GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBIN ST. 16 15.avg. 1969 J.G. Na 3® seji delavskega sveta, ki ja bila 3o«7.1969 so Slani najprej poslušali poroSilo šefa finančnega sektorja tov. Šulna o periodičnem polletnem obračunu. Ker je tov. Šuln še v prejšnji številki našega glasila bolj obširno napisal o obračunu, se tokrat ne bi spuščali v podrobnosti. V naslednji točki dnevnega reda so Člani obravnavali problematiko šolskega minimuma, ki je bil doslej pogoj za zaposlitev pri našem podjetju. Ugotovili so',da je na področju, s katerega se v glavnem rekrutira delovna sila Novolesa, veliko takih delavcev, ki imajo željo delati v našem kolektivu, nimajo pa vsaj 6. razredov osnovne šole. Ker So asa d temi tudi taki, ki so socialno ogroženi, je dolavski svet sklenil, da se pooblasti komisijo za delovna razmerja, da lahko v izjemnih primerih sprejme v delovno razmerje tudi delavca, ki ne izpolnjuje pogojev 6. razredov osnovne šole. Pri tem pa se upoštevajo la tisti, ki so do leta 1965 končali v-saj 4. razrede osnove šole. Ali gre za izjemen primer -predvsem Bocialno ogroženih -pa ugotavlja komisija za socialno kadrovske zadeve, ki poda ustrezno mnenje. SPREMEMBE IH DOPOLNITVE PRAVILNIKA 0 DELOVNIH RAZMERJIH GLede na to, da Pravilnik o delovnih razmerjih ni določal kot kršitev delovne dolžnosti, tudi nekatera kršitve,ki se često pojavljajo kot npr.pri-risšanje na delo alkoholnih pijač, kvarjenje repromateriala itd. je bilo tudi kršitve uvrstiti med kategorijo hujših kršitev ddovnih dolžnosti,ki imajo lahko za posledico tudi izključitev Iz delovne skupnosti. Z ozirom na dejstvo, da delajo delavci na skladišču žaganega lesa v težkih pogojih (vremenske prilike,fizični napor), so smatrali člani DS, da je uvesti predlog upravnega odbora o klasifikaciji teh delavcev, kot delavcev na težkih delovnih mestih in da jim V3led tega pripada še dva delovna dneva letnega dopusta ter so v tem smislu sprejeli sklep. SPREMEMBE STATUTA Že v prejšnji številki našega glasila smo poročali o ustavnih amandmanih in o nalogah , ki jih le-ti stavljajo prod delovno organizacijo.Ker bo potrebno čimprej pristopi- ti k dopolnitvam statuta in ostalih splošnih aktov, je delavski svet imenoval komisijo, ki bo pripravila ustrezne predloge. Čiani komisije pa so* Knsz Jože, direktor, Šuln Stane, Aš Ivan, Jaklič Stefan, Edo Tavčar, dip.ing. Kompan Alojz,dipl.ing.»Janko Goleš, dlpl.iur. Nadalje so člani DS poslušali poročilo o vzrokih kvarjenja lesa na centralnem skladišču žaganega lesa, ki ga je podal tov. Žnidaršič v imenu posebne komisije. Člani so bili v diskusiji mnenja, da se predlogi komisije, s katerimi naj bi se preprečilo kvarjenje surovine, Btrokovno pravilni ter naj se čimprej realizirajo v praksi. DS ja potrdil tudi organigram CRD z mehanično in elektro delavnico, tokar tudi organigram delovne enote TSP®Sklenjeno je bilo tudi, da se dividende prejete za leto 1968 ter obvezna rezerva skladov vročijo pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu. D 0 P 1 s D 3 I E 0 3 1 S 3 NAS UREDNIŠKI! ODBOR Prod đnc'T. smo ugotovili, da nima naš uredniški odbor "glavo" + .j. predsednika,".ato -mo r-o-in ;no j -voltu. j- s-o-jo ero dino ",a predsednika tovariša Janka -oleoa,dlpi.jnr. ki bo rodno skliceval odboro--o sejo in elrrhel sso to, da bodo vsi člani toga odbora šs bolj dolavni kot so bili doslej. 