T
r\
GIAS NARODA.
jist slovenskih delavcev v Ameriki.
S-fc©-^7--_ 29.

12. arpzrd-ILa 1899.
3Le>-fco "VH.
krat ni d res, že takrat so bili anglešktlavci daleč od siromaš-
M^ Gg. naročnike, kterim poteče četrtletna naročnina, prosimo _ _______ ____
da bi isto blagovolili kmalu do-	j nega de Danes je pa to na vsak
poslati, enako opozorujemo nato	način d^ače, ako se kje nahaja
one gg. naročnike, kterim sedaj	delo za smake, se gotovo nahaja
naročnina poteče.	tukaj jej deželi.
Upravništvo „Glas Naroda-.	Glede, te razmere pa tudi kaj
.	lahko rimemo kako zelo malo
Ali ni jasno?	ima pomiti baharija naših velikih - obrtnika jeklenej obrti o zvišanju
Pr< •S' netljiva prikazen v razvoju	d&cem. Ti gospodje in
im«Tišk ' f-lirti v poslednjih desetih ;Ca8lliki £>ar mesecev o tem kriče, rili j.. I-iJ zt*lo lep napredek v iz- v je kaj malo uspeha, ali vozu 'klene obrti te dežele, ktere Pa re8mo tako nizko zboljšanje izdelki* so po vsej zemlji razpošiljali i kakor zaromake. in enakej obrti druzih dežela prav Angles delavci pa imajo sedaj igraje tekmovali.	prestati ide čase in ne bodo se
S k-»raj sleherni teden nam dona- °bdržali gospodarski borbi, ame-rlj" šisti statistične podatke glede riški delsi jih bodo prisilili, da na to prikazen. Iz poslednjih poro- ^odo moii tako delati kakor ti in « il je povzeti, da posebno Angleška,	ua korist kapitala, ni-
11<*kdaj tak<» mogočna tekmovalka kakor	dela in delavcev, to
v t "j obrti, zelo veliko trpi po ame- Pa zat°» k* o solidarnosti delavcev risk--m tfKmovalcu in jo na trgu ^ gov"b pač pa je solidaren uriva celo v lastnej deželi. Po- kapital, lr ož-^ma kjerkoli se mu ročil.i mi-d drugim glasi:	prilika pcudi, njVnsu je vsejedno,
Kot dokaz koliko stroj v Angle-I ako daueažema črnopoltne delavska uvaža iz Zjed. držav, kažejo, da ce' J"tri »jatske kulije, poj Hirajo največja tovarna za stroje v Shef- njem amdške belopoltue delavce, 15«M v. čj^ število strojev in delov 1 Pa evrpejske, da se le kapital Htroj.-v nan čila v Ameriki, ker g«, pomnožuji IJjeg0<r gospodar pa — nol m.a angleška tovarna ni zamo-	P4« in denarje zapravlja v
g I a zavezati, da hi te dele strojev j družbi poijemu naj« te lahkoživue pr-d 11 ali li> meseci izgotovila, baude-m« d tem ko so se ameriški podjetniki izjavili, da te stroje izgotov in odpošljejo v mesecih. V nekej tovarni v Sheffield izdelujejo oklop-
ne plašče za angleško mornarico j i % -i • , ,.
m	1-	.. riia«co z Amenkmci — bolje rečeno ame
-imt rikanskimi stroji, s kterimi iz-	i ■ i•
i i	... . J > s ^i-^mi iz nSkl kapialisti — so na potu si
d -Inj. j veliko boljše delo nego z k',,i	, -u
a....i __	j	z Kubo osv<jiti po raznih ovinkih.
Hurrbug se pričenja.
Amerikaici
angleškimi.
Yorkshire Cycle Company v Leeds je v svoje delavnice uvedla amerikanske stroje.
Barry Dock and Railway Comp. v ( ardi 13 je sprejela ameriške ponudbo za napravo lokomotiv, ker bodo A meri kanci hitreje in boljše lokomotive izdelali nego angleški tekmovalci; poleg tega bode pa še vsaka lokomotiva 500 l uutov šterl. ceneja, nego bi jo izgotovili na Angleškem itd. itd.
Ako toraj kažemo našim delavcem, tla so ti vspehi naše jeklene obrti na stroške naših delavcev pridobljeni, se nam po navadi od
,,1'olitični conec" sledi sam ob sebi.
V to pa potrebujejo v gotovih slučajih belake raznih vrst, kteri naj jim prv oglje izvlečejo izpod najbolj vročega pepela, in seveda jim je potreba natveziti velik,,humbug", da ee raje na limanice vse-dejo.
Ustanovila se je med drugim pod vodstvom prominentnih Amerikan-cev „Cuban Land and .Steamship Co.", ktera namerava iz povzdige potovalnega prometa iu obdelovanja zemljišč na Kubi izčrpati prav mastne dobičke.
Ali kako zvabiti bedake na limanice? z lejiim petjem in vabo na
govori, da ni tako, da je temu le 1, svink t«
povod, ker je v tej deželi tako bo- i" Recept ni posebno nov: Ljudem g^tvo surovin in so te tako po priporočajo zemljišča in prevožnjo
, . .	skoraj— zastonj! Imenovana
Ah poglejmo kaj pravijo sami	družba ponuja skoraj 3000 nasadov
anglt ski viri:	/ i ~ \
i	,	(.plantaž) raznega obsega, a ne za-
„ V idnemu nazadovanju angleško
obrti za stroje pripisujejo angleški za vode ne i te obrti, pogubnemu delovanju angleških „Trade Unions", ktere posamezno delavce napravijo za bre zvoljne sužnje in jih na pr. Bilijo v istem času, ko ameriški delavec dela 3100 se zaželjenim vspe-hom, da ti store le delo za 1900 ur".
To je dovolj jaBno! Ta bolestni krik angleških kapitalistov je sramotil« n — toda ne morebiti za au-gleške delavce, kar bi rad ta poročevalec prouzročil, — pač pa za ameriške delavce, ker jih angle-šk»* delavske organizacije tako nad-kri ljujejo! Seveda moramo pa vpošievati, da obrtnijska rezervna armada v Velikej Britaniji in na Irskem ni niti približno tako velika nego tukajšnja, celo nasprotno, velik del rezervne armade od tam se sem priseli.
Isti na pa je, da so delavski pogoji ameriških delavcev mnogo ugodneji za tukajšue k a p i t a 1 i s t e nego so pogoji angleških delavcev za njih izcrpovalce.
Kako zelo naglo so se razmere tukaj v Zjed. državah razvile, lahko razvid imo iz tega, da so pred malo leti naši tovarnarji z jeklom bili pristni zagovorniki varovalne col-nine in rabili puhlo frazo ,,varstvo za ameriške delavce proti angleškemu siromašnemu delu". To že ta-
li teva več nego malenkost 2» centov pristojbin, seveda pa kupcem obečajo cele hribe dobička, namreč, da a ker zemljišča vrže $300 do S1500 dobička! Že iz teh, celo v najboljšem slučaju smešno pretiranih številk, je spoznati sleparijo, seveda pa tudi ekakomatorji na široko govore o ,,lepem, zdravem podnebju".
Ali S4000 do $3000 letnega dobička, brez vlaganja kapitala, to je pa že pač preveč vabljivo in zapeljivo za marsikakega gimpelna in veliko se jih bode vsedlo na limanice, posebno,ko bode parobrodna družba (iste družbe) prevožnjo računala tako nizko kolikor „njo to samo velja".
Ali kaj namerava družba s tem humbugom? To je povsem jedno-stavuo: Obdelovanje, nadzorovanje in izkoriščanje zemljišča zahteva še vedno, ako ga tudi kdo zastonj dobi, lepe novce, zelo veliko trdega dela, trpljenja in skrbi, posebno pa še ker so razmere na Kubi še tako negotove. Vse to pa naj vzamejo na svoj račun od družbe na lim zvabi jeni gimpelni mali kapitalisti. Špekulantje „Cuban Land and Steamship Co.", prav dobro vedo, da se ljudje z malim kapitalom trajno nemore tam obdržati ker se bode večina njih — potem' ko bodo na svoje stroške z lastnim
denarjem in lastnim zdravjem pod kužnim podnebjem, opravili prva dela na nasadih in vse malo v tir spravili — radi znebila svoje nasade za prav nizko ceno, mogoče celo zastonj oddali družbi in ta je s tem svoj cilj dosegla, da bode potem ta zemljišča na debelo izkoriščevala. Da bode pa veliko ljudi tam pod kužnim podnebjem tudi pomrlo, to je pa tudi gotovo.
Ako se pa po pregledu zemljišč na prostoru, mnogo ljudi spremisli tam ostati in kostanj iz žrjavice vleči, potem ima družba vsejedno še lep dobiček in sicer bode tega na pravila izdvakratneprevožnje ljudi, ktera gotovo ne bode tako nizka kakor govore.
Glavna stvar pa ostaDe istinita, kakor ta in enaki čini kažejo, da se gospodarsko osvojen je Kube po ameriških kapitalistih pričenja po znanih, mnogokrat vspešuih receptih !
Iz nasil mh kolonij.
F i 1 i p i n c i so u d a n i.
M a n i 1 a, 7. aprila. V Mare-guino seje povrnilo 370 prebivalcev, kteri so v raznih krajih iskali zavetja. Isti so proti Amerikaucem izjavljali svojo udanost. Ameri-kauski filipinski komisarji prirejajo vsaki dan seje in sprejmejo vsacega, kdor želi ž njimi govoriti. Predsednik komisije Shureman pravi, da se z«lo zadovoljni sprejema, kterega je našla proklamacija, ki da jo vsakdo bodisi Filipinec, Spanec ali ptujec, odobruje-
Washington, 7. aprila. V današnjej seji kabineta so razpravljali o izplačevanju Španski izgovorjenej odškodnino 20 milijonov dolarjev, toda sklenili niso nič. rajnik Lang je rekel svojim tovarišem, da prihodnje dni pričakuje povoljnih poročil iz Filipin. V oficijelnih krogih menijo, da se hode general Lawton pričel pomikati proti jugoiztoku od Manile.
Zlato v obilici.
Madrid, 8. aprila. Toliko zlata, kakor sedaj že od starodavnih časov ni bilo v Madridu. Ljudje, kteri prihajajo iz Kube imajo polne žepe zlata in trgovci, kavarne in gledišča imajo dobro kupčijo. Razmere so tedaj vkljub žalostnej osodi, ktera je zadela deželo, prav dobre.
Spanci bi kaj radi videli, ako bi bili Amerikanci od Filipincev te-peni in celo visoki državniki ne morejo skriti svoje zadoščenje, da so se Yankeeji na Filipinah oči-vidno vrezali,
Silvela je dobil poročila iz Filipin, da z španskimi vjetniki sicer dobro ravnajo, toda le malo je upanja za njihovo oprosčenje. Aguinaldo jih neče oprostiti predno ni vojska z Amerikanci dokončana, ker upa z njihovo pomočjo pridobiti velike koncesije. Silvela je zelo zadovoljen, ker je Aquinaldo priznal Španki jezik oficijelnim po vseh Filipinah.
Španska pravica.
Havana, 8. aprila. Sodnik Ortiz je pri justičnem tajniku La unzi zatožil generala Ludlowa radi prestopka nekega španskega zakona, kteri vojaškim osobam prepoveduje se vtikati v zadeve justič-nih uradov. Ludlow se je pregrešil, ker je sodniku Ortizu prepovedal, amerikanske državljane deti v zapor, ne da bi jim naznanil zakaj so obtoženi. Razun tega je sodniku prepovedal, zatožencem določiti odvetnika. General Ludlow zastopa stališče, da amerikanski državljani stoje pod varstvom ameri-kanke zastave, in da ne morejo biti
sojeni po španskih postavah. Tukajšnje časnikarstvo zahteva, da se v Santiagu razglasi ,habeas corpus' pravica.
V Cerro sta danes nameravala dva člana kubanske supščinine ne-kterim amerikanskim prijateljem pokazati hišo, v kterej skupščina prirpja svoje seje. Kubanska straža je družbo napadla z nastavljenim bodalom in le posredovanju nekega kubanskega častnika, kteri je zmotnjavo pajasnil, se je bilo zahvaliti, da se ni kaj hudega pripetilo.
Johu Williams, kapitan angleške trgovske ladije „North Anglia" je umrl za rumeno mrzlico. 31 mož od 3. ženijskega bataljona se bode iz Matanzas jutri povrnilo v Zjed. države. Zapreteui štrajk železuič-nih delavcev se bode jutri ob svitu obistinil, kakih 2000 mož bode opustilo delo. Poveljujoči kubanski generali v pokrajinah Havana, Pinar del Rio, Matanzas in Santa Clara, bo danes izvolili zopet Go-meza Bvojim načelnikom, ter povabili vojne oddelke v Santiagu in Puerto Principe, naj se jim pridružijo. Jutri bode Gomez prjel svoje imenovanje.
Mesto Santa Cruz osvojeno.
Manila, 10. aprila. Ekspe-dicija pod poveljništvom generala Lawtona, ktera je v soboto odkorakala iz San Pedro Macati, si je danes osvojila mesto Santa Cruz. Vojaki so se po Pasig reki na ladi-jah vozili do ustja. Tam so počakali do nedelje zjutraj. Vožnja preko laguue je bila radi meglenega vremena zelo težavna. Ko se je zvedrilo, prišle bo tri topničarke v bližino Santa Cruz in bombardirale okolico mesta. Vstaši so bežali in amerikanske vojake so zamogli izkrcati brez ovir. V nedeljo večer ob solnčnem zatonu so bili Amerikanci še dve milji od mesta oddaljeni in tam prenočevali do druzega jutra. Danes zjutraj bo korakali v Santa Cruz, ne da bi naleteli na hud upor. Amerikanci so imeli samo <5 ranjenih, sovražnik pa je imel 68 mrtvih 40 ranjenih in ravno toliko je bilo vjetih.
Washington, 10. aprila. Glavni pribočnik je dobil danes iz Manile sledeči brzojav:
,,Lawtonov oddelek je danes zjutraj osvojil Santa Cruz. Zguba Amerikancev 6 ranjenih. Sovražnika so zapodili v beg, pustil je 68 mrtvih in veliko število ranjenih na bojnem polju; tudi so veliko Filipincev vjeli. Lawton bode sovražnika preganjal proti zatoku."
Ze preje je došlo več brzojavov, od kterih so le oni del objavili, kteri je naznanjal, da se vojaki dobro počutijo. Mislijo, da je zamolčani del brzojava obsegal Lavv-tonov vojni načrt.
Santa Cruz je glavno mesto pokrajine Laguna, kakih 50 milj od Manile oddaljeno in ima 13.000 prebivalcev. Mesto je le radi tega nekakega pomena, ker se tam stekajo razne deželne ceste. Častniki so mnenja, da je Lawton sovražnika iznenadil, drugače se ne da tolmačiti mala zguba Amerikancev. General Lawton je še iz indijanskih bojev znan kot energičen in drzen vojak in dvomiti ni, da bode sovražnika prisilil k podaji ali ga pa uničil. Na jugu je kakih 3000 mož močan oddelek, kteri je popreje spadal k Aguinaldo vi armadi, vsled taktike Amerikancev pa se je od iBte odločil. Mala zemska ožina veže jug z severom otoka luzona, in ker je ta ožina od amerikanskib vojakov zasedena, se ocepljeni vojni oddelek ne more več zjediniti z glavno močjo Aguinalda.
Dopisi.
Mountain Iren, Minn., 6. aprila.
Prosim gospod urednik ,,Glas Naroda", da sprejmete moj dopis v predale lista. Vem, danekterim moji dopisi ne ugajajo povsem, in so nekteri naročniki že naprosili g. urednika, da naj bi moip dopise v koš vrgel, ker sem pa zopet preverjen, da moji dopisi zopet druge zanimajo, zato bodem še nadaljeval in vestno svetoval kar aem uprav minolo zimo večkrat storil in to glede zemljišč, ktera so priporočbe vredna. Ta zemljišča so blizo Rainy Riverja in tam se nahajajo še dve tekoči vode imenovane : Little Fork in Big Fork River; med temi tekočimi vodami in še daleč zapad-uo od Big Fork se nahaja najbolša zemlja za kmetije in ne bode dolgo, ko jih bodo vzeli drugi narodi, ako se naši rojaki ne požurijo, kajti gibanje je postalo živahno. Saj v to nikogar ne silim, ako ga ne veseli, kterega pa veseli, pa se zelo zanima za stvar; meni nikakor ni v to, da bi kdo bil oškodovan, pač pa mi je korist rojakov vedno pred očmi.
Ker so se delalne razmere zboljša-le in bi bilo škoda komu dobro službo pustiti radi tega, zato svetujem vsem onim, kteri ei žele prisvojiti ta zemljišča kot Homesteat, da lahko odpošlejo zanesljivega moža naprej, da si ogleda svet, in ako mu dopade, po pra\ ici pove vsakomu kaj je videl ; zomijemercu bi povedal imena od onih kteri se 2ele vpisati, seveda bi mora i potem iti vsak sam na Land Oilice, da si zemljišče prepiše, a na Claim mu ni potreba takoj iti. V to bi veljalo poslati moža iz kraja kjer se nahaja več rojakov skupaj in bi mu tudi zložili za potne stroške, da ne bi bil sam odškodovan. Tudi je od tukaj daleč peš hoditi, ker boljša zemljišča so oddaljena od železnice še sedaj, a gradili jo bodo v kratkem. Ker bodemo ves teden na peš potu, zato naznanjam, da kteri pride, naj se oskrbi z lahko platneno tendo za prenočišče.
V tamošnjih krajih vedno več zlata najdejo, iu nedavno temu sem čital v listih, da so iz nekterih rovov na Rainy Lake že po S400 dobili za tono rude, zato pa nameravajo z delom nadaljevati.
Nekteri ugovarjajo, da so ti kraji preveč visoko na severju in zato premrzli; toda primerimo mesto Winipeg je ravno v istej črti in še bolj na severju nego ti kraji, toda Winipeg jabo napreduje, in ako-ravno še ni staro, pa šteje že nad trideset tisoč prebivalcev, kteri se večinoma bavijo s poljedelstvom, najlepša pšenica raste tam. Imenovani se nahajajo tudi v geogra-fičnej črti kjer raste pšenica.
Ako rojakom tja svetujem in jim prigovarjam, naj mi nihče ne vzame v zlo, ker to storim iz teh nagibov: Prvič mogoče naših rojakov še ni nobeden videl te kraje, kteri so še sedaj samotni, a obljudeni bodo kmalu; drugič svetujem le, da naj se samo vpišejo sedaj oni, ki stalno deiajo, in ako zopet nastane obrtnijska kriza, gre lahko vsakdo obdelovat svoj claim ; tretjič bode lahko rekel oni, ki si bode svoj del zemlje vpisal, akoravno jo ne bode takoj obdeloval in na njej živel, a upanje bode imel, da ima nekaj, kjer si lahko postavi svoj dom in bode lahko živel.
Časi se spreminjajo, akoravno sedaj mali kmetovalec težko Bhaja bodisi v Ameriki, ali v starem kra-kraju, a vse to se lahko v kratkem času spremeni, le ozrimo se na priseljevanje koliko ljudi vedno prihaja iz vseh delov sveta v to deželo in ne bode dolgo tega, ko se bode dežela napolnila z ljudmi, potem bode pa posestnik z 160 akri že ve-
lik farmer v tej deželi iu ponosen na svoje posestvo kakor so nekteri v starej deželi.
Tako dragi rojaki, ako vBe to premislite, lahko rečete, da Vam nič hudega nesvetujem : tudi Vi g, urednik lahko brez skrbi natisnete moje dopise in tudi onih, ki bi kaj oporekali, saj jih lahko pošteno zavrnem. (V to nam ne dopušča ne prostor, ne čas. T red.) Odkazo-valec zemlje Mr. J. B. Klellman, kteri govori angleški iu nemški, mi je sporočil, da naj naznanim v naš delavski list ,,Glas Naroda", da bodemo šli prvič odbirati zemljišče dne 1. maja in potem drugič 15. maja, ako bode ljudem dopadlo, lahko napravimo vsak mesec izlet tja skozi vse poletje in naj bode 1. ali 15. dan v mesecu. Toraj, kteri si žele vzeti zemljišče, naj gleda, da bode tukaj dne 1. maja to je Mount Iron, kjer se snidemo iu skupaj odrinemo. Zato prosiva z odkazoval-cem zemlje one, kteri žele priti, da nam to v kratkem naznanijo, da bodemo vedeli, ali gremo 1. ali 15. maja. Z Bogom !
John Sterle, Mountain Iron, Minn.
lireat Falls, Mont., 4. aprila.
Gospod urednik, prosim Vas, da natisnete mojih par vrstic v nam toliko priljubljenem listu ,,Glas Naroda", kter je itak malo čitati iz Great Fallsa, a še sedaj nemam našim rojakom kaj dobrega poročati. S prvim dnem tega meseca je zaprla tukajšnja ,,Boston and Montana C. Copper and Silver Mining Co." svojo topilnico ter postavila okolu nje do 50 Čuvajev (Wach-mensj. Kakih 800 ljudi je brez dela. Uzrok temu je neka velika pravda, v ktero je imenovana družba zapletena z neko drugo družbo in sicer zavoljo rudokopov, v kterih so nastale neke nam neznane spletke. Upamo, da ne bode dolgo tako ostalo vendar je pa mogoče, da bode šest mesecev preje minolo, nego bodemo začeli delati. Rojakom nikakor ne svetujem sem hoditi, ker tukaj se mora po več let čakati predno kdo stalno delo dobi. Toliko za sedaj, bodem pa že še kaj prihodnjič poročal kako se bodo končalo. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širuej Ameriki; ,,GIas Narodu" pa želim še več podpornikov, to je naročnikov in dobrih plačnikov ; moja želja bi pa bila, da bi „Glas Naroda" sleherni dan shajal in bi mi Slovenci po njem dobil prvi slovenski dnevnik v Zjed. državah, rojaki ali na bi bilo to lepo in kak velikanski napredek za nas?
Naročnik.
Rojaki podpirajte „Glas Naroda" ob vsaki priliki in se' liaro-čujte na njega.
i beerbeerbeerbeer Ie	b
e	e
r	e
b e e
b e e r b e e r B e e r B e e r B e e r B e e R
SUPERIOR
STOCK
o e o
Prodaja se povsodi.
e » 0
The
SGSCH EUWIOTS CO.,
LASE LINDEN,
MICE.
r b e e r b e e r b e e r B e e r B e e R B
K R B E E
BEERBEERBEERBEER

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih dr lavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredi. I* : Published by
F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto vetja list za Ameriko f3.—,
pol Jeta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, »• .. m pol leta . . . . „ 3.50,
. „ „ č.±trt leta.....1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
iias Naroda" lihaja Veako in soboto.
vVU'
»GLAS NARODA"
(„\ oir-s ok the People*') Will b»- isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agre* ment.
do 10 vrstic so plača
•«»iari

P
uarobnikov mi i pr< jšnje
uajde-

te
Za oglas 'JO centov.
Dopisi brez pod pi »a
*	ne natisnejo.
De- ar naj »h tnagov*
M on Order.
Pi spremembi krit J rroe .uo, da «»e nam
•	Mff.llAču naznani, da hiti iuo 11 asi >vnika
''•»piaorn in [><»'ft*ijatvau t»-*siovom :
„Glas Naroda ,
1 /9 Greenwich St. New York City.
White Kiier, ral., 26. marca.
Prebivalstvo San Joaquin Vab Wa in sosednih Krajev je zelo vzra-dosteno zaradi zaželjenega in neobhodno potrebnega dežja, kteri je tukaj padal mi noli teden. Pa kai ne bo? Pomanjkanj« ž« sedaj *».|o občutn rudarji so morali z delom nreneha-ti po teh ,, foothillsih'*. Bati se je bilo za oranže, limone in druge sadeže, ker večina malih vodotokov je bila že suha ; na živini si lahko opazil, da jej hrane primanjkuje in i ar me rji so godrnjaje zdihovali, ker »trn se mu je pričela že skoraj sušiti, kajti od 11. januarja do 17. marca smo bili brez dežja, vreme pa imeli z malo izjemo toplo. Sedaj *e je zopet vse oživelo, narava se je zagrnila v zeleno odejo in je prav prijetno živahuo življenje sedaj tu-kaj. Pšenica je po nekod čevelj visoka, in ako bode še prihodnji mesec zadostno deževalo, je upati,
J. S.
mestje kjer imajo še konjske železnice, zamore se pa tudi ponašati podzemskimi Trolley železnicami, kabel železnicami in vozovi, ktere goni kompromiran zrak. Od 8328 v velikem New Yorku nahajajočih se vozov pouličnih železnic, spada 4491 na Manhattann, od kterih je 1151 voz uadpoulične, 1245 pa konjske železnice. Od kabla, podzemske železnice in vozov s komprimiranim zrakom ima Metropolitan Traction Co. 1216 voz, tretje Ave. črta 690 iu Union Co. 189 voz. VBrooklynu ima Brooklyn High te družba 1962, Coney Island & Brooklyn Co. 242, Long Island Electric 30, Massau družba 694 in Van Brunt črta 6 Trolley vozov. Brooklyn Elevated R. R. ima na razpolago 298, Kings County nadpoulična železnica pa 236 vozov. Long Island City železnica ima 228, Staten Island električna železnica 70 in Midland 71 vozov. Ako bi vseh 8328 vozov postavili jeden za drugim, napravilo bi to 54 milj dolg vlak, v kte-rem bi bilo za 450,000 ljudi prostora.
Most udri.
Veliki samotežnik, kterega so rabili pri napravi^odra] za stavbo Harlem River mostu pri Willis Ave. v New Yorku, se je včeraj vtorek popoludne prekopicnil v vodo. Štirje delavci so bili usmrteni, sedem je pa poškodovanih. Ob času ko se je samotežnik prekopicnil v vodo, je bil o 30 delavcev na odru -d Ujh jih je 20 padio v vodo, a od-išii nepoškodovani iz nesreče. Ne-areea se je pripetila, ker so se v vodo zabiti koli podali, tir na kte-n m je stal veliki samotežnik, seje na enej strani pobesil in težki samotežnik vsled tega prekopicnil.
ode bilo je prospektui
Peklenski stroj.
Jeli maščevanje kakega skrivnega in zato toliko hujšega sovražnika, prouzročilo smrt in pogubljenje družine milijonarja Wallace Andrew as, ktera je minoli petek v njihovi palači v New Yorku pogorela, kar smo v zadnji številki obširneje4poročali? Ako premišljujemo razne, še le sedaj obelodanjene okoliščine in jih sestavljamo v zvezo z veliko nesrečo, pridemo do prepričanja, da se je tu izvršilo zločinstvo, kakoršno se konaj v srcu pozverinjenega Človeka kalit« zamore. Po nekem poštnem urad niku se je te dni zvedelo, da je bil pred petimi tedni Andrewsu po pošti poslan peklenski stroj. Bila je to mala 5 palcev dolga in 4 palce široka z jednim funtom smodnika napolnjena škatlja. Na znotrajnem delu pokrova so bile užigalice tako nastavljene, da bi se pri odpiranju moral fosfor užgati in smodnik vneti. Milijonar je dGbil ta zavoj, toda namen skrivnega sovražniku je izpod letel, kajti Andrews je bil Stanovalca hiša v plamenu. radi prejema raznih pretiinih pisem Te dni je vzbruhuil ogenj v kl«ti j akrrtjuo previden. Oddal je toraj štirinadstropne stanovalne hlS- v zavoj policijskemu načelniku, isto-New Yorku, kteri se je & tako hi- 6aaii0 tudi obvestil poštni urad iu troetjo razširil do stopujic, da je j takol BO VB* napeli svoje moči, da bila skoraj v hipu prepisanim pre- j uaSli pošiljatelja. Najboljšim bivalcem pot rešitve zaprta. Pravo- Jt-tektifom poštnega urada so za-časuo došla požarna bramba in ; uPal» zadevo in tudi najmanjših po-
da naredi „crop"!
Razne vesti.
bi pogorela cesarska palača; seveda so milijoni na suhem več vredni nego marši kak prestol!
Statistika umobolnih.
Albany, 10. aprila. Letno poročilo državne komisije za umobol-ne je bilo dan$s večer predloženo postavodajalstvu in kaže, daje bilo koncem leta 1898 v državi New York 22.386 umobolnih, od teh je bilo 20.845 v državnih zavodih, 866 pa v zasobnih zavodih. Leta 1898 so na novo sprejeli 4473 osob, umrlo jih je 1757 in 1018 so ozdravljenih odpustili. Stroški za vsakega bolnika povprečno računano so leta 11*69 znašali 8345 na leto, leta 1898 pa le $255.
Farmarji so ga ustrelili.
M i d d 1 e t o \v n, Conn. 7. aprila. Nek italijanski delavec za čigar ime nihče ne ve, je danes zjutraj v Kast Hoddamu nenadoma pričel besneti. Ustrelil je brez povoda farmarja John B. Gelstona v glavo, kmalu nato pa so ga sosedje ustrelili, kakor steklega psa. Italijan je bil preje brivec v East Hoddamu, pred d vem i leti pa je naenkrat zginol od tam iu do današnjega jutra ga ni bilo več videti. Farmer Gelston je hotel iti krmit živino, ko mu je Italijan stopil s puško v roki nasproti in hotel za-braniti vstop v hlev. Po kratkem pričkanju je šel Italijan v soBedovt hišo ter zahteval nekaj jebti. Med tem I'-Bsom so konstahlerja opozorili na blaznega človeka, in skušal ga je aretirati. Italijan je to zapazil in hotel na konstablerja streljati, toda puška se ni sprožila. Od vseh strani so mu hoteli sedaj farmarji do živega z starim Gelsto-nom na čelu in ta je dobil od blaz-nika krogljo v glavo. Farmerji su# nato streljali na Italijana, kteri se je od več k rogelj zadet zvrnil mrtev na tla. Preiskava o tem dogodku se bode jutri pričela.
