ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA
PODVUZHENJE
SA
VSSE ZHEBELLAR^E.
V ZEL LI, 1792.
ANTONA JANSHAJA
Zefsarskiga Zh^b^IIarja.
POPOLNOMA
PODVUZHENJE
SA
VSSE ZHEBELLAR^E,
NA KAJ SA ENO VISHO TAISTI OD SVOJEH ZHEBELLBRESTEGAjDE BI NJE PODIRALI, ' '	AL'PA MORILI '
I. £n bogatfirhi Dobizhek, koker dofehmalu,
lohku fadobijo. a. Vender vfse Zh^bglle per fhiulejnji, inu dobri
Mozhy ohranijo. 3. Ufsaliateri Pain Zhfb?!! da fvoje fmerti lohku uzhivajo, inu fhe IVojiin Erbain fapuftijo.
Na mnogo ProfJmjo is Nemfhkiga, na
Kraynsku predaulenu, inu s'nekaterim Pomerkvajnain pogmiranu.
OD
JOANNESA GOLITSCHNIKA
Fajtnofhcra v'Grishi na Stajerfkim.
EL Ll,
V Z
Utifsneiiu, inu fe najde per Fr. Jof. Jenko» J 7 9 2.
p RE D G OVOR.
Anton Janfha en Kraynz, inu fter is Gorfnfke ftrani je fkus fvojo zhfb?llarflio faftoi.noft tok delezh perfhov, de je na Zefsarfku Povejle v'Du-naifkimu Mgftu fa vfse Zh?b§ larje ozhitno fhol. lo derfhov, je tudi pred fvojim Zh?b?llnakain v'Dianju ifkafov, dejerffs, kar je s'Jesikam vuzhiv ; kar je pa isBefsfdo vuzhiv, iuu v Diaj-nju ifkasov, je fkus Blasha Euinet deja sedajni-ga Krais - Kommifsarja v' Zeli v' Nenilkimu Je-siku v' If tg Bukuvze ukup poftavov, inu na Svetlobo dav, jeft fem pa taifte h'tvojmu Nu-zu na Kraynfki Jesik preoberiiov.
Jeft shiher rezhem k' tvojinu Nuzu! sakaj ? Zhe fi dofsehnialu Zh?b?lle podirav, inu motiv, toku fi leto fturov al is Pofhrgfhnofti, al ^a is Neumnoßi, obedvoje pa k'tvoji thkodi» ihe fi ti Iftu fturov is Pofhrefhnofti, tok fi biu nehval?fhen pruti leti Bosliji ftvari zh?b?Uf, katire, kir tebi 2?lu Igjtu Blagu ukop nofsi, ti pa sa Lohn po nedovfhnu umorifh, inu fzer k' rvoji fhkodi, fatu kir bi njo biu fhe veliku L?jt k" tvoj mu Dobizhku lohku nuzov.
Zhe fi pa leto is Neumnofti d^Iou, roku taifti tvoji Neumnofti fkus l?te prizheozhe Bukuvze lohku na fpruti pridcfh. Tedfj tebi fvej-
a z
rijem ; de taifte ene trikrat s' dobrim Premifel-kampreberefh,iiiukarbofh brav, tok fepotai-llem per Opravilku tvojeh Zh^b^ll vifhcj, pot-ler boderh fpoftiov, de je r^fs, kar tebi oblii-bim i namerzh: kadar shf bodefh imov tulkain Pajnov Zhifbfll, k?lk?r fi per febi fklenuv, de njeh ozhefh imgti, inu ne bodefh vezh na Roje glfdoT, de bi njf pogtnirov, toku :
z. De tebi bode ufsakateri inozhen Fajn v'dobrih Lfjtah enoTrugoMedu, inu Vojfka pern^fsuv.
2.	Inu boderh vender vfse Zh^bflle per
Skiulejnji, inu per dobri Mozhy ob-derfhoT, inu tudi
3.	ufsakiPajn tvojehZhqb?!! k'tvojmuNu-
zu, inu Vefselju do tvoje fm?ni lohku ufhivav, inu-fhe tvojim Erbam fapuftav.
She enkrat te proflim, s" dobrim Premifel-kain l^tf fiukuvze vszhkrat preberi, inu kar bodefh pa v'taiftih od fpodej v'Poinerkvajnju nefhov, leto fira jeft is mojga fkufhainja frau-nu poftavov, fatu, kir flin nefhov, de per ahfbelUh taiftu dobru fturi. Sdrav bodi.
Prefiaulaviz»
RESDELK TEH BUKUVZ.
Sapopadik tega perviga Refdelk, al fgolniga PodvuzheDja.
Stranfke Numtrt mortfh ptr tem Snaminu § ißati.	'
I. Odftavik: od Zhgbgll Sploh.	$. i.
od Zhfbfllne Podobe.	5- a«
taiftih Nature	§. 3.
inu Sorte.	$. 4.
od Trodov.	$.5.
Matize.	§. 6.
i. Odftavik: od Matizhniga Spolla.	§.7.
Trodovfki Spoli.	§. g. odRodovjoe tghgmginZhfb?!!. 5.10.
z?lze tgh Zhfbell.	J. ir.
zflze tgh Trodov.	la,
Matizhni Tureiiz, al Sib^Ia.	$.13.
3,	Odftavik: od Voifka, inu Satovja- §.14. do 18.
ftfrdi, inu roshnigaZv^ta. $.19. do 22,
4.	Odftavik: od Pajnov t^h Zh?b?ll. §.13. do 28.
flamnatnih Pajnov.	29-
5. Odftavik: od Zh^bgllnaka. §. 30. de 33.
Ulagajnje tfh Pajnov.	34.
6.	Odftavik: od Zhgbfllniga Kraja. 3S, 36,
7.	Odftavik: od Poginirajnja, inu Rojov
tsh Zh?bfll.	S. 37.
Saloga t^h Zhfbcil.	J. 37-
Saloga tfMatirCjalTurenzh. §.38. od Rojov.	§. 39.
divifhki Roj.	§. 40.42.
pr?dni Pfvz.	§.4l.
Drujiz.	§. 43.
zajt h Roje.	§. 44-
S. Odftavik : oH Snaminov t?hRajov. §.45. do 50.
9.	Odftavik: od Plemena t? Matize, al
obhajejnja. §.Sl.doSS.
10.	Odftavik: od Jalovine.	§. 56. do 62.
11.	Odftavik: Snatninje dobrih, al pa
flabih Zh?bfll. 5.63. do 71.
Tu drugu dellovni, al opravilfku Refdelenje.
X. Odftavik: od SponiladanfkigaOpravilla §.71.
Zh?b?lle ven perftavlat. §.73. Fntrati.	5.74.
s' Vodo previdit.	§, 76.
ozhfdit.	5- 77.
ogrgti.	§. 78.
Zh?b?llam Poniozh dati. J. 79. 3. Odftavik : od Futrajnja.	§. go. do 85.
Snaminje t? Zhfbsllnc Lakote §. 86. 3.Odftavik: od Ropparz.	§.87.do92.
Odftavik: od Jalovine.	§.93.
Matize napravit.	§. 94.
Per Sazhftku t{ Jalovine. §.95. Per drugi Jalovini.	§. 97.
Jalovina favol oftargveMatize. J. 99.
5. Odftavik; od Bol?fn t?h Zh^bfll. J. 100.
Grifha, inu Arznija.	loi.
Gniloba, inu Fomuzh. 103. do 107,
Ä. Odftavik: od fhkodlive Shvati.
Od Zhcrvov.	5. loS« «l» I".
Shabe.	112.
Mrovie.	§. 113.
Mifhi.	$. 114.
Tize.	5. IIS.
7. Odftavik: od gvifhniga Shtevilla Zhfbgll.
Njeh Pajnov.	§. n6. do llg.
Pogmiranjc tfh Pajnov.	119.
Roji fo dvojne Sorte.	120.
Ji. Odftavik: od pol?jtniga Opravila.
Per Rojah Fergodilfhe. S. I21.12t.
Matiza mfdRojatn fgnblena,
inufupet najdena. §.122.123.
Roj, kadar nafaj potegne. J. 124.
KadarMaciza Tiie ui najdena.5.i35.i25.
De Roj nafaj nepotfgne. 127.
De Roj ne ujide.	§. lag.
De fc s'd;ugim ne smerha. J. 129.
9- Odftavik: od ukuj ej dfvajnja,inuRe« fdelejnja tfh fjnfflianiJi Rojov.
Vezh fort Rojov.	5.
Ukup dfvajnje taiftih Rojov, kadri iinago enake Ma-tize.	121,
Taiftih ; kaciri nimajo enake
Matize.	J. Ii2t
Rfisdelejnje vfse forte »niffha-
iiih Rojov.	i. IJS,
( 8 )
10.	OdftaVik: od Ogr^bajnia tfh Ro-
jov.	§. 134. do 140.
Od Rojoviga fhakla.	141.142.
11.	Odftavik: od Opravilu po ogr^n^nim
Roju.	143. do 146.
Matize vfse forte s'hranu-
vati,	§. 147. do 150.
12.	Odflavik: od kunfhtnih, al odufi^cih
Rojou.
Na kaj sa eao vifho, §. 151. do 15S. IJ.Odftavik: veliku Rojov je fhkodllvu. 5.159' Roje fmotit, al saderfhati.
5.160. do 163. Ukupd;vajnje t^h flabih Rojov.	§. 164. do 166,
14.	Odftavik : od Pogmirajnja t? fterdi,
inu Voifka. 167. do 174. Omladejnje t^nPainov. §.174. do 177,
15.	OdAavik: od iefsfofkiga Opravilla.
Od Zhfb?Ilne Pafhe, J. 17g. do 182. j6. Odßavik: od Prenefseinia tgn Zh?b?ll.
Na eno bulfhiPafho. 183. do 191. 17. Odftavik: od Podirainia, inu Odi?-
maneinia.	19a. do 194.
j8. Odftavik: od fiinfkiga Oprauka.
fhkoda od fime.	195.
Okovarieinie t?h Zh?b?Il. §. 19^-Ven fpufheinie taiftih. J. 197.

(»a
nrrrffifTim-'

PERVI RESDELK,
TEGA
SGOL PobvUZHENJA
KIR BODE NAPREJ NESSENU, KAR MOBE" EN ZHEBELLAR OD SVOJEH ZHEBELL ' VEDITI.	* '
PERVI ODSTAVIK.
NAUKA OD ZHEBELL.
( <
§. I.
Zh?b|lle Sploh.
Skus leto B^flfdo Zh^belle, al biizhel-le faftopjo fzer fploh ti vuzheni vezli fort Muh, al l^tavne fhvadi; pa ulsaki lohku v?, od katire Sorte Zb^bell tu-k?j govorimo, tu je: fame taifte, ini-zne Zh(jb?lle j katere fterd, ali nofsijos inuVojfk delajo, saflurhio , de njfh posnamo, fhtemamo, iiiii fhpogamo.
Od Podobe t^h Zh?bell.
Ta Sunajna Podoba tc^^h ZI)?bell fe lofhej Tkus Pogled, koker pa i'kiis kar kol sa eiiu tenku Popilsvajnje Ipofua; ufse szer imajo fhd?iTafle, fh^ftNog, dva fhlatovnaRoshizha, iiiii na fhi-votn fh^ftObrozhkov, pa veliku drugi fhvadi 5 al Muh imajo ufse letu tudi ; nekateri, Zh?b?llarji nj?h Izer po-fnajo, kadar per Pajnu ven, inu noter letajo, kir sIkj pred vedo, de Ib b^lle 5 kadar pa na Samoti katiro na-rajmajo, tok vezhkrat k'i'hpotu eiiga Zh^b^llarja eno ptiijo 1'hvad saZliebel-lo derrh?, inu pravo Zli^b^llo sa eno drugo 1'hvad obrajtajo.
Od Nature t?h Zh^b^ll.
Zh?b?lla je Izer od Nature douvja, pa vender drushna fhvad, katireh nekateri taushent ukop na enimu Kraju, fzer I? u' Luknah, u' votlih Derv^fsah, inu v'temnih Krajah v'Drushbi prebivajo 9 iuu 1? favolNuza, katirga nam skusM^d, inuVojfk perneiso, njqh mi h'Krotkoti vishamo.
( " ) 4-
Trojne forte Zheb^lle.
V eumii takimu kupu, al Zh?b?llui Drushbi fefuajdejo trojne forte zhe-b?lle,katirefo tok dobrii na fhtivillu, iuu Velikofti) koker tud na sunajni Podobi 5 inu Laftnoftih med fabo zlu slo reslozhene. Katirih je nar vezh, inu fo tude nar bol fnane, fo t? gm^jn Tellovue zh^belle, let? fo med drugem t? nar mainfhi, imajo p§p?lnaro Dlako nad fabo» kadar taifto fgubijo , tok fo zherne; njeh Gibajiije je bitemu J Natura je njeh na njeh fadni-mu, al tem fhpizaftimu Thalu tega f hivota s' enim fhellam, koker is oro-shjam zhes njeh Sourafhnike previ-dla 5 ta pervi Obrozhik prute Perfam je redezhkaft, al rum?nkaft j ti drugi fo b^lli.
Eno tako zh^bello najdefh obrif-sano na fadnje (v'i.Tabl, i.Figuri) fame zheb?lle opravijo vfse D^llu J one nofsijo fterd, al M^d, ro-shni zv?t, vodo, delajo Vojfk, valijo, inu fotrajo te mlade, zhedjo fvo-jePrebivalfha, fe voil kujejo zhes (Vo-je fourashuike»inu vezh taziga. > j.^li
riitivilu fnefse na nektere taufhent v" enim Pajnjii, v'nektermu vezh> v' iicktennii mgn.
Od Trodov.
T? druge forte, katire fo fzer v^-z'ii 1 inu d^b^lfhi, pa njeli ni tulkaiu na fhtevilu , loTrodi, taifti imajo ve-zlii Ozhy, nieli fhivot ni tokfhpizaft, inu prute Konzu fo kofmati, inu ble zherni, fatu, kir njehObrozhki fo bi? temni, inu vofki, tok de ta fadni je komej videozli, tud nimajo nezh fhel-la, Tafle fo toku douge, koker fhivot, njeh navadnu Ictajneje popoldan per v^zhi Vrozhini od ene do fhtierh, inu tudi is vezhimHrupam s'jutrej fe malu kd^j puftijo vidit, dergazh, zhe njeh zheb^lle pregajnajo, de morejo al d^rg? fvoje Prebivalfhe ifkadi, al pa bodo umorjeni, tu je, ta zhafs, kadar al Futra smankuje, al pa ? de poteh fvalenih mladeh zh^b^llah nifso v'Pajnu vezh potrebni. Leti tedej na fhivijo z^luLejcu. Najdejo fe v'zhafs tudi ene druge forte Trodi, katiri fo tempervim flo glih na fhtauti, pa od
fredne Poftave, tu je, so en raalu vozili , koker te gm^jn zheb^lle, inii prezej maiiifhi, koker ti parvi Trodi, taifti Ib en Sverfheg t? Nature , inu eno fhvah fnamiuje enga Pajnu *) ta 2. Fig. v' I.Tabli tebi naprej poftavi enga po Naturi obrifsaniga Troda.
§. 6.
Od Matize.
Ta tretja Sorta je njeh kraliza , al Matiza. Matiza, ona fe od t?h drugeh pro v ozhitnu reflozhi, je veliku deli» koker zh?belle, al Trodi, Tafle fo prote nj^nmu fhivotu veliku kraifhi; kadar je polna Jayz, tok je njeni Slii-vot l"he d?li, inu nap?t, Noge fo tud rnozhn^ifhi, inu d^lfhi, taifte fo na Farbi red^zhe» al rum^nkafte, koker ta fpudni Thal Shivota, fakaj ta fgor-ni je zhern, al koftajnove Farbe, v'Hoji je pozhafsna, inu delezh fak k'febiNoge poftavla, fvoiga fhella?
To je enu Snaminje, de taifti Pajn nima Macize, al pa, tie ima eno fpazheno Mati-2ü , to je, eno Trotenzo ; poglej fpodej 63. Koku fe pa temu ima pomagati ? poglej 5|. 93. 99. 150. pofsebnu pa 97.
s' katirim je fzer previdena, fe na po-flushi, koker le zhes IVojo gliho, nikol pak zhes "Zhlov^ka, al drugo fHvino.
Per eni Zh?b?lliii Druflibi je le ena farna Madza, nevezh; kadar njeh pa vezh ukup pride, tok morejo t? druge jejnati, al pa fliialejnje fgubiti; per t?m le na goc iti, de tudi leta, katira premaga, bode mertvafhku rajnena. Skus Ivojo Prizheozhnoft ona zqlo Drufhbo ferb^shno ftury, fatorej tu-de nikol ven na fleti, koker 1? ob Zaj-tu IVojga Plemen^jnja, inu ob Zaitu enga Roja, pa tudi takrat ne farna, ampak od veliku drugih obdana. Nj?-no pravo Podobo najdefh na i. Tabli v' 3. Figuri.
DRUGI ODSTAVIK.
OD SPOLA, INU RODOVINETEH
ZHEBELL.	'
< «
^ §• 7-
Matizni Spoli.
Matiza ni bres Urfhoha v' taki zha-fti per fvoji Drufhbi, fakaj ona je ena edina, inu prava Mati t^h zh^b^ll;
Reaumur, iuu drugi Zh?b§llarji fo njo vezhkrat vidli Jayzke polagati, brc3 Matize namore obena gm^jii d?llovna Zh?b?lla na IVgt pridti; tii je urfhöh, de en jalovni Pajn *) more h' konzii priti, fakaj t? ftare Zh^b^lle poginejo, al fe pogubijo, mladeh pa ne bode nezh fvalenih, tok t§d?j is zhafsam drusga ne oftane vTrugi ? koker zher-vi 5 Pajzhna ^ inu refj^deuu fatovje ^ is let?ga tedej ima en dober Zhebellar dol vf?ti J kolku je na eni dobri Mati-zi lesheozhe.
S. 8.
Trodovfki Spoli.
Jrodi fo raofhkiga Spola, taiHih ■edinu Opravilu je: Matiio plemeniti ; ob polytuimu zhalsu, ua en l?pi topli dan (§. 6.) bode ena ufsakatera Divifhka Matiza v'Drufhbi veliku Trodov 5 inu gm?ju Zh^b^ll ven na frej Luft flet^la, inu tazhafs bode od Trodov plem^nena, inu od tailliga malu fazhne Jayze polagati, inu nj?li z?u Zajt fvoiga fhiulejiija polaga. Eno tako oblosheno, al brejo Matizo bo-demo pofsehmalu eno Plenienitenzo,
*) JaloTDi fajn, tu je, en Pajn bres Macize.
eno drugo pak, katira fhe ni plemenita 9 eno Divizhenzo imenuvali.
§• 9.
Stan al Spoli teh gm?jn
Nekateri fo menili, de te gm^jn Zh^b^Ue fo ene fr^due Sorte, tu je, ne mofhkiga, ne fhenfkiga Spolla, te-muzh obeduvuiga ftauu, al leta fmota je bla v'fadnih L?jtali fkus eno pofs^-b-110 fkiifhno previshana, namerzh: Zh^belle (ob zaitu ene Jalovine) de le lih nimajo prave Matizne faloge, fe is gm§in Zheb^llne faloge eno pravo Matizo fvalijo, zhe tfdfj is ene Zhfb^llne faloge ena fh^nf ka Zheb^ll-naMati (§• 6.) fvalena bode, tok je t?-dej ta fh?nfki Spoli she pr^d v'Jay-zah fapopaden biu , tok je ted?j pres Zwibla, de fo t? gm?in Zh^b^lle tiid enga fhenfkiga Spolla.
S« 10.
Rodovina t?h gm?jnZh?b?n.
Zhe t?d?j od Matije vfse gmcju Zh^belle fvoj Sazh?tik dobio (§. 7.;
je Uprafhajuje: kaj pa tf gm§ja zheb^Ue rodijo? Odgovor: v'eumu jalovimu Pajnu *) zheb^lle nezh dru-figa, koker Trode rodijo (§.62. inu §. 97.) od tod pride» de je v'eumu jalovimu Pajnu veliku vezh Trodov, koker v'enmu drugimu > ja v'zhafs tudi vezh, koker zh^b^ll, inu fadnizh, zhe ni nezh zhf byline Saloge, is katire bi fi eno Matixo napravle, tok bode tud ena Trodenza **), tu je, en vezhi Trod la Matizo fvalen.
S> II.
Od Zh?b§lluih Z?lz.
Kir fo gm§jn zheb^lle t§ nau majnfhij (§.4.) tok tud tonar majn-fhi fibu, al Hifhzo potrebujejo fa Va-lejnje; v' teh majnfhih vojfheuih z?l-zah 5 al Lukenzah, kir bode fterd hra-iiena»täm bodo t? gm^jn zheb^lle fva-lene, Cpogl?j v' i.Tab. to 4. Fig.) koker hitru ta plemenita Matiza (§. 8.) Salogo v' z?lzo»al v' latovno Luken-zo poloshij tu fe pa ta zhals sgodi,
•) Poglej §. 7, v' Sanierkvaujii.
••j Ena trodna Matiza.
b
kadar ta sadni Thal fvojga fhivota noter iitakne, tok le kinal v' taiftih loh-ku fagl^dajo majhni, b^lli j IVetli, po-dovgati Jayzki, al gnide, is taiftih bodo zhes try dny per eni glihi belli zhervizhi, kadre s'zhafsam en lefkf-zhi f henft obda.
Kadar she taifti fkiis fhpisho od Dneva do Dneva gor ufamejo, tok bodo zflze zhes fedem Dny fapr?« dene, al is kapzami fad^lane, fad-nizh fupet zhes nektere Dny» tu je, zhes try Tedne, zhe rajtamo od tai-ftiga zajta, kadar je Matiza falogo noter polof hila, fe preoberne taifti zher-vizh v'en Truplu, kokerMatull, po tem pak v'eno l^tavno zh^bfllo, kati-ra fkus pregrifneno kapzo popolnoma pepelnate Farbe vunkej fl?fe, ta pralna z?lza bode po t?m ofnashena, po-pravlena, inu fupet al fa novo ialogo, al pa fa eno s'hrambo sa fhpisho per. praulena.
§. 12, Trodovfke Z?lze.
Ti d?b?lfhi Trodi (§. T.) potrebujejo tud v^zhiHifhze» alSibelle; na-
merzh: zh?b?lle tiapravjo ne famu zh?b?llno, ampak tud en pofsebno » tok rekozho Trotovfko Satovje, ka-tiru ima velikii v^zlii z?lze, koker tu drugu, (poglej v' ti i. Tab. to Fig.) v' taifto Matiza to Trodovfko falogo polorhij per enmu jalovimii Pajuupa te gm?jii zh?b?lle Trodovfko Salo-go tud v'zh?b?llnu Satovje polagajo (1.10.) Svalenje t?h Trodov je pa ra-mnu toka vfhafaiiu, koker gm^ju zh?b?llC§. JO.)
Od Turenza, al Matizne Si-bele,
Sadnizli fe fpodobi, de Matiza j koker ta iiar vikfhi, al Kraliza (§. 6.) tud to nar v^zhi? al pofsebno z?lzo ima» inii kir v'enrau Pajnu 1? ena Matiza kraluie C§. 6.) tok fo tud n?jne z^lzeprov r?d-ke; taifta z^lza; v' katiri bode ona IVa-lena, je veliku vezhi,inu dovgovata, koker te druge, inu flo enimu 1'helodu glih vidi, taifta je na zh?b^llnimu > ne na Trodovfkimu Satovjo, inu fzer na Robu napravlena, inu na fdov vifi, je tedg od t?h drugih popolnoma reslo-
b a
zhena $ inu odlozhena, taifta fe navaden imenaje zh?b?llna Sibu» al (po iiafhim flovenfkim Jesiku) Turenz» Turenzh. Vti i.Tab. v'4.Fig.uajdefli per puhfhtaboa. enga lazh?tiga: peir C. euga po navadi pregrifneniga Tu-renza.
TRETJI ODSTAVIK.
OD SATOVJA, JNU SHPISHETEH ZHEBELL.	'
§. 14.
V O j f k.
Koker fo nekteri uzheny dali vfse-lej, inu damerkvali, tok pride Vojf k fkus zh?bfllno Potejne, al Put, ka-t?rga one fkus Obrozhke, fvojga fhi-Yota (§. a - 4) ven fpotijo.
I?.
S a t o v i e.
Is Vojfka zh?b?lle napravjo fati * al fatovje > v' kat?rirao fe vidjo velika 2?lz 9 fh^ft voglatih Lukenz, (koker
videfh v' i.Tab. v'4, inu f. Fig.) ka-kerfhne fo zqlze na enimo Plato 5 tak-fhne fo tüd na t?mo drugirao. lür fo na vfakimo Plato z^le Verfte z^lz, tok gr?de v'frgdi m^d taiftimi fkus z?u fat fkus 5 inu fkus ena tenzhkina vojfkafta ft?na, z?lze fo pruti taift?
eno malo uglobozhene, de od fpr?d?j nezh ven ne ftezhe, Satovje fkorej glih fhroku edeu od dru-figanaprgjj inu vfhtautjo tokrekozh koker ene Gafse j toku f hroko fak h'se-bi, de v'taifteh dv? zh^b^lle ena te druge fe lohku svognejo, ja de zheb?l-le is ene G^se v'to drugo j" pridejo 5 inu njem ni potreba fkus z?lo Gafso fkus prel^fti, tok fe najdejo to, inu tam» fem ter ke Lukne tok velike, de bi l^hko Perft fkus uteknov, taifte snamo koker ene zh^b^llneKri« shem - Gafse imenuvati.
Sgor?j je fatovje perpopanu, fpod^j perpopanu, fpod?j pa fr?j, zhafse je fatovje po dougem narejenu» zhafs? pa zh^fs, al krifhem, malo k^dej pa na ob^dv? vifhe na enkrat; leto je pa na t?mo pervimo fatu lesheozlie, katirga njem ti ta pervokrat noter per-popafhj koker bodefh taifliga pofta-
VOV9 toku bode to drugu po taiftiin vezh d?l naprauleiiu.
To pervo, inu tudi nar vezh facovja je zh^b^llno fatovje (§. 11.) ? po lutein fhe 1? sazhnejo to trodovfko fatovje (§. 12.) inu sadnizh pa Tureuz, al Ma-tizno fibudelat (§.13.)
§. 16.
Farba, inu Staroft od Vojfka.
Ta novizh napravlen Vojfk je b?v, fkus topogoftnu ulaganje te faloge, inu Pogr?vanje bode tulko erjav?jfhe, kflker bode ftar?j, inu is zhafsam popolnoma zherno rata.
§. 17.
Zilj inu Konz t?ga Satovja.
Katiri eno zh?b?llno Trugo snotr^j pregleda» fe bode lehko srajtov, sa-kaj je fatovje? namerzh zh^b^lle v'taiftiga tok dobru falogo (§. 11. 19.) polagajo, koker tud iVojo fhpisho s'hranujejo»
§. 18. Ta fmolni Vojfk.
Najdemo fhe tud ene druge forte Vojfk, iskat^r^m zh?b?lle ufsefkla-
de J fhpranje ? iuu fpokliiie per fvcjmo Pajno samashijp t iuu safmolijo, sato-fe taifti tud sna imeniivati ta fmol-ni Vojfk.
§. 19.
Sterd, al M?d.
Dvoje Sorte fhpisha fe v'enimu Pajnu snajde, ta perva nar ble potrebna Sorta J inu katire je tud nar vezh, je Herd, katiro is IVojem dougem Je-sikam»alRufselnam is vfseSorte Rosh v'fvoje Truplu potegnejo, inu fzer v' en Mihur 9 is katirera fo nalafh sa to od Nature previdene ,doma pak taifto fkus ramnu taifti Rufsel v' iVoje z?lze supetpreprasnijo; one fo slofkope, iuu v'Ushitku sa naprej fkerbne,sato-r§j tudi veliku vezh pernefso, koker potrebujejo. Kader fo z^lze povhne» tok bodo tudi, koker saloga, s'kap-zami sadgUane (§. 11.) pa is enim Re-slozhkam, katirga bofh lohku fpo-snov: kapze per salodi fo eno malo naufdignene, al na Verh napete, inu perfgodnenju te saloge rum?ukafte, te ftfrdqne kapze pa nameft, de bi bi? v?n napete» fo veliku vezh noter upognene, i lu velika bi? b^He.
C 24 )
§. 20* Roshui Zv^t.
T§ druge Sorte fhpisha je Roslini zvgt vfse forte Farbe, kat^rga zhgb?l-le na fvojeh sadueh Noshizah ukup sgiieteuiga k' Domo peraefso 5 inu fe fato tudi Hlazhize imenujejo, v' Pajno pah taiftiga is frednemi Nogami dol iskrafpajo, inu v'z?lle pred§n?jo. L?-te is Roshnim zvetam oblozhene zel-ze ne bodo is Kapzam sad^lane»inu tud v^zh d?l nikol prov dapolnene.
Roshen zv^t bode is Vodo»inu is llerdjo smefhan» rata ena dobra fhpisha sa te mlade zh§b|llze»al Salogo, katere po taiftem slo raftejo, zh?b?lle pak od taiftiga nezh nejedo, njeh prava fhpisha je farna fterd,de bi fi lih im^le poun Pajn Roshniga zv^ta tok bi bres fterdi mogle od Lakote poginit; sator?j tud nozhejo telku perne-fti» kelker bi lohku dobile, tud ne vfsaki zajtj fterdi pak naberejo t?lku» kolker morejo dobiti j inu s'hranit *),
*) Kader fo pa zhfbflle fvoj Pajn sh{ napov-nille, inu ob zijtu dobre PaDie poune Kupe taiftih fe na Honzhenze dershijo, inu h fhlfodi fvojga zhfbfUarja prafnuvad mo-
( ÄT ) §. J2I.
Resdelenje v*temo.
Saloga, fterd, inu Roshen zv?t bodo v' Pajno vfsak na fvoj kraj resdeie-110; v'lr?di» kir je nar vezh zh?b?ll» inu t?d?j nar vezh Toplote 5 najdefh falogo, katira pa> koker zh^b^lle na fhtevillo gor jemlo j fe tudi na fhro-koft ble reftfgne; fgory pak, inu pru-ti sadnimu Thajk v* Pajnu je nar vezh fterdi, inu v' fredi m?d t^ftim dv?ma bodefh nefhov Roshen zv^t; fzet zhafs fe v' eni, al drugi z^lzi tud med falogo Roshen zv?t najde 9 pa vender ne raiin v'taifti z?lzi vkup, sakaj v'eno tako z§lzo > kir je faloga, nepride nezh drusiga sraunu, dokler je Ikloga noter, fterd pa, inu Roshen zv?t pridejo zhafs v'eno z?lzo ukup, slafti ob zhafsu ene sdajovitne Pafhe» tok, de je Roshen zv?t fpod?j, fterd pa sgor^j.
rejo,kaj je takrat n:uriti?koku fe tftnu pomagati more ? najdefli lijodej 167.
( 26 ) §. 23.
Samerk letgh Rezliy.
