Za več reda pri ločevanju odpadkov
Predsednik države v Logatcu
Po cestah previdno in pametno
Z zaupanjem v finančno stabilnost
Ko veš, kaj ješ
v
Cas besed v oblak ujet 4
Najboljša fotozgodba
Moško enakonočje
Premalo pojočih dečkov
Kristjan Bauer -državni prvak
Do 17. marca 37 novorojencev
Joj, te poplave!
ogaške novice
Glasilo občine Logatec, 15. april 2009, letnik XL, št. 4 , |
Naj
ajpre^
Velicí madež na narodovi duši
(Janez Stanovnik - nekdanji oče slovenskega naroda)
) arbara in vse druge »barbare« ostajajo »Velik madež na >narodovi duši« in neme priče grozodejstev. Dasiravno
oče naroda Janez Stanovnik sprva ni nič vedel o pobojih, čeprav je bil tajnik Edvarda Kardelja, pa nas je onega dne osrečil z izjavo: »Za Hudo jamo smo vsi vedeli.« - Ja, čisto vsi pa že ne. - Mene že ni med temi. - Hm, dogodki - beri ne ravno ljudomila dejanja - so znani in vse bolj znani. Imena naloogodajalcev pa so nekam izpuhtela. Je pa oni dan oče naroda za krivca povojnih pobojev naznanil Josipa Broza Tita, svojega nekdanjega vrhovnega poveljnika, poleg pa da so bili JLA, črnogorska divizija, Kordunaši, usodni pa naj bi bili »trije veliki« z Jalte. Le neposrednih ukazovalcev grozodejstev ne bo na svetlo. Skratka, neposredni ukazovalcev ni, dokumenti so bili očitno »pravočasno« pospravljeni, tako tudi ni imen o izvrševalcih nemilosrčnosti nad »narodovo dušo«. Krivci torej nimajo ne imen ne priimkov. Tako tudi major
Mitja iz nekega dokumenta, pač ni bil ta in ta Mitja, ampak bogsigavedi kateri major Mitja - ko pa je bilo med partizani toliko majorjev z imenom Mitja^- Pomembno pa je, da slovenski partizani in tovariši niso bili eksekutorji, čeprav so se ob pomorih menda slišala povelja in preklinjanje v slovenskem jeziku. Navsezadnje, Kordunaši in Črnogorci so se v hipu naučili slovenščine, kar jim je menda v krvi. Ja, voziti slalom med mrtvimi je silno lahko. Pa če je bilo treba v imenu pridobitev revolucije pobiti vse tiste ljudi, čemu je bilo treba prikrivati ravno ta revolucionarna dela in imena ukazovalnikov.
Morda pa je odgovor na vsa ta čudna vprašanja v tem, da vsi zamolčano-izbrisani pač sodijo med drugorazredne teme.
Med prvorazredne teme - poleg ženskih pravic - pa gotovo sodi izpolnjevanje odločb ustavnega sodišča. O tem naj ne bi bilo dvoma. Zato so zdaj na vrsti odločbe o izbrisanih. Kdaj bodo na vrsti odločbe: o pravicah samozaposlenih, o varstvu duševno in telesno prizadetih, o odškodninah žrtvam vojnega nasilja, o protikorupcijskem zakonu ali odločba o razdelitvi Mestne občine Koper itd.? Se ne ve.
Koalicija preživetja pa v 3. protikriznem svežnju najavlja reformo, ki se ji pravi tudi modernizacija pokojnin; kaj je v tej modernosti ni povsem jasno. Da pa to za upokojence ne diši nič po dobrem, je prav zelo verjetno.
Urednik
r
o
CTQ P
i/i<
e
n
c
0
a «
1
2 O
O ^
Dober dan - gospod župan
Župan Janez Nagode
Regijski center za obdelavo odpadkov v Logatcu
Notranjske občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka, Postojna, Log-Dra-gomer, Borovnica, Vrhnika in Logatec so
Naravnost iz županove pisarne
sredi marca podpisale Pismo o nameri za izgradnjo Centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem (Konzorcij COOL). Vsebino pisma z dokazili o možnosti postavitve centra v Obrtni coni za KLI-jem je bilo dostavljeno Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da bi ob spremembi državnega operativnega programa ravnanja z odpadki uvrstili projekt notranjskih občin. Odločitev MOP bi omogočila zgraditev COOL z najnovejšo tehnološko opremo za obdelavo odpadkov, za kar bi bilo mogoče pridobiti nepovratna sredstva iz kohezijskih skladov EU. S sodobno tehnologijo, ki omogoča racionalne postopke bo moč doseči tudi ugodnejšo ceno storitev.
Za pripravo projekta, od katerega bo odvi-
sna investicijska vrednost, so angažirani domači strokovnjaki. Iz projektne zasnove bo tudi jasno, koliko potrebnih sredstev bo iz kohezijskih skladov, koliko bo prispevek občine in kaj bo vse to pomenilo za občane.
Od 15. julija letos do leta 2012, ko naj bi bil zgrajen COOL, pa naj bi država podaljšala uporabo deponije na Ostrem vrhu za odlaganje odpadkov iz občin, podpisnic pisma o nameri. Na vsak način pa bi izgradnja centra pomenila določeno zmanjše-
5
Na naslovnici: Logatec spet pod vodo.
Foto: Marcel Štefančič
Obdelava odpadkov bo tu nekje.
H^Najprei
k vanje obveznosti občanov glede ravnanja z odpadki.
Odločitev za COOL v Obrtni coni za KLI (na zemljišču v podaljšku firme Hodlmayr) narekuje prometna pot prek avtoceste tako, da bi se razmeroma gost promet (100 do 150 ton odpadkov) izognil mestnemu središču. Na tej lokaciji bi se skladno z omenjeno tehnologijo tudi smiselneje pridobivala energija iz obnovljivih virov.
Novi prostori za vrtec sredi maja
Najboljši ponudnik za gradnjo novega vrtca na Tržaški 105 (Stara sodnija) VG5 iz Ljubljane, ki je opravil tudi prenovo Zdravstvenega doma, se je pridno lotil gradbenih del in do srede maja naj bi v I. fazi usposobil pet oddelkov. Do septembra pa naj bi izvajalec - v II. fazi - uredil še nadaljnje štiri oddelke s spremljajočimi prostori. Zasedba zadnjih štirih oddelkov bo odvisna od vpisa otrok v vrtec. - »Žal, moramo investicijo, ki velja 1.300.000
evrov, graditi brez pomoči države (ta nas je postavila šele na peto mesto!). Upamo lahko samo, da bo v občinskem proračunu dovolj sredstev brez posebnega zadolževanja,« je prepričan župan.
Urbanistična zasnova Hotedršice in potrebna infrastruktura na Martinj Hrib
H koncu gre urbanistična zasnova za Hotedršico, ki bo kmalu predstavljena krajevni skupnosti. Odločiti se bo treba za ustrezno verzijo projekta za kanalizacijo in na tej podlagi bo moč pridobivati služnostne pogodbe. - Za Martinj Hrib tečejo z Ministrstvom za promet usklajevanja projekta za širitev ceste in gradnjo pločnika. Zahteven projekt za gradnjo kanalizacije pa pripravlja podjetje Strasser iz Slovenj Gradca. Pričakujemo, da bodo projekti usklajeni po dopustih, da bi se jeseni lahko pridobilo gradbeno dovoljenje. Začetek del je odvisen od umestitve projekta v državni proračun za leto 2010. Pli-
nifikacija, ki bi jo sočasno opravil Adria-plin, pa je odvisna od interesa občanov, ki se bodo odzvali na posebno anketo.
Komunalna prenova Mandrg in kanalizacija proti Kalcam
Na javni razpis za gradnjo kanalizacije na Mandrge je prispelo 11 ponudb od 250.000 do 380.000 evrov. Do konca aprila bo podpisana izvajalska pogodba z najugodnejšim ponudnikom, ki naj bi dokončal dela jeseni letos. Sočasno pa teče tudi priprava projekta za posodobitev ceste, pripravo pločnika in obnovo javne razsvetljave skoz Mandrge.
Potem ko so bile pridobljene vse služnostne pogodbe, je v pripravi projekt PGD za gradnjo kanalizacije iz Gorenje-ga Logatca proti Kalcam. Gradbeno dovoljenje bo nared jeseni. »In ker projekt sodi k programu »Čiste Ljubljanice«, se nadejamo, da bo kanalizacija zgrajena v letu 2010,« je še dodal župan Janez Nagode.
Špela Istenič
a
Izza svetniških klo
pi
Med razpolovljenimi fa^ttorji in redarskimi globami
Marčna seja občinskega sveta se je dodobra namučila s komunalnimi faktorji, manj pa z redarskimi globami medobčinskega inšpektorata
Debela tretjina časa - namenjena ravnanju z odpadki in obremenilnimi faktorji za nedosledno ločevanje odpadkov
Potem ko je direktor Komunalnega podjetja Igor Petek poročal svetnikom, da je predlagatelj upošteval tako rekoč vse pripombe iz prve obravnave, je naletel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v drugi obravnavi na burno razpravo, ki je zajela dobro tretjino vsega časa zadnje seje. Natančneje rečeno: vse Igor Petek	se je zvečine sukalo okrog 23. člena,
ki naj bi vzpodbujal občane kar se da k doslednemu ločevanju odpadkov. V primeru kršenja določil o strogem ločevanju, naj bi se cena za odvoz odpadkov povečala, denimo, za faktor 4, pri čemer niti ni jasno, kolikšen naj bi bil v denarju ta faktor, ki bi poviševal ceno za celih 6 mesecev.
Razpravo o 23. členu je načel Marjan Gregorič, SD, češ, da bo kazen s faktorji previsoka in predolgo trajajoča. Še bolj je odlok problematizirala Ladka Furlan, SDS, s tremi	Ladka Fiirlaii
amandmaji (zlasti z opozorili na prestrogo kaznovalno politiko, ki je zašla v odlok brez javno predstavljenega elaborata, pa tudi z zahtevo o odložitvi sprejema premalo domišljenega odloka). Razpravo je nadaljevala tudi Vanja Uvalič Kosijer, SD, ki je posebej opozorila na možna podtikanja »napačnih« odpadkov okrog večstanovanjskih stavb (bloki!). Boris Hodnik, LDS, je bil mnenja, da kaže odlok sprejeti, njegovo nekonsistentnost pa je moč tako in tako čez čas spremeniti.
Župan je s svojimi mnenji pojasnjeval, da bo ceno za odvoz odpadkov določal tarifni pravilnik, vnaprej se pa cen ne da določiti; se pa gotovo ne bodo spremenile do 15. julija, ko bi naj začel veljati drugačen režim odvažanja odpadkov. Prav pa je, da prevzemajo odgovornost za ločevanje odpadkov občani in drugi imetniki odpadkov; odgovornosti je namreč deležna tudi občina. Ločevanje odpadkov pri izvoru (gospodinjstva, podjetja, zavodih) je nujno. Prizadevanja morajo težiti k temu, da bi ostalo čim manj odpadkov, ki ne gredo v reciklažo. Kako bo po 15. juliju, pa še nihče ne ve.. Med devetimi občinami je sicer doseženo soglasje o tem, da bi bilo skupno odlagališče odpadkov za te občine v Logatcu, mora pa na to pristati vlada^ Kakorkoli že, namen odlo-
Vanja Kosijer Uvalič
C!\ O
o
(N
ft cC
CÚ CJ
o G
iS
•m cC M O
J
ka ni kaznovalna politika, pač pa upoštevanje zakonskih določil.
Ob vsem pa je razprava le dosegla soglasen sklep ob dopolnilu, da se bodo faktorji iz 23. člena razpolovili; za polovico faktorjev povišana cena pa bo veljala za 3, namesto predlaganih 6 mesecev. Nakar je svet s komaj opazno razpravo soglasno sprejel Poročilo Komunalnega podjetja za leto 2008.
Gladko od odloka do odloka in od sklepa do sklepa
Brez razprave je svet soglasno sprejel kar nekaj odlokov. Najprej Odlok o programu komunalne opreme in o merilih za odmero komunalnega prispevka. Z odlokom se usklajuje komunalni prispevek z veljavno zakonodajo. Izračun za komunalni prispevek bo izračunavan, upoštevajoč poprečne cene. - Enako gladko so bile sprejete tudi predlagane spremembe Odloka o ustanovitvi Knjižnice, pri čemer gre za uskladitev s standardiziranimi klasifikacijami dejavnosti. Standardizirane klasifikacije dejavnosti so svetniki soglasno potrdili tudi pri odloku o ustanovitvi Komunalnega podjetja. - Tudi poseben sveženj sklepov, nanašajočih se na prodajo in menjavo nepremičnin, je doseglo soglasje svetnikov, ki so enako potrdili tudi razširitev obsega ulice Obrtna cona Logatec. - Svet je soglasno sprejel tudi investicijsko dokumentacijo za prenovo vodnjaka »Kotla« v grčarevski grapi skladno s strokovnimi podlagami zavoda za
varstvo kulturne dediščine. Dokument bo potreben za prijavo na razpis pristojnega ministrstva, ki lahko sofinancira projekt do 42% investicijske vrednosti, ki velja dobrih 11.000 evrov. - Svetniki so sprejeli tudi soglasje k programu dela in finančnemu načrtu Knjižni-Maijan Gregorič	ce za leto 2009.
Kap 338 ppesostopkov
Obsežen program varnosti, ki sta ga pripravila medobčinski inšpektorat in redarstvo, je bil deležen komaj opazne pozornosti. Tako je Marjan Gregorič, SD, opozoril na potrebo po dopolnitvi določb glede varnosti v prometu, tako da bo ob gradnji prometnic zagotovljena varnost pešcev in kolesarjev, kar naj bi opredeljevali tudi občinski prostorski akti. Rafael Krvina, NLN, pa je opozoril na napačen zapis, češ da je na Vrhu Sv. Treh Kraljev opuščena šola, pač pa je v programu opuščena navedba, da imajo tudi na Vrhu športno igrišče. Bolj pa so bili zaskrbljeni svetniki ob Letnem poročilu o delu Inšpektorata in redarstva, zlasti zaradi stopnjevanih prekrškov, ki pa niso bili v poročilu najbolj dosledno na-vajani. Opaznih pa je bilo 338 postopkov, za katere je bila večina kršiteljev le opozorjena.
Na izdane odredbe pa je bilo kakih 10% ugovorov. Svetniki se nadejajo, da bodo naslednja poročila inšpektorata in redarstva v številkah bolj natančna.
Metka Rupnik - ponovno ravnateljica šole 8 talcev
Poleg izglasovanja 4 predstavnikov občine v svet zavoda Zdravstvenega doma (Andrej Kermavnar, Vojko Panič, Aleksander Česnik in Stanislav Brenčič) so svetniki soglasno izrekli mnenje v prid imenovanju Metke Rupnik za ravnateljico Osnovne šole 8 talcev v Logatcu.
Martin Koren
Rafael Krvina
p «
i
2 O O
Oj*!*	v**	V	i	•
Svetni^ii sprasujejo - župan odgovarja
Iz pobud in vprašanj svetnikov na marčni seji
Martin Mihevc, SLS, je opozoril -po njegovem - na sum zlorabe odločbe Upravne enote, nanašajoče se na pro-dajo-nakup kmetijskega zemljišča. Ker sumi tudi na politično odgovornost notarja, predlaga občinski upravi, da zadevo preuči, ker utegne imeti odločba negativne posledice v zemljiški knjigi.
Župan je pojasnjeval, da si bo občinska uprava pridobila ustrezno informaci-
jo, vendar v postopke ne more posegati, saj so ti v izključni pristojnosti Upravne enote.
Berto Menard, NLL, je opozoril na dvoje: najprej na potrebo, da bi pri rebalansu občinskega proračuna odmerili nekaj več sredstev za humanitarne organizacije (RK, Karitas) spričo recesije, ki precej prizadeva tudi naše občane, in drugič na vse češči pojav vlomov in	Berto Menard
napadov na ljudi. Do težko obvladljivih situacij bi utegnilo priti, če bi ljudje -mimo pooblaščenih organov pregona -vzeli stvari v svoje roke. Predlaga zato, naj bi občina poskrbela prek pristojnih organov za varovanje ljudi in njihove lastnine pred samovoljo napadalcev in vlomilcev.
Župan je dejal, da bo rebalans proračuna na vsak način pozoren do potreb humanitarnih organizacij. Da bi denar prišel čim prej do uporabnikov, in bi se tako racionalneje uporabil, so že zdaj šla sredstva RK mimo razpisov, s katerimi se pretok sredstev vedno nekoliko zavleče. - Glede vlomov in napadov pa bo občina posredovala pri logaški Policijski postaji.
Martin Koren
Predsednici Danilo Turk obiskal veterane
Lepo urejen Center z zanimivo infrastrukturo naravnost kliče po zagotovitvi dodatnih programov za vojne veterane, pripadnike Slovenske vojske, zaposlene na obrambnem ministrstvu v povezavi z drugimi športnimi in kulturnimi društvi
Na Blekovskih gmajnah je bila 11. marca okrogla miza o prihodnosti Centra vojnih veteranov in o potrebi, da bi država spremljala nadaljnja prizadevanja. Poleg predstavnikov slovenskih veteranskih zduženj so se okrogle mize udeležili tudi predsednik države Danilo Turk, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in župan občine Logatec Janez Nagode.
Visoki gostje so bili seznanjeni s tem, da so veterani v nekdanji vojašnici v nekaj letih prenovili več objektov, uredili športna igrišča, restavracijo z večnamenskim prostorom, dva velika apartmaja, kar je že zdaj na voljo tudi drugim organizacijam in posameznikom. Omenjeni so bili tudi načrti, da bi v Centru uredili sodoben biatlonski center. Športni objekti so že sedaj na ponudbo tudi drugim športnim in rekreativnim društvom, še vabljivejši utegne postati veteranski Center z izgradnjo telovadnice. Ob vsem ugotovljenem je predsednik Turk izrazil zadovoljstvo z dosežki in prepričanje, da je treba poskrbeti za ustrezne programe in dodal, da vidi veliko možnosti za sodelovanje veteranskih organizacij z drugimi organizacijami, tudi s prostovoljnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami.
