Poštno tekoči račun št. 24.. - Conto cor rente con In posta Posameznu številka 20 stoiink. Izhaja: vsakpotideljckin četrtek pop old na. Stone zu cclo Icto 15 L. „ pol leta H „ » čdrl „ '/ „ 2(i inozemstvo celo leio 35 L. Ata naročila brcz do- poslanc nnročnine se ne morcmo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kernpcrlc. mm STMZA Št. 80 V Gorici, v četrtek 16. oktobra 1924. Leu, vn. Ncfrankiraria pistnu se ne sprejemujo. Ogfasi se racancjopo dogovoru in sc p lač'ajo v naprej. List izdaja konsorcij .GOMŠK/J STRAŽE' Tisk Zudntine Hzkorne V (jnrici Rivu Piazzutta si. 16. Upravu in uredništvo : ulicu Mmneli Mev. 5. (prej Scuole). — „Tisk bodi svoboden"! (Člen 28. ustave kraljevine Italije). Moj zagovor. V tekii petih dni sem bil kot od- sovornj. urednik »Goriške straže« na [ukajšnjcrn tril.ivvUt dvakrat obso- sen in sicer nu v\-z mcsecev ječe. Je '° dogodek, ki je v zgodovini časni- wrstva v Italiji popolnoma osamljcn. *&r italijanskega jcziku ne obvladu- te}n zadostno, sem podal nred sodi- S('ein sanio kratke izjave brez poscb- ^a utemeljevanja. 'lato nhobčujem n<*Jem mestti v svojo obrambo in v WasnUo slovenski in italiUmski jav- n°Ui sledeče: Obtožen sem bil v obeh slučajih 1)0 § 247. kazenskega zakonika, ki l)ravi, da izvrši zločin oni, ki vžiga S(>vraštvo med socialnimi razredi. l)rzavna pravdnika sta skušala sicer 1ntftiogrcdi' pri obeh obruvnavah n{eineljiti to obtožbo, toda glavni del ntonUi ohremenilnih govorov jc bil D°vsem političnega značaja. Odkrito J/a izjavila, da zahtevata mojo ob- wdbo, ker hočeta v moji osebi zadeti elli'Ku predstaviteljcv slovenske poli- "ke \y Uuliji. Nisi a se onwjiUi na član- *?< ki so bili pod obtozbo, temveč sta 0°sojalu pisavo »Goriške SIraže« v yfosnem. S tern pa itista izvrsila ijUftio tcžkega napada na nas list, tetnveč sta obdolzila celokupno nase wdsivo. »Gorßka Strata*, je glasilo yWenskega ljudstva na Goriškem. Vhu odkrito izraža njegovo mnenje 11 Mišljenje. Njenu polittka ie politika °3romne vecine slovcnskega naroda. Qko državni pravdnik ni voklical le ^°ii' sknmuw osebe pred sodnikc, u.mPak je obtoiil večno slwensko todstvo samo, Id tirja vrojene ma Mavice. Zagovorntk dr. Stechina je ^to pri j)rvi obravnavi prav nmesino s[r0 zavrnil državnega pravdnika, rekoč: *(*ospod državni pravdnik ie v yoieni govoru ostro liritiziral slq- .ensko politiko; polno pravico ima, uti dela to. Toda tudi Slovenci ima jo oh ()ravico> da presojajo in tudi S()wjo politiko vladnih organov.« , {roves je torej bil politicnega zna- U]a, sodniki so razsojali o pravicah lUrodniii manjšin. Načelo proti načeiu. ll)..vPrašanju, kakšna bodi politika it, .v napram njetum mirodnim JWinam in kako naj sc presoja 'lll<>yo politično nastppunic, 4)bstoji Jk'ft v nasi pokra'jinb bistveno in o- v L "asprotje. sHakor ste razvideli iz gqvora dr- inv!wXa pravdnika v zadnji številki vo<0r razberete h govora niego- D{jf.(l.n sama v° n l unievna nrcdba, temvec držav- V»»treba. fU'c.(I tega o narodnlh krivicah, zati- />//•' "l Preganjunjii v Italiji ne more l)J Xovora, kcr manjsinc spJoh niso ln0 ?aPe> Pnwno jih ni. hi kako je stoffrče Preganjati onega, ki ne ob- sani1 pa Prwimo: Mi Slovenci smo norasel narod s svojo lastno kul- tuto in zgodovino. Zrastli smo- v eno narodno celino ze pred stoletji in smo v biysi Avstriji skozfi desctletja zma- govito branili svojo narodnost. Po svetovni vojni je bil knfturno visoko ruzviti goriski del slovenskcga naro- da prildopljen Italiji. Po naravnem pravu in mednarodnih določilih smo smatrali in smatramo za svojo sveto pravico, da svojo narodnost hrantmo, da zahtevamo popolno enakopravnost v vsem javnem zivljeniu ter skiišamo doseci čimvečji razmah vseli narod- nil sil. Vladajoči krogi so to našo pravico vsa leta priznavali in nam dajtdi moska zagoiovila. da jim bodo pripomogli do veljave. Hoi za, nuše narodne pravice je zato dopuščcn in postaven. Trdimo tudi dalje, da je v dobro- bit drzave, ce se ta naša načela izve- dejo. Krivični pritisk rodi odpor in hstvarja nczdrave razmcre. ki samo skoilnjcjo celokupnosti. Načeto se bori tcdaj proti načelu, trditcv stoji protfi trditvi! Visoka naloga časnikarjev. V tej borbi pripada novinarjem od- licno mesto. Pravi novinar je glasnik ljudstva. Njegovu naloga je, da zago- varja pred javnostjo ljudske zahteve h pravice ter se bori zu njihovo zma- go. Opozarjati mora tudi vladajoče krogc na razne nedostatke, pod kate- rimi trpi Ijudstvo in ščititi državo pred ukrepii ncsposobnih upravnikov. No- vinar vrsi tedaj vcUkansko in po- membno dolžnost. Pri svolem delu mora biti neustrasen, značajen in po- st en. Cast, ugled in pomen novinar- stva, propade, če novinar v vršenju svojc vclike dolžnosti post ane omah- Ijiv, strahopeten, če kloni pred zuna- njimi pritiski. Slavne tradicije iia- lijanskega preporoda, ki je ustvaril svobodo tiska, hi bile pokopane, če bi novinarstvo ne imelo svobode. Pre- priean sem, da italijansko Ijudstvo tega ne bo dopustilo m da bo zopet visoko dvignüo zustavo svobodnega tiska. Kvišku srca! Hoj med sistemom, ki node prizna- ti slovcnskega