Trust za rak ve gotov.
New Have n, Conn., S. aprila Trust za izdelovanje rakev je sedai organiziran. K trust u pada 2S največjih tovarn kt~re izdelujejo rakve in podjetniki imajo 8 milijo-
Ljodje v notrajnih krajih Bi ne upajo podati na pot preko zuežni-kov. Tisti, kteri so preko suežni-kov dospeli do obrežja, pripovedujejo o strašnih viharjih, ktere so med potjo doživeli. Med snežniki in Copper Centre leži 75 ljudi bolnih vsled prestauega trpljenja in nezadostne hrane. Dr. Logan je umrl za legarjem. Troje članov Scientific Prospectry tfe Miuiug Co. iz New Yorka je tudi žalostno poginilo. Po kapetanovem nasvetu je pomožni tajnik Meiklejohn uredil, da bodo po prihodu Abercrombi-čeve ekspedicije v Valdesu, takoj odposlali živeža v Copper Centre.
Delavci štra jka jo.
N o r f o 1 k, Ya.,7. aprila. Tennis Construction Co., ktera je prevzela grajenje Norfolk «fc Sewells Point železnice je najela zamorce iz juga, ker tukajšni zamorci nečejo delati za SI.10 na dan. Komaj pa so zamorci prišli sem, pričeli so razun 14 mož, tudi ti štrajkati in zahtevali, da se j'm plača po $1.25 na dan, ali pa da jih pošljejo zopet domov. Družba je oboje odklonila,
York, da se pouče o pranem vporabljenju izumitve. T topovi Be baje na dobrih cee premikajo z hitrostjo 15 milj uro. Tega pa ne pove izumitelj,ko se automobilni top po narava terenu premika, ali celo jrakih gričih in jarkih.
Zopet rabnka v Pai
Sest osob ustreljen, več ranjenih.
P a n a, 111., 10. aprila, pretepu, kteri je nastal včeraj Ser ob polu 11. ure na Main l pred pošto med zamorci in belotnimi, je bilo pet belopoltuih in en zamorec usuirteuih, osemiob pa ranjenih; med usmrteniuje tudi zamorka iu sin bivšega šea; tudi med ranjenimi ste dve žeti. Jeden zamorec je dobil šest age!j in bode uajbrže umrl.
Rabuka je nastala, ko jrilo odposlanih 100 deputyšerif< v varstvo nekterih zamor^kildružin, da bi lahko naložile sv» liišuo opravo in se preselile v I .o. Drugi zamorci so hoteli to eprečiti in zagotavljali, da so te /ari last
zahtevala pa objednem policijsko
varstvo, kar se je tudi dovolilo, ! V" "T... . . .
i	i aruzbe. Odhajujoue so pi nadzor
akoravno nikomur niti na um ne1	r
pride rabiti silo.
P r o v i d e n c e, R. I., 7. aprila. Vsled raznih štrajkov je danes zjutraj praznovalo kakih 3000 delavcev v tovarnah za bombaž in v Pawntucket dolini počiva več nego 7000 tkal nic. Naposled so se tudi delavci Natik predilnic pridružili štrajkarjem. Mislijo, da se bo i o tudi tkalci Poutiac predilnice, udeležili gibanja. Agent od Slater Cotton Mills v Slaterville pravi, ako štrajkarji ne sprejmejo zvišanja
j 8tvom Bpremili proti Uuii Miners Hall, kjer so jim štrajkoči dali jesti. Zamorci so streljalia depu-tije in odhajajoče plemeike tovariše ter bilo najmanj 2> strelov i oddanih. Ko bo je dan>, je bilo zopet miruo.
Trgovine so bile dau» ves dan zaprte. Governer Tauuese je naj-preje branil od poslat i ^jake, dokler ni šerif za nje prol, potem pa odposlal majorja z solijo, ktera j^ ob 8. uri dospela. Okcali so iz-
, ,	. ^ ^	,	jemni stan, nastavili staže in je
plače za b odstotkov, od posamez-	,. , . . .
j ,	10 i i , ! prepovedano na ulicah osit! orož-
nega dela pa za 10 odstotkov, bodo delo ustavili, dokler delavci n« postaneje druzih misli. V Slaterville od 450 delavcev štrajka 150 mož za povišanje plače od 15 odstotkov. V Forestdale predilnicah so naznanili, da'bodo od 1. aprila naprej, zop«t vpeljali staro plačo, ktero so L 1893 znižali.
Nase vojaštvo.
N e w p o r t, N e w s, Va. 9. aprila.
nov dolarjev na razpolago. Odlo- j Danes zjutraj na vse zgodaj se je v čilna konferenca se je vršila včeraj | našem mestu pojavil pretep med
vojaki in nekterimi zasobuimi oso-bami, kterim je prišla policija na
jeden hišnih prebivalcev JohuDuer po imenu iz gorenjega nadstropja, so pomirili trepetaj te hišU0 bivalce in v kratkem času so g« člani vseh v hiši bivajočih družin po lestvah rešili na cesto. Samo jed na ženska je bila nekoliko opočeua, vsi drugi so odišii nepoškodovani. Celo pet
mačk so srečno rešili
iz gorečega
poslopja. Požarni brambfse je ^o jednourno napornem delu posrečilo pogasiti ogenj, kteri je napravil •3000 škode. V kleti, kjer je nastal ogenj, se je nahajala zaloga premoga na jednem in trgovina i blazinami na drugem koncu hiše.
Vozovi pouličnih železnic.
Od milijonov prebivalcev velikega New Yorka je vedno nekoliko stotisoč ljudi na poti. Zanimivo je si ogledati prevožnja sredstva velika nskega mesta in šteti vozove kteri so potrebni take muožine ljudstva od jeduega kraja, 295 štirjaških milj obširnega velikega New Yorka, prepeljati na druzega. Od pet predmestij vozi v Manhattann največ vo*, kteri niso vsi novejše konstrukcije. Nasprotno, Manhattann je pravc&ti muzej raznoterih prevaže-valnih običajev.
datkov niso izpustili izpred oči, toda ni posrečilo odkriti skrivnost. Čudno je le, da policija, kakor s« v tacah slučajib vedno godi, svojo uežm oznost zakriva, in neče o zavoju prv nič vedeti.
Od Andrewsa xapnščeni milijoni bodo pripadli njegervim bližnjim sorodnikom, akotavno je v oporoki volil vse imetje svojej ženi. Po zakonu pripade zapuščina, ako slučajno mož in žena zgubita življenj* v plamenu, moževim sorodnikom. Po tem zakonu sorodniki Andrew-sove žene nimajo pravice do zapuščenih milijonov
Dotičua preiskava pogorišča, je kolikor do sedaj ^nano, dognala, daje požar nastal «rtBledneke pohai Ijene plmovo cevi.
Poiar.
\\ m. K. Vamlerb iltove medene tedne je motil požar in sicer je vtorek zjutraj pogorela kasna vi i:t ,,Idle Hour" vOakjdale, L, I. Ogeoj je nastal ob uri zjutraj. Mili-fonarska dvojica seje refiila le prav za silo opravljena. Skoda je velika. Newyorški listi to tako na široko opisujejo in prinašajo razne slik«
To je edino pred- kakor hi ^ ^ ™ae BUK"
1 kakor hiseyEiXopine^ripetUo, ako
v Bankers Hall v New Yorku. Xove torpedovke.
Ames b u r y, Mass., 7. aprila rorpedovka ,,Dahlgreen" je dodelana in jo bodo prihodnje dni spustili v vodo. Njena jamčena hitrost znaša 3(H vrst. Ladija je 110 čevljev dolga in v vseh delih galvanizirana. Njena sestra ,,Tam Crowen" bode v kakih S ali 14 dnevih dodeiana. Obe ladiji hodeti veljali S3«4.000
V nemilosti.
\V a s h i n g t o n, 10. aprila. Senca usmrtenega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesara Fran Josipa 1., kakor se kaže zasleduje novega meksikanskega poslanika v Washiugtonu, seuor Aspiro-ze in je ta v njegovej nov.j službi od javnih zastopnikov držav popolnoma preziran. Ob času, ko je šlo vladanje cesarja Maksimilijana proti zatonu, je bil senor Aspiroz državni pravduik ljudovlade, im kot tak bil javni zatožnik Maksimilijana, ter ga tožil veleizdaje, čemur je sledila binrtna obsodba iu izvršenje. Avstrijska in belgijska vladarska hiša niste onim še nikdar odpustile, kteri so bili v zvezi s to žaloigro, in zato je lahko-umevno, da novi poslanik senor Aspiroz ni ,,persona grata" pri teh zostopnikih. Zastopniki Avstrije in Beigije v Washingtonu se popolnoma odtegujejo družbe Aspiroza. Pri pojedini na čast novemu poslaniku. ni bil nijeden evropejski diplomat navzoč. H koncertu belgijskega poslanika so bili povabljeni vsi diplomatje, samo senor Aspiroza so prezrli.
Beda med zlatoiskalci.
Washington, 8. aprila. Poročila o bedi zlatoiskalcev ob Copper River okraju v A laski se ofi-cijelno potrjuje. Kapetan W. IJ. Abercrombic od 2. zveznega" polka, kteri je sedaj v Seattle, da bode od tam vodil ekspedicijo v Alasko je dobil od tam razna poročila. Ista pravijo, da ljudje, kteri dospejo v ValdeB, slikajo bedo kot grozovito.
pomoč. Iianjene so bile tri osobe. Trobentač Benjamin Bates od 6. topničarskega polka in žrdeznični sprevodnik Wilkerson sta se pred nekterimi dnevi na uekej plesnej veselici sporekla. Vojak je moral odjenjati. zaroti 1 se je pa nad sprevodnikom maščevati. Danes zjutraj je Bates s petimi oboroženimi tovariši prežal na Wilkersoua v bližini ladijestaje in ko je slednji spiemljan od avojih prijateljev prišel mimo, pričel je Bates zabavljati. Od besedi je prišlo do činov in ko-nečno je Bates potegnil revolver ter sprevodnika ustrelil v spodnji del
je. Danes večer je bilo tirno iu ni pričakovati, da bi se izgudi ponav-Ijali.
