedalje večjega števila najra- zličnejših podatkov, ki pa lahko s primerno interpretacijo postre- žejo s povsem novimi in potenci- alno koristnimi spoznanji. Toda pred uporabo jih je treba ustre- zno pripraviti, normalizirati, pre- čistiti in prilagoditi ciljni storitvi, kar je zamudno oziroma potre- buje specializirana znanja. Tovrstni postopki pogosto potekajo s specializiranimi orodji ali celo programskimi jeziki, kot je jezik R. Toda DataBrew to poč- ne z vizualnim orodjem, ki omo- goča pripravo podatkov praktič- no brez pisanja kode. Program- ska rešitev omogoča raziskova- nje, eksperimentiranje neposre- dno nad podatki v skladiščih in zbirih. Uporabniki imajo na voljo čez 250 vgrajenih funkcij, s kateri- mi lahko delajo transformacije na podatkih, dobršen del teh pa uporablja tehnike strojnega uče- nja za različne naloge, na pri- mer procesiranje naravnih jezi- kov, torej besedil. Amazon z no- vim orodjem meri predvsem na podatkovne znanstvenike (data scientists), do neke mere pa tudi napredne poslovne uporabnike, ki iščejo nove koristne informaci- je v svojih podatkovnih zbirkah. Amazon pa ostaja nekoliko skrivnosten o ceni uporabe orod- ja DataBrew. V sporočilu za jav- nost trdijo, da uporabnikom ne bo treba vnaprej plačevati upora- be, zlasti ne za čas eksperimenti- ranja in iskanja pravilnih postop- kov za obdelavo podatkov. Plači- lo pričakuje le za rezultate tovr- stnega raziskovanja, ko bodo me- tode aplicirane na produkcijskih podatkovnih zbirkah. Podjetje NetApp, dolgo vrsto let znano po svoji tehnologiji po- mnilniških sistemov, uvaja pov- sem novo kategorijo izdelkov, ki je še posebej primerna za sodob- ne aplikacije. Te slonijo na mi- kroservisih, kontejnerjih in kon- ceptu uporabe v oblaku brez ve- zave na specifično strežniško in- frastrukturo. Tako kot koncept servereless omogoča uporabo aplikacij, kjer se infrastruktura samodejno pri- lagaja potrebam programa in se lahko preprosto seli med fizičnimi strežniki ter celo med različnimi oblaki, NetApp uvaja koncept sto- rageless, kjer nekaj podobnega ve- lja za hrambo podatkov v oblaku. Nova tehnologija se imenuje Spot Storage, NetApp pa jo je pridobil z nakupom družbe Spot, ki se je zaključil v začetku pole- tja. Spot Storage omogoča, da lahko kontejnizirano aplikacijo povežemo s podatkovnim virom, ki je virtualiziran in se lahko na- haja na poljubni lokaciji, v jav- nem ali zasebnem oblaku. Spot Storage ne zahteva ustvar- janja volumnov in rezervaci- je sredstev, temveč se dinamič- no prilagaja potrebam aplikacije. Poleg tega v ozadju delujoča pro- gramska oprema sproti optimizira hrambo podatkov glede na njiho- vo strukturo in vzorce rabe. Obe- nem uporablja tudi kompresijo in deduplikacijo podatkov za karse- da učinkovit izkoristek prostora. NetApp trdi, da Spot Stora- ge lahko zaradi vsega tega nudi tudi do 70 odstotkov nižji stro- šek hrambe podatkov kot še tako prilagodljiva ponudba pomnil- niškega prostora v javnem obla- ku. Obenem lahko pomnilniške sisteme s tehnologijo Spot Sto- rage uporabimo tudi neposre- dno iz storitev v oblaku, kot so AWS, Google Cloud in Azure, saj v teh okoljih NetApp nudi ustre- zne storitve dostopa do pomnil- nikov Spot Storage. Preglednice morda niso naj- bolj vroča tehnologija ta hip, saj jih poznamo že desetletja, a še vedno veljajo za enega od teme- ljev v marsikaterem podjetju in poslovnem procesu. Pri Micro- softu pa menijo, da na tem po- dročju še niso izčrpali možnosti za inovacije. Preglednica Excel tako v prihodnjih mesecih do- biva povsem nove možnosti za integracijo z zunanjimi podat- kovnimi viri, možnost poveza- ve s svežimi podatki v živo in uporabe novih, prilagodljivih strukturiranih podatkovnih ti- pov. Prav zadnja možnost je temelj za vse prihajajoče novosti, ki jih bomo postopoma srečali v novih objavah preglednice Excel. Po- samezna celica zdaj nima zgolj možnosti hrambe določene vre- dnosti ali niza vrednosti (array), temveč lahko hrani poljubno, hi- erarhično strukturo podatkov, kjer lahko programsko poizve- dujemo in določamo, kateri ele- ment bodo v njej dostopni, vidni in uporabni. Z novim orodjem za delo s po- datki lahko preprosto določimo njihov vir, ki je lahko datoteka, podatkovna zbirka, spletna sto- ritev ali drug vir. Podatke lahko tudi samodejno ali ročno osve- žujemo iz izvornih sistemov, da zagotovimo njihovo ažurnost. Microsoft je s tem novim orod- jem precej poenostavil dostop do kakovostnih