narodnega organizma in med nami je zgodovinskega po- mena. To ni več prašanje ene provin- ce, nase narodno prašanje je del sve- tovnega socialnega prašanja. Na na- sem ozemlju sc borimo mi Slovenci kot eden izmed bataljonov v veliki svetovni armadi, ki se pod vod- stvom duhovnih genijev Evrone ostro bori s nenasitnimi imncrijaliz- mi. Ta svetovna armada vravice hoce udariti tcmclje za dom novega clo- vestva: v tern domu bodi prostora dovolj za vse narode, prave brate. Za brute, ne za gospodarje in hlapce! Zako smo mi Slovenci v so- glasju z naprednimi silami Evrope prepričani, da bo do sporazuma med narodi prlslo, ko bodo vladajoči priznali, da nase narodno iclo biva in ko bodo dull slovcnskcmu narodnc- mu organizmu vso svobodo. da se razvija polastnih notranjih silah in zakonihl Le tako bo mogoce resiti manjsinsko prasanje. Nikoli Da ga ne boste rcsili s tern, da zaprete v jece vse slovanske novinar je, vse naše politiene dclavce. Tudi če bi izgnali vse Slovanc iz tcga ozemlja. bi manj- sinski problem ne zamrl. ampak bi še višje vzplapolal, tako visoko, da bi ga gledale oči vseh narodov. Danes, ko pišem ta svoj zagovor, je ravno moj rojstni dan. Neliote clove- ku ta dan begnejo mislf v preteklost, v minula leta, obenem nu sc zatopi tudi v bodočc dni. Težki obsodbi, ki vlsita nad menoj ne del at a zadnjih dni ravno mikavnih. Ko pa vidim ka- ko je vsled tlačenja svobodne besede ¦ogorčena in vzburjena vsa javnost, tudi italijanska, se utrjuje v meni u- nanje, da bo iz ječ in naših zrtev v- stala Slovencem in vsem tlačenim narodom zarja lepsih dni. Zato kviš- ku srca in zastavo pravice! Gorica 75. okt. 1924. Polde Kemperle. Druga obravnava proti „G. Straži". V pundeljek opoldne je prejel naš odgovorni urednik k. Polde novo, drutfo obtožnico, v kateri je bilo tudi naročeno, naj se predstavi še isti dan ob 4. popoldne tribunalu v Gorici. V vabilu ni bil niti naznačen uradni za- govornik. Zato se je naš urednik po- dal li svojemu zaupnemu zaKovorni- ku odv. dr. Brajši. Šele na tribunalu sta srečala uradnega zagovornika dr.ja Tonklija. Oba odvetnika sta vzajemno branila obtoženca. Senatu je predsedoval svetnik Bninelli, a prisednika sta bila sodnika Cociani in Marossevich. Obtoževal je namestnik državnega pravdnika dr. Ruggieri. Kg je sonat .zasede! s.voje mesto, je zastopnik državncga pravdnika ob- razložil obtožbo. Obtožba temelji na ovadbi podprefekta Nicolottija, ki je tudi že prej ovadil »Goriško Stražo«. Tako je ostal zvest obljubi, ki jo je izrazil državnemu pravdniku pri prvi ovadbi, rekoč da bo vedno opozarjal državnega pravdnika na »protidržav- no pisanje Ooriške Straže«. ki je v zadnjem času začela ostro borbo pro- ti vsernu, kar je italijansko.« Za obe tožbi se moramo torej zabvaliti oče- tovski skrbi svobodoljubnega gosp. podprefekta. Zakaj smo bili obtoženi. Naš urednik je bil obtožen hujska- nja li niržnji med socialnirnj razredi (čl. 247. kaz. zakonika) ker je v »Straži« z dne 6. oktobra priobčil nvodnik »Zakaj plačujeino davke?«.v katerem »hujska italijansko prebi- valstvo, irdec da sc z denurjem Slo- vencev skusa razmtroditi slovensko deco; da je prefektura crtala iz ob- vinskih proraamov vostavke za slo- venske sirote; dokazuje, da se mrznja f/roti Slovencem ne ustavi niti pred solzami sirot; da v vsem svetu ni na- rodne manjsine, ki bi ne smela otva- rjati zaselmih šol z materlnskim uč- nim jezikom; da iz našega denarja kn]ejo mcč nastavljen na sree sloven- ske mladine. Izjava našega urednika. Ko je bila precit'ina obtožnica je podal urednik sledečo izjavo: Sem nedolzen in sprejemam vso odgovornost za inkriminirani članek. V njem ni prav nobenega hnjskanja h mrznji med socialnimi razredi, še manj pa proti italijanskemu ljudstvu. Clanek sum je stroga, toda pravična krilika nacina, kako. se s Slovenci v tej pokrajini ravna Kritika ni naper- jena proti centralni vladi. temvec proti krajevnim oblastnikom. ki s svojo pogrcscno, pogubnq in skodlji- vo politiko vedno bolj otezujeio zivlje- nje slovenskega ljudstva. Vzdržujcm vse v članku podane trditve, ker so popolnoma resnične. Nato inja besedo zastopnik ofotoŽ- nice: Govor dr. pravdnika. Slavni sodni dvor! ]»ruj^ič že stoji urednik Kemperle kot obtozenec pred sodnijo, drugič je že zagrešil hujska- nje na sovraStvo med družabnimi razredi. Kar pise »Ooriška Straža«, je pravo ščuvanje In izzivanje proti ita- lijanski državi, proti italijanskim napravam, proti italijanskim oblast- vom, proti italijanskemu ljudstvu. Vsa njena pisava izvira iz .globokega sovraštva proti vsemu, kar je italijan- sko. Ta naša draga in Ijubljenn Italija, S€ slika v »Ooriški Straži« kot so- vražnica slovenskih šol, slovenskih sodnikov, slovenskih učiteljev in slo- venskega jezika. To je velika krivica in silna laž. Italija je svobodoljubna in širokogrudna, ona daje državlja- nom tako prostost kritike, kakor je ni nikjer drugje. Jasno je torej, da je pisava »Ooriške Straže« lažniva in uredniki j)išejo le iz sovraštva in s budobnim namenom. Kar je priobčil urednik Kemperle v »Straži« ni kriti- ka, ampak strup, ki