• z'-:'

... .........
▼ Združenih državah
VeUa za vse leto • . •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
GLAS NARODA
0^:8!ovensldhvddaTcev^r AmerfEL
TSLSFON: CORTLANBT 2870
NO. 127. — ŠTEV. 127.
United States.
and legal Holidays. 75,000
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,187».
TELEFON: OORTLANDT 2876.
Ves svet proti sovjetski Rusiji
TUDI FRANCIJA IN ZDR. DRŽAVE SOGLAŠAJO Z ANGLEŠKO VLADO
Po vsem svetu je izbruhnila velikanska propaganda proti "rdeči nevarnosti". — Poslanik Herrick je v Suresne napadel "bič boljševizma". — Pohvalil je Briandov predlog. — Stališče Združenih držav je povsem jasno. — Skupna akcija za uničenje sovjetov.
PARIZ, Francija, 31. maja. — Ameriški poslanec Herrick je pozval v svojem govoru ob priliki Memorial Day v Suresne narode zapadnega Sveta, naj se bore proti "biču boljševizma", o katerem je izjavil, da ogroža redno vlado po vsem svetu.
Trdil je, da se tičejo propagande aktivnosti sovjetskih vladarjev vseh dežel ter rekel, da ne more
jo Združene države mirno sedeti vspričo rdečega napada.
Poslanik soglaša s predlogom francoskega zu nanjega ministra Brianda, naj se sklene trajen prijateljski dogovor med Francijo in Ameriko.
V imenu "junaških mož, ki leži v teh grobovih", je zahteval zopetno posvetitev demokracije stvar? miru in boju proti "zlobnemu gibanju" iz Rusije.
Francoski vojaški in civilni zastopniki, so se u-deležili slovesnosti v Suresnes. Mnogoštevilni o-iroci so okrasili ameriške grobove s cvetkami.
List Matin je rekel v svojem komentarju glede nagovora Herricka, da so pripombe poslanika glede ruskega položaja znak, da so Združene države pripravljene podpirati katerokoli akcijo, da se uniči sovjetsko silo.
—	be nikdar ni bilo čuti v nobenem parlamentu in v nobeni zbornici, — izjavlja Matin, — tako silne obsodbe boljševiškega režima kot jo je izrekel včeraj ameriški poslanik Herrick.
—	Ta ' 'mogočni'* nagovor, ki je sledil prekinje-nju odnosajev med Anglijo in sovjeti bo gotovo sprejet kot znak, da niso Združene države le pripravljene braniti sebe proti mikrobu komunizma, temveč podpirati tudi vsako združeno akcijo za u-ničenje sovjetske sile.
Mrs. Woodrow Wilson
VODOVJE MISSISSIPPIJA PADA
UHDEftWOOO * UNDCHWOOD, H. V.
vdova po pokojnem predsedniku opazuje konjske dirke na dirkališču pri Baltimore, Md.
De Pinedo dospel v Horto.
Vodovje Mississippija je pričelo padati. — Vsako nadaljno nevarnost bodo odstranili nasipi. — Re-konstrukcijska dela se bodo v kratkem začela.
NEW ORLEANS, La., 31 . maja. — Največje nevarnosti povodnji so sedaj navidez končane. Iz doline Missippija se poroča, da se je pričelo vodovje vsepovsod umikati, razven v majhnem pasu centralne Louisiane. Tam je voda še vedno naraščala, in nekako sedem tisoč ljudi je iskalo varstva za nasipom. Brodovje čolnov je bilo pripravljeno, da spravi v slučaju potrebe ogrožene na varno. New Iberia je sedaj popolnoma izpraznjena. Voda je pričela sedaj padati severno od Iberije, ob Atcha-falaya reki.
Nova izprememba v teku vodovja v odprtini ob McCrea nasipu, bo mogoče obvarovala pred po-vodnijo več tisoč akrov dobre zemlje. Zaenkrat pa ni mogoče še natančno reči, kako bo učinkovala ta izprememba.
Rekonštrukcijska dela se bodo pričela takoj, ka-korhitro se bo voda umaknila. Ob bregovih reke, v Missouri ju, Arkansasu, Tennesseeju in tudi v Mississippi ju so tozadevna dela že v polnem teku. Na tisoče beguncev se je vrnilo v svoje domove, in
VIHARJI NA JUG0 ZAPADU
POVZROČILI VELIKO ŠKODO
Viharji v južnih in zapadnih državah so zahtevali 16 človeških žrtev. — Devet mrtvih v Kentucky-j«/ — Nalivi so povzročili $350,000 škode v iztočnem Tennessee ju in južno-zapadni Virginijs.
BRISTOL. Tenn., 31. maja. — Težki nalivi v spremstvu toče. ki so divjali preko ozemlja 1270 milj od Grenville v iztočnem Tennes.se po do Apalacliia in Gate Čitv v južni Vrijriniji, so povzročili škodo, katero se eeni na $350,000 ter zahtevali šest čleveških življenj.
Cel ducat rek in potokov je stopilo preko bregov, trgovski okra-
Greenville in Elizabetbtowu'8est Jjudi ^
PAIXTSVILLE. Ky., 31. maja. Tri osebe so utonile in velika ma-terijalna škoda je bila povzročena, ko se je utrgal oblak nad Johnson City včeraj zjutraj. Mrtvi so mati, žeira in enajstletni sin zdravnika Bailvea. kojega hišo so odnesli valovi v Toms Creek.
H0RTA, OTOK FAY AL, Azori, 31. maja. — Italijanski avijatik de Pinedo je dospel danes, semkaj
na krovu italijanskega parnika - . v v>	-	---------» —
Superga. Aeroplan Santa Maria II. Kdeci krži jim pomaga pri zopetnem ustanovljenju
domov. V teh pokrajinah imajo far mer j i še dovolj
JI v
so bili preplavljeni in več kot štirideset premogovnikov v južno-zapadni Virginiji je bilo izpostavljenih nevarnosti, da bo obratovanje v njih prekinjeno za vec tednov in da bo odpošiljatev zavleče-na vsled pokvarjenih železniških prog.
KNOXVILLE, Tenn., 31. maja. Mrs. Andrew Lewis, stara 25 let, iz Gates City, Va. in njen otrok sta utonila, ko je včeraj zjutraj prestopilo vodovje Doe reke breg. ker se je utrgal oblak.
V Johnson City je bil ubit neki moški, ki je prišel v stik z močnim električnim tokom.
FLEMING. K v., 31. maja. — utonilo v Roxiana,
Leteher okraj, kjer se je včeraj zjutraj utrgal oblak. Nobenega trupla niso našli dosedaj.
WEST PLAINS, Mo., 31. maja. Štiri osebe so bile resno poškodovane, ena med njimi mogoče uso-dt pol no. ko je zadel pozno zvečer tornado bližino kraja Mountain View.
Domneva se. da je bil vihar osredotočen krog Tesifa. Mo., a kraj je izoliran in vsled tega ni mo-gore dobiti nikakih natančnih informacij.
ADVERTISE in GLAS NARODA
so vlekli za parnikom. De Pinedo je izjavil, da bo nadaljeval s svojim poletom, kakorhitro bo popravljeno njegovo letalo.

Švedska gradi telefonske naprave v Turčiji.
STOCKHOLM, Švedska, 31. maja. — Švedska Ericson Tclephon Co. je dobila naročilo, naj zgradi telefonsko napravo v Smirni, kjer ni bila dosedaj uveljavljena še nobena telefonska služba. Kot znano je prejšnji sultan Abdul Hammid prepovedal porabo telefonov in pouličnih železnic v Turčiji.
ZNAČILNA PARADAV Jt Y. CITY
Le nekako dvesto vete« ranov iz Državljanske vojne se je udeležilo pa-
DVA FAŠISTA UMORJENA
TEKOM DEMONSTRACIJE
Dva fašista sta bila umorjena tekom proslav na Decoration Day v Bronxu. — Nepoznani atentator se je izgubil v ljudski množici.
Nasprotstva med fašisti in pro-
— m---—— ^ — — -.-.».^..v, |#W" , . v.
rade na zadnji Decora- ' T" pri?a T^*"0 d° izr<"
j. p.	_ .	» ter so se končala z umorom
tion Uay.	Vsi ostali dveh fašistov. Nicola Caldore, sta-
SO pripadali	mlajši ge-|rc-a 22 let Jožefa Carrisi, sta neraciji.
V merjenih korakov je korakalo v pondeljek zjutraj kakih dvesto veteranov iz Državljanske vojne mimo pregledovalnega odra, kjer so se zbrali odlični gostje.
Približno 15,000 mož se je udeležilo parade, ki se je pomikala
rega 2H let, ki sta člana fašistov ske organizacije. Nahajala sta se v skupini petnajstih črnosrajeni-kov v fašistovski opremi na pohodu iz glavnega stana proti postaji naudlične železnice na tretji Ave. in 183. časti, da se udeležita parade po Riverside Drive. Fašisti so korakali po tretji Ave. navzdol s Caldoro na čelu. Po tlaku sta
ob najkrasnejšem vremenu ob Riverside v New Yorku. Spredaj so<SIa dva moška srednie velikosti korakali veterani iz španske in
svetovne vojne in za njimi ob veli kanskiin odobravanjem ljudske množice preostala garda Velike armade.
Breme let je sključilo njih ramena in marsikateri se je moral opirati na močnejšega tovariša. V njih očeh pa je zažarel ob tej priliki vnovič ogenj navdušenja. Skupina za skupino stare garde je pa-radirala in v pozdravne kliee gledalcev se je mešalo grmenje topov z bojne ladje Arkansas, ki je oddala 21 pred pisanih strelov
Živahno sliko je nudil v paradi oddelek stotih rooi petega polka Highlanders iz Canade, ali "Črne
ki *ta nosila rdeče kravate. Naenkrat pa je potegnil eden revolver, planil proti Caldori ter oddal nanj dva strela.
Prevzeti od groze vspričo nepričakovanega napada so se tako čr-nosrajčniki kot številni šetalci razkropili ter omogočili, da je napadalec pobegnil. Carrisi, druga žrtve, je letel proti stopnicam nad-ulične železnice, zasledovan od
Na eelu sprevoda je korakal oddelek rednega 18. infanterijskega polka, poleg katerega so bili zastopani še trije nadaljni polki. V sprevodu so se nahajale številne godbe, žarkometi 102. signalnega »bora. baterija topov itd,
manjšega napadalca, ki je držal v roki nož. Na prvi stopnjici, je dvignil napadalce nož ter ga potisnil svoji žrtvi v hrbet. Ljudska množica ki je bila tako prestrašena, da ni vprizorila niti najmanjšega poskusa. da reši Carrisija, je bila priča, kako je i>okleknil napadalec poleg svoje žrtve ter ji razreza 1 obraz in vrat z dolgim nožem. Ko je zavzela množiea nato preteče stališče, se je postavil drugi atentator pred njega ter ga ščitil s svojim revolverjem.
Nato sta izginila v množici.
mov.