Da je treba poskrbeti za dodatne vsebine, za več aktivnosti, s katerimi bi se dalo še bolj izkoristili veteranski Center, je soglašala tudi ministrica Jelušičeva. Minister Svetlik pa je, glede
Predsednik Danilo Turk med novinarji.
na to, da je zagotovljena infrastriktura še z drugimi storitvami, poleg soglasja z obema predgovornikoma prepričljivo podprl idejo vodje Centra Janka Rutarja, da bi zgradili deset varovanih stanovanj, namenjenih vojnim veteranom, pripadnikom Slovenske vojske in njihovim družinskim članom ter zaposlenim na Ministrstvu za obrambo.
Marcel Štefančič
Evropska unija na obisku v Logatcu
Z vandranja po Sloveniji je pot zanesla evropska poslanca Ljudmilo Novak in Lojzeta Peterleta tudi med Logatčane
Evropsko poslanstvo
Prav na dan Gregorjevega sejma sta evropska poslanca Novakova in Peterle obiskala Logatec, v prvi vrsti pa strankarski odbor Nove Slovenije. Ob tej priložnosti sta v krajšem razgovoru navdušeno navajala, da sta s svojim delom v evropskem parlamentu zaznamovala zlasti področje kulture, izobraževanja, okolja, zdravja, še posebej zdravstveno strategijo in preventivo v njej. Direktivo o 60% zmanjšanih stroških za GSM telefoniranje je vzpod-
budil prav Peterle. Novakovi pa je uspelo uveljaviti »euro pass«, s katerim lahko mladi dokazujejo svoje znanje pri iskanju zaposlitve. Sta pa v Bruslju sprejela nad 3000 obiskovalcev iz Slovenije, le iz Logatca ni bilo nikogar.
Prenovljena podoba
Seveda, je njuno popotovanje namenjeno tudi pozornosti do bližajočih se evropskih in lokalnih volitev. Prenovljeno vodstvo Nove Slovenije, ki ji predsedu-
je prav Novakova, si vsekakor prizadeva tudi poživiti stranko z bolj domiselnim in programom, ki naj jasneje naglaša in poglablja vrednote, ki so oblikovale slovenskega človeka od najstarejših dob.
Iz zadreg svetovne krize
Na vsak način bo poslej marsikaj drugače. Utegne nam priti prav tudi kaj malega konservativnosti, o čemer že kar odmeva po evropskem obnebju. V času svetovne-globalne krize se ob skrbi za okolje, za socialo, za samooskrbo s hrano, za zdravje, za solidarnost nekako odrešujoče ponuja vpeljava tradicionalnih vrednot, ki so se tako prizadevno odrivale med neuporabno šaro. »Gre za vrednote družine, za vrednote, kako živeti skupaj, kako počlovečiti odnose, ki so se v marsičem razčlovečili,« je bila ob koncu pogovora prepričana evro poslanka in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.
mAš
L. Novak in L. Peterle obiskala politične somišljenike.
a\ o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o G
iS
•m cC M O
J
Kaj pa če je vse celo nekoli^to drugače!?
Ob prebiranju člankov v preteklih številkah Logaških novic, pod katere se je podpisala vodja Svetniške skupine SDS Ladka Furlan, sem pričakoval, da bo morda kdo izmed svetnikov koalicije odgovoril na pisanje omenjene svetnice, saj je v omenjenih člankih kar nekaj neresnice s poizkusi zavajanja javnosti. Čeprav nimam veliko časa, sem se odločil, da Vam, spoštovane občanke, občani, bralke, bralci našega časopisa, v kratkem pojasnim nekatere zadeve v zvezi z omenjenimi sestavki.
r
o
CTQ P
i/i<
e n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
Opozicija proti predlaganem proračunu (LN št. 1, 23. januar 2009)
Resnica je, da so v Slovenski demokratski stranki (SDS) čakali tako na predstavitev Proračuna Občine Logatec za leto 2009 kot na dokončni predlog, ki se je obravnaval na seji Občinskega sveta 11. decembra 2008. Niso sodelovali niti v razpravi niti niso sodelovali med javno razpravo s predlogi niti niso pripravili kakega amandmaja. Enostavno so rekli, da se s predlogom ne strinjajo - brez opredmetene obrazložitve. Nekateri iz vrst opozicije so pred glasovanjem o Proračunu zapustili sejo z izgovorom, da imajo druge pomembnejše obveznosti.
Zakaj 1,5 milijona EUR kredita v letu 2008? Preprost razlog. Realizacija prihodkov se ni odvijala v skladu s planiranim. Veliko manj je bilo prihodkov od sprejema komunalnih odpadkov na našo deponijo, glede na pogodbe s posameznimi občinami. Čeprav smo imeli v lOC na razpolago kar nekaj komunalno opremljenega zemljišča, nam ga ni uspelo prodati. Na drugi strani vsi pričakujejo, da se bodo realizirali vsi odhodki, vse investicije. Izvajali smo tri velike investicije (obnova ZD, rekonstrukcija OŠ Tabor, upravni center), na planirano pa se je napovedovala še izgradnja novega vrtca. Če se ne bi odločili za kredit, v zakonitem roku, ne bi mogli poravnavati finančne obveznosti do pogodbenih izvajalcev, težave pa bi imeli tudi z zagotavljanjem sredstev za delovanje vseh javnih zavodov v občini. Povedano enostavno: če ne bi najeli kredita, bi postali nelikvidni.
V omenjenem sestavku je tudi napačno obrazloženo v odstavku Tako so se zmanjšali prihodki: za občinske prireditve in proslave, informacije in obveščanje občanov, nakup pisarniške opreme^ Če bi avtorica sestavka res poznala zadeve, kot jih želi prestaviti, bi vedela da je prav: Tako so se zmanjšali odhodki. - Končni predlog Proračuna je nastal ob upoštevanju nekaterih predlogov iz javne razprave, predvsem pa se je že ob pripravi jasno vedelo, da nastopa recesija in z njo finančna in gospodarska kriza, zato se je upošteval predlog, da se odhodki zmanjšajo, da se vsi planirani prihodki ne razporedijo med odhodke, temveč se ustvari določena rezerva, presežek, ki se prerazporedi ob morebitnem rebalansu Proračuna ali celo v Proračun za le to 2010. Danes smo prepričani, da smo ravnali zelo prav, da nam v tem trenutku niti država ne zagotavlja več sofinanciranja določenih projektov (zdravstveni dom, vrtec) niti nam do tega trenutka ni znala povedati, kolikšna bo letos primerna poraba na občana. Mi pa smo obnovili zdravstveni dom in poravnali vse obveznosti. Do 1. septembra pa bosta končana tudi obnova OŠ Tabor in vrtec na Tržaški 105. Smo likvidni in vse finančne obveznosti poravnavamo v zakonitih, pogodbenih rokih. Do sedaj nihče od javnih zavodov ni bil prikrajšan za odobrena sredstva.
Kam z odpadki in za kakšno ceno ? (LN št. 3, 19. marec 2009)
Gre za vprašanje, na katerega ne zna v tem trenutku nihče odgovoriti in tudi ni opredeljeno v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, sprejetem na 21. redni seji Občinskega sveta. Na področju urejanja in gospodarjenja s komunalnimi odpadki je res veliko določil v posameznih zakonih in drugih podzakonskih aktih na ravni EU, države in ministrstva. Samo lani je bilo v Sloveniji sprejetih 21 različnih dokumentov, ki se nanašajo na urejanje z odpadki, na odnos do našega okolja. Najpomembnejša pa sta Zakon o varstvu okolja in Resolucija o
nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur.l. RS, št. 2/06). Med pomembnejšimi dokumenti pa sta tudi Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami (LZF) pri opravljanju javne službe ravnanja z odpadki (Ur.l. RS, št. 21/01) in Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, izdelan za obdobje 2009-2013 - OP BIOO, ki ga je sprejela Vlada RS lani (prvi, podoben program je bil sprejet leta 1995). V omenjenem OP BIOO je opredeljeno, da bo v Sloveniji v tem času - torej po 15. juliju.2009 - delovalo 15 regijskih odlagališč, med katerimi, žal, ni odlagališča Ostri vrh v Logatcu. V obsežnem dokumentu je postavljena pomembna prioriteta kot glavni cilj: preusmeritev tokov odpadkov od odlaganja, prednostno v recikliranje kot postopek predelave, pri tem je obvezno upoštevanje petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, pri čemer je odlaganje odpadkov na odlagališčih najslabša možnost, ki se uporablja samo v primerih, ko se odpadka ne da predelati ali odstraniti na drug način.
V Sloveniji trenutno proizvedemo na državljana letno 439 kg komunalnih odpadkov oziroma 1,2 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na dan. V preteklem letu smo zbrali ločenih frakcij (brez odpadne embalaže) 7,5 % vseh odpadkov, 3,6% odpadkov z vrtov in parkov, 4,2 % odpadne embalaže. Vse ostalo smo odložili - kar 716.807 kg. V primerjavi z ostalimi prebivalci Evrope skoraj največ. Na podlagi Odredbe o LZF smo dolžni ločeno zbirati naslednje frakcije: biološke odpadke, odpadni papir, odpadno stekleno embalažo in odpadno embalažo. Vse s ciljem, da ostane čim manj odpadkov za nadaljnjo predelavo oz. odlaganje. V naši občini smo se že v preteklosti s postavitvijo »ekoloških otokov« lotili ločenega zbiranja, vendar učinek ni bil tak, kot si ga želimo ali kot ga zahtevajo razni predpisi. Odločili smo se za preizkusno pobiranje odpadne embalaže na nekaterih ulicah »od vrat do vrat«, imenovano tudi sistem »rumene« vreče. Rezultati so bili zelo dobri, zato smo se odločili, da na celotnem območju občine uvedemo ločeno zbiranje »od vrat do vrat« (po vzoru tujine: Avstrija, Nemčija^) in vsem gospodinjstvom ponudili modro posodo, kamor se bo v prihodnje odlagala embalaža. Če upoštevamo, da moramo ločeno zbirati še biološke odpadke (ali jih kompostirati), odpadni papir in stekleno embalažo, bo v črni posodi ostalo malo odpadkov. Ti pa so namenjeni nadaljnji predelavi pred odlaganjem. Ves ta postopek smo v pravniškem žargonu zapisali v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec, dodali pa smo še kazenske določbe, seveda, za tiste, ki ne bodo spoštovali vseh pravil. Nikjer v odloku se ne določa cena. Napovedano pa je, da se bodo cene oblikovale po določilih Ministrstva za okolje in prostor v posebnem Pravilniku, ki ga bo sprejel Občinski svet. V tem trenutku ne razmišljamo o spremembi cene (dvigu).
Še nekaj besed o deponiji Ostri vrh. Na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga izdaja ARSO (Agencija RS za okolje), ima deponija dovoljenje za odlaganje do 15. julija letos. Ker deponija leži na razpo-kanih kraških tleh, po znani uredbi Ministrstva za okolje ni nikakršne možnosti, da deponija dobi status regijske deponije, čeprav uredba o oblikovanju deponij EU o tem ne govori. Ob napovedani spremembi Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, izdelan za obdobje 20092013 in ob dejstvu, da so se župani notranjskih občin (9 županov) s ^
^ podpisom pisma o nameri odločili za oblikovanje Centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem v Logatcu, obstaja realna možnost, da se obratovanje deponije Ostri vrh podaljša do začetka obratovanja centra, predvidoma do leta 2013.
Na kratko povedano so naši cilji z gospodarjenjem komunalnih odpadkov naslednji: 1. zbrati čim več čistih ločenih frakcij komunalnih odpadkov na izvoru (pri gospodinjstvih), 2. od celotne količine ostanka komunalnih odpadkov, čim manj odlagati, 3. iskati tehnologijo predelave ostanka odpadkov, ki bo okolju prijazna in bo njen izid nič
odlaganja, 4. za izvedbo centra pridobiti čim več nepovratnih sredstev in 5. z nastalimi stroški ne obremenjevati občanov in ne dvigati cene za gospodarjenje s komunalnimi odpadki.
Do realizacije zastavljenih ciljev pa je še daleč. Sledijo nam aktivnosti korak po korakom. Potrebovali bomo polno mero sodelovanja strokovnjakov, veliko politično podporo, razumevanje in sodelovanje, česar pa, žal, ni zaslediti v omenjenem sestavku.
Župan Janez Nagode
Na poti vrednot NOB
Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je 27. februarja pripravilo za svoje člane letno skupščino, ki se je je letos udeležilo zelo veliko članov. Razveseljivo je, da se je članstvo v Združenju povečalo kar za 37, tako da sedaj šteje skupaj 185 članov, od tega je neposrednih udeležencev NOB 76, ostalih 109 članov pa zagovornikov vrednot NOB. Vsekakor je ta podatek vzpodbuden.
Člani Združenja so v preteklem letu opravili veliko nalog, nekaterih pa zaradi objektivnih, gmotnih in subjektivnih razlogov niso uspeli izpeljati do konca. Združenje tarejo gmotne težave, saj predstavljajo članarine, prispevki članov in več kot prepolovljena republiška denarna pomoč edini vir prihodkov. Zato gre zahvala številnim članom Združenja, ki so s svojim prostovoljnim delom omogočili, da je bil delovni program zadovoljivo uresničen.
Tudi letos si bo Združenje prizadevalo za ohranitev in okrepitev vseh krajevnih organizacij ZB v logaški občini ter za osveščanje mladih o vrednotah NOB. Skrbelo bo za vsa spominska obeležja NOB na območju občine, pri čemer je poleg rednega nadzora in vzdrževanja predvidena tudi popolna obnova spomenika žrtvam iz NOB na Židovniku. Nadaljevalo bo tudi s projektom za vpis spominskih obeležij NOB iz logaške občine v zaščiteno kulturno dediščino. Še naprej bo potekala akcija zbiranja spominskega gradiva za spominsko sobo - muzej.
Kot doslej bo Združenje tudi v prihodnosti organiziralo lastne spominske prireditve, sodelovalo pa bo tudi na prireditvah, proslavah in srečanjih, ki jih bodo organizirali drugi, kot so šole ter različna združenja in društva v naši občini in zunaj nje. Bolj kot v preteklosti bo Združenje v bodoče o svoji dejavnosti sporočalo javnosti prek sredstev javnega obveščanja in drugih načinov, ki so na voljo. Pripravljenost za nadaljnje sodelovanje so izrazili tudi nekateri predstavniki društev in strank, prisotni na seji skupščine.
Ne glede na razmere vladata v Združenju optimizem in delovna naravnanost. Če pa bodo k temu kaj pripomogli poprošeni donatorji in sponzorji, bo zastavljen program uresničen še v večji meri.
Marija Rupnik
Do^iler Bog nam zdravja da^
Da so upokojenci res veseli družabnih dogodkov, dokazuje tudi vsakoletna izjemno velika udeležba
na občnih zborih - Uspešno delo Društva upokojencev, ki vključuje 1262 članov (670 žensk in 592 moških)
Predsednik V. Puc je nagovoril zborovalce.
Foto: Vida
rri ako je bila tudi jedilnica v šoli »8 talcev Logatec« 21. marca preT majhna, da bi sprejela številne udeležence občnega zbora. Manjkalo pa tudi ni številnih gostov, ki jih je po uvodnem pozdravu Pevskega društva invalidov in upokojencev pod vodstvom Matija Logarja in harmonikarja Franca Jeraja pozdravil predsednik Društva upokojencev Vladislav Puc. Med gosti je zlasti veljal pozdrav Marjanu Sedmaku, predsedniku pokrajinske Zveze društev upokojencev, in predstavnikom društev iz Rovt, z Vrhnike, iz Cerknice, z Rakeka in iz Loške doline. Med gosti so bili tudi Lidija Obreza, direktorica CSD, predsednik Krajevne skupnosti Naklo in predsednik Društva invalidov. - Vsi so tudi pozdravili zbor in zaželeli društvu še nadaljnjih uspehov.
Skoz obširni dnevni red so se zvrstila poročila: računovodje Marije Šen, športnega društva in stanovanjske komisije Marjana Kržiča, Pevskega društva Tončke Rudolf, vodje projekta Starejši za starejše Minke Mihevc, gradbenega odbora Janeza Groma, izletniške dejavnosti Vinka Aleksandra ter poročilo nadzornega odbora Ane Petek. Zaradi družabnost naj bi v kleti zgradbe na Stari cesti uredili prostore za rekreacijo, družabna srečanja pa tudi za razne sestanke. Načrtovana dela seveda ne bodo izvedena čez noč, temveč glede na denarne zmožnosti. - Poseben projekt Starejši za starejše poteka pod vodstvom Minke Mihevc že tretje leto. Želja in namen projekta je, da bi s skupnimi močmi izboljšali kakovost življenja vseh starejših in da bi pomagali ljudem, ki sami ne morajo poskrbeti zase.
Iz poročil za leto 2008 in iz programa dela za leto 2009 je razvidno, da je delo društva pod vodstvom predsednika Vladislava Puca uspešno.
Da se ne bi suhoparna poročila spremenila v dolgočasnost, so poskrbeli predsedujoči zboru Marcel Štefančič ter Tončka in Matija s skečem. Še bolj pa so se zborovalci razvneli ob harmonikarju Petru Črnilo-garju. Okusna pečenica s kislim zeljem pa je še pripomogla k dobremu vzdušju.
Albin Čuk
o o
(N
ft cC
CÚ CJ
o G
iS
•M
cC M O
J
je
ajt
ts
o p
e k js
■ç3 '(5
p
CO
Voziti previdno, po pameti in upoštevajoč prometne predpise
O prometni in splošni varnosti smo se pogovarjali s komandirjem logaške Policijske postaje Jožetom Lahovnikom
Zima se poslavlja, topli dnevi so tu, na naših cestah pa več kolesarjev, motoristov, ki so na cesti najbolj ogroženi. Kaj jim svetujete
Lani je na Slovenskih cestah umrlo 46 voznikov enoslednih vozil. Še vedno velja: voziti previdno, po pameti, dosledno upoštevati cestno prometne predpise. Upoštevati je treba, da je zima ceste precej poškodovala, tu in tam je ostal na cesti pesek, več je udarnih jam. Avtomobilisti tudi zaradi močne svetlobe ne opazijo pravočasno drugih vozil, posebej če so ta prehitra in če so vozniki pod vplivom alkohola. Letos smo jih odkrili že 24, od tega smo jih 8 pridržali.
