s?
-- i!«!1

- r',V
■Hal dovendd dnevnik v ZJedinJenih državah.
rsak dan izvzemii nedelj in praznikov.
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only*
in the United State*. Issued every day* Sundays and Holiday*
fBLXFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	rad m lecend Olai Matter, September SI, 1903, at tke Post Office at New York N. Y., under tke Act of Congress of Marck S, 1879	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 68. — ŠTEV. 68.	NEW YORK, TUESDAY, MARCH 23, 1909. — TQREK, 23. SUŠCA, 1909.	VOLUME XVLL — LETNIK ITU.
		
Zadnje slovo bivšega predsednika Roosevelta.
BIVŠI PREDSEDNIK ROOSEVELT ODPOTUJE DANES IZ NEW YORK A V AFRIKO.
Odpluj« s hamburškim parnikom Hamburg. Včeraj si je ogledal p a r n i k.
SLOVO V OYSTER BAYU.
Premogarji in lastniki
rovov.
Ko zaide danes večerno solnce, bode bivši predsednik Roosevelt, kte-Tega je ljudstvo najbolj ljubilo, do-čim so ira zastopniki gotovih koristi najbolj sovražili, ostavil naše doma-že obrežje, kajti podal se je na dolgotrajen lov v Afriko, kamor ga spremlja tudi njegov sin Kermit. Najpreje potuje z lepim hamburškim parnikom Hamburg v Neapolj. Na imenovani parnik so že včeraj ukr-t;ali Hoo-eveitovo prtljago, ktera šteje 18 zabojev. Včeraj dopoludne je prišel Iz Oyster Baya s svojim .-inom Kermitom in hčerko Ethel v Hobo-ken, N. J., da si ogleda parnik. Potem je obiskal še razne znance v New Torku in proti večeru se je odpeljal domov v Oyster Bay. Na par-niku je najel najlepše prostore, ki so na sledeči način razvrščeni: parlor, Rooseveltova spalnica, soba za oblačenje, Kermifcova -spalnica in potem kopališče s toplo in mrzlo, sladko in slano vodo.
Minola noč je bila zadnja, da se je Roosevelt za dobo 14 mesecev mudil doma v Oyster Bayu. Vsi tamošnji prebivalci so mn že želeli vse naj-Loljše. Roosevelt je bil v nedeljo s svojo rodbino pri službi božji in tem povodom je pastor javno molil za srečo na njegovem potovanju.
Od 4. marca nadalje se Roosevelt ni »menil za politiko. Kljub temu je pa republikanska državna liga sklenila, da pride korporativno na ham-burški pomol, da se tako danes poslovi od Roosevelta. Bivšega predsednika so naprosili naj jim dovoli, da se pri njemu ofieijelno poslove, toda znano ni, je li v to privolil, ali ne.
PRI KONVENCIJI PREMOGAR-JEV SE BODE ODLOČILO, NAJ SE LI ŠTRAJKA ALI NE.
Lastniki rovov še nečejo privoliti v zahteve premogarjev.
DELAVSKE PRITOŽBE.
Bančni ropar prijet.
Shenandoah, Pa., 23. marca. Dve milji daleč od tukaj so našli v nekem skladišča za slamo roparja, ki je pripoznal, da se je udeležil napada na banko v Imogene. Kasneje je policija roparja povedla seboj v skladišče, kjer je pokazal, kje ima svoj delež oropanega denarja skrit. Tu so našli $1500. Roparji so odnesli iz omenjene banke $5000. Dva druga sumljiva lopova so prijeli 20 milj daleč od tukaj. Jetniki nečejo povedati svojih imen.
•
Dogodki v Afganistanu.
Pešavur, iztočna Indija, 22. marca. V Jelalabadu, Afganistan, so prijeli ia aretovali 1200 mož, kteri vsi so bili baje člani neke zarote, ktere na-acD je bil umoriti afganskega emirja in vse člane vladarske rodbine. Jetniki so vsi obsojeni v smrt in ekse-kueije se vrše vsaki dan na ta način, da pri vežejo eele skupin je obsojencev pred topove in jih razstrele.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za 20.55 ............ 100 kron,
za 41.10 ............ 200 kron.
za 102.76 . ........... 500 kron.
za 205.00 ............ 1000 kron.
za 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teb -svotah Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati js najprilič-aeje do $26.00 v gotovini v pripor o-ali registriranem pismu, večje po Domestic Postal Money Order ali pa New Torte Bank Draft
FRANK SAKSER OO., tt Oectlandt fit^ Few York, H. Y
«104 St. Glair Ave, K. K,
Wilkes - Barre, Pa., 22. marca. Včeraj so premogarji izvolili svoje zadnje delegate za skupno konvencijo premogarjev okrajev trdega premoga. Konvencija se vrši v tem ted-Lu, toda večina delegatov ni dobila posebnih navodil glede zadržavanja na konvenciji. Naročilo se je le vsem, naj se ravnajo po inštrukcijah uradnikov svojih pokrajinskih organizacij. Tukaj se zatrjuje, da bodo uradniki pottsvill-kega in sbamokin-skega okraja najbrže glasovali za to, da se prične štrajlcati. ako na drug način ne bode mogoče dobiti od delodajalcev kacih koncesij. Uradniki »krajev Hazleton, Wilkesbarre in Seranton so pa mnenja, da se mora št raj k. ako je to le mogoče, preprečiti.
Kako stališče zavzema v tej deli-katnej stvari predsednik skupne organizacije, Mr. Lewis, se bode do-trna!o šele potem, ko pride semkaj-. Trdi se, da bode on najbrže za to, da se priredi še jedno skupno posvetovanje med lastniki rovov in premogarjev, da se da lastnikom rovov še tnkrat prilika ponuditi premogar-jem kake koncesije. Ako bi se lastniki rovov branili pri/oliti v kako zahtevo premcearjev, potem zntnore Lewis določiti da se štrajk takoj lahko prične. Zajedno zamore pa tudi določiti, naj se o tem vprašanju še enkrat posvetujejo in sicer le prerio-■rarji iz okrajev trdega premoga. Lewis je l^aje sklenil, da se mora pred vsem pripoznati unija premogarjev. Nadalje je bnje izdelal tudi načrt, po kterem bode mogoče prispevke za unijo pobirati takoj, ko dobe pre-mo<rarji svojo plačo.
Jasno pa je, da ljudska masa še ne pozna vseh pritožb naših premogarjev. Lastniki premogovih rovov so znali v mnozih slučajih ignorirati določbe, ktere je določila štrajkovna komisija povodom zadnjega velikega štrajka premogarjev. Na ta način so lastniki rovov pričeli dajati nekte-rim preirogarjem plačo, ki je taka, da premosrarjem nikakor ni mogoče zaslužiti toliko denarja, kakor pred-no je pričela poslovati štrajkovna komisija. Tako so otvorili mnogo novih premogovih rovov, v kterih so določili plačo, o kterej štrajkovna komisija ne more določati. Oni premogarji, ki delajo v teh rovih, dobivajo izdatno manjšo plačo, kakor so jo dobivali pred letom 1902. Ako se premogarji radi tega pritožujejo, ne morejo pri komisiji na nikak način dobiti zadoščenja.
Premogarji tudi trdijo, da so lastniki rovov po zadnjem velikem štraj-ku premog izdatno podražili, tako, da imajo že v^led tega mnogo večje dobičke, kakor so jih imeli preje, to tem bolj, ker se sedaj dela v takih rovih, kteri ne spadajo pod kontrolo štrajkovne komisije. Take in slične razmere so naravno provzročile, da je med premogarji zavladalo veliko nezadovoljstvo. Nekteri premogarji sploh ne morejo več na dan zaslužiti, kakor $1.75.
Z organizovanjem premogarjev se sedaj marljivo napreduje. Da se do-žene kake v?pehe ?o dosegli agitatorji *rred premogarji, se bodo jutri v to svrho seš!i vodje posameznih o-krajev trdega premoga in sicer v Reran tonu. Povsodi, kjer bivajo premogarji kroži sedaj na tisočo in tisoče okrožnic, s kterimi se pozivajo premogarji, naj pristopijo k organizaciji.
Ofieijelno gladilo organizovanih premogarjev poroča, da je položaj v okrpjih trdega premoga skrajno resen. kajti lastniki prmogovih rovov nastopajo proti premogarjem skrajno izzivalno. Isti list tudi povdarja, da je mogoče mir v premogovih okrajih ohraniti le na ta način, ako se ( ripozna unija premogarjev in ako se potem sklene medsebojna pogodba, ki pa mora biti taka, da uvažuje premogarske zahteve.
Se li bližajo v resnici
boljši časi ?
V	PITTSBURGH, PA., SO PREPRIČANI, DA SE PRIBLIŽUJEMO BOLJŠIM
ČASOM.
V	neke j tovarni za ploščevino, kjer
je delo počivalo 17 mesecev, zopet delajo.
OBILO DELA.
Pittsburg, Pa., 22. marca. Tukajšnje časopisje piše danes, da se pro-speriteta zopet vrača v deželo, in to sklepa iz tega, ker se je pričelo delati v nekterih tovarnah za ploščevino in tudi v nekterih plavžih.
Tako so 4pnes pričeli delati v nekterih tovarnah za ploščevino, da-siravno je tukaj delo počivalo že celih 17 mesecev. Na ta način je dobilo delo nad 5000 delavcev. Tudi West-inghouse Co. prične sedaj z izdelovanjem motorjev za Pennsylvania železnico. Nadalje je tudi v tovarnah, kjer delajo jeklene cevi, opažati boljše čase.
Tudi v Newcastle, Pa., prične Greer Tinplate Co., ktera družba ima 20 tovarn, te dni z delom. V teh tovarnah ?e devet mesecev ni delalo.
V desetih tovarnah, ki so last La-belle Co., v Wheelingu, W. Va., kjer je delo počivalo že leto dni, se prične že danes z delom in v osmih nadaljnih tovarnah v New Kensing-tonu, Pa. Ravno to velja tudi o tovarnah tvrdke Demmler v MeKees-portu, Pa. Te# tovarne so pod kontrolo American Sheet and Tin Plate Co. V dveh tovarnah ploščevine v Leechburgu, Pa., kakor tudi v Seott-dale, Pa., ki sta bili že dve leti zapr ti, se prične z delom. Nadalje se danes naznanja, da bode American Sheet and Tin Plate Co., do 1. aprila odprla 213 tovarn. V minolem tednu se je pričelo z delom že v 164 tovarnah.
Danes se je pričelo z delom tudi v tovarni od Crucible Steel Co. na 36. ulici v New Yorku.
Ugodno znamenje je tudi, da je Westinghouse Electric and Manufacturing Co. v Philadelphiji in New Yorku, število svojega delavstva pomnožila.
Slovenske novice.
Pretečeno nedeljo dne 21. t. m. povrnil se je iz stare domovine rojak Jakob Zabukovec, dobro poznat med rojaki v Pittsburgu, Pa., in okolici. Vsled nasveta zdravnikov bival je v stari domovini 11 mesecev. Zdravil se je v raznih znanih kopališčih ob sinji Adriji ter v Italiji. Kakor se kaže, se mu zdravje polagoma po-vrača, kar vrlemu rojaku iz srca želimo. V Pittsburg dospel bode jutri.
Najstarejši črkostavec na svetu.
Najstarejši črkostavec na svetu je brezdvomno George F. Heath v Ellen ville pri Middletownu, N. Y., ki je star 82 let in ki opravlja že 64 let črkostavska dela. Te dni je nastopil kratek dopust, da se nekoliko odpočije, takoj nato pa prične zopet z delom. Res redek slučaj.
Tepena učenka.
Wilkes-Barrč, Pa., 22. marca. Profesor Clayton Kellar, ki je še mlad. je v viŠjej šoli v Laeeyville pretepel 191etno učenko Ruth Russell in sicer tako, da je vsa črna. Vsled tega se mlada dama čuti razžaljeno in njen oče je sedaj profesorja tožil.
Miss Russell ni bila zadovoljna s frofesorjem, kteri jo je vedno sovražil in vsled tega gu je sklenila ohladiti s tem. da mu je polila stol z vodo, na kterega se je potem vsedel. To ga je potem tako vjezilo, da je pozabil na svojo čast in pričel dekleta pretepati.
Oproščena morilka.
