76. številka. Ljubljana, sredo 3. aprila. XI. leto, 1878. SLOVENSKI •vi«i«|Vi- in d sv-aameih, t*n- velja pa aoiu prejemali M. iTitro-ostrlk« tiotoio *a celo leto 18 jrld., to pol let* S flti i «■ eetrt leta 4 #ld. — Za Ljnbi.šano ine* j>e*>g sam zna h kolikemu kratu, zopet „novost", da ie pogajanje zarad MnffOtŠhe zopet enkrat v mini-sterskih dogovorih brez vspeha ostala. Ma-gjari se glede finančnih colov na kavo in rajž nič ne hote mlati. Viami |<> tnrhft**fi<* priobčuje naš nrtcijalni korespondenc bureau telegram, da ruski časniki žele direktnega dogovora z Angjijo. Škoda, da nij povedano, kateri časniki so to. Kar mi beremo, terjajo ruski časniki narobe: naj Re prime za meč in naj se še z Anglijo obravnava. Francoski list „Temps", ki pa ne spada mej najzanesljivejše, ima iz Dunaja telegra-fično poročilo o misiji generala M društvo dalo Ri ie lepo ime „Grundhuehsve-rein", kaj ne da lepo ime? In paragraf „einsu tega društva Re glasi: „piti", in, ako ro ne motim, govorijo vsi paragrafi samo o pitji in zopet pitji. Kdor želi temu društvu pristopiti, mora biti polnoleten in „ein guter \Veintrinker" ter se ali pismeno ali ustno oglasi pri „erster Votant". Ta stavi predlog in zvečer povabi se novi kandidat, da potoži svoj „Glaubensbekenntniss". Navadno mora kandidat tri vprašanja dobro rešiti, katera ob-stojijo iz treh dobrih kozarcev vina. Ako je kandidat omenjene kozarce zaporedoma izpil, postane tako sprejeti ud „prnvisoriseher Amts-diener beim Orundbuch", kaj ne da lep napredek za Novo mesto? Ako pa ima kandidat posebne talente, lehko Ri izprosi še kakih šest do sedem vprašanj, in če mu je sreča ugodna, postane prvi ali drugi „Votantu, ali pa „pro-visorischer Ornndbuchsflihrer" itd. Se ve da se skoraj vsak čas pripeti, da ubogi kandidat zaradi pretežavnega- i/pita pijan pod mizo pade, to se imenuie, kakor ae mi zdi, „We-chselgrund". — Zdaj se pa ljubljanski „butelju množi eneržijo še upanje, da si s svojim zaslužkom tudi lehko socijalno stanje izboljša, to je, da iz prostega delavca postane lehko Bamostalen gospodar. Da to upanje v dobrem smislo vpliva na človeško eneržijo, indirektno lehko razvidimo iz žalosti in pobitja onih nesrečnih gospodarjev, kateri bvojo domačijo izgube. Drugi element človeškega dela jo intelektualna stran. Kdo bi hotel popisovati veliki razloček mej prvotnim človekom in mej denašnjim časom, v katerem je človek dosegel več, kakor si misliti moremo. Tako početje bi presezalo moje moči, kajti pisati bi moral zgodovino človeškega duha. Omeniti hočem le toliko, da nam triumii Aragovi, llelmholtzovi in drugih duševnih velikanov kažejo velikanski napredek iu opravičujejo upanje, da na tej strani nij stavljene meje človeškemu duhu. Izvor vseh naravnih močij jo solnčna gor-kota in vse naravske prikazni, bodi ai akustične, mehanične, električne ali kemično so le različne posledice solnčne toplote, prouzročene po različnosti tvarin, na katere upliva ta toplota; posamezne poskušnjo, pri katerih se je posrečilo b samo mehanično močjo prouzročiti najprej glasove, potem gorkoto, luč in naposled magnetične in električne prikazni, rodile so misel, da pri vsakem naravskem do-godjaji poka/ujejo