Leta Reslozhik, iuu Resdeleuje le-t^h Rezhy more en fkerben zh?b?llar dobru samerkat; nekateri per Odje-mavanju fterd inu falogo v?n sreshe, satu) kir ne posna Reslozhka, fkus to pa ne bode famu faloga, tu je, t? periodne mlade zhfb^llze f^ntane •» ampak tud fterd ferd?rbana, iuu fa Futer fhkodliva rata, toku, de fkus leto sna v'Pajnu ena Gniloba uftat *). En moder zh^b^llar» kadar per Odjemavan-ju. falogo sagl?da, tok j?jna, en drugi pak tok dobro eno ? koker to drugo vfse glih sa fhpisho dershi, inu je lam urfhoh, de potler negove zhgb^lle od Lakote poginejo.
*) Kaj je Gniloba ?koku nevarna, inu fhkodliva ? bodefh najdov fpodfj §. 103. etc.
ZHETERTI ODSTAVIK.
OD ZHEBELLNIGA PREBIVALSHA. « <
S. 23-
Zh|lj?llni Pajn, al Truga.
Zh?b?llnu Prebivalfhe je od Nature v'Worfhteb, v'votlih Dervefsah, v'fkalovjij v'Luknah ftariga fidovja (§. 3.) Keirfht nj?^ je n^kok ukrotila, inu nauzhila tudi drugo Prebivalfhe gor vf^ti; en taku Prebivalfhe, kir vezh zh?b?U ukup^j shivijo, d?lajo > inu fe gmirajo, imenujemo en Pajn» Trugo, zh^b^lni Pletar, Korbo etc.
§. 24.
Od Materje, inu fhtauti enga
Pajnu,
Zh^b^llni Pajni fe is vezh fort Materje delajo, koker: is votlih Der-v^fs *) koker sh? njeh Natura sheli, al is Dill (Defsek) al tudi is Tert, name, frobotovne fpletene, nekteri imajo tud glashafte, de lofhej poiner-
*) Slafti: is vodih Verb.
kajo 9 koku zh?b?lle delajo. T?rdi leis je prevezh drag > iuu Pajn preteshek, derfhi ble Mrafs, mehki l^ls, al pa f lama je nar ble sato, sa Pomerkvanje, inu Vefselle enga, al drusiga glasha-ftiga ue fmemo saur^zhit.
Podoba taiftih je vezh fort, nekteri fo na fhtier Vogle, drugi okrogli, al f hpizafti koker en fvon, eden doji, ta drugi lesbi.
Laftnuft enga Pajnu.
De bode en Pajn zh?b^llam perj?-ten 5 inu zh^b^llarjii uuzen j tok more nektere Laftuufti imeti, na katire en zlieb^llar nefme posabit, kadar bode Pajny delov.
I. Je potrfbnii, de Proftor v'Pajno fe more puftit premenit, inu po Dru-fhbi t^h zh^b^ll fe puftit vishati, vezh zb^b^ll potrebujejo v?zhi Proftor, m?in,zh§b?ll pa m^Jn Pobifhtvo; zhe zh^b^lle m?jn rata, tok fe Proftor more pufliti pomajufhat, zhe fe taifte nagmirajo, tok fe tudi Proftor more puftiti reftegniti, fakaj malu zh^bfll v'enimu velkimu Proftoru s'žagajo
v'fvoimuDelliij inufo v*Nevarnofli, de bi po fimi na smersnele, veliku zh?b?llpa v'eumu mejhnimu Profto-ru 5 kadar sh? Trushizo napo vnjo, morejo h'zh^b^llarjovi fhkodi prasnuvat, inu od Vrozhine sadihujejo.
2.	Defe bres Nepokoja t^h zh?bell lohku pufti offnat, inu ob zhafsir ene Potrebe vfee snotr^ifhnu D^llu fe pufti pregl^dat, inu nektere Rezhi popravit, kelku bi ie zh^b^llarji fkiis Premifhluvanje snotreil'higa D^lla teh zh?b?ll J koker is enih v^lkib Bukuv te Nature v'kratkimu zajtu lohku nau-zhili.
3.	De Odjemavanje, tu je, kader fen?k?j fterdi, inu Vojfka vunkej sr?-she» legotnu, inu bres fhkode t^h zh^bgll fe pufti fturit.
4.	De pb potrebnim zhafsu zh^b^l-le is fvojgä Pajnu v'eniga drusga is lohko Mujo fe puftijo pregnati.
De njem ob zhafsu t? Potrqbe fe lohku Futer noter poftavi, al v' fatov-ji 9 al pa v' zhiftimu M?du.
6. De, katir obAidovimu zvctio fvoje zh?b?lle ozhe na aidovo Polje prepel t» fe legotnu puftijo ua Vol's
ulagat, inu bres flikode snotr^ifhniga Deila prepelat.
"7. De, kader ozhefh enPerftavk*) naredit, al pa dva Pajni ukup fkleuit, taifti ua tenko, al glih eden na drasi-ga gredo. H'temu je zlu nuznu, zhe bodefli Pajni vfse glih velike naredov, katiru je tudi per Prepelavanju pofeeb-no legotnu.
8.	Zhe rajtafh odjemazhe (tu je, kunfhtne Roje) narejati, tok nekateri Pajnovi uifso satu, tailli morejo pof-s^bue Laönufti imeti.
9.	Shr?llf **) fe morejo puftiti v^-zhi, al pa majnfhi napravit.
10.	Ob nekaterih zajtah fe more 7h?b?llam tud per sapertih fhrgllah Luft dati.
11.	Je potr^bnu, de fe zhfb^lle ob simfkimu zhalsu pred Mrasam lohku obvarjejo.
12.	Sadnizh morePajn snotr^j of-iiashen, inu nekar prekofmatbitijsa kaj 5rh?b?lle na terpijo Gnufobe, pa
•) Kaj Te imenuje Perftavk, najdefh fpod? 5. 27. inu 28.
) Shrgllo: je taifta Lukna v' pridni kon zlienzi > kir zhfbflle ven , inu noter letijo

render ta sgor?jni Thal, kir bo fatovje pcrdlsnenu (§. i^.) sna sh§ eno malo ble koimat biti, de fe Iosh?j dershy.
Popifsvanje enga Pajnu.
Po let^mu fapopadku fo vfsel^j tai-fti Pajiiovi 5 kadre fem jeft per moj eh zli?b|llah vfsely nuzov, koker nar legotneifhi, inu tud nar bulfhi kup» meni nar ble dapadii, Taifti fo is D?f-s?k(Dill) katire fo is mehkegaLefsa I Zolle fhroke, is fhebli vkup sbite» al pa is fhrauffi, al tud is sabitimi Ha-kli vkup fkl^nene, Dougoft je f bolna 5 fhrokoft 14 Zoll, Vifsokoft v'no-trejniLuzbi 6 Zoll. Ta i.Fig. v'a.Tab. tebi napr?j poftavi en taki Pajn > koker je z?u.
Ta 3. Fig. to pridno konzhenzo> v' kateri je fhr^llo a. 4 Zolle dougu 9 inu I Zolle vifsoku ven sr^sanu, na vfsakatermu kraju is enimRiglam pre-videnu j de fe lohku is taiftim fhrelu pertqkne, al vezhiPreftor pußi»al pa zlu sat?kne ("§. . Num. 9.) V3. Fig. je ta sadna konzhenza, pa obena ni fiThebli perbita, ampak v't? ftranfki
Dilli vflipuntana, de njo lohkii ven vliamefh, kader ozhefli, iiiu Pajn od snotr?) pregl?dafli, iiiu t? potrebne Rezhy opravil'h (§.25. N. 2.) Ta 4. Fig. tebi fkashe eno t?h ftraiifkih Dill? ta 5. Fig. to sgorno Dilio? v'katiri fe suajdejo, koker v' te pervi Fig. 2. Lu-kne po Podobi a. al pa 6.3 Zolle f broke, al okrogle, al pa na 4. Vogle ven sresane, pa supet is eno V^lio sad^la-ne 9 de taifte lohku ofFnaf h, kader bo-defhotov, al en Perftavik napravit, al pa en drugi Pajn s' taiftim f kleuiti, koker najdefh v' te 8« Fig. poglej §.2^. Num. 7-
Ta 6. Fig. tebi fkashe to fpoduo Dillo, katira sa 3. Zolle per a. tu je, der fhr^llo napry ven gl?da» inu tucl sa NaCgdenzo flushi *), leta tpodna Dilla more popolnoma glatku isobla-na biti. Ta 7. Fig. tebi fkashe z?li Pajn, pa na to sgornoDiljo obernen, inu po ven pot?gn?n?h fheblah, al fhraufah resdijanjal resloshen. a. je ta fgorna Dilja, b. b. fo te ftranfke, c. ta pred-na j d. ta sadna konzhenza, e. ta fpo-dna Dilja is fhti?rmi fhebli, f. katiri v' t? fhti?r Lukne g. pridejo.
tm —	I —	^ I -	m
*) Nafgdfnza, aJ Pajnov Jesik.
( 33 ) §. 27.
To Pomajnfhanje, al Povik-fhanje eiiga Pajnu.
Tu Pomajnfhanje eiiiga taziga Pajnu fe sgodi C§.2^. Num. i.) kader (v' y.FigO to sadiio kouzhenzo d. eiio malo noter porinefh, pa na i'pr?g ? satu, kir je sa t? ftranfka dva fhpuutadell, koker.je Pajn fhrok; katir pa ozhe, le sna puftit nalafh eno sa eu malo kraj-fhi Dilzo naredit *) Zhe ozhefh, de bo Pajn v^zhi, tok usemi njemo to fpodno Dillo prezh, inu poftavi ga na enga prasniga, a. (poglej to 8. Fig.) katirmo pa pr?d Veke ofFiiat morel'li, inu letu fe pravi en Podftavk daci, per let?m pa (dobru sam^rkfj) more od t^h sgornih fatov, eden glili nadV?ko
*) Saafh pa fhe.dergazli Pujn poinainfhat: use-mi ;o sadno konzheiizo ven, po t?ni pa en veliK Fazanfcel s' flaino naclazhi, inu tai-ftiga s'flamo urgd od sad?j noter v'Pajn porinj, potler pa supec s'koiizlienzo fapre^ letu snafh pofs^bnu Huriti, leader bodefh en mejhen Roj dobiv, inu le velike Paini imov, tudi: kader bodefh otov, de bi R )j od fprfd^j d^lov, cok od^ad^j toku satla.iLi, od fpr?df j ga pa ogrcui.
C
dol vifset *) al pa eno prašno narobe oberiieno fhkatlo, al en drugi prašen Pajn, kacirmu prqd morefli to fpodno Dillo obtergat, od sgorej na te ullua-iie V?ke poftavi, inu leto fe rezhe en Nadftavik (Pulloto) napravit (§. N. 7.) favol Varnolli vender mordii obedvaPajni fkus fhti^r krivo sverta-ne Lukne s'fhtierjemi fhebli c. c. c. c. vkup?] sbiti»inu vfse fklade, kadre najdefhj s'illouzo, al pa s'kravje-kam, fheble s'obema vkupsm?fha-nem samasat, vezh dejl fe to sgorno fhr?llo s' Rigelzami d. d. sad^lla.
§. 28.
Na eno druge visho.
Kir pa ena z?la Truga en prevelik Preftor ftiri,tok usamem v'zhalsili
Polüvizo enga Painu, jo je, le 3 Zolle vifsoke Trushize 9 koker naj-defh v't? i.Fig. v't? 3. Tab. al pa v t? 2. Fig. a. b. c. d. taifte fo s' fhtier-mi klinzi, al fhpatami vkup fkl?nene,
•J she losh§j bodefh zh^bflle dol fpravov, zhe bodefh v' ta fpodni Pajn en mejhen fa-tik glih zhes V?ko gor pertifsnov, koitu fe fatik pertifsne. Poglej v' §. 171.
koker najdefh v't? i.iuuv't? 6.Fig. pa tud pomagajo, dc le fatovjo iiepo-dere»k. te pokashe to pervo konzhen-zo s'flirellam J koker tudi pols^b?j ta I. Fig. to sadno konzheuzo najdefh v't? 4. Fig. te ftranl'ke Dilze v't? ^.Fig. takehTrushiz l^tolku ena na to drugo nafta vi 5 al ie pa s' zhalsain ena sa drugo podftavi, kolker le ti sdi, de je i^otrebnu *). Ta sgorua fe is Dil-lo e. 9 inu ta fpodna is Dillo f. sakrije 9 zhe ozhefh eno tako Trushizo prezh usgti J tok morefh popr^d s' enim tenkem Drotam fatovje prer^fat, koker najdefh v't? j.Tab. 2. Fig. per i.i.
§. 29.
Slamnati Pajnovi.
Katirmo pa flamnati Pajnovi ble dopadejo 9 koker ti lefs?ni, ta nj? na-re^ raua na leto Visho, pa is farnih okroglih Pletarjov, al Peharov bres
•) Leto visho od polovizhnih Pajnov fi do-bru samfrkej, Ipte snafh k' fvojmu Dobizh-ku vezhkrat nuxat, od tega bode Tpodej §. 50. samerk. vezh govorjeau-, kader pa bodefh talile perpravlov, tok nj( coku naredi, de bode eoa fia to drugo dobru uglihaa«.
c 2
Bodna J taifti morejo biti na fpr^gzhes Iredo 14 Zoll i'hrokij inu Zoll vif-soki s'enim fhrellam d. inu is fhtier-mi kliiizi c. koker ta 7. Fig. v' t? s-Tab. pokashe, taiftili snafh vezh eniga verh drusiga poftavit, koker ta 8« Fig, a. a.a.a. inu od sgor^j s'enim takem Pokrovam, koker ta 9. Fig. napr?j po-ftavi, sakriti, od fpod snafh koj golle Pletarje na fvoj kraj v'zh^b^lnak, al pa fhe bol na eno IVojo premikeozho Dillo poftavit.
PjpTI ODSTAVIK.
OD ZHEBELNAKA.
< (
§• 30' Zli?b§lnak.
Zli?b?llni Pajnovi morejo pred Sonzam, Deshjam, inu drugem hudem Vrem?nara okovarjene biti> eu taki Kraj fe imenuje zh^b^Ucak.
§. 31.
Taiftiga Laftnoft?.
1. More zhfb^llnak mozhno po-ftaulen bid, de ga k? en nagel V€t?r
Ii'tvoji veliki fhkodi s'Pajni vr^d okol ne vershe.
2.	Sator^j J je dobro, zhe od sad al od eniga fidu, al Plank» al Plotu, al faj od Dr?vja Okovarnoft dobi.
3.	More savol Deshja» al fn?ga pokrit biti s'eno ftermo ftr^ho» katira bode od fpr?d?j eno malo, pa ne pre-vezh, zh^s molela, eno malo» de Defh ne pride do Pajnov, ne prevezhj de na bode prevezh fenze naredila.
De fhivad, koker krote, inu vezh taziga ne bode zh^b^llamNadlege, al fhkodo d^llala, tok more ta fpodna Poliza zhes i fholn > na blifo fhohi od femle povikfhana biti.
5.	More ta predni Thal toko prote Sonzo obernen biti, de bode v'fr?do med juter» inu povdan gledov, toku de bodo zh?b?lle do 2, al 3 popovdan fonze imglle, ne rauno proti juterne-mo fonzo, fzer bi zh^b^lle pre sgo-d^j ven l?t?lle, kir bi fe she Rofsa na sgoflila, ne rauno na povdanfhno fonze, fzer bi preposnu na Pafho perfhle.
6.	yfse forte Pomerkvanje, inu Opravila potrebujejo en legoten > ne prevosik zh(^b5lliiak.
7.	Katir ozhe zh?b?lle zhes simo v'zh?b?lluako puftit,ga more savol Mrasa od lpr?d?j s'Vracami previdit.
8.	Zhe fe h'zh?b?llani Tatova bo-jjfh J tok morefh od fprgdy Pajni toku oko varit, de ne bode mogov obenga ven pot;?gnit.
9.	Pred zh^b^lnakam ne terp? vif-sokeh Dr^v^fs, kat?re fenzo delajo, tud ne Trave, v' katiri fe zh?b?lle sialyl pak Matiza sgubi, inu nemore loh-ku najdena biti > farna pa tud nemore ven is Trave slet^ti, bolfh? je, zhe s'Pelskam nafsiijefh, al pa s'Pep^llam potrofsifh. Nifke Dr?v?fza fo pa ob zajto t?h Rojov zlo legotn? is taiftih Roje ogr^bat.
§• 32.
Popifsvanje eniga Zh?b?l-naka.
Zbe pregl?dafh to 4.Tab. kir je en zh^bgllnak odfpr?d§j naprej poftavlen, inu zhe v't? 5.Tab. to i.Fig. prevda-rifh > kir je taifti od ftrane sazahnan , tok bodefh popolnoma podvuzhen, koku fe more en zh?b?lluak poftavit. Dougofl; je frgjvolna» inu more im?ti
eno gliho proti fhtevilo tvojih Paj-Jlovj tuk?i je a. a. a. bres ftebrove De-bellofti 13 fholnov doug, inu na 10 Pajnov v'eni Verfti perpraulen. Vif-sokoft od sad?j usame fholuov, od lpr?dy eno malo zhes 7 fholnov, inii pryme 3 Verfte d. d. d. ufsakac?ra Verfta po 16 Zoll vifsoka ena verh druge*) sa topelt Pajnove, sa Pod-ftauke, si Puftote 1.1.1.1, v'm^fs vraj-tano CpogI?j27. inu 280 srauno t?ga je fhe ena Poliza g. h. sa famze, inu v'teli sgoroih Plankah ena Lukna s' eno Polko 1 de fe per sapertirao zh?-b?llnako lohkuLuft da; per p. najdefh odperto Lukno sa Luft, vikfh?) njo
*) Zhe pa nerajtafh toku delezh Tak h'sebi Polliz narfjar, savol Tatov ? tok pa od fpr^d bol gofte Late naredi, to je, po 6 ZolJ eno od tf druge, kader pa bodefli zh^b^lle ula-gov, tok pa leto samgrkej, de bodefh nar fpod zglo Verfto naßavov, to drugo Verfto pak (to je, to pervo Lato; zlo prafno pulti, to trftjo Verfto (to je, to drugo Lato) pa fupec 5'Pajni oblosiii, inu to zheterto Verfto pa fupet prasuo pufti; letu fe pa sa to ftijri, de bodefh Preftor iinov sa Pod-ßauke, inu Puftote po L?jtu; kar na leco visho pa bodefh tud od sad?j niogov Late noter dijati pa I? per taiftih Verftah, kati-le fo s'Pajni obloshene, de fe bodo Truge od sad na Lato nafslonile.
tnalokadir naredi savol Nadl^shnofti, globoka proti t^mo sadnimokrajor.s. je 6i fholnov»to je, 2x fholna (a Paj-iii»eao malo bol koker 3. pa sa Opravila tfga zh^b^llarja, na ftrani per m. fe noter hodi» per k. iim s' vratami 1. sapre, katire fo fholn fhroke. Straha n. od fpred^j naprej raoly sa I f Iholn, per o. o. o. o. ib 4. f h tekli sa t§ simfke ipr^due urate zhes t^ fpodne 3 Verfte, koker fo t? sgorne, katire fe dol fpufhajo, inu lupet nasaj podprejo 5 per g. saperte. Nad to sgorno Verfto g. h. je fhe en Prcftor per i. taifti fe pa sna ponuzat sa vfse forte zevovje enga zh^b^llarja 5 taifti je previden s' enim Vratizam p, per katireh tudi lohku zh?b?llam Luft dafh. Ti 4. ftebri na tfh 4 Vogleh a. a. a. a. koker tud ta sgomi c. fo po^^ Zoll d^belli, ta fpodni b. b, ta fr?dui a. 4 Zolle. Late e. e. e. e. bodo v' tc v^zhi ftebre a. a. a. koker f. f. f. pokashe, noter vdelane, zhes taifte je na tem fred-nim ftebro a. ena LaThta perbita, de fe nemorejo Late ven sdr^ti, Late imajo en dol vifsejozh Rob, de fe nemorejo ne ti fpodni Pajnovij pa tud ne Puftote, al Nadftauki ven potegnit.
§• 33-
Enga druüga, katir je bol kup.
Katir nozhe, al pa nemore tolko na en zhgb^lnak f hpendati, ta fi pomaga na leto Visho, ko ker u a. inu 3. Fig. v' t§ Tab. pokashe: 4. Stqbre v'femlo ukoply, zhes taifte poloshi 2. od sgor J katiri bode ftr^ho gor der-fbali 9 2. pa na tla 9 kamer imajo Faj-novi priti, de ne bodo na golli femli leshali, ta v' Potrebi ravn to flufhbo fturi.
Al zhe morefh v' pofs^bnih Pergo-dilfhah en Pajn na ftran neisit»tok a. Hloda od fpod poloshi, inu ga s'dv^ma na tako visho, koker ena ftr^-fhza, vkup s bitim? Dilzam? pokri, koker najdefh v' t? 3, Fig. ^Tab.
§. 34-
Polaganje t^h Pajnov.
Per Polaganju t?h Pajnov je eno, inu drugo pofsebno sara?rkati;
I. De fhr^lo more uapr?j, inu proti foiizooberneno biti, ni tr^bapravic.
2.	Pajnovi morejo od sad faj i Zolle vifhej leshati, koker pr?d?j, de tok dobro Defh, katirga kaki V^ter noter sanefse, koker tud zh?b?llni Put fam od lebe vunkgj ftezhe.
3.	Lf eno malo nad fhr?lam more fonze Pajn obfijat, fzer zh?b?lle pred Vrozhino na morejo obftati» pa tud lehko to od sgor p?rtifneno t?fhko fa-tovje omehzha, d? dol pade.
4.	Koker hitro bodefh Pajn na fvoj kraj poftavou, tok h' malo fhr?lo off-n?j J de zh?b^lle na Pafho pojdejo, inu fe per veliki Vrozhini ne sadufhijo.
f. Pajn morefh sm?ram na taifemo krajo puftit, kir fo enkrat zh^b^lle ven letale, sakaj taiße f? 5 kader per* vizh ven letijo, fvoj kr^' sh^ sam^r-kajo 5 inu aku bi Trugo na en drugi kraj preftavou 5 tok bi zhfb^Ile taifto na t?m pervim krajo dougu ifkalle, inu sadnizh, vezhkrat s'Nevarnoftjo fvojga shiulenja J h' drugem noter gredo? njeh ta pravi Pajn pa ofhvohi.
6. Zhe imal'h velik zh?b?llnak 5 inu pa malo Pajno v, tok je dobro 5 de P^-ny i fholna, al tud 1 fholn fak h'febi poftavifh 5 inu taifte fzer po Verfti, ne pa verh eden drusiga; na tako vi-
sho zli?b?lle losh?j fvoj Pajn najdejo 9 fe tud mejn smotjo, inu na ptuje nepa-dejo J kok er fe Izer lohku sgodis kader per hladnimo, defhounimo, ve-trojnimo Vrem?no ftnideneDomu hitijo , slafti pak je Matiza, kader od Ob-hojejnja *) nasaj pride (§. 6.) v'main-fhi Nevarnoftij de fvojga Pajnu ne sgrefhi, inu od ptujeh ne bode umorjena.
7.	Zhe pa imafh majhen zh?b?ll-nak 5 inu dofti Pajnov, inu nj§ ne mo-refh na tako visho noter fpravit, ampak blifh?j ukupy ftifsnit, inu tud verh eden drusiga naftavit, tok faj leto fturi, de, zhe ozhefh t:uftoL|jto enmo Pajnovo en Nadftavik napravit, sa taiftiga Preftor puftifh > koker naj-defh v'4.Tabli per q.
8.	Kader nj? bodefh terdo verh eden drusiga naftavov» tok fi leto pofsebno fam?rk?j, de bodefh ufselgj t? fhvohne od fpod, tg mozhn?ifhi pa od sgor poftavov, sakaj od t?h sgor-nih Pajnov bodo ob gvifhnih zhalsah
•) Obhojejnja, to je, leader Matiza ven sle-ti t inu bode t' Lufto od Trodov plemenita. S. 51' inu 52.
(§. 34» N. 6.) zh^bglle na te fpodne padale, iau taifte pogmiralej bol le pa fpodobi, de t? uwoge od bogatih, koker pa let? od uniti Pomozh dobijo, zhe bodefh pa te fhvohiie sgor pofta-vov, toklb v'Nevarnofti, de zlo ob nj? pridefh, slafti pak t? mlade zh?-b^llze, kader ta pervikrat ven sletijo, fhe nifso v' ftaau prov letati»iau fvoj-ga Pajnu prov ne sam?rkajo, vezhkrat na Jesik t^ga fpodniga Pajnu padejo, taiftiga po l?t?m sa IVojga dershijo, inu tam oftanejo j bodo tud radovolno gor us?te, sakai en Pajn t? ptaje mlade'zh^b^lle ufsel^j raifhigor usame, koker t? ftare.
9. Veliko Verfl vifsoko verh eden dnisiga naftavitj je nadl^shno, inu fhkodlivo, sakaj savol mozhniga V?-tra J al hladnigaVremena padejo vezhkrat t§ sgome na t? fpodne, (§. 34. N. 80 inu t? sgorne ofhvohijo; try Verfte verh eden drusigas'Nadftauki vrgd je sadoft.
_C 4y )_
SHESTI ODSTAVIK.
OD zhebelniga kraja. ( <
§• 3T-Kraj sa Zh^b^lle.
Katir ozhe zh^b^lle fhpogat, more en kraj sbrati, kir bode zh?b?llnak po-ftavouj en taki kraj fe imenuje kraj sa zhgb^lle.
Taiftiga Laftnofti.
I. To pervo, iuu nar bolfhi, kar h' enimu zh^b^lluimu kraju flifhi > je ena dobra, bogata Pafha, kir zh^b^lle veliko nabrati} inu h'domo pernelsit samorejo; kir je bliso, iuu okol? nii okol veliko z vetja, inu Rosh, ena taka Okolza je nar bol kraj sa zh^btjlle, lohko veliko dobijo, inu kir je bliso, tok njem ni treba is delnim Letajujam zajta sgubiti *).
•) Nekteri zhfbfllsrji nozhio fv?tvati, de bi Uh pred zhgb^llnakam take Rezliy nalarh U2f-
2.	Taifti kraj, kir fo naftaulene, more na fonzu bin (§. 31. N. Souze nj? vabi h'D?llu 5 nj? ogr?ja per hladnim, Vremeni, nj? ofsufhi, kader
mokre ratajo? ja zlu t? utoiiene k'fhiulenju perpravi.
3.	Pofs^biiu gl?d?j en kraj sbrati, katir bode sa V?crain. V?ter njeh na-saj dershi v'L?tajnji, fkus letu vezh zajta sgubijo) on iij^ vershe, kader tefhke nasaj gredo, fkus to njeh veli-ku pogine, on nj? smoti, denaroj?. En nifki kraj, al Dolinza je nar boll sa zh^b^lle? satorej fe tud ta sadni Thal od zh?b?llnaka, katir pruti Bu-rj? s inu nar huifh?Vetrovi pridejo, fe dobro okovarit more. Poglej §. 31. Num. 3.
4.	Nikar ne ftavi zh^b^llnaka per velkeh Vodah, J^serah, Wajeijah, zhes katire b? zh^b^lle l^tat mogle, kelku njeh tarn utoni, kir bodo od V^tra noter vershene ? ena m?ihna, iiiu vofka Vodiza njem pa ni fhkodli-
sjaT, katere bi zh(b;llain bogato Pafbo dal> le-, sakaj? fkus leto bi tf ptuje zbfb^Ile k'tYojmo zh(bfIInako navadov, po lec^m pak, kir bi fafha jejaaU, bi pa sazh;le ropati.
va, ampak nuzna, de lofh^j Vodo dobijo.
Vari njf pred Dimam, koker je od z?gomiz J Appn?nz, al od Hifh > kir vol kuhajo, al od Fushin , kir vfse forte Rudo zajuajo, inu vezh i'hveplij-nigaDima v'febi ima, zhebflla obe-dvojniga Dima nemore terp^ti.
6.	Sberi en fuh?, ne pa mozheriii kraj sa zh?b?llnak, fzer bode od taifte Mokrote latovje pl^Cnivo, fterd vodena, inu kifsla? zh^b^lle pak boune latale.
7.	Pred ufs^m pak zh^b^lle pokej lubio, sator?j more nj^h Prebivalfhe delezh prezh biti od takeh Potov, kader po gofto vosio J od Napokoja t^h Ludy, te shvinej slafti pak od kojnov, imamo fh? vezh Exempelnov 9 de fo bli kojni od zh^b^ll umorjeni.
8.	Kader Pafha na taiftim krajo jejna, kir zh?b?lle ftoj?, tok je zelo nuzno taifte na eno bolli Pafho prepe-lat, nekatere v'fpomladj nekatere v'Jefs?n, koker Pafhe pomankuje *).
•) Vfpomlad je dobru, zhe bodefh tvoje zh?bcUe is Pojlav'Hiibe prengfsov, tam je boli Pafha, v'Jeftpn pak je boJl, de nj? iii Hribov niPojle slafti na Ajdo prepelafh.
S^DMI ODSTAVIK.
OD GMIRANJA, INU ROJOV TEH ZHEBELL.
§. 37-S a 1 O g a.
Koker hitro fpomlat fe Pafha sa-zhne > tok je ta perva f kerb t?h zh?-b?ll 5 de fe po grn^jn Nagnejnu te Nature pogmirat shelijo. Ta plemenita Matiza bode sazh^la Jayze polagat (§. 8« N. 11.) t? mlade zh?b?llze bodo ena sa drugo is fvojih z?Iz ven perl?-sle 5 sm^ram nj?h bode vezh. Satovja, fterdi, zh?b?ll 5 inu Trodov bode Dan na Dan vezh, tok dougu, de sadnizh zh?b?Ue savol m^jhnigaPreftora, inu velike Vrozhine nemorejo vezh vku-prebivati.
§. 3S.
Matizna Saloga.
Zh?b?lle per t?tno Pogmiraniu tud na posabijo is vezh Matizami fe pre-vidit; one naredijo Tui;uzhe9 alMa-
tizne fibelle (§. 13.) inu fzer>savol fil-ne fkerbi, ne eno lamo, ampak vezh» pa vender ne ufse na enkrat^ ampak toku > de bode sdy ena 5 sd?j ta druga svalena.
§. 39* Roji.
Koker hitro ta ftara domazha Mati-za, to sam^rkaj de je ena mlada na blisu godna 9 katira ima sa njo Pohifht-vo visliat} tok fi napry ufame (zhe 1? Vreme perpufti) fhe nektere Dni, pr?d koker ta mlada ven sl?se, s' enim velikem Thalam zh?b?ll, katire nji sv^fte oftanejo» Pajn sapuftiti? ven sleteti inu sa f?, inu te fvoje eno drugo Prebivalflie ifkati, leto VenLetej-nje fe imenuje Roj.