vpliva pogubno na navadno, preprosto sfovensko Ijudstvo. Vse, kar naredj vlada, služi po mnenju ^Straže«, le enemu cilju, da se oškoduje slovensko Ijudstvo. To je lažnivo. Vi pravite, n. pr. da je vlada zaprla Slovencem sole, toda to ni nič posebnega, ker ie vlada zaprla sole tudi v ostalih pukrajinah drza- ve. Vi trdite, nadalje, da plačujete davke in da se s tern denarjem vzdr- zujejo italijanske sole. Ali mislite, da so davki, ki jib vi plačujefe res tako veliki? Davki, katere odkazujete, so majilini v primeri s tern, kar vam vlada vrača. Vi dobivate od drzave več, kakor ji vi dajete. Ne, ne, gospo- dje, vaša pisava izvira le iz globokc- ga sovraštva. Mnogo bolje bi naredil Kemperle, ko bi svoje trditve podprl z dokazi in dejstvi. Naša Italija ima najbolj proste in svobodoljubne na- prave na svetu in zato je nibče ne sme žaliti. Vsako žalitev je treba strogo in krepko kaznovati in zato predla- gam. naj sodni dvor obsodi Leopolda Kemperla na 9 mesecev zapora. Po obtoibi drzavnega pravdnika, dobi besedo zagovornik dr. Brajša. Predno pre'ulem nu ruzmothvanje clanka, ki tvori predmet damišnje ob- tozbe proti Leopoldu Kemperlu, dvi- gam ugovor radi nepristojnosti te sodnije. Zlocin po cl. 247. k. z.. radi katere- xa je Kemperle obtoien, spada v vsa- kem slučaju pred porotno sodnijo. Kraljevi dekret z dne 15.-7.-23. št. 32HH, na podlagi kateregn je tribunal pristojen, da sodi o deliktu po cl. 247. k. z. je /iroiiustaven. Vsi prcdpist, ki omejujejo kuterisibodi pravico svo- bode, katere ustava zajatneuje držav- Ijanu, kakor n. pr. svobodo sestaia- nja, zdruzevanja. tiska ltd. morujo bili izdani v obliki zakona, in ne na- redbe. Z ozirom na konkret ni :luč"j nuglašam, da ustava v cl. 28. svevano izjavlja: »Tisk lo svoboden«. Svobo- da misli je eden n'ijvzvisenejüh nat'i- nov, s katerimi clovek da izraza svoji osebnosti. In tisk je pnseben natin, po katerem se misel izroža. IzvršVnn oblast mora spostovati to svobodo ti- ska, ki je svečano zajamčena v aller- tinski ustuvi. Brez dvomn omenieni kraljevi dekret z dne 15.-7.-23. kršl to načelo o svobodi tiska, ki je zajam- čcna tudi v tl. 1. kr. albertiwkega edikta o tisku z dne 26. marcn 1H4H., ki pravi: »Izražanje misli potom tiska .... je svobodno!« Omenieni kr. dekret je uničil svobodo tiska. Izvr- šilna oblast je izdavši ta dekret pre- Stran 2. »OORISKÄ STRA2A« koručila svoj delokrog ter kršila us- tavo. Vsled tega, gospodje sodniki, varuhi zakona, ne smete uporabiti te- ga dekreta. Kar se tiče inkriminiranega članka, trdim z mirno vestjo, da v nietn ni- sem našel nič protipostavnega, nič, kar bt bilo v smislu ti. 247 k. z. kaz- njivo. Oejstya, ki so navedena v Cian- ku, so resničmt. Niso znana sarno ti- stemu, ki note, da bi rnu bila znana, ki zapira oči pred resnico. Tu dejstva so tudi vam, gospodjc sodniki. dobro znana, zato ne smatram potrebnim, da dokazujem mi dolgo obstoj teli dejstev. Gentilieva reformu je uničila slovensko šolstvo, zusebne sole niso dovoljene. Tako sta slow otrokom odvzeta pouk in vzgoja v materinem jeziku, o katerem pravi E. de Amicis, da je podlaga za učenje vsakega dru- gega jezika, tore] tudi iialiianskega. Veliko večino slovanskih sodnikov so odpustili. Če je kdo ostal, so ga pre- mestili iz nasih krajev n. pr. na Jirol- sko, češ, da ne smejo naši sodniki biti v stikii z mišim Ijudstvom, kakor se je izrazil neki višji državni uradnik. Slovenskega jezika se ne sine vporab- Ijuti pri javnih uraiiih, kar povzročuje nasermi Ijudstvu, ki večinoma ne poz- na italijanskega jezika, ogromno sko- do. \z državnih uradov sploh so skoro popoinoma izginili slovenski uradniki. Na njihovo mesto so prišli uradniki, ki ne poznaio slovenskega jezika. Vsled tega ne more naše ljudstvo brez tuje ponwei urediti najpripros- teiše zo.deve null nepoznaniu italijan- skega jezika. Dejstyo je tudi, da je kr. prefektu- ra v Vidmu črtala iz proračunov ne- katerih slovenskih obein postavke, namenjene za »Slovensko sirotisče« v Gorid. To resnico je elankar ugo- tovil, — in resnica ni nikak zlocin, tudi če koga v oči bode I Sveta dedščina očetov. Naravno pruvo slovenskega naroda \e, da se bori z vsemi dovoljenimi sredstyi za obstoj svojega. jezika. Slo- venski jezik je sveta dedščina očetov, je dusa slovenskegu naroda. Naravno pravo pa, ki tvori temelj vsega prava, mora država spoštovati, ne srne pa segati po kazenskem zakonu, da po- trdi krivico. Gospodje sodniki, živimo v ustav- ni drzcrvi, v kateri mora biti svoboda tiska sveta. Tisk je namrec glasilo javnega mnenja, glasilo ljudstva, ' ki v moderni ustavni državi vlada. Vlada se ne srne buti tiska. Prav pravi zna- ni učenjak Casanova v svojem »L/- stavnem pravu«: »Ako zabranite pi- satetjem objavljati glede gotovih dej- stev ali glede gotovih vprasanj mne- nje nasprotno vladnemu mneniu, pri- znavate, da je to vladno mnenje tako Vsaki človek svobodne Italije bo za nas brat. Hrat- sko razmerje mora torcj vhulati med italijanskim in slovenskim Uudstvom v Italiji. Bratska ljubezen mora vla- dati v vseh, zasebnih in javnih odno- šajih med italijansko vecino in