ISSN 0351-6407 602 200 CD ROM BF programom In Iger RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota,tel: 33002 vegova 13, m.sobota, tel:32 735, ŽE 6 LET TRADICIJE! Hilli M |QUALIFIED DEALER SIEMENS,,! NIXDORF< Canon URADNI PRODAJALEC Računalniki LMJobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana I SIEMENS NIXDORF RAČUNALNIKI VREDNI ZAUPANJA KONČNO V POMURJU! Murska Sobota, 12. decembra 1996, leto XLVIII, št. 50, cena 170 SIT Stavka v Dekoijevem Kovinarstvu Rešitve pa ni VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, možne so še manjše padavine. Vestnikov koledar 12. december, četrtek, Ivana 13. december, petek, Lucija 14. december, sobota, Dušan 15. december, nedelja, Ljubica 16. december, ponedeljek, Adela 17. december, torek, Lazar 18. december, sreda, Rado Pregovor Dnevi od Lucije do božiča vreme vseh mesecev oznane. »Ausldnder Raus!« Napad na Slovenski vestnik in ZSO v Celovcu Po neonacističnih napadih v drugi svetovni vojni prvi napad na kak medij v Avstriji Pasti maturantskih izletov Zavajanje mladine Z otoki, diskoklubi in ladjami Otok mladih, vožnje z ladjo, brez vstopnin - vse to so triki, s katerimi pridobivajo »specializirane agencije za maturantske izlete« svoje žrtve Goljufanje države Črno zlato kovance kuje Pomurju je pravna oseba, pri kateri je mursko-s°boški davčni urad ugotovil večjo nepravi nos Ptiči na mejnem prehodu Dolga vas Pojedli bi vse, tudi zaščiteno! Nenavadno in hkrati nadvse žalostno odkritje na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas GG Tur predlaga prekinitev pogodbe Vestnikova akcija M TSU' cVsepotivodijov IZDELKOV LJUTOMERČANA SIMENTALKE Ljutomer Simentalka J v vseh naših poslovnih enotah z živili Ta teden sta zaznamovala svetovni dan človekovih pravic in podelitev Nobelovih nagrad. Dan torej, ki vsaj enkrat na leto postavi v ospredje človeka kot posameznika - osebo in dogodek, ki s svojimi nagradami »pokrije« celotno polje človekovih aktivnosti, ki so namenjene predvsem njemu samemu. Tako ni samo nagrada za mir neposredno povezana s človekom in njegovimi pravicami, ampak so tudi vse druge posredno povezane s človekovo individualno svobodo in njegovo socialno blaginjo. Nesporno gre za trenutek, ko se splača vzeti čas za premislek. Če ne zaradi drugega, tudi zaradi tega, ker je nujno, da vzpostavimo drugačen odnos do časa, ki ga živimo. Kajti kot ugotavljajo nekateri znani strokovnjaki, smo v času, ko prihodnosti ni mogoče več pojmovati kot nekakšnega idealnega stanja, ampak kot prazen prostor, ki ga polnimo z našo dejavnostjo, če seveda bino, sporen pa je bil TON. K temu pa je potrebno prišteti še ozko kliko »karizmatičnih peršon«, ki so za ohranitev svoje moči pripravljene storiti prav vse. Vizija Je torej v ohranjanju moči ozke skupine, ki naravnost uničuje množice posameznikov, ki ne morejo ohraniti svojega samospoštovanja. Dokazov o tovrstnem početju je več kot preveč. Koliko ljudi je ostalo na cesti zaradi enostranske zaščite kapitalskega interesa, namesto upoštevanja optimalnih produkcijskih faktorjev, predvsem človeškega. Ali niso bili stečaji polpretekle dobe, ko si je favoriziran upnik v celoti izplačeval svoje terjatve, čeprav do tega ni bil upravičen, tudi za ceno ponovnih stečajev, ena dovolj zgovornih ponazoritev. Ali ko se nekdo hvali z uspešnim poslovanjem, ob tem pa ne odgovori, kje so porabljene zaloge, ki so jih plačali davkoplačevalci. Čeprav je šlo za manifestno kršenje socialnih in OD 12. DO 28. k DECEMBRA 1996 Prazen prostor akcijske CENE: jeruzalemska klobasa 826,60 SIT/kg goveja SALAMA 776,20 SIT/kg GOVEJI KONCI 495,20 SIT/kg SIROVA SALAMA 806,40 SIT/kg imamo možnost, da se z neko dejavnostjo ukvarjamo. Če se ozremo na lokalni prostor s tega zornega kota in zgoraj navedenih dogodkov, potem smo lahko zaskrbljeni. Pa morda ne zaradi tega, ker bi bili v Sibiriji, kot smo svoje izhodišče definirali nekoč, ampak predvsem zaradi tega, ker se v okolju vse bolj zapirajo možnosti, da bi s svojo dejavnostjo lahko »polnili prazen prostor«. Skratka, odpira se vprašanje, kaj storiti, da nam bo dano izkoriščanje priložnosti za »sedanjo prihodnost«, kot temu pravijo socialni in ekonomski teoretiki. Zgodilo se je preveč »posiljenih« blokad, ki nas postavljajo v podrejen položaj. Če poskušam narediti presek stanja, to lokalno okolje še vse preveč spominja na polpreteklo dobo »ideologizacije« prostora in časa v nekoliko drugačni luči, kot so nekoč počeli recimo partijski funkcionarji, ki so se načelno recimo strinjali z vse- s tem posredno tudi človekovih pravic nekaj sto ljudi, se nobeni »karizmatičniperšoni« še ni skrivil las. Nič perverznega ni niti to, če si eden od teh vsemo-gočnikov privošči, da recimo še enkrat proda neko opremo, čeprav je za to isto opremo že prejel kupnino. In če se sedaj človek znajde v položaju, da si upa kaj povedati ali zapisati v zaščito obrobnih in izigranih socialnih skupin, torej delavcev, ga »obravnavajo«, češ da je prizadel tega in onega, ob tem pa seveda nihče niti ne pomisli, kako so bili prizadeti čast in dobra imena sto in sto delavcev, ki so ostali zavrženi in oškodovani. »Ne daj bog«, da bi se morda obregnil ob »kako eminentno karizmatično per-šono«, kajti tokrat ni več tako, kot je bilo nekoč, da TON ni pravi, ampak ti sredi ulice mrtvo hladno povedo, da te bodo fizično likvidirali. Pa mi zdaj povejte, ali je to tisti prazen prostor, ki naj bi ga polnili s svojo dejavnostjo. J. VOTEK 2 vestnik, 12. december 1996 Aktualno okoli nas Napad na Slovenski vestnik in ZSO v Celovcu Po neonacističnih napadih v drugi svetovni vojni prvi napad na kak medij v Avstriji -------- Tretjega decembra so minila tri leta, odkar so v Avstriji eksplodirale prve pisemske bombe. V treh letih so jih »neznanci« odposlali 24. To je obdobje, v katerem se je zgodil zločin v Obenvartu, kjer so bili ubiti štirje Romi, obdobje, v katerem je eksplodirala bomba pri gradiščanskih Hrvatih, obdobje, v katerem je bomba, nastavljena pred dvojezično gimnazijo v Celovcu, policistu odtrgala roki, ravno ko je hotel odnesti paket, da bi ga pregledali na letališču. Obdobje, v katerem je kar dvakrat zagorelo na dvojezični gimnaziji. Obakrat so požig označili kot gospodarski kriminal. Pred nekaj tedni sta dobili atrapo pisemske bombe Krščanska kulturna zveza in slovenski oddelek pri Orffu. Teden dni pred opustošenjem pisarn Slovenskega vestnika in Zveze slovenskih organizacij so vsi slovenski koroški mediji dobili pismo z očitnimi neonacističnimi atributi. Zato je nedavno opustošenje uredništva Slovenskega vestnika in Zveze slovenskih organizacij v Celovcu nepolitično dejanje samo za tiste, ki stvari nočejo ali ne vedo povezovati. Na pogorišču Franc Wakounig, ob Jožetu Ro-všku, Mirku Štuklju in Sonji Wakou-nig, urednik Slovenskega vestnika, nas je popeljal po razdejanem uredništvu. Vsepovsod črne saje. Čistilci so se borili z ostanki pogašenega ognja, podtaknjenega v upravi, računalniški sobi in časopisnem arhivu. Razbite omare, njihova vsebina osmojena. V arhivu je začel tleti tudi naš Vestnik. Uničene komunikacije, uničena elektronika. V upravi osmojene in uničene listine. Iz blagajne je bil odnesen denar, namenjen za izplačilo plač, honorarjev in drugih dotacij slovenskim organizacijam (okrog 65.000 šilingov). Prejšnjo sredo ob približno drugi uri so zlikovci vdrli skozi okno v Slovenski vestnik je postal tarča napada, navsezadnje tudi zato, »ker smo jasno in neodtujljivo na strani šibkejših, proti fašizmu, proti diktaturam, ker konsekventno zagovarjamo celotne interese in ne samo parcialne interese slovenske narodne skupnosti, vključujemo vsa politična, duhovno-nazorska mnenja, smo levo liberalni časopis. Navsezadnje smo priznani tudi zato, ker smo zraven pri vseh pomembnih stvareh, od tiskovnih konferenc, ekskurzij, ker o vsem tem znamo tudi kaj povedati. Smo majhna redakcija, toda, kot se je pokazalo, tudi upoštevana. Določeno težo imamo tudi za Zvezo slovenskih organizacij, ki ima svoje korenine v partizanskih bojih, na katere se je sklicevala tudi Avstrija, ko je morala v Moskvi, Londonu in Parizu dokazovati, daje imela oborožen upor zoper naciste. Šele na tej podlagi je Avstrija dobila svojo suverenost. In na Koroškem je bilo samo nekaj, ali kolaboracija z Nemci ali pa podpiranje partizanstva. In tu je bil že od leta 1941 partizanski upor,« pravi Franc Wakounig. prostore tiskarne Drava, skozi pritličje, kjer ima svoj sedež tudi založba Drava in kjer stanujeta tudi starejša zakonca, so odvihrali naravnost v uredništvo Slovenskega vestnika. Ob hrupu, ki so ga povzročali s svojim divjanjem, seje zbudila tudi osemdesetletnica, ki pa je meni Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. la, da imajo v uredništvu, kjer je čez dan veliko dela, delavce. Okrog četrte ure so zapustili stavbo. Samo malo je manjkalo, da bi hiša ž lesenimi podi, lesenimi tramovi, goro papirja, tiskamiškimi kemikalijami, elektronskimi vezmi, preprogami in drugimi lahko gorljivimi materiali pogorela. Dim, ki se je že začel valiti iz gornjega nadstropja, je opazil kolporter. Če ne bi bilo njega, bi brez doma ostala ne samo slovenska politična organizacija in uredništvo naj starejšega slovenskega političnega časopisa na Koroškem, ki je ravno letos praznoval 50-letnico izhajanja, temveč tudi vrsta organizacij, ki domujejo na Tarviserici 16, torej Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih izseljencev, Zveza sloven- ških žena, Zveza koroških partizanov, lovci, Mladi rod in planinsko društvo, najbrž pa bi jo skupila tudi starejša prebivalca. »To je hiša, ki združuje organizacije, ki na eni strani transportirajo del zgodovinskega spomina, na drugi pa v pluralističnem smislu predstavljajo načrto vanje strategije za narodnostno politiko slovenskih Korošcev,« je zaokrožil podobo slovenske hiše Jože Wakounig. To ni politično dejanje Tamkajšnja policija je sprva zanikala možnost političnega dejanja, očitno sta jih ukradena računalnika, 65.000 šilingov in kar v treh prostorih podtaknjen ogenj, pričevanje nekega očividca, ki je videl dve osebi, ki sta se v rdečem avtomobilu neznane znamke, odpeljala izpred hiše, privedel do sklepa: gospodarski kriminal. Šele po pogovorih z ljudmi iz slovenske hiše se je ob upoštevanju triletnice, grozilnega pisma, izraziti antifašistični liniji Slovenskega vestnika... posvetilo, da bi vseeno lahko šlo za politično dejanje. Seveda pa tudi koroški Slovenci dopuščajo možnost, daje šlo za običajni kriminal, čeprav številni indici kažejo drugače. Avstrijski parlament brez manjšinskih mandatarjev Ko gredo koroški Slovenci na parlamentarne volitve, nimajo možnosti, da bi izbirali svojega, manjšin skega mandatarja, kljub temu da že od druge republike naprej, torej celih pet desetletij, živijo v demokraciji. Odločajo se bodisi za socialdemokrate, krščanske demokrate, komuniste itd. ali pa sploh ne volijo. Na deželni in občinski ravni pa lahko volijo t. i. slovensko listo. Da naj bi volili predvsem slednjo, si prizadeva del koroških Slovencev, ki jih označuje predvsem domačijska politika, medtem ko pa Zveza slovenskih organizacij izhaja iz prepričanja, da »ljudem ne moreš predpisovati, kako naj pišejo, kako naj molijo, in da se morajo odločati po svoji vesti. Nekaj je politična, strankarska opredeljenost, toda ko gre za eksistencialna in načelna manjšinska vprašanja, obe osrednji organizaciji potegneta skupaj, npr. ko gre za radio, TV, vrtce, dvojezične napise itd. In v tej manjšinski pestrosti je čar. Tako smo odsev ne samo avstrijskega političnega spektra, ampak tudi slovenskega, ki postaja demokratičen. Demokracije se je potrebno učiti in vsaka šola nekaj stane, vse drugo je diktatura. Ta šola bo nekaj stala ne samo nas, ampak tudi Slovenijo, vendar je dobra naložba za prihodnost. Mi resda nimamo svojega zastopnika v parlamentu, čeprav je pri Zelenih Terezija Stoisits, pred njo je bil Karel Smolej, ki v okviru te stranke zastopa avstrijske manjšine. Ne smemo pozabiti, da ima Avstrija 7 milijonov prebivalcev, od tega je manjšincev nekje med 10 in 15 tisoč. Tudi v Liberalnem forumu so obljubljali mesto manjšinskega poslanca, vendar je za ta mandat zmanjkalo glasov. Kar pa zadeva deželni parlament na Koroškem, je ta eden najbolj restriktivnih Ogenj ni prizanesel niti našemu Vestniku. ne samo za manjšine, temveč tudi za manjše stranke. Tudi če bi bil prag npr. 3 ali 4 odstotke, ga najbrž ne bi dosegli. Vendar pa se mi zdi pomembnejše kot participacija na oblasti, ki je sicer lahko prijetna, imeti urejene vrtce, šolstvo, vse to, kar trenutno ni urejeno. Pomembnejše kot imeti vse pravne in formalne možnosti za enega mandatarja in umolkniti, se mi zdi vprašanje, ali bo slovensko besedo na vasi še slišati ali se bodo tudi otroci nemških staršev naučili slovensko, kot se je to dogajalo nekoč. Čeprav boj za mandat še vedno lahko ostane, se mi zdi pomembnejši boj za eksistenco: kulturno, jezikovno, socialno,« razmišlja in opisuje parlamentarne razmere pri sosedih Franc Wakounig. Ko se Slovenija zgleduje po Zahodu v imenu osebnih politikanskih koristi Prejšnji teden je v enem od TV-omizij nastopil tudi član SDS g. Starman, ki si prizadeva, da bi pravice manjšinskih mandatarjev (Poš-zonceve in Battellija) omejili. Glasovala naj bi po njegovem samo pri tistih vprašanjih, ki se dotikajo tudi manjšin, odvzeli pa naj bi jima tudi pravico veta. V nos mu gre predvsem njuna pozicija v parlamentu (in s tem očitna leva usmeritev, ki je hi-storično-politično edina možna, saj, kdaj pa so se manjšinci spravljali k desničarjem in nacionalistom?), s katero naj bi pomladnike prikrajšala za dva glasova. Bi morali ob najbolj desnih klopeh iznajti še kakšne? In glede na očitne težnje po polovičarskem odnosu do manjšin meje seveda zanimalo, kaj o tem meni človek, kije že vsa leta manjšinec in ki ve, kaj to pomeni. »Slovenskega modela »Če nekomu uničiš upravo, celotni arhiv, elektroniko, mu v bistvu pobereš možgane in osrčje časopisa,« pojasni Wakounig, ko nam razkazuje ostanke razdejanja. Ohne Rauch gehfs auch! | iz zgodovinskih, političnih, pravnih razlogov ne moremo prenesti na Koroško. Avstrija je razdeljena na dežele, Slovenija je tako velika kot največja avstrijska dežela, Nižja Avstrija. Slovenije ne moreš razdeliti na zvezne republike ali dežele, saj je to zvezna država. Nadalje, Slovenija ima vseskozi vzorno in zelo dobro urejeno manjšinsko vprašanje. Takim, kot je Starman, bi želel, da bi bili en dan manjšinci, da bi vedeli, kakšne svinjarije govorijo. Taka naprezanja absolutno, najstrožje in najradikalneje odklanjam. Manjšini ne moreš dati mandata in jo potem dati na vajeti. Ali je mandat cel ali pa ga ni. Ne moreš biti četrt noseč, tri četrt pa ne. Če je ženska noseča, je en dan ali pa devet mesecev. Če imaš mandat, imej celega, to ni vprašanje, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Ne. Edino vprašanje je. ali to je ali ni kozarec. Kako ga napolniš, je potem vprašanje tistega, ki ima mandat. Manjšine ne moreš degradirati na lutke. Isti gospodje pa se bodo potem zavzemali za koroške Slovence z velikim halojem. Vse skupaj se potem zreducira na politični šovinizem, na ne verodostojnost. Vsi slovenski koroški mediji so teden dni pred požigom Slovenskega vestnika v Celovcu dobili pismo, v katerem je bila priložena nalepka s kljukastim križem, pod IFOR-jevo oznako, pod katero nastopajo Herderjevi privrženci, pa je pisalo: Kmalu vas bomo poklali! (Wir werden euch bald abschlachten!) -Slovenske svinje (Slowenische-Schweine) - Čast pomeni zvestoba! (Ehre heifit Trene!, kar je bilo eno izmed SS-ovskih gesel) in na koncu še Heil Hitler. Čeprav je bila celovška policija sprva prepričana, da je požig v slovenski hiši zgolj kriminalno dejanje, napotuje omenjeno pismo predvsem na politično ozadje. Slovenija je prav zaradi vzorne manjšinske politike, ki jo je prevzela od prejšnjega sistema, v Evropi spoštovana kot država, ki ima na tem poročju vzoren sistem. Slovenija, ki je ukleščena med romanski, germanski, madžarski in balkanski del, se bo najbolj uveljavila, če bo dobro gospodarila, če bo imela urejene in jasne pravne norme in če bo glede manjšin pozitivno izstopala. V takem pozitivnem razpoloženju, ko za pozitivno manjšinsko politiko stoji tudi uradna slovenska politika, je mandat madžarskih in italijanskih predstavnikov manjšin nesporen. V trenutku, ko bi taki gospodje, gibanja in namigi, kot so prišli s Starmanove strani, dobili politično moč, pa ne vem, kako si bodo upali Madžari in Italijani še priznati svojo narodnostno pripadnost. Če daš manjšinam v roke mehanizem, mora država skrbeti za to, da ta mehanizem lahko nemoteno, brez prisile, v svo bodi živi in da se ga dotične osebe lahko poslužujejo. Na Koroškem je to prvi napad na medije po nacističnem obdobju. Zato so ljudje v šoku. In v teh razmerah bi bilo iti med koroške Slovence in jim obljubiti mandat, če bodo šli na listo in če se bodo torej pustili preštevati (bog ve, čemu vse bi to preštevanje še rabilo), perverzno in nesmiselno.« Je avstrijska policija res nemočna ali samo nesposobna Za vse, ki od zunaj spremljam0 napade in bombni teror, se zdi d°; kaj neverjetno, da policija z vsenu svojimi mehanizmi in zasledovalnimi metodami že tri leta bolj ali m®1! neuspešno lovi storilce. So slepi na eno oko ali kar na obe očesi? AhJe vse res tako enoznačno? »Sam sem zaradi tega nestrpen. Po drugi strani pa je ameriška FBI z dosti večjimi možnostmi sedemnajst let iskala Uno-bomberja, ki so ga našli šele, k° sta ga izdala mati in brat. ZatoJ6 odkrivanje teh struktur predvsem iskanje legendarne igle v kupu sen® Zagotovo drži, da bi morali delati z veliko večjo vnemo. Dunajska skup1' na počasi dobiva iskani profil- ’ državi, ki 10, 15 ali celo ves čas p° vojni velja za otok blaženih, se izgu' bijo refleksi za takšne nevarnosti; Navajen si. da greš ven, da prideš zvečer domov, ne da bi te kdo ugra' bil. Čeprav določen pritisk obstaja-Z zadnjimi akcijami je bil rubik°n prekoračen. V 70. letih so bili ata11' tati v Severni Avstriji namenjeni ’1' sokonapetostnim ali telefonski®1 drogom ali pa kaki hiši, nikoli P8 časopisju, nikoli pa osebam. Danei pa je to največji problem. Štirje K0 mi so pripadniki manjšine, del avstrijske družbe, ki imajo s slovens* mi Romi stike in vedo, da imaj° ’ njej manjšine določene pravicej. Slovenija je bila tudi za Avstrt vzor,« pravi Franc Wakounig- Ob koncu urednika še šam, kaj bi se moralo spremeni11 glavah ljudi. »Ljudje se morajo Uc iz zgodovine. Nekoč mi je eden kel, da mora vsak učitelj dati sX° svojo vojsko. Upal sem, da to drži. Toda z vojno na Balkanu. P dvserh v Bosni, je padlo ogrc1”.« ovir, tabujev, ki so včasih ustneh . človeka in njegova ravnanja- Pre,( petimi leti je bilo etnično cišceM nepojmljivo, danes se to dogaja . samo v Bosni, ampak tudi v Rua®.^ V Bosni so se odprle zapornic0; če ni dovolj politične moči in vP11^ lahko vsako deželo etnično ocis^ Tega ni mogoče omejiti sam0^ Evropo. Nekdo, ki je sam do’ močan, ki ima samega sebe rad (r. ne v narcističnem pomenu), l’1 a mega sebe spoštuje, bo tudi drug spoštoval!« A. POTOČ^g fotografije: J. ZAUNE]tgg vestnik, 12. december 1996 5 ktualno doma Pasti maturantskih izletov Zavajanje mladine z otoki, diskoklubi in ladjami Otok mladih, vožnje z ladjo, brez vstopnin - vse to so triki, s katerimi Pridobivajo »specializirane agencije za Maturantske izlete« svoje žrtve Po toči je prepozno zvoniti. Kako pomagati mladini, ki se vrne vsa razočarana, skrušena z napornega maturantskega izleta in staršem Potoži: sploh ni bilo tako, kot so nam obljubljali; na ladji smo spali na hdih klopeh, nisem si mogel oprati zob, v Atene smo prišli nekaj ur pre-Pozno, hotel na otoku je bil nekaj kilometrov oddaljen od središča, v diskoklubu pa smo bili samo mi, ker še ni bilo drugih turistov. Pa to je Se dobro. Kaj če se komu kaj pripeti, če se poškoduje, si zlomi nogo, mu ukradejo prtljago. Potem starši ugotovijo, da celotno potovanje sploh ni kilo zavarovano. Ne morejo nič. Pritožba na Zvezo potrošnikov, pisanje Pisma v Pisma bralcev, kritiziranje pojavnih medijih. Vse to kaj dosti ne P°maga, kajti te »anonimne agencije« so dobro zakrite za drugimi, po Psvadi domačimi agencijami. Ker je sedaj čas, ko se maturanti, njihovi starši in profesorji spet odločajo, kam, kako in s kom bodo potovali ob koncu šolskega leta, smo se odločili za tole pisanje. Kajti bolje je preučiti kot potem iskati zdravilo - in to zaman. Kdo je kdo ' med agencijami ,. Pri izbiri agencije, s katero naj “'Potovali ali počitnikovali, je ?rav gotovo najpomembnejše ?e'Ne bi radi delali reklame za počene agencije, toda prvo pra-''O- s katerim lahko preverite Novost in resnost turistične ag-?cije, ki vas vabi na izlet, je tak-preverite, koliko individual-J" Potnikov prepelje vsako leto; se s to agencijo vsako leto od-Mavi več tisoč turistov, to pome-!’ daje agencija vredna zaupa-^■deje med njimi veliko povratkov, stalnih potnikov, je to do-dokaz zaupanja; individual-1 gost dobro premisli, komu bo ^Pal svoj denar. Npr. Kompas, obtur, Atlas, Intelekta in še drugih pazijo na to, da si ne v Pravijo svojega dobrega imena, napaka in kritika se jim maščuje. .^ato pa pazite: specializiranih Jencij za organiziranje matura-„ izletov ne more biti, so le ti-e’ ki se ne upajo izpostaviti s °Jim imenom, ker ga nimajo, Jne pridobijo nobenih indivi-s ablih gostov. Takšne agencije ^.Po navadi povežejo z domači-. agencijami iz vašega kraja in dk njih prodajajo svojo ponu-Kajti njihov zaslužek je molk 'e z množičnostjo. In koga je k® Pridobiti kot naivno mladino, » Se hitro navduši in jo nosijo ScstVa- »Agresija« na maturante tc,nadaljuje tako: poizvedo (mo-s pomočjo domačih agen- L ’ katere šole imajo kakšne pro-in mladino, kako je usme- Vam je ta zgodba znana, dragi nekdanji maturanti? Vožnja z ladjo kot mučenje Eno je potovati z eksluzivno turistično ladjo, kjer za tristo gostov skrbi šeststo natakarjev in kuharjev, drugo pa je potovanje s trajektom, ki je v prvi vrsti namenjen za prevoz osebnih in tovornih vozil in na katerem so tudi grški, turški in italijanski šoferji. Ne pustite, da vas zavedejo š sanjami in izgovori, saj vi ste mladi ^imerjava dveh popularnih izletov na g^ka otoka I°s in Samos nam pove, da stane 8 dni na losu 6 < ^EM in 8 dni na Samosu 599 DEM. Prva ponudba vključuje le 3 večerje, 4 zajtrke, 4-krat spanje in °kledAten. Druga ponudba vključuje 9 večerij (dve letalu), 7 zajtrkov, 7-krat spanje, celodnevni izlet Po otoku, nezgodno zavarovanje in zavarovanje Prtljage. E prvemu izletu na otok los boste morali zato splačati še 6-krat večerjo (120 DEM), 3-krat zajtrk O0 DEM), kabino na ladji (50DEM) ter darovanje in zavarovanje prtljage (25 DEM) te. a; Potem pride neki »frajer-iu ‘ 2 dolgimi lasmi ali v frizuri Plačilu, ki velja med mladino *c°ol«; seveda jim je bolj všeč tip resen, morebiti starejši ' gospa. Ta agencijski posredi K se pozanima, kdo je v razre-fpfjjajbolj vpliven, na primer ne-v°dja. ki ga drugi obo-(p, 'n poslušajo. Tega prepriča b0 ^^iti mu še kaj obljubi), da ^dobil druge sošolce za nji- ’zlet. In uspeh je tu. in vam je tako vseeno. Prepričana sem, da nikomur ni vseeno, še najmanj staršem, ko malce podrobneje pogledajo ponudbo. Recimo ta trenutek najbolj propagirano ponudbo za »grški otok mladih«. Z velikimi črkami je zapisano, da traja potovanje osem dni. Pa ni res. Najprej preverite, kolikokrat je v njem zapisano: prenočišče z zajtrkom v hotelu ali polpenzion. Le po tem so programi primerljivi po ceni, vse drugo je lari fari, saj bodo morali za prehranjevanje v treh dneh odšteti vsaj 200 DEM ali še več. In če so tri dni na ladji ali na avtobusu, sta hrana in pijača toliko dražja (ladijske trgovine in trgovine ob avtocestah so dražje kot trgovine v mestih). Palubni potnik ni nobeno razkošje, kdor tega ni preizkusil na lastni koži, ne ve, kakšna muka je to. Saj, eno noč še gre. Družba se zabava, malce zakinkate na trdi klopi in zjutraj lepo greste v hotel. Če pa ste kar tri noči na ladijski palubi, pa je že malce neprijetno, če ne že kar mučno. Kje boste pustili prtljago, če nimate svoje kabine, kje boste zaspali, kje si boste umili zobe? Saj - en dan ali eno noč še gre! Po navadi imajo takšni trajekti tudi do pet ur zamude, torej če piše, da je v jutranjih urah ogled npr. Aten, morate to vzeti z rezervo. In kako si boste ogledali mesto, ko pa vso noč niste zatisnili očesa, ker so bile klopi trde, ker ste se bali za prtljago ali pa vas je celo kdo nadlegoval. Podobna zavajanja so z avtobusnimi prevozi: če vam napišejo, da je v program vključena vožnja skozi Milano ali Genovo, to ne pomeni, da boste videli mesto, ampak se boste po avtocesti peljali nekaj kilometrov mimo mesta ali kvečjemu skozi predmestje. Takšno propagiranje je zavajanje. Pozorni morate biti tudi na datum odhoda: naj vas ne slepijo, da bodo datum odhoda prilagodili vašim potrebam (na eni šoli obljubljajo petek, na drugi nedeljo), kajti na koncu se bodo izgovorili na Adrio in bo odhod isti dan. Kopanje konec aprila? Dajte no! Če vam agencija obljublja, da se boste lahko na maturantskem izletu ob prvomajskih praznikih s sošolci do onemoglosti kopali v morju in se zabavali v diskoklu-bih, vam prodajajo mačka v Žaklju! Razmislite realno! Čeprav gre za Sredozemlje, si kopanja ne boste mogli privoščiti, kvečjemu kopanje v bazenu, zato ne odhajajte nekam daleč samo zaradi morja. Še najmanj pa ne odhajajte na izlet v kraj ali na otok, kamor potujete dva dni, samo zaradi disko-klubov! Če trdite, da vam je pomembno samo to. lažete najprej sebi. Resje lepo, zabavati se, lepo pa je tudi kaj videti in doživeti. In kaj boste videli in doživeli v kraju konec aprila, ko potujejo le upokojenci, ko je odprta le polovca hotelov, diskoklubov in restavracij? Če vas res nič drugega ne zanima (ker je to idealen čas za oglede znamenitosti), ste opleli. Preverite, kje je hotel, kamor vas hoče namestiti agencija. Razlika med resnimi in neresnimi agencijami, ki služi le z mladino, je v tem, da imajo prve sklenjene zakupne pogodbe že pol leta ali leto prej, medtem ko te druge agencije najprej zbirajo »množico« in šele nato iščejo proste postelje v hotelih. Kaj lahko se zgodi (in to se je že zgodilo), da bo vaš hotel nekaj kilometrov oddaljen od turističnega središča in da boste morali porabiti kar veliko denarja in časa za prevoze. In zakaj ne maturantski izleti ob prvomajskih praznikih? Seveda je odločitev vaša, toda ali ne bi bilo bolje, da bi razred preživel lep teden brez kakršnih koli obveznosti ali strahu junija ali julija. To bi bilo res pravo slovo sošolcev, začetek novega samostojnega življenja. Seveda pa to ne ustreza učiteljem (če mislijo, da morajo biti zraven), pa verjetno tudi ne staršem, ki bi radi zadržali odhod otrok. Teden konec aprila in v začetku maja bodo četrtošolci veliko pametneje izkoristili za učenje. V Ljubljani in okolici je že uveljavljena praksa brezskrbnih maturantskih izletov v poletnih mesecih. Zavarovanje - več kot nujnost Agencije lahko preverite tudi po tem, ali vam v svojem paketu ponujajo tudi zavarovanje potovanja. Seveda zavarovanje podraži celotno ponudbo za nekaj mark, zato ga agencije najraje kar spregledajo, toda to je pri organiziranju mladinskih izletov več kot nujnost. Agencije lahko imajo sklenjeno letno pogodbo za turistična zavarovanja, to pomeni, da so njihovi izleti in počitnice lahko zavarovani pod ugodnimi pogoji. Poleg tega je najbolj priporočljivo skleniti nezgodno zavarovanje in zavarovanje proti kraji, kajti prav to so najpogostejše nevšečnosti na potovanjih mladine. Kakor smo izvedeli na Zavarovalnici Triglav, je mogoče skleniti tedenska zavarovanja, torej zavarovanje za čas, ko ste na potovanju - večja je skupina, cenejše je zavarovanje; letno pogodbo pa ima s soboško Zavarovalnico Triglav sklenjeno le Intelekta. Pravzaprav bi učitelji in starši ne smeli pustiti otrok na izlet brez ustreznega zavarovanja, prav maturantski izleti bi morali biti obvezno ustrezno zavarovani, toda odločitev je njihova. Zveza potrošnikov, ki se je letos ukvarjala z nekaj primeri ponesrečenih maturantskih izletov, prav tako opozarja tudi na ta problem; začetek vsakega sodelovanja je pogodba, določila v njej pa je treba zares dobro preštudirati. Vstopnine so prav tako pogost predmet zavajanja. Lahko vam naštejejo v program oglede tega in onega, toda če ni natančno zapisano, da je v program vključena tudi vstopnina (to mora biti zapisano v pogodbi), pomeni, da vas bo stala dodatnih 200 DEM za npr. 4 ali 5 ogledov in izletov. Vsa ta opozorila pa lahko upoštevajo tudi drugi izletniki, ne le maturanti. Nočem vam preprečiti vašega načrtovanega potovanja; če ste si izbrali neki turistični kraj ali otok, kar potujte. Želim le, da bi potovali varno in prijetno, da bi bil to res pravi izlet in ne mora, ki vas bo spremljala vse življenje - in ki vas bo povrh vsega še drago stala. BERNARDA B. PEČEK Referendum in ljudska iniciativa -samo del političnega golaža Če pogledamo samo potek dajanja predlogov tako za novelo zakona o volitvah v državni zbor kot za razpise referenduma postane očitno, da je bil glavni volili boj, ki se je (vsaj za tistih 30 odstotkov, ki se referenduma niso udeležili), končal že pred mesecem dni, trajal pa je vsaj od slavnega zbiranja podpisov 40.000 volilcev oziroma predlogov za dopolnitve volilnega sistema. Da absolutne večine ne bo dobil nobeden od predlogov, je bilo prezentno že pred osmim decembrom. Glede na to, da so bile volitve slab mesec dni poprej, je bila očitna nezmožnost ugotovitve glasu ljudstva - za politike -, očitno zanemarljiva. Ne nazadnje, kdo bi si želel (domnevno) štiri leta vladati, ob tem pa vedeti, da bi volivci raje volili po drugem volilnem sistemu? Zato je bilo politično, če hočete hazardersko vprašanje, kdo od treh glasov bo dobil največjo podporo. V soju medijske pozornosti so bili zaradi vztrajanja pri koaliciji 3 + 1 (pomladniki) oziroma 1 + 1 + 1 + 1 (LDS-ovci) državni svetniki skorajda nič. Ne glede na spogledovanje državnih svetnikov z nemškim sistemom, ki v predstavah ljudi še vedno velja za vzorno (stabilno) vlado, je najbrž ravno »polovičarstvo« sistema, to je njegova dvojnost - kjer naj bi se del volil po proporcionalnem in del po večinskem sistemu - tisti status quo (z letošnjimi volitvami najbrž spremenjen v predreferendumski, nezavedni refleks), s katerim državni zbor, natančneje Podobnik, Janša, Peterle in Drnovšek, že mesec dni obremenjujejo svoje volilno ljudstvo. Tako je ostalo samo vprašanje: pomladniki ali levičarji. In prav ti so nam v predreferendumskih dneh napolnili poštne nabiralnike. Če v LDS-ovskem reklamnem listku preskočite del Drnovškovega zahvaljevanja in obljub o zavezanosti k sestavi »strokovne sredinske vlade«, se v tretjem odstavku pojavi vprašanje retorične okretnosti pisca Drnovškovih besed:«... me te dni upravičeno sprašujete, od kod zdaj zoprn občutek negotovosti, od kod novi poskusi starih delitev ...«. Predvsem ni jasno, kaj misli z novimi poskusi starih delitev. Saj nikoli ni bilo večje »enotnosti« kot v režimu izpred leta 1991! V naslednjem odstavku se nato sprašuje, »kako preprečiti nove delitve«, in že ponuja recept:«... druga dva predloga volilnega sistema vodita prav v prepolovljenost Slovenije, ki nam ta hip onemogoča sleherni razumen dogovor o prihodnosti.« Bo torej vsak dogovor, ki bo obveljal v prihodnje, nerazumen? Če obrnete volilni listek, je na drugi strani predvsem lapsus:«... ker je volilni sistem, po katerem vam ni treba dvakrat na volišča, tudi dvakrat cenejši od drugih dveh predlogov ...« Najbrž bi morali pisati enkrat cenejši. Potem sledijo tudi lepe besede o zastopanem mnenju vseh volilcev, kar je ne samo teoretično, ampak tudi praktično nemožno. In na koncu: «... ker je primeren za mlado, sodobno evroprsko državo, ki svojo prihodnost določa z dogovori, ne pa s spori in delitvami.