časa, da pospravjo pridelke.
Poročila, da namerava zvezna komisija za nasipe predložiti kongresu načrt za zgrajenje velikega nasipa je vzbudilo vsepovsod največje zadovoljstvo. New Orleans in tudi rodovitna polja ob bregovih Mississippija in Atchafalaya reke je mogoče na tak način zavarovati pred novimi opustošenji. Zvezni "Spillway Board" se nahaja sedaj v New Orleansu, pod predsedstvom generala Jadwina, načelnika ar-madnih inžinirjev.
Inžinirji si prizadevajo ustvariti sistem sekundarnih nasipov. Glavni nasipi bi zadostovali za navadne preplave. V izjemnih slučajih, kot je sedanji, pa bi sekundarni nasipi preprečili, da bi vodovje preplavilo obširne pokrajine kot jih je sedaj. O-zemlje med nasipi bi se pač lahko porabilo, a lastniki bi morali biti pripravljeni, da takoj zapuste prostor v slučaju potrebe.
Ze celih petdeset let se prerekajo v kongresu glede potrebe nasipov ob Mississippi ju, ne da bi mogli priti kedaj do kakega sklepa ter se lotili dela, čeprav so povzročile povodnji perijodično velikansko materij alno škodo ter so zahtevale v vsakem slučaju dosti človeških žrtev.
/Zena in njen ljubcelc obtožena umora.
BERLIN, Nemčija. 31. maja. — V Kolinu se je pričel danes proces j proti dr. Joseph Broecherju, staremu 30 let in 29-letni Emiliji Oberreuter. Broecher je obdolžen, 3a je arhitekta Oberreuterja, svojega paeijenta in moža domnevane ljubice umoril s strupeno medicino. Mrs. Oberreuter je obtožena hujskanja na umor. Oba priznavata, da se ljubita, a odklanjata vsako krivdo, pri zločinu.
Anglija v skrbeh glede Egipta.
LONDON, Anglija, 31. maja. — Odpošiljatev treh bojnih ladij v Egipt spada med varnostne odredbe. katere je uveljavila angleška vlada vspričo napetega položaja vsled predloge, ki je bila vložena v egipčanski poslanski zbornici, ki bi izpodkopala avtoriteto angleških uradnikov ter povečala možnost uporabe egipčanske armade kot političnega -orožja.
Zunanji urad je objavil izjavo glede položaja. Namiguje se, da bo vlada vtspričo kritičnega položaja prisiljena k strožjim odredbam.
Prebivalstvo sveta.
Na temelju štatistik, katere je izdalo tajništvo Lige narodov, se ceni skupno število prebivalcev sveta na malo manj kot dva tisoč milijonov.
KITAJSKA PROTESTIRA -
BREZ USPEHA
Kitajska odločno protestira proti nadaljnemu pošiljanju zavezniških čet. — Demonstracija v spomin na masaker v Šanghaju.
TOKIO, Japonska, 31. inaja. — Vlada je odredila vse potrebno, da odpošlje nadaljne čete iz Mandžurije v Peking in Tiensin vspričo neugodnega položaja v provinci Honan s stališča severnih kitajskih sil.
ŠANGHAJ, Kitajska. 31. maja. Nacionalistični komisar za zunanje zadeve, je dvignil včeraj pri japonskem generalnem konzulu protest proti prodiranju japonskih čet v provinco Šantung. Izjavil je, da ni za tak korak nobenega opravičila in da smatra odpošiljanje čet za skrajno nespametno, v kolikor pridejo vpoštev japon-ski interesi. Generalni konzul je obljubil, da bo poslal ta protest v Tokio.
Velike demonstracije so vprizo-rili včeraj v spomin na inasakri-ranje kitajskih dijakov in dela-cev ob priliki demonstracije dne 30. maja 1925, ki sc je vršila v Šanghaju in ki se je po svojem značaju v glavnem obračala proti Angležem in Japoncem.
Mednarodna naselbina je bila včeraj zastražena od inozemskega vojaštva z nasajenimi bajoneti.
Vse Kitajce, ki so stopili v kolonijo, je preiskala policija.
Poročila iz Nankinga namigujejo, da j? vpriboril general Kaj-&ek naskok na HauČov in da je zavzel Čiakau. Padec Haučova pričakujejo vsak trenutek in temu bo sledil odhod šangtunških čet iz provinc Kiangsu.
PEKING, Kitajska. 31. maja. Vlada v Pekingu izdeluje protest na velesile radi odpošiljatve dveh tisočev japonskih vojakov v provinco Sanntung.
Tukajšnje ameriško poslaništvo je zanikalo poročila, da nameravajo oditi ameriške mornariške čete v okraj Peking in Tiensin.
Norveška bo zastopala Anglijo.
LONDON, Anglija, 31. maja. — Norveška vlada bo prevzela zastopstvo angleških diplomat ičnih interesov v sovjetski Rusiji, po prekinjenju odnošajev med Anglijo in sovjetsko vlado. Poročilo je bilo danes potrjeno v angleškem zunanjem uradu.
Resni razvoj zračnega
BOSTON, Mass., 31. maja. — Včeraj je bilo objavljeno stvorje-nje milijonske korporacije za raz-voj zračnega prometa med New Yorkom in Montrealom preko Bostona in Buff al a. Za razvoj take zračne prometne črte je potrebna ADVERTISE rn GLAS EASQQAippmoc trgovskega department*.
i • Š : Sfefii* ai	i^i^HS^n CŠ
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po« da tki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na ten mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vp ošteval i svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji	Lire
Din.	....	000 ....	$ 9.40 I Lir............100	......$ 6.05
Din.	....	1,000 ....	$18.50 Lir............200	......$11.80
Din.	.... 2,500 ____$ 46.25 Lir............300	......$17.40
Din.	....	5,000 ....	$02.00 Lir............500	......$28,50
Din.	....	10,000 ....	$182.00 Lir............1000	......$56.00
Za poSUJatre. ki
Deaetttwe Dinarjev ali pa rhratlaoC lAr primeren popust.
FRANK
82 Cortlandt Street,
STATE BANK
OOBTLANDT 468?	NeVg YoiU, X,

GLAS XAfiODA, 1. JTN. 1927
GLAS NARODA
(8LOVENE DAILY) -
Prank Safe*er, president.
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Louis Benedik, treasurer.
^lace of bunhiejss of the corporation and acldrc.sses of above officer*, fc- Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA
(Voice of the People)
Itsucd Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado .........................
Za pol leta .............................$3.00
Za četrt Irta ............................tl-50
Za New YorL za celo leto...$7.0Q
Za pol leta................-..............$3.50
Za inozemstvo za celo leto ..$7.00
Za nol leta ______________________%3.5G
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has Saroda** izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopi.si broa podpira in osebnosti se ne »rriobčujijo. Denar upj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prohitno, da se nam tudi prejšnjo bivaiisče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	_
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
LINDBERGrHOV OČE
Pogumnega letalca Cliarlesa A. Liudherglia, ki je preletel razdaljo med New Yorkom in Parizom, proslav-ljajo po Kvropi kot ni^o še nikogar proslavljali.
K» r j<i dobro vzgojen in pozna manire, odgovarja na !: i m j >1 iiiKi jt <' s komplimenti. To se spodobi, to zalite vata takt in ton.	'
Vsledtega ni čisto nič čudnega, če smatra belgijskega kralja za "najbolj demokratičnega človeka na svetu", <V smatra kraljico za "nzor priprostosti in dobrote" ter I riiirczo za i4jako ljubko in dostojanstveno stvarieo".
Taki pokloni so poceni in človek ne preudari dosti prodno jih izreče.
Na t fin mestu je pa treba omeniti, da izvira mladi J.iridbtTgU iz družine, ki je znana po svoji svobodomiselni »M i in naprednosti. Njegov oče je svoje napredne nazore izražal v času, ko je marsikateri izgubil glavo in pamet— namreč tekom svetovne vojne.
Charles A. Lindbergh, oče današnjega slavljenca, je l»il eden onih maloštevilnih kongresnikov, ki so glasovali proti vojni.
Stari Lindbergh je bil republikanski član narodne poslanske zbornire v Minneapolis*!, kot kongresnik se je pridružil Nonpartisan League, tekom prvega leta vojne je bil **neodvisen", prizadeval si je ustanoviti farmersko-delavsko skupino ter proti-vojni blok.
Možak seveda ni uspel v svojih prizadevanjih. Celo tista peščira, ki je glasovala proti napovedi vojne Nemčiji, je bila merjena, da je izpolnila svojo dolžnost ter sc začela navduševati za vojno.
Nekdanji nasprotniki vojne so se čez noč prelevili, lajšali so graftarjem poslovanje, ustvarjali so milijonarje ter delali isto. kar so hoteli preprečiti — podaljšati vojno in odgoditi sklenitev miru.
Lindberghov oče je bil mož drugačnega kova/
Zatem, ko je do zadnjega dne nasprotoval v kongresu vojni, je spisal knjigo svojih spominov. V knjigi je o-značil vojno kot trgovsko transakcijo, katera se vrši in za vrši na stroške naroda.
<V bi bil hotel možak siliti malo bolj v ospredje, bi bil poslal bolj znan. Več ljudi bi ga sovražilo in več ljudi bi ga ljubilo.
Kljub t emu so pa patriot je zlili nanj precej gnojnice in so mu marsikaj očitali, razen v tistih dneh jako priljubljenega očitka, — da je prijatelj kajzerja.
Preti par leti .se je stari Lindbergh mirno poslovil iz življenja. Malo pred smrtjo se je že izrazil za ustanovitev farmersko-delavske stranke.
V kaki drugi deželi bi mogoče igral važno vlogo v delavskem gibanju, ameriško politično življenje mu je pa prineslo samo razočaranja.
Njegov sin je bolj srečen.
Vsledtega nič ne škodi, če se spomnimo moža, ki je imel v težkem času pogum braniti svoje pošteno prepričanje.
z odredbami, da>mejq $amo tte^P poročati iiij objavljati; kar je itussoliiii ju povol ji. * r7 ' ' ^ "/r '
Naj navedemo samo par povelj, ki jih je poslal Mussolini lastnikom in urednikom italijanskih listov:
5. avgusta 1926. Prepovedano je objaviti, da je rekel indijski pesnik Tagore, da se mu Mussolinijevo delovanje studi.
25. avgusta 1926. Ničesar ni dovoljeno poročati o manifestu londonskih intelektualcev, v katerem so se iz-: azili proti prisilnemu novačenju.
30. avgusta 1926. Italijansko časopisje ne sme objaviti. da kupujejo razne, tujezemske vlade v Italiji o rožje in m uničijo.
23. .septembra 1926. Noben italijanski list ne sme priobčiti govora, ki ga je govoril državni pravdnik v procesu proti morilcem fašista Luporinija in p rot if a ši sta Nenuiolinjia v Firenci. Nadalje se ne s me objaviti, kako Italija izkorišča Albanijo v gospodarskimi, finančnem in političnem oziru.
lo. oktobra 1926. Prepovedano je pisati o tatvinah, ki so jih vprizarjali italijanski vojaki po meranskili hotelih v Južni Tirolski.