slo- vunsko manjšino v nasi državi. Če hoce vlada, da se pribliiamo temu Mazzinijevemu ideahi,. idealu vseh izbranih duhov italijanskega pre- poroda, mora spremeniti svoj si- stem in ne goniti pred soil ni jo tiste, ki opraviceno obsojajo sistem krivice, s katerim se yhtdu nad slovenskim Ijudstvom. Vi ste, gospodje sodniki, tudi družinski ocetje. Vi tudi želite in zahtevate, da se Vasi otroci vzgajajo v malerinem ieziku. To želiio tudi slovenski očetje in kaj cuda. ce jih boli, da za slovenskega otroka ni slo- venske sole! Tej opravičeni bolesti slovenskih ocetov in drzavljanov da- jc izraza inkriminirani clanek. Gospodje sodniki, sodite vest/to in ' nepristranski in ker, — kakor sem dokazal v svojih izvajanjih, - inkri- mini rani clanek ne vsebuje nikakega kaznjivega dejanja, izrecite oprostil- no razsodbo. Govori dr. Tonkii. Nato je povzel besedo odvetnik dr. Tonkli in izvajal: Urednik Leopold Kein perle je obtožen, da se je pretfre- šil proti členu 247. kazenske^a zako- nika, to se pravi, da je liu.iskal na sovraštvo med družabninii razredi ali sloji in ogrožal javni red in njir. Ta obtožba je brez vsake podlage in se zruši v nič, ako le površno pogleda- mo članek, ki ga je priobčila »Qoris- ka Straža«. »Straža« protestira, da so bile odpravljene slovenske sole, od- puščeni slovenski sodniki itd. Ona obsoja tako politiko in jo zavrača, ker je škodljiva in krivična. Koga je »Go- riška Straža« s tern napadla? Proti kakšiiernu sloju ali razredu je ona hujskala? Ona ni napadla ne kapita- lističncga nc delavskega razreda, ni napadla ne kmetskega in ne meščan- skega stanu in še manj celotni itali- janski narod. Saj zakonov in odlokov ni izdalo italijansko ljudstvo. ampak ministri in vlada. Ali je vlada kakšen družabni razred? Ne! • Tega ni še nihče na svetu trdil. Kje jc torej hui- skanje sloja proti sloju, kje sovraštvo med stanovi? »Ooriška Straža« ni hujskala proti nobeneinu razredu. temvec je kritizirala politiko vlade, do česar je imela polno pravieo. Kje smo še kedaj slišali, da bi časopisje ne smelo kritizirati vladnili odredb? Ali mislite, da pomeni vsak napad na italijansko vlado napad na italijanski narod? Ako bi se postavili na to sta- lišče, potem bi morali vsi opozicio- nalni časopisi Italije opustiti vsako kritiko vladnili odredb in ukiniti svo- je delovanje. To je ncmogoče, bi bilo j škodljivo in brezmiselno. Vlada se iz kritike časopisja uči, nabira izkustva in zakone, ce je treba popravi. Kriti- ka vlade je bila vedno dovoljena in nikomur ni še padlo v glavo, da bi trdil, da je to lnijskanje na sovraštvo med stanovi. Zato je obtožba proti »Ooriški Straži«, da je ščuvala na sovraštvo med razredi brez najmanj- še podlage in se zrusi sama od sebe v nič. Kako se more nadalje trditi, da je »Goriška Straža« ogrožala s svojim člankom javni red v dezeli? Saj ima- mo v Goriei podprefekturo in polici- jo, ki mora skrbeti za javni mir in goriška podprefektura ni našla kljub svoji strogosti v članku prav nič ne- varnega, ona je pustila, da clanek izide in niti v glavo ji ni padlo, da bi ga zaplenila. Ako so poklicani varuhi javnega rcda odločili, da članek ni nevaren, potem jc to naravnost kričeč dokaz, da je tudi očitek o motenju javnega mini brez vsake najmanjše podlage in s tern je znisena sploh ce- lokupna obtožba drž. pravdnika proti »Goriški Straži.« Končno opozarjain sodni dvor, da nima on po zakonu nobene pravice soditi o pregrešku urcdnika Kemper- la. Po postavi je poklicano za to po- rotno sodišče. Sodni dvor trdi, da je pristojen soditi gospoda Kemperla na podlagi kraljevega odloka proti svo- bodi tiska od 15. julija 1923. To nazi- ranje je pogrešeno in protipostavno. Po kazenskem pravu kralievine Itali- je in vseh modernih držav se sine vsak državljan soditi in obsoditi sa- mo na podlagi zakona in ne na pod- lagi odredb in kraljevih odlokov. Šele tedaj ko se kraljevi odlok spremeni v zakon, šele tedaj sine sodnija po iijem soditi. Kraljevi odlok proti svobodi tiska pa ni bil še spremenjen v zakon in zato nirnate, gospodje sodniki, no- bene pravice soditi po njem urednika »Goriške Straže«. Ako boste na pod- lagi kr. odloka sodili gospoda Kem- perla, se boste gospodje sodniki, prc- grešili proti kazenskemu zakoniku. Zaupam, da se bo sodni dvor držal strogo ustave in zakonov države, da bo visoko držal slavno tradicijo ita- lijanskih sodnikov, izjavil svojo ne- pristojnost tcr oprostil urednika Le- opolda Kermperla. Zaključni govor dr. pravdnika, Vzdigne se še enkrat drzavni pravd nlk ter spregovori: Pravni razlogi odvetnika Tonkii'1 ne držijo, njegove beseele niso oJkr:- tosične. Ravnotako neoclkriro so w:' secie uredii'ka Keinpcr1:!. ki izv.rujo iz avstrijsKe luševnost1 Italijanska duša je dobra :n pleineniia. ona fi nasprotna vsakenm pregajanju. ^ lcs, da je vlada z-\"\i. sloveiiske 'G le! Saj se jc otvoriL v Vidmu tin;j slovensKa sola ii; v (U;nci sc ic vr^1 tečaj za občiii-.:vc taimk-j v sl"vcri- skem jeziku. »Ctor.