ISSN0350-SS61
ZA koft^c t^dne
Pretežno jasno bo, ciel dneva bo v osrednji in vzhodni Sloveniji nizka oblačnost.

cc
številka 12
četrtek« 2B. marca 2002
2S0 SIT
■MIHO
Svetniki o tresljajih v mestu
ŠOŠTANJ, 25. marec.i - Šošlanjski svetniki so sc na ponedeljkovi večerni seji ptxl robno seznanili / di)scdanjiníi ugotovitvami v zvezi s tresenjem lal v mestu. Teli dogodkov je hili^ letos, tiiko so ziibeiežili seizmo^rafi. kar 33. Zupan Šoštanja Milan Kopušar bo v dogovoril s predsednico K-S Šoštanj maj». Cvetko Hnuuer, sklical zlxír krajanov, na
katerem IxxIíí spregovorili o zadnjih <Jog(xl-kih in skušali ljudi pomirili. Ob že znanem Ixxioza pomoO pri pojasnltvidogajanj zaprosili i^e kakSno institucijo. Če Ix") treba, ludi mednaríxJno.
Već na sirani 3.
■ mkp
Šoštanjskí svetnlkJ »zborujejo» zvečer, da tahko dopofdan detajo.
V ospredju odpadki
Cvetna nedelja je napovedala veliki teden in velikonočne praznične dni, katerih višek bo velika noč, največji krščanski praznik, potn radosti, pirhov in pisank. Naj ^as butare, snopi, potice, prasneei, oljke kiste jih spretno oblikovati in po tradicionalni krščanski navadi odnesli v cerkev, razveseljujejo vse leto. Naj bo velika noč vsem tradicionalni slovenski družinski praznik poln ljubezni, sloge in medsebojnega spoštovanja!	■
Velenjski svetniki su marcevsko zasedanje uspesni» sklenili, saj s<> (hirekli skoraj vse, kar s(»si zaiVtaii. In tqía ni bilo malo. Kar 19 točk sn imeli na dnevnem redu od te^a nekaj vsebinsko zelo zahtevnih.
Prccej dolgo pa so se zadržali pri točki vpra^mja in piihudc svetnikov. O njih vcî^pri-hodnjiCv lokrai pa povejmo k to. da je najvcO
pripcimh oziroma pobud na piKlročje kojnunal-ne oskrbe, obračuna komunalnih storitev, prometne ureditve in parkiranja v mestu.
Veliko vsega izhaja ravno iz člankov oziroma pisem bralcev, ki so jih svetniki prel'>rali v Našem času.
Síran 3
Danijel Repovi: ^^Zmagali bomo!
//
Gotovo ibotfo ljubitelji okroglega usnja v soboto na Effneni Igriiiu videli veliko podobnih dvoboj«v» >(ot Je tem posnetku med Danijelom Repoviem In Jovlio Kraljevičem. (Mo: S. VovW
Srečanje turističnih delavcev Slovenije
Ideja, da vVelenju pripra>ijo pnT> vseslovensko srečan* je turističnih društvenih delavcev seje med člani lUristične-^a drui^tva Velenje ponnlila lansko leto. Zaj^otovo si člani ve^' kf»t 5(MI tovrstnih društev, ki zavzeto <lelujejo po vsej drŽ^ivi. tstkšno družer^je zasluži,jo, pa tudi imajo si luij po-vedati in pokaziiti.
7.ato so na turistični zvezi Slovenije takoj sprejeli pobudo mesta, ki ima bogate izkušnje z organizacijo ninoj^ičnih srečanj, pa Uidi velike želje, da ga širši pn^slor sprejme tudi kot zanimivo torisiično mesto. Tako se bcxlo 18. maja, na s"ve(ovni dan muzejev (daCum ni bil izbran naključno) v Velenju zbrali tisti, ki svoj prosti čas in energijo vlagajo v razvoj turizma, lepšo urejenosi svojih mest in krajev in še marsikaj. Na petkovi novinarski konferenci, prvi pred velikim dogodkom, so napiwedaii vsaj dva tisoč udeležencev, na veliki prireditvi v Rdeči dvorani pa naj bi bil slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan.
Stran 3
Zň yuhiteije nogometa v Šaleški dolini lio }>otov<j najl>i>U /iiniriii-va tekma sobatne^a 29. kn»)|a Si.mt^iil lige v Sniartnem ol> l^ki med t)n> in velenjskim Rudarjem.
Moi^tvi .sla sc v icjsc7oni srečali štirikrat, dvakrai vpokalu inprav iojik<5krat v prvuastvu. V prveasivcnih (ckmah ni bilo zmagovalca, saj je bil izid obakrat 1: 1. V prvi čeirlTmalni pokalni teknil so novinci v ligi v Velenju zmagjili 7 I : O, na povratni tekmi pa je bilo spet t ! I, in s icm konec pokalnega tekmovanja za slarcjšega brala.
V prejšnjem krogu je *'knapom" ic tretjič v tem prvenstvu Publikum vzel mero,*'lrgovci"paso igrali neodU>cenoz Muro, a bili vseeno zadovoljni, /x v 16. minut i je moral zaradi drugega rumenega kari ona pod prho od lični 'li^inovič, njihov glavni kreator igre, Prav zato ga v nedeljo ne bo na igrišču. Je to prednasi za Ve-lenjCane? veliko pii/rtvova I nosijo lumo druf^i i>(ndci nadoknadili njefiovo neigmnje in dosegli dober izid ... zmago." je pred sobotno tekmo (15.00) napovedal Orin ka{>etan Danijel Hepovž. ■
ZAVAROVALNICA MARIBOR
9770350556014
n ONOVitEC e
Glavnina dohodninske napovedi ta teden
VELI^NJE- (iluvnina dohodninskih napovedi priltaja na Davi^ni urad Vdenj« v t«h dneh. Do pťtka, 22. marca, so na ol>eii i/|>astsivah. Vclei^e in Mo/.irje, sprejeli bli/.u 13.(KN> dohodninskih napovedi, ali okoli 40 odstotkov vseh. ki Jih pričakujeji». Skrajni, ^akoasko doh^čen rok« m oddiijo napovedi dohodnine za lelo 2001 pa je 2. april.
Transakcijski račun pri Abanki?
VKLENJE, CELJE • Do konai leta 2001 je v Abanki odprlo transakcijske raCune 1.110 pravih oseb. konec marva jih Je ^e preko 1.500. Gre /a osre<lnji račun podjetja, preko katerega lahko p<Kljelje, obrtnik ali s.p. opravlja prav vse denarne posle /. banko.
Ker se l>Iiža zaključni daiuni prcncjsa račuiicw v pc^slovnc banke (3U.junij),pnpravljaAbankH vrsto posvetov za komin-leme, ki jih zanima sodelovanje z njimi. Na posvelih bodo predslavili poslwanjc s transakcijski m računom in prednosti Abacoma. V Celju bo posvet v čctrick, 4. aprila, ob 12. uri v mali kongresni dvorani Celjskega sejma.
■ mkp
Zanimiv kuharski seminar
VELENJE - Na prvi pomladanski dan so v (k>renju Gostinstvo pripravili »mimiv seminar o brezmesni prehrani. Ude* ležili so se ^ kuliarji h vseh poslovnili enol Gorei^ja (loslin-st>'o, |)a še nekaj dru^^ih so pi»vahiii k sodeiovunju.
Prolesor gostinsko turistične î^ole iz Maribora Janez Šlru-kcljjim je predaval o brezniesni prehrani in jim tudi praktično pokazal pripravo več kot 30 vrst lak-^nih jedi, Posebej bogat je bil »babičin zajtrk«, različne solate iz žitaric in zelenljave. Ob koncu seminarja so pripravili pravcati razstavo na kateri so dobrote skupaj z in novinarji tudi preizkusili. Direktorica Gorenja Cîostinstvo je bila zadwoljna, obljubila pa je tudi, da bovnjihovi ponudbi v bodoče ludi veliko vse bolj priljubljene zdrave hrane.	■
Na sliki: Kuharji so z zanimanjem pristuhnifi prof. Janezu ŠtruMJu.
Okonina pri Ljubnem
Še vedno brez zdrave pitne vode
Dobrih 2(H) prebivalcev te^a naselja je i.e pred leli s pomikj«» ol>čine I^uhno /gradilo povsem novo voduvmlno omreige i novimi vodnimi zbiralniki vred, navzlic temu pa zdrave pitne vode ^e danes nimajo. Dejstvo je, da p4»^T^inskih virov neoporečne vode ohgradf^ji omre/Ja ni hiloveČ na voljo, /«uoseje prava rešitev ol>e> tala z vodoiz/emeljskih globin, pa seje pri tem močno zatak* nilo.
Občina Ljubno je namreč na področju Okonine naročila kar nekaj vrtin, s katerimi so iskali zadasi ne vire termalne vode. Pri tem so bili le delno uspešni, zato pa so v vrlinah videli rešitev za redno oskrbo s pitno vodo. V globinah med4U in 120 metri je namreč vode dovolj in nima nikakršnih mikrobioloških in drugih oporečnih primesi, žal pa ima neprijeten vonj po žveplu, ki ga ludi z dragimi filtri niso mogli odpraviti. Ker je v zadnji vrlini lega vonja manj, bodo vrtali naprej, geologi pa v tem času iščejo moi no mesto, kjervonjapožveplu ne bi bilo. Razen tega vonja je voda povsem neoporečna, zaio na Ijubenski občini zatrjujejo, da ne bodo odnehali prej, dokler prebivalcem ne zagotovijo zdrave vode, ti pa se bodo morali do takrat žal "zadovoljiti" s površinsko vodo z oporečnimi mikroblok"^lmi sestavinami. Njihwo količino sc\vda sprotistriv kovnem nadzirajo.
Mjp
Ustdnovf/eiio Društvo za razvoj zavesti o okolju
Ekološka informacijska pisarna že deluje
VELENJE • V torek so sejno dvorano MO Velenje (napol) napolnili ustanovni Člani novega društva, ki se bo /Jivzemalo, kol /e ime pove. predvsem za večjo ekološko zavest med prebivalci Šaleške doline» Zato so se ustanovnega zh(»ra tidele/ili predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo z ekologijo, pa tudi osnovnih Sol, krajevnih skupnosti in javnih/av4Klov, ki jim je skrh za okolje pomembna. Ustanovna skupščina je bila doij^a. vendar uspešna. Na koncu so člani sprejeli tudi statut dru.štva kot osnutek z dopolnitvami.
Na začetku so prisoini imenovali delovno predsedstvo; vanj so imeno^aU Dušana Dolinarja kot predsednika, člana Marjana Je» dovnlcke^^a in Janjo Divjak kol člana in Milko Benčič kol za-pisničarko. Potem so člani društva (pristopne izjave so podpisali kar na kraju samem) obravnavali. Nanj je imel zelo ve-
V društvo se združujejo ljudje, M se potilicno in interesno utwarjajo s skrbjo za iepše /n boi j
zdravo okolje.
liko pripomb Franc Sever, ki se je zbora udeležil kol predsednik sveta KS Vinska Gora. Mnoge (xi njih so upoštevali. Na koncu so izvolili šc organe društva. Predsednik je postal velenjski župan Srečko Meh, delo poklicne tajnicc pa bo opravljala Kata TalajiČ. Drui%tvo ima prosto-
Rekll so:
Kata 1'afajič, tajniea drušiva, nam je o bodočem delu organizacije, ki bo dekwalakoi prostovoljno, samostojno, nepridobitno nevladno in humanitarno združenje fizičnih oseb, povedala: »Društvo, katerega ustanovhelji so Mestna občina Velei^je, Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.. PUP Velenje in Andragoški /uvod Ljudskii univer/e Velenje, bo predvsem skrl>elo lii ra^oj /jivesti o okolju, o xdravilt posojili i^ivljenje v našem in širšem okolju.
Društvi» ima korenine v pn>jektu, ki vrsto let poteksi na pih dr<»čju Šaleške d(»line, to je projekt Narava in varstvo oki»í,ja, ki ga vodim na osnovnih Šolah in na SCV Svoje delo ho nada« yevaio skozi ta in dru^e projekte. Ekološka infonnacijska pi* sarna Ih) odprta za vse, ki želijo kakorkoli delovati na področju varovanja okolja, vplivati na reševanje okolje varstveni li pn)l)lemov. Na.šnamen je,(ki informacijske pisitme kasneje odpremo tudi v Šoštanju in Šmartnem ob l^ki.«
Spomladansko ciscenje okolja
»Moja dežela - lepa in gostoljubna«
Ko se ZitČne jHimlad, ki» skopni sneu. po}>led na zelenice, parke in okolice hiît ni najkp^i. Narava kar kliče počiščenju.ki v Šale.^ki dolini It poteka. Ponekod /aradi zav/etih posameznikov, marši-Kje (sploh v posameznih društvih) pa se krajani organizirajo in skup^j pristopajo k ČiSčenju. K temu je tudi letos pristopilo pod* jetje PUI^ ki po pitsehnem ra/poredu postavya zabojnike za smeti |>o zaselkih in krajllt. Vendar ljudje u]*otavljajo, da krajani vanje mečejo velike kosovne <KÍpadke« kot so ra/lični kosi nepi»treb-ne^a pohištva in gosp<»dinjskih strojev, /a veje in dru^e ostanke spomladanskega čiščenja pa potem ni več pn»štora.
Tudi o tem so spregovorili prejiínji teden predstavniki turističnih dru-^tev, KS in mestnih četrti na delovnem sestanku- Prisotni so namreč bili tudi predstavniki podjetja PUP Dogovorili so se, po vseh KS in MČ pripravijo spomladansko čiščenje, ki bo hkrati uvod v letošnjo akcijo (X'enjevanje urejenosti okolja »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.
Opozorili so, da je v mestu vse bolj težko ohranjati lepo okolje zaradi naraščajočega vandali/ma in hrupa po naseljih, zato so predlagaii, da se Policijska postaja Velenje močneje vključi v preverjanje dogajanja v mestu. Izrazili pa so ludi Željo, da twnovne šole in na SCV sami, skupaj z učenci in dijaki, poskrbijo za lep^e oko-Ije.
Spomladaaske akcije torej že tečejo, v večini krajev pravptxl v(xl-sivom svetov krajevnih skupnosti, lam » kjer imajo turistična društva, pa v sodelovanju z njimi. O konkreinih datumih, žal, predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf, ki nam je podal te informacije, ni mogel govoriti Zalo, če želite tudi vi pomagati očistili vaSkraj ali zaselek, povprai^ajte na krajevni skupnosti, kdaj bo akeija p(Uekala.
■ bš
re na SaleSki 19/a, poleg Zveze prijateljev mladine Velenje. V okviru dela družtva pa je že pričela delovali ekolt)5ko infor-maeijska pisarna.
Na ustanovni skupščini soime-novali tudi (zelo močan) upravni odbor. Vanj so imenovani: ,l<»že Mraz, Marijan Jedovnicki,
Dušan Dolinar, Toni Rifelj, Hilda Ibvšak, Mirjam Sihanc, Vilma Fece, Zdenkii Ma/ej in Anita M a len sek. Člani nadzornega odbora pa so: Milka Renčič, Franc Rat, Mateja KlemenČiČ, Milan Kopusarin Branko Meh.
■ bš
Mladinska komisija pri GZ Velenje
Dobra ocena za opravljeno delo
LOKOVTCA. 22. marca • V dvorani duma krajanov v Lfikovici so na rednem občnem /boru pregledali op nt vljenn delo v preteklem letu in nacrtali smernke duli>var^ v prihodnje tudi |)redst»vniki mladine PGD pri (*asilski zven Velenje. »Opravljeno delo si zaslu/i diibro ocen<»,« Jo menil predsednik Mladinske komisme pri (»asilski zvezi Velenje Via* do Videm.^k.
V 1.1 ga.silskiii društvih (Omenjene zvcj:e deluje približno od 350 do 4i)( I mladih pionirjev do mladincev), zanje pa je Mladinska komi« sija lani organizirala.UevilnaSportna srečanja (v pikadu, malem nogc^-meiu, ktJŠarki.vlaosu^orienlacijsld poh(xl),ludj likovno dehivnia), pri« ložnost za srečanja pa so imeli Se na tekmovanjih» ki jih je pripravila CîasiLska zvezíí Velenje. »Pri tem nisi> toliko pomembni rezultati, bolj druženje mladih. Na iak.<en načinjih sptxibujanio h koristnim obUkam delovanja.« nam je povedal Vlado Vi<tem§ck in dodal, daje bila na lanskih aktivnosti udeležba úobTu, na nekaterih srečanjih je tudi presegla pričakovanja. »Le redka so gasilska društva, ki ne sodelujejo na srečanjih s katóno ekipo pionirčkov ali mladincev.«
Letošnji delovni program je podoben lanskemu, le dodali so mu 5c p*ihod na Pa^ki Kozjak in srečanje mentorjev, ki vzgajajo mlade vp^v same/nih dru-^tvih. Na občnem zboru so p<idelili priznanja vsem. ki so sodeK)vali na lanskih prireditvah, Skalčanu ki st> bili na osnovi doseženih rezultatov v lanskih preizkasnjah najboljši, pa so prejeli prehodni pokal.	Btp
74. občni zbor PGD Vinska Gora
Največja želja - nov gasilski avto
VINSKA GORA - Na letošnjem ol)čncm xlK)ru gasilccv P<vD Vinska (iora, ki w ^a pripravili v začetku mescca v svojem gasilskem domu, Je bita udetc^hu vťťj-d kot ponavadi, oimpitili pa so ga tudi$(evilni;(05t* Je. Kot jť v navadi, so člani dru.štva pregledali delo v lanskem letu in /iičrtali !c!to*>nJuga.
Lcto2rin2je bilo i/jemno.saj so člani PCiD Vinska (»ora na pttmoč priskc^ili v kar sedmih intervencijah.
Pogasili sopomai^ti tKa večja požara v kraju, natíomačijah Špcgel in ?V>har-Tudi lansko le to so pridno vozili pitno vodo svojim krajanom, opravili so namreč kar 55 prevozov. Predsednik dm^tva se je v poaxilu spomnil tudi srečanja ob prazniku Sv, Florjana, kresovanje, beljenja notrdnjt>sti doma, dneva odprtih vrat za najmlajše in u.spej^ega dobrodelnega koncert, kjer so zbrali okoli milijon tolarjev za novo gasilsko vozilo.
Večino sredstev 7anj bo namreč prispeval mestni proračun, po dogovoru pa morajo gasilci prispevati tudi lasmi dele?. Zato bodo v letošnjem letu z akcijo zbiranja sredstev nadaljevali.
Mbš
r^ '^đ^ AAŠ tAS izdaja; Časopis ira-zaTotni&Ka in HT/ WiuL^ dm»)3<iLo.o. Vedenje Uhaia ob fietrtUi. Cena posameznega tzvoda je 250 SrT, mesečna raroCnma 940 SIT, tnmeseCna raiotnm 2.750 SIT. polletna n^Cnlna 5,340 SÍT. lema nsjotňra 9.900 SÍT
UrednI&tvo: Boris ZakoSeK (cfireklor in glavni urednik). Stam Vovk («govorni ursdnlk), Mlí^ns Kr^tli*Pianlnc (oomoCnlca ursilnlkâ), Jsnez Plesnik.TattanaPMgcršek, Bojana Š^gei (novinsi^f). Mir^ Zákonek (urednica radija)Janja Kc^uia-Špegel (tehnik urednica). Damir^nid (obiikovatec) Propaganda: Nina Jug (vodja propa^nOa), Saâo
KonaCnik. Jure BenCnik {prcfiagarxlista):
uredništva in uprave: 3320V^nid, Kidričeva 2d, p. p. 202. telefon (03) 89817 SO, ietefax (03) 897 iů 43. âro raC JI pri APP Veien|e. Številka E*maii: ptsss ® nsscassí
Dbiikovanje n graf, priprava: tâS Casd.D.o, liit Tukama SET d.d.^NalQada; &400 tzvodov Nanaroćenil) fotografy in rokopisov na vra&amtf
Po 2akonu o DDV fs 'Nal ča$' uvrSčen msd prolrule Inlarmalivnega značaja za kaiers se {liACuje davek po 8,5% zni2ani stopnji.
28. marca 2002