V Omahi, Neb., se je morala Mrs. Atta Bannejeva zagovarjati pred porotnim sodiščem, ker je svojega svaka ustrelila. Pri tem se je izgovarjala, da je to storila vsled tega, ker ie pokojni napadel qjeno hčer in porotno sodišče jo je vsled tega oprostilo.
Grki in domačini. Boji v Kentuckyju.
MED GRŠKIMI iN DOMAČIMI DELAVCI JE PRIŠLO PRI CATTLESBURGU DO KRVAVE GA BOJA.
Pri tem je bilo šest osob nevarno ob-streljenih in smrtno ranjenih.
NOVI BOJI.
Lexington, Ky., 22. marca. Med ameriškimi in grškimi delavci, ki so zaposleni pri polaganju petroljskih cevi, ki Vodijo iz West Virginije v Covington, Ky., je vladalo že več tednov nepopisno sovražtvo. Minolo nedeljo je prišlo končno do vsestranskega pretepa in boja, pri kterem se je tudi streljalo. Tako sta bila dva Američana smrtno ranjena, dočim so tudi štirje Grki nevarno obstreljeni.
Takoj po boju je mnogo inozemskih delavcev odpotovalo v druge kraje, ker se je bati. da ne bode domače prebivalstvo nastopilo proti iiiozeurcem. Ako se to zgodi, potem so razna linčanja neizogibna. Delodajalci so že izjavili, da ne bodo več sprejemali v službo inozemskih delavcev.
IZGREDI V PRAGI.
Domačini so v Pragi zopet dobro nastopili proti nemškim pri-tepencem.
Dunaj, 23. marca. Minolo nedeljo je prišlo v Pragi zo^et do običajnih izgredov proti Nemcem, ki so izzivali našemljeni z nemškimi trakovi pri tem je bilo nekoliko nemških pri-tepencev ranjenih ali pa saj pošteno tepenih. Nemce sedaj ne pretepajo več z rokami, temveč s palicami, ka-koršnje so v rabi za šolsko deco. Policija je skušala posredovati, toda pri prvem poskusu se je morala umakniti.
GROZNA NAJDBA V RIMU.
V kovčekn so našli truplo nekega Rusa.
Rim, 23. marca. V nekem hotelu v središču mesta so našli včeraj kovček, v kterem je bilo truplo Rusa Vladimira Tarasova. Kakor trdijo zdravniki, je bilo truplo že 25 dni v kovčeku in da so nepoznani morilci svojej žrtvi najpreje dali nekaj izpiti, da se je onesvestil, nakar so ga položili v kovček, kjer se je zadušil. O morilcih ni niti najmanjšega sledu. Nekteri ljudje v hotelu se pa spominjajo, da so videli v hotelu dva Rusa, ktera sta obiskala Tarasova, predno je zginol.
681etni ženin in petdnevni "honey moon".
Los Angeles, Cal., 22. marca. Osem-inosemdesetletni Ira Phillips se je oženil s 40 let staro vdovo Mrs. Mathilda Bennett Phillips, ki je preje pri njem služila in gospodinila. Oba sta vživala honeymoon, ki je trajal le pet dni, kajti tukaj sta prišla k starčku dva deputy-šerifa s zapornim poveljem njegovega sina. Starčka sta odvedla v zavod za nmobolne. Njegova žena se je nekaj časa ustavljala aretaciji in pri tem sta jo de-putyja jednostavno vrgla na tla in jej odvedla moža.
Mehikanski predsednik odlikovan po - ruskem carju.
Mexico Ciudad, Mexico, 22. marca. Ruski ear Nikolaj je poslal mehikan-skemu predsedniku Porfirio Diazu red velikega križa Aleksandra Nev-skega, kteri je jeden izmed najvišjih ruskih redov.
Krompir iz inozemstva.
V Philadelphijo, Pa., je dopeljal parnik Buenos Ayrean 60,000 buš-Ijev krompirja iz inozemstva. Toliko krompirja se v Ameriko še nikdar ni uvozilo in to bi se .tudi letos ne zgodilo, ako bi ne bil pridelek tako slab.
Ukradenega dečka še niso
POLICIJA V CUYAHOGA FALLS, OHIO, JE MISLILA, DA DOBI ROPARJA.
Dečkov oče je pripravljen plačati $10,000 in jamči roparju, da ne bode kaznovan.
PREVIDEN ROPAR.
Oboroževanje v Angliji, mornarice.
Sharon, Pa.. 22. marca. Dečka Willie Whitla. kterega so odvedli nepoznani roparji, ki sedaj zahtevajo od njegovih starišev $10,000 odkupnine, dosedaj policiji še ni bilo mogoče najti. Včeraj so se med člani dečkove rodbine in detektivi vršile ves dan konference. Dosedaj je znano toliko, da je Air. Whitle govoril z nekim zastopnikom roparjev, kte-remu je obljubil, da mu plača zahtevanih $10,000 odkupnine in da bode poleg tega storil vse, da ropar ne bo kaznovan.
Minoli petek je dobil Mr. Whitle od roparjev pismo, naj pride Fiat Iron Park v Ashtabuli, Ohio, kamor naj položi pod nek označen kamenj $10,000 gotovine. To je oče tudi storil. toda roparji niso prišli po denar. Brezdvomno so se hoteli prepričati, jim je li Whitle naklonjen in pride li policija tudi na mesto.
Policija v Cuyahoga Falls je včeraj v nekem tarnošnjem liotelu prijela nekega moža. ki je najel zajedno z nekim osem let starim dečkom sobo v hotelu. Danes se je pa dognalo, da je dotienik nek Bauman iz Penn-sylvanije. Z njim potuje njegov sin. kteri je le malo podoben ukradenemu Willieju.
Canton, Ohio, 22. marca. Policija je izdala tiralnico za 441ctnim Sam C. Levinsonom, kteri je osumljen, da dobro ve o od vedenju malega dečka Whitle. Hišnik one šole, v ktero je deček hodil, je izjavil potem, ko so inu pokazali fotografijo imenovanega Levinsona, da je ta oni mož, kteri je prišel z buggyjem po dečka v šolo. Levinsona išče policija tudi radi raznih drnzih zločinov.
• •
«
Kasneje. Danes se javlja iz Cleve-landa, Ohio, da je dečkov oče plačal odkupnino in dobil svojega ljubljenca. Natančneje poročamo jutri.
ANGLEŠKO MEŠČANSTVO ZAHTEVA, DA SE VOJNA MORNARICA ANGLIJE PODVOJI.
Oboroževanje je pred vsem naperjeno proti Nemčiji, ko j a se tudi oborožuje.
POVEČANJE DAVKOV.
Položaj na Balkanu. Avstrija čaka.
ANGLIJA JE PRIČELA NA DUNAJU POSREDOVATI V
PRID SRBIJE; NOTA ANGLEŠKE VLADE.
London, 22. marca. V dolenjej zbornici državnega zbora se nadaljujejo posvetovanja o povečanju angleške vojne mornarice. Tako se je sedaj dognalo, da oni čas ni več daleč, ko angleška vojna mornarica ne bode zamogla nastopiti proti dvema združenima evropskima mornaricama, oziroma vojnemu ladjevju dveh evropskih velevlasti. Kakor hitro se je to dognalo, pričelo se je v vseh krogih prebivalstva v
Avstrija ne more pomanjšati svojih zahtev; ruska in angleška politika.
MOBILIZACIJA
Dunaj, 23. marca. Angleška vlada je skušala na Dunaju posredovati v prid Srbije, da se tako ohrani mir in je svetovala Avstriji naj porranj-a svoje zahteve. Avstrija je pa na to odgovorila Angliji, da ne more dru-vojnima ga<;e, nego da vztraja pri svojih dosedanjih zahtevah, ktere so znane in kterih ne more spremeniti. Obljubila je pa. da bode po laljšala rok. v
kterem jej mora Srbija odgovoriti Angliji agitirati za povečanje vojne : na njeno zadnjo noto.
mornarice. Sedaj se je pa poleg tega tudi dognalo, da Anglija kljub svo-
Tuk. Fremdenblatt objavlja " po vladi inspiriran članek, s kterim na-
CASTRO SE VRNE DOMOV.
Njegovi pristaši se že pripravljajo na sprejem.
Draždane, Nemčija, 22. marca. Ci-priano Castro, bivši predsednik republike Venezuele, je danes odpotoval v Kolin, od kjer potuje dalje v Pariz. Dne 26. marca se ukrca na francoski parnik Guadeloupe, s kterim odpotuje proti Caraibskemu morju, oziroma proti Venezueli.
Willemstad, Cuiuqo, 22. marca. — Semkaj se javlja, da je seiior Men-dible, ki je bil preje governer države Guarico, ostavil mesto Barran-quilla v Colombiji in odpotoval v Port of Spain na otoku Trinidad, kjer se 3nide s predsednikom Ca-strom. Mendible je pristaš bivšega predsednika in ta na nikak način ni hotel pripoznati Gomeza novim predsednikom Venezuele.
Vojne priprave v Angliji.
London, 22. marca. V dolenji zborniei je vodja konservativne opozicije Arthur Balfour gpvoril o po-množitvi angleške vojne mornarice in potem je predlagal, naj se vladi izreče nezaupnica.
Anglija je pričela v novejšem času nepopisno hiteti z vojnimi pri-pravami na morju, kajti gre se za tem, da angleška vojna mornarica še v nadalje nadkriljuje vse druge vojne mornarice v Evropi. Nek admiral je vladi predlagal, da mora Anglija za vsako vojno ladijo, ktera se zgradi v Nemčiji, zgraditi dve, tudi ako sc za to vsako leto izda 50 milijonov funtov. Govor admirala so vsi ljudski zastopniki z veseljem in navdušenjem pozdrav DL
jerru ogromnemu bogastvu ne bode ! znanja, da so velevla-sti svetovale mogla tako hitro izvršiti svoje Avstriji naj še p< čaka v. mlposlanjem ogromne momarične načrte. Vseka- svoje zadnje note Srbiji, kajti le na ko bode ga Anglija zgradila osem ta način je mogoče, da se via-ti med-največjih oklopnic, ktere morajo te- sebojao posvetujejo o položaju na kem dveh let biti dogotovljene. Vse Balkanu. Avstrija je v to privolila, se irodi v prvej vrsti vsled nepresta- zajedno pa izjavlja, da mora Srbija nega oboroževanja Nemčije na mer- na avstrijsko noto izjaviti, da ugodi ju. V Angliji jim ne primanjkuje za avstrijskim željnm. ker inače je vse oboroževanje niti denarja niti potre- evropsko posredovanje zaman, bnega materijala, samo delavcev Berolin, 23. marca. Tukaj se za-imajo premalo. Tudi ako se bode trjuje. da je nemški cesar brzojavno v vseh javnih in zasebnih ladjedelni- p,)ZVaI ru.kega carja, naj ?krbi za to, cah delalo, bode skoraj nemogoče iz- da ^ rusko časopisje prenehalo z nadelati o.-em oklopnic v tako kratkem pat]j na Nemčijo in na Nemce. c'asu-	; Obravnave med velevlastmi glede
Vse to je bilo vojnemu minister- Balkana, se nadaljujejo in Avstrija stvu dobro znano in to je jedini in Srbija mirno čakata na končni vzrok, da ni hotelo v momarični pro- • vspeh. Anglija skuša izdelati načrt, račun vk.njižiti toliko vojnih ladij, po kterem se bodeta Srbija in Av-Sedaj pa ko se tudi Nemčija nepo- strija zadovoljili, toda dosedaj se to pisno hiti oboroževati, Angliji ne ni posrečilo. Tuk. mini-ter^tvo ino-preostane nič druzega, kakor da poč- stranih del izjavlja odkrito, da je ne ravno tako, tudi ako se davki, ki znala Rusija dosedaj še vedno pre-so že sedaj izdatni podvoje. Vsa An- prečiti vsak poskus škodovati Srbiji, glija je sedaj navdušena za to, da Vlasti so sedaj tudi zadnji predlog mora biti njena vojna mornarica še Italije glede obdržanja mednarodne v nadalje prva na svetu, pa naj že konference opu-tile in splošno se so-velja karkoli hoče.	{ di, da je Italija to v imenu Rusije
^	: predlagala le radi tega, da dobi Ru-
sija dovolj časa.