3xtet mu Sbjvticr 7,a praznik 22. julij Dan vstaja sindikalna podružica TVP organizirala izlet na Mirno. Bil je lep sončen dan, kot nalašč zaizlet. Dva avtobusa sta odpeljala iz Straže 22. julija popoldne skupino ljudi, ki so se prijavili za ta izlet. Tla Mirni so jih pogostili, nato pa so ob zvokih harmonike plesali dolgo v noč. Ko so se vračali domov so bili vsi Židane volje in vsak si je želel še takih izletov, kajti ob takih prilikah se vedno kaj lepega doživi, vidimo nove kraje in ljudi. Tudi med seboj se več pogovorimo o vsem, o čemer se ne utegnemo med delovnim časom.' A.I. - TVP Pripomba uredništva* Uredniški odbor priporoča vsem sindikalnim organizacijam, da organizirajo čim več takšnih izletov (razen podružnici na upravi!?) zato, da se bodo pogovorili o vsem, o čemer se ne utegnejo med dotom. Ljubezen je slep vodnik, tisti, ki mu sledijo, zato večkrat zablodijo. »kaj meniš Jože naši žagi ? vojJh na SAMOUPRAVLJALO JOŽE BEG Večina od tega kar bom zapisal, se nanaša na prehojeno pot skoraj dveh in pol desetletij "NOVOLESA" zvestih delavcev iz obrata Soteska. Ponudila se mi je priložnost, da sem se pogovoril z enim izmed teh. To je 42 letni ci-rkulaiist Jože Beg, ki dela na obratu od jeseni leta 1945« . Kakšni so tvoji opomini na delo v prvih povojnih letih? Takrat smo na žagi delali-.v treh izmenah. Tudi ob nedeljah nismo strojev ustavili,. Seveda smo delali "udarniško". Bilo je med nami takrat dosti idealizma in zavesti, da moramo obnoviti porušeno domovino. Začetek zame ni bil lahak. Star sem bil 17 let, prijeti sem moral za vsako delo. Hrana pa je bila takrat na "karte", tako, da je bilo bolj malo, • Pa pla če ? Ha zače tku sem imel 6 dinarjev na uro, potem vsako leto več. Tl so se z nami vred postarali in nosijo že četrti križ. Večkrat gre j o na bolniško z nami vred. navoje mišljenje o preusmeritvi. obrata? Težko se ločino od žage, ker smo ji vajeni že od rane mladosti. Mi smo živeli, zaživeli za žago, ona za nas. Čep-rav ni na našem obratu nobenega napredka, je to v drugih enotali našega podjetja, saj smo vsi vlagali v skupni koš. kislim, da smo tudi dali dovolj. Želim, da se sedaj tudi pri nas kaj zgradi. Prvo obljubo so dali že pred 15 leti. Jaz mislim, da nas podjetje ne bo razočaralo. Posebno zaupam tovarišu direktorju J. Knezu. »Tvoje želje? Da bi bil zdrav, nas,starejše naj bi tudi bolj upoštevali. Pokojnino želim dočakati na obratu Soteska,seveda v prenovljenih prostorih in sodobnih strojih. «» Jože, kdaj se je Novoles rodil? -Že leta 1945, ko smo ena izmed prvih žag v Sloveniji začeli obratovati. Smo torej ena izmed najstarejših Hovo-lecovih enot. ,Si imel v tvojih letih službe kaj opravka z disciplin- sko? STR. S Delavci na žagi SOTESKA 1. 1957 I IT R A ® 0 t ? Prav gotovo varno vsi, da smo prad lati že brali v naSih časopisih, da bomo gradili v naši republiki HITRO CESTO od Šentilja do Novo Gorica, Ta cesta bo Vezala podobni (enaki!) cesti, ki Ju gradijo v Italiji in v Avstriji. Torej to ni navadna cesta kot bi kdo mislil, ampak Je štiri-stezna in predvsem pomembna za vso Jugoslavijo! Vestnik gospodarska zbornice piSe o tem takoi Na podlagi obširne razprave v imenu celotnega gospodarstva SR Slovenija zahtevati, da 1. Zvezni izvršni svat naj takoj spremeni svoj sklep z dne 16. in 17. julija letos v tem smislu, da se v predlog mednarodni banki za obnovo in razvoj uvrstita tudi cestna odseka Hoče-Levec in Postojna Razdrto ŽAGA NA VODO V Ameriki no rkonstruirali žago na vođo, ki rese les z vodnim curkom, ki je debel 0,1 mn in ima trikrat večjo hitrost kot zvok (glac). Širina reza znaša le nekaj desetink milimetra. Žaganja skoraj ni. ŽAGARJI!!! ŠE JE ČAS!? Gradnja naših objektov zelo lepo napreduje.