« Pomeni se dogovarjati tudi vztrajati pri zahtevi po mandatarstvu za vsako ceno in na vsak način in mar ne pomeni to ne nazadnje držati volivcev v negotovosti? Poudarjati razumnost v politiki tam, kjer ena plus ena ni nikoli ali pa skorajda nikoli dva? Ah, da, sicer je bil predlog C v javnosti prezentiran bolj ali manj kot predlog 30 poslancev, čeprav so imeli LDS-ovci toliko poslancev v preteklem parlamentu le malokrat. So se pa pred referendumom s predlogom seveda okinčali in ga najbrž razumeli kot: za ali proti mandatarstvu. SDS-ovski predreferendumski pamflet očitno ni padel v roke ljudem, ki bi se ukvarjali z vprašanjem lojalne konkurence. V označevanju drugih dveh referendumskih predlogov sta nasprotna predloga na zatožni klopi, ko ju izprašuje tožilec, in lahko odgovorita samo z da ali ne. Če pogledamo samo SDS-ovske oznake državnosvetniškega predloga: npr. volilci izvolijo vse poslance neposredno, bi bil pošten odgovor polovico, ne pa ne. Potem vprašanje o možnosti odpoklica poslanca sploh ni bilo zapisano kot referendumsko vprašanje niti pri odgovoru pod B. Enako zastopanost vseh delov Slovenije v parlamentu je ponujal (vsaj v polovici) tudi državnosvetniški predlog (SDS so zapisali kar ne), podobno pri večji preglednosti političnega prostora, uveljaviti osebne odgovornosti poslancev (kdo pa je namesto njega lahko odgovoren?), podobno nefer označevanje je tudi pri nadaljnjih vprašanjih in odgovorih. Oznaka »neposredne in poštene volitve«, zapisana na drugi strani, je prav tako sporna. Če bi razumeli izjavo literalno, potem te volitve, ki so SDS prinesle tretje mesto po številu poslanskih mest, niso bile niti neposredne (kakšne volitve pa torej od leta 1991 imamo?) in ne poštene (so goljufali kar vsi, ki so prišli na oblast, malce težko). Najbrž bodo izidi referenduma (15,3% za in 36,7% proti dr-žavnosvetniškemu predlogu; 43,7% za in 22,2% proti SDS-ovskemu in 23,2% za in 33,6 odstotkov proti LDS-ovskemu predlogu) z 11,5 odstotka vseh neveljavnih glasovnic vendarle reprezentančni vzorec razpoloženja slovenskih volivcev. Referendumsko razpoloženih je bilo to nedeljo kar 37,69 vseh volilnih upravičencev. Ne nazadnje tudi zato, ker so imeli še vzporedne, lokalne referendume. Teh 37,69 odstotka je pa vendarle reprezentativni vzorec, s katerim bi bili v statističnih anketah še kako zadovoljni. Pojavlja pa se naslednje vprašanje, zakaj v teh anketah vedno vodi Drnovšek kot najbolj primeren mandatar? Morda bi me zdaj radi spomnili na pravičnost pa na najvišji odstotek, ki ga je dobila liberalna demokracija kot posamezna stranka. Toda, kdaj ste videli, daje v politiki igra dobljena, če se igra na pravičnost? Torej, padle so LDS-ovske sanje o večinski podpori njihovemu mandatarju, rezultat je torej potrdil razmerja (seveda, če Janševo SDS razumemo samo še v luči pomladniške koalicije) volitev. Bo Kučan vseeno ponudil mandatarstvo Drnovšku? No, zagotovo je, da ga glede na izid referenduma ne bo ponudil samo njemu. A. POTOČNIK 4 vestnik, 12. december 1996 ospodarstvo Goljufanje države Črno zlato kovance kuje V Pomutju je pravna oseba, pri kateri je murskosoboški davčni urad ugotovil večjo nepravilnost, in kateri je potem naložil plačilo davka od prometa proizvodov v znesku 21,18 milijona tolarjev. Pri isti pravni osebi so ugotovili, da ni obračunala tudi davka od prometa storitev od razlike v ceni v znesku 3,81 milijona, je zapisano v poročilu republiške davčne uprave o delu in ugotovitvah davčnih inšpektorjev za novembrsko novinarsko konferenco. V poročilu je še zapisano: Davčni zavezanci ne vidijo predpisanih evidenc, da tako prikrijejo dejansko opravljen promet in se tako izognejo davčnim obveznostim, tako plačilu prometnega davka kot tudi davka od dobička in davka od dohodka iz dejavnosti. Vedno pogostejše je tudi poslovanje pravnih oseb mimo žiroračuna. Pravne osebe na primer nakazujejo plačila na račune povezanih pravnih oseb, ki so povečini blokirani. Te pravne osebe sicer izkažejo obveznost za plačilo prometnega davka oziroma za plačilo drugih obveznosti, vendar zaradi blokiranih žiroračunov običajno ne poravnajo svojih obveznosti. V poročilu še beremo: za pravno osebo, ki uvaža naftne derivate in tudi kurilno olje, je bilo ugotovljeno, da kurilnega olja ne obarva, preden ga dobavi naročniku, s čimer ne izpolnjuje pogojev za obračunavanje in plačevanje prometnega davka po nižji stopnji, predpisani za. kurilno olje. V nadaljnjem prometu s temi derivati davčni zavezanec lahko obračuna in plača manj davka. Ugotovljena razlika manj plačanega davka za obdobje od leta ’95 do srede septembra ’96 znaša brez zamudnih obresti 290 milijonov tolarjev. In še: nekaj pravnih oseb, ki so uvozniki naftnih derivatov in tudi kurilnega olja iz Hrvaške, zatrjuje, da uvozijo že obarvano kurilno olje. Katere(a) pravne osebe se lahko prepoznajo v tem poročilu? MH S štirinajstimi certifikati kakovosti se Pomurje uvršča prav v slovenski vrh S kakovostjo do konkurenčnosti Slovensko gospodarstvo je včasih na jugoslovansko tržišče plasiralo kar 60 odstotkov izvoza, zdaj pa znaša ta delež le še 14 odstotkov - Izvoz, ki je zdaj vezan v glavnem na Evropsko unijo, mora biti bolj razpršen Do certifikata in naprej je bil moto druge letne konference Pomurskega društva za kakovost, ki je bila pred tednom v Murski Soboti. Kot so zapisali v zborniku referatov, ki so ga izdali ob tej priložnosti, se je na konferenci zbral »cvet slovenske kakovosti«, saj so se ga udeležili najvidnejši slovenski strokovnjaki s področja kakovosti, med njimi tudi mag. Jožko Čuk, predsednik Slovenskega združenja za kakovost in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Pomursko društvo za kakovost se je s svojim dosedanjim delovanjem že močno uveljavilo, pri tem pa se uspešno povezuje s Slovenskim združenjem za kakovost ter z drugimi strokovnimi in interesnimi združenji, saj si prizadeva, da bi spoznanja o kakovosti prenesli v najširše družbene okolje. Kot zatrjuje predsednik društva Štefan Ošlaj, jim to tudi uspeva, kar navsezadnje potrjujejo certifikati ISO 9000, saj se pomurska podjetja že ponašajo s 14 tovrstnimi certifikati, to pa uvršča Pomurje prav v slovenski vrh. Da Pomursko društvo za kakovost ni zaprto v regijske okvire, je potrdila tudi udeležba na konferenci, po besedah Jožka Čuka pa je to društvo v okviru regionalnih združenj najbolj razvito in delovno. S svojim dose- danjim delom je upravičilo pobudo za ustanovitev, ki je bila dana pred štirimi leti, v Pomurju pa je do zdaj že prevladalo spoznanje, da je kakovost ključnega pomena za konkurenčnost in uspeh, na trgu pa se bodo ohranila le tista podjetja, ki obvladujejo filozofijo in prakso celostnega obvladovanja kakovosti. Cerifikate kakovosti serije ISO 9000 si je doslej pridobilo že več kot 170 tisoč podjetij iz 100 držav, v Sloveniji pa je takšne certifikate prejelo čez 200 podjetij. Skrb za kakovost, predvsem pa skrb za celostno obvladovanje kakovosti, bo morala biti pri nas tudi v prihodnje med prednostnimi nalogami, saj smo ta cilj zapisali tudi v svojo nacionalno razvojno strategijo. Po tej strategiji bi naj na področju kakovosti dosegli do leta 2000 v Sloveniji evropsko in mednarodno primerljivost, do leta 2010 konkurenčno kakovost in do leta 2020 odličnost na tem področju. Za doseganje visoke kakovosti je potrebno znanje, žal pa v Slove' niji pri izobraževanju in nivoju izobraženosti še nismo dosegli evropske primerljivosti. Prodorna zahtevne trge zahteva večjo kal® vost naših izdelkov, in če smo se pred razpadom Jugoslavije kar 60 odstotkov našega blaga izvozili na to tržišče, se je delež tega trga zdaj zmanjšal na 16 odstotkov-Razliko smo v glavnem nado®«' stili s trgi držav Evropske unije, vendar pa je po mnenju Jožka Čuka Slovenija preveč usmerjen* na to tržišče, kar ni najbolj obetavno. Tako Slovenija zdaj kar 3® odstotkov svojega izvoza nameni v Nemčijo, 15 odstotkov v Italijo, na tretjem mestu pa je Hrvaškaz 10 odstotki našega izvoza. Lam Je Slovenija izvozila za 8,3 milija®6 dolarjev blaga, podjetja pa si b°y morala prihodnje prizadevati, o* bodo svoj izvoz bolj razpršila n* svetovna tržišča, ustrezne raz®6® za to pa bo morala zagotavlja11 tudi država. LUDVIK KOVAČ V Radencih je bilo 5. srečanje slovenskih učiteljev kemije, tam pa je vse nared tudi že za mednarodno konferenco o okoljskem izobraževanju Stavka v Dekorjevem Kovinarstvu Rešitve pa ni Stavka v hčerinski družbi podjetja Dekor Kovinarstvo Murska Sobota, ki se je začela 20. novembra, še vedno traja. Petnajst zaposlenih in direktor družbe Alojz Matko se tudi na ponedeljkovem sestanku niso uspeli ničesar dogovoriti. Stavkajoči delavci pravijo, da bi takoj začeli z delom, če jim direktor zagotovi denar za izplačilo regresa in za izpolnitev drugih stavkovnih zahtev, to je izplačilo plač za september in oktober, za razlike za manj izplačane plače od letošnjega februarja pa bi se dogovarjali potem. Direktor Alojz Matko pa: »Zagotovil bom to, da bomo kmalu dobili zajamčeno plačo za september, potem pa imamo možnost dobiti še del regresa v tem letu, če ne pride do spremembe razmer.« Sploh pa razmere v podjetju niso nič kaj obetavne, zadolženost podjetja naj bi bila po nekaterih neuradnih podatkih okoli 20 milijonov tolarjev, stroji in druga oprema pod hipoteko banke, terjatve, ki jih ima podjetja, pa so tudi skorajda neizterljive. Zaradi dlje časa trajajoče stavke pa izgubljajo še tista dela, ki bi jih lahko dobili ali so jih na trgu uspevali dobivati, da so preživeli iz rok v usta ali od tega do naslednjega meseca. Delavci so direktorju že tudi spregovorili o možnosti stečaja družbe, vendar upnikom, kot je v pogovoru povedal direktor, to ni v interesu, saj so njihove terjatve do firme v primerjavi s stroškom za uvedbo stečaja in možnostjo plačila njihove terjatve majhne. Tudi Kovinarstvo denarja za uvedbo stečaja nima, po besedah direktorja pa to tudi ni nobena rešitev, saj bodo zaposleni s stečajem le izgubili. Tudi izdane odločbe za čakanje na delo, ki naj bi jih izdal stavkajočim, zanj niso rešitev^ »ampak bi s tem samo preložili zadeve, ne da bi jih rešili. Zato na to nisem pristal, saj bi s tem stavko samo preložili v prihodnji čas.« »Ta predlog za čakanje doma pa smo dali samo zaradi tega, da delavci ne bi imeli toliko stroškov s prevozom na delo in malico. Vemo, da nam tudi tega časa, če bi bili doma, nihče ne bi plačal, a če bi bili doma, vsaj stroškov s prevozom na delo ne bi imeli. To bi bila le solidarnost do delavca,« je povedal predsednik stavkovnega odbora Anton Camplin. A glede na trajajočo stavko in razmere, v katerih seje podjetje znašlo, bo do slednjega najverjetneje tudi prišlo. Družba Dekor Kovinarstvo, tako kot tudi druge družbe, nastale ob razdružitvi dejavnosti v nekdaj enovitem podjetju Dekor, ima »zanimivo« zgodovino. Dušan Kantar, član skupščine firme Dekor Kovinarstvo ( 4,29-odstotni lastniški delež v firme je zasebni), je povedal, da so na seji skupščine sprejeli odstop prejšnjega direktorja potem, ko je zatrdil, da je podjetje dolžno pet milijonov, toliko pa bi naj imelo tudi terjatev. Toda že na drugi seji, ki je bila čez dobra dva meseca, je bilo govora že o dvanajstih milijonih izgube. Zaposleni pa tudi nekateri družbeniki zato trdijo, da so bili zavedeni, saj da je prejšnji direktor podjetje prezadolžil, ga zapustil in potem-sam uspešno začel s prav takšno dejavnostjo kot zasebni podjetnik. S sabo je odpeljal tudi dva delavca. Zdajšnji direktorje vodenje podjetja prevzel konec lanskega leta in takrat je zaposlenim tudi zagotovil, da bo podjetje izpeljal iz krize. Ampak lastninjenje se je zavleklo pa tudi terjatve so ostale nepoplačane, naročil za dela pa je bilo le za preživetje, a ob skromni tehnološki opremljenosti in nevzdrževanju aparatov - za to nikoli ni bilo denarja - na večje posle in takšne, kjer je bila zahtevana višja kakovost storitev, sploh niso mogli računati. »Kot član skupščine bom zahteval sklic skupščine, da vendar nekaj ukrenemo,« je povedal Dušan Kantar. Člani skupščine so štirje še zaposleni v podjetju, nekdanji direktor in nekdanji delovodja, ki je prav tako zapustil družbo in z isto dejavnostjo začel v zasebni delavnici. MH Ekonomska rast pogojena z naravoslovno-tehnično izobrazbo Nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Srečo Zakrajšek, ki je bil predsednik organizacijskega odbora tega srečanja, je uspel s pomočjo nekaterih sodelavcev privabiti v Radence več zelo uglednih strokovnjakov s področja kemije. Kot se mu je zapisalo v pozdravnem nagovoru udeležencem, pa se zdi, mu ni povsem jasno, kaj je to Pomurje in kaj Prekmurje. Njegov uvod se namreč začenja takole: »Po Mariboru leta 1992, Portorožu leta 1993, Novem mestu leta 1994 in Novi Gorici lani je letos gostitelj 5. srečanja slovenskih učiteljev kemije Prekmurje. Radenci, kjer bo potekalo naše srečanje, so pojem zdraviliškega turizma doma in v tujini in prepričan sem, da bo to srečanje marsikoga med nami prepričalo, da je zdravje poleg kemije najpomembnej- ša stvar na svetu ter da se bomo sem in na naša srečanja še z veseljem vračali.« Udeleženci srečanja so med tridnevnim bivanjem v Radencih obravnavali več aktualnih tem s šljenja in celostne osebnosti- F njenem mnenju je narobe, smo prenovo začeli z prezpl0(in mi razpravami, katera stroka J bolj ali manj pomembna, na® sto da bi se vprašali, katera so sta znanja, ki vplivajo na skla<* trajnostni razvoj našega naro ■ Pozabili smo na primer, da J ekonomska rast države odvisn zlasti od solidne naravoslovn Ta teden, v četrtek in petek, pa bo v Radencih mednarodni posvet na temo Strategije in prakse okoljskega izobraževanja v evropskih državah. Organizatorja sta Evropska hiša Maribor in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, namen posveta pa je, zbrati evropske strokovnjake, ki bodo analizirali sedanje mednarodne, nacionalne, regionalne in lokalne strategije na področju okoljskega izobraževanja v Evropi. Novi »trgovinski« val Koloniale odprle C & C To je le pni korak, nam je zagotovil pomočnik direktorja za komercialo g. Gorazd Kutnjak dan po otvoritvi največjega nakupovalnega centra v severovzhodni Sloveniji 5. decembra 1996. Poleg uvajanja plačila s karticami in velikih popustov bodo pridobivali trg in kupce z lastnimi blagovnimi znamkami - po vzoru velik trgovskih hiš v Avstriji, Švici, Nemčiji in drugod bodo polnili npr. svoja vina. Poleg tega bodo eno od trgovin specializirali za prodajo zdrave hrane - vendar to ne bo majhen butik, ampak samopostrežna trgovina na 450 kvadratnih metrih. Veletrgovina Koloniale je dokaj za katero upajo, da bo zaradi vse znana tudi v Pomurju. Podjetje je bilo ustanovljeno 1951. leta z namenom oskrbovanja na drobno v Mariboru in okolici. 1960. leta so v Mariboru odprli prvo samopostrežno trgovino, 1962. so se jim priključila nekatera trgovska podjetja, 1966. je bilo zgrajeno skladišče na 5000 kvadratnih metrih na Teznem, 1977. pa je prišlo do reorganizacije, izločila se je drob-noprodaja Klas, Koloniale pa so se usmerile v grosistično dejavnost. Klasove trgovine so tudi v Radencih, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Koloniale so 1980. leta odprle veliko centralno skladišče na 6000 kvadratnih metrih, zgrajena je bila tudi upravna zgradba, do 1995. pa so veliko vlagali v razvoj in kakovost trgovske ponudbe. Odprli so tudi dve drobnopro-dajni trgovini Konzum 1 v ulici Gorkega 34 in Konzum 3 v Kardeljevi 65 v Mariboru. Prav letos so se Koloniale na sejmu GOST TUR v Mariboru predstavile z novo ponudbo zdrave prehrane, večje zavesti o pomenu zdravega načina življenja in zaradi ugodne cene zanimiva tudi za avstrijske kupce. Podjetje se je olastninilo 1994. leta, in sicer po sistemu notranjega odkupa, 20 odstotkov je odkupila Krekova družba za upravljanje, 10 odstotkov pa je v lasti Infonda Maribor in Odškodninskega sklada. Vseh zaposlenih je 360, ki oskrbujejo 5500 drobnoprodajnih mest v mariborski, murskosoboški, celjski, zasavsko-posavski in koroški regiji. V Pomurju skrbijo za 400 prodajnih mest. Kupci so tudi velika podjetja in samostojni podjetniki in prav ti bodo zadovoljni z odprtjem nove trgovine C & C ob Tržaški cesti 37 (levo na poti proti Ljubljani, poleg Elektro-kovine, vidna sta napis in maskota zajčka). C & C bo deloval po podobnem načelu kot npr. priljubljeni Metro v Gradcu. Med prodajnimi policami se lahko srečajo kar trije nakupovalni vozički. BBP področja kemije, tako tudi Izhodišča za prenovo kemije v slovenskem šolstvu. O tem je spregovorila prof. dr. Margareta Vrtačnik (Naravoslovno-tehnična fakulteta Ljubljana) ter med drugim poudarila, daje težišče prenove zlasti na novih metodah in oblikah prenosa znanja, ki morajo zagotoviti razvoj logičnega mi- tehnične izobrazbe. . { Kot kaže, pa bodo tisti, ki ukvarjajo s prenovo kemij®> -. ko presegli razhajanja glede । bora vsebin. Številni prise^ zlasti na to, da je »potrebno 1® ključne kemijske pojme, ki so F vezani z vsakdanjim življenje® ’ Vendar pa so po mnenju Vartačnikove najbolj zahteV(e ravno tiste vsebine, ki so naj sneje povezane z vsakdani življenjem. To so na P teme: Jablonski diagram, dikova vez in Mol. Zato po njenem mnenju kd rijev za izbor pojmov ne ® mo izpeljati iz njihove P0^ nosti z vsakdanjim življenj . ampak iz razvojne stopnje šljenja učenca, zmogljivost*^ lovnega spomina in konit*v (spoznavnih) stilov, ki 0 , gočajo smiselno dojemanja P^ ma in njegovo vključevanje > . stno bazo znanja. J- $ GG Tur predlaga prekinitev pogodbe - ved**0 Stavka trinajstih delavk zasebnega podjetja GG Tur Lendava se j, traja (torek, 10. decembra), čeprav je bila za petek napovedana us tev in preložitev. Stavkajoče delavke so se namreč strinjale, da o« dajalca sprejmejo namesto denarja za regres vrednoste bone mesa™ trgovine Hanžekovič v višini 90 tisoč tolarjev, toda s stavko so nadau le, ko jim je delodajalec sporočil, da obljubljenega izplačila ne bo- ING GRO, ta pa potem na . Tur. Nafta se bo o tem pr®d najverjetneje odločala pote®1, bo dobila uradno odpoved P dbe. To pa pomeni, da delo lec o možnosti, da bi izpoln*1 j. vkovne zahteve delavk, ne šlja več, saj se je odločil za Pr nitev pogodbe, s tem pa prenehanje opravljanja te d^ a nosti. Zaposlene delavke P tako ne bodo bremenile, sajv j, lenjeni pogodbi piše, da se meru prekinitve pogodbe Pre ti delavci vrnejo k svojemu P* „ njemu delodajalcu, torej b Slednji se namreč z lastnikom omenjenega zasebnega podjetja, ki je sicer poslovni partner družbe GG Tur, o tem ni uspel dogovoriti. Ker ima podjetje GG Tur z Nafto sklenjeno pogodbo o zagotavljanju malic zaposlenim in ti zaradi stavke delavk ostajajo brez toplega obroka, je podjetje GG Tur na Nafto naslovilo prošnjo za sporazumno prekinitev pogodbe. Podjetje GG Tur torej namerava prekiniti lani februarja sklenjeno pogodbo za dobo petih let, s katero je Nafta Lendava to dejavnost, z njo pa tudi zaposlene prenesla na zasebno podjetje spet zaposleni v Nafti. vestnik, 12. december 1996 Radenska in SKB ospodarstvo Apartmajsko naselje tudi na Murskem polju V okviru skoraj petmilijonske investicije v Banovskih toplicah bodo rešili tudi infrastrukturni in komunalni problem -Januarja začetek zemeljskih del Podpis pogodbe o sodelovanje Radenske in SKB Investicijskega podjetja pomeni začetek tesnejšega in dolgoročnega sodelovanja med Radensko in SKB-jem, smo izvedeli na tiskovni konferenci minuli teden v Radencih. Kdo je dobil boljšega partnerja, Radenska ali SKB, je težko “gibati, vsekakor pa bodo od realizacije načrtovanega največ pridobile Banovske toplice, saj bodo z gradnjo hotelskih sob v okviru novega apartmajskega naselja lahko podaljšali sezono na vse leto. Radensko stane takšna gradnja hotelskih sob 286 milijonov, celotna naložba pa bo vredna od 4 do 5 milijonov, odvisno o stroškov, ki jih bodo imeli z gradnjo transformatorske postaje, čistilne naprave, priključka na vodovod, n“vim telefonskim kablom, javno razsvetljavo, dovoznimi potmi in sana-^o potoka. Preden pa bodo v Banovcih nadaljevali z drugimi projekti Mk pred realizacijo je gradnja bazenskega kompleksa, pripravljeni so tudi načrti za gradnjo hotela), pa bo potrebno rešiti probleme z la-stninjenjem zemljišča in denacionalizacijskimi zahtevki. Odločitev za apartmajsko na-Selje je plod tehtnega premisleka. Sodelovanje z Investicijskim podjetjem SKB-banke je sodelovanje sprevejanim investitorjem, kije že uspešno zgradil in prodal 70 apartmajev v Žusterni, 38 v Zdra-rtlišču Čatež in 20 v dveh zgradbah v Moravskih Toplicah, Pridobili so že zemljišče za Nadnjo 250 aprtmajev v Bo-Vcu, tačas pa gradijo objekte z 'ttieni City v Mariboru, Zeleni trikotnik v Ljubljani in Barko J Kopru. Ob dogovarjanju in tesnem sodelovanju so vodilni v *Pvesticijkem podjetju ugotovili. da bi se v Banovskih topli-cah splačalo poskusiti, kajti ta način investiranja je ta "*P v Sloveniji izredno prilju-fen. Kakor je povedal direk-toJ Investicijskega podjetja , KB g. jože Kavčič, bi lahko kuPce apartmajev, zgrajenih ^trg, razdelili v štiri katego-^e: apartmaje kupujejo po-J®tja, ki se ukvarjajo s pro-in oddajanjem nepremič-torej kupujejo apartmaje zaradi nadaljnjega opravljanja določene gospodarske dejavnosti; drugi kupci so podjetja, večje ali stabilne firme, ki ponovno oživljajo nove vrste »sindikalnega« turizma oziroma želijo poskrbeti za zdravje in oddih svojih delavcev; v tretjo skupino spadajo družbene ali lokalne skupnosti in organizacije ter v četrto fizične osebe. S pomočjo arhitekta ljutomerskega Domusa g. Štefana Balera (eden prvih arhitektov iz te pokrajine. ki je bil pozoren na ustreznost arhitekture glede na krajinske in zgodovinske značilnosti nekega kraja) in ga. Puckove so pripravili projekte za gradnjo 36 apartmajev in 42 sob, ki pa bodo šele prva faza obsežnega investicijskega programa v Banovskih toplicah. Kdaj bodo nadaljevali s programom, je odvisno od rešitve problemov z zemljišči (lastninjenjem), saj so prav zaradi dolgotrajnih postopkov morali spremeniti prvotni obseg gradnje apartmajskega naselja in ga načrtovati na sorazmerno manjšem prostoru tik ob sedanjih obstoječih objektih. Na naše vprašanje, kako in kdaj bo potekala gradnja, je g. Kavčič odgovoril: »Tehnično dokumentacijo smo že začeli pripravljati in tudi začeli s postopkom za izdajo lokacijskih dovoljenj. Morali bomo namreč pridobiti več lokacijskih dovoljenj, saj bo dovoljenje za posamezne komunalne naprave in čistilno napravo prav gotovo ločeno. Računamo, da bi januarja začeli z zemeljskimi deli in februarja z gradnjo hotelskega dela naselja, tako da bi 1. julija naslednje leto že lahko sprejeli prve go- Gost, ki pride v to čudovito neokrnjeno pokrajino, torej na Mursko polje, pričakuje, da bo stanoval v prijaznem in okolju primernem objektu, ne pa v betonskem hotelu, ki je tujek v okolju. To je bilo tudi prvo pravilo arhitekta Balerja pri načrtovanju apartmajskega naselja, v katerem bodo tako hotelske sobe kot večpo-steljni apartmaji v lepih hišicah arhitekture, ki je na Murskem polju doma. ste. Apartmaji bi bili končani predvidoma dva meseca kasneje, prvi pogoj je, da bodo vsa lokacijska dovoljenja izdana pravočasno.« Glede na to, da bodo šele v prihodnjih dneh začeli z akcijo zbiranja interesentov, torej kupcev aprtmajev, nas je tudi zanimalo, ali bo obseg gradnje apartmajev odvisen od tega, koliko apartmajev bodo uspeli prodati; in če ne bodo uspeli prodati vseh 36 aprtmajev, ali bodo načrtovano vseeno zgradili do konca s svojim denarjem? Na to vprašanje je g. Jože Kavčič odgovoril na kratko: »Prodaja bo potekala v prihodnjih dveh mesecih in mislim, da bo stekla normalno -glede na dosedanje izkušnje in glede na ceno. Če bi se pa zadeva čisto ustavila, imamo po pogodbi rok, da moramo vsaj v dveh letih končati apartmajski del.« Seveda si bodo vsi prizadevali, da bi bilo to prvo sodelovanje med dvema velikima in uglednima partnerjema karseda uspešno, kajti v SKB-ju vedo, da ima Radenska predvidene še številne načrte in investicije na drugih lokacijah. In kaj je za (dobro) banko še zanimivejšega kot vlagati denar v razvoj uspešnega podjetja? Banovske toplice bodo šele s tem naseljem postale enakovredne drugim zdraviliščem. Kakor je povedal direktor družbe Jeruzalem (kamor spadajo prleške toplice) g. Franc Tominc, so šele lani prejeli certifikat za zdravilno vodo. Toda poslovanje je bilo vse preveč omejeno na sezono, kajti primanjkovalo jim je postelj; 39 ležišč, ki sojih dobili pred leti, je bilo neprestano zasedenih. Šele 42 hotelskih sob v ličnih prleških hišah in 36 apartmajev treh velikosti bo omogočilo pravi razvoj toplic. Bliže k cilju, torej da bi postali najboljši zdraviliško-rekreativni center, pa bodo prišli šele z nadaljnjo gradnjo potrebne in-fratrukture, vodnih površin (novih bazenov) in športnih objektov. BERNARDA B. PEČEK Predlog nacionalnega energijskega programa Premog na Goričkem? Ne sanjajte! Odpirati v 21.tisočletju nove premogovnike, s katerimi bi naredili več škode pokrajini in ljudem kot pa bi imeli od tega koristi, je skorajda iluzorno načrtovati Ali si Prekmurci predstavljajo, da bi bili na Goričkem premogovniki? Prav gotovo ne, kajti za Goričko se pripravljajo drugačni načrti, povezani s turizmom, vinogradništvom, sadjarstvom in zaščito pokrajine. Znani so načrti za ustanovitev mednarodnega krajinskega parka TRINAD, tudi osem goričkih občin prav tačas izdeluje program, ki je usmerjen v turizem in kmetijstvo, poseben program se pripravlja tudi za območje ob Leda-vskem jezeru, prav posebno mesto v vseh teh načrtih pa imajo Grad na Goričkem, Kučnica, mogočni gozdovi rdečega bora, rastišča ozkolistne narcise in gojitveno lovišče v Gornjih Petrovcih. Zato je toliko bolj presen-tljiva informacija, da nekdo v Predlogu nacionalnega energijskega programa čisto resno računa na nekakšne zaloge premoga. Tačas se veliko govori o zapiranju rudnikov v Zasavju; razlogi so takšni ali drugačni, dejstvo je, da bo ostalo veliko ljudi brez dela, pokrajina pa opustošena, zasmrajena, celotna območja in vasi pa zaradi vdorov vode pod vodo. Za zapiranje rudnikov so namenjena ogromna sredstva, ustanovljena je tudi posebna direkcija. Kaj hočemo, takšne so pač odločitve. Veliko premoga je na voljo v tujini, predvsem na Poljskem. In zdaj naenkrat naj bi se kot potencialno novo premogovniško območje pojavilo Goričko. Po prvih raziskavah naj bi bilo 820 milijonov ton zalog rjavega premoga, zato naj bi bilo potrebno to območje čim prej raziskati. Očitno gre nekomu za to, da bi dobil denar za raziskave, brez vnaprejšnje odločitve oziroma proučitve smislenosti takšnih raziskav: na Goričkem površinskih kopov prav gotovo ne bo, saj je to območje predvideno za zaščito. Poleg tega je to izredno majhno območje, obdano z mejo z Avstrijo in Madžarsko. Kakor smo lahko te dni prebrali v osrednjem slovenskem dnevniku (Delo, 9. december) naj bi bilo glavno nahajališče premoga na zahodnem Goričkem od Strukovec do Kuzme ob avstrijski meji - okrog 440 milijonov ton rjavega premoga. Na območju Lendave in Petišovec naj bi bilo 200 milijonov ton, pri Vidmu ob Ščavnici 100 milijonov ton ter od Presike do Podgorcev 80 milijonov ton. Če bodo dodatne raziskave ta predvidenja o nahajališču na Goričkem potrdile, naj bi na tem območju začeli s površinskim kopom z letno proizvodnjo dva milijona ton za 40 let. Celo termoelektrarno naj bi postavili z močjo od 500 do 600 megavatov! Ali je to nadomestni predlog slovenskih strokovnjakov za energetiko za hidroelektrarne na reki Muri? Ali pa nekdo računa, da bo v severovzhodni Sloveniji vse: hidroelektrarne, premogovniki, rafinerije, kemične tovarne in še, seveda, tranzit? Težko verjetno! Prej bi rekli, da vsem tem načrtovalcem diši le denar za raziskovanje in načrtovanje, resnični razvoj pokrajine pa jim je bolj malo mar. V predlogu slovenskega nacionalnega programa je zapisano, da naj bi od 1997. do 2001. leta za raziskave o nahajališčih na zahodnem Goričkem potrebovali 582 milijonov tolarjev. Bodo raziskovali premog, nafto ali vročo vodo? Toda potem naj tako zapišejo! Avstrijci cenijo to arhaično in neokrnjeno pokrajino mnogo bolj kot mi - že pred časom so območje ob desnem bregu reke Kučnice žaščitili in kmetom plačujejo za to, da polj ne obdelujejo intenzivno. Slovenija pa bi imela rada na levem bregu kamnolome in rudnike! BBP Seja Območnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Pomurja Javni razpisi »Zadnji izhod je generalna stavka!« djetju Murska Sobota ugota- Zlata jama posrednikom tokratna 15. seja Območnega odbora sindikata delavcev pro-. “ta in zvez Pomurja je potekala v prostorih Cestnega podjetja Sobota. Poleg članov območnega odbora se je seje p e,ežil tudi predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev d On>eta in zvez Slovenije Jože Gaube. Ta je med drugim dejal, । , sindikatih ne odstopamo od svojih znanih stališč, saj se nko pogajamo le kot enakopraven partner. Mi se namreč ne l^tno pogajat, če bi bili v podrejenem položaju, poleg tega pa se ppB nasprotnikov delodajalcev in Gospodarske zbornice Slove-"enehno širi. Če ne bo prišlo do korenitejših sprememb in do ^Prejšnjega preklica odpovedi splošne kolektivne pogodbe za ^Podarstvo, je zadnji izhod generalna stavka slovenskih dela- g|eT° Je bila poglavitna misel r de nadaljnjih aktivnosti za-v 1 odpovedi splošne kolekti-j.e Pogodbe za gospodarstvo, p c®r pa so se v Pomurju za-। sleni v dejavnosti prometa UZVez v približno 70 odstot-yi °dzvaii na opozorilno sta-^ •^je 24- oktobra. S |j 71 Je stavka uspela, so ocenili3 seji območnega odbora, 4 avci pa se, če ne bo prišlo Prjkotnpromisa delodajalcev, pearužujejo pripravam na ge-tjJ3 n° stavko. Na vseh zbost” ?eIavcev in članskih sb-I se je NO odločil, da ga bo-do primerjali s proračunom občinskega sveta, ki je bil sprejet ■naja, a še ni bil objavljen. Iz poročila nadzornega odbora lahko razberemo, da se jim Z(ii vprašljivo, kako to da je bil maja sprejet takšen proračun, kot ga je sprejel občinski svet, župan pa je izvajal svoj proračun. Tako je bilo nakazanih nekaj več kot štiri milijone tolarjev, česar občinski svet ni odobril. Proračun pa seje ponekod izvrševal po županovem predlogu, ponekod pa po nikogaršnjem. Nekatere postavke so že 100-odstotno realizirane, druge pa niti 10-odstotno. Nekatere med njimi pa so v prvih osmih mesecih prekoračene, na primer plače občnskih organov za 12 po županu oz. sveta pa za 62,7 odstotka in milijonov tolarjev. Konkretno drugo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ne izvršujejo proračunske postavke za 106,7 miljona tolarjev. Zato pa so proračunska sredstva v vrednosti 114 milijonov tolarjev vezana pri Ljubljanski banki. Sporne postavke Gospa Verzelova je poudarila tudi nekatere sporne proračunske postavke, katerim župan ugovarja. Sporna je posebna taksa na igralne avtomate pod prihodki za 3,2 milijona tolarjev. Občinski svet je ugoto- Svetnik Milan Nekrep je tudi postavil vprašanje v zvezi z zaprtjem hotela Grozd. Po njegovem mnenju in mnenju mnogih občanov Gornje Radgone to ni sprejemljivo, kajti to je bil tu edini hotel. Delavci Grozda pa govorijo, da naj bi objekt prodali različnim firmam, ki ne bodo imele gostinske ponudbe. Ne zdi se mu prav, saj je bil ta hotel zgrajen iz občinskih sredstev. Potem ga je leta 1965 Prevzel Kmetijski kombinat, ker ga Radenska ni hotela, češ da ne bo prinašal dobička. Ko pa je vse skupaj »zalaufalo«, pa gaje Radenska z veseljem prevzela. Občina se po njegovem mnenju mora zavzemati za hotel, kajti to je njena last oziroma last naslednic stare občine. Prizadeval pa si je tudi za to, da občina Gornja Radgona zavzame stališče, da se v stavbi Grozda lahko opravlja le gostinska dejavnost. S tem se je strinjal tudi Feliks Petek in dodal, da mora občina izrabiti vse možnosti, ki jih ima, da odloča o namembnosti ter da vztraja pri stališču, da se sme spremeniti namembnosti. Radenska je že končala lastninjenje in prav bi bilo, da bi občina proučila, kaj se dogaja s hotelom Grozd. poslovno stavbo in dvorišče so prodali konkretnemu kupcu. To pa ni v skladu z dobrim gospodarjenjem, saj bi morala biti prodaja javna in dostopna kupcu, ki ponudi najvišjo ceno. Sporen je tudi prenos sredstev iz sklada stavbnih zemljišč v višini 676 tisoč tolarjev. Župan je predvideval prenos 13 milijonov tolarjev na sklad stavbnih zemljišč, občinski svet pa je upošteval celotni znesek 13 milijonov 676 tisoč tolarjev. Ena od teh je tudi zmanjšanje proračunskih postavk pri odhodkih za plače občinskih organov, uprave in nagrade neprofesionalnim funkcionarjem, ki so jih zmanjšali za osem milijonov tolarjev. NO ugotavlja, da plače in nagrade niso pod merili države iz naslova zagotovljene porabe, in zato niso kršili 2. člena Zakona o financiranju občin. Kaj pa epilog? Poročilo so sprejeli, občinski svet pa je še naložil nadzornemu odboru, da po objavi proračuna ugotovi morebitne kršitve pri izvajenju proračuna in o tem obvesti občinski svet. Nekaj proračunskih žogic se bo še serviralo, potem pa bodo sporne točke reševali z rebalansom. Aleksandra Nana Rituper 26. seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice Letošnji proračun bo za petino višji Proračun Občine Moravske Toplice za leto 1996 bo za 20 od-°tkov višji, kot so načrtovali - tako so sklenili občinski svetniki. To ^fteni, da bo v primerjavi s prvotnimi 388 milijoni, kolikor so sicer Jetično predvidevali, znašal nekaj čez 466 milijonov tolarjev. Svetuj so rebalans proračuna sprejeli s pogojem, da občinske strokovne »zbe do sprejema proračuna pripravijo natančen popis vseh obvez-Osth ki jih prenašajo v prihodnje leto. Ob tem je župan Franc Cipot °Vei ničesar vedeli. Pridružil se p u je Alojz Glavač, rekoč, da se 1 rebalansu proračuna poja- vlja precej zavajanja svetnikov s podatki, ki niso posebej opredeljeni, navedena pa ni tudi realizacija določenih zneskov. Hkrati je kot predsednik odbora za gospodarske dejavnosti najavil svoj odstop. Za Jožefa Matisa je najbolj vprašljivo ogromno povečanje turistične takse, za dr. Franca Horvata pa preslaba razdeljenost posameznih postavk predlaganega rebalansa občinskega proračuna. Tibor Vb-rbš je znova menil, daje za kn»« 'etijsko dejavnost še vedno namenjeno premalo denarja. V repliki pa je bil povsem drugačnega mnenja Jožef Matis, po katerem le redkokatera občina dobi toliko denarja za kmetijstvo, s čimer naj bi bile okrnjene druge. nič manj pomembne panoge. Na vse te in druge pripombe svetnikov je odgovoril župan Franc Cipot, ki je dal jasno vedeti, daje bil pristop k oblikovanju rebalansa občinskega proračuna dovolj strokoven in pomeni pozitiven premik za celotno občino. Martjanski župniji odpisali komunalni prispevek Sicer pa so na seji precej časa porabili tudi za obravnavo prošnje župnijskega urada Martjanci za odpis komunalnega prispevka. Kot je navedel župnik Matija Hajdinjak, so ob gradnji kanalizacije utrpeli za več kot 1,5 milijona tolarjev škode. Sloje za velik poseg v nepremičnine, cerkvena kmetijska zemljišča, objekte, med drugim je podrta drvarnica in uničena vrtna ograja. Po besedah župnika Hajdinjaka pa že vrsto let nimajo primernega prostora za veroučni pouk, saj je obnovljeno gospodarsko poslopje, kjer je bila prej konjušnica, neprimerno za tovrstno cerkveno dejavnost. Zavzemajo pa se tudi za gradnjo zimske kapele, ker je v cerkvi hladno in je zaradi velike umetniške vrednosti fresk ne smejo ogrevati, in za prostore za vadbo pevskega zbora. Potrebovali bi tudi dvorano za razne cerkvene potrebe. Načrtovana gradnja pa se je nepričakovano ustavila, ker so v vodstvu Krajevne skupnosti Martjanci preprosto založili njihovo vlogo, ki bi omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Medtem so v občinskem svetu sprejeli odlok o komunalnem prispevku, ki bi v konkretnem primeru znašal dobre 3 milijone SIT. Kot je povedal župan Franc Cipot, bi jih zaradi nastale škode in namembnosti prostora, ki ni zgolj stanovanjski, lahko oprostili plačila 50-od-stotnega deleža. Po dolgotrajni razpravi so svetniki sprejeli sklep, po katerem so martjanski župniji odpisali komunalni prispevek v višini nekaj čez 1,5 milijona tolaijev, ki je prispevek občine za gradnjo omenjenega objekta. Na ta način je omogočena izdaja gradbenega dovoljenja. MILAN JERŠE Svetniki na dnevni red niso uvrstili razprave in glasovanja o nezaupnici predsedniku občinskega sveta Štefana Kuharja, za kar seje najbolj zavzemal Janez Škalič. Očitajo mu, da dovolj ne upošteva njihovih mnenj in stališč. V Mestni četrti Partizan v Murski Soboti so v ospredju urejanje komunalne infrastrukture, asfaltiranje cestišč in pločnikov ter možnosti za uvedbo samoprispevka za zdravstvo. Vnovič namreč načenjajo vprašanje projekta za širitev mestnega pokopališča, ki spada v Mestno četrt Partizan. Pri tem se zavzemajo za nujnost dostojnega pokopa na soboškem mestnem pokopališču, kjer je v preteklosti tehnika marsikdaj odpovedala. Tudi glede govornikov zadeve še niso povsem rešene, zato bo treba poiskati primerne ljudi za to opravilo. Poleg tega občani načenjajo še vrsto drugih aktualnih vprašanj o njihovem življenjskem okolju. Med drugim opozarjajo na nujnost urejanja kanalizacije v posameznih ulicah te mestne četrti pa o nevarnem izhodu iz tretje osemletke na Bakovsko ulico, o tem, da v Vegovi ulici pogrešajo ulično razsvetljavo, o problemu nezavarovanega prehoda čez železniško progo itd. Seveda pa se občani Mestne četrti Partizan aktivno vključujejo tudi v reševanje vseh tistih poglavitnih nalog, ki čakajo mestno občino v prihodnje. Na prvem mestu je plinifikacija v mestu, nato sanacija strehe in nadzidava tretje osemletke pa tudi izdelava projekta za ureditev prometa v Cankarjevi ulici. Precej pozornosti pa vzbuja tudi informacija o gradnji avtoceste, katere trasa bo potekala v bližini Mestne četrti Partizan, in ki naj bi bila končana do leta 2002. Poleg tega bo ob gradnji sodobnejše železniške povezave urejena obvoznica, s čimer bi se tovorni promet izognil mestu. M. JERŠE V Ljutomeru pri ponovnem glasovanju sprejeli rebalans proračuna Razkrižje in Veržej se »lahko« odcepita V Ljubljani so jim »priznali« za 9.592.000 tolarjev višje prihodke Kadar svetniki Občine Ljutomer obravnavajo kaj v zvezi z občinskim proračunom, je v najvišjem in največjem prostoru občinske stavbe, kjer so njihove seje, tako rekoč vedno precej napeto. Nazadnje pa je bilo skoraj bolj napeto zaradi ponovne obravnave pobud za izločitev območij iz Občine Ljutomer in ustanovitev novih občin. Zdi se, kot da jih večina ne zaupa predvsem postavkam, ki so predvidene za delo občinske uprave in njenih organov. Zato se je že nekajkrat zgodilo, da sojih z amandmaji znižali, tako »pridobljena« sredstva pa namenili za druge potrebe. Pri obravnavi rebalansa proračuna za letos minuli čertetek niso imeli bistvenih spreminjevalnih predlogov (le svetnica Nada Rus iz KS Veržej je terjala, da se zagotovi 630.000 tolarjev za sofinanciranje pločnika ob glavni cesti v Veržeju), vendar je večina glasovala proti sprejetju rebalansa. Na vprašanje, kaj lahko pomeni takšna odločitev, je bilo rečeno, da bodo nastopile velike težave pri nadaljnjem funkcioniranju občine. Zato so še enkrat glasovali in z dvotretjinsko večino sprejeli rebalans proračuna. Skupna višina prihodkov Občine Ljutomer za letos bo znašala nekaj čez 964 milijonov tolarjev, kar je za nekaj čez 9,5 milijona tolarjev več, kot so predvidevali v osnutku rebalansa. Ta (jel sredstev so prerazporedili za družbene dejavnosti (vrtce, šolstvo, zdravstvo), obresti za najeta posojila, sanacijo plazov, uskladitev realiziranih programov in za »prihodke proračuna iz naslova najetje posojil« (5 milijonov SIT): Župan nasprotoval, večina je odločila drugače Služba za lokalno samoupravo pri Vladi Republike Slovenije ni bila zadovoljna s sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer, češ da je za ustanovitev novih občin Razkrižje in Veržej, vendar morata nadaljnje postopke prevzeti in izpeljati krajevni skupnosti Razkrižje in Veržej. V razpravi je župan Ludvik Bratuša nagovarjal svetnike, naj se 'o pobudi za odcepitev Razkrižja in Veržeja izrečejo negativno, češ da so bili izvoljeni za delovanje Občine Ljutomer, ne pa za ustanavljanje novih občin. Nasprotna menja pa so bila, da so bili svetniki izvoljeni tudi za to, da bi v Občini zastopali interese svojega območja in da je potrebno decentralizacijo zagovarjati tudi v Ljutomeru. Večina je prižgala zeleno luč za izločitev KS Razkrižje in Veržej ter tako naložila Občinskemu svetu, da vodi postopke za ustanovitev novih občin. JOŽE GRAJ KS Prosenjakovci Bodo postali povsem samostojni? V Krajevni skupnosti Prosenjakovci, kamor spadajo poleg krajevnega središča Prosenjakovce še vasi Berkovci, Središče, Pordašinci, Čikečka vas in Ivanjševci, se lokalni veljaki že nekaj časa prerekajo, kar seveda ni v prid delovanja raznih organov na dvojezičnem območju Občine Moravske Toplice. Zato je bil njen župan Franc Cipot prisiljen sklicati zbor krajanov, ki se ga je udeležilo okrog štirideset ljudi. V razgreti razpravi so se marsikdaj povrnili v leto' 1994, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Kot je znano, je Krajevna skupnost Prosenjakovci takrat resno računala, da bodo dobili novo občino s sedežem v Prosenjakovcih. Taka je bila tudi želja tamkajšnjih domačinov, ki so se na referendumu večinsko opredelili za lastno občino. Toda državni zbor je odločil drugače in jih priključil k novonastali Občini Moravske Toplice. To je seveda prililo olja na ogenj v medsebojnem obtoževanju, kdo je kriv, da niso uspe-li s svojo zahtevo. Temu pa so se pridružile nekatere zdrahe med vplivnimi posamezniki, ki so hoteli razčistiti neporavnane račune. Vse to pa je očitno močno vplivalo na (ne)sprejemanje ključnih razvojnih odločitev v Krajevni skupnosti Prosenjakovci, zato so se marsikje počutili prikrajšane. Nič čudnega, da so tudi na tokratnem zboru krajanov skušali prati umazano perilo. Največkrat sta bila omenjena nekdanja predsednika sveta krajevne skupnosti Karel Kozic in Mirko Vbrbš. Največkrat so omenjali lastnino zadružnega doma v Prosenjakovcih in finančno poslovanje lokalne skupnosti. V ta spor so se vključili tudi njuni somišljeniki. Da bi naredili konec nenehnemu medsebojnemu obtoževanju, je po mnenju krajanov edina rešitev ustanovitev samostojne Krajevne skupnosti Prosenjakovci, v kateri ne bi bilo prej omenjenih vasi. Zato bodo podobne zbore krajanov imeli še v Berkovcih, Središču, Pordašin-cih, Čikečki vasi in Ivanjševcih. Na ta način naj bi ugotovili, ali o lastni krajevni skupnosti razmišljajo tudi v drugih krajih sedanje KS Prosenjakovci. Če bo volja ljudi taka, bodo o njej razpravljali tudi svetniki Občine Moravske Toplice, saj bo treba navsezadnje spremeniti nekatera določila občinskega stratuta. Sicer pa je na zboru krajanov moravski župan Franc Cipot navzoče seznanil tudi s prizadevanji za odprtje mejnega prehoda Prosenjakovci - Magyarszombatfa. V ta namen bodo zagotovili denar iz občinskega proračuna, določen delež pa pričakujejo tudi od evropskega programa Phare. Po podpisanem meddržavnem sporazumu z Madžarsko je namreč predvideno, da bi že prihodnje leto začeli urejati dovozno cesto, leta 1998 pa naj bi končali ta projekt. Za zdaj je ta mejni prehod za lokalni promet odprt kvečjemu sedemkrat letno. MILAN JERŠE 8 vestnik, 12. december 1996 Nasveti Barvanje in pleskanje samo po predračunu Stranka je naročila barvanje prostorov. Dogovorili so se za ceno po kvadratnem metru, ko pa je stranka dobila račun, je bil ta mnogo višji od pričakovanega. Na vprašanje, zakaj tako visok račun, je izvajalec stranki pojasnil, da so pri obračunu barvanja vštete tudi površine, ki jih zavzemajo vrata in okna. Podobno je tudi, če si omislite pleskanje vrat in oken. Morda se vam zdi logično, da bi vam izvajalec zaračunal samo dejansko prepleskane površine; da vam na primer pri vratih, ki imajo vgrajeno steklo, ne bo zaračunal celotne površine vrat. Pa ni čisto tako. Na obrtni zbornici smo povprašali, kaj o slikopleskarskih delih pravijo dobri poslovni običaji stroke (gradbene uzance). Za normalno zahtevno pleskanje do 3 m2 in za zahtevnejše^do 1 m2 ni odbitkov (n.pr. steklenih površin v vratih). Pri pleskanju se vsaka vrata računajo posebej (njihova površina se ne sešteva, da bi tako dosegli potrebno kvadraturo za odbitek stekla). Seveda se vam prav lahko zgodi, da se »Vaš« izvajalec ne bo zmenil za omenjene poslovne običaje. Če želite, da je delo opravljeno v skladu z določili gradbenih uzanc, morate poskrbeti, da bo klavzula o spoštovanju le-teh zapisana v pogodbi (v predračunu), ki jo sklenete z izvajalcem. Če se torej želite izogniti neljubim presenečenjem, morate pred začetkom slikopleskarskih del poskrbeti za naslednje: - se dogovoriti za ceno po m2, - se dogovoriti, kaj vse je všteto v m2, - dogovore zapisati, torej obvezno zahtevati predračun za pleskanje. Pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota, Slovenska ul. 48, je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00, tel. (069) 27 žrtvovanja, samo da se Nizek športni avto, usnjen kovček in mobitel. Stereotip, tako ljub vsem slovenskim obrtniškim sinovom - vreden Ta zveneči predmet poželenja mu prilegaš. Območna pisarna ZP M. Sobota, Andrej Čimer 300. 