Cetinje, Črna Gora, 23. marca. Tukajšnji avstrijski poslanik Kuhn je 0	pri ministru inostranih d^l Tomano-
Republikansko časopisje izjavlja, da viču protestiral, ker je neka črnogorska patrulja na avstrijskih tleh vjela
KONEC ŠTRAJKA V PARIZU.
so socijalisti priborili veliko zmago.
Pariz, 22. marca. Štrajk poštnih vslužbencev in telegrafistov je saj principijelno končan. Vlada je znala čuvati svoj dekorum na ta način, da ni prisilila državnega poštnega pod-tajnika Simvana, vsled kterega je nastal štrajk, podati ostavko. Vse-kako je pa ta podtajnik moral prenehati s poslovanjem in odstopil bode že tekom par dni. Konec štrajka je toraj smatrati kot zmago štrajkujo-čih poštnih vslužbencev, oziroma so-cijalistov, kteri postajajo v Franciji vedno močnejšL
neko avstrijsko patruljo. Avstrijce so prijeli blizo Budve ob mejo in so dva avstrijska vojaka odvedli seboj. Tukajšnji vladi dosedaj o tem še ni ničesar znanesra in vsled tega je minister odredil preiskavo.
Dunaj, 23. marca. Položaj med Avstrijo in Srbijo se še ni prav nič spremenil, dasiravno je Avstrija privolila v nasvet dveh prijateljskih vlasti in čaka z izročitvijo svoje zadnje note v Belgradu. Dejstvo, da se Avstriji dosedaj ni posrečilo pridobiti Srbijo za svoje načrte, dokazuje* da.bode Srbija še v nadalje vztrajala pri svojem stališču in da niti ne misli na to, da bi privolila v avstrijske zahteve. O tem sodijo tukaj kot o skrajno slabem znamenju.
Povsodi na Češkem se vrše ljudski ah~di. pri kterih se agifoje proti vojni s Srbijo. Sedaj je dobila poli-i c:ja nalog, da mora v nadalje take
Trust roparjev.
Chicago, 111., 23. marea. Policija je včeraj nepričakovano napadla neko sh~ode preprečiti. Avstrija "nastopa hišo, v kterej so se zbirali razni ro- vedno ^jj sovražno proti Slovanom,
kar bode nekoč morala britko občn-
parji in tatovi, kteri so domnevali, da so popolnoma varni. Kmalo nato je našla policija še jedno skrivališče lopovov. Na obeh prostorih so aretovali več osob. V drugem skrivališču je našla policija tudi več predmetov, ktere je nakradla tolpa, ki je zahajala v prvo skrivališče. Kasneje je policija dognala, da sta obe tolpi sklenili medsebojno pogodbo, glasom ktere so si mesto razdelile v svoje posebne okraje. V nekterih okrajih jt. smela poslovati le jedna, v nekterih pa le druga tolpa.-
Naseljevanje v Canado.
Ottawa, Ont., 23. marca. Tekom jednajstih mesecev tekočega upravnega leta, oziroma do konca februarja, se je v Canadi naselilo 130,444 ljudi iz inozemstva. Lani se je v istem času naselilo 247,056 osob, tako, da je naseljevanje nazadovalo za 47%.
titi.
Budimpešta, 23. marca. Po vsej Avstriji se vrši še vedno mobilizacija. Ker se je pa tukaj o tem vedno poročalo, je vlada sedaj ukazala vsom listom, da morajo o mobilizaciji in razpošiljanju vojaštva, molčati.
Berolin, 23. marca. V Nemčiji živeči podaniki Avstrije dobivajo še vedno pozive, vsled kterih ee morajo vrniti v domovino in oditi k vojakom. Sedaj se morajo vrniti domov tudi oni, ki žive v Rhuri in Hessena. Slovenski, hrvatski in poljski premogarji, ki so bili zaposleni ob Ehnri, so se odpeljali v domovino s posebnimi vlaki.
Rojaki, naročajte se oa ' Gla* Naroda", največji in najcenejši dnev~ -»i list!





■K'.r

iW
-
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.)
. «nsd and pebtished by the M-OVWIC PUBLISHING COMPANY
(• corpomtiou.)
RiUJfK »A.KSER, President VICTOR VAUAVEO, Secretary.
LOmB BENHDIK, Tnuorer. , _	, . .	,
fta« ot Mn« of the corporation and trgltl narodU 12 rok ono' kar Je nar°-»ddrwMt oi above officer«: 82 Cortlandt dovega, a lopovščina je končno vsako (VMi, Boroajh of Manhattan, New York očitanje našemu listn, da se je izne-flljr, H- T.	I	svojemu naprednemu progra-
in načrte na kožo Človeka, kteri je se pri življenju in pri dobrem sdravjn; skrajno lopovstvo in skrajna podlost je na hinavski način in v obliki naj-priprostejše hlimbe želeti človeku smrt, pa naj že ta želja prihaja iz kteregakoli tabora in od kterekoli strani; lopovščina in podlost je tndi
' veril mu..
!• leto valja liat sa Ameriko in
.Oanedc.........$3.00
.. pelleu.........1-fiO	•
„ leto sa meno New Yor* . . . 4.001 y Chicagu nas tudi vprašujejo: „ poi laU sa OMStd New York . 2.00	. .	r "
m Evropo sa »se leto.....4.60 "Radovedni smo, kako bode "Glas
i« m m pol leta.....2^0 Naroda" nastopil proti ameriškemu
¥ Srropo frai^amo^ekopno'tri Bterilke^ Don Bosku." - To vprašanje je po-
"	- polnoma odveč, kajti v "Glasu Naro-
' rt LAS NARODA" ixh*ja Taak dan ic- , ,, „. eo , *	v , m
vtamši nedelj in priznikov.	j st- 62 z.dne 16' marca Y 1. smo
članku "Česa ne smemo storiti"
»OLA8 NARODA"
; "Voice of the People") i*; «.r*n iay, except Sondajra and Holidays. "ar«Mcription yearly $3.00.
.Advertisement on'agTeemeot.
objavili med drugim tudi sledeče vrstice, ktere naj vsakdo uvažuje:
"Marsikedo, ki vztraja pri svojej ideji, o kterej ne ve, je li dobra ali slaba, stori na ta način več škode, ———————————kakor koristi, o čemur se bodemo
LjcplM bre« podpisa in oeobnoeti ee ne j morda v kratkem tudi newyorski in «sucne,o	.	, i_-
Lkenar naj m blagovoli pošiljati po ■ drugi Slovenci prepričali. Človek, ki
tf ooey Order	I ima veliko sposobnost za zabavo o-
Pri ipruBembi kraja naročnikov
•foeimo, Olvi
■is se nam tndi prejšnje Dainani, da hitreje naj-letno ua^lovaika.
dopisom Ln pošiljatvam naredite naslov:
"QUAS NAHODA" tt Cortlandt Street, New Yoik City. "Telefon: 4687 Cortlandt
trok — govorimo še o naših newyor-ških razmerah — brezdvomno osreči to deco, koja se njegovim šalam rado smeje in jih odobrava. Ko pa koncem konca pride na dan s tem, da pričenja deco zabavati s — strelja-
njem, potem se nehote oglasita mati in oče, ki odločno izjavita, da bi bilo mnogo boljše, ako bi se tak človek nikdar ne pojavil med deco. Pripom-Veseli nas, da se naši newyorski rimo naj še na tem mestu, da je med rojaki tako živo zanimajo za nas, j uami vendar le mnogo ljudi, kteri
Chicago: -
oziroma za "Glas Naroda", da so v obeh chicaškili slovenskih listih kar hkrati objavili'dolge dopise, kteri se bavijo z nami, oziroma z našim listom. V teh dopisih se poroča o naših newyorških razmerah tako,
vedo, česar NE SMEJO storiti in ti naj bodo merodajni za vse druge...
"Dobrim idejam se ni treba nikdar izogibati, toda zapomni naj si vsakdo, da je mnogo bolje odločiti se za sklep, da je ta ali ona ideja slaba,
da vidimo, da dopisi nikakor niso "ego čakati, da pride kedo drugi do Izviti iz trte, kar moramo v našo. spoznanja, kako slabo je to ali ono, žalost saj deloma pripoznati, dočim kajti potem je že prepozno in od vse
o kalkulacijah, ktere sta naša chica-1 ideje ne ostane nič druzega, kakor ška lista, oziroma njihova dopiso-
blamaža in smeh.
"Zberite tore?" Vaše misli, rojaki, odberite si le prave nazore, nikdar
valca, navedla, itak ne govorimo. Torej poslušajte in čitajte: •4Glas Naroda" je last Slovenie pa ne dvomljive, tudi ako prihajajo Publishing Co., ktere predsednik je j i* navidezno še tako čistega vira! naš vrli rojak in prvoboritelj ame-1 Pred vsem je pa treba, da vsakdo riškega Slovenstva ter napredne dobro ve za ono, česar naj NE stori.
\
čnne in načrte na kdb prveberitelja slovensko - napredne - ameriške ideje, Mr. Frank Sakser j a, kteri je ie
pri življenju in pri dobrem sdravjn: skrajno lopovstvo in skrajna podlost je na hinavski način in v obliki naj-priprostejše hlimbe želeti človeku smrt, pa naj že ta želja prihaja is kteregakoli tabora in od kterekoli strani, in lopovščina ter podlost je tudi trgati narodu iz rok ono, kar je narodovega...
ustavne ameriške ideje, Mr. Frank Sakser. On je ustanovil naš list, on
"Pred vsem pa vedite, da živimo
v dvajsetem stoletju in poleg tega v
jc, vodil posle in tudi ljute boje v naprednej in svobodnej republiki, minolih časih in njegova, ter jedino, kjer vlada ustavno in postavno za-cjegova je zasluga, da hnamo ameri- i jamčena svoboda misli. Pomislite ški Slovenci svoj dnevnik. Medtem, i tudi, da nam ni več mogoče vrniti
ko je zgoraj omenjena tiskovna družba oficijelna lastnica "Glasa Naroda", je pa list dejanska last ameriških Slovencev, med kterimi ima sedaj — ker je zastopnik ali GLAS
se nazaj v ona stoletja, koja so že minola in vsled tega: pozor! Bližali se Vam bodo ljudje in sicer direktnim potom, ali pa tudi potom vsakojakih zakrinkanih cirkularjev,
naroda — tudi največ pristašev. To \ za kterimi ne tiči nič druzega, nego na:n morajo i dopisniki obeh naših ( business in zopet business, čegar je-chicaških listov priznati.	\ dini cilj je izmamiti od Vas dolarje
Ker je na list v pravem pomenu j in zopet dolarje v vsakovrstne name-
besede last našega naroda v Ame- i ne — za kterimi se pa skriva zopet
riki, in:a tudi naš narod do njega business. Ako pa dobite zakrinka-pravico. Naš narod je pred sedem- : ne šifkartaške cirkularje, pa naj že liajstimi leti zahteval, da bode list i bodo slednji v kakoršnjejkoli obliki, napreden in kot tak je bil tudi v j potem se spominjajte na današnji vsej dobi svojega obstanka, in ravno j članek, in uverjeni smo, da bodete
lak je tudi še danes ter ostane i v nadalje — dokler ostane v resnici glas našega naroda. Naš narod pa ne živi samo v New Yorku, temveč po vseh Zjedinjenih državah. Želje
potem dejali: "Glas Naroda" je na pravem mestu in pravilno tolntiači sedanje čase..."