vsake vrste moči, bolj ali manj opazljive in v'dljive. Pri tej poskušnji so najbolj javlja, na pr. električna moč. Gotovo so prikazujejo pa tudi lučni, kemični in me haniČni vplivi; in narobe pri dogodjajih, katere imenujemo mehanične, tudi gorkotni, akustični in lučni, električni in kemični. Da navedem jeden obče poznat izgled: zavoro pri železničuem vlaku. Parna moč, ka tera suče kolo, torej mehanično vpliva, vsled ribanja naj prvo ogreje zavoro; kadar zavora nekoliko odjenja, sliši se cviljenje, polagoma se pa les pri zavori tako razgreje. da jame goreti in tako vidimo kemično, lučne in te spremljajočo električne prikazni. Če so pa vse naravske moči, naj se po svojih posledicah še tako razlikujejo, le nasledki solnčne toploto, tem bolj verjetno je potem, da so to tudi vso mehanične moči, in če človeški um mehanične moči deli v več vrsta, na primer v organične in anorganične, temu je uzrok le to, da se ločijo le po sredstvih, po katerih pouzročujojo, bodi si gibanje ali pa mirovanje posameznih stvarij. Le različnost teh sredstev je uzrok, da človek naravne mehanične moči deli v človeške, anima-lične, v vodno moč, vetrovno in parno ; bistveno so vs^ to le mehanični upliv solnčne gor-kote. Istinitost tega mnenja nam je dokazal nemški učenjak Helmholz v svojej bistroumnoj razpravi: „Das Gesetz der Erhaltung der Kraft". V tem delu nain je učenjak pokazal, naj še potoži, „dass das soziale Leben in Rudolfsvverth leidet". Saj ima to mestice zopet novo društvo, ki je vredno, da najde po snemanje po celem širokem svetu. Rad bi Še pridjal slavna imena ustanov« nikov tega društva, ali ker so imena odijoznn, "hočem to opustiti, ker sem preprčan, da pridejo ob svojem času še nekatera poročila o tem nemškem društvu v javnost. ■ z «1 .«»■«» 1. aprila [Izv. dop.] Dopis spoštovanemu Matiji Burgerju, novemu županu v Postojni: Na Va« kot zdanjega zastopnika občine in trga Postojnskega je sledeči dopis namenjen. Služba županstva je častna služba; izročuje so navadno osobi, ki nekaj na svojo čast drži. Tukaj v devetej deželi menimo, da tudi Vi nekaj na svojo čast držite. Če pa na svojo čnst držite, gotovo si ne morete to v ravno veliko čislunje Šteti, da Vas je nemškutarska manjšina se svojimi, tudi v devetej deželi znanimi manevri na županski stol vrinila. Vedite, da narodna večina Vas kot trdovratnega nemčurja no mara, ter da nema za Vas diuzegačuta nego pomilovalno posmehljaje. Na Dežman-Deuove in odvisnih Ijudij omahljive stranke protekcijo ne zanašajte se nič, ker ta Vam bode le toliko časa kadilo trosila, dokler se bode njej zdelo, kakor je Vašemu predniku hromovito učinila. Nasproti so pa narodnjaki nepremen-Ij i vi, vneti za blagor občine in domovine in zvesti svojim. Torej najpametnejše storite, ako ae županstvu občine Postonjske, za katero Vi tudi rojeni uijsto, prostovoljno odpoveste. Če pa hočete le po vsakej ceni župan ostati, Vam se iz devete dežele priporočil je, da namestu navod za umazano obrekovanje odstoplih Vaših spoštovanih prednikov dajati, skrbite rajši bolj za dobro občiue, posameznih podsosesk trga Postonjskega. Ko bi bil Postonjski trg na Francoskem ali na Angleškem, bil bi zdaj jeden