poslovnih podat- kov, do katerih je bilo v preteklo- sti mogoče dostopatizgolj s po- sebnimi programi in z ustreznim strokovnim znanjem. Eden od virov, ki ga Microsoft še posebej izpostavlja, so podat- kovne analize, narejene s pro- gramom PowerBI, pri katerem Microsoft celo podpira iskanje podatkov po strukturah, ki upo- rabniku niso vnaprej znane. Po- leg tega pri Microsoftu pripra- vljajo repozitorij splošno uporab- nih javnih podatkov, ki se neneh- no ažurirajo. V ta namen so se povezali z družbo Wolfram Re- sarch, s katero bodo postopoma pripravili čez 100 uporabnih vi- rov javnega poslovnega značaja. U Amazonovo lepilo za čiščenje podatkov U NetApp predstavlja pomnilnik za kontejnerje v oblaku U Excel dobiva nove dimenzije in žive podatke MONITOR PRO NOVICE december 2020 87 NOVICE MONITOR PRO odjetja, ki želijo biti od- porna na spremembe na trgu pa tudi na nepred- videne dogodke, morajo objeti in posvojiti koncept sestavljive- ga poslovanja. S tem so pri Gar- tnerju v poslovni svet informati- ke uvedli nov izraz (composable business), ki morda najbolje izra- ža trenutno stanje in izzive, s ka- terimi se danes soočajo podjetja. Koncept, ki ponavljaja in še nad- grajuje dosedanje strategije in ob tem nudi tako odpornost kot tudi agilnost. Koncept sestavljivega poslo- vanja je bil hkrati tudi rdeča nit letošnjega srečanja Gartner IT Symposium, ki je zaradi epide- mije potekal na daljavo. V šti- rih dneh so podjetja lahko spre- mljala kopico predavanj, ki so bila zazrta tako v prihodnost, še bolj pomembno pa v sedanjost, ki zahteva odločne in hitre ukre- pe, da lahko podjetja omejijo neželene posledice epidemije in celo obrnejo razmere v prilo- žnost za hitrejšo digitalno trans- formacijo poslovanja. Da bi bila podjetja uspešna pri snovanju sestavljivega poslova- nja, morajo upoštevati štiri glav- ne principe. Prvi je modularnost, kjer morajo vse svoje poslovne, s tem pa tudi informacijske funkci- je zgraditi po načelu preprostej- še skalabilnosti, in to v obe sme- ri. Če trg nečesa ne rabi, se je tre- ba znati temu hitro in učinkovito prilagoditi. Če se povpraševanje nenadno in hitro poveča, je tre- ba imeti v predalu načrt, kako hi- tro in nadzorovano rasti. Poslov- ni in tehnični (informacijski) vi- dik gresta pri tej potrebi po pri- lagodljivosti bolj kot kadarkoli z roko v roki. Za današnje čase je morda še najznačilnejši princip doseganja čim večje avtonomije, v smislu odpornosti na zunanje dejavnike in motnje. Strategija mora tu predvidevati različne scenari- je in preprečiti, da bi odvisnost od storitve, ponudnika, celo raz- mer na trgu lahko zamajala smer in razvoj podjetja. Zmotno pa bi bilo razmišljati, da večja avtono- mija pomeni vrnitev v stare tire, denimo brez uporabe storitev v oblaku. Prej nasprotno, v oblaku je treba najti različne poti do ci- lja, če se ena od teh izkaže za sle- po ulico. Prilagodljivost in avtonomija predvidevata konstantne spre- membe, tako strategije kot teh- nologije, ponudnikov, nabora re- šitev. Zaradi tega je treba poskr- beti za pravilno orkestracijo vseh informacijskih storitev v tekoče delujoč poslovni informacijski sistem. To še posebej velja v da- našnjih časih, ko je povezanih in- formacijskih storitev vse več, vse napovedi pa kažejo, da se bo ta trend samo še povečeval. Zadnji princip sestavljivih pod- jetij pa je raziskovanje novih mo- žnosti. Varna strategija v dana- šnjih časih ne dovoljuje samo kampanjskih, občasnih ali peri- odičnih sprememb. Poznavanje novih možnosti je pravzaprav ključni element za vse prej našte- te principe. Le na ta način lahko strategija jamči, da je razvoj pod- jetja na pravi poti. Pri Gartnerju menijo, da se skladnost s konceptom sestavlji- vosti kaže v treh oblikah. Najprej v sestavljivi miselnosti oziroma zavedanju, da morajo biti odlo- čitve skladne z zgoraj omenjeni- mi vidiki. Zahteva tudi primer- no poslovno arhitekturo, ki mora znati upoštevati morebitne spre- membe brez negativnih posle- dic. Ne nazadnje pa je tu še teh- nologija, kjer je za podjetja pred- vsem pomembno, da znajo ob- vladovati obsežne možnosti, ki so jim na voljo. U Gartner napoveduje sestavljivo prihodnost P Posamezniki in podjetja so se v letu 2020 na epidemijo odzvali večinoma tako, da so še bolj po- spešili uporabo storitev v oblaku. Raziskava družbe IDC je pokaza- la, da je skupno gledano nabor storitev v oblaku (IaaS, PaaS, SaaS) na letni ravni zrasel za 26 odstotkov in dosegel