V xadnjem času policisti kontrolirate tudi, če so osebe pod vplivom mamil.
Da. Tudi droge podobno kot alkohol vplivajo na voznikove sposobnosti. Letos smo odkrili prisotnost prepovedanih drog pri petih voznikih.
Še besedo, dve o prometnih nesrečah.
Bilo je 29 manjših, pri katerih smo izdali obvestilo o odstopu od ogleda, devet nesreč pa je bilo s telesnimi poškodbami: osem oseb lažje ranjenih, ena pa huje. Huje se je poškodoval tudi voznik motornega kolesa, ki je vozil po travniku in tako prekršil še določila o prepovedi vožnje v naravnem okolju.
Dva napada, prek 60 tatvin ali vlomov - se Logatčanke
in Logatčani lahko mirno sprehajamo po mestu?
V zadnjih šestih mesecih so bile napadene tri osebe, bilo je
precej tatvin in vlomov ter drugih kaznivih dejanj - vse v poprečju prejšnjih let. Smo pa uspeli preiskati 62 % kaznivih dejanj (lani 53 %). Proti pretepaču pod vplivom alkohola smo uporabili prisilna sredstva in ga pridržali za nekaj ur. Eni osebi pa smo zaradi nasilja v družini (sicer smo posredovali v osmih primerih) izrekli prepoved približevanja.
Kaj pa primer iz xačetka lanskega decembra?
Okoli petih popoldne 2. decembra lani so štirje mlajši moški pritekli za devetnajstletno Logatčanko. Eden od njih jo je spotaknil, da je padla na tla. Ko je poskušala vstati, jo je eden od napadalcev z rokama porinil na tla. Takrat je dekle pričelo vpiti, nakar so se napadalci razbežali. Do poškodbe je prišlo pri padcu na koleno.
Dva napada pa sta bila v petek šestega marca. So bili napadalci isti?
Ne. V bližini trgovine Tuš sta dva mladoletnika z neznanim predmetom udarila po glavi 42-letno občanko, nato pa pobegnila. Pa smo ju kmalu odkrili in podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Nismo pa še našli moških srednjih let, ki sta istega dne pri Sončnem logu iz stanovanja poklicala moškega in mu očitala, da je poškodoval njun avto. Na parkirišču sta ga fizično napadla in laže telesno poškodovala. - Naj pa ob koncu ponovno opozorim vse udeležence v prometu, naj bodo previdni in še posebej pozorni do mlajših in starejših. Mi bomo še bolj prisotni na cestah s poostrenim nadzorom prometa.
Brane Pevec
r
o
CTQ P
l/l'
e
n
c
0
a «
1
2 O
O ^
Skupaj za Krščansko Slovenijo
Leta 1998 je papež Janez Pavel II. na binkoštno vigilijo na Trgu svetega Petra v Rimu prvič v zgodovini zbral številna gibanja in skupnosti
Po uspehu tega dogodka so sledili novi z namenom, da bi novi podobi Evrope kljub njeni raznolikosti in različnosti dali dušo uresničevanju poklicanosti k miru in edinosti med narodi. Srečanja gibanj in skupnosti so se vrstila po vseh večjih krajih Evrope. Ker so omenjena srečanja dala družbi pomemben duhovni prispevek, je organizacijski odbor za leto 2009 predlagal posameznim državam, da ponovijo ta srečanja.
Ob podpori slovenskih škofov in odbora za gibanja se je to zgodilo 4. aprila v športni dvorani v Logatcu s prireditvijo Skupaj za krščansko Slovenijo. Prireditev je obiskalo več kot tisoč udeležencev, predstavnikov gibanj in skupnosti, ki delujejo v Sloveniji: Emanuel, Vera in luč, Zakonci za Kristusa, Delavnice molitve in življenja, Družina in življenje, Marijino delo, Neokatehumenska pot, Prenova
v Duhu, Pot in Zveza odraslih skavtov in skavtinj Slovenije. V programu prireditve, ki jo je uvodoma pozdravil župan Janez Nagode, so sodelovali posamezniki, družine, glasbeniki in pevci. Ti so zbranemu občinstvu odkritosrčno in iskreno povedali svoje izkušnje in preizkušnje o sprejemanju prizadetega otroka, zapletov v nosečnosti, o zakonskem življenju in problemih družine. Pri tem pa so živo opisali svoja doživetja o ljubezni in moči Boga, ki je posegel v njihova življenja in jim pokazal veselje, radost, predvsem pa obup spremenil v upanje. Bogato in zelo zanimivo srečanje se je zvečer končalo s sv. mašo, ki jo je s somaševanjem msgr. Janeza Oberstarja vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Obiskovalci in nastopajoči so ob odhajanju na svoje domove izražali številne pohvale, potem ko so bili prežeti z bogatimi vtis, z vsebino in organizacijo
Foto: Primož Govekar
prireditve, ki jo je s pomočjo številnih prostovoljcev pripravil odbor pod vodstvom zakoncev Horzelenberg. Vsi pa so Logatec zapuščali z zavestjo, da je treba pričevati in potrditi obljubo: DA ljubezni in življenju, DA družini in zakonu, Da ohranjanju stvarstva, DA pravičnemu gospodarstvu, DA solidarnosti z reveži, DA miru in spravi in DA odgovornosti do družbe in kulture
Za pomoč onemoglim
Iz projekta Starejši za starejše - za višjo kakovost življenja doma
Y Domu starejših Logatec so strokovne delavke pripravile izobraževanje - predavanja in delavnici - o negi bolnikov.
»Pripomočki za gibanje in inkontinenco«
Fizioterapevtka Metka Lipovac in delovna terapevtka Petra Šmid Seljak sta nam 3. marca pokazali vse mogoče pripomočke, s katerimi si pomagamo in olajšamo delo, če imamo bolnika, vezanega na posteljo. - Vodja zdravstvene nege in oskrbe Anita Zigmund nas je seznanila s pripomočki za inkontinenco. Vse tri strokovne delavke so tudi pripravljene pomagati z nasveti vsem, ki se sami ne znajdejo. Kdor potrebuje pomoč, se lahko obrne nanje.
»Demenca«
Kaj je demenca, kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo doma, sta nam 10. marca pripovedovali medicinski sestri Vlasta Ileršič in Beti Petrovčič. De-mentnost je bolezen, ki ima lahko svoj začetek že v srednjem življenjskem obdo-
bju, izraziteje pa se pokaže šele v starosti. Kaže se v različnih oblikah (zmanjka besed, kratkoročni spomin, ne znajde se v prostoru, težave pri oblačenju, je vzkipljiv, sumničav, ima motnje gibanja, drugi mu kradejo stvari
Če svojci opazijo te in še druge znake, terjajo od njih zelo veliko potrpljenja in skrbi. Bolnik naj čim več naredi sam, seveda, po svojih sposobnostih, vedno naj ima stvari, ki jih potrebuje, na istem mestu. Za družino je to zelo težko obdobje, zato naj sodeluje vsa družina - tudi otroci. Če pa primerne nege ne zmorejo več, je treba bolnika usmeriti v dom. O bolezni je treba čim prej spregovoriti, ne je skrivati.
»Nega bolnika v postelji«
Medicinski sestri Jerica Penko in Barbara Skvarča sta nam 17. marca praktično pokazali, kako je treba bolnika osebno negovati: umivanje, preoblačenje, menjavanje posteljnine, podpiranje prizadetih delov telesa^ Aktivnosti smo potem ponovili vsi udeleženci delavnice.
»Dvigovanje bolnika v postelji, na voziček, v avto^«
Fizioterapevtka Metka Lipovac je 24. marca pokazala, kako bolnika v postelji dvignemo, posedemo, ga prestavimo na voziček, gibanje s hojico, dviganje s tal in še veliko drugega.
Delovni terapevtki Petra Šmid Seljak in Špela Lubej pa sta nam pokazali kako prijeti bolnika, da ga spravimo z vozička v posteljo, v avto, na stol_ Na voljo so razni pripomočki, da si olajšamo delo. Vse stvari smo poskušali narediti tudi sami. Občutili smo, da je tovrstno delo zelo zahtevno in zelo težavno. Potrebna so individualna ravnanja. Znanje, ki smo ga pridobili, je zelo uporabno; ne vemo, kdaj nam bo prišlo prav.
Vodstvu doma -direktorici Heleni Primc - in vsem strokovnim delavkam gre zahvala za prijazno povabilo ter prikazane pomoči bolnikom in za strokovno pomoč vsem, ki bi jo potrebovali. Že samo majhen pripomoček lahko pomaga človeku, da ostane doma.
Minka Mihevc
Na Hlevišah za prazniki žena
T
1 udi letos smo se logaški planinci v počastitev dneva žena pod vodstvom Janeza Slabeta udeležili pohoda na Hleviše nad Idrijo. Od parkirnega prostora v Idriji smo odpe-šačili mimo gradu, bunkerja iz 1. svetovne vojne in po široki gozdni poti v slabih treh urah prišli do Koče na Hleviških planinah (818 m). Tam so mladi planinci iz PD Idrija ženam in dekletom voščili za praznik in jim podarili ročno izdelano cvetico in topel čaj.
Od tam smo kmalu odšli na 15 minut oddaljeni vrh Hleviške planine (907 m), kjer je bilo snega le za vzorec. V lepem sončnem dnevu smo se s travnatega vrha razgledovali na vse strani. Potem smo se s Hleviške planine vrnili do koče, kjer smo na toplem soncu malicali. Koča stoji ob zgornjem robu velike jase malo pod vrhom Hleviške planine, na enem izmed vrhov hribovitega območja med Idrijco in Nikovo. Prvo postojanko so idrijski planinci uredili v hiši, ki so jo odkupili od gozdarja Križiča in jo odprli 20. julija 1948. Hleviška planina pa je nasploh priljubljena izletniška točka Idrijčanov in točka na Slovenski planinski poti, zato je koča kmalu postala premajhna. Leta 1953 so poleg stare pričeli graditi novo, večjo kočo. Pozneje so v koči marsikaj izboljšali in jo večkrat temeljito obnovili.
Naš vodnik Janez je ostal zvest tradiciji praznika in je planin-kam podaril nagelj in ročno izdelan spominek tega pohoda ter obdaroval najmlajšo in najstarejšo planinko in najstarejšega zvestega udeleženca pohoda. Predsednica našega PD Alenka pa je našemu obdarovalcu izročila darilo za bližji »dan mučenikov«.
Sredi popoldneva smo po strmi poti odšli v dolino in po dobri uri hoje prišli na avtobusno postajo v Idriji, kjer nas je čakal avtobus. Dobre volje smo v prijetni družbi ob lepem vremenu preživeli neponovljivo lep nedeljski dan.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
Na Hlevišah z nageljnom v rokah
o o
(N
ft cC
CÚ CJ
o G
iS
cC M O
J
Prostovoljno zadovoljstvo
Pred približno enajstimi leti sem na Osnovni šoli Tabor učila otroke, ki so potrebovali še posebej veliko pozornosti, usmerjanja, občutka, da so sposobni marsikaj dobro storiti v vsakdanjem življenju - Kljub različnim težavam, ki se v otroški dobi pojavljajo in izbruhnejo na dan tudi v šoli, se danes počutijo sprejete in vredne
rri udi pri tej generaciji sem se trudila T iskati dejavnosti, kjer bi lahko dokazovali svojo pozitivno vrednost in oblikovali vrednote, ki jih bodo popeljale bolj bogate v življenje, v prihodnost. Zelo dobro sem sodelovala s socialno delavko na naši šoli Silvo Kranjc Debevc, ki mi je predlagala sodelovanje pri vzpostavitvi prostovoljnega socialnega dela na šoli, morda kar preko interesne dejavnosti, ki bi jo vodili skupaj, saj ima ona na tem področju bogate izkušnje. Z učenci smo se dogovorili, da bomo s prostovoljnostjo svoj čas namenili oskrbovancem v domu za ostarele v našem okolju. In ta aktivnost teče še danes v skromno, pa vendar močno zadovoljstvo vseh, ki smo v to vključeni: učenci in učiteljici, vodstvo šole, predvsem pa ljudje, s katerimi se srečujemo - oskrbovanci, medicinske sestre in vodstva domov za starejše.
Na naši šoli se v interesno dejavnost prostovoljnega socialnega dela vključi nekaj učencev iz prejšnjih generacij, ki dejavnost že poznajo in jo radi obiskujejo. Stari so od 10 do 14 let. Moja in njihova naloga pa je, da sproti med šolskim letom s svojim zgledom in prijazno besedo ter mojo pomočjo še naprej iščejo prostovoljce, ki nam pomagajo vzpostavljati stike s starejšo generacijo in se družiti z njimi, jih sprejemati in vključevati v naše življenje. Na ta način pripomoremo tudi k vzgajanju otrok. Pri tem sodelujejo dečki in deklice, ki imajo izreden čut za starejše, osamljene, bolne. Poudarek je predvsem na vzpostavitvi verbalne ali neverbalne komunikacije. To storijo s pesmijo, pogovorom, igranjem na instrumente. Pogosto se zgodi, da se ob stiku z otroki odzovejo pozitivno tisti, ki dalj časa ne reagirajo na okolico.
Naše obiske v domovih popestrijo naši šolski pevski zbori in tudi Ženski zbor Tabor. Mnogi učenci naše šole so odlični instrumentalisti in se radi odzovejo našemu povabilu. Dramska skupina s svojimi slikovitimi predstavami nevede prebudi v teh ljudeh lepe spomine na otroštvo. Za obiske pogosto pripravimo drobne pozornosti, izdelke naših učencev ob posebnih dnevih, praznikih (božič, materinski dan, velika noč). Nekaj otrok pogosto ponudi pomoč pri razdeljevanju hrane, pospravljanju in čiščenju.
Rezultat našega dela se najbolje kaže v zadovoljstvu ljudi, ki jih obiščemo, tudi marsikaterega svojca - sorodnika oskrbovancev. Zaposleni v domu nas vzpodbujajo pri naši dejavnosti, saj ugotavljajo pozitivne učinke druženja otrok s starejšimi.
Irena Sivec-Maglica
Očistili smo Petkovec
r
o
CTQ P
i/i<
ee
n
c
0
a «
1
2 O
O ^
Na Petkovcu in okoli njega je še veliko lepe neokrnjene narave, vendar pogled nanjo ni vedno lep. Ob naših cestah, poteh in gozdovih videvamo smeti, tudi večje kosovne
odpadke, ki jih nekateri neodgovorno mečejo naokrog. In zaradi tega se je skupina Petkovča-nov odločila za 1. čistilno akcijo.
Soboto, 28. marca, smo se zjutraj zbrali pred gasilskim domom Potem ko so očistili svoj kraj.
URNIK KNJIŽNIC
KNJIŽNICA LOGATEC
Tržaška cesta 44,
1370 Logatec,
tel. 01 7541-722
fax 01 7543-137,
www.log.sik.si,
knjiznica.logatec@log.sik.si
ponedeljek, sreda, petek:
9. - 19.
torek, četrtek: 12. - 19. sobota: 8. - 13.
KNJIŽNICA ROVTE
torek: 15. - 19. četrtek: 12.30 - 19. /
KNJIŽNICA HOTEDRŠICA
sreda: 16. - 19. petek: 16. - 19. /
KNJIŽNICA VRH SV. TREH KRALJEV
torek: 12.30 - 14.30 petek: 17. - 19.
in se razdelili v štiri skupine ter se z vrečami za smeti podali na pot. Naša »nabirka« je napolnila kar 40 velikih vreč smeti, polivinila, nabrala veliko avtomobilskih delov, akumulatorjev, hladilnik, štedilnik, kopalno kad, staro železo in še in še^ Bili
smo uspešni in očistili naš Petkovec. Po končanem delu je sledila še zaslužena malica v gasilskem domu.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Rovte, ter Komunalnemu podjetju Logatec, ki sta pripomogla k uspehu akcije. Seveda, hvala gre vsem osemnajstim udeležencem akcije. Naslednje leto pa se ponovno dobimo z željo, da postane akcija tradicionalna. Tedaj pričakujemo tudi več šolske mladine!
S.B.
PIHALNI ORKESTER LOGATEC vabi na
POMLADNI GALA KONCERT
dirigent Marjan Grdadolnik solisti: Bogdan Topič - klavir Vid Pupis - klarinet Janez Gostiša - vokal Sodeluje Otroški pevski zbor sv. Nikolaja
Torek, 28. aprila, ob 19.30 v Unionski dvorani v Ljubljani
Brez zaupanja se finančni sistem zamaje
»Kaj je pri pridobivanju dobička še etično? Kaj je v financah sveto?«
S
tema vprašanjema je začel svoje predavanje dr. France Arhar zbranim logaškim podjetnikom na Območni zbornici 24. marca. In odgovor na drugo vprašanje: vera v obljubo! Če se vera omaje ali celo izgubi, se resno zamaje finančni sistem. Banke si denar namreč posojajo brez jamstev za vračilo, kakršna so običajna v odnosih med bankami in podjetji ali občani. Posojajo si ga tako rekoč na zaupanje. In to zaupanje se je lansko jesen zaradi hipotekarne krize v Ameriki omajalo tako zelo, da ga zlepa ne bo mogoče ponovno vzpostaviti. Po-
Dr. France Arhar
sebej še zaradi tega ne, ker je bančništvo svetovno povezano in soodvisno. Zato je padec institucije, kakršna je bila Lehman Brothers, povzročil medsebojne negativne posledice križem svet.
In ker vere v brezpogojno izpolnitev obljube ni, je nastal kreditni krč, ki se odraža v zelo zaostrenih posojilnih pogojih; ti ponekod na videz že mejijo na blokado kreditiranja gospodarstva. Brez kreditiranja pa gospodarstvo preprosto ne more shajati. Zato se kriza iz bančnega sektorja seli v realni sektor - v gospodarstvo. Upadla je proizvodna moč; posledično upada potrošnja. Kupci so postali previdnejši, varčnejši, ker ne vedo, kaj bo jutri, zato trošijo manj. Krog proizvodnja - potrošnja se oži. Proizvodnja se manjša, najhitreje se posledice čutijo v odpuščanju delavcev, saj jih za manjšo proizvodnjo podjetja potrebujejo manj, kot so jih potrebovala za večjo.