najbogatejših krajev na svetu, zakaj tistim narodom, ki znajo spečati svoje blago, ki umejo in znajo dati priložnost mestjanom lepoto zelene narave po volji uživati, bila bi tamošnja Vaša jama — v resnici pravi čudež narave, — Vaša prekrasna okolica, z živimi iu bistrimi vodami, zelenimi gaji, svojim čistim in zdravim zrakom, studenec brezkončne izdatne Spekulacije. Zakaj pa pri Vas nij tega ? Zato ker Vi in nekateri poprejšnji zastop- niki občine nemčurske olike tega no zapopa* dete — nemate glave za to. Ko bi bil trg bolj ozaljšan in povsod snažen; ko bi bili v trgu in okolo trga lepi senčnati kraji s senčnatimi drevoredi in pota z drobnim peskom posute; ko bi tujci dohajajoči k jamnim svečanostim našli vsaj prilične šatore in okrepčevavne paviljone, kjer bi Re mogli obvarovati pred krivičnimi vremeni, trudom in gladom; ko bi pazljiva postrežba in zmerne enake cene prebivanje v Postojni bolj zlnjšale; ko bi potniki na večer našli v Postojni kakšne prijetne zabave, namesto krika in razsajanja druhali in rujovenja ponoČnib rogoviležev; ko bi se skrbelo, la bi mogli tisti, ki na poletje v Postojno stanovat pridejo, v krasno okolico, n. pr. v Predjamo, Mihael, sv. Kancijan, v Poljsko k mrdej, zdravej iz skale vrolefej vodi itd. izlete po volji na praviti, gotovo je, da bi trg; bil na glasu in imeniten in bi imel veliko več dobička, kakor ga do sedaj ima. To smo sprevideli v devetej deželi, kjer imamo tudi župana s telesom, paz duhom in voljo; ali pri njem ncmMtutarski matadorji, puhli „jogriJ Minerve, Marta, Merkurja zvonca ne nosijo. Morebiti da vam iz devete dežele še več pišemo. % sno in I ler cegovine. Pa se tolažimo, da hode bodočnost tudi tem jugoslovanskim ro 'ovo n dal i svobodo ; sicer so pa tudi oni dobili toliko svobodo in se bodo njih stanje toliko zboljšalo, da se morejo okrepiti iu pripraviti za daljne boje za sveto slovansko stvar. Onemogla Turčija tako ne boiie mogla ohraniti dolgo svojega vladarstva v evropskih provincijali in se celo v Azijo se množi število nezavdovoljnih s turškim gospodarstvom, ter se bodo tudi v onom delu turškega cesarstva v bodočnost rodile vstaje, ki bodo važne in šo utegnemo doživeti konec otonianske države in popolno osvobojenje balkanskih Slovanov. Slovanski sovražniki, neprijatelji naši in svete Rusijo, so brž od začetka vojne do sedaj z raznimi, šo s tako nepoštenimi sredstvi skušali naščuvati vso Evropo proti Rusiji, kakor so jim je bilo v krimskej vojski posrečilo. Mnogo so v svojih glasilih pisali o nevarnosti ovropejskih, osobito avstrijskih „intere- sov" v orijentu, samo da bi Evropo zapleli v* kako protirusko akcijo, in tako vzdigajoče se Slovanstvo zopet potlačili ali vsaj Rusije ostranili, da bi iz mnogih ob/irov na evropske interese popustili delo osvobojenja slovanske turške raje. Ko se pa nobena evropskih vla-Btij, najmanj pa Rusija, nij zmenila za prazna turkoljubno vpitje, so pa po svojih listih začeli trositi razne lažnjive vesti o grozodejstvih, katere so doprinašali Rusi nad ujetimi in ranjenimi Turki, ter klicali vso omikano Evropo v boj proti Rusiii, katera jo po njih mnenji prelomila genfsko pogodbo. Dan na dan so hili turkofilski listi