š': i-Strr./a^ r'>^ ' hudobnih namenov. sodniki na.i ^' sodijo urednika Ken-perla. VlaJa f mora postaviti po robu iredentistiw' nemu gibanju med Slovenci, jaz pred- lagam se enkrat, da obsodi sodm dvor Lcopolda Kemperla na 9 me- secev ječe. Nato je sodni dvor jx> daljšeni P<'' svetovanju razglasil sodbo: Uredriilj Leopold Kemperle je kriv in se obsodi na 5 mesecev jece in 100 lir globe- Naš urednik je takoi vložil priz'v na prizivno sodišče v Trst.u Kaj se godi po svetu? Najvažuejši dogodek svetovne po- litike je trenutno volilna borba na Angleškem. Due 29. oktobra se bo odločilo, katera stranka prevzame vodstvo največje in najbolj mogocne države na svetu. Stranka, ki izide iz volilne bitke kot zinagovalka, ne bo vtisnila svojih idej samo političnemu in socialnemu zivljenju britanskega carstva, ampak bo imela tudi mogo- čen vpliv na politični razvoi vse Kv- rope. Pofojilo Rus:ji. Ako se hočemo o tern prepričati, zadostuje, da si ogledarno nckoliko volilni program Delavske stranke. Mac Donald stopa na primer pred angleški narod z zahtevo, da je treba skleniti med Anglijo in Rusijo prija- leljski sporazum in dati Rusom veli- ko milijonsko posojilo. On hoče po- magati Rusorn, da se gospodarsko okrepijo, obenem pa koristiti tudi la- stni državi. Po pogodbi bi se namrcč Rusi obvezali, da uporabijo 60 od sto najetega jx)sojila za nakup blaga na AngleŠkeni. Angicži bi prcskrbeli Rusiji i)luge, mot ike, želczniške vo- zove, stroje in sukno, Rusi bi plačali bhfgo z izposojenimi milijoni •-- in tako bi se vrnil najcti denar nazaj na Angleško, angleški brezposelni delavci bi dobili zaslužek. Ako zmaga Mac Donald, bo torej to čutilo ravrio tako delovno ljudstvo ^ii^lije, kolikor ru- ski kmet in delavec. Razuinljivo ic torej, da se slovanska Rusija za izid angleskih volitev zanima kakor za svojo lastno zadevo in podpira vsaj s sreem borbo Mac Donaldove Dclav- skc stranke. Saj jc od izida angleskih volitev odvisna gospodarska okrepi- tev Rusije in vsled tcga politieni vpliv rnogočne slovanske dr/ave. Toda ravnotako kakor stoje Rusi odločno na strani Delavske stranke, istotako so njej odloc.no nasprotuc vse vlade in države, ki sc plašijo povzdiga Ru- sije, ker bi postali Rust zopet odločil- ni v Evropi. Za vpliv delavnega ljudstva. Vzeli smo iz programa Delavske stranke samo eno točko, ki se nanasa na Rusijo. Toda tudi notranji pro- gram Mac Donaldov, ki sc nc tičc zunanie politikc, ima velik porncn na zunaj in vpliva močno na ostalc drža- ve. Macdonald zahteva na primer, naj se rudokopi in zeleznice vzamcjo iz rok kapitalistom in izroče državi, ki jih bo vodila in upravljala skupno z delavci. Isto naj velja za vse elek- trične naprave in tovarnc. Mac Do- nald zahteva nadalje, da mora drža- va skrbeti tudi za izobrazbo revežcv in nuditi sinovom revnih staršcv do 16. leta brczplačen solski pouk. Mac Donald zahteva, naj država skrbi, da bodo delovni stanovi imeli po ccni meso in moko in zato hoce ustanoviti poscben urad, ki bo nakupoval na dc- belo živila v tujini in pritiskal tako ccne prekupčevalcev navzdol. Trg°' vino z mlekorri hoče Mac Donald 12' ročiti državi. Mac Donald zahteva volilno pravieo za ženske, ki so ^0' polnile 21. leto starosti. Enota Evrope. Take in enake zahteve niniajo 'e pomena za angleSko ljudstvo, ainp'»'{ tudi za druge narode. Ko bi DclaV- ska stranka zmagala in dala delov' nim stanovom in revežem več pravic> bi vplivalo to kmalii čez mcjo. V o- stalih državah bi dobili delavci l" kmetje poguin, nastopali bi bolj sa' mozavestno in odločno ter zaliteva" od svoje vlade iste ali enake pr^1' ce. Države in narodi Evrope niso d*' nes več zaplankani v svojih nieja'1' ampak gledajo na vse strani PraV daleč okoli. Kar se zgodi v eni državi se preseli v drugo, širi se najprej ka' kor da bi bilo nalezljivo. To resiiic,° smo prav razločno opazovali v W?' ii.iih letih po vojni. Ko je izbrulu1ll:l ruska rcvolucija in so delavci v R11' siji prišli na knnilo, se je revolt0' narno delavsko gibanjc razsirilo |Z Rusije v Nemčijo, v Bolgarijo, .Tug0' slavijo, na Ogrsko, v Italijo, na Fr#al1' cosko in Anglcško in rahli valovi so se čutili cclo v Ameriki. Nova politika. Potem jc nastal fašizem, ki se !l| omejil samo na Italijo, ampak je 7^' ^)ljuskal čez mejc, se vzdignil n' Spanskem, sc pojavil na Francosken • v Nemciji, v Holgariji in tudi v .U^0' slaviji, kjer si jc nadcl imc Onllllc Skoro v vsaki državc Evrope so *,, pokazale enake ali podobne struje- ^ zmago Mac Donalda in lierriota jt nastopilo zopet proti fa šistovsko gyj^ njc, kuse je jelo sedaj siriti če/. ™' ro])o. Vpliv tega evropskega giliall!'c se je vidcl tudi v Jugoslavs. kic.r.', prišla na krmilo nova vlada in P*"'^ nila oh tla Orjuno. Bliza se nov o'th z novo. politiko. ki Cvropske države tvorijo ccloto» j se ne da raztrgati. Stranke in v'aH vedo, da je njih sreča in usoda °,' visna vcčkrat od dogodkov v 3OyCf0 ni ali cclo bolj oddaljcni dcžcli. a{1. na primer vidimo danes, da se /st aI. gleške volitve zanimajo najrazli^11^ šc stranke po Evropi. Eni stoic y Prekinnrjn prebiva krog 75.000 Jlovenccv in 12.000 Mad.iarov. Slo- :enska ljndska stranka jc dnc 28. sep- ^bra priredila velik shod v Čres- {»pveih. Vdeležilo