DOGODKI

25. seja sveta Mestne občine (MO) Velenje
v ospredju odpadki
Razreéiii vrsto premoženjskih vprašanj
v pretekliku smo :udi v naScm okolju marsikaj delali po doiriiiče, gadili na xcmljL^ih, ki niso bila naša, zemljiško knjižna slanja pa so ííslala neurejena, /alo skorajda ne mine seja svela, na kal cri ne l>i govorili o ra/reàivi lakSnih zadev, Na lorkovem zasedanju so lako odprodiili dol zemljišča vPaki (vbliýini Vcmoma) Vcgradusicm, da la dovoli ceslni prehod tamkajšnjim slanovalcem. Prav lako so odprodali dcizemljii^a Vladiniirju Roju ob ("esti na jezero in dovolili yamcjijavo zemljišča ob konjereji s kotalka I iščem. Nepremičnini so zamenjali s Premogovnikom Velenje.
Direktor MC bo še naprej Aleš OJsteršek
Na razpis za direktorja Mladinskega cenlra Velenje so se prijavili trije kandidati, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pa je svelnikom predlagala dosedanjega direktorja Aleša Ojsier.^ka, ki so ga ludi polrdili.
Najemne pogodbe 30« stanovalcem
Na zadnji sejiso svetniki MO Velenje so^a&ili z nakupom nekdanjega samskega doma Ciradisči, s čimer naj bi odpravili kar nekaj stanovanjskih težav občanov mestne občine. 7jň loso namenili 415 milijonov loiarjev. Tokrat pa so opredelili ludi kriterije, na podlagi katerih bodo tridesetim nekdanjim stanovalcem podaljšali najemne pogodbe za doli^en čas» določili pa so jim tudi najemnino v višini 20 tisoč tolarjev. Zi« lo sso lahko kandirali tisti stanovalci, ki »o vsiij dve leti prijavljeni v MO Velenje in so državljani republike Slovenije.
Skrbno z odpadki
na prejšnji seji so svetniki zelo poglobljeno razpravljali o ravnanju in odlaganju komunalnih cxlpadkiw. Podali so veliko pripomb in pobud in med drugim zahtevali, da jim strokovne službe predložijo pred potrditvijo odloka o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkwv potrditev ludi tarifni pravilnik.
Predlog odloka so tokrat sicer potrdili, v celoti pa niso soglašali s tarifnim pravilnikom. To pa zalo, ker so menili, da ta premalo stimulira ločeno zbiranje odpadkov. Se posebej jih je molilo, ker so strokovne službe skuSale razrešili težavo, da še niso zgrajeni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov v večstanovanjskih blokih, tako da bi jim kljub temu priznavali l^-<»dslolni popust. Strokovne sluřbc so to utemeljevale s tem, da so količine odpadkov (te so ludi osntwa obračuna) pri skupnem zbiranju odpadkov mnogo večje kot pri ločenem. Slan(walci vbiokiii bi imeli poleg tega Se 10 odstotkov pi-»pusta. to pa zato, ker je zbiranje i>dpadkov tu lažje kot pri individualni gradnji, saj se mora smetarsko vozilo ustavljati pred vsako hišo. Skratka» odprtih dilem je bilo še mnogo preveč, da bi ta dokument potrdili, zalo so ga vrnili v fazo osnutka. To pa pomeni, da ludi sprejeli odloko ravnanju in odlaganju komunalnih od-padkov.^ ne bo veljal.
Brez večjih pripomb pa so svetniki na potrdili programov ukrepov ravnatija z odpadki. Predlagali so le, da le ukrepe začnemo v občini uresničevati žc prihodnje leto. Z njimi so določili gradnjo ekoloških otokov piwsod tain, kjer jih še ni. V Velenju naj bi po leg tega zgradili dva,v!^oŠ{anju pa en zbirni center, predvidena pa je tudi gradnja sortjrniceza.sortiranje embalaže, plastike... ter kom-posama za bit^loške IVakcije In urejanje travnatih površin. V.se to naj bj linancirali iz zluanih sredstev ekt>l(^Škc takse (od novega leta dalje jo plačujemo vsi uporabniki).
Dopolnili odlok o dimnikarski službi
Prisebnih pripomb svetniki niso imeli tudi na odlok o spremembah in dopolnitvah i>dloka o podelitvi koncesij za opravljanje gospodarske javne dimnikarske službe.
/ njim so določili, da mora bili objavljen razpis za zbiranje prijav najkasneje v enem mesecu.
Omogočenih bo nekaj novih gradenj
v osnutku so svetniki na torkovem zasedanju spremenili dva odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, in sicer za del krajevne skupnosti Vinska (iora in za t^bmočje ureditvenega načrta Stari jašeL V prvem primeru naj bi s tem omogočili gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije, v drugem priment pa dopolnjujejo prostorsko dokumentacijo, tako da bo to obinočjc opredeljenem za proizvodnji^, obrl in paslovne dejavnosti.
■ Mira Zakošek
SoštanJčanI vznemirjeni zaradi komunalnih položnic^ se bolj pa zaradi tresenja tal
Bi tuji strokovnjaki lažje določili vzrok?
SOSTAN.!, 25. marca -Soštanjski svetniki so na zadnji seji, pit niuomi predstavitvi Marije Tekavec, vodje komisije, ki je med prlprnvilii program ukre|>ov na |)<Kln»čjii mvnanjH s komunalnimi odpadki v Šaleški dolini, sprejeli tri Zi«<le-ve. ki so lesnt) p<)ve/:tne s tem področjem, pomenijo pa pomemben premik naprej: pro* }*ram ukrepov, cMlIok » ravnanju z njimi in tarifni pravilnik.
O vseh treh stvareh sose že ali pa se se bodo ukvarjali tudi svetniki v mestni olKini Veler\|e in oi>čini Šmartno <»h Paki. saj so se modro, da se izognejo večjim stroskom, pri tem projektu povezali.
Prepričljiva komunala?
Svetniki so si v ponedeljek vzeli dobro uro za poslušanje pojasnil predstavnikov Komunalnega podjetja Velenje o zadnjih podrařitvali komunalnih storiiev. Tiso bili pri tem, kot je pokazala razprava, dc^kaj prepričljivi. Ttxíka je bila na dnevni red seje uvrščena na pobudo svetnika Vojka Kmeže iz vrst SDS. Na njej je bil, te so javne, prisoten tudi občan Ivan (>j-ster^ek. ki je po listem, ko so svetniki sogjiišali. tudisam dodal nekaj misli k diskusiji.
Predvsem si komunalno podjetje ne bi smelo privoščiti tako vi.çokih poračunov, ampak bi gibanje porabe in cen morali usklajevali sproti, je poudaril,
Sicer pa smo o ntzh^^h za pcî-dražitve v Našem času žc podrobno poročali. tokratne razlage pa .se niso ra/likwalc od tistega. kar je bilo na lemo visokih zneskov na položnicah že p<3ve-danega.
Smrekovška prelomnica ali posedanje?
Največ pozornosti pa je bilo deležno pon^iloo tresenju tal in pokanju objektov v mestu Šoi^tanj, o čemer smo ze pisali. V PrenK)govniku Velenje, kjer so na to temo pripravili obsežno pori>čilo, ponujajo dve možni razlagi. V eni dopuSčajo možnost, da tresljaji, ki se trenutno pojavljajo v Šo:>tanju
(čutih pa so jih ludi prebivalci TopolŠice, kar je novo), nastajajo kol posledica poriK^iiev zemeljskih mas v odkopané prostore: v drugi pa dopušča možmvíl povečanih seizmičnih aktivnosti smrekovSkega preloma. To je na seji poudaril tudi tehnični vodja pridobiva I nega prostora Premogovnika Velenje Marjan lam^e.
Naravno ali umetno povzročeni dogodki?
Urad za seizmologijo, ki upravlja z državno mrežo potresnih opazovalnic» kamor se je uprava občine Sastanj tudi obrnila po dodatno pojasnilo, je letos na obm;">čju SoStanja zabeležil 33 dogodkov, vendar tu-
Dodatna pojasnila v zvezi z visokimi komunalnimi položnica' mi so terjali v SDS. Na sliki: ivan OJstersek In svetnika Vojko
Krneža In David Ravnjak.
di ta urad teli dogodkov ne more natančno opredelili, ali drugače, ne razpolaga z opremcx ki bi omogočala zanesljivo ločevanje med naravnimi in umetno povzročenimi dogodki.
Vzeti jih je treba resno
Na to, daje ireba te dogodke, ki močno vznemirjajo S<iStanjčane> vzeli resno,so opozarjali mnogi ( Danilo Cel)u], Anton Koren. Matja/ Cesar. Marjan Vrtačnik) in pri tem poudarjali, da ne gre zgolj za nerganje, ampak za strah» o čemer priča ludi pobuda županu Šoštanja Milanti Kopušarju, da skliče zbor krajanov, kjer bi ljudem dogajanje podrobno pojasnili. Predv'scm pa so poudarjali, da bi imeli raje, če tresenje že mora biti, da so tresljaji pwezani s sc--sedanjem tal zaradi j^reniogov-niSke dejavnosti, kot pa, da nastajajo zaradi delovanja smre-kíTVíke prelomnice. So pa menili da, je vendarle čudno, če je v »igri« smrekovska prelomnica, da tresljajev ne čutijo na dru^ strani v okolici Ljubncga,
Odh>čili so se, da se v zvezi z dogodki obrnejo še na kakSnc^ institucijo, ki bi dogajanje dodatno spremljala, predlog pa je bil ludi, da na istitucijcv tujini, če domači strokt^vnjaki ne bodo mogli najti razloga.
■ Milena Hrstič - Pianinc
18. maja v Velenju velika vseslovenska prireditev
Srečanje turističnih delavcev bo razgibalo mesto
Nathljcvanje s prve strani
Tiskiwnc konfcrcncc seje, po-Icg predstavnikov organizatorjev, udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Riižič. Pohvalil je Idejo in po-udarU, da je srečanje v Velenju pomembno tudi zato, ker je lo mesto, ki turizmu posveča vse več pozornŒti, s takî^nim srečanjem pa ga bodo zagouw<3 spoznali mnogi turistični delavci, ki v njem k; sploh niso biii. Predsednik organizacijskega odbora srečanja Vlađ*i Vernik je še enkrat nagla.sil dejstvo, da Velenje žal nima takj»nih naravnih danmti, kot jih imajo drugI turistični biseri, vseeno pa ima kaj pokiiznti. Predvsem pa znamo ponujati različne prireditve, tako Športne, kulturne, poslovno turistične kol festivalske. Podatki, ki jih zbirajo vTuristično informacijskem centru kažejo, da je Velenje celo mesto z največ prireditvami v Sloveniji!
Jože Kandolf, predsednik Turistične IVQ2C Velenje, je prepričan, da se bodo v prireditev lepo vpeli ludi domačini, med člani turističnih druSlev po vsej Sloveniji pa tudi vlada lepo zanimanje. Tisli iz severovzhodnega dela države bodo verjetno v mesto prišli s posebnim turističnim vlakom ...
In kaj bodo gostom pripravili gostitelji?
Na Cankarjevi ulici v središču mesta bo ves dan živahno. Na siojnicah se bodo predstavljala posamezna turistična društva iz vse države, na odru pa se bodo vr.siili nastopi glasbenikov, ki bodli predstavljali svoje kraje. Osrednja prireditev ob srečanju pa bo v Rdt^i dv<')rani, predvidoma ob 10. uri dopoldne, ko naj
bi se dogodek tudi uradno pričel. Poleg predstavnikov oblasti se bodo na txlru predstavili glasbeniki iz Šaleške doline, ki jih je, resnici na ljubo, veliko. Pa Se odlični so. Ta dan bcklo tudi velenjs^ki muzeji na Široko odprli vrala obiskovalcem, večina brez vstopnine, le v rudarskem muzeju bo, a se ta mnogo nižja.
Temeljni cilj srečanja bo vseka-
kor druženje drui^lvenih luri-stičnih delavcev, ki bodo hkrati imeli možnost ť»pozoriti na vse bolj nezavidljiv položaj v na.4i družbi »Turizma ni hrvr. p«»p4»-lovanj in žefjť p«» <HÍkrívanju, zafo se bomo v Velenju srečaii vsi tisli, ki vemo, da Je doma le* |Mi in v Sloveniji najlepše!«, so za konec zjtirdlll organizj^torjl.
■ Bojana Špegei
Na tiskovni konferenc/, ki jo je vodila Barbara Pokorný Iz TlC-a, so prvič javno predstavili ve-ilHo vsesiovensko prireditev - srečanje turističnih društevih deiavcev v Velenju. O njej so spregovorili Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije, Jože Kandoif, predsednik T Z Veienje, Jože Zakošek, predsednik TO Veienje in Vi ado Verdnik. predsednik organizacijskega odbora.
UTRIP
«»ÍÉAS
28. marca 2002
Pogovor z mislinjskim županom Mirkom Grešovnikom
Mislinja bo dobila novo središče
Mislinja po Iťlíb deltivjinj» ni veČ /elo mliickt uličimi« ssij teče 2e »smo let<», odkar vlopd pi> svoji poti. Danes, ko mmç\ iij^n-tavOitjc», (lil se v Sloveniji splačn imeti stojo	temu pritrjujejo. Zanimivo je, (ill so .Sť ljudje rui rvferetidiimti pred »st^' ni»vit\'yo<)lKine i/rekli pn>ti. Danes hi bil re/.ultiit verjetno drugačen, saj sta razvoj in nove prid(^it>'v vidna na vsakem koníku. Ze dnip mandat občino vodi župan Mirko Gre^ovnik. ki nam je zaupal več o načrtih v letoiSnjem letu, ozrl pa se Je tudi v prih()dno.st.
Obdnbjc samostojnosli župan komentira z [besedami: »Mnogi govorijo, da imajo manjiU; obcinc već denarja in da so v boljšem položaju od večjih. Temu ni lako. Ce bi bili podslaro t^itio, bi glede na število prcbivalccv dobivali približno loliko, kol dobivamo sedaj. Bistvena nizlika je v tem, daje prej denar ostajal v ceni rih in ga je manj slo na pcídeřelje. Sedaj pa ves denar, ki ga dobimo, ostaja lu, z njim sami razpolagamo in odločamo, Rezullati so v/podhudni.«
# Vedno sie k/jtaia apnjeii proraCim Z0 tiO' slednja t<ito ~iiidi íeios vam je (o uspeio še v h/íS'ki'fít ieíit. Eden večjih projektov, ki vas-čoka v prihotlnje.je obnova kanaUzO' cije in porečja reke Miatinje. Tu pa sle Uifi uspešni Utdi pri natečaju tfi sredstva evropske skupnosti. Kako ocenjujete ta projekt?
»Ib je eden silno pomembnih projektov, ki ga peljemo že drugo leio. h fonda ISPE snio pridobili 19(3 lisoč Eurovza i/delavo idcjnili pjojekiov /a cxlvajanje in íi^enje odplak v lisicm delu naše občine, ki gravitira na porečje reke Mislinje. Projekti so pri kraju, tehnična dokumentacija je pripravljena. Do konca junija moramo prijavili invcsJicIjo v Bruslju. Naslednje lelo pričakujemo, da bo podpisan memorandum. Naiopa bomozačeli s praktično izvedbo projekta. Računam, da bo večina gradbenih del opravljena v letih 20(W in 2U05. Cel projekl je vreden 620 milijonov tolarjev. Od lega pričakujemo 40% sredstev iz strani EU, eno čeiriino od dr/ave.
Zupan Mirko Grešovnik nam Je povedal, ća MisUnjski kianec vsaj še dO' bro teto ne bo na vrsti za obnovo. "Boj z milni na veter se nadaijuje,« dodaja k temu. dobro četrtino pa bo morala zagotoviti t^bčina skupaj z gtwpodinjsîvi, ki se bodo priključila na Čistilno napravo.« 9 Že kfíiatu naj hi Mislinja dohita novo središče. Kako daleč ste pri tem projektu? »Lani smo po petih lelih prizadevanj sprejeli prosit)rski plan. Na podlagi lega .smo sprejeli tudi za^cidalni načrt za novo poslovno sredi.^'e. Svet občine ga je že sprejel, sedaj tečejo razgovori z investitorji. Prvi objekl naj hi začeli graditi kmalu. Računamo.da hov njem nova lekarna, da Se bodo vključili trgovci in Še kdo. Imamo dogovor z IGM iz Dravograda, ki naj bi bil izvajalec del, skupaj pa ravno sedaj opravljamo razgovore z bodočimi invest i-torji. Sicer pa bo novo središče zraslo neposredno ob cesii, ki vodi proti PirŠevemu domu. To je praktično sredi naselja Mislinja in Šentilj. Mislimo, da je lonajuslrez-nejSe mcsio.«
9 Kakšen je vas investidj.^ki plan za teios?
»Občinski proračun bo imel 645 mio odhodkov, kar je daleč največ doslej. Pri-
merna poraba za letoSnje lelo jc približno 430 mio. Vse, kar je več, sc> prihodki iz drugih virov, Letos bomo opravili 5e zadnje investicije iz Slirileinega plana Denar namenjamo za gradnjo novega stanovanjskega bloka, začeli bomo graditi osnovno Solo v Doliču, ki nas bo stala približno 150 mio Sri; zato, da jo bomo usposobili za deve-tletk<\ Tu nam bo pomagala tudi država, a kaže, da bodo prva sredstva nakazali šele v letu 2003, glavnino od skupaj 50 mio Si r pa Se leto kasneje. V prizidku bi radi uredili tudi oddelek za vrtec, saj sedaj i/ Doliča kar 10 otrok vir/ijo v vrtec vVe-lenje, kar je za družine obremenitev. Posodobili bomo tudi cesto proti PirSevemu domu in nadaljevali z odsekom na Tolsti vrh. Posiorill pa homo ^ več drobnarij.« 9 Velika želja občine je, da se prebudi fiospo-ilarstvo. Kar nekaj pomoči vašim občanom .ste v ta namen ie ponudili. Kakšni so reudiaii?
»Premika se zelo počasi. 70(3 občaniw Se vedno dela v MO Velenje, 500 v Slovenj (iradcu. Na tretjem mestu je občina Mislinja s 300 delovnimi mesli. Število delovnih mest v Mlslinj: vendarle pt>ćasi nara^ Samtwiojni podjetniki munrečspre-vidjuîstjo vlagajo v nova delovna mesta.« 9 Mistitijski tdanec je gordij.dd voz^l» cest' no .siepo črtno tnlkar.ste župan. Ti) vsi 1'edo, splidi tisti» ki gfi morajit prečkati vsak dan. Kdaj bo odsek končno posodo^ hijen?
»Borba naáe občine 7 Direkcijo za ceste RS in državo je tu včasih podobna borbi z milini na veter. Mi več let pi.^emo odgovornim vdržavi, prosimo. predlagam(^ pa ludi grozimo. Uspeh naših prizadevanj je, da je v končni pripravi projekl za sanacijo plazu tega cestišča. Preko klanca bo zgrajen Se tretji pas za počasna vozila, po zadnjih informacijah pa tudi pas za pešee in kolesarje. Projekt bo šele do konca leta dobil vsa potrebna soglasja. Računamo, da bo denar za obnovo v državnem proračunu zagotovljen šele v letu 2íH)4.«
■ Bojana Speget
Stavka z deljeno podporo (in strahom)
»Si slišal J da zdaj, ko zdravniki stavkajo, delajo na teden le 40 ur?« vpra.Ša prvi drugega. »A res\ it/rej Zilaj v času .stavke delajo več kot sicer!« se nasmeje drugi. Opozarjam zdrav^ nike, da sem to slišal in ni zraslo na mojem zelniku. Za v.sak primer, kaj pa Če bom kmalu potreboval njihovo pomoč. Oh tej stavki ztiravnikttv bi bilo zanimivtt fdUiati .îe podatke iz delovnih organizacij, če so .se kaj zjntmjsaii bolniški izostanki. Nekateri pač zdaj za v.saj .slučaj za vsako malenkost ne rinejo k zdravniktt. In ko zdravniki Še niso končali svojega pro* te.sta, so protestniki dali malo več dela »našemu« prometnemu ministru Presečniku. Na mejnem prehodu Dolga vas so tavornjakarji z zaporo poskrbeli za dole kolone. In - seveda • dosegli svoje. Znova .se namreč kaže» da so pri takih akci' jah uspešni listi, ki lahko s Čim resno zagrozijo. In kijih de" lajo junaške izkušnje iz preteklega Čas. Zal se pri nas dogaja, da dela ne prekinejo vedno le ki jim je najbolj hudo.
V zadnjem času smo slavili dan vodo. Nekalen v šaleški dolini so ob tem prazniku »nazdravili^ z gnojnico, Ja je ogrožala potoke, dru^so se znova spomnilipoirebc po dokončno ureditvi šaleške čistilne naprave. V Celju pa so ob tem prazniku voda dvignili čaše ruj nega in s tem naznanili. da so iik pred zasaditvijo lopat za začetek gradnje osred-njega dela ccljske čistihe naprave. V Celju so nazdravljali tudi Velenjčani: predstavniki Vegrada in Gorenja, saj so ti skupaj z avstrijskim partnerjem dobili pomemben posel. Naložba namreč velja okoli 12 milijonov evrov. pri tem pa je šeposebfio zanimivo, da je okoli polovice denarja prispe-
vala iivropa.
In ko že govorimo o vodalu p<t čeprav o taki vodi malo bolj drugačne vrsle, mommo omeniti, da so ljudje z našega konca prevzeli v roke vodenja »treh src<'. Zlafko Ilohnjec, ki je bil na našem olymočju doslej bolj znan kol .stečajni upravitelj in pri.ulni »poravnalec«, je jxjstalpn i moŽ I^tden-ske. V Pivovarni iMško. kije večinska lastnica treh src, že vedo, kaj delajo, pa naj se nekaterim zdi še kako čudno!
Za dobršen del ljudi na širšem celjskem območju je pomembno tudi to, da smo vendarle začeli izx'ajati maloobmejni dogovor s sosednjo Iln'aško. V maloobmejnem pasu je (udi kar dve tretjini ljudi z območja šestih občin šrnar-ske upravne enote. Vendar mnogi od teh tarnajo, da jim sam začetek dogovora in tudi maloobmejne prepustnice, kijih počasi dobivajo, niČ kaj veliko ne pomenijo, dokler ne bosta državi tudi uredili maloohmejtUh prehodov. 27 takih prehodov bo, dokler jih ne bodo uredili, bodo morali tudi ^maloobmejci« čez mejo preko meddržavnih prehodov.
Pri nas se tudi v.vc pogosteje za.slavlja vprašanje: zdaj ali nato. Ali naj referendum o vstopu v Nato naredimo že zdaj, ali šele potem, ko naj nas bi v Pragi i>ovabili v to druščino. Tisti, ki so za »zdaj^, menijo, da jc najbolje, da si takoj glede tega rtalijemo čistega vina, nasprotniki meni' jo, da ni fer. da se o tem izrekamo že prej. preden sploh vemo, ali smo vredni povabila. Kako bo. Še ne vemo, res pa je, da so na.^e karte glede vstopanja v Nato premešane malo drugače in ne sov/xtdajo s siceršnjo delitev na pozicijo in opozicijo.
m (k)
^iiPERSPEKTIVA
Rise: Boštjan Kuzman
Predpraznično vzdušje
Izbrati ustrezno temo za kolumno, ki In) izšla v zadnjih dneh postnega časa lik pnd veliko nočjo, je nekoliko nehvaležno opravilo. V teli dneh bodo dovolj pridigali dmgi - zakaj bi še jaz? Spoiedovaii in opri/vičevuti ptf se na tem mesin zacn-knit tudi ne mislim, ćtpn/vsem z dasedaj napisanim morda koga že razjezil ali užalil, in hi se pred praznikom sp(fdohilo malo pokesuti
No. pa poglejmo, kaj se je v zadnjih íednÚ\ sjúoh dogajalo. Kden od dogodkov me je v resniciposefyejpritegnil in o njem bi z w-s el jem napisal kakšno pikro, če bi le vedel kaj več. Gre za škandal v z\-ezi s jmanCnim poslovanjem klnlx>v celjskih in primorskih študentov, ki je za nekaj tlni na/x)lnil sinini časniktA'. Izbmli-nil je kar naenkrat, čeprav seje r resnici napovedoval ie precej časa • morda se spomnite, da jcpren pred letom dni podobna tematika polnila tudi Naš Čas, ko je bil v Škripcih kar naš lokalni Šaleški š ti idcnl.úi klub oziroma njegovo vodstvo. Doma seje \'se skujxij na .'^rečo končalo brez kazenskih ovadk toliko bolj za-ninm vpa bo počakati na tokratni mzplei. Ab/ sem že rekel, o vsem skupaj v resnici ne vem kaj dosti, zato si ne upam dosedanjih do-godkiA'niti komeniirttti, kaj šele kogarkoli ol^sojatL Dowlil si lx)m le eno opazko: nečisto poslovanje študentskih klubov je očitno precej razširjeno po drža} i. Zato glavni krivci zanj morda niso pasa mezniki, ki ie klube vodijo in .se pri.svojem delu M j aH manj "znajdejo", večjo krivdo po mojem mnenju nasi kar.sa m svitem, ki pravil za delovanje in jínančno poslovanje lakih klii-hov ni dowlj strogo in jasno določil.
Kakorkoli že, omenjeno afero je že po dveh dnevih izfiodrini-la zdravniška stavka, ki je za večino državljanov seveda pomembnejša. Stavka trt!ja zdaj že en teden (tole pišem vj)onede-Ijek i\'ečer). delo v zdravstven di ustanovah je precej ohromljeno, kakšnega napredka pri pogajanjih pa zaenkrat ni. Zadnja novi-ca je hiJa, da se nekaieii sta\'kajoči zavzemajo za konec stavke • najbn čiUijo, da v tem trentuku v javnosti nimajo prave pod-pon'. Morda lx) do izida tega časopisa delo zares zopel steklo, am-pak polem bodo zíiravniki .še bolj zagrenjeni - počutili se lx)do osramočene, kerso.slas'kaliin seizpo.sim'ijali, a brez uspeha. In pontisliie, kaj je hujšega od zdravnika, ki.'^vjemii MrUku aliso-dela\'cem namc.%io vlivanja volje in spodbude nudi le jamranje o lastnih problemih in o tem, kako ga nihče ne razume. Priznali moram, da tistim, ki o \>.^em .'ikupaj odločajo, pniv nič ne zavidam. k\'ečjemu si želim, da bi se za veliko noč zgodil kakšen čudež in da bi hili vsi zado\'(/ljni.
Poleg večsioletne tradicijepraznos anju c\'eine nedelje z blagoslovom okrašenih snopov je ta vikend r Sloveniji potekala še ena tradicionahw prireditev' .smučarski i>oleti v Planici. Letos je bila še posebej dobro obiskana, predvsem zaradi nin'ega razcveta slovenske ekipe. Njihov 'a zgodba o uspehu je prav Šol.sko poučna: začne se z ne\'erjeinimi uspehi izjemnegft talenta, kipa popn'em padcu in .sestopu s prestola z vsakim novim skokom drsi r brezno lirez izhoda. Tam je ujet dotlej, dokler.se ne nauči, da za irajnej.ši u.speh ni dovolj k talent, ampak je potrebna ludi vztrajnost in trdo delo. predvsem pa, da so .štirje skupaj močnejši kot vsak zase. Kol v kakšnem kra.snem holnudskem fdmu, recimo lislem. kije lo nedeljo snedel štiri oskaije.
Scenarisl fdrna Čudoviti uin je "resnično" zgodbo o genialnem matematihi prikrojil tako, da je v vseh poglerUh u.strezala ameriškim sanjam. A.socialnega shuofreničnega paranoika rešila deloma last rut volja in vzlrajnau, deloma pa nesebična ljubezen predane žene, in rut koncu si vsi skupaj Ijogato nagrajeni - on z Nol)elovo nagnido. ona pa z njegovim nagovorom na podelitvi. .Saj ne, da l)i bilfdm slab, je čisto soliden holt\ udski izdelek z dobrimi igralci in prodidicijo, ampak vseh teh nagn2d si pa jx) mojem skromnem mnenju že ni zaslužil. Dobil jih je prepro.slo zalo. ker je Američanom prikazal tisio, kar si želijo videli o sebi.
Precej v nasprotju s filmom Nikogaršnja zemlja, ki najbrž nikomur ni pokazal tistega, kar hi si želel videli, bil pa je zelo resnično prepričljiv, kljub temu, da za razliko od Čudovitega uma v hist\ u ni bil posnet po "resnični" zgodbi, i^av presenetilo me je, da je uidi ta frlm dobil askarja, ampak hej, temu ga pa čisto zares privoščim, in upam, da si ga ho lamdi te nagrade ogledalo še veliko več ljudi. Saj ta jilm ni ravno absolutno pop(tln; veliko štosovje precej klLšejskih, akcijski posnetki pa so precej manj slikovidkot recimo iLsii v Sestreljenem črnem jastrebu aliRešew-nju vojaka Ryana. ampak la film s .\rojo prepro.slo "bosansko" iznajdljivostjo veliko več o čhve.šhh zablodah kot pa kakšni holivndski epi Ilecno, prepričan sem bil, da ga bodo američani spregledali, ker teh "naših" šlosovprvprrmo ne bodo mzumelL PiJ so ga, ali pa jim je bil mogoče všeč zalo, ker ga čisto niso razumeli in se sami ne vidijo v njem. Najbolj žalostna .st\'ar v z\'ezi s tem Jilmom je ť resnici dejst\'0, da tako dobrega filma ne hi dobili brez tako grozne vojne.
Lahko bi med dogodki zadnjih tednov izbrskal še kakšno kaščico, ampak najbrž ste časnik itak že odložili in se prepjtsli-li prazničnemu xzd/tšjtL Naj vam le-to ne prinese zgolj stresnega nakuptn'anja daril in napetih dnizinskih snidenj, sam vam želim tudi svežega opiimizmu m vere v življenje - saj lio nekoč še vsedoliro. Pa ne ujezite se, če vas med temi prazniki kakšen popisovalec vprr/.ša, če ste verni ali ne. Vesele praznike!
28. marca 2002

GOSPODARSTVO
Modna konfekcija Elkroj
Korak v svet oblačil in obutve
Dru/ba ICIkroj je minuli Cetr-v sklepu (jiibljanske^a BTC-ja i»cJ|>ri» ^e deseto Kastno pro-ilajalno. tokrat v navezi s sorodnimi dru2l>ami in soustvar» iakï c^iačii LatK>d. loko in lUV Vrhnika.
"Ailcli smo bili v icm prodajnem središču z velikim obiskom m veliko kupno močjo.
Skupno smo oblikovali lepo in pestro ponudbo za končnega kupca, saj sc bodo lahko moSki in žoa^ke na enem mcsiu oblekli od ^ave do pele," je povedala dirckioriea Elkroja Marua Vrtačnik. Med številnimi gostije bil ludi predsednik slovenske gospodarske zborniec JoSko Cuk. kije prodajalno ludi odprl, vse skupaj pa so seveda začinili z veliko in privlačno modno revijo, lemu jc Marija Vrtačnik z /adwoljstvom dodala, da že pospešeno pripravljajo kolckcijo za pomlad - poletje 2003, ob znanih modnih usmeritvah pa so v Olkroju zelo zadovoljni z
Marljâ Vrtačník: "Zdvedaři se moramo, da se učimo skozi vse življenje"
zaključevanjem poslovza lo sezono-
Običaj je že, da imajo v Elkro-ju v lednu pred velikonočnimi prazniki kolektivni dopust. Tako je tudi v tem icdnu, kar pa ne pomeni mrtvila v píxljeiju. Obnavljajo namreč lastno invalidsko podjetje, saj skupuj z do-
Razumevanje za umetnost
V	đnižl>i Etkroj imajo poseljen tni in rav:umevai\je za umetnost, kar je .seveda skladno z njihovim temeljnim hotenjem - vedno nelukj lepšega.
V	svojih prostorih so gostili že prenekaterega umetnika, tokrat pa so odprli vrala slikarjem, kise vsako letov Mozirskem gaju udeležujejo ustvarjalnega in delovnega srečanja "ex tempore/ Na ogled je 20 del Šestih akademskih slikarjev, izbor in p(\slavilev pa je opravil Jure Repea^ek, ki vodi in usklajuje vsakoletna srečanja ter na njih tudi sam ustvarjalno stxíeluje. "Pripravil sem izbor sedmili dosedanjihsrečanj, v Elkroju pa naletel na polno mero razumevanja. Tovrstne razstave so žal premalo obiskane» zato tudi na takSen načinželimopribližatina^a dela čim večjemu krogu ljudi. Podobne razstave so biie nekoč že uveljavljene, sedaj pa jih želimo oživiti," je povedal Jure Re-penšek.
Namestnica direkloricc Elkroja Vera Pečnik je dodala: "Naklonjeni smo lakSnim in sorodnim razstavam» zalo v na5ih prizadevanjih vse bolj ciljamo na področje kulture v najSirŠem pomenu. To jc ludi svetovni trend aspešnih podjetij, sieer pa velja - kdor ima smisel za kulturo - ima smisel za dobro."
mačimi in tujimi sodelavci oblikujejo nov način dela v obliki celice. To naj bi bila vzorčna celica za kasnejšo reorganizaci-
RaznoUke stvaritve so obogatite jediinico in poslovne prostore Eikroja
jo v celotnem podjetju. Tudi na tej podlagi želijo čas izdelave skrajšali na najmanjšo možno mero, v nadaljevanju pa to pomeni prilagajanje odzivnega čiusa kupcu in potrebam tržišča.
"Tudi sicer poslovni sistem uravnavamo po pro^amu dvajsetih ključev. Na podlagi do.se-diinjih ukreptwše prehiijamo v obdobje, v katerem želimo doseči, da bo vsak na slehernem delc^vnem mestu razmišljal kako delali bolje in kako se v svojem delovnem okolju bolje počutiti. Skratka, kako ustvariti čim boljši izdelek za čim b(3lj primemo cono. Vse to delamo kupca, zalo mora vsak v naši biSi razmišljati in soustvarjali- Te ukrepe zelo podpiramo, celo silimo ljudi, da tako razmišljajo. Prisila res ni najboljša, vendar pa sc ljudje vse življenje učimo in to učenje moramo nadaljevali z dodatnim izobraževanjem in praktičnim poukom." pravi Marija Vrtiičnik.
■ iP
Stečajni postopek za ESO Opremo naposled sklenjen
Končno poplačilo
VliLCNJE. CEmE, 21. marca - Čeprav so mno}>i pričakovati, da se l)o na celjskem sikIíšču Že 19. (lecemhni hini odigralo »idnje dejanje postopkov pove/a nili s stečajem ESO Opreme, se to ni /godila. Na predlog glavne delitve stečajne mase in na sklep sodišča o poplačilu upnikoVf so se na Višje sodišče pritožili štirje, Isar je zadevo zavleklo. Prejšnji teden, v četrtek, pa seje zučeto sklepno dejanje: nakazovanje denarja upnikom.
Pet let je trajalo
Stečajni postopekza ESO Opremo se je vlekel skoraj pet let. l*a ko dolgoje trajalo i/dveh razlo};(»v.V<KJstvo podjetja je pred stečajem nekatere upnike favoriziralo, z njimi sklepalo p<»^od-l>e o hip4)tekah ali izvrševalo p4»plačila, kar l)i v nadaljevanju pomenilo, da l)i ostali upniki dobili bistveni manj.
»V skladu z zakonom smo tiikšno početje izpodbijali, kar je trajalo nekaj časa, vendar smo v 99 odstotkih uspeli.« Izplačila delavccm so bila vclikokral prikrila ali prikazana drugače kot je bilo v resnici-
»In samo skozi preizkus teijaiev in kasnejših pravdah smo lahko prišli do realnih podatkov,« pravi Hramec in dodaja, daje zadeva res trajala dolgo, da pa so v tem času uspeli slečajno maso lako povečťiti, da lahko danes gworijo o relativno visokem odstotku poplačil v primerjavi z drugimi stečaji po Sloveniji.
Na ta delso še posebej težko čakali nekdanji delavci ESC Opreme, ki so v sodnih postopkih uveljavljali dve vrsti terjatev. V eni so delili usodo z vsemu drugimi upniki in tu bodo zdaj poplačani v določenem odstotku glede na razpoložljiva sredstva; v drugi pa so terjali plačilo za neizplačane plače do višine izhodl^nih plač po kolektivni pogodbi, ker so poplačani v celoti.
Stečajni upravitelj Rudi Hramec, je bil že pred dobrima dvema mesecema, ko smo se o tcin pogi^vaijali z njim, prepričan, da bo višje sodišče priuižbe moralo zavrniti. Zdaj seje to naposled zgodilo in po petih letih je slečaj ESO Opreme končan. »Pravkar zaključujem podpisovanje virmanov in čez kakáno uro bt^do sodelavke odnesle naloge za poplačilo upnikov na agencije in banke in okoli 350 milijomw tolarjev bo v naslednjih Ireh ali Šlirih dneh tudi že na lekočih računih upnikov,« je v Četrtek sporočil stečajni upravite lj/R'rjatve delavcev, ki so se nana.šalc na odškodnine za poškodíme pri delu in lisic terjatve, ki so predsiavljale razliko med dejansko izplačanem plačo delavccv do izliodlščne plače po kolektivni pogodbi, so poplačane razlike do polne plače po kolektivni po-godbi pa v višini 30,07 odstotka.
Stečajni upraviielj je v zadnjem pogovoru o OSO Opremi, preden gre la vzgodovino, dodal, daje navkljub temu, daje postopek trajal dolgo, z^dtwoljen. Zadcwoljen že zalo, ker vidi, daje na pogorišču te, nekdîij cvetoče tovarne s področja kovinsko-predelovane industrije, zraslo lepo število novih firm, ki dobro poslujejo.
■ Mitena Hrstič • Pianinc
Lokalna agenda v občini Šmartno ob Pakl
Aprila delavnice, konec leta usklajevanja
Konec lanske^ leta je skupina strokovnjakov vključenih v Lokalno agendo 21 v občini Šmartno ob Paki, končala stmkovni del prve fa/e pn»-jekla lrajni»stnej*a ra/voja lega okolja. Kot je povedala vodja projekta mag. Marta Svetina L velenjskega ERIC-a , so nekoliko širše kot to predvideva zakonodaja pregledali družl)eno-ekonomsko in oko-Ijevarsko stanje občine. Ugotovitve jih ni.so presenetile. Prihodnji me.sec naj bi steklo delo v delavnicah, v katerih bodo sodelovali ol)čani, konec leta pa naj hi ti opredelili cilje, nakazali rešitve in tudi načine reševtinja te^.av.
Pri druřbeno-ekonomskem stanju občine so strokovnjaki v/elj v prcecp različne kazalcc: (xl dcmografskili, socialnih, gospodarskih in podobno. povem samo nekatere glavne ugotovitve, potem lahko rečem, da je občina spalno naselje. V njej živi vse manj kmečkega prebivalslva. Je pa zelo intenzivna kmetijska de-
javnost. kar se odraža v kakovosti podtalnice, ki je glavni vir o.skrf>e z vodo tamkajšnjih gospodinjstev. Tu bo morala občina storiti čimprej nekaj takega. kar tamkajšnjiiii prebivalcem ne bo posebej všeč.
'leî^avc nakazujejo, da h(xjo na nekaterih kmetijah potrebne pre u sme ril ve,« jc dejala Sveiinova in še dodala, da je občina ocenjena kot gospodarsko šibkejša v primerjavi s precej bolj razvitima Velenjem in Celjem, na pt>dročju malega gospodarstva pa ima majhne prednosti. Razmere na področju okoljevarstva pa so občanom poznane. Poleg že omejenih težav s pitno vodo je tudi stroka med prednostna vprašanja uvrstila onesnaženji zraka in posledično onesnaženast tal.
Sta>kovne podlage za pripravo Irajnoslnega razvoja občine Šmartno ob Paki bodo v nadaljevanju dopolnili oziroma uskladili z rezultati delavnic, v katerih bti 25 občanov (različnih starosti in poklicev) ne-
odvisno od rc/ulialcw strokovnjakov prav tako »obdelovalo« Slanje na že omenjenih področjih. Pričakovali so, da bo delo v njih sleklo že v začelkti lela, vendar ol>čina za drugo fazo projekta z velenjskim Inštitutom za raziskave ERIC-o še ni podpisala pogodbe. To naj bi se zgodilo v kraikcni in v aprilu naj bi organizirali prve delavnice. Do konca leta naj bi javnost že opredelila cilje, potrebne rešitve in nakazala tudi načine, kako do njih. Temu bo sledilo usklajevanje in nato priprava uradnega dokumenta,
Letos bo občina za dejavnost Lokalne agende 21 namenila približno 500 tisoč lolarjcv, kar je pril^ližno toliko kot lani. Sveiinova pravi, da lo nc bo za-doj^čalo, zato bo polrebno pridobiti Se denar iz državnega proračuna. Na nedavnem obisku jim je minister za okolje in prostor ta denar menda tudi obljubil.
■ tp
Elektroniko Velenje obiskal romunski veleposlanik
Proizvodnjo televizorjev bodo podvojili
Konec preteklega tedna je obiskal tlleklroniko Velenje Romunski ambasadorv Republiki Slovenyi. Obe drŽavi Že doslej d(»hro sodelujeta na gospodarskem podr<»čju, med vodilnimi i/vozniki pa sta (>orenje in Elektroniki» Iz Velenja. Ta kolektiv Je želel bolje spoznati in po svojih močeh vplivati na §e biiljše sodelovanje.
Direktijr Elektronike Velenje
M. K. 'IVibhuvan mu je predstavil najVïdobnejSo proizvcxinjo televizorjev, ki jih proizvajajo pod lastno blagovno znamko Evelux , delajo pa jih tudi za večino |")riznanih evropskih blagovnih znamk, med drugim Grunding, Univer/um, (»orcnje
Lani so proizvedli več kot 350 tisoč televizijskih aparatov, že letos pa naj bi jih pol milijona.
M. K. Trfbhuvan, direktor Etektronike (prv/ z teve) skupaj z
romunskimi gosti.
)>NaSa vizya pa Je,« pravi direktor M. K. Tribuvan, >»da bi že v letu 20(M prišlo iz naSe tovarne kar milijon televizorjev.«
Njihova tehnologija je najsodobnejša, sodobni so tudi dizajni. Lani .so uvedli 5est novih modelov, Iclosjih nameravajo deset. Na irgu so že njihovi televizorji s povsem ravnimi ekrani, najbolj ponosni pa so na modele v sto iVekvenčno tehnologiji^ s katerimi bodo, tako vsaj upajo. osvojili nemSko in angleško tržiSČe. Pripravljajo pa se že tudi na proizvodnjo digitaJnih televizijskih sprejemnikov.
Elektronika Velenje je sestavni del BPLGROUPOFINDI-JA, velikega píxljetja, ki proizvaja rjavo in belo tehniko, elektronsko komponente ... , lani so imeli več kot milijardo dolarjev prometa. »To je svetovni ^ganL« pravi M. K. Tribuvan, » in tudi iz Elektronike Velenje Želimo narediti globalno svetovno podjetje, ki bo imelo svoje mesto na zemljevidu sveta.«
■ Mira ZakoŠek
Priloga
\/ forefc. 26.3. 2002je bií preko spletne sirani v/ww.yetenje.si prenos se-ye Sveta MO Velenje v živo preko intemeta. Že sedaj si lahko ogtedate video arhiv 24. Seje Sveta MOV na strani WD£0 PŘENOSÍ. To je del projekta £-demokracija in E-Velenje, ki ga v Véienju uresničujemo kot prvi v Sloveniji. V kratkem bo v projektu predstavljen tudi portal z elektronskimi naslovi vseh svetnikov^ preko katerih jim boste lahko posredovali svoja mnenja, stališča in vprašanja.
Novice
Informacije
Zanimivosti
Predstavitve
Povezave
Dogodki
v marcu
Mladinski tent^f Velenje
TBôaji Z2 uporabo raćjnainiškm programov za šluctenle In dijake Excel, AutoCADs spletne sirani, Word, PowerPoint Iníomiacíje: Mládni center Velenje, Šaleški šludenlsld kiub. 041/363 988
Vsak dan
KiberneticM kavarna Kunigunds
Brezplačna uporaba intemeta. pomoč pri uponbf računalnika infomiacije: UiadinsJd center Velenje
3. aprlt
Predavanje Hotel Raka Velenje
Sflidjevo dolina, nesile< razvela informadískíli tehnologij
Predavateli: dr. Stanko Blatnik Informacije; PAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informaci* jSklhlehnologl|,p.p-30,332Q Velenje, tel. Û3 891 90 40, e-mail: leamlngcentre@leaningcentre.org
SIEMENSOV PROTOTIPNI MODEL GPRS MOBILNIKA
Siemens le podstavil prototipni model mobllnlka v obliki rctne ure. Aparat zoru2u|e v sebi prav vse funkcije, ki lili uporabnH< piičakuje od prenosnega telefona In še več. Kot modularr.o nadgradnjo si lďiko omlsfftenpr. vldeok^ero, omogoča zai^m slike In n|en prenos npr. po elektronski pošli.
Velenje