Dr. Arhar je osvetlil finančni položaj naše države skozi prizmo vpetosti v svetovne finančne tokove. Slovenija je imela sorazmerno ugodno finančno strukturo, zato bi je dogajanja na finančnih trgih ne prizadela toliko, kot jo je prizadelo poslabšanje gospodarskih razmer po svetu. Slovenija je kot pretežna izvoznica še kako odvisna od povpraševanja v tujini; povpraševanje pa se je zelo zmanjšalo. Predavatelj je nato osvetlil makro ekonomske ukrepe, ki jih države sprejemajo za ublažitev posledic krize. Pri tem je omenil tudi dokajšnjo stabilnost skupine UniCredit banke, katere slovenskemu delu predseduje. Banka je prisotna v 23 državah in je uvrščena med prvih 5% bank v Evropi.
In kje so priložnosti v krizi? Zdaj je pravi čas v odločitvah za razvoj.
Jan Turk
»Ko veš, kaj ješ«
Mlekarna iz Laz osvaja domači in tuji trg - Od kefirja k novi blagovni znamki
Kefir - starodavni napitek izpod Kavkaza
Že pred leti smo pisali o mlekarni Krepko iz Laz, ki je prevzela nekdanjo mlekarno in sirarno ter tam začela izdelovati mlečne napitke - Kefir imenovane. Danes je kefir zaščitena blagovna znamka, ki je znana ne samo v Sloveniji, temveč sega tudi že do angleškega trga. V Lazah so edini specializirani za pripravo izdelkov na osnovi pravih kefirnih zrn, prispelih izpod Kavkaza, koder dolgoživost ljudstva pripisujejo prav kefirju. Seveda, tehnološki postopek je močno posodobljen; za pravilno doziranje skrbita dva domača tehnologa Jana Urbas - vodja kakovosti, in Matjaž Merlak, vodja proizvodnje.
Kefir izdelujejo predvsem iz ekološko predelanega slovenskega mleka. Tako mleko si priskrbijo celo iz Gotenice pri Kočevju, saj tam ne smejo uporabljati umetnih gnojil zaradi zaščite podtalnice. Seveda, pridelava ekološko pridelanega mleka zahteva kar nekaj korenitih sprememb v miselnosti kmetijcev: odpoved vsem umetnim gnojilom, in to danes - pri že tako nizki ceni mleka na svetovnem trgu ni lahka naloga. Tudi vzgoja in izobraževanje imata posebno mesto za bolj zdravo prehrano.
Tako so v mlekarni Krepko zadovoljni, da svoje izdelke lepo prodajajo, ne
samo pri Mercatorju, s katerim dobro sodelujejo; sodelujejo pa tudi z osnovno šolo in vrtcem v Logatcu. Lastnik Branko Kelečevič je vesel tudi sodelovanja z društvom upokojencev Logatec oz. z njegovim predsednikom Vladimislavom Pu-cem, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o 15% popustu pri prodaji kefirjev. Zaenkrat je ugoden tudi način dobave, saj vam izdelke po naročilu prek Društva upokojencev pripeljejo na dom.
Tehnologa Matjaž Merlak in Jana Urbas ob separatorju.
Sreča pomaga pogumnim
Pred dobrim letom je bilo v okviru podjetja soustanovljeno gospodarsko interesno združenje (GIZ Eko Krepko) - združenje za ekološko pridelavo in trženje. Ustanovljeno je bilo tudi društvo pridelovalcev in predelovalcev slo-
venskega ekološkega mleka. Navedeno pobudo za ustanovitev je podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Prav sedaj je v teku zbiranje dokumentacije za evropska sredstva, s katerimi bodo dali združenju nov zagon. Nova blagovna znamka bo reklamirana pod geslom »Ko veš, kaj ješ«. V jedi, ki se imenuje »krepka južina«, je sveži sir z začimbami. Za izdelavo tega projekta načrtujejo, da bi pri sedanji mlekarni zgradili nov prizidek. Novi izdelki se bodo prodajali tudi pod geslom »Jem, torej hujšam«. Vse njihove izdelke že sedaj stalno pregledujejo in so ekološko neoporečni, in tako pričakujejo, da se bo gradnja prizidka pričela že letos. Projekt »Ko veš, kaj ješ« naj bi bil predvidoma končan do leta 2012.
Upajmo, da bo gradnja prejela vsa dovoljenja, še zlasti, če to povezujemo z izjavo ministrice Zlate Ploštajner, da je treba vlagati v inovacijske dejavnosti in razvoj podjetja. Prav iz tega vidika je projekt novih izdelkov perspektiven, še zlasti, ker velika podjetja propadajo. Pri načrtovanju omenjenega projekta se srečujemo z velikim pogumom in upamo, da bo projekt v celoti uspel. Saj sreča pomaga pogumnim.
Albin Čuk
o o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
•M
a
M O
J
r
o
CTQ P
i/i<
e
n
c
0
a «
1
2 O
O ^
Ne da bi preveč hiteli z delnicami!
Posamezni nekdanji delavci KLI- ja me že kar nekaj časa sprašujejo, kdaj bodo izplačane delnice malih delničarjev. Po doslej znanih informacijah bo predlog sklepa posredovan na 13. seji skupščine delničarjev, ki bo predvidoma v torek, 21. aprila.
Izplačilo naj bi se izvedlo v 30 dneh od sklepa skupščine. Med tem ste lastniki delnic verjetno že tudi dobili ponudbo Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d., o možnem odkupu delnic podjetja KLI Logatec po ceni 1,5 evra za delnico. S poslano ponudbo nikar ne hitite, kar spoštujte njihovo geslo:«Bodite zahtevni, ko gre za vaš denar«.
Tako menim, da lahko mirnih živcev počakate na sklep skupščine delničarjev KLI-ja; že v preteklosti je bilo predvideno, da bo cena delnic neprimerno višja, kot jo ponuja Gorenjska borzna hiša.
Albin Čuk
Cas obrezovanja
Prijetne tople sončne dneve v začetku marca so izkoristili vrtnarji, sadjarji in vrtičkarji za obrezovanje in čiščenje sadnega drevja, da bo bolje obrodilo in jih bo v jeseni razveselilo z bogato bero doma pridelanih jabolk, hrušk, sliv in še kakega drugega sadja.
Marsikomu je to opravilo za zadovoljstvo in za koristno porabo časa.
V času recesije je to lahko tudi nujno opravilo za izboljšanje življenjskega standarda. Doma pridelano sadje ni tako lepo na pogled kot tisto s plantaž, ki je kdo ve kolikokrat škropljeno proti boleznim in škodljivcem.
Besedilo in foto: France Brus
»Varnost je na prvem mestu,« pravi Mačkov Cveto
Eko začetek pomladi
Joj, kako veliko najrazličnejše »šare« se nabere po naših podstrešjih! Letos smo se v Rovtah najprej lotili elektronskega čiščenja. Prvi teden v marcu je ZEOS organiziral zbiranje odpadne električne in elektronske opreme pod geslom: Aparat ni za vsak odpad. Zbrali smo 5969 kg bruto, kar pomeni 1100 kg neto odpadkov za odvoz, ki je bil 9. marca. Pohvalno je, da so se tudi vaščani imenitno odzvali, kar kaže na vedno večjo tovrstno osveščenost.
Istega dne je šolo Rovte obiskala predstavnica nacionalne koordinacije eko šole Ida Kavčič. Zanimalo jo je delo na šoli, urejenost, in sploh so jo zanimale dejavnosti, povezane s skrbjo za okolje. Nad dosedanjim delom je bila naravnost navdušena. Podčrtala je urejenost šole, vzorno sodelovanje med vsemi v kolektivu, kjer se pravzaprav vsi trudimo za urejenost okolja. Tudi povezave z nekaterimi društvi (lovci, gasilci) so zelo dobre, z nekaterimi pa bi bilo treba sodelovanje še izboljšati ali ga na novo vzpostaviti.
Nekaj učencev je sodelovalo tudi v eko kvizu, kajti znanje tudi na tem področju pride prav. Na šoli smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Pač, vzgoje se je treba lotiti dovolj zgodaj.
Metka Bogataj
V znamenju čebel
Vsaj žličko medu na dan - priporočajo skrbni čebelarji
Glejte delovne bučele, ko se v krogu vršene, kako v zori že vesele hrano iskat hrepene.
(Iz koledarja družbe sv. Mohora, 1884 )
Čebelarsko društvo Logatec šteje 85 članov, povprečna starost čebelarjev pa je 58 let. Prav iz tega zornega kota so čebelarji organizirali splet predavanj o Kranjski čebeli. Namreč, velika želja čebelarjev je, da bi se jim čim prej priključili mladi, saj je čebelarstvo pomembna panoga, ki prinaša zdravilen med. V veliki dvorani Narodnega doma so tako čebelarji 12. marca pripravili ciklus predavanj o Kranjski čebeli. Uvodoma je navzoče pozdravila Renata Gutnik, koordinatorka za kulturne in turistične dejavnosti v Logatcu.
Predavatelji so nato vsak s svojo temo predstavljali življenje čebel in čebelarstvo. Miro Leskovec, tajnik čebelarskega društva Logatec, je predstavil razvoj čebelarstva, segajoč od egipčanskih hieroglifov do sedanjega orodja, ki se uporablja pri oskrbi čebel. Tone Žakelj, predsednik društva, je opisal življenje naše Kranjske sivke ter govorilo tehnološkem in organizacijskem razvoju čebelarstva. Zanimivo je opredelil delo čebel od zaroda pa do vloge matice, nato še vlogo čebel, ki jo imajo v svojem življenju vse od prehrane ličink do stražark in nabiralk medu.
Prav slikovita je bila pripoved Nataše Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije, ki je navajala uporabo čebeljih pridelkov v našem življenju. Opredelila je vsestransko uporabnost medu in čebeljih pridelkov od cvetnega prahu prek matičnega mlečka do propolisa. Upam, da ste na Gregorjevem sejmu posegli po čebeljih pridelkih, še zlasti, ker je med vsestransko uporaben v ljudskem zdravilstvu, in ga čebelarji priporočajo vsaj žličko na dan.
AJbin Čuk
Hiša hrane
Vrata k bogati ponudbi vsakovrstnega sadja, konzerviranih in zmrznjenih jedil ter rib so se odprla na Vrhniki ob Tržaški cesti na prvi pomladni dan
Na kratki slovesnosti, ki jo je pevsko uokviril kvintet Razkovc, je direktor trgovskega podjetja DG 69 Franci Marolt (sicer soprog sodirektorice Mihaele, direktorice Hiše hrane) v priložnostnem nagovoru priznal, da je bila tudi ta investicija izziv, s katerim so se po majhnih korakih spopadli konec leta 2001, ko so odprli samopostrežno trgovino s sadjem in zelenjavo v središču Vrhnike (nekdaj znamenita mlečna restavracija!). Ob pomoči banke je firma leta 2006 postala lastnik celotne stavbe, ki pa je bila v slabih razmerah; bilo jo je treba temeljito obnoviti. S prenovo se je firma domogla trgovsko poslovnega objekta s štirimi prijaznimi lokali. - Projekt, ki je povsem skladen z okoljem, je zasnovala projektantska hiša NAVA, kjer se je s svežimi arhitekturnimi rešitvami uspešno spopadel arhitekt, domačin - Uroš Jereb.
Po županovi čestitki in po župni-kovem blagoslovu razpela in novega poslopja sta vrata v poslovne in trgovske prostore, kjer bo na voljo obilje svežega, suhega in eksotičnega sadja pa zelenjave, konzerviranih in zmrznjenih jedil ter široka ribja ponudba, odprla vrhniški župan Rihar in direktor DG 69 Franci Marolt. Direktor Franci in direktorica Mihaela Marolt.	mAš
Nova stanovanja tudi na Brodu
Stanovanj kar dovolj - za nakup!
Gradbeno podjetje Real invest iz Ajdovščine gradi na Brodu v štirih vila blokih 37 stanovanj v velikosti od 53 do 66 kvadratnih metrov. Stanovanja bodo vseljiva do konca novembra letos. Okvirna cena kvadratnega metra stanovanja je okrog 2250 evrov.
Pri stanovanjskem zastopniku za prodajo stanovanj na Svetu nepremičnine so povedali, da je do sedaj rezerviralo nakup stanovanja že petnajst kupcev.
Besedilo in foto: France Brus
Kulturni razgledi
Ka^to naj sploh začnem?!
Oranžna predstavitev literarnega zbornika Zelenih oblakov Čas besed v oblak ujet 4
Y Kulturnem domu Tabor je 28. marca potekal večer Literarnega društva Zeleni oblaki - naslovljen Oranžna oson-čenost nians s predstavitvijo knjige Čas besed v oblak ujet 4.
Avtorska dela so brali Ana Balantič, Andra Jereb, Barbara Bezeg Rot, Bojana Levinger, Branka Novak, Eva Neža Kermav-ner, Francka Čuk, Helena Frece, Lara Hvala, Mateja Hajdinjak, Marcel Štefančič, Nada Kržan, Tim Uršič, Tilka Jerič, Tine Vuč-ko, Tomaž Ivič, Vanda Lavrič in Vladimir Kržišnik.
Dvorana kulturnega doma se je ta večer spremenila - proti mojemu pričakovanju - v prijeten amfiteater besednih ustvarjalcev in velikega števila obiskovalcev. Za iskrivo povezavo dogajanja sta poskrbela voditelja večera Ajda Žižek in Tine Vučko, ki sta sproščeno vseskozi skrbela, da so literarni utrinki potekali v zlitih niansah glasbene odstrtosti pianista Mihe Nagodeta.
Ponujam pa nekaj nians iz knjige Čas besed v oblak ujet 4.
Barbara Bezeg Rot pravi:
Varčujemo z energijo,/ zato peremo z luno. Bojana Levinger pa razmišlja:
Pred mano - moj domači kraj./ Za mano - cerkvica kot iz sanj./ Stoletna lipa pred njo/ me povabi v svoje zavetje,/
me z močnimi žuljavimi rokami objame, / mi z obraza obriše mrzel pot skrbim Pa iz soneta Tineta Vučka:
Nekdo, ki boš za mano bral, boš čutil žalost ali srečo,/ a slejkoprej se boš kesal, pokoro delal boš bolečo^/ Veš, tudi jaz sem bil kot ti, naiven, mlad in nasmejan,/a ko življenje te utrdi, se spremenil bo tvoj vsakdan^. Ter razmislek iz aforizma Marcela Štefančiča:
Beseda rada gre na dvoje:/ kot lek na eno plat,/ na drugo pa kot strup. In do končne spokojnosti Vande Lavrič:
In potem, od nekje blizu in daleč: tišina./ In potem: vse naokoli tišina.
Večer je bil bogato lep z iskanjem oranžnih odmevov. Odmevi, ki se slišijo še potem, ko glas povsem utihne. In odmevi ostajajo v zborniku Čas besed v oblak ujet 4, ki ga je uredila Vanda Lavrič, oranžno oblikovala Tena-Daša Lavrič. Zbornik pa je z navdušujočo oranžnostjo predstavila predsednica društva Branka Novak.
Albin Čuk
C!\ O
o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
•m
a
M O
J
***
Predvsem moško enakonočje
Ob koncertu treh zborov na prvi pomladni večer
rr^ okrat poudarjam »moškost« v pov-T sem drugačnem pomenu, kot bi kdo lahko sklepal iz naslova, kajti ta »moškost« se je v pevskem večeru izražala v številčnosti moških glasov v treh pevskih zborih, ki so nas pospremili v podaljševanje noči od tega prvega spomladanskega dneva naprej. Z veseljem na ustih in v glasu je moderator večera Marko Škrlj ohrabril Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis iz Kranja, Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« in Moški pevski zbor Pivka. Ne pomnim, kdaj se je zgodilo na Logaškem pa še kje, da bi bilo na odru več moških pevcev kot ženskih. Že desetletja štejemo slovenske zbore in ugotavljamo, da je mešanih največ, in ko pogledamo sestav prav teh, spet ugotovimo, da je moškega dela praviloma precej manj kot ženskega.
Veselje je namreč napolnilo moje srce že ob pregledu sporeda, ki je bil maloštevilnemu občinstvu na voljo pred skrbno pripravljenim koncertom v gornjelogaškem Kulturnem domu - ta prav v zadnjem času, kljub nekoliko slabši akustiki, gosti veliko prireditev, ki smo jih morda v preteklosti pogrešali -. Res pa je tudi, da Logatec ni
tako veliko mesto, da bi se lahko istega dne ob isti uri prekrivalo kar troje prireditev in zato je povsem razumljivo, da nobena od njih ni bila prav posebej dobro obiskana. Tudi načrtovanje prireditev ob določenem času sodi v občinsko in krajevno »pristojnost«. Logatčani se namreč nismo kaj prida izkazali pred kranjskimi gosti, ki so prijetno in blagoglasno, predvsem v piano delih predstavili svoja pevska nagnjenja. Boris Jež je kar kot pevec v zboru »dirigiral« svojim kolegom v odsotnosti pevovod-ja Andreja Prosena. Prijetno je bilo slišati prekmursko Sam se šetao, pa Završke fante in Hafnerjev Samo en cvet, ki je v Logatcu dovolj znana, a na slovenskem ne prepogosto podajana pesem.
OMePZ Notranjska.
MoPZ dr. Janez Bleiweis iz Kranja. Foto: P. Sark
Pevsko zrelo in blagoglasno so nastopili notranjski obrtniki pod neutrudno in skrbno roko Janeza Gostiša. Glede na dejstvo, da se pevci dobivajo iz mnogih slovenskih občin osrednje Slovenije, in torej vaje ni ravno lahko pripraviti, se vedno znova čudim, da uspe pevovodju pripraviti ob vsakem novem nastopu nove pesmi. Tokrat nas je posebej očarala priredba Avse-nikove skladbe Lepe ste ve, Karavanke. In
posebej sproščeno so zapeli Kramolčevo priredbo koroške Sem se rajtov ženiti, kjer je bila intonacija, ki v tej pesmi ni ravno lahka, ves čas na dostojni »višini«. - Bravo, obrtniki!