Če se ozremo okoli TVP ali pa TSP,vidimo, da je precej zazidanega. 2. Sredstva iz davka na motorna goriva iri maziva naj ss s 1.1. 197o v celoti prepuste republikam, na katerih območju so pobrana, ter naj se uporabijo strogo namensko za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest. 4. Kolikor ZIS ne bo spremenil svoje odločitve, bo izgubil vsako zaupanje slovenskega gospodarstva. Pristojni organi SR Slovenije naj zagotove, da se takoj začno priprave za sistematično in kompletno rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnega cestnega križa v Sloveniji, Gospodarstvo Slovenije zahteva takojšen sklic gospodarskega zbora skupščine SRS in predlaga tudi sklic zbora narodov Zvezne skupščine. NOVO PID NAS Toko izgleda nova lušSllka. ki Je te dni prispela za TVP iz Italije, Temelje za novo žago bodo tudi kmalu postavili. Skratka lahko rečemo,da bo= mo v naslednji številki na= šega lista še objavili sli= ke teh novih gradenj. e s Piše Ivan Virant iz $traž.e Vse ta sistem je trajal neiz-premenjeno do leta 1936« To leto je namreč zopet prizadelo naše kraje in tudi lesno industrijo. Fašistična Italija je namreč napadla Abeueni-jo in Društvo narodov je takrat izglasovalo proti Italiji sankcije. V Španiji je divjala državljanska vojna. Obe državi pa sta bili dober odjemalec jelovega rezanega lesa. (Tako je zopet nastal zastoj v izvozu. žaga Straža se je takrat preusmerila v predelavo bukovina in preusmerila prodajo na trg v Angliji. Žaga je Izdelovala v letih sankcije sama fine polizdelke za angleški trg iz parjene bukovine® Vse to blago pa je moralo biti prvovrstno. Leo Pavlin je tudi del proizvodnje usmeril leta 1937 v galanterijo. Sklenil je pogodbo za obešalnike z Anglijo. Vse potrebne stroje so izdelali v domači delavnici. Ker so bili stroji primitivni, izdelki pa so morali biti prvovrstni, ja vse skupaj razpadlo.Potrebnega, kapitala za nabavo strojev ni bilo.Tako ni bil možen kljub dobri volji in ceneni delovni sili razvoj podjetja. Vrstili so ee razni nepredvideni udarci za podjetje, ki ga je čedalje bolj slabilo. Leta 1938 je Leo Pavlin tragično preminul in je lesno podjetje bilo pred novo preizkušnjo. že v letu 1937, ko je del delavcev ostalo zaradi sankcij in raznih zapetijajev brez de-la, se je precej delavcev zbralo na manifestaoljski pohod na okrajno glavarstvo, zahtevajoč kruha in dela. Dosegli so samo to, da je takratna oblast poslala nekaj vagonov koruze po polovični ceni, ki se je potem razdelila med brezposelne in je bilo odprtih nekaj javnih del, da se je stanje nekoliko ublažilo. Zato je takratna oblast po smrti Leona Pavlina takoj nastopila in obrat žaga Straža je delal naprej pod sodno upravo.Obrat je delal z nezmanjšano silo. Žagali bo za Javornika in brate Pavletiče. Tako je bil ko- lektiv obvarovan najhujsega — popolnega prenehanja dela. V letu 1938 je odšlo tudi mnogo delavcev v Nemčijo na sezonsko delo. Vrnili so se le redki. Črni oblaki nastopajočega fašizma so se že začeli zgrinjati tudi nad našo domovino. V letih 1939 - 4o in 41 je veliki del kolektiva bil stalno pod orožjem. Kakor povsod,je tudi pri vojaških obveznostih trpal samo revnejši sloj»Saj so nekateri člani bili v stari armadi tudi po 24 mesecev, nekateri pa orožja še videli niso. Računajte, da so bile orožne vaje, to je vpoklic rezervistov, brezplačen.Tako so nekateri bili do kraja materialno uničeni. Ves čas po vojni je obstajala tudi KPJ na našem območju,Ki je pa vačsih bolj vačsih mapj delovala. V letu 1936 se je pa KP pomladila, ter je zelo močno ilegalno vplivala na ves političen razvoj na