Kir pa te mlade zh^h^lze, inu Mati-za Letejnja nifso navajene (§. 6.) tok fe v'trudjo, preden ulsa Drufhba ven is Pajnu sleti, tok fe per blifhej ua en kraj ufsedejo, de le na nektere Vre fpozhijejo; zh^belle pak, koker Ma-tizne nar svescgfhi Tovarfhize j katire Mauizo nikol ne sapuft? j fe raun-tam 5 kir ona fedy, na en kup ukupfj fpravjo J inu vczhi d^U na ene V?je
d
enga Drev?fsa en dougu debea zhepp (koker en Ronz) ufhtautjo j toku, de fe ena te druge dershi, inu del vifsi. En tak Roj) satu, kir je ta pervi od enga Pajnu, fe imenuje pridni Roj, al pervi Roj; inu fhe derguzh, kir je tai-ftiga ta ftara plemenita Matiza ven fpelala, en plemenitni Roj (§. 8.) ta ftari Pajn pak, is katirga je leta Roj ven pot?guov, fe imenuje ftarz.
Divifhki pridni Roj.
Kader pa to shlelitno Vreme zli?-b^lle moti, inu toku dougu Roj nasaj dershi 9 de bode ta mlade Matiza popolnoma svalena, tok bode v?zhiDel ta ftara Matiza umorjena (§. 6.) al zhe je taifta k? na eno drugo Visho fhiu-lenje sgubila, tok more s't?m pridnim, alpervimRojam ta mlada, di-vifhka Matiza (al divizhenza) ven potegniti (§. 8.) En tak Roj bode en di-vilhki pridni Roj imenuvan.
§. 41.
Pridni Peuz.
Koker hitru bofta dv^, al pa vezh Matiz v'enim Pajno fe sneflüe? tok
bode ena pflla. Zh(jb?lle fzer nimajo obeniga drusiga glal su, kok er taißiga s'fvojmi Faflami, Matizapa vender, pa ob t^moPergodilfhu tud en glais od lebe fpufti»taifti ja more bid eiio iiiaminje al perhodniga Roja, al pa tai-ftiga Roja j katirga t? dv? Macize m?d fabo imata, is t^ga D^li bode cud ca pervi divifhki Roj, ta pridni Peiiz iraenuvan. Leta Reslozhik enga ple-menitniga Roja od enga drufiga ne fm?fh posabit,sakaj ta plemenicuiRoj ima eno pleraenituo Macizo (§. 8. iuu 39O en drugi pa eno Divizhenzo (glej raun tam §. 8« inu 390 tud fe zhafs ? pa malo k?d?j permiri, de taftaraMatiza en Dan pred Rojam poje, leto P^tj?, katiro je b?.l tiho, inu boli r?dko ? le morebic sato sgodi, kir zli?b?lle Ma-tizo lilijo, de bi s'Rojam ven potegnila.
S- 42*
Divifhki Roj, al Divizhnik.
Kader je Pafha, Vreme, inu Mati-za prou dobra, tok fe v'zhafsi permiri , de ta novi perzajtni Roj, fhe taifto Lgjtu supet ea Roj da. En tak Roj od
d 2
Roja fe imenuje en Divizhnik, njega fteird ena divil'hka fterd, njega latovje euo divifhko fatovje.
Nekateri na leto kej pofs?bniga der-fhijo, pa nevera, sakaj'? faj per enimo takamo Rojo nezh polsgbuiga ne najdemo 5 koker, de je Matiza pols?bno dobra 5 katira je v'enimL?jti dva Roja napravila, inu veu Ipelala *).
S. 43.
D r u j z i.
K$der en Pajn sazhne rojt, tok ve-zhi D?ll vezh Rojov da, koker vezh-krat (pa ne ufsel^j) 2. 3. tud 4. inu fe tud po Verfti toku imenujejo : Druiz,
*) Nekteri fodjo, inu jeft in^nem tud, de prov fodjo, de en tak Roj od Roji nikol dergazh fe ne pennir?, koker: de ta ftara Matiza pogine, inu, po Iftfm zh?h?lle is tg frifhne faloge, katiro fhe v'fvoj no P.ij-nu imajo, fi vezh Matiz isvalijo, takrat t?d?j more ena j?jnat, 6.) iuu s'Rojam ven potegnit; je r9fs en pravi Divizli-nik, fatu kir nima plemenito, am^iak Divifhko Macizo , letu bodefh lohhu poni(r~ kov, zhe bode na tretji, al zhetnii Dan per Ifpimo Vrem?no na Obhojejnje, al h'Plemenejoju ven vlec^la (S. S. iuu S.)
ta tretji, zketerti, iiiii toku del napr?j, taift) le imenujejo sadni Roji, al Druj-zi, en. tak Paju namerzh je vezh Ma-tiznih fibell napravov, katire potler ena sa to drugo yen slfsejo (§.13. inu 380 i'iu fvoj ufsel§j s' F?tjam osnanjoj satujkirfe vezhMatiz ukupsnajde, tud bodefh per enmu Drujzo ufsel^j vezh Matiz nefhovj inu fzer divifhke Matize, pa bode tud ulsel^j ra?jn zh?-b?ll. Ena ufsakatera Matiza ima IVojo majhno Drufhbo od zh(jb^ll j fator^j fe tud en Drujz v^zhi D?U na vezh krajah ufs^de? ufsakatera Drufhba k'fvoji Matizi J ta pervi Drujz pride v?zh deli in^d 6. inu 14. Dnevam po tem per-vim 5 to je na Vremenu lesheozhe.
§» 44.
Zajt t?h Rojov.
Zajt saRoje ni ufsel?) glih; kok er je ufhaffana Pafha j vreme, okolza, zh^-b?lle, toku fo tud Roji 5 kir Pafha po-pr^d sazhne, tok fo tud Roji bol per-zajtni. Ena perzajtna Toplota, lepu vreme da perloshnoft, de ib Roji bol perzajtni. Zheje okolza s'tem bol bogata na Pafhij s't^m pr^d je Paju s'fa-
logo J inu s'fterdjo napounen? inn sa Roj perpranleii C§. 37.iuu 38.) EnPajn, katirmo nifsi prevezh odj?mov 1 zhes simo dobro okovarov, inu v'Potrebi fhe dobru futrov, bode veliku pr?d rojov, koker en kunlern, fhvoh, inu islakan. Zh?b?lle, katire fo lakoto ter-p?le, nektere lejtapo tern naRoj ne fpomnjo. Kok nefpametna je t_?d?j Mif-su taifteh zh^bfllarjov, katiri m^njo, de zhfb^lle savol lakote rojijo, take zh§b?lle bodo sh§ rojile j pa toku, de obena ne bode noter obftala, ampak z?la dershina pajn sapuftila.
Na en hladni, defh?uni, oblazhni Dan fe Roja nezh na trofht^j j on zha-ka na en l?po, toplo, jafsno Vreme; ta navadni zajt sa Roje, fo leti M?fsen-zi: May (al veliki Travn) 5 Juny (al Roshenzvet), Juli (al mali ferpan).
_< ^^ )_
OSSMI ODSTAVIK.
OD SNAMIIVOV PERHODJVIH ROJOV.
45-
Nuz od let?ga.
Od fnaminov t?h perhodnih Rojov en dobro fposnaiije im?ti, je enimo zh?b?llarjo veliko lesheozhe, fakaj ? al bodefh s'dou^m, inu fitnim zhakaj-nani na Roj veliko zajta sgubiv» inu drugii d^llu famudov ? al pa, zhe t?ga 3ie fturifh, ti sna Roj ujiü.
Vfsakatere forte Roji (§. 39,40.41. 42.43.) imajo fvoje pofs?bnefiiaminje pred Rojam, inu fzer nekter? fnami-nje pokashejo, de zh^b^lle fhe If per-pravo delajo sa Roj ? nektere pa osna-njo, de je Pajn sh? perpraulen sa Roj, inu bode fkorej ven potegnov.
Snamine enga pr^dnigaRoja.
I. Kader bodefh na Robfh per fato« vju salogo saglfdov, tok snafh fkle-iiitij de je na Ir^di iifse pounu saloge (§. 2J.) 9 jnu t^dy zhgb^Ue nimajo ni-
pamer vezh saloge, inii Matiza Jayz kolagat.
a. Kader bodcfh vidov falogo v' t?Ii sazh?tili, pa fhe ne sadt^lauili Turn-zhah (§.13.)
3.	Kader zh?b?lle jejiiajo nofsiti, iiiu dellatj Csam?rk:§j) v'eiiimo dobri-mo, dnishnimo, s'fterdjo, inu s'falogo obloshenimo Pajno, per l?piin vremeni 5 iuu dobri Pafhi.
4.	Kader kapze ven nofsjo, kadre bodefh ljpr?d?j na tlali nefhov: sakaj s' taiftimi (ob drugeh zhafsah) zhtjb^l-le al drugo falogo pokrivajo? al pa Ji'fatovjo ponuzajo.
Lete 4. Rezhi fo guifhni fnamine, de zh^bgUe h'Rojo fhe Perpravo delajo.
Kader fe Trodi sh? s' jutr?]' puftijo vidit J kader zh?b|lle na pridne kon-zlienze safedajo, fo fzer tud fnamine, pa golufjie J inu sapelive fnamine.
S- 47-
Snamine blishniga Roja.
1. Kader bodefh vidov, de je salo-ga na Robgh per fatovji (§. 46. N. lO
sh§ pokrita, inu fzer s'rumenkaftimi kapzami.
2.	De foTurnzhi, al faj edenin^d njimi sh? tud sad^lan.
3.	Kader zh?b^lle per l?pim Vre-m^no snotr^j v'Pajnu terdo ukap?j, inu tiho ledijo, tok Roj na bode delez,b, takrat je zajt na njega zhakat.
Ta pr?dni P?uz (§. 41.) fe pa toku she s'P^tjam ven da.
S. 48.
Snamine enga Drujza.
Snamine enga Drujza f he 1? sazhno, kader je sh? ta pridni Roj ven pot?g-nov 5 taifti fe tud, koker ta pridni P?uz s'P?läamven da. (§.43.) 2. 3. al tud vezh Dny popr^d fe cglafi; sjutr?j j al pa s' v^zher Vuho od sad na Pajn pertifni j tok ga sh? bodefh flifhov p?ti 5 raun leto fe tud godi per 3.4. inu. delnih sadnih Rejah, kar to»de ufsaki Roj po 2 al 3 Dny hitr?j pride.
Zhe pa 14 al I f Dny ne bodefh fli-fhov Matize p?ti, tok fe nizh vezh Roja ne trofht^jj sakaj takrat al ni obene mlade Matize noter» al je pa sh? umorjena.
En Turenzh, katir je fzer sadflan, pa na ftrani pregrisueu, je eao guifhno fuamine, de ne bode Roja, sakaj takrat je ta llara Matiza taiftiga na ftrani pregrisnila, inu to mlado snotr^j umorila.
§. 49-
Snamine taiftiga Dn?va, v'ka-tirmu Roj ven potegne.
1.	Kader t§ fzer pridne zh^b^lle pred fhr^lara pozhivajo.
2.	Imajo tazhafs en pofs^bno Gibaj-ne, tud na eno pols^bno Vislio t? pridne Noshize od tla iisdignjejo, inu s'fvojemi fhlatovnimi Roshizhi migajo ; kaj pa sa en Reslozhik je m?d 1?-t?mj inu m?d t?m navadnem Gibaj-uam J bodefh losh§j fkus en fkerbnu ufsakdajnu Pomerkvauje, koker pa fkus mojePopifsuvanje fe navuzhiv,
3.	Se puftijo s'Perftam dotekniti, inu ne beshijo.
4.	Trodi sh? sjutr?j ven, inu noter letajo J de fi lih imajo sadoft fhpishe v' Pajno J inu ne bodo od zh?b?ll pre-gajnani; ufse letu pom?ni, de fhe tail-ti Dan bode Roj veu fhou.
S. 50*
Nar blisneifhi fnamine glih pred Roj a m.
1.	Koker hitru bodefh v'Pajnu en Hrupp > inu Prafkanje zhutov, toku, koker, de bizh?b§lle otle Dillo pre-grisnic; taifto fe sgodi, kir zh?b?lle s'Gvautjo fterd ropajo , sakaj en Roj zh?b?Il 5 katir bi fzer kom^j i funt va-gov, takrat pa 6. al tud vezh funtov vaga.
2.	Kadar bodo zh?b^lle sh^ per fhr?-lo sazh?le hrufhat, inu v'kranzl okol t^kat, toku de bode fhr^lo sd?j pou-110 J sd?j prašno, tok je ta nar blifhn?j zajt.
3.	Na enkrat, pr?d?n fe ti bode sd?l-lo 5 bede TrufJi uftov, zh^b^lle fe bodo J koker, de bi is eniga pouniga foda Vod? zhepp Ven sderv, s'Gvavtjo sazh^le per fhr?lo ven gnefti, bodo v'Lufto okol zhfb^llnaka l?tale, inu sadnizh per blisu na en kraj ufs^dle (S. 39») J en plemenitni pridni Roj
•) Zhfbflle fl usainejo fhpishe fabo tia jijt Dnyi zhe t^dfj poRojo, del koker S.Dny bi defbvalo, tok ga murerh futrat.
bode v?zhiD?ll s'jutrej, Drujzi pak s'jutr?i, al popovdau ven flili
•) Nekol ne sheli veliko Rojov, zhe ozhcfh od zh{bfll Dobizhik itneti ($■ 1590 fakaj? llarz ofhvfha fkus Roje, Mladizho pak toku ncfsniffh nezh ven Tr^faC, zhe ozherh, deti bode perhodnoLejto k'Nuzu perfhov ? zhe pa ozhefh ftarza podrfti, katiro ri nig-dar, iiiu nikol ne Iv^tjein, tok je fa t; boll, de fo zhfbflle ukupej, ti bodefh-veliku zhi Nuz hnov. Kokii fe pa_^taifto ima goditi, fe bodefh fpod?j navuzhou v'174. zhe porezhefh , koku bodem pa ubranou, de bi fe zh^belle nerojile ? Odgovor: fpom-lat zlies malo Dny, kir bodo zhfbflle sa-zli?le ven Iftüti, to.k ufs§m tfin mozhnim Pajnovain Podftanke dfj. Koker najdefh §, 23. Tab. 3. Fig. I. Kader bode eden tai-Aih napounen, tbk ga s'enini tenzhkiniin Drotani odreshi (Tab. 3. Fig. a.) inn pa fu-pet en taki Podftauk na v'frfdo d§ni, tega bodo gvifhno dodfllale ( J. 161.) jefsen pak to sgorno Trugo prezh odr?shi, zhf-b?lle pak v* ta 2. Podftavka prekadi, tok inafh eno Trugo fterdi sa tvoj Nuz, inu vender zhfb?lle ukup, Zhe pa m?nifh, de oebode sadoft Preftora v'tfh dv^h Podftau-kah sa tulko zlifbfll, tok njem pa h'malo jefs?n fhe en Podftauk pod dfj, iuu pa nektere pounc faci, de bodo zhes simo sadoft fhpendje iinelc.
C <51 ) DEVl^TI ODSTAVIK.
OD PLEMENITA TE MATIZE.
§■ 51.
Z h a f S.
Ena mlada Matiza nizh ne polaga Jayzj dokler fhe ni plemenita, leto Plerneuenje fe pa v'Lufti sgodi (§. 80j ena divifhka Matiza eniga Roja (5.40* inu43.) ne bode rauno takrat, kader Roj ven gr^de, plemenena, ampak fhe zhes 3. al 4 Dny per J?pim Vremeni 5 inu dobri Pafhi; zhe je pa fhleht Vreme, al knmerna Pafha, tok fhe 1? zhes 145 al vezh JDny, raun leto fe tiid sgodi per ftarzo, kader je sh§ ta pridni plementtni Roj ven odfhou.
fna frifhno svalena Matiza grede fhe 1? ta f. al 6. Dan ven k'fvojmo Ple-menenjo, zhe Vreme perpufti.
Na en taki Dan s'jutr?j ob 9 Uri, pa do 3 al 4. h' enmu Pajuo na ftran ufto-
pi» inu na fhrglo gl?d?jj ti bodefh vidov ) de Matiia s eno veliko Duufhbo zh?b?ll, inuTrodov ven pride,le uek-terkrat oberae, Psyii pogleda, inn sa-merka, de ga potler losliej naide > po le v'Lafc usdigue, fhe enzajt okol Pajna l?ta, inu ogleduje, potler le pa del, inu del vifh?j usdigne; sd^j (raunu na njo gl?d?j) bodefh vidov, koku Trod ji fe pruti nji fpufhajo, inu dotaknejo, leto je blesu taiftu tok re-kozhe Plemenenje; kir je en fam Pajn, tok fe leto Pomerkvanje lehko sgodi, zhe fe Plemenenje takrat fhe ni sgo-dilu 5 tok pa fhe taifti, al pa na en drugi Dan J zhals tud vezhkrat h' taiftirao ven sleti.
§. S3'
Pred kokerMatiza nasaj v'Pajn gr?-de J tok fhe en zajt okol nega l?ta, takrat na fnamine pom^rkej:
I. Zhe je ta sadni fhpizafti Thal njengaTrupla odpert, inu n?k?j bglli-^a 9 koker ena tenka Nitka ven vifsi, raun, koker de bi rajnena bla, tok je sh? plemenita.
a. Zhe raun tega nifsi pom^rkov, tok pa na let? fnamiuepoaht?j: zhe bo-
do zh?b?lle na Raunoft ven ,inu noter letale» iuu na Nogah noisile.
3.	Zhe bodo huil'hi racale, inu kader fe bodefh otov h'Pajno perblishat, al pa taiftiga odpreti» bodo hmalo per-praulene sa pikat, sato, kir ozhje fvojo Matzo, inu salogo varvat.
4.	Zhe bodo terdo ukup?j led^lle, inu salogo gr^le.
Zhe bodo fklade, inu fpokline samasale, de bi P^a bol Toploto derfhov.
6.	Zhe bodefh salogo v' fatovji sa-gledov.
7.	Zhe bodo sazh^le Trode pregaj-nat, sakaj taifti nifso po let^m vezh v'Pajno h'Nuzu.
S. H-
Nuz let?ga fposnanja.
Na let^m je veliko lesheozhe, de bodefh v^dov, al je Matiza plemenita 5 al ne, sakaj, aku bi blu potrqbnii, de bi imou enmu Pajnovu eno Matizo dati, tok morefh eno tako dati, ka-kerfhno je pred imov; zhe je pr?d plemenito imov', tok njo nelmefh divi-zhenzo dati 7 ampak plemeuico.
Leto je tud od zli^bell sailopit: zhe bodefh od dvijh Pajnov zh^b^le ukup djav, inu fta obedva im^la glih forte Matizo 5 tok fi ne bodo uizh fturile, zlie je eden imov Plemenitenzo, ta drugi pak divizheiizo, tok fe bodo sa-zh?le klati, inu moriti
Staroft ene Matiza saPleme.
Pogoftnu fkufhenje me je previsha-lu 9 de ena 6 Tednov ftara Matiza ni vezh saPleme; ja vezh tazih je tud , katire > zhe bodo le 3 T^dne od shleht-niga Vremena sadershane 5 nizh vezh h' Plemenu ven ne sletijo.
Ena taka Matiza, katira savol fta-rofti nemore plemenita ratat» bode rauno toku j koker Jalovina (§. 7.) en Pajn v' nizh perpraula.
*) Sam^rkfj ted?j, de ne bodefhDrujza h'flar-zn devau, preden bode Matiza plemenita, pa tud dvqh Drujzov nefmefh ukup?j dija-ti, aku bi eden talflih imov sh? Plemenitenzo, ta drugi pa flie Divizheiizo; kdaj pa sadobi Plemenitenzo ? poglej S.S^-S^-SS-
DE.SSETI ODSTAVIK.
OD SNAMINA TE JALOVINE PER ENIM PAJNO.
Shkoda od Jalovine.
Matiza je, koker ufsakatera shvad fmerti podvershena, fkus iiatunio, inu gvavtno finert sna ob shiulenje priti (§. 6. inu 34. N. 6.), en taki jalov-ni Pajn (§.7.) zbe nima vezh saloge (§. 9.) al pa 5 de bi fi lih salogo ime v, pa je sh? zajt pretekov, de bi ie Matiza mogla fvalit, inu plemeniti (§. 5sO> zhe mo h'Pomozhi ne pridel'li, tok je irezh (§. 7.) 5 zhe pa f he ima sadoil sa-oge 5 inu je f he sadoft per zajtu v'L ej-tu, tok fi bode s' taifte saloge fh? fam fupet eno novo Matizo svaliv (§. 9.)
Leto ted?j fi shiher en zh^bellar sa ta pervi grunt, inu Fundament per zhqb^llni Wirtfhofti naprg poftavi, de bode namerzh iposnov: I. Kdaj je en Paju jalov ? a. Kdaj en Pajn vezh saloge nima ? 3. Kdaj bi nemogla Matiza vezh svalena J al plemenita ratat
C
( 66 ) S. T7.
Taifti zajt, kader ni saloge v'Pajno.
1.	Pr?d^n bodeMatiza plemenita» tok ne more v' Pajno saloga biti (§. 7. 8.5lO tedej ta pridni P^uz, ta drugi, 3.4. Roj imajo divizhenze (§. g. 40.4 r. 43.) zhe taifta pred Plemenenjam 5 al v'Plemeneuju prezh pride» (§. 6. §. 34. 3S". 6. §.52.) fi nemore ebene drage vezh svaliti; na take Roje je tedf j pof-s?bnu potreba pomerkvati.
2.	Zhes simfki zajt 5 to je, od Mefsenza Octobra (al kosapersk) noter do Aprila (al mali Travn) sato kir ni od suu^j Pafhe, inu sadofl:Toplote, tud ni saloge, tok je t?d^i zlu potr?b-J1U5 de Ipomlad na Jalovino 0.70 fkerbnu pom?rkafh.
Kdaj fe nemore Matiza vezh svaliti.
I. J^fs^nfki zajt, de bi lih saloga bla 9 tok le zh^b^lle ne bodo savupale Matizo svaliti, sato, kir ni Paflie svun^j.
2.	DebiGlihPafha,inuenzajtl?-pu Vreme blu, inu bi Matizo svalile, tok faj ne bode obhojena (5. ^ i.inu 52.) zlie ne bode fhe en zajt lepu vreme terp^lu, al pa zhe fo Trodi sh? pregnani 5 al pa oftarali ? de nifso sa to.
3.	Tud fpomlad, kader po let?m, kir je Matiza sh? sl^sbena ? pa 6. Tednov gerdo vreme terpi» ne bode obhojena (§. v'nafhih Deshelah bode malo ked?j ena Matiza plemenita, ka-tira bode pred Polovizo Aprila, al pa po Polovizi Octobra sl^shena; tok te-d?j morefh tud v'J^fs^n na Jalovino pom^rkat.
Snamine t? Jalovine» per enimu novimu Roju.
Per enim novim Roja je zlu leh-ko Jalovino samerkat 5 zhe fhe nizh ni D^la ? al pa zlo malo napravov; zhijbflle bodo z^^leTrope is Pajnu ven, inu lem ter k? lasle, en velik Hrup pozh^le, tudi, zhe ne bodefh fkorej pomagov 5 nasaj na ftarza 9 al pa h'dru-geniPajnovara fe podale, bodo rada-volnu fvoj Pajn sapußile, v'katirmo
e 2
ni veliku sgube; zlie fo she v*katir Paja noter fhle, pr^dqu fi letu sani^r-kovj tok nj? 1? tamk?j pufti, tailU Fajn bode sa tulkajn mozlm^jj iiiu bolfhi.
§. 60.
Per enimo ftarzo» al drugimo Pajnovo.
Per enmo ftarzo, al drugimo Pajnovo 5 katir f he ima veliko fatovja, fter-di? iuuRoshniga zv^ta, bodefh rauii taifte snamine vidov, (§. pa ne tok mozhno 9 tud ne bodo na eukrat Pajii sapuftilej ampak:
I. Pom§rk|j na popoldanfhni zajt, kader zhigb^lle sh? j?jnajo nolsiti, inu letati J tok nj? bodefh pred fhr^lam vidov fem ter ke t?kat, rauno, koker, de bi kej ifkale, kir pa pruti Vezhiro leto fupetjanajo, tok nefsm^fh po-poldanmmga z^ta sumuditi, zhe ozhefh leto pom?rkati.
a. Odpri to sadno konzhenzo» tok 'bodefh eno shaloftno fhumeine flifhov.
3. Zhe bodefh v' ta odperti Pajn na ahfb^lle eno malo pihnov > tok bodo
C 69 )
nasaj v'fatovje l^sle, inu eii velik pa shaloften Hriil'h pozh?le, katir bode en zajt terpov.
Dobre zhqhqle, nameft, de bi nasaj bfjshale 9 ti bodo veliko vezh v'Obrafs letale 5 inu fvoj Hrup, katirga bodo pozhgle J hmalo kouzhale.
Snamine ene douge Jalovine.
Zhes 2. al 3. T?dne fo t? popifsaiie fiiamiue sh? sapeliva; l^t? perhodng Ib bolfhi:
I. Nozhjo delat, ampak fe s'enim pofs?bnini Gibajnjam pred fhr?lani gor dershijo, inu shaloftne fern ter ke lasjo.
a. Od Pajnova, inu h'Pajno na Rau-noft ne letijo, inu zhe sh? 1? odl^t?, fe pa h'malo povernejo , inu fzer prasne.
3.	Zhe imajo veliko vezh Trodov, slafti ob zhafsu j kader ni zajt sa Tro-de, inu pofs^bno » zhe fhe ptuje Tro-de radavolno gor usamejo.
4.	Zhe bodefh v' zh?b?llnih z?Izah Trodovfko salogo nel'hov C§.^.inu 12.) to je foufh saloga. Tab, i. Fig. 4.5.
C 70 )
§. 62.
Snamiue en foufh saloge.
V enim dobrim Pajnovo bodo v'Trodovfkimo fatovjoTrodi svaleni, (§. ii.inu 12.) iiiii v'zh^b^lliiimo fa-tovjo pa zh^b^lle (Tab. i. Fig. 4. v' enim Jalouzo pak bodefh v' obe-dvojm fatovjo Trode nefhov, kir fo tedej Trodi veliko v^zhi, koker zh?-b^lle, tok bodo zheb^llne z^lze od Trodovfke saloge sle Ipazhene; inii leto je euo gvif hno snaraiue, de je Paju v' ti nar v?zlii Nevaruofti; inn en Tker-ben zhqb^llar more leta Reslozhik fe dobro navuzhit, zhe ozhe eaimo ta-kimo Pajnovo pomagat.
Resloshik je pa leta:
1.	zh?b?lne z?lze ne bodo glih fbtauti im?le, nektere bodo vil'h^j» nektere fhirej j druge pa bol ftifaene, nektere krumpafte.
2.	V taiftih z^Uahbodezhafs? zber-vizh na dno, zhals? per Ir^d^, zhafs^ pa zlo per Verho lefhov.'
3.	V'nekterih bodefh 3.4. tud vezb zhervizhov nefhov, pa toka, de bodo nekteri v^zhi, drugi maiiifhi j nek-teri tenki»drugi pa v^li > al fuhi videti
is kadrih fo sh? pa Trodi ven sl^sli 9 tok bodo z^lze slo rellergaue videt.
4. Bodo t?d?j leti Trodi veliko mainfhi, koker drugi ti pravi C§. 5.)
f. Is take foufh saloge bodo tud zh?b?lle otle Matizo svaliti, bodo Tumzhe napravle, katiri pa ne bodo t? navadne fhtauti imeli, bodo salogo noter uloshile, taifto sadelale, sadnizh pak bode nara^ft Matize en malo v?-zhi Trod (§. 80 to je, en Mandelz ven perl?sov, katir nemore Pajnu naprej gmirat *).
ENAJSTI ODSTAVIK
sposnavik teh dobreh od shvohneh pajnov.
63.
Mira taifte Dobrote.
En Pajn sapopade v'feb? zheb?lle, fatovje, salogo, inu fterd (§. 11. if, 19« 23.) m?d zh?b?lami je Matiza nar
*) Koku fe pa ima tfinu iioma^arf najdefh fpodcj §. $S' 97'
ta gorflii J C§. 6.) J"" to^ rekozh Dufha zciiga Pajnu, tud zh?b?ll»iuu fatovja» saloge 5 inii fterdi sna biti veliko» al malo, v'l?t?h Rezh?h ted?j obftoji Izer Dobrota eniga Pajnu, pa vender «a ki^jdrnjga gleda en kupez, katir zhebelle sa Pleme, na k?j drujga, katir iij? sa Podiranje kupuje,
Teshava sa taifte? fcatiri fo flie v'let?hR?zh?h nevumui.
Enimu nevumnimo bode tefhko dopovedat, de v'enim Pajnovo more veliko llerdi, saloge, zh?b?ll, ina Matiza biti, sato kir fhe ne posna ne saloge 5 ne Matizo, od katire fhe ne posna, inu ne v?, al je noter, al ne; na Peso bode morebit pom^rkov, pa sna tud tam golfan biti, satu, kir je saloga t^sbfj, koker Herd.
Sruneifhno Sposnanje te Dobrote enga Pajnu sa kupilu.
Zhe ozhefh fpomlad zh^bglle kup-vatjinu fi fhe v'tghRgzhgh nevumen, tok gl^dy:
1.	De od "Wlrtha t^h zh^b^ll sadq-bifh Perpufhenje, de fi Pajnove fhi-her po IVoji voli sberefh» inu takrat na l§t? fnamine pom^rkaj: is katirih Trug bodo s'jutrc^j ob 8- al 9. Uri zh^-b^lle na Raunoft, inu hitro ven 9 ina noter letale, tud Hlazhize C §. 20.) Ii'Domu pernefle, taifte fo dobre, pa
2.	nepufti fe fkiis tok rekozho Pra-f li^jne golfati, sakaj leto fe tud godi > kader t? mlade zh?b?lle ta pervokrat fvoje Letajnje fkufhajo, inu s'velikem Hrupam is Pajnu ven, inu okol njega letajo, pa (sam^rkaj) prasne na-saj pridejo, inu IVoj Hrup zhes en m^-lien zhafs supet konzhajo.
S. 66.
Pred Letajnjam.
T. Zhe bodefh s'jutrej,pr?d koker bodo zh?b?lle ven letale, k'zh?b?ll-naku perfhov? inu en kupz zh§b?ll pred fhr?lam nefhov, katire bode po-zhivale, inu mermrale, tok je tud en dobro fuamine, fzer slakane zhgbglle tud pred fhr^lara fcdijo 1 pa bres uJse-ga glalsu.
2.	Zhe fe bodefli k'Pajnii perbll-shov J pa toku, de te zh(jb?lle ne bodo sam^rkale,inu ti ne bodefh fape proti njem fpuftiv, inii bodefh vidov, de nektere Verfte zh?b?ll safhr^lam floj^} inu im^o ta sadni konz shivota proti Lufto, inu Glavo snotry oberne-nO) zhe bodo s'Faflarai toku naglo prafhillej de nj? bodefh komej vidov.
3.	Zhe bodefh Roko nad fhrf lo per-tifiiov, inu obzhutov, de mozhna Gor-^ota venk?j ^r^de, tok taifti Pajn ne-more boU biti j on ima veliko zh(jb^ll, 5aloge,fterdi, inu eno dobro Matizoj pa taki Pajn, bodefh 1? po dovgim lupina Vremeni > inu bogati Pafhi na-rajmov.