Potem pa je na oder stopila množica moških pevcev, kar 30 sem jih naštel, prednje pa je stopil Logatčan, sicer s primorski-
MoPZ Pivka.
Foto: P. Sark
Foto: P. Sark
mi primesmi, a že več kot 50 let z logaško in slovensko pesmijo v srcu, Marcel Štefan-čič. Imel sem občutek, da vsa pivška dolina prepeva v tem zboru, prepoznal sem pevce nekaterih minulih sestavov in vse je pevo-vodja združil v zvenenje preteklih in prihodnjih dni. Škoda, da ni več mladih slišalo, kako lahko zveni moško petje: skrivnostno in celo grozeče v pianu, ki napoveduje eksplozijo in vrhunec v fortissimu. Oboje je bilo morda najbolj čutiti v Hajdrihovem Jadranskem morju ter se manifestiralo v raznolikosti podajanja Kernjakovega venč-ka, ki nam je povedal, kakšni smo mi vsi: razigrani, veseli, otožni, kadar je potrebno, zaljubljeni in nekako ves čas s kozarčkom v rokah. Tudi ko nazdravimo domovini in njenemu simbolu po Prelovčevo - v brezi. Mogočno in prepričljivo so zveneli Pivča-ni. Čestitke in - pridite še kdaj!
KRAS
r
o
CTQ P
l/l'
ee n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
Prijazen pevski odmev sredi jame sv. Socerba
Lep nedeljski dan je bil 8. marca »Notranjski« v prijazno popotnico, ko se je podala
pod Kraški rob in naprej proti Socerbu
Dobra ura hoda po zakraselem svetu nad Tržaškim zalivom, ki se je razodeval v vsej jasnini sončnega razgleda, se je iztekla sredi vasi s kratkim pevskim poklonom mimoidočim in pred spomenikom njim, ki ne hitijo več nikamor. Gostitelj Cveto Stanonik je poskrbel za oddih na prostem med občudujočim razgledom na Trst in venec zasneženih gora tam daleč za morjem.
Nato še kratek vzpon na grad in naprej proti jami sv. Socerba, edinstveni jamski cerkvi v Sloveniji. Pred jamo je bilo živo, da kaj. Obalno planinsko društvo iz Kopra je slavilo 60. obletnico svojega delovanja. Zbrali so se mnogi člani kolesarskega odseka društva, pa planinci-pohodniki. V jami je zatem
potekala osrednja slovesnost. V program se je vključila tudi »Notranjska« s priložnostnimi hribovskimi in spominskimi pesmimi. Po koncu sporeda si je bilo mogoče ogledati tudi globlji del jame, z rakci, ki imajo bližnje sorodnike šele v daljni Turčiji. Dokler so si obiskovalci ogledovali manj dostopen del jame, je zbor zapel še kar nekaj pesmi. Odziv nanje je bil prijazno lep, spontano naklonjen in odobravajoč. Ko smo spet zagledali beli dan, so bile ženske počaščene z vejico cvetoče mimoze. Še pesem, dve, pa spet proti izhodišču in domu.
Ja, sonce je ta dan res prijazno sijalo. Tudi navznoter.
J. Gostiša
Ilustracije na ogled postavljene
Na otvoritvi razstave Otroških ilustracij Tanje-Pine Škufca so podelili tudi nagrade trem
glasovalcem za Mojo naj knjigo
rr^reba je reči, da smo razstav knji-T žnih ilustracij redkeje deležni. Zato je otvoritev razstave Tanje-Pine Škufca Otroške ilustracije 2. aprila v Knjižnici toliko bolj pritegnila pozornost ljubiteljev likovne umetnosti. Skoz otvoritev, ki sta jo glasbeno uokvirili sopranistka Urška Nagode in kitaristka Karmen Ka-dunc, nas je popeljala direktorica Knjižnice Bibijana Mihevc.
Sicer pa je Mihevčeva še posebej opozorila na 2. april, rojstni dan znamenitega danskega pravljičarja H.C. Andersena; ta dan je namreč posvečen mednarodnemu dnevu knjig za otroke. To priložnost je Knjižnica izrabila tudi za
Razstavljanka T.-P. Škufsa in voditeljica B. Mihevc
podelitev nagrad ob koncu akcije Moja naj knjiga. Med 212 mladimi bralci, ki so glasovali za najbolj priljubljeno domačo in tujo knjigo - med slovenskimi avtorji so mladi bralci največ glasov namenili knjigi Košarkar naj bo Primoža Suhadolčana, med tujimi pa Groznemu Gašperju Francesce Simon - je žreb izbral za nagrado Martina Pavunca (OŠ 8 talcev), Kristo Sedej (OŠ Tabor) in Veroniko Kavčič (OŠ Rovte). V odsotnosti Anamarije Stbilj Šajn je njene recenzijske misli o razstavljenih delih Škufčeve prebrala knjižničarka Petra.
Artemis
Za resnične glasbene užitke
Ko so na koncertnem večeru muzicirali učitelji logaške Glasbene šole
Koncert učiteljev Glasbene šole je prvovrsten dogodek, ki si ga velja ogledati in mu prisluhniti, ob tem pa prepustiti svoja čustva in misli milo doneči glasbi vrhunskih glasbenikov.
Tako so se na prvoaprilski večer predstavili Polona Gantar z električnimi orgla-mi, Klemen Golner s klavirjem, Andrea Ilić in Matjaž Albreht s flavto, Luka Loštrek s saksofonom, Luka Jerončič in Primož Ma-lavašič s harmonikama, Marjetka Tekavec
Mihevc in Neža Cankar z violinama, Janez Treven z oboo, Edvard Bizjak z rogom, Marjan Grdadolnik s klarinetom in Igor Bezget s kitaro. Večer pa je še dopolnila gostujoča pevka Urška Gajšt.
In kot je uvodoma poudaril ravnatelj Glasbene šole Primož Malavašič, imajo učenci v skladu s predpisi v šolskem letu vsaj dva nastopa, učitelji pa nobenega, in vendar - ali pa kljub temu - logaška šola tradicionalno izvaja učiteljski koncert, ki je
učencem za vzor, vzgled in spodbudo. Za učitelje pa nemajhen stres in preizkus pred širšim avditorijem.
Občinstvo se je ob različnih zvrsteh in odličnih interpretacijah vsekakor za več kot dobro uro programa predalo glasbenemu užitku, - za katerega ni bilo treba odšteti nič denarja in za katerega se ni bilo treba odpeljati vsaj do Ljubljane, če ne dalj, - ki se je zgodil doma, v logaški Glasbeni šoli.
NevMa
Najboljša novinarska fotozgodba
Logaški fotograf Andrej Korenč prejel prestižno nagrado natečaja Slovenia Press Photo 2009 - Prepustila se mu je prerojena punk skupina Niet - Na spletni strani fotoBLOGatec vsakodnevno objavlja fotografije iz občine Logatec že dve leti
Samostojni fotograf Andrej Korenč se je s fotoaparatom prvič srečal pred šestimi leti. Začel je s pisanjem in fotografiranjem za takratne regionalne Notranjske novice, zaposlen pa je bil še kot mizar. Zaradi skrbi za svoje prste, predvsem pa zaradi mikavnosti fotografije je že aprila 2004 pustil službo in se raje podal na bolj tvegano - samostojno pot fotografa. Danes ima za sabo številne skupinske razstave in uspešno ter odmevno prvo samostojno razstavo. Za pohvalo njegovemu delu pa velja uvrstitev v ožji izbor Emzinovega natečaja za Fotografijo leta 2007 v reportažni kategoriji in nagrada za najboljšo fotoreportažo oz. fotozgodbo v kategoriji Zabava in kultura letošnjega prvega fotografskega natečaja Slovenia Press Photo 2009 - Slovenska novinarska fotografija 2009.
Sicer pa: novinarska fotografija, poroke, predavanja Andrej Korenč je v prvi vrsti fotoreporter. Objavlja v številnih slovenskih tiskanih medijih, med drugim tudi v Mladi-
ni, Dnevniku in Primorskih novicah. S fotoaparatom rad spremlja dogodke vseh vrst, ima ostro in kritično oko z občutkom za zgodbo, fotografija pa ga navdušuje tudi s tehničnega vidika. Poleg tega Korenč vedno več truda posveča poročni fotografiji, s katero prepriča še tako zahtevne neveste, sodeluje pa tudi s podjetjem Nikon in pripravlja predavanja o fotografski opremi ter tečaje fotografiranja.
K velikemu prestižnemu dosežku čestita Andreju Korenču tudi uredništvo Logaških novic.
Branka Novak
(U CJ
o
n
iS
•m
a
M O
J
Hotenjska knjižnica se je razživela
VHotedršici se je z novo dvorano krajevne skupnosti nad prostori knjižnice ponudila izvrstna priložnost za različna predavanja in prireditve. Tako smo lahko v organizaciji logaške Knjižnice poslušali zelo odmevno predavanje Daria Corteseja o divji hrani. Otroci so imeli priložnost videti predstavo Mojca Pokrajculja v izvedbi gledališča Zapik. V knjižnici pa na štirinajst dni prirejamo ure pravljic za otroke, da tako navdušimo za branje in obiskovanje knjižnice tudi naše najmlajše.
V sredo, 4. marca, pa je imel predavanje domačin dr. Robert Brus, predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je tudi
avtor knjig Drevesne vrste na Slovenskem, Sto grmovnih vrst na Slovenskem, pred izidom pa je žepni vodnik Drevesne vrste na Slovenskem, ki bo izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Narava na dlani. Tema predavanja je bila Kako dobro poznamo grmovne vrste? - Predavatelj nam je ob diapozitivih predstavil različne grmovne vrste, posebej tiste, ki rastejo v naši okolici. Poslušalci so bili nad predavanjem navdušeni in so izrazili željo po podobnih predavanjih tudi v prihodnje.
Veseli nas, da je bil doslej odziv obiskovalcev prireditev tako dober. Upamo le, da bo tako še naprej.
Urška Orešnik
Vaški muzej in galerija vabita v Laze
Fotograf Planinskega polja
Y nekdanji Tršarjevi domačiji v Lazah na robu Planinskega polja je našla svoj ustvarjalni prostor keramičarka Nataša Prestor. Podstrešje hiše je spremenjeno v vaški muzej in galerijo, kjer je razstavljena stalna zbirka predmetov naših dedkov in babic.
Do konca aprila pa v njej razstavlja fotograf Milan Jeran. Na razstavi Obrazi Planinskega polja lahko
občudujete fotografije s Planinskega polja, posnete v vseh letnih časih ob vseh urah dneva. Za ogled razstave pokličite Natašo Prestor na telefonsko številko 031 38 03 98 in se dogovorite za obisk. Ne bo vam žal!
P.s.: Manjši del razstave se bo maja selil v Športno rekreacijski center v Zapolje.
Brane Pevec
Planinski pohodi
Planinski pohodi
Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1370 Logatec www.geocities.com/pd_logatec/
18. april - ŠTAMPETOVMOST - POKOJISČE
info: Janez Rudolf-041/594-545 25. april - DAN ZEMLJE (čistila akcija) info: Janez Slabe-041/544-561 27. april - KRPANOVA POT info: Dušan Jozelj-031/455-721 30. april - KRESOVANJE NA SRNJAKU info: Janez Slabe-041/544-561
PIHALNI ORKESTER LOGATEC z dirigentom Marjanom Grdadolnikom in
KRAŠKA PIHALNA GODBA SEŽANA z dirigentom Ivom Bašičem
vabita na
POMLADNI KONCERT
soboto, 18. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Se-
žani
r
o
CTQ P
i/i<
e n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
Ves ali cel - to je vprašanje!
Ni dvoma, da je jabolko celo, dokler ga vsega ne pojemo.
Vprašanje pa je, ali bo sonce sijalo cel dan, kot ima navado reči radijska voditeljica, ki je znana tudi po vodenju resničnostnega šova Kmetija? Tudi Jožetova žena ne ve ali bo Jože, ki je ves dan hodil po gostilnah, prišel domov cel, "v enem kosu", še posebno, če se mu je vmes "strgal film"? Problem so enostavno rešili Kingstoni s pesmijo CEL DAN IN VSO NOČ mislim nate...
Še dve radijski za konec:
Tina je premagála vse tekmece.
Ariel danes odstraní (z leve ali desne) vse madeže.
Vse je bilo pravilno - razen naglasa!
Vas vse, ki ste ostali po branju celi, lepo pozdravljam!
Brane Pevec
Praznično in zmagovito
Izreden uspeh naših deklet na 18. državnem prvenstvu za člane!
V	soboto in nedeljo, 7. in 8. marca, je v športni dvorani v Komendi potekalo 18. državno prvenstvo za člane in članice. Tekmovanja so potekala v kategorijah: moški in ženske posamezno, moške in ženske dvojice ter mešane dvojice. Za naš klub je tokrat nastopilo 7 tekmovalk in tekmovalcev: Ana Verdinek, Sanja Smi-ljanič in Nina Zupančič pri dekletih ter Blaž Bončina, Toni Kožul, Tim Šfiligoj in Miha Žigon pri fantih.
Zopet so se izkazala naša dekleta, saj se tokrat vsa vračajo domov z osvojenim pokalom. Ana in Sanja sta osvojili 3. mesto v dvojicah, Nina pa si je 3. mesto priborila skupaj z Jurijem Zdov-cem iz PPK Rakek v mešanih dvojicah.
Pri posameznicah so vse naše igralke zasedle odlično 9. -16. mesto.
Praznik namiznega tenisa v Logatcu
Dan po Gregorjevem semnju, 15. marca, je Logatec gostil 5. odprti turnir pokala MRNTZ Ljubljana; turnirja so se je udeležili namiznoteniški klubi iz osrednje Slovenije. V športni dvorani, ki je tokrat kar pokala po šivih, smo gostili rekordno število nastopajočih. Tekmovanja se je namreč udeležilo kar 211 igralcev iz 17 klubov.
Naš klub je zastopalo 31 igralcev, ponovno pa smo dosegli veliko lepih uvrstitev; v enajstih kategorijah smo osvojili kar 13 medalj, od tega štiri zlate, tri srebrne in šest bronastih.
1. mesto: Pija Mihevc, učenke 2. - 3. r., Julija Kelečevič, učenke 4. - 5. r., Nina Zupančič, učenke 8. - 9. r. in Sanja Smiljanič, dijakinje; 2. mesto: Tjaša Mihevc, učenke 6. - 7. r., Katja Gutnik, učenke 8. - 9. r. in Nejc Gutnik, učenci 8. - 9. r.; 3. - 4. mesto: Tara Šfiligoj, učenke 1 r., Maja Rok, učenke 2. - 3. r., Gašper Čer-nigoj, učenci 2. - 3. r., Katja Eržen, učenke 4. - 5. r., Tom Šfiligoj, učenci 6. - 7. r. in Anže Vrabl, učenci 8. - 9. r.
Naše mladinke in mladinci tokrat odlično!
Na 2. Top turnirju za mladince v Cerknici 22. marca so naše tekmovalke in tekmovalci dosegli odlične rezultate. Pri mladinkah je v 1. kakovostni skupini zmagala najmlajša udeleženka Nina Zupančič, Ana Verdinek pa je bila peta. V 2. skupini je zmagala Sanja Smiljanič, uspeh pa je dopolnila še Katja Gutnik, ki je bila v 3. skupini druga.
Tokrat se je pri fantih izkazal tudi Blaž Bončina, ki je pri mladincih v 2. skupini osvojil drugo mesto, nekoliko manj uspešna sta bila le Anže Vrabl in Nejc Gutnik, ki sta osvojila peto in šesto mesto v 3. skupini.
Četrtfinale ŠŠD 4. skupina
V	četrtfinalu šolskega prvenstva, ki so ga gorenjski, notranjski, goriški in obalni učenci osnovnih šol odigrali v Križah 27. marca, so nastopili tudi člani našega kluba, ki obiskujejo Osnovno šolo 8 talcev v Logatcu, in znova dosegli lepe rezultate. Med posamezniki je pri dekletih v absolutni kategoriji zmagala Nina Zupančič, druga pa je bila Katja Gutnik. Pri fantih je v absolutni konkurenci Tom Šfiligoj osvojil 2. mesto.
Med nekategoriziranimi igralkami 1. - 5. razreda je Pija Mihevc osvojila 4., Nina Rok pa peto mesto. Med nekategoriziranimi igralci 1. - 5. razreda je zmagal Gašper Černigoj.
V	ekipnem delu logaška ekipa, za katero so zaigrali Nina Zupančič, Katja Gutnik, Tom Šfiligoj, Deni Kožul in Miha Petrovec, ni dopustila nobenega presenečenja in je s tremi gladkimi zmagami s 4 : 0 nadigrala ekipe OŠ Križe, OŠ Ivana Roba iz Šempetra in OŠ Vojke Šmuc iz Izole ter tako osvojila 1. mesto.
Z zmagovitimi pokali.
Fantje sezono zaključili z zmago proti favoritom!
V	soboto, 28. marca, je Logatec ponovno gostili tekmo zadnjega, 10. kroga 3. SNTL za člane. Naši fantje v postavi Blaž Bončina, Anže Vrabl, Miha Žigon in Tim Šfiligoj so se za zaključek sezone pomerili s favorizirano drugo uvrščeno ekipo NTK Žogica iz Gornje Radgone. Fantje so prikazali odlično igro ter z borbenostjo, požrtvovalnostjo in profesionalnim pristopom dokazali občinstvu in sebi, česa so zmožni. Ekipo NTK Žogica so premagali s 5 : 4.
Po zaključku letošnje sezone lahko ugotovimo, da so fantje s svojo krstno sezono v SNTL lahko zadovoljni, saj so v končni razvrstitvi zasedli 7. mesto na lestvici, za kar jim iskreno čestitamo.
Dekleta sezono zaključila z dvema zmagama!