Te vrstice smo tedaj objavili na podlagi našega sedemnajstletnega
naših zapadnih rojakov moramo rav- j programa, in te vrstice tudi dokazu-no tako uvaževati. kakor onih, ki ži- j jejo, da se mu še nikakor nismo izve na iztoku. Tako smo ravnali ved-! neverili, kajti temu programu osta-no iu ravnamo še danes in jedino te- ( nemo zvesti. kakor rečeno, dokler mu se imamo zahvaliti za vse naše ostane naš list — glas naroda. . . vspehe. To je torej naše splošno,	m m
stališče, ktero naj uvažujejo vsi ro- j
jaki, pred vsem pa newyorski dopis- °ni doPisnik P*: ki se je oglasil niki chicaških listov.	<<GIasu Svobode", tudi ni povsem
vestno poročal. Nikakor ne ugovarjamo bistvu njegovega poročila, ker Kar se pa tiče naših newyorških j je tudi njegova kalkulacija morda prilik ali neprilik, naj pa pomirimo pravilna ali saj približno prava. Ni-dopisnike s tem, da jim zagotovimo, | kakor pa ne moremo dopustiti, da da so tudi nam dobro znane. Bile1 bi obveljalo ono, kar misli s svojim so nam ^nane že preje, toda v vsej stavkom, ko piše: "Le zgubljene dobi našega obstanka ni bilo v našem eksistence ostanejo tu (v New Yor-
programu komu škodovati, pa naj že bode te ali one "stranke", in tako nismo še nikdar pogubili dete, koje sploh še ni bilo rojeno. — Toda dete, s kterim sta se pričela baviti naša chicaška lista, je sedaj tu in o tem detetu piše jeden izmed omenjenih dopisnikov:
"Kaj namerava ta (Rafaelova)
ku), nakar se po raznih prejšnjih grehih spremene v farške podrepni-ke. In za take ljudi naj zdaj vsi ameriški Slovenci in poleg njih tudi vsi slovenski duhovni nabirajo prispevke. Škoda je za vsak dolar in za vsak cent, ki bi se na ta način vrgel proč." — Vsi newyorški Slovenci niso zgubljene eksistence, kajti
družba, je več kot jasno. Prej ali	tudi pri nas imamo še značajnih mož,
kasneje odpre svoj biznis s kartami	dasiravno slednji ne silijo v tolikej
in pošiljanjem denarja. 'To se lahko	meri v javnost, kakor oni, ktere mor-eve od zaupnih oseb. Za enkrat se ( da misli newyorški dopisnik, ne upajo, ker imajo premočnega nasprotnika v Glas Naroda. Ko se pa
dobro ugnezdijo, bodo pa pokazali	V ostalem naj pa duhove pomiri-
svoj pravi namen. Nekteri pravijo	mo s tem, da jim zagotovimo, da se
tudi, da mislijo tako dolgo počakati,	bode atmosfera kmalo očistila in
dokler ne umre Mr. Sakser, potem	zjasnila, kajti naši ameriški rojaki
pa prevzeti oziroma kupiti za njim	dobro vedo, da žive v dvajsetem sto-
vse. Kot rečeno — tako se govori."	letju in poleg tega v naprednej in
Tudi te vrstice niso izvite iz trte,	svobodnej republiki, kjer vlada
kajti niti trenotek ne moremo mi-	ustavno in postavno zajamčena svo-
sliti, da bi" si dotični dopisnik kaj	beda misli. To so naši ameriški ro-
tacega izmislil. Na te govorice se	jfki uvaževali sedemnajst let in da
pa ne oziramo, kajti Mr. Sakser za-	to uvažujejo še danes, nam jamčijo
more s svojim imetjem razpolagati,	vsi naši uspehi, kteri bi bili že davno
kakor se njemu poljubi in kakor je	pokopani, ako bi se le za las izneve-
njemu drago. Pristavimo naj pa za	rili našemu zgoraj očrtanemu stali-
danes le toliko, da je skrajna podlost	šču. In radi tega opetujemo: skraj-in največje lopovstvo delati račune^ na podlost in lopovščina je delati ra-
Njjnovejše o "položaju".
Evropski diplomatje imajo vedno več posla in s tem postajajo potežko-ee vedno večje in težavnejše, tako. da človeku ni ui^goče na nikak način dobiti pravega vtisa o vsem onem. kaj nam bode prinesla bližnja bodočnost.
Vsa Evropa priznava in odobruje pravice Jugoslovanov, kteri nečejo ničesar vedeti o Avstriji, dasiravno morajo sedaj biti še vedno njeni podaniki. Vsled tega skušajo oni preprečiti vsako nadaljno razširjanje Avstrije proti jugu. Povsem naravno je, da jih pri tem podpira Rusija, ki je ravno tako slovanska. Nikomur v zapadnej Evropi pa dosedaj še ni znano, kolika je ona pomoč, ktero je Rusija obljubila onim Jugoslovanom, oziroma Srbom, in nihče ne ve, je li ta pomoč že povsem zagotovljena. Srbija bi na vsak način ne postopala proti Avstriji tako odločno, ako bi ne dobivala tozadevna navodila iz Petrograda, mogoče je pa tudi, da se Srbija tako obnaša jedinole radi tega, ker je prepričana, da bode potem proti koncu Rusija prisiljena Avstrijo napasti. Ta špekulacija je na vsak način opravičena, ker ima dobro podlago. Pred vsem je treba vpoštevati, da se sedaj Slovani dobro zavedajo svoje narodnosti in da zahtevajo svojih, že stoletia teptanih pravic, kar velja v prvej vrsti o avstrijskih Slovanih, ki tvorijo itak večino avstrijskega prebivalstva. Ako pride te dni do vojne, Srbiji ne bode treba računati le na svoje lastne vojake in četnike, kajti pomagala jej bode pred vsem tudi Črna Gora in poleg tega bode prišlo iz Rusije, Italije in tudi iz Avstrije na tisoče prostovoljcev, da se bojujejo proti nem-štvu za slovansko stvar. Vse to bo pa brezdvomno vplivalo na Rusijo v tolikej meri, ua bode končno prisiljena pričeti z vojno.
Kljub temu, da tvori Avstrija velikansko premoč napram Srbiji, njen položaj nikakor ni ugoden, kajti, kakor rečeno, skoraj vse avstrijsko prebivalstvo razun peščice avstrijskih Nemcev simpatizuje s Srbijo, ktera jc avstrijskemu prebivalstvu mnogo bližja, kakor še vedno nemška Avstrija. Avstrijsko prebivalstvo v prvej vrsti neče ničesai vedeti o zvezi Avstrije z Nemčijo. Šele te dni so češki voditelji v državnem zboru kar najhujše napadli Nemce in pri tem povdarjali, da je Avstrija sedaj v tako nevarnem položaju le vsled vla-dine nemško-naeijonalne politike in nesrečne zveze z Nemčijo. Tudi avstrijski socijalisti nečejo ničesar vedeti o aneksiji Herceg-Bosne, kajti ti so takoj protestovali proti aneksiji ter so pri tem povdarjali, da vsled tega Avstriji preti vojna nevarnost, ktera je mnogo večja, kakor misli avstrijska vlada. Slovani in soeijalni demokratje torsj niso navdušeni za vojno; ako je pa pri njih saj nekoliko navdušenja, potem žele končne uspehe sebi, oziroma Slovanom, ne pa Nemcem.
Da se Avstrija povsem resno pripravlja na vojno, je razvideti iz stoterih poročil, dasiravno na Dunaju skušajo vsa ta poročila jednostavno utajiti. Neprestano pošiljanje vojaštva na jug in na druge meje ter po-zivljanje tisočerih in tisočerih rezervistov pod zastave — vse to so dogodki, kterih policijska Avstrija ne more zatajiti.
Kako je razpoloženje v Rusiji, je sedaj tudi znano in za danes naj o-menimo le toliko, da so najvišji krogi v Rusiji odločno za to, da se prične vojna proti Avstriji, kajti na ta način se lahko popravijo napake, storjene na mandžurskih bojnih poljanah. —	s
Evropska diplomacija se mora sedaj baviti z vprašanjem, naj se li skliče konferenca evropskih velevla-sti ali ne. Pred vsem je treba rešiti vsa ona vprašanja, ktera tvorijo nekak predpogoj za mednarodno konferenco. Vse to bi se lahko že pred meseci zgodilo, toda Avstrija in Nemčija sta se temu trdovratno branili. Sedaj sta se pa morali udati politiki ruskega ministra inostranih del Iz-voljskega in ako pride končno do konference, se bodeta morali udati tudi ostalim vlastim. Med Avstrije in Turčijo je sicer prišlo do sporazuma glede Herceg-Bosne in obe držav: sta podpisali neke vrste zapisnik kterega pa ne pripoznavati niti Rn sija niti Anglija, *kajti ta zapisnik j> reba pred vsem odobriti po signatar nih vlastih berolinskega kongresa.
Srbija zastopa sedaj dejanski Rusijo, Anglijo in Francijo proti Avstriji in tako je položaj slednje skrajno kritičen. \
Za sedaj izgleda še vse tako, kakor da bi se velevlasti še vedno rade izognile velikanskej preteče j vojni in vsled tega se medsebojne obravnave in posvetovanja za cele mesece zavlačujejo. Vse to bi se že davno zaspalo, ako bi Rusija ne skrbela za to, da ostane zadeva vedno sveža in da zadobiva vsaki čas novo obliko, ktera pa postaja vedno nevarnejša. Tako je prišlo končno, da je Italija predlagala, naj se skliče mednarodna konferenca, ktera naj vse ono, kar se je na Balkanu zgodilo, pripozna. Kaj se skriva za to konferenco, je seveda vse drugo vprašanje, kajti morda je namen konference le ta, da se pridobi potrebni čas za izpo-polnenje ruskih vojnih priprav. Čemu je pravzaprav taka konferenca potrebna, tega navaden človek ne more razumeti, toda diplomatje morajo o tem že vedeti.
DOPISI.
Sheboygan, Wis.
Cenj. uredništvo Glasa Naroda:—
Tukaj imamo slov. mlad. podporno društvo "Nada", ktero ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Ustanovljeno je bilo 5. marca 1905. Naše društvo prav dobro napreduje in šteje 68 udov. Ako bode tako dobro napredovalo, upati je, da bode kmalo doseglo 100 udov. Vsak mladenič zamore pristopiti, ki je poštenega zadržanja in v starosti od 16 do 35 let. Mladeniči, požurite se, dokler je še čas, ker ne vemo ne dneva ne ure, kje nas čaka nesreča.
Dne 14. marca smo imeli društveno volitev; izvoljeni so: predsednikom Fran Zoran, podpredsednikom Ivan Papež, I. tajnikom Anton lic, II. tajnikom Josip Urbančič, blagajnikom Ivan Zupančič, načelnikom Fr. Zupančič, podnačelnikom Pavel Va-lentinčic, zastavonoša: Josip .Zupančič in Ivan Kurnik, odborniki: Fran Pouk, Fran Barbič in Fran Stancar, vratar T. Kovačič.
Udje, ki bivajo izven Sheboygana, naj pošiljajo svoje mesečne prispevke na I. tajnika.
Pozdrav rojakinjam in rojakom sirom Amerike, Glasu Naroda pa želim j mnogo uspeha.
Anton lic, I. tajnik. -214 N. Water St.
Ljub-
V STARO DOMOVINO SO SE PODALIj
Ivan Janeš iz Mobile, Ala., v Ge-rovo; Louis Filipovič iz Eveleth, Minn., v Rebrovo selo; Ivan Stanič z družino iz Bisbee, Ariz., v Lokve: Mihael Knific z družino iz Imperial, Pa., v Medvode; Alojzij Hribar iz Jenny Lind, Ark., v Savo; Ivan Pav-lenč iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Ivan Zbašnik iz Pittsburg, Pa., v Drago; Jernej Kotar iz Mineral, Kansas, v Litijo; Jurij Rački iz Sunny Side, Utah, v Delnice; Margareta Švegelj iz Brooklyn, N. Y., v Stari trg; Katarina Fugina iz Brooklyn, N. Y., v Stari trg pri Kočevju; Anton Vidmar z družino iz Leadville, Colo., v Ljubljano; Ivan Arbanas, Ana Mance z otrokom in Marija Šporčič z otroci iz Crested Butte. Colo., v Zagreb; Jurij Kokalj iz Cuddy, Pa., v Škof jo loko; Anton Gantar iz Reilly, Pa., v Logatec; Ivan Langenholz in Valentin Poljanec iz Herminie, Pa., v Škof jo loko; Lazo Tintor iz Wells, N. J., v Zagreb; Jakob Kočevar iz Seattle, Wash., v Semič; Fran Bokal in Josip Mlakar iz Denver, Colo., v Kresnice; Jvan An-zelc iz Denver, Colo., na Bloke; Ivan Gorišek iz Denver, Colo., v Kosta-njevco; Ivan Planinšek iz Scofleld, Utah, v Št. Janž; Feliks Potočar iz Willing, Ohio, v Novo mesto; Ivan Jeram iz Eveleth, Minn., v Novo vas; Terezija Hren z otroci iz Aurora, Minn., v Perovo; Anton Mihočič iz Bessemer, Pa., v Velike mune; Marko Škerjanc z družino iz Helena. Mont., v Kočevje; Fran Urbič, Miha Gorenje in Fran Stancar iz Milwaukee, Wis., v Trebelno; Anton Pevec iz Milwaukee, Wis., v Trebelno; Avgust Sedmak iz Milwaukee, Wis., v Celje; Fran Potočnik z družino iz Pueblo, Colo., v Stančo vas; Ivan in Agnes Rožnik iz Eveleth, Minn., v Polhov gradeč; Adolf Šebat iž La Salle, 111., v Radeče; Josip Gorišek iz La Salle, 111., v Novo mesto; Ivan Lovšin iz Eveleth, Minn., v Žigmar-ce; Josip Bagon iz Livingston, 111., v Cerkno; Franja Andovič z otroci iz Indianapolis, Ind., v Vipavo; Fr Borštnik iz Waukegan, IU., v Pre-serje; Anton Repar iz Waukegan Tli., v Borovnico; Anton Remžgar i7 Waukegan, 111., v Vrhniko; Antor Link iz Falls Creek, Pa., k Sv. Tro ;ici; Ivan Kambič iz Butte, Mont. • Grablje; Ivan Musič iz Munnissinp Mich., v BloČice; Ana Černugelj ; troci iz Soudan, Minn., v Metliko Anton Nagode, Josip Kadune in Jo-
sip Klaus iz Cleveland, Ohio, ljano.
Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Saki^r Co., 82 Cortlandt St., New York.
Za kratek čas.
Paradox.
Reporter: "Pet umorov v enem tednu — o kako lepo je živeti!"
Raztresen.	t
Babica: 11 Gospod profesor, sinčka ste dobili!"
Profesor: "Ne motite me vedno, kaj ni moje gospe tu t"
Priznanje.
Bankar: "Obžalujem, ali moji hčerki ne morem več dati ko sedemdeset tisoč kron."
Snubec: "Oh, torej sem jo za celih trideset tisoč preveč ljubili"
Grozno.
Poročnik: "Ko sem bival v inozemstvu, sem vedno moral civilno obleko nositi."
Tovariš: "In kako dolgo so trajale te muke t"
Pri cilju.
"Tako, nesrečna ljubezen je ab-solvirana, srce — strto, sedaj sem zrel za "pametno" ženitev z neverjetno veliko denarja."
Vendar.
"Vi tako izgledate, *ko da v gostilni neprenehoma pijete."
"Kakor je, sem pa t je tudi malo "šnofam"."
Neobhodno potrebno.
Sodnik: "Zakaj ste ukradli uro t"
Obtoženec: "Ker imel — nobene."
nisem doma
Iz otročjih ust.
Rezika: "Mama, danes sem pa psa videla, ki je imel samo tri noge."
Mama: "Se ti ni nič smilil?"
Rezika: "Ne! Saj ima še eno nogo več ko jaz."
Slabo plačano.
Priča (iznenaden) : "Kaj, samo en dolar dobim za to, da sem prišel pričat? Ko bi bil to vedel, bi se bil rajše tudi jaz pretepal!"
Otroci časa.
• Gimnazijec (svojemu sošolcu): "No, Francelj, ti je bilo kaj dolgčas, ko si bil zaprt tri ure T"
Francelj: "O ne, pisal sem takrat svoje "spomine"!"
Izgovor.
Sodnik: "Vi torej v resnici niste vedeli, da so bila jajca ukradena ? Kaj ste si pa mislili, ko ste jih tako po ceni kupili?"
Zatoženec: "Mislil sem, da so — gnila."
Nadnčiteljeva napaka.
V nekem malem mestu je živel mlad nadučitelj. Bil je precej učen in prijazen gospod, samo to napako je imel da je svoje hlače vedno previsoko potegnil, tako, da so bile vedno prekratke in so se videle njegove nogovice. Ljudje so se seveda po-smehovali, čednostno hčerko nekega gimnazijskega profesorja je pa to jezilo, kajti ona je ljubila tega, drugače brez vsake napake dobrega nad-učitelja in s kterim je upala stopiti kedaj pred oltar ter postati mu verna družica. Sklenila je torej, da odvadi svojega skrivnega ljubljenca te napake, seveda ne, da bi ga s tem kako razžalila. Priliko je našla kma-ln. Ko ji je mladi nadučitelj odkril svoje srce in ji rekel, da jo ljubi, in ko se je ona po prvih poljubih vsa srečna pritiskala, v njegovo naročje, se je domislila, da bode ta pravi trenutek in zašepetala mu je: "Ivan, spusti hlače — bolj doli. Kaj ne dat Daj, prosim te!"

Slovensko katolllšk«
"* ^•dinJene države	Amerika
Sedež: Forest City,
•.'©©i ^ -TrrJVi-n if— OTirir~r_.iL
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Farart Otty, i Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okla. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Porert City Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, _
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Porert City', Fm. PRAN KNAFEUC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenaa. dock, Pa.	^^
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St, Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, W*r, _ JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa^ IVAN TORNIČ, LL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN P. O Forest City, Fa.
Društveno glasilo je ''GLAS NARODA.'
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi srojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda na j rajše v
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e n e j e
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St.,	New York, N. Y.
-P odružnica :-
6104 St. Clair Av., N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za" S20.55
s poštnino vred.
DAROVL-Za vdovo Marijo Sladic v Grays Tending, Pa.
Doposlane svote uredništva '"Glasa Naroda". Jerry Miklavc in Frank Prešini
sta nabrala med dobrosrčnimi rojaki v Aldridge, Mont., $36.25. Društvo " Prostomisleci" št. 87 S. N. P. J. v Herminie, Pa., $9.50. Dosedaj izkazano $184.67. Iskrena zahvala!
Upravništvo "Glasa Naroda".
Iv je sta moja dva bratranca JURIJ in IVAN PERUSEKf Svoježasn. sta bivala nekje v Clevelandn, O Prosim cenj. rojake, ie kdo ve z> njih naslov, naj mi naznani, mi bodem zelo hvaležen. — John Pe ruSek, 315 So. 1st Avenue, Grea Falls, Mont.	(20-23—3,
DELO DOBI 30 MOZ
Potrebujem 30 mož za delati v šumi (sider), pozneje drevesa belit, kerclje ali logse režat.
Matevž Žužek, Rumely Dremling, Alger Co., Mich.
(23-2 G—3)
ŽENITNA PONUDBA.
Midva Nick Brunski in Mate Vrk-ljan imava dobro urejen "Saloon in Boarding-House". Želela bi se seznaniti s pošteno Slovenko ali Hrvatico, sploh z eno Slovanko v starosti od 20 do 30 let. Mate Vrkljan je star 29 let in Brunski pa 40 let. Tudi mlada vdova se lahko javi. One, ktere mislijo resnico in so res poštene, naj pošljejo ponudbo na:
Nick Brunski ali Mate Vrkljan, P. O. Box 27, Ponderay, Idaho.
Kje se nahajajo FRANJO SUMRA-DA in MARTIN ŽNIDARŠIČ iz Oroszvega ter RUDOLF KLEPAC iz Iznitf Vsi Slovenci iz Ogrske. Če kdo izmed Slovencev ali Hrvatov zna za njih naslov, prosim, da mi ga naznani, ker jih radi dobrega prijateljstva iščem. Grga Mal-nar kot Munkača. — Naslov je: Grga Malnar, P. O. Ararat, Ala.
Kje je ANTON LIPOVEC t Doma je iz Bitamec, Primorsko. Iščem ga podpisani radi važne stvari. Prosim cenjene rojake, 6e kedo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam zglasi. — Brat Frank Lipovec, P. O. Box 210, Thomas, W. Va.
(23-24—3)
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Kje je moj brat LOUIS GRADI-ŠART Pred 10 meseci je bil tukaj v East Helena. Mont. Za njegov riHslnv hi jthv rad zvedel, zato prosim cerjene rojake, če kdo ve, da ga mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam javi. — John Gradishar, Box 185, East Helena. Mont.	(20-24—3)
Kje je moj brat IVAN RAVŠELJ, po domače GREGORCf Doma je iz Lipsenja. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, sa kar mu bodem zelo hvaležen, — Anthony Ravielj, P. O. Box 5, Coalwood, Mich. ^ (19-23—1)
Priporoia rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilj«-jeju vsa druga ameriška vina.
Bndeče vino (Conoord) pmdajaa po 50 eentov galono. Bilo viae (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO IA VINO JE 60 eALOK.
BRIN JE VEG, za kter^a «em iaa-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 s'«klenie sedaj $12.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DR02NI5 *2.7» g-Iona. — Najmanj^ p^eoče sa ifa-nje to 4^2 galone.
Naročilom je priložiti isnar.
Za obila naročila se pr^jwh JOHN KRAJCE R,
Euclid, Okio.
MLADENIČI, VOJAKI, POZOR 1
Bliža se pomlad in z njo orožna vaje. Da ste prosti vseh skrbij, da se bodete vračali v domovino t lahkim srcem, da se vam ne bode treba, prišedši v svoj dom, seznaniti a trdo "prieno", vam svetnjemo, da se obrnete na nas, proti mali odikodnini vam preskrbimo vse, napravimo prož-njo, odpošljemo na pristojno mesto in skrbi ne bodete imeli 1
Da ne bode nepotrebnega pisare-nja, vas prosimo, da nam pošljete svojo vojaško knjižico in nam navedete, kedaj želite zadostiti svoji vojaški dolžnosti Vse druge je aaSa stvar.
Slovenie Publishing Company, 82 Cortlandt St* New York, H. T.
Ik
■

Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Avstr, Slovensko
twiwMHOi irnini dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
9UAHK HEDOS, predsednik, 9483 Ewin* Ave., So. Chicago, ILL IVAN GERM, podpredsednik, P. 0. Box 67, Brsddoek, Ps. SUD9 L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. UA.trfi KEUŽlSNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rook Springs, Wy*>. IVAN OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
tfJXJZLJ VI RANT, predsednik nadnornega odbora, Cor. lOtfc Ave. « fflube St., 6e. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box 641 EveUth, Minm. MTHABf. KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7tfc St., Calamet,
POROTNI ODBOR: IVAN KER2ISNIK, Predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Pa.
IVAN N. G06AR, drugi porotnik, 6312 Butler St., Pitt»buig, Pa. CVAN MERHAR, tretji porotnik. Box 96, Ely, Minn.
•fito^al cdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliefc, HI.
Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 434,
Mma., po svojem tajnika in nobenem drugem
Denarne poiiljatv« naj pošiljajo krajev?* društva na blagajnika: 40HN OOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po trojem zssUpniku in nobeden dmgeui. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo doplikat vsake fdbbttn tudi ns glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih druiiev Jednote ali posameznikov caj ee pešiljsjo ns predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, Bmrdine, Pa. Pridejani morajo biti natanfai podatki vsake
Droitveao glasilo je "GLAS NARODA.'
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo.
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
-o—o-
GLAVNI QDBOB:
John Beden«, predsednik, P. O. Box 164, Fronton*«, Karol Starima, podpredsednik, Mulberry, Fim. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Eronteoae, Blaž M'vri j, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenae,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markoviž, Frontenac, Frank Premk, Cherokee, Frank Buehntan, Radley, Anton Lesjak, Chieopee, Kansas
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 4. marca se je z >«žnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 93 Slovencev, 170 Maoedoncev in 182 Hrvatov.
V	Ameriko jo je hotel odkuriti
Ferdinand Gospodaric iz krškega o-kraja, Se predno je pokusil vojaški kruh, a mu je na južnem kolodvoru * Ljubljani službojoči nadstražnik Večerin že pravočasno preprečil nakano in ga od vedel v zapor.
Nemško gledališče v Ljubljani.
Vsled ?klepa dež. odbora, ki je dal "Dramatičnemu društvu" v dež. gledališču večji delokrog, zahteva sdaj ravnatelj nemškega gledališča VTolf od nemškega 'Theatervereina', '■>" - mu zviša dozdajno subvencijo 24.000 K na 44.000 K, češ, da " pod drugim pogojem nem. gledališča v Ljubljani ne more prevzeti.
Izpred ljubljanskega porotnega se-dišČa.