Springfield, I1L,10. aprila. Governer Tanner je Jbbil danes brzojav od majorja iz Jane, v kte-rem mu naznanja, daje v mestu nastala velika rabuka in prosi za takojšnjo odpošiljatev :ojakov.
Borba proti trudom.
St. Louis, 10. aprila. Tukaj se je ustanovila liga oper truste, ktere člaui so se zavezsli, da ne bodo kupovali nikako bligo, ktero je napravljeno po trustu, ali jo trust prodaja. Izvolili so si že ves odbor, kteri že deluje: v mestu imajo 15--000 članov, na deželi pa 35.000. Članarine ni potreba plačevati, pač pa dobe člani kupone, za ktore do-bč na glavnem stanu neko odškodnino.
života. Sedaj se je pričel še 1.- premogokopov, so prvi zahtevali
Zahtevajo višjo plačo.
S t. L ou i s, 9. aprila. V pre-mogarskem okraju države Illinois, preti izbruhniti štrajk, kterega se bode vdeležilo kakih 15.000 delavcev. Pri nekem zborovanju „Top-men" mašinistov itd. s posestniki
Dvoboj med pastirji. Dallas, Tex , 7. aprila. Pastirja Moit Bryant in Rich. Towdsley sta včeraj v Stanton a, Tex., z samokresi poravnala star prepir. Bryant je dobil štiri kroglje in je ostal mrtev na prostoru, njegov nasprotnik Townsley pa se je sam ovadil policiji, ktera ga je zaprla.
Nad 100 osob utonilo.
Billings, Mont., 9. aprila. Potniki Northern Pacific vlaka do-našajo prva avtentična poročila o strašnej povodnji, ktera se je pripetila včeraj večer proti 10. uri v Glendine 250 milj od tod. V Yellowstone Be je %-čeraj razpustil led ter se kmalu tako zajezil, da je voda brzo in velikansko narastla. Z veliko množino ledu je drla voda b tako silo proti moBtu, da je odtrgala dva stebra. Odtrgana dela mostu Bta bila nad 300 čevljev dolga. Število pri povodnji ponesrečenih ljudi znaša več nego 100 osob, ker je reka naraščala s tako h trostjo, da se mnogo ljudi ni moglo rešiti. Med 9. iu 10. uro zvečer je pri Glendive baje reka za 30 čevljev narastla.
Farmarji iz okolice pri Glendive so bežali od vBeh strani proti visoko ležečemu tiru Northern Paci-tic železnice. Neka iz treh žensk in dveh možkih obstoječa družba ni mogla več doseči železuičue proge. Rešila se je vsled vedno višjega naraščanja vode na drevo, toda valovi bo jeduega za drugim poteguili seboj in konečno je silen naval podrl drevo in vsi so našli mrzel grob v valovih. Mnogo far-merjev je bežalo na strehe, kjer jih je dohitela gotova smrt. Na ta načiu je James Sullivan se ženo in šesterimi otroci Žrtvoval življenje. Vsled povodnji razdjani most je bil šu le pred par leti zgrajen in je stal stotisoče dolarjev.
Linčarji poštarja.
Charleston, S. C., 9. aprila. Trinajst prebivalcev iz Lake Citv, kteri se bodo radi linčauja poštarja Bakersa morali zagovarjati pred sodni jo, bi morali danes večer sem dospeti. Ljudje mislijo, da bodo oproščeni. Zatožba proti New-hamu in Leeju, ktera Bta državui priči, bode ovržena; potem ostane le še 11 zatožencev. Zaslišanih bode 150 prič. aui Bakerjeve družine bodo pripovedovali, kako so jim linčarji hišo nad glavami zapalili.
Za knpčijo odprta.
T a c o m a, Wash., 9. aprila. Vlada na Koreji začeuje pripray-Ijati pristanišča Masin, Kinzin, Sowajin in Phyongyang in jih izročiti pr »metu vsem narodom. Japonska se posebno trudi, da bi se Korea prometu z inozemstvom odprla.
pravi boj, izstrelili so kakih 60 strelov. Ko so priš'i policaji na bojišče, bežali ho top niča rji še vedno na nje streljaje. Razuu Wilkersoua, kterega so takoj odvedli v bolnišnico, je bil ranjen njegov prijatelj na glavi, nek policaj pa v ledje, nuka kroglja pa je k sreči od naprsne ploščice odskočila, drugače bi bila prodrla srce. Zdravniki v bolnišnici pravijo, da WilkerBon ne bode ostali pri življenju. Bat^aa, kteri je vsega kriv, so deli za železna vrata. Meščani so tako razkačeni, da si noben vojak iz bojazni, ne upa na cesto.
Ptiee usmrtiti prepovedano.
Chicago, 111., 8. aprila. Po-stavodajalstvo v Arkansaauje sprejelo zakon, kteri prepoveduje usmr-tenje ptičev v to svrho, da bi nji hova telesa ali tudi samo perje rabili kot lišp za klobuke. Tudi vporaba ptičjih trupel ali perja je prepovedana in kdor temu zakonu nasprotno ravna, naj se kaznuje za vsak prestopek z $25 do S50 globe.
Nadomestilo za konje.
Chicago, 8. aprila. Nek tukajšni izumitelj je sestavil lafeto, ktera ima motor za gasolin, da top naprej pomika. Automobilni top bodo kmalu v Highland Parku poskusili. Kadetje iz severozatočne vojaške akademije bodo poskusili
s topom vožnjo od tukaj v New zločin obstal.
zvišanje plače za 25 centov na dan, kar je Madison & Consolidated Coal Co. odklonila. Delavci so nato izdali ultimatum, kteri pro-glasuje štrajk, ako v 48 urah njihove zahteve ne sprejmo. Ako vzbruhne štrajk, bode moralolS.000 mož v južni pokrajini države Illinois, praznovati.
Premolars k i monopol v Klondikn-
Ol ta w a, 9. aprila. Ob Balarat Creeku bo našli bogato žilo premoga in jeden najpodjetneših rudniških posestnikov v Dawson City Viljem Joel je že odišel v London, da bode tam ustanovil zadrugo za izkoriščevanje premogokopa. Po Joelovih izjavah bogastvo ru >nin v Klondiku še vse prenizko cenijo. On pravi, da bode letni pridelek zlata v tamošujim posestvu v kratkem dosegel $40,000.000.
Zopet dva zamorca linvali.
Chattanooga, Tenn. 7- apr. Iz Brokesville, Miss., so brzojavlja, da je tam 200 linčarjev izvleklo zamorca Forest JameBona in Mob^ Andersona iz ječe in ju obesilo. Zamorca sta umorila živinorejca F. J. Clelanda. Slednjega so našli mrtvega v njegovi sobi in takoj so sumili zamorca, ker sta se malo poprej e s Clelandom pričkala in ju deli pod ključ. Jeden zamorcev je
Dvanajst rudarjev usiurtenih.
M o n c 1 o v a, Mex., 9. aprila. Vsled razstrelbe plinov, ktera se je pripetila v Bella Rica srebrnem rudopoku je 12 rudarjev žrtvovalo Bvoje življenje. Omenjeni rudnik se nahaja v Sierra Mojeda pokrajini države Coaliuda.
Evropejske in dmge vesti.
Rim, 7. aprila. Ko Be je kraljica Margarita daues opoludne peljala na sprehod, je nek pijanec vrgel kamen v kočijo. Kauien ni zadel cilja in kraljica ni bila nič vznemirjena. Pijanega moža so zaprli. Dejanje nema najmanjšega političnega pomena.
L o n d o n, 7. aprila. V dokaz obširuosti in razvitka amorikanske obrtnije se navaja, da je jedna največjih tovarn za stroje y Sheffieldu, nedavno v Ameriki naročila posebnih strojev, ker jih nobena angleška tvrdka ni mogla v manj nego jednajstih mesecih izgotoviti, med tem, ko so Amerikauci obljubili naročilo v treh mesecihizvrSiti. Oklepne plošče za briti&ko mornarico izdeljujejo v Sheffieldu z ameri-kauskimi stroji, ker delajo ličnejo nego angleški in ne zahtevajo tako velike pozornosti delavcev. Yorkshire Cycle Co. si je nedavno tudi omislila amerikanske stroje.
C a r d i f f, 7. aprila. Barcy Dock <fc Railway Co. je izročila nekej amerikanski tvrdki zgradbo raznih lokomotiv, nekej belgijski tvrdki pa zgradbo treh lokomotiv. Uradniki pravijo, amerikanske lokomo-
■ v ■■ Ti^l
. mm

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI : Predsednik : JožefA«sič, Box 266; Podpredsednik : Gkoko Kotce ;
I.	tajnik : Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec; lilagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PhkSlhn, Box 2S6; J oh t p Mantel;
vi «tanujoČi v ELY, St. Louis Co. M Mill.
Glasil. : „GLAS NARODA"-
t vi- - i p- $"><>0 ceneje. in tudi hi-tr je tr t v«-. Britiški obrtuiki trdi !:i - unije krive nadkrilje-\ :it u aun rikansk«-obrti. Ameri-k.'it is k i d''l:i vri delajo .°.lO0 ur v i*t«m » asu, ko angleški tovariši delaj-) samo 1900 tir.
L n don, - aprila. Izid od » unt' < mri! volitev po novem , si, ; -■> daii'-H pričeli naznanje-vati. Na Irskem so narodnjaki d i i :; n h <!■ ž-v, imijonisti pa iS/>. \' 1 unt rirku >o dobili delavci od
Ki
1 ir (j t. ran j»
žival m
vito
nir* t p<.rt< V ne
-k v u s. aprila. Strežaj je v vi it can>vega pribočnika n M 17.' . . Po kratkem in m !• 'i -o drugi strežaji j.:	!i in izročili po-
* , r.'. 1	le neznatno
• r n . v aprila. Kakor -. itiiinr"	si v privatnih
i	kr i^ih pripovedujejo. / . da l'i državni zbor do-
ii	ir.i, od vlade zalite-am ••!)]• /.a nemško iatočno n , traluo železnico od -Sal- ma d< Taganyka jezera.