V	17. krogu 1. SNTL za članice v Logatcu 25. marca so dekleta doma ekspresno, v manj kot 40 minutah, s 5 : 0 premagala ekipo NTK Merkur, pri čemer so oddala le en niz.
V	zadnjem krogu so v soboto gostovala še na Muti, kjer so premagala domačo ekipo s 5 : 4. S tema zmagama so si Ana Verdinek, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič in Katja Gutnik zagotovile končno 5. mesto na lestvici, s čimer so lansko uvrstitev popravile za dve mesti. Za še vedno najmlajšo ekipo, ki nastopa v 1. SNTL, za katero nastopata dve mladinki in dve kadetinji, je to izredno lep rezultat. Prepričani pa smo, da ga bodo punce v prihodnji sezoni gotovo hotele še izboljšati.
Nina ponovno na vrhu, Katja tretja!
NTK Edigs iz Mengša je 29. marca v Komendi priredil 2. turnir Top-8 RS za kadetinje in kadete v sezoni 2008/2009, na katerem sta se zopet izkazali predvsem Nina Zupančič in Katja Gutnik. Nina je brez izgubljene tekme suvereno osvojila zmago v 1. kakovostni skupini, Katja pa je z dvema porazoma osvojila 3. mesto. Pri dekletih je v 1. kakovostni skupini nastopila še Tjaša Mihevc, ki je bila osma.
Pri fantih sta v 1. kakovostni skupini nastopila Nejc Gutnik in Anže Vrabl. Tokrat je bil boljši Anže, ki je z dvema zmagama in petimi porazi osvojil 5. mesto, Nejc pa je bil z enakim rezultatom sedmi. V 2. kakovostni skupini je s šestimi zmagami in enim porazom slavil Tom Šfiligoj, Deni Kožul pa je s tremi zmagami osvojil 5. mesto.
Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www. klub-ntk-logatec.si
Mateja Šfiligoj
C!\ O
o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
•m
a
M O
J
Neustrašni judoisti
Logaški judoisti so se 19. februarja udeležili judo tekmovanja v Ljubljani v organizaciji Judo kluba Šiška. Z odličnimi borbami so dosegli naslednje rezultate: Tana Logar - 1. mesto, Jan Modrijan - 2. mesto, Mark Lipovac - 2. mesto, Kristan Pivk - 5. mesto.
Preteklo nedeljo, 15. marca, pa so se udeležili tekmovanja v organizaciji Judo kluba Golovec, kjer je nastopilo 90 tekmovalk in tekmovalcev v starosti od 5 do 10 let. Rezultati: Lea Stojkovič - 2. mesto, Jan Modrijan - 2. mesto, Mark Lipovac - 3. mesto, Luka Komar - 3. mesto, Tana Logar - 3. mesto, Eva Meze - 4. mesto
Velja pohvaliti prav vse tekmovalce za pogum in borbenost, saj so v vseh spopadih neustrašni!
Nuša Lampe strokovni vodja JK Golovec
Zdravnici znova uspešni v smučanju
VKronplatzu v Italiji je od 1 8.do 21. marca potekalo Svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov v smučanju. Naši zdravnici sta znova prinesli nekaj medalj. Katarina Turk je bila kar trikrat srebrna (slalom, veleslalom, superveleslalom), Jasna Čuk Rupnik pa je tretje mesto zasedla v superveleslalomu. Med devetimi ekipami je Slovenska zdravniška ekipa dosegla v skupni uvrstitvi 4. mesto.
Jrč
Dobre zdravnice so lahko tudi odlične smučarke.
Lokostrelci na dvoranskem državnem prvenstvu
Y Šenčurju je 21. in 22. februarja potekalo državno dvoransko p rvenstvo na 18 metrov.
Prvi dan smo lokostrelci tekmovali vsak v svoji kategoriji. Logaški lokostrelci smo se uvrstili takole: 1. mesto: državni prvak - Kristjan Bauer, kadet, ukrivljeni lok; 2. mesto: Cita Lukančič, deklica, ukrivljen lok; Luka Stoševski, deček, dolgi lok; 3. mesto: Miha Ri-javec, član, dolgi lok; 4. mesto: Dobrivoje Stoševski, član, goli lok; Špela Petkovšek, deklica, ukrivljeni lok; Jaka Petkovšek, mlajši deček, goli lok; Stane Mežnar, veteran, goli lok; 5. mesto: Anda Ovsec, članica, goli lok; Jan Rijavec, kadet, ukrivljeni lok; 6. mesto: Jadran Lukančič, član, ukrivljeni lok; Klemen Stoševski, kadet, ukrivljeni lok; Žiga Kodre, mlajši deček, goli lok.
Drugi dan tekmovanja smo tekmovali lokostrelci istega tipa loka v vseh kategorijah. Kadeti, člani in veterani - se potegujejo za naslov absolutnega državnega prvaka. Kristjan Bauer je bil zopet izredno uspešen in je postal državni podprvak. Prav tako so se drugi dan
pomerile tudi ekipe med seboj. V ekipi so bili trije lokostrelci z enakim tipom loka. V moški ekipi lahko tekmuje tudi lokostrelka. - 1. mesto med ekipami kadetov so dosegli naši mladi lokostrelci z ukrivljenim lokom: Kristjan Bauer, Jan Rijavec in Klemen Stoševski. - 4. mesto med vsemi ekipami absolutno ukrivljeni lok zopet ekipa: Kristjan Bauer, Jan Rijavec in Klemen Stoševski. - 6. mesto je dosegla ekipa goli lok v sestavi: Anda Ovsec, Dobrivoje Stoševski, Stane Mežnar.
JO
r
o
CTQ P
l/l'
e n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
Pozimi na Poreznu
Člani Planinskega društva Logatec smo se udeležili zimskega pohoda na Porezen, ki ga pripravljata Planinsko društvo in organizacija Zveze borcev Cerkno
Y nedeljskem jutru, 22. marca, smo se planinci odpeljali pod vodstvom Janeza Rudolfa do Labinja nad Cerknim. Pri Obidovih smo parkirali avtomobile in odšli v hrib. Na kakih tisoč metrih je bila steza snežena in poledenela. Kmalu smo prišli na ravnino, od koder se je videl zasneženi vrh Porezna (1632 m). V lepem vremenu smo prišli do spomenika padlim na vrhu Porezna. Ob zasneženem spomeniku smo počakali na kratko proslavo ob 11. uri. Potem smo odšli do niže ležečega planinskega doma Andreja Žvana-Borisa (1590 m), ki je bil zavit v debelo snežno odejo. Izpod snega je bila izdolbena odprtina za dimnik. Po izklesanih stopnicah v snegu smo stopili v notranjost planinskega
doma, kjer smo dobili žig spominskega zimskega vzpona in si žejo pogasili s toplim čajem.
Z vrha je sicer pogled segal daleč na obronke Julijskih Alp, Triglava, Krna in Snežnika. Zaradi obilice snega okrog doma
In vse naokoli sneg.
in obiskovalcev smo odšli do pol ure oddaljenega lovskega doma »Porezen« (1324 m) - na Sašu -, ki je bil zgrajen leta 1997. V domu je bilo polno pohodnikov, med njimi tudi moški pevski zbor, ki je prepeval na proslavi vrh Porezna. Zunaj doma smo se okrepčah.
Zgodaj popoldne smo se zaradi varnosti vračali v dolino po drugi poti. Med potjo so na lepem travniku imeli krajevni gasilci »postajo« s pijačo za žejne poho-dnike. Kasneje smo se ustavili v Labi-nju, kjer nam je gospodinja pri Obidovih ponudila domačo juho in poskrbela za naša žejna grla. Po slovesu od prijaznih gostiteljev smo se srečno odpeljali proti domu.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
Bogatejši šolski vrt
In češnji bosta rasli.
Foto: M. Bogataj
Na šoli v Rovtah smo 23. marca posadili dve češnji; z njima smo se odzvali akciji Deset tisoč sadnih dreves v vse slovenske eko šole in vrtce.
Bistveni namen akcije je, da ohranimo avtohtone sadne vrste, drugi namen pa je ta, da zaradi podnebnih sprememb na svetu trpi za lakoto vse več prebivalstva. Tako bi radi vsaj malo omilili kruto realnost našega časa. Sponzor akcije je bil Mercator. Pri sajenju dreves so bili navzoči učenci, učitelji, ravnatelj, hišnik Franci (levji delež pri sajenju) pa tudi predstavnica trgovine iz Rovt.
Poslej bomo pričakovali sladek sadež na novo posajenih dreves.
Metka Bogataj
Nekdo je grdo
v vi 1	v v 1
počečkal našo šolo
Nekdo nam uničuje zelenice..
Nekdo s petardami pobija čebele.
Nekdo^
Na naši šoli in v našem vrtcu živimo in delamo otroci, stari do 11 let. Skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami se trudimo za lepo in čisto okolje, Nekdo pa ruši naš trud.
Prosimo starše, brate, sestre, vaščane^- pomagajte nam, da ta Nekdo tega ne bi več počel.
Otroci vrtca in šole iz Hotedršice
Razvijamo bralno motivacijo učencev
Na Osnovni šoli 8 talcev že nekaj let poteka v februarju »Teden branja«
Mnoge raziskave opozarjajo, kako zelo pomemben je poudarek pri razvijanju pozitivnega odnosa do branja. Zato sem se odločila, da za svojo diplomsko nalogo to aktivnost razvijem v projekt, v katerega sem vključila več različnih aktivnosti za spodbujanje bralne motivacije.
Poglavitno vprašanje projekta je bilo, kolikšna je pri učencih motivacija za branje in na kakšne načine jo motivirati, da bo višja. Najbolj pomembno je bilo izhodišče, da učenci berejo knjigo na osnovi lastnih interesov. Pri vseh učencih smo najprej z anketo preverili bralno motivacijo. Potem smo vsi učenci in učitelji od tretjega do devetega razreda 14 dni vsak dan od 8. ure do 8.15 brali vsak svojo knjigo, učencem prvega in drugega razreda, pa so knjigo brale njihove učiteljice. Nekateri razredi so brali celo tri tedne. Na kljuko vrat smo obesili napis: Ne moti, tukaj beremo.
V času projekta so se na šoli izvajale različne bralne dejavnosti: starejši učenci so brali knjige mlajšim učencem; učenci drugih razredov so imeli kulturni dan na temo Knjiga. Gostovala je pisateljica in pripovedovalka pravljic Anja Štefan. Po branju knjige so pisali svoje pravljice; učenci šestih razredov so pri likovni vzgoji ustvarjali plakat na temo Mesec branja. Vsi učenci od četrtega do devetega razreda so napisali kratko
mnenje o prebrani/h knjigi/ah in jo na razredni uri predstavili; nekateri razredi so imeli v času projekta v razredu Bralni kotiček s knjigami, ki so jih prinesli od doma, ali kotiček z naslovom Vzemi, preberi, vrni - s knjigami po izboru učencev.
Učenci petih razredov pa so v projekt vključili ogled lutkovne predstave Mojca Pokrajculja in literarno ustvarjalnico, poslušanje pravljic pravljičarke Anje Štefan, poslušanje pravljic pod šotori, ki so jih brale učenke devetih razredov, poslušanje pravljice, ki jo je brala mama učenke in branje pravljice po izboru učiteljice.
Učenci petih razredov so ocenjevali izvedene dejavnosti in so največ točk namenili poslušanju pravljic pod šotori; veliko število točk pa so dobile tudi vse ostale dejavnosti. Tako me večkrat vprašajo, kdaj bomo spet brali. To prav gotovo dokazuje, da je bil projekt zelo uspešen in bomo z njim nadaljevali v okviru šolskega programa. - Projekt smo sklenili v avli šole z razstavo izbranih knjig, ki so jih učenci izbrali po razredih, ter z izdelki, ki so nastali v času projekta.
Na dan knjige, 23. aprila, pa bo na šoli še Bolšji sejem z naslovom Menjam, podarim, oddam knjigo.
Simona Kavčič
C!\ O
o
(N
ft
a
CJ
o
n
•m
a
M O
J
Pojočih dečkov dosti premalo
Logaško revijalno petje je z revijo otroških in mladinskih pevskih zborov 26. marca v logaškem Narodnem domu zakoračilo v svoje peto desetletje - Le 51 dečkov med 278 nastopajočimi - Je čudno, da moških pevcev v odraslih skupinah manjka?
Nastopilo je sedem otroških in četvero mladinskih zborov. Vsak od nastopajočih zborov se je po čem odlikoval: ta po zahtevnosti programa, oni po izvedbeni plati, po številu fantov v zasedbi, spet drugi po zvočnosti ali po zavzetosti, po poenotenem videzu, po petju z listi v rokah^ Seveda, vsi zbori nimajo enakih izhodišč za kakovostno delo in predstavitev. Odvisni so od generacij, terminskih in interesnih omejitev, tudi od zborovodij ki so pri roki, seveda. Revijo je strokovno spremljala Branka Potočnik Krajnik, ki je zborovodjem po končani reviji povedala, kako je ocenila nastope njihovih zborov.
Ne oziraje se na okolnosti sta zares prepričljivo nastopila Oroški zbor sv. Nikolaja in Mladinski zbor OŠ Tabor, če naj navedem samo po enega iz vsake skupine.
Sicer pa so med otroškimi zbori nastopili: Pevska pripra-vljalnica OŠ 8 talcev (zborovodkinja Marinka Istenič, spremljava s triom Orffovih inštrumentov), Otroški zbor Glasbene šole Logatec (Tanja Žagar, Primož Golner), Otroški zbor POŠ Laze (Martina Leskovec, Martin Logar), Otroški zbor OŠ Rovte
(Mari Loštrek Žižek, Martin Logar), Oroški zbor Svetega Nikolaja - KUD Adoramus (Estera Grdadolnik, Jaka Jerina) ter Oroški zbor OŠ Tabor (Zdravko Novak, Miha Nagode).
Po krajšem odmoru so se predstavili Mladinski zbor sv. Nikolaja - KUD Adoramus (Katarina Kurtjak, Taja Levstik), Mladinski zbor OŠ 8 talcev (Martin Logar, Brigita Primožič), Mladinski zbor OŠ Rovte (obratno kot dolnjelogaški zbor) ter Mladinski zbor OŠ Tabor (Zdravko Novak, Miha Nagode in Polona Logar).
Lepo je spremljati revijo mladih pevcev. Lepo je videti, da se toliko mladih vendarle odloči sodelovati pri skupinskem delu, kjer kot posamezniki ne morejo izstopati, se pa zato toliko bolj lahko potrudijo za skupni dosežek, ki na koncu le prinese dobre sadove. In predvsem pripomore k utrjevanju zavesti, da smo ljudje družabna bitja in da ni svet podrejen edinole in zgolj individualizmu, posamičnemu dokazovanju ter samopotrjevanju. Še veliko veselja pri petju vam želim, mladi pevke in pevci. Še nas razveseljujte s svojim prepevanjem!
Janez Gostiša
Baletni šopek
Mamicam za njihov praznik
r
o
CTQ P
i/i<
e n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
Zaplesale so Zvončice in Metuljčice.
Mamice, žene, otroke (tudi kak mož in oče je bil vmes) je na prvi pomladni dan v polni dvorani Narodnega doma razveselil Baletni šopek.
Prvi ga je razvezal s pesmijo Mamicam Janez Ovsec. Nato so z lutkami zaplesali najmanjši Škratki, za njimi so na oder priskakljale Zvončice, Metuljčice, Romeo in Julija ter duo Aurora. Pisani »šopki« iz Postojne, Pivke, Cerknice in Logatca, ki jih vodijo Manca Krnel, Liza Volk in Maja Verčko, so v dvorano priplesali veselo pomladno razpoloženje.
Ježkovo pesem je recitirala Tina Šajn, Nadja Černe in Barbara Istenič pa sta dopovedovali, da Nekoga moraš imeti rad.
Šopke je povezovala v celoto Anamarija Stibilj Šajn.
Besedilo in foto: Brane Pevec
V vrtcih 83% vseh naših otrok
In teh ni ravno malo; letos se jih je do 18. marca rodilo že 37
Vrtec v letu 2009 obiskuje 601 otrok oz. 83 % vseh logaških otrok v starosti od enega do šestega leta. Na podlagi podatkov Občinske uprave je bilo 1. februarja letos 545 otrok v logaških vrtcih, 56 otrok pa v vrtcih zunaj občine: 22 v Ljubljani, 6 v Žireh, 12 na Vrhniki, 3 v Medvodah, 6 v Godoviču, 4 v Postojni in po 1 otrok v Starem trgu pri Ložu, v Cerknici in celo v Mariboru.
Več kot polovica staršev je za plačilo programa predšolske vzgoje uvrščena v najnižje razrede, kot so 1., 2. in 3. plačilni razred (teh je 343), v 4. plačilnem razredu jih je 80, v 5. razredu 79, v šestem 55, v najvišjih dveh - sedmem in osmem - pa 43, pri čemer je en otrok oproščen plačila vrtca.
Večina staršev torej plačuje mesečno od 43,38 pa do 130,13 evrov za otroka v jaslih, in od 32,82 do 98,45 evrov za otroka v drugi starostni skupini, kar je za nekatere družine, ki gradijo ali kupujejo svojo prvo streho nad glavo, precejšnje breme. S spremembo zakonodaje naj bi se to breme spremenilo v smer brezplačnih oz. za starše občutno cenejših vrtcev - v veselje staršev in njihovih otrok. Teh pa v naši občini ne manjka, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bilo do 18. marca rojenih 37 otrok.
NevMa
Z iskricami v očeh
Zaigrali so mamicam.
■ v Ta podružnični Osnovni šoli na Vrhu Sv. Treh ^ N Kraljev se je 27. marca odvijala prireditev ob materinskem dnevu; prireditev so pripravili učenci in učiteljice v sodelovanju s ŠKD Vrh.
Učenci so pred mamicami, babicami, očki in drugimi obiskovalci zaigrali Meri Li En, igro, s katero so se predstavili že na gledališkem maratonu v Logatcu. Poleg igre so učenci tudi recitirali pesmi, nekaj pa so jih zapeli o v pevskem zboru, ki ga je ob klavirju spremljala Brigita Primožič. Za obogatitev programa sta poskrbela še Anja Mlinar z violino ter Peter Žust s harmoniko. Program se je zaključil z venčkom belokranjskih ljudskih plesov.