§. 67.
Perzajtno Spomlad,
Zhe je pa sh? perzajtno fpomlad» tok ne bodo zh^b^lle mermrale, tud uezh fiudrele, ufse bode tihu; takrat poglej na fhr^le, zhe nifso mokre t al rofne, en taki Pajn ima veliko Dershi-ne9 fterdij saloge, inu eno dobro Ma-tizo; leto fnamine bodefh pa vidov, zhe bodo hladne Nozhy, po eni topli Kozhi tud en dober Pajn ue bode tazi-
C 7T > ga fnamina dav; ja zhe sh? zh§b?lle per fhr?lu fedijo > fo morebit sh? taif-to Rofo popille-, sato kir Vodo nuzajo sa fvojo salogo»takrat morefh pa su-pet s Roko, koker pr?d, nad fhr^lam fkufitj zhe kej Gorkote is Pajuu ven gr?de.
§. 68.
Snotr^jno Snamine.
Saduizh pa Pajnove offn^j eden sa drugem, takrat ti bode Oku pokasalu, katiri ima veliko fatovja» fterdi, inu zh§b?U, bolfhj pa bode sa t?, zhe ku-pifh eniga dobriga, koker pa 3.4. al fhvohnih. Sa Heme je enPajn fr^d-iie z^nne, inu Dobrote sh? sadoft dober , zhe ima novo fatovje, inu dobro Matizo i Roji» inu mladi ftarzi fo nar boli sa to.
69.
Sa Pleme Spomlad.
Zhe fi bodefh fpomlad en Pajn sa Pleme kupvovj tok more taifti ufse leto im?ti koker fi vidov (§. 68.) kir je dobra Matiza» bode vezh saloge, kir je leta salogaibode v'kratkim veliku
zh?b?ll J inu vupajnje, de bode pr?d Roj v'novimo fatovjo» pa tud le r^ delajo J sato, kir le pufti losh?j pregreti, inu obdelati, zhe bode veliko fterdi, tok fe zh?b?lle ne bodo balle, de bi Lakoto terp^Ie.
§. 70.
Polft, al Jefs?n.
Zhe nj? bodefh pa Pol?t, al Jefsen Kupvov, tok morefh veliko vezh na D?llu gledat, zhe ima mlado, inu veliko fatovje J inu llerdi, doft zh^b?ll, inu faloge > bi ti bres fterdi nezh ne po-magalu, ampak fhkodvalu, satu, kir bi fe en taki Paju bres fhp^ndje zhes simo ne mogov preredit» pa tud en Pajn s* malimi zh?b?llami ne bode de-lezh perfhev, kir bodefh pa veliku zh?b?ll vidov, tok snafh nfsely fkle-nic J de je tud veliko fterdi.
§. 71.
Sa Odjemanje.
Katir nj? pa sa Odjemanje, al Podiranje kupuje, tok fe toku v?, de more 1? na Vojfsk» inu fterd gledat, ua drugem ni nezh lesheozhe.
TA DRUGI DELLOVNI.
AL
OPRAVIL.SKI RESDELK,
v KATIRMU SE BODESH NAVUZHOV: KOKÜ SE MORE PO DOSSEHMALNIH REGELZAH S' ZHEBELLAMI • ' ANDLATI. '
PERVl ODSTAVIK.
OD SPOMLADANSKIGA OPRAVILA PER ZHEBELAH.
§. 72.
Sd?j ozhmo od fpomladi, tu je, od taiftiga Dn^va sazh^ti, v'kacirmu zh^-b^lle v'zh?b§llnak uloshirh jinii po t?m skus z?lo L?jto po Verfti jeti, iim skasatij kar je v'ulsakatermu zhalsu lluriti.
43.
Dan tega Perftavlenja.
Tailli Dau j v' katirmo bodefh zh?-bglle ta pervokrat ven fpuftiv 3 more
cn Wi, fonzhni, inu topu Dan biti, de fe lohku od IVoje Gnuiobe ozhifljoj inu fr^zhno k' Domo pridejo; one bodo mozhno letale, satu:
1.	lür nifso zlies zelo simo letale.
2.	Bodo ta mertvi, inu fatovfki Drob ven Ipraulale (§. 19.)
3.	Vodo sa fvojo salogo noter nof-sile; sd?j t? od IV oje Gnufobe tef hke zb?b?lle bodo na tla padale, inu aku bi merslo Vreme blo 9 na femli okrevale,
4.	T? na Painovim Jesiko leshejo-zhe mertve zh?b?lle dol omedi» de njem l?to D.jllii preufdignefh.
5.	Sadnizh • leta Dan pofs^bno pomnik?) na Jalovine (§. 57O katira fe ta pervi Dan nar lofh?j sam?rka (60.) po nekterih Dn?vah bodo fhe bol pokojne J pa zagovitne v' P^nu f^d^le.
§• 74.
Skerb sa Futrajne.
Del preglji od snotrej ufse Pajni, zhe imajo Ihe sadoft flerdi, sakaj sd^j bodo savolvezh saloge j tud vezh po-trebvale, koker po simi; t?m potrebnim morefh t^dej s'Futram k'Pomo-
7,hi prid 9 katir bode gvifhno Jarju k' Nuzu perOiov, inu obilnu po-vernen *), leta Futerpernelse veliko, inu perzajtnili Rojov, inu napravi dobre Pajui sa Jelsen.
Ena 5 al druga Rosha v' Vetto, ene> al druge noter pernefsene Hlazhize fhe ni sadoftnu fnaraine jde bi zhgb^l-le Pomankanje ne im^le.
S- 7r.
Pomerkvanie na Ropparze^
Kir ob t?m zhafsu fhe niPafhe, tok t§ mozhn^inii zh^bqlle od eniga Paj-nu do t?ga drusiga fkufhajo» al bi ke eniga flivoliniga, al pa Jalouza naraj-male j katiri bi fe ne mogov branit» taifti^a fe bodo rozhno lotile, fterd ven fpile? inu toko od eniga do t?ga drusiga fhle» tudi tefhko t?ga Rop-panja odvadle, zhe fe ga enkrat na-vadjo; letamo tedej morefh rozhno pomagat.
•) Vfpomlad fterdi, inu Vina usemi, tud ru-kra eno malo noter dfni, ukup fkuhff, inu taifte Pijazhe ufsent ehfbfUam df/. Njem bodefh dobru fturoT.
Zhe ni Vod? per blifliem, tok mo-refh zli?b?llam nektere ftopiiie pred zh?b?lliiakani v'eui Pofodbi Vode po-ftavit; Polbdba sa leto je nar bol en Kofs eniga sdobleniga Drev^fsa» al pa shl^bu 3. al 3. fholne dougo, I fholiia fhrokojde pazhijb^lle noter ne poto-nijoj tok Mahu noter d^ni, zhe le Voda pofufhi, tok supet druge naly; zh?b?Ue tud, fhtemajo flano Vodo, tok, zh? ni kakfhue Gnojiuze blisii, tok njem morefh take Vod? v'eno pofs^bno Pofodbo naliti.
77.
O z h ? d i.
Rauno taifti Dan»kir bodo zh?b?lle ta pervikrat letele, svezher ulse Pajni offne]» inu s" eno gofsino, al razhjo Faflo te mertve zh?b?lle inu drugi Drobifh ven smedii de bodefh zh?-b^llam taifto Mujo perfhparovj ta 3. al 4. Dan pa to plelsnivo ? inu oftudue-no fatovje ven sr^l'hi; rauno takrat tud is ulseh kotovjiuii skladov,zher-ve> njeh Jayze, Pajzhno, do ven
fkrafpyj inu poftershi, inu delezh prezh vershi, denasaj ne pridejo, zhe ne bodefh sa zajta ozhedov, tok bodo zhervi Pajn na fhrokofl: obf^dli ? fato-vje, inu salogo sgrisli, s'Paizhno pre-pr^gli, inu zh?b|lle is fvojga Pajuu pregnali,
§• 78.
O d e n i.
Spomlad fo mersle Nozhi, tok bode t§d?j zlo dobro, zhe bodefh ua v^zher Pajni odev, al pa s' v?zher zh?-b§llnak od Ipr^d s' Vratami sakrov, de bode mogle zh?b?lle bel na fhroko obf?fti, inu vezh saioge pokritij poi-s^bno je letOj od t?h flabih saftopit, katire imajo malo Dershine, fzer bodo zh?b?lle med latovje ulesle, v'eni-mu kuppo gr^le, inu fhe posno na L^jtu fvoj P^n gmirac sazh^le, f?na , otave, liftja, h' t?mo nikar ne jemli, satu, kir fe v'taiftim Jayzhki snaj-dejo, ufse forte fhvadi, kader fe taift? sl?shejo J pa noter v'Pajn ul?sejo, ijiu veliko fhkodo fturijo (§. 77.)
§• 79.
Tem flabem Pomuzh d?j.
En flab Pajn bodefh fposiiov:
1.	Zhe bodefli taifliga od snotr^j pregledov, al pa
2.	zhe bodefh vidov» de malu zh^bflljinu fhe taifte bres kourashe ven J inii noter letijo j tud m?ihne Hla-zhize k'Domo pernelso; zhe eiiimo takimo Pajno ne bodefh Pomuzh dau, tok fhe t?zhfb?lle} katirefo noter, fe bodo s'zhafam is zaglivofti sgubile, inu paju bode prezh; ti mo tfd^j mo-refh is mozhnih Trug zh^bgll dati > iia to visho, koker bode fpod^j v'§. 141. popifsano*
DRVGI ODSTAVIK.
od futrenja teh zhebell.
S- 80.
Spruti govor fuper Futrenje.
Zhe t?df j fpomlad je pervo Opravilu per zh^b^llah, taifte futrat (§. 74.)» porezhe nekteri zhcb^Ilar:
Kaj bodem t?dy sa en Nuz imov od zh^b^ll? zhe bodem tov'J^fs^ii odii-
aeto fterd pa fpomlad supet pofutrat mogou ?
a. En drugi fe bode bav, de bi fkus Futrenje ki Ropparzne pervadov.
3.	En tretji: de bi k? zh?b?lle fkus Fütrenje h'nofhni ul?ue ue ratale.
4.	Siipet drugi bode vTkerb^h, de bi k? zh^bflle t§ Bol?sm (Gniloba) ne-dobile.
Na tako visho nj? alVuhernija, al pa Nevumnoft ob veliko Pajnov perpra-vi J inu po l?t§m zhes tvojo Nefr^zho grimlejo j kacire fo farni urfhoh.
§. 81.
Odgovor sa Futranje.
Al mgnjo taki zh?bellarii, de je taif-ta fterd sgublena, katiro pofutrajo? zh^b^lle ne pojedo vezh, koker potrebujejo , kar njem zhes potrebo zh^s oftane, pa supet sa c^ s'hranjo, one ü bodo dels^tkrat vezh poveruile; al fe trofhtafh v?zhi Dobizhka, zhe ti sla-kanezh?b§lle sa te ne bodo vezh mogle fterdi ukup?j noisici, tok t?d?j:
I. Enu fkufhanje te u?j previsha: svoli v'lpomlad dva glih flaba Pajno-va, eoga fotrsj»t?ga drusiga pa uezh;
1' 3
Jefsen bode skasala, katiri od l?tfh dv^h ti bode vezh Dobizhka pern?f-soV, inu zhe ne bode ta isfutrana fterd bogato poveriieiia ?
2.	Zhe per Fntraiiju ne bodefh na pravi zajt pomerkov *)»
zhe bodefh Trugo okol,nu okol s' Medam obersdov. Enimo flabimo Pajnovo vezh fterdi dau, koker je bode s'hrauit mogov.
al zhe njo bodefh ke v' en kot po-ftavov} kir je ne bode obf|fti mogov, tok bodefh r§ls (pa is tvoje Nemarnofti) Ropparze pervade v,
3.	Zhe m?nifh, de zh^b^lle skus Filter ul?neratajo, sakai pa ul^nene racajo, kadar sh? fvoj Pajn s' fterdjo napounjo, ampak ti fhe en Nadftavik (Puftoto) nanofs jo, zhe katirga na verh poftavifh ? is t?ga videfh, de zh?b?lle iiikol ul?ne ne ratajo, ufsel^j flifsk nof-sjo, dokler je k?j Preftora, inu kir bel fhparovno shivijo, koker Ludji, tok nikol vezh ne ushijejo, koker I? sa po-br^boj n^j bode veliko, v'Pajno, al
•) S'vezhir fe morejo zbfbglle futrat, ne pa Dnevi.
pa malo, kar zhes potr?bo ofta-ne > tok perhranjo sa perhodrto fillo $ al pasa nafh Nuz.
Taifta Bol?sen (gniloba) ne pride od Futranja, ampak 1? od shl^htniga Fu-tra J koker bom sd?j h'malo iskasov.
82.
F u t e r.
Nar ta bolfhi Futer je tvoja laftna, inu prava fterd; zhe njo bodefh od ptu-jih kupvov, de fi njo bodefh lih drago plazhvov 9 ne bodefh nikol sagvifhan > al je farna na febi» sna saloga, al pa k?j drusiga fhkodliviga nam^fhano biti , al sna tud is bolnih Pajnov useta biti *). Sator?j imafh ufsel?j en tulko fterdi perfhparat, kolker m?nifh, de bi njo r'enimo takimoL?jto» katiru bi sa zheb^lle nar flab?ifhi blo, poti ebvov, f?j fe ne skasi? zhe 1? bode dobro s'hranena; zhe nj? pa ne ponu-zafh, ffj ni sgublena, njo pa snafh h'Lyto predati.
•) f!cerd, katira je is taiftih Pajnov usfta, v'katiiih fo ble zliyh^Ile s'usJigano fhep-Ifnko sadufhene, ni sa Futranje, je fhkod-liva.
C 86 )
Nckteri v* fili futrajo s' tako Vodo, v'katiri fo pr?d zuker refpuftili; nek-teri pa v'taki vodi, v'katiri fo pred prov fladkeHrufhke kuhali» inu vezh taziga.
S. 83«
Refzedena fterd, al pa v' fatovji.
Szer je uise enu, al polnu fatovje» al pa refzed^no fterd saFuter polagaf h,
Ea vender, v'J?fs?n, inu po simi je bol itovje.
1.	De v'fili5 kolker potrebujejo,is taiftiga ven usamejo.
2.	To refzedeno fterd morejo poli-sat, inu v'z?lze prenefti, skus leto bode vezh resnefsenu, fe tud v'zhals prevezh najyo, inu kir ne morejo po simi ven letati, is fvojim Blatam fatovje obersdajo.
3.	Sa Lakoto je tud boli fterd v'fa-tovj, koker pa fpufhena.
4.	SaNagneiije h'salogi je paufse eno) ena > al druga.
( 87 ) S- 84.
Koku fe filtra.
Satovje poftavi (koker pokashe ta 6,Tab. I. Fig.) na eno mejhno Dilzo a. a. med dva Lozna is fhibiz b.b. pa toku, de bodoLukenze gor gledale (§.1^0 ^he bode merslujinu Pajn ima malo Dershine, tok morefh Futer do nj^h fatovje noter pertifsnit, fzer bi sraun Futra od Lakote umerle, satu , kir per Mrasu ne l^sejo narasno; en Pajn pak j katir; je slo drushen, bode Futer shf nefhov» de mo ga v'Trugo poftavifh; to prasnu fatovje pa sa en drugi Nuz is hraai (§.i hO inu d^ zh^-b^llam 9 zhe je potreba, supet drugisa. Sa to refzedeno fterd morefh pa im?-ti nilske koritize (poglej Tab. 6. Fig.2.) zhe je fterd tekozha, tok morefh teu-ke Tr^fsze, al pa flame od sgorg po-loshitj de zhgb^lle v'flerdi ne uto-nijo *).
To debelo fterd snafh pa le na to fpodnoDillo poloshit, uio bodo sU? polisale.
Trffze fo dobre h' r?ino, Tlama pa nezTi QC velja, saco kir je preglatka , fe zhf b^l-le ne morejo perjfci, uai; bol je Mah,
§• 8T.
K§lku fe more futrat?
En fkerben zh?b?llar more fam po fvojeh Pajnovali v?dit, k?lku ufsaka-teri potrebuje:
1.	Enimo Pajno, kadr je fpomlad fredno drushen, iiiu nima jf fti, fe da i tud -J funta', inu leto na ufake dva» al tri dny, dokler Pafha pride.
2.	Taiftem j katire nezh nimajo, je boli na enkrat vezli dati.
3.	Enimo na zheb^llah mozhnimo, pa na fterdi prasnimo morefh tud vezh cati.
4.	Taiftim pak» katire fhe imajo shivefh, pa bi rad perzajtne Roje od njeh imov j morefh po goftu > pa 1? en mejhno dati.
5.	Katiri njeh v'Jefs?n sa simo fu-tra, tok raj na enkrat n?j tolku da, de bodo sa z?lo simo sadoft im5le;jeft pa na simsko Futranje nezh ne der-shim, en tak Futer zhafs? vezh velja, koker fo zh?b?lle iiredn?, pa uj? vender ne morim, ampak
6.	Te fhvohne perzaitu h'tem mozhnem dgnem *).
*) Ne boji fe, de bi Te zli;bclle klale, ka-
7. De pa per dobri Pafhi ni tr?ba zh?b§ll futrat, leto bode toku ufsaka-teri dobro vedov,
§. 86.
Snamine zh^b^llne Lakote.
Taifti Pajnovi, katiri Lakote terpg> bodel'h lohko fposnov:
1.	Zh?b?lle ne fedijo fpomlad uku-p?j vTatovjo.
2.	Nimajo saloge, kir nj? nemorejo fhpishat.
3» R?tkofakli'febifedijo.
4.	Se reft^knejo po Pajnovo j to ea kuppz 9 tarn eden.
5.	Kader fenj^hbodefhdoteknov, fe bodo po zhafš ukup^j fpraulale? inu
6.	£no tiho > pa dougo Shtimo od febe dalle.
7.	Ta sadni Thai fvojda shivota bodo po zhafsu gor usdignile, fvoje she-lu fzer ven porinile, pa pozhafsu, inu ga tud ne bodo h' malo mogle nasaj potegnit.
8* Njeh shivot je bi? tenik > inu fuh.
der njj boderh uhup^j djav, eno Matižo bodo umorile, med faboj Te pa uebodo nizh shaliga fturile.
9. Zhe bodefh Pajn en zait odpert pulliv J le bodo po zhafsu med fatovje ul^sle; t? fite pak fo bl?urne ,inu bres Dima ne bodo b^jshale, ampak raj v Obrals let?le.
I o. Zhe imajo k?j saloge, bodo taif-to ven potegnile, inu fhenft oblisale. Leto fzertud ftmijo tf zhervive? pa taifte bof h lohku reslozhov, sakaj taif-tih saloga, ima odgrisnene Fafle» inu Noge» tud resvotlenshivot? katir je tud zhafsi s' Pajzhno prepreden.
11.	Lazhne zh^b^lle fe tega b?Iiga 9 mehkiga fatovja lotjo; sator?) bodo nz?lze od sgory reftergane, iuu jsgrisnene. Sator?j bodefh tud fpod?j, inu per fhr?lo b?v Drobifh od fatovja nefhov, pa tud let^ga morefh reslo-zhit od taiftiga, katirga zhervi naredijo , al pa od sgolnih kap^z, katiri fo ble erjave.
12.	Slakane zh?b?lle bodo zlo majhne Hlazhize h' Domo pernefsle»
13.	tud bodo pozhaisu > inu s' msjh-nim fhum^jnjam letale,
14.	nar t? gvifhn?jfhi fnamiae ene Lakote je pa, kader ne bode zlo nezh fterdi v'Pajno.
En Pajn, katir fe savol Lakote fvoje
saloge lotijCe bode kom?j zhesL?)to» iiiu Dan pomagov, tok t^d^j taifto L?jto je tebi malo h'Nuzu, tud, dok-Jer taifta slakana Matiza bode shiv^la, fe f kor?j nikol ni tr^ba Roja trofhtat
TRETJI ODSTAVIK.
OD ROPPARZ.
§. 87.
Ropparze.
Ropparze fe imenujejo taifle zh^-b^lle, katire ne isPafhe, ampak is ptujeh Pajno v shelijo fterd dobiti, inu v' fvoj Pajn pernefti; ufsakateri Pajii ima l^to Poshelenje druge obropat, zhe more, al pa je v'Nevarnofti de bi ne biu obroppan j zhe je fhvoh.
J?fs?u»inu Ipomlad 5 kader je f hvoli Paiha, tok ifhejo od eniga Pajnova do
*) Is letfga dol us^ini, kolko je lesheozhe na. fkerbnim Futranjam; taifta fterd ne bode sgublena (§. 8iO zhe niinafh fterdi, vender IIj? nikar nepufti konz us^ti, ampak fturi, koker najdefh 5- 85- fo je, per lajto nj{ na enga drujga deni.
t?ga dnigiga»de bi eniga flabiga na-rajraale, katiri bi fe njem ne mogov branit»taiftiga fe lotjo, inu do konza fprasnjo, po let?m, kir fe navadjo , fe pa eniga drusiga lotjo.
Nikar ne miisli, de fo Ropparze ene druge, inu pofs^bne förte zh^b^lle, taiftefo rauno take, koker fo tvoje, inu vezhkrat bodo is tvojih laftnih P^jnov.
S. 88.
Perloshnoft h'Roppanju.
Nevumnoft eniga zh^b^llarja vezhkrat Perloshnoft da, de zh^b^lle na Ropp gredo.
I. Žhebodefh okol zh^b^Inaka kej aterdi reftrofsov slafti per Odjema-vajnju.
a. Zhe bodefh po Dnevi, slafti per Sonzo zh^b^lle fatrov ($. 8i}*
3.	Zhe. ne bodefh pom?rkov na t? flabe Pajni, slafti pak na Jalouze (poglej od§. 56. noter do §. 62).
4.	Zhe ne bodefh skladi, inu spok-lin per Trugah pro v samasov, tok zh?b?lle sterd obduhajo, iau roppat sazhnejo.
C 93 )
§. 89.
Snamine, de Roppajo.
1.	Ropparze ne letijo rozlino fkus shr?lo noter vTajn, ampak letajo pr?d-okol Pajnov, inu per ufseh Voglah, kir je kej Lukenze, fkufhajo noter prid.
2.	V Letanju dershijo fvoje No-shize bol ftegnene pruti lemli.
3.	So zherne od sterdi.
4.	Kader fe eniga mozhniga Pajnu lotjo J tok fe fazhnejo klaii, te doraa-zhe nj? s'fvojmi ICrampelzi ftifkajo, s'fvojim shelam pretijo iuu tudi? zhe pr?d ne odjidejo, umorijo.
Ropparze sh§ s jutry per zajto» pr?d koker domazhe, sazhnejo letati, inu svezher sh? posnu, kadar t? domazhe sh^ jejna)o, fhe ufelej letiju.
6. Njeh Trupla fo pouni Medu» iuu tok napete»de fo fvetle vidit.
§. 90.
Pomuzh super Roppanje.
Koker hitru bodefh Kopparze sa-mqrkov, tok fvoje Pajnove h'malu pertekm 9 slafli pak te f labe > de fe bo-
do t? domazlie losh^j branile j Rigle per shr^lah bol ukup ftifsni (§. 26.) al pa en kols Leihi noter iitekni, al pa s'illouzo sadelaj, kadar le en Pajn savolmejhne Drushbe nemore branit, tok ga is zh?b?lluaka prezh nefsi, inu v'en temen kraj sapri, pa morefh zh?-b?llam Luft puftit, de le ne iadufhijo. al ga pa na en dvogi kraj i'q] en } Ure delezh nelsi > de ga Kopparze ne najdejo *).
Zhe fe Pain savol Jalovine (§. 7.) al pa sbl^htne Matize ne brani tok je nar boli, de ga na eniga drusiga po-v^snefh.
§. 91.
Na kaj sa eno Visho fe Rop-parze fpafsejo.
De bodefh pa svodov, is kaj sa ene Truge Ropparze ven gredo na Ropp >
*) Zhe fo fe Ropparze enga Pajnova tok mo-zhnu lotile, de fe nytn tefhko bran^, tok ga po Dnfvi ntkar prezh ne nofsi, bi fe Ropparze hmalo eniga drasiga lotile, ampak percekni ga is Dufhkam, svez.hir pur Mrako ga supet odtekni, de Ropparze vca «letijo t potler ga sh? kam fkri, iou oa tai>
tok taifti Pajn»v' katirmu roppajo, po Dn?vu shr?lo na en mejhen zajt sapri, po l?t§m pak, kir le bodo shij od suo-tr^j per shr^lamukup^jlpravil? sa ven let?ti J tok nijm odpri, inu te ven le-teozhe s' Pep^lam, al pa s' ftouzheno Kr?)do potrolsi, tok bodefh lohko fposuov, v' katiro Trugo med tvojimi, al pa per tvojimo fofs^do t?potrorhe-ne nasaj poletijo.
Nekter zli?b?llar sabftojn fvoiga fofs?da doushi, de negove zh?b?lle na Ropp hodjo, kir fo pa 1? vezh D?U negove laftne.
§. 92.
Shkoda od Roppa, tudi sa Ropparze.
Enimu zh?b?llarju fe ni tr?ba vel-seliti, al pa velikigaDobizka vupat, zhe negove zhfb^lle na Kopp gredo > fakaj?
I. Kir je en tak Ropparfki Pajn v* veliki Nevarnofti, de bi fani od drugih ne biu obroppan, satu kir ta Duh
ftiga Meilo pa eno prašno Tru^o hmalu poHavi; drugi Dan , kir ga bodo Ropparze ifkale, iou ne bodo aefhle, bodo pa jf jaalc.
t? isroppane sterdi tudi drugem zh?-b^Uam na Nufs pride, gredo sa Du-ham 9 inu fe taiftiga lotjo.
2.	En Pajn, katir na Ropp ven gr?-de, fe pruti drugem Ropparzam na bode veliku branov.
3.	Bode veliko Zh^bgll pomorjenih, satu 9 kir fe t^ domazhe branjo»
4.	NartavezhishkodaodRoppanja je: kader fe zh^bglle povernejo, inu fe dva Pajnova eden t^ga drusiga sa-zhneta roppat; take zh?b?lle fe nezh ne branjo J ampak tok dougu is ene Truge pa v' to drugo sterd nofsje, de je ufse konzhanu.
Sadnizh fe en tretji, al pa vezh, taiflih dv^h lotjo) inu nj^ do konza isroppajo.
ZHETERTI ODSTAVIK.
pomuzh super jalovino.
§. 93.
Kader ni zajt sa Roje.
Na Jalovino (§. 7. v' saraerko) fe more pofs^bno Spomlad fkerbnu po-m^rkat (S. 57O V želimo d?fs?timo
Odftauko od §. ^6. noter do §. 63. fem od Vrshahov, sazh^tka, inu liiaminov t? Jalovine obilno popifsov.
Sd?j te pa ozhem podvuzhiti, koku fe more leti fhkodlivi R^zhi pomagat (5.^6.) koku fe morejo Matize per Rojah s'hranuvati, bodem bol fpody skasov; koku fe pa more v'takimo zhafsu 5 kader ni zajt sa Roje, enimo Jalovzo pomagat J te bodem pa sd^j podvuzhiv.
§• 94-Matize napravit.
Pervizh te ozhem podvuzhit: koku f? imafh fam is Matizam? previdit.
I. Vsemi eno mejhno» komej eno P?d dougo Trushizo j al pa fhkatlo j al tudi eno gm^in Trugo, pa njo poman-f hej 3 koker te vuzhi (§. 27.) potler use-mi is enga zhqb?liniga Pajnu en b?v nov nar^ti fat, pa enga taziga, v' ka-tirmo bodefh m?jzhkene > kom?j vi-deozhe zhervizhc, al zh?b|llne Guide vidov , katire bodo is enim fvetlim
*) Nekteri zhfbfllnrji vuzliijotdc taifti zher-vichi, Jhc fo kolkej iireftari, nifso vezh
S
fhonfcam obdane (§. ti.) taiftiga v*to majhno Trushizo, al Tlikaclo od sgof porcilsni, koker iiajdefh (§. 171.) Zlie pa Da Robo taifliga fatu nabode nezli zhervizhov, ampak perfredi, tok niorefli per krajo tulkajn od taiftiga latu odr^sac, de bodefh blisu zhervi-zhov perfhov,satu, kir zh^b^lle na Rob^hTurnzhe delajo, (§.13.) poller pa is eniga drusiga mozhniga, al pa is vezh Pajnov tulkajn zh^b^ll usemi, al pa dol is konzhenz noter v'taifto mcjli-noTrushzo, kir je iatik pertilsnen, omedi, kolker m^nil'h, de be samogle taifti facik oblefti, inu sgr^ii; ufse letu pak morelh toku rozhiio fturiti,de fe zhervizhi na bodo vYatiku ohladile.
2. Sraun tega morefh tud zh?b^Uani en pouhen fat Medu sa fhpisho iioter dati; po pa zh?b?lle sapri, pa toku J de nym bodefh Luft puftiv, de fe na sadui'hijo; letu fe pa sna sgodit, zhe nym (poglej v'ti Tab.) nam^l> t? sadne konzhenze (6. Fig. s«) en gofti fhtrikan drotafti Garterz (Fig. 6.) nosa Matizao Talogo, al sa Turnzh, tok c^d^j morcrb gledat, de bodefh nar t; majal hi dobiv.
ter poftavifh *) zhe pa let^ga na ftu-rifh) tok nje pa na en drugi prez^j dell-ni kry prenelsi? de na bodo hmalo Domo nel'hli, al pa f^j v' en temen kr?j sapri, de na bodo letale, pa ua Fu-ter nikar na posabi, fzer le bodo zh?-b?lle Tvoje laloge ločile.
3.	Zhes i2.al i4.DnybodeMatiza sl^shena, al morebit The vezh Turn-zhov nar^tih; tok
4.	Sh? snafh ta 10. al 11.Danli'nj'em pogledat, zhe najdefh vezhTumzhov, tok eniga is enim oiftrunNoshizham ven sreshi) pa toku, de druge na bodefh ranov, taiftu snafh enimu Ja-lovimo P^novo noter v'Trugo na ea fatovje Rob perfhpilit, al pa supet eno tako mejhno Trushizo, rauno na leto visho J koker fe sd?j v' t?mu §. 94. vidov? perpravi, iiiu mo njo is enoTr^fk-zo, pa dal viiseozh, noter perfhpi-li J tok bodefh sh? dv? nove Macize imov ; ob z^tu teh Rojov ima v?zh D^ll ufsaki ftarz, katiri je k'Rojo per-pravlen vezhTurnzhov, taifte snafh svunej eniga, ufse porisat, inu na glili visho" is taiftim fturiti._
') Al pa eno nalafh sa to uarejeno luknall»
Lonzharfko jhrepino pi?d fhrplo puftavi.
g »
Vezh fort Pomuzlii.