2204 Miklavž, Ul. Kirbiševih 53 telefon: (062) 692 250 Toda žalostna novica: nič več mobitel! Vsaj ne v tistem svetu, kateremu bi zgoraj imenovani tako krčevito radi pripadali. Po vsej zahodni Evropi se naglo vzpenja število uporabnikov prenosnih telefonov: med več kot 30 milijoni so šolarji in dijaki, ki jih uporabljajo za pubertetniške klepete, starši, ki z njimi opremljajo otroke, da jih obdržijo pod nadzorom, vandravci in postarani hipiji, ki se prek brezžičnih telefonov javljajo svojim ženam z avtoštopa, starčki, ki jih nosijo kot dodatno zagotovilo varnosti in, da, tudi poslovneži, ki jim štrlijo iz prsnega žepa. Torej prihaja čas, ko bo potrebno mobitelu odvzeti oznako statusnega simbola na vidgz obogatelih akviziterjev z očitno slabo skrito zaplankanostjo in MATIČNA FIRMA JUŽNOAMERIŠKIH CHNINCHIL S 16-LETNIMI IZKUŠNJAMI NA MEDNARODNEM TRGU KRZNA ZAČNITE DONOSNO DELO - DODATNO ALI POKLICNO POSTANITE NAŠ PARTNER! POGOJI: ljubezen do živali, nekaj začetnega kapitala, pribl. 10 kvadratnih metrov prostora, ki ga je mogoče ogrevati. PONUJAMO VAM: visokokakovostne živali, strokovno pomoč, vse farmske potrebščine. ZAGOTAVLJAMO: odkup živali - ceno, zanesljivo poslovnost. Vse informacije dobite na brezplačnem seminarju. Prijave po telefonu: (062) 692 250. primankljajem potence ter belimi nogavicami. Mobitel moramo sprejeti kot nekaj normalnega in sčasoma odkriti njegovo novo, pri nas doslej še neodkrito značilnost: praktičnost. Preprosto gledano je ta prenosni telefon kar lepa stvarca: majhna, priročna, ergonomsko oblikovana, ki se lepo prilega roki, nikjer nobenih žic, ki bi se ovijale okoli telefonirajočega. Milo in značilno zvonjenje, ki običajno prihaja neposredno iz trupa navzočega v drobnokarira-stem suknjiču, je nezamenljivo. S svojim zvonjenjem vedno znova vzpostavlja svojega lastnika kot fanta od fare, popolnoma zadovoljnega s svojo podobo, punco in firmo. Zvonjenje mobitela je zven uspešnosti in cven-ka. S pticami si deli nebo, ki je celo njegovo, in ni tako kot navadni telefon prizemljen, zd-vojčkan in žičast. Kar kliče po tem, da se mu daje prisrčna imena: Nemci mu pravijo handy, pri nas je vse bolj prijetno zveneč mobi. Medtem pa cena prenosnih telefonov po Evropi vse bolj pada, pojavlja se vse več konkurenčnih podjetij, ki ponujajajo še več in še ceneje - čez 35 funkcij dandanes že zmore takle mobi: klice lahko shranjuje, prestreza, preusmerja - da, celo na navadni telefon. Prenosno telefonsko okužbo so po Evropi začeli razširjati Skandinavci konec osemdesetih. Zdaj število potujoče telefonirajočih iz leta v leto naglo raste: 31 milijonov letos, 46 milijonov do konca prihodnjega leta in 108 milijonov do konca leta 2000 v Evropi. Samo v Italiji naj bi ta številka poskočila do leta 2000 na co - svojo kartico samo vtakne v katerikoli GSM-aparat v Evropi in pogovor začne teči na njegov račun. S prvim smo v Sloveniji odločno na boljšem - pokriva čez 90 odstotkov ozemlja, slišnost drugega pa naj bi se kmalu razširila na 40 odstotkov podal- vedmi: v redkokatero imenitno francosko restavracijo še ima vstop, že dolgo je pregnan iz gledaliških in koncertnih dvoran, iz varnostnih razlogov je prepovedan v letalih. Uporabnike na zahodu so začeli deliti na tiste, ki mobitel takrat, ko gredo na pske deželice. S tem slednjim si v Prekmurju tudi v prihodnje ne bomo imeli kaj začeti - omrežje GSM bo pokrito le v večjih mestih, slovenskem cestnem križu in obali in bomo v kakem Tro-pikanu, Donžuano ali Superliju v Prekmurju zaman čakali, da bi začel opravljati svojo najosnovnejšo funkcijo - spodbudno zvoniti in zbuditi pozornost. Z GSM-om lahko - resda , da vas tam teže opazijo - po mili volji klepatate po vsej zahodni Evropi, dočim se morate pri analognem zadovoljiti z 90 odstotki Slovenije - skratka: če imate mobitel, ste slovenski podjetnik, če imate GSMste lahko karkoli: britanska rock zvezda, ukrajinski tovarnjakar, italijanski avtostopar, zaskrbljena švedska mama, nizozemski postarani hipi, ki spi pod mostom nekje pico s prijatelji izklopijo, in t? ste, ki čakajo, da zazvoni. Družbe, ki ponujajajo mobU" no telefonijo, poskušajo narediti 'čim diskretnejše in neopazne)56 mobilne telefone, saj bi končno uporabnikom rade razložile, o3 ne gre toliko za prestiž kot za priročnost in s tem pridobil novo klientelo. Slovenski uio^ tel na primer na svojih straneh pod poglavjem bonton opozarja uporabnike, da ni ra^ no lepo, če smo do nekoga me pogovorom vzvišeni samo zato, ker mu lahko povemo, da ga k* čemo iz mobitela, priporočaj naj raje z mobitelom včasih P° magamo ljudem v stiski. Pra tako opozori, da je med vožnl primerneje držati volan kot m bitel in da se zato uporabni & naj raje oprimejo prostoročni (hand free) načina komuni 15 s sedanjega milijona. Po domače to pomeni, da naj bi imelo do leta 2000 mobitel v Italiji že vsako gospodinjstvo. Na srečo vseh, ki ga bodo kmalu dobili, pri nas še ni tako hudo. Slovenski mobitel je do julija letos zabeležil 30000 naročnikov na analognih telefonih, oz. tistem , kar si običajno mislimo pod oznako mobitel. Še nekaj jih je na GSM-ih oz. tistem, kar imajo drugod po svetu za »mobilni telefon«. Razlika med analognim in GSM-telefonom je približno taka kot razlika med vinilno - se še spomnite vinilk? -in CD-ploščo, še bolj po domače: mobitel funkcionira tako kot radio, se pravi analogno prenaša glas, dočim GSM glasovni signal digitalizira in ga zato do sprejemnika prinese v odločno boljši obliki, toda zato, ker prvi - mobitel - funkcionira na nižjih frekvencah, nese dalje in zato, ker slednji, ki je sicer bolj zanesljiv in bolj slišen, deluje na višjih frekvencah, morajo biti njegove sprejemne postaje gosteje posejane. Vsak uporabni GSM ima posebno elektronsko karti- v Parizu, ali ljubusumna francoska žena ... Po Evropi so se začeli zaradi navedenega mobitelov sramovati - kateri mačo pa bi si želel, da bi ga postavili v družbo z za-kompleksano pubertetnico, ki ima končno napravico, po kateri lahko nepretrgano razklada svoje probleme, kaj šele da bi domnevali, da ga nemara nosi zato, da ga žena končno lahko nadzoruje ... Tiste, ki ga ne skrivajo, pa so začeli učiti stila s prepo- ranja. , . Vsekakor je nekaj v še bolj v nas, da nam ga dela ko fascinantnega. Najsi j® neožičenost, vtis poslovno5 ' občutek celodnevne dosegi^ sti, neskončna praktičnost utvara popolne globalne vasi; jo daje. Priznajte, da bi se p° tili vsaj za pet odtenkov sarn°ste vestneje, če bi vam včeraj, K° šli plačevat opomine za e triko, nekaj zazvonilo v prs® $ žepu ... Vestnikova akcija Sicer je res, daje praviloma vsak sam »svoje sreče kovač«, ampak vselej si le ne moremo sami izpolniti svojih želja, pač pa nam je pri tem potrebna takšna ali drugačna pomoč drugih ljudi. Zdaj se vam ponuja priložnost za morebitno izpolnitev svoje največje želje. Prvo, kar morate stori- M Mogoče ga še niste zaslužili. Vendar ga boste. Uspešni ste. Hočete vedno več. Pri tem vam bo pomagala banka uspešnih. Banka s trdnimi temelji in znanjem, ki je uspešna tako v Sloveniji kot v svetu. Ponuja vam storitve po meri, kvaliteten servis in še mnogo več. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. O CREDITANSTALT Postavne enot« 8«nka OetBtansts« a 0, 1 pa morate dovoliti, da o tem, kako je to potekalo, napiše^1 reportažo. Tako: povabljeni ste k zanimivemu sodelovanju z Vestnikop1’ zato se kar hitro odloči za razkritje svoje najeti želje, in to sporočite pisu^ Nič ne morete izgubiti-pridobite lahko: izpo^ m 'Vtič' največje želje. Pa še sporočilo V®8! nika: željo bomo skuša izpolniti le rednim naf° _ nikom, zato bi se tudi z® radi tega splačalo narod nanj. ki e< S; m ki kr la h 'ij dr SL Za va lel tot vestnik, 12. december 1996 9 metijska panorama Novi izzivi v poljedelstvu Občasna srečanja strokovnjakov kateregakoli znanstvenega področja so nujna za njegov uspešen razvoj, saj pomagajo k pretoku znanja, iz-menjavi mnenj in definiranju aktualnih problemov, so zapisali organizatorji letošnjega poljedelskega simpozija, ki je bil v začetku tega tedna v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, posvetili pa so ga 50. obletnici študija agronomije na ljubljanski univerzi. Priznani domači in tuji strokovnjaki so v dveh dneh predstavili nekatere izkušnje in najnovejša dognanja na tem področju. Smo v času, ko v evropskem kmetijstvu prihaja do velikih go- pa je predvideno nadaljnje zmanjševanje. Zdaj imamo v Sloveniji 580 tisoč hektarjev travnikov in 230 tisoč hektarjev njiv, če bomo dopustili nadaljevanje sedanjih procesov, pa bodo posledice katastrofalne. Če je še na prvem tovrstnem simpoziju pred dvema letoma bila premalo prisotna problematika, s katero se slovensko kmetijstvo srečuje, je s tem drugim posvetom že narejen korak naprej. Kot je dejal kmetijski mini- ster Jože Osterc, se bo v prihodnje potrebno še bolj odločati za raziskave, ki bodo dale odgovore na današnje in jutrišnje probleme v.kmetijstvu. Slovenija se po njegovem ne bo mogla izogniti vključevanju v mednarodne integracijske tokove, kmetijstvo pa bo pri tem še posebej občutljivo. Zato,bo potrebno narediti vse, da posledice tega vključevanja čim bolj omilimo. In tudi takšni simpoziji, kot je bil ta, naj bi prispevali k temu. L. KOVAČ Kako do več mleka? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Nekaj zgledov izračunanih krmnih obrokov, kjer je koruzna silaža osnovna krma spodarskih in političnih sprememb, ki se jim bcrmoralo prilagoditi tudi slovensko kmetijstvo, zato je tokratni posvet potekal Pod motom Novi izzivi v poljedelstvu. Poljedelstvo predstavlja osnovo slovenskega kmetijstva in to bo tudi v prihodnje, živinorejo je moč razvijati in širiti le do določene meje, saj zemlja prevelikih obremenitev ne prenese. Zato je bil tudi pretežni del strokovnih prispevkov, ki smo jih slišali na letošnjem posvetu, usmerjen k iskanju takšnih poti, kot jih zahteva sonaravno kmetovanje. Tudi v Sloveniji se obseg kmetijskih zemljišč zmanjšuje, pridelava pa se povečuje, ^endar na način, ki je za naravo škodljiv. V zadnjih desetih letih Seje skupna površina travnatega sveta pri nas zmanjšala za 61.000 hektarjev in njivskega za 15-000 hektarjev, v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva V Radgonskih goricah Miklavževa trgatev Kakovostna slovenska vina si vse uspešneje utirajo pot med zahtevnejše pivce, med tiste, ki jim pivska kultura nekaj pomeni. Tudi vedno več vinogradnikov se zato odloča za posebne trgatve, Miklavževa trgatev v podjetju Radgonske gorice pa je postala že tradicionalna. Pravzaprav je pred šestimi leti prišlo do nje povsem spontano, saj so na trsih pustili grozdje za posebno trgatev, naključje je naneslo, da so ga pustili do konca novembra in na predlog direktorja Škrobarja so ga potrgali na dan sv. Miklavža. Letošnja trgatev je bila tako peta, saj so pred tremi leti bra-če prehiteli ptiči. Odtlej grozdje zavarujejo s posebnimi mrežami in tudi letos so tako uspeli do miklavževega obvarovati pridelek na 80 arih vinograda, iz njega pa bo čez leto prišlo na trg kakovostno Miklavževo vino. Kakšnih 800 litrov sladkega mošta so iztisnili letos, to vino Subvencije kmetijstvu v občini Turnišče Pomoč štiristo kmetovalcem Občina Turnišče je letos iz svojega proračuna namenila za Pospeševanje kmetijstva 6.800.000 tolarjev. Medtem so gla- vnino denarja že porabili. Doslej so denarne spodbude namenili za regresiranje strniščnih posevkov, za zavarovalne premije za Plemenske svinje in krave, za sofinanciranje semen, semenskega krompirja, trsnih cepljenk, poskusno pridelovanje novih kultur, nekaj denarja pa so dali tudi za delo vinogradniško-sadjarskega društva. Denarne spodbude je doslej izrabilo okrog 400 kmetovalcev, predvsem mlaj- ših, kar je vsekakor spodbudno. Ukvarjajo se predvsem s poljedelsko pridelavo, je pa tudi še precej živinorejcev. Na turniškem območju pa se pojavjajo tudi nekatere nove dejavnosti, denimo pridelovanje zelenjave, cvetličarstvo in tudi reja puranov. V kmetijskopospeševalni službi Občine Turnišče ugotavljajo, da je zanimanje za denarne spodbude vse večje. J. Ž. pa polnijo v posebne pollitrske steklenice, katerih oblika ponazarja stiskalnico, utež in vreteno ter trto, ki se ovija okoli kola. Čeprav ima to vino svojo ceno, porabniki radi posegajo po njem, saj je primerno predvsem za darila ob najrazličnejših priložnostih. KOVAČ Fotografija: N. JUHNOV Zgled 1: Krmni obrok s koruzno silažo VRSTA KRME kg SSkg SPbg NELMJ Sr.vl. ŠE g Pg Ca g Nag seno 4.0 3.52 240.0 16.88 1160.0 1260.0 10.4 22.4 2.0 krmilna moka 0.5 0.44 57.0 2.48 51.5 225.0 5.5 3.0 0.1 koruzna silaža 27.0 8.64 321.3 55.35 1998.0 5130.0 16.2 21.6 3.8 kravimin-3 0.12 0.00 0.0 0.00 0.0 0.0 9.6 20.4 15.6 sol 0.00 0.00 0.0 0.00 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 SKUPAJ ZA 1 MLEKA 12.60 618.3 74.7 3209.5 6615.0 41.7 67.4 21.4 5.0 11'9 25.5 12.4 12.8 12.5 11.4 kg SSkg SPbg NELMJ Srvi% ŠE g pr Cag Nag Smrečice le s plombami Bližajo so božični in novoletni prazniki, ki si jih ne moremo predstavljati brez okrasnih dreves. Po zakonu o gozdovih lahko lastniki gozdov ta drevesa posekajo le na osnovi izdane odločbe. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah, v drevesnicah in podobno, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo, ki jo je treba namestiti na vidnem mestu. Za posamezno plombo je treba plačati 10 tolarjev, prodajalci okrasnih dreves pa morajo imeti potrdila, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Ker se nekateri posamezniki še vedno radi oskrbujejo z okrasnimi drevesi na nezakonit način, pri čemer povzročajo v naših gozdovih nemalo škode, so za to predvidene visoke kazni, ki znašajo od 15.000 tolarjev za posameznika do 150.000 tolarjev za pravno osebo. Takšne kazni so predvidene za tiste, ki pridobivajo okrasna drevesa brez odločbe in jih dajejo na trg brez plombe. Sicer pa za vsa morebitna pojasnila lahko povprašate revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije OE Murska Sobota, kjer so na voljo tudi plombe. Manj površin in več pridelka dvozu semenskega krompirja se ne bo mogoče izogniti. Za jedilni povedali, saj je doma pridelan se-kr»mpir pa imamo na voljo domače, enako kakovostno in od uvoženega —“ tohejše seme. Slovenija porabi letno 360 tisoč ton krompirja, letos smo Pridelali 450 tisoč. V prihodnje naj bi na hektar pridelali 30 ton krom-D da. Spmpncki krnmnir bo cenejši za 20 do 25 odstotkov. menski krompir boljše kakovosti. D'rJa. Semenski krompir bo cenejši . Tako so ugotavljali na dnevu ■ r°rnpirja, ki ga je na Srednji litijski šoli v Rakičanu pripravi-p Syetovalna služba ŽVZ-ja za (.°tourje. Tadej Sluga iz Kme-^s^ega inštituta Slovenije je med $togirn opozoril, da moramo v 2 °veniji zmanjševati površine, vasaiene s krompirjem, in poveče-u'.Pridelek na hektar. Cilj se-।. cionarjev je, da kmetijci pride-Jo 30 ton krompirja na hektarju, t Cas se pridelki gibljejo okoli 22 11 na hektar. Slovenija letno po- rabi 360.000 ton krompirja. Letos, ko ga je v Evropi preveč, pa so ga naši kmetijci pridelali skoraj 450.000 ton. Uvozu semenskega krompirja, se Slovenija ne bo mogla izogniti. Zdaj 42 odstotkov potreb po semenskem krompirju pokrijemo z uvozom iz Nizozemske, 11 odstotkov ga uvozimo iz Škotske, 19 iz Belgije in 8 odstotkov iz Lu-xemburga. Prav slednji državi nista znani po pridelavi krompirja, zato bi se uvozu iz njih lahko od- Vsekakor pa po zagotovilih strokovnjakov za jedilni krompir ni potrebno kupovati uvoženega semena elita, ki je za 20 odstotkov dražje od domačega semenskega krompirja, ki se prodaja pod oznako A. Vsekakor pa velja omeniti, da je domači originalni semen- ski krompir prve ali druge množitve, ki se prodaja pod oznako A, za 10 do 20 odstotkov cenejši od uvoženega. Kot sta povedala predstavnika Kmetijskega inštituta in Semenarne Ljubljana, bo semenski krompir prihodnje leto cenejši za 20 do 25 odstotkov. Kilogram semenskega krompirja bo po novem stal od 80 do 100 tolarjev. Seveda pa je bil osnovni namen srečanja, osvestiti pridelovalce, da se pred spomladansko saditvijo odločijo za najboljše sorte. Boris Hegeduš Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 46 pujskov,-starih od 8 do 10 tednov in težkih do 2.4 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti od 12.500 do 14.500 tolarjev, prodali pa so 38 živali. GE Bomo V sloveli GE JMuje TA^o KRČtn' TKMARKm/ Boi MED ToBtJAJO TKAVD^ |a) SEkIO. O Si Kot vidimo iz izračunanega obroka, lahko da krava iz osnovne voluminozne krme, to je 4 kg srednje dobrega sena in 27 kg koruzne silaže, le 5 1 mleka glede na beljakovine in kar 12,41 glede na energijo. S tem ko smo dodali 12 dag vitaminsko-rudninskih mešanic (KRAVI-MIN-3) in 0,5 kg krmilne moke, smo pokrili potrebe tudi po kalciju (Ca), fosforju (P) in Na. Ta obrok ni izravnan, saj je razmerje beljakovine : ŠE 1:10,7, ki je primerno za vzdrževanje krav. Za količino 12-15 1 mleka pa mora biti razmerje 1: 6. Da izboljšamo ta krmni obrok in ga uravnamo po beljakovinah, moramo dodati beljakovinsko krmilo, to pa je lahko: sojine tropine, sončninčne tropine, bučne pogače-ali repične tropine, odvisno od tega, kakšne komponente imamo na tržišču. Najprimernejši in tudi najcenejši krmni obrok je iz kakovostne travne in koruzne silaže. Travna silaža naj bi vsebovala maksimalno 27 % surovih vlaken, s tem si zagotovimo višjo prebavljivost, več beljakovin in energije. Minimalne suhe snovi travne silaže bi moralo. biti 40 odstotkov, da bodo izgube fermentacije minimalne in ješčnost zadovoljiva. Koruzne silaže so v zadnjih letih zadovoljive kakovosti, saj zaradi boljše rezi in drobljenja zrnja pospravljamo ta pridelek pri višji suhi snovi. S tem dosegamo višji odstotek energije (580-620 g ŠE v suhi snovi) in dobro konzumacijo. Zgled 2: Krmni obrok s koruzno in travno silažo VRSTA KRME kg SSkg SPbg NELMJ Sr.vl. ŠE g Pg Cag Nag seno 3.0 2.64 180.0 12.66 870.0 945.0 7.8 16.8 1.5 travna silaža 17.0 6.12 680.0 35.87 1377.0 3298.0 20.4 44.2 5.1 koruzna silaža 11.0 3.52 130.9 22.55 814.0 2090.0 6.6 8.8 1.5 krmilna moka 1.0 0.87 114.0 4.95 103.0 450.0 11.0 6.0 0.1 kravimin - 3 0.11 0.00 0.0 0.00 0.0 0.0 8.8 187 14.3 SKUPAJ ZA i MLEKA 13.15 1104.9 76.0 3164.0 6783.0 54.6 94.5 22.5 13.1 12.3 24.1 13.0 20.4 21.5 12.5 kg SSkg SPbg NELMJ Sr.vl% ŠE g p« Cag Nag Kot je razvidno iz preglednice, dobimo pri tem načinu krmljenja največ mleka iz doma pridelane krme. Krmni obrok je izravnan po prebavljivih beljakvinah ter po energiji, z dodatkom krmilne moke pa smo v krmnem obroku izravnali tudi fosfor. Zgled 3: Krmni obrok s koruzno silažo in sojinimi tropinami VRSTA KRME kR SSkg SPbg NELMJ Sr.vl. ŠE g Pg Cag Nag seno 4.0 3.52 240.0 16.88 1160.0 1260.0 10.4 22.4 2.0 sojine tropine 1.8 1.60 684.0 13.37 114.7 1292.4 12.4 8.5 0.1 koruzna silaža 26.0 8.32 309.4 53.30 1924.0 4940.0 15.6 20.8 3.6 KALMIN-zimsk 0.12 9.6 20.4 18.0 sol 0.01 3.8 apnenčeva moka 0.03 11.4 SKUPAJ ZA 1 MLEKA 13.44 1233.4 83.6 3198.7 7492.4 48.0 83.5 27.5 15.2 14.7 23.8 15.6 16.5 17.8 17.5 kR SSkg SPbR NELMJ Sr.vl% ŠE g pr Cag Nag Zgled 4: Krmni obrok s koruzno silažo in bučnimi pogačami VRSTA KRME kR SSkg SPbg NELMJ Sr.vl. ŠE g Pg Cag Nag seno 4.0 3.52 240.0 16.88 1160.0 1260.0 10.4 22.4' 2.0 bučne pogače 1.6 1.47 680.0 12.48 70.4 1272.0 28.3 14.7 0.0 koruzna silaža 26.0 8.32 309.4 53.30 1924.0 4940.0 15.6 20.8 3.6 apnenčeva moka 0.09 34.2 sol 0.06 22.8 premiks GK 0.06 SKUPAJ ZA 1 MLEKA 13.31 1229 82.7 3154.4 7472.0 54.3 92.1 28.5 15.2 14.4 23.7 15.5 20.2 20.7 18.5 kg SSkg SPbR NELMJ Sr.vl% ŠEg pr Cag Nag Ce primerjamo krmni obrok s koruzno silažo, vir beljakovin so sojine tropine ali bučne pogače, vidimo, da z obema krmiloma dosežemo mlečnost 14,2 1 mleka glede na beljakovine in 14,5 1 mleka glede na energijo. Ješčnost teh krmnil je izredno dobra, razlika pa nastane pri vsebnosti rudninskih snovi, predvsem pri fosforju (P). Sojine tropine vsebujejo P 6,8 kg/kg, bučne pogače pa kar 17,6 g/kg. Pri krmljenju sojinih tropin priporočamo kompletne rudninsko- vitaminske mešanice, kot so kravimin-3, kalmin zimski in dobrodej D-1612. Najprimernejšo kombinacijo-dobimo s kalminom zimskim. Če pa krmimo bučne pogače, ki vsebujejo precej fosforja v primerjavi s sojo, pa je kravam molznicam najbolje dodajati samo premiks - 0,5% na suho snov, to je 6-7 dag dnevno na kravo. Na tržišču imajo Lekovega z imenom premiks GK in Dobrodejevega D -1521. Če bi dodajali kompletno vitaminsko mešanico, ki vsebuje tudi fosfor, bi bilo tega fosforja veliko preveč, kajti žival ga ne potrebuje toliko, kot bi ga mi dodali s krmo. Manjkajoči kalcij (Ca) pa dodamo v najcenejši obliki, to je v obliki apnenca (apnenčeva moka). Na ta način dosežemo najcenejšo obliko dodajanja rudninsko-vitaminskih sestavin. Zgled 5: Krmni obrok s koruzno silažo in sončničnimi tropinami VRSTA KRME kg SSkg SPbg NELMJ Sr.vl. ser pr Cag Nag seno 4.0 3.52 240.0 16.88 1160.0 1260.0 10.4 22.4 2.0 sončn. tropine 2.1 1.87 672.0 11.07 399.0 1218.0 24.6 20.2 0.0 koruzna silaža 26.0 8.32 309.4 53.30 1924.0 4940.0 15.6 20.8 3.6 apnenčeva moka 0.06 22.8 sol 0.06 19.0 premiks GK 0.06 SKUPAJ 13.71 1221.4 81.2 3483.0 7418.0 50.6 86.2 28.5 ZA 1 MLEKA 15.0 14.0 25.4 15.3 18.0 18.7 18.5 kR SSkg SPbg NELMJ Sr.vl% ŠEg Pg Cag Nag (nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba ŽVZ M. Sobota Jože PUHAN, dipl. inž. kmet. 10 vestnik, 12. december 1996 ntervju Pogovor z mag. Jožkom Čukom, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Živimo na račun naše mlade generacije Napovedi gospodarskih gibanj za leto 1996 so bile dokaj optimistične, saj je bila načrtovana ugodna rast družbenega proizvoda, inflacija naj bi bila letos manj kot dvoštevilčna, pa tudi sicer so poznavalci gospodarskih gibanj napovedovali, da se je slovensko gospodarstvo že toliko prilagodilo novim razmeram, da nazadovanja ne bi smelo več biti. Leto se bliža koncu in zdaj že lahko trdimo, da se nekatere napovedi ne bodo uresničile. Sicer pa smo se o tem in o nekaterih drugih vprašanjih, ki so v tem času še posebno aktualna, pogovarjali z mag. Jožkom Čukom, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. Mag. JOŽKO ČUK: Po oceni službe za gospodarsko konjunkturo pri Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljamo, da bo stopnja rasti nižja od napovedane. Predvsem v zadnjem času pa se zaostrujejo razmere pri zunanjetrgovinski menjavi na področju izmenjave blaga in bati se je, da bo v zunanji trgovini prišlo do primanjkljaja pri trgovinski bilanci, ki jo bomo skušali seveda pokriti z drugimi finančnimi in neblagovnimi transakcijami. Vendar obstaja v tem trenutku na osnovi trendov bojazen, da bomo imeli negativno tudi plačilno bilanco. Kje so razlogi, da gospodarska rast ne bo takšna, kot je bila napovedana? Mag. JOŽKO ČUK: Ključni dejavnik slovenskega razvoja je gospodarstvo in v ožjem smislu industrija. Na industriji temelji skoraj v celoti tudi naš izvoz. Izvoz je področje, ki je non plus ultra za povečevanje bruto domačega proizvoda, in ker nastopajo pri izvoznikih zelo velike težave tudi zaradi neugodnega makroekonomskega okolja, prihaja do izpada predvsem pri naših izvoznikih. Konkurenčnost je odvisna od številnih dejavnikov Sami pravite, da gospodarstvo še vedno predvsem bazira na industriji. Žal industrijska proizvodnja že nekaj let pada in je zdaj že za približno tretjino pod najvišjim doseženim nivojem pred leti?! Mag. JOŽKO ČUK: Če gledamo trend zadnjih desetih let, od leta 1986 do leta 1995, je fizični obseg industrijske proizvodnje padel za 35 odstotkov. Sodimo, daje takšno padanje prehitro, saj tega izpada ne nadomestimo z drugimi realnimi kategorijami. Je ta izpad v industrijski proizvodnji v bližnji prihodnosti mogoče nadomestiti s temi realnimi kategorijami, kot jih sami imenujete? Mag. JOŽKO ČUK: Tudi slovenska vlada in vsi odgovorni za razvoj gospodarstva bodo morali resno obravnavati problem padanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje, kajti ta padec je prevelik glede na naše realne možnosti. Industrija se namreč v našem miselnem ozadju šteje za nekaj umazanega, nekaj odvečnega. Zato govorimo o prestrukturiranju proizvodnje, ki naj prinese takšne proizvode, na katere se bodo potem vezale tudi storitvene dejavnosti. Gibanja v našem gospodarstvu so seveda precej odvisna od gibanja na zunanjih trgih. Čeprav se na teh trgih že čuti določena konjunktura, naši gospodarstveniki često trdijo, da so na tujih trgih nekonkurenčni. Kakšen je vaš komentar k temu? Mag. JOŽKO ČUK: Poudariti moram, da je konkurenčnost države ali gospodarstva ali posameznega poslovnega subjekta odvisna od množice dejavnikov. Mi vemo, da po najbolj kompetentnem poročilu, ki obravnava konkurenčnost držav, to je po Garelijevem poročilu, vpliva na konkurenčno sposobnost neke države 378 dejavnikov. Navadno pa, kadar obravnavamo posameznike ali posamezna podjetja, se pri konkurenčnosti osredo točamo samo na enega, dva ali nekaj dejavnikov. Mislim pa, da je to zelo kompleksno vprašanje, ki zadeva kulturno-civiliza-cijski vzorec posamezne države. Hočem reči, da pri nastopu na svetovnem trgu ni o’dvisno vse samo od tiste klasične tehnične vsebine, če govoriva o industrijskem izdelku, ampak je zelo pomembno, po kakšnem distribucijskem kanalu ta izdelek prihaja, od kod prihaja in kakšna je stopnja zaupanja med kupcem in prodajalcem. Zato je pri tem zelo pomembno, da naša podjetja tudi osvojijo standarde kakovosti ISO 9000 in sprejmejo filozofijo stalnega izboljševanja kakovosti. Preveč za plače in premalo za naložbe Pomeni, da sta visoka cena dela in visoka cena kapitala le del tistega, kar vpliva na konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij? Mag. JOŽKO ČUK: Sam sem javno že večkrat poudaril, da stroški dela v konkurenčnosti pri nas predstavljajo le 10 do 20 odstotkov, preostalih 80 odstotkov pa temelji na drugih kategorijah. Predvsem bo potrebna večja izkoriščenost človeških virov, kar bo mogoče doseči z ustrezno motivacijo, prav tako pa bo potrebno spodbujati tudi inovacije, ki so ključnega pomena za dodano vrednost. Dejstvo pa je vendarle, da je vpliv stroškov dela na konkurenčnost od panoge do panoge različen in je večji v delovno intenzivnih panogah?! Mag. JOŽKO ČUK: Tega problema ne smemo obravnavati samo z vidika obsolutnih vrednosti pri ceni delovne sile, pri ceni stroškov. To, kar smo pri gospodarski zbornici sprožili z zahtevo po prenovi kolektivne pogodbe, se nanaša na relativna razmerja med plačami oz. stroškom dela in naraščanjem cen. V Sloveniji je ključni problem realno naraščanje plač prek vsakih normalnih mer. Gledano na ravni države, že pet let dobivamo višje plače, realno plače naraščajo hitreje kot rastejo drobnoprodajne cene. Naše plače naraščajo hitreje od produktivnosti, hitreje od bruto domačega proizvoda. V socialnem Pomurska zbornica je med boljšimi v Sloveniji Kakšno je vaše mnenje o kadrovskih spremembah v vodstvu območne gospodarske zbornice za Pomurje? Mag. JOŽKO ČUK: Območna zbornica v Murski Soboti je ena boljših med vsemi trinajstimi v Sloveniji. Mislim, da uspešno opravlja svojo nalogo, zato sodim, da je tudi Koloman Cigiit svojo vlogo zelo dobro opravil. Bil je tudi zelo angažiran pri postavljanju startegije in dela tudi v centrali v Ljubljani. Ker odhaja v pokoj, želimo seveda ohraniti kontinuiteto, vendar ima soboška zbornica specifično nalogo, saj pri novem ustroju zbornic prenašamo nanje tudi mednarodno sodelovanje v območnih zbornicah, ki mejijo na sosednje države. Zato zahtevamo na to delovno mesto človeka, ki ne da samo obvladuje domačo problematiko, ampak se bo tudi vklapljal v to mednarodno poslovno sodelovanje. Pri kriterijih kadrovanja zahtevamo več pogojev, da je kandidat ugleden gospodarstvenik, da ima teoretična in vsebinska znanja s tega področja, zahtevamo znanje angleškega jezika in zaradi specifike tudi madžarskega jezika in da je računalniško pismen. Prepričan sem, da bomo našli ustreznega človeka, ki bo sposoben nadaljevati delo, ki ga je začel Koloman Cigiit. sporazumu pa smo se partnerji, država, delodajalci in sindikati dogovorili, da bodo plače za dve odstotni stopnji zaostajale za ra stjo bruto domačegaproizvoda. In če plače naraščajo prehitro in gremo prehitro v blaginjo, to pomeni, da premalo vlagamo v investicije in s tem nažiramo svojo lastno substanco. Poenostavljeno rečeno, to pomeni, da živimo na račun naše mlajše generacije, ki zaradi prenizkih vlaganj, saj preveč namenimo za plače, ne bo imela normalnih možnosti za vstop v življenje. Slovenija približno 21 odstotkov bruto domačega proizvoda vlaga v investicije, kar je sicer solidna številka glede na okolje, v katerem smo. Nekatere najbolj razvite države, ki v svetu najbolj prosperirajo, vlagajo tudi do 30 odstotkov, vendar je problem v strukturi na- ših investicij. Teh 21 odstotkov bruto domačega proizvoda gre predvsem v vlaganja v ceste, nekaj v železnice, nekaj v telekomunikacije, ogromno denarja pa se namenja za nakup osebnih avtomobilov. Slovenci smo letos do tega časa nakupili za 35 odstotkov več novih avtomobilov kot lani. To je v nekem smislu tudi poraba. Premalo pa se vlaga v osnovna sredstva v industrijo. Imamo relativno zastarel proizvodni program, tako proizvo dov kot storitev. Naši proizvodi in storitve niso dovolj sveži, nimajo dovolj kulturnocivilizacijs-kega nivoja, zato ne zadovoljujejo potreb in pričakovanj kupcev, kot je danes potrebno, zato jih je na konkurenčnem trgu tudi težko plasirati. In če želimo posodobiti in prestrukturirati tehnologijo in generirati nove proizvode, ki so zahtevnejši in zahtevajo predvsem več informacijske tehnologije, več znanja in podobno, so potrebne investicije. Investicij pa ni zato, ker imamo relativno nizek dobiček, dobička ni tudi zato, ker gre preveč tudi za plače, na drugi strani pa visoka obrestna mera odvrača podjetja od investicij. Gospodarstvo se ne boji tujega kapitala Sami ugotavljate, da podjetjem zmanjkuje sredstev za investi- cje, zato nas toliko bolj čudi splošno razširjeno mnenje, ki ni naklonjeno tujim vlaganjem v Sloveniji. Mag. JOŽKO ČUK: To je predvsem psihosocialno in politično vprašanje. Ko smo naredili anketo med slovenskimi gospodarstveniki, direktorji podjetij in • direktorji funkcij v gospodarskem podsistemu, smo dobili več kot 90 odstotkov pozitivnih odgovorov glede priključevanja Evropski uniji in glede odpiranja države navzven. V gospodarstvu ne obstajajo kompleksi in zadržki pri povezovanju s tujim svetom. Mi smo prepričani, da se Slovenija mora odpreti tujemu svetu in tudi tuji kapital mora priti k nam. Tuji kapital pa bo pritekel le, če bo videl tu takšne možnosti za vlaganje in takšno investicijsko okolje, ki bo zanimivo za ustvarjanje profita, in to takšnih stopenj profita, kot so danes v svetu normalne. Vprašanje je bolj politično in menim, da se preveč popularizira negativni vidik dotoka tujega kapitala. Slovenija je majhna država, ki v svetu ne pomeni veliko, saj podatki kažejo, da so le tri države, kjer uvoz iz Slovenije predstavlja več kot 0,1 odstotka njihovega uvoza, zato se bomo morali prilagoditi kultur-nocivilizacijskim vzorcem tega razvitega sveta. Žal pa smo Slovenci po naravi takšni, da bi iz zunanjega sveta pobrali le tisto, kar je pozitivno, nismo se pa pripravljeni odpovedati nekaterim privilegijem na račun drugih. Prepričan pa sem, da ima slovenski menedžment dovolj znanja, da se lahko zaščiti pred Premalo za razvoj V letu 1995je povprečna bruto dodana vrednost i slovenske industrije in rudarstva znašala 24.292 DEM na zaposlenega in je za 4 do 6 krat zaostajala za povprečji v Evropski uniji. Razlika nastaja zaradi prepočasnega uvajanja in ponudbe tehnološko zahtevnih proizvodov, ki jim tržišče priznava višjo vrednost in s tem tudi višjo ceno. To je posledica nizkih vlaganj, ki jih slovenska industrija vlaga v razvoj, zato novi izdelki tudi razmeroma počasi prihajajo na trg. Po podatkih iz »Zelene knjige« Evropske komisije se v državah Evropske unije kar 40 do 60 odstotkov starih izdelkov v treh letih zamenja z povsem novimi, v razvojno najuspešnejših sektorjih pa se tako v šestih letih v celoti zamenja ponudba proizvodov. Slovenci na tem področju še močni) zaostajamo. negativnimi učinki tujih vlaganj. Imamo dovolj znanja, da se s tujci lahko povežemo na enakopravnih osnovah. Že zdaj lahko ugotavljamo, da tista slovenska podjetja, v katerih je že tuji kapital, zelo dobro poslujejo in so lahko tudi vzor za dobro in racionalno poslovanje drugim podjetjem. V poslovni skupnosti, v gospodarstvu, torej ne obstajata kompleks in zavora pred vstopom tujega kapitala, zato bo prej ali slej do tega tudi prišlo. Tuji kapital nam je naj n o potreben zaradi investicij in zato, da lahko vstopamo v vse gospodarske svetovne verige, da postanemo sestavni del svetovnega gospodarstva. Z novimi kolektivnimi pogodbami delavcem ne bomo ničesar vzeli Povrniva se k področju, ki sva ga že načela. Realne plače v Sloveniji že od leta 1993 naraščajo, in to je bil tudi razlog za spremembo kolektivne pogodbe, ki so jo delodajalci sprožili prek Gospodarske zbornice Slovenije. Vsaj doslej kakšnih oti-pljivejših rezultatov pri dogovarjanju med partnerji ni bilo, ali je v prihodnje pričakovati napredek pri pogajanjih ? Mag. JOŽKO ČUK: Prejšnji teden smo podpisali sporazum, da se sprožijo pogajanja, in to takoj po 20. decembru. Mislim, da je to napredek pri ustvarjanju razmer za usklajevanje interesov med delodajalci in delojemalci, zato sem prepričan, da se bomo v Sloveniji pravilno odločili za razmerja med plačami in investicijami. Ker so v javnosti večkrat napačne razlage, bi rad pojasnil, da se s spremembo kolektivne pogodbe nikomur ničesar ne jemlje in tudi nikogar ne bomo prisilili v kakršno koli odločitev. To, kakšne bodo plače in koliko bomo vlagali v razvoj, v investicije v Sloveniji, morajo zavestno sprejeti vsi trije partnerji. Tukaj mora priti do konsenza, saj se tega ne da uveljaviti z aroganco, s prisilo ali trdo roko. Tudi posamezni delavec mora spoznati, da je od njega odvisno, kakšno prihodnost si bo zagotovil. V ospredju je torej vprašanje, koliko porabiti danes in koliko dati v razvoj. Ta denar ostaja v podjetju, mi ščitimo podjetje, ščitimo delovna mesta, zato naj gre ta denar v razvoj, da se s tem poveča tudi konkurenčna sposobnost. Na ravni države zdaj preveč dajemo za plače in premalo za razvoj. Moram pa reči, da to ne velja za vsa podjetja, saj imajo nekatera to usk lajeno. Izračunali smo, daje od leta 1993 do 1995 vsak odstotek realne rasti neto plače pomenil povečanje nezaposlenosti za 0,38 odstotka. Če torej realne plače naraščajo hitreje od drob-noprodajnih cen, to neposredno vpliva na povečevanje brezposelnosti. Po bruto dodani vrednosti močno zaostajamo za razvitimi V zadnjem času veliko govorin,l> o bruto dodani vrednosti. To rašanje je v svoji doktorski d1' zertaciji zelo dobro obdelal dr Marko Gliha, strokovni sode^ vec vaše zbornice, vendar ta “ sertacija veliko bolj odmera t tujini kot doma. Zakaj? Mag. JOŽKO ČUK: V našet3 okolju se je o bruto dodani vred nosti začelo resno govoriti šele zadnjem času. Ker je to kateg0' rija, ki je normalna v socialo0 tržnem gospodarstvu, v PreJs njem socrealizmu ta sploh ni oj . predmet obravnave. Bruto d°3a na vrednost je tisto, kar podjeU resnično ustvari, je razlika outputom in imputom. Če P° vem nekoliko bolj poljudno. J bruto dodana vrednost vprašani, produktivnosti, torej koliko P° djetje naredi, koliko stroškov! pri tem imelo in koliko je SP sobno za ta proizvod iztrZ* j Mora torej biti racionalno P stroških in aktivno pri market gu, da s proizvodom doseže m simalno ceno. Pomeni, daje trebno imeti zelo dobro or° j doma v podjetju in tudi v dis . bucijskih kanalih morajo trzn znati postaviti ceno in jo uve ti. In prav v tem je zelo vel1 razlika med našimi podjetji podjetji v tujini. V nekaterih žavah Evropske unije je br dodana vrednost celo od L 10-krat večja kot pri nas. Menda se te razlike celo P°v čujejo? , Mag. JOŽKO ČUK: Raz^ med bruto dodano vrednostjo zaposlenega v Sloveniji in Evt . ski uniji se v tem trenutku še no povečuje. Mi se po tem kf^j riju ne približujemo Evr°P uniji, pač pa se ji oddaljujem0' Kako to presekati? Mag. JOŽKO ČUK: To je10 goče z zelo zavestnim Pr j6ti mom razvoja, ki ga mora spreJ država, tudi s programorfi va vanja in z zavestnim progra^ spremembe izobrazbene stru re v Sloveniji. Če se hočem0 P makniti z zdajšnje tehnično' nološke ravni na višjo, za y to mo novo strukturo znanja-je treba iti s sistemi izobt3^, vanja in dodatnega izobraZ nja. Šele potem lahko račun3 , na povečano bruto dodano v^ nost, kije odvisna nepost® od pameti, torej od znanj3 j usposobljenosti ter motivirajO ljudi. LUDVIK KO'"' f J vestnik, 12. december 1 996 11 ulturna obzorja 50 let soboške knjižnice Leta 1998 nova knjižnica? Novice iz kulture Razstava štirih mladih umetnikov V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo Endreja Soboška knjižnica praznuje letos tri pomembne jubileje: 50-letnico delovanja, 40 let dela današnjega študijskega oddelka in 35-letnico sode-' lovanja z madžarskimi knjižnicami, predvsem z županijsko knjižnico Daniel Berszenyi iz Sombotela. Ob tem dogodku so pripravili številne prireditve, okrogle mize, izdali dva zbornika, podelili pa so tudi zahvale najbolj zaslužnim za razvoj in napredek knjižnice. Čeprav je viden velik napredek pri širitvi knjižnice, pa ni šlo brez težav, s katerimi se ubadajo. Čeprav so si že pred leti želeli, da bi letošnjo veliko obletnico praznovali v primernih prostorih, zaenkrat ostajajo v starih. Nekaj statistike Na policah (tudi v škatlah, depojih, na tleh) soboške knjižnice so lani zabeležili 188 361 (leta 1965 je bilo 44.032 enot gradiva) enot gradiva, zato sodi po fondu med najbogatejše knjižnice v Sloveniji. Med šestdesetimi je na desetem mestu. Ima dva oddelka, Prvi je splošnoizobraževalni in Pionirski oddelek in ga najdemo v soboškem gradu, drugi pa je v Hartnerjevi vili, kjer je študijski oddelek Pišk. Lani je imela skupaj 10 312 članov (leta 1965 2900), ki so si izposodili 233 648 enot kadiva. Podatki zadnjih let tudi kažejo, da se je število članov v zadnjih petih letih izredno povečalo, čeprav je še vedno veliko ljudi, ki le poredko zaidejo v knjižnico ali pa sploh nikoli. Mnogim bralcem po vaseh pa se poskušajo Približati z bibliobusom, ki že podaja premajhen. Sodelovanje Soboška knjižnica sodeluje tako s slovenskimi knjižnicami kot tudi s knjižnicami v tujini, predv-sem z madžarskimi. To pa pomeli, da si lahko člani knjižnice tudi medbibliotečno izposojajo knjige, kar pride še kako prav študentom in drugim raziskovalcem. Knjižnica je vključena tudi v računalniški program Cobiss, iz katerega ne le črpajo, ampak tudi vlagajo 'n vpisujejo gradivo, predvsem Madžarsko. Bralcem pa je s pomočjo računalnikov olajšano delo Pni izbiri specifičnega gradiva. Zbornik Soboška knjižnica 1946-1996 Izšel je tudi zbornik Soboška knjižnica 1946-1996. Prispevke o knjižnici so napisali Jože Vogrinec, Vanek Šiftar, Franc Kuznič in Franc Zadravec. V zborniku lahko preberete o zgodovini knjižnic v Prekmurju. Tukaj so knjižnice nastale zelo pozno, nekoč so edine »večje« zbirke knjig imeli le grofje po gradovih. Knjižnice so se pri nas začele ustanavljati šele po letu 1899 in še te so bile večinoma madžarske, saj so bile namenjene pomadžarjevanju. Tu in tam pa je k nam le prišlo nekaj knjig tudi v slovenščini. Pravo narodno čitalnico smo dobili leta 1920, in sicer v hotelu Dobray. Potem je delovalo v našem mestu kar nekaj knjižnic, ki so se času primerno preimenovale, ter nekaj potujočih knjižnic, dokler se ni ustanovila današnja knjižnica, ki seje kasneje večkrat preimenovala. V zborniku lahko preberete tudi o različnih dejavnostih knjižnice - domoznanski, razstavni, založniški in drugih ter perspektivah in ciljih Piška. Zbornik Sodelovanje ob meji Ob 35-letnici sodelovanja med Pokrajinsko in študijsko knjižnico ter Županijsko knjižnico Daniel Berzsenyi iz Sombotela je izšel zborik Sodelovanje ob meji. Prispevki zanj so nastajali na knjižničarskih dnevih lansko leto v Murski Soboti in v Sombotelu. Prispevki so razdeljeni v štiri sklope, in sicer Knjižnice in narodne majšine, Položaj narodnih manjšin v Porabju in Prekmurju, Sodelovanje na področju likovne umetnosti, založništva, glasbe ter Šolstvo, jezik in etnografija. Vsi prispevki so v slovenskem in madžarskem jeziku, rezimeji pa so v angleščini. Razstava V predprostoru grajske dvorane so odprli tudi razstavo, na kateri so predstavili nekatere od največjih dragocenosti soboške knjžnice. Mednje sodijo najstarejše knjige in listine, ki jih hranijo v tej knjižnici. Zbirati pa so jih začeli že vse od nastanka knjižnice, in še prej, ko so se porajali prvi zametki knjižnic pri nas na sploh. Glede na to, da so v Prekmurju izšle številne knjige in publikacje, ki so napisane v prekmurskem jeziku, se lahko knjižnica ponaša z mnogimi raritami in dragocenostmi. Na razstavi pa si lahko ogledate knjige, ki so izhajale v prekmurskem jeziku, ter še starejše tiske in rokopise, kot so vizita-cijske listine, urbarji in druge uradne listine iz 16. in 17. stoletja in naprej. Na ogled so tudi osrednjeslovenski tiski iz 16. stoletja in nekaj knjig v latinščini in nemščini, ki so jih takrat pri nas uporabljali. Z razstavo želijo obiskovalcem približati starejšo prekmursko slovstvo, tiskano in pisano v prekmurskem jeziku tistega časa, ki je v zgodovini odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju identitete, da se nismo stopili z narodom, v državo katerega smo spadali. Priznanja Za razvoj Piška pa so zaslužni mnogi, eni s svojim delom, drugi z gradivom, ki so ga namenili knjižnici, in še kako drugače. Nekaterim od njih so se ob tej priložnosti tudi zahvalili. Zahvalne listine so prejeli dr. Franc Zadravec, dr. Vanek Šiftar, Nikica Brumen in Štefan Sedonja ter dva madžarska predstavnika Mikloš Takač in župnijska knižnica iz Sombotela. Zahvale pa so prejeli dr. Jožef Smej, mag. Dušan Rešek, prof. Jože Hradil, dr. Lojze Kozar, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Judita Pavel (hčerka Avgusta Pavla), dr. Janez Nemec in Anton Vratuša. Težave knjižnice Čeprav je soboška knjižnica med največjimi v Sloveniji, premore po veljavnih normativih in standardih za knjižnično dejavnost le 44 odstotkov potrebnega prostora. Številno gradivo pa je raztreseno na treh mestih, v raki-čanskem (shranjen je del hungari-stike) in soboškem gradu ter Hartnerjevi vili, kjer je v depojih in škatlah v postrešnih in kletnih prostorih shranjen del periodike in starejšega gradiva. Težava je tudi, ker po uvedbi lokalne samouprave vse novonastale občine ne plačujejo obveznega deleža za nakup gradiva knjižnicam, ki imajo vlogo pokrajinske knjižnice. Nekoliko bolj optimistično pa je, da bo po zagotovilih Ministrstva za kulturo takoj, ko bosta končani knjižnici v Novi Gorici in Novem mestu, prišla na vrsto soboška, ki bo zgrajena v bližini galerije. To pa bo nekje leta 1998. Kljub številnim težavam, gmotnim in prostorskim, pa vidno narašča in se bogati fond knjižnega in neknjižnega gradiva, v 90. letih pa so med drugim osnovali posebno zbirko številnih filmov in videokaset, v katerih je bilo konec lanskega leta 3874 enot. Aleksandra Nana Rituper Gonterja mlajšega, Matjaža Stražarja, Simona Svetlika in Marka Zatlerja, mladih ustvarjalcev, ki so študentje Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Na otvoritvi se je predstavil tudi kvartet klarinetov Akademije za glasbo v Ljubljani Jure Hladnik, Sandi Vinšek, Borut Vatovec in Robi Pirc. Ravnatelj Galerije Franc Obal je o domačem avtorju zapisal: »Endre Gbnter je v prvi vrsti slikar, v njegovih delih pa je opazna težnja po prevladi ekspresivne slikarske poteze, vezane na dramatičnost likovne, barvne površine, sestavljene iz mimetično oblikovanih figuralnih form in njenega prostorskega plastenja z barvno modulacijo ter svetlo-temnim kontrastom.« Drugi trije pa se predstavljajo s skupnim projekom, instalacjami in slikami na temo idrijskega rudnika. FOTO:Nataša Juhnov Obletnica prihoda Madžarov V ponedeljek je bila v Galeriji Murska Sobota prireditev ob 1100-letnici prihoda Madžarov v Karpatsko kotlino. Prireditev so naslovili tudi z 896-1996. V Murski Soboti živi okoli tristo pripadnikov madžarske narodnosti, ki imajo svoje kulturno društvo Barati kor. Na prireditvi so nastopili še mešani pevski zbor s Hodoša, tamburaši osnovne šole iz Dobrovnika, ki so se predstavili s slovenskimi in madžarskimi narodnimi skladbami, ter recitatorki. Predsednica društva Rozsa Kercsmar je v daljšem uvodnem govoru v madžarščini in slovenščini spregovorila o madžarski zgodovini. Še posebno se je osredotočila na čas po prihodu v te kraje, na njihovo ustalitev, življenje in odnose s sosednjimi narodi, o širjenju in oženju meja madžarske države, tudi o vojnah ter o nekaterih napakah, ki so bile v zgodovini storjene, ter o pomembnih madžarskih možeh, ki so nastopali kot vladarji in umetniki. Aleksandra Nana Rituper, kulturni koledar Leksikon slikarstva . Pri Tehniški založbi Slovenije je izšel Leksikon slikarstva A-Ž. Na straneh se po abecednem redu zvrstijo pomembni in malo manj po-^•hbnl slikarji ter slikarski slogi. Obsežni leksikon je bogato ilustriran. Da umetnost dobiva tudi pri nas veljavo, ki si jo zasluži, natb kaže tudi pohvalno dej-stvo, da v zadnjem času razne s|°venske založbe izdajajo pre-vode raznih monografij, umetnostnih pregledov in leksikonov. Večina, če že ne vse pu-'•kacije, je namenjena širši Množici bralcev in ljubiteljev ^etnosti. Za strokovnjaka j^čina teh publikacij ni kdo ve ako uporabna, tako da mora ti-A ki se hoče poglobiti v samo lstyo umetnosti, poseči po prečnih, ki so izšli v zbirki Studia Unianitatis. Pri tej zbirki je iz-že nekaj prevodov del kla-A°v umetnostne zgodovine, A so E. H. Gombrih, E. Pano-H. Belting, M. Schapiro, Chastel, M. Baxandall ... in sijajnih propedevtičnih štu- dijah Federica Zerija, ki jih je izdala Narodna galerija pod naslovom Za podobo. Leksikon sli- karstva je, kolikor mi je znano, že četrta publikacija umetnostne leksikografije v slovenščini. Na prvo mesto sodi vsekakor Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, ki je monumentalno (tako po obsegu kot po vsebini) delo dr. Luca Menašeja. Mena-šejev leksikon je kot obsežen bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda v 9000 geslih vse do danes ne-prekosljivo delo s tega področja. Tako da od srca upamo, da bomo dočakali ponatis tega dela. Drugo delo je leksikon, ki ga je leta 1979 izdala Cankarjeva založba v zbirki Leksikoni can- Nova publikacija: Klamfa v Mladinskem informativnem kulturnem klubu v Murski Soboti je izšla poskusna ničta številka Klamfe. Urednik je Ta-A Džuban, s fotografijami jo bo polnil Matej Fišer, v njej pa “odo pisali vsi, ki se gibljejo po mladnskem klubu, in še kdo, ki Aa kaj povedati. Publikacija Mikk-a bo v prihodnje izhajala enkrat mesečno, v njej pa boste lahko našli informacije o tem, kaj seje dogajalo v Mikk-u in tudi ožji okolici Murske Sobote, hkrati pa tudi o d°godkih, ki se nameravajo zgoditi. In to z družbeno kritične Perspektive mladih ustvarjalcev. Klamfo bodo delili zastonj, financira jo Urad za mladino, dobil jo bo lahko vsak, ki sojo “o želel in ga bo zanimala vsebina. Ko bo izšla prihodnja edi-c,ja Klamfe, bo morda že imela številko. Aleksandra Nana Rituper, karjeve založbe pod naslovom Likovna umetnost. Tretji leksikon je novejšega datuma, gre za Vodnik po slikarstvu Sandra Sproccatija in obsega obdobje od štirinajstega stoletja do da-nes^Sproccatijev Vodnik je izdala založba Mladinska knjiga leta 1994. Leksikon slikarstva je izšel letos. Po reproduciranem gradivu ga lahko štejemo za dopolnilo Menašejevega leksikona. Reprodukcije lahko štejemo med deloma kakovostne, kajti ne omogočajo nam kakega likovnega hedonizma, so pa dovolj kakovostne, da nam brez problemov rabijo za memorira-nje. Bolj kot kakovost reprodukcij nas fascinira njihov izbor. V tem leksikonu namreč niso reproducirana najbolj znana dela svetovnih slikarjev, ki se kot zakon pojavljajo v večini pregledov. Tako pod geslom Bacon, Francis ne najdemo reprodukcije kakšne znane Baconove slike iz serije papežev, ampak zgodnjo sliko Postava v krajini iz leta 1945, se pravi sliko, ki je redko reproducirana tudi v kaki obsežnejši Baconovi monografiji. To je pohvalno, kajti tak izbor ljubitelju omogoča vpogled v avtorjev širši opus. Enako je tudi z izborom avtorjev. Predstavljeni so tudi taki avtorji, ki se v splošnih pregledih ponavadi izpuščajo, recimo Lo-renzo Costa, Alonso Cano, Cola dali Amatrice, Edgar Ende ali Dirk Jacobszoon s celostransko reprodukcijo portreta Pom-peiusa Occa, ki je doslej v slovenskih knjigah reproduciran edino v monografiji Rijksmu-seum iz zbirke Muzeji sveta. Skratka, gre za pregleden leksikon slikarstva, ki si to ime zasluži. ROBERINHOF GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri kabare Zijaha A. Sokoloviča z naslovm Cabares, Cabares. LJUTOMER: Ponovitev gledališke predstave Stric iz Amerike, s katero se predstavlja KUD Ivana Kaučiča, bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri v Domu kulture. GLASBA MURSKA SOBOTA: V četrtek, 13. decembra, bo v grajski dvorani ob 18. uri slavnostni koncert Na brejgi trnina mešanega pevskega zbora Vladimirja Močana v počastitev 50- letnice Društva upokojencev Murska Sobota. Natopa tudi moški lovski zbor. MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega kina bo v ponedeljek, 16. decembra, novoletni koncert Plesnega orkestra Murska Sobota, ki ga vodi Ernest Lukač. LJUTOMER: V ponedeljek, 16. decembra, bo ob 16. uri v atriju mestne hiše krasitev božičnega drevesa. Nastopili bodo mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca ter tečajniki angleškega jezika, ki bodo peli angleške božične pesmi. DOBROVNIK: V soboto, 14. decembra, bo v cerkvi božični koncert mešanega pevskega zbora iz Lendave. Vstopnine ni! LENDAVA: V nedeljo, 15. decembra, bo v evangeličanski cerkvi božični koncert mešanega pevskega zbora iz Lendave. Vstopnine ni! LITERATURA MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane bo v ponedeljek ob 19. uri predstavitev knjige Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, avtorice Marije Kozar. LJUTOMER: V dvorani Glasbene šole Slavka Osterca bo v soboto, 14. decembra, ob 18. uri literarni večer ob izidu pesniške zbirke, kjer bo svoja dela predstavil dr. Marjan Brunec. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane bo v petek, 13. decembra, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del Ivana Hircija. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota so trenutno tri razstave. Ogledate si lahko razstavo del slikarske kolonije Prekmurci na Dunaju. Svoja dela razstavljajo Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Mirko Rajnar. Na ogled bo do 15. decembra. V manjšem razstavnem prostoru razstavlja male plastike in slike Irena Brunec. Na ogled je tudi razstava likovnih del Endreja Gonterja mlajšega, Matjaža Stražarja, Simona Svetlika in Marka Zatlerja. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem.kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V preddverju gledališke dvorane v soboškem gradu si lahko ogledate razstavo ob 50-letnici Pokrajinske in študjske kjižnice. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo novoletnih voščilnic, ki so jih naredili otroci osnovnih šol in vrtcev. PUCONCI: V občinski zgradbi je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Horvata -Jakija. RADENCI: V galeriji Medikoss si lahko ogledate razstavo Irene Polanec. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo slik Ernesta Bransber-gerja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. ŠALOVCI: V občinskih prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja delaje naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. vestnik, 12. december 1996 a slasbeni sceni Jazz & Blues P°govor z Adijem Smolarjem Saj te prime - pa te mine Horace Silver - utemeljitelj hardbopa Horace Silver že kar lep čas spada med jazzovske legende, a te legendamosti ne ohranja na podlagi minulega dela, ki je bilo resnično enkratno, ampak s svojimi novimi izdelki le-to še bolj potrjuje. Rodil seje 2. septembra v mestu Norwalk. Zelo zgodaj seje odločil za glasbeno pot. V začetku se je Horace Silver predstavljal kot pianist in komponist, kasneje pa je vodil tudi svoje skupine. Svojo kariero je začel okrog leta 1950, ko je igral s kvintetom saksafonista Stana Gatza. Kmalu je prestopil k legendarnemu bobnatja Artu Blakyu in njegovi skupini Art Blakey’s Jazz Messen-gers in posnel nekaj plošč za založbo Blue Note. Leta 1956 je sestavil svojo skupino in se uveljavil z značilnim zvokom, ki je razpoznaven še danes. Horaca so takrat poimenovali za prvaka t. i. jazzovske smeri hard-bop. Za njegov zvok je bila že tedaj značilna mešanica jazza, funka, bluesa in gospel glasbe, kar je glasbi dajalo melodičnost, vendar pa pri strukturni sestavi skladb Horace ni nikomur prizanašal in so bile ustvarjene v pravi jazzovski maniri. Njegove zgodnje plošče Horace Silver Quintet Vol. I & II in Silver’s Blue veljajo danes za klasiko hard-bop jazza. Do leta 1972 je ustvarjal z različnimi glasbeniki, kot so Kenny Dorham, Art Farmer, Clifford Jordan, Woody Shaw, Joe Hendarson, the Bre-cker Bros., George Coleman in drugimi. V tem času so njegove Adi sodi med najpolularnejše in najbolj zaželene slovenske glasbenike. Pa ne zato, ker ustvarja samo dobro glasbo, ampak tudi in predvsem zato, ker poje tako dobra besedila. Besedila, ki prav štrlijo iz slovenskega povprečja. V svojih besedilih se zna pošaliti iz stvari, ki znajo biti v življenju precej zapletene, hkrati pa da človeku tudi kanček upanja, da bo vendarle šlo na bolje. To so seveda lastnosti, ki jih vsi zelo dobro poznamo. Nekoliko manj pa je znano, da Adija marsikaj veže na naše kraje. Adijeva mama je doma iz Stanetincev, poleg tega pa je Adi svoje prve sladbe posnel prav na Murskem valu. Pred kratkim je posnel svojo novo ploščo, prišel v Mursko Soboto in si vzel trenutek za naše bralce. HORAC t SHAH ma ncn GRANO#OP Jh* Ml** jmm-O tet :»iJ HKJ M M taft* it sat*r Mirt -m im plošče zvenele tudi presenetljivo pop, to še posebno velja za dva albuma Song For My Father in Cape Verdean Blues, ki sta celo prišla na pop lestvico najbolje prodajanih albumov. V sedemdesetih letih seje posvetil ambicioznejši glasbi, saj je njegov naslednji album The United States Of Mind izšel kot trilogija. V letih 1975 in 1976 je izdal štiri albume z naslovi Silver ‘n Brass, Silver ‘n Wood, Silver ‘n Voices in Silver ‘n Percussion. Vsak naslov posebej razlaga, kaj je bil temelj njegove takratne glasbe. V osemdesetih in devetdesetih letih je Horace Silver delal z mnogimi različnimi zasedbami, v katere je še posebno rad vključeval tudi pevce, ki so njegovi glasbi dali novo dimenzijo. Njegov zadnji izdelek, ki je pred kratkim izšel pod okriljem založbe Impulse, se imenuje The Hardbop Grandpop in lepo odseva značilnosti njegove glasbe. Vseh deset skladb, katerih avtorje Horace Silver, se prepleta med fiinky bluesom in gospelom, swin-gom in bebopom, skladbe so izredno simpatične in predvsem enostavno učinkovite, vse pa povezujejo izredno presenetljive kompozicijske pasaže, značilne za Horaca Silverja. V nekaterih skladbah seje celo poklonil svojim vzornikom oz. sodobikom. Skladba Hawkin je posvečena prvemu človeku, kije proslavil saksofon v jazzu nesmrtnemu. Colemanu Hawkinsu, skladba Diggin’ On Dexter je posvečena saksofonistu Dexterju Gordonu, predelavo skladbe Someday You’ll Be Sorry pa je posvetil trobentaču Luisu Armstrongu. Skupino, s katero je predstavil svoj najnovejši album, bi lahko poimenovali Ali Star Band, saj v njej sodelujejo vrhunski trobentač Claudio Roditi, saksofonist Michael Brecker, pozavnist Steve Turre, bariton saksafonist Ronnie Cuber, basist Ron Carter in bobnar Lewis Nash. Izdelek The Hardbop Grandpop skladatelja in pianista Horaca Silverja je vsekakor eden boljših albumov letošnjega leta in spada med albume, ki z najmanj zaigranega ponudijo največ in prikazujejo velikega mojstra Horaca Silvera v njegovi najlepši luči. Iztok R. Tudi na zadnji plošči se ukvarjaš z različnimi odvisnostmi. »Vsake toliko časa napišem kakšno takšno pesem, čeprav ne pretiravam ravno. Na plošči Neprilagojen je pesem Meni se mudi, ki govori o mladini. Bog ne daj, da bi crknil televizorje mogoče pesem, ki govori o odtujenosti znotraj družine. Opozarajm in pošalim se z ljudmi in dokler bodo ljudje počeli takšne neumnosti, jaz ne bom ostal brez idej. In kaže, da bom lahko napisal še veliko skladb.« Ko so te nekoč vprašali, od kod jemlješ, si odgovoril: »Iz življenja!« »Znam opazovati življenje in ljudi. Veliko sem bil in sem še med različnimi ljudmi. Tudi poznam veliko ljudi, srečujem veliko različnih ljudi, ki nimajo ravno z rožami postlanega življenja. Veliko ljudi je tudi mojih prijateljev, ki so tako normalni, povprečni ljudje, z vsakdanjimi težavami, toda tudi pri njih vidim določene posebnosti. In vse to uporabim v svojih pesmih. Mar-ginalci in kvazimarginalci so vedno moji prijatelji. Jaz nikoli nisem imel odpora do takšnih ljudi, ki so morda na videz nekoliko drugačni, skromnejši. Jaz imam znance med različnimi sloji ljudi. Torej tudi med klošarji, o katerih sta nastali dve skladbi. Ali sta napisani po resničnem dogodku? »Prva ima naslov Če ne bi pil, napisana je kot komentar, v njej sem zelo brezčuten, samo opisujem dogodek o tem, kako spoznaš klošarja, kako se z njim pogovarjaš in kako gre predvsem za ljudi, ki so bili sposobni doseči kaj več, a je bila pijača močnejša in zato tega, kar bi lahko, niso dosegli. V drugi pesmi sem se vživel v klošarja. Hotel sem Novice od tu Vrtnar Sasha je začel s sajenjem svoje nove kompaktne plošče. K sodelovanju je povabil tudi Dina Dvornika, MZ Hektorja in še nekaj kraljev slovenske in hrvaške glasbene scene. Prav gotovo bo tudi njegov najnovejši izdelek požel veliko pozornosti. Založba Helidon je svojim najuspešnejšim glasbenikom podelila priznanja. Srebrni so postali Anja Rupel, Slapovi, ansambel Lojzeta Slaka (Čebelar) in Leteči potepuhi. Zlati so bili letos M4M, Janez Bitenc, Adi Smolar (Bog ne-daj, da bi crkno televizor), ansambel Lojzeta Slaka (30 diamantnih). Platnast je postal Adi Smolar s ploščo Neprilagojen, diamantni pa so člani narodnozabavnih ansamblov, in sicer Slapovi (Ne reci nikdar) in ansambel bratov Avsenik (40 let, 40 hitov). Glasbena uganka Skupina Kelly Family je že nastopila v Sloveniji, je pravilno napisala tudi Nataša Mikola, iz Ulice Matije Gubca 7, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: in tam Skupina The Beatles je izdala še tretji album s še neobjavljenimi posnetki, imenovan Antology III. Hkrati so objavili, da so s to Naštejte pet hitov Oliverja Dragojeviča! Odgovor: ___________________________________________ Odgovore pošljite do 20. decembra na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, g s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih g- in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni. Če( Ot ne veste odgovora, nam pišite o svojih glasbenih željah! s povedati, da nikoli v življenju ni tako slabo, kajti oni so zadovoljni s tem in je neumnost, da bi jih kdo pomiloval zaradr drugačnega življenja.« Tvojo glasbo posluša zelo širok spekter publike, od najmlajših, nekatere pesmi, kot je Daleč je za naju pomlad, pa vrtijo na primer tudi pri čestitkah. »Jaz ne delam skladb načrtno, ampak tako, kot mi leži na duši. Pišem šaljive in tudi nekoliko resnejše skladbe. Besedila so nekoliko resnejša, otroci jih ne razumejo ravno, morda otroku zadostujejo refreni, ki so dokaj preprosti, všeč jim je melodija, besedila pa so namenjena mladini od 15 leta starosti naprej. Najbolj pa uživam, ko vidim, da publika razume besedila in reagira na pravih mestih. Zanimivo je, da veje iz mojih skladb, čeprav so nekatere žalostne, kanček optimizma, ■ in mislim, da je ljudem to všeč. Čeprav ti je v življenju hudo, se lahko iz tega pošališ in narediš pesmico s srečnim koncem, in potem dobiš voljo do življenja in greš naprej. In počakaš na boljše trenutke.« Kantavtoska pot je nekaj posebnega, ima svoje prednosti... »Sam sem s kitaro, zato ni težko izvesti nastopa kjer koli. Tudi repertoar imam zelo širok, tako da ga lahko prilagodim potrebam in željam publike. Znam oceniti občinstvo, kdaj potrebujejo zabavne skladbe in kdaj lahko odigram kakšno resnejšo.« Sodeloval si tudi z Letečimi potepuhi. »Skupaj z Letečimi potepuhi smo posneli že tri plošče, tudi na zadnji sodelujejo nekateri člani. Prijatelji smo, z njimi sem zadovoljen. Sicer pa sem pristaš prepro- ploščo izšli njihovi zadnji posnetki ter da ne načrtujejo nobenih več. Glas so posneli s pomočjo remiksov starih posnetkov Johna Lenonna. ** Naj večja rock babica vseh časov Tina Turner s svojimi nastopi osvaja tudi rusko prebivalstvo. Pevka bo imela v glavnem mestu tri koncerte, za pomankjanje občinstva pa se sploh ne bojijo. Sicer pa marsikateri znani glasbenik ali glasbneica, ki si omisli, koncert v Moskvi ali katerem drugem mestu, z navdušenjem zapusti to občinstvo. V hotelu Radin bo v soboto, 14. decembra, zvečer nastopila pevka Dorina, ki jo bo spremljal Dejan. MIJRSKOMORSKA LESTVICA 1. Davor Radolfi in Ritmo Loco: Nočas oko tri 2. Oliver Dragojevoč: Kreni 3. Fiordaliso: II mare piu'grande che c'e 4. Psihomodo pop: Ja volim samo sebe 5. Mietta & Amedio Minghi: Vattena amore Predlog - Azra - Fa Fa La Si Mi Ti GLASUJEM ZA: '_________ stejših aranžmajev, nočem načička-nosti, ampak tisto, kar je nujno potrebno. Zame je vsebina skladb pomembnejša.« V zadnjih letih sodiš med najbolj produktivne slovenske glasbenike. »Ne vem, ali lahko tako rečem. Nastopam petnajst let, v zadnjih petih letih je nastalo pet kaset in tri kompaktne plošče. Moji prvi posnetki pa segajo sem v Mursko Soboto na radio Murski val. Tu smo posneli prve pesmice, kot so Soboška frajla, pa džingel za Murski val, ki gre nekako takole Ta ga da. in nekatere druge. Kasete sem začel snemati kasneje, in to bolj na prigovarjanje prijateljev kot iz lastne želje. Rekli so, da bi bilo škoda, da bi se pesmi pozabile, in zato sem šel v studio. Ker se je prva obnesla, smo posneli še drugo in vse so bile lepo sprejete. Dokler me ljudje lepo sprejemajo, tako dolgo bom tudi snemal.« Ob izidu tvoje nove plošče je prodaja narasla tudi tvojim starim ploščam in kasetam. »Vse štiri so med najbolj prodajanimi v moji založbi. Moje pesmi torej niso vezane na eno časovno obdobje, ampak imajo časovno vrednost. To mi je zelo všeč. Mnenja sem, da si moje pesmi to tudi zas- lužijo, ker ne gre za hite. Gre za pe’ smi, ki ne izgubijo aktualnosti.« Poročen si že leto in en mesec. to kaj vplivalo na tvoje glasbeno ustvarjanje in vsebino skladb? »Z ženo se poznava že tri leta, poroka ni nič spremenila, niti na boljše in ne na slabše. Na tej noV1 plošči, sem ženi posvetil skladbo P? - Pa, čeprav zasebnega življenja ne namervam vključevati v svojo mv dijsko popularnost. V tem času Pa sem prišel do spoznanja, da te slava ne zadovolji do te mere. Če ho°eS biti srečen človek, moraš imeti Uje' jeno tudi intimno in družinsko žb' Ijenje. Se pravi, da moraš imeti0 sebi nekoga, ki te ima rad in te sp0-dbuja, in jaz to imam.« ANR, fotografija: Jure ) Zaunek* AUDIO - VIDEO - CD /HstiOF 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: (069) 37 333 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. THIS IS A LIE - The Cure 2. THE NEW POLLUTION - Beck 3. IN TOO DEEP - Belinda Carlisle 4. DON T CRY FOR ME ARGENTINA - Madonna 5. THE GOT DANG SONG - Curtis Mayfield 6. DANCE INTO THE UGHT - Phil Collins 7. BEYOND THE INVISIBLE - Enigma PREDLOGI: THINK OF TOMORROW - Chris Isaak DANCE WITH LIFE - Bryan Ferry ANYTHING - 3T LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SAJ TE PRIME, PA TE MINE - Adi Smojar 2. MENTOL BOMBON - Zoran Predin in Šukar 3. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD - Avtomobili 4. ZVEZDA MOJE SREČE - Darko Kegl 5. ŠTAJERSKA LADY - Alenka Pintarič 6. SRCE NA DLANI - Simona Weiss 7. NAJ GOVORE TELESA - Aleksander Mežek PREDLOGI: RDEČI ŠAL - Avia band POJDIVA V ZLATI DAN - Anika Horvat in Patrik Greblo DAJMO OTROKU ROKO - Majda Petan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. DOMOTOŽJE - Henček 2. LJUBEZEN IN GORE - Zupan 3. OB ABRAHAMU - Ans. Braneta, Klavžarja 4. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk 5. TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji 6. VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači 7. MUZIKANTOVA ŽENA - Ans. Francija Falanta PREDLOGI: PRESNETE GRABLJE - Dan in noč MAMIN PRAZNIK - Ans. Ivana Puglja POROČNA - Stoparji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 19. decembra 1996, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. ------------------------------------------------------ Glasujem za skladbo: ‘tuja:— ‘domača:_____________________________________________________— ‘narodnozabavna:_________________________________________________ Ime in priimek ter naslov:_______________________________________ vestnik, 12. december 1996 'dsevi mladosti 13 Jaz pa mislim (o vesolju) Zemlja je le delček neskončno velikega vesolja. Kaj vse naj bi še bilo? Ali je samo na našem planetu življenje? Bomo to kdaj zvedeli, se prepričali? Kaj mislijo o tem današnji anketiranci? UROŠ VRABELJ, učenec 8. razreda OŠ Apače: »Mislim, da je vesolje neskončno velik prostor, v katerem je Zemlja, naš planet, le majhen delček. Po vsej verjetnosti obstajajo živa bitja še kje drugje. Lahko da so mikroskopsko majhna, toda pametnejša od človeka. Mogoče nas celo opazujejo. Želim si, da bi tudi jaz kdaj poletel na kakšen planet in občudoval, kaj vse je na njem. To bi bilo zares nekaj imenitnega!« GORDANA KISILAK, učenka 8. razreda OŠ Gornji Petrovci: »Zelo me zanima, kaj vse naj bi bilo v vesolju. Mislim, daje v njem veliko sk-rivnostnega, zato me še bolj privlači. V šoli imamo poseben računalniški program o planetih, tako da sem se lahko o njih že marsikaj naučila. V domišljiji pa sem si Predstavljala, kako bi bilo zanimivo, če bi obiskovala šolo na kakšnem drugem planetu, kjer bi »hodili« sem ter tja po zraku.« ALEŠ KOLMANKO, učenec 7. razreda OŠ Grad: »Ob večerih se rad zazrem v zvezdnato nebo in ga opazujem. Zdi se mi skrivnostno. Mislim, da ima vsako telo poseben pomen. Najbrž je na katerem planetu tudi življenje, in to drugačno kot na Zemlji. Želel bi to spoznati. Prebral sem tudi, da neki Američan že prodaja parcele na Luni, češ da so njegove. Mislim, da bo prišel čas, ko se bomo ljudje res začeli naseljevati na kakšnem planetu-.« GREGOR SANKOVIČ, učenec 8. razreda OŠ Kuzma: »Ko slišim besedo vesolje, pomi- slim na nekaj skrivnostnega, n e s k o n -čnega, čudovitega ... Bojim se, da naša znanost ne bo mogla do konca ra- ziskati, kaj vse je v vesolju. Zdi se mi, da smo ljudje, ki mislimo, da smo najpa- metnejši na svetu, za vesolje le smeti. Verjetno niso živa bitja samo na Zemlji. Kaj je še kje drugje, to bomo spoznali z nadaljnjim odkrivanjem vesolja, če ne bodo tuja bitja prej odkrila nas.« J. G. Nadležna muha ■ Muha je suha, ker nima trebuha. Če bi ga imela, bi bila debela. Je velika nadloga, ker nič ne uboga. Povsod brenči in leze, da kar pokam od jeze. Rad bi jo ujel, od jeze bi jo zmelel, pa mi vedno uide in umaže vse zide. Prehitro leti, šviga na vse strani, od sobe do veže, zato je pips ne doseže. A sem le našel rešitev in s tem pomiritev. To je naša veža in v njej pajkova mreža. Sem končno pomirjen in nič več vznemirjen. Že pajek je sit, jaz pa grem se umit. MIŠO KRALJ, 3. d OŠ Gornja Radgona P. S.: Bravo, Mišo, če si tole hudomušno pesmico res sam spesnil! Peto kitico sem nekoliko preoblikoval zaradi rime. Ti si zapisal takole: Prehitro leti/ od sobe do veže,/ zato je tudi/ pips ne doseže. Saj nisi hud, kajne? Miklavž Stari mož brado ima in prijazno se smehlja. Z njim pa sta še dva, ki črna sta vsa. Mož ukrivljeno palico ima, tista dva pa vile iz srebra. Miklavž darila nam deli, pred parkljema molimo vsi. MARJANA RADUHA, 7. a OŠ Bakovci Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Med tistimi, ki ste na 11. vprašanje odgovorili, daje drugo ime za opleček tudi telovnik, smo tokrat izžrebali Zlatka Ri-tonjo iz Moravec. Čestitamo! KUPON št. 13-ALI VESTE? Ali veste, kaj je to gruden? Odgovore zbiramo do 18. decembra. Pred odločitvijo Sedim za mizo in premišljujem. Zakaj? Ker moram. Stojim sredi križpotja, ko se moram odločiti, v katero smer naj grem naprej. Naravnost? Kaj če pot ni prava in zaidem? Na levo? Mogoče je ta pot posuta z žeblji in bom morala prestajati mnoge neprijetnosti? Na desno? Kaj, če je tu tema, kjer ni odgovorov in rešitev? Stojim, se obračam na levo in desno, a odgovora nikjer. Srce molči. Ta odločitev me duši. Ne pusti mi dihati. Kamorkoli grem, vedno me spremlja vprašanje: »Na levo, v desno ali mogoče naravnost?