<t n, 10. aprila. ,.Tele-11'1 h z P< tr grada brzojavlja. ■ ^ rniji Kasan, kjer bivajo i. Tartari, vsled lakote r hi i ti \staja. Minister ?aii r takoj tja odpo-p krajini so povžili -tv.ii", tudi tiste domače \ nl-'d lakote pogi-iz tra pa št* legar grozo-i Zalima dobrodelnost da i državne trans-Ir/u • vire na železnicah i h krajih *o kmetje od ob-:, urad v zahtevali kruha in
i k ]
.In
•r se
m 1 a v n i rtjih - <
- da sklenila takoj od-- in" ilak** s koruzo v !-ka: h pokrajine in ude<Vga križa se trudi le-i. 1 da Tartari o društvu kri/a nočejo nič vedeti, da 1 j jih hoteli h pra-ri -;>reobniti. Na več an- rudečega križa kam-nali >u 'ni ma ti iz < >renberga »<li 1 v \>i;i k< p 'krajine, kji*r likusn prebivalstvo p »dučiti.
It : m, iu. aprila. Razna zua-in iij-i k >.<■< . da vlada namerava k muhi S:: 11 Mun zaliv pri Pecheli / t« .it1- m znamenjem je pri-■t vit tudi l ujein j arnika ,,San < ttard k t- ri i »ode se živili, to-j. pu bum, stndjivom in pre-ii. i- 'in mk j i drinil na Kitajski* in f- tam pridružil italijanskemu I »r« d> u /. ..Sun Gottardom" tiode slo tudi nekaj mornarskih
«"astnik'»v.
Pari z, 10. aprila. Včeraj 60 policijski pref»>kturi naznanili 17 ttaiin-um -r' v. kt -rim povod je bilo skoraj br»-z izjeme denarna zadrega. Včer:< je bit poslednji dan za plačevanje četrthtne najemščiue in ak<>rn vai gamomorilci so si vzeli življenje, k^r niso imeli denarja into plaeuti.
M :i I t a, 1 I. aprila. Danes sem d« *p« vfii angleški parnik ,,Ktiiga-welP', kapitan Humphreys, naznanja, da je 9. aprila na obali Tri-poliea trčil z grško obalno ladiio ,,Maria." ,,Maria" »© je takoj potopila in z njo 45 osob.
HiiLst^oUsi-Krizan in vstal.
i Vrlik««iit* |»«vr>l, p<> II. Sienkirnic/u.)
(Dalje.)
,,OJ obuii do sem smo vedno ču-li u njimi govoriti in spoznali veliko uaklonjcmost mož, kteri so za njim
hodili, od žena, ktere so ga poslušale, češ da raz njegovih ustnic g -vori Bog sam," rekel je Cinna. „Kaj je resničnega o tem možu?"
,,Doma je iz Galileje, in ko je tam že vsem ljudem glave zblodil, prišel cel^ sam v Jeruzalem, da uprizori nemir in razburjenost pred mojimi lastnimi očmi."
,,In kje je ta mož v tem trenot-ku?" je vprašal Cinna.
,,Kje je sedaj?" je zaklical pro-kurator nejevoljno, ter z roko pokazal na tempelj in mesto, ktero se je lesketalo v popoludanskem soln-cu, ter dodjal: ,,tam v sredi med njimi! Pred tremi dnevi še le je jezdil v mesto na OBlici, obdajalo gaje malo število mož in žena, kte-ri so kazali, kakor bi pili sapo raz njegovih usten, ob jednem ga je pa nižje ljudstvo pozdravljalo s palmovimi vejami, pred njim pokla-dali svoje plašče iu preproge, ter mu klicali „Hossana!" Ali že včeraj so ga prijeli in vjeli duhovni, s kterimi se ne smem sporeči in jutri bode stal pred sodiščem, — jaz sem o vsem čul o njem, toda ne najdem nikake krivice.'1
Dospeli so do vile. Ko je Pila-tus z lastno roko pomagal ženi svojega Borodnika iz nosilnice, so počivali nje prsti s komaj čutljivim pritiskom v njegovej pomagajočej roki. Lahko, kakor obdana ud novega zraka, napojena od novega studenca in sj>remljana od novega sp 'Znanja, je ona mlada soproga Cajus Septimius Cinne, ktera je bila pred mesecom dni še posvečena smrti vsled mrzlice, stala sedaj v dvorani visoko ležeče hiše, ter v odprtimi očmi gledala deloma vprašaje, deloma boječ« in moleče, na bleščeče mestu, na ktere je š<; pošiljalo solnce svoje poslednje zlate žarke.
5. Poglavje.
Križan.
Drugi dan »o veliki duhovni moža, o čemur je Poncijus Pilatuž Cinui rekel : ,,Da skazuje cesarju spoštovanje in čast, in ako je preklinjal Boga, gotovo ni rimskega'', pritirali pred deželnega oblastnika. In kerui vedel,, kaj je sedaj pravica", jim je dal na izber navadnega, ne varnega morilca Barabo. In vzeli so ga in o njih žrtvi so pa še isto noč izgovorili smrtno obsodbo in sicer, da ee izvrši takoj drugi dan, ker so se bali, da ne bi njih lastno ljudstvo, ktero je še pred par dnevi pred njim pokladalo palmove veje, da ne bi oni mladeniči in žene, ktere so ga iz Galileje sem spremile, ter tako po zemlji hodili, kakor bi bila njih last, ljudstvo ne naščuvali in ga oslobodili. In akoravno je mogočni zastopnik cesarja, si roke umil raz sodnijskega sedeža v pričo vsega ljudstva v znak njegove nedolžnosti, je vendar dovoli! njegov pretor Hanui in Kajapheeu in njih rabeljnom vojaško spremstvo proti polju mrtvaških glava v za-padnem delu mesta, kjer se ima izvršiti smrtna obsodba, ker je imel pretor tudi izvršiti smrtno kazen nad dvema k smrti obsojenima zločincema in ju objednem na križ pri bi jejo.
V sodnjej dvorani pa je v onem kotu, kjer je bila mala četa Galilejskih žena zbrana, in so Rabhu-nia spremenile v Jeruzalem, ter vso sodno obravnavo spremljale s pridržano sapo, bila še neka gotpa. ktero soditi po njenej plemenitej prikazni in soditi po debelem paj-čoianu, za k t ere m je pazljivo in nepremakljivo poslušala kakor kak kip, da ni bila one družbe. Tik poleg nje je stal mladi mož, sam je bil v zmotnjavi med vsem kaj se tukaj godi, toda vedno je bil pazljiv, da bi bil njej v pomoč, ako bi bilo potreba. Toda ni bilo potreba. In ko so onega izročili velikim du-iio vnoui iu odpeljali, in jedna galilejskih žena, ktere rumeni lasje so kJjubu pokritja s črno ruto, pri vsakem gibanju ihteče odsevali kakor solčni žarki, nameravala se sesti, je bila ona ktera jej je pomagala, z njenim belim robcem jej obrisala čelo in oči. Iq predno je še sledila drugi m ženam iu mladeničem, kte-rih najmlajši je apremjal nekoliko 8tarejo ženo, ktere oko ni rosilo, pač pa neznansko žalosten obraz pričal trpečo mater, je mlada Rim-ljanka vprašala: ,,Kam greate se-
daj?" in odgovorila jej je: ,,Za njim !" ta pa jej je odvrnola: „Tudi mene bodete tam našli!"
In naj jo tudi tam najdejo; toda ne še le na golem, od aolnca razbeljenem in posušenem robu Gol-gate. nad ktero že nekaj tednov ni padlo nobene kapljice dežja. Žena potu v Jeruzalemu samemu sta Cajus Septimius Cinna in njegova mlada žena Antea v ueočividnej obleki pričakovala smrtni sprevod. In ko je sprevod mimo prišel in Cinna zagledal bledega Rabbunia, z onimi temnimi in vendar objednem svptečimi očmi, od kterih ni vedel kaj v njih vidi, ali propad vsega doeedanjpga, ali rešitev vsega prihodnjega sveta, na njegovih ramah pa je zagledal križ, — prav enak križ, kakor ga je videl v onih sanjah in ko je nosilec pod njegovo težo padei se je mladi patricijer hitro naprej drenjal, da bi padlemu pomagal. Toda predno se je zamo-gel skozi množico preriti, je že nek drugi mož, ptujec kakor on, Simon, kteri je uprav iz Cirene došel, je k njemu priskočil, pomagal vzdigniti pod trnjevo krono krvavečega, vzel mu križ z rame in ga zadel na svoja močna ramena.
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
ROJAKI še enkrat Vas prosimo, da se po mogoč jsti spomnite nesrečne družine Miha Slepiča, da jej pripomoremo, da pride domu na Kranjsko. Vsak dar bodemo v listu naznanili in podali račun o uporabi nabranih novcev. S po-močj'j New Vork Charety Society bodemo dobili povožnje listka za polovico cene, ali še teh novcev ni, potreba pa je tri listke in ako računamo polovice je potreba nad
$60! 1 smilite se sirot!
* *
*
Zima na deželi koncem marca. Ljubljana in okolica sta dobili pretekle tri dni napram deželi razmeroma malo snega. Kakor posnamemo rajnim poročilom,padlo ga je od 19. do 22. na Gorenjskem okolu 80, na Dolenjskem 40 •n na Notranjskem blizu 50 cm. Iz Rovt nad Logatcem se nam javlja, da ga leži tamkaj blizu 90 cm. visoko. Šolski pouk je dva dni moral prenehati, ker ni otrok v šolo : mraza imajo po dežf ii od — 3 do —1>" R. Tudi v hribovitih krajih
ne morejo otroci do šole.