Shti?r forte Pomuzhi fo, fkus katire fe eiiimo Jalovimo Pajnu lohku pomaga :
1.	Skus enoMatizoiZheimafli ka-th'0 perprauleno.
2.	Al fkus en Turnz,h.
3.	Al fkus mlado lalogo.
4.	Al pa fkus Naftavik, al Pov^s-neuje na enga drusiga.
Koker fo 4. forte Pomozhi tii-po Verlli poftaulene, tok nj^ tud snafh po Verfti nuzati, pa vender toku» koker zhafs pernefse, ina tvoj Pajn potrebuje.
Zhe tvoj Jalouz je fhe mozhen na Drushbi 9 inu na M^du»inu zhe je fhc zajt) de be fe na l^c^mo obojmo loli-ko pogmirov, tok dy mu enoMatizo, z,he imaf h katiro perhraneno ;zhe tail-te nimafh j tok dej mu en Turnzh, de fe fam eno slefhe, zhe tud taiftiga iii-mafh 9 tok d?i mu eu facik is falogo, de f§ bodefamTurnzh napravou (§.94.) zhe je pa sh? taki zajt v L^jtu, dh zh§-bqlle naraorejo vezh od svuri?j ftcrdi dobiti 9 tudi ne faloge napravit (§. 57-
C lOI )
N. 2.) tok je fhe ta sadna Pomuzhleta: deJ[alouza na eniga drusiga pov^siiel'li, katir je is Matizo privide» , toku : de bofta obedva eno Wirtfhofc do en-ga gvifhuiga zajca uk.iip?j iin^la.
§. 96.
Per fazh?tku te Jalovine.
Od fazh^tka, kader euPajn fhe 1? jalov maj jelohku pomagat; takrat v' eno fhkatelzo j al tok rekozho Ma-tizno Hil'hzo eno Matizo sapri, inu toku saperto noter v'Pajn med zh^b^lle poftavi, de njo obf?dejo, inu sakrijejo.
Eno tako Hifhzo t? naprej potlavi ta 7. Fig. v't? ^Tab. inu ta 3. inu 4. Fig. v' t? 6. Tab. ta perva je lefs^na, inu ima douge is Drotam prepr^fhene Lukenzcj a.a.a. inu eno premizheo-zho Dilzo b. ta druga je is tenkiga Dro-talpledena, inu tudi is eno tako Dilzo b. ta 4. Fig. taifto narobe pokashe , tu je 5 ta ipodni Plat od sgor»zhes nek -tere Ure snafh Matizno Hiflizo otlhatj de ven sl?se.
Zlie Macize nimafli * mo eu Turnzhj al pa en Jatik jsfalogo< koKer ü^jde^h v'S. 94* ^te je pa Truga
pouua fatovja, tok pa en tulkajn ven sreslii, de bodefh mogov falogo noter poftavit.
§• 97.
Kader fhe pa Jalovina dougu terpi.
En Pajn 5 kadri je shf dougo jalov, inii je shf morebitfoufh falogo nafta-vou(§. 6i.inu62.) en tak is dobrim obeneMatize gor na usame, kelker be mo njeh dav, b? ufse pomorov; sa-kai fkus iVojo foufh lalogo golfan, fe na fvojo perhodno Matizo sanafha, tok ga morefh koker^eniga terdau-ratniga h'temo perfilit, inu Izer s'ju-tr?j sgod?i J fil pa s v^zhir pred Mrakam ga is zhf b^llnaka us^mi, ga okol ober-ni 5 inu v' eno prašno Triigo prekadi; per okol oberneiiju f? letu sa ufsel^j sam?rk?i: zhe ima fatovje po dougim narejeno, tok ga morefh zhes to pridno , al pa sadno konzhenzo oberniti, de fe fati na odtergajo, zhe pa ima Dello zhes, tok ga pa zhes to stranfko Dillookol oberni.
Sa Prekajejnje f? pa snafh puftit eno tako K^zh, Robo is zherniga Pleha na-
pravit, koker t? pokashe v* t? 6. Tab. ta 8. Fig. per c. Ib urace, kir fe gor?-zhe Zunje noter d^n^^jo : per b. je od siiotry en lukuallPleli narejen,de na-morejo iskre I kusiprici, a. inu e. je en M^h, katiri fkus d. med fatovje Dim piJia *).
Kader bodefh zheb^lle sh? preka-dov 5 tok nj? v' t? prasue Truge sapri« pa nym Dulhik pulti (§. 94.) zhes nek-tere ure ujem pa eno (vThkateUi §.96. saperto) Matizo uoter poftavi; v't§-ino zajta pa v'ni?h ftarimo Pajnovo ufso nj^li lalogo per glavah por^shi
•) Per Frekajejn/u is eno Palzhizo po ftran-fkili Dilzah na Fajn rahlu tfrbfj, tok bo« do zh?b?lle raifhi ven fhle; inu zhc tli-Diafh taziga Mehu, fok pa eno Zunjo perfh-gi, pa nikar is Plenifnam, inu dobro po« ni?rkaj, de hej gorfzhiga noter v'Pajn na pade, fzer bi snov febe, inu fvoje folšgde poshgati.
*•) Per glavah porfsat Te tolko rezhe: de Ta* logo, katira je is Iiapzami pokriti, inu ven pousdignena (§.19.) te taifto, kar je ppusdignenga, po fatovje dol poftershefh » tok boderh, pa rauno trodovfke glave sa-dev, Truplu fzer nocer oftane, taiftu bod« gi sb£ zh^beUc ven fpraule.
jhu tud nj^h goliifiic Tnnizlie ven Is-r?shi J po lft?m nj? pa siipet v'njeli ta ftari Pajii nasaj sapodi, i na iij^m Mati-zo is fhkatelze ven fpufti.
S. 98.
Pov?suenje.
Zhe pa imafh ob zajtu ene Jalovine en drugi Pajn, kadri je fzer flab, pa vender is eno Matizo previden j-zhe savol majhne Dershine ma na saru-pafh) de be f? mogov pomagat, tok je nar bol» de Jalovza na taiftiga od sgor povfsnefh» al pa podnega podila vif h, C§«9?.) na glih Visho tudi fponilad per hladnih Dn^vah, kir le ni savupat, de be eua mlada Maciza mogla obhojena biti (§. ^5.) je veliko boli, zhe imafh Jalovza J taiftiga na eiiga drusiga pov?snit» zhe pa l?t?ga hmalo na fturil'h, tok bode ta zajtjaloviz h'tvoji, inu IVoji fhkodi prasnuvov, inu Daa na Dau vezh Folka sgubiv C§. 7.) v'M^lsenzu Maja (v?lk^ Travn.) ga pa supet snafh od taiftiga dol us?-ti, inu na tako Visho, kokernajdefh V §. h'Pomozhi priti» pa ob taifti-
C lOT ) mo zhafšu bi fe fhe fam is fvoje laflne faloge eno Matizo isvaliti samogov.
Zhe Matiza ni obhajena, al plemenita.
Sgorej (§. y fmo flifhali ? de, kader ena Matiza pr?d oftari, koker je bla obhajena? ni vezh saPleme? iiiu per eni taki Matizi rauno toku, koker per Jalo vini en Pajn more h'konzii priti J tok t?d?j enimo takimo Pajno mo-refh rauno na tako Visho, koker en-mo Jalovzo h'Pomozhi priti.
vsemi negovo narodovitnoMatizo? katiro bodefh nar lofh?j uefhov ? zhe ga bodefh v' eno prašno Trugo preka-dir; zhe njo pervizh iia dobifh, tok ga pa fhe enkrat is taifte prasne Truge v' eno drugo prekadi, toku dougu, de njo dobifh (§. 97.) po tem mo pa po-mag^jj koker najdefh §.95. zhe mo rajtafh eno drugo Matizo dati, tok mo saperto dej (§. 96.) fzer njo umori.
PJfTI ODSTAVXK.
OD bolesne teh zhebeli^ 100.
Dvoje forte Bol^sn?.
M?d vezh forte zh^b^llne Bol^sn^ fta let? dv? pofs^bniga M^rka potrebne 9 tu je: Grisha, iuu pa Gniloba.
§. 101.
Grisha.
Zh§b?llna Grisha je: kader taifte eno rud^zho Blato obilno od febe fpufhajo, taifto Bol^sen dobijo:
1.	Kader fe prevezh najedo, iuu dougo od fvojga Blata na ozhi[ljo.
2.	Kader fo dougo, inu prevezh toplo saperte, slafti zhes simo.
3.	Od simskiga Futranja.
4.	Od Jalovine, satu kir takrat vezh j?do.
§. 102.
A r z n y e.
Nar ta boli Arznya super Grisho je: ie njs na eu ijpi Dan ven IpuftiXh, de
fe ozh^dijo. Nekteri fzer vezh forte jArznye super taifto naprg pifhejo ,31 lir v'nafhih Deshellah malo kedej zh?b|lle v'leto Bol^s^n pridejo, tok ni potreba taiftih popifsvati; ena prava fterdlama na febi je nar ta boli Arz-nya super taifto» inu en dobro Oko-varj^jnje po simi je nar ta bol Varva-nje super taifto *). Nar ta huifhi je, kader zh?b?lle fvoje latovje v' taifti Bol?sm is fvojem ßlatam obersdajo » sakaj one v' taiftimu savol imradu no-zhjo vezh rade delati, tok je tedy do-bruj zhe taku oWsdanu fatovje popolnima ven sr^shefh (§. 77.)
103.
Gniloba.
Gniloba je ena veliko huifhi Bol?-Sfn > katira lokhu z?u Pajn konzha;
•) Super leto Bolfšfn nseini -J- funta Zukra» -J- funta zhille ftercii, eno malo Mufhkat-blita, al pa nain^ft tgga en Or^fhiz noter na ftershi, tud en folzh dobre ftarine is Vodo «m^rhfj, inu ufsc ukop fkuhfj, od l?t? Piazhe bodo t? grishove zhfbflle hma-lo osdravle, pa bodcfh dobro Ilurov, zlie bodefh slaili per pervimo ven Lftanju fpom-
taifta je ena prava refsnizhna Gniloba, inu imafvoj sazh^cik, kader veni zi eu zherviihik sazhne gniti, od taif-te Gnilobe pa nudi t? nar blisn^ifhi gnile racajo ? inu leto del naprej, tok dou-go, de uisa laloga v'Pajno fegnije. Zli?bflle, zhe pr^d na odjidejo, inu Pajnova na sapiiftijo, tok le taiftiga gniliga Duha naiisaraejo > inu tudi sbo-lijo J is zhafsam le ulse sgubijo > tok douguj de obena v'Trugi naoftane; katire pa h'dmgem potegnejo, tok Bo-is iabo pernelso > inu tudi taifle is njo nataknejo, slafti pak zhe en drugi Pajn let^ga gnilobniga obroppa» tok tudi raun taiilo Bol?s?n dobi.
104-
Snamine od Gnilobe.
Leto Bol?s?n bodefh is let?ga fpos-nov:
I. Ta is kapzam? saperta faloga, katira fzer ima ven povikfhane kapze C$. 19.) fo takrat nasaj noter uderre.
lad ur?em tvojim zhfbfllam ene3. BI4. Dni lecf Fjazhe dav, leto njf bode friThixe, inu vurnc fturilo.
2.	Imajo na fr?di v?zhi Thal eno mejhuo Lukenzo, koker de be is eno J eglo pikiiov.
3.	Zhe bodefh taifto ofFnov, tok bodefh eno erjavo, imerdlivo Materjo, al gnoj, katir fe bode koker Lim ul^kov, noter nefhov.
4.	Zhe je Pajn sh? dougo gniloben» tok bodefh tako Materjo tudi m?d shr^lam nefhov.
5.	De pa na bodefh zh^b^llniga Blata,katirga zhgbelle zhes simo pod fhr?-lam puftijo, k? sa gnilobo derfhov, tok sh? snafh is fmradu Reslozhik dol us^ti.
§. lOf.
Sazli^tik, al Urshohi od Gnilobe.
Leta toku fhkodliva Bol§s?n pride: T. Zhe bodefh tako Iterd futrov) katira je is mlado falogo smefhana, inu savol tega Kifsla inu gnila ratala.
2. Od ohlajene faloge, leto fe sgodi: kader enimo Pajnovo , katir ima ve-
") Tok tfdf j nikol ort Leztarjor nakupu; fterd» saFiitranje, satu, kir je per taiflih falogj, zhfbglle.inu flerd ufsefliupfj mffhanu.
liko faloge, na enkrac prevezh zh?-b?ll usamefh, de po tem namore ulse saloge pokriti, inn ogr?ti; ialoga t?-dej pogine, al umerje, inu sazhne gniti, zhe je premalo zh^b^ll, te taifte na-morejo hmalo veu uganiti, tok sazhne Imerd^ti, potler fe zh^belle taifte vezh na lotjo,
§. \o6.
A r z n y a.
Ta edina, inu nar boll Arznya super Gnilobo je leta:
Presheni zh?b§lle is fvojga gnilob-niga Pajnu noter v'eno ftaro Trugo, katira ni vezh sa nuzac, sapri nje, dej nym Dufhik, pa nezh j?fti, inu. nj? 3 Dni noter lak^, de to is fabo per-n^fseno fterd popolnima fzirajo, inu fe ozhiftijo; ta zajt pa ta gnilobni Pajn fprasni, pa vari, de k? zh^b?lle sraun na pridejo, inu od taiftiga kf j na ushi-jejo; vojfk, inutaifto fterd snafh fzer predati, pa sa zh^b^llni Futer fe na-fmf dati.
Žhes 3 Dni t? saperte zh?b?llena eno Dillo, al pa na en Pert ven ftrffsi, inu Jij§ v'eno frifhno Trugo sapodij
t^m flabem is enim Gofsinem, al pa kurjem Perqfsam noter pomagaj, pot-ler njem ene prave frifhne fterdi pre-z?j veliko noter dg, de bodo «upet Mozh dobile, inu na Pafho veu lecfle.
Ta ifprasneni gnilobni Pajn, inu tudi t^ga drusiga J v' katirrno fe zli?belle 3 Dni lakov, obedva lesbgi, sakaj zh?-b^lle Ib Gnilobo is labo v tailliga per-nefslejinu naftne vezh sa zh^bfll? nu-zan biti.
Zhe bodef h pa posnu J?fs?n en taki Pajn m^d tvojem narajmov, tok je boli J de ufse f kupy poderefh.
S. 107.
Varvanje pred Gnilobo.
Losh?) je zhfb^lle pred tako Bol?s-11)0 varvati, koker taifto , kirleshg enkrat ukoreuini, prezh Ipravic:
I. Per odjema vanju pols^bno po-m§rk?j, de na bodefh faloge m?d taifto llerd(§. ioy.) smefhov, kaciro rajtafh sa Futer ohranita frifhna faloga fzer na rbkodje zh?b^llam, one okol taifte vefs fhonft oblishejo, kader pa shg kifsla,al pa gnila rata»cok je kuga sa zh^b^lle.
a. Nikol na savup^j eni kupleni llerdi sa Futranje. (§. %2.)
3. Nezh na	m§d futeriio
IVerd, od katirga ua bodefh safhihraa, de ni fhkodlivu.
SK^STI ODSTAVIK.
pomuzh super shkodlivo shvad.
§. 108.
Z h e r V i.
Shvad, katira zh?b?llam narvezli fhkodje, foguifhniZhervi, kadri pridejo isjayzhik nekterih velikih Ma-tulo V, taift^ noter v'fpokline, inu f kladi eniga Pajnu fvoje Jajza ulosh?, zher-vizhi fkus taifte fpokDne noter v' Pajii, inu v' fatovje ul^sejo, taifliga sgrisejo, le faloge lotjo j.taiftem Fafle, inu Nog? odj?do (§. 86, N. 10.). pregledajo eno z^lzo sa to drugo, inu 1? naredijo Lukne ^ koker en kert pod lemlo; sad-mzh ufse leto is Paizhno prepr^dejo, tok de zh?b?lle vezh blisu namorejo j kader pa sh? popolnoma dorafsejo > tok
fe pa v'en kat v'P^jno fpravjo inu fe sapr^dejo.
En flabi Paja fe let? fhvadi na bode mogov branit) satu, kir fe ulšaki dan nagmira» ampak bode perülen, koker en Roj, fvojo Trugo sapuftit, inii enu druguPrebivalfhe ifkati.
£n mozhen, mu drushben Pajn fe bode fzer ubranov j pa bode veliko opravit imov, de le od taiftih ozh^di.
S. 109.
Snaraine t?h zhervov.
De je en Pajn zherviv j bodefh is t?ga dol usev:
J. Zhe bodefh fkus fhrelo erjavi, al pa zherni Drob, koker f^rne od Pulfra, sagl?dov.
2.	bodefh nefhov z?lle kofse od na po v godnih zh?b?llz, tu je > al Noge« al Faße» sdej ta pridni 9 sdg ta sadni Thal Trupla, tudi fe bodo v'zhalseh shive popolnoma godne mlade zh?-b?llze pred fhr?lam vallale, kacire pa bodo al Nog?, al Fafle is Paizhno sv?-sane im^le.
3.	Bodefh mertve od zh?b?ll ven isu-Igzhene zherve pred fhi^lain nefhov.
h
4.	Zhe bodefh Pajn offnov, tok bo-defh vidov, de bodo per Talogi nekte-re kapze odperte, kadre bi savol t? odrafhene faloge mogle saperte biti.
5.	Tud fe bodo popolname godne zh?b?lle is Glavo j inu is Nogam veu is z?lze ifkopati otle» pa na bodo mogle, satu, kirbodo od sad^j fkus Pajzhno sadershane.
§. 110,
Pomuzh super zherve,
1.	Presheni zh?b?Ue is Dimam v' njeh Pajno is eniga kota v't?ga dru-siga } slafti od faloge prezh , tok bodo tud zhervi hmalo is fatovja sazh?li ven padat ? potler pa is eno tenko Pal-zhizo po fatovji terk^j, toku, de nj(j na bodefh odlomov, tok bodo fhe t? fkrici zhervi na fvetlobo perfhli, katire pa rozhno pomuzhkg; po let?ra pa Trugo supet na ta ftari kr?j poftavi.
2.	Zhe fo slo zhervivi, tok leto nektere Dni eden sa drugim fturi.
3.	Zhe fo pa zhervi sh? en dober Thal fatovja preluknali, tok bode boli, zhe bodefh t? resj^dene faci is zhervi ur?d veu porgsov.
( "T )
§. III.
Varvanje pred zhervi.
Kir je pa loshqj en Paja pred zhervi varvaci, Jcoker pa taifte, zhe fo ga sh§ obi?dle, bres fhkode pregnati^ tok
1.	Vise Pajui ozh^di, od svun?j, iiiu od snotr^j dobro poftershi (§. 77.) fkus fkladi 9 inu fpokline eu teuki Isofh porini, de Jayzhke poterefh.
2.	Zhe ima eu flabi Pajn veliko prasniga fatovja, katirga namore obJ tok mo od eniga mozboiga zh?-
b?il perdg *), al pa fatovja, kar ga od vezh ima, ven Ir^shi.
3.	Slafti te ft are Truge, zhe ozhefh v'taifte Roje ogr^bat, morefh dobro poftergat.
4.	Slafti, zhe bodefh na ftaru fato-vjeRoje ogr^bov,morefh taifto dobro ozh^dit 5 sakaj, tam fe v?zh D^ll ufse forte fhvadi Jayzhki najdejo.
Tudi t? na fv^tjem, de be v' take Truge zh?b?lle devav j katirefo sh? ua po v ftrohn^le.
She bol bodefh fturov, zhe bodefh enig^a Mzig« preft«vov, tu je, na taifti kr?;, bit je en mozhni biv, inu tega mozhniga pa na leto Mjfto, kir je ta flabi ftav,
h 2
C >
§. IJ2.
Shabe, no Krote.
Kroteimajo leto Navado, de s've-Z-hir pred fhr?lo na Pajiiovjesik sl^ses al pa fkozhi, inu tam is Ivojim Pral-kanjam t? pridne zh?b?lle ven is Pajnu fpravi, inu nj? posoble; sator?j je dobro ? zlie bode ta perva Verfta od Paj-nov f§j I fholn nad femlo pousdigae-na. (§.31. N. 4.)
S-
M r o u 1 e.
Edine Mroule nabodo veliko ftiirle, ampak kader is veliko Drushbo pridejo , one gredo sa medenim Duham, inu fena lotjo t^h mozhneh, ampak t?li flabih Pajnov, inu is gvautjo, kir morejo, noter predero, is Tvojimi krampelzi fe tok mozhno na zh^b^lne Noshize primejo j de tudi mertve fhe na taiftih obvifsjo, inu bodo v'Luft nefsene.
T? dein? Mroulifh? na bodo velike fhkode fturlej ampak per blishem okol zhfb^llnaka öbeniga terpi, ven nj? ifkopli, inu pobi, koker mo-
C 117 )
refh*) blisu pred Trugam is fuhim Pep^lam potrofsi, dokler bode taifti luhjna pojdejo blisu.
114-M i f h i.
Mifhi tudi rade zhes simo noter v'Pajni gredo J resgrisejo fatovje, inu zb?b^lle 9 tudi fvoje Gn?sda noter naredijo ; taku naj^denu fatovje zb^b^lle Dozbjo vezb obdelat savol fmradu * inu ga tudi nozhjo vezh ifz^lit, nar boli t^-d?j bode 5 zhe tako resj^deno fatovje tok delezh ven isreshefh, koker de-lezh bodefh fl?d nefhov, de je naj?-denu; vefs taifti MifhjiDrob na tenko ven ismedi.
Sazhudit fe je zhes Namarnoft nek-terih zh^b^llarjov j katiri fhe nekterih f heblov pred fhr?lo na sabijejo, de bi Mifhi noter na mogle, te flamnate zh^bfUnePletarje bodefh tefhko oko-"Varovs satu, kir nj^ Mifhi lohku prej^do.
•) Nar lojhfj njf bodefh ffntov, zhe bodefh kroppa noter ir'MrouIifhe «liv.
C "8 ) §. iif. T i z e.
Tize, slafti pak Laftovze, inu Pia v-maselzi tudi ferfh^iii, inu Olse fo na-varni zh^b^Uni fouraslmiki.
S^DMI ODSTAVIK.
ZIL, inu konz emg a zhebellarja
per zhebellah. * t (
§. 116.
Shterilu t?h Pajnov.
Letu fzer dobru Vfm, de zil j inu konz eniga zh^bellarja je: de be veliko fterdi j iuu Vojfka dobiv j de bi t?-leto dofs^gov, tok nii£sli, de je nar ta boli Mitel > zhe bode v€liku Trug zli?b?ll.imov 9 al letu fe na pufti ufse-Igj fturid:
1.	Satu i kir nekteri zh^b^llar savol fvoja drusiga hifhniga Opravila nima sadoft zajta, de bi mogov vezh Pajno-vam ftrezhit.
2.	En drugi pak sa knpza na v?, ka-tirmo bi zh^bglle» kar nj?h inia od ve^hj preda v«
C 119 ) §. 117.
Napr?j ufetje zhes fhtevilo fvojih Pajuov.
Hmalo fpomlad f? more en lar napr?j us?ti:
1.	Al ozhe fvoje Pajnove pogmi-rati?
2.	Al satnore, al pa ne, fvoje Pajnove pogmirati ? De bode po letamo taiftu, kar je potr^bnu, samogov per-pravit.
Jeft rezheni: zhe ozhe fhtevilo fvojih Pajnov pogmirati ■« sakaj v'ufsa-katermo Pajnov o zh?b?lle pogmirati 9 kelker je mogozhe, more ufsakateri zh§b?llar na ufse Vishe gledat; sd^j ozhem ted?j
a)	enigazb^b^Uarja podvuzhiti; ko-ku samorefvoje Pajnove pogmirati'?
b)	po let^m pak, kader bode sh? to rapr^j us§tu fhtevilo teh Pajnov imov; koku on samore is taiftih, de be lih vezhna rojile, al pa, de be i^em lih vezh na puftiv rojiti, vender en v?zhi Dobizhik lohku Äuri, koker pa , de be fe rojile.
( I20 ) §. 118.
Sprute govor.
Nekteri pa 1? nafpametni zh§b?llar porezhe:
1.	Is vezh Pajnov fe ja lohku vezii odsame, koker pa is enga famiga ?
2.	Al ff j more ufse enu biti, zhe is vezh Pajnov raun tulkajn dobim, koker is eniga famiga ?
Odgovor:
Dobru premilsli, de
1.	zh^b^lle, kader fe h'Roju per-praiilajo, inu fe rojijo, tudi v't?m no-vimu Pajnu novu fatovje delajo, veli-ku zajta samudijo» v'katirmu b? ble lohku veliku Medu, inuVojfka nabrale *).
2.	Dobro v?fh: de je v§zhD?ll malo odjemavat» kader je veliko Rojov, zhe ni prov dobru Lgtu sa zh^b^lle, katiru fe pa malu k?d§j permiri.
3.	Per goftih Rojah f? vezhkrat v'Navarnofli tok dobro ob Roje, koker ob ftarze priti.
*) Per odjcraavanjii T? vezhlcrat lohku pomir» kov; de r? od eniga famiir.-i mozhniga Pajnu vezh dobiv , koker od 3. al 4. TUbiii.
Pogmiranje t?h Rojov.
Vfsakateri lohku v?, de, katir fvoje P^iiove ozhe nagmiraci ? drusi^a nezh na sheli, koker 1? veliku Rojov, al sam^rkaj! dva Vrfhaha fta, savol ka-tirih ti sbiher veliku Rojov shelifh.
I. Zhe imafh Perloshnofl:»inu zajt vezh Pajnovam ftr^zhit. ^ 2. Zhe sa kupza v?fh, katinno be ti od tvojih zh?b?ll kej prezh predav (§. 116.) obojni Vrf hah je sadoft velik, zhe pa let^h dv^hVrfhahov obeniga nimafh, tok tebi sa Refsuizo fv?tjem» inu t? bodem ufsel^j fv^tvov» de ni-kol na sheli Rojov? zhe ozhefh od tvojih zh^b^ll Dobizhek imeti (§. 11 g.) ampak veliko vezh nj? nasaj dershi od Rojov (§.1^9.) J koku pak zh^b^lle lohko od Rojov nasaj dershifh ^ bodefli nefhov fpodej §. 16o.
§. 120.
Dvoje forte Rojov.
Dvoje forte je Rojov, fkus katire ti lohko fhtevilo tvojih Pajnov pog-tnirafh;
1.	Al fe bodo zh?b?lle po Nagnenju fvoje Nature farne resdclile, inuroji' le (§. 390 katiro le imenuje eu nacur-ni Roj.
2,	Al pa ni? snafh h'tfmo perfiUtj to je, is kunfhtjo fam resdelici, kadru fe imenuje en kunfhcni Roj) al Nar?jenz.
Zhe t? natnrni Roji ob pravimu zaj-tu pridejo f tok fo bres ulsiga zvibla gorfhi, koker t? narejeni i zhe pa ob pravimo zajmna pridejo, tok nj? pa snafh narediti; od ob^h fort te bodeni sd^j po Verfti podvuzhiv.
O^SSMI OD STAVI K.
od poletniga opravila.
OD samerkvanja per natvrnih rojah.
§. 131.
Pergodilfhe per Rojab.
Tupervu, kar v*pol?tnimu zajtii per zh?b?llah naprej pride, fo t? naturiii, al Roji fami na (ebi; zhe je t?d?j ea zh§b§llar fklenov: de ozhe fvoje
Pajni nagmirat, al sa PreJajo, al pa sa Pleme s hraniti (§. 119O tok n?j pufti na turi fvoj Pot (§. 3 90
Per Roj ah le pa snajo fhtj^r Rezhi permirit:
1.	Al fe bode po Navadi na en kr^ ufedov.
2.	Al sna fe na flarza nasaj pover-liici.
3.	Al pa zlo ujiti, (odjiti).
4.	Al pa is drugim Roi?,zhe njeh vezh na enkrat ven pojde»ismefhau-
122.
Pom?rk na Letenje, inu Glafs t?h zh^bfll per Rojo,
Koker hitru bode Roj ven is Pajnu» tok gl?d?j na negovu Letenje, inu po-flufh?j na negovi Glafs.
I. Žhezhfb^lle v'en krafs smeram blish^i ukup?j ,
a. zhe imajo eno glafno fhtimo, tok imajo Matizo per febi, fe bodo hmalo uf^dle,
3. zhe je pa njeh Letanje reftr^fse-no, inu njeh fhtima je tiha, tok nimajo Matizo med fabo, ampak je, al BOter v' ftarzu oftala, al je pa na fem-
lo padla, de njo zhfb^lle namorejo najti, bres Macize fe pa Roj nabode ufjdov, ampak na ftarza nasaj potegne v; zhe t?d?j ozhefh, de bodefhimo v kej ogrfbat J tok ifhi Matizo pred Paj-nam»inii potler pa del okol po Tl^b, inu med Travo, eno malo zh?b?llz bode ulsel^J srauuo nj?, bode t?d?j dobro , zhe bode ulselg okol zJi^b^llna-ka pokofheno (5.31- N.9.)
§. 123.
Kaj imafh is to najdeno Matizo pozh^ti.
1.	To najdeno Matizo nefsi na taifti kr?j J kir bodefh uar vezh zh^b^ll vidov ukup?j f^d?ti, inu njo pufti, de in?d tairte um^fs isl^se, taifte bodo sh^is fvojimfhum^iujam t? druge fku-
poklizale, zh-e njeh pa bode zlo malo 5 al pa nezh ukup^j, tok Macize nikar is Rok na fpufti, de le k? supet na sgubi, ampak
2.	taifto is nektermi zheb^Ilam? v'eno fhkatelzo» al Matizno" Hifbzo (koker te vuzlii §.96.) sapri, na eno fhtango perv^shi, inu na t.iifli kr^j »efsi J kir na vezh zh^b!jll okol l^ta.;
( )
koker njo bodo satn?rkale, bodeffi hmalo eno gla£sn§jrhi shcimo flifhov, inu vidov, de bodo od ufseh krajev prute fe ukup?j fpraulale; po letijm pa snafh tudi Matizo is Hifhzo vrc^'d v'taifto Trugo poftavic, katira je sa nj? perpraulena» tok pojdejo lame noter J inu takrat nj?m pa Macizo venkej fpufti.
§. 124.
Kader per najdeni Ma ti zi Roj
sazhne nasaj na ilarza jeti.
Zhe fe bodefh pa eno malo pre-dougu modiv, tok zh^b^lle na bodo vezh na Matizo ahtale, de njo bodefh lih prute nymdershov» ampak bodo sazh^le nasaj na ftarza j^ti. Koker hitru bodefh letu pom?rkov j tok hitru ftarza ven potegni, inu na eno drugu M?ftu poftavi, Matizo pak (v'Hifhzi saperto §.96.) v'eno Trugo deni, inu taifto nam?ft ftarza noter v'zh^b?llnak poftavi, na tako vislio, kir bode Roj otov na ftarza fe pover-niti, bode pa rauno h'fvoji laftni Ma-tizi perfhov. Takrat pa, kadar bodo rojne zheb^lle vVeliki Drushbi sazli^^-
le nasaj letati, niorel'h te blishne ftran-fke Pajnove is eno Riito, al Pertam sakrit, de na bodo k? raifhi v'te ftran-fke Pajiiove, koker pa vTvojga pras-iiiga fhle, takrat bi fe nektere klale.