In takih prepovedi je še nešteto.
Italijanskim časnikarjem potemtakem res ne kaži nič drugega kot molčati ali pa lagati in kvasit i o dobrotah, ki jih izkazuje Mussolini italijanskemu narodu.
Dopisi.
S pota, jnih, kot da so je pred nekaj dnevi Dne 23. maja je umrl v Pneblj J poročil rojak Jos. Kovač z Miss Colo., rojak Mark Videtič, star 68 Mary JSerear. Vsi jima želimo obi-let. Doma je bil iz vasi IlrastnikJlo sreče in zdravja, in tudi dolgo fara Suhor na Dolenjskem. Kakih in mirno skupno življenje.
UNDBERGH ZOPET ODLIKOVAN

Kralj Jurij je odlikoval Lindbergha z letalskim križem. — Lindbergh pa ima domotožje ter bo najbrž še koncem tedna odpotoval domov. — Potoval bo na ameriški bojni ladji.
Peter Zgaga
LONDON, Anglija, 31. maja. — Kralj Jurij je sprejel danes letalca Lindbergha ter mu poklonil letalski križ.
vi. Oblekel se je ter odšel v klet. da
Odkritosrčno priznanje Lind-berjrha. da ima dcmotožjeT bo najbrž doredlo do odločitve, da sc. bo napotil proti domu kmalu po 4. juniju na krovu ameriškega tor-pednega lovca "Brcck".
Danes je poletel s svojim aero-planom "Spirit of St. Louis" v Gosport v bližini Portsmouth. Namignilo se je. da bo tam razložil svoj aeroplan, da bo pripravljen za po vr a tek v Ameriko. Vrnil se je kot gost v nekem drugem aero-planu v London.
Da drži svojo besedo se bo najbrž kmalu vrnil v Pariz in sicer z nekim angl. annadnim aeropla-nom, ki mu je bil dan na razpolago. Nato se bo mudil najbrž še 011 teden v Parizu, predno se bo napel il proti domu. S tem je bil izločen njegov načrt, da obišče s svojim aeroplanom še nadaljna evropska glavna mesta.
Neko drugo poročilo namiguje.
da bo odpotoval domov že v če-, . .	. .	zastrupijenja s plinom. Johna so
trtek s potniškim parmkom	. . .
V Švici se vrši razoroževalna (konferenca. Zastopane so skoro J vse države na svefu. Delegati imajo polne malhe predlogov in proti-predlogov. Vsakdo hoče, da bi njegova obveljala. Vrše se resne in vroče debate, uspeha pa ni zaen-
____(krat	nobenega. Kakšen bo
j uspeh razorože value konference* napolnila banjo. |)e prišla iz pipe Kakšne bodo njene posledice? Nič vroča voda, skoro para. Približno čudnega bi ne bilo. ee bi bila edi-ob istem času pa se je tudi sin Br-Jna posledica razoroževalne konfe-
nest pritožil, da čuti slabo ter je renče_ vojna.
odšel spat. Par minut nato je tudi!
I
Adelajda zaprla vodo v spalni sobi'
ter sledila.	- I	dobrim mesecem sem go-
Veeraj zjutraj nekako ob treh-ovorH z r(,jako,n' ki bil »»nie-se je prebudil neki Iviernan. ki ži- njcn v st:,ro tloj»ovl"'>- S^gla *va vi nad stanovanjem Marinaccio'S1 v roko in on je rekcI' tla "a ,,c družine vsi cd ropotanja parnih ee-bf* nik,]ar vc<" nazaJ-
Prejšnji teden se je pa vrnil, preišče stvar. Oblaki paae so pri-! ~ KaJ' si so Premislil.' — sem hajali skozi strop pod stanovanje« ?a	začuden. — To je bilo
Marinaceio družine.
Trkanje na vrata stanovanja n našlo odmeva. Iviernan je vsled te ga udri v stanovanje ter našrl
potniškim George Washington.
LONDON. Anglija, 31. maja.
Johna nezavestnega na tleh. Mrs Marinnaceio, Adelajda in Ernes so ležali mrtvi v svojih posteljah Kiewian je obvestil policijo, k je poklicala ambulaneo iz Norvo-
p;i naglo.
—	Povem to. da ni za živeti tam. Posebno zastran pijače je križ.
- Kako. zastran pijače? — sem se čudil.
—	T. seveda. Na parniku je bila bara le ob gotovih urah odprta. V Sloveniji morajo biti gostilne zaprte že ob desetih zvečer. Po-
30 let je bival v Leadville. zadnjih; Ponesrečil se je rojak .John Ož-j " ^ T""""....... "	V"' -'-
deset let pa v Pueblo. Poleg sopro- bolt. Pri delu se je hudo posckaI J^ ^^^
ge zapušča tri sinove in dve hčer J, funtov fožko sokiro. Mahnil	v ^-tmmster
{Včerajšnji dan je kapitan Lind-
Da je bil jako priljubljen, je po- s polnial mahom v lpvo no?Q in ^
kazal njegov veličasten pogreb. Naj v miru počiva!
Sorodnikom izrekam svoje so-žalje.
M. Pogorele.
je prizadel hudo rano. Tovariši so ga takoj odnesli od dela v kampo in poklicali zdravnika, da mu je rano zašil in obvezal. Vsi želimo, da bi kmalu okreval.
opatiji venec na grob neznanega vojaka.	<
Rhine. Ga.
Vsem rojakom pošiljam srčne . , . . , .. . [ pozdrave. Glasu Naroda pa želim
Kar nas j« tukaj samskih de-| ...	...
i obilo naročnikov.
laveev ((logarjev), se imamo vedno ponavadi. Novic ni kaj posel;-
DRUŽINA ZASTRUPLJENA S PLINOM
ške bilnice. Ambulančni zdravnik ,,ekml 110 mor('s dol)iti V"*™}
je rekel, da so umrli vsi trije vsled	,]rvoto nrn l,ož,rka
da bi si dušo privezal. "S ino je ki-
prevedlji v bolnico ter upajo, datsl°' Pivn lnotno- Pa se,n si ,,li-bo okreval.	s1i1:	na7aj v Amerik".
kjer je ob kateremkoli času vsega dovolj . . .
Lit vinski komunisti obsojeni na dosmrtno ječo.
KOVNO, Litva. 31. maja. — Pet komunistov, meri temi dve ženski, je bilo včeraj obsojenih na smrt.!
isodba j*' v dosmrtno
Bivši angleški zunanji minister Pnnsonv je razodel v angleškem parlamentu veliko resnico. Njejr >• ve besede so izzvale veliko senza-
cijo. Ne toliko zastrantega. ker s.» |resnične, pač pa zato. ker j<« imel
, Obsodba je bila nato izpremenjena ,	. .....
. ..	t toliko poguma, da jdi je javno
levo. Obtc-zbji proti	, ,
.	. t razodel. _
11.11111 se je glasila, da so provoci-|
TEKMOVANJE Z BALONI
Balonska tekma je v polnem poteku. — Posamezne balone so opazili v Syracuse, Rochester in v drugih mestih.
je gnal
John -Tancsh. | Mati, sin in hčerka so u-mrli vsled zastruplje-nja s plinom. — Plin je prihajal iz kotla za segrevanje vode.
jrali vojaško vstajo dne 1. maja. • KJE JE moj sorodnik GREGOR1
Rekel je namreč : — Vsako zunanje ministrstvo, pa naj bo v tej ali oni državi se po-
Odkar je umrl njen mož pred j * šestimi leti je Mr-. Nellie Mari-
ROCI1ESTER, N. Y.. 31. maja. Ca'on, o katerem se domneva, df« jc prišel iz Akrona. kjer se vrši narodna balonska tekma, je pole-
uaglieo. ('goden veter
v sveroiztočno smer.
*
Vsi baloni, ki so sp udeležili tekme. so se včeraj dvignili v zrak brez vsakega pripetljaja.
Posadka balonov je opremljena s padali in razveutega ima vsak	vsako leto na Decorationn
balon pnevmatičen ponton, ki se Da-V obiskaI^ njegov grob ter vze-lahko več ur vzdrži nad vodo. ,la seb°j svo-'e tri otroke. Majhno
Prvikrat v zgodovini so vsi ba- stanovanje družine Marinaceio v Ioni opremljeni na vseh štirih kon- l,ritli«xJli niale hiše na petdeseti eih z električnimi signali, da se cesti v Brooklvnn je bilo v nede-zavarujejo pred kolizijami s pošt- zvc^ep	velikih priprav za
nimi aeroplani. Z izjemo enega ba-
JESENSEK, star 50 let. rojen je v vasi Burie pri remšeniku.'služ,Ijp »ie, ih sredsteV v dose"° okraj Kamnik. Prosim one. ki sV°je-a ci,'a- Ta Sr^stva s0: povedo zanj. da ga opozore na ta tV01"'- |atvi»«, laž, podkupnina m oglas, ali če sam čita. da se mi korupcija.	_
oglasi. — Anton Juvan, Zagorje cb Savi 105, Jugoslavija.
(2\ 1.2)
Iona so vzeli vse seboi radijske Prii)rave tekom zadnje nedelje tel danes zjutraj ob šestih preko	tla ^jo^jo vremenska	razlikovale od sličnih pri
East Ilenriette in Rose Lawn. XtJ Poročila in da si posadke krajša- Prav v^preteklih letili z edino ,z
ki prebivalec* East Ilenriette je re-jjo r'as x "ndho-_
kel, da je plaval balon v višini 300.
čevljev in da je imel napis U. S. Na poti v staro domo-Army and Navv. Rekel je nadalje,' _	vino.
da je plaval v scvcroiztočno smer J
jemo. da ni bila mati posebno dobre volje, ko se je vrnil najmlajši otrok domov
Človeštvo bi bilo neizmerno n.i dobičku, če bi bilo mogoče jezile tako lahlo zaštapati kot napri-mer telefon.
POTREBUJEMO TAKOJ
Boardingbossa z upravo za kampo J
in 10 ali 15 mož za sekati in beliti.	^
trd les za papirnico Kamp na' Marsikateri človek je le toliko razpolago, plača $4.f>0 od klaftre <*asa srečen, dokler mu njegovi in več. — Dela za 1500 klafter. sosedje ne dokažejo, kako srečen Orwan & Carlson,	je.
Austin, Pa.
(2x 1.2>
PRODAM POHIŠTVO
2 sob po nizki ceni. ker odpotujem v stari kraj. — Pridite pogledat.J Anton Pavli,
krog devete ure z 410 E 5th st^ New York, N. Y. nekega opravka. Pritožila se je da se čuti izmučeno.