vrednost 233,4 milijarde dolarjev. Vodilna peterica ponudnikov storitev v javnem oblaku, ki jo tvorijo Amazon Web Services, Microsoft, Salesforce, Google in Oracle, je skupno obvladova- la čez tretjino celotnega trga, pri njih pa se je rast pro- daje še bolj poveča- la kot v celotni branži, saj presega 35 odstot- kov na letni ravni. Podobna raziska- va družbe Synergy Re- search razkriva nekaj več podrobnosti na zelo kompetitivnem področju oblačnih in- frastrukturnih storitev, ki so na letni ravni zrasle za 33 odstot- kov in samo v tretjem četrtletju 2020 dosegle vrednost 33 mi- lijard dolarjev. Amazon na tem področju obvladuje približno 33 odstotkov trga, Microsoft pa 18. Skupno torej več kot polovi- co trga infrastrukturnih storitev v oblaku. Toda to ne pome- ni, da tekmeci stojijo. Pravzaprav so ti zabe- ležili še večjo rast kot vodilni par. Na nasle- dnjih treh mestih sre- čamo Google, pred- vsem pa hitro rasto- ča kitajska ponudnika Alibabo in Tencent. Če ta seznam razširimo še na prvih deset, moramo doda- ti družbe IBM, Salesforce, Ora- cle, NTT in SAP. Prvih deset ob- vladuje 80 odstotkov trga stori- tev v oblaku. U Uporaba storitev v oblaku še naprej zelo hitro raste 88 december 2020 MONITOR PRO iskanje je ena izmed zi- mzelenih panog. Ne gle- de na to, koliko digital- nih naprav in rešitev uporablja- mo, tiskanje in raba papirja osta- jata z nami. Že res, da zadnja leta obseg tiskanja v poslovnih in domačih okoljih nekoliko upa- da, a to se utegne kmalu postavi- ti na glavo. Celo epidemija koro- navirusa, ki je področje IKT dala na resno preizkušnjo, mora ugo- toviti, da je tiskanje zelo trdoži- va stvar. In če so spomladi neka- tera podjetja v iskanju prihran- kov dobesedno pozabila kupova- ti tiskalnike, spet druga pa rav- no obratno – kupila so jih celo več, da so lahko ključni zaposle- ni (npr. računovodje) delali od doma –, drugi val epidemije ta trend nadaljuje. Kljub temu osveženo poroči- lo Printing Global Market Report 2020–2030 v dodanem poglavju o vplivu covida 19 na področje ti- skanja ugotavlja, da utegne sve- tovno tržišče tiskanja letos naza- dovati za 6,5 odstotka, a naj bi se že prihodnje leto odzvalo z rastjo – okoli triodstotno rast prodaje napovedujejo analitiki. Spreminjanje dobavnih verig V primerjavi z drugimi pano- gami so jo torej tiskalniki zelo dobro odnesli. Pravzaprav so proizvajalci tiskalnikov »boleha- li« za podobnimi težavami kot proizvajalci iz sveta računalni- štva, saj je globalna virusna pan- demija prekinila njihove dobav- ne verige. Čeprav so tiskalni- ki zgolj računalniki v malem, so se njihovi proizvajalci vendarle hitreje prilagodili in je bilo po- manjkanje nekaterih modelov ti- skalnikov le kratkotrajnejše. Toda proizvajalci tiskalnikov ne želijo ponovitve tega scenari- ja. Prav zato so svoje dolge do- bavne verige, ki se raztezajo od Kitajske prek Evrope vse do Se- verne Amerike, že začeli krči- ti. Vse s ciljem, da bi z bolj lokal- nim zaledjem dobaviteljev dose- gli boljšo odpornost proizvodnje na motnje v dobavi posameznih gradnikov. Nekateri so šli celo tako daleč, da spet razmišljajo o popolni avtonomiji – torej da bi sami proizvajali prav vse kompo- nente tiskalniških naprav. Kreativnost je pomembna Nobena skrivnost ni, da ljudje vedno bolj kupujemo z očmi. To- rej nas, vsaj v trgovini, med raz- ličnimi »tiskalniškimi škatlami« privlačijo tiste, ki so lepše obli- kovane. Ali pa celo zgolj njiho- va embalaža, saj so tiskalniki po- gosto naprodaj tudi v trgovskih centrih »na kile«. Proizvajalci ti- skalnikov zato vse več pozorno- sti namenjajo tudi obliki in zu- nanjemu videzu naprav in seve- da embalaži, v katero so zapaki- rane. Kreativnost je zelo pomembna na področju marketinga. Niso le proizvajalci tiskalnikov vse bolj kreativni v svojih prodajnih pri- stopih in oglasih, tudi tržniki se pospešeno vračajo k papirju kot mediju. Visoko ustvarjalni tržni- ki se vse bolj zatekajo k vrhun- skim, prilagojenim in h kreativ- nim dizajnom svojih tiskanih ko- munikacij – z njimi želijo pri pre- jemnikih oziroma občinstvu po- udariti inovativnost in luksuz. Med inovacijami izstopa papir z vgrajenim NFC-čipom za bli- žnjo in brezstično komunikacijo, na ta način pa lahko oglaševal- ci svoje letake in brošure soča- sno opremijo še s povezavami do spletnih predstavitev in vsebin. Tiskanje na ... vse mogoče materiale Čeprav si večina nas ob omembi besede tiskanje predsta- vlja nanos črnila