Kadar bode sh? Roj v' Trugi, tok t? ftraiii'ke Pajni supet odgerni, ftarza na to ftaro M?fto, Roj pa na en drugi krej pullavi.
§. laf.
Zhe pa fhe Matiza ni najdena.
Kaj je pa fturici» zhe ta sgublena Matiza fhe ni najdena ? takrat tudi rauno toku fturi, koker le dofsehmal flifhov, kar to, de nameft te sguble-ae Matize rao eno drugo noter pofta-vifh 5 zhe imafh katiro perprauleno , pa tako Matizo, kakerfhno taifte forte Roj pogirje, (pogly §.hO en pridni Peuz (§.41.) inu tudi ufsi Drujzi (§.43.) pogirjejo enoDivifhkoManizo (§. 80 en pervi Roj pa eno plemenito» al pbhojeno (5.8- S3.540 zh?b§lle njo bodo J de f§ je lih ptuja, vender gor usflej zhe pa nimafh take forte Matize J eno drugo pa imafh j tok njo snafh
tudi dat J pa toku, de njo bodefh v*eno Matizno Hifhzo saprov (poglej §. 96.) inii ene 3. al 4. Dni saperto puftiv, pr^d^n njo in?d nj§ fpufhdfh, fzer be njo umorile *). Roj pa morefh po le-t?m prezQj delezh prozh prenefti, al pa v'en temen kr?j sapr?ti, inu pa fu-trat, fzer aku be Doma taifte zh^b^lle hmalo letale, be na ftarza» al pa na druge Pajni potegnile.
Zhe pa nimafh obene Matize per-praulene j tok mo pa ven is ftarza en Tiirnzh sr^shi, katirih bode ob zajtu eniga Roja vezh imov, inu mo ga noter poftavi (§. 3{jO de fg bode Matizo fam isl?gov.
126.
Zhe je Roj nasaj pot?gnov»
Zhe je pa Roj na ftarza nasaj pot?g-novjtok zliak^j nektereDni»more-bit, de bode flie enkrat rojovjinu bode , zhe ta ftara Matiza ni v' ftarzo of-tala, ampak sa r?fs bla sgublena» eniga prfdniga P?vza dav (§.41.) zhe pa
•) Nckreri zhfbfllarji tudi vvehijo: de ghf-bflle Matizo raj gor usamejo, slie n/o bo-defh is Mgdain pomasov.
na bode rojov, tok mo pa snafh Roj ods^tij zhe ozhel'li.
Zhe bode pa en Driijz na ftarza na-saj fhov» tok nezh na bodi slialofteii, slafti zhe bode m^jlien ? al posn pruce J?fs?n; ftarz bode Tkus leto iTiozhn?j oilov , pa tudi bodefh malo k^d^j fli-fhov, de je en Drujz m?d Rojam ob Matizo perfhov, satu, kir ima vezh, inn mlade Matize.
S. 127.
Kaj je fturiti? de b?Roj na Aarza nasaj ua pot^gnou.
Zhe ozhefh, slafti pridne Roje oko-varit 9 de na bodo na ftarza nasaj potegnili ; tok
1. kader bode Roj ven ul^kovjna shr^lo gl?j, inu na Matizo pom?rk?j, zhe le k? na bode mogla hmalo v'Luft usdignit, tok njo rozhno primi, fzer b? snala ke del prezh na Tla pafli ? inu fe sgubiri.
Per t?h pridnih Rojah gr?de Matiza v?zh Dfll v'sr§di Roja is to nar vezhi Drushbo ven, per t^h pridnih P^vzah pa (S.41O inu per Drujzah, satu kir imajo vezh Matiz, gr^de zhafs«; ena
C 129 )
s't?mpervim zh?b?llami, ena s*t?in sadnimi J inu ena per sr?di ven.
128.
De Roj ne vjide.
Kader en Roj ozhe vjiti ? tok da le-t^ faamine:
1.	En tihi Glafs od zh?b?ll,
2.	od enigaDrev^fsa h'c^mo drugi-mo letijo pa sm^ram del.
Nekteri, de bi nj§ nasaj dersha-li, tok na kofse terkajo, svishgajo, s'm?jhnimi svonzi svonijo, etc. pa ufse ]etu nezh ne vella, fkus taki Hrupp bodo 1? del zh^b^lle prozh odgnali ; nar boli bode:
a)	Zhe bodefh fkus eno fhprizanzo toku vodo na nj? fbprizov, de bode voda od sgor dol nanj? padala, koker Defh 5 ne pa od fpod gor, letu bi nj? 1? del na vifsoku gnalu.
b)	Zhe bodefh,kader bode Roj sh§ sazh?l ven jeti, fhr^lo na pov satek-nov 5 de ne bodo mogle ufse na enkrat ven sahrufhat, ampak edn sa drugem ven letati, tok fe bodo tf perve sh? eno malo utrudle, pr^d?n t? sadne ven pridejo, tok bodo raj f?dle.
C 130 ) §. 129.
De fe s'dnigim ne singjfha.
Kader vezh Rojov na enkrat ven gr?dejo, tok:
1.	Se fnajo med fabo sm^fhat.
2.	Snafh taillo v branit
3.	t? sm^fhaue ukup ogrenit, al pa taifte resdeliti.
Koku imafh vbraniti, de fe ne bodo sm^fhale, te ozhem sdei podvuzhiti, koku pa te smefhane ukup ogi-eniti, al pa resdelid, bodefh v'perhodnimu Odftauko nefhov.
Zhe je en Roj sh? ven potegnov 9 inu je v' Lufto»hmalo sa taifteni pa en drugi is ene druge Truge sazhiie ven jeti, tok
a) taiftoTrugorozhno sateknijinu njo na en ftrelaj delezh prezh odneisi, tam njo pa hitro supet odpri, de fe t? hizne zh?b?lle ne sadufhijo» ampak Roj fr?j ven potegne.
Koker hitro bode Roj vene, tok ftarza rozhno na njegovo ftaro M^fto nasaj nefsi, en taki na en ftrelaj delezh prenefsen Roj fe ne bode s' drugim sm^fhov, tudi ne bode ufhov, sacu, kir fo zhfbglle fkus Prenefsenje
vtradene ratale, kar letu dobru pomer-k§j 5 de ne bodelh Truge preposim prezh nefsov, kir bi sh^ en pov Roja vene v'Lufta blo 5 al pa presgodej»kir bi fhe ne sazh?v ven jed, de ga k? ne smotifh, de potler Roj zelo ven ne fJiov.
h) Zhe pa nozhef h, al pa nemorefh ene takeTruge prezh prenefti, per kadri sam?rkarii J de bode Roj sdt^j hma-loven fhou Cgl?j S-^o.) tok pa pred fhrflam is merslo vodo poniazh?j ? tok ga bodefh tok dougu gor dershov, de bode ta pervi ogr^nen
DEVETI ODSTAVIK. i
OD UKUP DEVANJA, INU RESDELENJA TEH' SMESHANIH ROJOV.
§. 130.
Vezh fort t?h Rojev.
Zhe fe bodo 2. al 3. al pa vezh Rojov sm^fhali, inu ukup fedli, tokhmalo pomqrk?j a kaj sa ene Ibrte Roji Ib.
*) Jeft fem tudi zhafb? per eni taki Trugi to lirjdao konzhenzu s flujlam vrjd »-'eno
i %
PerviRoj fenikol ne bode s'pridnim P?vzam(§.4i.) al pa s'Drujzam (§. 43.) otov sglihati, sato, kir ta pred-iii Roj ima eno Plemenitenzo C§. 5 52.) pridni P?vz, inu Drujzi pa eno Divizhenzo, (glg §. g.) one fe bodo v'nektere mghne kupze ukup fpraule, fe bodo klalle, inu morile, toku, de od 2. Rojov bode kom?j en priden of-tov; zhafs? potegnejo nasaj na ftarza» zhafs? pa tudi v'jidejo; 2. Drujza pak, al pa en pridni P?vz, inu en Druiz fe pa ne beta nezh shaliga ftrilla, savol t^ga, kir imata enake Matize.
197.
Ukup D^vanje tgh enakih Rojov.
Take Roje ukup?] dijati, katiri imajo enake Matize (§. 130.) je zelu loli-ku, 1? ukupij nj? ogreni, pa pet ogr?-banju gl?j 5 de bodefh Matize vj? v, inu ufsakatero pofs?b?j v'eno fhkatelzo sapri (§.96.) de ne bodo ena to drugo umorile (§. 6.), zhe nj§ m^d Ogr^ba-
Ruto, al Fazangrelnani sakrov, inu toku dougu sakrico puftiv > de fem ta pervi Roj ogrenoT,
njani ne bodefh dobiv 5 tok nj? snafh potler poifkati, koka pak ? Cgl?j §.i 32.) po let?m pa eno tako v'fhkatelzi sa-perto Matizo noter v'Pajn h'Rojo po-ftavi, zhes en majhen zajt njo bodo rade gor us?le, iuu pokojne ratale; 2. al s.Drujze na tako visho ukupg dijati, je zelo nuzno j sato kir je en farni tak Roj boli, koker pa 3.drugi ufsak pofs^bni.
S. 133.
UkupD^vanje takihRojovjkathi nimajo enakih Matiz.
Zhe jga ozhefh take Roje ukup dia-ti 5 katin nimajo enake Matize C§. 130O tok te bode vezliMuje kofhtalu;
1.	Vise fkup sm^fhane Roje hitro ogreni v'eno veliko Trugo (Pajn) per Ogr^banjii gl?j, de Matize polovifh > to je nar ble potr^bnu.
Koker fe bodo sazh^le ufsgdat 9 tok fe bodo v'majhne kupze (koker ena Jabuka) ukup fpravle, inu fe bodo klali e.
2.	Vfsakateri taki kujiez s'merslo vodo vezhkrat pofhkropi, inu ga re-fkopli J bliso srgde bodefh Matizo na-
( 134 ) rajmov, taifto usemi, inu njo vTlika-telzo sapri(§.96.) zh^b^lle pa noter v'Trugo pomedi, raun toku s't^m drugim kupzam pozimi, inu s'vodo pogoftu fhkropi, zhe na tako visho per O^-^bauju ne bodefh ufs?h Matiz ^olovjv 5 tok bodo zh^b^lle Ihe hru-Ihale, inu fe klalle; tok
3.	morel'li t^d^j ulse taifte zh^b^lle na eno Erjuho ven ftr^fsit? s' vodo do-bru pofhkropit, to prašno Trugo od-perto nym naprej poftavit, inu kader bodo nasaj l?sle, pomerkat j de bod ef h ]VIatize sagl?dov, ven usdignov,inu iifsakatero v'pofs^bno fhkatelzo sa-prov i zhe nj? pa nozhefh ven flr^fsit, tok pa
4.	perTrugi to fpodnoDillo odter-g?j} tok bodel'h vidov, de fe bodoMa-tize ena drugo lovile, takrat nj? snafh po L^gnat? perjijti.
Kader sh? bodefh ufse Matize polo vivj tok fe zh?b?lle ne bodo vezh klalle, pa vender hrufhale,
5.	takrat pa taifte ulovlene Matize, ufsakatero pofs?b?j saperto, noter v'Pajn, ufsakatero v'en drugi kol po-ftavi, Pajn pa sapr?, inu v'en temeu kr^j 24. Ur deni, inu ga futrej; de fe
C I3T )
pa ne bode sadul'hiv, tok mo nam?fl: sadne konzhenze eu gofti garterz (§. 94.) zh?s deni *).
6. Dru^ Dan t^d?J pogleduj: per katiri Matizi je nar vezli zh?b?n5 na taifteh bodefh tud nektere Pikze no-■viga Vojfka nefhov, tok taifto nym Doter J pa fhe na en Dan saperto pufti, t? druge pa ven poberi, ta perhodni Dan nym Matizo ven is fhkatelze fpufti, inu zhes nektere Ure paTrugo v'zh^bgllnak na Ivoj kry poftavi.
Resdelenje t?h Rojov.
Zhe ozhefh t? sniffhaneRoje supet resdeliti j tok supet pom^rk?j: al fo im^li enake Matize, al pa ne (§. 130.) po letem:
I. Vfse Matize polovi (§.132.) t? ogr^nene zh^b^lle pa na tulkoThalov resd^lij kolker je blo Rojov, potler pa (sam?rk?j) zhe fo bli ufsi Roji od enake Matize (§.i30.) ufsakatermo eno Matizo noter poftavi > tok je Resdelenje fertig.
*) Al pa eu gofto Heriieco gor aab/.
2, Zhe paMatize nifso bl§ enake, tok t? ulovlene Madze ufsak pofs^biie I'hkatelze sapri, taifte ufsakatero v'eno pofsfbno Trugo deiii, inu nj? na da eno per drag? vThtriz poftavi, t? sadne konzhenze odpri, inu od t?h v'eno famo Trugo odgr?nenih zh?b?ll iifsa-kateri Matizi ene 2. shlize zhf b?ll noter d?j J potler pa to pouno ogr^neuo Trugo blisu pruti Matizam oberni, konzhenzoodpri? tok febodo zh?b?l-Je fame resdelile j inu ufsaktere h'fvoji Matizi sl?sle, zhe bodo prevezh sa-zh§le hrufhat, tok nj? pa vezhkrat s'vodo pofhkropi.
DES:pTI ODSTAVIK.
od ogrebanja. 134'
Na kaj sa ^no visho fe en Roj vffde?
Vezhkrat fmo dofsehmalu flifhali od Ogr^banja J sdfj pa ozhmo vidit, koku fe taifto nar los i^j sgodi ? fzer fe more zh^bgllar po Rojo vishat, ko-
ker fe taifli vf?de, Roj palc po taiHimo krajo J na kacirmo zh(jb?lliiak ftoji, to je, zhe fo morebit velki, inu votli Drevefsa, gofha, al Ploti bliso; nek-teri zh§b?llarji nalafh okol zh^b^llna-ka nifke Drevefsa, slafti pak smreke, inu Hoje safadijo, satu, kir fe zh?b§l-le rade na taifte vf^dgo > inu fe loshg ogr^nejo.
Jeft te ozhem na troje forte en Roj ogr^niti navuzhit, is katire fe bodefh tudi per drugeh Pergodilfhah snov vi-shati, inu fzer:
1.	Is eniga Drevefsa 9
2.	is ene Lukne,
3.	od Tla} al femle.
Sploh Pomerfcvanje.
Per Ogr^banju t?h zh^b^ll morefh fploh sam^rkat:
1.	De ne bodo nekol ufse na enkrat noter v' Pajn fe fpraule, ufsel?j bodo fhe nektere okol letale; de bodefh te-d?j tudi taifte dobiv ? tok morefh Pajn en zajt na taiftimo M?fto puftiti,
2.	morefh ta nov ogr^nen Pajn pred fonzam varvati J vTeuzo poftavic, al
pa nalafh rao fenzo narediti, Izer ga bode fonze supct ven sagnalu.
§. 136.
Ogr^banje od eniga nifkiga Drev|fsa.
Nar losh?) Ogr^baiije je, kader fe en Roj na eno teuko V§jo eniga nifkiga Dre v?fsa (v'f h tau ti eniga grojsda) vl?de 5 takrat:
1.	V^jo pro v rahlo odr?shi»inu ujo noter v'Pajn deiii, zlies en zajt paV?io supet veu usemi,
2.	zhe pa V?je nemorefh odr^sat j tok Trugo od fpod podtekni, de bodo zh?b?lle prezfj globoko noter v'Trugo vilsle, takrat pa na V?jo terkni, tok bodo zhfb^lle ulse na enkrat noter v'Trugü padle,
3.	zlie je pa Veja toku mozhna» de fe ne pufti sm?sit, tok pas'enimPe-r^fsam, al pa fliibzo zh?b?lle dol noter v'Trugo ofsrauk?!,
4.	zhe pa reftrefsene po Drev?fso v' kupzah fedijo, tok Pajn blisu njeh perv?shi, inu ejjiga, al drusiga taiftih kupzov (slafti tega v^zhiga) noter of-smukni, tok bodo tg druge rade sa nym
( 139 ) potegnile j slafti, zhe je Maüza sh? noter.
§. 137-
Od enigavifsokigaDrev^fsa.
Zhe fe je pa Roj tok vifsoku na eno Drevo vf^dov, de morefh s'Lojtro do njega? al pa zlo na Drevo l?sit, tok bode dobru, zhe bodefh enigaTo-varf ha imov ? slafti, zhe fe je na konz eniga tenkiga Drev^fsa vf?dov, To-varfh n^ Trugo (na eno fhtango per-v^sano) na vilsoko pod Roj dershi» ti pa is Lojtre, al pa is Drev^fsa naV?jo s' Roko J al pa s'eno fhtango terkni, de v'Trugo padejo; zhe t?ga nemo-refhj tok pa nektere fhibze, al drugo Omello na eno Palzo perv?shi, inu dol ofsmuk?j, zhafs? tudi Roj m?d Vajami pruti D?blo fedi, takrat pa fpod?j Pajn na en fhtrik perv^shi ? inu ga sa fabo gor na Vgo sl?zi.
§. no.
Is Navarnoftjo fvojga fhivlenja,
Zhe feje pa Roj toku vffdov, de ne morefh bres Navaniofli fvojga fhiu-lenja do nega priti, tok gl?d^, de ga
C HO )
bodefh al s'Tr^fsenjain, al pa s'Ter-kanjam tamkaj prezh, iuu na en drugi kr?j fpraviv.
De fe pa zh?b?lle supet ke nepo ver-nejo > al pa zlo ne odjidejo 5 tok pa zh?-b?lle, inu taifti kr?j dobru s'Vodo pofhkropi, sakaj Mokrote fe bojijo. Zhe na taifti V?ji ni veliko lesh^zhe, tok usemi eno rolmo fhago j inu njo na shag?j, de fe dol perpogne, inu eno malo gorfhi Legotnoft h'Ogr§banju perpuftl
Per enim takim Ogr?banju fe bode en ufeak zh^b^llar fara v^dov pomagat.
S- 139.
Is Luken.
Zhe fe pa Roj v' en votlu D?blu, Luknjo 9 al tak Gertnovje vfs^de, kir na nobeno visho srauno neraorefh, tok je ta sadni mitel: de ga s' Dimani ven na en drugi kr?j ispodifhj kirga bodefh loshy ogrenov.
§. 140.
Od Tla, al Semle.
Zhafs? savol shl^htniga Vremena ? al pa J kirMatiza pro v letati nemore,
feRoj na Tla, al v'Travo vfs?de, taif-tiga je zlo lohku ogreiiiti, kar Trugo mo s'odperto konzheuzo pred nega poftavi 9 tok pojde lam rad noter ? pa nyra fhe ti s'enim Per^fsara noter po-mag^.
§. 141.
Shakel sa Roje.
Zhe nozhefh tulkajn Muje ? al pa Nevarnofti per Ogr^bauju im^ti > tudi, de fe k? Matiza ne sgubi»de Roj iia-saj ne pot?^e,ne vjide,is tvojim, al tvojga fols?daRojami fe ne sni?fha, tok snafh fi puftiti en fhakel narediti, katir je is tenke Pr^je, koker en sito nkup ftkan 5 toku, de obena zh?bfIIa nemore fkus sl|fti; taifti je (pogl?j to a.Tab. to 10. Fig.) enimo fako, alRau-fhelno slo glih > je 7 fholn doug, iuu na konzo 20 zoll fhrok pruti verho sm?ram vofh?j j tok 5 de per verho ko-14 zoll fhrokofti odmiri; od sno-tr^j pridejo 4. tenki Obrozhki a. a. a. a. katiri fo eden od drusiga glih delezh perv^sani, od sgor per c. fhe en pov vatla froviga Platna zhes ta pr?dni obrozh zh?s vjfsi, katiro fe s'eno fhnorzo gor na Pajn 5 katir sazhne ro-
jit 9 perv?she, 4. Palzhize b. b. b. b. bodo okol I'hakla 11a Obrozhke a. a. a. a. perv^sane, de fhakel 11a Douguft re-ft?gnen derfhijo.
§. 142.
Koku fe leta shakel nuza?
Koker hiter sazhne Roj ven jeti, tok rozhno ta pridni konz shakla c. na Pajii perv?shi ? tok, de obena zh?b?lla ne bode mogla m^mo ven slet^ti, od sa-d?j pak fhakel perusdigni, toku, de bode pruti Pajnu glih ftav, toku dou-gu, de bode vefs Roj noter.
Leta toku uj?ri Roj uektere ftopiiie od zh^b^llnaka dol poloshi, vsemi taif-to Trugo J katira je sa Roj perpraulena, konzhenzo odpri j shakel od fpr^d off, inu ga na Trugo perv^shi, inu zh?-b?lle noter ftr^fsi, zhe fo fhe uektere 2h?b^lle v' shaklo 5 tok ga 1? toku pruti Trugi poftavi 5 de bode fouze na nega fialoj tok bodo fame v'Trugo sl^sle.
Zhe pa zh?b?lle ne bode otle noter vTrugi obftati, tok je snamine, de je Maciza noter v'ftarzo obftala, tok bi nym raogov eno Matizo perpravit.
Letu fhe sam?rk(;j, de ne bodefh shakla prehitro j al pa preposnu na Ro-j^nza perv^sov j ne prehitro, de ga od Roja ne smotifh» ne preposnu, de k? en pov zh?b?ll ne bode fhe v'Lufto.
ENAJSTI ODSTAVIK.
OJPRAUKI PER ROJAH.
§• 143.
Kader je en Roj sh? ogr^nen»inu na fvojo M^fto poftaulen, tok
1.	Momorefh en sazh^tik h'nego-vi novi Wirtfhofti dati j (gl?j §. 170. 171. inu §.1450
2.	Tok dobro per ftarzo 5 koker per pr^dnimuP^vzojinu perDrujzah (§.39. 40.41.43.) na Plemenjenje t^.Macize pom^rkat, de, zhe takrat ob Matizo pride, bodefh
3.	mogov nega Jalovini pomagat*)
•) Tud je dpbro, zhe bodefh s'Roj?nze, to je, taifte Ihrze, katiri fo vezhinat eden sa drugim rojili, inu oa Folku ofhvohili, is enim mozhnim Fajnim premeniv, inu pre-ftaviv, fzer bi snali ob Macize priti, inu jallove tatae.
C 144 )
4. jeft tudi imam Navado» de hma-lo po Rejo ftavza ven potegnem, inu iifsoTrodovfko lalogo per glavah po-reshem (glg §.97. v'famerko) de na tako visho fterd perfhparam, katiro bi Izer Trodi pojedli.
§. 144-
Poftaulenje t?h Rojov.
Ta ogreneni Roj nikar do v^zher tam ne puth?j, kir fe ogrebov; koker uekteri delajo, sakaj nekteri hmalo sazhnejo ven l?tet»inu fi kr^ samer-kajo, drugi Dan t?d?j fvojoTrugo tam-k?j ifhejo, inu fe motjo; tok t?d?j ta ogrebenRoj limalo v'zh?b?llnak pofta-vi; taifte Roje, katiri imajo Divifhko Matizo (§.40.41.43.) nefm^fh prebli-su ukup^j poftavit, de ne bode Matiza» kadar bode h'Plemfnu ven letala, fvoj-ga Pajnu s'grefliila (§. 34. N. 6.) letuje tudi saftopit od ftarza, katiri je Roj da v (§.39.)
Sazhftik zheb?llne Wirtfhofti.
De pa bodo zh^b?Ile v't?mo novi-mo Pajno raifhi obftalle, inu v?zhi
Vefseljeh'D?lledobile, toltnymen kois l?piga fata od Ipr^d gor na sgorno Dillo pertifsiii, al zh^fs 5 al po dou-gem 5 to drugu Dellu bodo potler po taiftimo fatu vishalcjmeni taiftu Dellu, katiru je po dougem, boli dopade,
1.	kir v'taiftimo imajo roune Gafse pruti fhr?lQ, t^d^j blish^j
2.	is taziga D?lla fe lofhy preka-dijo
3.	letuD?llu, satu, kir ima mya odftaukov J hicru naprej.
Sat le tudi sa to od fpr?d?j pertifsne, de fe od fpr?d?j vf^dejo, iuu tam D?l-lusazhno, sakaj tam fe loshg fuper fvoje fovrafhnike branjo Cgl?i 5» 27. v'samerko).
4.	Zhe bode svun^j fhvohPafha, al pa shleht Vreme *), tok morefh Roj futrat.
Per Ogr?banju nikar Truge s' M?-dam ne mashi, f kus letu bi 1? Roppar-ze pervabou.
■•) En Roj !? na 5. Dni Futra sTabo usame, zhe tfdfj fhlehf Vreme terpi, kok«r 5, Dni, tok ti sh^ inogov lakat.
k
C 146 )
§. 146.
Pom^rkanje na Plemeuenje t? Matize.
Kir	ena Divizlieiiza more
h'Plem?no ven letati (§. 51 •) tok fe lohko takrat sgubi (§.34. N. 6), eii nagli Defh njo sna pobiti? Tize, fer-fh?nij ofsenjo snajo poj?fti, fe sna v'en drugi Paja sgrefhiti, inu umorjena biti C§. 144.)nar ta v?zhi Nevar-noft J de bi en Pajn jalov ne ratov je takrat C§. 57.), tok t^d?) f kerbnu vezh-krat pomerkf j, zhe taki Pajnovi nifso ob Matizo perfhli (§. ^9.) de nyra sa zajta h'Pomozhi pridefh (§. 96.)
§. 147.
Pobiranje t?h Matiz.
Drujzi imajo v?zh D?ll vezh Matiz (§. 430 ta iftih nalovi, kolker morefh (§. 131.132.13 3.) al bode pa Roj kati-ro imov, bodefh lohko is negoviga Pokoja, al pa is fhamenja? inu Tekanja dol vs?v (§. ^9.)} zhe obene nima, tok mo eno saperto s'fhkacelzo vr^d noter poftavi.
( H? )
Per t?mo isrojeiumo ftarzo bodefh tndi zhafsf > bmalo, koker bode Roj ven odfhov, vezh mladih Matiz iia-fhovj katire nifso s'Rojam ven fhle, inubodo od t^hdomazhih zh?b^ll pre-gajuanej po fatovju fem ter ke lasle, taifte morefh pa vurno ulovit, preden fe supet med fatovje ne 1'krijejo.
§. 148.
Matize s'hranit bres Plemena.
Let| vlovlene Matize v'eno fhka-telzo sapri (5.96.), inu nj? noter v'ftar-za, al pa v'eniga drusiga njeh glihe tok bliso zh?b?ll poftavi, de nie bodo ob-l^dle, inu t^ saperte futrale, katire bi na Frajofti umorile. Na tako visho snajo dougu shiv?ti, zhe bodo pa zhes 3.T?due ftare, tok ti ne bodo nezh pomagale (§. ^f.) satu, kir nifso plemenite J tok nje raifhi
§. 149.
Pnfti fplemenit.
Letu fe pa toku sgodi: eno tako vlovlenoj inu saperco Divizhenzo sTlikatelzo vr^d v'en majhen (eno P^d
k 2
( 148 ) doug) Pajnizh poftavi, inu mo iiekte-re shlize zh?b§ll is drugili Pajnov noter deni J potler ga na ene 3, al 4. Dni, al v'zh?b?Unako 5 al pa na enimo temnimo krajo sapii, (s'Dulhkara) inu ga futr?i J zhes leta zajt fe bodo zh?b?lle Matize navadle, tok snaf h Matizo fr|j fpuftit, inu zh^b^llam odteknic, kir t^d^j zh?b?lle 5 inu Matiza bodo fr^j ven letale, tok bode v' kratkim zajtu obhojena.
Koku fe snajo take Matize s a n u z a t.
Eno tako novo Plemenitenzo snafh
1.	is zh^b^llami vr^d v'eniga Ja-lovza, zhe katirga imat'h, prekadid , al pa
2.	farno Matizo vunk?j vs?ti, inu Jalovzudati, t^mo malimo Pajnovo pa supet eno Divizhenzo sa Plemene-nje noter poftavit (§. 149.) al pa
3.	snafh ta majhni Pajnizh na Ja-lovza poftavit 5 inu na tako visho eu Naftavik (5,27.; na njega naredit.
DVANAJSTI ODSTAVIK.
od kunshtnih rojov.
§. ISI-
Sazh^tik t?h kunfhtnih Rojov.
Sd?j fhe 1? v'nafhih zajtah fo zh?-b^llarji leto kunfht suefhli po fvoji voli Roje nar^jati, bres tega j de bi na te natume Roje zhakali.
Leti kunfhtni Roji fe na fploh imenujejo : Nargjanzi, al pa Ods^tki.
Vezh forte.
Is vezh fort tazih Rojov ozhem nektere popifsati.
I. Sorta, Is eniga Pajna dva narediti.
Is euiga povniga mozhniga Pajuu eiitolko zh^bgll, kolker je h'enimo Rojo potrebnu, s'Matizo vr§d ,v'eni-ga prasniga prekadi (koker §.97.), ftar-ao pa popr^d Trodovfko salogo per
glavah por?shi (koker §. 143.) > po t^m ga sapri, pa nio (dobro sam?rk?j) na vezli krajah Dufhik pufti, de fe ne sa-dufhi 5 iuu ga na en drugi kraj pre-nefsij inu ga tam pufti, de fi eno Ma-tizo svali (§. 94.) zlie nimafh ebene sa-perte, de bi mo njo dav (§.150.) ta novi Pajn s' golimi zh§b?llami pa na Mqfto t?ga ftariga poftavi, sato 5 kir fo zh?b?lle taifti Nal?t sh? navajene. De nje pa bodefh popr?d h'D^llo perpra-vov, tok njem snafh en fat s'M?dam, inu eniga s'salogo is popr?dfhniga ftar-za noter poftavit (gl?j §. 14^.)
Zhe bodefh zhes 13. al 16. Dni v't?-mo prenefsenimo ftarzo Matizo fli-fhov p§ti J tok je eno fflamine, de fi je vezh Maciz slogov > inu ozhe rojiti **). Kader bode llarz na ptujmo krajo J fvojo novo Matizo sh? fpleme-niv, tok ga snal'h supet v'tvoj zh^b^ll-nak nasaj prenefti, zh^b^lle Ib do taif-tiga malu IVoj Nallet sh? posabile.
•) Mo fnafh n« sadui konzheozi nebcere Lu-kenre svertat (gl?/ J. 94.)
") Zhe ga bodef/i puftiv rojiti, tok bode pre-vezh ofiabie, tok raifhi Äuri, koker te vu-(5- S4.
§. IT3.
2. Sorta.
Is 2 Pajnov 3 narediti.
Vsemi 2. mozhna Pajni a. inu b. al pa eiiga mozhuiga a. inu enga fr^dniga b. Pajn b. vsemi is negoviga c.inu vfse zh?b?lle is nega s'Matizo vr^d na prašno Trugo d. prekadi (§. 97.), ieto Tru-go d. s golimi zh?b?llami poftavi na kr?j c. nam eft b. ftarza b. pak rozhno poftavi na t^ga mozhniga a. inu mo s'nim en Nadftauk naredi (§. 27.) pa le rozhuo 5 de fe saloga ne ohladi, zhes Nozli bode is a. tulko zh^b^ll perfhlo gor V Pajn b. kolker njeh je sa en Roj potr^bnu, tok t?d?j perhodno Jutru snafh supet Pajn b. is a. dol vseti > V?-he, inu to fpodno Dillo sad^Iat, inii obedva 4 Ure puftiti v'fhtriz ukupeJ flati 5 de bodefh vidou, v'katirmu je Matiza (§.60.) po t^m pa Jalouza prezfi ietsi, inu fturi s'nim, koker najdefh
(§.152.)