, .	ep ;« nrrlacii t- ,,.^0,,,	Kmalu nato je slišal sin Johi
ki ga je vodila prot Ontario je- Se Je	* lldsem uredništvu	J
J -znani elevelandski rojak Mr. John mater- naročila Adclajdi. naj
Kramer, ki ima v Clevelandu na PriPravi kopel za otroke. Mrs. Ma
rinaceio jc odšla nato v svojo so-
zeru.
j SYRACUSE, N. Y., 31. maja.'f,30; St. Clair Ave., moderno ure- rinaec jEden petnajstih balonov, ki so se jCno trgovino s klobasami in pre- bo-včeraj dvignili v zrak tekom ba-jkajenim mesom. V domovino je šel' Pwl kotlom ™ vročo vodo je Ionske tekme, je preletel danes na „bisk ter se bo pri tej priliki ?orel° Par ur in ko Jc Adelajda zjutraj ob pol osmih po standard na lastne oči prepričal o raznih' času to mesto. Gosta megla je trgovskih možnostih"v Sloveniji, težkočala identifikacijo. Balon jei Ttni*k.i	m-iiot««
(3x 1—3)
POTREBUJEM
175 mož za beliti stara in nova debla.
L. W. ELY, Kinzua, Pa.
identifikacijo, iialon jej Rojaku želimo prijetno potova-letel v veliki višini in s precejšnjo' njc ju srečen povratek.
ODLIKOVANI JAHAČ
SVOBODA" V ITALIJI
Da zatlobe čita tel j i malo jasnejše pojme o "svobodi'*, ki vlatla v Italiji, naj nave&imo par prepovedi, katerim Pk bilo podvrženo vse italijansko časopisje.
Casf.pis je zrcalo razmer in razpoloženja v narodu. Da zavisi popolno sliko, mu je treba izoblikovati Vse senčne 111 vse sol lične strani. Pristranski oziroma enostranski časopis je pok reka, ki dela sramoto vzvišenemu časnikarskemu poslanstvu.
»
Mussolini je pok več i 1 in popaččil italijanske časopi^j
ZASTAVE
•VILCNE AMERIŠKE. SLOVENSKE
in hrvaške reqalue, prekoramnice, tro-bojnice. znake, uniforme itd
8igurno 25% ceneje hot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 QREEVE ST, CO NEM AUG H, PA.
Bostonski jahač A. Abel je bil preti kratkim odlikovan z znamenito Woodlawn vazo.
Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT".
\
tudi deci naših rojakov, smo se odločili spre je-mali vloge od $1.— naprej.
Vse vloge obrestujemo po
4%
mesečno obrestovanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
l»ivši bavarski krOiiprinc K'i-preelit je izjavil, da so I»avarci od-lo«'no za monarhijo in da liočej*> zopet imeti svojega kralja. | Najbrž si mislijo: Ruprechtu, ki brez dela postopa naokoli, moramo plačevati velik penzjon. Naj rajši vlada, da bomo že vsaj vedc-
,li. zakaj ga plačamo.
*
Predsednik Coolidfje bo preživel svoje počitnice na Zapadu in si-cer v kraju, kjer so krasne po-I strvi.
Dolgčas si bo preganjal z love-njem postrvi. ^Iimogrede npa ujeti tudi par tisoč volicev, ki bi mu bili pri prihodnjih volitvah posebno dobrodošli.
* "
Človek se tudi dobrot in slave enkrat naveliča. O tem sc jc najbrž žc dodobra prepričal letalec Lindbergh, ki je izrazil željo, da bi se rad čimprej mogoče vrnil domov.
*
Časopisje je poročalo, da je bilo prejšnji teden veliko pomanjkanje .vode.
Ljudje so čitali to poročilo ter so čudom čudili.
Ljudje, ki kaj hitro opazijo vsako pomanjkanje, niso tega po-*
manjkanja čisto nič opazili. *
Mi vsi smo dovolj močni, da lali-
prena.šamo nesrečo drugih. *
Profesor Irving Fisher je izjavil. da je danes vreden dolar samo enoiosemdeset centov.
Če jih ima kdb kaj naprodaj, jih jaz vse pokupim po petinsedemdeset centov.
GLAS NARODA, 1. JTJN. 1927
E. KEBLE CIIATTERTON:
PUSTOLOVŠČINE KRMILARJA WOODARDA
Ahmed Zogu in Aleksander Veliki.
poteg čistega darila iz čistega zla- le siedecin stir
Doba, ki Mno jo opisali, je bila do segli šele ob solnčnem zahodu.! par kokosovih orehov iu načelnik fa tu(]i jamstvo za svoj notranj^'med Zogu, Ale a pomoru-ake polna pustolovščin. Zdaj jih je presenetila huda ne-(ga je vzel in dejal, da jih pru.c- ,mlitir.ni položaj. Njegova neod- in Skanderber Let« 17M3 111 sledečih 10 let je bi-, vihta z dežjem in "Enterprise" jese. Pa je vstopil še z enim možem visnost od domačinov je rastla so-'skih cekinih ii
lo med človekom in oceanom ne- izgniila z vidika.
Pod tem naslovom poroča po- albanskega uradnika ali celo mini-sebni dopisnik v Vossiche Zei- stra za še takšno malenkost, mu iiing Rober Kempner svojemu li- odgovarjajo vedno enako: Mi ne stu sledeče o diktaturi Ahmeda vemo nič. to nam lahko pove sa-Zogu:	jmo "On". "On" je povsod. Na
"Pri podpisi tiranske pogodbe poštnih znamkah je naslikana nje-je bilo za Ahmeda Zo«*u od največ- gova glava z lovorjevim vencem, je važnosti, da je dobil od Italije Albanski šolarčki poznajo imena poleg čistejra darila iz čistega zla- le sledečih štirih velikih mož: Ab-
ksander Veliki. Ahil g. Na 100 frankov-in na 5 franko,vskih
Woodardu so(v čoln in po bliskovo raztrgal razmerno z njCgovo odvisnostjo srebrnjakih je kovana Ahmedova kako nedomenjeno premirje. V povedali, da tuja ladja nima od-j Woodardu srajco, iščoč denarja.«0(, ]tajye Xa zunaj se Ahmed ne "lava.
■ I.	•	1	• |	^	'1	1	•	I"	___. "__I	. „	<	•	t	I	1 . I	'	J-*	'	ri	-	^
teh letih se je zelo razvila trgovi-'višnih zalojr in da je na poti na medtem ko je z drugo roko držal na s prekomorskimi pokrajinami.!Kitajsko. Znočilo se je in ni bilo orožje.	j
,more ganiti, (loma pa lahko poč-1
, i - n - .... in > t I Po proračunu za 1. 192< preje-|ne, kar hoče. Državna oblika AI-;	1	1 *
Evropa, zlasti pa Anglija, je z bo-'mogoče dogledati "Enterprise", za-j Woodard je jadrno pograbil se- bnnije je danes absolutna desi»r- ma Predsednik republike Albani-drim veseljem obnovila stare zve-'to je Woodard ostal na kapitano- kiro in velel svojim ljudem, da naj fjja	^48.000 zlatih mark na leto. dr-
■ obrnejo čoln proč od obrežja. To
I je prisililo oba Malajca, da sta ta-veter. Ivo se j ko j skočila iz čolna. Xa Woodarda ' ari] dala "Enter-
Ce vpraša kdo kakeira visokepra
je seveda odločil za prvo. O-
ze. Severna Amerika pa si je c- vo povabilo čez noč na ladji, čitno prizadevala, da bi utrdila j Vso noč je močno deževalo. Pi in razširila svoje pomorstvo. Leta hal je oster južni veter. Ko
17H9 so hotele ameriške države a je zdanilo, se ni dala "Enter- so jeli streljati, ali k sreči brez u-jbrnil je v »drugo stran in se po 0-posebnimi privilegiji izpodbuditi prise" uiti z jamborov dogledati.Jspeha. Čoln je krenil dalje in na- vinkih približal bolj skritemu kra-svoje ljudi k trgovini z Vzhodno. Woodard. ki je vedel, da je tuja posled pristal na drugem mestuJju na obrežju, budno pazeč. da ne Indijo ill Kitajsko. Xa tej strani ladja namenjena v neki kitajski,T„ je Vzel Woodard enega izmedjpride v stike z Malajei. Že so za-
•e je dal zaslužiti lep denar; tako pristan, je poklical pctorico svojih tovarišev na obalo
žava pa mu mora še sezidati novo palačo pri Skadru. Gradič v Oraču. če<*ar notranja oprema je veljala 42.000 dolarjev, ne-zadostuje več.
Parlament, ki štej * .">6 poslancev. in senat, ki šteje 18 senator-
1 pri
. ...	~ , v . . , ,	(la	žgal i ogenj, da bi si zvarili mal-'jev — izvoljeni so seveda z orož-
je na pr. amemka ladja 'Mount tovarišev ,„ vprašal moze b,-li ho-, Uaj hrane in živil. Tcfla Malajei ce riža. AIi prehitro so jih opaziU jpm _ sta obsojena. tla sprt.jmeta
\ ernon iz ^^ma pridobda v, teli it, iskat Enterprise Vsi so so posiali senilwj svoje oborožene* Mvražni Malajei. Woodard in to-j vsako zahtevo. Vso'oblast izvršu-enem samem letu 100.000 dolarjev privolil, kakor en moz. ( oln. ki jclatljicc in Woodard se je moral variši so urn0 poskakali v čoln in'V lieke vrste dvorska kamarila na potovanju na Kitajsko in na-(bil privezan za ladjo, so odvezah znova umakniti na morje. Pristal odrinili na morje. Vso noč je div-'Vsi ki so padli v nemilost se po zaj. Združene države so pač imele in pomorščaki so pa zopet zasedli.1 je nasprotni strani, kamar se	1
dovolj lesa za gradnjo ladij, ali Brez zalog, brez vode, zjrolj s pu- preje ni videlo, premalo ljudi. Zato so se odpirala ško in s steklenico žganja.
Mrs. Dalton Raymond
britanskemu mornariškemu častniku ali mornarju
Ta šesterica si je na vso inoč pri-neskončne mož-!za-devala. da bi našla sv
nosti. če je prestopil v ameriško'Ali miinilo je že 24 ur. odkar so službo. Takrat
lar se s(jala nevihta, bliskalo se je in deže-jpravici boje, ker se jih takoj loti jvalo; v prihodnjih dneh pa so se. albanska "obrana" (tajna polici-rih palm.vendar pomaknili dalje na ju<r in Tajna policija je najboljši del o moe pri- — pač .srečno naključje, ki ga ni- pristali na osamljenem kotičku o-lan,anske notranje uprave. Tujcev, -ojo ladjo. so mo„ij dovolj prehvaliti. Wood- bale. da bi se preskrbeli s presno v j pridejo v Albanijo, tajna poli-
iz Baton Rouge isrralka trolfa.