28. marca 2002
Velenje e-mesto
www.velenje.si
Izobraževanje za informacijsko družbo v Esotechu

Svminbir in OvlHvnicH na icmo
nt/cvanjc za informacijsko družim" sc Jc v icir-tok. 14. 03.. v Esi)techi)Vi'm uvno priv.en-( H C i j s k ť m ccntru. NamcnjcnHjc biln srťcl-njei^olcvm. or^ďtiízatdrja [vi sla l)i|ji Uilximtoríj tck'komunikM-cijc i/ Fakultete /Ai clcklmtchni-kov l.jutiljjini in orgMni/»-cij za tchnicno kulturo v Slovcni-ji. Seminar jo	spa^m*
ijHli v ).t\o tucii prvko infcrncl».
Namen i/t>l)ražcvanja.ki&cgaje udeležite» trideset srednjclot;:cv i/
( cnira saidnjili Sol Vcicnj*;, jc bit udelii^^nccm na pregleden naCin predstavili t isn<Tvne ptejme o informacijski dnixhî ter uporabi TI'kT, prcdsiûviii dinamično in i/zivtw p<'JÍno gospodarskih piinogo, v sodelovanju z induslrijn prciLslaviti zadiije dosežke na področju telekomunikacij in informaeijskih leh-ní>logi], vzpiídhuditi udele^encc. da v modernih lehnolt^gijiili ne t^i videli nekaj, kar je rezervirano za izbrane, icmveč bi piïskuiUli v njili piîiskaii predvsem svojo vlogo ler udelezcneem prikiiTali. da laliko sodi>bne IlYf bistveno pri po m< v rejo k uspeSnosii praktično na vseh ix>drofjib.
V dopoldanskem delu <so se zvr-slija predavanja o informacijski družbi, mobilnih ichnologijah in
napravah z demonsIraeijami, internetu in izobraževanju na daljavo, V popoldanskem delu smo pripravili pra klicno delavnitt> z uporabo videokonferenCnih orodij. Pt^udarcksmo namenili predvsem obnai^anju pred kamero in po-memhnosii dobre predsiavjive občinstvu.
Udeleženci so biti razdeljeni v ctve skupini v katerih so pripravili svoje predsiavjive z rdečo niijo "Jaz sem Superstar" in jih predslii-viti z up<iraho video konte renče žiriji, ki je vsako posebej tudi ocenila. Da bi bita volja in motivacijo večja, smo v gosie p<wabiti r^PackCukurja, kije zastopal umel-
niski del žirije in prijelno ptipe-stril ćeiitkov dt)p(>ldan. Srednjcícxl-ci sc» /x>pci dokaziili svojt) tšreaiiv-nosl in izvirnost, tako da sc nam za mladi rod pač ni iret^a bali....
Píwzetke predavanj boste lahko naili na nasKmi www.escítech^i in ww^v.tîfe-org.
■ Mihela Hladin
Učenje na daljavo vse bolj priljubljeno
Í
%
InŠtilDt 7M Mml){>lno una-ti/o in raz\'oj informacij* ski h tclmolo-Sij IHAK {wwu'.lea r-n i n g ce n • ta'.ors) izVc-IcnjH jc v so dclov^inju s Srcdiî^xînî tíi družbene inovacije ZSI (vnvw.zsi.al)/.Dunajadnol9. 5. liHil v hotelu l^k» organizirat enodnevno delavnico Učenje na cÍHlj;)vo - kako uh orc^inirinlt in iz>':ijati. Dťlavni€<) j« bil or^jHnizi-nma výklopu m«dnarodncf*a pnv jekta Učenje na dH^av« v nara-voskADÍh in tehničnih vccísih s pi>-motjo studije primerov zu])oriit>o Interneta, ki [xitekH v sldo]MJ EU programa Minerva (www.lear*
n in Kcc masonom In er\ a j in v sklopu projekta dinamičRi^a učenja, ki^a podpira íPospei^al-ni center za malo gospodarstvo l^*pu liti kc Slovenj w^vu;pcm}2.si). Delavnico s^ta izvajala dipl. ini^. Peter K(^ell>aiier. ZSI in dr. Stan* ko lilalnik. IPAK.
CJospodKo^lbauer je g,ivoril o ustvarjanju učečih se skupmKti na Internetu in i/košnjah, ki jih imajc^ na ZSI pri izvajanju pt^diptomske-gaŠludija Vodenje ene r^je v pc^go-jih liberalizacije energetskega trga. Izvajajo ga na daljavo. Na lom speciaHstičnem študiju sodelujejo predstavniki irvstrijskih podjetij, eleklro-distribucije. gospodarske zi)ornice, komunalnih ptKljetij in pri študiju dc^gajo tope rczuliaic.
S. Blatnik je predaval o dosedanjih izka^njali IPAKa pri uvajanju in izvajanju transnacionatnega
uCvnjp na datjavc^. IPAK trenutno izvaja učenje na datjavo na Univerzi v Sarajevu izjez.ika XML na V^iteyColIc^-u. (www,digital-media, west va i lcy.edu) iz jezika XML n WAP (brezžične tehnologije ) in skupaj z West Valley Col-kigeom certilikatni študij s ptxJročja digitalnih medijev m intemelnih storitev. Kako se uči na datjaw), tahko	na spl»ftni straní
www,k:amingi'•>^os.com. Prcdsiav-Ijene so bile prednosti in slabosti učenja na daljavo in kako uspežno organizirati in ia^ajati izi^braževa-nje s pomočjo intemeta.
Zanimanje zii delavnico )e bilo nad prièakwanji. Udeležilo sc je .50 predstavnikov univerz, visokih Šol, šobkih centrov, ljudskih univerz, izobražcvalniii podjetij, lokalnih razvojnih centrw inpodje-tij tervečjih podjetij, ki razmišlja-
jo o uvajanju učenja na daljavo.
'la delavnica je bila začctekŽliri tedenskega tečaja, kibopcitekalpo Internetu in kiga Ixi na daljavo izvajal g, K<'^elbauer. Na tem tečaju tvxlo udeleženci iz.Stovenije skupaj z udeleženci iz Moray C\)llegca iz Sk(^1.ske pridobili |\îgU>bljcna znanja s podn>čja organizacije in izvajanja učenja na daljavo.
IPAK je z u-speSno organizacijo potrdil da stxli med vodilne o^a-nizacije. ki delujejo na področju učenja na daljavi) na evropski ravni. To pa predvsem zaradi znanja in jzi:usenj,kijihjepridobiiv procesu sodelovanja spartnerji izSi-licijeve doline.
■ Stanko Blatnik
CeBIT 2002 - REPORTAŽA
Tudi teleks je sredi marea znotraj sejenl&kega kompleksi Deutsche Messc AG v nemikem llartnovru pi'ktekal CeBIT največji računalniški sejem nasvetu. CVganizJran z nem:5ko dosletinc«t-
jo. izredno logističn^.^ podporo, visoko stopnjo integriranih informacijskih tehnologij ter s predstavitvijo t a ki^ zanimive panoge, je tudi tclas privabil preko 7i)0,I)IK) obiskovalcev )z celega sveta- Na skoraj 42.S.OOÍ1 m2 povrSin je bilo moč med 8.0IN) razstavljale i videti praktično vse novosti v raCijnatniSki industriji in tudi^irše, Kljuti 17% manjobis-ka v pritnťijavi z laiiskiin letom (očitno manj gneče), letos skoraj vsi izdelovalci pričakujejo umirjeno řasí. kar naj bi spodt^^udili sce-b'm nizom novih izdetktn'. prikaza-
TRIVIKEMI
Ameny<o podletje Pace-blade je pi^dstâvilo izredno elegantno re^tev. Edinstven design omo<;očd pretvorto klasičnega prenosnika v računalnik 2 LCD ekranom ali pa v tablet PC. LCD ekran SB namreč loči od tipkovnice, možno ga je celo zavrteti 7a 90 stopinj in 1^0 dobite naravni A4 îomial. Ekran je velikosti 12,1"ln |e občutljiv na doilk, kar omogoča deloludl brez tipkovnice. Programska podpora omogoča prepoz-navanle ročne (^save.Za
Priprava priloge; IPAK Velenje Uredniški odbor: Jana Pahovnik. MIheia Hladin, Alojz Hudarin
ceno dobrih 2000 USD vam pcnul^o Transmetin pmcesor, 128MB pomnilnika. 20 G0 diska, mrežno povezavo 10/100 MbIVs. faxmodem, 2 x USe, my dem, zvočno kartico, operacljsid sistem Windows XPier Se in Baierija Ima deklarirano 5 urno delovanie.
nih prav na sejmu CeBIT.
Na kratko bi lahkt> glavne smer-niee, ki .smo jim bili priča na sejmu. opisati z nekaj ii'»čkami;
• združevanje prenosnih računalnikov. dtančniktw in mobilne tele-ftmije VJikupen izdelek (vse v en-em)obisn'>časni nadgradnji z multimedijsko in drugo opremo (kamera. GRS
-	izreJno velik poudarek na var-ni«li v elektronskem poslovanju (primer c-vlada),
-vedm> večja up>niha hrezžitme-g;i prenosa podatkov s tehjiologi' jami Wi-Fi. BlueTooth {omrei^ja. računalniške naprave: kamere, tiskalniki, prenosniki.
-	razvoj prenosnih spominskih enot (U.SBdrive).
Vendar pa je za bolj »navatlne kranjske« kupce CeBIT postregel tudi z manj revolucionarnimi novitetami, tntel je na sejmu kazal najnoveji^i Pentium 4, ki bo kmalu naprodaj s taktom 2,4 Gltz, AMD pa Athlon XP 2KHH./etoprevidni>sopri Inte-
lu bdeli nad protoiipnim písntiu-
mom P4siaktom4.1 GIl/,
O klasičnih katodnih monitorjih seveda ni bilo ne duha ne sluha -vsepovsod je mrgolelo monitor-jevzzasloni LCD.Korejci inTaj-vanci pa prav tekmujejo, kdo bo naredil večjega (novi rekorderje Samsung s Ai) palci ). Prav veliki zasloni vse bolj združujejo monitor in televizor v eni napravi. V kom-binaeiji z DVD predvajalniki in
Današnje potrebe po iniormacijah narekujejo nove lipe pnxltiklov. Eden takih Izdelkov je brezžični ročni PC SamsungNexloSISO, Reilekîlvnl LCD ekran velikosti 5,1 " z resolucijo 300x480 pik omogoča prsko vgrajenega modula t}rez2ično povezavo v svetovni splet z hRrostjo, ki [o zagot3Vl|ajo standardne \M povezave. Nexio $150 )e 'podkovan" z WiNCe operacijskim ^stemom. podpira pa tudi video zaDls MPEG-4. Nogometni navdušenci, ki bodo odpotovali na svetovno pn/enstvo. ga bodo lahko tam tudi kupili, sai )e trenu^o na vc^jo le v Koreji.
tudi zapisovalniki sc^ bile predstavljene prave d(^maie kinodvtv rane. opremljene z najnovejšimi plazemskimi ekrani.
Letošnji CeBFl je zaznamovala tu(.ti manjša <il'era.v kateri sta bila glavna akterja Mier<*ioft in Sony. Microsolt se je pritožil upravi sejma. čťí da Sony na svojem presto-ru rawtavija igralnokt^zoto PlayStation 2. kar naj bi bilo v nasprotju s sejemskimi pravili (razstavljeni eksponati morajo biti v direktni povezavi z informacijskimi teli-nok^gijami). Sony je namreč obiskovalcem ponujal igralne ui^ilke v 27-ih ra/suwljenih konzolah. zato je bil njihiiv razstavni prostor pogosto ht^lj obiskan kt>l Microstîltiv va predstav lev niwe koizote Xtxix.
Slednjo so na scjrau predstavljali Mieros".iťtovi demonstratorji, ob is-kovaki pa so vse skupaj lo opazt>-vali. Pri .Sonyju so Mícr>softtMi potezo oz. potezo uprave sejma, kije zaradi ofiranitve miru na sejmu. priznala Ivlicrosoflovo pritožbo, odlično izkoristiti vpromo-cijske namene (deljenje propagandnega materiala s sloganom •Free playsiation 21«). za pt.wrh pa afero spravili rudi v medije.
Več infv>rmaeij si bhko preberete na spletnih straneh organizatorja sej ma .eebit.de ah' na straneh posameznih p izvajalec v/ razstavljafcev.
■ David Geršak, PROSPLET Velenje, Davorin Tonkli, Digital Team 2000
28. marca 2002
«»íČAS
AKTUALNO
KS Koňovo praznuje in se pripravlja na prihodnost

I	I
Na komunalnem področju veliko obnov
V soboto in nvdtljo no m Ko-novem bogato obeležili krajevni praznik. V soboto Je bilu dvorana doma krajanov nabito polna, nedeljski pohod po mejnih krajevne skupnosti, šesti po vrsti, je prav tako uspel. Mi pa smo se /.e pred praznikom pogovarjali o prihodnosti na Konovem. 1a f>o zaznamovana s številnimi zamenjavami ko-miinalnih v<kJov, ki so jih na tem področju v veČini gradili sre<Ii šestdesetih let prejšnjeua stoletja. Do njih ne bo prKlo če/ noč, priprave pa so že stekle.
Dobili smo se v prosiorih Komunalnega podjetja Velenje.
Za islo mizo smo sedli predsednik svei.a KS Konovo Karli Slropnik, direklor KP Velenje Marjan .fedcvnicki in vodja in-veslici.j v LSleni podjetju Dranko Naversnik. Stropnik nam je uV(îdoma povedal: »/.e dolgo dobro sodelujemo z Komunaj-nim podjetjem, pa ludi PUP-om, DCS- om vsemi, ki so vzdrževalci inl'rasirukt urnih vodov. Skupaj s Komunalnim podjetjem smo se odlomili, da bomo v naslednjih letih obnovili preko 30 iel staro komunalno iniraslrukluro, tudi kanalizacijske sisteme. Poleg lega bodo obnovili ludi magistralni vodovod od Skalce do gradbišča no-
vega nakupovalnega centra In-ierSpar. Vse lopt'îgojuje nadaljnji razvoj področja Selo, kjer bo v prihodnjih letih veliko novogradenj. Krajani pa zahtevajo, da se ob cesti »Skalca« - Selo Zgradi ludi ploiJnik. Vendar bodo po projektih, ki so nam jih prcd.stavili na KP Velenje, najprej obnovili magii^tralni vtxlo-vod, kile potem pa bodo nad njih uredili novo ccsto s pločnikom in kolesarsko stezo.«
Na Konovem v treh zaselkih živi okoli 1480 ljudi. V Sembri-cu so v preteklih letih komunalne vode že obnovili, sedaj jih morajo ^e na Ocepkovem in Lemplovem vrhu. Na lehpcv
V nedefjo dopoldne so se pred domom krajanov na Honovém zbrali krajani Konovega, ki so kijub mrazu in jutranjemu sneženju počastili letošnji krajevni praznik s pohodom po mejah krajevne skupnosti. Toi<rat so se na pot odpravili že šestič, prav slabo vreme pa je bilo žago» t ovo tifivo, da so nekateri ostali doma. Tisti, ki niso pa pravijo, da Je bilo prijetno. Pohod in
praznovanje so končali v Šembricu.
O tem, kaj vse bodo v nasiednjih letih obnovili in posodobi/«, smo z Karlijem Stropnikom,
Marjanom Jevdonickim in Brankom Naveršnikom.
dr(xJjih so namreč vode gradili sredi Šestdesetih let prejšnjega stoletja Materiali niso bili najboljši, zob Casa pa tudi ne počiva. Ker gre res za obsei^en projekt, so priprave ?e stekle, pa čeprav se bo začel uresničevali v leiu 2im ah 2005. Leios pa bodo obnovili fasado na domu krajanov, nadaljevali z urejanjem lokalne ccstešem-bric, urejanjem javnih poti, razširitvijo javne razsvetljave... Mestni proračun bo letos za to namenil 7,7 mio SIT
Dobra priprava, hitra izvedba
Sodelovanje pri obnovi, izgradnji in vzdrževanju komunalne infrastrukture v KS Konovo je pohvalil ludi Marjan
Jedovnicki. »Za nas je to po-niembno. ker dobivamo sveže informacije s terena in lahko na potrebe krajanov odrcagi-ramo takoj. Sodelovanje jc zalo obrodil<5 lepe sadcjve v prc-lekla'îti. Za naprej pa delamo dolgoročno, saj je investicije treba pripraviti dobro, da je izvedba na terenu hitra in čim manj moleča za prebivalce. Ureja se ře področje Sela. 'lam poteka eden glavnih vodovodnih vodov, ki oskrbuje velik del Velenja. To je območje, ki ima velike pritiske, saj je cevovod slar, ccvi 50 azbestne. Po mnogih kriterijih jc zrel za zamenjavo. Načrtujemo pa Se dosti manjših prtîjcktov.«
Branko Naversnik na KP Velenje skrbi za investicije v novo-
gradnje. Zanimalo nas je, zakaj seje Ireba na investicije pripravljati Uîliko letvnaprej, »Delamo skladno z dolgoročnim programom nalo?b v vodoos-krbovalni sistem in naložb v odvajanje in čiščenje voda. ki je bil leta 198y sprejel na svetih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Postopki so dolgotrajni, ker jc poircbno veliko soglasij in dovoljenj, pripravljamo pa jih Z-clo natančno. Za vsako sodobilev moramo izdelali investicijski program. KP skrbi za usklajevanje med krajevnimi skupnasti in občino, pa ludi v okviru v.sch ireh občin. Pri icm upiîSlevamo polrelx; in nič drugega!«
■ bé
10. občn/ zbor članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Že 20 let niso dosegli tako spodbudnih rezultatov
S()5;TANJ>22. marca-NalO. občnem zbf»rii v dvorani kulturne^ doma v ^oi>tanJu so člani Kmctuskc	Salci«kit doli-
na u^<»tavljali, daje bïUt leto 2<M)1 kljub Msircjsim potujem darjenja (h> doseženih |)n)i/.v<»d-nih rezultatih eno najboljših v minulih 20 leti, Imanijni pa vedno ne i/kazujejo vseh vloženih naporov. Poslovno Ido ao sklenili s 43 milij<»na Sil' dobičloi, namenili pa so^H M rczervc.V prihodnje bo v prcccJšnji meri uspešnost zadruge odvisna od njenih članov, kajti prihajajojim nasproti 61 si, ki bodo od rojili (erjali h'omo ntedsel>ojno sodelovanje in smck odločih'e.
Po bc.scdah direktorja ziidrui»€ Marjana Jakoba no lani v ccloti uresničili zastavljene cilje. Aktivnosti sprejetega sanaci]skeg;i programa niso povsem izpeljtili, liste. ki pa so jih. iti dajejo spodbudne rt'/Oiltale. »Posledice izbruha Iwlczni BSE je imela v lem okolju drugćiCne posledice kol v preteklih Iclih, saj se jc zaradi zagotavljanja sledljivasu pov-prn.<evanje po mesu iz domačih
hkvfw povedalo. Seje pa zaradi neučinkovitih ukrepov vlade izvoz slednjega ^oraj pcwsem lista-vil. padle so tudi ccne govejega mesa.« 7. asnovno dejavnostjo (proizvodnja mleka in mesa) so ustvarili 5l-odsiotkov. s irgovi-no (drugo najpomembnejšo de-javno.njo) pa 39-odstotkov prihodka. Prav pri slednji nameravajo letos narediti nekaj ukrepov za dosego še hojjšib rezultatov. Pri lem je Jakob naglasil, da zadrugi sicer z veliki napori uspeva krepiti medsebojne odnose z njenimi elani, »a ho potrebno ludi v prihodnje vlo^jU veliko nap<irov v (o, da se bodo zadružniki zavedli. da je zadruga znradi njih in da bo od njih v veliki meri odvisen njen nadaljnji razvoj.« Vse opaznej^ vpliva na dosežene poslovne rezultate ludi storitvena dejavnost. Ob koncu se je Jakob dotaknil še razlogov, ki so vplivali na skromnejši finančni uspeh. Poleg plačilno nediscipline, je omenil močno irgovsko konkurenco, predvsem pa dnevntJ politiko. ki kmetijstvu ni naklonjena. Dejavniwli ne priznava vseh
Proizvajalci mleka v Šaleški dolini so tudi v letu 2001 z^he-le^.ili zjtvidljive in evropsko primerljive rezultate. 154 pnii/va-jalm je lani oddalu 10 milijonov 344 tisoč litmv mleka, ali 7U39 litrov na kmetijo oziroma slabih pet tísoC litrov na kni-vo. Takih, ki oddajajo mleko od ene do treh kravje v Šaleški dolini šest, (h1 ^tin do devet kravjih ima 45, več kot 10 krav p^t ima 93 mlečnih proizvajalcev zadruge. Kakovost <HJdanega mleka je bila odlična, saj je v najvj.^jl £ra/red sodilo iair 97,5-»dstotkipv mleka.
Pri ]>roi7vodnji mladega piiancga goveda so presegli plan za 39-odsioikov, kar se ni zgodilo zadnjih dvajset lel. Zadruga je lani odkupila lonejunčjega mesa. Ri:korden je bil lani ludi odkup starejšega govcda-77,6 ion mesa ali kar 104-odstotke več kol so načr{<wali.
nalog, kijih la opravlja vsvojem prostoru. Mlahavo in neodločno uvajanje direktnih plačil kmetijskim proizvajalcem in ostalih spiîdbud - po njegovem nmenju • pehajo kmciijsko in živilsko-predelovalno industrijo v vse vet^i razkorak v primerjavi z evropsko konkurenco,« Pri teh odločitvah .se premalo upošteva kruta rcsnica - na.ša majhni">sT in raz-drobljemisl. V lokalnih okviijih je kmetijstvo skrb le majhnega »^levila zanesenjakov. »
V nadaljevanju občnega zlK)ra so maloštevilni udeleženci prisluhnili zanimivemu predavanju o pomenu zadružništva in po-sk)vno iržnem sodelovanju, predsednik Kmctij.^iko gozdarske /bomicc SIctvcnijc Er>'in Kuhar jim je predstavil stališča zbornice do pogojev priključevanja slovenskega kmetijstva EU, ob koncu pa so ludi letos podelili priznanja Članom zadruge. Iz Zadružne enote Velenje je priznanje za uspešno sodelovanje prejela kmetija Mane Koreni iz Vevč. iz Zadružne enote Šmartno ob Jaki kmeiija Magde in Franca Luk-ner. iz So^tanjske enote pa kmetiji Melhiorja Mazeja iz Belih vod ter Andreja Jurkovnika iz Skor-na. Od zaposlenih delavcev zadruge je priznanje prejela Anica VrabiČ, ki uspe.^no vodi hranilno-krediino službo že od kta 1971 dalje. Med drugim so se dogovorili k' za nakup počitniškili zmogljivosti v Aioniskih Toplicah 1er Banovcih oziroma Moravcih, glede na slabo udeležbo pa bodo razmislili ludi o lem. da bi občni zbor priht^nje leto pripravili v večernih urah,
MTp
Velika pozornost krajanov KS Gorica
Nova lipa na Lipi
Univerzi) za tretje življenjsko olnlohjc in KS Gorica sta v petek popoldne povabila n» prav posebno prireditev v z^^sekk Lipa. Na koncu ulice lepih stanovanjskih sc ju zbralo preko 200 knijanov, ki mi pri.šli pogledati, kako bo zaselek dobil novo drevo, |Ki katerem je tudi dohil ime. Jh, zassidili 50 mlado, šliri metre visoko le()orasti» lipo, ki 1k) nadome-slila zelo staro lipo v neposredni hlii^ini. Ta bo namreč zaradi starosti. časa in ludi Mrele, ki Jo Je pred leti poi^kodo\iila. počasi usahnila.
Organizatorji so pripravili pester kuilumi pn^gram. P reds la vili sose malčki iz vrtca Cíorica, zapel je ženski lereet ob spremljavi ciier, Naiasa Meh Peer je recitirala lepo pesem o lipi, zaigral pa je tudi harmonikarski orkester Barbara. In kakteje do prisrčne prireditve sploh priSlo? To nam je zaupala Marija Skorni^ek. pred-
stavnica Univerze za tretje življe nsko obdobje in hkrati krajanka KS GtJrica: ^»Lansko lelo je v <»kviru Univerzjj zazivel krožek »Gra^inski vrtovi in parki«. Ko smo udeleženko tcpa krožka raz.-iskovHle ru.sMine na graščini (Gorica. smo opazile lipo. ki je nekoč spadala v drevored Belega dvora. Videle smo, tla je močno poškodovana. Mag. Franc Av* berk'k nam Je povedal, da Jc vanjo udarila strela, da s<» jo obre-in da hi bilo treba ziisadiii novo. Nui^a mcntorica, diplomirana agronominja Nata^ Dolejši, je pobudo takoj sprejela. Trnnci Po-lenikjc dal pobudo, da priskrbi mlodo lipo. Pripeljali so Jo iz Hramš pri Dobrni, v sporočilo, ki smo zakopali k koreninam lipe, pa smo zapisali. 4k] kod.ie doma, koliko Jc velika. Z željo, dn lepo raste.«
Lipo so zasadili mag. Franc Av-l>er!iek kol krajan. Aniea Satler,
p<idpredsednica Univerze. Blaž Oukarič.p^Hlpredsedmksvela KS Ciorica, Franc Polenek. darovalec lipe in Marya Ski>rn(wk. predstavnica krožka. Maliki iz vrtca (jorica so korenine krepko zalili vsak s .svojo kanglico vode. In hkrati obljubili, da bodo na lipcî pazili ludi v prihodnje...
Nata^ Dolejši pa je, preden so si krajani ogledali izvirno razstavo o lipi kol rastlinski vrsti v avli Sole na Gorici, zbranim predstavila zanimivo Z4^>di>vino lipe. »Lipa Je vedno predstavljala nekaj dobrega. V antiki je bila simiKil prijateljstva. Kelti so pi» njej oblikovali horosk<ip, v srednjem ve« kuje hila lipovina s'veti les. Predstavljala je vez med zemeljskim in lM)ŽJim s'vx'tom. (îennani sojo posvetili iKiginji plodnosti in hkIo-\1tnosti. V Evropi símÍK)lizíra žensko milino, lepoto, sreCo in /.a« konsko l,iulK*2en...«
■ Bojana Špegei
Za nov simboi zaselka Upa so pripravili veliko luknjo. Ho so vanjo položiti korenine, so jih malčki iz vrtca na Gorici zaliii vsak s svojo kangiico vode. Prisrčno!
8
AKTUALNO
Hjís
28. marca 2002
Kakšno vodo pijemo?
Najkakovostnejšo v regiji!
Vc>dii jc vir življenj» in li)rcj tudi vir zdravja. Zato ob tem »pc^znanju nc prcscncCa w>c' piv gosteje zastavljeno vpraáanjc up^^rabnikov. kuL^m^ vodo pijemo v g(íspoUin>sivíli ŠaJeSke doline. mnenju nckukri}! ka-kovosino. drugi so prepričani, da je piina vi>da marsikje op«.»-reinii. Odgovore na nekatera vpra-^anja na \o lemo smo p'-Í5;kaJi pri Maksimiljnnu Kams^ku, vodji poslovne cnok* Vodovod Komiin^)lncca podjet-}» Vi'lvnje. ki upravljanja v<ido-vodn(^ omre/je vob^inali Velenje. Štx^tanj. Šmartno ob Paki 1er v delu siv>ednjjii obèin Mis-linja in Polzela.
0 Vdasatanjih pfff*ovt)ríh o kakovosti pline vitde i' naspodiititavih ^li^kv dnlmv siv zatrfwatiy da jevDcla uMrezfUi. «Se vedno lo Irdim za vc>do v omrc/ju, ki ^ ima v upravljanju Komunalno podjelje Velenje. Mnenje ifMih, ki trdijo, da pijemo .sli\bt> víkJo. so wme gi>vori-cc hre/ kakrínilikoli sîrokovnili píxllřig. Upi>rabnike oskrbujemo z v(.idn po veljavnem Pravilniku o zdravstveni u.^lrczmv>li piine vode, ki je v primerjavi s pravilniki'^m izprejSnjih lei precej slrozji. RezuUati opravljenili analiz odvzetih vzorcev ptwsod zadostujejo merilom novega pravilnika. Nadzora ne iAaja-mo sami. ampak redno analizi-rajt> kak<wt>st vode v i>mre^jili ohiin Velenje. Ša^tanj in Smarl-oh Paki 5e Za^•^>d za zdravstveno varstvo Celje in ustrezne inspekcijske siužlx*. Ocene o pri-mermttli pilne vode so bik doslej ustrezne in prepričan sem. da bo (aki»na ugtitovitev zapihana tudi v poročilu pristojnih
Maksimitjan físmšak. vodja poštovna enote Vodovod Ko-munainega podjetja Vetenje: u Res pritiaja do odstopanj na posameznih področjih, vendar so ocene o primemo* sti pitne vode povsod ustrezne.
sîuzb za k'îo 2(X)l.'Jega poročila namreč Se nimamo. Je p:i res. da prisolna doK^^na txLslopanja predvsen^ na lokalnih vodovodih. lu imam v mislih vtx!ot^:?kT-bo v KS (Irkovce. na območju Prelske v KS Vinska Gora in na Kozjaku. RazJogza lo so vodni viri in tu allernaiivnih rei^iJev zanje ni. /a območje občin Velenje in ŠuOanj imamo čistilno napravo za pripravo pitne vode. Nekaj težav je Se v občini Šmartno ob Paki. kjeruporabni-kecwkrbujemoz vodo iz pc^dtal-nice oziroma plitkejSih vodo-nosnikov. V preteklih letih smtj na tem območju v vodi zaznali povečano vsebnt\st pcsiicîdov. Vendar scî se zadeve s sprejetjem oslrej.^ih meril za vnasstnjpcnih snovi v lia od leta 1^97 dalje precej izbi^ljSale. Analiza vzetih
v/xwevje lanipi\'ičpMetu pokazala, da bo vtida in tudi po letu 2003. ko bodo začela vxilja-ti vsa merila znotraj omenjenega pravilnika, ustrezala predpisani kakovx>sti. Še en podatek gi>viîri v prid trditvi, da pijemo kakov(^tno vodo: centralni vodovodni sistem Velenje -Š<iJlanj. ki sc oskrbuje iz treh vodnih vir(Tv. je izdebn tako. da na monitoringu neprekinjeno spremljamo we pcxlaikc naweh zajetih vodnih virih, tudi doziranje dezinfekcij ski h snovi. Na i>sn<.wi dolgi") let nega spremljanja podatkov smt> skupaj z Zavod za zdravj,ivenovarswo Celje ugotovili, da bi lahko celo znižali varnc^îno mejo klora v vodi. To si lahko privoščijo le malo kje.«
# Kjf in zo kaj so wlsiopanja gtt>-dekakovfisri piine vede najrerfa? »Vse kazalci so v okviru dovol jeni ii meja. Voda v gcwpo-din jsi vi h v i>bćini .Šmartno ob Paki ima sorazmerno vist>ko trdnost kar se odraža v obliki usedlin apnenca in podobno. Ve-likvplivna kakovost vode imajo vodni viri. V prihodnjih felih bomo vanwanju vodwarstve-nih pasov oziroma zaščiti obsto-
ječih vodnih virvw namenili kar precej denarja. Prav tako za naprave za izbiiljšanjc kakovosti v^jJe in v končni iazi ludi za vlaganja v omrežje. Na kakovast vi)^ lahko vjilivapsvinčene cevi, leh v naSih vodcnckrl^^nih sistemih nimamo. Precej prahu dv!gujcj<^ azbest cementne cevi, vendar za zdaj ni nikakršnih dokazov o njilnwem vplivu na kakovost vodo. » 0 KoUk^ria vlaganja hi hila
Jrvhna in koHksna preth idevate
vi?
»Vlaganja v zabito v\">dnih virov smo opredelili v dojgo-ročnem prcigramu od leta do leta 2im. Pi« takratnih cc-nah st) ovrednotena na približno milijonovtolarjcv. lêgapr<î-grama ic nismo uresničili, predvsem zaradi precejšnih p(>Ireb po zagotavljanju ^iskrbe po p<i-sameznih občinah, Po izdelani strategiji obnov do leta 201.^ hi morali za obnovo íilxstoječih ce-viM)di>v(p<icvnah iz leta 200(0 vbžiti na leto približno 330 mi-lijt^nnv SIT / divscdanjo ceno. ki je pod republiškim p «.prcčjcm, uspemo vbžiti priblii^no le lOf) miliji>nov tolarjev.»
■ ep
SimofiB iSrik, dr. mecL, predstojnko Odddko xo higieno no Zavodu KO zdrovsfveno varstvo Celje glede Icolcovosll pihie vode v SaleikI dolini: >vVz(^rce vode vzamemo na več mestih vsak teden in kar *JO-odstolkov vzetih vzA^rcev ustreza pred-pis(>m. Zagotavljam, da up<.irabniki v Šaleški violini pijemt^ najkakcwi>stnej^î vodo v regiji. Pijemo poudarjam zato, ker živim v Velenju in torej upt^rabljam to vodo. Poleg analize vode oprav!jam(^ se pregled ostali naprav in objektov. Lahko rečem, da je vodiw^Klni sistem, ki ima v upravljanju Ko-munalno ptîdjetje Velenje v/orno in sodt>bn(^ urejen vodo-vtxini sisiem.«
V korak z razvoinimî dosežki teiekomunikaciiske infrastrukture
Telekom Slovenije. PE Celje Uva 1,3102 Celje
Tel.: 03 428 30 00: Faks: 03 42$ 31 09 httpr/Awww.telekom.si
V sixJobnem prslovnem svetu pomeni hiter in pravočasen dostop do potrebnih informacij nadomeslljivo konkurenčno prednost, ki lahko pi'>djetjem in posamezniku zagotavlja stalno prilagajanje zahtevam trga.
S sodobnim digitaliziranim lelefonskim omrežjem lêlekimia Sicfvvnije je Širokemu krt^gu ptklovnih in za.scbnih uporabnikov že več kol pel let na voljo univerzalni telekomunikacijski priključek ISDN, ki jc namenjen prenosu g<wora, podatkov, online storitev in videa. Nadgrajeno obstoječe telefonski^ omrežje zaradi njegove popolne di^ializirantttii odlikuje vižjn kakovost, zmogljivost, hitrost bi zanesljivost storitev. ISDN priključek pa se lahko po meri oz. željah uporabnika tudi oblikuje z na«^lednjimi elementi:
-	prenasni kanal i^kbit/s igovor. fak.^, podatki, slika).
-	hitra vzpcvlaviiev zveze (običajnih I sekunda),
-	vrhla specifičnih dopolnilnih htoritev (sííčasno dva lekfonska pogovt^ra. preusmeritev pogovora, prikiiz klicatelja, prenosljivost terminala...),
-	možnost uporabe obstoječe terminalne opreme (tclefnn. faks, modem),
-	učinkovat in hiter dostop do internela.
Z bliskovitim raA-ojem interneta.s^^sena
swtovncm trgu pojavile nove multimedij-.ske aplikacije, ki za ustrezno kakovost pt>-Irebujejo visoke bitne hitax>ti. Za ta namen
nudi 'lelekom Slovenije nadgradnjo ISDN BA priključka z ADSL priključkom, ki zag(>iavlja up(irahnikom pt>ieg bistveno vi.<jih hiírť>sti (512 khit/s do ponudnika storitev) tudi stalno fizično povezavo do ponudnika storitev. Ob Gksnem mesečnem strošku je možen 24 - umi neomejen do-stc^ do interneta ob istočasni zasedenosti obeh ISDN kanaliw.
Za uspeSno poskwno komuniciranje pa Telekom Skwenije nudi ževn»to lel najstv dobncjšo telefonsko centralo Cenlreks. ki omcígoča neomejeno priključevanje no-
vih internih številk.'IksLstem je v številnih podjetjih širom Slovenije uspešno zamenjal hiSne telefonske centrale. Poleg ni jih st rt \Skov vzdrževanja pt^men i cen treks tudi prihranek pri telefoniranju, saj podjetjem, ki imaj<i fîvoje p<^slovalntce na različnih lokacijah, omogoča pogovore med njimi po internili linijah - Geoeentreks. nkratnt:s prenašanje gtwora, slike in pt'^da-tkov. direktno klicanje, identifikacija kli-c<^ega in avtomatske preusmeritve pa so liste predncv>ti ccntreks-a. ki dajejt^ telefcv niranju Šc prav poseben čar.
Za vse informacije, celostne tehnične rešitve ter naroô//a In osebne obiske so Telekomovi strokovnjak/ na območju Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki uporabnikom na voljo na sedeža rajona v Velenju, Kidričeva 2a. 3320 Velenje: tel. št : 03/898 46 00, gsm; 041/774 954. Na Isti lokaciji je tudi Teletrgovina, kjer iahko uporabniki ob strokovnem nasvetu kupijo analogno in ISDN terminalne opremo, sklenejo pogodbo za analogni. ISDN in ADSL priključek, plačajo q
telefonski račun, S
Center za starejše v Gornjem Gradu
Prvi oskrbovanci že konec leta
P<i nekajk*(nih naporih s<j v (ttirnjom <«rHdu pr^d nedavnim ic pričeli {graditi ccnier/a sUitvJ.HMdičuncs prizadevanj» in načrtov zvť/i .s Icm pa so Javnosti ]>redstavilj koitcc prej.^njť^H tedna, /.godba o naporih /h i/gnidnjo ))rii»»(rt'l>ne ustanove /a /.gornjo Savinjski» dolinojiMečali manj znana, predvsem pa z^iplutena. (lor-rÙ^'Ur^Û^kH ol)èina je sovlapitvija in koneesionarja Isluilu (udi v (u-jinl, na/adnje pa ju nai^M najugodnejšo rLŠitev v LJubljani. To Jť družha z» iz^^radnjo in upravljanj« oskrlnminih stanovanj Dcos I/. Ljubljane, ki Jť p<idoben projekt iskiihi že .sama in /Mto t. veseljem s|)rcjela ponudbo (iornje^ (irada. Prvič zaradi velikih (>o-trel). saj Je samo iz šestih občin te{*a podnCJa v različnih domovih IX» Slovvn^i okro^ 120 var^ivancev, drugič pa zaradi lepega in zdrave^ti okolja» kije zit stanistnike i>e poselKj dobrodošlo.
Družba Dei^s je koncesiji^ dobik« decembra, dejstvo pa je, da so družba, občina (Vornji Grad, mozirska upr:ivna enota in velenjski projektivni bi rti v pripravah resnično pt^dirali časovne rekorde in v zač-etku marca gradnjo že začeli, pred tem pa so Zii izvajalca izbrali S(1P Graditelj iz Kamnika. lUdt čas gradnje hii rekorden, saj naj bi izvajiilci dela sklenili že d;> lett>snjCga decembra.
Center bo meril .^.200 kvadratnih metrov, imel bo .U enoptv steljnih. 4y dvoposteljnih in 5 Iroptsieljnih si>b za skupno 150 varovancev, od tegabi'iza 116 varovaneevoskrb« standardna. .'^4sia-rejšim pa bodo nudili nadstandardně storitve. Zmogljivtwti glede na potrebe Zg<irnje Savinjske dt>line ne bo leitkii zapt>lnili. saj pričakujejo tudi zanimanje starcj-^i;i iz sosednjih ptjdrc^čij,
"(enter bo zagotavljal 24 - urno MKialno in zdravstveno oskr-K5staTostnikov.vst>delovanjuscenm>mzasocialnodeblx'»mo nudili ludidnevnovarstvo starejših občanov in p^imoč nadi>mu, razmišljamo pa tudi ^e o morebitni gradnji c«krbovanih stanovanj- Poleg zdravstvene ambulanie bodo v centru Še fizioterapija. knjií:ni-ea in kapela.Vrednost naložbe je milijarda in 121 milijonov tolarjev. ki iih bomo zagotovili z lastnimi in l^^ančnimi sredstvi, dobrih 120 milijonov pa je s komunalno opremljenimi 10.000 kvadratnimi melri zagotovila občina (iornji Tirad. ki b*^ tako pribliihio Kl-odsiotni solastnik." je poudaril direktor družbe Deos Bojan Kran-jc, velik pt^men le naložbe pa sta pt^darila tudi gornjegrajski župan'Ioni Rifelj in predsednic a uprave Prve pokojninske družbe dr. Alenka Znidaršič Kranje.
Zeki pomembno jc. da t>o v cHintru od do 70 zapaslenih, za-gi>tttviiev tega Števila pa nc bo lahka naloga. Ponudile bodo začeli zbiniii že v naslednjih mesecih, pri čemer pričakujejo tudi potre-lx> po dixlatncm izt^brîûevanju in j.sp(.)sahljanju. vsekaktu pa bo čas do decembri hitn.i minil.
■ iP