Učenci in ostali nastopajoči so s svojim odličnim nastopom in iskricami v očeh navdušili zbrano množico, zato jim tudi učiteljice čestitajo.
N.V.
Srečni, da imajo drug drugega
Lepo je biti mama, lepo je imeti mamo, nadvse lepo je ljubiti mamo, ta žarek, ki sije vsak dan, ki razsvetljuje dom. Če ta žarek zaide, je dom hladen, temačen, pust, tako žalosten. Vsem našim mamicam, starim mamam in tetam smo posvetili dobro urico prikupnega programa na letošnji materinski dan. V dvorani se je zbralo veliko občinstva, seveda največ žensk, pa tudi moških je bilo presenetljivo veliko.
Oder so najprej zasedle Lisičke iz našega vrtca, ki so se imenitno predstavile s pesmico Mladi muzikant. Podkrepili so jo še z ustreznimi gibi. Čudovit pogled na sproščenost in igrivost najmlajših! Sledil je program plesa in glasbe. Petošolci s Šuštar polko, četrtošolci s Potrka-nim plesom in tretješolci z Rašplo so spletli venček iz ljudske plesne zakladnice. Otroci, ki obiskujejo dramski krožek za najmlajše, so se predstavili z igrico o pomladi. Vse moči pri odganjanju zime so združile gozdne živali, pa brez pravega uspeha. Šele ptičica je priklicala toplo sonce, da je stopilo trdožive snežake in naredilo prijazno naravo ljudem in živalim. V deželi robotov so se znašli prvošolčki, ki so odplesali Robotke. Tipično »žensko« opravilo, kot je pranje perila, pa so v plesu predstavili drugarčki z znano Makareno. Mladi plesalci, ki se tedensko srečujejo na plesnih vajah, so za konec zaplesali koreografijo Nočno kopanje.
Prav vsi so bili odlični. Za mame se že splača trud! Lep nasmeh, sreča v očeh mamic in njihovih otrok sta kazala, da so eni in drugi preprosto srečni, da imajo drug drugega.
Metka Bogataj
Mamicam - osrečujoč nasmeh
Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje
Nasmeh namreč obogati tistega, komur je namenjen, in tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, in spomin nanj lahko ostane za vedno.
Dinozavri pa ne.
Nihče ni tako bogat niti tako reven, ni tako velik niti tako majhen, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z nasmehom lahko vsakdo samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo in je najlepša zahvala. Nasmeh prinese počitek utrujenemu, izgubljenemu kaže pot, žalostnega potolaži in jeznega pomiri. Ne da se kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima moč samo takrat, kadar se podari. In ob letošnjem materinskem dnevu smo jih podarili veliko.
Prireditev, na kateri so sodelovah vsi učen-
Foto: A. Žakelj
ci Podružnične šole Rovtarske Žibrše, je bila lepa. Učenci so še enkrat dokazali, da igra, glasba, ples in izbrani recitali ter veliko truda pričarajo pristen nasmeh in radost prav vsem prisotnim.
Zaigrali smo igrico Nočemo biti dinozavri. Z njo smo želeli povedati, kako pomembna se nam zdi skrb za naš planet. Kajti - Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada Zemlji. Vse je povezano med seboj tako, kot družino druži kri. Človek ni ustvaril tkanine življenja, ampak je samo nitka v njej. Kar naredi s tkanino, dela tudi s samim seboj.
In mi želimo to dragoceno tkanino čim dlje ohraniti, zato smo ob koncu prireditve pozvali vse prisotne, da se zvečer skupaj z nami pridružijo svetovni akciji ugašanja luči.
Ana Žakelj
o o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
•M
a
M O
J
Imenitna Mala čarovnica
Na gledališkem maratonu so mladi lutkarji iz Rovt 11. marca sodelovali na gledališko-lutkarskem maratonu v Logatcu z igro Mala čarovnica Lili postane detektivka. Prijetna, gledljiva in zelo dobro odigrana predstava je navdušila tudi selektorico, ki ni skoparila s pohvalami.
Mentorsko roko nad igralkami je držala Aleksandra Stefano-vska. Igro so lutkarji ponovili tudi 27. marca za učence in učitelje domače šole v počastitev mednarodnega dneva gledališč. Vsi drugi pa so lahko Malo čarovnico videli 7. aprila kot otroško abonmajsko predstavo v logaškem Narodnem domu.
Metka Bogataj
Ljubka čestitka za materinski dan
Mamica je nepokvarljiva.
Skupina Nazaret, mladinski center sv. Nikolaja in Izpostava JSKD so 22. marca pripravili popoldansko slovesnost, ki so jo posvetili materam za njihov praznik.
V pisanem kulturnem sporedu je najprej prepeval Otroški zbor pod vodstvom Estere Grdadolnik. Nato nas je ob imenitni klavirski spremljavi Blaža Jurjevčiča navdušila popularna pevka Nuška Dra-šček. Zaradi obolelosti priljubljene sopranistke Nine Kompare pa se je s trobento in duhovitostmi predstavil njen oče Franc. Folklorna skupina Rožmarin iz Brezovice z naraščajniki in odraščajniki bi za svojo živopisno plesno razigranost potrebovala obilno več prostora od tistega, ki ga, žal, premore oder v Narodnem domu. Jožica Zupan je izjemno senzibilno odrecitirala njej tako ljubega Cankarja. O tem, da Mamica se nikoli ne pokvari, pa so mladi igralci Nazareta v režiji Kati Dolenc prepričali občinstvo z duhovito gledališko igrico.
Na skrbno oblikovani sceni Tanje-Pine Škufca je odrsko dogajanje domiselno povezoval Blaž Lesnik.
mAš
Mali Vrhovci na logaških igralih.
Še malo sprostitve
t" čenci podružnične šole z Vrha Svetih Treh Kraljev so 10. marca prišli z učiteljico Tja-šo Mahnič na glavno vajo za proslavo v Narodnem domu.
Po končani vaji jim je učiteljica dovolila, da so pod njenim nadzorom preizkušali vsa igrala, ki so postavljena ob Narodnem domu. Ker takih igral na
Vrhu Svetih Treh Kraljev ni, si bodo vajo za nastop zapomnili tudi po tem, da so se lahko sprostili na igralih, ki si jih otroci sicer zaželijo prav vsak dan.
Besedilo in foto: France Brus
Pravljično popoldne
Zadnji marčni dan smo se imeli v knjižnici Rovte spet zelo lepo.
Gostili smo namreč lutkarja iz Kranja, ki sta nam znano pravljico pričarala kar se da sodobno. Prav vsi junaki so vstali iz čarobnega kovčka in po koncu predstave tja tudi odšli do naslednje predstave. Prostor v knjižnici je bil skoraj premajhen za silno gnečo otrok, ki jim je bilo zanimivo predvsem to, da so z igralci lahko sodelovali.
Dopadljivo narejene lutke, ki sta jim igralca na svojstven način vdihnila dušo, so brez posebne scene pritegnile tako najmlajše kot tudi tiste, ki so jih na predstavo spremljali. Ob vsem smo še lahko ugotovili, da imajo otroci zelo radi knjige, bodisi, da jih že sami berejo ali da jim jih berejo starši. Otroci so poznali vse dogodke iz pravljice in so kar nekajkrat pravilno ugovarjali igralcema, ki sta jih namerno zavajala.
Želimo si tudi v prihodnje, da bi otroci tako radi obiskovali knjižnico - kot gledalci ali bralci. Tako se nam ne bo treba bati za lepo slovensko besedo, ki stanuje predvsem v knjigah.
Metka Bogataj
Pišejo najmlajši
Ko smo osnovnošolci zasedli parlament
r
o
CTQ P
l/l'
e n
c
0 a
«
1 K^
2 O
O ^
Y se se je začelo na šolskem parlamentu, ko smo se zbrali predstavniki razredov. Govorili smo o ljubezen in spolnosti, o temi, ki je bila izbrana lani na nacionalnem otroškem parlamentu.
Po dva predstavnika iz vsake regije smo 10. marca v Ljubljani določili potek nacionalnega parlamenta in izvolili delovno predsedstvo. Sama sem bila zbrana za eno izmed štirih, ki bomo pomagali predsedniku voditi nacionalni parlament. Komaj sem čakala 23. marec, ko smo se srečali v Ljubljani v državnem zboru.
Ko so se vrata velike dvorane odprla, smo posedli po zelo udobnih stolih. Rok
Židanik, lanski predsednik, nas je nagovoril, in začelo se je zasedanje 19. nacionalnega otroškega parlamenta. Najprej so bili na vrsti govori prisotnih poslancev in poslank. Nadaljevali smo z volitvami, ki so potrdile delovno predsedstvo. Tako smo Lea Kukovičič, Miha Cvikl in Miha Murn (novi predsedujoči) in jaz zasedli svoje prostore, od koder smo vodili parlament.
Sledilo je delo po skupinah. Sama sem vodila skupino, ki je govorila o spolnosti. V naši skupini se je debata zelo raz-živela. Pripravili smo kar nekaj sklepov, ki bodo objavljeni v zbirki vseh sklepov letošnjega parlamenta. Ko smo izvolili še
poročevalca, ki bo predstavil sklepe, smo se odpravili na malico. Po vrnitvi v veliko dvorano je sledila razprava. Naše delo je bilo zelo zanimivo in kar prehitro ga je bilo konec.
Po obilnem kosilu v samopostrežni restavraciji v spodnjih prostorih državnega zbora - kosila v državnem zboru pa res ne bi rada zamudila! - smo se začeli odpravljati domov. Doživeti nacionalni otroški parlament je nekaj odličnega! Tam se lahko veliko naučiš in spoznaš veliko novih ljudi. Pa še kosilo imaš zastonj!
Vanja Mesec
Prva nagrada na literarnem razpisu
XXII. Roševi dnevi 2009
J SKD Celje in OŠ Frana Roša sta letos že dvaindvajsetič zapovrstjo razpisala literarni natečaj za mlade ustvarjalce. Med več kot 60 prispevki iz slovenskih in zamejskih šol je bil prvonagrajeni prispevek učenke OŠ 8 talcev Eve Razložnik. Napisala je tankočutno pripoved "Ali me slišiš" in z njo segla strokovni kritiki do srca. - In kaj pravi Eva o letošnjem dogodku v Celju?
»S svojo učiteljico slovenščine Sergejo Šorli Letonja sem se 26. marca odpeljala v Celje, kjer je potekal sklepni dogodek natečaja za mlade literate in pesnike - XXII. Roševih dnevov. Najprej smo si z zgovorno in duhovito vodnico ogledali mestne zanimivosti in Pokrajinski muzej, kjer smo pod znamenitim celjskim stropom poslušali domačega kantavtorja, ki nam je na kitaro zaigral nekaj avtorskih skladb. Nato smo se odpeljali do Roševe rojstne hiše, izvedeli nekaj o njem in poklepetali z njegovo hčerko in vnukinjo. Fran Roš je bil pisatelj, pesnik, dramatik, publicist in je svoje življenje posvetil izobraževanju mladih pri pisanju.
Po kosilu v šoli smo imeli avtorji in mentorji posebej literarno delavnico. Našo je vodila pisatejica Aksinja Kermauner, mentorsko pa prof. Miha Mohor. Polni novih vedenj smo se odpravili v Muzej novejše zgodovine, kjer smo si ogledali odprtje 2. razstave izbranih literarnih glasil. Tam so tudi podelili nagrade najboljšim.
Popoldne se je v Glasbeni šoli začela osrednja prireditev s podelitvijo nagrad petim najboljšim avtorjem. Vsakogar so posebej povabili na oder, potem pa predvajali posnetek z govorjenim uvodom naše zgodbe. Nato so predvajali tudi zelo spodbudne in pozitivne ocene in nam podelili knjižne nagrade. - Vse naše zgodbe so objavili v zborniku ''Odletiva tja v višave, pustiva ves svet za seboj'', kar je bilo tudi geslo letošnjega natečaja.
Zadovoljna, da sem spoznala kopico bodočih pisateljev, in zadovoljna s svojo nagrado - s potrdilom, da bo morda tudi iz mene še kaj, sva se z mentorico vračali domov.
Eva Razložnik
-J
Ne nazadnje
Dogajalo se je v Logaškem okraju
Iz programa dvodnevnih prireditev v čast 40-letnice vladanja Franca Jožefa
o m
Ponedeljek, 23. julij 1888
Ob 9h je bila razstava živine. Za najlepše bike, telice in krave so posamezniki prejeli premije. Popoldne ob 13.30 so izletniki z vozovi krenili proti Planini.Vozove je preskrbel Tollazzi (Tomaž). V Grčarevcu so izstopili tisti, ki so si želeli ogledati dela za odvodnjavanje poplavnih voda „Pod stenami" pod vodstvom Viljema Puticka (danes imenovane „Pu-tickove štirne"). Potem so šli v Planinsko jamo - „Chorin-skega hram", kjer jo je vozeč se na čolnu z magnezično lučjo razsvetljeval V. Putick. I. Hafner iz Logatca je tam pripravil „umetelni" ogenj, zaigrala je godba, pevci pa so med drugim zapeli tudi „Od Urala do Triglava. Po ogledu jame so odšli v gostilno gospoda Antona Kovšce v Planini in nadaljevali veselo druženje.
Drugod po Logaškem okraju so potekala slavja ob različnih datumih. - V Hotedršici je bila slavnost že 21. junija. Slavnost je popisal učitelj Mihael Kabaj in jo tudi organiziral v sodelovanju z župnikom Josipom Belarjem. Poleg maše (ob 8h) je bil še nastop šolske mladine. Zanimivo je, da so bili po maši otroci pogoščeni s kruhom in vinom, da so laže peli. Tudi pri kosilu so dobili kozarec vina. V organizaciji krajevnega šolskega sveta so se brezplačno delili cepiči jablan in hrušk iz Brežic. - V Planini, okrašeni z zastavami, je bila slavnost 4. oktobra. Že na predvečer so se vrstili kresovi, zvonjenja in pokanja iz „topičev" (možnarjev). Zjutraj so vaščane zbudili pritrkovalci in streljanje. Ob 9h so na novo ustanovljena požarna bramba, šolska mladina, občinski odbor in drugi dostojno sprejeli okr. glavarja K. Russa. Po govorih in petju so se ljudje podali do hriba Sv. Duha, kjer so se zasadila drevesa za začetek pogozdi-tve goličav. Tudi tu so mladino pogostili s pivom in vinom. Ob 13h je bil v gostilni Lavrič banket. Ob 16h pa se je v spodnjih prostorih taiste gostilne pričela zabava, ki je trajala daleč čez polnoč. - Istega dne je bila slavnost tudi v Rovtah. Že pred sedmo zjutraj se je zbrala šolska mladina (nad 100 otrok) pri maši (ob 7h). Po maši so se z županom Josipom Trepalom
in načelnikom krajevnega šolskega sveta Tomažem Kuncem odpravili v šolo, kjer je bila proslava. Župnik in katehet Anton Korbič je imel slavnostni govor. Potem je vsakega otroka obdaril s sveto podobico, T. Kunc pa je razdelil 100 knjižic „Naš cesar". Knjiga je pisana v slovenščini tistega časa, pisma in govori so naslovljeni s celo vrsto pridevnikov, napisanih v visokodonečih tonih. Govori slavijo cesarja, njegovo dobroto, habsburško rodbino, avstrijsko cesarstvo (avstro-ogrsko) in njemu zvest slovenski narod, končajo pa se z vzkliki: „ Bog živi, Bog ohrani nam presvetlega cesarja Fran Josipa I!", »Bog obvari, Bog blagoslovi...Njegovo c. kr. veličanstvo!",..." Vse za vero, dom, cesarja!" in podobno. Pisma in govori so pogosto naslovljeni z „Vaše blagorodje!", „Dragi mi kolega!", „Blagorodni gospod!", „Slavna prostovoljna straža!", „Preblagorodni gospod namestništva svetovalec!", „Visokočastiti gospod!", „Častita gospoda!", "Slavna gospoda!", „Veleslavna gospoda!", „Častiti sorojaki!" Visokočastita gospoda!", „Slavno občinstvo!", „Velecenjena gospoda!" in celo „Tovariši in tovariši-ce!". Otroke in mladino pa so slavnostno nagovarjali: „"Ljubi otroci!" in „Predragi učenci in učenke!". Med govori, po njem ali po zapetih pesmih ali zaigranih skladbah so vsi prisotni na pobudo govornikov vzklikali: „Živio!", „Slava!", Slava Mu!", v krajih kjer je že zavel duh sokolov in panslavizma (Cerknica, Idrija) pa „Na zdar!" Okrog slavnostnega prostora so bili na vsakih 2,5m postavljeni okoli 9m visoki drogi, na katere so bile obešene „Lloydove" zastave ali pa so na njih bili nata-knjeni grbi mest, trgov in vasi Notranjske ter različni napisi, tako da je med vsak zapolnjen drog prišel en prazen. Med te drogove so postavili 2-3 m visoke mlajčke. Napisi pa: „Živio Fran Josip I", „Notranjska se tebi poklanja!", »Sveto služimo svetej domovini!", „Slava Avstriji!", „Živio narod!", „Kaj nam svet brez petja!", „Viribus Unitis!", „Srce goreče nam bije do tebe, - Zaščitnik prehraber si naših svetinj!" in vsem najbolj znana in nekoč priljubljena „Naprej, zastava Slave!"