La.. je i/.borna
Tu je bilo obilo kokosov
„ v. , , ard je pustil samo enepra moža v vodo. Komaj so to storili, že so jih'eija izpusti iz oči. dokler ne za-so se živele med jo zapustili. Obrnili so se v južno v ,	....	, '_________i..— . ____i '
, ,, . . . čolnu, vsi ostali pa so šli na oba- presenetili trije malajski čolni, ki mornarji svetle trad,-,smer; do polnoči je niso ugledali ,0 in of (lrovpsa. Zdajci ;pa So jih srečno odbili, rye Elizabet,ue dobe: oddaljena i„ so pristali na nekem otocicu,-:......._	Tako so toUaj nadaljcvali pot,
ko opazijo nckepra nem zahodu ladjico
..... .. .	pi.nirtu iki	eden izmed njih, ki se ie bil ozrl
menta na zemeljski krogli so bila hoteč dobiti vodo in zažgati oprenj,1 , ,	..	..
....	i	^ p -" na obalo, silovito zavpije: Malajei
sa vedno za predena v skrivnostno da bi "Enterprise izvedela zanje. I	. ...	,
,v	., , 1	. iso se bili medtem polastili njiho-
roma nt leno predivo m so mikala Ko pa so stopili zjutraj na najvi-'	. , . ...... , ..
. .	.	'	ve«ra coma m pluli z niim dane.
pustolovsko nastrojene moze. da šji vrh otočiča, ni bi o o ladii ne „	- , , . ,
....	.	Po vodi je plavalo truplo njihove-
so se potikali po vseh morjih in duha ne sluha. Tudi niso našli vo-	. , -v , .
i	.'ira zvestega tovariša, ki so mu so-
tuenjavali ladjo, kadarkoli se jim de in živil, zato so odpluli nazai, •	,
. , , .,,„... T ,,	1	vra^i prerczaJi grlo.
je zahotelo novih doživetij. Tjaliko k Maeeassarski ožini. Sledečih sest	.	.	, .v	. ..
Tako se je torej stvar še bolj za-i	tovariše na obrežje, oro
bolj osovražen človek v Albaniji. Njegovi najhujši nasprotniki so Kristjani v severni Albaniji, ki se zbirajo okoli svojih duhovnikov, puste dežele. Policaji poročajo'Sovraštvo med kristjani in musli-centrali silno natančno, s katerimi,ma,li 1,ikdar ,li bil° tulikšno kot Evropejci se tujec druži. Zlasti pa,danes-pra večera ob solnČ-jpazijo na to, če kdo občuje z Ita-i Vatikan duhovščine v Albaniji jico, ki je tako na- lijani ali s Srbi. Kdr---t ~ f
Kdor noče biti o-|ne podpira v njenem boju proti
so se pra brž polastili in ujeli na-J deželo po kaki veliki cesti še mornarje. Vzeli so Woodarda in
predstavite, kako so povpraše- dni so prebili ti korenjaki na vo-
, predla in zasukala na slabo.
vali po mornarjih, če povem, da di. ne da bi vsaj enkrat pristali, je nosilnost ameriškega ladjevja Razen žganja "niso okusili ne je-j Woodard jc izgubil obleko, de-vzrasla od 123.803 ton I. 1790 na'dace in pijače.	Inar»	iu ene«ra tovariša.
(5G7.107 ton 1. 1S00.
Mornar David Woodard po ime- ste, ne
Ce pa pride komu nesreča v go-lLahko S1 mislimo, kako težak je izgine zlahka. Zoprn juž- bl! ta lularcc zan' in za tovariše, nii je plul z llostona v Vzhodno! nozahodni veter je jel prometava-jTotla Z(la-i ni bil° C'asa 7a žalova-1 ndijo na ameriški ladji Robert ti čoln po vodi in bi -a sigurno : kratok skleP in brž na (lelo!
grlo hitela od obrežja, da je bila pozo'van, mora preko meje nekje{Alnnedu. Začetkom aprila j" kar-pri Woodardovem čolnu. Malajeitna skrivaj, nikakor pa ne sme v,dinal Uaspari duhovnike izrečuo
opominjal k uinerjenosti. Za apostolskega nuncija v Albaniji je imenovan italijanski jezuit Giovanni delbi Petra. Izgletla. da -e Vatikan s poitalijančenjem dežele strinja, čeprav dela Italija z muslimani proti kristjanom.
Morris. Ko je dospel v Indijo, je potopil, če se ne bi valovi iznena-! I™>egiuli v gore. Podnevi so se naredil razna potovanja na on- ad pomirili in se na obzorju poja-'skr,val1' l'0110^1 80 letovali v dotnih ladjah, januar leta 1703 pa'vile obale Cclebesa	israeri I>roti ^racasaru- Pot
jra je zatekel kotkrmilarja na I Sklenili s0, da Stopijo na obrež- k?ale	Toda pot je bila
ameriški ladji "Enterprise", ki jo jo ,n s<> mW/[-Q ?	nato pa-težavnejsa. nego so misl.U izprva.
;.\a C elebesu so gozdovi se dandanašnji tako gosti. da zakrijejo
un
je bil Woodard resničen svetovni popotovalee. čeprav se njegova poglavitna pustolovščina začenja stoprav sedaj.
Ko je imela ladja "Enterprise", za sabo Maeassarsko ožino, se je obrnil veter proti nji in povzročil vrlim pomorščakom nemale preglavice. Sest tednov sso se boje-
je vodil kapitan Hubbard v Ma-,bi krenili v ^lacassar, ki je na juž-Tn tako lahko spaznate, da nem k*m.u otoka.
Ivo so veslali proti kopnu ves dan in dobršen del noči, so spoznali. da je najbolje, če počakajo do jutra. Navsezgodaj so opa-j žili dve ladjici, tzv. "proa". (Proa ■ je dolga ladjica, podobna stari) rimski galeji). Woodard se" je o-brnil proti njima, a je na veliko presenečenje zaznal, da se ljudje
z
pa
til
i v ni
vedejo sovražno in bambusova kopja, ^preveliki daljavi neko Kaši pomorščaki pa se niso ustra-
vali z ovirami, kaj čuda, da so se na ladjicama loge živil selo skrčile. Ko so o-1 pripravljajo
solnee. Prehodili so l."i milj In jim je zdelo, da so že daleč naprej. Ob jutranjem svitu pa so opazili, da so skoraj na istem mestu.
Prihodnjo noč so se podali spet na pot. vendar pa zdaj več niso zaupali zvezdam; držali so se o-bale. Tako so hodili šest noči zaporedoma.
Minilo je že 30 dni. odkar so bili zapustili "Enterprise". Od tistega časa niso užili nobene hrane iz-
pali jih in odvedli k pamashor skemu rojaku, par sto milj od Ma cassara. Woodard je s svojim pogumom in odločnostjo dosegel, d so njega in tovariše poslali z ladji v Macassar, kamor so prispeli 15 junija 1705. Macassar jc pristanišče Holandskc Vzhodne Indije Ivo je Woodard povedal nizozemskemu governerju svoje dogodov-šeine. ^o dobili vsi hrano in obleko in so žnjimi dobro ravnali. Nadaljevali so pot v Tiatavijo in na Javo. kjer so se končale njihove pustolovščine.
Ali Woodardova pristna mornariška natura, ki "ne da morju nikoli miru", ga je pripeljala v on-dotnem pristanišču na palubo v Boston namenjene ameriške ladje "Belsev". Njen kapitan je pravkar potreboval nekoliko mož. zato je Woodard brez težav dosegel, da so sprejeli v službo njegove štiri tovariše. Sam še ni našel službe, ali ni čakal dolgo: dobil je mesto prvega krmilarja na ameriški ladji America", ki je plula na Bengal-
Na svojem potovanju sem naletel ob jugoslovansko-albanski meji na bivšega policijskega šefa Ka-luccija. Na vprašanje, zakaj ni več v Tirani, na svojem službenem mestu. je odgovoril:
"Meseca decembra leta 1024 sem
Dvomljivo pa je, če bo inn-la -T:r-
,	.... iti-. '».,. . , v i. ,	i vzemsi jagod in tu m tam vode.
drugo ladjo, je velel kapitan sili. >a j so tvegali vsako nevar- , . . , ,
- i ■	i i-	i	-- - ___ ki se je nabrala v votlem drevju.i
\\ oodardu naj vzame coin m ve- nost. Ivo so se približali, jim je po-	, , . w . .	l , r> . . , , ^ n .
.... -	i. .	, . , . - . .. Bih so zelo slabi, lačni in ntruje-|*ko. Z njo je dospel v Ivalkuto.
--lak nji. ees. nemara se mu posre-,kazal Woodard s kretnjami rok, . _ , ,	.	J „ . 1 . .... . .
v. ....... . *	■ ! ,	... ...... ,r .. ! m. Bolele so jih noge m telesa soiOndi je postal poveljnik neke In-
či dobiti kai veza. Z njim se jc da mi radi kupili ziveza. Možje na ,	,	. ,	v
t	I. ... . ... . . ,	bila polna ran in krast od trnja.ldje. ki so jo te fini popravljali,
podalo na nemirno pot pet mornar- ladji so odvrnili, da ga dado. ven-	1	J*1*1
jev: dva Američana, dva Angle- dar p« so hoteli vedeti, kje je nji-
ža iu eden &kot.	j h ova ladja, nakar je Wooddard
To je bilo po 1. marcu: ker taj povedal, da je dalje od obrežja.
pot ni imela biti dolga, niso vzeli Zdaj so se domačini zopet namrši-
sabo ne kompasa, ne vode in ne j »i in trije mornarji so si na eni
hrane: imeli so zgolj sekiro. par( izmed proj jedva izprosili malce
žepnih nožev, puško in štirideset turščice.
dolarjev gotovine. Tujo ladjo soj Woodard je ponudil dolar za!
prišel z Alimedom v Tirano. po- goslavija po mirni zmagi lt;ilij:i-zneje pa sem postal prefekt v Va-|"ov v Albaniji še kakšne uspehe. Ioni. Tam sem se zapletel v neko'Doslej je vodila Jugoslavija v AI-
Dorothy Sebastian,
m
ki igra vodilno vlogo v filmu "California".
Ameriška igralka tennisa.
.s3£»«oco • b"at*wsoe. t
IIe!< u Wi 11 > je pred kratkim odpotovala v Kvr<»pf>. kj'.r se bo m rila z najboljšimi evrup>kimi igralkami.
žensko afero in pri tej priložnosti haniji staro dunajsko politiko? sem spoznal, da me Zogu ne drži Metala je denar skozi okno. Vko-več. Ce pa eden izmed nas čuTi. da'rakanj« Alimeda v Albanijo je veni več prav trden v sedlu, se mo-'ljido decembra leta 1024 eeliii 40 re rešiti le še z begom v inozem- tiso«' napoleondorjev. potk-tT-enj.- ^ stvo. To pa ni tako lahko, ker tu- vstaje v novembru leta	pa }><
di policaji drug drugega nadeoru-|stalo 5 milijonov dinarjev. Štiri p jejo. .Taz sem se peljal iz Valone'dni po izplačilu teh milijn-v di-:r.. v Tirano. kjer sem nalašč obolel.jnarjev je Ahmed Zogu podpisal Komaj da sem še hodil. Opirati tiransko pogodbo
Agitirajte :a "Glas Xa~oda", naj-včji slovens1:: dnevni!: v Amcrtki
Za Nervcznost — Slab Spanec — Slabo Prebavo.