/1

^ Poveže kot ljubezen
o
o	Vre<inote se ne spremln|a|o.
^ Sprammjamo se ^udje. spreminja se àu. Z $premlf>)a se cehnobgija - spremenil se Û je tdefon, vendar samo zaco. da bi mi p^t&li bol^ svobodni in povesani. V enem paketu se za^ne srpboda O	dveh linij« preglednosti klicev in
^	h^re|i»ega vstopa v digitalno
•	omrež|e Telekoma Slovenije.
080 8000
ISDN
TelekomV5
iiii iMia ^^
28. marca 2002
««Hias
107,8 MHz
UDUSKI IM aiSOnSIIIMOm*RÂDUSKIIIiaSOPISMI MOZAIK
L«1osnjji (HlloOlte^; k^m pi^mliHlanski 1/id, ki i^a ie vrsto let pripmvlj» za novinarje ski akfiv, je padl;i. V dru^i polovici aprila letimo v Lcmdon. I/ naših dveh redukcij Jih potuje pet« kiir bo najiHilj množična udelei^ia na m>vinarskih i/letih doslej!
V lorck pa smo mi dobili obisk Í7 Londona. Obiskal nas jc Brane Kasiclic Iz BBC-ja Morda mu obisk cclo vrnemo, da spoznamo, kako so gredo radio lam. Ampak obljubljamo nič.
Čc bo sreča mila (dovolj prijav), pa gremo ko
ncc maja.^e na en tradicionalen i/iel, llsll, na katerega vzamemo s seboj dru;?inske Člane, da se jim malo oddoli?jmo za Cas, ko nas zaradi našega dela ni doma. Izbran je že ludi cilj: Salzburg, Kehlslein in Kraljevo jezero. Da ne bo pomote: plačamo sami, Ilonorarci» prijavite se! Bre/ vas izleta nc bo, ker jc nas premalo,
Danes bodo pozomastiNaSega časa deležni jubilanîi (Milja, Nadja in... naj se pohvalim, tudi jaz). Proslava naslaja v strogo varovani tajnosti. Jubilanti pa jo komaj čakamo.
■ mkp
Madonna sklada za Jamesa Bonda
Naslovnih pesem za najnovejši film o Jamesu Bondti z naišlo-vem "Die Another Day" (Umri kdaj drugič) bo napisala in in^-dla ameriška glasbena zvezdnica Madonna. Kol sla pojasnila producenta filma. Michael Wilson In Barbara Brocvoli.soi^clc-li za mw film o pustolovščinah britanskega supervohuna avto-
rja, ki bo primeren za 411. rojstni dan tega ynanegîi lika. Producenta sta obenem izrazila navdušenje, daje najbolj senzaeio-nalna umetnica in avtorica na svelu privolila v skladanje in izvedbo pesmi za prvega Jamesa Bonda novega iis<vlcija. vSlovi-tcga tajnega agenta bo že četrtič zapiwd Igral ir.ski Igralec Pierce Brosnan, letošnja dobitnica Oskarja, Halle Berry, pa bo odigrala glavn*5 Žeasko vlogo.

NAKŘAÍKQ
MAMBO KIKGS
Potem, ko $o prodali kar 30.000 Izvodov svojega prvenca, tokrat svojim številnim oboževalcem ponujajo nov album z naslovom »Mambo Kings 002«. Prvi hrt '»Šar-
SASHA
Po šestih letih se 2 novim albu* mom postavlja tudi nekoč zelo uspešen ljubljanski pevec Sasha, ki se ga je zahvaljujoč njegovi uspešnici »Vrtnar««, prijel kar vzdevek »Saša Vrtrtar«. Svež izdelek nosi naslov '>6odl, fcarsi«.
KINGSTON
Po zeJooo dolgem premoru se. sicer z le eno skladbo, oglašajo tudi idrijski Kingstonl. Potem, ko od lanskoletne EME in skladbe >»Uina-park«, niso posneli niti ene same pesmi, zdaj svoje tane razveselju-
jejo s skladbo »Tam tam tam^^
RITEM PLANET
Po izidu albuma »Zadnji dobri tsnije** se čiani skupine Ritem planet zdaj pripravljajo še na snemanje videos pota za naslovno skladbo. To bo verjetno potekalo pod nadzorom njihovega šefa Janija Pavca.
HAILENSTEIN
Pri založbi HIpersound je izšel album pank skupine Hailensteln z naslovom »VI drzmo skup«. Na njem je dvanajst skladb, vključno s hitom »Moj avlo je bomba«.
ZLATI PETELIN
Tudi letos bodo očitno ležave pri podeljevenju slovenskih glesbe-nih nagrad. Doslej je že jasno, da prireditve v običajnem roku (aprila) ne bo mogoče izvesti. Vzrok: težave pri dogovarjan|u s ključnim partnerjem, Javnim zavodom RTV Slovenija.
(sta)
U2 pripravljajo nov album
Po zelo uspešnem albumu "Ali Thai You ('an Leave Behind" ćlani Irske rock skupine U2 spel pripravljajo nov album. To n(3vi-co jc na njihovi uradni spletni strani potrdil tudi njihov manager Paul McTiuinness. Irski roc-
Ce bi lahko prijeli Jadraasko morje nekje tam, kjer naj bi polekala administrativna morska meja med Slovenijo in HrvaŠko (kjerkoli že to je) in na drugem koncu iranskega zaliva in ga močno stresli, bi dobili valove. Velike valove, liake. ki bi tudi Slovenijo vpisali med dr-^ave s surlerskim paradižem. In vsem, kar gre zraven. Jc/dc-C! na valovih in njihovimi obt>ževalkami v premajhnih bi-
kinkah. In. ja seveda, ^asbo, Surfarsko! A to že imamo, naj-b<)lj pravo in najbolj surťarsko. Kot da bi pri nas že od nekdaj je/dili na valovih- Brezjader,se razume, da ne bi kdo pomislil na tisie jadralce, kissabo tovo-rijo za voziCek opreme,
Biieh Boys je skupina Štirih navduik;ncev, ki so se, soi^asno s svelom, zavihteli na novi val surterske glasbe, ťetverica velja za eno najbolji^ih v svoji
BitchBoys

sîroki, kar jim prav iskreno priznava tudi mednarodna konkurenca. .Sveuwni guru surťa. Phll Dirt, jim prerokuje lepo prihodnost in jih tudi sam uvršča na svojo plavlisto. Za njihov album »...In Ileal« pa je na splelnl strani eclo podal oceno »zelo priporočljivo«.
Pravzaprav je surfcrska glasba za prodor na mednarodno sceno prav primerna. Ni jcxi-kwne barieře, saj so skladl>c (praviloma) instrumentalne in čeprav gre na prvi pogled za žanr, kije zelo omejen (saj veste, kitare in ritem sckcija), je dwolj zanimiv In originalen že žanr sam. Tisto, kiv pri dvajsetih skladbah Bitch Boysov še posebej navdušuje, pa je odlično igranje in izjemen obCutek za aranžmaje. To je skupino tudi uvrstilo na spoštljivo kompilacijo »Cinar-ly Reci« in jo izstrelilo v eter radijski postaj onkraj luže. / rokabilijevskim In punkovskim pedigrejem ponasajoća se zasedba, sc v dvajsetih skladbah le tu in tam zateCc po idejo v bogato zakladnico glasbe. Prvič s surfersko priredbo Riehard-Jaggerjeve »Painl It Black« In drugič, s priredbo znamenite teme iz beograjske TV serije »Odpisani«. Ostalo so originali. ICiît Že rečeno, zelo priporočljivi.
■ MiČ
kerji so nedavno zanikali govo-ricc, da naj bi se odpravljali na turnejo po Evropi (med možnimi koncertnimi prizoroSči so omenjali tudi Zagreb). Odpoved turneje je sprožila val špekulacij o možnem razpadu skupine, a kol kaže to ne bo držalo, saj naj bi novi album izšel 5e v letošnjem letu
Ločeni Eros
Po natanko treh letih, desetih mesecih in osemnajstih dneh se je končala pravljica med pevcem Erosom Ramazzottijem in njegovo ženo, Svicarko Michel-
le Hunziker, 38-letm pcvec je 14. marca vložil zahtevo za ločitev, potem, koje par žc od januarja živel ločeno, 24-letna Michelle je s hčerko Auroro ostala v vili v Lombardiji, Ert« pa se je preselil v stanovanje v Milano. Novica o k>čii\i Ramaz-zottija in I lunzikerjeve je presenetila večino Italijanov, saj je
Michelle, ki sicer kot voditeljica žanje velike u.spche na italijanski televiziji, & pred kratkim v nekem intervjuju svoj zakon označila kot skrajno srečen. Cilav-ni razlog za ločitev naj bi bil, po oceni italijanskega tiska. Ero-sovo ljubosumje nad aspeSnost-jo svoje soproge, (sta)
■ MiČ
Student naj bo
m
^ r ' * Obetajo se nam muhasti aprilski dnevi in da b) ■ J 1 našo tečnobo Čim lažje ugnali, vam ponujamo I ^.^Ê ogromno dogodkov, da boste lahko zapolnili Pl^^^^J svoje poipoldneve in večere. Začetek je že kar 30. marca, ko vam bosta popoldansko kavo popestrila duo Robi Jukič in Jaka Kopač s prijetnimi ja^ovski-mi melodijami kontrabasa in saksofona. Pridite ob 16. url v nai5o čajnico in se jima prepustite. Prvi aprilski dogodek pa bo 5. naslednjega meseca ob 21. uri in sicer je to koncert skrivnostne skupine Yunis. Dan za lem je namenjeni tarok lana-likom, ki se bodo ob 15.uri zbrali na velikem tarok turnirju, ki prvim trem obljublja tudi nagrade. Prijavnina samo 500 SIT (kličite Klemna). Isti dan ob 17.uri pa se bo v naših prostorih predstavil Telekom: Predstavitev ADSL in ISDN tehnologije. Zagreti uporabniki Interneta bodo tu zagotovo naSIi odgovore na vsa svoja vpraj>anja! V torek, Ç. aprila pa se bo po dolgem času v Ljud.ski kuhinji zbralo ogromno Studentov iz Ljubljane, ki najbrž lože ncsirpnočakajo- Nažuru bo poleg hrane, pijače in dobre glasbe tudi avti^bus i/ Maribora, da nam vrnejo naše mnoge obiske na Štuku. Za informacije zopet kličite Klemna (MB) in Gregorja (LJ). Vikend pa bo zopet zahteval vašo predanost SŠK-ju: v petek, 12. aprila bodo igrali znani Leeloojamais, v soboto pa nas čaka fini tradicionalni
Akademski ples 2002. Pričeiekje ob 20.uriz aperitivom, nadaljuje pa se v Zgodnje jutro z bendom Slovenski express. Vstopnice z večerjo so 2000 SiT za člane ŠŠK in 40nn SI I' za vse <3slale. Ple.sbo tokrat v Restavraciji Klub, t)b ljub ljamo veliko! Informacije in rezervacije Klemen: 041 678. Na koncu pa opozarjamo Se na izredno skupščino, ki jc bila prestavljena in bo 22, aprila ob 19. uri. April je torej poln, ponujamo pa tudi žc prvomajski program in sicer je to tridnevno kampiranje v kampu Menina z kocennim in Žportnim programom! Vendar naj nekaj ostane še za prihodnjič!
Bodite zaželjeni vsepovsod!
■ MajaAhtik
PESEIVI TEDNA NA RADIU VELENJE
12)0i potila vsakD soboto ob 9.35 tri. Zinagovalno sUâdbo pa t^ slištte v proflra-mu RadáVelenle dvoloal (tievno: po porodih ob 9.30 In po pwoClllh ob 16.30.
1.	WESTLIFE-World Of Our Own
2.	CELINE OlON-A New Day Has Come
3.	PET SHOP BOYS-HomeAnd Dry
Britanski Boy BandWestllte |e po dolgem času spet zmagovalec izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. S Irenjtno uspešnico »World Of Our Own« |e za sabo pustil, z zasebnimi težavami obremenjeno, kanadsko pevko Celine Dlon In britanski duo Pet Shop Boys, ki po dolgem času prihaja na sceno z novim albumom.
I«
m.
M
r
I I I I I L
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 24.03,2002:
1 .DORl: Avto moj ne ve	15 glasov
2.ŠTRK:	Amur polka	10 glasov
3.L1P0VŠEK:	Od stare polke boljšega nI	4 glasovi
4.	KLAVŽAR: LažnIvčekmIj	1 glas 5.ST0PAR: Za dežjem pride sonce	O glasov
Predlogi za nedeljo, 31.03.2002:
1.BENEŠKI:	To jutro zate videt
2.FGG:	BrinaGraškoGoro
3.GAŠPERJI:	Na planinco po travco 4.SAV1NJSKI M: Moj fantič je..,
5.VER0ERBER;	Prijateljev ne štej
1 I I \ I I
Vili Grabner
10
VRTILJAK
«wiÉAS
28. marca 2002
V pritajeni tajnosti so se letos že drugič, 19. marca, na ]ožefovo srečali znani jožeki s tega območja. In kdo so bili? Poleg treh na fotografiji: |ožeta Napotnika, ložeta Delavca in Jožeta Zupančiča, ob opazovalcu »Jožetu« Šiferju (Pavle bo leto dni |ože), je bilo prisotnih še nekaj zanimivih Jožetov; trije dohtarji, dva direktorjar en novinar in en fotoreporter. Za vzorec pa so lelos že drugič medse povabili tudi eno ložico, ki se je med desetimi Jožeti odiično počutila.

•Matjaž Natek, starosta šoštanjske košarke. Še danes rad priskoči na pomoč Etektri. Ne pod koši, čeprav je bil včasih sam 'vsestranski športnik, ampak pri drugih opravilih.Včasih ludi pri šletju izkupička, kjer se ne pustili motiti nikomur drugemu, razen hčeri Ines. 'fu-di ta ima rada šport, čeprav se poklicno ukvarja z gJasbo. Na glasbeni soil Frana Koruna - Koželjskega poučuje klavir.
Katica Krofi in Anica Podlesnik. danes obe aktivni študentki Univerze za tretje življenjsko obdobje, nekdaj pa učiteljici, ki sta opismenili številne Velenjčane. S pirhi v rokah sta se spominjali, kako je bilo nekdaj vse drugače: »Si predstavljaš Anica, da bi midve kot učiteljici, včasih takole javno barvali jajca?«
Šolski center Velenje
»Veselimo torej se, mlada nam je duša!«
Tiikoje minuli pelek in v	odmevalo p<> ve-
Iťryski Rdeči d>'<»rdni n;) íje 26. niHtuninlskem ple> su dijakov in dijakinj šol Šolskega centm Velenje. Za mnoge me<l r\jimi in ludi njihove stírce je hil to (iz taksnih in druuucnih ra/iogov) nepo/» ul>en doQ(Mlek. IVmu IxmIo sledili drugi. Pred i\ji* mi so namreč novi i//.ivi, nove preizkušnje. Prva
bo že zrelostni ixpil, nato deUtvneiiN študijske obveznosti.
Od 2768 dijakov in dijakov, ki sc v icm SoUkcm Ici u izobražuje v programih Šol ccnlra, jiii Šolanje zaključuje 81B. Od tega jih bo predvidoma 34Í) opravljalo Ziikljuini izpil, 102^1txino in 286 pok-licno maturo.	■ tp
Utrinek z maturantskega p/esa. kjer so šotske skrbi zamenjaH trenutki radost/ in veselja.
Era Standard In lepota
Lep odziv,
zadovoljne
stranke
V Erini truovini Standard so pripravili dneve lepote s Kenklom, ki na na^em tr^u ponuja kvalitetne proizvode za nego las. 1'rtpra-vili so tudi bre/.plačno stn?xii\je in olilikov.ii^je pričesk ter make up« ki je navdušil predvsem nialurantke. Te so s pridom i/koristi« le hre/plačno pimudbo. saj sta bila konec tedna v velenjski RdeCi dvorani tako petek kol sobola re/er>inina /.n letošnje maturante Šolskef*H centra Velenje.
Ob koncu loga ledna sc bodo dnevi lepote v Standardu nadaljevali. Spoznali bosic lahko barve Icpoic, kijiliv novi se/oni pomlad - poleijc ponuja Krka. Vi/ainsika bo znana Bilka Baloli, ki bo liCila predvsem s kolckcijo Vitaskin Beauty.
Onevi iepote v Standardu so bfii lepo sprejeti.
Stari vici
DEDOVANJE ZRA
pFcmožen slovenski kmel je umrl. Poleg premnienja |e puslil Id poročerie Itôere
In oporoko, v katen |e pisalo, da bo lahko pri delitvi dediščine sodeloval samo tisli zet, ki bo v njepov odprti grob vrgel n^lijon tola/jev. Pogreba $e udele^jo vsi Irije zâl|e. f^^prej vrže milijon v grob
Stajej^c. Dolenjec sê sk^er malo obotavlja, nazadnje pa le vrže milijon, da bo de-dižćina zanesljivo večja. Gorenjec pa vzame čekovna kj^ižico, vpile na ček ^sek tri miliioFie, pobere dva milijona
Iz groba in v njem pusti 6ek. VEUX PTIČ
Evropska raziskovalca sta se Izgubila v afri^em pragozdu. Ko s^a naletela na črnca, sta ga vprašala:
'Ti, črri mot morda li kaj videli velik pOč z velike p^uti?"
'Ne, takeça ptiča nisem videl. A na letalilču, tri Idlometre severno od tod stoii Boeing 727/'
FRKANJE
Šoštanjska ugodnost
v áošianju so tc dni mi^ogi na Uobrcm. PrcU-vscm listi, ki uporabljajo jedila in pijaCe, pri katerih proizvajalci pripn-ročajn: pred uporabo dohro pretresi!
Županov($ki) ples
Nekateri so zaskrbljeni, ker se vse Mj bli?iićas,ko bodo novi voiilni plesi za :?upane. V Velenju so mno^ veseli, da bo prej drugačen županski ples: župan<iv h u manil ami pleíi.
Odpadki
Nekateri že nekaj časa gtsvorijo, da se mestni padki razlikujejo od vaških. Upajmo, da so lo ne bo /nova Izka/alo ob zbiranju odpadkov v mc.si-ni krajevni skupni^sti (uw rica. Tu bodo namreč tako akcijo izvedli takoj po veliko ncnih pramikiiî.
Vse za otroke
Tudi v Mo7Írju naj bi se odločili, da bodo i>c več dali za novorojenčke. Ne vemo» če bo to kaj pomagalo, da bo tam več otrok. Bolje bi bilo, če bi več dali skupaj zakonski p^trtner-fi-
Štetje
Prvega aprila se pri nas začne štetje prebivalstva. Sicer pa se med sabo ^e dolgo preSte varno.
Pomoč
Ne bi silo slabo» če bi zgornjesavinjski minister Jakob Prcsečnik malo bolj skrbel za turizem in siceršnji razvoj na svojem (íbmočju. Tuje delegacije bi lahko sprejemal kje v Zgornji Savinjski dolini. Predvsem zadnjo - delegacijo svcti^vne banke za ra/\'oj.
Kdo pravi
Da le nc bo kdo več rekel, da so za oncča%:viinja in poSkiidovanja Kajuho-vega spomenika v Sosia-nju krivi vandali in druge VTsle nepridipravi. Saj ludi strokovnjaki pravijo, da spomenik sam izz.rva!
Preslišano
Nekateri pravijo, da se obeta temeljita prenova velenjske kulture. Stvar so malo presli^li. Obeiase le obnova velenjskega kulturnega dimi a.
Kot simbol
Viaska Cîoro je kiJi simbol Slovenije: malo je tu. malo lam!
Uresničitev
Prmlavili smo ie en svetovni dan - svetovni dan vod<l Le kdaj si bomo ob tem prazniku res lahko brezskrbno nazdravili s kozarcem čiste zdrave Vixie.
28. marca 2002
««Hias
KULTURA
11
Srebrni jubilej mešanega pevskega zbora Gorenje
Žanjejo sadove vztrajnega dela
mala ANKETA
Dmi {vCelrtck) 19.30 uri ho v veliki dvorani vvlenjsk« ulasl>«ne koncert. $ katerim bodo pevci in pevkť Me^anegii pevskega /l>ora (iorenje /a/namovali 25-let-niči dťlovanja /hora. Srehrno od> liCJe na festivalu v Italiji, ^tirí hro-nasta s tekmovanja NaAa p^stm v Mariboru in dve	so naj-
piimembnrj^i mejniki v dosedu* njeni deiu /l)oru. v katerem prcpe^ va prihiixno 40 |>evcev in pevk. štovanja clomu in v lujini ter /^oisč^nka / /al>avnej^t> iioveji^o glasbo sta osrednji nalc>^) /hora v pri lil kI nje.
Predsednik /lM)ra je Draj^o Ba* hiin. predsednik i/vr^nega mibo-ra pu Ivan S<itoi5ek • eden oú Teslih pcvccv,ki prepevajo vzboru 1x1 vsega y<ičclk«i. Ustanovitelja /lioni sla bila takralna /ve/a kuUumih organizacij Velenje in sindikat 'Lh-
varne giï^xîdlnjslce opreme Velenje. »K temu ju je spodbudilo predvsem lo. da so v Dolini prcpc\'all oira^kl. mladinski, odrasli zbori, ni pa bilo mešanih,« pravi Ivan So-tošek- /bor vseskozi rt"«! ime po enem od usianoviieljcv - Gorenju i/ Velenja, ki jim večinoma zagotavlja potreben denar in pogoje za solid lio deiiTvanje.
Vzboru pa'pev-ajo pevci iz Šaleške doline in njej bližnjih okolij - savinjske in korcîSkc regije. V25-le(ih delovanja se jih je v njem zvrsliio veC kol 34(1, irenuino pa razveseljuje ljui>ileije kakov4*iinega >horovskega petja domain v lujini priblihio 35 do 4Í) pcvcev in pevk. Ra/ličnih zvrsli zborovske pousivarjalni^li Jih je »ućik>" pel zborovodij - Ciril Vr-tačnik. ki je zbor vt)dil kar i I leu mag. Majda /avri^nik • Puc, mag. Nikcilaj ?JiOar, 'ladcja ( igale (seda-
nja zborovodkinja), med njeno odsotnostjo pa je zbor vodila KiUja Kovđć - Ci ru ber.
Kot je povcdítl StMo.^'k, si vseskozi prizadevajo za rusi kakovosti. Tovrstna prizadevanja doslej niso bila zaman. Temu v prid govorijo ^xlliéja. Najljubšo jim je srel>mo s lekmiwanja Orlando Di Lasso v Italiji, na kaieicm nasuipajo najboljši zbori z vsega sveia. Siirikrai so C/orenjČani nastopili na zahtevnem tekmovanju NaSa pesem v Mariboru in se vsakokrai vrnili z bronastim odličjem. Med uspehe pa uvršajo ie dve zgo^nki: enoz Brahmsovimi ljubezenskimi pesmimi. drugo pa so izdali lani ob 50-lelniei (lorenja Njihovemu ubranemu polju lahko prisluhnili zc ljubitelji zborovske^ peîja v Avstriji, Ualiji, Nemčiji, na Nizo/enxskem,v Belgiji. ('eSki. po ni/lični h krajih
biv.^ lugaslavije. »Imiimo ponudbe ludi /a g<wlovanja čez luzo. a so za na^^ ^»blagajno« predraga.»
Pri načrtoviuiju prihodnosti imajo pevci in pevke kar nekaj ^elja, pr:ivi Soloifek, vcndarjih hi>do morali prilagodili danim možnoslim. Radi bi pripravili čim več odmev-nejših nastopov doma in v lujini (lcn>sso med drugim že bili na gostovanju v Berlinu)» se dobro odrezali na tekmovanjih, srečanjih, revijah. Po dveh že izdanih zgcjščen-kah snujejo lrclj(5 s pesmimi sodo-bnezabavne glasbe. »NačrKiS'imamo veliko in upam, da jih bomo / vztrajnim delimi 1er nadaljnjim razumevanjem naSega u.slanoviielja in oki^lja, od koder prihajajo pevci, tudi uresničiU.« jc skleni) pogovor Ivan Sou^j^k,
■ Tp
Ljubitefje kakovostnega zborovskega petja raivesetiu]ejo doma in po svetu že 25 fet.
31* državno tekmovanje mladih glasbenikov RS
Tri zlate za učence velenjske šole
Nh prejšnji konec tedna končanem .^l.dr/avnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije je nastopilo tudi 15 učencev velenjske ul«isl>ene šok. V močni konkurenci najboljših s predhodnih tekmovanj so usvojili štiri bronaste. osem srebrnih tn tri /late pla* kete.
Re/ultati: kitarski duo, I. kat.:
Nadja Osojnik. Polonca Brloznik
—	bronasta plaketa; klavir Štiri-ročno, Ï. kat: Tina in Tujda Tavčar -zlaia plaketa, 111. nagrada: klavir slirin>čno, 11. kal. ; Lidija Lepen, Valenlina (! as - srebrna plaketa: h;inii(»nik<i, I. b: Lucija Ro^ič
-	bronasta plaketa; harmonika,
II. a: Izidor Kokovnik - srebrna plaketa. III. nagrada; ro}», I.b: Toma/ Polh - srebrna plakciaJII. nagrada; tuha. Lh: Urban Spiial-brona.sta plaketa: tnba. Il.h: Milja .^kiTrjane - zUita plaketa, L nagrada, Uroš Lečnik-srebrna plaketa, 11. nagrada: trobenta, I. c: Alojz Kompan - bronasia plakeia:
tr(4>enra. II.b: Tomaž Pixilesnik-srebrna plaketa. III. nagrada: toi-kiila. II. a: Domen Slrupch» Marina C/olja - srebrna plukeia: srjltte«-gio. Il.a: Pascal Vehovee - zlata plaketa, I. nagrada: sulffegio, II. b: Jerneja Pačnik - srebrna plaketa, III- nagrada.
■ tp
V ponedefjek so učenci in dijaki velenjske gtasbene šoie - udetežend državnega tekmovan]a miadih glasbenikov pripravili koncert.
IDA po IDI
Že prejšnjtč Km<» zapisali, kako uspešno seje zaključil vikend seminar. Imenovan IDA (»AZCLt!, ki sfa ga pripravila Območna i/piksta^'a javnega sklada m kulturne dejavnosti Velenje, ^imna^ija in igralec Mark<» Mandič. Zagotovo je Ut bil di^odek, ki v spominu udeležencev In gledalcev njihovega ust>ai:iaida neboČe/n(>čp«»/ab(jen. predstavit* \i pr<Kliikciju smo /aust^n Ili dva mentorja in dva dijaka velei\jske (»ininazije. udeleženca IDE.
Mladen Stropnik, akademski slikar, ki nadaljuje Studij na področju grafike in videa, je vodil skupino samih deklet. Njihov i/delek smo iahko oličudovali na moškem stranišču v tretjem nadstropju velenjske gimnazije, ker ga dekleta nLst>dwoy poznala. Mladen nam jc povedal: »Na IDI sem sodeloval prvič. Dijakinje so uživale, delo z njimi je bikvzekî kreativno. Moram pt reči, da sem zadovoljen tudi / rezultati delavnice. Interpretacije gazel smo se znebili. p<"ttku-sili smo ohranili le temo gazel: ljube/en in izpo\'ed nekoga nekomu. Večpť) mens kosi te besede smo prenesli na žival, uporabili smo Čiste, oprijemljive maieri:de In video. To smo nadgradili z zvokom in svetlobci. Ampak sivć\r je treba videli. Reči pa moram, da je bilo delo zelo inteji/ivno, tudi pri laki stvari včasih potrebuješ kondicijo. Na IDI bi / veseljem k sodeloval«
Dijak drugega letnika gimnazije Marko («avrilovski je na IDI sodeloval v igralski delavnici. Zakaj? »Igralstvo mi predstavlja nek izziv za prihodnost. f ebise i:elel asme-riii v 10, rabiš podlago, temelje. To je bila enkratna pri-loi^nos:, da nabereš izkušnje. Meniormi jebil Primož Bezjak. /:c\ je bilo dv.i dni malo, saj smo se v (em času šele sptr/navali. Vseeno smo na odru pokazali, kar smo se naučili. Pričakoval sem, da bodo predstavitve manj zanimive, bilo pa jc obratna To je bik"» /iime pivič, /di se mi, da bi se prihodnje leîo prijavljali res ti.sti, ki jih igra zanima. Í!eiim si, da bise pixlobne delavnicv dogiijale \«čkrat na leto.«
Ilona «lerič, dijakinja drugega letnika gimnazije, je svoje sodelovanje v igralski delavnici in na IDI ocenila lakoJc: »Zelo sem navdušena nad gledališčem, ki je primerna za ruis mlatlc. da pokai^emo kaj čutimo. Lahko smo, kar smo. Ida je bila zame nekaj tako dobrega, da kar lc?ko verjamem, da jc kdo dobil tako idejtx Na IDI sem sp->znala veliko gimnazijcev, ki jih sicer ptjznam iz hodnikov šole, pa jih sicer nili opiizim ne. Močno meje presenetilo, kako s<> se izhizali na odru. Ida je bila nekaj najboljšega, kar se je v zadnjem času zgodilo v Velenju. Samu sem delala pod mentorstvom Jaka L^ha. ki nas je vodil »iz o/adja«, kar je nastalo, pajs bilo po moje zelo dobro.«
Absolvent akademije za «le-dališče, radio, lllm in televizijo-smer igra. l*rimož Re/Jak. je sicer Mariborčan, mnogi pa ga poznajo predvsem po vidni vlogi vsiovvnskcm filmu »Durai««. idi nam je zaupal: »Z Markam Mandičem sva delala skupaj v predstavi »Raz-madeina« v SNCi Drama Ljubljana, delava tudi nov projekt / režiserjem Bojanom Jablanovcem. Ko mije povedal zii lo delavnico, sem z veseljem zagrabil, saj še nikoli nisem delal / mladimi. Čakal pa sem na takšno priložnost. BiJojepreproslo faniastično.šktxla, daje irajalo le dva dni. C) velenjskih dijakih lahko a^čem Ic. da so neverjetni. So talentirani, sposobni velike koncentracljc. /a moje pcijme so bili kotspuwa. Vse sospa'jcmali z neverjetno odprtostjo, stvar jih jc resnično zanimala. Tudiza vse mentorje iahko rečem, da smo VSI pripravili super produkcije."
Za kanec naj se v imenu vseh, ki so uživali na IDI, zahvalimo v.sem tistim, ki so mi različne načine pomagali, da se je zgtxlila. To so bili: C/orcnej gc&lin-stvo. Era d.d.. Premogovnik. MG Velenje, jan & Florjan d.n.o., Tiskarna Bizjak, Foio lèkiivc, GZS -OI Velenje in CRICO.
■ Bojana Špegel
12
VI PIŠETE