prenapolneni z lažnjivimi, PJig ve kio skovanimi dopisi iz bojišča, prinašajočih vesti o ruskih grozovitostih, katero so pn največ izknvali v redakcijah tnr-kofilsk'h listov iz sovraštva do slovansko Rusije. Vse take vesti so se pozneje za lažnjive izkazale; ko so nekateri veljavni časniški dopisniki v pravilno pisanem protokolu izrekli, d a Rusija človekoljubno postopa h turškimi ujetniki in ranjenci, a Turki prijatelji teh kul-turonoscev doprinašali grozodejstva nad Bolgari ujetimi in ranjeni Rusi. Ravno tako za lažniivo so jo i/kazala po slovanožrtnih časnikih raztrošena vest, ila so ruski generali nekaj avstrijskih podložnikov pomoriti ukazali katera je dala povol nekej interpelaciji v avstrijskej poslanskej zbornici. Z laj ko vse te laži in obrekovanja nijso mogla pripraviti Evropo v vojno proti R-isiji, opirajo so na tevi'a, ki naznanjajo, koliko se jo Rusija po-vekšala v zodniih stoletjih, začeli so pisati in opazovati evropski državniki, da Rusija hre-poni po vsesvetnvnej vladi in utegne evropskim državam osrdepolna postati. Ko so pa Angličanio si prisvojevnli veliko zemlje v vseh petih delih sveta, jo bilo tem časnikarjem všeč, le sveta slovanska Rusija bi si ne smela pridobiti nobene ped i zemlje, fo tudi razširjenje oblasti prvih je neizmerno več škodila ostaloj Evropi, kakor vso razširjenje ruskih zemljišč v Aziji, ker so se s tem Angličnni prisvojili nek monopol v svetovnej trgovini drugim evropskim narodom gotovo ne v korist. Vendar se trdno nadejamo, da vpitje slovanskih vragov tudi z laj ne bo našlo odjeka v vladnih krogih evropskih držav. kako sončna gorkota upliva na organizme, in v njih polagoma nabira in kopiči mehanično moč; on je pokazal, kako solnčna gorkota v vročih deželah razgrova zrak, kateri vsled tega z veliko močjo dere v mrzlo regijone, kako se tam izuebi svoje gorkote in putem dere zopet nazaj v gorke kraje, — vsako leto ponavljajoča bo prikazen, katero imenujemo pasatne vetrove, kateri morskim brodar-jeni toliko dela prihranijo. Isto tako razgreva solnco B6 svojimi žarki v gorkih krajih vodo. Razgreta voda po na-ravskih zakonih dere proti polom, oilda tam svojo gorkoto in dere zopet nazaj proti ekvatorju, te toke voda imenujemo mi ekvatorijalne in polarne toko iu tudi te so za brodarstvo največje važnosti; njim ima Anglija za hvaliti svojo svetovno vlado, iu baš ti toki so pripeljali Portugize v južno Ameriko. Ker sem uže to omenil, naj povem, da objektivno Kolumbovo podvzetje uenia tako velikanske veljave, kakor navadno zgodovinarji trde. Ko bi tudi Kolumb ne bil našel Ame rike, zaradi tega nam ne bi bila ostala nepoznana. Ko so Portugizi jeli iskati pot v iztočno Indijo okolo Afrike in sledili ekvatorijalnomu vodotoku, morali bi priti v južno Ameriko, kajti morski tok, kateri od ekva torja dere proti južnej Afriki, se deli v dva dela; jeden nju teče okolo Afiike proti Aziji, drugi pa preko atlantičnega morja na obalo južne Amerike; če so torej Portugizi pri svo jem brodurenji zašli v ta trnnsntlantičui tok, morali so po njem priti v južno Ameriko in tv.ko seje tudi zgodilo; poveljnik hrodovjn, katero je imelo plaviti okolo Afrike v iztočno Indijo, držal so je bolj na desno, zašel je v ta transatlantičen vodotok in naenkrat je zagledal mesto na levej, na ilesnej suho zemljo in tako prispel v Porto Seguro. (Koneo prlb.) Domače stvari. — (Shod narod ni h vol ilcev v L j ubij a ni) v ponedeljek večer v čitalniškej dvorani jo bil dobro obiskan. Nad 100 volileov se ga jo udeležilo* Skleneno jo bilo po ob-širnej debati tudi letos udeležiti se samo v 3. in v 1. razredu, kjer so neodvisni volilei, ne pa šo v druzem, ker tu imajo c. kr. uradniki absolutno večino, a nemajo polne svobode volitve, temuč volijo po želji svojih šefov. Skleneno je bilo, da so kandidatjo narodne stranke sledeči gospodje: v III. razredu: dr. IMei-w e i s , tioršič, Petere a, Petričič, Potočnik; v I. razredu pa Franc Bučar, P** kič, Strzelba. Zborovanje je trajalo cele dve uri. Na konci se je postavil agitacijsld odbor« — („Laibaeher Tagblatt", gosp. dvorni svetovalec vitez K a 11 e n o g- ' ge r, prihodnje mestne volitve in narodna stranka.) Mi smo v nedeljskem listu j „Slovenskoga Naroda" poročali, da so imeli ' naši nemški in ponemčsni protivnik! 28. p. m. ! shod v kazini, kjer je govoril g. Kaltenegger j o prihodnjih volitvah v ljubljanski mestni zbor lin smo se čudili, „da on kot ne-Lj ubijan- ian, on kot ue-Kranjec govori tako raz-žaljivo o domačej narodnej stranki, ker je namreč dejal: naj Bog obvaruje Ljubljano pred nesrečo, videti v magistratnej sobani tako večino, kakor je zdaj manjšina. (Miige Laibuch vor dem Ungliicke be-vvahrt werden1 im Gemeinderathssaale eiue IMajoritJit zu selien, die den C barak tur der geg en vviirtigeu M inoritiit triigt.)" — Vsled te naše notice je bil g. dvorni svetovalec dr. vitez pl. Kalteuegger od odličnega uda nase narodne stranke interpeliran, ali on p r i z n a, da je r e s te za ude narodne manjšine mestnega zbora razžaljive besede govoril? Gospod Kalteuegger je slovesno in trdno zagotovil, da on nij niti teb niti podobnih razžaljivib besedij nikdar govoril. (Josp. Kaltenegger je na željo tudi pismeno potrdil, da onih besedij, ki mu jih je „Tagblatt" v usta položil, nikoli nij govoril. — Mi to z veseljem na znanje jemljemo. Moramo pa v pojasnilo svoje nedeljske notice to le pristaviti: Mi smo one baje Kal-teueggerjeve besede v originalu izrezali iz „L aibacher Tagblatt a", iz njegovega poročila o kazinskem shodu konstitucijo n a 1 n eg a društva. „JLaibaeher Tagblatt" je oficijalen organ koustitucijonaluega društva in ustavoverne stranko v Ljubljani, torej tudi kolikor toliko organ g. Kaltentgger-jev. Mi Be moramo torej tem z večjim čudom Čuditi silno kosmatim ušesom žurnahstičnega reporterja „Tagblattovega", da je slišal nekaj in zapisal, kar g. dvorni svetovalec nij nikdar govoril, kakor sam pravi. Tem bolj se moramo čuditi „Tagblattu", ker nam je skoro vse drugo iz govora g. Kalteneggerja zamolčal, in baš samo to priobčil, kar si je sam izmislil in zlagal, ker le napačno slišati se kaj podobnega no da. Kaj je torej poročilom organa naših „konstitucijonalnih" verjeti? Kadovedni smo, kako bode „Tagblatt" mogel pošteno rešiti se iz blata, v katero je pabnen od lastnih patronov. — (Umrl) je tukajšnji mrtvaški ogleda Sebastijan H ogel 7'J let star. Pokojni je nam dvakrat na teden nosil razpisane svoje „mrtvace" in nam dajal vsak mesec notičico o statistiki umrlih. Zdaj je vrsta prišla tudi nanj. — (Valvazorja) je izšel in se razdaje 30 zvezčič, obravnujoč „od starih in najstarejših prebivalcih kranjske dežele/' — (Izobraževališče za u fiitelj ice) so bode v Celovci opustilo, ker je učiteljev dovolj doraslo in kandidatinjo nemajo upati službe dobiti. Tudi so stroški preveliki, a ko rist te šole ne v pravej razmeri. — (M a r i b o r s k a h r a n i 1 n i c a) je imela 1877. leta denarnega prometa za 6,095.284 gld. t. j. za 821.1)1)0 gld. več kot lani, kar kaže napredek. — (Samoumor.) Piše se nam 1. aprila: Na reškej progi, mej Št. Petrom in Kilovčami se je denes ustrelil nek železniški čuvaj. Pretekle dni je dobil predplače (vorschuss) 1()0 gld., a včeraj je zatolkel tega denarja ćif> gl. To ga je pa baje pripravilo, da obupa, ter peklo ga tolika), da je sklenil prositi Karona, naj ga prepelje črez Stiks na oni svet, kjer nij dolgov, ter se jo vsled dobro merjenega strela preselil iz te solzne doline. Zapustil je Ženo in štiri nepreskrbljene deklice. — (Poziv pisateljem slovenskim.) Čestiti odbor „Matice slovenske" mi je zopet izročil uredništvo „letopisa" njenega, kateri ima letos izhajati razdeljen na štiri snopiče. Kakor lani, obračam se tudi zdaj do cenjenih naših pisateljev z uljudno prošnjo, naj mi, kakor laui, tudi letos na pomoč bodo s spisi, primernimi „Matici slovenski", ki o izdavanji knjig v nekakej sredi stoji mej vi-sokoznanstveno akademijo in pa založnico pri-prosteniu ljudstvu ugodnih knjig. Znanstvena gradiva — v nevoljo takim udom, ki nijso učenjaki prve stopinje, zabavni članki pa naj tudi zniirom imajo nekoliko podučnega zrnja v sebi: v obče reči no, naj je vsak članek Matičnih spisov tak, da čitatelja mika, vsaj dvakrat ga prebrati. — Vrh tega je največ želeti izvirnih spisov ali vsaj tacih, ki jih je pisatelj po virih prestrojil na svoje. Sprehajajo se v spisih svojih po obširnem svetu, posebno slovanskem, naj pa nikar ne zanemarjamo domačih tal. Ne morem si kuj, da ne bi iz pisma, ki sem ga prejel od veljavnega rodoljuba iz Štajarskega, prepisal tu par vrstic, ki so kakor trdi, „glas iz naroda" : „Kedaj bomo Slo venci od rešetarjenja jezikoslovja prestopili na spisovanje druzih važnih in slovstvu našemu potrebnih reči? Mar še uijsmo zadosti „(ilo-logische nation?" Človek bi nič ne rekel, ko bi „Matica" škode pri tem ne imela; če pu oporekajo udje, češ, to je za kakega jeziko slovca, ne pa za me, ki bi rad v svoj poduk kaj čital, potem se bo moralo na javno mnenje večji ozir jemati. Kar so pa tiče pisave same, želeti je, da vsaj nekaka enoličnost vlada v spisovanji Matičnih knjig. Pravila slovnice slovenske naj so nam kažipot, ne pa zaljubljenost v oblike, ki se, kakor nam pričajo skušnje preteklih let, spreminjajo kakor ženska krila. Konično mora in dostaviti še eno željo ki je bila objavljena v zadnjem občnem zboru Matičinim, in ta je, naj se izbirajo spisi za „ le topiš" naš namenjeni, ki nijso preobširni, da jih nij treba trgati na več nadaljav zdaj, ko ima v 4 zvezkih izhajati na leto iu dan, katerih vsak naj bi obsegal