Zhe pa nozliefh s'Prenafhanam tol-kajn Muie im_eti, tok pa obedna Pajni 8 J al 9. Dni, eden na drugem uku-py pufti s'odpertem obojem fhr?lani, de ie tudi t? sgorue uavadjo od sgor.
veu, inu noter l?tati, potler nym pa füfetvu al Tovarfhijo, sad^laj, de nebodo mogle ukup?j sahajat, katirga med i]j?ma bodel'Ii vidov, de je Ja-louz, tok mo euo plemeuito Matizo dy (§.1^0.96. 97.)
3. Sorta, Bres Dima, inu Nepokoja t?Ii
Nam^ft t?ga poprqjfhniga Pajnu b. snafh tudi eno prašno Trugo na t^ga mozhniga a. gor naftavit (§. 34. N. 7.)
LetaNadftauk morefh fhel? napravit } kader fo fe zh?b?lle sh^ pr?d pog-mirale, inu sh? sazh^le Vojfk d?lat, pa vender toku fturi, koker te vuzhi §. 145. tudi obedva fhr^la cdpeita pufti.
Kader bodefh vidov, de bode ta sgorni Pajn tulko zh^b?!!, Vojfka, Medu,inu saloge imov, de bode gvav-tig fam fvoje Pohifhtvo dershati, tok nym fofstvo alTovarfhijo saddle), pa vender ufsakaterga savol tega navad-niga Naleta na fvojmo M^fto pufti»inu
C 153 )
jjalovza s'Matizo previdi. (§. 148. inu ifoO
§. Iff-4. Sorta. Is vezh Pajnov en Roj napravit.
Snafh tudi ta s'Dimam prekajea Pajub. (§. If3.) dergazh s'zh?b?llami napovniti: Vsemi en prasni Pajn, inu v' taiftiga is vezh Trug zh?b?ll na d?-vaj J al pa, kar t? pred fhr^lam fedeo-zhe noter omedi, tolko, kolker rn^-nifh, de njeh je sa en Roj potr^bnu, potler pa t? vkup namedene zh^b^Ue noter v'ta prekajeni Pajn b. ftr?fsi, inu fturi s'nimi, kar te vuzhi (§. 153.)
Sorta.
Na eno drugo visho.
Snafh tudi t? v'ta prasni Pajn ukup fpraulene zh^b^lle ($. 15 f.) tudi v'taif-timo prasnimo Pajno puftiti, inu mo eno Matizo j al pa, zhe taifte nimafhf en Cat mlade faloge, eniga pa s'M?-dam dati, potler pa snim fturi, kar najdefh v'§.if3»
6.	Sorta.
Is eni^a m?jhniga Matizniga
Pajnizha, en velik dober Pajn napravit.
To malo Betuze zh?b?ll veni majhni Trushizi J al fhkatli, v'kadre fi en fat saloge sa novo Matizo svalit pofta-viv (§. 94.) al pa v'taifte 1? eno Matizo s'hraniv (§.149.) snafh s'drugemi zh?-bellami pogmirat (§.1^5.) pa tudi ta-kej morefh zh?b?lle pr?d v'eno prašno Tnigo na brati 5 inu potler fhe 1? s'to malo Matizhno Trushzo ukup^j sdrushit, (koker §. ifo.)*
7.	Sorta,
Skus fmoto t§h zh?b?ll.
Ob zajtu J kader je nar vezh zh^b^ll svuu?i na Pafhi, tok usdigni en mo-zhen Pajn is negoviga kraja» inu na taiftiga M?fto eniga prasniga poftavi, katiri bode vnimo glih, de toku te ua-saj leteozhe zh?bflie fe bodo v' taifli-mo vkup shirale, iuu menile, de bo-
( Iff ) do fvoj Pajn tarn nefhle ? ftarza pak morefh od zheb^llnaka prezh nefti; v'to prasno Trugo morerh en fat salo-ge Doter poftavic (§. 56.} kir fe pa sua sgoditi: de bi zh^b^lle taiftiga facu hmalo ne obf^dle, ampak puftile, de bi fe saloga ohladila, tok bode fhe boll J zhe nym eno saperto Matizo noter poftavifh (§.148.150.) de pa k? tudi zh^b^lle ne bodo raifhi v't? blishnePajnove J koker pa v't^ga pras-iiiga noter fhle, bode dobro»zhe bo-defh t§ pouhnePajni odmeknov C5.34. N. 6.)
TRINAJSTI ODSTAVTK.
OD SADERSHANJA, INU ÜKÜPEJ DEVANJA TEH ROJOV. '
Veliku Rojov je fhkodlivo.
Koker snajo Roji nekterim zh?b?I-larjam nuzm,tok tudi nekterim fhkod-livi biti, koker per glihe: zhe en J/aju prevezh roji > sakaj fkus letu
1.	more ftarz toku dobru naFolku, kok er na fterdi ol Jah^ti
2.	zh?b^lle, kadre fe s'Rojmi, inu s'falogo motjo, tudi m?jn noter nof-sjo(§. ii 8.)
3.	tudi vezh požirajo j n^k^j sa fa-logo (§.74.) pa sa perhodno Rai-sho (§. ^o.)
4.	Drujz pak slafti ta posni komej eno 3. al 4. facke naredi 9 inu fhe to Betuze fterdi, kar njo pernefsejujo sa ialogo ponuza, tok t?d?j more ? zhe ne hmalo Jefs?n» tok laj zhes simo, al pa guifhuo Ipomlad od Lakote poginit.
160.
Na 2 vish nj^ lohko sadershifh.
Zhe t?d?j imafh tolko Pajnov zh?-b|ll, kclker je tvoje Napr?jvsetje? de nj§ ozhefh imeti, inu shelifh 1? veliko fterdi, inuVojfka perd^lati (§.i 17.) tok morefh pred vfsem fkerb^ti, de bodefhRoje sadershov; letu pak na 2 vishe samorefh fturiti:
I. Pr?d , koker fe bodo zh§b?lle sa Roj perpraulale, nym morefh en v?-zhi Prelior narediti.
2, Zhe fo pak zli^b^lle saRoj sh^ perpraulene, nyni morefh trodovfko salogo 5 inu Macizne Turnzhe ven porisat.
Pa lie bodi toku nevumen, de bi k§ otov zli^b^lle fkus Lakoto od Rojov nasaj dershati,kir le taiße fkus Futer gmirajo (§.74..) ti bi nj? r?fs sader-shov, pa bi fi tudi zhgb^lle fantov.
§. 161.
P e r v a F i s h a.
Skus v?zJii Preftor.
Vezhkrat zh?b^lle rojijo savol majhniga Preftora v^Trugi, inu savol Vrozhine j katira je v'm?jhnimo Pre-ftori v?zhi (§.370 v'v^zhimo Prefto-ro ne bodo na Roj mifslile.
Preftor fe pa sna fkus PerUauke» to je: Podftauke j Nadftauke, v'lired per-ftauke, srauno perflauke, sat perftavke v^zhi napravit J pa sam§rk?i: leti per-ftauki morejo pr?d naprauleni biti, {ir^den fezh^b^lle h'Rojo perpravjo» sakaj, zhe fo zh?b§lle shf k'Rojo perpraulene , tok tvoji perftauki ne bodo ni/.h pomagali.
( ITS ) Kaj fe rezhePodftauk, alNadilauICj fi sgorej (§.27.) flifhov.
En fr§d Perftauk pa imenujem»kadar emmo Pajno, kacir sh; ima en pou-ni Nadftauk j al pa en pouni Podftauk, pa taiftiga prezh usamem, potler pa eno nifko Trushzo prasno, koker naj-defh (v' §. 28. inn na s.Tab. i.Fig.) na taiftiga poftavim, na leto prasno Tru-shizo pa supet ta pouni Nadftauk nasaj d^mem; rauno na tako visho fe tudi ta drugi Podftauk napravi, tok» de ta prašna nifka Trushza v'fr^do pride (gl?i Vt? 3.Tab. Fig. 2.) en taki v'fr?d Perftauk nar bol gvil'hno Roj sader-shij satu 5 kir zh^b^lle v'fr^di nekol prasniga Preftora ne terpijo.
En srauno Perftauk fe rezhe, kadar 2. Truge vkup?j ftifsnefh, jnu zhes ob^dv^ ftranfke Dille Lukno naredifh, dezh?b?llelohko eneh'drugem gredo.
T?h ftranfkih Perftaukov, ina sad perftaukov, kaciri bodo od sad hTru-gi perd?lani, jeft nimam Navade na-praulat» dergazhj koker v'v^lki fili, kader nimam dergy Preftora, Pr?d-perftauki fe pa nefm?jo napraulati, sa-toj de zhgbglle Frajoft imajo ven l?tat.
C IT9 )
§. 162.
Druga V i s h a» Skus ven Resanje.
Zhe pa bodefh pom?rkov, de fe zh?bflle vender h'Rojo perpraulajo <§.45.) de fi nym glih v?zhi Preftor fturov j tok ni dmsiga Mitelua, koker» de nj?h rojno D^llo f^ntafh, to j? de salogo j inu MatizneTurenzhe ven po-r?shefli; kir bi pa sa zh^b^llno salogo fhkoda Mo, tok pa trodovfko salogo 5 inu Turnzhe por^shi, bres Mati-ze pa ne bode rojiv (§. 38. 390 eniga taziga ftarza is zh?b?Unaka vea vsemi j okol ga oberni, to fpodno Dillo mo odterg^j, inu vise na Rob^h per fatovjo najdene sad^lane Matizne Turnzhe ven isr§shi (§.13.) potlerpa trodovfko salogo (§.12.) kadro bodei'h lohko fposnov, per glavah s'enim vojftrim Nosham por^shi (§. 143») zhe je sh? is kapzami sad^lana; kacira fhe pa ni sad?lana, taifto pa s'fatara vr^d ven isrfshi 7 zhe ni preposno Jefsen y de bi zh?b?lle taifte Lukne k? ne mogle sad^lat» inu zhes simo t^ potrgbne Toplote im^ti.
C 160 )
Zhes 14. Dni morefh letu supet ftu-liti, satu J kir zh^b^lle fvojo D?llo rade ponovijo.
§• 163.
Sadershi Drujze.
Zhe pa ozhefh te pridne Roje im?-tijDrujze pak saderfhati, tok rau-no toku ven sr^shi, koker fi flifhov (v'§. 162,) pa s't?m Reslozhkam: de ne bodefh ufseh Tarnzhov por^sov > ampak eniga, inu fzer ta nar v?2higa, inu l^pfhiga puftiv, sato, kir ftarz, kadar je Roj shtj ven pot^gnov, fhe obene isl^shene Matize nima C§. 38.)
Satorej morefh raiino na taifti Pan» kader je'Roj ven Thov, letu fturiti, zhe bodefh pa lamo trodovfko salo-go ven r?sov, tok ne bode nizh pomagalo.
§. 164.
VkupDevanje t?hRojov,inii t?h flabeh Pajnov.
Jeft fem fzer sgor?j §. 131.133. Po-pifsov J koku fe Roji vkup d^vajo ? pa I? taki Roji, kadri fhe nifso ogr^nß'" >
( ) sdej ti pak ozhem povedat: koku fe ti ogp?neni Roji j ina Izer taki, kadri fo sh? facovja napravli, inu tudi taki Itarzi, katiri fo i'labi j inu bi le zhes simo prerediti nemoglij vkup d^-vajo.
Pervizh pom^rky, al fhe kej Pafhe naprej ftoji? sakaj en taki osh^ueni Pajn more fhe nar m?jn en M?fsz Pa-fho imeti, de ü sa simo Futra perpravi;
V' nal'hih Deshelah fe en Roj, katir fhe Melsza Julia (mali ferpan) pride 1 ne bode mogov prerediti, zhe ne bode na Ajdovimo Poljo ftav, zhe ga pa t^j poftavifh, fe bode prerodov, de bi Ü lih fhe v' M?fsza Augufla (veliki ferpan) rojen biu.
Perva Visha.
Katir tedg take Pajnove ozhe vku-p?j osheniti, tok n?j te flab?ifhi, katiri imajo mejn Vojfka, inu fterdi, s Dimam v'eno prašno Trugo prekadi (§. 970 nied , kadar bodo zh^-b^lle ven l?sle, tok Macizo vjemi; zhes ene 3.al4.Ure,kir bodo zh§b§l-le fvojo Jalovino fposnale, tok nj^h
na eno Erjuho ven ftr^fsi, potler ta drugi Pajn (s'katirim ga ozhefh oshe-nici) is odperto sadno konzkenzo pred nj^ poftavi» tok pojdejo s' Vefse jam noter; aku bi nj? pa od sazh^tka hma-lo noter ftrefsov, tok bi fe klalle.
§. 166.
Druga Visha.
Snafh tudi t?niu flab^ifhimo Pajno negovo Matizo prezh vsgti, potler pa zhes ene 2. al 3. Ure s'taiftim na t?ga drusiga en Nadftauk narediti (5.98.)
SHTJERNAJSTIODSTAVIK.
OD POGMIRANJA STERDI, INU VOJSKA.
§. 167.
Pov^kfhenje t?h Pajnov sa fterd, inu Vojfk.
Sgor?j (§• fem te fzer vuzhiv, koku imafh v' tvojmo Pajnu en v?zhi Preftor narediti, pa I? sato, de bi zh^-b^lle od Rojov nasaj derfhov; sd^j pa
ozlimo v'Pajno v^zhi Preftor naredit!, saco, de bi ti vezh Vojfka, inu fter-di dobiu, de tvoje d"rQshne zh^b?lle per dobri Pafhi v'fvojmo napouneni-mo Pajno ne bodo prasnuvale.
Sd?j pride na te, al ozhefh vezh Vojfka, al fterdi im^ti.
§. i68.
S a Vojfk.
Zhe ozhefh vezhVojfha doWti, tok reraorefh nezh bolfhiga fturiti > koker: de en fr^d Perflauk napravifh (§.161.)? kader bode eden povn, tok pa eiiiga drusiga pod taiftiga, al pa na-m^ft taiftiga noter deni (§. 27.280
169.
S a S t e r d.
Zhe imafh en Pajn»katiri fzer fhe ni do kraja s'Vojfkam dodelan j pa vender inia.
1.	Tulko zh?bell, dene morejo vfse h'fatovj^mo D?llo perftopiti.
2.	Zhe fo tudi vfse zelze povne Medu , saloge , inu Roshniga zv^ta.
3.	Zh?b?lle pak (povne Medu) al pred fhrqlam, al pa v'Trugi fvun?j fa-
1 3
tovja prasnujejo. Aku bi prašno fetovje im^le, bi lohko IVoj M^d oH-loshile, inu supet po frifhiiiga fhlcs zhe pak bodejo uovo facovje delale, tok bodo veliko zajta sgubile j inu ta dobra Pafha bode prefhla; tok t^dej.
§. 170.
To prasne fatovje perhrani.
Zhes z?lo L^jto bodefh imov Per-loshnoft taziga fatovja dobici, koker:
1.	Per Odjemavanju
2.	perFutranju s'poimimfatovjam, is katirga zh^bglle JVI^d ven potegnejo, inu fatovje ozli^djo
3.	per ven R?sauju C§. 162.)
Vfše taifto fatovje, de fi bode lih majhno 9 vkup na eno fhpago nabori, pa tok, de le ne bode eden t?ga drusi-ga tifhovj inu na enmu hladiiitno, inu fuhimo krajo na 2. fhebla ob^fsi, taifto potler
§. 171.
Noter v'Trugo pertifsni.
Letu prašno fatovje v'en prasni Pajn, al Trushzo 9 al tudi v'fhkatlo snotrg gor pertifsni, eno Verfto sraimo t? drug? J inu toku delezh eno od t? dru-
ge, fcoker fzer zh^b^lle navadno IVojo lacovje delajo. Trushza, al fhkatla sna biči v^zhi ? al majnfhi, koker je tvoj Pajn mozhn^j ? al pa flab^j, pertifsnit snafh pa toku: vfemi en kols shel^sa, inu ga resb^li, potler s'taiftim po t?-mo sgornimo Robo po fato potegni, toku, de fe sazhne zedici, potler ga pa rozhno pertifsni; letu snafh tudi fturiti per fherjavzi J al pa per Plamene ene gor?zhe vojfh(^ne sv^zhe, al pa Tr?fke.
§. 172.
N a d ft a v i k.
S'eno tako is prašnim fatovjam na-t^kneno Trushzo, al fhkatlo tvojmu Pajno en Nadftavik naredi (§.27.) 5 zh§-b^lle bodo hmalo gor sl^sle > inu s'pof-s^bnim Flifsara vfso facovje ozh^dle, boli pertifsnile, popraule, ta fr^dni Preftor s'fetovjam, inu z^lze dam sapounile.
§. 173-
Al pa fatovje noter v'ta v^zhiPajn pertifsni.
Snafh tudi to prašno fatovje na maihneh Dilzah med Lozne Uenic
(s. 84.) inu taiftc v'eden taki Pajn po-ftavit, katir je rz,er slo diushen, pa i'he ni do kraja dod^lov, pa morefh toku poftavic J de fe Izer ne bode uniga la-tovja tifhalo, pa vender t^li krajn^h zh?b?ll doteknilo.
Kader bode leto fatovje med Loz-nam sh? s'M^dam iiapovneno, tok ga ven vsemi, zJi^bt^lie s'enira Per^lsam odmedi, inu flerd v eno Poibdbo is z^lz vunk?j ftr?fsi, I'^j bo rada tekla, dokler je fhe frifhna, po let^m pa to isprasneno latovje supet, koker pr^d, noter poftavi, de ga napovnjo.
Na tako Visho snafh per dobri Pa-fhiizer veliko, inu t?ga narl^pfhiga Medu dobiti, pa vender tudi febi vezh Muje, inu zh^b^llam Napokoja napravit.
Tok t?d?j bode boli: de to prašno fatovje, zhe nemorefh Nadftavka narediti, noter v'Fajn pertilsnef h (§. 171 •) zhe sh§ ni do kraja dodelan, pertilsni od sad, al pa fpr?d, al tudi na obed v^li krajah , zhe je slo zh^b^ll; zhe pa ui toku slo drushen, de bi mogov vfso fatovje obf^fti, tok t^ga nikar ne di^laj, ti bi Perlofhnoft dav, de bi fe zlier-vi v'co orasuo lUtovje vgii^sdili.
( 167 ) §. 174-
Skus Omladenje t^h Paj no v.
Sd§i ozhera jefl: mojo zh^b^llno "Wirtfhofc popifsat, kacira je nieni vfsel?j dober Dobizhik pernefsla. Jefl: fkus taifl:o:
1.	Moje zh^belle sadershim odRo-jov, inu ne puflim vezh rojit, koker 1? tulko, de Ü fvoje predane Pajni sa-m^ftera.
2.	Jeft dobim vezh Medu, inuVoj-fka) inu s' taiftira vr?d tudi ponovim vfse moje Pajnove > toku: de obeden nima zhes 2. L?jta ftariga fatovja.
3.	Jeft obedne zh^b^lle ne samuzh-kam savol Medu, al Vojfka, ampak n j? per frif finimo, inu sadravimo f hiv-lenjo perhranim»de mi perhodno Lg-to supet Medu pernefso.
4.	Jeft tudi ne podr^shem l?tafs en po v od fpr^d, h'L?jtu en po v od sad^ s'falogo vr?d, ampak s'veliko fker-bjo salogi safhonam, de sa perhodno L?ito vezh d?lounih zh?b?Il sa moj Nuz perdobim. Koku paic t^d^j ftürim ?
I. V i s h a. Moje Wirtfhofte per zh?1)?llah.
Je A imam (per glihi) 4. Pajnove a. b. C. d. med t?mi je c. inu d. is lan-f kem, a. inu b. pak is pr^dlaufkim fa-tovjam naftaulen, a. inu c. fta mozhna Pajnova, b. inu d. pa eno malo fhvoh-iifj. Spomlad ni?h puftim d?lat j de fe sadoft zh?b§ll sleshejo > inu f he saloge na nofsjo, tudi nektere d^lne snamine skashejo, de le h'Rojo perpraulajo (§. 46.) takrat vsamera Pajn a. inu ga sjutr§j J al pa sv?zher s'Dimam v'eno prašno Trugo e. prekadim (§. 97.) inu mo ven is a. ena dva, koker eno Dlan velika fatka sa eu sazhftik negoviga perhodniga D?lla noter poftavim *)
') Kad« bodefh zh?b?lze na tako visho pre-kadiv, tok morofh letu fiuriti, kader bode dobra Pafha od svun?j, fzer bi mogov nje futrat, pa tudi per dobri Fafhi na Futer ne posahi, zhe shleht Vreme pride. Jeft pak, de fe taifte Muje rffhim, toku fturiin:jeft ufse taiAe fhkatle, kacire ob Ajdovima zvftjo nad Pajni naftavini, inu poune dol usainein, zhes simo perhranim, kader ozhera en Pajn prckadici> tok eao tako fhkatio
po t?m nefsem e. na taifto M?fto»kir je pr?d a. ftav, Pajn a. pak površnem gor na c. Kokeren Nadftavifc» to pa I5 hitro 5 de fe saloga ne ohladi, sd?j pre-milsli:
1.	Pajn e. ima veliko vezh zh?b?ll, koker nar ta gorfhi pervi Roj, inu sna per dobri Pafhi v'lo.Dn^vah s'novim facovjam povn nadelan biti.
2.	Je e. omlajen j iuu prezy dovgu od Roja sadershan.
3.	Pajn C. pa»kir ima ta dober Nad-ftavik a. bode fa f?, inu sa a. s'veliko vgzhim Fliisam nofsiv.
§. 176.
2. V i s h a.
b. inu d. koker ta 2. flabgifhi Pajno* va puftim fhe ena 2. al 3.T?dne d^lat, potler pa fturim s'nym, koker sgo.
s' a. inu c. Pajn b. prekadim v'enL ga prasniga f. leta bode nam^fl b. pof.
s'Mfdatn vrf d na to prašno Trugo e. ortsg'or nad odperto Vjko površnem, njo dobro okol famashem , potler Che If xbfbfJle no« ter prekadim, toku fc raj Truge primejo, inu meni ni treba sa Fucer fkerb^ti»
tavlen» b. pa povgsnem, koker eii Nadftavik na d.
Sd?j fta a. inu b. noter v' Tru-gi: e. inu f. omlajeiia: c. iiiu d. imaca nad a. inu b. dobre Nadftauke, vfsi 4. fo od Rojov sadershani» vfsi 4. dobii Pajnovi; meni ni potreba fkerbnu na Roje zhakat, inu suam ta zaje moje drugo D?llo opravic.
§. 1773. V i s h a.
Zhes en zajt morem vender po-m?rkaf: ta 2. bolfhi Pajnova: e. bres Nadftauka» inu c. s'lVrjim Nadftau-kam a. bi vender utegnila fe k'Rojo perpravlat.
Zhe je fhe sadoft perzajto v'L?ito» inu 1'he dobra Pafha» koker Ajdov zv?tje (poftavim od sazh^tka Augafta) tok preshenem zh?b$lle is Pajna c, inu is negoviga Nadftauka a. v'eno prašno Trugo g. zhe je taifta premajhna sa tulko zh^bfll, tok nji h'malo ta zhafs en Nadftauk, al pa Podftauk napravim; po l?t?m is a. taifto fatovje, ka-tiro je s'M^dam napouneuo 5 inu sati?-
lauo J ven sr^shem, to drugo pa koker en Nadftavik na e. površnem.
Rauno toku b. inu d. noter vTrugo h. preshenem, inu površnem b. na f. imam t?d?j na c. f. inu g. morebit fhe na h. te zhetertiNadAavik, inu zhe je L^jta prou dobru, snam tudi na en Pajn 2. Nadftauka naredit; j?fs?nfki zajt pa te ^adne Nadftauke dol poberem, zh§b§lle noter v'Pajii fpodim, inu fatovje s'M?dam sa moj Nuz ven por^shem
Zhe pa ozhefh fhtevillo tvojih Paj-nov nagmirat, tok 1? med L^jtam en takiNadftavik s'zh^b^llami vr?d dol vsemi, inujallouzu enoPlemeniten-zo perpravi, koker najdefh §.I48.mo.
•) Nekteri nevumni zli;b$llarji pa tok dobru Nadftavik, koker ta fpodni Pajn podercjo, inu s' zh^bfllami ur^d ufse fkup pomuzh* kajo, sakaj pa ? sato (pravjo) kir ne vfm, al jcMatiza sgor§j, al fpod^j, tok morcfh ufselfj (per Odjemavanju) zh^bflle is tfga ftariga fatovja na tu niladu pregnati, tu ita-ru obdershi sa tvoj Dobizhek, tu mladu pa zhfb^llam pufti, zhe pa ozhefh v^dic, ki je Matiza, tok letu fturi, kar te vuzhi (S-I530 per fr^di, pocler bodefh hiii.ilo v^dov, v'katirmo pi Manze, koker ti po> vs (§.6o.)
NB. Sd?j bi otoy vofhit: de bi fe nekteri zh?b^llarji v'let^h sd^j po-pifsanili §§. 17^. 176.177. prov res-gl?dali, vfsi taifti zhfb^llarji» ka-liri
1. zhes z§lo L?jto drusga ne shelijo, koker Roje»potler nj? pa Jefs^n po ne-düushno vmorijo.
^ 2. Taifti zh?b^llarji, katiri, kir veliko Rojov shelijo, itiü tudi dobijo, pa taifte zhes simo od Gladu puftijo konz vs^ci,
3.	taifti, katiri fvoje zh^b^lle sme-ram v'temo ftarimo latovjo puftjjo ie-d?ti tokdougu, de v'taiftimo poginejo,
4.	taifti, katiri, de bi fvoje zh?b?l-leomladili, tekeiioL^jto ta fpr?dni konz, to drugo L?jto pa tasadniga s'sa-logo vr^d podrfshejo, inu fkus taif-to podrgsano salogo nektere taushent mladih zh^b^ll f^utajo.
Vfs?^ leti, shelim, de bi fe is let?-ga Popifsavanja navuzhili s'zh^b^llo, taifto nuzuo ftvarzo boll v'zaker hodit j -tok bi veliko v^zhi Dobizhek ^ koker dofsehmalo sadobili.
PETNAJSTI ODSTAVIK.
OD JESENSKIGA OPRAUKA, INU ŠZER OD PASHE.
§. 178.
Pafha mine.
Pafha sa zh^b^lle ne terpi dougo na enimo krajo; v'vezh krajah le fpom-lad sazhne» iau Mefza Julia sh^ j^jiia» inu takrat zh^b^lle ne dobijo tulko, koker sazirajo, inu v^zh D?ll na Polju, kir je dobra j^fs^nfka, al ajdova Pafha, tam pa fpomladanfke manka. Katir t?d?j ozhe en pravi Dobizhik od fvojih zh^bfll im?ti, letu more taifte is eniga taziga kraja, kir Pafha^ i?jnje, na en drugi kr?j, kir fhe taifta sa-zh^jna, prenefti; leto Prenafhanie ti bode odzhgb^ll s'dobrim Dobizhkani plazhaao.
§• 179.
Vfse Sorte Pafha.
Od vezh fort Pafhe ozbem I? te gorfhi popifsat:
T. Nar ta boli Pafha je ajdov zvQt, inu fzer sato, kir Ajdo v'nafhih De-shelah fkory poufod, inu nar vezh f?-jejo, tudi fhe v'M^fsza Augufti sa-zhne, kader sh? ebene druge Pafhe ni.
2.	Spomlad na zv^tejozhih fhrokili Traunikah zh^b^lle dobro Pafho najdejo j kir pa v'Raunoti v?zh Pafha na enkrat sazhne, pa tudi na enkrat jgna, tok fo
3.	hribi bolfhi ,satu, kirtam v'Dol-lini Pafha sazhne, inu pruti Vifsokof-ti taifta del terpi.
4.	Smreka v' nafhih Deshelah fkus 3.T?dne en fladik shonft is febe poti, zhe pa v' taiftimo zajto en mozhen Defh pride, al pa enu hladnu vreme napade, tok sa taiftoL^jto popolnoma j?jnuje.
5.	Pafha na Hojki fzer del terpi, pa v'6. v' 7. L?jtah kom?j enkrat fe poci.
6.	Zh|fhnov zv?t (fem snefhov) de je sa zh^b^lle zlo dober, pa ne terpi del, koker 8.Dni, zhe t$d?j takrat enu fhlehc vreme pride, tok zh^b^lle nezh ne dobijo.
( )
i8o.
Sdajovitnoft.
Zli?b?lla ne dobi veliko na eni farni Roshi} tok fallijo taifti larji, katiri menjoj de zh?b?lle sh? sa-dofti Pafhe imajo, kader nym pr?d zh?b?llnakam en Blek s'Roshami, al pa is Aido obf?jajo, premifslio, de sh? zhmerli, ferfheni, ofse, inu druga shvad, katira The pr?d na Roshe pride, koker zh^b^lla» veliko prezh odsamejo.
§. i8i.
Zh?b?lle prepelat je nuzno.
Kir ted?j na obenimo krajo ni take Pafhe, de bi sm^ram terp^la, tok imaCh ta nar boli Nuz 1? od t?ga per-zliakat, zhe bodefh zh^bflle na boli Pai'ho preftaviv; od dobre Pafhe zhq-b^lle shivijo, fe gmirajo, ti fterd ,inu Vojf k pernefso, dobri Pajnovi boli ra-tajojinutiflabi gorjemlejo. Z?vDvu-n?j je Nuz od Prepelavanja mojih zh^-b?ll ozhitnu fposnalu.
Bres dobre Pafhe vfso kunfhtvanje per zh^b^llah uezh ne pomaga, Muja,
zajt, iiiu ven Dajajnje, vfse gr^de na sgubo? tudi nai* ti boli Pajuovi per flabi Pafhi morejo oflabeti.
Taifta Pafha, na katiro zh?b?lle pre-nefsel'hjmure biti dobrajinu ftano-vicna»sakaj savol eue kratke, inu Habe Pafhe bi ie Muja na plazhala zh^-b^lle prenafhat. Ena dobra Pafha pak ti bode tvojo ven Dajajnje plazhala, de bi fi njeh glih zhes eno Millo de-lezh prepellov.
Szer bi snov rezhit: zh^b^lle per lepimo Vremeni delezh letijo na Pa-fho! r(jfs je to, pa premifsli:
1.	De rauno fkiis letud^lnu Letanje veliko zajta samudijo
2.	de bodo slo ftrudene
3.	de njeh veliko ven oftane, slafti» zhe en nagli Defh pride.