28. marca 2002
Romi v Vzgojno izobraževalnem centru
•••••■••««••••••••■••■•••«■••••■•••■•••••«••«•■■■•■••■••a**«
Romska kultura je res bogata
Velenjski romí so /m n^kuj lel kulturno zelo aktivni v svojvm drusUii, ki so poimenovali Romano vozo. Žť neka,ikral so pripravili ^nimive kulturne	v petek dopoldne pa so se
predstavili učencem Vz|*ojno i/ot)ra2evalnej>a centra Velenje« gojencem VDC Je^^k in mladim prostovoljkam i/ ^CV.
Predsednik druilva Slobodan NeziroviC jc pozdravi) mlado pul^iiko in ji povedal, da se romski oiroci najprej srebajo s plesom in ^ele potem s ^olo.
Da je lo res, jila doka/ali mladi plesalki iz velenjskega dru<Wa in Štiri deklico iz romskuga druživa, kije v goste priSio i/ Murske S^^ole. Připl avili so tudi reeilal romske poezije, ki je drugaćna, zeloLqxîvedna iji ganljiva, vsekakor je bila prireditev prijetna tudi za učitelje in učence» ki sojo toplo sprejeli.
■ bš
Učencem Vzgojno izobraževalnega centra Vefenje in gojencem VDC Ježek Je bita predstavitev romske iwiture vieč.
Kako pa
Rudarski
oktet?
.|a hvala,)>rcî ']akohihihk<) odgovorila prof. Danica Pircćnik, ali pa vsak izmed pcvcev v tem uktťtu. V tem odgovoru pa je skritegH mnog<r tega, kar daje vsebino temu. da gre.
lu jc skritega obilo dela in resnosti vseh. ki tvtv rijo ta sestav, pcvceviz umciniške vodje. Sedanji seslav pevccv okteta, kar vsiljuje misel, da jeoklel na pravi poli, poli dela pa Judi zadovoljstva. Ob pogledu nazaj, loje pevska sezona september 2U01 - februar 2i]i)2. obdobje šeslih mesecev jc bil oklet 55 krat skupaj. Na vajiih M kral in nastopih 23 kraL Ali drugaCe gledano in ptwcdano.scioklettwi od šestih mesecev bili dva meseca samo na vajah in nastopih. Pevci so k"» hcteli inzmt^i, loje njihov prispevek »kulturi« z veliko zacetnictx To radi počno, veseli pa so ludi uspehov. Razpi«nasTii znakokleUi so rudarske uniforme in kpoubranozapcia pesem. Diílřan sem dodali Se en pt>dalek. V zadnjem p^)l leta sc je vt>kiciu osncAal iasimmentalni trio. kaierega duhovni vodja je naS pevce in harmonikar Franci Žerdoner, kiiarista pasta BoSljan O.^tir in Rado Ciregore,
O.siali pevci okteta paiej insirumentalni zasedbi dodajo vokal, p*^ potrebi pa tudi 5e katcre-
Bii Je en tep večer, ki so ga zakriviti pevci >'R0« v sestavi: Prvi tenor • Stojan Pančur, prvi tenor • So$t;an OŠtir, drugi tenor • Oto Gi^dišnik, drugi tenor • Maks Cigaie, bariton • Rado Gregore^ bar/ton • Simon Htinc, bas
Franci Žerdoner, bas 'Domen FrankoviČ
ga od riImičnih pripomočkov. Zalo ni bilo Čudno, kosmov februarju bili na povabilo konzularnega predstavništva v Mucnchnu. gostje KUD-Lipa in smo po končanem uradnem delu prcvsiavc. nadaljevali .ÍC štiri urez^ razvedrilo in ples. Zato so ob koncu spraševali kdajzo-pel pridemo. No taksnih nastopov je v zadnjem obdobju bilo kar nekaj. Z veseljem smo se txJzvali tudi vabiluTV Slovenije, da zapojemo in z.aigramo v razvedrilno zabavni txldaji »vsakdanjik-praznik«. Kar samo potrjuje uvodno misel, da je oktet na pravi poli.
Pred nami. dc^počitnie.st^šc Štirje meseci in veliko dela. Najprej c^bćinska revij a, celovečerni koncert v Piranu, dokončanje druge kompaktne plašče, serenadnl koncert v sredini junija na velenjskem gradu, poleg navedenega pa še priložm^lni nastopi. Vse lo je v enem vdihu, na vprašanje. »Kako pa Rudan»ki oktet«, povedal spodaj podpisani, s pripombo, da vsega tega ne bi bilo v tolikšni meri. če nebi bili de-lei^ni l(ilikšnega razumevanja vodstva Premo-gtwnika Velenje in t>klelovcga predsednika mag. Marjana Koienca.
■ O.G.
Po pogrebu AsMd Llndgren v Stockholmu
»
Živela je kot kmetica, pokopana kot kraljica
Tako je dejal svedski ministrski predsednik GOran Pers-son na potirebu prlljuhljene pisateljice in "mume" Pike Nu* ^HVtCke • .Astrid Lindj>reii. ki Je hil K. marca v Stockholmu.
Približno slo tisoč ljudi se je na slockholm-skih ulicah p<\slovi-lo od svoje velike meščanke. Zastave so bile spuščene na pol droga. Na čelu žalnega sprevoda sta jezdila dva policaja in dva dragonca, za njimi pa je starodavna pogrebna kočija peljala povsem belo kisto, na kateri je bil velik šop rdečih vrtnic. Takoj za krsto je stopal bel kanj, kot simbol vsega listcga lepega, za kar si je prizadevala pi.satcljica. Hii koncu kratkega sprevoda sta jezdila spel dvii dragonca in pt^li-caja.
Pred katedralo, oddaljeno le lučaj od kraljeve palače, je žc tri ure preden -so cerkev odprli, nastala dolga vrsta listih, ki so želeli priti v ccrkcv. Dil jc jasen dan, lemperalure pa je bila pod O stopinj.
Tiiti, ki smo imeli dovolilnice, smo zasedli sedeže v srednji ladji, ostali pa na galeriji. Skupaj je bilo v cerkvi okoli iLsoč petsto ljudi, mnogi pa so ostali zunaj in vztrajali do konca obreda. Ko so v cerkcv prinesli krsto .smo vsi vstali- Vstali smo ludi ko vstopili sorodniki, med katerimi je bila tudi Iranka, ki je zad-
nja tri leta skrbela za od kapi zadeto pokojnico. Na prt>storu za vlado so na čelu sedeli Švedski premier Goran Persson z ministricoza kulturo Marilo Ul-vskog in predsednico parlamenta Birgitto Dabi. Končno smo Vítali koje nekaj pred tretjo uro popoldne jikolinja Karoline Krook pripeljala v cerkev kraljevo dru?âno: kralja Karla XVI. Gustava, kraljico Silvio in prestolonaslednico Viclorio.
Obred se je pričel, ko so zvonovi odzvonili melodijo zu ircJjo uro popoldne. Ves pogreb jc snemala Švedska državna televizija.
Med branjem in petjem psalmov.so bili tudi Štirje govori. Prvi je govoril ministrski predsednik Persson, ki se je Astrid Lindgren zahvalil za njen prispevek k Švedski kulturi in za mir na svetu. Ko je končal govor, seje priklonil pred krslo. nato pa sc obrnil k preslolonaslednici in ji pokimaL Astrid je biUi njena botra. Takrat si je prwilolonasiedniai obrisala solze z belim robčkom, sicer pa je prav tako kot vsi astali pela ps<ilme. Oblečena je bila včrn kostim na glavi pa je imela črn klobuček. Ob smrti jc prest o lonasled niča izjavila, daje Astrid nadvse lepti in svetlo opisala smrt v "Bratih Lcvjcsrčnih" in da je vvdno stala na sirani otrok, a to tako, da
jim ni prikazovala olepšanega življenja, temveč je gledala na svet skozi oči oirt>k
(Knjigji "Grata Levjesrčna" je 5. najbolj prodajana knjiga na Švedskem, takoj za štirimi 1 lar-ryji Potiri).
Druga govornica je bila Inger Nilsítton. ki jo najbolje poznamo iz filmov o Piki. Menda je sama prosila hCcrko Karin, da bi smela govoriti na pogrebu. Njen govor je bil zelo oset^n, saj je Asirid poznala tako rekočživljenje. Po cerkvi je bilo slikati šmrkanje, ko je dejala, da bodo Asirid Lindgren in vsi njeni filmski oiroci nekoč sedeli na isiem oblaku in ona z njimi- Povedala je še, da je biUi oekaj povsem posebnega bili njen filmski otrok. Astrid je rada rekla: "I lej! Vsi moji najdražji oiroci! In mi smo vsi tekli naravnost v njen objem." Inger Nilsson. katere svetli lasje .so se svetili v kontrastu do njene črnine, je povedala ludi kakSno anekdoto, da so se ljudje v cerkvi odobravajoče namuznili, nato pa je rekla: "Zadnjih Iridesel lel menda ni minil dan, da ne bi kdo govoril z menoj o Asirid in tako sem vsak dan mislila tako na Astrid. kol na Piko Nogavičko, Hvalei^na .sem, da sem smela biti bili njen filmski otroki" Giivorili sla ^ pisateljica Margareta Slromslcdi. največja lind-
grenologinja na Švedskem, ki se je oblekla v Astridino črno obleko in povsem brez spremljave zapela pesem o Emilu in hlapcu Alfredu 1er o lem, kako lepí) je iw švedskem podeželju. Na koncu jc Cari Olaf Nyman. mož hčerke Karin, v imenu sorodstva povedal, da bo Asirid počivala ob svojih domačih v rodnem Vimmerbyju. v kmečkem Smálandu.
Poleg simfoničnega orkestra Švedskega Radiaje sodeloval še 01 roSki pevski zbor cerkve Ad<îlf Fredrika, kije zelo občuteno zapel Poletno pesem iz filma "Pobegnimo s Piko Nogavičko" in pesem Ï'/ filma brala Lev-jesrčna! "Vsakdo mora zaspali, sedaj je čas za lo. Vsakdo mora zaspati, celo muca."
Na koncu smo spel stali, ko so krsto na ramenili odnesli njeni vnuki z zetom Carlom Ny-manom na čelu.
Zvcčer ob scstih je bil za vse vabljene "pogrebni parti" v pravljični debeli Asirid Lindgren na otoku Djurgàrden. lam je ludi spomenik Asirid Lindgren. ki so ga okrasili scvetjem iz cerkve. Drugo julro so vsi Švedski dnevniki na prvi strani {viročali o pogrebu, med temi novicami pa je bila tudi opazna vest o Pikmem festivalu v Velenju, ki da je nekaj posebnega v svclu.
■ Marjan Marinšek
Angela je vedno z vsem na tekočem
Ob dnevu i^cna so predstavniki krajevne organizacije Rdočegii križa ludi Iťlos obiskali najstarejše krajankv. Nuša Lahovnik se je, z lončnico lepih vrtnic v rokah, u.stavlla pri Angeli ]^všek, nijjsl»rejši knijan ki v velenjski KS Šmartno. Vidno »an.icnH je ta sprejela česlitkc njenega mo/a, kiji jeziiwlel vse dobro v imenu KS Šmartno.
Angela Pavček bo letos aprila dopobiila Štiriindevctdeset tel. Na sknimni kmetiji je ostala sama s tremi otroki, od kaieriii je bil najmlajši še dojenček. Danes zanjo skrbi hčerka na svojem domu, kjer skupaj živijo kar ^tiri generacije. Kratkt^asijcj jo redni obiski sincwe družine, v posťbno veselje pa so]\ pravnuki. kijih rada »ptxarklja« s sladkimi dobrotami. Angela je 5e vedno pokretna in izredno bis I rcga uma. Rada bere in se zanima za aktualne novice preko radia in televizije. Domači se radi pošalijo, da »gredo po sveJ:e novice kar k stari mami, ki jez vsem na tekočem!« Se naprej ji želimo zdravja in drobnih pozximosti, Iz katerih je si kano njeno in vsako življenje, ■ N.L.
Hvala vsem dobrotnikom
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, dekanijska Kari' tas Velerýe in Medobčinski odtîor Rdečega križii Velenje se za-hva(|ujeja vsem, ki so omog<»čili letošnjo izvedbo humanitarne prireditve "Bolen> 201)2".
Pokrovitelji (navedeni so po višini deležev oziroma po abecedi): Termtwlcktrarna Šolianj, (îorenje, dd.. Velenje» Premogíw-nik Velenje» ERA. d.d., Velenje, Mestna občina Velenje, Občina Šmartno ob Paki, OWina Šoštanj, Jože Kavtiinik. poslanec v državnem zboru, Bojan KoniiC, poslanec v državnem zboru» Milan Kopposlanec v državnem zboru, SDS Mestni tidbor Velenje, Lekarna Velenje, ACMAN, d.o.o., Velenje.
Dobrotniki, ki so omogočili izvedbo prireditve: Jože Napo-mik, avtorska scenska dela, Mišo Melaa^ek, ozvočenje, PUP d,d Velenje, PO Vrtnarstvo, vso cvetje In dekoracija, Tiskarna Cîra-fis Velenje, vabila, Fotokopimiea IITZ Velenje, plakali, VTV Velenje, obvestila in reponaža, Na.š čas in Radio Velenje, obveščanje, PoriKni salon Domino, Pe^sje, kosium za voditeljico, Moško žensko frizerstvo Karmen Velenje, frizura za voditeljico,
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje

MUCA -
ali brez ljubezni mi živeti ni
v sredo, 10. aprila, ob 21.00 bo v domu kulture v Velenju nastopila Tina Ciorenjak vpredsiûvi "Muca ali brez ljubezni mi živeli ni". (_e bo zanimanje za predstavo veliko, bo ob 18.00 še ena predstava.
Vstopnice 20IX) Sl'l'. /.a Člane gledaliških abonmajev (osebno)
l..^(M)Srr! GANA
v cetriek, 11. aprila, ob 20.00 bov domu kuhure v Velenju Pc\-ra Vladimir predstavila življenje in vrednote Gane. Vstopnine ne boî
Izzvenele so melodije
Izzvenele so mekxJije dt^br^idelnega koncerta za pomoíivoli v Vinski Gori. Vkolickc naših src si še vedno shranjujemo vtise doživelij prijetnega nedeljskega popt>ldneva, Veliko odličnih glasbenih ustvarjalcev se je zvrstilo na naî^m odru. Zanimivi humoristi in prijeten voditelj prireditve so nas popeljali skozi pnîgram. Mnogo je bilo dobrotnikov, ki ste prispevali k dobremu poculju nastopajočih in veliko je l>ilo tistih, ki ste na različne načine p<imagali pri organizaciji koncerta. Prisrčna hvala vsem, ki sle pridali kamenček v mozaik uspeha koncerta in nam pri lem kakorkoli pomagali. Hvala obiskovalcem, ki ste do rydnjega kotička napolnili skoraj premajhno dvorano. Zva§opomočjosmt^ zbrali l.2.S4.(X)n lolarjev, ki jih nameniliza nakup didaktičnih pripomočkov, kjijiginigrač. S lem boraoolri>korDomo^)čili kvali tel nej.W delo in bivanjev naši prenovljeni šoli. Zahvali se pridružujejo ludi otroci, ki vam podarjajo naslednjo misel: Iz (irohnegii semena vzklije o-et. In /z majhnega siorŤd se raz^'ije <irevu. Iz malih sn ec homo zrnsU v ve/ike ljudi. Ki Vam fHimo ostmi prijuteljif
É Učenci in deiavci POŠ Vinska Gora
28. marca 2002

ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od 21.3. do 2U.
Zapihdl bo nov veter ki bo s sabo prinesel tako prijetne kol i>e-prijetne s^arl 'Hste. ki vam bodo vSeC. bosiez lahkoto sprejeli, neprijetne pa boste spet kar pometll pod ptepmgo. Ne ^di-tesepofôm, čebo naenkrat udarilo \^msebo zdelo, kot strela 2 jasnega, pa niti slučajno ne bo tako Najbolje bo, da se naučite zaplete reševali sproti fariner bo tokrat le modro
molčal
Bik od 22A. do 205.
Priialelji vas bodo zvabili v veselo dru2bo Najprej boste ne-levoiini. potem pa sem bo ^eC, kot 2e dolgo ne ^rc^n klepet vam bo pomagal uničiti rutino vsakdaniep življenja, ki ^ 2e močno preseda. na delovnem mestu bodo od vas zahtevali vsak dan več. Baterije si boste morali bolj pogosro poinlii v naravi, ob ljudeh kijih rmateradi.sicerbodopreguele Zdravje bo še nekaj dni precej občutljivo
Ovojđca od 21.5. do 21.6.
Videli bosie, da ste tokrat ravnali prav Pa čeprav boste |im početjem prizadeli kar n^j ljUdi, ki jih imate sicer zelo radi Včsiti si je pač tr^a naliti čistega vina. Dovolj dolgo ste zavzeloskrbelileQ druge.nasepapozabljali Azapomnitesf, da ne morei imeti rad dnjgih, če nimas rad sebe Upoštevaj-le to tudi, ko vam bodo hoteli naloviti preveč dela. Tudi »ne« se je namreC treba znat! r^učitt. Če tega še ne znate.
Rok od 22.6. do 22.7.
Pomlad bo v vaSo dušo prinesla več veselia. Po zimskem za-tfS|u boste na vse okoli vas začeli gledati z mnogo boli ^PQ-mističniml očmi. kar bo §e posebej razveselilo vaSe domače, ki jih je $e kar skrbelo kajsedogajazvami Zanimivo pcwa-bib bo prišlo po poŠti. Prebudilo bo spomme. ki ste jih dolgo Ilačih v sebi, pa bi bilo bolfe, če jih ne bi Vsekakor boste moraii več Câsa m energije posvetiti družabnemu tivijenju. ki vam zadnie čase prav majijka
Uv od 23.7. do 23.8
Pomlad se bo popolnoma raďfvela vsf okoh vasse bodo veselili, vas pa nebo čistonlčzagrabilo.Tokiatvse^resne morete pripisati pomladanski uffujenosû Če se ne bo stanje čisto nič izboljšalo, bo bolje, če poáčete nasvet prt zdravniku. Vsako slabo počutje kaZe, da nekaj v telesu ni tako, kol bi moralo biti, čeprav lahko gre pn vas le ^ ^vč^o m siresro obdobte. ki ga ne znate ustavio Denaria bo za vse, kar si boste 2eleli, premato. zato previdno^
Dovira od 24.8. do 23, 9.
BoijkQtSfboste!elelibostez£el|eninavdč mestih hkrati Ne bo šlo m ne bo vam uspelo, da bi postorili vse, kar stesi zastavili v kratkem obdobju. Bolje bo, če najpr^i rešite zadeve, ki vam niso naibolj pri srcu m se potem loble še bslih, ki bodo la^je dosegljive. Zvezde praviio. da bo več sreče na i:us^e-nem področju, imate skritega občudovalca, ki zna svoja čirat-va lazknti prav v naslednjih dneh. S tem pa še ni rečeno, da vam bo to tudi všeč.
Telitni<o od 24.9. do 23.10.
S svojim mrkim izrazom na obrazu in neprijaznim vedenjem boste prej odganjali ljudi od sebe koiobraOio. Vpra&itese, če steresď^o obremenjeni, kotseradi pohvalile. Tudi hsti, ki vas obkroâjo, nimafo ravno idealnega življenja, včasih morda ravno zaradi vas Družna bo pogrešala smisel za humor, ki ga vsekakor itreie. V zadnjem £asu pa ste nanl skorajcte pozabili. VenBmite, daje smeh res pol zdravjai
Škorpijon od 24.10do22.11.
Spočili si boste od vseça. kar vam ni všeč. Pa četudi cena ne bo zelo nizka, boste kar nekaj ljudem, ki vam gredo krepko na živce, povedali kar |lm gre Pricvavite se na maščevanje, sa[ tega ne bodo mogli kar požreti Sreča je, da vi niste prav nlC zamerljivi in bo zato to l^je preživeti Zdravje sevam bo bistveno izboljšalo, kar bo lepo tudi zato, ker bo to dokaz, da znate poskrbeti ludi zase. Ljubezen se vam bo spet zdela lepa
Stroke od 23.11. do 22.12.
Res da ste v preteklih dneh veliko delali, a nagrada bo več kot lepa Pi3v2piavt^olepa.davasbomočnof^senetiia.Srečo Ooste delili zmnogimi. med njimi bo tudi nov obrai ki vasbo mofno zanimal. To boste sicer skrivali, asaš parûier bo opazil, cfe se ohlajale Zaiopazite, kako se boste obnašali donjega. Vsekakor bi bilo najbolje, če bisekrepkovprašali,allboslezve2opost3^illna kocko aradi simpaliie, ki t»] vvas budila skomine^
Kozoros od 23.12. do 20.1.
Sorodniki bodo hsti. ki vas znaio spravib povsem tíú Zivce. £e se jim boste seveda pustili. Ce bo drugače, se bodo začeli tudi obn^tj povsem drugače Odvisno je predvsem od vas samih, malce pa ludi od pannerja, ki se verjeDio ne bo upal postaviti prav na nobeno stran Teden boste koniali zelo l^o. med tistimi, ki vam dajeio voljo in energijo Zaželellsl boste še nekaj prostih dni, saj bodo sedanji čisto prehitre minili Vprašajte, morda pa je izved-Ijivo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nekoliko se boste začudili, ko bosie spoaiali osebo, ki vas bo "prečilala« into tako dobro, da si boste morali priznati, dana marsikaj od povedane^ še sami niste pomislili Sok bo hi-tro minil, z njim pa bodo porasle simpatije do novega znanca. To zra prerasti v novo. veliko prijateljstvo. A nič več kot to. Dc^ro znale ceniti iskrene ljUdi, zato to negujte, kolikor se da. Sicer pa se boste že kmalu izkazali tudi na delovnem področju četudi ne bodo hoteli. vam bodo morali pri^tl, da ste dobri
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Nežnost, ki je že v vaši naravi, vas bo krepko stala. Spet boste preveč zaupljivi do ljudi, ki si te^ nikakor ne zaslužijo. 2ai pa tega ne boste spoznali pravočasno. Ko bo škoda že narejena, vam ossne le še to, da jO nek^o rešite. Kar vam bo seveda tudi tokrat uspelo, Kotvedno Pa čeprav boste zaradi tega nemirno spali. izgubili pa boste tudi nekaiživcev Tudi za vas velja, da boste moraii bolj pogosto misliti nase in mani na druge
Kratka zgodba
Za prazttiini maret
Sponiin le ujame, ko si .sam. Ko.sc /akopljc^viise in prisluhne,Ç ritmu srca. Pogled odhaja med prve znanilco Icpáoga: mod icloh. zvoivJke. marjeiicc, na modre vijolice. Jugdrovi obiake.
Nočem v.scgîi. Iz Jihy pomludi privre rožnata slika. Pred menoj je mati. Čista. sSiroka odprtimi oimi in rtihlim niuimeSkom v koiiO:kih ustnic.
"Marec jc na.^ praznik." de tiho.
Eh saj re.s. V trcijiSoli smo risali mamo in šopek cvetja zanjo.
"Mama. saj res! VaS praznik
n
Pa pohic hrez rož.
Njcna dlan pc^ravnaskuStrarK» glavo U(ienca. Minit jedan. Rís-ho. narisano v Šoli, si i>e enkrat
ogledam. Tisti vcCer nisem dolgo /aspal. Vrnila se je Ona. in polem krpalH srajco in prala perilo. Noô me je pobrala.
Pa vendiir rnora.^ nekaj! Olej zapel je l>cdela zale. /.opct je pred p<fmladno zoro odhiieîu v službo, Na mizi jc Čakala kava in kruh.
OCi so preleielc travnik pred hiv^o in odkrile morje vijolic, dišečih, Roke so hitele in irgale drobno ^Jahinino. da jih ne presenetijo Njeni koraki.
UsviimSka sirena je zavihi in zdaj. zdaj bo tu. Še list papirja iz zvezka strgam. Svinčnik že drsi in beseduje misli: /a Tvoj dan. ljuba mati! In ^ podpis. Na papir raztresem vijolice in Čakam. Končno. I litri koraki jo izdajo.
"Lej giu tej, kaj naj pomeni vse lo? Papir in moje rože!" Spr<3Ščcn nasmeh in oči si izrekle vse.
Kjeje i^evse lo...
Slika spomina je obledela. Osuile so njene dobre roke. njene j^iroko odprle oČi, i/ katerih sem vedno znova zajemal, kol Žejni siudcnčnieo iz v^jdnjaka.
Tiho .se na.'smiham. Dane.s.
Mladi delijo vsa tisia. tisoče očem. nevidna dela. s svojimi ženami, materami!
Mladi, ozave^ni, vračajo ljubezen ženam in materam.
Ne pozabinio: otroci tak ttd-nos morajo ćulili, da ga bodo. odrasli, prenašali v .svoje družine I
Žena in mati ne sme bili veČ suî^nja dnii^ine in njen obraz ne sme biti pokril s prczgt^dnjo bolečino in irpkosljo vseh dni v marcu, v vsem letu.
Pogleda me Žena. pogledam njo.
/.večer ob svetilki:"Kaj še ne greS spal!"
"Ne. ne morem. Saj veA..."
Pobrišem posodo, pcispravim prxigrinjala v dnevni. Ulrgam le-loh pred hl^o. ga stavim v krisial Pogrnem mizo v kuhinji ■/. rdečim priom. Nanj krisial z belim telo-hom. In nalo piiSom, 'Iclevrsiice /a dinaSnji dan in /a ve.s praznični mesec.
"Saj sem čutila, da ima.^ nekaj za bregom," de ?'cna. ko sc ob ju-Iranjem .soncu srečava v kuhinji.
In nič več. Njen pogled bega od rdečega pria do leloha. Sonce seje po nekaj dneh zopet razlito čez ozeleneto iravo in pisano cveije.
Pogleda sla ^ vçdno zunaj. V trenutku .se ujameta In obraza preleti nekaj toplega. Nekaj, kar je lahko sreča v pomladnem jutru. Sreča v rilmu dvel) src. kar bo lahko kmalu le - spomin.
■ V7s
Z Namo v pomlad
Tak je bit delovni naslov modne revije, kJ so jo na pragu pomladi, že po tradiciji pripravili v Nami In na njej prikazali vse, kar bomo nosili v te) sezoni. Za Namine modne revije je vedno veliko zanimanja In tudi tokrat Je bilo tako.
Medobčinsko društvo diabetikov Ve/enye
Razočarani bolniki
Medobčinsko društvo diabetikov Velenje zdriizuje boi-nike s sladkorno boleznijo t/ Šaleške« Savii\jske in Mislin-Jske doline in Ireniitno ^teje okrc>{> 4(H) članov. Njegov (tol-^uletni pred.sednikje.losip Ivo Povh, sicer ludi preilsednik velenjskega društva up4»kojencev. l)ol>er poznavalec torej, ki je nad trenutnim dogajanjem v /ve/i z diat)«ticn<» anibutanl(» želu ra/učaran, z njim pa seveda vsi bolniki.
"V /.dravsivcncm domu Velenje žc veliko let deluje diabetična ambulanta, v kaicri so doslej bolnike pregledovali zdravniki specialisti iz bolnišnic TopolSica, Celje in Slovenj (iradec, zadnja lela pa jo je uspe.^no vodil Damjan Justinck. specialist inlernisl in diabetolog iz bolnišnicc TopolSica. Pregledi so bili redno oh ponedeljkih pt^poldnc in vsako Ireljo sobolo dopoldne. V tem času so pred-.staviîiki Medobčinskega društva
diabetikov Velenje opravljali svojo dejavnost, kol je vpisovanje novih članov, pot>iranje članarine, delitev časopisa "Sladkorna" ter drugih sirokíwnih knjig in bravur.
/.letošnjim 1. januarjem seje vodstvo Zdravstvenega doma Velenje odločilo za spremembo pri pregledih sladki^rnih bolnikov. Poslej jih namreč ne pregledujejo več specialisti dia-beiologi, temveč zdravniki drugih specialmwli. Le v nu-jnejlili primerih lahko bolnika k specialisti diabetologu v katero od bolnišnic napoii kar lečeči zdravnik. S lak.šnim načinom delovanja diabetične ambulanic v /D Velenje sc seveda bolniki
s sladkorno boleznijo ne sirin-jaj<i in so upravičeno ogorčeni. S lem Se ne strinja tudi Zveza druSiev diabetikov Slovenije, ki ptxsebej poudarja, da mora delo v aml^ulanti opravljali specialist diabetolog. S tem postaja vprašljivo tudi delovanje na.^ga medobčinskega drušn^a, čc že nc njegov obstoj," pravi Josip Ivo Povh.
Dodajmo §e lo. da jc velenjsko društvo ptxlalo pisni pri>tcst ZD Velenje o nesirinjanju s irenuinim načinom delovanja dial'HJtične ambulante. Imeli so ludi osebne pogovore, vendar se doslej zadeva (še) ni spremenila.
■ Ô. Mugerle
14
TV SPORED