kakih 5 — 7 tiskanih pol z raznoterimi članki po plavilu: „va-riatio deleetat". To so želje, s katerimi se obračam do častitih pisateljev naših, proseč jih vljudne podpore z dostavkom, da bo jim po pravilih Matičnih zagotovljene nagrede za vsak sprejeti članek, ki ga pisatelj izrekoma ne daruje Matici. Dr. Jan. Bleivveis, Matičin proda. — („Konfisciran") je bil 28. t. m. mariborski tednik „Slovenski Gospodar" zarad dopisa iz Slovenskih goric. Vsakdo zini, koko upotrobljnjo ječmonov kc, pu stile in druga zdravila /oper prehlado, katere ali za loke Koper bronhitis. Nova zdravilna metoda Guvo t o v i m i t e r n i m i k a p a n 1 a ni i ne stoji nu dan več od 10—2U krajcarjev. 1'ri vsakem obedu použij 2 ali it kapsule iu cesto bodeš uže izza prvih vzemko v opazil veliko olajšanje. l>a se izogneš mnogoštevilnim ponarejanjem, pasi, da inui naslov sklenice podpis gospoda Guvota v trobuvcncin tisku. (8(1—1) Z-i'ii4lii, katere gospodar je Kranjec, iSčema dobro kuharice in kuhinjskoga dekletu. — Prva ima dobro umeti nemško kuho, :i osobito ima znati pripravljati jedi od moke, — nadalje treba, da kuharica KOVOri t m li nemški. Kuharica dohode poleg preste hrane in stanovanja do 30 goldinarjev na mesne, a kuhinjsko deklo I istimi uveli 12 goldinarjev na mesce; - gospodar restavracije se s pismom zaveže pri avslr. konzulatu, da preskrbi dotičnici prosto vožnjo iz Ljubljano v Carigrad, in sicer v II. razredu, ako um ona obljubi, da ostane jedilo leto pri njem v služIli, a jej oh jednom plaća tudi pot iz Carigrada v l-juliljaiio miznj, kadar je dve leti pri njem odslužila. Vsakova natančnejša izvestila dajo so pri dopisniku onega gospoda lvstavrunta: v pisarni llart-manovej, v Ljubljani, na duiiajskej cesti, v Grumui-kovej hiši. (1(KJ—2) Dve kočiji, (100—2) čisto novi, še prav malo rabljeni, na pol pokriti, se prav v ceno prodajeta. — Ponudbe sprejema administracija „Slov. Naroda". Foljna, njivna in gozdna semena, zanesljivo kalj iva, osobito seme orjaške pese, franc. večne detelje raznih trav j>o najnižjih cenah prodftje Pelei* l,itssiiilt, trgovec in ekonom v Ljubljani, m- (97—3) v gledaliških ulicah št. 1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Išče se za Zagreb i» o o o O O o o o O o (Kiiidervvai'tei'in), katera nij manj kot 30 in tudi ne črez 35 let stara, ter mora biti popolnem zmožna italijanskega in tudi Jrđnegm slovanskega jozika. Natančnejši pogoji pismeno pod ,,A. €'. Agrniii Nr. lOl". naslovom: £ (105-1) X Najfinejše olje iz sala pomuhelje-vih (dorsevih) jeter izvrBtno zdravi kašelj, sušico, rakitis, bramorje tor najboljšo čiBti kri. VBako steklenico z navodom po 60 kr. prodaje Gabriel Piccoli, lekarn tiar, na iltoi(ijaf>ej cesti v Ijubljani. jj^"" Vnunjo naročbo izvršiijo bo takoj s poštnim povzetjem. (72 — 9) „Eheumatismns-Aether" /u o.šli jo ali 1 velika skleni ca aH 2 mali skleniei. 1'ri postnih po-biljatvah so računa zavijanje iu kolek z :.'<) kr. Zaloge v Kranjskoj: v 1 j ubijani: Viktor v. 'l'rnKo«-/1. lckaruičar „pri zlatom jednorogu", na mestnem trgu štev. 4; v U u d o 1 l'o v e m : Dom. Itizzoli, lekatničar. izdai-jij ju uredoik Josip Jurčič. Lastnina in tisk MNarodne tiskarne".