se ga je nad 2000 ^'knmrcev, mcd njinii tndi dobra Jp'na niažarskili knietov. (lanliivo je , °» ko je tisoeglava množica Slo- encev za-litcvala, naj vlada podeli v^1TlJJo tudi mažarskim sirotam. Na- ; /^i Madjari so z glasnimi klici in t"K()m dali izraza svoji hvaležnosti L,r. So z vclikanskim navdnšenjcm ^itevali, naj da Mad.iarska tani o- tlInn Slovencem vsc manjsiiiskc [/avice. Žnpani 30. prekmurskih slo- v "sKih občin so podpisaii resolucije, ^terih zahtcvajo, na.j ministcrstvo re aj?rarno rcformo dcli zeniljo vsein L Vliiiii domačim državljanom, naj ?U) že Slovenci ali Madjari. — Ta Ij^eniti čin pravičnosti kaže, kako fj'"1 slovcnski knict pravico. Napili- Jei'e upravne ničle, pojditc sc nCit h [ekrnurskiin kinetmn, kni ic tiarodna ^v'čnost! °iel za letoviščarje na Lokvah. i,/e ^ni se je ustanovila dmžba, ki /^ierava /^raditi razkošen in nio- „ rf(> oprcniljen hotel za letovišcarje \ J-°kv:ili, vrh Trnovske planote. — ?,Uril^ni je več kapitalistov iz Trstu, |)r, ?1>il Jo pa kroriški inženir Mauer. Sa zb* .ic že kupila obširno zeinljišče pj:stavbo. (loriški list »L'lsonzo« že b()nfsji sliku bodočcga hotela. Koliko jetjaomače prebivalstvo z novirn P'>d- eiri Pridobilo, ne venio. Domačini brez kruha. in , porid so brez vsakega zaslužka doh a: clva doktorja zdravilstva, dva Diii!Orja Poljedelstva, 3 doktorji ke- Son^' 4 Profcsorji. Tako poroča »L'I- ve^?f- Kaj naj rečemo h teniu? Slo- fJiOr i' stari^' innoRo vaših sinov Ixt Wl ^1 po ^run v svet' tllt^' v s'°" vas. c dežele! Zato poskrbite, da se %' otroci terneljito nanči.io slovan- Ce l J^zikov, ])rcdvsem slovenskega. ji^t]e bodo znali slovenskega jezika Drt- | ^° vra^> v slovanski svet za- j^itelji v novem šolskem letu. s|0vn^o je novo solsko leto, ki je Hek-nskemu učitcljstvu • prineslo Snioaj..d^jstcv, ki so drngačna, kot Dravi ' 1)!'' vajeni. Sicer sc niso po- stvr> vse krivice, ki jih je nčitel.i- dvJ pretrpelo v burni dobi zadnjih li^tv' trel1 let' venclar Jc šolsko skrl)" vI)r-r° rosl)e^'0 rcšitev percčega Ueif',anJa o definitivnem nameščenjn fitiit lstva- Sisteinatiziralo je 522 de- Hie..lVnin slovenskih in hrvatskih n>h MOd kateril1 ic bilo 435 že odda- r'ih'?ca novo 'e definitivno iinenova- ^s^ Provizoričnih učnih moči. Prosvetna zveza. %Z (i Opozarjamo ai^cij.lll|ovnike na eiiketo o prosvetni JI» k' se bo vršila v četrtek dne 23. oktobra ob °li dop. v zvezinih prostorih. Občni zbor Prosvetnc zveze se bo vršil, kakor je bilo opetovano objavljeno, v nede- Ijo dnc 26. oktobra. Ob 81i se začne sv. maša, nato zborovanje. Pričaku- jemo številne udeležbe. Okrožni predst-dniki na.i sestavijo kratko po- ročilo. Popoldne vSe bo vršil velik kon- cert. Pošten je. (josiJf'i Ivanka Kulol i/, Ooricc jc nasla na cesti v Žcmpctru dva tisočaka. Prinesla jili je v naSc upravništvu s prošnjo, Ua jih iz- ročimo osehi, ki jc clciuir i/Kiibila. V soboto sc je uKlasil pri nas Sulič Izidor iz Prvači- ne, reven posestnik, ki jc bil to svoto iziui- bil. Pač sl lahko mislinin njcKOVo vescljc, ko jc dobil bankovca na/aj. Poštenjc šc ven- dar velja! Tirolska žaiuje. »Landsmann«, ^lasilo junžotirol- skih Neinccv, poroča: Dne 10. okto- bra se je v Inoniostii vrsilo spominski dan na obletnico, ko je bila nemška dežela južno od Brenerja priključena Italiji. Na predvečer ob solnčnem za- hodti so zvonovi vseli cerkva oznanili žalno slavje. ()b sedniili zvečer se je začel pouiikati |x> mestu velik spre- vod z bakljami. Pred sponienikom na Bolcanskem trgu je govoril inno- žicam dcželni |X)slanec dr. Pcmbaiir. Govoril jc o aneksiji nemškega juž- notirolskega ozcinlja in je posebcj o- pisal raznarodovanje neinške^a Ijud- stva v tej dežcli. Prireditve dne 10. oktobra so dosejrle višek slnžbi bo- žji, ki se je vršila ob 10. nri dopoldne. Med žalno službo božjo so bile vse trgovine zaprte. Vojna odškodnina-jugoslovenskih državljanov. Vsi oiii jujioslovenski državljani, prcbiva- joči v kraljevini Italiji, ki imajo piavico do vojnc odškodnine, oziroma so jo pravočas- no naznanili, so v lastncm inlcrcsu napro- scni naj pošljcjo njih natančne podatkc (inic, priimck, značaj, bivališče), za skiipno ak- cijo v doscgo njiliovih pravic, prcdlanate- Iju: ivatni Koudelka, SHS okrajni tajnik v p. (iorica, Corso Vittorio rlmannele 111. At. 6.S. Odbornice društva Skalnica st vabijo k seji, ki bo v ncdeljo due 19. t. in. ob 4. pop. v druStvenih prostorili. Predsvdstvo. Plebiscitarne volftve. V Piranu so se vršile v nedeljo ob- činske volitve. Snoparji so vse stori- li, da bodo uspehi volitev njim v prid. Zgodilo pa se je, da se 80% volivcev ni udclcžilo volitev. Ljudstvo je sit« vlade nasilncžev. Izgubijeno-najdeno. V ncdcljo dnc 12. (. ni. jc neka oscba na- sla na Sv. Qori daljnojjlcd. Kdor «a jc zjcubil. naj se oKlasi v našem upravništvai. Kaj je novega na deželi? Iz Kanala. Potrebno je, da zopet porocaino par posebnosti, ki se tičejo našega kraja. Ko so se preteklo nedeljo vra- čali fašisti (razen par — domačinov ni zraven) iz Vidma, kjer so se po- klonili kralju, so nas zopet enkrat razveselili z »(jiovinezzo«. Nato so posedali po