28. marca 2002
ČETRTEK, 28. marca
PETEK, 29. marca
SOBOTA, 30. marca
NEDEUA, 31. marca
PONEDEUEK, 1. aprila
TOREK, 2. aprila
SREDA, 3. aprila
SLOVENIJA 1
03.40	Mostovi
09.10	Male sive celice. kvi2
10.00	Zgodbsizlkoljke
10.30	Risanka
10.35	Slovenski magazin
11.05	Mario
13.00	Poročila, šport, vrems
13.10	Dobro jutro
14.55	Svetovni izzivi
15.25	Rsavô
15.55	Tiri skozi čas. dokum. oddaja
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vai tolar
17.00	Dosežki
17.20	Modro
17.55	Naliniii
18.30	Zaplešimo. 12/26
18.40	Risanka
1d.05	Vaš kraj
19.30	TVdnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Prviindmoi
21.25	Osmi dan
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Zgodbe o knjigah
23.00	Alica. dokum nim
23.30	Garry Marshall, dokum. oddala
00.35	Modro 01.05	Osmidan
01.^	Tednik
02.30	Gledališče v hišiMO. del
03.00	Strelazjasne9a.2i.del
Q3.50	Sveti pesek, vojvodinski
či>nim
05.15	Šport
SLOVENIJA 2
08,00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 13.30 TV prodaja 14.00 Več Jezikov znaš, več veljaš
15.10 Zak^ se zgradbe rušijo, 4/4
16,00 Gledališče v hiši. 10. del 16.30 Strelazjd$nega.21.del 17.25 DP v hokeju na ledu, Olimpija-Acronos Jesenice, prenos 20.00 Evrollga v košarki, Unkin
Olimpijaek, prenos 22.20 Šoferja, 17/18 23.15 Sedma tančica, ang.čbi. 00.45 Videospotnice
09.10 JAG, ris. serija 10.00 Vsiljfvka. nad. 10 55 Tri sestre, nad 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar 14.10 Dragon Bali, ris.ser^a 14.35 Jekleni Max. ris.serla 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Mesto angelov, nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur
20,00 Seks v mestu. nan. 20.30 Ljubezen v divjim, am. Í. 22.10 Boinišnlca upanja, nan. 23.00 JAG. nan. 23.50 Glavni na vasi. nan. 00.20 24 ur. ponovitev
ICMAlI

B2
09.00 Dobro iutn>, infomiatlvno • razvedrilna oddaja. * ponovitev sredine oddaje 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Odprtatema,pon, oddaje 14,00 Videostrani 16.30 RokomeL posnetek
tekme, Gorenie : Prevent 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program-Brez
panike 18.45 Naj spot dneva 18-50 Naobisku.. priTonetu
Lovrecu 19.50 Naj spot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat 21.00 Regionalne novice 21.05 Odmevi na ligo Goodyear 21.25 Naj spot dneva 21.30 Naj viža, oddala z
narod ncKzabav no glasbo, gostje ansamt^l Braneta Klavžarja 22.45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.40 Prisluhnimo tišini 09.10 Prgišče priljubljenih
pravnic, 4/13 09.25 Zaplešimo, 12^6 09.35 Na liniji 10.10 Oddaja za otroke 10,35 Dosežki 10.55 Modro 11.25 O liudeh in živalih 11.55 Ženska. 1/10 13.00 Poročila, špoit, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.S0 Mladi virtuozi 17.00 Opremljeni za preživetje. 1/5
18.00 Mart(0. mavrična ribica 18.10 Izpopolnetorbe,12/13 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 16.05 Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Sveti Pavel, am. L, l .del 21.30 Oikcak 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 opremljeni za preživetje.
00.55 Gledališče v hiši, 11. del 01.25 Strela z jasnega, 22. del 02.15 Gospa, ki izginja, ang.čb
film 04.10 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska pa(K)r^3 14.60 TV prodaja 15,20 Hladna vojna. 11/12 16.05 Gledališče v hiši, 11. del 16.35 Strela z jasnega, 22. del 17.30 Velika noč v veseli hosli,
risanka 18.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Puconcev 19.15 Videospotnce 20.00 Sfinga. 5/6 21,10 Kfizev pot iz kolose)a v
Rimu, prenos 22.40 Opojna prosojnost barve.
dokum. oddaja 23.05 Video^otnce
09.10 JAG, ris. serija 10.00 Vsiljivka, nan. 10.55 Tri sestre, nan. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 Lepoje biti milijonar 14.10 Drason BalL ris.senja 14.35 JekJeniMax. ris.serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, nan. 16.25 Esmeralda, nan. 17.20 Tri sestre, nan. 18.15 Vsiljivka, nan. 19.15 24 ur
20.00 Življenjska sla. amer, film 21.45 PrivkJ zločina, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 Glavni na vasi, 6. del 00.00 24 ur

kanali 27

09.00 D(Aro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 VabiiïK) k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Nd| viža. oddaja z
narod no-zabavno glasbo, gostje: ansambel Braneta Klaviarja 14.00 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Maš. oddaja za
otroke 19.00 Naj spot dneva 19.05 Olnjški program.
Ustvariajmo skupaj 19.55 Vabimokogledu/Ogldsi 20.00 Lokalni utnp Sueške dolfoe
20.35 Predstavljaše... Lesnina
PE Leveč, • spalnice 20.45 Giobalizdcija, dok. him 21.15 Regionalne novice 21.20 Športni bk)k 21.30 Povej!
22.15 iz oddaje Dobro jutro 23.05 Naj spot dneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke Û8.30 Razvaljana pravljica. 2/23 08.55 Male sive celice, kviz 09.50 Princinberač, amer, film 11.20 Na liniji 12.00 Tednik
13.00 Poročila, Šport, vreme 13.15 Mostovi 14.20 Koncert v Sandy
Bottom u, amer, (ilm 16.00 Grdi raček Tine, 17/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe. Dor^va, Jadran 17.15 Ozare 17.20 Návrtu
17.45 Zaí>uŠČína davnine. 7/12 18.15 Svet Petra Zajca m
prijateljev, 2J8 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Čisto bfizu nas. dokum. film
20.30 SveiiPavel,amer. film. 2. del
Trend, oddaja o modi 22.25 Slavospev življenju, 4/5 22.55 PoročUa, šport, vreme 23.30 Oz, 16. del 00.30 Maščevanje, ang. (ilm 02.15 Zapuščina davnine. 7/12 02.45 Alpe. Donava. Jadran 04.40 Noč in dan, ang. film 06.10 Mario
SLOVENIJA 2
09.20 Fra^r, 10/24 09.40 Poljub v Glasgowu, 5/6 10.30 TV prodaja 11.05 Zadnji frartcoski kralj.
dokum. oddaja 11.40 Zapuščena zemlja,
dokum. oddaia 12.25 Portret arhitekta Otona
Juoovca 12.45 Stojan Kert3ler. dokum. oddaja
13.25 SanRemo2002,3.del 17.00 Življenje je čudovito.
amer.čb film 19.10 Videospotnice 20.00 Slovenska polka in valček 2002
21.30 Kiemperer, n/13 22.20 Sobotna noč 00.20 Videospotnice
. ^ .TXy^	1
08.00	TV prodaja
08.30	Oliver Tvtrist,ris.senja
08.55	Mali helikopter, ris.serija
09.05	Princesa Sissi. ris serija
09.30	Dragon Ball, ris.ser^a
10.00	Jekleni f^ax, ris.serija
10.30	Molje v čmem. ris.serija
11.Û0	Godzila. rts. serija
11.30	Fejst fantje, nan,
12.00	Šolska košarkarska liga
13.00	Preverieno. ponovitev
13.45	TV dober dan
14.35	Številka za nujne primere,
dokum. oddaja
15.00	Prstan, nad.
16.00	Naša sodnica, nan.
17.00	Formula 1. prenos
treninga
18.05	Lji^zen ali denar. nan.
18.35	Mojaboši, nan.
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Sprehod v oblakih, amer.
turn
23.00 Pred sodnikom, amer, film
01.00 24 ur, ponovitev
ST
SLOVENIJA 1
08.00 Živ2av 09.50 Velikonočna maša.
prenos iz Lesc 11.00 Pravljične živali, 7/13 11.25 Mali nosorogovf
pomočniki, dok. oddaja 11.55 Urti et orbi. prenos iz Rima 12.40 Štirie letni časi, solisti iz
St.^teiturga 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Španija
14.20 25 let Andreja Šifr^a v
kraljestvu glasbe 15.55 Oljudehin2ivalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Sloventia na belanct, 3/10 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Mano 21.45 Večemigost 22.40 Poročila, šport, vreme 2315 Bolezeflsrpsstiii celic. 4/10 23.45 Petrijin venec, srbski film 01.25 Slovenija na belanci, 3/10 01.55 Tovomjakarji. 1/4 02.45 Opojna prosojnost barve, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
08.00 Videosirarú 08.10 TVpn^laja 08.40 Komorni ans. Sk>venicum 09.05 Saga o transalpine, dok. odd 10.20 Komisar Rex, 14. del 11.10 fvlestne mrhe. 5/6 11.35 TVprodaia 12.05 Ljudje tn zemlja 12.55 Zadnja svetlolasa
seksbomba. ang. film 14.20 Kapodol.odd.orvDgometu 14.55 OP v nogometu, Mura-
Olimpija, prenos 16.55 Jesenice OP v hokeju na ledu. Jesen ce: Acroni Olimpija, prenos 19.15 Videospotnce 20.00 Tovomiakarji. 1/4 20.50 Frasier. 11/24 21,15 Homo luris^cus 21.35 Kaplan Martin Čedermac,
tv drama 22,55 Pasijon Jezusa Kristusa,
posnetek 00.00 Videospotnce
09.00	Miš Maš, ponovitev	1 11.10
09.40	Vabimo k ogledu	I 11.15
09.45	Naj spot dneva	
09.50	Globalizacija,	\ 12.00
	dokumentarni	j 12.05
	film.ponovKev	
10.00	Predstavljaše...	
14.00	Videostrani	1 13.25
18.10	Vabimo k ogledu	! 14.15
18.15	Mladinski program.	j 14.25
	Ustvaridjmo skupaj, pon.	i 18.00
18.55	Lokalni utnp Šaleške	l 18.05
	do^ne	: 18.35
19.40	Videostrani	\ 19,30
19.55	Vabimo k ogledu	: 20.00
20.00	1071. VTV magazin, reg.	
	infwmativni program	
20.30	Pod mengeško marek).	
	glasbena oddaja	j 21.00
21.15	Vzorec, ameriški film	i 21.55
22.45	Naj spot dneva	
22.50	Videostrani	\ 21.00
08.00	TV prodaja
08.30	Oliver Twist, ris.serija
08.55	Mali helikopter, ris.serija
09.05	Pr^cessa SÍSSÍ. ris.serija
09.30	Oragon Bali. ris. serija
10.00	Jekleni fiilax. ris.serija
10.30	Možje v črnem, ris.serija
11.00	Godzila, ris.serija
11.30	Fejst fantje, nan,
12.00	Šolska košarkarska liga
12.50	PiayboyLîilm
14.45	Tujec med nami, am. ř.
16.25	ljubezen ali denar. nan.
t6i5	bošf. nan.
17.25	Za kulisami kviza Lepoje
biti mifijonar
18.30	Formulai, prenos iz Sao
Paola
21.00	24 ur
21.45	Športnascena
22.40	Kako ubiti Hitlerja, am. 1.
00.20	24 ur, ponovitev
kanali
ar
M
Sft
09.00 Miš maš, pon. oddaje 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1070. VTV magazín 10.50 Športni torek
tumirja lige Goodyear
zabavno glasbo, gostje: ans. Braneta Klavžarja
SLOVENIJA i
07.00	Marija. Jezusova mati,
amer, film
08.30	Utrip
08.45	Zrcak) tedna
09.05	Barvanje jajc
09.25	Marko, mavrična ribica.
nan.
09.35	Risanka
09.45	Pravljične2ivali,7/13
10.10	Opremljeni za preživetje, 1/5
11.00	Na vrtu
t1.25	Zapuščina davnine, 7/12
11.55	Cklkrivajmo znanost
12.25	Trend
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Dvomi svetnik Geiger,
avs^ljski film
15.00	Ljudje in zemlja
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	PonDčila. šport, vreme
16.40	Vaš tolar
17.00	Mladi na robu, dok. odd.
17.50	Radovedni Taček
18.05	Telebajski
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Julija, 9/13
20.50	Vstajenje, dokum film
21.15	Opus
21.50	Poročila, spori, vreme
22.10	Vstajenje ali reinkarnacija
23.00	Branja
23.05	Mladi na robu.
dokum oddaja
00.00	Opus
00.25	Vstajenje, dokum. film
00.50	Gledališče v hiši, nan.
01.20	Strelazjasnega, 23. del
02.10	Trend
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	Tvfïodaja
10.30	Vremenska panorama
12.55	TV prodaja
13.25	Sobotnanoč
15.25	Sfinga, 5/6
16.15	Gledališče v hiši, run.
16.45	Strelazjasnega,23.del
17.45	Pia se nauči plavat).
igrani film
18.00	Horace in Tina. 5/26
18.25	Jasno in glasno
19.15	Videospotnice
20.00	Stud» city
21.00	Končnica
22.00	Hladna vojna, 12/12
22.50	Brane Rončel izza odra
00.15	Videospotnice
>- - T XX j
09.10 JAG, nan. 10.00 Vsiljivka. nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena 14.05 Dragon BalL ris. seriia 14.30 JeUentMax, ris.senla 15.00 TVprodaia 15.30 Urgenca, nan. 16.25 Esmeralda, nad 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan 21.15 Sedma nebesa, nan. 22.05 Provklence, nan. 23.00 JAG, nan. 23.50 Glavni na vasi. nan. 00.20 24 ur, ponovitev
Hmnma 27

SLOVENIJA 1
08.40 f^ostovi 09.10 Bisergora, 15/15 0925 Radovedni Taček 09.35 ValeinLaiči.3/3 10.05 Oddaja za otroke 10.40 fvtiadi na robu, dokum oddaja
11.30 Čisto blizu nas. dokum. film
12.00 Julija, 9/13 13.00 Poničila, šport, vreme 13.25 Oobro jutro 15.10 Večemigost 16.05 Oulnvni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Evn;j.11/13 17.15 Žensko podjetništvo, 11/11
17.45 Šivvčasu.4/13 18.05 Sprehodi v naravo 18.20 Knjiga mene briga 18.35 Hrepenenje 18.40 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik,šport.vreme 20.00 Oosie:vepk:entru 20.56 Aktualno 22,00 OdmevL šport, vreme 22.50 IvarKreuger. 1/3 23.45 KniigamenebriQa 00.05 Evra, 11/13 00.20 Žensko podjetništvo, 11/11
00.50 Šiv v času, 4/13 01.05 Oosje: v epicentru 01.55 Aktualno 02i0 Gledališčevhiši.13/13
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 TV prodaja
10.30 Vremenska panorama
13.40 TV prodaja
14.10 Studiocity
15.10 Končnk^a
16.15 Gledališče v hiši. nan.
16.45 Strelazjasnega,24.del
17.45 Hudič in gospodična
Jones, čb film 19.10 Videospotnice 20.00 Kapo dol. oddaja o
nogometu 20.35 Ligaprvakovvnogometu
• četrtfinale, prenos 22.25 f^arija, nemško islandski film
23.55 Alergija, slov. kratki film 00.05 Videospotnice
; _
09.10	JAG.nan.
10.00	Vsiljivka, nad.
10Í5	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	TV dober dan. nan.
14.05	Oragon Ball, ris. serija
14.30	Jekleni Max, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Urgenca, nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20,00	Preverjeno
20.45	Postelja (aži. amer, film
22.30	JAG. nan.
23.30	Glavni na vasi. nan.
00.00	24 ur. ponovitev

kanali
37
02
predsednik, gost; Drago Cotar. predsednik uprave Zavarovalnice Maribor
Lovrecu
09.00	Pod mengeško marelo.	
	glasbena oddaja, pon.	1 10.00
09.45	Vabimo k ogledu	
09.50	Naj spot dneva	: 10.05
09.55	1071. VTV magazin, pon.	1 10.10
14.00	Videostrani	
18.05	Vabimo k ogledu	
18.10	Regionalne novice	\ 14.00
18.15	Otroški program • Mladi	j 18.10
	upi	1 18.15
18.55	Naj spol dneva	
19.00	Lokalni utrip Šaleške	i 19.45
	doline, ponovitev	i 19.55
19.30	Videostrani	1 20.00
19.55	Vabimo k ogledu	
20.00	Križani Gospod - moč	1 20.20
	zgodovine, pogovorzdr.	
	Maksimilijanom	i 20.40
	Matjažem	i 20.45
21.00	Regionalne novice	i 21.30
21.05	Košarka, posnetek tekme.	\ 22.00
	Savinjski Hopsi :	1 22.05
	Pivovarna Laško	
22.30	Videostrani	i 22.35
09.00 Križani Gospod-moč zgodo^ne. pon.. pogovor z dr. Maksimlliianom fvtatjažem
ponovitev. Savinjski Hopsi: Pivovarna Laško
ERA Šmartno : Rudar
- informativni program Športni lorek. športna informativna oddaja
SLOVENIJA 1
08.40	Oober dan. Koroška
09.10	Trojčíce. 10/26
09.35	GnJi raček Tine. 17/26
10.00	Spretiodi v naravo
10.15	Knjiga mene briga
10.30	Skrivnosti
10.35	£vro, 11/13
10.50	Žensko podjetništvo, 11/11
11.20	Šivvčasu.4/13
11.35	Cikcak
11.55	Oosje: v epicentru
13.00	Poročila. špOTt, vreme
13.15	Dobro iutro
15.00	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, špat, vreme
16.40	Vaš tolar
17.00	Boj za obstanek. 8/11 17.50 Pod klobukom
18.40	Rtsanka
19.00	Oanes
19.05	Vaškraj
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Irtreb^evatec. amer film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Temiinal
00.30	Boj za obstanek
01.20	Gledališče v hiši, nan.
01.50	Strelazjasnega,nad.
02.40	Zelena barva za nevarnost, čb film
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 TV prodaja
15.10 Tekmovanje mladih slov.
baletnih plesalcev 15.55 Homo luristicus 16.15 Šport 17.45 Gledališče v hiši 18.15 Strelazjasnega 19.10 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 00.00 Prvi val, 10/22 00.45 Videospotnice
dokumentama oddaja
"TTXX
09.10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka, nan.
10.55	Trisestre.nad
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Preverjeno
14.05	Dragon Ball. nan.
14.30	Jekleni Max, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Urgenca. nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Vsiljivka, nan.
19.15	24 ur
20.00	Ubijalska lepota, amer, film
21.40	Tretja izmena, nan.
22.30	JAG, nan.
23.20	Glavni na vasi, nan
23.50	24 ur. ponovitev
icAnttll
87
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 športni gosL ponovitev 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otroštóprogram-
Ursarije 18.45 Vat»mo k ogledu 18,50 1072. VTV magazin.
ponovitev 19.10 Športni lorek, ponovitev 19.30 Iz olimpijskiti krogov 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Patti Smith, posnetek
koncerta 20.45 Regionalne novice 20.50 Pionirii. dokumentama oddaja
21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja. • Odvisnost od hrane
22.30 Iz oddaje Dobro jutrx) 23.35 Videostrani
28. marca 2002

MODROBIÊLA KRONIKA
15
Okolica Šoštania se še vedno trese
Sei/mo^rufl državne mre/e potresnih opazovalnic so tudi v torek, 26. marca »I) 13. tiri In 55 mlniil /iihele^tli ^n>ek pi^tresnl »unek. 1^) preliminarnih iMKkilkihJe hilo žarišCe po tre^a v hli/Jni Šoštanja. Prelimlnam(» oce* iXjena magnituda p(.>rresa je bila O.K. Intenziteta potresa v širšem nadžarišcnem ol>-mtkčju je hila Četrte stopnje po evropski p*h tresni lestvici (EMS). Po prvih podatkih so p<»tres Čutili posame>:ni prebivalci Šoi^tanja, so spor<k:ili i/ agencije RS /a okolje. Šibkejši polrcsl,kis<) jih prebivala Šoštanja tudi čutili, so bili Sť v ponedeljek ob 14.37» 19.34 in 21.18, ccr danes ob 3.02.
Pešec umrl
v zadnji Slevalki Našega časa smo poročali o hudi promelni nesreči, ki seje 15. marca pripetila v bližini Leluša.
Py^c, 66-lelní K M. iz Podgoija pri LeiuSu, ki se je v njej hudo ranil, jc tri dni kasneje za posledicami nesreče, v bolnišnici umrl
Traktor se je prevrnil
Velenjske policiste so v ponedeljek. 25. marca, pokliciill iz zdravstvenega doma in jih obvcslili.da so k njim pripeljali hudo ranjenega F. S. vo/nika irakiorja i/ Cirkové, ki se jepa^kodoval v prometni nesreči.
Pc^k(xi(wanega iraklorisui so odpeljali nazdravi-jenje v ccljsko bolnišnico. Pi^licija je v lorck, oh zaključku redakcije, še ugotavljala vzrok nesreče,
Zdrsnila s ceste
V	nedeljo, 24. marea, ob 14.15, je 29-leina M. K. vozila osebni avto iz Galieije pnMi Celju. Ko je pripeljala iz preglednega desnega ovinka, je nenadoma /avrla, pri lem i/gubila oblast nad vozilom in bočno zdrsela 7 vozišča. Med prevračanjem se je voznica huje ranila, Šlirilema soptit niča A. M. P. pa lažje.
Avtomobili, avtobusi...
Vlomi v avtomobile so očiten hit dolgopn>mei^ev. Skoraj ne mine dan. da ne bi bi! v policijskem port>čilu omenjen vsaj kakšen.
V	noči na torek, 19. marca, je neznanec iz avtomobila last T. P. na Ljubnem, odnesel avtoradio in polnilec za GSM. Na Ccsll talcevv Velenju je iz renault iral'icca, last J. L. odnesel vrtno Irezo in kose /ii motokullivator, vse skupaj vredno kakšnih 170.1)00 tolarjev.
V	noči na sredo, 20. marca, je iz golťa lasi J. B. v Spodnji Rečici izginil avtoradio. ojačevalec in A'oČnik, na Cesti talcev v Velenju pa iz juga last
G. S. kar cela zadnjapolica. Tisti, ki je iz golfa na Vranskem odnesel avtoradio, mobilni telefon, motoristično jakno in vrečko z živili, vse skupaj vredno vsaj 70.000 tolarjc*v, pa se ni »pretegnii«. Lastnik Z, S. mu je avto pu.Mil kar iidklenjen.
Na Vranskem je liilo v noči na četrtek, 21. marca. vlomljeno tudi v dva avtobusa. Vlomilec je odnesel avtoradio, mikrofon, 3.000 lolaijev g(V lovine, sončna očala in delovni kombinezon, v VTcdntKti okoli Al 1.000 tolarjev. Na Tratah v Mozirju, lastnik A. R. pogrela avtoradio, vreden 35.0t10 tolarjev, na Trgu v Mozirju pa je neznanec iz škode last D. Z. odnesel mobilni telefon, vreden 4^1.000 tolarjev.
V	Šentjanžu pri Mozirju je 23. marca, neznanec vlomil v golfa last M. R.. Odnesel je zvočnika in sesalec, oboje vredno kar 645.tl00 tolarjev. V Istih časovnih in krajevnih okoliščinah je bilo vlomljeno velio. Vlomilec je t odnese I avtoradio, lastnica M. M. pa je oškodovana za 60.00(J tolarjev.
Za vsaj 100.000 tolarjev škode pa je nekdo namerno povzročil na avtu alfa romeo, last I. K., ki je bil v soboto, 23.marea, parkiran na Šalc.ski cestiv Velenju.
V	dneh minulega vikenda je bil »pozornosti« vlomilca deležen tudi twingo na Ljubiji. Lastnik J. L., ki je aškodovan za okoli 90.000 tolarjev, pogreša zvočnike in ojačevalec-
Cigarete in gotovina
Neznanca, ki je v sredo, 20. marca, vlomil v pivnico CImperman na Bregu pri Polzeli, so zanimale cigarete in gotovina. Obojega je odnesel za 40.noo tolarjev.
Zmotili so ju policisti
Mladoletna Šoštanjčana so v nedeljo, 24. marca, malo po 4. uri zjutraj, med vlamljanjem v gostinski lokal na cesti Lole Ribarja v Šoštanju zmotili vclenj.ski policisti. Zasegli so jima nakradene predmete, svoje početje pa bosta morala .še pojasnili.
RADARSKE KONTROLE BODO:
petek, 29. marca
doDoldan	Šentlur
Dopoldan	Šmarle pri Jelšah
sobota, 30. marca	
doooldan	La§ko
popoldan	Slovenske Konjice
nedelja. 31 marca	
dopoldan	Območje celotne reaije
Dopoldan	Velenje
poneddijkj. aprila	
dopoldan	Območje celotne reaije
popoldan	2alec
torek. 2.aĐrl1a	
dopoldan	Rogalka Slatina
DODOídan Mozirje	
sreda. 3 aprila	
doDOldan	Slovenske Konjice
popoldan	Šentjur
četrtek, 4. aprila	
dopoldan	2alec
popoldan	Rogaška Slatina
AGENCIJA
B<^ljfin Aljaž, s.p. Kklfk*<»va 2b 3320 Volenje, Slovenija
M O V 898 15 50 U A KI A F R
Tax: 03/fi9ai5 (>()	U I\
UMAG-TRADICIOLANI 1. MAJSKI KLUB MANAGER STELLA MARIS - najem APR 1/3 za 3 osebe samo 18.450 sif
-	najem APP s polpenzionom za 3 dni samo 14.040 sit POLYNESIA - nojem APP 1/4 zo 3 dni zo somo 24.000 sit
-	najem APP 1/5 za 3 dni samo 29,000 sit
POREČ
LANTERNA - nojem APP 1/3 za 4 dni somo 24.000 sit
HOTEL TAMARIS - 1/2 twcB, polpenzion, zo 4 dni za samo 25.200 sit/os
GRČIJA
Otok Kri - 28.4. - 5.5., ladjo in polpenzlon v hotelu Apollo samo 34.900 sit.
PESTRA IZBIRA IZLETOV PO EVROPI ( Pariz, London, Dun^ _
IN POTOVANJ PO SVETU { Mehika, Kuba, Sri lanko, Kitajska
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV ///
Nagradna križanka Avto Igor
PEUGEOT AVTO IGORs^p. P»la 40». 3320\^l«nje. nI.: 03 997 39 30
AVTO IGOR • Svigelj Igors.p. Pdka pri Velenlu 40a, Velenje Tel.: 5862-406,897-3930
Del. čas: vsakdan od 8. do 17. ure, sob. od 8, do 12. ure!
- PRODAJA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT -AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO
Ugodni krediti (iudt na položnice), leasing, menjava staro za novo...
Rešitve križanke polljite najkasneje do 8. aprila na naslov: Naš čas d.o.o., KI* dričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom AVTO IGOR. Izžrebali bomo tri nagrade -presenečenja!
Nagrajenci its9rodiie kiižmke "SAMOSVOJA", 4^'avljene v tedniku Naš las 14. inw<a so:
1. NAGRADA: bon v vrednosti 5.000 sit prejme: Anka Fricetl. Prešernova 14, 3320 Velenje: 2. NAGRADA: bon v vrednosti 3.000 sil pre|me: Merjello Železnik» rvtelieče 4.3325 Šoštanj; NAGRADA: bon v vrednosti 2.000 sit pmjme: Mari|a Bíqak. Bevče47,3320 Velenje! Nagradne bone bodo naprajen-ci prejeli po poltil Češkamo!
SUTAVIL PEPno
KVdA SLOVEN. •HUCAfUA (VAftKA)
MtW PRJ TfUOVU' AM
FKANC. SKLADAT. (EOOUAJ^D 182^1 OÍ]
6R0B0 OOUAftE SUKHO
RMSKI âTLET TEKAČ (PAAVO)
OAML &AFRAN
grito »nOL. LETALEC
MESTO V KTTiUdK) PftOVIN. SKAM-DONO
JUPfTROV SATELTT
B
U
K
N
oceHava.
OKRAS
KAAfiNI< NA
OBIRANJE QRQZDJA
FttAHCOft. MntOMH. {RMWQ
AEKAV
Avta
INDUSKI HRAST
CWMW.
Merra Nfiimj
MOOOHET. KUJS
SPORED. PROORAlíl KOMC». TA
TUJE ž. IME
.iMHWMM IMUlteTfK <Ml.kMt)
NAJVllJI VRKPJRE-NEJEVV iPANUl
GERMANSKO PLEMË. SAKSONCI
SLADKOV. RtaA
AHUKMM VIMiKE WfK6
MESTO NA SEVER. FINSKE«
POSTAVA. RAST (KNj;tj
ŽENSKO NAROO. POKRIVALO, AVBA