Tat iz navade. Anton Kohec, 36 iet star, pristojen v Veliko vas, krojač brez stalnega bivališča, je delo-mržea človek in potepuh, poleg tega pa še tat. Bil je zaradi tega delikta hi desetkrat kaznovan in je svojo zadnjo kazen osem mesecev težke ječe letos začetkom januarja prestal. Dne 11. januarja je prišel po odgonu v Lukovico, odkoder je šel v Trzin. Tn >e ga je u-milila Marijana Uštar, služkinja pri Domeniku Janežu, ktero je Kohec prosil prenočišča. Odstopila mu je svojo kamro. Kohec jo je zjutraj naglo odkuril, a se ni mogel ▼zdržati da bi ne izmaknil iz krila svoje dobrotnice denarnico z vsebino 16 K — Obdolženec, ki ničesar ne taji, je bil vsled krivdoreka porotnikov obsojen na 3 leta težke jeee, po prestani kazni pa v prisilno delavnico.
Poskusen samomor. Dne 6. marca popoldne se je v svojem stanovanju ma Dunajski cesti štev. 6 v Ljubljani v samomorilnem name.au ustrelil samski strojni ključavničarski pomočnik Cankar, rojen 1891 v Pulju ter pristojen na Vrhniko. Zadel se jt> pod desno stran prsi, a ostal je še pri življenju. Na lice me^ta došli sd ravnik dr. De meter Bleiweis vitez Trsteniški ga je za prvo pomoč za silo obvezal ter odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno fcolnieo.
Veliko pomanjkanje vode je nastalo t Sežani, kjer so se izpraznili vsi vodnjaki. Ljudje hodijo po njo v •oddaljeno Opčino ali pa prevrevajo umazano lužnato vodo.
Najdeno truplo. Pri Radovljici so vašli dne 6. febr. truplo nekega, do •edaj še neznanega človeka, ki je prejšnji dan po okolici beračil. Navedene« je okoli 50 let star, bolj velikega. vitkega stasa in črnih las in brk.
V Postojni je umrl 6. marca pono-
4i Anton Ditricb, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil vrl narodnjak in
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnije v Gorici 191etni Vincenc Velikonja je prosil prenočišča pri Vugi pri Sv. Luciji na mostu. Ker je bil Velikonja nekoliko natrkan, mu gospodar ni hotel ugoditi. Velikonja je grozil, radi česar je bil aretiran in pred sodnijo v Gorici obsojen na 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
211etna dekla Katarina Kodelja je bila obsojena radi tatvine na 10 dni j strogega zapora z dvema pošto- j
Radi tatvine konj v Italiji, radi težke telesne poškodbe in klatenja po deželi je bil obsojen cigan Miha Levakovič na 2 leti ječe; potem ga dajo v prisilno delavnico. — Zoper-.-tavljal se je redarjem 361etni mornar Štefan Pozzetto iz Gradeža ter ujel zato 13 mesecev težke ječe s posti. — 3 tedne ostrega zapora je dobila 511etna M. Batistuta iz Berga-
ma, ker je žalila duhovnika L. To- j J,eJahtl,"L^^-S?1? mata, ko je poročal AL in Uršulo Batistuta.
Povoziti se je pustil od vlaka 44-
letni oženjeni zidar Jakob Skerlj v Barkovljsh pri Trstu. Pred par dnevi se je stepel s svojim bratom in ga je ranil. Od takrat ga ni bilo več videti. Dne 25. febr. pa se je pred prihajajoči vlak vlegel na tir. Razreza-lo ga je na dva kosa.
V	Dolini pri TTOu je bila 25. febr tako silna burja, da je župana in dež. poslanca Pangerca vzdignila v zrak.
Ranjen je bil v Gorici v vrat neki
27Ietni Anton Pavlin, in sicer v Židovski ulici. Prvo pomoč je šel iskat v lekarno, potem v bolnišnico, kjer so mu vstavili kri. Aretirali so radi tega nekega Fortunata iz Ročinja.
V	gozdu zgorela je blizu Gorice Tlletna Urša Marinič. Zažgala je pri
Četovodja Pristolič pognal iz službenega revolverja kroglo v glavo ter se smrtnonevarno ranil. Vzrok: stroga kazen, ker ni bil nekega višjega pozdravil.
BALKANSKE NOVICE.
Vojna pripravljenost Črne Gore.
Pariz, 2. marca. "Matin" javlja: Črna Gora je popolnoma pripravljena na vojno. Ob meji Krivošije in Spiča je koncentriranih 10.000 mož. Prav tako velika armada stoji pri Reki. Knez Nikola je izdal na narod oklic, v kterem ga poživlja, naj bo pripra^jen na vojno. V vojni bodo Črnogorce podpirali vsi Slovani, Rusija pa pošlje v Jadransko morje svoje vojno brodovje.
Tudi Rusija se pripravlja. Krakov* 2. marca. "Naprzod" javlja iz Tar-nopola, da je na gališki meji koncentriranega 70.000 mož ruskega vojaštva. Novi ruski voji dohajajo neprestano na avstrijsko mejo.
Varšava, 2. marca. Cenzura je izdala strog ukaz, s kterim zabranjuje listom nadaljno priobčevanje vesli o mobilizaciji in gibanju ruske armade na avstro-ogrski meji.
Vasovalca sta ubila in vrgla v vodo. Brata Brkič iz okraja Stolac v Bosni sta osumljena, da sta ubila N. Samardžiča iz Dabra, ko je vasoval pri nekem dekletu. Razbila sta mu ! erepinjo, potem pa ^a vrgla v vodo in javila oblasti, da eta našla mrliča. Brata Brkič so zaprli in izročili okr. , sodišču v Mostaru.
Medveda ubili so trije kmetje iz i Blagaja, okraj D. Vakuf v Bosni. Prišli so v gozd drvi sekat in nale-i teli na jamo, kjer je spal medved zimsko spanje. Glasno govorjenja j kmetov ga je vzdramilo in začel se
začeli s sekirami udrihati po glavi in ga ubili. Zrer je bila velikanska.
SandansM v Carigradu. Načelnik bolgarskih vstaških čet v Makedoniji, Sandanski, na čigar glavo je svo-jeea>no turška vlada razpisala 1000 funtov, biva sedaj v Carigradu kot gost Mladoturkov. Pogaja se z vlado radi ustanovitve bolgarskih šol v sandžaku Seres.
Vojne priprave v Srbiji. Belgrad, 1. marca. Skupščina in ministerski svet sta dala vojnemu ministru popolno svobodo, da laLko prosto po svojem najboljšem prepričanju odločuje v vseh vojaških vprašanjih. Z ' ozirom na to je general Zivkovič nakazal vsem tvrdkam, ki so prevzele dobavo orožja in streljiva za Črno j Goro potrebne svote s pozivom, naj | čim preje efektuirajo dobljena naročila. Posamezni voji 7. in 18. pehot-
ravnino, pošlji otroka v tujino — če ga ljubiš. — Baker in kristal se svetita samo ako sta poliraaa. — Noge svetilnika so temne, samo v njegovi višini se sveti glava. — Kako naj hrošč razume to, kar misli konj
VASVAVZLO.
V zalogi imamo sledeče zanimive knjige:
GROF MONTE CRISTO,
svetovna knjižnica v dveh fino veza ni h knjigah, cena $4.50.
GROFICA BERAČICA,
100 zvezkov, cena $6.50.
MALI VITEZ, 3 zvezki, cena $2.25.
RODBINA POLANEŠKTH,
3 zvezki, cena $2.50.
TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, cena $6.50.
TRIJE MUŠKETERJL
svetovna knjižnica, broširana $2.30 fino vezana $3.00.
Z OGNJEM IN MEČEM,
cena $2.50.
Vse te knjige je dobiti za označeno ceno poštnine proste pri:
SLOVENIC PUBLISHING GO„ 82 Cortlandt St., New York, N. Y
ZA KADILCE!
Pozor! Slovensko Zdravili« proslavlja v tem letu desetletni svoj obstanek in ob tej priliki bode slavni zdravnik Dr. J. E THOMPSON med Slovence poraidelil 10.000 krasnih srebrnih uiigalnikov v spomin Vsaki rojak kteri poelje nekoliko za poStnino potrebnih znamk (Stempsov) dobi takoj ta lep apomis v dar. PiSite tak <j danes v materinem jeziku, ter nasla\jajte :
Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson,
34:2 West 27th Street,
New York.
C?* Velika zaloga vina In žganja.
Marija drill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po .............50c. "
Drotnik 4 galone za....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00
ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA GRILL, ^
S308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O. ! j
i *
* » > »
Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto po sledečih cenah : Mittelfeiner Tur-• , . , kiseher 26 h (draicener) po 13 ct. Feiner Človek, ki je rojen služabnik Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17ct. Po-
SompagniB Generale IiaosaiMiqut
(Francoska parobrodna družba.)
ne bo nikdar gospodoval.
Mož 8 tremi nogami. Italijan Fr. Lentini je star 21 let. Poročen je že eno leto in je oče popolnoma normalno razvitega otroka, sam pa ima eno levo in dve desni nogi. Tretja noga, ktero pri hoji lahko rabi in jo ima sploh precej v oblasti, je izraščena iz bokov.
KRETANJE PARNIKOV.
Sledeči parniki odplujejo iz
NEW YORKA:	IT
V	HAVRE, (francoska proga)
1 aprila ............ La Tonraine
5	aprila..............La Lorraine
15 aprila ............ La Provence
22 aprila .............. La Savoie
29	aprila ............La Tonraine
6	maja .............. La Lorraine
13 maja ..............La Provence
20 maja .............. La Savoie
27 maja ............. La Tonraine
3 junija ..............La Lorraine
10 junija ............La Provence
17 junija .............. La Savoie
24 jnnija ............ La Lorraine
^st«*«*-' MMfiSŽB^t. TilpiTrMfjT
V	BREMEN.* (severonemški Lloyd.)
30	marca .. ..Kais. Wilh. der Orosse
1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm
d aprila........Kaiser Wilhelm II.
13 aprila......Kironprinz Wilhelm
20	aprila .... Kronprinzesin Ceeilie 27......Kaiser Wilhelm der Gross«
V	HAMBURG. (Hamburg Am. Line.)
27 marca ..........Graf Waldersee
10 aprila ................ Amerika
17 aprila ...............Cleveland
21	aprila .........President Grant
24 aprila Kaiserin Augusta Victoria
29 aprila ............ Dentschland
13 marca............. Philadelphia
V SOUTHAMPTON.
(American Line.)
27 marca..............New Tori
3 aprila ................St. Louis
10 aprila ............ Philadelphia
17 aprila ................St. Paul
24 aprila .........'T.-... New York
1 maja ................. St Louis
3 maja .............. Philadelphia
sebne cene za prodajalce.
Zaloga avstrij. losnii. in bere. tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
HARMONIKE
bodisi kakortnekoli vrste Izdelujem popravljam po najniijih cenah, a d -i t r petno in zanesljivo. V popravo nezljivo vsakdo poSlje, ker sem Se di 16 let tukaj v tem poslu ia sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vzs mem kranjske kakor vse druge harmo nike te računam po delu kakorlno kdc zahteva brez nadalinih uoraSan).
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland. O
Pozor Rojaki 1
Novoiznajdeno garantirano masi To pleSaste in golobradce, od katerega v • tednih iepilasie, brki in brada popol noma zrastejo 1 Revmatizem ali trganj
▼ nogah, rokah in kriiu Vam po polnoma odstranim. Potne no;re kut je očesa, bradovlce in ozebllao Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da ji to resnica se jamči $500 Upralajtc »« pri-
Jakob VVahčič,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OMI
O
r?
Mifr. S. Kneipp.

Knajpova zdravila !
Sedaj smo priprav 1 jeni v s a k o v rstna nar. čila točno izvrševati. A-ko kažljaš, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. AUSEN1K & CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK. N. Y.

mam cm do hjlvre, pariza, svice. inomosta in uubua<$
Poštni parniki eo:l
*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 90,000 konjsfctfc mod .
"La Savoie** „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 w	,
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ^
'La Touraine" , „ M ..................10,000 „ 12,000 ,	„ •
'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 .	H !
cLa Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Jraraiki ad plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ov isnolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N.
•LA SAVOIE	26. marca 190* *LA TOURAINE N apr. 1§M
•LA TOURAINE L aprila IBM *LA LORRAINE I maja lMfc •LA LORAINE	§. aprila l»t* *LA PROVENCE 1». maja 1901
•LA PROVENCE IB. apr. IBM *LA SAVOIE	20. maja 190».
•LA SAVOIE	12 aprila liM *LA TOURAINE 27. maja 1909.