« Moje sanje so se spremenile v nočne more. Vidim svoj neuspeh, polom ... Kmalu bo treba storiti odločilni korak za vse življenje. Strah me je! SIMONA PRŠA, 8. a OŠ Miška Kranjca Velika Polana Ce bi bil(a) sveti Miklavž... - Vse reveže bi obdarila, mir po svetu bi poslala in lakoto odgnala. (Sabrina) - Revnim otrokom bi prinesel kruh in darila. (Damjan) - Tudi jaz bi dala hrano vsem lačnim otrokom in šale, da jih ne bi zeblo. (Katarina) - Otrokom bi prinesel igračke - deklicam punčke, dečkom pa kocke lego. Učiteljici pa bi prinesel rože. (Alen) - Pridnim otrokom bi prinesel darila, porednim pa nič. Bolnim otrokom pa bi razdelil bombone. (Miha) - Otrokom bi prinesel sadje. Poskrbel bi za mir, da se jim ne bi bilo treba skrivati pred tanki in bombami. (Denis) - Vsem bi priskrbela topel dom in hrano. (Jasna) Učenci 1. a-razreda OŠ Grad Naravoslovni teden v Čatežu Smo učenci 3. razreda OŠ III M. Sobota. Zelo smo bili veseli novi-°e> da bomo šli raziskovat še drugo območje naše lepe Slovenije, ^šli smo na naravoslovni teden v Čatež. Pod vodstvom dobrih učiteljev smo raziskovali tekoče in stoječe ^de, določevali strani neba, se orientirali v naravi, razpoznavali sledi 21Vali, spoznavali travniške rastline, si ogledovali znamenitosti Čateža 2 okolico in se urili v taborniških veščinah. ,. Prvič v življenju smo šli tudi na nočni pohod. Prehodili smo več k,l°metrov. Oprezali smo za divjadjo v gozdu, se strašili in se imenit-n° zabavali. Pot so nam osvetljevale petrolejke. V prostem času smo Se igrali zanimive igre. Nikomur ni bil dolgčas, nihče ni jokal za ^mo. . Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in prijetnih občutkov. Bilo Je naporno, delavno in lepo. DEJAN BENKIČ, 3. b, OS III M. Sobota Klepet z babico Večeri so zelo dolgi, a jaz jih pridno izrabim za zanimive pogovore z babico. Najraje klepetava o življenju nekoč. Na vprašanje, ali so v njenih otroških letih hodili v šolo vsi otroci, je odgovorila: »Vsi, le Romi ne.« - Katera je bila vaša najljubša igra? me je prav tako zanimalo. »Najraje smo se igrali s kamenčki.«. - Zakaj? »Ker je bilo najbolj enostavno.« - Kako pa ste praznovali božič? »Vsi, ki smo bili pri hiši, smo morali k maši.« - Ali ste krasili tudi božično drevo? »Seveda, čisto vsi smo ga krasili.« - Ali pogrešate kaj stare čase? »Ja, zelo jih pogrešam.« - Zakaj? »Nekoč je bilo bolj veselo.« Teniški turnir Moj najljubši šport je tenis. Poleti hodim vsak dan v Veržej, ker je tam teniško igrišče. Prejšnji teden pa je bilo teniško tekmovanje v Ljutomeru, katerega sem se udeležil tudi jaz. Mama mi je kupila nov lopar. Hotel sem napeti še mrežico pri učitelju Francu Kola-raiču, pa mi je oče rekel, da to ni potrebno. Dan pred tekmovanjem sem si kupil pijačo in jo dal v nahrbtnik, enako tudi lopar in žogico. Z žrebanjem je bilo določe- no, da bo moj nasprotnik sošolec Luka Markovič. V dvoboju se nisem izkazal, saj me je Luka premagal kar s 7 : 0. To me je razjezilo in od- šel sem domov. Tako se je končal moj teniški turnir. BOŠTJAN KUMPERŠČAK, 6. a OŠ Ivana Cankarja Ljutomer kil sem voditelj Bilo je nekega torka. Kot ved-n° sem šel zjutraj v šolo. Niti ?alo nisem slutil, da se bo zgodi-0 zarne nekaj pomembnega. fri slovenščini mi je učiteljica , eJala, naj pridem po pouku v bjižnico. Niti sanjalo se mi ni, ,a kaj gre. Komaj sem čakal, da 0 Pouka res konec, saj sem bil $ Pošteno radoveden. Kmalu pa eni zvedel, da bo potrebno čez ®kaj dni voditi pogovor s pisanjem Vitanom Malom. Še istega dne sem se začel pripravljati na ta pogovor. Napisal sem si vprašanja zanj in kar všeč so mi bila. Toda vmes je prišlo nekaj nepredvidljivega. V četrtek, ko smo se z učiteljico dogovorili, da bomo imeli vaje, je bil športni dan. Mislil sem že, da iz vsega ne bo nič. Toda vse je šlo kot po maslu. Pogovor sva skupaj z voditeljico izpeljala zelo dobro.Všeč so mi zgodbe Vitana Mala, zato rad prebiram njegove knjige. SAMO KOČILA, 5.U, OŠ I M. Sobota KATJA HORVAT, 6. b OŠ Bakovci Narobe dan Ko sem še veijel v vraga Ko sem bil še mlajši, so me starši vedno dražili, da me bo odnesel vrag, če ne bom priden (to je bilo predvsem v predbožičnem času). Tedaj sem verjel, daje to res. Predstavljal sem si, da ima vrag rjavo dlako, iz čela naj bi mu štrlela dva ogromna rogova, v rokah naj bi nosil verigo, s katero bi zvezal poredne otroke, na hrbtu naj bi nosil ve- božiček pri nas Zima k nam zdaj prihaja, naokrog nas mraz obdaja, Srca naša pa radost obhaja, ker božiček med nas prihaja. ljubi otroke vsega sveta, Prinaša nam srečo, rad nas ima. Lepota zdaj polni srčeca naša, Saj vsem otrokom darila prinaša. Žabice Imeli smo kulturni dan. V likovni delavnici smo se zbrali učenci prvega in drugega razreda. Tovariš Tonček je dal vsakemu kepo gline. Z rokami smo jo gnetli in nastale so kroglice. Nato smo iz njih oblikovali žabice. Nekatere so bile podobne živim. Zložili smo jih na papir, da se bodo posušile. Nato smo se pogovarjali o glini. Posušene žabice bomo dali v peč, da se bodo žgale. V učilnici bomo pripravili razstavo. Mogoče nam bodo glinaste žabice zaregljale žabjo pesmico. TAMARA JERIČ, 2. b Podružnična OŠ Dokležovje Zapojmo, otroci, vsi zdaj lepo, fako da božiček slišal nas bo. sedaj je spet pri nas, res prelep je ta božični čas. BORUT ULEN, 6. d OŠ III M. Sobota Opazovanje v žn>o Na naši šoli je veliko učilnic. Meni je najbolj všeč biološka. V njej je urejen kotiček, v katerem imamo veliko živali. V prvem akvariju so: krap, klen in druge ribice, polžki mlakarji in potočni rak. V drugem akvariju pa so razne vrste rastlin, pupki in ribice. Imamo še paličnjake, rakovici in želvi. Na drugi strani učilnice so razne vrste kamnin in prsti. Najraje opazujem akvarij, v katerem je potočni rak. Zanimivo je gledati, kako se rak pripravlja na to, da bo ulovil ribo. Pouk biologije mi je zaradi tega zanimiv, saj lahko vse opazujem v živo. DEJAN KAUČIČ, 6. raz., OŠ Janka Ribiča Cezanjevci liko košaro, spleteno v peklu, jezik pa naj bi mu visel do pasu - kot psu, ko je pošteno žejen. Nekega decembrskega dne sem zunaj skakal po snegu in se končno srečal z »vragom«. Naenkrat sem zaslišal v daljavi žvenketanje verige, ki ni bilo nič kaj obetajoče. Ustavil sem se in gledal, od kod je prihajalo žvenketanje. Od strahu sem obstal kot bi okamenel. Takoj sem vedel, da prihaja k meni vrag, ki naj bi me prej ali slej odnesel. Začel sem na ves glas kričati: »Vvrraagg!« Stekel sem, da me nihče ne bi'mogel uloviti. Ko sem pribežal domov, sem si oddahnil. Še vedno je žvenketalo. Bil sem na smrt prestrašen. Žvenketanje seje vedno bolj bližalo. Tedaj pa se je iz teme naenkrat prikazala soseda, ki je imela v rokah verigo. Smejala se je tako, da se ji je nasmešek raztegnil skoraj do ušes. Že sem mislil, da me starši ne bodo več nikoli videli. Soseda je prišla kot po navadi k nam po mleko. Buljil sem vanjo in nisem mogel verjeti svojim očem. V mislih sem si dejal: »Presneta soseda in tvoja neslana šala!« Od takrat nisem več verjel v vraga, pa naj sta me starša še tako prepričevala. ANDREJ GRAH, 7. b OŠ Puconci Zjutraj se mi je mudilo v šolo. Iskal sem opremo. Kje sem jo včeraj odložil? Ura je bila že pol osem, jaz pa še brez opreme! Torbo sem imel že na ramenih, ko sem jo končno zagledal. Hitro sem jo pograbil in stekel proti vratom. Takrat pa seje oglasil zvonec. Ustavil sem se, odprl vrata in zagledal sošolca. Hitro sva stekla v šolo. Ko je prišla ura športne vzgoje, sem ugotovil, da nimam opreme. Pozabil sem jo pri vratih. Drugi so se igrali med dvema ognjema, jaz pa sem jih lahko samo gledal. Ta dan je bil res narobe dan. MITJA KORELJ, 2. a, OŠ Bakovci To je avtobusno postajališče v Nedelici, na katerem se vsak dan zbirajo tudi šolarji, da jih avtobus odpelje do osemletke v Turnišču. Dostikrat pa morajo najprej stopiti v vodo in šele potem na avtobus. Kdor ni dovolj previden, lahko zajame kar precej vode. Ko pa voda zamrzne, imajo tu naravno (in nevarno) drsališče. Besedilo in posnetek: JOŽE ŽERDIN 14 vestnik, 12. december 1996 z naših krajev Še dve novi pošti V enoti Pošte Slovenije v Murski Soboti so letos namenili precej pozornosti posodabljanju poštnih stavb. Tako letošnjega decembra predvidevajo odprtje novih pošt v Puconcih in Šalovcih, potekajo pa tudi aktivnosti za gradnjo nove pošte v Odrancih. Kot smo zvedeli, na Pošti resno razmišljajo o tem, da bi nekatere svoje dejavnosti prenesli drugam. Tako naj bi prevoz poštnih pošiljk in nekaterih servisnih dejavnosti predali ustreznim podjetjem. Na ta način bi ta dela povsem izločili iz poštne dejavnosti, saj bi zanje najeli kako od pooblaščenih organizacij. Za tako odločitev se ogrevajo, ker stroški zadnje čase močno naraščajo, po drugi strani pa zaradi vladnih navodil niso mogli uveljaviti načrtovane podražitve dopisnic in pisemskih pošiljk, čeprav se cene le-teh že precej časa niso povečale. Ravno zaradi pokrivanja stroškov poštnih storitev bodo podražitve očitno nujne, če vlada ne bo dovolila konkretnejših ukrepov na tem pomembnem področju. M. JERŠE Plesna skupina z OŠ Kuzma se je uvrstila na srečanje otroških plesnih skupin Slovenije Mini najdenčki so nekaj posebnega Potem ko je otroška plesna skupina Mini najdenčki, ki deluje na OŠ Kuzma, tako rekoč najbolj navdušila ocenjevalce (selektorje) na območnem srečanju, je te dni dobila povabilo še na MIGAM ’96 oziroma na srečanje otroških plesnih skupin Slovenije, ki bo 17. decembra v Šoštanju. Čeprav na željo Ingrid Poj-bič, ki je mentorica omenjene plesne skupine, njenega imena KAPELA-Na OŠ Kapela je šolska skupnost organizirala otroški parlament. Ob razrednih predsednikih so se srečanja udeležili tudi drugi učenci, ravnateljica, socialni delavec in učitelji. Parlament je resnično zasedal in učenci so prišli na dan s konkretnimi predlogi, kritikami in tudi željami. Govorili so »brez dlake na jeziku«. In kaj so si posebej zaželeli? Radi bi imeli mizo za namizni tenis in možnost nakupa vroče čokolade na šoli. Kaj jih moti? Šolski zvonec, nagajanje strejših mlajšim in tudi narobe. Pogovor so sklenili ob slanem pecivu in brezalkoholni pijači. To je bila vaja za občinski otroški parlament. (B. M.) naj ne bi omenjali, se je temu težko izogniti, saj je bila prav ona tista, ki se ji je porodila izvirna ideja za predstavo Nagajivčki, s katero so se uvrstili na državno srečanje. Gre za »ples« 16 otrok v škatlah, ki so različnih velikosti in oblik. Pri tem si predvsem nagajajo oz. »norijo«, in to ob spremljavi rapsodije na Paganinijevo temo. Upajmo, da bodo Mini najdenčki navdušili tudi na državnem srečanju otroških plesnih skupin, o čemer skoraj ne dvomimo. J. G. Takole (za fotografiranje) so nam uprizorili delček svojega »plesa« kar na šolskih stopnicah. (Posnetek: J. G.) ■ MURSKA SOBOTA - Občinski razvojni sklad bo tudi v prihodnje nepoklicno vodil načelnik oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota Štefan Cigan. Razpisna komisija je namreč ugotovila, da nobeden od prijavljenih kandidatov za to funkcijo ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Podobno seje zgodilo pri občinskem stanovanjskem skladu, ki ga bo kot nepoklicni v. d. direktorja v naslednjih šestih mesecih vodil tajnik mestne občine Tibor Cigut. M. J. MURSKA SOBOTA - Na nekajdnevnem obisku v Mestni občini Murska Sobota je bil naš rojak Štefan Antalič iz Bet- lehema v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Prav po njegovi zaslugi je soboška občina junija letos podpisala listino o pobratenju. Sprejel ga je tudi mestni župan Andrej Gerenčer. M. J. MURSKA SOBOTA - Ob 50-letnici delovanja Društva upokojencev Murska Sobota pripravljajo več prireditev. Tako bo v četrtek, 12. decembra, ob 19. uri v grajski dvorani slavnostni koncert mešanega upokojenskega pevskega zbora Vladimirja Močana z naslovom Na brejgi trnina. Omenjenemu zboru, ki slavi 15. obletnico ustanovitve, se bo pridružil moški lovski pevski zbor. V ponedeljek, 23. decembra, ob 18. uri pa bo v galeriji Zavarovalnice Triglav na ogled razstava umetniških fotografij Ferija Hochstatterja, ki slavi pol stoletja fotografske in zbirateljske dejavnosti. M. J. GREDICE - Tako se imenuje zaselek v Odrancih, kjer bi bilo mogoče urediti in ponuditi interesentom čez 30 gradbenih parcel. S tem bi o omogočili predvsem mlajšim družinam, da bi si lahko postavile v domačem kraju lasten dom, za kar je tudi veliko zanimanja, možnosti kje drugje pa skoraj ni. Ža kaže, da iz te moke ne bo kruha, ker ne morejo prepričati dveh lastnikov, da bi s tem soglašala. Odranski župan Ivan Markoja pravi, da mu bo najbolj žal (ko ne bo več župan), če tega res ne bodo uspeli urediti. J. G. JERUZALEM - Precej časa je že minilo, odkar se je ob cesti, ki pelje proti Jeruzalemu - biseru Prlekije, kot večkrat sli- šimo za ta kraj -, utrgal plaz, pa še nihče ni poskrbel za njegovo sanacijo. In kaj pravijo o tem na občinski upravi v Ljutomeru? Imeli so resen namen, da bi ta problem rešili, a jim ni uspelo dobiti republiških sredstev, v občinski blagajni pa jih še zdaleč niso imeli dovolj. Zato so sanacijo preložili na prihodnje leto. Upajmo, da se prej ne bo zgodila kakšna večja prometna nesreča. (J. G.) LJUTOMER - Zakaj je morala pasti vrba žalujka pri dvorani TDV Partizana v Ljutomeru? Kaj bo zdaj s senco, ki jo je dajalo to »častitljivo« drevo? Taka in podobna vprašanja smo lahko slišali pred nedavnim, ko so omenjeno vrbo zares požagali. Kritike so letele predvsem na predsednika društva Rajka Mlinariča, ki pa pojasnjuje, da je bila vrba že do polovice debla trhla, prav tako nevarne pa so bile veje, ki so se lomile in padale na tla. Po posvetovanju s strokovnjaki so se odločili, dajo poderejo in posadijo novo. (J. G.) ■ MALA NEDELJA - Staro šolsko poslopje, ki ga je Občina Ljutomer ponudila v odkup le za en tolar, še nima novega lastnika. Stavba tako še naprej propada, saj je predvideno, da bi za njeno obnovo vlagal sredstva (v petih letih 30 milijonov SIT) kupec. No, čisto vnemar je le niso pustili, ampak so zamenjali okrog 70 strešnikov, da ne bi streha preveč zamakala, kar bi propadanje poslopja še pospešilo. (J.,G.) ODRANCI - Okrog 130 upokojencev, ki so včlanjeni v Društvo upokojencev Črenšovci, ugotavlja, da bi jim bil dobro- došel lasten prapor, kajti dogaja se, na primer ob pogrebih, da bi skupnega potrebovali hkrati na več mestih. Ker jim je občinski svet v ta namen odobril dotacijo v višini 100.000 tolarjev, zdaj ni več daleč do uresničitve njihove želje o sekcijskem praporu. Stal bo 160.000 tolarjev. (J. G.) FOTOGRAF BRAČKO - Fotografska sekcija, ki deluje v okviru obrtnih zbornic Pomurja, je pripravila sprejem za najstarejšega člana: 90-letnega fotografa Franca Bračka iz Radenec. Predsednica sekcije Marija Tivadar mu je izročila umetniško sliko, delo Ignaca Premoša iz Bučkovec. »Vesel sem, da me mladi fotografi spoštujete,« se je zahvalil fotografski starosta. - Fotografija: Šimonka J J > J 7 > ŽENSKI PEVSKI ZBOI ■ nifi-hPln Cerkvenjaka je 1965 leta » * •'M'®' JJ! deloval na občinski reviji ] nirskih pevskih zborov Prl Lenratu. Na otroški priredit*1 so se znašle starejše pevke to, ker je bil to nekoč najbolj51 zbor v Slovenskih goricah in J6 bil torej za zgled novim rod°' vom. Zborovodja cerkvenja5' kega ženskega zbora je bil M1' lan Nekrep, poznejši ravnate" šol v Gornji Radgoni in na Kapeli ter kulturni in družben0' politični delavec v PomufJ11' Vidite ga na sredini posnet^’ Prireditev je organizirala 0/ činska zveza kulturnih orga111 zacij Lenart. Gospod Ne^ živi v Gornji Radgoni, a kljub temu še do nedavna Cerkvenjaku učil moški peVsK zbor. F. Štefani Reja činčil Do kakovosti samo s kakovostjo V Sloveniji se je v zadnjem času izredno povečalo zanimanje za rejo različnih »eksotičnih« živali, med katere nekateri uvrščajo tudi činčile O gojenju le-teh se pojavljajo različne (dez)informacije. Rejci ne bi smeli nasesti predvsem raznim preprodajalcem, kajti reja je lahko donosna in kakovostna samo v pove- zavi s strokovno usposobljenimi rejci. V Sloveniji jih je dovolj, na primer firma I. C. v Miklavžu pri Mariboru, kjer imajo kakovostne razplodne samce in samice. Zato ni nikakršne potrebe, da bi hodili ponje čez mejo. Povpraševanje po kožuščkih činčil je zelo yeliko in svetovni trg je »napolnjen« samo 10-odstotno. Tej dejavnosti, ki lahko daje zaposlitev vsem tistim, ki jih takšno delo veseli, bi morali nameniti posebno pozornost tudi v kmetijskih oddajah na slovenski televiziji. M. Pušenjak ■ IŽAKOVCI - Turistič^ društvo Biijraš iz Iza. kovec je od spomladi dojes6 opravilo tri ocenjevanja uf jenosti kmetij in domačij. dnjem ocenjevanju jih je PrlS j v ožji izbor po petnajst. Piee kratkim pa so razglasili kon° rezultate. Priznanja in nagra za prva tri mesta za naj..-tije so dobili: Alojz Zorko, ‘z kovci 14; Marija Mertiik, kovci 65, in Anika Zver, 1Z kovci 24. Priznanje za naU domačijo s kmetijsko dejavn । stjo za leto 1996 so Pode^. Francu Gregorecu iz Izak0'’ 43, drugo mesto je priP110^ Martinu Mlinariču, Ižako 149a, tretjeuvrščeni pa jp anc Žižek, Ižakovci 5. (J- 2 ' Referendum v Lipi Nedeljsko glasovanje o uved-bi^rajevnega samoprispevka v Lipi je uspelo. V petletnem referendumskem obdobju od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2002. leta naj bi zbrali 15.000.000 tolarjev. Denar, zbran s samoprispevkom, nameravajo porabiti za kanalizacijsko omrežje, ureditev dvorane vaškega doma, položitev fine asfaltne prevleke na vaških cestah, vzdrževanje vaškega doma, mrliške vežice, ulične razsvetljave, kabelske televizije, vaškega vodovoda ter obnovitev nekaterih sakralnih spomenikov (križi, kapelice) in pokopališča. Nekaj denarja naj bi iz samoprispevka dobila tudi društva. J. Ž. V Zibercih je delovno Stari pregovor pravi, da je v slogi moč. Tako so se tudi člani PGD Žiberci in drugi vaščani odločili, da bodo s skupnimi močmi obnovili in razširili gasilski dom, ki je najstarejši v gornjeradgonski občini. Jeseni so začeli z deli in medtem je že pod novo streho. Čez dve leti, ko bodo praznovali 120-letnico delovanja, pa bo postorjeno še vse drugo. Pripravljenost za sodelovanje na prostovoljnih delovnih akcijah je med domačini namreč kar velika. Prav tako uspešna je bila nabiralna akcija denarnih prispevkov, v katero se je vključilo veliko krajanov in tudi obrtnikov iz Apaške doline. Obnovljen in »povečan« gasilski Ta posnetek je nastal, ko se je delovne akcije udeležilo več mladih iz Žibercev. dom bodo lahko uporabu tako gasilci kot mladinci in 11 gi krajani za. razne nam011 Gradbeni odbor je vsem 2 hvaležen. Gornje Krapje Čebelarska muzejska zbirka Vse redkejši so dandanes tisti, ki se še ukvarjajo s čebelarstvom, če pa se že, potem čebelarijo »na veliko«. Čebelnjak namreč ni več vsakdanja potreba kmečkega gospodarstva, kot je bilo to nekoč, pred šestdesetimi in več leti, ko je bil med nepogrešljiv v domači kuhinji in celo v domači lekarni. Med ni bil samo sladilo in sestavni del najrazličnejših peciv, ki jih danes niti ne poznamo več, temveč je bil tudi za napitek - medico. Trditev, da med ni več vsakdanja potreba, izhaja seveda iz zastarelega gledanja na kulinariko. V tistih časih, ko je bil čebelnjak sestavni del kmečkega gospodarstva, se je moral nekdo pri hiši obvezno spoznati tudi na čebelarjenje, navadno je bil to gospodar, njegov oče, redkeje gospodarjev sin in v zelo redkih primerih tudi gospodarjeva žena, če so tako nanesle razmere v družini. Vedenje o čebelarstvu je bilo seveda primerno svojemu času in daleč °d tega, kar o čebelah in o čebelarstvu mora vedeti današnji čebelar. Iz trditve o nepogrešlji-vosti čebelnjaka na kmečkem dvorišču izhaja tudi, daje bilo na območju sedanje ljutomerske občine čez tisoč »čebelarjev,« danes pa jih je manj kot sto, stalež čebeljih panjev pa ni nič slabši. Tako ima Čebelarska družina Ljutomer okoli 1350 panjev. Čebelarska družina Križevci 1200 in Čebelarska družina Veržej okoli 300 Panjev. Nekdanji kmečki čebelnjak je imel navadno kakšnih 5 do 15 panjev. Za kaj več pa ni bilo niti potrebe niti časa. Danes so vse pogostejši če- Šalamun in hčerka Manja, ki jo mnogi poznajo po petju. Avdičauševič) belnjaki »na kolesih« (doslu-2eni avtobusi ali tovornjaki), saj Je potrebno voziti čebele »na Pašo« (akacija, hoja in podob-J10), nekoč pa so bile to manjše 'esene ali zidane ali pa vsaj del-P° zidane stavbice. Menda so “'H čebelnjaki pri nas tu in tam Parejeni tudi iz pletenih in z blatom premazanih sten, kar ,_aže na domače gradbene ve-sP>ne, ki sojih uporabljali tudi Pri vseh drugih gradnjah na va-S1- Tako imamo v zgodovin-^em spominu severovzhodne Slovenije domač, iz okolja izvi-Pajoč ter gradbenim materia-Oni in graditeljskim veščinam PrHagojen čebelnjak, poznamo Pa tudi tistega iz osrednje in Vhodne Slovenije, ki ga je v svojih narodnih motivih tako rad upodabljal slikar Maksim Gaspari. Vendar lahko tudi pri čebelnjakih zasledimo določen razvoj in zgledovanje po vzorih. V manjših mestih in trgih na Slovenskem si je gospoda postavljala najrazličnejše vrtne senčnice, lope in paviljončke, v katerih seje poleti hladila, klepetala in najbrž tudi opravljala. V mnogih primerih so bile te senčnice prave mizarske in rez-barske mojstrovine. Danes jih ni več. Tudi mnogi bolj premožni in razgledani kmečki čebelarji so tam ob začetku 20. stoletja začeli posnemati trško in malomestno gospodo: svoje čebelnjake so gradili v obliki paviljonov in senčnic. Pri tem se je potrdila stara kmečka pamet: združiti koristno s prijetnim za oko in z lepim za tisti čas. Ker spada čebelnjak v našo kulturno dediščino, je pohvale in pozornosti vredna odločitev Draga Šalamuna iz Gornjega Krapja, da bo uredil čebelarsko muzejsko zbirko. Iz Tropovec je preselil osmerokoten pavi-Ijonski čebelnjak častitljive starosti, okoli 90 let, z devetdesetimi panji tipa neisser, ki jih naši čebelarji že dolga desetletja ne uporabljajo več, pomenijo pa prehod od čebelarjenja v slamnatih košnicah do danes uveljavljenega sistema Žnideršič. Prav dejstvo, da gre za starejši tip panjev, pa daje Šalamunovi zamisli svojo vrednost. Šalamun, ki že 15 let čebelari in ima trenutno 30 panjev, ima načrte. Ob tem starem čebelnjaku, ki mu je treba dokončati streho in še kaj, bi rad postavil še sodobnejši paviljon oziroma nekaj podobnega, da bi lafilco dovolj pregledno in smotrno ^'donski »brutof« - »Iz Kanade sem bila Poleti na obisku v Sloveniji. Lepa dežela, ka-JPor se človek rad vrača. Nekaj pa me je vendar-e zelo razočaralo. Obiskala sem »brutof« (pokopališče) v Vidoncih, kjer so Pokopani moji starši. Tam ern videla veliko odpadkov in rugega, kar ne more biti v ča-uPravljalcu pokopališča. To ent tudi fotografirala.« , Tako nam je pisala naša ralka, ki ne želi biti imenova-a; Zdaj, nekaj mesecev poz-eJe. je okolica vidonskega okopališča seveda urejena, Posnetek pa kaže, da je bilo redi leta drugače. In to ravno času, ko je bila doma iz- Seljenka. koralni nauk, ki se ponuja; >.a Reditev pokopališč in oko-'Ce ne (po)skrbimo le pred Kot je ob odprtju v svojem kra-tkem nagovoru povedal župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Miholič, je to velika pridobitev za kmetijsko občino, zlasti pa dnevom mrtvih, ampak bodi to naša nenehna skrb do poslednjega prebivališča naših prednikov in - nas. Š. S. Med doslej zbranimi čebelarskimi starinami (M. Avdičauševič) razporedil staro čebelarsko orodje in literaturo, ki je bila pri nas sorazmerno bogata. Že doslej je zbral marsikaj, kar bi šlo zagotovo v pogubo, upa pa, da mu bodo ljudje še priskočili na pomoč s starimi čebelarskimi napravami. Med Šalamunove načrte spada tudi želja, da bi mu kateri od slikarjev na starih panjih narisal nekakšen »čebelarjev križev pot« - čebelarska opravila in s tem povezane dogodivščine. Poslikava panjskih končnic je namreč prav slovenska posebnost. Vse, kar namerava urediti, naj bi po njegovem je tudi tale stiskalnica. bilo tudi za šolske oglede. Vsega, kar si je zamislil, sam ne bo zmogel. Že pri selitvi in postavitvi čebelnjaka so mu pomagali tudi drugi, največ sosed Žibrek in njegov sin Zdenko. Nekateri mu pomagajo tudi s strokovnimi nasveti. Prav bi bilo, če bi celoten projekt denarno podprl tudi občinski organ za varovanje kulturne dediščine pri ljutomerski občini. Zbirka bo popestrila tudi turistično ponudbo. Stala bo le kilometer od banovskega kopališča. -jm Zasebna veterinarska ambulanta v Bolehnečicih Veterinarske storitve bližje porabnikom V Bolehnečicih so slovesno odprli prvo zasebno veterinarsko ambulanto v Prlekiji. Odprl jo je mladi veterinar Tomaž Šantl, ki je doslej opravljal veterinarska dela v veterinarski ambulanti v Ljutomeru. Kot je povedal ob odprtju, je to veliko željo lahko izpolnil ob pomoči njegovih in ženinih staršev ter krajanov Bolehnečic, ki so mu pomagali pri postavitvi objekta. S posojili mu je pomagala tudi Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. za kmetovalce, ki se v večini bavijo z živinorejo. Povedal je tudi, da je to pogumno dejanje mladega veterinarja, saj je to šele tretja zasebna veterinarska ambulanta v Sloveniji. V abmuianti bodo opravljali vse veterinarske storitve, vključno z nasveti. Sklenjeno imajo tudi pogodbo z vsemi slovenskimi zavarovalnicami za zdravljenje pri zavarovalnicah zavarovanih živali. Ko bodo dobili koncesijo, to pa pričakujejo po novem letu, bodo opravljali storitve, ki jih opravljajo državne veterinarske ambulante. Ludvik Kramberger ■ MURSKA SOBOTA - Na III. osnovni šoli v Murski Soboti še znajo peti. To dokazuje 18-članski ženski pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Ladislav Gybrek. Pevke, ki poleg svojega odgovornega in zahtevnega dela v razredu najdejo še nekaj časa za petje, pojejo slovenske, še posebno pa prekmurske pesmi. (J. K.) APAČE - Na prvi seji po lokalnih volitvah so novoizvoljeni člani sveta KS Apače izvolili za predsednika Edvarda Terska iz Liitverec, podpredsednik pa je postal Jože Brus iz Žepovec. Člani sveta KS Apače pa so (tudi to je dobro vedeti); Marija Foršek. Darko Šafarič. Milan Vinkovič, Igor Korelc, Jožica Semler, Anton Merčnik, Ivan Žižek, Erih Žitek in Jakob Šuman. Na drugi seji pa so obravnavali odlok o statutu KS in zimski službi, torej o pluženju snega, česar po krajevnih cestah ne bo več opravljalo radgonsko komunalno podjetje. Stroški prehajajo torej na KS, za to pa bo treba zagotoviti dodatni denar. (B. M.) KAPELA - Na srečanje starejših občanov na Kapeli je prišlo 80 starostnikov. Organizirali in vodili so ga mladi člani RK OŠ Kapela pod vodstvom Slavice Pirc. Seveda ni šlo tudi brez pomoči članov kolektiva, vsekakor pa ne brez kuharic in tehničnega osebja. Obiskovalce sta pozdravila župan Jože Toplak in presed-nik območne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger. Stroške pogostitve je pokrila občina Radenci. Vse je s svojo harmoniko zabaval Janko Divjak. Za mnoge je'to edini način srečevanja in druženja. Tiste, ki zaradi bolezni niso prišli, so obiskali na domovih in jim izročili skromna darila. (B. M.) LIPA - Znani slikar Tinč Meruk iz Beltinec je tudi gasilcem iz Lipe naslikal lik sv. Florijana, zavetnika gasilcev. Sliko so že pritrdili na gasilski dom, svečanost odkritja in blagoslovitve pa bo prihodnje leto - na florijanovo. Zdaj, pozimi, pa si gasilci iz Lipe predvsem prizadevajo za čimboljšo strokovno izpopolnitev, kaj več pa nameravajo storiti tudi na preventivnem področju. Tako bodo postavili več nadzemnih hidrantov, vzorno bodo vzdrževali gasilsko opremo, tli pa tudi zamisel o zamenjavi orodnega vozila z boljšim. (J. Ž.) Kocbekovi redijo pernate velikane Za par nojev polovico avta Danilo Kocbek iz Spodnje Ščavnice je za par nojev, starih le nekaj mesecev, dal 8.000 nemških mark, to je polovico zneska za novi VW polo. Noji so pri Kocbekovih že tretje leto. Kupili so jih pri vzrejitelju v Lescah pri Bledu. Lani je samica znesla 20, letos pa 40 jajc, od katerih je posamezno težko 1,5 kilograma. Nojeva samica nese teden dni, vsak tretji dan, potem pa 14 dni ne. Ne nese tudi, ko je deževno vreme. Ivanka Kocbek iz Spodnje Ščavnice skrbi za sinove noje. Ko so visoki dva metra, tehtajo okrog 130 kilogramov. Kaj pa mladiči? V vročih krajih se noji izvale iz jajc, ki jih samica zakoplje v vroč puščavski pesek. Pri nas pa nojeva jajca dajo v posebej za to narejen inkubator. Takega ima tudi vzrejitelj v Le- Pogled na kokošja in nojeva jajca, težka 1,5 kilograma. Samica jih je letos znesla 40. Doslej še iz nobenega ni prikukal mladič. scah. Tja je na valjenje odpeljal nojeva jajca tudi Danilo Kocbek, a doslej še ni bilo uspeha. Domnevni vzrok: oplojena nojeva jajca ne »prenesejo« tako dolgega transporta. Kocbekovi so s svojimi noji prava atrakcija Spodnje Ščavnice. Noje si pridejo velikokrat ogledat tudi otroci iz šol. L. KRAMBERGER Nov povezovalni cevovod Na glavni cevovod vodovodnega omrežja od Murske Sobote do Cankove so te dni priključili nov povezovalni cevovod, ki povezuje Predanovce s Puconci. Obsežna dela so opravili delavci podjetja Komunala iz Murske Sobote. S tem so vasem na tem delu Poledavja zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode iz soboškega mestnega vodovoda. Poleg tega ne bo več težav pri preskr- bi z vodo zaradi morebitnih okvar posameznih delov vodovodnega omrežja proti Moravskim Toplicam in okoliškim krajem. Z zgraditvijo primarnega cevovoda od Predanovec do Puconec ter do Gornjih Moravec in Sebeborec (slednjega še gradijo) so dane tehnične možnosti za gradnjo osnovnega vodovodnega omrežja proti Mačkovcem. M. JERŠE 16_____________________________________________________________________vestnik, 12, december 1996 Ptiči na mejnem prehodu Dolga vas Pojedli bi vse, tudi zaščiteno! Nenavadno in hkrati nadvse žalostno odkritje na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas Zimski čas je za drobne ptičke najhujši, zato člani Društva za opazovanje ptic in vsi ljubitelji narave v tem času še posebno opozarjajo ljudi, naj poskrbijo za drobne živalce v svoji neposredni bližni, kajti s tem ne le ohranjamo redke živalske vrste, ki smo jim vzeli njihovo naravno okolje in ga prilagodili svojim potrebam, ampak tudi izkazujemo svoj pozitiven odnos do narave. Verjeli ali ne, ptice vam bodo vašo skrb, torej hranjenje, bogato poplačale s petjem. Žal pa niso vsi enakega mnenja oziroma vidijo v naravi le cilj svojega plenjenja. Tako so strokovnjaki morali konec minulega tedna na mejnem prehodu Dolga vas opraviti dokaj žalostno delo: preštevati mrtve ptice pevke, ki so zaščitene in skorajda iztrebljene. Tovor, seveda skrit, je bil namenjen italijanskemu trgu. Naročniki naj bi bili menda italijanski lovci, človek, kije zamrznjene živalce prevažal v skriti dvojni strehi, pa je le opravljal prevoz. Po njegovih besedah ne prvič. Kakšni ljudje so to, ki jedo takšne drobne ptičke: škrjanec je velik 18 centimetrov in tehta 40 gramov (s perjem), mala cipa je velika 14,5 centimetra in tehta 20 gramov, ščinkavec ima 15 centimetrov in 20 gramov, lišček 12 centimetrov in 16 gramov in plavček 11,5 centimetra in le borih 11 gramov. Si predstavljate, koliko ptičev poje en »italijanski gurman«, da je sit? Menda so ti ptiči v Italiji prava specialiteta, zaradi česar imajo primerno ceno in zaradi tega se tihotapljenje tudi splača. Vprašanje je le, zakaj so specialiteta: zato, ker so tako drobne in tako dobre, zato, ker so to ptice pevke, ali zato, ker so zaščitene in že skoraj iztrebljene? Italijan R. A. je s svojim avtomobilom Ford Tranzit pripeljal na mejni prehod Dolga vas 5. decembra ob 3. uri zjutraj. Prijavil je divjačino, kot so fazani, race in zajce, ki jih je imel naložene v hladilniku. Ca- tvi le-te je bilo ugotovljeno, da je bil ta prostor prirejen kot bunker za prevoz stvari. N tem t. i. bunkerju je nato odkril zaščitene ptice, zavite v folijo in v kartonskih škatlah. Še istega dne, torej 5. decembra, so na mejni prehod Dolga vas prispeli tudi strokovnjaki, ki so ugotovili vrste ptičev. To žalostno delo so opravili Dare Sere in Vlado Popov iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani in lovski inšpektor Aleksander Beer iz Murske Sobote. Poleg tega je imel tihotapec zaščitenih ptičev v kombiju tudi neprijavljene primpomoč-ke, in sicer simulatorje za klicanje ptic znamke Multisound in Kockvogel, akumulator Hitachi in kaseti za simulatorje s po- Lovski inšpektor g. Beer in g. Radišič verjetno ne bi mogla uživati ob npr. pečenem liščku, saj vesta, kako lep je živ in kako redka ptica je to. snetimi ptičjimi glasovi. Takšne naprave uporabljajo tudi slovenski orintologi, vendar za lov na ptiče v raziskovalne namene. »Česa takega v življenju še nisem videl,« je izjavil zgroženi strokovnjak Dare Sere, ko je skupaj s kolegi opravil za ljubitelja ptic nadvse mučno delo-»Sam dogodek je izredno tragičen. Našteli smo natančno 3913 ptičev, od tega -nekatere zelo redke in tudi v Evropi ogrožene vrste, ki jih je težko najti-Težko mi Je bilo, ko sem moral to pregledovati. Največ je bilo škr-jančkov, 2450, in vsi so bili ustreljeni, 859 malih cip, 85 laških škrjancev, to je v Evropi zelo redka vrsta, 225 ščinkavcev ... Vseh' skupaj je bilo torej natančno 3913 in 39 različnih vrst, razen srake in šoje so P° slovenskih zakonih prav vse vrste zaščitene - in tako je verjetno tudi v Evropi, zato so bile tudi v bunkerju avtomobila 111 ne med drugo divjačino. Komu naj bolj zamerimo: RomunoW> ker so jih lovili za majhno plaCl' S simulatorji so ptiče zvabili, d3 so jih ustrelili ali drugače ujeli; poleg 2459 škrjancev so bili tud1 ščinkavci, liščki, plavčki, brinovke. lo? Vozniku, ker je to transp°t' tiral za (menda) 300 DEM? lažnim sladokuscem, ki si Za želijo izbrano in zaščiteno, d potešijo svoje želje. Slednje b prav gotovo morali obravna1 na mednarodnem sodišču, tod žal se ne ve, kdo so naročn*^ Verjetno pa izhajajo iz pod0 nih vrst kot pedofili in drugi e scentriki, ki si domišljajo, d lahko za denar kupijo za zad° voljevanje svojih užitkov Pra vse. Ampak res prav vse! BERNARDA B. PEČ^ FOTO: NATALIJA JUHNO' Lišček G. Radišič z Lovske • Prekmurja skupaj z lovsk'11' kolegi vsako zimo skrbi l prehranjevanje redkih ptic®’ zato je pogled na taksh »morijo« zanj posebno teža Kombi italijanske registracije je prevežal zaščitene ptiče v bunkerju pod streho. rinik se je odločil za podrobnejši pregled - za spremembo, kajti taisti R. A. je menda podoben tovor že večkrat peljal čez ta mejni prehod. Carinik je ob pregledu kombi popolnoma izpraznil. V poročilu je zapisano: Na stropu vozila je ob pregledu le-tega ugotovil, da je pločevina pod streho žakovičena in da obstaja razlika med pločevino strehe z zunanje strani avtomobila in notranje, strani. Carinik se je odločil odstraniti pločevino na strehi z notranje strani avtomobila. Izvrtal je kovice in s sekačem odstranil pločevino. Po odstrani- Takšen je živi plavček, eden najlepših zaščitenih ptičev, ki tehta le 11 gramov. Tudi takšen je bil med blagom za italijanske ljubitelje zaščitenih ptic. vestnik, 12. december 1 996 17 eportaža Tqiinčen in zlorabljen otrok Ce ne ti, kdo potem? Ce ne zdaj, kdaj potem? V čem je razlika: če kroto vržeš v vodo in jo potem počasi segrevaš "o vrelišča, da žival začne poskakovati, da bi se rešila iz vrelega mo-riSca> ali pa jo vržeš v krop, da ji koža v trenutku zakrkne in mišice "a mah popokajo, oči pa se izbulijo? Da je oboje kruto, nevredno človeka? Veste za psihološki poskus, v katerem so izbrani ljudje s pri-stiskom na gumb človeku, ki so Ha videli skozi enosmerno ok-n°. prizadevali bolečino? Ob Ogroženi jim kazni so bili vsi s°delujoči (ki niso vedeli, da Se le za poizkus) s pritiskom gumb pripravljeni človeku, ki so ga videli skozi steklo, pri-Zadejati bolečino. Povedano jim Je bilo, da z vedno novim pritokom povzročajo hujšo stop- Kotovo je dosti primerov, ki ostajajo neodkriti, zato je zelo pomembno, da primere Prepoznavamo, kajtiJisto, kar mi obravnavamo, je 'e majhen del. letošnjih devetih mesecih smo pri nas obravnavali trideset kaznivih dejanj Jz področja družinskega nasilja. Sem spadajo poleg kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost tudi kazniva dejanja zoper družino, zakonsko zvezo, mladino, na primer zanemarjanje in surovo ravnanje z mladoletno osebo. Pri slednjem gre predvsem za trpinčenja. V letošnjih devetih mesecih pa smo obravnavali šestnajst primerov kaznivih dejanj sPolne nedotakljivosti ter deset primerov spolnega napada na otroke. Gre za otroke, mlajše °d štirinajst let. ^večiniprimerov spolnih napadov na otroke, obravnavanih v zadnjih nekaj letih, so bili storilci moški, žrtve pa deklice. Imeli smo tudi dve osumljeni ženski, v dveh primerih pa sta bili žrtvi tudijantka. Povprečna starost žrtev je bila okoli deset let, najnižja starost žrtve, deklice, pa tri leta, ^ri našem delu ugotavljamo, da so storilci znane osebe, torej ne gre za neznance, ampak za ^bližje, na katere je otrok navezan in jim žal 'udi zaupa,« je povedala Olga Germadnik. bolečine. Nekaj jih je bilo tjs,z oklevanja pripravljenih pri-lSp ina gumb tako dolgo, dok-S( Se človek na drugi strani ni zgrudil od smrtono-bolečin. Trpeči obraz (re-Dj °digran, česar pa testiranci s|e? Vedeli) jih ni odvrnil od napojih pristiskov na gumb. bj rePričani vase prisegamo, da bjZa8otovo ravnali drugače, da |j e odločno dvignili in zapusti-bill biteljski stol, pa četudi bi tts,Sanii za to kaznovani. Pa bi L °rani poizkus je bil nare-Vt(jV Moratorijih psiholoških iti ’ toda tudi v življenju ni do-Ik ,ugače. Gledamo v svet, ^kl enosmerno zatemnjeno ^st da se skrijeta naša glu-kij'ln slepota za vse trpljenje, tam na drugi strani. Ne bi! Kaj naj ?