Gvido Komar
CS\
o o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
•M
a
M O
J
r
o
CTQ P
i/i<
e n
c
0 a
«
1
2 O
O ^
ZAHVALA
Rudi Cigale
1929 - 2009
Ob boleči izgubi našega Rudija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali kakršnokoli pomoč v času njegove bolezni, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za mašne darove. Posebna zahvala zdravnicama gospe Darji Modic Likar in gospe Janji Šešok za pomirjajoče besede v zadnjem dnevu, gospodu župniku za vse opravljene obrede, Urški Nagode za zapeto pesem in gasilcem PGD Gorenji Logatec za spremstvo in izrečene besede ob njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Gorazdu Bošnjaku in Marku Tomincu iz Komunalnega podjetja Logatec za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
O, kako boli, ker te več med nami ni, čeprav iz tebe je le pepel, za vedno v naših srcih boš živel.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica, brata in tasta
Karel Rudolf
21.11.1936-26.2.2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Likarjevi, sodelavcem, v Zdravstvenemu domu Logatec, Ivanu Petrov-čiču za poslovilne besede, Petru za organizacijo pogreba, župniku Janezu Selanu za cerkveni pokop, pevcem za zapete žalostinke, Meti in Kristini za strežbo, Menartu za cvetje.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pospremili pokojnega na zadnjo pot. Hvala!
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina Jožeta ...
Jož e Jerina
*24.1.19S7 +6.3.2009
.7 \ -
... se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Valkartona. Zahvala gre tudi zdravnikom za zdravljenje v času njegove dolgoletne bolezni; posebna zahvala velja med. tehn. Ladu Korenču, ki ga je prijazno spremljal med njegovo boleznijo.
Hvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za prelepo zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Logatec za vse pogrebne storitve.
Prav lepa hvala vsem za podarjene sveče in cvetje.
Za njim žalujemo vsi njegovi.
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
Franček Jureš
20.6.1921 - 28.2.2009
Ob smrti moža, očeta, deda in pradeda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, zanancem, sodelavcem nekdanje KZ Logatec in kolektivu OŠ 8 talcev za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Zahvaljujemo se prijatelju in osebnemu zdravniku Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje in obiskovanje na domu, gospodu župniku Janezu Komparetu in gospe Marjani Rupnik za sprejem v Dom Marije in Marte oz. Dom sv. Jožefa. Osebju obeh domov hvala za skrb in nego našega očeta.
Hvala Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogreba, gospodu Marcelu Štefančiču za poslovilni govor, gospodu župniku Janezu Komparetu za opravljen obred in oktetu Pa kol'k'r tol'k' za občuteno zapete žalostinke.
Hvaležni smo vsem, ki ste našega očeta imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica ter sinova Franci in Peter z družinama.
0
CL
3
cd
1
z
D o 3
st
ar ej
š
Plavalni zamahi ob dnevu žena
Krajevna skupnost Hotedršica je letos že tretjič zapored poskrbela za razvajanje hotenjskih deklet in žena. Plavanje za 8. marec v GRC Zapolje si je privoščilo 20 žensk, ki se imajo preprosto rade in ki znajo izkoristiti priložnost, ki se jim ponuja.
Plavalke so med počasnimi plavalnimi zamahi ugotovile, da nimajo kondicije. Šaljivo so predlagale, da bi bilo dobrodošlo, ko bi prihodnje leto pred osmim marcem Svet KS organiziral nekaj treningov, da bi
bile 8. marca v odlični plavalni formi.
Sicer so v en glas zagotovile, da se imajo tudi brez posebne plavalne kondicije v bazenu lepo prav vsako leto. Marčnega darila krajevne skupnosti se vsako leto zelo razveselijo; in samo upajo, da se jim bodo prihodnje leto pridružila še dekleta in žene, ki letos še niso zbrale primernega poguma.
Tistim možem, ki se pritožujejo, da zanje se ne organizira tak darilni dan, pa dekleta sporočajo, da imajo 8. marca
Kopanje pa dobro dene.
praznik pravzaprav tudi predstavniki moške populacije, saj menda še vedno velja pregovor: »Kadar mačke ni doma, miši plešejo.«
Darja Merlak
Od prvih Logaških novic mineva 55 let
S posebnim poudarkom na obdobju 1954-1975
Logaške novice (LN) so ponovno začele izhajati 22. julija 1970 z novim štetjem letnikov in delno spremenjenim logotipom (glede na LN 1954-56). Uvodnik, v katerem je predstavil uredniško politiko nekdanjih in novih LN ter Biltena, je napisal Anton Antičevič, takratni glavni direktor KLI. Časopis je bil naslovljen: Logaške novice, glasilo Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. V prvi številki je poleg tovarniške problematike tudi prispevek o slavju v Kališah pred „Tončkovim domom" 4. julija (bivši praznik dan borca). Glavni in odgovorni urednik postane Albin Čuk, ki urejuje glasilo do št. 1 - januar 1975. Za širšo lokalno občinstvo so bili zanimivi članki o prostih sobotah (tudi v šoli), o ustanovitvi tovarne Valkarton, o obisku znanega politika Staneta Kavčiča, o združitvi naselij Dol. in Gor. Logatec ter o poimenovanju naselij ter ulic v Logatcu (predloge je pripravil Vinko Urbas), o Matični knjižnici (Logatec), o izgradnji avtoceste Ljubljana - Postojna; zvrstili so se še prispevki o smučarskih skakalcih, o logaških jamarjih, o prvih likovnih razstavah idr. Pojavljajo se že prvi literarni prispevki (Andreja Žigona ter Franca Kroupe) ter prispevki osnovnošolcev. Vredno si je prebrati kritičen članek o logaški kulturi 19-letnega Andreja Žigona. O epidemiji zlatenice je v intervjuju spregovoril dr. Jože Skvarča. Pogost avtor prispevkov je že od prve številke (leta 1970) znani kulturni delavec Marcel Štefančič, pa tudi Tatjana Le-skovec (kasneje Štirn).
Leta 1973 so se ostre notranje politične razmere odražale tudi v zamenjavi tedanjega vodstva KLI. V tem času začne na iniciativo Marcela Štefančiča in Lojza Molka (ponovno) delovati glasbena šola pod vodstvom Ilije Markovića (pri pouku posameznih instrumentov so mu pomagali Božena Pekarovič in Nuša Štefančič - klavir, Cveto
O m
Maček - pihala, Tone Maček - trobila, Janez Gostiša in Dušan Kobal - harmonika in kitara) V tem času je KLI praznoval dvajsetletnico obstoja. Aktivna sta bila Logaški oktet ter dramska skupina.
Do št. 1 - januar 1975 so bile LN pravno formalno še vedno tovarniško glasilo. Ker pa se je pokazala potreba po širšem obveščanju občanov, so Logaške novice postale občinsko glasilo z imenom: Logaške novice, glasilo SZDL občine Logatec (SZDL=Socialistična zveza delovnega ljudstva). Glasilo dobi tudi nov logotip v zeleni barvi s silhueto Triglava in v njej kratico OF. Začne se spet novo štetje letnikov. Prva številka, ki je izšla marca 1975, začne na novo štetje letnikov; odgovorni urednik postane Rudi Vogrič. Prva številka prinaša med drugim prispevek o telefonskih priključkih v KS Vrh nad Rovtami (danes Vrh Sv. Treh Kraljev) in o razglasitvi „Logaškega drevoreda" za hortikulturni spomenik, ki ga upravlja KS Dol. Logatec s sredstvi iz občinskega proračuna. S to številko postanejo Logaške novice v pravnem smislu občinsko glasilo kot so še danes. Tudi v tiskarskem in knjižničarskem smislu postanejo Logaške novice novo glasilo, saj jim ISSN center Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici dodeli novo ISSN številko (International Standard Serial Number = Mednarodna standardna številka za serijske publikacije - po domače za časopise in revije).
LN so v resnici nadaljevanje tovarniškega glasila KLI (prvega sklopa LN 1955-1956 in drugega 1970-1975). De facto in de iure je šlo pri LN od 1954. do 1975. leta (vmes je bil večleten presledek) za eno in isto glasilo. Zato je škoda, da se letos ni praznovala 55-letnica izida prvih Logaških novic.
(Prihodnjič dalje) Gvido Komar
o o
(N
ft
a
CÚ
o
n
iS
a
M O
J
Napovednik prireditev
Sobota, 18. april, ob 10. uri, Športna dvorana Logatec
FESTIVAL MINI ROKOMETA - Zaključni turnir Banke Koper Org in info: Rokometni klub Zvezda Logatec, zdenka.dezman@ guest.arnes.si, 041 841 063 Sobota, 18. april, od 10. ure dalje, lOC Zapolje SREČANJE IN VOŽNJA STARODOBNIH VOZIL ZA DRŽAVNO PRVENSTVO SVS
Org in info: Društvo Codelli, www.codelli.com, Miloš Ješe, 031 684 065
Nedelja, 19. april, ob 12. uri, pred Notranjsko, Gorenji Logatec
BLAGOSLOV MOTORJEV IN DIRKALNIH VOZIL - z Robertom Friškovcem
Org in info: MK Notranjska Logatec, Toni Voljč 051 300 895 Torek, 21. april, ob 19.uri, Dvorana GŠ Logatec
9. NASTOP UČENK IN UČENCEV GŠ LOGATEC - Z glasbo različnih stilnih obdobij in s pestro paleto različnih glasbil se bodo predstavili učenci in učenke kot solisti in v komornih skupinah. Org in info: GŠ Logatec - 01/7590 730 Sreda, 22. april, ob 8.30, Narodni dom Logatec REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE - Na srečanju se bodo predstavile gledališke skupine Osrednje Slovenije, izbrane na območnih srečanjih.
Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec,
T 01/ 7591 470, G 031 867 974 E oi.logatec@kabelnet.net Četrtek, 23. april ob, 18. uri, Velika dvorana Narodnega doma
NAŠI UČENCI ZA NAŠE UČENCE - Dobrodelni koncert z nastopi šolskih pevskih zborov, šolske folklorne skupine in vabljenih
glasbenih gostov.
Org in info: Upravni odbor Šolskega sklada Ježek OŠ 8 talcev Logatec, 040 425 867 (Alenka) Petekj 24. april, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec TRIČASJE - Avtorska razstava umetniških fotografij Vida Sarka. Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec,T 01/ 7591 470, G 031 867 974 E oi.logatec@kabel-net.net, Vid Sark, G 031 598 803 E vidsark@hotmail.com Petek, 24. april, ob 20. uri, Dvorana Narodnega doma KONCERT ORKESTROV GŠ LOGATEC - s Pihalnim orkestrom GŠ Vrhnika v gosteh Org in info: GŠ Logatec - 01/7590 730 Sobota, 25. april, ob 17. uri, Dom starejših občanov OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV OBČINE LOGATEC - Predstavili se bodo odrasli literarni ustvarjalci z Logaškega.
Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec,
T 01/ 7591 470, G 031 867 974 E oi.logatec@kabelnet.net Nedelja, 26. april, ob 14. uri, Hotedršica
POKLON NARAVI pri Gospodovem studencu - Pohod s trga pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika skoz Zeleno dolino do Gospodovega studenca, ki ga bomo otvorili, in si nato privoščili krožni pohod do kmetije odprtih vrat Tumle; od tod na Ravnik, z njega pa v Hotedr-šico.
Org in info: KTD Hotedršica darja.merlak@kabelnet.net
V programu lahko pride do spremembe. Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine logatec www.logatec.si PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. Podatke zbrala: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik@logatec.si / tel.: 01 7590 633.
<SRC ^AfOi-Jl _
■20%
DSViiMRitorili
Začetek akcije 15. aprila
»Po Grajski poti v Žibrše«
ristično društvo Logatec in kme-. tija odprtih vrat Tumle sta letos že tretjič zapored vabila na pohod po stari Grajski poti v Žibrše. Dobra desetina pohodnikov je zadnjo soboto v marcu krenila po Grajski poti proti strmemu pobočju Smolevca (693 m), kjer jih je čakala »prva pomoč« v frakljih. Tu je Počitek za »prvo pomoč«.	vodja pohoda Jože Omerzu spregovoril
o nekdanjem težkem življenju Žibršanov in o gozdarstvu.
In odkod zveneče poimenovanje Grajska pot? - Da je po njej smučal in jo v turističnem vodniku popisal že Robert Badjura v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, je znano. Da pa bi se grajska gospoda sprehajala ali za zabavo jahala po tako strmem in od neviht nevarno razritem kolovozu, je komaj razumljivo. Sploh pa, če vemo, da v Logatcu grajske gospode ni bilo. V gradu so živeli le razni upravitelji, ki so skrbeli, da so se dajatve pridno zbirale za plemiške družine, ki so kot zakupniki logaškega gospostva živeli stran od Logatca. Zgodovinarji pa še poročajo, da so bili nekateri upravitelji tako trdi s pod-ložniki, »da bi se kamen usmilil«, zato se gotovo ne bi počutili varne na sprehodih med tlačani. - Sicer pa v Žibrše vodijo številne sprehajalne poti, ki jih redni pohodniki dobro poznajo. Vsem pa, ki se redkeje namenijo v Žibrše, bi preprosta navedba: »Prek Smolevca v Žibrše«, povedala več, kot z nejasno zgodovino obremenjena, sicer zveneča oznaka: »Po Grajski poti v Žibrše«.
Pa s temi razmišljanji nisem moril pohodnikov. Težki temni oblaki z juga so popotnike opozarjali, da se velja podvizati prek sosednjega 724 m visokega Senčurjevega vrha v varno zavetje Tumletove kmetije odprtih vrat, kjer z Micine mize vedno kaj slastnega diši.
Besedilo in foto: Branko Rupnik
Več parkirišča
Podaljšano parkirišče.
Kljub temu da so pred novo Mercatorje-vo trgovino in pred Tušem zgradili kar precej parkirišč, pa v samem mestnem središču še vedno primanjkuje parkirišč.
Zato velja pohvaliti idejo, da so na nekdanjem Tollazzijevem vrtu povečali število parkirnih mest. Ta čas je to prostor še v makadamski izvedbi. Ko ga bodo preplastili z asfaltom, bo to nova velika pridobitev za vse, ki imajo opravka na občini, na Upravni enoti pa tudi v Zdravstvenem domu in v Lekarni.
Besedilo in foto: France Brus
Težave z močnim deževjem tudi v hribih
Le dobre tri mesece za tem, ko smo ob decembrskem deževju opazovali dotlej največje jezero za protipoplavno pregrado v Žibršah, se je 30. marca letos za jezom natekla doslej še nevidena količina vode. Za jezom je tokrat voda dosegla 8,3-me-trsko oznako; tokrat je povsem preplavilo tudi križišče Pod Kobalom.	Naprej šlo.
Žal, pa smo kljub tolikšni količini zadržane vode videli v Logatcu poplave, ki jih niso predvideli niti sodobni graditelji. Do strehe je namreč poplavilo tudi skoraj novo razdelilno transformatorsko postajo.
Dež pa tokrat ni prizanesel niti višje živečim Žibršanom. Deževje v silnih nalivih je polnil hudourniške grape in na več krajih je voda tako razrila ceste, da tistega dne niso bile prevozne. Sredi dneva pa se je voda preteče prelila tudi na cesto v Zeleni dolini nad Dolencem. Tako je kar nekaj voznikov imelo tistega dne težave z iskanjem še prevoznih poti tudi na žibrški strani jezu.
Besedilo in foto: Branko Rupnik
Narave se pač ne da prevarati
Pregrada nad Marekami, Logaščica pa še kar poplavlja
Poplavljeno okrog martinjskega mostu
Foto: M. Štefančič
torej z urbaniziranih površin, medtem ko so travniki - še posebej gozd - znani naravni regulatorji odtekanja padavinskih voda in obramba pred poplavami, saj zadržijo do 60 % padavinskih voda.
V zadnjih nekaj letih je bilo v občini Logatec za potrebe urbanizacije izkrčenih več kot 50 ha nižinskega gozda. Ob nedav- To'iko da "ï PrePlavilo mostu Pri Furlanovih.
Poplavljena Jačka ob Jački.
Foto: B. Pevec
Logaščica ne dobiva svoje vode le s hribov, ampak se vanjo steka tudi padavinska voda z obronkov Logaškega polja, s samega polja in - seveda - z večine streh in asfaltiranih ali betoniranih površin Logatca. Bolj ko je površina nepropustna za vodo, hitreje z nje voda odteka do vodotoka. Najhitreje tam, kjer je poskrbljeno za odvajanje vode,
nem deževju, ko je padlo okoli 100 l dežja na kvadratni meter, se je moralo samo s teh 50 ha (500.000 m2) v nekaj urah odliti 50 milijonov litrov (50.000 m3) vode. Te vode ni mogoče zadržati z nobeno pregrado.
Nadaljnje izsekavanje nižinskih gozdov, za kar je politično tako hitro pri roki izgovor - »razvoj«, saj prinaša prihodke od gradbenih investicij, torej nujno pomeni (ob drugih slabih posledicah) tudi še pogostejše in še višje poplavne vode. Stare modrosti, da ne kaže graditi na poplavnem območju, ni mogoče obiti s postavitvijo vodne pregrade pred višinskimi vodami, če dopustiš, da jih nadomestijo nižinske vode. Narave se pač ne da prevarati.
Foto: M. Štefančič
Zalilo je tudi parkirišče ob Logaščici. Foto: B. Pevec
Prej ko se bodo tega zavedai tudi upravljavci logaškega naravnega prostora in komunalci, manj bo škode. Dotlej pa bomo vsi plačevali sanacijo objektov, »umno« postavljenih na poplavnem terenu, kot je, na primer, transformatorska postaja pri mostu čez Logaščico ob Notranjski cesti.
Tone Žakelj
o o
(N
ft
a
CJ
o
n ^
M
a
M O
J
Vox
KROVSKO KLEPARSKA DELA ©RAVNE IN ZELENE STREHE OTERASE
O (HIDRO)IZOLACIJE O TESARSKA DELA PO CELI SLOVENIJI
AURIG d.o.o. trgovina, inženiring, storitve Lipsenj 37, 1384 Grahovo, Slovenija GSM: 051-367-404, Fax: 01/709 61 93; www.aurig.si, infb@aurig.si
Logaške posebnosti
Naj pospravijo drugi!
Ta zabitost in zalitost se kaže tudi v tem, da nekateri pač puščajo nakupovalne vozičke drugim, da jih pospravijo.
KRAS
œ
k o
N CD D"
=3 s
3
o o
N CD
11.490 EUR
12.490 EUR
Model 2008 že od
16.500 EUR
garancija'
C® 1	SELIŠKAR Idrijska cesta 43,1360 Vrhnika
SUÎÎS www.avtohisa-seliskar.si Ti 01/750 54 97