krčmah, ter slednjič v navdušenju in veliki ljubezni vrgli na tla njili fašistovsko zastavo in zlomili drog. Končno so poskusili tu- di z »Bandiera rossa« in začudili smo se, da znajo še tako lepo besedilo na pamet. Pač znak, da so še pred krat- kim služili tej zastavi. Oni kosci dro- ga so shran.icni sedaj na obeini. Izza zadnjih volitev dobro znani Tazzoli, ki ima na sodniji cel kup ovadb, je začel v zadnjem času kaj pridno terjati naše uboj(e ljudi. Svoj čas je delal »konkordate«, ljudje so mu podpisovali ix>oblastila in sedaj prihaja z račtini. Pa kakšni mastni računi! S posebno milostjo je osrečil Kambreško, Kostanjevico in bližnje vasi \ hribu. (jotovo mu j^re trda, drugaee bi ne jx>slal v soboto svojo lepo žcno, deklo in se nekega odvet- nika ali kaj v Kostanjevico. ter tarn zahteval svote, ki mu ne gredo. Vra- čali so se precej slabe volje, najbrže jim ni i>lo vse prav gladko izpod rok. — Kanalski fašjo — če sploh Se obstoja, — je brez pravega vodje. Od- kar je kapitano Tazzoli postal »pod- jetnik« ni v Kanalu več enako vred- nih mož, da bi uspešno vodili njih društvo. Sicer imarno tu še Muznika in Kralja. Prvi ga najbrže radi pre- rahlega zdravlja ne more v vsern nadomestovat, slednji ima pa obilo opravila v svoji veleindustriji, tako da je res kritično. Mi kmetje iniamo za sedaj še obilo dela in se radi tega prav malo pečamo s politiko. Verno tudi, da nam ne bi nič pomagalo. A lahko počakaino^bo že tudi za nas boljše. Takrat bomo tudi volili kakor bo nam volja in nam prav. Trnovo pri Gorici. Nedavno od tejja so dobili trnovski snoparji prvič fasistovsko obleko, S črno srajco, črno kapo in črno duso so šli v šestih Pod Kozd nad ürgar- jem in peli pod komando njihovega črncga pevovodja Jušta s klanca. Kričali in drli so se, da so se kükosi plašile in se je živina v hlevih čudila. »Kviva ti fašisti, abaša kamunisti« so peli črnosrajčniki na vse snopar- sko Rrlo. Ko so opravili to junaško delo, so slovenski o:ipadniki pod po veljem črnosrajčniki* Jušta s klanca vkorakali nazaj v irruivo. sc vlc/li spat in zaspali. Komandant Persic, po uomace .ni- što s klanca je pjljal predpreteklo nedeljo svojo četo tudi v Vidcin in ko se jc vrnii na T^nova, se je nsta- vil s svojimi pajdaši pred županovo gostilno in zopet so peli po italijan- sko ali bolje uiliü, 'U se je vse sine- jalo. Stirje otroci pevovojje Jušta so se mu pribliz'th in ga vlačili >a jopo ter prosili: »Tata, piidi dornov!« Otroci morajo stire učiti pameti, ker so njih očetje postali nori. Iz Vel. Žabelj. V noči od petka na soboto dne 10. t. ni. so neznani zlikovci obiskali našo vas ter svojo obrt nemoteno opravili. Slišale so nekatere osebe sicer šum v ponočnih urah. toda ker je sedaj miiogo dela po kleteh in se ta dela opravljajo ob vseh noenih urah, ni nikoinur prišla misel, da so tatovi. Zlikovcem je njih podjetje vspelo na treh krajih: v cerkvi, pri krojaš- kem mojstru r/ilipu Mrkelju in pri trgovcu Ivanu Štokelju. V cerkev so vdrli skozi okno zvonika. v kar so se poslužili dolge lestve. Prebrskali so vse v nadi na bogati plen. Vzeli pa so le cimborij in kelih. Previdno- sti cerkovnika se moramo, zahvaliti, da sta bila rnonštranca in dragoce- nejši kelih shranjena v varnem za- vetju. Sv. hostje so stresli na altar ter jih potfrnili. Polcij tatvine tedaj še bogoskrunstvo — vredno vse ob- sodbe. Drugu žrtev te tatinske druliali jt krojaški mojster Filip Mrkeli. Odnt- sli so mu razne krojaske izdelke in blaga v vrednosti 3000 lir. Kako iz- nenadenje, ko je prišel v soboto zju- traj v izpraznjeno delavnico? Mož je občutno zadet zlasti še zat{>, ker ino- ra skrbeti za mnotfoštevilno družino. Tretja žrtev ie trgovec Ivan Sto- kelj. Iz prodajalne so mu odnesli to- bak, sukanec in razne otroske Sol - potrebščine v znesku 500 lir. V \>;- dajalno s« prišli skozi okno stramsča. Pes - čuvaj je bil bait od nočnih go- stov gostoljubno po^oščen, ter je zato izdal svojega gospodarja, za "r;;¦¦¦ pa mu ne gre preveč hvale. Orožf tvo pridno zasleduje tatinsko druhai. Iz Ljubinja. S preteklim solskim letom nas je zapustila g.čna Olga Torkarjeva, ki je učiteljevala pri nas 6 let. Oor.i^. dična se je med narni tako udo-ni; . la, da jo bomo le težko pogrešuh. Mnogo zasluK ima, da je nase drusi- veno življenje neposredno po vojni tako hitro oživelo in da tudi sedaj ta- ko lepo uspeva. Priljubljeni gospodični zelirno v slovo še ninogo sreče in usf>ehf>v na novem mestu. Ljubinii. Mestne novice. Smrtna kosa. V pondeljek zvečer je umrla rx» kratki, toda težki bolezni K«spa Ma- rija .lug, rojena Jez. doma iz Trnovt- ga, bivajoča v (jorici. Stara je bih- 58 let. Pokojnica je bila teta poslaneu dr. Besednjaka in A nice dr. Olaser- jeve. Bila je tiha in blaga žena, "<¦ štovana od vseh, ki so jo pozi^ • Svetila ji večna luč. Zalujočim osta- lim nase iskreno sožalje. Srednje sole začnejo s poukom : Kr. učiteljišče v Tolminu zacne / redniin poukom dne 20. oktobra. Trgovska šoiu v Gorici se otvori dnt 17. novembra ob 8. uri. — Obrtnu sola a) za dečke: 20. oktobra, b) za deklice: 16. oktobra. — Kedaj se dru- Kc srednje sole