Za to se dobi sedaj pomoč. Čudovito Je. kako hitro Nuga-Tone delujo. Tisočerim je po m a ga no v par dnevifi.
< e vam A.- ! I'-S i ziira lila, lekarnarju in T«-:.'-. N '^.t.T
flaje novo živi i
ii ; r-.lpisal v;iS zdravnik
polem pojdi'- k vaiemu
kuj.it^ st.-kU-nico Nuga -
»ne^ jMivrne živahnost In
• r>je iz<"rj>anim živcem »n rd'-<o kr:. moi'ne, urnirj«--' ii('.>'Vlt r. !■ in povc u njili c Prinaš.i MažiU-n
fi: .> pr«-l.avi>. regularen - iti artilil« ij.. -t - d<»-. j- v.i.ia dolinost. da j>i
ki jih je mučilo na poti. Tiste dne 'Med tem ko je bil čakal na njo. se. '	..
,, v	, -ti	. .vv -j j ^ 3<iiia sieparga. »caj
so trije možje po zavžitju nekih ja- je zasidrala v pristamseu neka	^ tran u	^
— j _u-i_n tj^----------, druga ladja, Tn kdo je bil njen ka-
, _ , , , , .	. . jzgodilo s kapitanom tiia Oibrom
pitan? Hubbard, ki ga citatelj ze . ^ v	/ ... "
. ..	. , in z zurnahstom Saldi C ekom. \ ca-
?od zboleli. Zdaj so se odločili, da se predajo ^lalajceiu. Le-ti so jih vzeli za sužnje. Dve leti in pol so|pozna kot poveljnika 'Enterprise morali trpeti velike muke. nato;v času. ko so se začele Woodardo-
sem se nio.gel na strežaja. Zaprosil sem nato za bolniški dopust in sem ga tudi dobil. Danes sem rešen. tola Albanija me ne bo več videla, dokler bo Zogu vladal". "Kako pa dela policija ?** "Mi smo se posluževali raznih sredstev, (la zavežemo svojim nasprotnikom jezike za večno. Pri večjih nemirih smo proglasili pre-ki sod. Tistega, ki je bil zapisan smrti, smo sodniku že prej nazna-iiiili. tako da je cela procedura na-
ili smo koga Tako se je
pri
t
zdra
tli;
za
dlte t.
Potovanje v juniju.
Kdor se pripravlja za potovanje v domovino tekom junija, se naj pridruži izletu, ki ga priredi Francoska družba s parnikom
U

FRANCE
dne 11. JUNIJ A
Nas rojak, kapetan Konstantin Joksimovič, bo vodil ta izlet ter kot izkušen potniški spremljevalec t bo skrbel za vsako udobnost potnikov na parniku in na potu prav do Ljubljane.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortUndt Street :	New York, N. Y.
pa so sklenili, da pobegnejo v Macassar.
Woodard je začel izdelovati vesla in neko noč so zaplenili piratsko projo in se odpravili zopet na morje. Ob svitu so dospeli na majhen otok. kjer so malce popravili projo in se okrepčali z vodo. Na poti k Maeasasaru so imeli nesrečo, da jih je po treh dneh vožnje presenetil južni veter. Prav t tre-
ve pustolovščine.
sili smo pa morilce najeli." Politika Guraeueci-ja je umoril neki
Baltion Stamolla. Ta živi sedaj v Srečanje Woonarda m Hubbar-^^ kjer ^ vidife lahko vsak
da je bil zelo dramatično; Hub-|dan y kavarni Gn prcj(nna meseč-
bard je bil kaj vzradoseen. ko je nr.	...
J	J	, -» I110 napoleondarjev Tudi sena-
videl svojega bivšega častnika.
Pripovedovtl je. da so po treh
torja Jussoa Dibro je umoril na-
. . i jet morilce, ki je dobil 200 napo-dneli čakania v Macasarski ozmi , 1 .	, ,	,
J	....... Jeondarjev. C e |>a smo hoteli dol-
obupali. da bi jih kdaj videli in!	... .. ,
1	7	go prikrivati, da p^re za političen
so mislili, da se ie čoln izgubil. Kes	,. , , n . ,
e-	umor. smo ravnali tako: Poiskali
je, videli so ogenj, ki ga je TVood-ard zažgal, vendar pa so mislili.
nutku, ko so hoteli pristati, so o-Ida so ga zažgali Malajei. Hubbard
pazili majhno ladjo, ki je plavala njim nasproti. Woodard je brž o-brnil in od plul na -široko morje, ladja pa je razvila jadra. Plavala je po vetru, zato ji ni bilo težko dohiteti ubežniške proje. Malajei so ubežnike pozvali, da naj se takoj vrnejo.
Ko pa je Woodard videl, da na palubi ni več kot pet mož, je dobil pogum in skupaj s tovariši skle-r nil. da se ne dado znova ujeti.
Vzlie temu. da jim veter ni bil prijazen. vztrajno veslali naprej. ladja pa za njimi. A ne dolgo. zakaj Malajei so zavohali o-pasnost in so se vrnili na obrežje. Tn zares: burja je vedno bolj rastla. valovi so preteče premetavali krhko projo. Ni bilo drugega izho-
je bil pravi belce in je prigovarjal Woodardu. da naj pojde ž njim na Mauritius v njegovi novi ladji (nazvani "America"). Obljubil mu je, da bo na povratku imenovan za kapitana. Woodard je šel in po posebnem naključju je našel na Mauritiu vse tri tovariše, ki so -delili ž njim pustolovščine na Cele-besn. Woddard je postal kapitan. Zvedel je. da je Hubbard poslal denar njegovi "vdovi". Zdaj se je vse dobrb končalo, zakaj odplul je iz Mauritia okrojr Rta Dobe Nade mimo Sv. Helene in Aseensiona v London. Podal se je znova na morje čez Atlantski oeean k svoji ženi v Boston.
Tako se po tolikem Irpljenju in pustolovščinah konča
Beoqrrad je po-d^i • nijo jako spretne di] prepozno! Dve leti mirne ital ske kolonizacije se ne da ve brisati.
-da i v Alba-]*-di.
omate. toda zc>
ko vam živali ia ■ vam je [.-ITI !>oj-
e jo j>:ir
lan-:
-h le K
lZ-tVSl
jr.-.vrn-j.. d-poročena, ji '!• k.irnah.
unJ.ime.vtiI. Vživ
i«- • iitite l«-»l.ifl in če rm . nesite ostalo nazaj le-m l«o i« vrnil važ denar. « itr i-T.«? •• T ihtrvajo < d ev. tla jamčijo za isto In \ niste zudov-ljni. Pri-Jena in na prodaj v v?»eh —A d v* t.
IZ NEWYORSKEGA ZVER1NJAKA

liewyorSkem Bronx parku vzbuja veliko pozor "Peggv". Ta fotografija je bila vzeta, ko je bila najst tednov:
UNOII* wooo 4. u HsiRwooa m T .T
^t nudi babun
ara opica p
smo kakšnega osebnega sovražnika onega, ki smo mu namenili smrt. in smo mu obljubili prostost, če ga umori. Tako je bil umorjen Cef Kotsi, mi smo pa rekli, da gre za krvno osveto.
Zgodilo se je tudi, da smo tega ali onega povabili pri naših tajnih prijateljih na pojedino, kjer smo ga zastrupili. Nekaterim, ki so Ibili bolni, smo poslali zdravnike z navodilom. kako naj jih "ozdravijo". Mnogo morilcev je dobilo pozneje visoke službe. Neki Bazil Canes. ki je lastnoročno pomoril 27 oseb. jej žandarmerije v
da: ali pristati ali poginiti«'Wood- zgodba kakor roman.
danes poveljnik Kruji".
Na podlagi lastnih poizvedb sem moorel ugotoviti, da so omenjeni! podatki resnični. V zadnjih dveh, letih je bilo po prekem sodu ubitih} njegovajokoli 20 oseb. Vsled takih metod;
je Ahmed Zogu za sedaj naj-!
Zdravilišče Rogaška Slatina
"v
Najlepše in najmodernejše urejeno zdravilišče
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
t
TempeL	Styria	Donat
Zdravljenje vseh bolezni želodca in čreves, srca, ledvic in jeter.
Sezona: MAJ — SEPTEMBER
Zmerne cene. T pred in pasezoni znaten popu>t. Svira vojaška godba. Radio. Največjča udobnost. Prometne zveze povoijne. Za inozcmce popusta na železnicah.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Rogaška Slatini. Ravnateljsi ro zdravilišča

(Nadaljevanje.)
I -	'St-**'*
X'-.
Pri teli "razmišljanjih" se je pričela Gemma, ki očividno ni bila že tekom celega dopoldne posebno zadovoljna z gospodom Klu-berjei« — raditcga :se je tudi držala v gotovi razdalji od SSauiua ter se čutila takorekoč ženirano radi njegove navzočnosti, — povsem naravnost sramovati svojega zaročenca! Proti koncu vožnje je zelo trpela in čeprav ni, kot dotedaj, govorila s Saniiiom, mu je vendar naenkrat vrgla proseč pogled . . . On, s svoje strani, pa je občutil bolj sočutje kot pa jezo z gospodom Kluberjem. Na tajnem, čeprav le napol zavestno, se je celo veselil vfega, kar se je pripetilo dotičnega dne, dasiravno je moral pričakovati naslednjega dne poziv.
Mučni izlet je bil konečno vendarle končan. Ko je pomagal Gcinmi pred konditirijo iz voza, ji stisnil 8anin, ne da bi izgovoril kako besedico, v roko zopet pridobljeno rožo.
Zardela jc. mu močno stisnila roko ter takoj skrila cvetko. Ni hotel iti v hišo. čeprav se jc komaj šele stemnilo. Ona ga ui pozvala.
Razventega pa jc sporočil Pantaleone, ki sc je prikazal pri oknu, da je šla gospa Le nora spat. Emil se je boječe poslovil od Sa-nina; čutil jc naravnost plahost pred njim — tako zelo ga jc moral občudovati.
Klubrr jc spravil Sauina v vozu do njegovega stanovanja. Korektni Nemec pit se kljub vsej svoji samozavesti ni čutil posebno dobro v svoji koži. In tako sc jc godilo vsem.
Sploh pu se je pri Saninu izgubil kaj hitro ta mučni občutek. Na njegovo mesto pa jc stopilo nejasno, a prijetno in celo navdušeno razpoložeje. Pričel jc hoditi po sobi gorindol, ni hotel misliti na i ič, žvižgal predse ter bil zelo zadovoljen s samim seboj.
