Država nad vse! Bolj kakor mi doma v lastni državi, čutijo naši bratje fzven države, kako veliko napako delajo radičevci in pribičevičevci s svojo protidržavno politiko. Iz daljnih krajev, kjerkoli prebivajo Jugoslovani, prejemamo sporočila, ki pozivajo vse državljane Jugoslavije k iztreznenju. Naj si podajo bratsko roko tudi Hrvatje in Srbi! Oni zunaj Jugoslavije bolj čutijo kot mi, da je v današnjih razmerah treba zaklicati: Država nad vsel Država nam je kakor dom. Kdor doma ne ceni, kdor mu jemlje ugled, kdor deluje zoper koristi svojega doma, ta dela — proti samemu sebi! Sam sebi zažiga streho nad glavo, sam sebi podira temelje svojega bivališča in reda, sam sebi uničuje delo svojega lastnega gospodarstva. Mi se zavedamo, da država ni le oblast, ki nas komandira, ni le eksekutor, ki davke pobira, država je naše skupno življenje in urejevanje tega življenja. Država smo mi — narod je, ki tvori temelj države. Procvit in napredek države je procvit in napredek naroda. Da vlada red in mir, da moreš nekje terjati svoje pravice in se braniti pred krivicami, zato je država tu. Red in mir pa mora biti — prvo, za to je potrebno danes ponpvno povdariti: država nad vse! Rovarji proti lastni državi. Nič ni bilo čudno, ako smo svoj čas rovali proti Avstro-Ogrski. To ni bila naša lastna država. Slovenci in Slovani sploh v njej nismo imeli niti najpriprostejših naravnih in življenskih pravic. Le spomnimo se nazaj, kak je bil boj za vsak posamezen slovanski napis, za vsako najmanfšo našo stvar! Zahtevali smo pravico, a dobili je nismo. Zato je bila krivica, ki jo je Avstrija delala, njen lasten grobokop! In na njenlh razvalinah smo postavili lastno državo. Popreje smo bili hlapci pri graščakih, sedaj smo postali samostojni. Ni naša država, kakor je bila prejšnja, na zunaj bahatasta, a eno ima, kar prejšnja ni imela — naša je! In mi smo taki: ljubši nam je skromcn dom, a lasten dom, kot hlapCevska služba na gradu. Zato moramo odločno obsoditi rovarje proti lastni državi, radičevce in pribičevičevce. Njihovo veleizdajalsko početje presega meje trezne miselnosti in človek se ne more otresti sumnje, da delajo vse to v neki nezavesti. Če bi delali to po treznem prevdarku, tedaj bi zaslužili kaj hujšega kot je navadna obsodba javnosti. CIIJ rovarjev — razdelitev Slovenlje. Da radičevci in pribičevičevci niti od daleč ne mislijo na dobrobit Slovenije, je itak jasno. Nekaj časa, ko so pisarili o tem, da bi naša država bila razdeljena na dva dela, so videli na eni strani Srbijo, na drugi Hrvaško. Mi Slovenci smo bili tem ljudem — hribovski Hrvatje. Zdaj, ko dolžijo Srbe, da so oni za tako razdelitev, pa po svojih izjavah izdajajo namero, naj bo Slovenija razdeljena med razne države. Tako razumejo to njihovo gonjo tudi inozemski listi. Neki celovški listič »Freie Stimmen« piše v številki od 19. t. m. o tem. Ta listič deli Slovenijo, kakor da je kak Napoleon. S Koroškega smo dobili od dobrega prijatelja našega lista pismo, v katerem obsoja radičevsko gonjo, ki mora biti v kali zadušena, da se ne bodo sovražniki Slovencev veselili na kak bogat lov. Ob sklepu pisma pravi: »Jasno je eno: Jugoslovani morejo biti samostojni in svobodni samo v svobodni jugoslovanski državi, če pa to razbijejo, pridejo v še hujšo sužnjošt kot so bili pred desetimi leti.« — Nato opisuje, kako težko življenje imajo Slovenci na Ko roškem, dasi je že malo bolje kot je bilo. Spominja pa se Slovencev pod Italijo, ki trpe, trpe tako, da obupu- jejo, omagujejo, bežijo — zemlje, iz lastne hiše. z lastne Ob desetletnici lastne države. Res je še mlada naša država. Deset let je še, kar obstaja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deset let je še le tega, kar je šlo naše slovensko ime prvokrat, kar svet stoji, v naslovu samostojne države preko šir ne zemlje. In začeli so prihajati od vseh strani in so poizvedovali: kdo so ti Slovenci? Pa so opazili naše delo, našo kulturo, spoznali so našo na rodno zavednost in našo vernost in najboljšo sodbo so govorili. In sedaj, ko voditelj Slovencev vodi tudl celo državo, celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedaj pišejo po širnem svetu o nas Slovencih, ki smo v državi eden najsolidnejših temeljev reda in miru. Ko bomo letos praznovali desetletnico ustanovitve lastne države, naj nas vse prevzame zavest, da smo bili ustanovitelji lastne države, da hočemo biti njeni graditelji in branitelji. Slovenski narod ljubi svojo domovino, svoje zorane njive, svoje cvetoče travnike, žlahtne gorice, temne gozdove in bele ceste po dolinah in cerkve na gričih in gorah, Ijubi svoje hlše in koče, skrite v sadnem drevju, ljubi red in mir, ker ve, da je le v tem uspeh njegovih trudov, zato ljubi tudi svojo državo, ker ve, da mu bo le tu res ta dom ohranjen, ker ve, da le tu kljub začetnim težavam doseže svoje pravice in svojo svobodo: Zato med slovenskim narodom delo rovarjev proti državi ne najde tal in jih ne bo našlo nikdar! To jim bomo krepko povedali ob 10letnici lastne države!