ali prahu na list papirja, pa proizvajalci tiskalni- kov vedno pogosteje iščejo nove možnosti uporabe tiskalniške tehnologije. Digitalnemu tiska- nju na blago se tako zadnja leta pridružujejo še tiskanje na les, keramiko in kovino, prav vsako od teh področij pa nudi izjemne poslovne priložnosti za vodilne ponudnike. Podobno bi lahko zapisali za področje 3D-tiskanja. Številne panoge gospodarstva načrtuje- jo preboj 3D-tiskanja na glavno sceno. Tudi 3D-tiskalniki namreč »dozorevajo«, zato ne želijo biti zgolj v vlogi naprav, ki ustvarja- jo prototipe, temveč na nekate- rih področjih že dosegajo raven serijske proizvodnje. Čeprav se je še do nedavnega zdelo nemo- goče, je vedno več strokovnjakov prepričanih, da bo nanos plastič- nih delcev pri 3D-tiskanju v pri- hodnje presegel 3D-tisk kovin. Na zadnjega stavijo predvsem tehnično zahtevnejše industri- je, npr. avtomobilska in letalska, ki v 3D-natisnjenih izdelkih vidi- jo znatne prihranke pri izdelavi kompleksnejših sestavnih delov. 3D-tisk kovin naj bi vrednostno prehitel 3D-tisk plastičnih mas že prihodnje leto! Prihajajo odprte platforme in napredna analitika Tiskanje sestavljata strojna in programska oprema. Zadnja do- življa pravcati razcvet, saj želi- jo proizvajalci tiskalnikov upo- rabnikom omogočiti tiskanje od vsepovsod, tudi iz oblaka (beri: oblačnih storitev) in najrazlič- nejših mobilnih naprav. V že- lji, da bi karseda hitro razširili svojo tiskalniško krajino, števil- ni proizvajalci razvijalcem pro- gramske opreme namenjajo t. i. odprte platforme, zato je vedno več namenskih aplikacij, ki teče- jo na sodobnih tiskalnikih in še pohitrijo s tiskanjem in z doku- menti povezana poslovna opra- vila. Velikanske (pre)skoke za- dnja leta dela analitika v svetu ti- skanja – proizvajalci so jo skupaj s ponudniki storitev vzeli za svo- jo, saj jim omogoča natančnej- ši vpogled v delovanje naprav in njihovo (prediktivno) vzdrževa- nje pa tudi v tiskalniške navade strank in natančnejše zaračuna- vanje storitev.  Za tiskanje se ni bati Za področjem tiskanja je izzivov polno desetletje. Čeprav so mu nekateri napovedovali zaton že ob prelomu tisočletja, bo z nami očitno še dolgo. Namreč je izredno trdoživo. Vinko Seliškar T t Zlitje tiska in pretežno mobilnih tehnologij bo poskrbelo, da bo tiskanje še dolgo z nami. 90 december 2020 MONITOR PRO upiti brizgalni in laser- ski tiskalnik? To je najo- snovnejše in hkrati naj- pomembnejše vprašanje pri na- kupu tiskalnika. V čem je pravza- prav razlika? Če kupujete tiskal- nik, ste verjetno naleteli na ome- njeni tehnologiji izpisa dokumen- tov ne glede na to, katero katego- rijo izdelkov imate v mislih. Da je zmeda še popolnejša, imata obe tehnologiji tiska svoje mesto tako v domovih kot pisarnah. Drži pa tudi, da obstaja velika verjetnost, da bo ena izmed njiju bolje zado- voljila vaše potrebe kot druga. Kateri tiskalnik torej izbrati? Osnovne razlike so že v tem, kako vsaka od tehnologij dejan- sko tiska – oziroma spravi črnilo ali prah na papir. To v nadaljeva- nju vpliva na to, kako dobro bo tiskalnik deloval, kako drago je/ bo tiskanje dokumentov in foto- grafij in koliko boste zanj odšteli. Laser ali brizgalnik? Če ste se z izbiro tiskalnika ukvarjali vsaj kakšno urico, so vam verjetno osnove že pozna- ne. Brizgalni tiskalniki so cenov- no ugodnejši za nakup, a more- biti zahtevajo rabo dražjih črnil (glede na količino natisnjenih strani). A če ne tiskate veliko, so že takoj primernejša oziroma ce- novno dostopnejša izbira. Uporabniki, ki zasledujejo le najnižjo ceno izpisa na posame- zno stran, utegnejo biti bolje po- streženi pri laserskih tiskalnikih, a je treba dodati, da morajo do toč- ke preloma natisniti že res veliko dokumentov, kar s seboj prine- se druge skrbi – okvare in zame- njave drugih tiskalniških kompo- nent, ki niso poceni in lahko mo- rebitne prihranke hipno izničijo. Morebiti ste za nasvet vpra- šali znance ali pa prebrali ka- kšen nasvetni članek na spletu. V teh ste lahko prebrali še kakšno (starejšo) resnico, kot je, deni- mo, da so laserski tiskalniki pri- mernejši za tisk črno-belih doku- mentov, medtem ko je odlika bri- zgalnikov izpis fotografij. Pa še nekaj drži – v splošnem so brizgalni tiskalniki kompak- tnejši in zaradi zakonitosti upo- rabljene tehnologije zasedejo manj prostora. Primerjava tehnologij tiskanja Način, kako vsaka od tehnolo- gij tiskanja spravi črke in podo- be na papir, se zelo razlikuje. Bri- zgalni tiskalniki se zanašajo na tekoče črnilo, katerega kapljice skozi tiskalno glavo, ki uporablja na ducate mikro šob, brizgne na papir. Tiskanje je v tem primeru še najlažje opisati kot nanašanje mikroskopskih kapljic črnila na papir. Odvisno od zasnove črni- la pa je lahko to različnih barv in drugih lastnosti (pigmentna črnila), vsekakor pa se hitro (in preprosto) posuši na površini pa- pirja, ki ga lahko že naslednji hip beremo kot dokument. Laserski tiskalniki pa se zana- šajo na toner, ki vsebuje droben prah. T. i. laser v laserskem ti- skalniku se uporablja za ustvar- janje elektrostatičnega naboja, ki služi za prenos prahu na papir. Da se ta prah na papirju obdrži v obliki črk in podob, pa mora biti prisotna še toplota (beri: se s to- ploto veže na površino papirja). Omenjena tehnološka pristo- pa tiskanja v nadaljevanju vpli- vata na vse, kar je povezano s tiskalnikom in tiskanjem. Od tega, kako velik je tiskalnik, do tega, kako draga je posamezna natisnjena stran. Obe tehnologi- ji je mogoče najti v eno- ali večo- pravilnih tiskalnikih, ki poleg ti- skanja premorejo še funkcije op- tičnega branja, kopiranja in fa- ksiranja dokumentov. Plusi in minusi Pri nakupni odločitvi o tiskal- niku so pomemben dejavnik stroški. Neredko, sploh v prime- ru gospodinjstev, bo ne glede na želje po posameznih funkcijah in lastnostih težko odločitev name- sto uporabnika sprejela kar sama proračunska omejitev. Brizgalni tiskalniki so nava- dno veliko cenejši od laserskih. Njihova tehnologija je manj za- pletena in tudi cenejša za izde- lavo. Poleg tega večina proizva- jalcev brizgalne tiskalnike pro- daja z izgubo, saj vedo, da bodo razliko lahko nadoknadili s pro- dajo črnila. Sploh v preteklih le- tih se je velikokrat zgodilo, da je bil nakup novega brizgalnega ti- skalnika (vstopnega razreda) ce- nejši kot nakup celotnega kom- pleta novih kartuš! Proizvajalci iz obeh taborov pa so se posebej v primeru modelov vstopnih ra- zredov posluževali različnih ne- čednih praks za doseganje nižje cene – tako so kartuše in toner- je pri nekaterih novih modelih napolnili le do polovice ali celo samo do četrtine. Nakup vstopnih modelov, pa naj gre za tiskalnike, računal- nike, telefone ali drugo tehnič- no blago, pri Monitorju pogo- sto odsvetujemo, saj je kompro- misov (pre)več. Pogosto na ra- čun kakovosti izpisa, ta pa je za marsikoga zelo pomembna. Ka- kšne so v tem pogledu razlike med tehnologijama tiskanja? Brizgalni tiskalniki, posebej tisti, ki premorejo črnila na pi- gmentni osnovi, se odlično ob- nesejo pri izpisu barvnih vsebin, kar zlasti velja za slike in fotogra- fije, za katere je verjetneje, da vsebujejo nežne barvne odtenke. Narava tekočega črnila poskrbi, da je te nianse lažje reproducira- ti pri brizgalniku kot laserskem tiskalniku. Laserski tiskalniki se pri tiskanju fotografij in ustvar- janju določenih barv v doku- mentih zanašajo na t. i. polton- ske pike. Tudi tisti laserski tiskal- niki, ki so optimizirani za tisk v barvah, zahtevajo rabo posebne- ga fotografskega papirja, kar tisk še dodatno podraži. A laserski tiskalniki so večino- ma primernejši za tiskanje bese- dila, saj ponujajo jasne izpise črk in črt, ki jih večina brizgalnih ti- skalnikov ne more doseči. Bri- zganje kapljic je pri cenejših mo- delih manj natančno, kar lahko opazimo s prostim očesom, če podrobnosti izpisanega besedi- la pogledamo od blizu (vsekakor pa pod povečevalnim steklom). Črnilo je tudi nagnjeno k paca- nju, in ker se kapljice po tiskanju še sušijo, je možnost razmazanih dokumentov večja. Laserski ti- skalniki uporabljajo način nano- sa s toploto, zato je dokument v trenutku, ko izstopi iz tiskalnika, pripravljen na uporabo in odpo- ren proti madežem. A ta toplota ima tudi slabo plat. Laserski tiskalniki porabijo bi- stveno več električne energije – tudi do 95 odstotkov več, saj gre- jejo medij in se pred vsakim izpi- som dokumenta najprej ogreje- jo, kar je, sploh če tiskamo redko in manjše količine dokumentov, zelo potratno. Segrevanje in ohla- janje pa krajšata tudi življenjsko dobo sestavnih delov (teh je tudi več kot v brizgalnikih), zato so z leti in uporabo laserski tiskalniki tudi dražji za vzdrževanje. Pod črto – sodobni brizgalni ti- skalniki so smotrna izbira za vse, ki tiskajo le občasno, in za tiste, ki večino stvari tiskajo v barvah, medtem ko se tehtnica prevesi v prid laserskim pri (pretežno po- slovnih) uporabnikih, kjer so »v igri« velike količine izpisanih do- kumentov na dnevni ali tedenski osnovi.  