XVII.
t \ - •
GLAS NARODA, 1. JUN. 1927
i n ■
Za matere - gospodinje
TZ.STT.TTI POSLUSNOST OD OTBOK NI VEDNO
PAMETNO
Eno izmed najbolj posvečenih j tako da sc potom izbruha kričanja načel otroške vzgoje je, da otrok" in brcanja more izogniti preLikamo ra ubogati — roditelje, učitelje'vi svojih zob ali oči. ali kdorkoli ima oblast nad njim.' V občevanju z otroki treba od-To je seveda prav. ampak ne brez- kriti razlog«- in nagibe njihovih pogojno. Ne le da je nemogoče,] dejanj. Kar se dostikrat zdi kot marveč ni niti pametno .siliti otro- j očividno prezira nje roditeljevih ke na strogo, brezpogojno in .slepo želja, utegne biti za otroka le res-pohlušnost. »lepa poslušnost je le "o hrepenenje, da bi pomagal oče-mogoča z bolnimi, abnormalnimi' tu ali materi.
ali slaboumnimi otroki in cel" pri i Mala štiriletno deklica, kateri jc
bilo rečeuo tolikokrat, naj se ne i-gra z vodo, je zasačeno v kuhinji
—	Jaz bom čakal gospoda častnika do desete ure, — si je mislil naslednjega dne medtem, ko se je* oblačil. — Pozneje mc lahko išče,
V Nemčiji pa vstajajo ljudje zgodaj. Ni še bila ura devet, ko je natakar že javil, da želi govoriti ž njim podporočnik von Uiehter. Sanin je hitro oblekel suknjo ter rekel, da gospod lahko vstopi. Gospod Iiichter se je izkazal, proti pričakovanju, kot čisto mlad človek, skoro napol deček.
Prizadeval si je spraviti svoj goli obraz v dostojanstvene poteze, a to se mu nikakor ni posrečilo. Skriti ni niti mogel svoje zadrege in ko je sedel, je skoro padel.
Obotaljaje in jecaje je sporočil Saniiiu v slabi francoščini, da prihaja po naročilu svojega prijatelja, barona Donhofa. To naročilo obstaja v tem. da naj se gospod Sanin opraviči radi žaljive pripom-1 \ kateri je napravil dan poprej. V slučaju zanikanja zahteva baron von Donhof satisfakcijo.
Sanin je odvrnil, da niti ne misli na to, tla bi se opravičil, da pa je pripravljen dati zadoščenje.
Nato je vprašal gespod von Iiichter, še vedno obotavljajc, s kom, ob katerem času in na katerem mestu bi lahko vodil potrebna pogajanja. Sanin mu je odvrnil, naj se v nekako dveh urah zopet oglasi pri njem in medtem se bo on, Sanin, ozrl po sekundantih.J (Koga, za vraga, pa naj vzamem za sekundanta? — si je mislil na i lihem). Gospod von Kiehter je vstal, se priklonil, a na pragu je obstal. kot da ga peče vest. ter rekel Saninu, da ne zanikuje njegov prijatelj, baron von Donhof . . . da je do gotove meje . . . kriv včerajšnjega dogodka ... in da bi mu vsled tega zadostovalo površno opravičilo.
Nato je odvrnil Sanin. da ni pripravljen izustiti nobenega, niti površnega, niti temeljitega opravičila, ker se ne smatra krivim.
—	Y takem slučaju. — je odvrnil von lvichter ter še bolj zardel, — bo treba izmenjati par prijateljskih strelov . . .
—	Tega nikakor ne razumem. — je pripomnil Sanin, — ali naj celo streljava v zrak?
—	O ne, nikakor ne, — je šepetal podporočnik, ki jc postal še bolj zmeden, — a d" ume val sem, da gre za častne može . . . Hočem govoriti z vašimi sekundauti, — jc prekinil samega sebe ter odšel. C
K^korhitro je odšel gost, je omahnil Saniu na stol ter štrlel v
tla.
—	Kaj pomeuja to? Kako je prišlo življenje naenkrat v to krožeče gibanje.' Vse preteklo in vse bodoče je naenkrat izbrisano, jc izginilo — iu ostalo je le dejstvo, da ?>e moram v Frankfutu dvo-bojevati.
Iz razmišljanja ga je prebudila misel: — Treba je nastopiti ter ne smem izgubljati časa!
Skočil je pokonci in pred njim je stal Pantaleone, s pisemcem v roki.
—	Večkrat sem potrkal, a vi se niste oglasili. Mislil sem, da vas ni doma. — je rekel starec ter mu podal pismo. — Od signorLne (»eni uic!
Sanin je vzel pismo — povsem mehanično, — ga odprl ter pre-eital. Gemma mu je pisala, tla je v velikem nemiru radi njemu dobro znanega dogodka in da želi takoj govoriti ž njim.
—	Signorina je zelo nemirna, — je pričel Pantaleone, ki je bil očividno poučen o vsebini pisma, — in prosila me je, naj pogledam, kaj delate ter vas privedem k njej.
Sanin se je ozrl v starega Italijana ter razmišljal. Nenadna misel mu je šinila skozi glavo. V prvem trenutku -se mu je zdela tako čudna, da je bila skoro nemogoča.
—	Sam . . . zakaj pa ne! — se je vprašal.
—	Gospod Pantaleone! — je rekel naglas.
Starec se jev zravnal, stisnil svojo brado še globlje v ovratnik ter zrl na Sanina pričakovaje.
—	Ali veste, kaj «e je včeraj pripetilo? — je nadaljeval Sanin.
Pantaleone je pričel gibati ustnici kot da žveči ter zmajal s svojo košato glavo.
—	Vem vse.
Emil mu je Vse natančno obrazložil, kakorhitro so se vrnili domov.
—	O. vi veste! No. torej!... Neki častnik je bil ravnokar pri meni. Oni nesramnež se hoče tepsti z menoj. Jaz sem sprejel njegov poziv. Jaz pa nimam nobenega sekundanta. Ali hočete biti vi
moj sekundant ?
je stresel ter visoko potegnil obrvi navzgor, e brezpogojno dvobojevati? — je vprašal koneč-o onega trenutka je govoril francoski.
njih ni vedno pametna.
Otrok ni testo, kateremu bi star. ši zlahka dali ono podobo, ki od- v'sa zm<*elia iu 2 vodo.ua podu o-govaja njihovim željam ali amb J koli ; bila je kaznovana radi ne. eijain. Kajti otrok ima svojo Ia.stuo osebnost, ki se hoče izražati, lavno tako kakor osel) nas t odraslega. Ta njegova osebnost je v stalnem nevarnosti, tla se zatre oh napačni vzgoji. Otroke treba naučiti, kaj naj storijo in česar naj ne storijo, ali. vkolikor so v stanu razumeti, treba jim povedati razloge za taka pravila.
Razumna poslušnost je mogoča in velikanske važnosti pri pravilnem razvijanju otrokove osebnosti. Ena izmed navadnih potez vseh o-trok je njihov nagon aktivnosti — zdrav otrok je vedno z nečim zapc-
poslužnasti. Kasneje .se je našlo, da je hotela splezati na pomijal-nik, da bi napolnila posodo z vodo. in potem s cunjo izprala nesnago na stani, kakor je to videla inaier storiti. Zdrknila pa je, razlila vo-io in kazen je sledila. Moralo se ji je dozdevati, kot da jc bila kaznovana za to. ker je hotela poina-guti materi
Dcvek je bil posvarjeii, naj ne izpuli rastlin v vrtu. Opazoval je očeta, ko je izruval plevel izmeti cvetlic. Par dni kasneje je hotel pomagati in začel sam izruvati ne le plevel, marveč tudi mlade bilj-
slen — in temu nagonu treba da- ke' Namen ^ bil <Iober iu to trcba
jati kolikor mogoče svobode, pri čemur treba seveda paziti, da pri tem ne sitnari drugi ljudi.
Otrok po naravi želi družbo in zato je jako važno, da se pajdaši z drugimi otroki slične starosti. Tako se bo naučil biti prijeten v občevanju.
Otrok hoče vedno nekaj storiti in hoče to .storit' -z uspehom; oil hoče biti p (A val jen za to; on hoče, ua bodo drugi z njim zadovoljni.
uvazcvati.
Nekateri starši nalagajo otrokom take omejitve, da jih je nemogoče izpolniti. "Sedi mirno" ali 4 * Bodi miren" je jako lahko reči in vendarle zdravemu otročiču, polnemu življenja in snage, je tako povelje naravnost kruto in ga ne more ubogali za več kot par minut. Mladi otroci rastejo in razvijajo novo mišično snairo ves čas in mo-
Porota.
Ljubljana, 16. maja '27.
TEŽKA TELESNA POŠKODBA
Danes se je otvorilo poletno porotno zasedanje. Na zatožni klopi sedi čevljarski mojster Ježe Št eft iz Tržiča, oče treh otrok, ki je ob tožen, da je 1. januarja zjutraj poškodoval s kozarcem svojega znanca Vinko Rozmana tako, da .so mu drobci kozarca uničili levo oko, ki so mu ga morali v b uniči rzrezati, a desno je pa trajno oslabelo, ker je odpadel del šartnice.
Avditorij jc brio skoro prazen, prijazen majski dan je pač občinstva zvabil drugam v prosto naravo.
Jože Šteme sedi na zatožni kiopi zelo potrt. Krepki 34. letnik ves čas pritajeno plaka.
Preilsednik: "Jože, ali ste krivi?"
Obt.: "Ne, nisem kriv."
Pr.: "Toraj v Kodro.;" ga-;iilai ste bili?"
Obt.: "Da, saj nas je Viiiko Rozman sam spravil h Kodru. — Pcr'ko je njegovemu bratu Joži voščil novo leto, a Jože se jc odzval s pivsko steklenico, s katero ga jc lopnil po glavi. Miril sem ga. pa je še z mojo steklenico udaril po mizi in me nahrulil z barabo. Potem sem šel v dvorano po svaka Ivana iu ga spravljal nazaj v gostilniško sobo, tedaj me je nekdo, od zadaj sunil z nožem: menda Jože. Pa<lel sem, zagledal na tleh ubiti kozarec in ga vrgel pred se. da bi se fantov obranil, ki jili je bilo naenkrat še več blizu. Vinko Kozma-na nisem. jaz sem oženjen človek,
otroke imam in pameten moram biti."
Preds.: "Priče pa menda drugače govore."
Obt.: "Če govore drugače, pri-
rajo imeti svobodo za s'kakanje, te-\ko stari uvažujejo to posebnost o-'kailJe- kričanje in igranje. Nara-| povedujejo narobe." roške duše, «ko ostanejo ravno- va ,0 ®*teva. To zabraniti je ne-| Preds.: "Saj so videli
spainetno. Naj se jim odredi poseben prostor v hiši ali ob hiši, kjer .se lahko igrajo brez velikih nevarnosti iu sitnih omejitev.
F. L. i. .s'
troške
dušni, ko nekaj nastane, in rabijo vso dobrosrčnost in zdravo pamet, ki je v njih. ne morejo veliko zgrešiti.
Ako hočete otroku privzgojit poslušnost, proučite pred vsem svojega otroka. Spoznajte, kaj mi sli in kako protidelujc.