• Zakaj ravno jaz, 6 vedo še drugi? !ij0°pravičila se vrstijo in se gla-bj .,v tuje gnezdo ni dovoljeno k8 edati, ne se vtikati, ali pa, m> je treba vpletati, jo stor iSe sam skupil ali pa se bo %'k Cel° znesel nad mojim v11 a'' vsak naise P°briga Kadar so posredi odrasli HijJe’ naša slepota in gluhota ? toliko vpijoča, saj gre ven- Prepričanje, da si odrasli ej0 Pomagati sami, a ko 0Draa °troke, takrat skorajda ni ličila. Tudi nepozornost in neznanje, razpoznati primere, nas zavija v togost in neobčutljivost za trpeče in zlorabljene. Otroci namreč o tem, kaj se jim je zgodilo ali se dogaja z njimi, v strahu pogostokrat ne govorijo naglas, še posebno ne majhni otroci, ki za to, da bi lahko opisali dogodek, ne poznajo niti besed. Sporočajo na drug način, morda z istopajočim vedenjem, gestami, simbolnimi sporočili. Jih znamo prepoznati, znamo opazovati otroka, mu prisluhniti ter mu pomagati, da bo spregovoril? Umik, beg. Prav to in nepripravljenost, prevzeti del tvega nja nase iz strahu, nevednosti, egoističnosti. Stojimo ob strani, se posipavamo s pepelom in kličemo: kje so za to pristojne službe, da ne vidijo, kaj se godi, in ničesar ne ukrenejo? Da, prav one so poklicane, policija, šola, socialne, svetovalne službe. One morajo ukrepati, ker so za to plačane, ker one ničesar ne tvegajo! Inštitucionalno zaplotništvo je zoper otroka Kaj store inštitucije, na katere so obešena vsa pričakovanja? »Sodelovanja med inštitucijami ni, ni medsebojnega pretoka informacij. Mi se vsi ukvarjamo z zlorabo, trpinčenjem otrok, ampak vsak znotraj svoje stroke in predpisov, znotraj svojih okvirov. In tu bi morali nekaj spremeniti,« je povedala socialna delavka z murskosoboškega centra za socialno delo Tatjana Šiker. Tudi Olga Germadnik s kriminalistične službe murskosoboške Uprave za notranje zadeve pravi: »Poseben problem je prav sodelovanje med državnimi institucijami, saj je po novi zakonodaji nastal določen prepad na primer med policijo in centrom za socialno delo, saj smo jim prej pošiljali naše kazenske ovadbe, sedaj pa so določene poti sodelovanja zaprte. Zato tudi pri policiji menimo, da to ni dobro in da moramo sodelovati.« K temu pa jih ne le kliče, ampak tudi zavezuje listina, konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je podpisala tudi naša država. »V Angliji pa vse inštiticije sodelujejo zaradi skupnega cilja, ta pa je, da se storilca pripelje na sodišče, kajti čim več storilcev bo obsojenih, manj bo žrtev,« je povedala Tatjana Šiker, udeleženka seminarja Zaščita otrok, družinsko nasilje in storilci spolnih zločinov, ki ga je v organizaciji Ministrstva za notranje zadeve Slovenija pred časom pripravila Surrey Police iz Anglije. Sploh pa je imenovano ministrstvo v zadnjem obdobju naredilo veliko za izobraževanje vseh, ki se srečujejo' z zlorabljenimi in žrtvami nasilja, zgledujoč se po izkušnjah razvitih evropskih držav, predvsem Anglije, pa tudi za osveščanje javnosti in poučevanje otrok ter mladine. Pri nas pa še vedno lahko govorimo o institu-cinalnem zaplotništvu, medsebojnem nezaupanju, vrzelih v zakonodaji, različnosti pristopov, nepoučenosti oseb, ki se srečujejo z zlorabljenimi otroci. Vse to v prid storilca. Storilec zaščiten bolj kakor žrtev Institucionalna večtirnost pri obravnavi primerov se začne že pri opredeljevanju zlorabe in nasilja. Ni enotnih kriterijev za vse, ki se srečujejo z zlorabljenimi in zanemarjenimi, saj je prepoznavanje pojava pri policiji drugačno od kriterijev, ki jih ima za to na primer socialna ali zdravstvena služba. Vsaka služba opravlja svoje delo v svojih okvirih. Tako na centrih za socialno delo ni strokovnega delavca, ki bi se ukvarjal samo s trpinčenimi, zlorabljenimi in zanemarjenimi otroci, ampak takšnega otroka obravnavajo skupaj z dpužino, njihov obseg in . doseg dela pa se začne s sveto- f vanjem, nato, če je to potrebno, napotitvijo otroka k zdravniku in pedopsihiatru, in se konča z izvzetjem otroka iz domačega okolja, bodisi da mu najdejo rejniško družino ali ga zaradi vedenjske in osebnostne motenosti napotijo v vzgojni zavod. Zavetišč, kot jih poznajo v Angliji, pri nas ni. Že to, da žrtev mora zapustiti domače okolje, ne da bi moral oditi storilec, govori v potrditev temu, daje pri nas slednji še vedno bolj zaščiten kot žrtev. »Predvsem v policiji ugotavljamo, da smo žrtvi posvečali premalo pozornosti, saj vsa de- janja spolnega nasilja in trpinčenja puščajo žrtvam psihične pa tudi fizične posledice. Glede zaščite žrtve v okviru strokovnih služb ni dovolj narejeno, saj nimamo enotne doktrine, kako pristopiti k žrtvi,« je povedala Olga Germadnik. Angleži zlorabljenega otroka ne vodijo na policijo, ampak v posebno stanovanje, kjer z njim opravijo pogovor po natančno določenem vprašalniku. Videoposnetek pogovora je dokazni material tudi za sodišče. »Tudi pri nas se zavzemamo za to. Katja Bašič je že delala z uporabo videoposnetka ali z lu- tko, saj petletni otrok ne more povedati, lahko pa na lutki pokaže, kaj se mu je zgodilo - božanje, otipavanje, razkazovanje genitalij odraslih otroku ... Vendar pa pri nas ta možnost še ni zakonsko urejena. Zato se zav zemamo, da bi se to tudi pri nas zakonsko uredilo.« Otrok ostane sam Dotlej pa so na sodišču potrebni dokazi in še dokazi, zaslišanja in spet pričevanja. Toda sosedje in morda še drugi, ki bi imeli sodiščuw bran otroka kaj povedati, obmolknejo ali se umaknejo, tako da otrok pogosto ostane sam - sam proti svojemu mučitelju. Če utrujen od dolgotrajnih in mučnih postopkov na zadnji obravnavi, ko ga morda že tretjič, četrtič sprašujejo podrobnosti, umolkne še sam ali v strahu vse celo zanika, se postopek ustavi. Zato presojanje, ali s sprožitvijo postopka zoper storilca v družini ne bodo nastale še slabše razmere, sploh ni tako redko. Kot da bi se vrteli v začaranem krogu, se zaletavali v zid, ki je postavljen pred nas, namesto da bi nam varoval hrbet. »Službe, ki se s tem problemom srečujemo, naletimo na občutek nemoči in neuspešnosti pri delu, kati izostaja podpora in sodelovanje vseh inštitucij ter ustrezna zakonodajna rešitev,« je povedala Tatjana Ši-ker. »Trpinčenja vseh mogočih oblik pa je predvsem v družinah dosti. Na to vplivajo slabše materialne razmere družine, predvsem pa je tega več v družinah, kjer so neurejene socialne razmere, v nepopolnih, dopolnjenih družinah ali kjer žive otroci različnih staršev.« Pa še nekaj je. Otrok bo s to svojo družino, okoljem moral živeti še naprej. Četudi mu morda za nekaj let poiščejo rejniško družino ali morda zavodsko varstvo, se bo enkrat moral vrniti, in četudi bo morda njegov mučitelj obsojen, se bo čez nekaj kratkih let spet vrnil. Zato sama obsodba storilca, ne da bi bilo za otroka storjenega kaj več, še ni dokončna in ne popolna rešitev. Sodniki, tožilci, zdravniki, šolske svetovalne službe, socialni delavci in kriminalisti so izrekli svojo pripravljenost za sodelovanje v prid trpinčenemu in zlorabljenemu otroku. Besede so položene, toda potrebno je več. M. HORVAT, Foto: N. JUHNOV J g vestnik, 12. december 1996 'odlistki OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je reke! Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredi! bom iz tebe velik narod in te blagoslovil. Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi ' rodovi na zemlji.« Pripravila: Marinka JERIČ 15. del Da ne govorim o alkoholu, saj ni dovoljena niti ena promila alkohola v krvi, če pa ugotovijo alkoholiziranost, sledi zaporna kazen. Smrtnih nesreč skorajda nimajo, saj se strogo držijo predpisov. Povzpeli smo se na Tempeljski grič do džamije in še prej do zidu žalovanja. Zid žalovanja je ostanek Herodovega templja, v zidu pa so menda vgrajeni tudi kamni iz pradavnega Salomonovega templja, ki so ga pred skoraj 2000 leti porušili Rimljani. Odtlej pogrešajo tudi skrinjo zaveze. Petinsedemdeset odstotkov prebivalcev Jeruzalema je Židov, ki živijo v sodobnem zahodnem delu mesta. V starem delu, ob znamenitostih, kot sta božji grob in skalna cerkev, pa živijo izključno Arabci. Jeruzalem je bil že od nekdaj, že v 6. st. pr. n. š., veliko mesto in od tukaj so Babilonci Izraelce odpeljali v suženjstvo. Mučilo jih je domotožje in že takrat v pregnanstvu so prisegali: »Jeruzalem, če te kdaj pozabim, naj bo pozabljena tudi moja desnica.« Pozneje je postalo sveto mesto krščanstva in islama. Vsa dolga stoletja pregnanstva so v vsakem židovskem domu ohranjali spomin na sveto mesto in upanje na vrnitev, kar je dokazoval ob vsakem prazniku ponavljani rek: »Prihodnje leto, Jeruzalem!« Povzpeli smo se na tempeljski grič, kjer je na isti ploščadi, kjer je nekoč stal judovski tempelj, zdaj hram svete skale, svetinja muslimanov. Vstopili smo tudi v notranjost džamije, seveda smo se morali sezuti in odložiti vso prtljago, tudi fotoaparate. Notranjost je fantastična, debele preproge in poslikave z mozaiki. Nekaj čudovitega. Za dalj časa se ustavimo še pri zidu žalovanja, kjer smo bilkpri obredu, ki se imenuje bar micva -dozorelost za vero. Seveda smo bile ženske zunaj tega prostora, kije pregrajen z zidom. Obrede so opravljali samo moški. Ko dečki dopolnijo dvanajst let starosti, postanejo polnoletni. Tukaj ob zidu dobijo sv. pismo in javno morajo prebrati odlomek iz Mojzesove knjige. Dečku obvežejo roke z jermenom v znak, da naj vedno misli na Boga, da je suženj Bogu. Dečka ogrnejo z belim ogrinjalom, v znamenje suženjstva v Egiptu. Šele po tem obredu je dovoljeno, da dečki lahko gredo ob sobotah v sinagogo k molitvenim obredom in dobijo dovoljenje, da lahko javno razlagajo biblijo. Postanejo možje postave. V judovskem življenju je niz podobnih dogodkov, ob katerih družbena skupina prizna posamezniku prehod z ene stopnje na drugo. Semkaj sta tudi Jožef in Marija prinesla svojega sina Jezusa in se je le-ta izgubil v množici. Ko ga najdeta, ga vprašata: »Kaj si nama storil?« V tistih časih so bili okrog zidu trgi, trgovine, tukaj so zamenjevali denar in iz različnih krajev so semkaj prihajali Judje. Jezus je tukaj tudi učil in bival in bil na koncu križan ter umrl in vstal. Leta 70 po Neronovi smrti postane cesar njegov sin Tit, ki je tempelj porušil in mesto zažgal, Judje pa so bili pregnani, ogromno jih je bilo tudi ubitih. Celoten Jeruzalem je bil porušen in z voli preoran in na razvalinah je bilo postavljeno rimsko mesto, imenovano Elia Capitolina, da bi Jezusovo ime dokončno iztrebili. Celotna dežela dobi novo ime Palestina. Judje ne smejo več vstopiti v Jeruzalem. V celotni zgodovini je bil Jeruzalem sedemnajstkrat porušen in spet zgrajen. Judje so bili 1900 let v izgnanstvu, osramočeni in ponižani. Kakšna radost prav ob zidu žalovanja, ko so se začeli vračati in ko so prihajali nazaj domov! Kristjani smo jih obsodili, da so umorili Jezusa, zato takšno trpljenje in pregnanstvo. Pozneje so bili Judje rehabilitirani, saj se jim je priznalo, da so to naredili iz nevednosti in da so bili samo orodje v božjih rokah in da je bilo križanje nujno, da smo mi odrešeni. Prvi cerkveni koncil v Rimu je po velikem proučevanju izdal odlok o rehabilitaciji. Pilat je bil po Jezusovem križanju po treh letih odstavljen in je žalostno končal v rudnikih. Vse do drugega vatikanskega zbora teče na Jude kri od cesarja Tita pa do Hitlerja. Čeprav so Judje preživeli v zgodovini samo zato, ker so bili enotni, podjetni in delavni, so odlični bankirji, trgovci, strokovnjaki različnih področij in tri četrtine nobelovcev izhaja iz tega ljudstva. (nadaljevanje prihodnjič) Ranjena reka Nastane mozaik njiv in manjših logov kot opomin na mursko sled in tudi najbolj priroden za-sad Orlovšček. Spreminjajoči tok povodnji oplaja podkvaste mrtvice, kjer domujejo škarnice, stre-buše, salvije in edinstvena riba senčnica. Tako zaživijo slabotnejši organizmi s potlačenimi energijami. Novodobnemu človeku ni najbolj pogodu svobodno planje reke. Bazilid v preroškem tonu govori o dnevu, ki bo simboliziral le meso. To je čas, ko človek ograjuje reko in je po Hermesu obuti bog, sinteza in središče sveta. Poskušam razumeti Obmurca, vpetega v obilne vode, ki so mu prej uničevalne in mu je težko razumljiva njihova očiščevalnost, iz katere se lahko rodi prerojeno bitje. Vselej bdi nad njo. Ko se dela povodenj in je videti podivjana, se ji zoperstavi, da obvaruje zemljo, ki mu vendar kot mati redi številčno družino. Leto 1822. Hudo leto, saj Mura pri Murskem Središču zapusti staro strugo in si na levem bregu utre novo. 1935. si na Dolnji Bistrici in Hotizi vztrajno išče staro sled. Da Ižakovčarja Perša in Žižek v Slovenskih novicah zapišeta: "Tokrat Mura nič ne šepeta, marveč renči: to je moja last, moje bogastvo, ne fevdalnih mogotcev in njihovih polaščevalnih apetitov. Kajti ti gozdovi so iz mojih semen... Da bi nam ohranila vsaj obrežje okoli broda; če nam še to odnese, smo pogubljeni! Brod smo si kupili, poti sami naredili s težkimi trudi, ker imamo 130 oralov zemlje na desni strani Mure...« Razumem človeka. V njem je bes zoper polaščevalnost veleposestnikov, nemočen kliče naravne sile, da uredijo nenaravno stanje - te iste sile pa roteče prosi, da mu v svoji pravičnosti prizanese. Ranljiva reka je mehko položena v lipovino murske ravnice, spretno izognjena Slovenskim goricam, že v Apaški kotlini odmaknjena daleč v zaledje in le poredkoma naslonjena na gričevje. Taka kot je, kliče biiraša, da z naravnimi sredstvi iz gozda, srčno, enkrat uspešno, drugič zamansko bdi nad njo. Povezana sta. Voda simbolizira potencialno stanje neoznanjenega, vsoto bivanjskih možnosti in načelo življenja. Samo vodni svet omogoča nastajanje bogatih ekosistemov v izrazitih zelenih odtenkih barv rastlinskega kraljestva. Obilne vode bogatijo pokrajino, odvajanje vod pa jo zaradi prekinitve naravnih procesov ekološko slabi. Govorimo o tehničnih spremembah vodnatega sistema. Agresivne hidromelioracije in regulacije so nasilje nad reko, saj v ekonomskem smislu ne odtehtajo vrednosti poplavljenega polja. V nasprotju s tem pa je naravni ciklus izraziti kolobar, saj meliorirana površina zaradi svoje živosti ne omogoča nemotenega odvodnjavanja, kar daljnosežno vodi do ponovnega dviga podtalnice. Počasi, vendar vztrajno se vzpostavlja vodna, za njo pa še živalska vegetacija. Težavnejše je renaturiranje izrazito reguliranih vodotokov. Prepričan sem, da mednje ne sodi Mura, saj - zahvaljujoč nedoslednim sistemskim določbam in neorganiziranosti vodnih dejavnosti - na njej le ni prišlo do radikalnih regulacijskih posegov v smislu kanalske ureditve struge. Je evropski sklad za varstvo narave Euronatur s svojim razvojnim konceptom, formiranjem mednarodnega naravovarstvenega komiteja in z zavarovanimi bosfernimi rezervati tisti jeziček na tehtnici, ki nas more na našem božjepotnem hitenju v Evropo odvrniti od velikih kvazie-vropskih apetitov po preseganju naravnih in materialnih potencialov? Ali naša lastna, iskrena, gl°' boka beseda zaveze z naravni okoljem? Kot Jahvejeva z Abra' hamom in Noetom, ki jo zaznamuje mavrica, naravni simbo tega dejanja ali akt čaščenja te preko očiščevalnih obredov111 molitev, s pravico reke, da P°P11 vlja in namaka, nosi čoln ali 8a potegne v sebe. Taka je Edinstvena reka v Sloveniji- r° prof. Ogrinu vredna naciona nega ponosa. Pa se na njej zrc^ odnos civilizacije, ko je v o dobju do 1895 docela naravnal svobodna, potem pa z razvoja tehnike in ideološke miselnosti nadzirani reki v štiridesetih dvajsetega soletja pride do kva titativnih posegov. Zaradi izfaZ to poenostavljenega ravnega10 v samoobrambi odgovori, se zaj v svojo matično strugo, kar PnZ dene meandre, rokave in mrt'1 ' Vodnogospodarska branža P° blja, da zaustavljanje vzposl '. jfi) toliko, kar je vedel že prej: če doma ne trgaš._ god ne smeš. Silva ni bežala. Čakala gaje in jo J pulila dolge travne bilke iz polnega voza. Ce 0 poklical, bi bila najbrž celo sama prišla. Raz JJ bi se srd razkadil, je bila vendar prekratka. P0^1 voljno, lahko telo z levo roko in z desnic0 enkrat, dvakrat in še in še. (nadaljevanje Pr|b vestnik, 12. december 1996 Kujski val, dobre gospodarske novice Zaradi ravnotežja ima vsaka reč na tem svetu svoje nasprotje. Ča vas nekdo ljubi, njih nekdo sovraži. Če nam gre slabo, gre drugim dobro. Kljub razpadanju ljutomerskega gospodarstva, vonj je mogoče zaznati že do Ljubljane, tudi v našem mestu ni vse videti brezizhodno. Novo možnost so nam ponudili naši sosedje, ki že nekaj časa kupujejo propadla ljutomerska podjetja. Ormož seje zadnja leta gospodarsko močno okrepil zlasti po zaslugi svoje bolnice. Tja so zaprli vse svoje norce. Naši še zmeraj svobodno hodijo naokrog in zasedajo najvišja mesta v politiki ter gospodarstvu, kupujejo najdražja službena vozila v državi in sprejemajo vsemogoče napačne odločitve. Ugledno podjetje Elektrokovina je doumelo, da se je najbolje umakniti iz Ljutomera. Na razprodaji so pod ceno prodali vse svoje luči in se ukinili. Zdaj Ormožani v njihovih prostorih odpirajo velik salon vozil Renault. Podobno so se odločili tudi v mariborskem MTT-ju. Ugledni prleški poslovnež, ki je po rodu Ormožan, bo tam napravil velikanski trgovski center, kot je to storil že v prejšnjem Teh-nostroju. Drug ugleden Ormožan je že pred leti iz propadle Vitrine napravil uspešen proizvodno-trgo-vski center. Dogovori o prodaji VŽK-ja gredo proti kon-cu- Že z novim letom bo tam začel proizvodnjo ormoški Jeruzalem. Imgrad je že od srede lanskega leta v lasti ormoške opekarne in rezultati so spodbudni. Podjetje povečuje proizvodnjo in okolice ne za-struplja več z nevarnimi kemikalijami in kislinami, kot je to počelo vse do nedavnega. Ljutomer in Ormož sta si blizu že od nekdaj, saj so Ormožani že pred desetletji kupili drugo najdaljšo ljutomersko ulico. Od tiste dobe je Ormoška cesta v Ljutomeru najlepša in najbolje vzrževana ulica. Kava z Jožico l. je prišlo do trojanske vojne, P°tem kar celo desetletje sejala ^aor med Grki? Zaradi ženske! jjaj se Odisej po končani vojni še krat toliko časa ni uspel vrniti do- Zaradi slabih vetrov! Dajte no, naivni, doma gaje čakala a žena, med potjo pa je plul od oto-.. d0 otoka, kjer je srečeval same za-‘^dame: Kat° ,a^° ie ,e£a ^ne ?r' kor se spodobi, sem prišel približno ure prej, toda Lojz je že zapuščal mesarijo, in to v spremstvu dame. a^je od ušesa do ušesa. pa Marjan?« sem vprašat, ko pozdravili in mi je predstavil Jožico. j‘de takoj.« sta rekla. re» seje Marjan že v naslednjem d0Č'k,l Pojavil iz svojega brloga, par-ateljeja. Tudi on se je režal od Dia^ do ušesa, v roki pa je držal tak ^'en fotoaparat, da bi ga nepozna- "nel za »troti zihr kamero«. V bi-za kompakt ali instant zmaJd Vse ima, kar imajo ve-'ov' n' ve^' 'n vse ,‘st0’ ^ar p0~ W rečejo ob takšnih reklamah. ^u,raf ko sem telefoniral Mar-’ da pridem na protokolarno kavo v prijateljskem krogu (samo po sebi se razume, da točno ob dvanajstih), mi je nekam čudno odgovoril, da je prijateljstvo zelo minljiva in negotova reč. Češ, pomislimo samo na politične koalicije in podobna prijateljstva. Tako smo sede ob kavi lahko v trenutku spoznali, da je vse to res. Oba protokolaren sta kar tekmovala v izrazih, ki bi Jih lahko imenovali izrekanje komplimentov gospodični Jožici. Sicer pa, roko na srce, naš ožji in širši protokolarni krog ’ je izredno asketičen in meji po resnosti na delovanje kakšne prostozidarske lože ali vsaj kolegija direktorjev kakšne tovarne krogličnih ležajev. Gospodični Jožici so godili tako komplimenti .kot Marjanovo prizadevanje, da bi jo fotografiral. »Pa boš v tej temačni sobi sploh kaj dobil na film?« sem ga vprašal. »0, ja, a ne vidiš, da gospodična izžareva tak sij, ki bo osvetlil film?« »Potemtakem bi bila sama tema, če bi jaz slikal tebe ali ti mene?« »Popolna tema,« je potrdil. Seveda mesarija kliče k delu, atelje prav tako, optika, kjer dela gospodična Jožica, tudi. Tudi mi svobodni umetniki moramo delati, če želimo občasno prejeti kakšen tolar. Tako smo hitro Adventni fiičkec £ ■ Zafnaj. seJe ,e venda viin zlelo no je zmela že malo osehjena, ka lehko dobp 0 rigulati v goricah. Hja, zaj je kunec bodikarij: na zimo smo ‘ Stin ^mne ose slovenske pomlodi. Toti pje so kak ti štiri svečike v JČa ^,nen venci! Janez Podobnik je kak ti precednik Državnega zbora ^ča, ka do zaj pre tildi Prleki mogli enih por let remne stisniti! drfbPa vesel'ea! Kak te naj občine zategiivlejo pojose, če pa so ene ta K opčin fptujsken okolišipričakiivle, ka dejin držova prnesia 1.6 miljarde tolarof viin z držovnega proračuna, ka brespe-^■PipT-^0 Pa da bresposelnin Prlekon miljone, ka do si v liri' i^riov°pa kruh, to pa je ne vožno? Adventno je blo pje ovi den tudi d l 'j ^a^so ,an Vlin tbobjali, ka je pre samo pet naslednic, kere rati 'tie herbijo po bijšoj SFRJ, so pozobili malo bole kunštno preštinde-^Rj’p petrlBarU0 s penezi. Prlekija je gvišno šesta naslednica bifse dva:... Pr°djo pre, ka de namesto penezof herbala Medžimurje z dvono-vesnicami, f kerih sezajkrepelijo bratje Hrvati. Todržtkakpes h0 '^eknkfčista adventno ga serjejo Lotmeržanari s šisjamoj za otpotke ^Jan^'' ^aia’ ^ezu^ek na slamici, pa je zaj za svetke! Zaj le pustite knei'°na smet‘,a" f ^klovojgrabi, pa se ne ženerajte, če so tanpoze-°Pun °-MeZe knk ti policajski mehiir, fkerega pihne Andrašek, gda se fheti °,c‘pela - vrha pa se zaleti v policijski auto. F Plohlovoj pre nečejo tsjame za komunalne otpotke, pa gotovo! Pa se le l-°lmeržani vobrlajnc vrtijo kak junci, gda so negda gepl 'n Pa nlie ne^e na^ n'^ podjegovin ok- ^Potk^ ^k' °- Pre za^eJa 2 dobičkon izvažati smeti pa Pihe n Kovač. Sodelovalo je se-ic.|.Pomurskih igralcev, ki so do-s^1 Zvrstne rezultate. To še polo"® velja za igralca Moravskih Vopi Sobote Ungerja, ki je os-odlično tretje mesto za dr-teJ'.’llqa reprezentantoma Kom-ltCf !n Ignjatovičem. Z osvojenim I K J11" mesto je izenačil doslej košarka ^ožičnp-novoletni turnir v Soboti Košarkarski klub Creativ iz Murske Sobote organizira medna-b oni božično-novoletni kadetski košarkarski turnir, ki bo v so-§ 14. decembra, ob 8. uri v športni dvorani OŠ III v Murski v° ,°ti. Na njem bo sodelovalo šest ekip, ki bodo v predtekmo-.^nju sodelovale v dveh skupinah. V skupini A bodo igrali: ZTE y ^alaegerszega, Kovinska savinjska Polzela in Smelt Olimpija. ( skupini B pa bodo tekmovali: BSC Furstenfeld, Bavaria Wol-x >n Creativ Sobota. Tekmovanje bo trajalo dva dni. nem pokalu je bil sedmi. Je državni mladinski prvak in članski podprvak. Zmagal je tudi na nekaterih drugih tekmovanjih. To je njegov tretji naslov najboljšega športnika Pomurja. Za drugega najboljšega športnika Pomurja so anketiranci izbrali kegljača Hary-ja Steržaja iz Ljutomera, člana KK Konstruktor iz Maribora. Na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Pragi je bil najboljši slovenski kegljač in dosegel odlične uvrstitve: četrto mesto v dvojicah, peto mesto ekipno, sedmo mesto med posamezniki in deveto mesto v kombinaciji. Bil je najboljši posameznik na tekmovanju za evropski klubski pokal (podrl je 1007 kegljev), kjer je Konstruktor zasedel drugo mesto. Je državni članski prvak in eden najzaslužnejših za uspeh Konstruktorja in državne reprezentance. Tretje mesto v izboru najboljših športnikov Pomurja je zasedel Marko Slavič mlajši, član Konjeniškega kluba Ljutomer. Na kasaških dirkah voznikov amaterjev za evropski pokal v Ljutomeru je bil drugi, na evropskem prvenstvu voznikov amate-rejev Fegat v Nemčiji pa dvanajsti. Na letošnjih tekmovanjih je zmagal 18-krat. Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1996 je bila izbrana ke-gljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica KK Miroteks iz Celja. Na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Pragi je bila najuspešnejša tekmpvalka. Osvojila je tri medalje - zlato ekipno ter bronasti med posameznicami in v kombinaciji. Je državna članska prvakinja, sicer pa ena najzaslužnejših za uspehe Miroteksa, ki je na tekmovanju za svetovni klubski pokal zasedel drugo mesto, in državne reprezentance. Njeni uspehi bi bili lahko še večji, a je zaradi bolezni nekaj časa ni bilo na kegljaških stezah. To je njen že sedmi naslov najboljše pomurske športnice. Za drugo najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana sar 2, S. Buzeti 1. V sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Prevent B v Murski Soboti premagal Polet z 32:31 (16: 11). Strelci za Polet: Lovenjak 9, Marica 7, Žugelj 6, Škraban 4, Slamar 3 in Murgelj najboljšo uvrstitev. Solidno je igral tudi Horvat, ki je kot najboljši mladi igralec zasedel šesto mesto. Rihtarič z osvojitvijo devetega « mesta ni izpolnil pričakovanj, Benkovič pa je zasedel enajsto mesto. V drugi skupini je po dobri igri zmagal igralec Arconta Benko in se uvrstil v prvo skupino. Prijetno presenečenje je šesto mesto Kocuvana v drugi skupini, saj se je na turnir uvrstil kot rezerva. Z dvanajstim mestom in brez prave igre pa ne more biti zadovoljen Solar. M. U. Športnice Pomurja 1996 1. Marika Kardinar (kegljanje), 61 2. Sonja Roman (atletika), 45 3. Manuela Rudolf (strelstvo), 29 4. Lea Števanec (šah), 15 5. Marija Števanec (atletika), 12 6. Irena Drožina (košarka), 7 7. Mateja Dražnik (atletika), 6 8. Andreja Drevenšek (odbojka), 5 9. Tanja Štumberger (šah), 3 Mojca Tuš (karate), 3 11. Saša Vrbnjak (odbojka), 2 Jožica Šiftar (atletika), 2 atletinja Sonja Roman s Hodoša, članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Je državna mladinska prvakinja v tekih na 600, 800 in 1500 m, državna mladinska prvakinja v krosu, na državnem Športni kolektivi Pomurja 1996 1. Nogometni klub Mura Murska Sobota, 36 2. Brodarsko društvo Mura Krog, 25 3. Odbojkarski klub Pomgrad Pomurje Murska Sobota, 23 4. Rokoborski klub Murska Sobota, 20 5. Strelska družina Štefana Kovača Trap Murska Sobota, 13 6. Atletski klub Pomurje Murska Sobota, 12 Aeroklub Murska Sobota, 12 ŽOK Ljutomer Zavarovalnica Maribor, 12 10. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad Murska Sobota, 8 1L Teniška sekcija Radenske Radenci, 6 12. Teniški klub Murska Sobota, 4 13. Ribiška družina Radgona, 3 Badmintonski klub Mladost Lendava, 3 15. NTK Moravske Toplice Sobota Murska Sobota, 2 Nogometni klub As Beltinci, 2 17. ŽOK Ljutomer Zavarovalnica Maribor, 1 NTK Arčoni Radgona Gornja Radgona, 1 Hokejski klub Triglav Predanovci, 1 Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, 1 članskem prvenstvu in na finalu Atletskega pokala Slovenije pa je bila v teku na 1500 m druga. Zmagala je tudi na krosu za pokal Adidasa. Za tretjo najboljšo športnico Pomurja so izbrali strelko Manuelo Rudolf, članico SD Ljutomer. Letos se je uveljavila na domačih in mednarodnih 2. Brežice so premagale Radgono z 28 : 24 (17 : 9). Strelci za Radgono: Bratkovič 7, Klun 6, Smolko 3, Žunkovič, Vajngerl, Pintarič in Bolčina po 2. Rokometaši Kroga pa so premagali ekipo Angela Besednjaka z 42 : 15(21 : 5). Strelci za Krog: Meo-lic 9, Kovačič 8, D. Kolmanko 6, Babič 6, A. Sapač 4, A. Kolmanko 3, Hegeduš 3, A. Sapač 2 in Titan L Pomurska strelska liga Gančani, Kuzma in Rebrica V tretjem kolu tekmovanja v pomurski strelski ligi s serijsko zračno puško so bili doseženi naslednji izidi: Coal : Radgona 1027 : 1054, Gančani : Škorpijon 1102: 1063, Bakovci : Dolina 1078 : 1072, J. Jurkovič : Ljutomer 1006 : 710 in SCT : Var-stroj 1081 : 1035. Vodijo Gančani (3287) pred SCT-jem (3230) in Bakovci (3211), vsi imajo po 9 točk. Med posamezniki sta v vodstvu Janko Kuzma (SCT) in Zvonko Rebrica (Gančani) s po 1101 krogom pred Goranom Maučecem (Bakovci) in Milanom Harijem (Gančani) s po 1094 in Milanom Balažičem (Gančani) s 1092 krogi. (T. Horvat) tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu v Belgiji je bila tretja, na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji pa je zasedla z novim državnim rekordom v tekmovanju s samostrelom peto mesto. Na državnem članskem prvenstvu je bila tretja. Uspešno nastopa tudi v prvi državni ligi za ekipo Ljutomera. Za najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1996 je bil izbran Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. V dvainsedemdesetletni zgodovini je klub letos dosegel največji mednarodni uspeh. Sobočani so tretjič sodelovali na tekmovanju za evropski pokal, tokrat drugič v pokalu UEFA, in v prvem predkolu izločili predstavnika Srbije Bečej, dobro pa so igrali tudi v prvi tekmi drugega kroga z Lyngbyjem na Danskem, ki jih je izločil šele v povratni tekmi. V prejšnji tekmovalni sezoni v prvi državni ligi je Mura zasedla tretje mesto, po jesenskem delu prvenstva pa je na sedmem mestu. Pri NK Mura dobro delajo tudi z drugimi selekcijami, saj sta kadetsko in mladinsko moštvo v gornjem delu slovenske lige. To je že četrti naslov Mure v izboru najboljšega športnega kolektiva Pomurja. Drugo med športnimi kolektivi Pomurja je Brodarsko društvo Mura iz Kroga. Poleg Boruta Horvata, ki je na svetovnem mladinskem in članskem prvenstvu v kanuju osvojil zlato in dve srebrni medalji, so se uveljavili tudi mlajši tekmovalci iz kajakaške šole, ki jo uspešno vodi trener Štefan Varga. Društvo je tudi znano po vsakoletni kajakaški prireditvi na reki Muri. Za tretji najboljši športni kolektiv v Pomurju je bil izbran Odbojkarski klub Pomgrad Pomurje iz Murske Sobote. V prvi državni ligi so soboški odbojkarji zasedli četrto mesto. Uspešno so sodelovali v Interligi in tekmovanju za evropski pokal. Tudi v novi tekmovalni sezoni uspešno tekmujejo v prvi državni ligi, saj so trenutno na tretjem mestu. Rezultate ankete bodo razglasili danes (četrtek) v hotelu Radin v Radencih. Feri Maučec Športni oddelek v Soboti Na soboški gimnaziji si prizadevajo, da bi z novim šolskim letom uvedli športni oddelek. V zvezi s tem se je te dni mudil v Murski Soboti na obisku svetovalec Zavoda za šolstvo Slovenije mag. Jure Novak, ki je tudi svetoval, kako pripraviti celotni projekt in ga posredovati ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani. V ta namen bodo imeli najprej pogovor s starši, ki bo danes, v četrtek, 12. decembra, ob 17. uri v prostorih soboške gimnazije. V športni oddelek naj bi se vključili najboljši športniki iz regije, ki so danes v osmih razredih osnovne šole. Z uvedbo športnega oddelka na soboški gimnaziji bi vsekakor imeli možnost usklajevanja procesa treniranja, tekmovanja in šolanja. (FM) Odbojka Zmagali le odbojkarji Pomgrada V dvanajstem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad Pomurje v Murski Soboti po pričakovanju premagal zadnjo ekipo Hoteli Simonov zaliv iz Izole s 3 : 0 (15 : 3, 15:8. 15:6). Sobočani so se tako oddolžili za poraz v Izoli. Pomgrad Pomurje: Berdon, Br. Marič, Janža, Kerec, Bačvič, Čeh, Bo. Marič, Novak, Poredoš, Topovšek, Bakvič. V dvanajstem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Kemiplas Koper premagal Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (16 : 14, 7 : 15, 15 : 6, 15 : 7). Ljutomer Zavarovanica Maribor: Kodi-la, Ljubeč, Šoštarič, Lukienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adamina. Vrečko, Kolar. V dvanajstem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Granit Preskrba iz Slovenske Bistrice v Ljutomeru premagala Ljutomer s 3 : 1 (15 : 9, 10 : 15, 15 : 10, 15 : 4). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Dobošič, Onišak, Zidar, Kraljič, Pirher, Raj-nar. V dvanajstem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski L B-ligi je Kaepa ŠOU Vital Frupi v Ljubljani premagal vodečo Soboto s 3 : 0 (15 . 7, 15 . 13, 15 : 11). Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resa-novič, Kuhar, Moreč, Časar, Cipot. (FM, NŠ) Odbojka - 1. A moški Termo Lubnik12 6 6 6 26:20 12 22:25 12 Granit 12 6 Salonit 1111 0 33:2 22 Ljutomer 12 4 8 17:26 8 Olimpija 11 9 2 29:9 18 Žirovnica 12 2 10 7:32 4 Pomgrad 12 7 5 24:21 14 Črnuče 12 012 5:36 0 Maribor 13 7' 6 23:24 14 Fužinar Krka 12 12 5 4 7 8 22:22 10 17:28 8 Odbojka - 1. B ženske Bled 12 4 8 16:27 8 Sobota 10 8 2 26:8 16 Izola 13 1 12 7:37 2 ŠOU 10 7 3 25:13 14 Ptuj 10 7 3 22:16 14 Tabor 10 4 6 16:21 8 Odbojka - 1 .A ženske Gorica 11 4 7 . 15:23 8 Branik 9 8 1 26:11 16 Prevalje 10 3 7 13:23 6 Koper 10 7 3 25:13 14 LIKTilia 9 2 7 10:22 4 N. mesto 9 7 2 23:12 14 Bled Ljutomer 10 10 4 4 6 6 16:21 8 15:21 8 SKL - ženske Krim 10 2 8 13:26 4 Ježica 1313 01306:724 26 Zg. Savinjska 10 2 8 10:24 4 Celje Ilirija 1311 13 8 21051:799 24 5 976:850 21 Maribor 13 6 7 908:914 19 Odbojka - 1 . B moški Odeja 13 6 7 850:935 19 Topolšica 1212 0 36:4 24 Terminal 13 4 9961:1141 17 Kamnik 12 11 1 33:5 22 Pomurje 13 2 11739:1032 15 Žužemberk 12 7 5 25:23 14 'Comet 13 2 11727:1123 15 Košarka ■ Radenska zmagala v Slovenski Bistrici V predzadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Odeja v Škofji Loki premagala Pomurje Skiny z 78 : 52 (41 : 28). So-bočanke so nastopile brez poškodovane Kazminove. Strelke za Pomurje: Drožinova 19, Horvatova 13, Jocičeva 5, Orijeva 4, Huzjakova 4, Pušenjakova 4 in Svetinova 3. V tekmovanju moške košarkarske 1. B-lige je Radenska iz Radenec premagala Bistrico s 100 : 91 (45 : 47). Strelci za Radensko: Ulaga 27, Ojsteršek 26, Strelstvo " Pomurska derbija dobili Tišina in Radgona V petem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je vodeči Brest v Cerknici premagal Ljutomer s 1740 : 1732 krogov. Izvrstna je bila Ljutomerčanka Manuela Rudolf, ki je zadela 587 krogov, to je drugi letošnji najboljši ženski rezultat. Druga dva sta dosegla naslednje število krogov: Rajko Robnik 575 in Darko Horvat 570. V pomurskem derbiju je ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina premagala ekipo SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1729 : 1727 krogov. Posamezno: Branko Bukovec 578, Drago Pertoci 576 in Dušan Ziško 575 za Tišino ter Anton Kocbek 577, Go- Rokoborba ........ — Keor Razvanje ni nastopil V Hočah bi morala biti prva tekma superfinala za naslov ekipnega rokoborskega prvaka Slovenije. Sobočani in sodniki pa so zaman čakali rokoborce Keorja, ki se niso pojavili na blazinah. Srečanje bo tako verjetno registrirano s 40 : 0 za Sobočane. O tem bo odločil ligaški odbor. V soboto ob 19. uri pa bo v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti novo srečanje superfinala med rokoborci Keorja iz Razvanja in Mursko Soboto. Banič 14, Želj 13, Pavlin 9, Bratkovič 6, Novak 5. SKL - moški Rezultati - 3. kolo Claudia shop : Miarte 92:72 Lindau : Mah Sebeborci 75 : 64 Sobota: Brod preloženo Radgona vet. 2 2 Claudia shop 2 2 Sobota vet. 2 2 Lindau 3 1 Miarte 2 1 Sebeborci 3 0 Brod 2 0 0 168:103 4 0 191:138 4 0 151:120 4 2 215:217 4 1 155:169 3 3 166:243 3 2 124:180 2 (K. G.) razd Kocbek 577 in Sebastjan Vajda 573 krogov za Janka Jurkoviča. Ekipa SD Olimpija iz Ljubljane pa je v Turnišču premagala ekipo Štefana Kovača s 1742 : 1708 krogov. Posamezno: Robi Markoja 579, Božidar Draškovič 576 in Danijel Režonja 553 krogov. Pri Ljubljančanih pa je Rajmond Debevc zadel 591 krogov. V petem kolu prvenstva.v drugi državni strelski ligi vzhod je Radgona v pomurskem derbiju premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1702 : 1659 krogov. Posamezno: Milan Kreft 557, Janez Gombpc 557 in Valter Pajič 545 za MI Pomurko ter Branko Horvat 566, Milan Svetec 578 in Davorin Slanič 558 krogov za Radgono, Rudolfova in Bukovec v reprezentanci Slovenska moška in ženska strelska reprezentanca se bo v soboto pomerila s strelskima reprezentancama Hrvaške. V slovenski ženski reprezentanci bo prvič nastopila članica SD Ljutomer Manuela Rudolf, v moški pa član SD Kolomana Flisarja Tišina Branko Bukovec. vestnik, 12. december 1996 22 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Malček tehtal 75 kilogramov Pes, kastriran zaradi politik« Dostakrat se Bela spoti tisti časof, gda smo v naši mladi lejtaj gradili socializem, pa smo bili gvUšni, ka si z n j in zgradimo lepšo bodočnost, pa se je dostakrat popejvala pesem "Lepo je v naši domovini biti svojo mlad". Zdaj pa gradimo pravno, slovensko državo, pa demokratično, nan že pa ob sakšoj priliki obečavlejo, ka de nan boukše. Tak sp. je Bela pa začno popejvati tou isto pesem, reči etak vo obrnole: pa so se njemi Zapojmo pesem si volilno, ko zvoljenim je zdaj pomlad.--Lepo je v naši domovini biti mlad v deželi, kjer je na jesen še kar pomlad. Pomladne stranke so kot sonce, ki toplo greje nas večkrat; lepo imeti je v jeseni spet pomlad. Ves svet pozna nas po prepirih, pa naj v jesen so al' spomlad.— Lepo v skupščini je naši glasovat', pritisneš gumb in čakaš že na rezultat. Če rezultat je neodločen, je kriva temu spet pomlad; potem veselo greš ponovno glasovat. Po vsem tem cirkusu volitve, kako voliti drugikrat?— Ko tej skupini bo minila''ta pomlad, bo v čisto Takrat nam cvetel nam al' pa vse novem stilu voljen bratu brat, vse bo šlo na bolje, padlo bo standard; bo lepo v globok prepad. OVEN Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: Treščilo bo kot strela z jasnega. Toda pazi se - tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva past, ki te lahko drago stane. Vendar bo na koncu skušnjava le pretehtala zdravo pamet in kdo ve - mogoče bo prav prijetno ... BIK Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo veliko pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge alternative! DVOJČKA Ona: Svoje nenavadne misli prihrani raje za ugodnejši trenutek. Proti koncu tedna se ti bo ponudila priložnost, da se seznaniš z nekom, v katerega si bila nekoč neskončno zaljubljena. Spoznala boš. da je sedaj drugače. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. RAK Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo! On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za panično obnašanje. Položaj se bo prej ali slej umiril. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta prava pravcata avantura. LEV Ona: Morala se boš sprijazniti, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetneje ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še venho pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. DEVICA Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo zelo uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti. On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle' uštel in se. prehitro spustil v nekaj, o čemer si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne bo pomagal... TEHTNICA Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, kjer se ti obetajo resnično enkratni časi. Zato raje pusti poslovno plat življenja za nekaj • časa pri miru in se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobre volje pa boš ves konec tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen. ŠKORPIJON Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. V živalskem vrtu v švicarskem mestu Basel je nosorogova samica Ellora pred dnevi skotila mladička Tarrha. Že zdaj tehta 75 kilogramov, a nikoli ne bo spoznal svojega očeta Chitawana, saj so morali nosoroga ubiti zaradi neozdravljive bolezni stopal. (Reuter) Deklica brez bolečin? ristična stranka je huda n8 protnica lova, ki je zanjo ten šport. Še posebno n8 protuje tistim oblikam 1° ' pri katerih živali Pie« njajopsi. # ., V parku se je !' zgodilo nekaj P0® j nega. Moral je P? sodnika, ki mu je P«* dil 75 funtov globe. K je priznal krivdo, ven .> se je skušal kazni izrm* j) z opravičilom, da je bil J gov pes razburjen, ker dolgo ni paril. ; Da se mu kaj tak ne bi več primeril0'^ psa kaznoval: dal gaje nan1 kastrirati. Britanski laburistični politik Roy Hattersley, nekdanji namestnik voditelja laburistične stranke, se je znašel v hudih nevšečnostih, ki mu utegnejo kar precej zagreniti po-" litično življenje. Z dejanjem je namreč dokazal, da ni ravno velik spošto-valec obljubljenega. Po londonskem parku se je sprehajal s psom. Odvezal ga je, čeprav ga tam ne bi smel, še zlasti za-to ne, ker sta se sprehajala po tistem delu parka, kjer je veliko gosi. Njegov pes se je zakadil med gosi in eno stisnil za vrat. Labu- znanstvenica je že odkrila gen in kromosom, ki povzroča napačno delovanje živcev. Deklica iz Spinea pri Benetkah ima redko dedno obolenje, imenovano hereditarna nevropatija, motnja živčnih funkcij. Pri zdravem člo-. veku živci z bolečino opozorijo telo, pri Aliče ne. Njen brat Simone, 25, pravi: »Pred dvema letoma si je sestra zlomila desno stegnenico. Več mesecev je s tako nogo tekala naokrog. Ko so poškodbo končno odkrili, so se kosti že napačno zarasle. Aliče je morala uporabljati invalidski voziček, kasneje pa nožno opornico. «Druge posledice nenavadnega obolenja: telo Aliče ne more uravnavati ne hladu ne toplote. Vročina je zanjo smrtno nevarna, ker se ne poti. Dolga leta noben zdravnik ni vedel, kaj je deklici. Za to obolenje ni zdravila in ni terapije. Njeni starši so nazadnje izvedeli za neko specialistko za to obolenje v ZDA. Dr. Felicia Axelrod bo prišla v Rim in deklico pregledala. Ameriška Magnetni vlak V mestu Tsuru v osrednji Ja ponski so izvedli P05^118^ vožnjo eksperimentalne« vlaka, ki deluje z magnetn* poljem. Ta tehnologija mogoči vpliv sile trenja, Vi pa lahko doseže hitrost petsto kilometrov na uro. . mislite si, da bi vožnja z vi om od Sobote do Ljubija trajala le 20 minut. t STRELEC Ona': Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poskus. On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi sam poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnosti na svojo idejo, njena realizacija pa bo odvisna predvsem od tebe. KOZOROG Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, saj ti rT v lahko to še pošteno zameri. Bolje mu boš poma-\ gala s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prija- teljem te bo spomnilo preteklih časov, ki mogoče le niso povsem mimo. On: Prepir, ki si ga sicer začel ti, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv - takšen ali drugačen! VODNAR Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne DA , k.A9 ^A V! rcmA? ? OBČILA MALA MLAKA 2A »11 obvezuje. On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale ... RIBI Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, daje lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost. On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpaš luknje v svojih poslovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner ti bo sicer pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam. mA LA vestnik, 12. december 1996 23 a vsakogar nekaj Zavarovana in lepa tudi na zimskih počitnicah Kape na glavo Zdrava zagorelost je še vedlo znamenje moči in uspeha, navkljub ozonski luknji in povečanemu številu kožnih bolezni- Ce se ukvarjamo z zimskimi športi, se soncu ne moremo izogniti. Naš obraz je neprestano izpostavljen žarčenju, zato je zaščita pred soncem izjemno Pomembna. Kdor pri izbiri zaščitnega faktorja pravilno oceni 'astni tip kože in potem, ko se čas zaščite izteče, obraz ponovno namaže z zaščitno kremo, ne bo občutil negativnega vpliva sonca ali pa ga bo občutil Zelo malo. So ženske, ki se vsak dan nčijo in se tudi na smučanju ne belijo odreči make-upu. Poudari moramo, da se pravilno up-“fabljen make-up in tonirane tame odlično kombinirajo z Očitnimi sredstvi pred son-Cein. Upoštevati pa moramo Pravilo: koliko svetlejša je ko-Za> toliko višji zaščitni faktor Sredstva za zaščito pred son-Cem je treba izbrati. Opekline so vedno klic na pomoč koži. Pozimi na kožo vplivajo sonce, veter in mraz, ki povzročajo izgubo njene maščobe in vlage. Iz začetne športne zagorelosti se sčasoma razvije zgubana, pigmentirana koža, ki je videti starejša, kot je v resnici. Sonce ima tudi svoje pozitivne lastnosti, in sicer krepi imunski sistem, pripomore k ustvarjanju vitamina D in boljšemu počutju, žal pa je odgovorno tudi za nastajanje gub. Kolikor manj ima koža maščobe, toliko bolj nastajajo gube. Če kožo poškoduje sonce, se lahko pojavijo tudi keratoza, nepravilna pig-mentacija ter izguba elastičnosti vezivnega tkiva. Tem poškodbam se je treba znati izogibati, ker na ta način lahko ublažimo prezgodnji proces staranja. Glede na to, da so počitnice na smučanju povezane s športom in je tako zaželen tudi športno naravni, zagoreli videz, se lahko ženske odrečejo izrazitejšemu make-upu. Zjutraj ko- žo namažemo z zaščitnim preparatom, ki je v skladu s tipom kože. Nanj nanesemo tonirano kremo ali tekoči puder. Šminka za ustnice naj bo v čim bolj naravni barvi in naj vsebuje zaščitni faktor. Maškari za trepalnice se vsekakor ne smemo odreči. Tako bomo videti športni in negovani. Bodite previdni: še posebno ogroženi so predeli okrog nosu, lic in ustnic, kot podlago bi morali na teh mestih uporabljati zaščitni faktor 20. Predel okrog oči je treba zaščititi z dobrimi očali. Vse ženske, ki za nego obraza uporabljajo sadne kisline, bi se jim morale med intenzivnim izpostavljanjem soncu odreči, saj ti preparati kožo napravijo bolj občutljivo na sonce. Pred počitnicami je vsekakor dobro obiskati kozmetični salon, da vam pripravijo kožo na mraz, veter in sonce. Po dopustu pa ga spet obiščimo, saj bodo koži vrnili izgubljeno vlago in maščobo. Mihaela Lovrenčič Rokavice pomemben •hodni dodatek it) pavice bodo tudi letošnjo zimo pomemben modni aoaatcK itys ^grešljiv del vsake ženske garderobe. Letos bodo na voljo ^ryeh materialov, volne, kože, pomembno pa je, da so barvne, iil y.e Seveda morajo biti močne, prevladovala bo zelena, oranžna . Joličasta. 1997: nove konfekcijske številke Le malokateri kupec se še znajde pri konfekcijskih številkah: v Nemčiji ima na primer pulover velikost XXL, v Veliki Britaniji enako velik pulover oznako 20, v Italiji 48. Te zmede naj bi bilo sedaj konec. Od leta 1997 dalje naj bi v Evropi začele veljati nove konfekcijske številke, ki jih predvideva nova norma Evropske zveze. Nov sistem naj bi bil videti takšen: konfekcijske številke bodo prilagojene neposredno telesnim meram kupcev. Pri krilu bi na primer šlo za telesno višino in obseg pasu. Ženska, ki danes v Nemčiji potrebuje konfekcijsko številko 38 in v Angliji 10, si bo lahko kasneje po vsej Evropi kupila krilo 169/70. Etikete, s katerimi bodo opremljena oblačila, bodo dobro razpoznavne in s podobo čkoveka, na katerem bodo označeni posamezni deli telesa. Zima je pred vrati in pred mrazom moramo zaščititi tudi glavo. Pod ljubkimi klobučki, kapami in drugimi pokrivali nam ne bo samo toplo, ampak bomo celo modni. Pozabiti pa ne smemo tudi naših malčkov, ki jih na mraz nikakor ne pustimo brez pokrivala. Potrebujemo: 1,8-2 kg težko raco, 3 bolj suhe žemlje, 1/4 1 mleka, 2 jajci, sol, poper, majaron, 1/2 žlice limoninega soka, 5 dag prekajene slanine, 1 dag (slabo žlico) jedilnega škroba (gustin), 1/2 kavne skodelice rdečega vina. Raci previdno odstranimo maščobne žleze, nato jo pod tekočo vodo operemo znotraj in zunaj ter jo temeljito obrišemo. Posolimo zunaj in znotraj ter rahlo natremo s poprom, majaronom in limoninim sokom. Na manjše kocke narežemo 5 dag slanine, jo razpustimo in na njej popražimo oprane in na lističe narezane notranje organe: srce, želodček in jetra (pri jetrih temeljito odstranimo žolč, a pazimo, da se ne razlije, ker zelo greni). Suhe žemljice namočimo v mleku in jih nato dobro ožmemo. Žemljice dobro zmešamo s prepraženo drobovino ter začinimo s poprom in soljo. Pripravljeno maso oblikujemo v primeren svaljek in ga damo v notranjost race. Odprtino takoj zašijemo. Perutnice in noge privežemo z bombažno vrvico, da ne strle in se med peko ne osuše. Raco položimo v primeren pekač in jo polijemo z zelo vročo maščobo, da zacvrči. Najbolje jo je peči v pekaču z dobro prilegajočim se pokrovom, podlijemo 2 zajemalki vroče vode in pečemo pri 250 ° C. Če nimamo ustreznega pekača s pokrovom, pokrijemo navadni pekač z alufolijo, natančno joJstisnemo ob rob pekača, da para ne uhaja. Čez dobre pol ure pekač previdno odpremo in po potrebi dolijemo vode. Nadaljujemo s pokrito peko tako dolgo, da se meso zmehča. Potem jo odkrijemo in pečemo še toliko časa, da z vseh strani svetlo porjavi. Vmes jo polivamo z omako, ki se je nabrala v pekaču. Zadnjih 10 minut peke priložimo raci v pekaču 5 na polovico počez prerezanih srednje debelih kislih jabolk, da se zmehčajo, a ne razpadejo. Zmehčanim odstranimo peščiče in nekoliko »mesa«. Votlino napolnimo z vloženimi brusnicami ali samo z na kockice narezanim brusničnim želejem. S temi jabolki obložimo narezano raco, ko jo serviramo. Prav tako priložimo na kose narezan nadev iz race. Tako pripravljeno raco lahko uporabimo za praznični obrok. Cilka Sukič Univerzalno bež Ena od vodilnih barv letošnje jeseni in zime je bež. Običajno je povsem brez drugih kombinacij, tako da so prav take barve puli, hlače, krilo in jopa oziroma plašč. Ponujamo Poletna zagorelost je minila, svežino obraza si lahko pričarate z rdečilom za lica. Odtenek se mora ujemati z barvo kože in las. Pri rdečkasti in rjavi barvi las sezite po naravno toplih barvah: bron, baker, terakota. Črna ali pepelnata barva las in svetla koža potrebuje rdečilo zamolklo roza in vijoličaste barve. Zmeraj pa velja: močno rdečilo za lica zahteva umirjeno rdečilo za ustnice.Ko se odločate za rdečilo v pudru ali kremi, upoštevajte tip kože. Za občutljivo in suho kožo je primernejša krema, le na enakomerno razporeditev je treba paziti. Z rdečilom se da marsikaj tudi skriti. Če hočete, da bi bil nos videti ožji, si na nosnice nanesite rjavkasto rdečo rdečilo in dobro zabrišite prehode. Za ožji obraz nanesite temno rdečilo od senc proti bradi in za svež videz malo rdečila na brado. Smrečica za praznik Brez smrečice ob praznikih seveda ne gre. Ni potrebno, da je razkošno velika. Lahko jo postavite kar na mizo, v lepo posodo, okrasite z različnimi drobnarijami. Pozlačenimi orehi in bomboni, bleščečimi obeski, pentljami, lesenimi ali keramičnimi figurami ... Pa seveda s svečkami; teh naj bo ob prazničnih dnevih povsod veliko. , vlažnimi stenami, se »d/31 ubadamo. Da ugotovimo, Prihaja vlaga, nalepimo na |jj0 e9i kos aluminijaste folije. Fo-Igr lepimo z lepilnim trakom ^.'daje oblepljena naokoli po SZranicah. Če se čez nekaj časa 'la^^iu Pokaže vlaga, pomeni, da Vl nastaja zaradi kondenzacije. . ahko odpravimo s prezrače- vanjem in ogrevanjem. Če pa površina folije ostane suha in se po dnevu ali dveh navlaži zadnja stran (folijo odluščimo), pa vlaga prodira skozi zid. Vzrokov za to je lahko več, poškodovan omet, slaba zidava, slabi odtočni žlebovi, poškodbe ali nepravilnosti v izvedbi pročelja ipd. Velikokrat je za odpravo takega stanja potreben strokovnjak. Cene rabljenih avtomobilov ti nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo-r°dajali 28 avtomobilov, prodali pa so štiri. |namka Letnik ^aault Twingo 1994 pony it3 LS 1991 >• Calibra 16V 1991 e^hatsu Charade TD 1990 1986 h.^a Felicia Lxi 316 1905 1986 ^»ault 19 RT 1993 Kehauit 4 GTL 1991 prev. km. 55.000 51.000 91.000 62.000 103.000 27.000 131.000 71.000 73.000 Cena 11.700 DEM 8.500 DEM 22.000 DEM 7.500 DEM 6.900 DEM 12.700 DEM 8.500 DEM 16.200 DEM 4.200 DEM vam široke trapezarice z zavihki, k njim se lepo poda mini puli, tega pa popestrimo še s pasom. Jopa ali plašč bosta zelo učinkovita s krznom okrog vratu ali rokavov, ki so prav tako kot hlače nekoliko razširjeni. Pa še nekaj: ne pozabite letos obveznih rokavic. Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M.Sob. G. Radg. Ljutomer jabolka 80 100 50 pomaranče 156 240 240 banane 170 120 160 hruške 170 220 grozdje 270 250 280 limone 260 300 280 orehova jedrca 960 1000 900 paradižnik 330 280 250 paprika 340 220 220 kaki 290 220 220 krompir 28 35 30 solata 160 220 180 korenje 80 200 180 rdeče zelje 100 100 100 čebula 70 100 80 fižol v zrnju 321 350 300 jajca 20 20 23 zeleno zelje 40 50 40 česen 420 390 450 kitajsko zelje 100 120 ananas 350 250 300 cvetača 210 220 250 suhe lige 760 600 680' suhe slive 800 490 490 mandarine 150 220 180 hren 320 400 400 kislo zelje 160 200 180 AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK TEMELJNA RESNICA NELJUB POJAV ALI DOGODEK NASELBINA CENTRALNI AVSTRALIJI SRBSKO MOŠKO IME ROD VODNIH RASTLIN ANGLEŠKI NAGOVOR ZA GOSPODA URADNI | SPIS DOPOLNILO USTAVE VZBURLJIV ČLOVEK MOJSTER V IZRAŽANJU * KRVO- SKRUNSTVO NATRU DEL KMEČKEGA VOZA POLT DRAŽI LNO NASLAD ILO ■RiPOMOČLK ZA NEGO TREPALNIC VESTNIK ESKIMSKI ČOLN OKRASNA PTICA ŽENSKO IME PTIČ POTAPLJAČ RADIO- AKTIVNI ELEMENT; OZNAKA Al VRSTA TOPOVSKE GRANATE ŠANTAVTOR SMOLAR ZA POLTON ZVIŠANI 'C' NIZ SMUČARSKI SKAKALEC VEISSFLOG GREGOR TOZON BROM PODROČJE *A1! M/UUU EVNUH. TOPLJENEC REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Kristus, Lastovo, Ankaran, sardela, Ivar, idiot, ravnina, ala, kap, Na, Mari, Irka, VI, snežinka, Takaoka. 24 vestnik, 12. december 1996 televizijski spored od 13. decembra do 19. decembra PETEK 13. DECEMBRA k__________ TV SLOVENIJA 1 9.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.3 5 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.55 Pinchas Zukerman v Ljubljani 17.00 Dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanke 19.00 Podarim - dobim 19.30 Dnevnik 20.00 Rondo kviz 20.2 5 Planet In 22.00 Forum 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.45 So leta minila, angleška nanizanka 0.15 Nihče me ne ljubi, nemški film TV SLOVENIJA 1 9.25 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), 1. tek 10.35 Poslovna borza 10.45 V žarišču 11.05 Korenine slovenske lipe 11.35 Umetniški večer: V Louvru z mojstri 12.25 Športni film 12.55 Veleslalom, 2. tek 14.05 Film 15.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 1 6.30 So leta minila, angleška nanizanka 17.00 Posnetek veleslaloma 18.00 Alpe-Jadran 18.30 Koncert za mlade 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 8/23 20.50 New Jack City, ameriški film 22.25 Videošpon POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Sedma sila -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Roseanne - 13.30 Avtodrom - 14.00 Skrivnostna dama, film - 15.30 P0P-3O -16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna straža - 1 8.30 POP-kviz, nanizanka -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Petek 13., drugi del, film -23.30 Lovec na glave - 0.30 24 ur, ponovitev -1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila -13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Danes v skupščini - 17.35 Govorimo o zdravju - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Računalništvo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lepa naša, show program - 21.30 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja - 22.00 Pol ure kulture - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub d.d. -23.20 Križarji, serija - 0.1 5 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.55 Koledar - 14.05 Seinfeld, serija - 14.30 Profit, serija - 15.15 Grozljivka - 16.15 Mesto fantov, ameriški film - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.05 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, serija - 21.20 Umori po abecedi, britanski film - 23.10 Srce zahoda, serija - 0.00 Skrivnostne igre, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vsi pod eno streho - 9.40 Ekipa A - 10.25 Princ Valiant - 12.00 Otroški program - 13.45 Confetti TV - 14.20 Artefix - 1 5.45 Vesoljska ladja Enterprise -16.35 KnightRider- 18.10 Polna hiša - 18.35 Krepka družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 Indiana Jones -22.05 Pogledi s strani - 22.20 Odvetnica -23.55 Čas v sliki - 0.00 Leteče oko - >.45 Čas v sliki - 2.10 Schiejok vsak dan - 3.10 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Vesoljska ladja Enterprise. TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.1 5 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Uživanje dovoljeno - 13.40 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Derrick - 21.15 Klausjijrgen Wussow - 22.05 Čas v sliki - 23.00 Bolniška sestra -0.00 Na psu - 0.45 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov - 21.15 Oslovski brat - 22.15 Sedem dni -sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Dnevnik -0.30 Iz uličnih aktov - 1.25 Zlata dekleta TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Do poldne - 11.10 Dallas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas - 21.25 llles '96 - 22.20 Srečen dan, zabavni program - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.30 Stari, madžarski film (č.-b.) - 16.15 Dandanes - 16.30 Svet knjige -16.45 Greh, 2. del - 17.25 Pratika - 17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Skoppyjeve dogodivščine - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Mednarodni festival videospotov - 20.00 Parlamenti sveta - 20.25 Marcel Čarne, 2. del - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Kviz - 21.40 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.40 Pregled tiska - 22.45 Športna stava - 23.05 EP v rokometu zaženske, posnetek SOBOTA 14. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.25 Jakec in čarobna lučka 8.40 Radovedni Taček: Igla 9.00 Male sive celice, kviz 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Izobraževalna oddaja 10.30 Argentinski nacionalni mladinski zbor 11.10 Svet dinozavrov, ameriška serija 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.20 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.05 Kinoteka: Ninočka, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 Boj za obstanek, angleška serija 18.00 Na vrtu 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Pavarotti v Modeni - otroci vojne 1996 21.50 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 22.45 Dnevnik 23.15 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 0.00 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.25 Lov na metulje, francoski film TV SLOVENIJA 2 8.25 Planet In 9.55 Mostovi 10.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 11.55 Podoba podobe 1 2.45 Portret: Dušan Povh 14.30 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija 1 5.25 Življenje v računalniški dobi, ameriška serija 15.50 Rondo kviz 16.10 Podarim - dobim 16.30 Atletski miting 17.00 SP v smučarskih tekih 17.55 DP v rokometu, Akripol - Gorenje 1 9.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Velika dirka, ameriški film 2 2.30 Avtomagazin 23.00 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivšččine medvedka Ruxpina - 8.30 Junak akcije - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Maska - 10.00 Max glick - 10.30 Jama zlate vrtnice - 12.00 Lois & Clark, nove supermanove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Lovci na skalpe, film - 15.00 V družinskem krogu - 15.30 Hokej - 16.00 Svet športa -17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Prijatelji -18.30 Varuška - 19.30 24 ur - 20.00 Uničevalec, film - 22.00 Teksaški mož postave -23.00 Brazil, film - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.45 Poročila - 8.50 Risanka - 9.20 Charlijev balon, ameriški mladinski film - 11.00 Prizma - 12.00 Dnevnik -r 12.20 Alpe-Donava-Ja-dran - 12.55 Začelo se je s poljubom, ameriški film - 14.35 Risanka - 14.50 Briljantina, oddaja za mlade - 15.35 Filipovi otroci - 16.05 Smerokaz - 16.35 Poročila - 16.40 Televizija o televiziji - 17.10 Zaznamovani s križem, dokumentarna oddaja - 17.55 Zakaj naj bi bilo to nenavadno? - 18.15 Serija - 19.30 Dnevnik -20.25 Dan norosti, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 22.50 Dosjeji X, serija - 23.45 Polnočna premiera: Cadfael TV HRVAŠKA 2 6.50 Koledar - 7.00 Za otroke Hrvaške, humanitarne prireditve (do 24.00) TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TV - 9.25 Disneyev festival -11.05 Blinky Bill - 12.05 Harry in Hendersono-vi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz - 16.25 Beverly Hills - 17.10 Melrose Plače - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Prezidij, film -21.50 Double Cross, film - 23.15 Nežna sorodnica, film - 4.55 Beverly Hills TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Dober dan, Avstrija -9.30 Brat Martin, film - 11.10 Indiana Jones -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dunajske zgodbe -14.45 Solni baron - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče - 1 7.53 Religije sveta -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Dvorni svetnik, film - 21.45 Čas v sliki - 21.55 1000 & 1 parodija - 22.40 Večer v dvoje - 0.05 Čas v sliki - 0.15 Dežela v ognju - 1.50 Pogledi s strani -4.05 Peruanska ruleta RTL 5.35 Otroški spored - 10.20 Klasične risanke - 10.50 Gargoly - 11.15 Power Rangers -12.05 Clever & smart - 1 2.30 Morski lev -13.30 Krepka družina - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.25 Nanny - 14.50 Grozno prijazna družina - 15.55 Beverly Hills - 16.55 Melrose Plače - 17.50 Zahodni park - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Šov za 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 0.00 Blood-brother, film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.05 Zaklad Afrike, film -11.35 Stara Evropa - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.25 Najsrečnejši milijonar, Di-sneyjev film - 17.00 Osamljeni planet - 17.30 Hotel Narobe - 18.00 Millecentenarij - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Deklamacija -20.35 Nedolžnež, film - 22.35 Ekskluzivno -23.00 Satelit, Tibor Selmeczi - 23.45 Fantom v operi, ameriški nemi film TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Sandor Vever, portret - 11.30 Kamera v nahrbtniku - 12.00 Poje Gy6rgyTrefas - 12.30 Juraj Družecky, dokumentarni film - 13.00 Prometna varnost -13.05 Avtomagazin - 13.35 Kratki filmi -15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend - 15.50 Policija sveta - 16.40 Horizont - 17.10 Šport - 19.05 Familija - 20.00 Tema - 20.30 Lajos Zilahy: Madžarski pisalni stroj - 21.50 Telešportov božič - 21.55 Gimnastika - 22.30 Noč, od gledališča do gledališča NEDELJA 15. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.40 Živžav 9.30 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Podobe narave, kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 1 5.05 Dlan v dlani 1 5.20 Košček nebes, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 UNICEF - 50 let 18.00 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20..10 ZOOM 21.15 Moški, ženske 22.15 Dnevnik 22.25 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 8.10 Emil in detektivi, nemški film 9.40 Lahkih nog naokrog 10.25 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m.) 11.45 Videošpon 12.15 Avtomagazin 12.45 Na vrtu 13.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 14.05 Kinoteka: Ninočka, ameriški film 16.00 SP v smučarskih skokih 18.00 SP v nordijski kombinaciji 18.30 SP v smučarskih tekih 19.00 Košarka NBA 19.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.00 Sodnikova žena, španska nadaljevanka, 2/6 20.50 Ameriški prijatelj, nemški film 22.50 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.00 Pink Panter, risanka - 8.30 Peter pan -9.00 Kapitan Zed - 10.00 Reboot - 10.30 Detektivka in pol - 11.00 Radovedna Nancy -11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Argument - 1 2.30 Razprtije - 1 3.30 Aladdin, film - 15.00 Športni krog - 15.30 Obraz tedna -16.00 Teksaški mož postave - 17.00 Zoya -18.00 Polni krog - 19.30 24 ur - 20.00 Doc Hollywood, film - 22.00 Hokej - 0.00 Na sever - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 9.00 Risanka - 9.25 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, serija - 9.55 Postani prvak, otroška serija - 10.25 Kviz - 11.30 Radio Njanja - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobrota - 14.15 Opera Box - 14.45 Skrita kamera - 15.10 Oprah Show - 16.00 Ne moreš se vrniti domov, ameriški film -17.35 Poročila - 17.45 Družinski kviz - 19.30 Dnevnik - 20.20 Novinec, ameriški film -22.20 Opazovanja - 22.55 Prometni policist, mehiški film - 0.35 Vodnik za dober seks, serija - 1.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 13.40 Polnočna premiera: Cadfael - 15.15 Zagrebfest '96 - 16.25 Dosjeji X, serija - 17.10 Koncert Marijane Lipovšek - 18.10 Arabski svet, dokumentarna serija - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan, serija - 22.55 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TiVi - 11.05 Snežna kraljična - 12.30 Eurodnevi - 13.05 Šport - 15.05 Air-borne, film - 16.30 Superman, IV. del - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v soboto - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Vse moje hčere - 21.05 Naš učitelj dr. Spe-cht - 22.00 Čas v sliki - 22.10 K stvari -23.25 Vizije - 0.00 Filmski kasino - 1.35 Prezidij - 3.05 Odvetnica - 4.40 Mr. Moto in džungelski princ TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Uličica v paradiž -10.15 Pogledi s strani - 10.30 Teden kulture - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Divje življenje - 14.30 Arktika -1 5.30 Če bi bila vsak dan nedelja, komedija -1 7.05 Klub za seniorje - 17.55 Lindenstrasse - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.1 5 Tarot - 21.45 Šport -21.55 Columbo - 23.10 Čas v sliki - 23.1 5 Hrepenenje po Avstraliji - 1.45 Dober dan, Hrvatje RTL 5.20 Otroški spored - 8.30 Disneyev team -10.20 Maskirani jezdec - 10.40 New Spider-man - 11.10 Aljaska - 12.00 Disneyeva filmska parada - 12.20 Princesa se zaljubi -14.15 Ekipa A - 15.05 SeaOuest - 16.05 Hercules - 16.55 Xena - 17.45 Kdo me hoče? - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv -20.15 Ljudje, slike, emocije 1996 - 0.40 Nočno razmišljanje - 1.45 Johnny Bago - 2.35 Temne sence - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksploziv TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Globus - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Skrivnosti peska, serija - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Diseneyjeve risanke - 17.05 Jani gre na dom - 18.00 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.20 Ženska ne pozablja, ameriški film - 22.15 Glasba, Bach -22.40 Igralske štorije - 23.25 Pri klavirju D. Ranki TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ameba -9.50 Pop - 10.00 Kviz za mlade zakonce -11.00 Rokoborba - 13.00 Tv-magister -14.00 Balaton - 14.30 Iščemo izginule odrasle - 15.05 Gimnazija strtih src, serija - 15.55 Rokomet - 17.40 Odgovarjamo na telefone -17.55 Turistični magazin - 18.30 Tranzit -19.00 Nezreli, serija - 19.30 Pravljica -19.40 Okolje - 19.45 Neznana Budimpešta -20.05 Telešportov božič - 20.10 Mešetarjenje, drama - 22.35 Telešport - 23.30 Pregled tiska - 23.35 Nočno zatočišče, okrogla miza PONEDELJEK 16. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.10 Lutkovna igrica 11.00 Ameriški prijatelj, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Za tv-kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 1 5.30 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Polje 1 7.20 Očividec, angleška serija 1 8.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Lingo 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.00 Tv-konferenca 20.55 Roka rocka 21.55 Dnevnik 2 2.25 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 12.50 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 11/18 1 3.40 Sobotna noč 1 5.40 Šport v nedeljo 16.10 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.35 Na robu, ameriška nanizanka 1 7.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 18.10 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.35 Sedma steza, športna oddaja 19.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.35 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Konec velikih počitnic, koprodukcijska serija 2 1.00 Osmi dan 21.30 Turistična oddaja 22.00 Svet poroča 22.30 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Razprtije -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Kuharske mojstrovine - 13.00 Veterinarka - 14.00 Zoya - 15.00 Max glick - 15.30 POP-30 -16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Na zdravje - 19.30 24 ur - 20.00 April prihaja -21.30 Športna scena - 22.30 Tajna služba - 22.30 Nevarni Havaji - 23.30 Tajna služba - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 P®-ročila - 10.05 Izobraževalni program - 11^® Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 13.05 Santa Barbara - 13-5® Poročila - 13.55 Izobraževalni program " 14.55 Za otroke in mladino - 1 5.50 Poro® - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 1 7.05 R'" sanka - 17.20 Dokumentarna oddaja" 18.10 Kolo sreče - 18.40 Hrvaški likovni umetniki - 19.30 Dnevnik - 20.1 5 Beg, dr^ ma - 21.40 Izobraževalna oddaja - 22.1’ Opazovanja - 22.45 Moč denarja - 23.0’ Planet prekletih, ameriški film - 0.50 Poro® TV HRVAŠKA 1 13.40 Koledar - 13.50 Glasbena oddaja-14.35 Obdrži ostanek, ameriški film - 16-1° Aplavz, prosim - 17.05 Mestece Peyton,s®" rija - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18-35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dn®-vnik - 20.20 Prijatelji, serija - 20.50 Petica, športna oddaja - Ž2.05 Življenje Alexandre Kolontai, dokumentarni film - 23.00 Glasbe-na oddaja 1 TV AVSTRIJA 1 6.30 Confetti - 9.50 Ekipa A - 10.30 Supe® man IV - 12.00 Wickie in krepki možje " 14.55 Naša mala farma - 15.45 VesoljsK ladja Enterprise - 16.30 Knight Rider " 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo I tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 1 9.30 Čas v sliki - 20.00 Špor* 20.1 5 Z njim so same težave, film - 22.0° soju čustev - 23.30 Čas v sliki - 23.35 na glave, 2. del - 1.00 Maščevanje TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.1 0 Schiejok vsak dah 10.15 Bogati in lepi - 11.05 Pogledi s stra -11.35 Milijonsko kolo - 1 2.00 Čas V s* - 1 2.35 Tedenski pregled - 13.00 Cas sliki - 13.10 Orientacija - 13.40 Kalifom'! klan - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiel vsak dan - 1 7.00 Čas v sliki - 17.05 Dob došli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s stran' 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 2l- ( Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ve® kulture, prenos - 1.30 Pogled s strani - T Kalifornijski klan - 4.10 Videonoč 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 l P Tl ■; ta P( 2( šk ni T ro< ža se la otr Do 17 Do 20 daj var 0.; RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 8^ gati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sani s plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, s» časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 ?or°gS - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - ’■ _ Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in leP 10.30 Zlata dekleta -11.00 Vroča nagra^ 11.30 Družinski dvoboj - 1 2.00 Opoldan , magazin - 12.30 Glej, glej, kdo razbij 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schaf®', 1 5.00 llona Christen - 16.00 Hans Me^gj 1 7.00 Jeopardy - 1 7.30 Med nami -Dober večer - 18.45 Poročila - 19.1° ., splozivno - 19.40 Dobri časi, slabi ča -20.15 Columbo - 22.05 RTL-magaZ'" 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 EkskI , no: kino - 0.00 Dnevnik - 0.30 Che®f 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Glej, gleJ’ 55 tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - ' s Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.1° N Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - ’p0. Poročila - 9.10 Športna akademija - 9-3? gO poldne - 11.00 Disneyjeve risanke - 1 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 TeleP^n 14.10 Narodnostne Oddaje - 15.00 p°r%ia - 1 5.10 Repeta, za šolarje - 16.00 P°r ;. - 16.30 Angleško podeželje - 1 7.00 Vkl , 17.30 Ženski magazin - 18.00 O 18.10 Begavčki - 18.15 Posel - 18-3,g30 - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno -Dnevnik - 20.20 Dosjeji X - 21.15 Pa^L^i - 21.50 Sin sonca, hči lune - 22.40 0 se - 23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 1 4.00 Zasedanje parlamenta - 1 7.05 0®^ je sveta vladar - 17.15 Pustolovščine in tja - 17.45 Mozart - 18.00 Regionalni "45 niki - 18.1 5 Znanstveni poročevalec - 1 'ja Šport -'21.00 Dnevnik - 21.10 Po^’ -poročila - 21.15 Kviz - 21.45 Ku1' „f6-22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22-40 gled tiska - 22.45 Varstvo mest - 23-1 je lepo! TOREK 17. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.1 5 Zlati prah . .n|<« 10.25 Bilo nas je pet, češka nadalje’ 11.25 Emil in detektivi, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo - 14.25 Podobe narave, kanadska sem 14.50 Obzorja duha Df0' 15.20 Konec velikih počitnic, K I dukcijska serija 16.20 Mostovi 17.00 Dnevnik ■ 17.10 Skrivnost sedme poti, nizoze nadaljevanka 1 7.45 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.00 V žarišču 20.25 Gore in ljudje 21.15 Družina, angleška nadalje^ 3 zadnji del 22.15 Dnevnik 2 2.40 Poslovna borza 22.55 Sova vestnik, 12. december 1996 25 televizijski spored od 13. decembra do 19. decembra V Frostovem slogu, angleška nanizanka 0.35 Davov svet, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek 11.05 Osmi dan 11.35 Boj za obstanek, angleška serija 12-25 Alpe-Jadran 12.55 Slalom, 2. tek 13.55 ZOOM '5.05 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija 15.35 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.00 Angel, varuh moj, ameriška nani- zanka 16.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 17.35 Posnetek slaloma 16-35 Karina in Ari, francoska nanizanka 19.00 Davov svet, ameriška nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Na robu, ameriška nanizanka. 20.45 Studio City 21-45 Oči kritike 22.35 Gertrud, danski film 0.30 Studio City, ponovitev pop tv 10.00 Santa Barbara - 11.00 Nevarni Havaji '12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Grdi - 13.00 Kuharske mojstrovine - 13.30 $Portna scena - 14.30 Zadeva Beiderbecke -15.30 POP-30 - 16.00 Mulci! - 16.30 San-*a Barbara - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Na zdravje - 19.30 24 ur -20.00 Ograje našega mesta - 21.00 Newyor-ska policija - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Nevar-Havaji - 23.30 Tajna služba - 0.30 24 ur -■00 POP-30, ponovitev HRVAŠKA 2 2-55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poučila - 10.05 Izobraželvani program - 11.30 « otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, ’eriia - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poroči-a' 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za lr°ke in mladino -15.50 Poročila - 16.00 dan, Hrvaška - 17.00 Pazi, steklo! -.'■35 Po meri - 18.10 Kolo sreče - 18.40 “kumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik -9-10 800-letnica Osijeka, dokumentarna od-°aja - 20 45 Tv-parlament - 22.15 Opazo-- 22.50 Ime vrtnice, ameriški film - $5 Poročila TT hrvaška 4S °5 Koledar - 15.15 Koraki, glasbena od-16.05 Beg, drama - 17.30 Profili, se-/la ~ 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Viv?0 ' 19-00 Divje srce, serija - 19.30 Dne-20.20 Stranski učinki, serija - 21.15 v barvah: Praznično zapeljevanje, briški film - Zgodovina rock and rolla AVSTRIJA 1 '®° Confetti - 12.00 Confetti - 14.55 Naša a|a farma - 1 5.45 Vesoljska ladja Enterprise J6-3O Ekipa A - 17.20 Vsi pod eno streho -, '45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša -1o'35 Krepka družina - 19.00 Nor nate d, '60 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 In->Jones - 22.20 Akti X - 23.10 Njen 2 ?®čji coup, fitm - 0.50 Srčne skrivnosti -4 ‘5 čas v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan -' 5 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 l?° čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -1,’16 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes -v '90 čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Cas ta ,! - 13.10 Konflikti - 13.40 Kalifornijski j.n ' 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok jakdan- 17-00 čas v sliki - 17.05Dobro-J SI'v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Ij 8 v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1 5 - 21.15 Reportaža - 22.00 Casv ( 1 ~ 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Slike । Ustave - 0.55 Pogledi s strani - 1.00 Kah-niiski klan - 5.50 Videonoč 5®? Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 J^ka plaža - 6.35 Dobri časi, slabi časi -jn® Točno ob sedmih - 7.35 Med nami ta $ Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski Im, ' 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dek-11 00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 A' Štej, kdo tukaj razbija - 13.00 Magnum . T.Oo Barbel Schafer - 15.00 llona Christen 18 ®-00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -'2n poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi lil -15 Dvoja vloga - 22.10 Quincy - 23.10 l QTi Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -ta,°Zlata dekleta r 1.30 Glej, glej kdo tukaj . jla - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik ®.0s 'lona Christen - 4.10 Hans Meiser - Eksplozivno Madžarska i Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 bon a ' 9.10 Športna akademija - 9-35 P.^dne - 11.10 Klinika za živali - 12.00 la , ila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -'5 , Nezreli, serija - 15.00 Poročila -Uspeta - 16.00 Poročila - 16.25 Skn-'A" Peska - 17.00 Vklopi! - 17.30 Risanka 18 ,'55 Katoliška kronika - 18.15 Posel -K40 Vse ali nič - 19.00 Pravljica - 19.15 Ita n° - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Dem-- lri Makepeace, serija - 21.25 Studio 96 fid^'^6 Sin sonca, hči lune - 23.05 Dan Trif- ' 0.40 Dnevnik tV K J Madžarska 2 ta ® ^asedanje parlamenta - 16.30 Turistični ' A^n - 1 7.05 Trije doktorji - 1 7.50 Vreme %'Ss Pratika - 18.00 Regionalni dnevniki in z'ni - 19.00 Telešportov božič - 19.10 kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Okr,?arski klub - 21.00 Dnevnik -.21.10 C® -21.15 Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 - - 22.25 Vreme - 22.40 Pregled tiska •50 Šport SREDA 18. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.2 5 Karaoke 10.25 Otroka gozdne jagode, norveška nadaljevanka 10.50 Roka rocka 11.40 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Tv-konferenca 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 Dnevnik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.00 V žarišču 20.25 Film tedna: V soju lune, italijanski film 21.55 Dnevnik 22.30 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.15 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka • TV SLOVENIJA 2 8.00 Poslovna borza 8.10 V žarišču 8.30 Oči kritike 9.20 Gertrud, danski film 11.10 Košček nebes, ameriški film 12.40 Turistična oddaja 13.10 Svet poroča 13.40 V slogi je moč, avstralska nanizanka 14.05 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 8/23 14.55 V Frostovem slogu, angleška nanizanka 16.3 5 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.00 Šolska TV: Hlapci, predstava SNG 19.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka :: 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20^00 Kvalifikacije za EP v košarki (m.), Slovenija - Makedonija 21.40 Svet na zaslonu 22.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.15 Košarka NBA POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Nevarni Havaji - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Radovedna Nancy - 13.30 Newyorška policija - 14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna straža -18.30 POP-kviz - 19.00 Na zdravje! - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodba iz Los Angelesa -22.00 M.A,S.H. - 22.30 Obraz leta - 23.30 Nevarni Havaji - 0.30 Tajna služba - 1.30 24 ur - 2.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Trenutek spoznanja - 17.30 Oddaja o šolstvu - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Danes v skupščini «• 19.05 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.1 5 Poslovni klub -20.50 Živa resnica - 21.20 Tujci v Evropi, dokumentarna serija - 22.15 Opazovanja -22.50 Območje Somraka, serija - 23.1 5 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.00 Koledar - 14.10 Stranski učinki, serija - 14.55 črno belo v barvah, ponovitev - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo -19 30 Dnevnik - 20.20 Katinka, danski film -21 55 Spomini Sherlocka Holmsa, serija 22.50 Koraki, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6 00 Confetti - 9.40 Kalifornijski kolidž -10 45 Columbo - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 1 5.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Knight Rider - 17 20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj sef? - 18.10 Polna hiša - 18.30 Glej, kdo tukaj razbija -19 00 Roseanne - 19.30 Čaw sliki - 20.00 Šport - 20 15 Zadnji Mohikanec, film - 22.15 v soju čustev - 23.45 Čas v sliki - 3.05 Schiejok vsak dan - 4.05 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -10 15 Bogati in lepi - 11-05 Avstrija danes -12 00 Čas v sliki -12.10 Univerzum - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19-00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 TV-pomoc - 22.00 Cas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.55 Motiti se je človeško - 2.25 Kalifornijski klan - 5.35 Cas za kulturo RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10 00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta -11 ^00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvo-boi - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy. -17 30 Med nami - 18.00 Dober večer -18 45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Glas zločina, film - 21.05 TV-nasvet - 22.15 Sternova televizija - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - 1.30 Glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Poročila - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 1 2.25 Telepakk -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila -15.10 Repeta - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska --17.20 Kolping zveza Madžarske - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Dosje - 21.00 Smer Kalifornija!, ameriški film -22.35 Otroška paraliza, dokumentarna serija -23.25 Jam Session 1 955 - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 1 5.20 Zamejski Madžari - 15.50 Alpe-Dona-va-Jadran - 16.20 Telešportov božič - 16.30 Rin-Tin-Tin, serija - 1 7.00 Večer narodnosti -17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki -18.15 Večer narodnosti, vmes ob 20.15 Predstavljamo Verice in Ritkarovce - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Večer narodnosti - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme -22.40 Pregled tiska - 22.45 Večer narodnosti, ymes ob 22.50 Meja, novosadski film ČETRTEK 19. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.20 Sneguljčica, gledališka igra 11.05 Ljubezen in slaba riba 11.30 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija 1 2.00 Po domače 13.00 Poročila. 13.05 Kolo sreče 15.10 Svet na zaslonu 1 6.00 Gore in ljudje 17.00 Dnevnik «■ 17.10 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 17.35 Hugo 1 8.00 Po Sloveniji 18.30 Risanke 1 8.40 Otrokom za praznike 1 8.50 Kolo sreče 1 9.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.00 V žarišču 20.25 Tednik 21.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.25 Dnevnik 22.50 Poslovna borza 23.05 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.50 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.50 Hlapci, predstava SNG 1 2.55 V žarišču 13.15 Posnetek košarke 14.40 Zadnja želja, ameriški film , 16.10 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.35 Sodnikova žena, španska nadaljevanka, 2/6 1 7.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 1 8.1 5 Karina in Ari, francoska nanizanka 18.40 Korenine slovenske lipe 19.00 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 20.45 Zanigrad, dokumentarni film 21.40 Pisave 22.30 Slovenski jazz POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Nevarni Havaji -. 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 V družinskem krogu -13.30 Crimson pirate - 15.30 POP-30 -16.00 Mulci! 16.30 Santa Barbara -17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz -19.00 Na zdravje - 19.30 24 ur - 20.00 Družinski hlevček - 21.00 Gorski zdravnik -22.00 M.A.S.H. - 23.00 Nevarni Havaji -0.00 Tajna sldžba - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Književna dediščina - 17.35 Dokumentarna oddaja -18.10 Kolo sreče - 18.40 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ekran brez okvira -21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.55 Oživljanje, ameriški film -0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Tujci v Evropi, dokumentarna serija - 15.55 Koraki, glasbena oddaja - 16.25 Bankovec za milijon funtov, britanski film - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija -19.30 Dnevnik - 20.1 5 Profit, serija - 21.05 Gospod Arkadin, špansko-ameriški film -22.45 Filmska gibanja - 23.25 Seinfeld, serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 10.00 Indiana Jones - 12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A -17.10 Vsi pod eno streho - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine. -19.00 Absolutno enkratno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Nash bridges - 21.55 Taking teh heat, film - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Netvvork -1.20 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -1 2.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan - 15.15 Bogati In lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19:00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Ko godba zaigra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Piramide - 0.40 Šport - 0.55 Pogledi s strani - 1.00 Kalifornijski klan RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Otroci v stiski -12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Magnum- 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Operacijski blok kliče dr. Brucknerja - 22.15 Straža - 0.10 Dnevnik -0.45 Cheers - 1.10 Zlata dekleta - 1.40 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.10 Barbel Schafer - 3.35 llona Christen - 4.25 Hans Meiser - 5.1 5 Eksplozivno RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste ■ 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Božično-novoletni maraton - Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -13.40 Za zdravje -14.00 Božično-novoletni maraton - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06,25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Božično-novoletni maraton -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Iščemo za vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko jioč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Džouži na Obisku - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika ■ 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -■08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Poslušamo vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 NSTSNMV -11.00 Božično-novoletni maraton -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mur-sko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -.05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste • 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.10 Marienhof - 12.00 Poročila - 1 2.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 1 5.00 Poročila - 1 5.10 Repeta - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.30 čakajoč na vlado - 1 7.55 Verski program - 18.1 5 Posel -19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Sosedje, serija - 21.10 Friderikus - 22.55 Trk, politična okrogla miza - 23.45 Dizzy Gillespie - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.25 Žoga, film - 15.55 Telešportov božič -16.00 Naravno zdravilstvo - 16.20 Sotrpini -16.30 Repeta - 17.00 Služba Alfa - 1 7.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 1100 let v središču Evrope - 21.15 Ura bogov - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.40 Prometna varnost - 22.45 Pregled tiska - 22.50 Tistega mrzlega dne v parku, ameriški film 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Božično-novoletni maraton -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali ra-dio/Mladi val -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00, Dnevnik RaSlo -19.30 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank ■ 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Božično-novoletni maraton -11.30 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.00 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in (šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam ■ 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Božično-novoletni maraton -15.00 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Ugasni TV! -24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. 26 ..........._____________________________________________________________________vestnik, 12. december 1996 Zgodilo seje... Osumljenka v kliničnem centru 26-letna Zlatka Roškarič iz Nasove, ki jo sumijo poskusa umora svojega moža, o čemer smo sicer obširno poročali v prejšnji številki, je živa. Po dejanju se je bila sprejeta na zdravljenje na travmatološki oddelek kliničnega centra v Ljubljani. Kako je prišla tja, ni znano, prav tako ne, doklej bo na zdravljenju. Ko jo bodo izpustili, jo bodo kriminalisti zaslišali in ovadili tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja - poskusa umora moža. Huda nesreča v Ljutomeru V Mešalnici krmil v Ljutomeru se je v predzadnjo sredo ob 10.45 zgodila huda delovna nesreča: delavec Franc M. je padel s transportnega traku silosa za sušenje koruze v globino 6,5 metra na betonska tla in na kraju nesreče umrl. Dogodek še raziskujejo. Bomba v Radencih? Predzadnji torek okrog 10.30 je nekdo poklical telefonsko številko 92 in povedal, daje v gostinski šoli v Radencih nastavljena bomba. Kriminalisti in policisti so s pirotehnikom in vodnikom službenega psa za iskanje eksploziva pregledali šolo, a našli niso ničesar sumljivega. Sloje torej za lažni klic. S tehničnimi sredstvi skušajo dognati, odkod je klicatelj poklical. Je bil kak učenec? Pouk je bil prekinjen eno uro. Nesreča na Tišini in v Črnskih mejah Med vožnjo po mokri cesti je na mostu magistralne ceste v Tišini zaneslo prazen tovornjak, ki gaje 5. decembra vozil francoski državljan Patric G. Vozilo je zdrselo s ceste in se prevrnilo na bok v potok. Promet je bil ustavljen le krajši čas, ko so z dvigalom spet postavili avto na »noge«. Zaradi poledice je bilo v preteklem tednu več prometnih nesreč. Pri večini so le materialne posledice (razbita pločevina). V oni, ki seje zgodila 7. decembra, v Črnskih mejah pri Murski Soboti, pa se je poškodoval tudi voznik: madžarski državljan Istvan Horvath. Sodišče znižalo kazni Višje sodišče v Mariboru je ugodilo pritožbam četverice, ki je bila obsojena na okrožnem sodišču v Murski Soboti zaradi prekupčevanja z mamili. Tako Leon R. ne bo sedel dve leti in pol, ampak »le« eno leto in pol, Janku P. so kazen znižali od leta in pol zapora na eno leto in dva meseca, Dragutin K. ne bo v zaporu leto dni, ampak le pol leta, Dejanu Š. pa so kazen znižali z enega leta na štiri mesece zapora. Š. S. Pogovarjali smo se z Marijo Krpič od Grada Piroška ni bila kaznovana Je ponorela zaradi »črva« v nosu? Proti koncu septembra se je Marija Krpič od Grada veselila svojega 67. rojstnega dne, ki bi ga praznovala, kot seveda vsako leto, 6. oktobra. Kot vselej, bi bila tudi letos prisrčna slovesnost v družinskem krogu. Mariji in možu Antonu se je namreč rodilo šest otrok (tri deklata in trije fantje), ki so že vsi poročeni in imajo družine, zato bi se zbrala kar številna druščina. Ampak zgodilo se je nekaj nezaslišanega, zaradi česar je odpadla slovesnost. Celo malo je manjkalo in svojci bi se morali zaviti v črnino. V torek, 1. oktobra, popoldne je Marija Krpič odgnala 10 let staro kravo Piroško na pašo na travnik, ki je kakih dvesto metrov od hiše. Kot neštetokrat, se je tudi tokrat prosto pasla. Krava, ki je bila že nekaj let sama v hlevu, je dajala močna teleta in bila je dobra mlekarica ter mirna žival. No, Marija je kljub temu pazila nanjo, da ne bi zašla na sose- mučiva,« je dejala Marija. »In kako je bilo letos z vašim rojstnim dnevom? Ste ga praznovali - v bolnici?« »Seveda sem se spomnila svojega rojstnega dneva, četudi sem nebogljena ležala na bolniški po-telji. Mož, najini sinovi in hčerke pa snahe in zetje ter vnuki in pra-vnukec ter sorodniki so me prihajali pogosto obiskovat tako v lil, ker Piroška za to, kar je naredila, ni bila »bičana«. Težko to bilo tudi dognati, kaj ji je udarilo v možgane tistega prvega oktobra: jo je med pašo na travniku, na katerem je rasla tudi detelja, pičila kaka žuželka, na prim®1 osa, ali pa se je v Piroškin®"1 gobcu prebudil »črv«. V bolnic' so ji namreč rekli, da bi lahko bil tudi tak vzrok za nerazumno rav- Krajevna skupnost Hotiza roti To je naša zemlja! Kritika tudi policiji, katere »konjenica« se sprehaja po katastrski in ne po pravi meji V odprtem pismu, ki ga je vodstvo KS Hotiza naslovilo širši javnosti, ustreznim ministrstvom in posameznim poslancem, aktualizirajo problematiko slovensko-hrvaške meje na območju krajevne skupnosti Hotiza. Dodajajo, da se v predvolilnem času uradno niso oglašali, da bi tako pomagali zbirati politične točke določenim strankam, ki bi jih pri tem z veliko besed prav gotovo podprle. »K objavi naše izjave nas je spodbudila tudi uradna objava Ministrstva za zunanje zadeve Republike Hrvaške v zvezi z rekonstrukcijo obrambnega nasipa na Muri, o čemer so poročali slovenski mediji v petek in soboto. Vaščani Hotize smo na problem poteka državne meje opozarjali pristojne občinske in državne organe takoj po osamosvojitvi. Nešteto dopisov, prošenj in celo groženj smo poslali na razne naslove, ki pa - razen nekaj odmevov v javnosti - niso rodili nobenih sadov. Trkali smo na vrata Uradnikov v raznih ministrstvih, dočakali obisk prvakov strank in ministrstva za notranje zadeve. Dobili smo podporo za naša prizadevanja na občinskih svetih v Prekmurju ... in (neprijetno presenečenje, op. p.) objvljena je bila izjava Ministrstva za zunanje zadeve Republike Hrvaške, češ da spornega zemljišča R Slovenija na uradni ravni nikoli ni označila za sporno in da bo rekonstrukcija nasipa potekala v skladu s hrvaškimi predpisi.« Ob takem razvoju dogodkov so na Hotizi seveda ogorčeni. Javno sprašujejo strankarske prvake, ministra za notranje zadeve Štera in dr. Simonitija, ki je predsenik komisije,za mejne zadeve: »Mar smo pisali in govorili v tujem jeziku, da niste razumeli in dojeli, daje bilo območje ob reki Muri last že naših pradedov!? Mar niste mogli ali hoteli oblikovati uradne note in je podati pristojnim hrvaškim organom? Zavedamo se, da ste obremenjeni z mnogo bolj .pomembnimi’ stvarmi, kot je okrog 300 hektarjev površine, ki je zgodovinsko vseskozi v lasti Slovencev in ki je zaradi vašega leporečja nismo znali zadržati... Sprenevedanje in zavajanje nam je, verjemite, tuje. Toliko bolj smo presenečeni, ko smo ugotovili, da predstavniki državnih organov ,ne vedo’, kaj seje zgodilo na terenu: minister ne ve, da se je policija umaknila z območja, ki* ga je v nekdanji Jugoslaviji kontrolirala; da glavni pogajalec s Hrvaško ne ve, kolikšno je ozemlje, ki ga je Slovenija zaradi neznanja svojih uradnikov (in njihove nepripravljenosti, da prisluhnejo ljudem, ki živijo ob spornih zemljiščih) nespametno prepustila, ker je za vsako ceno zagovarjala načelo poteka državne meje po katastrskih mejah.« V krajevni skupnosti Hotiza, kjer bi bili najbolj prizadeti, če bi obveljala katastrska meja kot državna meja (in ne meja po novi strugi Mure, torej naravna meja, za kar se zavzemajo), obsojajo tudi ravnanje slovenske policije, kije poslala na to katastrsko mejo svojo konjenico, ki tako patruljira po Hotizi, ne pa tam, kje bi bilo prav in kakor so svojčas zagotavljali njeni predstavniki - na levem bregu Mure. »Obsojamo zavajanje ministrstva za okolje v zvezi z deli pri rekonstrukciji nasipa, saj z deli še niso začeli in - glede na navedeno izjavo hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve - je vprašanje, kdaj bodo sploh začeta. Obsojamo splošno nezainteresiranost pristojnih organov, ker niso ničesar naredili za zaščito slovenskih nacionalnih interesov na našem območju.« Krajevna skupnost Hotiza predlaga pristojnim organom v državi Sloveniji, da čimprej ustanovi neko skupno telo (organ), ki bo koordiniralo celotno problematiko v zvezi z mejo, »kajti nihče v tej državi celostno ne obvladuje problematike in na vladni ravni ni prav nobene koordinacije!« Vodstvo krajevne skupnosti Hotiza na koncu pisma slovenski javnosti in državnim organom ugotavlja: »Žalostno je, da se moramo ljudje na terenu boriti za nacionalne interese države in da nam pri tem uradniki očitajo nepoznavanje dejstev ter nas zavajajo s potvarjanjem, država pa s svojim aparatom stoji in gleda, kako se izgublja ozemlje, ki je bilo in je - slovensko.« To je naša zemlja! a „ To pa je deset leta stara Piroška v pozni brejosti. Spomladi bo morala skupaj z mladičem od hiše, saj Krpičeva ne bosta mogla več obdelovati polj in zanjo pripravljati hrane. vala leže v postelji. Ob moževi pomoči je poskušala vstati, a bilo je prenaporno. Niti je nisem silil, saj je tudi tako nastala fotografija. Sem pa oba vprašal, kakšno usodo sta namenila Piroški. Povedala sta, da je ponorela v času, ko je bila par njesecev breja. Marca naj bi skotila in takrat jo bosta prodala skupaj s teletom. Zanimivo je, da so se kupci oglašali tudi takoj za tem, ko je ponorela, saj so pravilno sklepali, dajo je le za hip nekaj »pičilo«, drugače pa so jo poznali kot mirno žival. Odkar je bila edina v hlevu, sta jo Krpičeva uporabljala tudi za vprego. Pri Gradu je bila celo neke vrste atrakcija, saj je bila opravljena kot kak konj: na vratu je imela omot, od katerega sta do voza vodili dve »štrangi« in z njima je vlekla. Ma-rsikak »turist« se je ustavil in jo fotografiral. »Če se ne bom povsem pozdravila, ne bom mogla delati na zemlji, Marija Krpič je srečna, ker se je po 10 tednih zdravljenja v Rakičan"’ Ljubljani in Laškem končno vrnila v domači kraj. Otroci so jo prijel0 presenetili: v njeni odsotnosti so dali napeljati centralno ogrevanje- dovo parcelo. Pastirica je sedela na jopici in južinala. Naenkrat pa se je Piroška divje (kot da bi po- kvečjemu le kaj v hiši, zato živine ne bova imela več. Tudi otroci pravijo, naj se nikar več toliko ne Rakičan kakor tudi v Ljubljano in Laško. Četudi hudo bolna, sem bila in sem zelo srečna, ker imam toliko dobrih ljudi. Posestvo obsega le dva hektarja, pa še od tega je en hektar gozda, tako da kakih posebnih dohodkov ni bilo. Možje precej časa delal redno, pozneje pa občasno v tujini. Otroci - najstarejši (sin) je star 45 let, najmlajši (hčerka) pa 35 let - so prav tako zgodaj odšli z doma in si ustvarili družine, a so vsi močno navezani tudi na rojstni dom. V času, ko sem bila v bolnici, so se tudi dogovorili, da nama bodo dali urediti centralno ogrevanje in to tudi uresničili. Zelo sem jim hvaležna, da sem zdaj na toplem.« Krpičevima sem se zahvalil za klepet in še enkrat sem ju pohva- nanje sicer mirne (u)domače(nc) živali. Še nekaj sem moral naredi«’ preden sem se zares poslov'*-skupaj Antonom sem stop'/ hlev in se tako iz oči v oči sre®8 s Piroško. Naj zveni še tako i""v no, nemogoče .... vseeno naj28 pišem: Zdelo se mi je kot bi J° bilo sram tega, kar je naredila. / za fotografiranje ni bila navdu^ na. Napadla pa me ni, četa sem bil tujec. Me niti ni mog'a' ker je mirna žival, le tistega ga oktobra jo je nekaj pičilo ib/ izgubila razsodnost. Ampak to J bilo prvič po desetih letih. Kaj r človek? Ko bi se mu »zroral® vsakih deset let, ne bi bilo ta» hudo. Se mu pogosteje! Š. SOBOČA^ norela) zapodila proti njej. Marija jo je skušala z berglami odvrniti, a ni pomagalo: Piroška jo je začela z rogovi suvati v glavo in brcati v telo s prednjimi in zadnjimi nogami. Marija je klicala na pomoč in sreča v nesreči je, da jo je slišala soseda Cilika Ro-gan in šele njej je uspelo Piroško odvrniti od svoje žrtve. Kmalu je pritekel tudi mož Anton, ki je pred tem pri sosedovih tlačil silažo, in Piroško, ki seje medtem umirila, odgnal v hlev. »Je bila tepena, prekleta?« sem »Nihče je ni tepel ne preklel. 4ič ne bi pomagalo. Po drugi trani pa tudi vemo, da nam je v lesetih letih dala veliko mleka in eličkov,« sta v en glas povedala Lrpičeva, zato verjamem, da ni ič »fasala«. Vem pa tudi, da bi je drugje bilo drugače. Se mo- »Zaradi poškodb, ki mi jih je ovzročila Piroška, so me z reše-alnim vozilom odpeljali v bolni-o v Rakičan. Tam so ugotovili, a mi je žival zlomila medenico a desni nogi in poškodovala težnja na obeh nogah. Že dotlej ;m imela težave pri hoji zaradi :rabe desnega kolka, potem pa ; ta nesreča,« mi je pripovedova-i Marija, ki se je šele prejšnji te-en vrnila z zdravljenja. »Tri tedne sem bila v bolnici v akičanu, štiri tedne na zdra-jenju v Ljubljani in tri tedne na irapiji v Laškem. Ko sem bila v akičanu, nisem mogla iz po-elje, v Ljubljani sem se prelikala z vozičkom, v Laškem pa že bilo nekoliko bolje, saj sem : za silo postavila pokonci, seve-i opiraje se na bergle. Močno si dim zdravja, žal pa še ne vem, tko se bo končalo.« Marija mi je vse to pripovedo- Tiskovna konferenca na MNZ Direktorji ga lomijo Prednostne naloge: odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj, storjenih pri lastninskem preoblikovanju podjetij Vodja sektorja za preprečavanje organiziranega kriminala na ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije Jaka Demšar in sodelavci so predzadnjo sredo na tiskovni konfemci v Ljubljani povedali, da je v naši državi vse več gospodarskega kriminala. Postregli so s podatki za devet mesecev. V tem obdobju je bilo v Sloveniji odkritih 3.222 kaznivih dejanj^s področja gospodarstva. Storilci raznih nečednih poslov -in med njimi naj bi prevladovali takšni ali drugačni direktorji - so povzročili 13.800.000.000 tolarjev škode, kar je 74 odstotkov škode, ki je nastala z vsemi (torej tudi drugimi) kaznivimi dejanji. Skoraj polovico škode je bilo po- vzročene z raznimi goljufijami, potem z zlorabo položaja ali pravic, davčnimi utajami in tako naprej. Predstavniki MNZ so navedli več konkretnih dejanj, ne pa tudi imen storilcev. Je pač tako, da v preiskavi ni mogoče nikogar obsoditi oziroma je nedolžen do pravnomočnosti obsodbe. Pa vendarle nekaj »zgledov«: v nekem podjetju so dodatni osebni dohodek izplačali v obliki regresa za dopust in se tako izognili prispevkom od osebnih dohodkov. Drugod je direktor »prenesel« glavnino družbenega premoženja na svojo lastno firmo. Pogosti so zgledi prodaje osnov- nih sredstev po nižji ceni od knjižne, kaj šele realne, ki je (na tržišču) seveda višja. Neka ljubljanska družba je svojim »simpatizerjem« dala dolgoročno posojilo po nerealni obrestni meri, sama pa ga je najela pri banki za visoke obresti. Za protiuslugo ali pa »na lepe oči« je, kot so ugotovili preiskovalci, mogoče najeti poslovne prostore za smešno nizko najemnino. Tudi terjatve se ti I® dajo neupravičeno odpisat*’ »pravi« človek moraš biti - $ Teh zgledov ne navajamo-bi se po njih kdo zgledoval 1 zaradi tega prišel v »keho«)-8 pak le ilustriramo poročilo s k8 kretnimi zadevami. Sicer Pa ■ odkrili kazniva dejanja tudi P lastninskih preoblikovanjih P djetij. Spremljanje in okriva? nezakonitosti pri procesu last8 , skega preoblikovanja družb®8 podjetij predstavlja, kot so P°y dali na tiskovni konferenci-sežno in strokovno zelo zahtev. nalogo, ki jo je Vlada R Slov®8 opredelila kot prednostno 8 gažiranje kriminalistične sl>*z Od leta 1990 do konca septe^ bra letošnjega leta so slov®8^, kriminalisti podali državni81 žilstvom čez 400 ovadb za/8^ suma storitve različnih kaz8' dejanj pri postopkih lastninj®8^ Gre seveda predvsem za ošk° _ vanja družnega premoženja-vedli so tudi zn®s 11.800.000.000 tolarjev. . r Vlomilec v Štručki V noči s 5. na 6. december je nekdo vlomil v prodajalno peka8 skih izdelkov Štručka v Lendavi in ukradel večjo količino - cigar® (pa naj se sliši še tako nelogično). Škode je za 178.000 tolarjev. Sodijo velevlomilcem Med 13. februarjem in 22. majem letošnjega leta je bilo vio81' Ijeno v več trgovin in gostinskih lokalov v Pomuriu. Zlasti odmev®8 je bil vlom v akustični oddelek Potrošnikove blagovnice v Slovensk* ulici, odkoder so vlomilci odpeljali televizorje in drugo zabavno elektroniko kar s kombiniranim vozilom. Tega in drugih vlomov sta pr®-dvsem osumljena 41-letni Drago Srpak iz Maribora in 33-letni A8' ton Prevolšek iz Celja. Prvi je v priporu, drug pa se brani s prostost*-Prejšnji teden sta osumljenca v okviru tako imenovane »reko8' strukcije« pokazala, kako sta vlomila na posameznih mestih. Sodiš®® je tudi že zaslišalo več prič. Sojenje nadaljujejo danes. S. .99M® 990^ 68M“ 190»» 2.99?»^ 090j00 190M 990»®® 190^ kavni avtomat, 590j00 keramika Wf 34522» 12.9® .050»»“ 3.2® namizna svetilka, ESTO, Snaky, črne ali bele barve teflonska ponev, D0M0, Cherie, premer 28 cm krožnik, WELLINGTON GOLO, premer 18,5 cm Štedilnik, GORENJE GA, EC 641 BG ali RG, steklokeramična Plošča, bele ali rjave barve skleda, Amazone, SAPHIR, premer 16-cm božično-novoletna jelka, Štamberger, LUX 20120,120 cm stojalo za pršut, Baši n, marmorna plošča, držalo iz nerjavne pločevine« perla, dolžina 8 m, zlata, modra, rdeča ali srebrna hranilnik, DALMATINEC, božično-novoletna jelka, Štamberger, .LUX 20150,150 cm jedilni servis, Daphne, 26-delni, bele barve, z dekorjem parni likalnik, PHILIPS, HI 220, moč 1200 W, pritisk pare do 15 gr/min, samodejno čiščenje viseča svetilka, ESTO, 56175, CIRCliS garnitura za fondi, 28-delna kalkulator z uro, Canon, CC 80,8-mestni display, termometer, budilka televizor, Samsung, CX 5370 AWB, raven BIO ekran 55 cm, stereo, 90 programov, teletekst sani BOB, EDA 10894, deska z volanom pekač za kolač, KAISER, 621289,24 cm okrasne lučke za jelko, za notranjo uporabo, 35 enobarvnih ali večbarvnih žarnic svečnik, ANGEL, 2/1, s svečo, višina 15 cm brivnik, PHILIPS, HS66QRC/AG,,3 gibljive glave, 1 ura polnjenja za 10 dni jedilni pribor, Casablanka, 24-delni sobno kolo, My Cardio, mehanska zavora, ki omogoča natančno nastavitev željene obremenitve, nastavljiva sedež in krmilo, računalniško spremljanje vadbe s prikazom časa, razdalje, hitrosti, porabe kalorij in srčnega utripa dekorativna girlanda, Štamberger, 40001, zelene barve ^ožnažaga, Black&Decker, BD 59, moč 1020 W, 3700 obr/min, globina reza od 0 do 62 mm mini smreka z okraski, rdeča, zelena, violet, modra ali lila, višina 30 cm lanterna, keramika okrasne lučke za jelko, za zunanjo uporabo, 40 žarnic, bele perle žepni organizator, Canon, DM 320, za 164 telefonskih številk in naslovov, ura, alarm, svetovni časi, urnik, beležnica, kalkulator, 10-mestni display videorekorder, SONY, SLV E 410,4 glave, samodejno čiščenje glave, počasno snemanje in predvajanje, prilagajanje glave glede na kakovost traku, daljinsko upravljanje, predvajanje sistema NTSC oljna svetilka, CHROM BLAU, trikotna, kvadratna ali okrogla, višina 11 cm skodelica, WELLINGTON GOLD, premer 13,5 cm mizarske stege, VETO, 3615/3620,4 kosi, 2x150 mm, 2 x 200 mm|