NORVEén PISATELJ. (AMAU6]
K
R
M
Ail0<Q
CťM tlUCU}
USNJEN TRAK
POWOU PftiB-OSK
N
IS. IN 22 ČRKA
OSLO •SB
wew»^»*
V
mjjAN. H000M6T. KLUBe VlOfMA
MADŽAR. 2EMSK0 IME
AUSPU 20000-V9NAR IPAVEL)
K
ME5TECE V
ROMUNIJI
R
^ ?0 HRIBIH DOLINAH
Priletno kot zmeraj
Opmvlcťno lahko /apišemo. da ni bilo nic drui>ače kot vsu leta do .sedaj. Na sreOo so se mmenarji zmotili, kar je pri-p<mioKlo, daje hila nezahtevna pot ^ bolj prijetna /a lepo število udeležencev« kl so vsi hre/ íxjenie tega dne puslili domu slabo voljo in skrbi.
V občudovanja vredni naravni znamenitosti VELIN.IC-KOVl PECI, ki bi si opra-
vičeno zaslužila malo ve6 pozornosti, recimo s sirani kalt^nega turističnega društva, so si zaradi močnih sončnih žarkov neusmiljeno stali nasproti svetloba in senca. Rezultat je bil neuspel »gasilski« posnetek j?ohodnikt>v. To pa jc bilo tudi v.se, kar ta dan ni Slo po planu. Na nastajajočem kmečkem turizmu Tuševo, od koder se obiskovalcu ponuja
prečudovit panoramski pogled, so dokazali, dći jim tudi največji mojstri kuhalnice in lonca, ne bi m(3gli kuj posebnega očitati.
Največ pohvale pa velja organizatorjema pohoda zakoncema Milici in Maijanu Skaza, ki sta sc ludi letaš več kot potrudila, da smo sc udcieženci dobro počutili, oziroma, da nam bo ta dan ^ dolgo ostal v spo-minu. No nekaj, pa smo vendar pogreJali - neutrudnega «viemahaija« Iva Gorogranca jc prehlad, ne žena, zadržal doma.
■ M.H.
Letošnji pohodniki

Smd^ioviču z /eve) je nekajkrat samo manjkal točka na /. (Foto: vos)
NK Era Šmartno
z desetimi do točke
Sr(;6)njez Muro so dom»Cíní uići'li v nui II» spremenjeni po.stn-ví in ludi bolj nđ|>ada(no. v 8. minuti prvo prlložnosl, vundar jeMornik m^ilcc uimudil in pri* ložjiost jes|>MvHl» jm vfidi. Krmu lu /a tem Je bii ludi Divljak |>re-p<i6isen in Murini nogoineUusi so si oddahnili.
)4, minula jczeic razburila domaČe navijače. Sodnik je namreC octínil. Ja je domotCi îgralcc Tei-novic zaigral paJcc vgosiuji>Ccm kazenskem prostoru in pokazal mu jc rumeni fcirlon. Dve minuti za tem ,jc gostujoči igralec Lu-kiC iiaScl VogrinCiia, ki je popeljal Muro v vod.sivo. Pred tem zadetkom so domači zahte-
vali enajstmetrovko, vendar je pi^čiilka ljubljanskega sodnika Babnika ostala nema. To in prejeti zadciek sla najbolj razjezila Teinoviča. ki je oćitno povedal nekaj krepkih &t>dnjku, ki gaje "nacjadil " Se z drugim rumenim kartonom in tidh<.>dom pod pr-ho. Njegovo odsotnost so do« maři nadomestili z veliko bojevi-tostjo. N a olxíh straneh so scvr« stile akcije ena za drugo toda kakšnih veijih priložnosti v tem obdobju ni bilo. V 58. minuti pa so domaři íe izenačili. .Smajlovií je lepo podal do RistiCa. ta je prodrl po boku lepo naíel v gostujočem kazenskem prostoru Divljaka, ki je z glavo žogo ptv
Rekli so.
l)any«l Rvp<»vž, k»|>elan En Šmartno;
(îlede na da smo skoraj vso lekmo igrali hn/. izključene-l;» Feinoviča, moramo hidi s točk<» i>iti /iidovokjni.
V soboU) bomo proti Rudarju igrali brez 'leinoviča, vendar pravilo pravi, brc/1 istega, ki ga ni.sc mora in more. / nadvse zavzeto in pt)i^rlvovalno igro b<imo nadoknadili njegovo ncigranjc in dosegli dober izid/
sla I v m reži v V fiO. minuti je po kolu Smhjiovič nevarnih streljal z glavo vratar Botojijič pa je žogo odbil v kot, v 77, minuti pa so gostujoči branilci izbili žogo izpred njega. Zadnja večja pri-kiž.nost so domači imeli v8i). minuti. vendar je strel Romiha čez gol. Cepravniso videli zmage. so biii domači ljubitelji nogometa vseeno zadovoljni glede na doma, da so skoraj vso tekmo igrali z igralcem manj-
VsoÍHito bo v âmartnom derbi 7. Rudarjem.
Polom v Kidričevem
v prvi polfinalni tekmi z/Mumi-nijem so igralci Ere razočarali, saj so odigrali lekmo zelo slabo. Domačini so bili boljSi in so si zaslužili tak uspeh. Igralci ERE in pa tudi strokovni Slab se bodo morali zamisliti nad igro in pa tudi nad postavitvijo ekipe, saj senc bodo uvrstili v finale, če bo njihov dont» do igre tudi na pov-raini lakien, kol je bil v pivi, Povratna tekma bo v sredo, 3. aprila v Šmartnem.	■
NK Rudar
Publikum iim je vzel letos mero
(joslje so se tretjič v tem prvenstvu puslili "rudarje na ničli. Mocneji>i so bili na sredini, v&č so napmMli. kar potrjuje tudi razmerje v kotih (12:.^v njihovo korist. Od Mevilnih priložnost, ki sta jih imeli of)c stnmt, je biki en» dovolj /ii njihovo novo zmaj^o. KudMrji le sreče niso imeli, saj je )>lavni "krivec" /n njihov poru/ (udi vratar SeligH. na nnsprolni stnmi pa je ludi Lnlič v velenjski vralih preprečil pniv tako a syoj-nimi ohrnmbamitda se ni znašla iic kakšna žo^a z» njegovim hrb* tom.
Edini zadetek so g(^>itje ^k^scgli v zadnjih sekundah prvega dela Igre,potem koso povsem .stisnili Rudarjev njihov(^ kazenski prostor in jim dobesedno nisodovc>li-li da zadihajo ter spravijo žogo daleč vstran oU svojih vral. Po tretjem zaporednim udarcu iz taje Budi mir z metra, dveh z glavo v veliki gneči usmeril žogc^ v mreîo. Nadvse razburljivih pa je bilo prvih dvajset minuti, ko je sodnik upravičeno kar tJvakral pokazal na bcb točko. Prvo je za-
KdaJ spet zadetki Arfičevf zadetki? (Foto: vos}
služil žc v 5. minuti Lavrič in se sam odk>čil za udarec, ć'cprav toni običaj. Šeliga jc bil imeniten. V19. minuli je Jescničnik že imel Žogo v nogah, jo iz^bil in nato .spotaknil Berj^njaka. Kva^ pa je twr-gel nenapisano pravilo, da igralec, na katerem je bila storjena najstrožja kazen, naj ne bi bil izvaja-
Rekli so:
Vojishiv Simenijnu>ič, irener Rmhirja:
Za igrcî v drugem polčasu jc bilo znaCilno veiiko priložni«ti na obeh straneh, vendar zaslugi za gostujočo zmago ima vratar Šeliga, ki je ubranil nekaj takšnih žog, ki smo jih Žc videli v mreži. Tekma je pokazala, tla imamo premalo igralcev,/aradi težav s poškodbami. sem imel velike tcřiive pri sestavljanju moJtva, saj so zaigrali kar štirje, ki zaradi poškodb niso deset petnajst dni trenirali."
lec. S sijajno obrambo se je izkazal Lalič. Vratarja sta bila tudi v nadaljevanju glavni "figuri" na igrlšň:, v 63. minuti so bili domači najbližje izenačitvi, ko jc Dedič z udarcemz cismih metrov zadel levo vralnico. Veliko preglavic je ilomačtm hranilcem povzročal tudi izkawni Vidovič. Približno deset minut pred koncem je izpred same golčrte potisnil žogo v mrežo na podajo Gobca, vendar je sodnik na posredwanje stranskega razveljavil {po naSem mnenju pravico) zadetek. Tudi nadvse jezen trener Pušnik, njegova klop ga je ob tej sodnikovi odk»čicvi komajda zadržala ob igriSču, seveda ni mogel spremeniti te odločitve.
NK Usnjar
Ze drugič neodločeno
S<i<t2injskjusr\|atjisovhdKimem 15. kni^u knt^ufUi-ma gostili se.slouvri^Čeno H»jdino. Ickma seje končala zlèkjna iinjholj ne/elenMn i/idom 1) Sostanjčani so teden pre<l (emgmCovuli v Riiguleu in i/jsiilnii, prvlvscin po /aslugi .slabega sojenja z vodečim miKŠlvom M. Cla-udiusom z 1:2. kol so povx'daii. Dohra igrrf proti trenutno vodilni ekipi .1. SNL'severjedig»la upanje na prvo >pomladiOiskt> xmago (v 13. kr<ifiii sr» doma igrati I : 1 z M^itecnikom.
Min da bi se bilo to zg<xlilo. čc bi bil Markiis v mi-
nuti nekoliko natančncji^i. tinla zamajnl je le vratnico. Pred konccin prvega pol6isa sf> sc jim s strelom v okvir vrat ixldolžlli tudi gostje. Kljub priložnostim tia obeh slrajich. Usnjaijevc so bile vendarle "prave**, ljubitelji nogometa tudi v drugem dchi niso videli nobo-ne žc^c veni alidruci mreži.
Pi-. 15. kn>gu vodi M. Oaudius (40), 2. Krško {34),9. Usnjar (18). V naslednjem kn^gu bodo SoStanjčani gt>-stovnli v KrSkem,
Po praznični šopek ...
... zavijte v velenjski Si.mobil centeri
jI i
L
r • • !l
-tíB m ^ ^
m
9r«ft
19.900 SIT +
I I
FLIRT
V velenjskem Si, mobil centru smo za uporabnike predpiačniškega sistema Si, mobil Halo pripravili cvetoči Siemer^s M35, idealen za esemes-fllrtanje in prijazne poljube... telefonček, ki se ga bo razveselila vsaka žena in mama. Najhitrejše pa čaka še darilo: kozmetična torbica s čokoladnimi bonboni. Ponudba velja do 31. marca 2C02 oz. do razprodaje zalog. Za doda&te Informacije pokličite 080 40 40 ali obišfite www.5lmobll.sl.
vedno zame.
Si.mobil center
kVww.tlmobM.f» 080 40 40
^.ijroCtf 4á. IBMA« IML SMÛOO t^É^M
Velenje, Kidričeva 2b
simobil
halo

Hypoliga
Kar dvakrat poraženi
Si>§tttnjskj komrknrji so vshibcm IccJdu doživeli dva prepričljiva pora/a s Kratkim zidârjcm, nsijprcj med tedni»m v domaČi dvom» ni, naCo pa v sohoio v
Prvi v pokiilu Sparsiccr nI imel hujših posledic, soboir I (75 :102} v22. kr()gu Ilvp^Uigcpa jc bilžc bolj bolcí. Nnjbolj razpoložen jcbil znova Warmsltív z28-imi loi kami. Siccr pa je zvisokt^ razliko proli Roglj izgubila ludi Líika kava. tako da nekaj upanja za obslanek v ligi .le ostaja; Clcklra je predzadnja na lesivlei z zmago več kol Škof-jcloOani. ClckUa ima kar nekaj ležav s pi^Škodbami, saj na soboini tekmi ni igral pcwkodovani Tajnik, kljub ležavam z zdravjem pa sta zobe stisnila in slopila na igrišče Čmer in Božič, f.c pred časom pa je Srzić od.sliwil Iz ekipe Vladimlija RIzmana. Slednji pravi, da ^e ne misli zaključili kariere. S KK ERA Velenje se je dogovoril, da laii-ko irenira do nadaljnjega pri njih, kjer so ga sprejeli z odprtimi ro« kami, za kar se jim tudi zahvaljuje. Vvclenjskem klubu pa upajo, da bodo v leni obdobju mladi igralci ob lako i^ku^nem Igralcu hitreje In lažje napredovali.	■ TJaša Rehar
Alpsko smučanje
Drevova potrdila nadarjenost
PrL;:íi\íí kcincc ledna jcbiln na Kr>avi:u in Rogli člansko DP v slalomu in velc&bilomu. Tvkmo\:ilka smu^arskuga klubnVvk'iuvAna Drcv. ki jv članica B slovenske državne reprczvntancc in s 16. leti k'mlajša inla<linkH,jc bila skupno vvdcsla lomu 3.« v»lalumu pa ft. Med mliOslinl mliidinkiimt pa je bita v obeh disciplinah n^bo^jša.	■
Skupščina AK Velenje
Težave s financiranjem
Pred dnevi je bihi 7. letna skup.sćina velenjskih atletov. Prej^leilali so delo v minuli sezoni in začrtali smernkc /a nada^no delo. KJub licje irc-nuino 203 člane, ima liidi sv()| zbor atletskih sodnikov
V minuli sezoni so iilleti Mwojili v vseh kategorijah 92 medalj na posa-mtî^nih, pokalnih In ekipnih lekmcn^anjili v Sloveniji. ÓaniAK Velenje 22-krai naslopill v vrsti državne rcprczcniancc. dosegli pa so ludl li 1 nove državne rekoidc. Seveda so z navdiiSenjem pozdravili uspeh .lofande Čeplak. Predsednik kluba mag. Marjan lludej pa je predstavil >meniiee za n4.ivo sezono. Omenil je težave s financiranjem 1er dotlal, da sc bv> uprava kluba potrudila, da ijagoiovi moinosii za n<'>rmalno deln kluba.
Karate klub »Tiger« Velenje
Bili so najboljši
Tigrovi ndari) karatcisli so sv zcU» i/.ka/ali na pni pokalni lekmi Novi (řoricl. Omcr je bil nepr^maizljiv; Ninajedolnia dve zlati meda U i, n^ho^jM pa so bili tudi ekipno. O^ilali rtízuUntí - malčki: 5. Adnan Aijič, 6. Milan Stevanovic (kate posamezno); malčice: t. Nina Nedle (kate posamezno); 1. Kihon kumite iponne borbe posamezno; ml. dečki; 5. Dino Sofiini (ka« te piviamczno),; 2, ml, deklice ekipno: Dragana CVgić.Kim Lck«, Nell Ke-rezović; su dc<íkl: 1, Omer 'lhbakwié (kale posamezno). 2, šptírtne borbe pcisanKzno -i-5X kg; ekipno: 1, OmerTabjkt"n'ié,DragomirCVIji<í. Jasnîir Alellć; si. deklice; 2. AiiIlaAmišić (kale posamezno); 3. Športne borbe posamezno + 4« kg; ekipno: 1, Aniia AjíuSíč. Naiaša Atiamovic. Danijela la mše.	H
Tae kwondo
Izkazali so se
lekinovalci klub Skala Iz Velenja so sc v Celju udeležili dr/avncga prvenstva m mladince, mla<linke. člane in clanicc. Nastopilo je 160 tekiuovul-ceviz trint^stih klubov. Tekmovali m> v formah. lM»rbah, testu iniiči in specialni tehniki. Velerycani so dosegli naslediOe uvrstitve: K me^to-forme, mladinkc-mcxJri pas, Sabina Javorník; I, mesio - forme, člani, zeleni pas, Miraji Martijïc; l.-h^rbe mladinke do 53 kg.AnilaDušaniČ;3. mesto «borbe; mladinke do 6<) kg. Sabina .lavomik; 3. meslo-borbe.članlnad8()kg, Franjo Majhen; 3. mesto, bt^rbe. élanldo8í)kg.Slmojj BiUoviiik;2. mcslo - forme, mladinci, zeleni pas, Klemen Oj^rajen^ek.	H fí L,
Tako so igrali
£ra Šmartno - Mura 1:1(0:1)
Eta Šmartno: Sraga, Listič, štancar, Romiti, Pojić, Mernik, Aiib^ (Mujako-vi6), R^^. Smajlovič, Teinovii. Dvor-lak (Pokiekd)
Slrelca:0:1(Vogrinči6(16),1:1-Div-l|ak{Sd)
Aliiniinij Era Šmartno ob Pakl 1:0(1:0)
Era Šmartno ^ Pa^: Sr^ Ristič, Šlan-câr (Turk). Aíibdtwč. Poliâ, Romih. Repovi. Tehovič. Smajfôviâ, Mujakovič (Memk), Piešnik {Divljak), fludaf- Publik{imO:1 (0:1) Rudar:Lalić, Dedič.Hojnik.KamberO' vič, Jeseničnik, Kraljevič, Plesec (od od 73. Mujako^ ), SpasojeviČ, Jofič, Lav-rič,Aflió{od61.Šiši6). Střelec; 6uijmjr4S $.$NL-$ever Usnjar-HajdinaOiD Usnjar: Tasič, Vi^nčič, Pavić, Džatić, Mir, Markus (od 84. Csijlč), Novak Pud-gar (od 68. Galijaševič), Hudann. Ko-vaćič. Čuš (od 60. Švarc).
1.CNP,S(. dečki
Mons Claudius - Era Šmartno
2:5(0:2)
Slitía: Fale 2. S. J^n, Ločičnik. Prašni-kar
2.SKL
Era-0rmož7:1(5:0}
Strelci: Cizej 3, Skorršek3, Jakujevič
2.SML
Era • Ormož 7:0(4:0)
Strela; Vdsič 2. N. Omladič 2. Kumer,
Ozim. Podbrežnik
Hypdiga
Kraški 2idar'EleMr3l02:7S (74:50,53:34,24:15) Etekîra: Rupreht 5, Marinković 4, Ma-ličevič 3, Božič 2, Arsič 19 (2-2), Warmsley 28 (8-8), Goršek 2, Ůmer 2, Nuhanovfč10(1-2> Hypoliga • 22, krog Kraški 2idar:Elektra102:7S (74:50, 53:34,24:15) Eleklra: Rupreht S, Marinković 4, Ma-ličevič 3, Božie 2, Arsic 19 (2-2), Warmsley 28 (8-B), Goršek 2, ČmerŽ, Nuhanoviži0(1.2)
Po svetu " Atletika
Jolanda zmaguje
V	Avstraliii
IVenutno najboljša atlelinja v (eku m HOO m na svetu Julanil» Ćeplak še naprej ra/veseljuje ljubitelje t^a ^portii,
Nh atletskem mitingu vavslralski Adeleídí si je pritekla letošnjo ý^.^sto xmB^o.Tokrat je v teku na H(M>m premsigalii clom^jčo i^l-Ictinjo Lcwisovo, Obe tekmovalki sta do.sejili enak čas -2;t)0,Hfo-toHni^ pa je^Kilocíl v korist Slovenke.
Buč na svetovnem prvenstvu v krosu
V	DubUnu na Irskem pa Je bilo v :iolK)to in nedeljo svetovno prvenstvo vkn»su, Nnst<ipil je tudi Bostajn Buè (AKVeler^je), ki.ie tekel na 4tHH» m. (»lede na wïo dobre rezultate v dvorani in do-se7.cno normo, ki jo je predpisala AZ8, mu omogočili nastop. Seveda ni bilo pričakovali, da bo v družbi alleiov iz Kenije, n&ionije, Anglije. Rusije in Še nekaierih držav, ki imajo íxlliřne le-kace na dolgo in srednje proge, dosegel kiitó^nc vidnejši uspeh, iako da jez uvrstilvijo na y/í. mesloprislal vireljl ireljini uvri^nih. Pridobil sije novo IzkuSnjo, ki mu bi's korisilla v nadaljnili tekmovanjih.
Tenis
Katarina s Sereno Williams
Tudi Katarina Srebotnikjc i uvrstitvijo v tretji krog (med 32 najboljših) (enliîke^a turnirja v ameriškem Ke>' BLsui^nu dosega odmeven uspeh. Premagala je. nosilko Španko Torens Va* lero (74). V boju za uvrsilievv osmino finala lega tekmovanja pa se je pomerila i mlajšo od sester Williams, ki je lelesno veliko m<^ncj5a od Katarine, osaia noillka turnirja je bila po pričakovanju premoCna zâ Kalarino.zmagala jes 6 :i in s 6:0.
Namizni tenis
Uspešni nastopi mladih
Na 3. odprtem turnirju Slovenije m kadete in kadetinje v Kranju so nastopili mladi igra Ici Ve^ rada. Dejan Lamešić Patrik Rose in Benjamin Klau^rso osvojili tretja mesta v predtekmovalnih skupinah, Bla/. Selan in Mario Zrniê pa sta bila v predtekmovalnih skupinah druga.
Se uspešnejša sla bilaTamara Jeric in Miha Kljajii, kisla po zmagah v pred tekmoval nI h skupinah zelo d^ibro nastopila tudi v nadaljevanju prvenstva. Míhaje med već k<H develdeseíími kiidell íi^bílSele vpckl-tlnaluin takoskupaj s Tončkom Ropow> iz Murske Solxile osvojil tretje mesto, Tamara pa je izgubila Šele v finalu in tako na koneu osvojila odlično drugo mesto. Tamara je minuli konec tedna zelo uspešn(^ nastopila ludl na državnem mladinskem prvenstvu v Domžalah, saj je v posamični konkurenci osvtjjila 4do8 mesio.
Šolsko prvenstvo
Sporina zveza Velenje in Nami/noteni§ki klub Vegrad 'lempo sta v RdeCi tivorani Izvedla ielrfinale državnega prvenstva za osnovne Šole v namiznem tenisu v posamiCni in ekipni konkurenci. Na lekmovanju so nastopil: najboljši predstavniki Zasavja, Posavja. Spodnje in Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Med učenkami je zmagala Ivana Zera (OSGuMavSilih Velenje), druga je bila lâmara Jeric (OŠ Lrvada Velenje), tretja ICsenja P^>vh in Četrta Teja Požgaj (obe OŠ Velika Dolina, .lesenice na Dolenjskem). Med uCenci je bil pm Miha KijajiC (OŠ Šalek Velenje), drugo mesto je osvojil Jaka Cn^lavSek (OŠ PreU^ld), tretji je bil Alcn Salkič {OŠ Gorica ), četrti pa Jemej HIrschberger (OŠ PeintvCe). Med ekipami je zmagala ekipa OŠ Karel Deslovnik Kajuh iz Šoštanja (Daniel Ostojič, Katja In Maja Pi^dgorsek 1er Polona BelavIC), dniga pa je bila ekipa OŠ Petrovce (Sašo Verdel. Kristijan ZImaj, Saša Pernoviíek in Almedina Hrusllč). Štirje najl>oljSi učenci in učenke 1er dve ekipe so sc uvrslili na polllnale državnega šolskega tekmovanja v namiznem tenisu na katerem bodt) nastopili vsi najboljši uCenci SV regije.
■ DK
Kegljanje
Za slovo visoka zmaga
Čc bi varovanci trenerja Tam.seta igrali vso sezono tako. kot s*> zadime srečanje, hi se gotovo borili va vrh letvke, tako pa ostajajo v drugem delu. SosFnnjćani sov zadnjem IH. kn)gu na domačem kej^ljišCu gostili zad njcuvršecn i l^ižinar, kije domaćim nudil trd od |h)r. Domačini so dosegli zmago £ nafvisjim možnim rezultatom K ; O (524K : 496^).
Pclrovič862 (I). Fi<lcj L. 9(}K(l).Napredovanjc v 1. b ligo so si prikeglja-li igralci RutlniktiHraslnikz27. loCkami.Šoi^tanjiJiUiisos 16, ločkaini 4>svo-jili 7. mesto, s tem pa so Izpolnil I zadfinlna<^t-obstanek v ligl.Žal pa drugi lo5ianjiki ekipi ni uspelo osiaii v ireljellga.^ki konkurenci. V zadnjem sreCanju so na domačem kegljišču gosilii ptujsko Dravo, kije slavila : 5(4iî59 : 4946).â(i5îanj: 2nidarl.K24(l). Matic 787(0), ŠehiCm^(O), Alek-iieS2ři (1). SećkI 838 (1). Nwak 7?) (0). kegljačc Šo?;ianja s tem ^ nI zaključena sczA^na. Najboljšega se iiaka naslop v finalu dràavncga prvenstva za posameznike, nastopili bodo tudi na državnem prvenstvu mešanih parov, pred njimi pa so tudi še nastopi na raznih turnirjih. Pred koncem s€A^ne pa bodo opravili še klubsko pnenstvoza poouiezjilke In pare.
4
't ) à
A:
'v-

Predsednik zveze dr. Mit)a Slavine (prvi z leve)
Potapljaška zveza Slovenije
Nenehna skrb za varno potapljanje
v soboto. 23. marca Je hMa well ki dvorani hotela Paka letna skup sćina slovenske potapljaške zveze. P(» ot>'oritveRem govoru predsednika pota plja&ki.'zveze MitjeSlavinca je v imenu go^iltclja. Druiviva /a p<Hlv()d-ne dejavnosti Jezero Velenje, navzoče pozdravil tudi predsednik domačega dru.^tva MIlan Pire.
Predscdn ik zveze je v svojem pi^ri^ihi píxirobno orisal aktlvnosli vćasu med obenja skupsčinama. Usmeijene so bile predvsem v nKxIernlzacfjodc-IcTvanja wezcvudcjjnjanju slogana »za varno poiapljitnje« In >krbl za šlro-ki^ilanslvo. lorej z^ vsakega potapljača, <31 ana SPZ. V ta namen je bilo veliko c>blik izobraževanjaoziroma posebnih tečajev, Izciiilj pa so Uidi nekaj uclicntkov, pa ludivprlluxlnje jih btxio.
Pri delovanju zveze je bilo največ iruda vloženega v učinkovli servis, kii zveza niKlIla društvom-Via nunien je blln potrebno zbiiUi vse osnovne podatke o v!;ehdrustvili. Te |>îtlalke smo nato predstavili na spleinih straneh (\^^s^v.^pz.sî). Na straneh si lahki> odjedate lutli fotografije podvodnega svela na§ih pcxtvodnih fotagrafiw. Navezali smo ludi slike s potapljaško zvezo hrvaške. Prav lako pa smo v p<'>govorili s črnogorsko potapljaško zvezo za medsebojno sodelovanje. V skrbi za Oinîbolj Mroko članstvo, smo vzpodbujali organ Iziicijo potapljaških prireditev. Organizirali smo tudi priivdiiev Dati pol apljačcv Slovenije. Izhajali je pričela ludl revija PiHaj> Ijač. ki jo dobijo piHapljačI brezplačno.
Ob koncu skupi^čtnc je predsednik pivdelil diplome zaslužnim članom, ustanoviteljem zveze in dtised ary I m predsednikom. Prejel gaje tudi najstarejšemu potapljač ter začetniku p<Hapljaštva v Sloveniji S2-lelnl pn>f, dr. KusČer I/ Ljubljane. Popt>ldne .si^ gosllceljj |XTV<(bÍll udctožencenkupj^lno v Muzej premogovništva Slwenfje in na projekcijtJ pixlvotlnlh posncikov,
MM. P.
Karate
Boril se \e s svetovnim prvakom
v sol>oioje bilo v Milanův Italiji odprin prvenstvo iKuiyevkaniteju. Na ti'Hi tekmovanju je nastupila ludl slovenska karate reprezentanca, katere élan je tudi Velenjčan Mladen Stojnic, kije član Karate kluba Žalec. Viežkl kalc^^rtjije izpadel v tretjem kolu v scnzacionalniborblzvečkrai-nimswtovnim Incvrvipskim prvi^-»ni Davide Denetellom.Stojnic je do konca bortîe uspel obdržati nec^loćcn Izid. ven<lar je v podaljšku klonil tesno z O Z nasloponi je bil zadovoljen, pruv lako pa predstavniki Karale reprezentance Slovenije.	|
Športno srečanje županov občin Šaleške doline
Najboljši Kopušar
llprava obi^m« .Šoštanj In člani N'IXSpin .SustanJ so minulo sobiMo pripravili M^portiii« dan za župane ol>(iReVťlefue. Šoštiinj in Šmartno ob Pa<
ki. Župani in njihove soproge so nastopili v ireh disciplinah: v kegljanju je osvojil prvo mesto SoStanjskl župan MIlan Koposar pred velenjskim SreČkon^ Mehom In sniarsklm županom Ivanom Rakunom; pri njihovih boljših polovicah je slavila Mateja Kopušar pred Vikiorijo Meh in Šletko Rakun. V pikadu je bij vrstni red naslednji: L Mateja In Milan Ki>pu5ar, 2. Viktorija in Srečko Meh. 3. Slcťka in Ivan Rakun. V namiziïem tenisu pa je zmaga) SrečkoMehprcdMIlanomKopuiarjcm In Ivanonî Rakunom. Končni vrstni red: 1. Milan Kopušar, Z Srećko Meh. 3, Ivan Rakun, i^upani so sc srečali v namiznem tenisu tudi z mladimi Ip alkami Spina. Dekleta so zmagala z rezuliaiom 2:1.	■
NTK Spin Šoštanj
Presenetili v gosteli
Mladi igralci Spina so v Li|*| mladih pre.scnetlU na gostovanju v Pct-roviah, saj .so nasprotnike premajsali s 6:4. Prav tako m» doma prema li ekipo Branik Maribor s ^'.2.
Končala seje ludiLiga Sava-Savinja. V konkurenci 11 mest ob rekah Sava In Savinja tekmovalci NTK Spin dosegli prvo mesto.
V Radečah je biloodprlo prvenstvovnamiziicm tenisu. Na njem je član Spina Tone Leber dosegel ixilično Irctje mesio. 16. marea je bilo v Kïh-nju tekmovanje »Top I2na<16() let«. Udeležila sta se ga dva Spi novca: Ione Lxber jebil v svoji skupini !.. Janko Niwak pa 4.
18
OBVESCEVALEC
«WÎCAS
28. marca 2002
KINO VELENJE v hotelu paka