Bodite varčni s svojim zapove dovanjem; ako pa izdate otroku kako povelje, premislite ga poprej dobro, in p&zite potem, da bodi povelje izvršeno. Povelje, ki je vredno, da se izda, je vredno, da se 'izpolni. Opustite pretirano po pravljanje in avtokratične vedenje; otroci črtijo gospodovanje ravno tako kot odrasli.
Pridobite otrokovo pozornost, dajte mu navodila v jasnih in eno-tavuih besedah, in, ako le mogoče, razložite mu razloge za svoje napovedi. Otrok, ki se je po izkušnji naučil, da sme pričakovati le razumna povelja, bo pripravljen storiti potrebno v slučaju sile, kadar takojšnje vzratno dejanje utegne biti življenskega pomena.
Pridobite otrokovo zanimanje, pokažite mu, zakaj je dobro, da ravna, kakor se mu pove, in zanimajte se za način, kako izvršuje in s kakim uspehom je izvršil vaša navodila.
Pozitvna navodila za otroka so mnogo večje vrednosti kot negativna. Z drugimi besedami recite rajai otroku "Stori to" mesto "NL,
kar ne stori tega". Sugerirajte] to'brezplačno'poskušnjo
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO.
D. F J. Kern bo vkratkem izdal ANO L.': ~ KO-SLO VENSKO BERILO.
Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko.
Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že sedaj sprejema
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE IN SENENE MRZLICE
Brezplačna poskusna metoda, katere se lahko sleherni posluii udobno, brez izgube časa.
f*e trpite vsled strašnih napadov naduhe aJi senene mrzlice: če se davite kot da I>1 bil vsak vaš zdihljaj vaš zadnji, piSite takoj Frontier Asthma Co. za brezolačno poskušnjo te značilne metode. Ne oziraje se, kje ilvfte in če 1-mate Se upanje v kako zdravilo pod solncem, _piS!Ite za to brezplačno po-Bkučnjo. Če ste vse življenje trpeli ter poskušali po vašem mnenju najboljše, da zaustavite te strašne napade naduhe, če ste popolnoma obupani, pišite po
Pantaleone
(Dalje prihodnji*.)

nekaj otroku, kar odvrne njegovo zanimanje od prepovedanega dejanja, in osredotočite njegovo zanimanje na nekaj drugega.
Predno kaj obljubite otroku, premislite dobro. Ali, ako kaj obljubite, držite svojo obljubo ali pa razložite mu, zakaj je ne morete držati. Nikar na varajte njegovega zaupanja.
Da-li so otroci ubogljivi ali ne, je v veliki meri odvisno od modrosti iu žalitev očeta in matere.
Ž uganja z redarjem, "s parkljem" ali z zdravnikom so najne-srečnejši način za vsiljevanje poslušnosti. Taka ž uganja provzroča-jo abeg&nje, strafe in strahopetno^ ali pa otrok kmalu spozna, da so ničevna in neumna, in jih obrne v svojo lastno korist. Otrok lahko nauči igrati vlogo, kot da bi se bal, na primer, zdravnikov.
brezplačni poskusni kupon
FRONTIER ASTHMA CO..
140fiE Frontier Bldg., 462 Niagara St.
Buffalo. X. Y.
Pošljite brezplačno posktišnjo svoje metode na: ..........................
Pozor čx
Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriS Ipipujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v Kstn "Glas Na-
Uprava *Glaa Naroda',
-- . - ■--
samo vaj> metati kozarce.*'
Obt.: *'Kaj še. le blrta vprašajte. kakih 50 kozarcev je »frčalo po sobi. Kako naj ga tudi, .saj »va J prijatelja.
Vinko Perko je povedal kot priča : da je omizju želel novo leto, pa ga je Jože s steklenico, da ga pa ni nič bolelo, čeprav »e je steklenica razbila.
Porotniki .so .sc namuzali.
Priča Edvard Lang, obtožencev svak je videl leteti kozarce po zraku, ki jih je metal Jože Rozman.
Gostilničar je dejal, da je ves spopad na Silvestrovo zakrivil Jože Rozman, ki je bil tako siten, da ni dal miru in je fante zmerjal z barabami. Pripomnil jc, da so mu res »precej kozarcev {»ooili, a še več pa ukradli, saj jih skupno manjka kakih 40.
Vinko Rozman je prišel v dvorano, se držal z roko za čelo in bolestno napenjal svoje edino oko. Povedal je. da ga ni udaril nihče drugi kot Štefe. Omenil jc, da je fante miril, pa jo je sam skupil. Dobro je videl, ko je Stefe vzel z mize kozarec in ga vrgel nanj; saj je takoj zavpil: *'0 Marija, Pere-grejc me je." Peregrejc je vulgar-on ime Štefeta.
Par drugih prič je potrdilo, da je Štefe res vrgel kozarec Vinko Rozmanu v obraz.
Porotnikom je stavil senat dve vprašanji, prvo glavno, če je obtoženi kriv hudodelstva, ki se ga dolži, če je res Vinka Rozmana u-daril s steklenico in mu vrgel kozarec v obraz; ter mu s tem pokvaril oči in sicer tako, da so mu levo oko morali iz režat i, a drugo even, tuaino vprašanje, če je to storil obtoženec v silobranu, na katerega se sklicuje, oziroma če je ta silo-bran prekoračil.
Porotniki so prvo glavno vprašanje £ 10 glasovi zanikali, a drugo eventualno pa a 10 potrdili, nakar je bil obtoženi obsojen radi prestopka po ft 335 kazen, zakona na 5 mesecev zapora. Plačati mora Vinku Rozmanu skupno 30.000 Din odškodnine in stroškov.
NarocajU U na "Qla* Naroda največji slovenski dnevntk v Zdr.
driovah.
**etanjt parnUie* snipping Na«
T. junija:
Pres. Iloooevelt, Cherbourg. 2. junija:
Bremen, Cherbourg. Bremen- New
Xork. Cherbourg. Hamburg.
4. Junija:
Paris, Havre; .Majestic. Chert*.ur*; Ilotf-rdam. AJoulvginr-tiur-Aier iu Rotterdam.
7.	Junija:
Berlin. Cherbourg, Bremm; Resolute Cherbourg. Hamburg.
8.	Junija: Berengaria. Cherbourg.
9.	Junija:
DeutscnUnd, Cherbourg, Hamburg
10.	junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
11.	junija:
Leviathan. Cherbourg; Franc«. — Havre; Homeric. Cherbourg; Volen dam, Boulugne-sur-Mer in Rotterdam
15.	junija:
Uauretania, Cherbourg; <Jeo. Washington. Cherbourg. Ure men.
16.	junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
18. junija:
Muenchen, Cherbourg. Uremen; O-lympie. Cherbourg.
21.	junija:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
22.	junija:
A«iuitania. Cherbourg; President Harding. Cherbourg, Bremen.
23.	Junija:
Pres. Wilson, Trst (Skupni izlet); Hamburg. Cherbourg, ilamburg. 25. Junija:
Ni-w Amsterdam. &>ul<»;,-ii,--sur-Mer, Rotterdam; Parks Havre; 11a-je^tic, Cherbourg.
29. junija:
Berengaiia, Cherbourg; Pica. Roosevelt, Cherbourg. Kremen.
30. Junija:
Westphalia, Hamburg.
2. Julija:
I^evlatban. Cherbourg; Republic. Cherbourg Bremsn; He de Krmne«. Havre ^kui«i iiieti: Homeric. Cherbourg. Rotterdam, Boulogne-»ur-Mer.
Rotterdam.
«. julija:
Maureiania. Cherbourg; Columbus. Cherbourg. Premen; Albert BslllP. Cherbourg Hamburg. 7. julija:
Martha Washington. Trst. 9. julija:
Atjuilania. Cherbourg; Franc«. Havre; Olympic. Cherbourg.
12.	jutija:
Berlin. Cherbourg. Bremen; Thu-ringia. Hamburg.
13.	Julija:
C forge Washington. Cherbourg. Bremen.
14.	Jutija:
New York. Cherbourg. Hamburg.
16. julija:
Pr»s. Harding, Cherbourg. Bremen; Paris, Havre: Majestic. Cherbourg.
20.	julija:
Berengaris, Cherbourg.	.j
21.	julija:
Muenchen, Cherbouig. Bremen: Deulsihland. Cherbourg. Hamburg. 23. Julija:
Homeric, Cherbourg
27.	julija:
Mauretania. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
28.	Junija:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg.
1. avgusta:
Aqultania. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. lit- de France. Havre; Olympic, Cherbourg.
I POKAŽITE TA OGLAS
svojemu
potniškemu ageatu!
in povedal vam bo kako se zamore voziti v staro domovino najcenejše z udobnostjo. dobro hrano. IJudnostJo in vso postrežbo. ki jo želite. On ve, kako je to mogoče storiti na ogromnih, hitrih parnikih kot so MAJESTIC^ največji parnik na svetu, —
OLYMPIC, HOMERIC, BELGENLAND. LAPLAND, PENNLAND in drugih, ki so last
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
International Mercantile Marine Co. Na&i dobri zastopniki vam bodo povedali. AH pišite na nač potniški department; No. 1. Broadway. ___ New York City.
P
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 4. junija — 25. junija FRANCE 11. junija — 9. julija
NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vožAjo novega velikana
"HE it FRANCE" 2. julija; I. avgusta.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York
KJE SE NAHAJA moj brat PETEK ROZMAX, doma iz Šinart-na. P. ištražišče pri Kranju, Oo-renjsko. Pred 13 leti je bil v državi Kansas, kje se sedaj nahaja. mi ni znano; prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani. — John Rozman, 6528 Metta Ave., Cleveland, Ohio.
(3x 31&1.2)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poo-«en o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled nefie dolgoletna IzkuSnJe Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparnike.
Tudi nedriavljanl same potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenj«, all jtennlt ls Washington«, bodisi xa eno leto ali 8 mesecev ln se mora delati pro-flnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington. D. G. na gene rs legs nanlid-Ikega komisarja.
Glasom odredbe, al je stopila 9 veljavo SI. julija, 1*26 se nlkosaur več ne pofije permit po pofttl. ampak ga mora ltl Iskati vsak posilss osebno, bodisi ▼ najbllžnjl naselni-Skl urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo T profinjl zaprosi. Kdor potnje ven brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce Is starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika aH svojce ls starega kraja, naj nam prej p lie zn pojasnila. Iz Jugoslav vije bo prlpn&enlb v tem leta €70 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerlgke državljane. ki Sele dobiti sem "t ari Se ia otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce.
AmerlM dSavlJanl pa samorsje dobiti sem Sene ln otroke do 18. lata brea da bi bili šteti v kvoto, po-trebno pa je delati proinjo v Washington.
Predno podvsamats kaki koral, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
SS CORTLANDT 81. NEW YOBS
ADVERTISE in GLAS NARODA
POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
S strešico za slovenske črke č, 8} i
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo.
82 Cortlandt Street,
Hew York, N, Y,
1 m.