POSEBNA PLOVITBA. Parnik Chicago na 2 vijaka odpluje 27. marca. Samo II. in HL razred, i	v	ukijs iron
We Kozminski, generalni ages' si ■ ui.
7! Doaoorn St^Cblr.igc* Eft
Zdravju
najprimernejša pijača je
l, e i sv r l vo «$>«$>
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čežkega hmela. kad. naj nikdo ne zamudi p )s!.usiti ga v svojo lastno kerut, kukor tudi v kor:st svoje družine, svojih prijateljev ia drugih.
L,elsy pivo je najbolj pri ljubljeno »er se dobi v \ ooijših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (ko. Tra>nikar']u M02 C'n>r U'f N E. kteri Vam drage volje vs<* pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
......	. . _	i ne^a polka so hili odposlani na bo-
nabiranju listja ogenj, pn čemur se " .	. .	.	.
.. . , ,; , „ . ... j sansko mejo, kjer se imajo znatno
ji je vnela obleka. Ko je prišla pomoč, je bila že mrtva.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nemška šparkasa v Celja je lansko leto strašno nazadovala. Na hranilnih vlogah se je poslabšala skoro za eden milijon kron. Letos pa če bolj močno nazaduje. Meseca prosinca 1. 1. še je vložilo pri tej n^mžki šparkasi 241.287 K 7 v., vzdignilo pa 379.999 K 50 v., torej se je zopet oslabila za 138.712 K 43 v., kar je pri malenkostnem prometu enega celega meseca razmeroma neverjetno mnogo!
Umrl je v Bolehnečicih pri Sv.
•Jurju ob Šeavniei Jože Senčar, oče dr. M. Senčarja, sodnika na Brdu.
Potres. Nedavno so čutili po eelej Zg. Štajerski lahke potresne sunke. Najhujši so bili v Lubnem in oko-
HRVATSKE NOVICE.
V Zagrebu zopet okradli ameri-kanca. Anton Štimac iz Žurge je prišel V Zagreb, da se odpelje v Ameriko. Nastanil se je v gostilni Vrkljan v Petrinjski ulici, da prenoči. Ponoči prišel v sobo nek možki
crest pristaš narodnonapredne j ki Je rekel> da Je gostilniški hlapec
•tranke. Med svojimi stanovskimi fcrrariSi je niival velik ngled, zato ga izvolili tndi v trgovsko in obrtniško zbornico, ktere Slan je bil dol-9» vrsto let.
ter mu izpod podzglavja izmaknil 790 kron. Policija tatu baje zasleduje.
Poizknšen samomor vojaka. V ar-
tiljerijski vojašnici v Zagrebu si je
pomnožiti obmejne straže. Srbska armada se koncentrira kolikor mogoče v ugodnih pozicijah v notranjosti, ker se na obrambo Belgrada obče ne misli.
Belgrad, L marca. Vojno mini-sterstvo je poklicalo pod zastave vse črnovojnike. Orožne vaje bodo trajale samo par dni. Odredile so se zgolj v to, da se vojna uprava prepriča, že čmovojniki znajo rabiti orožje, ki so ga pred meseci razdelili med nje.
Pomiloščenje v Belgrada. — Avstrijski begunci. — Strojne paske.
Belgrad, 2. marca. Sinoči je bila na dvoru večerja na čast nove vlade. Kralj je pozdravil ministre ter rekel, da gleda z zaupanjem v boljšo bodočnost, ko vidi vse prvake naroda zedinjene pri državnih poslih. Kar je bilo, hoče izročiti pozabnoati; «ato pomilošča vse politične obsojence, da bodo vsi kakor en mo£ lahko stopili na branik domovine, ki je v nevarnosti. Kralju se je zahvalil mi-nisteivki predsednik Novakovič. F® mestu je vest o pomiloščenju napravila najboljši vtisek. — V Belgrad je prišlo 13 avstrijskih dezerterjev. — Belirrajsko okrožje je kupilo 7. polku dve strojni puški.
RAZNOTEROSTL
Japonski izrekL Žabi v svoji mlaki ni znana velikost morja, — Tndi največja drevesa so pričela poganjati od tal. — Lev pošlje mladiča v
V ANTVERPEN. (Red Star proga)
27 marca .............. Gothland
3 aprila .............. Vaderland
10 aprila ................ Zeelaad
17 aprila .............. Kroonland
24 aprila ................ Lapland
AVSTR0=AMERI KANSK A ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence tn Hrm
WHITE STAB LINE. (V Southampton.)
31 marca ................ Adriatic
7 aprila ................ Majeetit
14 aprila ................ Oo—ia
21 aprila................ Teutoat*
28 aprila ................ Adriatic
5	maja .................. Majactb
12	maja ................. Oomci*
19	maja .................Teutonfc
26	maja ................. Adriatic
V ROTTERDAM. Holland Amer. Ida«) 30 mana........ New Amcterdan
6	aprila ................ IWiii
13	aprila ............... Noordaa
20	aprila .............. Rotterdaa
27	aprila ................ Rjndan
NAZNANILO. Dobili amo Se vež ducatov pratik; prodajamo jih po 101 komad, dokler nam zaloga ne poide.
Ob jed nem pa naznanjamo rojakom, da smo Slovensko-Amerikanakl Koledar že razprodali.	A SLOVENIC PUBLISHING OO, 82 Cortlandt St., New York, N. T.
■^ZT - -
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
SSBGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM (N Hmm
Caoi vožnlh listkov Iz NEW Y0RKA ia III. razridM i%:
y ntpoial uvedeni bo vi parobro41 na 4n Tijaka imajo bresiidnt
braojar:	|
a j,Trm, IiAUBA, ■ABTHA WABHINOTOH, ▲BGBNTENA. T nik majn in josijr. ee b^iev ■ sgocnf	^
AraJUia *e dva druMfc a^v«-
t »ara t is: >.
raaiA...........................................m.
LJUBLJANI*......................................«28.61
&BKB..............................................m-
Z A f^itF B • .. .....................................$29. S^
R*HuOVU.............................. .... $29.»
II. RA 7Tfgp dO
TB—A	................... 0.00, 90^00te 180.0»
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2* Washington Street. NEW YORi
padišahovej senci,
Spisal Karol May.
ČETRTA KNJIQA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanje.)
Ker me pri tem konj le ovira in ker tamore priti tndi v nevarnost, mm pred vsem skrbel, da njega zavarujem. Da zavarujem ali priveiem konja, nisem potreboval niti kola niti ljasa ali jermenja, temveč ukazal sem mn s prednjimi nocrami stopiti na uzdo. S tem je bil osiguran, tako, da ni mogel iti dalee. Ako se mu j>a kaj v mojej odsotnosti pripeti, potem sem tudi prepričan, da se bode z zadnjimi noga-mi hrabro branil.
fiele sedaj odidem k ograji, vzamem iz žepa malo sveeico, kterih par sen »i kupil v Drinopolju, jo prižgem in posvetim v ograjo.
Tu lezi žival, ki je velikanska in zelo kosmata, baš kakor kak medved. LoAiea ugasne in zopet zavlada tema. Kaka žival je to? Je li živa ali mrt-vat Vzamem puško raz ramo in sunem žival, ktera se pa ne gane. Potem udarim še enkrat in žival s« še vedno ne gane. To ni spanje, temveč smrt.
Potem odidem previdno preko ograje in potipljem žival. Bila je mrzla in trda, toraj tudi mrtva. Koža je bila na raznih mestih mastna. Je H to krit
Ko otipi jem žival še natančneje, se prepričam, da to ni medved, kajti imela je dolg rep. Pripovedovalo se mi je, da je v Šar dagu, Despodo dagu, Kara dagu in Perin dagu tu pa tam še vedno najti medvede. Temu sicer ne agovarjam, toda kako naj pride ta žival v to ograjo, da tu pogine? In ako bi medveda kedo ustrelil, bi ga gotovo ne prinesel semkaj, ne da bi mu preje vzel kožo in ono meso, ki > nad vse ukusno.
Da doženem s kako živaljo imam opraviti, sem potipal za vsesa. Toda glava je bila razbita in sicer tako, da je oni, ki jo je ubil, rabil za to kak težki predmet.
Ko napravim potem še enkrat luč, se prepričam, da leži pred menoj velikanski pes.
Kedo ira .j<- ibil in f-emu .i«' to zar>dilo? Lastnik psa gotovo ni to storil io tujer. ki kaj tacega stori, pn tem gotovo nič dobrega ne namerava.
Priiel s^m -lutiti. «la s*> j»» tu izvršil zW-in. Si«-er -p mi je vsiljevalo oeitauje, da me ta stvar prav ni«- ne briga, totla bil sem skoraj popolnoma prepričan, da je kovačnica la-t brata uvaja vrta. in tako sem si štel v dolžnost, da stvar še natančneje preiščem.
tPri t^m som mislil naravno tudi na nevarim<t in >it-pr povsem opra-riop.no. Nikakor amret" ni izključeno, da so zločinci še v hiši in da mirujejo le radi teira. ker so slišali peket kopit mojega konja.
fvako n«; se jim pa bližam? Naj pričakujem tukaj prihoda svojih to-vaiwrt I rt kaj v-=e -o za moro do tedaj izvršiti v hiši? Ne. nekaj moram ukreniti. Četrto stran hiše še nisem preiskal in vsled tega se počasi splazim tjer kjer opazim dvoje oko.ij. kWih jed no jp bik> skrbno zaprto, do-AiiTf se je drugo lahko odprlo.
Pridnem premišljati.
Ako vstopim, zamorem takoj dobiti krogljo v glavo. Toda baš vsled tega, ker so bila vsa okna. razun tncra zaprta, sem pričel misliti, da ni nikogar ve/ ▼ hiši. Da se po možnosti počasi pride na sled zločinu, so vsa okns zaprli. Kljub temu sem pa bil v zelo nevarnem položaju.
Okno prav počasi odprem in sežem v hišo. Okna so v tej deželi redka pojava in vsled tega sem tu tudi najel ono, kar sem pričakoval. Odprtina sa okno je bila sicer napravljena, toda tu ni bilo nikakega stekla.
Tu poslušam. Dozdevalo se mi je, kakor da je slišati v hiši zamolklo bobnenje. Jeli kedo v hiši in naj li pokličem? Ne.
Od tu odidem k drugemu o'-nu in se kmalo vrnem ter prinesem seboj nekoliko suhih vej. Te veje zvežem skupaj, jih zažgem in vržem goreče v hišo. Potem previdno pogledam v notranje prostore.
Poslopje ni bilo visoko. Okno je bilo skoraj pri tleh. Veje so gorele svetlo in tako ugledam velik štirivoglat prostor, čegar tla so bila iz stlačene iloviee. Kraj sten so stali oni predmeti pohištva, koje je najti v vsa-kej rumelskej hiši, v kterej stanujejo siromašni ljudje. Toda človeka nisem nikjer ugledal.
Potem vržem še par suhih vej na ogenj, se odkrijem in obesim fes na puško, ktero počasi pomolim v hišo. To je od znotraj vsekako izgledalo tako, kakor da bi hotel jaz priti v hišo.
S tem sem hotel zapeljati one, kteri so bili po mojem mnenju v hiši k temu, da bi se branili, toda nihče se ne gane.
Sedaj vzamem puško zopet nazaj, jo prislonim zajedno z brzostrelko k steni in skočim na okno. Bil sem pripravljen, da takoj odskočim. toda ie prvi pogled mi je dokazal, da v tem prostoru ni žive duše.
Potem odidem popolnoma v hišo in sežem po puški.
V trm trenotku se jopet zasliši prejšnji ropot. To mi je bilo tem dražje, ker je openj pričel /e ugasovati. Zelo se razveselim, ko ugledam v nekem kotu nekoliko suhih drv. ktpra mi zamorejo služiti za razsvetljavo.
Sedaj pri/.gem malo trsko, ktero utaknem v steno, zaprem okno in je zvežem z vrvjo, ki je bila pritrjena na oknu. da se saj na zunaj zavarujem.
Potem prižgem še jedno tr«ko. ir preiskujem notranji prostor.
Stene so bile izdelane iz trde ilovice in so obdajale sobo na treh straneh, dočim je tvorila četrto steno neka slamna pletenina, ki je visela raz strop do tal. V tej steni je bila mala odprtina, skozi ktero je bilo lahko priti v sosednji prostor.