našem območju. Po zlomu stare Jugoslavije je kmalu začela obratovati žaga Straža. Sicer js bilo vse pod-strogim.okupatorjevim nadzorstvom. Vendar pa okupator ni mogel kolektivu do živega. Kmalu po kapitulaciji Jugoslavije je bila pod vodstvom KP ustanovljena OF, ki je^brga-nisirala odpor proti okupatorju. Vsa prizadevanja fašistov, da bi se delavci vključili v fašistično delavsko združenje, mladina pa v fašistično mladino, je bilo zaman. Ne sila ne obljube, nobena stvar ni uspela. Zgodaj pomladi 1942 leta je odšlo večje število delavcev v NOB, ostali pa ob kapitulaciji Italije septembra 1943. Od vseh moških članov kolektiva je padel vsak šesti v boju za pravično ureditev družbe in svobodo svoje domovine! Življenja so dali: Glavan Ludvik-kurjač .Košir Prane,Zaletelj Franc,Bele I« van,Darovao Rudolf,Čampa An« Ion,Resnik Akvin.Cej Rudi.Fi« ■Polt Anton .Logar Lovro, Jakša Alojz,Virant Franc-delavci, Bavdek Stane-cirkulariat,Gru» den Miha tudi cirkulariat, Foršček Alojz-gaterist. Žrtve pa so bilisPugelj Alo« j z,Mirtič Izodor ,Picelj Pol= de® To je težak davek kolektiva žaga Straža za boljše življenje našega ljudstva. tionBC/ Sporočamo, da ima naš komercialni oddelek naprodaj robljeno koclce iz impregniranega lesa. Kocke so še uporabne in primerne za izdelavo podov v hlevih in 'garažah. Cena za komad je o,16 din.Za n2 poda je potrebno c.ca 8o kock. Izkušnje so kopice razočaranj. V Atenah so pametni predlagali, a bedaki odloćali. -Tg ! Ninam tuđi nobenega ne opravi oene-a ijiontanka. Na delo sein prihajal vedno točno in ga tudi v rodu opravljal. l!«a Jože je priden H0volesar, zna prijeti za vsako delo. Zlasti ga veseli izdelovati kaj iz lesa. Je skromen, tovariški , kakor vsi stari delavci, ki so izšli iz preizkušenj povojnih let. Zapisal: T • V • IZOBRAŽEVANJE Vso sodelavce obveščamo, da bo pričel pouk v naši osemletki 15. sept. 1969. Vabino k vpisu vse tiste, ki še nimajo 7. in 8. razreda. Zglasijo se naj pri tov.Berti Zelnik - vodji IG do 1.9.1969. ODŠLA STA... Aco I.ianojlovič odhaja v USA Te dni se poslavlja od nas naš dobri in tovariški sodelavec, ki je bil zelo priljubljen. Želimo nu vso srečo na novi življejjski pjoti! Mursel I.IUJAKOVIČ je tudi odšel v svoj rodni kraj v Bosni. Ko smo imeli tečaj za kvalifikacijo je bil najboljši. -Želimo mu vso dobro in čs bo prilika naj na3 še obišče. šemi Za čas odsotnosti izven delovne organizacije som bil na seminarju v Ijibljani. Namenil ECm se, da vam sporočim v nesem časopisu, ki ga "vsaj"ve-činoma sodelavcev prečita, o tem, kako je bilo. Zaradi rekonstrukcije našeg a termoenergetskega oddelka,ki se bo po planu nekako do novega leta zgradil in ko bo zgrajen, ga bo treba samo strokovno upravljati. Ker je strokovnost, ki je zahtevana za sedanja delovna mesta premajhna za novo termoenergetsko centralo, smo morali na tečaj, ki zahteva na zaključku izpit. Tega tečaja sta se poleg mene udeležila še Bukovec Franc in Glavan Branko. Ko se je začelo to pripravljati, smo bili vsi trije poklicani na upravo, kjer so nas seznanili o'tečaju in praksi, ki smo jo morali opraviti. Vsi trije orno posvet z razumevanjem sprejeli in se obvezali, da izpite uspešno opravimo "seveda, če ne bo prišlo do kakšnega spodrsljaja". No in ker smo tečaj z zanimanjem spremljali, je bil tudi dober konec, saj smo vsi trije uspešno opravili izpite, Ta tečaj je bil internatskega tipa. Beseda internat pomeni, da se opravlja vse po nekakšnem hišnem redu od Vstajanja do večerje. Bo 7. ure jo spanja, nato ustajanje, postiljanje postelj, umivanje in zajtrk, od 3. do 