* *
*
Nove zgradbe vVodma-t u. Tekom letošnje pomladi pomnožilo :>e bode število hiš v Vod-i latu za 15—20, namenjenih za
stanovanja nižjim slojem.
* *
*
Mestna hranilnica ljubljanska. Došel nam je računski zaključek te hranilnice za deveto upravno dobo od 1. jan. do 31. dec. 1. 189S. Iz njega posnemamo, da je ta hranilnica imela denarnega prometa ukupuo gld. 15,959.050'-4o, t-.rej za gld. 3,16S.036.051 več nego lani, čistega dobička pa je imela gld. 22.224 02. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje uloge po 4 " o .
* * *
D e t o m o r k a . V K ranju je popustila dekla Marjana Blažun svoje novorojeno dete na mrzlih tleh tako, da je zmrznilo. Blažun je odnesla mrtvo dete potem v svisli. Brezsrčno mater izročili bo
orožniki sodniji.
* * *
Nesreča na železnici. 24. marca ponoči je mej postajama Zalogom in Lazami snežni plug, ki je vozil iz Celja proti Ljubljani, povozil nekega delavca, kateri je na levi nogi, na glavi in prsih težko poškodovan. Pripeljali bo ga že ponoči s tovornim vlakom v deželno boluico. Ponesrečenec je z drugimi delavci na progi odkidaval sneg in ni pravočasno opazil prihajajočega snežnega pluga. Govori *e, da plug ni imel spredaj predpi-Biue rudeče luči, in da so še trije
drugi delavci poškodovani.
* * *
Mej postajama Vrata-T r b i ž se je odkrhnil dne 3. marca okoli polšestih zvečer precejšen del hriba nad železnico ter se poeul na železničui tir. Ko bi se bilo to zgodilo nekoliko trenutkov prej, bi
b<* lahko prigodila velika nesreča, kajti ravno ob istem času vozil je
tam mimo brzovlak.
* *
*
Dva vola ukradena. Posestniku Antonu Kiču v Dobemiku bila sta 20. marca na sejmu v Mirni peči pred Lesčevo gostilno ukradena dva vola. Jeden je bil siv, marogast, drug pa pšenične barva z belimi lisami. Vola sta
vredna okoli 200 gld.
* *
*
Štajerski novičar. V Des-njaku pri Ljutomeru se je dne 15. marca ustrelil 46-letni viničar Joe. Meško. — V Kamilici pri Mariboru so poskušali neznani tatje ulomiti v viničarijo šolskih sester. Hlapca, ki jih je hotel prepoditi, so ustrelili iu ubežali. — V gostilni pri Kor-žetu v Majšpergu pri Ptujski gori je nenadoma umrl neki neznani trgovec z živi nc. Vračal se je z sejma na Ptujski gori. — Pogorelo je gospodarsko poslopje Jakoba Fleissingerja v Kraljevcih, župnije Sv. Jurija ob Ščavnici. — Modras je dne 14. marca pičil neko ženo v Rečici, ko je nabirala dračje. Roka ji je hudo otekla. — Gostilničarja in moetnarja na vuzeniškem mostu, Alojzija Preglava, so zabodli ponočnjaki, ker jim pozno v noči ni hotel dati vina. — Urednik „Slov. Go-spodarja'* jedobil mesecdnij zapora. — V Preclavi pri Ptuju se je dne 23. marca igralo troje otrok na neki rebri. Nakrat se je utrgala zemlja in je podsula otroke. Nekega
dveletuega dečka je ubilo.
* * *
K letošnjim velikim vojaškim v a j a m na Koroško poklicani bodo večinoma vsi rezervisti 3. voja v popolnitev oziroma pomnožitev kompanij.
usta, med tem ko sta ga oba njegova pomočnika privezala na morilni stroj. Tudi tukaj je bilo v malih trenotkih zadoščeno zemski pravici.
Pri lastnem pogrebu aretiran. V Pnrizu j-i aretiral redar nekega Prosperja Romiena, ko je šel za krsto, v kateri je ležalo mrtvo truplo njegovega brata. Ro-mien je bil obsojen na lomesečuo ječo ter se je hotel odtegniti kazni s tem, da je izdal slučajno umrlega brata za samega sebe, seveda sebe pa za brata.

800.000 gld. v neravnosti. Posestnik dunajskega koloseja je prišel v denar je stiske in utegne napovedati bankerot. Na njegovo hišo muje kranjska hranilnica posodila 800.000 gld.
Beli sužnji v Braziliji. Profesor Bolzon:, ki je bil ]» naročilu italijanske vlade poslan v Brazilijo, da prouči stanje oudotnih italijanskih naseljencev, se je uve-ril, da se z njegovimi rojaki v Braziliji slabše in grše ravna kakor b sužnji. Kar je ondi videl, je naravnost strašno. Zato svetuje svojim rojakom, naj se nikar ne selijo v Brazilijo, kjer sodnijske in policijske oblasti na najbrutalnejši način izrabljajo koloniste. One naselbenike, ki se hočejo z l>egom osvoboditi svojega neznosnega stanja, iščejo Brazili janci s psi, ko jih najdejo, jih barbarski bičajo. Vsi listi so pod najstrožjo cenzuro; noben list ne sme priut-sti niti tožb niti pritožb. Naseljenci ne stanujejo v hišah, nego v najbornejših kolibah. Pis°m ne dobivajo zdoma n i kakih, ker se vsa zaplenijo. \'si delavci so pri dajalcu dela zadolženi, zato ne morejo stopiti iz službe ter so pravcati sužnji. O kaki cerkvi ali šoli ni sl^du, zato živi vse divje, nemoralno. Zmske so propadle nravski in telesno. Do dva milijona Italijanov živi v južni Ameriki, a največji del njih je suženjski; no, v Rimu Be za te uboge niso brigali ; doslej prav nič.
Dobra izjava. Gospod: ,,Gospod dijak, popivanje po gostilnah , zahteva mnogo denarjev." — Dijak : „Hm, to manj, toda dosti kredita !"
Služkinjo,
ktera zna kuhati, naj govori slovenski ali nemški in jo veseli sem priti, sprejmem, na mesec plačam $20. Oglasi naj se pismeno : Anton K u s, 101 Harrison Ave., Leadville, Colo.
Najceneje vožnje Me
iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
j* ^ t:_j 4 k.—* -< >* n »" "" 'ovp* »t '4
Učitelj godbe,
kteri razume dobro poučevati godbo na pleh in seveda govori slovenski, dobi službo. Pisati je: JosipŠaj n. Box 42, Crested Butte, Colo.
50 llftOŽ
delavcev pri plavžu potrebuje , .Lackawana Iron and Steel Co mp." v Corn wale, Pa., Lebanon Co. Delo je stalno, dnevna plača od začetka SI 25 11a dan. Pisma naj se pošljejo: Josip R u d m a n, B x 274 Cornwal, Pa., Leban. 11 Co.	(11. apri.)
Vino na prodaj.
Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 Ceiltov galoin* s posodo vred. Dobro belo" vino o»l 50 do 05 centov galouo s posodo 'vred.	(15. ap.)
NIK. RADO VIC H,
702 Vermont St., San Francisco.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r vi sloveu-s ki
Ženski čudak. V Brnu je umrla nedavno sirota nekega uradnika, gospica Julija HotVmann v S4. letu svoje starosti. Živela je v skrajno slu bih razmerah ter dobivala iz ubožne blagajne letnih 200 gld. Po njeni smrti pa so našli v neki škatiji 99 zlatnikov ter 4000 gld. denarja. Pozneje, ko se je vršila uradna inventura, pa so našli še različne vrednostne papirje v vrednosti 40.000 gld. Vkljub tolikemu bogastvu si ubožica niti jedi ni privoščila.
Dobro zadel, A.: „Kdo je vendar ta gospod poleg naše miz»»?" — A.: „Po dnevu Bogu dan krade, po noči je pa ponočnjak."
Zato. Ona: ,,Sedaj pa spiješ vsak dan celo stoklenico vina?" — On : ,,Glej, prepričal sem se, da to vino ne stori dobro, zato bodem gledal, da ga hitro proč spravim !"
Roparski umor. Kakor poročajo iz Budimpešte, je ulomil v hišo posestnika Nagvja blizu Szolnoka neki Štefan Czibere, umoril dve služkinji ter odnesel 150 gld. denarja. Črevljar Czibere je bil že poprej radi umora več let v priBilni delavnici, 1. 1S9G. se je vrnil iz nje.
Tudi izjava. Zdravnik: ,,AIi ste že zopet na nogah, mislil sem, da bodem z Vami imel še tri tedne opraviti?" — Bolnik: ,,Da, da, poslednji čas nisem več redno zaužival Vaša zdravila."
Dvoje u s m r č e n j , oboje z sekiro seje izvršilo minole dni:
V Monakovem se je d ne 22. marca izvršila smrtna obsodba na 42-let-nem delavcu Alojziju Eggerju iz K<>BBeu-a na Tirolskem, ki je umoril in oropal neko 18-letno deklico. Morilec je umrl skesan in previden z svetimi zakramenti. Morilec je šel na morišče v črni mrtvaški obleki. Ko se je prečitala smrtna obsodba, je pričel zvoniti mrtvaški zvonček. Na to so Eggerju, ki se je do konca kazal trdnega, zavezali oči s črno ruto in mu razgaljili vrat. Zatem sta ga oba rabljeva pomočnika sprovela do morilnega stroja. V hipu sta ga privezala na desko, naravnala vrat v stroj, rabelj je premaknil nekov vzvor — in VBe je bilo končano.