Laser ali brizgalnik, to je zdaj vprašanje Odgovarjamo na »večno« vprašanje iz sveta tiskanja. Odgovor, pričakovano, ni enoznačen. Vinko Seliškar K t Neredko bo težko nakupno odločitev namesto uporabnika sprejela kar sama proračunska omejitev. 92 december 2020 MONITOR PRO odročje sistemov za upravljanje dokumentov in poslovnih vsebin vse- kakor ni dolgočasno. Pravzaprav je eno izmed tistih, ki na račun najnovejših, robnih in prebojnih tehnologij daje najbolj oprijemlji- ve rezultate. Z njimi lahko podje- tja in poslovni uporabniki hitre- je zajemajo podatke, se nauči- jo avtomatizirati naloge in celo spremenijo dokumente v upo- rabne informacije. Sodobni sis- temi za upravljanje dokumentov in vsebin tako popestrijo delo za- poslenim in jim ga olajšajo ter – upam si trditi – ga naredijo bolj razburljivega. S tem, ko upravlja- nje vsebin zaupate napredni reši- tvi, bodisi lokalno ali v oblaku, in uporabite napredne tehnologi- je, podprte z umetno inteligen- co, lahko postane vaše poslova- nje stroškovno učinkovitejše in donosnejše. Pametn(ejš)a avtomatizacija Ena najbolj vročih novih tehno- logij na področju upravljanja do- kumentov in vsebin je vsekakor robotska avtomatizacija proce- sov. Kratica RPA nakazuje, da gre za uporabo specializiranih raču- nalniških programov, znanih kot programski roboti, ki avtomatizi- rajo in standardizirajo ponovljive poslovne procese, pogosto tudi takšne, povezane z dokumenti. Sliši se futuristično, a je že uresničljivo v praksi. Poslovna aplikacija, denimo napredni do- kumentni sistem, spremlja in se uči, kako izvajati naloge, in si- cer tako, da opazuje, kako ljudje delajo. Sistem sledi pritiskom na tipke, ki jih opravi zaposleni, ro- bot oziroma programska koda pa nato posnema njegove aktiv- nosti. Sistem se inteligentno uči ob pomoči tehnologije strojnega učenja in lahko postopoma pre- vzame ponavljajoče se in dolgo- časne naloge (npr. označevanje, prestavljanje podatkov iz ene oblike ali aplikacije v drugo ali iz enega sistema v drugega) ter tako razbremeni zaposlene. Umetna inteligenca, dobrodošla Številne velike korporacije za- poslujejo podatkovne znanstve- nike in arhitekte iz sveta poslov- ne inteligence z namenom obli- kovanja inteligentnejših načinov pridobivanja za poslovanje upo- rabnih informacij iz dokumentov in podatkov. Zahvaljujoč novim orodjem, nadgrajenim s tehnolo- gijo umetne inteligence, ki so del novodobnih sistemov za upravlja- nje dokumentov, pa lahko tudi manjša podjetja dobijo (pribli- žno) enako vrsto podpore na po- dročju poslovne inteligence, ne da bi jim bilo treba plačevati viso- ko izobražene strokovnjake. Napredek je še najočitnejši na področju na videz preprostega is- kanja dokumentov ali že bolj na- prednega iskanja poslovnih infor- macij. Če je v preteklosti velika ve- čina dokumentnih sistemov ob- vladala le osnovno iskanje doku- mentov, sodobne rešitve vsebuje- jo celo tako napredni tehnologi- ji, kot sta kognitivna analitika in razumevanje naravnega jezika. Prva je uporabna predvsem zato, da posameznemu zaposlenemu dostavi zanj najbolj relevantne, uporabne in ključne informacije, druga pa poenostavi iskanje – za- kaj bi tipkali, če lahko govorimo ... Poizvedbe, ki temeljijo na na- ravnem jeziku in na podlagi na- mere, lahko sprostijo sicer nedo- stopne informacije v sistemu za upravljanje digitalnih dokumen- tov. Podjetja oziroma zaposle- ni lahko s temi rešitvami izbolj- šajo svoje sposobnosti odločanja in optimizirajo poslovne procese z uporabo tehnik, kot so strojno učenje, prediktivna analiza in vi- zualizacija podatkov. Življenje (in delo) v oblaku Eden izmed izzivov številnih sis- temov za upravljanje dokumentov je ta, da lahko količine podatkov, shranjenih v njih, postanejo za pod- jetje neobvladljive in drage. Zgolj kopičenje dokumentov in vsebin je povezano s stroški – hrambe, vzdr- ževanja, varovanja …, zato mora- jo podatki in dokumenti ustvarja- ti vrednost, sicer se jih ne izplača hraniti (prek zakonsko določenih meja). Na srečo večina ponudnikov dokumentnih rešitev danes stran- kam že ponuja poceni infrastruk- turo v oblaku in številna podjetja se zavedajo prednosti prehoda vanj. Kombinacija računalništva v oblaku z vmesnikom, ki teme- lji na brskalniku, prinaša pro- gramsko opremo za upravlja- nje dokumentov, ki nudi ne le izjemne stroškovne prednosti, ampak tudi praktično