11.uro šolske učne ure, od 11,- 14.ure šolske ure, od 2o do 23 ure prosto in po 23 uri obvezno spanje oziroma vsi na svoja mesta, med tečajem smo. tudi delali domače naloge, seveda to v prostem času, ki smo ga imeli na razpolago. I.iod poukom pa šolske mloge in ustna vprašanja. ob začetku smo nekaj dni vse vzeli za "kibic", vondnr, ko smo videli, da brez resnosti in učenja ne bo šlo, smo se krepko spoprijeli z učenjem' in nato prejeli spričevalo, kot dokaz pridnosti. Imeli srno deset predmetov in * sicer: matematika z geometri- £ jo, risanje, kemija, fizika, * elektrotehnika, voda, tehniš- * ki predpisi, varstvo, goriva ? in kotlo na splošno. ^ i Franci Tisovec TVP Čast je pesem dolžnosti. tp©fl<§s®jj@aKa Naši tovariši v tovarni stilnega pohištva in v komercialnem oddelku so povedali, da bodo presenetili z nekaterimi novostmi na letošnjem ZV. No, bomo videli, kaj bo J Resnično je to, da se pripravljajo na ta dogodek z vnemo in upamo, da se bomo dobro "odrezali" na tej zelo važni gospodarski prireditvi. B.L. Naša jedilnica na zagrebškem velesejmu gj IMDMMM KIME i r 3 u S « 7 □ Z □ 9 iO 11 12 <3 r □ IS 17 □ <8 r 0 lo n □ 2-1 □ j- ■ □ O Tl 1 23 2 9 □ is K 7 23 □ 19 □ 30 0 lo □ 31 M O 33 54 □ 5S □ 37 □ 38 b □ Uo M Hi □ □ □ 43 □ US r □ O 48 □ 49 0 □ So 54 Q SZ □ 53 □ r 59 □ ss 57 □ “ □ S9 [□ 40 □ □ □ -'Z ' a □ 6ET _ □ 64 b NAVPIČNO 1.Vrsta ptice,2.izraelski zun, ministar,3.Avstralski atlet (Clark),4.Pritrdilnica,5.0z= naka za dušik,6.Isti,7,Vrsta morskega raka,8,izraz pri kar= tanju,lo.Razvedrilo,11,Pokojni generalni sekretar OZN(lrygve) 12.Torej (lat.),13.Kazalni zai= mek,16.Parazit na bukvi,17.Vr= sta dssvesa,2o.Enooki velikan iz Odiseje,22.Jugosl,filmska i= gralka,23„Del voza,24.Južni sa= dež , 26»Mesto v Hercegovini, 28, športna disciplina,32.^ajvišja igral.karta, 34.Čok,35.Asket, Rešitve pošljite uredništvu do 22.avgusta 1969! , £0 «X2I SM3 VODORAVNO 1,Starejša am.filmska igral= ka,9.Vikend v naravi,14.Glaa beni inštrument,15.Nag človek 18.Tovarna čevljev,19,Suravina za platno,2o.Barva igralne kar= te,21.Turški velikaš,22.Kori = da,25,Znamka ital.tovornjakov, 27.pekdanji jugosl.nogometaš, 29.Log,3o.Starorimski pozdrav, 31.Zemeljska krogla,33.Vulkan na Siciliji,35,najvišja igral, karta,37,Nered,39.Premog,4o »Ko niča,41,Vrsta konjskega teka, 43.Galanten moški,45.Kante A= lojz,46.Nemški predlog,48.Vr= sta opice,49.Katran,5o,Moško ime,52.Reka v Portugaliji,53. Kij,54.Grška črka,56.(Hoško i = me,58,Del tedna,6o, ot za vls n ko hlodov,62.Slov.dramatik-Pi= sana žoga,64.Tuja žensko ime, 65.Začetek dirka,66.Nikalnica 67.Predlog. fK'j m i 36.Kraj pri Opatiji, J. k. .1 — Ljubica, rad te imam, a Šestkrat rajši bi te imel na Luni. — Zakaj? , — Ker bi bila šestkrat lažja! IGiiALSKA UtitfTI-IOST Uekje'na deželi, co igrali "itokovnjaoc", Hovnjačev bi moralo biti vaj ne t , a igralcev je bilo samo pet. Zmenili so se, da pojdejo štirikrat če s oder. Zadnji pa je na ne-sz’eco zelo šepal. Ko je četrtič krovijal aez oder, mu nekdo od gledalcev zavpije: "le pogum, Jaka, saj greš zadnjikrat !" Urejuje uredniški odbor: Janko Golaš.dipl. Marjan Lukane,dipl.ing, Gabrijel IHakuc - tehnik, Jože Pirc - ekon. tehnik, Stane šuln - šef. rač. sketorja, Berta Zelnik - vodja IC, Andrej Žnidaršič, ing. Odgovorni urednik, Bogomii Lilija, ing. - tehnični urednik, Gabrijel Makuc - tehnik, tehnična riasrka in ilustratorka: Andreja Trampuš - teh.risarka. Tiska DU "TOKO BREJC" v Kranju - I*h.j. vsake-ga X, in 15. v mesecu. - Naklada 12oo Izvodov - izdaja "NOVOLES" LESNI KOMBINAT V STRAŽI PRI NOVEM MESTU