Drugo usmrčenje, se je z ravno takim strojem izvršilo due 23. marca v Strassburgu na Elzaškem, Tu so poslali na oni svet roparskega morilca Giera, ki je v noči dne 28. junija m. 1. umoril in oropal 19-letuo šiviljo Leonijo Laubachtfr. Gierje zatrjeval do zadnjega tre-uotka, da je nedolžen. Z Bogom se ni hotel spraviti, ampak je hudo zasramoval duhovnike, ki so ga hoteli prevideti z sv. zakramenti. Ko je prispel na morišče je zasramoval uradnike in državne pravd-nike. Rabelj mu je na to zatisnil
V zadregi. Oče (nepričakovano obišče sina d'jaka): ,,Kaj Andrej, ti ležiš na tleh. tvoj pes pa na postelji?" — Dijaj (pijan jecljaj«): ,,Da, da, oče, p<»slednji čas sem postal član družbe za varstvo živali!"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.So 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen ysakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. £t.. Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay Mich.,
ill okolici svoj lepo na novo
urejeni
SALOOA7,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge L1KERE, tei predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAK BAY, MICH. Samo 50 komadov imamo še
ia za L1899
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New j Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja 11a: F. A. DUSC1IEK 328 E. 70 Str., ali ,,Gt.as Narodu" v New York.
Kje je?
ANTONIJA LAVRlC, rodoma iz Ložkega potoka iz Sredne vasi štev. 5. V Ameriki je štiri leta, ker mi ie v sorodu, bi rad zvedel za njo. Kdur rojakov ve nje naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Kovač Kerns Camp, Wilczinski, Miss.
velja le 25 centov.
To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga Še nema naj se brzo oglasi.
tm- FR. SAKSER & CO.. 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro do m o-v i 11 o Slovencem in Hrvatom, za 100 »old. avBtr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljonegold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago.
...	O *
pošte, tare in vasi so nam dobro znane iu se nemore nič zgubiti, nivoji k svojim !
Kje je?
JANEZ HOENIGMAN, pred 7 leti je prišel v Ameriko in bil nekoliko časa v državi Illinois : doma je iz Podturne, občina Toplice pri Novem Mestu. Naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank II o n i g m a n. Box 478, Emporium, Pa,Cameron County.
Francoska parobrodna družba
Coijapie Generale Transatlantic.
birektna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanifiča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Bretague „ 15. aprila. La Touraine „ 22. „ La Gasgogue „ 29. „ La Normandie „ 6. maja
Prvi razred kajite do Havre v -Ijajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.



pV.:



Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je Da razpolaganje rojakom tudi
UsioglLjiso©.
S pozdravom iii odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, ILL
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
v staro domovino ali obratno
naj se zanesljivo obrne na
izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER,
109 UREENWK H ST., NEW YORK
v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika.
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU
naj se izvrstno na nas obrne. Slo-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vee je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kad^r mi damo za 0.70 za K>0 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali 841.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesec*« zadržujnjo.
Pazite na številko 109 (ireenwiHi Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
Vsem Slovencem v Allegheny, PiUsburgu in okolici ee
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
^BAiVKA^)
GHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta bauka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačaliju šKode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravija : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta pOE3l spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PI^E SLOVENSKI.
Tr^s^r '-T-1-
"1	-Tr: iiur .Tji-J-uyjpi.t


IGN. TJ slovenski fotograf,

ik
v Calumetu, Mich.	i
prip>rVL	Sin vencem i:i bratom Hrvatom za	i*
V«sat:OVP.PTXTH SLIK, za mala in velike; za	t
rvnit)	itniAim, da zaflovol;:,n vnakoga. TzH^lui^na tudi	f
raznovrstne IGLE aii broch^a žensk«, ravno tako IGLE za	(;1 inor.kv vi»u ~ slikami, kar je >;io pripravno dnrila ob raz-nih priiii: h.
Jv^" pri or m slr.'-r-'^ ob.-instvu v Calumetu in oko-	t-
b^i -~voi'» bogato 2 al ~>go O VI t JE V (Frames) sa sliko od 25	|.
centov naprej.	.	(j
Ponarejam blik.3 iz stare d' -movine, pošljite mi sliko Vašo.	3
aii Vu.-.Ii ijubih doaia, in vtskupaj denom na eno Bliko,	j ra/i: > 1 .1:« k ;k bi i»i 11 o'jedi m siilani.
Z "po^tov.irrem	ti
i G,	{
2VL1CI IIGAN.	jj
TH
PRINCE LINE
navedem parofc odi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
IDsTo \a/	sr- G-eno^ro -i m HsTearjpol
„Spartan Prince", „Trojai: Prince'4, „Parter Prince", ,,Afghan Prince", ,,Italian Prince"
vozij j 14 dni v Genovo ali Ndapol.
(Viie: v Trst $24.50, Reka $27.0» >, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlov<»c $28.50. Inšpruk $20.00.
Potniki tr«'{j« gii razri da dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. S. RICHARD Sc CO, 61 BROADWAY,	s—------ YORK.
Dh nar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
i. W
!G
iF/r,
v^i
SAT

TANCf
G. MARTINI
za možke, ženske in ortroke. Dulje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.
Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lfad-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
na 5 cesti v Red Jacketu, JVIioli.,
Je odPrl	400 Elm Str , Leadville, (olo.
^©/^i® I Wlk\	Vedno točim fino. svnže PfVO
' dobra VINA, i zvrst u i WHISKEY, ter prodajam line SMODKE. Pr meni se Slovenci in Hrvatje shaja jo in dobi vsauo druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IG VAC 311K LIC H.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blap p £	kh , ,
w	■ *	w	Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocenjskih prodajalnic
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA vsakovrstne fine Bmotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALTFORNISKA in druga VLiA, ŽGANJE in LIKERJA raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri niem kupujejo NA JBOLJŠE BLAGO
po NAJ NIŽJI CENI.
P
130
G
4 4
4
I I
V nožen h . A vstri;e.
Dobre. pot tr. Prod tj am o
paroli trn ao iii
po najnižjih
Slika predstavlja
srebrno uro
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price liBt).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri Bprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k 8 v o j i m I Spretni asrentje se gprejmo proti nerodnim pogojen
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
J. STREiFr
reentrieh
LurUiti <i»Kai!i«
z j e d n i m pokrovom navijat (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
n;zk


sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega iifui&kega vsi-učilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najprilju^ljenejši 2d ravnik zaradi svojih zmožn<>Bti pri tuiaočnj^m ljudstvu,
na7 kamnov samo $13.50 priporcca ss slova nskemu občinstvu in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankoyani.
Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
lenje remili ootriji kakor
KNAUTH, NflGHOO & KUEHNE
So. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vs* »veta denarne nakaznice, uenjiee, in dolžna pisma.	/
Ksposlaj*' in iftorjaj« zapuščine in dolffcve.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in j »opravo KRANJSKIH HARMONIK. Cei 1 a najcenejšim 3gl as-nim od 825 naprej in treba dati £5 ,,are". Boljše vrste od $45 do S100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala :
Matija Be/ek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so 5e setluj dobre; itjram zelo veliko na nje. Rojaki, nelxijite se. da bi l>ili prevarani: harmonike so lahkega igranje. lepo izdelane in dovolj po ceni. To jxwrdiin.
Jakob Stonich,
H9. E. MADISON STREET, ilHH AtiO,
ILI.
Marko Težak imam harmonike že pet let
«>d g. (Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolrrjev, ali ne dam jih sedaj za one, kte-^ re so narejene v starem kraju in veljaj«« 150 gold., rabim jih pa pet let.
M. Teschak.
PodjiLsani iinain hamionikeod g. J. (ioloba ie šest let, za nje sem dal S40 in so sesedaj boljše kakor 1 ne i/ stare dežele, ktere stan-jo najvišjo cen»i, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111.
1'odjiisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz že na nje igraiu 4 leta, dal sem za nje $35 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, 111.
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J- Golob so fina; jaz sem kupi! od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše u fcl^re dežele; dosedaj še niso pitrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne gt»dl»e (Citizen Consolidated Tiand) p<itrjujem, dr. I rtuonike i/delane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti l lice, trobente ali pihali.	G. Stramec.
mmm
Podpisani priporoča VBem Slovencem Bvoj krasno vrejeni
Hotel lore 11 c o
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil runo izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano p l z o n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in oknana jedila bodem dajal vsetn gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Glasoviti in pro-I slavljeni zdravnik, ki tje je izučil i 1 prejel d i-ploino na slov»?-; čih zi: r:i vn i -k. :i vs*'uči I iščih vBe-; ču, Monakovem, N»-w Yorku,Phi-j ladel£ji i cd. itd. je bil rojen v Sr.-molioru na Hr-j vatskem, ima 25 letno zdravniško j Bkužnjo, zdravi j najtežje in naj-j opasnejše čl »v.j-žke bolezni. Pi i-lel je ml.id »' to deželo, z iulji in l>ogatiin znar-jemin sknŠujHn>i
j<-gii r< jaka Ura. Gjura Ivana Poheka
br. (,. IVA 1'OHKK,
postal je predsed
nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglo-Bti, ali na prBih, užesih, očeh, ali srcu, Želodca,vodenici, mrzlici, glavoI>olu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen ski h bolez i h itd. — naj obifiče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-h na

Poaebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker atoril bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. V.
H
M
m m m ni m m
H SC
sa
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
PO 4:0|o
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko podilja naravnost ali pa s posredovanjem „Giab Naroda".
s
K
m s
K IB
]_JJI l|l i|l_l|l3»|l~lll ifll lil 'll I

MS
r_i|i_i|i_)
On j
nevarno bolnih os»»> '»zHrayil.	»n pa inu j»- liiibo pomagati svojemu
rojaku in liratu, po Krvi in r>>du. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Nazi^anjani Vam, da sem Vuša zdravila porabil, iu ^ hvala Bogu sedaj popoluoma zdrav t^r se nemor^m boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra z<1riivila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in osLinem Vua dobro znani prijatelj
i n rojak.	K aro 1 Blažina
Can ion Ferry, Mont.
Dr. G. fvX^lpOMMK
Be je pokazal izredno nadarjen^ri pri zdravljeuju i^nsk in otrok:
v tem je i..?dosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, nuj opišejo natanko svojo zen, kako starajo bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in n&vod, Be zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični os«bi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ.
Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS Crntf MISSOURI.
svojo bole-kako
'-.i-C,,*:' i' iStiSfei^IŠ