neomeje- no procesorsko moč za obdela- vo in pretvorbo podatkov v upo- rabno poslovno inteligenco. Ne- kateri ponudniki ponujajo tudi hibridne postavitve, kjer del sis- tema za upravljanje vsebin de- luje na lokaciji podjetja, del pa v oblaku, večinoma pa se zanje od- ločajo podjetja, ki hibridno reši- tev potrebujejo zaradi skladnosti in zahtev o zaupnosti podatkov. Indeksiranje v »realnem« času Ob zajemu dokumentov v di- gitalno obliko (ali nastanku ele- ktronskih dokumentov) je treba te tudi vnesti v rešitev za upra- vljanje vsebin, njena podatkovna zbirka oziroma »skladišče vse- bin« pa mora podpirati najrazlič- nejše vsebine – skenirane papir- nate dokumente, e-pošto in elek- tronske datoteke. Če želijo zapo- sleni dostopati do teh vsebin in si jih ogledati, morajo biti indeksi- rane. Nekoč je indeksacija vsebin potekala ročno – zaposleni so ob nalaganju dokumenta v sistem vnesli še številne druge (opisne) podatke v različna polja. Danes je sodobno samodejno indeksi- ranje veliko bolj prijazno do upo- rabnikov. Inteligentna tehnologi- ja indeksiranja uporablja strojno učenje za prepoznavanje najpo- membnejših vnosov indeksa na podlagi prejšnjih uporabnikovih dejanj. Tak sistem se uči in z vsa- kim novododanim dokumentom postaja vedno natančnejši in ne- nehno izboljšuje svoje delovanje. Bliskovito hitro indeksiranje pa tudi pomeni, da lahko delo, po- sebej če je avtomatizirano, pote- ka v praktično realnem času ... Upravljanje dokumentov in vsebin postaja vse bolj pomemb- no za podjetja vseh velikosti. Hi- trejše (avtomatizirano) poslova- nje, manj napak in kakovostnejše odločanje so mogoči prav po za- slugi implementacije in integra- cije sistemov za upravljanje po- slovnih vsebin.  Tehnološka nadgradnja dokumentnih sistemov Ko se dokumentov in z dokumenti povezanih delov- nih procesov lotita umetna inteligenca in robotska av- tomatizacija, poslovanje doživi preskok na višjo raven. Miran Varga P 94 december 2020 MONITOR PRO te se kdaj vprašali, koli- ko časa bi lahko prihra- nili z elektronskim upra- vljanjem poslovnih dokumen- tov? Koliko prostora za shranje- vanje bi lahko prihranili z digi- talizacijo papirnih dokumentov? Koliko lažje bi bilo vaše delo, če bi lahko dostopali do dokumen- tov, ki jih potrebujete pri delu, od doma ali na poti? Uvedba dokumentnega siste- ma ali sistema za upravljanje po- slovnih vsebin v poslovanje lah- ko igra ključno vlogo pri zagota- vljanju boljših, učinkovitejših in donosnejših storitev strankam. Kaj pravzaprav nudijo ti sistemi? Sisteme za upravljanje poslov- nih vsebin (ECM) poslovna oko- lja uporabljajo za zajem, upra- vljanje, dostop, integracijo, orga- nizacijo, merjenje in shranjevanje informacij, povezanih s poslovni- mi procesi in dokumenti, torej so temelj, na katerem podjetja lahko uresničijo pohitritev poslovanja in dvig učinkovitosti zaposlenih. Za prihranke gre Številne raziskave narave dela v podjetjih ugotavljajo, da zapo- sleni porabijo ogromne količine časa za iskanje dokumentov ozi- roma informacij v njih. Ena ta- kšnih raziskav ugotavlja, da vsak zaposleni vsak dan v povprečju porabi 18 minut, da poišče pravi dokument oziroma informacijo, ki jo potrebuje, kar na letni ravni povzroči izgubo produktivnosti v višini več kot deset tisoč evrov. Na zaposlenega. Čas je, kot uči pregovor, denar. Poglejmo, kje vse lahko z dokumentnim siste- mom ustvarite prihranke časa in denarja. Digitalni zajem Upravljanje informacij v pod- jetju naj se začne z zajemom in uvozom podatkov v varno digi- talno skladišče. Dokumente je mogoče zajeti in digitalizirati z različnimi metodami, vključno s skeniranjem papirnatih doku- mentov in z ustvarjanjem elek- tronskih obrazcev ali uvozom že izvirno digitalne vsebine, kot so pisarniški dokumenti, fotografije ali druge elektronske datoteke. Kaj digitalizirati? Praktič- no vse, začenši z računi, dobav- nicami in drugimi računovod- skimi dokumenti. Prav tako je zelo praktično v digitalni obliki hraniti pogodbe, ponudbe in na- ročilnice ter seveda vso elektron- sko korespondenco, povezano s posameznimi strankami (in za- poslenimi). Poročila (interna ali eksterna) so bolj uporabna, če so v digitalni obliki, prav tako razni dokumenti in vsebine, ki vsebu- jejo za poslovanje koristne, a ne- strukturirane informacije. Centralno (digitalno) skladišče Centralno digitalno skladišče informacij zaposlenim omogo- ča ogled ali urejanje kateregako- li dokumenta, njegovih