Ko vstopim v ta prostor, vidiu., da je le majhen in da so na tleh mala dvigajoča se vrata, ktera vodijo očividno v klet. Toda kleti so v takih hišah »elo redke in tako sem pričel dvomiti, da bi bila baš v tej hiši kaka klet.
Sedaj zopet zaslišim prejšnji šum, ki je prihajal izpod omenjenih vrat. i J£ončno si prinesem še nekoliko trsk in dvignem vrata, ki so bila spletena ir vrbovja. Ta vrata so bila tako jaka, da so zamogla nositi apvrfko truplo. Trska je gorela tako slabo, da sem le težavno opazil, da je bila klet bolj globoka, kakor je srednji človek velik.
Stopnic a!i lestve ne opazim. Kakor hitro pa je prišla svetloba v glo-bo&no, je bilo tu začuti povsem razločno človeško stokanje. ' /'Kin «*agda — kedo je tu?", vprašam glasno.
> Dvojbo stokanje zasliši mesto odgovora. To je bilo zelo nevarno. Ker bi bilo vsako iskanje lestvi zaman, vzamem gorečo trsko v jedao in dn^e trske v drugo roko, ter skočim v odprtino.
Z nogami priletim na nek predmet, ob .kterega se spodtaknem in padem. Pri tem mi luč ugasne, toda v par sekundah prilgem drugo trsko in pri&nem po prostoru svetiti.
Bil sem v štirivoglazej kleti sličnej jami, v kterej takoj spoznam, da je oni predmet, na kterega sem se spodiaknil, lestev. Tn je ležal kup lesenega oglja in raznega orodja, kar vse se je gibalo.
Hitro pt>i4<-eni v stoni luknjo, v ktero <em vtaknil tr>ko in pričnem .xfctranjevati .glj«-. Kmalo najdem človeško truplo, ktero i z vlečem iz kupa. Iti; je nx ž. zvezan rokah in na noirali dočim je bila njegova glava trdno povita v debelo suknjo. Hitro odvežem suknjo in sedaj se pojavi modm-i'm obraz, kten -a pa vsled pomanjkljive razsvetljave nisem zamori spoznati. Tudi ni-eni vedel je li črn vsled oglja, ali pa vsled tega. ker je le i' alo i anjkulo. da -e nw>/. ni zadušil. Mož pru-np irloboko dihati in me ^leda z zmučenimi očmi, nakar prične:
"Na pom«*'! Usmili se! Bodi milostljiv!"
"Pomiri *e. jaz sem tvoj prijatelj in ti prinašam rešitev!" odgovorim.
'•Reši najpreje mojo ženo!" odvrne nepoznanec.
Dobri siromak je predvsem misM na <=vojo ženo in šele potem na sebe.
"Kje je tvoja ienat"
"Tam."
Ker je imel zvezan*1 roke. ni mogel s njimi gibati, toda pri tem je strahom a gledal na drug kup oglja, na kterem je ležalo razno orodje.
Te predmete takoj odstranim in iz kupa izvleČem žensko ravno tako, kakor preje njenega moža. Ko jej odstranim sukno raz glavo, opazim, da ee j« nabralo krog njenih ust obilo pene, iz ftesar sklepam, da ni vež mnogo manjkalo, da bi ee zadušila.
"Pomagajte! Pomagajte!" spregovori konino tudi ooa.
Njego trspfct.a* j*, gibalo nekako krftevito; biti« "Jej potefco »eri in takoj prične mahati z rokami, kakor maha človek, se potaplja in šaman
išče zraka.	~ -——----- **
Baš to gibanje je pa bilo za pijača ugod»o> ona zakriči in potem
globoko vzdihne.
Sedaj pre režem tudi vezi, s kterimi je bal njen mož zvezan. On ni tako trpel, kakor ona. Ko prižgem potem ■drago trsko, vzklikne mož: "Pri Alahu, le malo je manjkalo, da nismo umrli! Hvala ti I" Potem poklekne pred svojo ženo, ktera je nepopisno jokala in stokala in jo prosi, naj utihne, žež, "saj smo prosti"l
Končno jo vzame v naročje in prične poljubovati. Ona ga objame in nadaljuje s jokanjem. Ne da bi se zame zmenil jo tolaži dalje, dokler se ni poginoma pomirila. Potem ustane, se okrene proti meni in me nekaj časa opazuje, ko sem prižigal nove trske, da tako vzdržim luč.
"Efendi," reče končno, "ti si naš rešitelj in osvoboditelj. Kako naj se ti zahvaliva! Kedo si, in kako se ti je posrečilo nas najti?"
"To so razna vprašanja, na ktera vama zgoraj odgovorim. Ali zamore tvoja žena sedaj zopet hoditi?"
(Dalje prihodnjič.)
Cenik: lcnjlg,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y
DUfiNA PAŠA (pisal ikof Fr. Baraga,) platno, rudeia obreza 754, brožirana 60^.
JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 40^.
KLJUČ NEBEŠKIH VBAT, vezano v slonokost $1.50.
M A TJ DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza 90^.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*.
OTROŠKA POBOŽNOST, 254-
POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20.
RAJSKI GLASOVI, 40*.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60*.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA. zlata obreza, fino vezano $1.20.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slonokost imit. $1.50.
UČNI KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, 25*.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
BLEIWEIS KUHARICA.^ fino vezana $1.80-
ČETRTO BERILO, 40*.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*.
EVANGELIJ, vezan 50*.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali 20*.
HITRI RAČUN AR, 40*.
KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*.
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $L00.
PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*.
RVA NEMŠKA VADNICA, 35*.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 30*.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*.
SPRETNA KUHARICA, brožirova-no 80*.
VOŠČILNI LISTI, 20*.
ZGODBE SV. PISMA ŠTABE IN NOVE ZAVERE, 50*.
ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*.
ZABAVNE IN BAZNE DKVOE KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*.
AVSTRIJSKI JUNAKI, evm. M*, nevez. 70*.
AVSTRIJSKA EKSPEDIdJA, 20*.
BARON TRENK, 20*.
BELGRAJSKI BISER, 16*.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA. 20*
^ŽTČNT DAROVI, 15*.
»TTEK V STRAHU, 25*
BTRSKA VOJSKA, 30*.
POJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*.
CAR IN TESAR, 20*.
ČRNI BRATJE, 20*.
ČRNI JURIJ. 82 zveskov skupaj
• $5.50.
CERKVICA NA SKA TJ, 15*.
CESAR FRAN JOSIP, 20*.
CESARICA ELIZABETA, 16*.
CIGANOVA OSVETA, 26*.
CVETINA BOROGRAJSKA, 46*
CVETKE, 20*.
ČAS JE ZLATO, 26*.
DAMA 8 KAMELAMI, broširana $1.00.
DARTNKA, MALA ČRNOGORKA,
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratev, 20*.
domaČi zdravnik po kneipu,
50*.
doma in na tujem, 26*. dve čudopolni pravljici,
ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, iakngra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKX 16*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FAB10LA, 60*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, <*« ze-
leznie, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. • GOZDOVNIK. 2 zveska skupaj 70*. j GOČEVSKl KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica. 2 knjigi fino vezane sku-paj$4.50.
GROFICA BERAČICA, 100 sveekov
skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA. 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, U zveskov, u-
metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* IAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN I., cesar mehikan-
ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ.3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20*, MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI "BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI. $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 26* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3
zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, >
ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM. Zfaiifca porasti. Vsak 26*
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 16*
NEDOLŽNOST FREGAJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 26* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERTH. fino ▼ezmno $2.00
OB ZORI. 70*
ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIH A. 20* PARIŠKI ZLATAR, 25A PESMARICA "GLASBENE MATI
CE" fino vezana $L50. POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 26* -PRAVLJICE (Majar.) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI 90*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 80* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zveski po 16* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKTM JARMOM, M* REPOflTEV, 26*
RIBIČEV SIN, 16* RINALDO RINALDIN2, 16* ROBINSON, tnufaan, 66* RODBIN8KA SREČA, 46* RODBINA POLANESKCH, 1
$2J&0.	_
ROKOVNAČI, nerodna igra ROARSKO ŽIVLJENJE, 26* RUSKA JAPONSKA VOJBKA, 6
zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, velike, M*. SENHJA, 35*
SITA, mala Hindoetaakm, 16*
SKOZI ŠIRNO JNDIJO, 86* SLOVENSKI ŠALJIVEC, S
po 20* SPISJE, 15*
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 26* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 70A STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15*
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 26* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zveskov $6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40*
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
VRTOMIROV PRSTAN, 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00 ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZiM A J IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN TTESELJE. 45*.
j	RAZGLEDNICE.
Velikonočne, kranjska narodna noia, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorSke in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in humori ristične no 3*, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*.
Ave Marija, 10*.
New Terk
slikami mesta, 46*.
SBICLJJSVIDI;
ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE
LE, mati 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 36*, mali 10*
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25*
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini počtni nakaznici ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh eenah že všteta.
vs
Pa.:
. $*eett«m, Pa.: V^JuPibendk. VTDloek, P^s I»n West Jordan, Utah: Anton PakM^ Black Diamond, Wsah.: Or. PV-renta.
Benwood, W. Va.: R Hoftma*. } Thomas, W. Va.: Josip Bm. 1 Milwaukee, Wia.: Josip Tratnik fe Rock Springs, Wyo.: Loviš Pire i* A. Justin.
NAŠI ZASTOPNIKI
kteri so pooblaščeni pobirati naroč-1 nino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Starih a. Za Denver, Colo., in okolico: R B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man.
Waukegan, 111.: Fran Petkoviek. Chicago, HL: Mohor Mladič. Depue, I1L: Dan. Badovinae. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Sale, I1L: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Schallta.
Calumet, Mich, in okoliea: Ivan Šutej.
Iron Mountain, Mich, in okolico: Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: EL Zgonc, Bx 313. Ely, Minn.: Ivan GouŽe. Eveleth. Minn.: Jurij Kotze Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič ir Ivan Rahija.
St. Louis, Mo. in okoliea: Frank Skok, 2838 Lyon St.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čeiarek Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milič Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sit tar in Mat. Pečjak Oregon City, Ore.: M Justin. Brad dock, Pa.: Ian Germ in Ivar Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Schultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Varoga.
Heilwood, Pa., in okoliea: Alojzij Jakoš.
Johnstown, Pa.: Fran Gabreenja.
Vsi naši zastopniki so s nami 1» dalje časa v poslovni zveš, vsled česar jih rojakom najtoploje priporočamo.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najeenejii dnevni list!
NARAVNA CALIFORNtJSftKVIHA
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od SS centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 gek» vina, mora sam posodo plačati. Orožnik po $2.50 galona. Sladki mošt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebe* nizko ceno.
Pri večjem naročilu dara popust. Z poStovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co., California
Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW
^modernim kogl}Uičnxili
Sveže Divo v sodičkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijače ter uikskt smodkr. Potniki dobe p. i mani čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovirw SC toplo priporoča
Martin Potokar S64 So. Center Ave. Chicago fTl.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,	CLEVELAND, O«
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* ae-nama pošiljatev po na? ooslana pride v stari kraj r «o _	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar »e še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat £u;e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zaneslive hranilnice ali poso-i'T'i e po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko ^ -! >(:ieva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
le prezreti!
Itn a teli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postreže-mo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti ko sc domu vrne.
jffio sl namenjen
šeno, otroke, ali pa soroo nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (Elli* Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Avstrijski denar
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kre«litno b mko. Tr> t' ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti. k«-r njei u ne !>o pl » t . T-^š?. iz stare domov'it- kaj .i; .ir «.v s< ■' ' . ui^i s\ ■ ■ •:• i:, vplačajo v Ljubljanski kr 'i!.;.• 1 hiA:-- mi potem i/. a
i K
J4i
um m rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovina i. ol>r.t^, .l brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jed^ess _	iznu-d onih parnikov, kteri so o.:nričcni v listu pod 1 c
ii Krttanjc parnikov" in nnj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parr.ika )i i r. > no«ia. «la mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi 'potovanje tako. rt« i.r> c e-i -lan pred odhodom parnika v New Verk. Vsak potujoč rojak naj nam piie ali brz^.jav.. p iJe v New Vor.t in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene zs pr iiatn ter ga odpelje na parnik, /akar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, nt- da L»i nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotre'v ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vadite tu n slikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolane, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pra dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno Is koristno.