Tok t^d^j nemorejo tulko noter pernefti, koker per blishni Pafhi, zhe pa vender nimajo predelezh na Pafho letati»tok je boli» de njeh puftifh na t?m pervim krajo> sakaj zh^b^lle bi, aku bi blo bliso, fvoje Pajnove na t?m pervim krajo labllojn iskale.
( 177 ) §. 182.
Pafha v'nafhih Deshelah.
Mi imamo Czer dobro Pafho v'nafhih Deshelah» pa bi vender fhe sna-la boli bid j aku bi vlsi caifli ^ kaciri zh^b^lle fhpogajo, po fvojih Trauui-kah j inu Vertah take forte Roshe pof-jali j katire fo sa fterd boll sdajovit-ne, aku bi v'fvojih Borfhtah take Dre-v?fsaj inu v't?h shivih Plotah take Germe nafadili, katiri fo zh^b^llam boll perj^tni, tok bi fe fkus zh?b?Ile veliko vezh perbirtvalu ? inii tudi Muja perfhparala zh^b^lle prenafhkvat.
SHf STNAJSTIODSTAVIK.
NA KAJ SA ENO VISHO SE LOHKO ZHEBELLE NA BOLL PASHO ' 'PRENESSEJO.
§. 183. Na a V i s h e.
Vfsakateri leto dobro v?, de, zlie ozhefh tvoje zhfb^lle na enimo dru-gimo krajo im^ti, tok morefh taifte
m
( 178 )
al pren^fli, al pa prepelati, koku fe taifte preiielso? vfsak dobru v?,sdej te le ozhem podvuzhiti, koku snafli zh^b^lle tudi bres fhkode prepelati; is let^ga bodefh tudi lohko dol vs?v, kaj je potr^biiu h'Preiiariikvaiiju.
§. i84-Kakifhne Pajnove.
Nifso vfsakatere forte Pajnovi sa PrepelavanjeJ ampak taki, koker fem ujeh sgorej (§. a6.) popifsov; fo iiac boli,
1.	sa to 5 kir nimajo toku vifsokiga fatovja, tok t?d?j ima sadoftno Mozh od sgor, de fe ti s'M?dam napovneni sati ne poderejo.
2.	Kir je fatovje nif ko, tok fe toku slo ne sashene, de fi lihVofs rukue.
Kakifhen Vofs.
En vfsakateri Vofs s Lotrajmi je dober, sato; zhefo ]?Lojtre sadoft mozhue eno takoT?sho nofsici. Loj-tre na 3. al 4. krajah s'mozhnimi Shtriki, al fhe bol s' k?tnami prev^-
shi, pa ne uap§to , de fe bode moglo sagugat, kader bode Vofs ruknov; na taille flitrike poloshi 2. s'fliebli mozhuo vkup sbite Dille, na Dille pa Pajnove, toku, de hode j to je, od ene Lojtre do t? druge lesliale, bi snov tudi pod njeh flame na deb^llo podloshiti} pa dobro poni^rkat, de bi blo flame povfod glih, fzer bi fe Paj-novi na en kr?j boli nagnile, inu fa-tovje podeiio.
186.
En pofs^bni Vofs.
Katirmo fe Dnarjov f k kode ne sdi, Ü sna puftit en pofsebni Vofs sa to narediti ; kar je per taiflirau pof^bniga, tok je Gugenje Cgl?j v* te 7. Tab. Fig. I. 2. 3.4. leta Vofs i. i. ima 2.1'podna Leguarja: a. a ij.fholnov douga> per h. h. vkup fkleneua, ima 4. mozhne» eno malo zhes en f holii vifsoke Rozhize; b. b. s'shel^snimi fhtangami na: a. a. perkovane, na taiftih fo (Fig. 2.) per d. d. mozhni Hakli, v' katire bodo ti sgorni L?g-niu'jif.f- pere. e, e. e. (Fig. 3._) nocer ob^fliani. Na let? sgorne L^gnarje born 2
t!o Pajnovi na 3. al 4. Verfte naloshe-iii (gl?j per g. g. Fig. katiri ti oblosheii Vols naprej poftavi. Ta 4.Fig. ti Tamo Gugalzo pokashe, v'ti 1.2, inu 3.Fig. je pak vfsakatero pofs?b?j resdjano. V'ti 4.Fig. bodefh pa z?u Grui'ht vkup?j slofhen od ftrane sa-gl?dov.
187-
Zh?b^lle sapri
Zhqbqllno Prepelavanje fe ima po Nozhi sgoditi, takrat je bol hladno , zh^bi^lle bol per Pokojo fedijo, iim per Pafhi iiezh ne samiidijo; s'v?-zhir 9 pr?df II h j? na Vols nalohif h, tok zh?b?lle dobro sapri» katire od svun^j ledijo 5 nj? s' Dimam noter vshenij pa poin?rk?j J de nezh Dima noter v'Tru-go ne pride, inII taiftih nesadufhi,inu rauno sa to morefh po Dn?yu t?m mozhnim Pajnovam od sad?) gofto f htrikane Garterze namili konzhenze gor nabiti (§.94.) vfse t? druge Od-p?rtje pa morefh dobro samasat , iiiu sab it, de obena zh?bf IIa ven ne vjide; snafh tudi, zlie nimafh takiga Gartra, pro v r$dko Platno, al pro v gofto Re-
fheto gor nabiti. Vfse, kar per Pajno-vih ni terdo nar^to, morefh perbiti» ko ker konzhenzo, fhr?lo, ti sgorne y?ke, de fe per Voshni k?j ne omaje, inu zh^b^lle ven ne vjidejo.
De bodo pa zh^b^lle per voshni vezh Lufta im^le, tok snafh fhr^lo s'prevotlenimPlehem, al s'lukenzhaf-tim Lonzharfkimi zhejjinami, al tudi s'mqjhnimi frar^kovimij al hojovimi V^jzami sad?lati.
§. 188.
Nalaganje.
Pruti vezhir sa zajto more vofs s* f htrikmi, inu k^tnami blisu zh?b?llna-ka perpraulen biti, de bodo 1'he sa Dn? Pajnovi nalosheni, sakaj 5 aku bi zh^-b?lle kakfhno odpertje nefhle» inu ven fhle» tok bi tefhko blo njeh po Nozhi nasaj Ipravlat. Pajnovi bodo terdo eden per drugimo 3. al 4. Verfte verh eden dnisiga naloshene C§. 186.) od 20. do 32. Pajnov po nj?h T?shi je na en Vofs sadoll, inu fzer toku 5 de bodo f hrgli vfse na en kr?j gledali, inu Dougoft od Pajnov, vfse fpr?k zlies Vofs nalosheni. Spomlad, inu J?fs?n,
kader je fatovje (slafli to mlado) bol kerhko, bode boli, zhe nj?b bodefh iia Robe naloshiv, to je toku : de bode ta sgonii Plat od fpod perfhov, tok fe bode mejn odtergalu; po Lgjtu pak bode boli, zhe nj?h bodefh, koker fain? na febi leshijo, nalofhiv.
§. 189' P e 1 1 a t.
Kader sh? bode Vcfs dobro pove-san, pa toku, de vosno Gugejnje ne bode sadershano, tok snafh sazhet pel-lat al s' kojnji, al pa fhe boli s' Vollini, pal? pozhafsii, slaftina fhleht-Eih Potah. En saftopni zh^b^llar more sm^ram per vosu biti, de sna rozh-no pomagat, aku bi fe kej permirlo. Na Potu morefh vezhkrat s' Vosam obftati, inu poflufhat: zhe katir Pajii slo f humi, leto bi blo en fnamine, de nio je prevrozhe, taiftimo morefh vezh Lufta dati j kir pa po Nozhi pel-lafh, tok shiher bres vfse Nevarnofti enim o takimo fhr^lo odprefh, zh^b^l-le dobrih Pajnov bodo fzer ven per-l?sle, pa ne bodo prezh letale; s'Di-niam nj? eno malo pokadi, de nj?h na-
C 183 ) saj fpravifh, potler pa shiher naprej pellafh. Nikar fe na perblifhuj taifti-mo krajo, kir fo fhr^li, fkus leto bodo zh§b?lle resdrashene; kader le sh§ pa sazhne daniti, to preden fonze gor gr^de, morefh supet shr?le sapr^ti» Izer bi snali Ludji, iiin slafti shviiia v' Nevarnoft price.
§. 190.
Delezh pellat.
^ Zhe nemorefh v'eni Nozhi do taif-tiga kraja priti, kamer fi zh^b^lle namenov , tok morefh s'jutrfj od z?fte prezh do ene Hifhe (savol Legotnofti sa shvino) pellati, tam k?j pa zhes Dan vfsem zh^b?llam fhr?le odpreti > inu nj?h ven fpuftiti, de bodo letale, na vezliir nj?h pa supet sapri, inu peli naprej; to drugo Nozh fe ti ni treba bati 5 de bi fe zh^b^lle sadufhile, one bodo boli pokojno fed^lle.
§. 191.
Del sla ga nje.
Zhe fe bode samoglo sgoditi, inu perpuftilo j tok:
1.	V't^mo uovirao zhebqllnako Pajuove rauno na take Verfte, koker fo Doma ble, poflavi, tok fe iie bodo v'fvojmo Letanju motile.
2.	hmalo vfse fhr^le odpri.
3.	te sadne Gai terze prezh usemi, inu s'konzhenzo sad^Iaj»pr^d pak:
4.	Pom^rkg 5 zhe fe je mqd fato-vjara k?j poderlo, leto fe per t?h mla-deh nar pr^d permiri, zhe je katir po-derti fat s' M?dam povn, tok ga ven vsemi» te prasne pa s' Tr^fkami gor perfhpili.
Zhe je pa vfse na enkuppadlu, tok f?j en tolko gor popravi, de bode Pajii, koker zajt pernefse, shivesh imov.
6,	Taifti Pajnovi, katiri zlo uezh Medu nimajo, morefh ta perva 2.Dni fucrat 5 de h'Mozhi pride, sakaj Voshnjo» inu Trefsenjam zh^b^lle vezh j?do J koker druge krati.
7.	Je tudi dobro j de zh?b?lle fhe
takrat prepellafh, kader fe sh? ta
dobra Pafha sazhnCj de ni tr?ba zh^-b?Uam na njo zhakatjfzer sazhnejo zagvati, inu nemorejo dougu k' febi priii.
8.	Pofs^bno tuk^j bode potreba» Nadftauke, iiiu Podftauke napraulat (glg §§.167. i68. inu naprg). Kader bode en taki Nadftauk povn j d^j t?ga drusiga, tudi tr^tiga» koker ti bode Fafha pökasala.
9.	Nasaj pellanje fe ravno toku sgo-di J koker ven pellanje.
SEDEMNAJSTI ODSIAVIK.
OD ODJEMAVANJA.
§. 192.
Koku fe odjemle?
Odjemavanje fe sgodi na tri Vishe:
1.	Nektere vsamejo Pajnjinu v'caif-tirao fkiis fhvepl?ni Dim vfse zh?b?l-le nevfmileno J inunehval?shnosadu-fhijo, inu potler fatovje, fterd»salo-go, inu zh?b?lle vfse vkop noter v'en fod verfhejo, leto fe imenuje: podirat.
2.	Se Nadftavki, jnu Podftavki prezh vsamejo, zh?belle v'Trugo pre-shenejo, iuu per shivlejno ohranjoa
Herd, inu Vojfk pa zh?b?llarjo ofta-ne (§. 172. 177.)
5. Al le pa latovja, inu fterdi 5s Pajnov venk^i sreshe, n§k?j le pa zheb^llam sa shivei'h pufti, inu leto le lamo na lebi prov imenuje odj^mat.
Kir od t? perve forte Odjemavanja is lerza shelim , de bi njo vfsi opuftili (gifj §. 177. na sadne) tok ozhem od taille mouzliat, iuu I5 od t? 2, inu 3. Ibrte govorit.
§. 193.
Te ob pol^jtnim zajto> slafti ob ajdovimo zv^tjo napraulene Nadftau-ke (po Pafhi, to je, M?fsza Octobra) dol vsemi ■» aku bi zh^b^llam posny Nepok?i d^lov, tok bi snale zhes širno sbnll^ti j sakaj, kadar nj? zhutno prem^si 9 tok fe slo Medu napijejo» toku J de al poknejo» al pa 5 zlie ni vezh l^piga zajta, de bi fe mogle pre-l^tat 5 inu sprasnit, tok fatovje s'fvo-jem Blacam olTiadjo; leto D?llo mo-ref? savol Ropparz na vezhir naprej vseti, inu zhe Ib Nadftauki od take forre, koker te vuzhi v'3. Tab. ta 2. Fig. tok morefh taiftepr?d s'enim tenkim Drotara prezh odr^sat (§. a8.)
C 187 ) ^o tem zh^b^lle is dol vs?tiga Nad-ftauka s' Dimam noter v'Pajn presh^»-ni 5 fterd, inu Vojfk pa fi ohrani, ti sgorne Vfke supec sapri? Trugo na ta ftari kr?j nasaj poftavi, to morebit res-trijfseno fterd, inu Vojfk zhifto pobeli 5 de fe zh^b^lle ne bodo roppat na-vuzhile.
Vfsi Nadftauki t?d?i fo en Plazhilo sa tvojo Mujo per zh^b^llah.
§. 194.
Odjemavanje farno na febi.
Katir ozhe veliko, inu perzajtne Roje dobiti, leta ny malo, al pa, fhe bel 5 de nezli ven is Pajuov ne por^she, zhe pa na shelifh Rojov dobiti, tok snafh eno malo vezh vs^ti, pa vender toku, de ne bodo zh?b?lle ftradale, zhe pa ne vefh, kolke bi imov vseti, al pa pultiti, tok je boli de fpodres-vanje noter do fpomladi odloshifh; kadar fe sh? ta dobra Pafha sazhne, koker v'nafhih Deshellah: M^fsza Aprila, al pa od sazh^tka Majnika, ne rauno v've]ki T?den, koker nekterj nevumni zh^bellarji m^njo, ampak na en frednitopli Dan, de zh^b^lle, ka-
tire prezh odletijo, odMrasa ne oTcrs-iiejo.
Na en taki Dan vseini Odjemazli, to je, taifti pois^bni Nofh, katir je na-lafh sa Odjeraavanje nar^t, inu ti ga pokaslie ta 9. Fig. na 6. Tab. taifti je slo s.fholne doiig-» eno zolofhrok, Da ob^h konzah sakrivfen, per a. na ftran, per b, pa na raanoft, poufod sa povdrugo zolo vifsoko, inu ua obed-na kraja resezh.
Proti Vezhir vsemi Pajn ven na ftran, inu nar pr?d to trodovfko fato-vje ven sr^shi, po t^m pak fem, inu ke to ftaro, inii nezhf dno ven por^shi, 3a toku 5 de bodefh tok dobru ! am J koker salog? safhonov, to pou-nu fatovje deni pofs^b^j, to trodovfko j inu pl^fsnivo tudi pofs^bg, t? prasne l?pe fati pa perhrani sa Nad-ftauke 5 potler Pajn od zhervov ozfa?-di, saprij inu supet ua to ftaro Mi^fto poftavi; od t^h lepili pounih fatov tudi en tulko perhrani, de bodefh imov sa Roje C§. i4f0 5 inu sa Futranje (§. 12.) to drugu pa tebi fliihi.
OSSEMNAJSTI ODSTAVIK.
OD SIMSKIGA OPPRAUKA.
Shkoda od Sime,
Sima je fzer Pozhitik sa zh^bflle, zhe je pa douga inu mokra) tok je sa taifti slo fhkodliva;
1.	Sato, kir v'mehki simi vezh zi-rajo,
2.	Vojfk» inu fterd sazhne pl?fs-nuvat.
3.	Zhe pa fhe en Nepok^j od Ludi> al shivine srauno pride j toku, de fe Pajnovi ftr?fsejo, tok fe naglo Medu napijejo , inu poknejo, al pa fatovje ofvenajo.
4.	Zhe pa fhe fpoze sagl?dajo »tok ven letijo, inu katira na mehki fn?g> al pa vT?nzo f?dej vezh nasaj ne pride, ampak svun?j okr^ne, zh^ je pa sima fuha, inu slo merslo 9 tok fo pa tudi (slafti ti flabi Pajnovi) v'^^evai-nofti J de bi ne fmerseul^.
C 190 )
§. 196. o k o v a r n o ft.
Tok t?d?j morefh zheb?llc dobrr» okovancp inu zlie imafh tak'/hqb^ll-nak, kacirjeod Ipred s'Latami» iiiii tudi od Ipr^d, inu na ftrani s' Uvatami previden, bodenarboli, zhePajnove v' zh?b?llnako puftifh, s' flamo sapa-shifh, t? flabe bol, t? mozhne pa meju, inu vfse Urata saprefh. Na tako Vislio bodo tudi per v^lkimo Mraso eno Ir^d-no Gorkoto inigle, zhe pa Vreme to-pl^jfhi rata, tok pat? pridne Urata odpri.
Zhe pa nimafh taziga zh^b^llnaka, tok morefh Pajni ua en Inhi, temen , inu pokojni kr?j, kir fe ne bode ftr^fsa-lo, prenelti; t? flabe Pajni takrat ukop poftavi, satu, de nje per v^zhimo Mra-so ioshej na enkrat f kup od^nefh, al pa h' njem pom(jrkafh, bres tiga, de bi ti mozhn^ifhi drashov.
Zhes simo pojdi vezhkrat poflufhat, al tiho fedijo, al k?j fhtime, al kai sa eno fhtinio od febe dajo, pa leta Po-1'hluh more fe tok tiho sgodit kolker morefh; zhe tiho fedijo , tok je dobro snamine, takrat imajo rauno sadoft
( 191 ) Toplote, zhe eno tenko fhtimo od febe dajo , tok nj^m je mrefs, zlie pa s eno deb?llo fhtimo hrufhijo, tok nym ie prevrozhe, nym 5 ko ker morerhj pomagaj.
Per mozhnih Pajnovah pufli shr^lo odperto, zhe fe paMifhi h'nym bo-jirii, tok vsemi en kofs ene ftave dro-talle Mr?she»inu njo sakrivleiio pred shr^lo poftavi, inu s'2. fheblimi per-bi, tok ne bodo Mil'hi noter mogle, zh^bflle pak bodo vender lohko ven fhle 5 inu te mertve ven nofsile, zhe pa sh? 1? katira ven obftane, je boli» de nektere poginejo, k oker pa, de bi fe vfse_sadnfhile,aku bi faperte blc. Zhe pa nimafh take Mr^she, tok pa f^j pred fhr^lo nektere sheble tok bli-so vknp?j perbi, de ne bodo Mifhi noter 5 zb^b^llepak vender ven mogle.
§• 197.
Zh?b?lle vun fpuftiti.
Pruti konzu M^fsza Februarja (svi-zhan) al fej do fr^de fufhza, bode gui-fhno en l?p fonzhni Dan» bres sn?ga ; lia en taki Dan zh^b^Ile ta pervokrac ven Ipufti; na enimo takimoDu^vo je
veliko lesheozlie, de je topu sakaj! zh^b^lle fo sheliie Letanja, kir pa njeh Fafle fhe nilso prov urne, de bi mogle letati, tok bi njeh t§d?j veliko vun obftalu, kir bi prehladen Dan biv.
One fe bodo od svuny fprasnile, Negnufobe ven fpraulale, vodo noter nofsile ? etc. ta perhodni Dan pak, zhe ne bode prov lepi Dan» sh? ne bodo toku shelno letale.
O P P O M I N I K.
Lubi moj zh?b?llar! jeft fe dobru fpomnim, de fim t?bi v'mojmo Pred-govoro oblubov: de, zhe fe bodefh per Opprauko tvojih zh?b?ll po let^h Biikuvzah vishov, tudi ne Rojov she-lov, tebi.
1.	Vfsakater mozhni Roj v'dobrih L^jtah bode eno Trugo Medu per-n^f^sov.
2.	De bodefh vender vfse zheb^lle per shivlejnju, iuu dobri Mozhi per-hranov.
3.	De en vfsakateriPajn zh?b?ll do tvoje fmerti bodefh lohko vshivovj inu fhe tvojim Erbam sapuftiv.
Leto fim jtfbi oblubov»pa tudi per moji pofhteni Befsfdi oftanem; inu Izer:
a) Zhe imafh Cpoftavim) 20. Paj-nov, inu med taiftim bi blu lo.mozh-nih 5 10. pa flab^jfhih, tok ft uri, kar najdefh: §§. 17^. 176.177. tok bodefh dobiv 10.Trug Medu, zhe ne bodefh
n
posabov, kar te vuzhi §. 178. inu igi. zhe Ib pa tvoji 20. Pajaovi vfsi mozh-ni, tok fturi, kar je popifsano: §. 27. 28.177« inu del od §.167. noter do §. 173. tok bodelh dobiv 2o.Trag Medu , zhe ne bodefh posabov, kar naj-defh §.178.181.
b) De bodd'h vender vfse zh?b?lle per shivlejnju, inu dobri Mozbi ohra-110V5 tok nikol ne fturi tega, kar naj-defh: (§. 192. N. i.) tud is Mafso d§l-taifto» kar berel h: (§. 194.) veliko vezh fe vish^j po taiftimo, kar pove: (§. 174. inu 177. tok bodefh imov zh^-bqlle frilhne, inu mozhne bres t?ga, de bi mogov fkerb^ti sa taifto 1 kar te vuzhi: §.80.81.82.
C) De pa bodefh vfsakateri Paju zh?b?ll lohko do tvoji fmerti vshi-vov, inu fhe tvojim Erbam sapuftiv, letu je tud r?fs»zhe premifslih: de en Pajn zh?b?ll je ena Drushba, katira pod enim naprej poftaulenim krajlam shivi» kokereno s'Ludmi napovneno M?fto; zhe is taiftiga 400 Perf hon od-merje, fe pa njeh supet ^oo.rodi; rau-no toko en z?u Paju zh^b?ll ne vme-rje dergazhi > koker: zhe i) taiftiga al is fr§j Volle vmorifh, al pa: 2) f kus
Bol?senj 3) fkus zherve, al drugo fovrashno shvad, 4) fkus Lakoto 9 5) al Mrefs, 6) al preftaro fatovje, •i) fkus Jallovino, 8) fkus Ropparze.
Vfs?rao let?mo lohko super pri-defh; inu fzer: i) nikol obenih ne sa-morij 2) super Bolesen: fturi, kar najdefh od (§. 100. noter do 107.) s) super zherve, at fovrashno shvad: fe vish?j: od §. 108. do 11 4) super Lakoto .-ihin, kar najdefh od §.80. noter do 86. s) super Mrefs: §.78. tudi (§.19^.196.) 6) super prefturo fatovje: §. 77. tudi (§. 174. 175.176, 177O 7) super jallovino: gl?j od (§. 93. noter do §. 99.) 8) super Ropparze : fturi 9 kar najdefh: od §. 87-noter do §. 92.
Zhe fe bodefh pomujov vfse letu na tanko fturiti, tok bodefh fposnov» de imafh fzer merjozhe, pa vender? tok rekozh, v?zhne zh^b^lle.
Zhe pa bodefh taifte puftiv rojiti, tok morefh sa taifto L?jto to Pog-mirauje tvojih zh?b?ll sa Dobizhek obrajtati, al snafh (k'v^zhimo) t?ga srojeniga fl:arz,a prekadici , kokei* najdefh §. 174.177'
n 2
p E R s TAVI K
OD
PRESTAVLAVZA.
I. Sprut govor.
Per Prekajejnu je Nevarnoft, de bi k? Matizane odlet^lla, al pak v't^m ftarim Pajno ne oftalla, tedg zh^-b^lle v' ti novi Trugi ne obftaneje, fe resletijo, jeft pridem ob en Pajn zh^b^ll:
Odgovor. Zhebodefh s'jutr?j, al pak sVezhir per hlado prekadiv, tok ie neboj de bi Matiza odlet^lla, v' te ftari Tragi tud savoll Dima ne bode obflallii, dergazh, akii bi bla toka vfhafFaua, de bi letati ne mogla; koker lern jeft v'L?jtu 1790. v'eni Trugi eno Matizo iraov, katira obediie Repetnize ni im?la; v'L?jtu 1791. fim per Prekajejnu taillo fhe saraer-kov; de bodefh pak sashihran, tok na sadne v'ta flariPajn poglej, zhe bo-
defh k? en mgheu kupizh zh^b^Il vkop nefhov, tam bode Matiza» s' euim Pergfsam njo vunkf j ismedi, inu v'to novo Trugo prenefsi.
2. Sprutgov, Douga fkufhua vu-zhi 3 de t? prekjyene zh?b?lle ne I'ojijo toku rade J koker druge ?
Odgovor, Zhe bodefh Iq take zh?-b?lle prekadov» katire sh? nektere Lyta nifso Roja dale, tok je r^ls, de ne bodo tok rade rojile j t^ga pa ni ur-shoh prekajejne, al pak to novo fatov-je 5 ampak Matiza je ftara, inu nemo-re leteti, ti morefh ted?j Matizo popravit J al premejnat, inu fzer, na tako visho J koker najdefh sgorej §§.93» 94. ecc.
Al pa toku fturi: zhe imafli Cpofta-vim) enga ftarza, Jr> katiri sh? nektere L?jta ni Roja dav, tok zhak?], de od tvojih drugih Pajnov dobifh euiga Drujza^. taiftiga ogreni, inu ga v'zh§-b^llnak sraun A. poftavi potler zhak?j, de bode sh? en malo fatovje naredov, po letgm en vezliir Drujza B. na ftar-za s'Matizo vred površni» neboj fe J de bi fe zh^bglle klale, ampak bodo to bol Matizo svolile, inu to (taro vmorile; letu fem jell vezhkratis pof-
sebnim Nuzam pofkufsiv, v'Jefs?ii sTiafh to novo fatovje zh?b?llam pu-ftiti, inu to ftaru sa tvoj Dobizhik oberniti.
3. Sprutgov. Jeft fini fi naprej vs?v', koker teßukvuze vuzhijo §.117. de ozhem 1? 30. Pajnov im?ti, inu taifte sh? imam, pa fim supet lejtafs 10. Rojov dobiv, tok ted^j morem 10. Pajnov podreti, inu samuzhkati?
Odgovor. Perjatov! tega nikar ne fturi, ampak zhe imafh (poftavim) v'eni Verfti 8. Pajnov a.b.c.d. e.f.g, h. inu raunu toku v' ti drugi, inu v' ti tretje Verfti; zhe (poftavim) a. c. e. g. fo tebi Roje dali, b.d..f,h. fo pak na z?lira oftali, tok dobro v?fh, de ti is-rojeni Ib vfselg fhvohn^j, koker zel-Ijaki, vsemi ted^j te srojene a. c. e. g. inu njeh na t? mozhne b. d. f. h. s' Ma-tizami vred površni, zh^belle fi bodo to boli Matizo fame is volille, v'jef-njem pak taifto Trugo putli, v'ka-tiri je l^pfhi fatovje, to drugo imafh sa tvoj Dobizhik.
Zhe m?nifh, de bi blo prevezh zh?-b?ll sa euo Trugo, tok njem hmalo v'Jefs?n en Podftavk d?j, zhe ga pa uimafh, tok f^j pufti per LonzJiarju
majhne fkl^dize naredid»kadre bodo pouhne majhnih Lukuiz, de zh^b^lle ue bodo fkus mogle» taifte od sgor na te offnane V?ke površni» iiektere f heble okol sabi, de fe ne bode premikala, tok pojde sapuh od zhgb^ll, de fe ne bodo sadufliile, inu Mifhi ne bodo noter mogle ; per vfsem let?m D?llu pa vidifh, de je zelu potr^bnu, de more zh^b^llnak na tako visho narejen biti, kok er ga najdefh popifsaui-ga gor §. 32. v'Samerko,
4. Sprutgov. Zhe bodem ted^j lej-tafs toku pov^snov, tok sh? pride veliko zh^b^ll vkup?) ? zhe bodem tu, inu zhes 2» al 3. L?jta tud toku ftu-ril J tok bode telku ž,h?b?ll vkup^j, de ne bode v'3.Trugah Preftora im^le, tok nj?h bodem mogov pomoriti ?
*) Zhe fi ti bode sd^llu, de v'taiftimo Paj. DO, kacirga bode h zhfb;!Iain puftiv, ue bode sadofti fpishe sa zelo simo, tok nym k'main v'Jffsen ene a, al 3. poune fati (ng Vfzher) noter poftavi;
Leta Visha : tf fJabe zhfbflle na t? mozh-ne poverniti, je ta nar sdajovitneifhiMitel, de feVoifsiff, inu fterd gmh-aj inu zhfl»{I-le Tender mozhne obfiauejo.
Odgovor. Tok dobni l?jtafs» koker zhefü 2. i im 3. Lfjta bodo vfselej ti isrojeiii Fajnovi Ihvohnj?, koker ti z^Uij tok snafh ted?j	ti
fhvohne na t? mozhne pov?snici; zhe fe pa le take Irfzhe bojifh 5 de bi ti prevezh zh?b?ll hodilo, tok snafh uektere Roje hmalo is V^e predati, fpomlad bodefh sadofti Profhnikov imov sa nj?. Zhe ti pak tud kupzov smanka? tok nikar iijeh ca mori, apapak snafh taiite na Ryo dati, to je: ti dafh enimo tvojmo blishnimoj al pa dalniino fofsedo ene 3. al 4. Pajno-ve^uni bode na nj? pomerkvov, inu taifte fht^lovj kar bode od taiftih al Rojov) al pa dmsiga Dobizhka perfh-lu, tok imata vfsak pov; na tako vi-sho fe bodo zh?b^lle v'Deshelli gmi-rale, inu ti bres vfse tvoje Muje en pov Dobizhka vlakov, de bi fe pa zh^-b^lle v'Deshelli tulku nagmirale? de bi taiftih she obeden ne otov na R?io vs?ti, leto ti oblubim, de ti, inu jeft ne bodema doshivglla.
KONZ
Knjižna zbirka
Pot kulturne dediščine •
ANTONA JANSHAJA POPOLNOMA PODVUZHENJE
ZA VSSE ZHEBELLARJE •
Faksimile po izvodu NUK 10295
Uredil: JožeŠifrer Oblikoval: Uicijan BraiuS Izdal in založil; AGENS d.o.o., Žirovnica Za založnika; Slavko Mežek
Tisk; Tiskarna Jože Moškrič Ljubljana
Žirovnica 1994
CIP - Kataiožni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljuhljani
094.1-863"1792":638.1
JANŠA, Anton, 1734-1773
Antona Janshaja zes!>jrskiga zhebellana Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebelljrie na mnogo proshnjo ib t\emshkiga, na krayn!>ku prestdulenu, mu s'nekatenm poinerkvajnam pogmiranu. Od Joannesa Golitschnika ... -Faksimile po izvodu NUK 10295. - Žirovnica ; Agens. 1994
Prevod dela: Des Anton Jansha ... hinteriasiene volbtündige Lehre von der Bienenzucht. - Izv izd. V Zelli: Utiisnenu, inu se najde per Fr. Jos. Jenko. 1792. -Boh.
1. Jansha, Anton glej Jan.^a, Anton, 1734-1773 39919616
fr% i
it
Narodna in univerzitetna l<njlžnica v Ljubljani
l/^ 41 3861
t.

i
i

■
fi r
t.