lastnosti ter upravljanje vsebine. Tovrstno skladišče močno olajša iskanje do- kumentov in njihovo varno shra- njevanje. Izboljša tudi sodelovanje zaposlenih, saj bodo z različnih oddelkov imeli dostop do katere- gakoli dokumenta (oziroma le do tistih, ki jih lahko vidijo). Za pra- vila dostopa in revizijsko sled bo skrbel dokumentni sistem pa tudi za t. i. verzioniranje, če bi se radi vrnili na katero izmed predho- dnih različic, če morebiti poprav- ki, pri katerih je sodelovalo več za- poslenih, niso šli v pravo smer. Varnost dokumentov Sistemi za upravljanje poslov- nih vsebin optimizirajo dobre prakse upravljanja dokumentov in te varujejo pred varnostnimi tveganji in kibernetskimi napa- di, hkrati pa omogočajo za upo- rabnike brezskrben način zago- tavljanja skladnosti z zakonoda- jo. Z uporabo prilagodljivih var- nostnih nastavitev ECM organi- zacijam omogoča zaščito infor- macij pred nepooblaščenim do- stopom ali spreminjanjem. Skrbniki sistema lahko posa- meznim poslovnim uporabni- kom ali skupinam uporabnikov enostavno omejijo dostop do map, dokumentov, polj in drugih informacij, spremljajo podatke o prijavi v sistem in odjavi iz nje- ga ter uveljavijo pravila ustvarja- nja, spreminjanja in brisanja do- kumentov. Blagoslov natančnega iskanja Urejeno digitalno skladišče oziroma bazen dokumentov in datotek zaposlenim omogoča hi- tro in natančno iskanje katereko- li vsebine, in to na različne na- čine. Po imenu dokumenta ali vsebini, frazah, uporabnikih, ki so ga uporabljali, ključnih bese- dah, datumu nastanka itd. Spo- sobnost preprostega iskanja lah- ko znatno skrajša čas, porabljen za iskanje informacij, kar izboljša produktivnost zaposlenih. Indeksirani podatki so na vo- ljo praktično v realnem času, na- prednejše rešitve pa omogočajo celo pripravo enostavnejših po- ročil. Skratka, informacije so na voljo tistim zaposlenim, ki jih po- trebujejo, in ko jih potrebujejo. ECM praktično služi kot lastne- mu poslovanju prilagojen in iz- jemno zmogljiv iskalnik vašega podjetja. Pot do avtomatizacije Avtomatizacija dokumentno vodenih procesov poveča učin- kovitost delovnih mest, saj po- skrbi za odpravo ročnih nalog, kot sta fotokopiranje in ročna dostava različnih dokumentov. Z avtomatizacijo teh procesov ti postanejo stroškovno učinkovi- tejši, racionalni in brez napak. Še tako hitra in na videz ne prav zamudna, a za ljudi duhomorna opravila velja avtomatizirati in tako bistveno pohitriti. Ker se izplača Prednosti uvedbe sistema za upravljanje vsebin v poslovanje so neskončne. Rešitev ECM lah- ko uporablja katerikoli odde- lek v katerikoli industriji. Števil- na podjetja so že ugotovila, kako blagodejno na poslovanje deluje- ta dokumentni red in avtomati- zacija opravil, analitiki pa so iz- računali, da se v rešitev ECM vlo- žen evro podjetjem v povprečju povrne sedemkratno. Potrebuje- te boljši argument?  Zakaj še nimate dokumentnega sistema? Poglejte, kaj zamujate ... Medtem ko je večina podjetij prešla s papirnatih dokumentov na digitalne, številna med njimi niso v celoti izkoristila potenciala digitalizacije poslovanja. Tudi zato, ker niso uvedla orodja, ki poskrbi za dokumentni (in procesni) red. Miran Varga S 96 september 2016 q IZKLOP JANUAR 2021 ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svo- jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre- tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje- tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina časopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RAČUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.200 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 20% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 20% popusta na polno ceno. • Naročite se lahko po navadni ali elek- tronski pošti na narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 22. decembra nadaljujemo Novosti pri video­ konferenčnih sistemih Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešlji- vo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje, pa tudi druže- nje na daljavo. Pogledali bomo, kaj je novega na področjih funkcio- nalnosti in načinov rabe tovrstnih programskih paketov. Kaj uporabljamo v letu 2020 Leto 2020 je drugačno. Zanimivo bo prebrati, kako se je ta dru- gačnost odrazila v strojnih in programskih navadah Monitorjevih urednikov in avtorjev. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo tokrat pisali o digitalni preobrazbi.