VOHUNSKE SPIETKE
a;<ciisk! triler Režija: Tony Scotl Vloge: Robert RetJford, Brad Rtt Dolžina:126 minut Četrtek. 28.3.. ob 20.30 Petek. 29,3„ ob 22.30 Sobota. 30.3., ob 20.30 Nedella, 31. 3.. ob 21.00 Poneóellek. 14.. ob 20.30 (zadnja predstèva)
Rie se leto 1991. Veteran Cl£ Nathan Muir (Robert Redfc^j ima le še en dan do upokojitve, ko Izve. da te njegov varovanec .Torn "Skavt" Bishop, zabredel v tiuđe težave. Ker se ie akcije lotil na svojo roko in so ga pri tem v tujinj ujeli, je obtožen vdiunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtKev. OIA se boji mednarodnega inciderta. zalo se odloči, da ga ne bo pciskusk reš^. Ker je vodstvo Cl£ prevzela mlajša generacija, se mora Mutr. ki je agent stare §ole in zato r^ več "posvečen"vzaupneinformaci)e, domi^iti, kako bi pretental organizacijo, ki |i je tako zvesto slutil dolga ieta,
in reSil mladega agenta.
------------------------------------------------------
Kino nagrajuje
izrežite kuponěek in ga poétjite alf prinesite na uredništvo. Vsđk teden i>omo izžrebali tri IJubHefje fitmov za ibrezp/aćen cgied ene fzmed filmskih predstav.
Ime in priimek:. Naslov:
GOSPODAR PRSTANOV
pustolovski film Režija: Rster Jackson Vloge: Uv Tyior Elijah Wood Dolžina: 177 minut Petelf, 29.3., ob 17.00 Sobota. 30.3.. ob 23.00'g!asno pređvalanle
Nedella, 31.3., ob 1S.30
Ostareli hc^ Bilbo Bisagln, ki so ga vsi sokrajani imeli za malce čudaškega In nenavadnega, saj se je. v nasprotju s hobitskimi navadami, v miaj^ih fetih predal nepričakovanim pustolovščinam, namesto da bi užival v fotelju pred ognjiščem In s(ebal čaj. js na svnj stoenal-sti rojstni dan nenadoma izginil. Nitiče ni vedel ne kam in ne zakaj, svojemu mlademu sorodniku f rodu pa je zapustil nenavadno dediščino - magični in skrivnostni prstan. A to ni bil navaden okrasek, lep del nakita, bil je Edini Prstan. n^močn^ši In najiievam^ši od vseh čarobnih prstanov, ki so biti izdelani v Črnih letih, saj ga je izdelal sam Temni vladar. Rli/t S 4 LETOŠNJIMI OSKARJI; za glasbo, vizualne efekte. kamero In masko!
ANTITRUST
triler
Izžrebali smo: Alojzija Kolar, Cesia 1/24, Velenje; Bernarda Rožkar. Sen-tirlšt(a 31, Velenle; Anja Špital, GubčdV8 4. Velenje.
Režija: Peter Hovvitt Vloge: R/anPhillippe. Rachel Leigh Cook. Tim Bobbins Doizina:108 minut Ùetrteli. 28.3.. ob 18.00 Petek, 29.3.. ob 20.30 Sobota. 30.3.. ob 18.00 Nedella, 31.3., ob 19.00 (atJnja predslava)
Milo je mojster v digitalni domeni In želi ustanoviti poc^etie v1sol<e tehn(^ogite. Ukvarja pa se s tehnoiogi|o digitalne l<onvergence, ki bi združila vse oblike digitalne komunikacije. V trenutku, ko mu stvari začnejo teči v pravo smer pa mu Gary Winston, sef muitimiliiarder-skegasofîverskega podjetia N u rv. ponudi sodelovanje in ga zvabi v svojo eló-po, čepravtemu nasprotuie Milov partner Teddy, saj denarja in takšnih možnosti za realizacijo svoje namere ne more dobiti nikjer drugje. Toda Milo kmalu začne dvomíi v vir novih tehnoloških podalkov. ki jih dobiva In. ko le-govo zasebno življenje prizadene huda tragediiâ, se njegovi sumi spremenijo v grozo. Njegovo živtjen|e |e na kocki In edina rešitev leS v zmagi nad Nurvom.
ASTERIX IN OBELIX: MISIJA KLEOPATRA
komedija
Režija: AOin Ciiabat
Vloge: Gar^b depardiau. Ciirfstian
Clavier
Dolžina:107 minul Torak, 2.4.. ob 19.00- premiera pred slovenskim startom Lelo Lil(52 p.n.s.) Egipt je podjannil hmskiimperij.vladanca Egipta Kleopatra pa se je odločila, da bo svoje srce oddala Juliu Cezarju. Ker pa je ponosna kraljica sita njegovih sarkastičnih pripomb stavi s Cezarjem, da bo v treh
Fori FaShion
...UMETNOST OBLAČENJA...
UOMOLEBOLE	• Marc O'Polo
4YO U oui Sinequanone
10%
VELIKDJ^ÍDČNI
Fori FaShion
PREŠERNOVA CESTA lA, VELENJE
(UPRAVNO POSLOVNI CENTER FORI) 898 47 30
mesecih sredi puščave zgradila najbolj veličastno palačo, c^ pa bo javno phznal. da so Egipčani narod vseh narodov. KJeq)alratakoi^[Bn^bolišega arhitekta Edifisa. ki pa ve, da brez čudeža tega ne bo zmogel. Zato pokliče na pomoč Asteríxa. Obelixa in druida Oeiafixa, čuvaja čarobnega napola. Kleopalhn uradni arliltekt, ki je bil tako zavrnjen pa se želi maščevati in bo storil vse, da pn^jekt propade,
V PASTI
drama
Režija: Todd Field
Vloge: Tom Wilkinson. Siss/ Spaček. Marisa TomelNickStahi Doižina:130 minut Sreda, 3.4.. ob 20.00- pramlera pred slovenskim startom Na obali fvlaina le poletje. Matt je doktor, poročen z učiteljico koraJne glasbe Ruth. Njun edini otnsk Frank prihaja domov na šolske počitnice. Honorano dela. a bi si zaslužil za šolanie v leseni. Hkrati pa je tudi v stiku z mano samohranilko. Poletje se končuje, družina pa prelrese neverjetna tragedija, Družina postopoma podleže žalosti in z vsakim pretresljivim dogodkom razkrije svojo krtikost. Film s petimi nominacijami za letošnje Oskarje!

VOHUNSKE SPLETKE
akcijski triler Pelel(.2d.a..ob21.00
ANTITRUST
triler
Sobota. 30.3.. ob 21.00
DINOZAVER
Diesneyev animirani film Otroška matineia Sobota. 30.3..ob17.00 N6(ieila, 31.3.. ob 17.00
Filmski dklus LAJF PO LIFFEu; AMELIE
romantična l<omedi|â Ponedellek. 1.4.. ob 20.00 Torek. Z 4.. ob 20.00 Film s petimi nominacijami za letošnje Oskarjel
Cena vstopnic; redne predsQve 700 SFT. premiere 800 Siï, otroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprei: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KARLA OESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ Koroška 7,3325 Šoštanj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje In posebne pogoje, skladno s 53. ir 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, St. 12/96, 23/98 In 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji In financiranju vzgoje in Izobraževanja - ZOFVI -A (Ur. L RS. št, 64/01).
Kandidati morajo imetj pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo Imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo 16.7.2002 oziroma skladno s sklepom o Imenovanju oziroma skladno s soglasjem mlnis^a k liDenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 6 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA Osnovne šole Karia Destovnika Kajuha Šoštanj, Koroška 7, 3325 Šoštanj, z ozrtako "Prijava na razpis za ravnatelja'.
Kandidati bodo pisno obvestilo o Izbiri prejeli v zakonitem roku.
POMEZIK SONCU
Omogočimo
počitnice
vsem otrokom.
Ihijftiii poairiišk/ spoyntm iz otťokva so 7ifítjn/ilJň^ iti Jmg(vw uiklůd. kaii'reffi čipawo vse iivljmjr^ Z<ttfi hm.<krbTtey unùmix'e in mzii^ahf po^ilmee zflgotiytHi pniHj'^iimii piav i^fw otrokom. Ž/tl p/i Vfk(Jtrri zanjr jisřeno príkrfjp<í)ih prnivijo piepiiSčnu nlia. îtfiialéri od 7ij//i if ťrt/íw ii/ trdo, kako /rrùstrano jř vtorje.
POMEtiK SONCVjf pohuda Zvtv Jmjai^fjn' ml/ffltnr Slovniije v xodrl<>i>anJu s/amoen}{sko divžbo L^k.	nkdjf je ihrníi /hti/uva srfdsivft
in m fM>^iiniff pfilfû<i J.OOO otrok, ki bi .tic/tr ostnli iio)iu}. Po mtliriiîh krajih Shvniijr homo pod slrokotwin ivA^tvom pn^krhrli ne le ia r^ihcvo iohnxHt tj} igrtí. pač po nidi ui športne akikmfoti. Hajnutiàicpo t^'hwox^nja hl xutvarjabxf fiehix'ni^.
Vabimo rňx Ha f/o xi'ûjih uiúčrh omogočite oitokům fiito, zn kûi ne hismeii Mfi prikrnjš/int. iti svoj pr2spn'''k nakazeit na /ransakrijski rfíéun .V/JJ dd, 0222200J022492J sklic: 12.
V sivijein iw t^ihofem ifuniii u îvïw iskreno s/jkvnljtijemo.
A IM O V L K J E
6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročiia: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Oddaja o lovstvu; 18.00 Musicmix; 19.00 Nasvidenje.
PETEK, 29. morco:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje,
SOBOTA, 30. marca:
6.00 Dobro julro; 6,30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne Informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Pole|)šajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: Čestitke; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 V ifTie-nu Sove - študentska oddaja: 19.00 Na svidenje.
NEDEUA; 31. marca:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia: 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročiio Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Brez pardona: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blokčesOtk; 15.45 EPP; 17.00 NaminečesUtke; 17.30 Minute z domačimi ansantbli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEKJ.aprila:
6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dar; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacijo - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Pwočila; 15.00 AWualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kai; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajin količek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. aprila:
6.00 Dobra jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne iníormacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Gajin kotiček • oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Nasvide^nje.
SREDA, 3. aprila:
6.00 Dobro julro; 6,30 Poročila: 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročiio Avlo tnoto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešilev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje. kaj: 17.00 Mi in vi. 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje.
Seje čas za pravo izbiro!
Reforma plačilnega prometa ^eřrteva. (ia do 30. 6 2002 odpreta transaRci)skt rt^un. Združite transakcijski račun naèe banke s Sidiemam ekeMronskega bančništva Abacom
ABANKA c™»
Okna
ledom
ALEIA
PVC OKNA ZA PRIJETEN OOM
aluminij montai, d.d. komen129a, 6223 komen tel. 05/73% 9ia
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938. 041 j 345 378
28. marca 2002

OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
KOSILNICO. Alpina. oDnovijeno, úo-bro ohranjeno, prodan. GSM 041/289-252.
DELO
ISCEMO DINAMIČNE SODELAVCE zad^o na terenu. SiimiK latlven zaslužek, možna œdna zapos3iev.GSM 031/634-584,
ZAPOSLIM KV MIZARJA, lahko phiiôen In osebo, veščo gradbeno obrtnih del. GSf^ 041/747-105, Slfopnlk.
LOKALI
ODDAM LOKAL V centru Mozirja. GSM 041/650-151.
V	VELENJU.na dobri lokaclji.odda-mo prostor, 28 m2 za mimo dejavnost. GSM 031/418-249.
OSTALO
V	ŠOŠTANJU ODDAM V n^em travnik s sadjen, njivo In trto, brez najemnine. Telefon 5895-129.
PREKLIC
2AGARIVAN.s.p..Kon[sklvrh7. 3334 Luce, prenena ohavnost: Pro-trvodn[a električne energije In orodno kovašlvo, z dnem 20.8.2002.
POSESTI
V	SREDNJCM DOLIČU prodam travnik 2 objeklom. Telefon 5871-130, po 15. url,
STIKhPOZNANSTVA
MOŠKI, 46 let. IšCe žensko, stam od 40 do 50 le!, lahkoz otrokom, kl bi prišla živet I; njemu. Kasneje poroka. GSM 031/626-040.
RAZNO PRODAM
SENO TER RABLJENO peć za cen-traJno na trcagonva z radiatorji prodam. Teleion 5885.155. DOMAČE VINO, âmamica in izabe-
ia,pmdam. Telefon 5883-594. PVC SODI, 2201, S pokrovom in 7501 kad za grozdje, pradam. GSfvl 031/531-310.
NAKLADALKO SiP 17, novi pionir, prodam. Telefon 5868-057. KVALITETEN JA80LČNIK tz bobav-cev In calBviCev ter domače žganje iz čeSpljev prodam. GSM 041/344-883. KORUZNI SILOS in pesne rezance v večali prodam. Telefon 5892-374,
STANOVANJE
STANOVANJE 58.55 m2, (lastnik dru^vo upokojencev), zamef^am za maniše. GSM 041/450-309. STANOVANJE, ENOINPOLSOBIIO.v 3. nadstropju, pnxlan, GSM 041/385-064 ali Oaf'58-Sl.615. 3-SOBNO STANOVANJE v Velenju prodam. Telefon 5885-623. (Lep razgled).
V NAJEM ODDAM enosobno opremljeno stanovanje v centru Velenja, iV. nadstmpje. plačilo za 1 ieto sna-prej. GSM 031/620-236. 3-SOBNO STANOVANJE v Velenju, na Gorici, prodam. GSM 041/670-814.
VOZILA
RENAULTMEGANE1.6RT.I.97,
vsa možma oprema, prodam za 1.5 MIO/SfT. Int. eSM 031/366-243.
ŽIVALI
BIKCA, 130 kg, pasme šarole in te-
slmentalko,160 kg, prodan. GSM 041/496-478. ZA SIMBOLIČNO CENO prodam 8 techiov stare Kužke. Telefon 03,'5079-150.
TRI TELIČKE, stare 14 dni in 8m3 desk 2,5 cm, prodam. GSM 041/748-219.
KRATKOROČNA
GOIOlSKAPOm
GiMtWClA: UPKl o« DOHOOeL mm
K OELJE Kosovelova l 6 O 3/49 2 68 93
v tednu od 18.marca 2002 do 24.marca 2002 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatsich postaji (AMP) na obmcčju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmarino ob Fakl, nH<jer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSifriALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 18.marca 2002 do 24.marca 2002 (v mIkro-g S02/m3 zraka)
SOSTAHJ TO«OttlC* 2AV0CHC QIUSKI	Vaj»3Vf»« bUlC
GCOA
[sig.fnar giltnar BžOxmr 021jna» iBŽŽjnaf Džijsar B24JMr |
MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE LN PROSTOR
mejna vrednost: 350 m^-^ zraka. knliCna vrednost: 700 mik/o-g SÛ2/(n3 zraka
DEŽURSTVA
Zdravstvenj dom Vejenje OBVESTILO
SpošJovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana Z3 s/užbo nu/ne wea'c/nske pomočí. W? /o fe/efonsko šfeví/ko pome SAfíO V Ni/Jm Pfí/M£Rn ko je zaràdi l)o!ezni ali poškodbe ogroženo 2i\'fjenje in je po-tièàno takojšnje ukrepanje elôpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šievilid snemamo. Za informacije v zvezi z reševalne službo kHčite na telefonsko številko 8995-478, dežurno stožbc pg ne 8995-445.
Zdravniki:
Ćdtrtdk, 28. marca - dopoldan Fnikovec, dr med., pcpoldan Urbane, dr. mednočni Fnskovec, dr. med. Grošuj
Petek, 29. marca - dop. Čolič, dr. med., pop. Špital, dr. med., nočni Špital, dr. med. In SlavČ, dr med.
Sobota, 30, marca - dežurni Pir-tovšek, dr. med, in Čollč, dr med. Nedelja, 31. marca - dežumi Pir-tovšek, dr. med. in ČoHft, dr med. Ponedeljek, 1. aprila • ni podatkov Torek, 2. aprila - ni podatkov Sreda, 3. aprila • nI podatkov
Zobozdravnjkh
30. in 31. marca • Mojca KopnVc-Bujan, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznil^li Je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00.telefcfk 898-1880.
msmmmm
Od 29. marca do 5. aprila - ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Marija Sešel, roj. 1930, Velenje, Kersnikova c. 2; Jožefa Hrastar, roj. 1915, Braslovče 24; Stanko Antiej, roj. 1932, Gorica pri Do-bjem 1 ; Silva Presečnik, roj, 1952, Velenje, Velenje, Šaleška c.l8/c; Feliks Komar, roj. 1933, Mozirje, Šmilielskac. 54.
Upravna enota Žalec
Friderika Turnšek, Podvrii 60. st^ ra 75 let; Fr^c DoberSek, Ložnica pri Žalcu 33/9, ^^ let: Matilda Semprimožnik, Griže 109, stara 59 let; Evgen Vedenik. Maike 39/^, star 68 let.
Samu srce in duša ve. kako bdi. ko več Te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi Uragega atcka, dcdija» brata
KAROIA NAPOTNIKA
J./i. 1928-15.3.2002
se iskreno 7ahva]jujcmL> vsem soscdoni, sorodnikom, prijateljem in znancem /a darovano cvetje, sveče ter za
izražena pisna in ustna sožalja. Zahvala velja gospodu Lazarju, dr. med., zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradcc in Bolnišnice'IbpoLsica, gasilccm. čebelarjem, častni siraži, praporšČiikom, PD Šoštanj, govorniku za poskivitne besede, pevcem 1er giispodu kaplanu za opravljen obred.
Vglolwkî zolosíi vsi njegovi
t >
v.

ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi moj^, oČe, stari ata. brat in stric
/V/ i}omlotl še posijala, že za])ei je zvon v slovo: y.duj zemJjica Ic hijo. a filas Tvoj Se. kol spomin, nam uhže se r srce.
JOŽEF CEVZAR
Rahtieiov ata iz Šenbrica 4, 7.1929 - 19. 3. 2002
Iskreno se zahvaljujemo v.sem, ki ste nam v najtežjih îrenutkili siali ob strani in ga pospremUi na njegovi zadi^ji Po«bno sc zahvaljujemo govornikoma, pevcem, gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred ter osebju Internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec.
VSIMEOOVI
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O.
Obvestilo uporabnikom Icomunainih dobrin oz. storitev!
1. Na podlagi Uredbe o predhodni prijavi cen komunajnjti stontev (Ur. jist RS ât. 46/2001 z dne 08.06.2001) ter sklepa Vlade Repubiike Slovenije, se od 01.03.2002 dalje obračunava storitev oskrbe z mrzlo vodo ter čiščenja odplak po nasiednjlli cenah:
	Merska enota	na dan 1.1.2002 vSlTz8.5%0DV	na dan 13.2002 vSlTz8»5% ODV	Sprememtia v%
1 široka potrošnja Mrzá voda	2	3	4	5=4/3*100-100
				
	m3	S8,52	72,82	6,28
CiSčenje odplak	m3	26,76	29,77	11,26
2. Skupščina Komunalnega podjetja Velenje je na 20. redri seji dne 10.12.2001, sprejela skjep o spremembi ravni cen števnine zd potrebe obnov vodovodnih prikljuikov z veljavnostjo od 01.03.2002 dajje in sicerza Mestno občino Velerjeter občino šoStanj:
Zap	Tip phključka	mm	EM	Stara cena	Nova cena	Sprememba
št.				z 8,5% ODV	z 8.5% DDV	v%
1	2	3	4	5	6	7=6/5* 100-100
1.	Priklluček 1/2"	13	kom	673,33	697,87	3.6
2.	Priključek 3/4"	20	kom	673,33	697,87	3,6
3.	Priključek 1*	25	kom	823,29	850,29	3.3
4.	Priključek 5/4"	30	kom	855,21	884,68	3,4
5.	Priključek 6/4"	40	kom	1.678,05	1.709,97	1,9
6.	Priključek 50	50	kom	3.288.77	3.350.14	1,9
7.	Priključek 65	65	kom	3.545,19	3.621,31	2,1
8.	Priključek^	80	kom	4.324,77	4.425,43	2,3
g.	Priključek 100	100	kom	4.603.89	4.726,02	2,7
10.	Priključek 125	125	kom	5.293.40	5.428,43	2,6
11.	Priključek 150	150	kom	6.055.73	6.209.18	2,5
12.	Priključek 200	200	kom	7.275.36	7.471,79	2,7
13.	Priključek 50/20	50/20	kom	7.219,76	7.281.14	0,9
14.	Priključek 80/20	80/20	kom	8.515.47	8.616.14	1,2
15.	Priključek 100/25	100/25	kom	9.857.03	9.979.16	1,2
16.	Priključek 150/40	150/40	kom	15.965.86	16.119,31	1,0
Komunatno podjetje Velenje d.o.o. Služba 29 ekonomiko
Ki>o(irinuiš rad nikoli ne umre, ie daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči iz,gubi najinega sina
MATJAŽA VOLKA
roj. 9. 6.1976
se z bolečino v srcu zahvaljujeva v.seni prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi prerani zadnji poli, darovali cvetje, sveče in nama izrazili uslno in pisno sožalje 1er nama v najtežjih trenutkih stali ob strani. P<vscbna zahvala gcîspodu Semetu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred 1er vsem bratom, sestram, nečakinji in nečaku za nesebično p<^moč.
'/jilujoča mama iti if če (er asuito sifroJsivo
Zakaj Je moral umreti mladi Matjaž Volk?
»Verjetno vse izhaja iz Velenja in od tuicajšnje mafije«
v soboto jť po dolgem |K) [Hh mtiiili (iíšeéťm ohdobju zapihal nirzvl veter, kije biil v kosti tudi m pokop;ilišću v P<Klkraju. Oh 16. uri j«; hi I lamk^ijšnji pn»stur /H slmu pi»ln, kot h redkokdaj. Prevhidovali so mbdi. pretreseni prijatelji Matja/21 Volki. pridni/.ili so se jim številni soHMijci i/ Ksijiihovv in sorotl« tiiki... N«nii ohni/i, polni ho-leCine, so ol) pouledii nu Mal-ja/evn rruimo l^vlo, ki sojo svoj-ci pripeljali lik |)red ixi^rdiom sina edinc;i. /Hi v lia. Bolečina je re/ala v dii^e halj kot hladen veter. Vedno je ležko. ko se |m»-sUvyas od tistega, ki ves« da ne ho več na/Jij. 8e te/je je« će umre mlad fant, kije imel veliko talentov in načrtov. Pred njim je hilo »e celo življenje. Prekinile so ua kro}>le i/, pii^to-le morilcev, kijih polička s« i^če.
Zakaj jc moral umrctj šc nc 26 leini Maijćiž, ki hi r<îjsini dan praZHiwai 9. junija? VpraSanjc» ki nc da miru Matjaževemu oCeiu Joželu. od bolečine zlomljeni mami in i^tcviinim prija-leljem. VpraWje, ki bega prebivalec Šaleške doline, k|cr se že dtîlgo le suSlja o mc^čni maJi-ji. ki ji policija še nisiopila na prste. Ali vse 7k\ morda ludl morilci, prihajajo i/ Salcî^kc doline?
So Matjažu pred smrtjo sledili?
Veliko vprašanj, povezanih s krulim umorom, s katerimi se že aktivno ukvarjajo policisti in kTÍ-minalisii, do lorka dopoldne, ko smo se pogovarjali z Matjaževim očelom Jo^eiom, Se nima odgovorov. »Zdi se mu da seje vse 7iiče]o preci tremi tedni. Nai^ Malja/je bil priden in varêen fant. kije /elo veliko delal. Iiil.)e d<^>er. predober. vhIiio nasmejan. kad je imel dobre avtomobile. /alo sije kupil audija A6. Potem je ugotovil, da je avto /anj prevelik Prodal ^a je vK<»-njice, v trgovino. OdloêU seje, da si bo kupil manjši avto, audija A4, /ame pa golfa di/la. Velikokrat je 2e uvažal avlomt)])i-le iz Nemčije. Poiskal jih je na Internetu in tudi tokrat je bilo tako. Ker je potrd)oval se nekaj deniirja, seje di^ovoril / dolžnikom v D< »m/a I a h. da mu bo po dolgem času mtiíI nekaj manj kol 400 liMK' tolarjev. OJ tre* nutka, ko mu je ta obljubil, da bo dolg vrnil, si» se /ačele dog«!-jati čudne stvari. Matja). je dol/niku po moje /a upa I, da bo denar vendarle dol)il vrnjen, saj je i^el tistega usodnega večem, ko smo ga zadnjič videli, ponj v Dom/ale,« se spominja oče.
Ja, Maljic^. je znal obraCaii de-
nar in ludi/aslui^ili. /aiojih ni hilo malo, ki so mu bili dolžni. Mnogi /aio, ker jim je popravil in polepšal avto. Delavnico je imel pri hrairancu v Šoštanju. Verjetno je komu od prijaieljev in znaneev denar tudi pc^sodil. Po njegovi smrli so namreč našli .spisek dolžnikov. Se med imeni skrivajo krivci za njegovo smrť? »Skoraj prepričan sem. da vse í/ha,ía il Velerua,« k lemu doda oče. »Sumim, da so mu od dne. ko je prodal audija in /.e vplačal oba nova avtomubila, tudi sledili. 1*0 štirinajstih dneh sem ga vpra.^al, kdaj pndei(» av-lomol>lli na carin(». Vedno mi je odgovoril, da iHido kmalu prispeli. Prejšnjo nedelj«» /večer, okoli pol devetih je bilo, so ga po telefonu obvestili, da sti\ avtomobila na poti i/. (îradca pn>ti Mariboru. Vprašal sem ga, Če bo>.ev p<»nede]jek šel ponje.Jih ocarinil in uredil vse ostalo. Odgovoril mije, da mora prej urediti še nekaj formalnosti. V |Mmedeljek na večer seje sestal s prijatelji, med njimi je bil tudi G. 1). iz Topolšice, ki je bil Matja/.u (udi d(»l/en demir. Se v nedeljo po)H»ldne mu je prinJal nove gume, ki mu jih ta ni plačal. Pm.sil ga je. naj gre /. njim v Oomúile, pa je Inijda od-khmil. ker naj bi moral v torek
Oče Jože Je v družinskem atbumu poiskal sliko iz sreénih družinskih dni. Ob njegovi šestde-setïetnicl se je zbrala vsa družina, tudi polsestra m polbrat, ki živita v Nemčiji. Mama Pavla
sedi za mizo,
/godaj vsiali. Okoli osmih /večerje se prišel domov. Spilje kakav in nama z 2eno rekel, da gre v Dom/ale in da naj ne skrbiva, da se kmalu vrne. Takrat sva ga videla zadnjič.«
Kcrje bil Maljiiž trenutno hre/ avta, mu gaje tisi i većcr posodil njegov najboljši prijatelj M.(i. iz Velenja. Î'^il jeícl na pot sam. Kaj se je dogajalo v (îramiy/ni jami blizu ljubljanskih J'jil, kjer so našli zapuščen avto in v bližini umorjenega Maijaža, je .íe skriv-nosu >»Zag<itovo ntorilec ni biJ en «mi. v to sem skonej prepričan.<^ razmišlja .lože Volk, ki nili minule ne moro mislili na nié drugega kol sina in strašen dogodek, Razmišlja, povezuje spomine, jih sestavlja in se sprašuje, zabij? /cli si Ic lo, da t'idkrijejo morilce. »Kljub temu, da nam nagega Matja/a nihče ne more vrniti, bi imeli vsaj eno /;idoščenje,« irp-ko doda.
Dober glasbenik in pevec
Maijai? jc bil rojen v Nemčiji, vStultgarlu, kjer sla delala njegova .siarSa. Ko je bil siar Sliri le-la, >io se vrnili v SaleSko dolino. Iliso so si /gradili v Velenju, čeprav je oče po rodu iz To-polSice. Tuje Maija^preitivljal lepo oirc\4tvo, ki ga je že takrat dopolnjeval s svojo veliko ljubeznijo — glasbo. V velenjski gla<:beni îUîli se je učil harmoniko, precej /nanja pa mu je dal ludi sased, .lože .^alej st. Oče k temu doda: »Zadnja leta je Matja/ večinoma igral električne klaviature« pa tudi pelje lepo. Glasbo je ustvarjal tudi za dnige. programiral jo je s IK»mi>čjo računalnika. Imel je veliko svoje <1 pre me« ludi sedanji ansaml>el Robon. v laiterem je delal skupaj / Natašo Sko* ml«ek in Romanom Mamškom, je uporabljal Matjaževo opreme». Le nekaj dni pre<l smrtjo si je kupil novo harmoniko, v n>-ke |>a jo je vzel le enkrat. Vem, daje ostal doi>er prijatelj prai z vsemi glaslieniki« s katerimi je igral. «
Med njimi jc bil tudi znani ansambel Roberla (Joličnika.
Izvemo da po svoje Volkovi nikoli niso pretrgali nili življenja z Nemčijo. Tam ^ vedno živila Matjažev polbrat in polsc-slra, ki sla ga imela, čeprav pre-
Matjaž Volk, takšen, kot ga bodo vedno imeil v spominu
svojci in prijatelji.
Za Matjaževo žaro so stopali od bolečine strti svojci In res številni prijatelji. Ko so ga že prinesli do groba, Čisto na vrhu pokopališča, se prostor pred mrliško vežico še nI izpraznil,
tako dolga je blia kolona.
cej starej^, zelo rada. Oče je po osnovni Šoli ludi zato želel, da se lan: za avtoličarja.speeia-lista izuči v Avstriji. Vsiik ponedeljek ga je v<5/il v ( elovec ali (îradee, kjer se je Šolal, vsak pelek, ne giede na vreme, je iri leta iiixiil p<^nj. »Želel sem, da se poklica res d<^>n> izuči, ker je tam sistem šolanja čisto drugačen kot pri nas,« dc^da jože. Maljažjc potem delal kol avto-ličar pri Glinškwih v Skalah, Želja za boljšim zaslužki'jm pa gaje natopeljalavsedanjepodjetje Ultra International iz Koroške. /anj je bil tehnični sveuv valce na lercnu. delal pa je po vsej Sloveniji. A avtomobili so tisUdi njegova velika sinusi. So bili zanj ludi pogubni?
To bo znano šele, ko bodo od-
krili morilec. Želim si, da bi bilo to čim prej. Tudi zato. ker se ob lakihzgtxibah človek vpraJii, v kakšnem meslu pravzaprav živi? Od kod mkidim mulcom, za katere mnogi vedo, da se ukvarjajo z nečednimi posli, odlični avtomobili in življenje na veliki nogi? Predvsem pa si lo želim zaradi Volkovih in Matjaževih prijaieljcv. Ti so v ponedeljek Tvcčer Í51Í v Ljubljano in na mestu, kjer je umrl. prižgali svečke. Prijaieljica Mateja Janje na Matjaževem pogrebuv kral-kem, ganljivem gworu obljubila, da se ga bodo prijatelji vedno spominjali. Pa čeprav le s svečami, rožami in sc^lzami, utr-timi ob njegtwem prenmem grobu.
■ Bojana Špegel
PRVI POMLADNI DNEVI ...praznični velikonočni dnevi..
Novi modeli in nove kolekcije:

v trgovinah imk... oddelek igrač so popesirile NOVE igrače... BABY BOAN Zopf creation
M
«sjlanMiN
1.150


f^oď 1.590
Mhime, qHiweeflÉÉ
M 1.990 SIT

Vslui Ia	pBtaAft
d«hlUldhin fantovskih hlač
Vvseh tekstilnih trgovinah Vam nudimo od 22. J. do30.3.2002 10K velikonočni popust pri nakupu nad 7.000 SIT
Ei^A, d.d. Prai^novo 3504 Volem», www.ara.si