otvorijo. ni še znann. Iz naše organizacije. Odbor Političnega drustva «Kdi- nosti« v (jorici je na svoii seji dnt 14. oktobra 1924. razpravljal o sV>l- stvu v Cjorici, po deželi, o deželno- zborskih volitvah in o važnih or^; i zacijskili vprasanjih. Odborovi je pris(Kstvoval tudi urednik »Ooriskt- Straže« g. Kernperle Polde, ki je od- boru poročal o dveh kazenskih pro- cesih proti njegovi osebi. Odbor }t- izrazil uredniku g. Kemperlu toplo zahvalo za njegovo odhxino delova- nje v zavesti, da sočustvuje ž njiri; celotna politična organizacija Slova- nov v Italiji. Dramatično društvo v Gorici vprizori v soboto dne 25. t m. v dv<»- rani Trgovskega doma, /V duhovito veseloi^ro v treh . „ »Namisljeni bolnik«. V naslovni vlogi nastopi prvič pred nasim občinstvorn v tej sezoni g. Ciril Bratuž ki vodi obenem tudi fežijo. Po širokem svetu. Kraljevič iz masla. Na letošnji britanski svetovni raz- stavi v Wembleyu je obiskovalce najbolj zanimal (^rjaški kip angle- škega prestolonaslednika, ki je ves iz- delan iz jnasla. Za soho so porabili 12 kubičnih metrov najboljsej^a ma- sla. Kip predstavlja kraljeviča v ka- nadskj farrni; pole« njej(a vleče konj plug in obdajajo ^a vse domače živa- li, ki bivajo v Kanadi. Da so mogli kip izdelati, so stavilj maslo pod to- ploto 2. stopinj Celzija, ker le tak(; se je dalo maslo tfnesti. Ker je bilo v londonskem podnebju nevarno, da st maslo kmalu stopi, so ljudje hiteli o- gledati si kip kraljeviča, predno se maslo razleze. Kanadski mlekarji tr- dijo, da jim je rnasleni kraljevič dela! velikansko reklarno za kanadsko maslo. Str.m 4. »OOPlSKA'STRATA« Listnica Kmetsko-delavske zveze v Gorici. 1. (]'. /'. I'oiiikvc št. ;>.'>.• Sporočite nam sledcčc: a) Pri kakšiiem polku jc služil sin Kail? b) Kdaj. kjo in kako jc bil ranjen? c) Kdaj jc bil pri zdravniSkcm pregledu in kje? I 2. I. A. Ložici:: Ponovno poizvcdujcte v j VaSi zadcvi. Tajništvo jc posrcdovalo pri podprcfckturi in pri rcKisterskem uradu v Oeiici. Tu so nam nasvetovali. da naj vlo- *!mo pismcno vlojro na finančno intendanco v Vldnui. To smo tudi storili. 3. Š. r. Hranica: Isto kot ztjoraj. Ko do- bimo odKovor od finančnc intendance Vam takoj sporočimo. 4. B. A. Podmelec: Zaprosili stno pri me- rodajncm uradu za informacijo. Ko dobiino odffovor, Vam odKovorimo v pismu. kakor želite. 5. /. N. Podgrič št. .*.- PoSljitc nam čiin- prej plačilni naloff za osebno - dohodninski ¦davek. Navcdite v pismu natančno svoje do- hodkq, da bo nioglo tajništvo prirediti za Vas rekurz. Ce imate opravilo v Qorici, zjrlifcite sc osebno v tajnIStvu. Princsite s na, kdo lažje plača višje davke. Z razstavo so bili prireditelji v »plošnem zelo zadovoljni in tudi mar- sikateri kmetovalec je dobil kakšno ¦agrado. V tern oziru bi omenili pred- vsem g. Fortunata Marca iz Planine in g. Mirka Boneta iz Sv. Križa, ki sta večja živinoreica. Pa tudi majhni kmetie so dobili marsikatero na- grado. Ootovo je, da niso bile vse vredne žlvali obdarovane, ker se ie gledalo le na oblike, vendar pa je lahko vsak obiskovalec razstave spoznal, da je glavno bogastvo ajdovskega okraja baš živinoreja in da je sivo-švicarska pasma vredna vse podpore od strani vlade. Kako se grozdje več mesecev ohrani? Qrozd, ki ga nameravaš shraniti, mora imeti trde, debele in redke ja- gode, tudi mora biti grozd popolno- ma suh. Grozd z gosto stisnjenimi jagodami ni priporočjiv za spravlja- nje; ker vsled tesnobe posameznih jagod začne kmalu gniti. Qrozde o- bešarno ali pa spravljamo na lese. Za daljšo ohranitev je bolje obeša- nje. Za. obešanje zveži po dva grozda skupaj in obesi tako, da so peclji o- brnjeni navzdol. Kar je ranjenega in gnilega, skrbno odstrani. Prostor za obešanje mora biti zračen in ne pre- suh. Od časa do časa preglej grozde in redno obiraj nagnite jagode. Tako spravljeno in oskrbovano grozdje se ohrani več mesecev. Cene v Bocnu. V Bocnii prodajajo zmrzlo mesa po 4.60 L kilo; pri tern smejo kosti tcli- tati kvečjemu 30% eclotne teže. Naj- višja cena za pečenc kostanjc je 10 stotink za tri. Preklic.*) Podpisana preklicujem besede, ka- tere scm govorila proti svoji svakinji Zofiji Budal, ker niso resnične. Marija Markočič. *) Za članke pod tern naslovom odjelo In drobno! ÄBÄDIE? Evo vam Abadie! Hajizurstnejši cigaretni papir Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je pe*eselil na Travnik št. 5, !• (nasproti lekarne). Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemšketovarne .MUNDLOS'.dvokoles znamkeorig^KOLUMBlA*. belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče p red mete Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpaslj*1' Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). E RN ozdravljena **&® z najnovejšim pasom BROOCH Mirodilnica in tiišavniea Da E.Grapülin-Gorica DDDD naSpr ijndskema vrtn, Corso Verdi 27- I fl PO DRU2NICA Ljubljanshe hreditne hanhe v Gorici Corso Verdi „Trgovski Ooiti" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA Rezerva SH S Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2Vo. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje