m^* v»ak dan razen sobot, nedelj in praznikov. IsJUed daily except Saturdays, Sunday» and Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnUkl prostori: 2657 South Lawndale Ave. =il Office of Pubtication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Kockwell 4004 leto-vear XXXVI Cena lista je $6.00 En te red as »ecood-cUas mat ter January IS. 1MJ. at tha poat-ottic« at Chicago, llhnoi«. under the Act o i Consreaa o t Marcti I. I«7® CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 9. NOVEMBRA (NOV. 9). 1944 Subscription $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 220 Acceptance for mailing at special rate of postage provided forl in seetion 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918. Roosevelt spet izvoljen i veliko večino! Zmagal je v 35 državah, ki imajo 426 elekto-ralnih glasov, Dewey pa v trinajstih. Vodilni izolacionisti poraženi pri volitvah. Obe kongresni zbornici pod kontrolo demokratov Ameriški volilci so izrekli za- ========= Belgradska univerza v razvalinah upnico Rooseveltu s ponovno izvolitvijo za predsednika Združenih držav. Roosevelt je zmagal v 35 državah, ki imajo 426 elek-toralnih glasov, governer Thomas E. Dewey, kandidat republikanske stranke, pa v trinajstih, ki imajo 105 elektoralnih glasov. Dewey je prodrl v devetih drŽavah, kjer so republikanci dobili večino pri predsedniških volitvah pred štirimi leti, poleg teh pa je v ospredju v Ohiu, Orego-nu, Wisconsinu in Wyomingu. L. 1940 je Roosevelt dobil 453 elektoralnih glasov, Wendell L. Willkie pa 78 elektoralnih glasov. Roosevelt je zmagal v mnogih državah, v katerih so republikanci trdili, da jih bo dobil Dewey. V vseh velikih industrijskih mestih je zmagal Roosevelt, kar je deloma zasluga odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij, čigar načelnik je Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers. Hillman, ki je bil tarča silnih napadov s strani nasprotnikov predsednika Roosevelta, je izjavil v Nevv Yorku, da bo njegov odbor nadaljeval svoje delo. "Izid volitev je težak udarec List Politika spet izhaja Washington, D. C.. 8. nov. — Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da so Nemci pred umikom iz Belgrada razdejali skoro vsa poslopja belgradske univerze. Poročilo je prestregel urad za vojne informacije (OWI). To pravi, da so se Nemci za-barikadirali v poslopjih univer ze v zadnjih bitkah za Belgrad Vsako poslopje so spremenili v trdnjavo^ Preden so bili pognani iz njih, so jih razdejali in po žgali do temeljev. Zoologična ustanova je izgubila svojo knjižnico z važno zbirko rastlin in živali iz krajev Ohrid-škega jezera. Nemci so jo zažga li z drugimi poslopji vred. Še preden se je bitka za Belgrad pričela, so nemški profesorji oro pali in oplenili univerzo in poslali bogate zbirke v Nemčijo. Radio Svobodna Jugoslavija je tudi poročal, da politika, bel-gradski list, spet izhaja. V prvi protidelavskim in defetističnim izdaji je prinesla govor maršala elementom ter izolacionistom," je dejal. "Ponosni smo na delo, ki ga vrši naš odbor." Vodilni izolacionisti so bili poraženi pri volitvah. Med temi sta senatorja Gerald Nye iz Severne Dakote in John A. Danaher iz Connecticuta ter kongresniki Fish iz Nevv Yorka, Maas iz Min-nesote in Day iz Illinois*. Fish je bil 24 let član kongresa. Demokratska stranka je dobila večino v obeh kongresnih zbornicah, kar pomeni, da bo imel Roosevelt podporo s strani senata in nižje zbornice v vodstvu vojne in zunanje ter notranje politike. Partizani ubili čez tri tisoč Nemcev Ljute bitke v teku v Strumici London. 8. nov.—Maršal Tito poroča, da so jugoslovanski partizani ubili 3600 Nemcev in hrvaških ustašev, 930 pa ujeli v bitkah na fronti, ki se razteza od grške meje do Slovenije. Partizanom pomagajo bolgarske čete. Radio Svobodna Jugoslavija poroča o porazih Nemcev v bitkah s partizani v dolini ob reki Vardar. Partizani so razbili tudi nemške komunikacijske zveze v tej dolini in zaprli pot Nemcem v več krajih. Ljute bitke so v teku na cestah Strumice, 12 milj vzhodno od Vardarske doline, kakor tudi na ozemlju v bližini grške meje. Partizanske enote se vale z vseh strani proti Kninu, zadnji nemški trdnjavi v Dalmaciji. PROTIVLADNE DEMONSTRACIJE V PERZIJI Domače vesti Nova grobova v Ciceru Cicero, 111,—Naglo je umrl Frank Podlipoc, član društva 449 SNPJ, star 63 let in dbma iz Blatne Brezovice pri Vrhniki na Notranjskem, Zadela ga je kap. ... Njegovo truplo leži v l.inharto-Diskuzije O konceSijah\vem pogrebnem zavodu na 531H Velika zavezniška pomoč Italiji General 0'Dwyer objavil poročilo Tita, ki ga je imel v Banjici, ka kor tudi izjave poveljnikov par tizanskih enot, ki so bile udeležene v bitkah, katere so rezulti-rale v porazu nemških sil in osvoboditvi Belgrada. Vsi članki v Politiki so bili pisani v duhu gibanja narodne osvoboditve. Hitler se bo oglasil po dolgem molku Stockholm, Švedska, 8. nov. — List Tidningen je objavil po- bo imel ročilo iz Berlina, "da Hitler važen govor ob obletnici nacijskega puča v pivnici v Mo-je dobil večjo veči- nankovu 1. 1923 PoroiUo; n.- no v in v Pennsylvaniji, Nevv Yorku menja, ali bo Hitler govodl pred ... Illinoisu kot pred štirimi leti. veliko množico ah pa pred1 ome-V Illinoisu je bil ponovno.izvo- jenim krožkom voditeljev^na ljen za sei natorja demokrat Scott Icijske stranke. Lucas. Vsi kandidatje demokrat- ogUsil v javnost, že več mest- ske stranke so zmagali v okraju |cev Cook (Chicago) z veliko večino. Waakington. D. C« 8. nov. — General William 0'Dwyer, načelnik ekonomskega oddelka zavezniške vojaške komisije, je dejal, da je Amerika poslala v Italijo živila in druge potrebščine v vrednosti $103,205,000 do 1. julija tega leta. Do konca tega leta bo Italija dobila živil in blaga od zaveznikov v skupni vrednosti čez dvesto milijonov dolarjev. General je v svojem poročilu razkril, da se živila, zdravila in druge potrebščine razpečavajo v italijanskih pokrajinah, v katerih je akutno pomanjkanje Administracija ZdrMženih narodov za pomoč in obnovo je potrošila čez $50,000,000 za na sičevanje italijanskih revežev. Zavezniki financirajo tudi re konstrukcijo železniških prog in cest v osvobojeni Italiji. Vse glavne železnice in ceste so bile popravljene. Zavezniki so odprli tudi osnovne šole za italijanske otroke. V krajih, kjer so bila šolska poslopja razdejana, se šolski pouk vrši v vojaških taboriščih, cerkvah in privatnih stanovanjih. Šolske učne knjige so bile prepisane po italijanskih učiteljih in vzgojiteljih, ki so izločili fašistično propagando. Veliki Britaniji in Ameriki DELEGACIJA POJDE V MOSKVO ■ W. 25th St., Cicero. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne. Zapušča ženo, dva sinova (enega pri vojakih) in dve hčeri. Dru* štvo 449 bo imelo izredno sejo v petek ob osmih zvečer v stanovanju tajnika na 1801 So. 58th Moskva, 8. npv.-Uradna čas- Ave., katere naj se člani ude-niška agentura Tass je objavila leže. - Zadnji torek je umrla poročilo iz Teherana, Perzija, o Mary Vess 3700 So. Austin demonstracijah proti vladi, ka- Boulevard, Cicero. Njeno truplo tere predsednik je Mohamed leži v Ralelghjevem pogrebnem Saed. Več dempnstrantov je bi-1 zavodu, 2307 So. Laramle ave lo ubitih in ranjenih, ko so per- Pogreb se vrši v petek zjutraj zijski vojaki začeli streljati. ob 9:30 na pokopališče Resurrec-Agitacija za strmoglavljenje tion. Zapušča dve hčeri ln dve sedanje perzijske vlade se širi. sestri, Cez 30,000 ljudi je demonstrira- v bolnišnici lo v Gešedu, v mestu v bližini chicago _ v Women's and Kaspiškega morja, in zahtevalo Children.„ Hospitalu na M*y-odstavitev Saedove vlade. To . ln AihUnd ^ nwhlljtt te naj bi nasledil nov režim, kl bi tednoV mrg L Košnlk. utrdili Pridaljske odnošaje s It cUvoUnd. sovjetsko Rusija I Protivladne demonstrselje sol Cleveland. - Zadnjo soboto se vršile tudi v Reshtu, Pahlevi Je umrl v bolnišnici St. Alexis in drugih penijsklh mestih. Frank Kern, star 52 let in doma Izvestja, glasilo sovjetske vla-M* Stične vasi na Gorenjskem, de, kritizirajo perzijsko vlado, odkoder je prišel v Ameriko ker je naznanila, da se ne bo pred 34 leti Zapušča poročeno pogajala glede oljnih koncesij zM®'. ešto. Turški viri poročajo, da je Ferenc Sza-asl, predsednik lutkarske ogrsko vlade, odredil evakuacijo vseh civilistov iz predmestij na Južno-vzhodni strani Budimpešte. iLondon. 8. nov,—Deževni nalivi ovirajo operacije ruske »lie pri Budimpešti, toda glavno ogrsko mesto je tarča izstrelkov, katere bruhajo ruski topniški oddelki. Huske |>ehotne ln oklopne kolone so bile vržene v akcijo. Radio Budil m pošt a pravi, da ae Je poskus izkrcanja ruskih čet na 30 milj dolgom otoku Cso-pclu na reki Donavi pri Budimpešti izjalovil, dočim poročila ir drugih virov trdijo, da so Rusi okupirali U otok. lUdlopostajl v Parizu in Br* zavillu poročat* o divjanju civilne vojne v Budimpešti. Ogr sko čet* so /.avojovano v ljutlh bitkah z nemškimi. Berlin Je priznal, d« so sovjetske četo prekoračilo reko Tiso v več krajih v severovzhodni Ogrski in ustanovile mostišč* lis slal delegacijo v Moskvo, kjer bo Uine Frank Fritz, z L. B Nelso- drU(ii „trani te reko. Berlin trdi .. . I I 1 ____lli.lil I . K. ___1 ____..... I I IJllU.. V razpravljala z ruskimi voditelji j nom. o izravnavi upora, ki je nastal zaradi oljnih koncesij. Zs člana delegacije sta bila imenovana general Vazdan Zand in Panah Homajun, podminister za zunanje zadeve. -"j* iviucago; c veiiivo vetiuu. * . » i » Rooseveltu je bila zagotovlje- \ Švicarska vlada za 1 zmaga nekaj ur po začetku\pogajanja Z Rusijo štetja glasov. Dewey je priznal . v, d | -b 2,5 je%n;.f%»"^gjr ■"• SV",° glede vzpo.t.vitve dip... p-.....s, vodi i„ i1 minister v Moskvi svojo .zjavo po radiu v ^ r vzpo!ilavitve diplo-k»ter, |e iz,azil željo. W Sf^. f<-prav ji je ral vodi in ščiti predsed- ma^"1" ' ' r & t u"rve,ta ve^;vetih is —z^o. via R'K»sevelt se je zahvalil Dewey-naglasila. da je ju/a pečeno željo, potem pa je I ^ je pono^ v lej Hyde Park. N. Y„ 8. nov.- v°jni__ Predsednik Roosevelt se je po- na verandi svojega doma |Amerika prtznaia^ nfkaj minut Norveški zunanji nai svojega ovm« i - —----------. ■ pred polnočjo in Iguatemalsko vlado Važni razgovori z ruskimi voditelji General Kaišek apelira na mladino Vojna stopila v odločilno fazo . Čungklng. Kitajska, 8. nov,— General Ciang Kaišek jo naznanil kampanjo, katero cilj jo formiranje novo armade. To naj bi tvorili mladi izobraženci in štela naj bi 100.000 mož, Kaišek je apeliral na izobraženo mladino, naj stopi v arma do. Naglasil j<\ da bi ena divi zija izobražencev štela v akciji toliko kot doMt navadnih divizij. Fantje nuj bi služili v armadi kot proatuki, ki bi se kot taki dejansko borili proti sovrsž-niku. Tvorili bi prvo in glsvno da so Nemci pogna^ Rušo t ozemlja na zapadnl str*nl jezera Goldapa v Vzhodni Prusijt, *»»• eno pa Je prlzhal, da Rusi držo veliko kose pruskega ozemlja. Maršal Stalin Jo naznanil, da ao ostanki 30 nemških divizij nahajajo v pitati v južnozapadnem delu Letonske ln da bodo kmalu uničeni. Aachen. Nemili*. «• nov.--Nemško poveljstvo jo zagn*lo ______________________ . novo četo ln oklopne kiilono v šanje poveljstev Japonskih sil | ^^ proti oddelkom prvo »mena Pacifiku, kar Jo dokaz za-1 armado, ki nankakujejo skrbijenosti jaj>onskih vojnih Vossonack, trdnjavako mesto lordov glede ameriških uspehov To Jtttr ml|j južnovzhodno od na Filipinih. Aachena. General Tomojukt Jamašita, Ameriška lM»jna Uitula bom oveljstvo japonskih sil premešano Ameriški uspehi na Filipinih vzrok Waahington. D. C.. 8 nov,— tadio Tokio j»* naznanil preme London. 8. nov.-Besednik norveške ubežne vlado je nazna- nnil, da je zunanji minister T^y-, y ^^^ ^^ Kve Lie doap*'l v M~kvc^ kjer ^ y <|d bo imel važne razgovore . auvj-.- W||||o'f • morajo biti vsi n* ši napori osred«.točeni v gibanju za por*z sovražnika," pravi Kal-vred sta prišla v Mo»- ^ v apelu ' Položaj je danes pozdravil množico svojih sose- ashin(,ton, D. C., 8. nov. - "" I priznala novo gua- ^^^ skupnih'ln Izgleda, da bom še pri- vlado, ki je nedavno M™ ^ Ru(tije< » m iz Washingtona v pri- . eiim pieds<'dnika , wrw'v 1-h štirih letih," je rekel Židevno ne- Z njim vrni sta prišla v M»a ------- —v, It. Predsednik je izrazil H Tb avil državni pod-' kvo Terje Wold, norveški jua- re^iej« nego Je bi na prodve- '^jstvo. ker je bil kongres- Prodan,ške t,cni minister, in dr. Kari Evang, čer revolucije 1 !»ll.To»* dej- K K,S h nnr.J 7maiI.i vr•'4^"•w,", dep*rtmenU jsvnege Htva M- mniamo zevedati šile prihf)dnji mesec omokratske stranke. francoski komunist 'horez pomiloičen Stavka avtnih delavcev v Detrodu zdrsvstvs. Ti so imeli vei- rsz- \l stockholm* i pnde pred BodMe Besednik norveške vlsde jo Rim g nov ^ad.»vs umora Detroit, Mich., 8. nov. -[d , ^ člani delegacije (;iac unistov. On ae bo zda i tnc unijo CIO. Zarao, * krogl am*tr.jo oois« ka/n, poo re MMialutov. prid« britske in kanadsko čete izkrcalo na dveh holandskih otokih na severni strani Walchoren*. To sta Bcveland ln Schouwen. Roka Schelde je bila delom* počiščena min ln pričakuje so, da bodo zavezniški parnikl kmalu dovažall potrebščine v Ant-verp, belgijsko luko. Zavezniški glavni stan v Parizu pravi, da so ameriške ln francosko čete okupirale več vasi v vznožju Vosgeškega gorovja ln v bližini proluzov, kjer se odpira pol v južno Nemčijo. V zadnjih d voh dneh so ameriške m francosko četo prodrle sedem milj daleč. Pearl Harbor. Havaji. 8. nov. Letala ln bombniki tretje ameriško bojno morn«rlce so Isvr-šll* nove napade n« Menilo, glavno mesto Filipinskih otokov, in japonske baze v okolici. Admiral Chester W. Nlmlts poroča, da so Američani sestrelili nadaljnjih 249 Japonskih letal v spopadih v zraku in potopili ter poškodovali 24 j*ponsklh ladij in parnik l V zadnjih treh dneh so Ame-ičanl uničili 440 Japonskih le-al. Novi bombni napadi so bili zvršeni na japorisk* letališča pri Manili, Pahlacu in Bamba-nu. Leyie, Filipini. 8. nov.—Čete imoiiško divizije so zavojovane v ljutih bitkah z Japonci z* povest Ormoca, General Douglas MaeArthur poročs, da Je čez tri tisoč Japoncev padlo v bitkah t imorlškimi četami. ki Jo i/.vojeval zmago v Singa-poru In Conogidoru, Je bil imenovan za poveljnika Japoitaklh bs rdi rajo nemško vojaško koncentracije pri Hurtgenu. To mo ato leži v bližini ravnin, kjer m all nu Filipinih. Doslej jo bil odpira pot proti Kolinu, indua-poveljmk japonskih čet na Ma- j trijskemu in komuriikacljskemu lajakem |>olotoku Jamašita je haaledll generala ftlgenor* Kurod*. On bo veljnik japonake sile, ko Je |>a del Corregidor v maju 1. 1W42, Poveljnik zavezniških čet vidi konec vojne Myltkyna, Murnu. H nov kov v bitkah z zavo/nlki na fronti v jutnozapadnl Holandiji, skoro polovico svoje sile, ki je štela okrog I (K),'100 mož. V zadnjih treh tednih so zavezniki ujeli če/ 2fl,000 sovražnikov na tej fiontl. Hrllake in kanad-ake čete »o včeraj ujele dva ti-aoč Nemcev v Middelburgu, General Dan Sultan, poveljnik mwj farmi general* Duaerja, veljnika pehotne divizije Berlin je naznanil, da so,,ar jnistov. On se bo zdaj tne; un«ji L u- ^ mitl^ ^ /J( " ' M-r|l| Be,lingue, .1 v Panz iz Moskve, poč vat *<>£ . ^ ^ delegs., > » ^ fc ^ y k-1#r# ^ J pobegn.l iz Prand e S^r^ ^ ^ |n inMen^ ™ ™ bj1kah r<<, ka/ruvanje fašlati/ je vlada premlerj* navo koniua« rUike eete /av«»je%. »|,*„uev je im-dlagal ob • Daladierja, odredila kompanijo. ^^ ^ ! r nemškimi na norveškem o/^n- > »muniste. Takrat je bil produkcijo motorj<% ^ fJ , JJu novo p •an francoske armade letal* Vsi oni fašlati, kl' zavezniških čet v Burmi In Indl ni v umor, ao ušli Ji, J«- dejal, da razvoj operacij imom diktatorja na Pacifiku obeta zlom jafjonske al le In konee vojne. On Je naznanil, da iKirlo kitajake armade novno odprtje burmske ceate Ha dobile vWjo p^mnič' od Velike ae omogoči |¥»šlljanje orožje, Britanije in An.erlke Zave/ni--streliva ln drugega Uijnef* ma-ki »Kitsjo atol ltl lu>rako za po-lteriala kitajakim armadam. : Tashington pozdravil Stalinovo izjavo Pomoč zaveznikom v vojni proti Japonski Waahlngton. D. C.. 8, nov,— Stalinova deklaracija, da je Japonska agresivna država in da moru hiti ra/orožona, Jo bila po-idr avl jena v Washingtonu. Ame-iški krogi vidijo možnost, da Hualju prlakočlla na pomoč /avt z.mkorri v vojni proti Ja-potiski. (Ttulin je primerjal japonski 'ahrhtni napad nu Pearl Hurlior nemškemu napadu na Rusijo. Možnost jo, dn bo Kusija kot prvi korak glede pomoči zavez-likom odstopila baze v Sibiriji s!išče ruskih čet in divizij kl ao bile potem vržene v akcijo proti Nemcem. Huhki načrti glede Pacifika : bodo igrali važno vlogo. Ce bo Itn sija o« la topilu baz« zaveznikom, bo s tem omogočile bombne napade na japonsko celino in s tem poapešlla poraz japon« akih sil. 3LAMMLO I« V THE ENUGHTENMOfT LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORI« JEDNOTE STAM i CJUC^O to M MJI *■ VTl.« ti 71 u doI Utaj M iaeaamstro f CumU 14.00 p« r®»*< Chicago countriM ItJOO p« 7*** dogovoru— Rokopisi .»d Cook COUBIT tf-M P* T***' ta (iiikt> »r«m» pasmi ttd.) of communicalion* ev inpevkf so se nalašč za tc jateljem o tej seji in jim razloži-1 )lavnogt ^ dolgem času skupaj ichem, z Jerkovičem in Marce-] Ijo in z drugimi, s katerimi se/ nismo videli že mnogo let. Pogovorili smo se v tako zvani mehki slovenščini. Pogovarjal sem se tudi z bratom Škofom in soprogo, Johnom Vitezem, Lautarjem, Johnom Kralom, MtheHčem, Skoberne-tora ter z mnogimi domačen' iz Bridgeporta in od drugod. Ne trnem pozabiti mrs. Thomas iz VVindaoi Heightsa, kater i je prava Dragatušanla. Talcoj me je vprašala, ko me je opazila, če jo poznam. Odgovoril sam Ji, da jo, saj smo se vendar prijetno zabavali pred leti na pikniku na vaši farmi. "Dobrove dejafa, "kadar nanese prilika, va« bom poklicala k mizi." In res me pokliče mate pozneje in p*ed seboj j« razVila pravo, domačo črnomaljsko jabolkovo in sfrovo po-vitvieo. Za plačilo sva se nekaj-1 mur pa to ni mogoče, naj sporo-krat zavrtela na plesišču. či na bližnjo postojanko in bo Čas je hitro tekel naprej, na- kdo izmed rodoljubov prišel z kar je ob dveh zjutraj pr&la k avtomobilom in vse odpeljal na meni sestra Rebol, nakar sva jo pristojno mesto, počasi mahnila peš na njen dom Za nabiranje obleke in denar-k počitku ja imamo v Chicagu štiri lokal- V nedeljo zjutraj po zajtrku ne odbore: na severni strani, Južnem se napotil k Snoyfr. Tamso ni, zapadni ter v osrednjem de-WH doma vsi sinovi, ki so prišli k mesta. Naslove^severne* domov za nekaj dni, razen Mar-|]uzne strani bodo tozadevni od- jarethe, katera je v Chicagu. S Snoyjem sva se nagovarjala več ur, nakar sva aa skupno napotila k sestri Rebol, kjer nas e čakala dobra domača juha in Skupina telefonskih oporatoric v Los Angtlesu, Calif., članic« American Commualcatkm Assn. CIO, Id so bfla Ubrana, da žaba-vajo vojake v družabnih klubih USO. bori sami sporočili. Naslov za-padtiega odbora je: 3936 W. 26th st. Naslov odbora št. 60 SANSa, v katerem sodelujem tudi jaz, Sode* po raznih verzijah, je general ».U ^l«™"' m grata" __dl njene i _ p^otMsp^ notranjo civilno vojnaproti kitaj.ki X^!janSke je, da je oo veliki revoluciji izletamipod vodstvom dr. San Yst Sena postala žrtev raznih vojnlordovr i* ds so se Vladajoče »trsnke (Kuomintanga) polastili ^ihčni pu- atolwcT bogatini ln korupclonisti. Posledica aga f nistlčna revolucija, ki je bistveno ^ ^ a ,n piogram San Vat Sena. Ta program faktično še danes izvaja V nar severnih provincah, ki jih kontrolira. Danesi eK it a^s k a razdeljen, na tri dele. Približno polovic de-žele Te piS japonsko dominacijo, kateri služi peklngška kvizllnška viida ^ako zvana "svobodna" Kitajska je pod Kaiškovo in kuo-mfntanKšIo dominacijo, par provinc pa pod komunUticno-prav H^v pod agrarnimi revolucionarji, ki so si nadeU komunutično ime Objektivni poznavalci piavijo, d. vlad. danes edino v komu-nUtičnih provincah demokracija s prilično mero enakopravnosti.^ Po japonskem napadu Kitsjske je med Chiang Kaiškovo vlado ln komunisti prišlo do "enotne fronte," kl pa je trajala e malo več kon^to dni. Razbila se je, Ker komunisti niso hoteli razpuatiU ie, zakaj gre. Izvolili bomo tu di odbor, ki bo zbiral obleko. Se-stra Antonija Sabec se' je že pri javila za to delo. Upam, da sc bodo tudi drugi priglasili za te delo. 1 Ne upoštevajmo neosnovanil govoric. Dolžnost nas vseh je, dt pridemo za delo in ga dobro iz vršimo! — Louis Dornik, tajnik podružnice št. 17 SANSa. a^je armade, oziroma jo »pojiti . K.Ukovo armado, taJ*> podali nleiovi vladi. Komuniati »o notem nadaljevali boje proti JaponcemZ laitno pent, dokler jih je Kuaij. mogla zalagati z oroijem in municijo. Maj te dve. tri let. odrezani od v.e zunanje pomoti in na .plodno .trailjo ic .voje provihce. Proti njim ima Chiang Kaiiek tudi močno in baje najbolje opremljeno armado. Zarfnje polet,, m, sku»ai, izravnati diferenc . Kaiikovo vlado toda J dvorne...^, pogajanja razbil, ker n hote a nobena atian kap.tulirati. Potem je predsednik Rooaevelt po.1.1 n. taj.ko ix)dpred»ecinikii VVallu. u, du on posreduj, m *ejnog°ce zbliia Kaiikovo in komunistično skupino. Ampak je miatja li "ToT^Hetje Japonci pričeli z novimi ofenzivami na Kitajskem, d. pn-režejo deželo na dvoje, kar so ze tudi skor^ do-seKll je bil b, velik udarec tudi za ameriško letalsko al lo.poril po-velfjstvom generala St,lwella. Izgubila je letališče za letaUWem, ki jih je zgradila z velikimi žrtvam«. Medtem se je zelo poslabšala tudi notranja situacija »n poostrila notranja kriza. V Kaiškovcm lastnem taboru, v Kuomintangu se je Povila velika zahteva za notranje reforme. Opozicija, kl jo tvorijo libe-ialni elementi, je na zadnji seji eksekutive gimela proti veliki korupciji v vladi in na splošno in ^tev-ls demokratlziranje Ka.škove«« režima. Chiang je opoaicijo mirno IHislušal. za nekaj dni tudi d\ .«nil zelo strogo cenzuro, potem pa jo zopet urivil z vsemi vijaki. Tako je prišel v konflikt tudi z Američani-* ganarslom Stil- wellom in p<,slsn»kom CaUM,n. Rooševelt se je ^^^ zahtevi seveda pokoriti ln St.lwella odpokllcatl, ali pa riakirati prijateljska odnoiaje s kitajsko vlado. Slednje bl pa moglo poroditi le slabe posledice za obe stran, m bi bilo voda na mlin japonskih imperialistov »n militarlstov. Faktično kitajska vlada edina v**, ki jo Imajo ve eslle in sploh zapadni svet z Azijo. Pretrganje te vozi bi Pomenilo, da bl si glgant^na borba na Pacifiku razvila v golo imperialistično vojno l>.kle, je "svobodna" Kitajska na strani zdruienih narodov, ,e ta nevarnost vsaj nekoliko manjša. Gotovo je to, da vsaka kitaj»ku vlada, oa če ie še tako korumplrana, edini protiutež proti zapadnemu imperializmu v Aziji. S teKa stališč je največje vat-nosti, da Kitajska osUne v taboru zdrulenlh narodov \t raznih «x,te/. je razvidno, da si ameriška vlada pri^va na vte načine d. prepreči še večji kaos ns Kitajskem ln ***** Kaiškovo vlado orod razsulom ali pred hapituladjo^ Ničesar b ne bilo boljše ,a Japonske Imoenaliste kot kspltulsclja KaUkove vlade, kateri >e dolgo ponujajo razne vabe. ampsk on je na podeseterltl pr«»duket>o. če bi bfla pravilno organlrlrsns Če cm uspe v tej misiji, bo to še najboljši balzam ia skupne odnoiaje, kakor tudt a Kltajako samo. POROČILO O 40-LETNICI SNPJ V BRIDGEPORTU Chlcago. I1L—V petek, 27. ok tobra, sem se podal proti Bridge portu, Ohio, kjer sem nastopi cot zastopnik SNPJ pri slavno sti 40-letnice SNPJ, katero atf priredila društvo št. 13 in fede racija za vzhodni Ohio in W. Va. Narava nam je letos izredne prijazna s svojim lepim jesenskim vremenom in opazoval sen Valoviti svet in užival krasote zlatorumenega listja in lepil krajev, posebno ko smo se vozi Ii skozi Valley G rove dolino pro ti Wheelingu, W. Va. Ta kraj se nahaja nekako ob meji treh držav, Ohia, Pennsylvanije in W. Virginije. Dospevši v Wheeling kmalu popoldne, 28. oktobra, sem na to od tam vzel poulično, katera je peljala preko reke Ohla v Bridgeport. Peljal sem se naravnost na dom sestre Johane Rebol, s katero se dobro poznava še iz prošlih let in kjer sva pred davnimi leti prenočila s pokojnim Zavertnikom. Mrs. Re bol sem našel na vrtu, ko je ravno delals in čistila okrog zadnjih jesenskih cvetlic. Takoj me je povabila v hišo ln nspra vila primerno kosilo, nakar sva se pogovarjala 0 splošnih razmerah. Malo pozneje je tja prišel agilnl delavec ln tajnik društva št. 13 Jože Snoy, kakor je bilo ža poprej dogovorjeno, da se srečamo pri Rebolovih. Po obedu sva šla na njegov dom, kamor je .brali, zapela nekaj slovenski! resmi. Za njimi sem nastopil jaz in lakratko orisal zgodovino slo-enskih priseljencev v tej deže-i, težkoče in trdo delo, ki so g i z vršili ustanovitelji naše Slo-enske narodne podporne jedno e, rast in napredek organizaci e ter koristi, ki jih je imelo oc ega članstvo in slovensko ljud' tvo v tej deželi v splošnem: n noralnem oziru in prav tako \ motnem. Nadalje sem apeliral la bodimo složni in že vnapre; »pozarjal na principe, katere jc ičila in pomagala izvajati našt ednota, ter za nadaljevnje pc l.eh potih, dokler ne bo dosežem voboda in pravičnost za vse judstvo vsega sveta. Za menoj je jtonovno nastopi vevški zbor, pred zaključkom pf udi ustanovni člani druStva ši 3, odborniki federacije in mojr nalenkost. Brat Snoy je Vse predstavil, sestra Frances Strau >a je pripela krasen nagelj na >rsi vsakemu vapomin te pro-ilave. Po programu se je občinstvo vsulo v spodnje prostore, kjer sc lervirali dober prigrizek in hlad io pijačo. Medtem pa je pričela grati izvrstna Stanfelnovr god ^a in vsi so se vrteli, stari iit mladi. Kajpak, tudi sem se ne kojkrat zavrtel, kakor je moja stara navada. Kakor sem že omenil, srečal sem ae z mnogimi mojimi starimi znanci, ki so bili iz raznih naselbin, iz Elm Grova, Triadel-phlje, Woodwarda, Moundvilla, VVindsor Heightsa, Wheelinga, Bartona, Beilaira, Bridgeporta, Mi-vnarda, (Ilencoeja, Lafferty-ja, Neffsa, Powhatan Pointa, Blaina, St. Clalrsvllla in še sam ne vem od kod. Celo Strabane, Pa., je bil zastopan. Srečal sem *e tudi z mojimi starimi znanci Hrvati, z Louisom Pavlinicherr. Teodorjem in George jem Vuce pa je: 1001 W. Cermak rd. Ta , u .ju xi«f« i prostor bo odprt zvečer, ker po- Iruga dobra jedila. Nato sva * dfieVi ^ ^ Ako bi kdo Snoyjem poslovila m kmalu j^. prinegel ^evi, naj izroči atem sem se poslovil tudi od iestre Rebol in se odpeljal s pou-ično v Wheeling, W. Va., odtam ja v Pitsburgh. Ker sem zamu- tajnici Mary Tomažin, 1902 W Cermak rd. Prošeni so vsi oni moški in ženske, ki bi mogli kaj poma- iil vlak, sem imel nekaj ur ™ I. z ob ve6er^ naj M azpolago in obiskai aem ^^ prijavijo na zgornji naslov, inovo družino, kjer so me zo- Ne bom y tem dopisu obšir-jet dobro pogostili in mrs. Hr- nQ opisoval potrebe za nujno /atin mi je naredHa celo P^^Hpo^ našim ljudem v sUrem :ek za na pot. Ob dveh sem šel j. ker s0 že in ^o pi. ia vlak in se znašel doma drugi gaH relifni odborniki SANSa, re- ian. jem pa, da so naši bratje in se- Ob tej priliki se iskreno za- gtre y Jug0slaviji siino trpeli in iValjujem vsem za prijaznost in wu izkoriščani po tujih upadni-eselo družbo, še posebej pa mra. | kih skozi zadnja ieta. Nas v A- ^ebol za dobro postrežbo. Phtllp Godina. upravitelj. meriki ni vojna direktno udarila zato smo v neprimerno boljšem | položaju kot pa oni v naši bivši domovini. Ako vse to pomislimo, bomo dali kar koli moremo v raznovrstnem blagu, pa tudi v denarju, da se za reveže v Jugoslaviji nakupi vsaj naj- RELIFNA AKCIJA V CHICAGU Chlcago, lil. — Dne 2. novembra se je vršil shod v dvorani SNPJ za pomoč našim ljudem v Jugoslaviji, na katerem so go-1 potrebnejše. vorili Mirko Kuhel, Joiko Oven Zlma J# _ pozimi Ja in Donald) J. Lotrich. Vai so r9yičlno ^ tt|c prenašati kot položaj dobro razložili tužni poloti. tamkajšnjega ljudstva, ki je sko-1 K0n^0 t0pi0 priporočam in zi sedanjo vojno strašno trpelo | iskren0 apeiiram na vse rodo- ^^ ljube našega okrožja, da daruje- pod žeflezno peto tujih armad Med udeleženci se je nabralo precej denarja za nakup zdravil in drugih potrebščin. Apeliralo se je tudi na vse naše ljudi v tem okrožju, da naj zbirajo obleko vseh vrst in jo v dobrem stanju ter označeno izroča • postojankam, kakor hitro je mo-|IZJAVA IN poZIV goče. Blago bo potem skupno clEVELANDSKIH odposlano v New York, nakar PODRUŽNIC bo odpeljano v staro domovino. ciovalaa&—Zastopniki in za-Poleg vseh vrst blaga in oble- ^ lokalnega odbora št ^ ii« ji lAMOArtrira. i * _ _ _ . a « te kolikor vam je mogoče v bla gu in gotovini! Odpri srce. odprl roke. otiraj rovošu oolse. Joseph Oblak, predsednik relifnega odseka št. 60 SANSa ke se sprejema tudi konservira- 2 jpo_ss ne jestvine, kavo itd., kakor tu- v Clevelandu, lokal- . . nega odbora št. 35 JPO-SS di milo in druge toaletne potreb- CollinwoodUf podružnice SA ščine, kajti vse to bodo v domo- Nga §t 3g y Cieveiandu> podruž vini sprejeli z veliko hvaležno- l|ce SANSa> |t 48 v Collinwoo- . u. , . ... . du, podružnice SANSa, št. 106 v V svrho nabiranja so iz* Euclidu in zastopnice Progresiv voljeni lokalni odbori, kateri bo- l|h slovenk iz cievelanda, Col do obiskali naše rojake z nabi- linwooda in Euclida, zbrani na ralnimi polarni za denarne pri- gk { seji dne 3 noVembra spevke. Blago pa naj darovalci L g44 y slovenskem delavskem po možnosti sami dostavijo; Ko-|domu na Waterloo Rd. soglasno izjavljamo, da je prišla PHPPM ■ i r mm '/-j L..- Vojna la pakle ... Ta slika |a bUa anota na aapadmm bollšč« e drvol proti amariiklm tetam, toda aa le MSavil sr6oa vofak a arojo čigar laatrelkl prebijalo tudi bo^m jsklsas ploščo. ko lo nacllmkl tank 'basuko"—ookaklm lahkim nujna potreba, da združimo vse naše moči in sile, da pomagamo ta koj svojim bratom in sestram onkraj morja, ki osvajajo zad nje okraje naše rodne slovenske zemlje. Zato apeliramo na vse sloven ske skupine, društva, klube, domove, inštituclje, družine prav tako na vse posameznike cfa-zavzamemo skupno in moč no agitacijo in delo za uspešno nabiranje denarnih prispevkov obleke in vseh drugih potrebš čin, katere potrebuje naš izro-pani, izčrpani ln trpefi narod v domovini. Zmagoslavna slovenska vo, ska koraka danes proti žarkom vzhajajoče zarje svobodne, po na upanja in pogledov v priha jajočo bodočnost. Ni bila to lah ka zmaga. Slovenija je plačala to zmago s krvjo svojih najbol Ših sinov in hčera, očetov in ma ter. Latiko je zavzerti mesto, če ima armada na rozpolago na t soče zrakoplovov, pušk, topov in živeža. Tega ni imela naša slovenska vojska v stari domovini Mesto železa in kruha je morala aiti pri njih podvojena in večkrat pomnožena osebna hrabrost posameznika. Toda danes lahko rečemo, da so vzlic vseh teh strašanskih potežkoč in zaprek zmagali. Da zmagali so, ker se je na njih strani borila stara in zgodovinska pravica. Da, zmagali so, ker je bilo njih upanje iri vera v lejJo in srečno slovansko bodočnost tako krepka, nezlomljiva in prepričevalna, da. so zastavili v tem nepo-pisljivem in groznem boju vse svoje imetje in dragoceno življenje. To so storili naši bratje in sestre za svobodo in srečb tistega naroda, katerega sinovi in hčere smo mi ameriški Slovenci. Kaj smo storili mi? Ali smo še mi njih krvni sorodniki, prijatelji in znanci? Ali se še ni vznemirila naša srčna kri, de-dovina slovenskih roditeljev iz-K>d Triglava, med Dravo, Savo in Sočo, doli do Gorjancev in sinjega Jadrana? Njih zmagoslavna in zgodovinska dela nas morajo vzdigniti iz moreče vsakdanjosti, povzdigniti nas do tiste višine, kjer bomo čutili ponos in radost do tega skoro iz-krvavljenega slovenskega naroda onkraj morja. Da, Slovenci in Slovenke v Clevelandu, vsi se zdramimo, Vsi delajmo, zbirajmo in nabiraj-mo vse, kar je nujno potrebno za onega, ki koraka s praznimi rokami in skrbjo naproti srečni in zaželjeni Svobodi. Sedaj je čas; pot je odprta, saj adja se bliža naši zemlji, da"bd-jelje izmučenemu narodu naš >rvi in velikodušni dar, katerega poklanja tudi ameriška Slovenija. Kri ni voda! Daj, brat, daj; pomagaj sestra! To izjavo so podpisali sledeči: Krisi Stokal, predsednik, Aadrew Božič, podpredsednik, J. F. Dura. tajnik-zapisnikar. Za podružnico 39 SANSa: Janko, N. Rogelj, John Tavčar, Krist Stokel, Mary Križmančič, Felix Strumbel, Matt Lučič, Anton Wapotich, Luctvik Medve-šek,. Herman Grebene, Anton Švelc. Za podružnico 48 SANSa: Andrew Božič (z), J. F. Durn, Jos. Terbižan, Frances W»lf. John Zaic, Vinko Coff, Angela Kalin, Amalija Trbižan. Za podružnico JPO-SS 2: John Pollock, Jos. Okoren, Jo-hanna Morvar, John Centa, Josephine Petrich, A. Tokavec, Frank Virant, Vinc. Salmic, hr- bežnik. . - ^ Za JPO-SS št. 35: Jos. F. Terbižan, J. F. Dum, John Zh»<*. Amalia Terbižan, Geo. Panchur, Mary Durn. Za podružnico št. m SANSa: Frank Česen, Marv Konestsb". Za Progresivne Slovenke urad): Psula Kline, Josephine Zakrajšek. J. F. Dura. zspisniksr zborovanja- PRIREDBA PODRUŽNICE ftT. 39 SANSa Cleveland, O.-V nedeljo. 12 novembra, ob 3:30 popoldne pn-redi največja podružnica Sirskega ameriškega narodne«! sveta zanimiv koncert v Slov«" skem narodnem domu na Clair ave. Naj bo takoj pou^ jeno, da je ves preostanek namenjen izključno za nujno pomoč v Sloveniji. Ns tem koncertu bodo pani skoro vsi Iktivni zbori iz Clevelands. nik ps nastopi tajnik SAJ« Mirko Kuhel iz Ch»ca*a Vzpored tegs konceits K (Dalje ns & CgTEK^NOVEMBRA Jmača fronta OH.ce of W.r In£orm»Uon VVashington, u. -» drugi par hlač ^ treba še čakati ■°WSon.-W.r Production Tnnroca da še ni mogoče ^S&rS^žJšL Cjam.1 • t«lovnfto» a oble- gumbov, ter drugega para Mz^steg* sukna ali sukna, ki ^ barvi prilagodeno obleki. rtvljev bo &e Zmanjkovalo ^gto, gradniki W.r Production Boarda so izjavili predstavnikom strojarakeindu®- I trije, ne bodo mogle one kolčne dsnja, katerih vojaška ob-"7 ne bo -več potrebovala po ncu vojnih operacij v Evropi, rftno povečati dobav ta civilno rebivalstvo takoj po koncu bo-Šele nekaj mesecev po Lagi v Evropi" bo Število čev- hjev na razpolago civilnemu prebivalstvu naraslo razsvetljava Washington.—Office of War Utilities, ki*je oddelek War Production Boarda, je naslovil poziv ;stnim uradom, klubom, trgov-zbornicam, trgovcem in >loh vsem državljanom, naj ne irejajo nobene slavnostne raz-retljave letos o božiču, prav jt lani in leta 1942. Poziv je bil Jan na poziv administracije za ia goriva v vojnem času. OWU iglaša, da potroši božična razbijava ogromne količine gori-za produkcijo potrebnega tktričnega toka. Položaj glede »riva je kritičen v večini okra-dežele, tako da je neobhod-potrebno štediti z gorivom »h vrst. * IKE IGRAČKE Washington.—Igrače, ki bodo prodaj za letofcnjt božič, bodo jljse kakovosti kot lani, je iz-ivil War Production Board. jloh bo bolje celo tudi v pogle-lu množine in raznovrstnosti, er so mnoge tovarne, katerih tlo za vojne potrebe je nekoli- ko ponehalo, začele zopet izdelovati igrače. Za industrijo igrač veljajo še vedno določbe, ki prepovedujejo uporabo vsakega kritičnega materiala. Vendar pa izdelujejo že mnogo manj igrač iz kartona. Letos bo večina igrač iz lesa. Nekaj jih bo tudi iz kovin—morda do 15^ onih množin, ki so bile izdelane pred vojno, e POŠILJANJE DAROV ZA BOŽIČ Washington.—Poštni in transportni uradi napovedujejo, da bo število darov za božič v Ze-dinjenih državah letos presegalo lefc 1943 za 25%. NAJPREJ JE TREBA 2MAGATI York.—"Nikdo ne ve, kdaj se bo vojna končala," je dejal J. A. Krug, načelnik War Production Boarda, govoreč pred forumom lista New York Herald Tribune. "Nemci se še vedno bore z vsemi svojimi silami in obupno odločnostjo. Japonce je treba preganjati preko vseh neizmernih daljin Tihega oceana. Najprej je treba dobiti vojno. Radi tega bomo tudi nadalje posvečali svoje delavske sile in industrijska sredstva temu, cilju, vse dokler ne bo zmaga naša." CENE ZA STARE AVTE Washington.—Office of Priče Administration je naznanil, da je bila cena za rabljene Chevrolet avtomobile modelov iz leta 1937 do leta 1941 povišana za približno in povprečno 3%. * TRANSPORTNE TEŽAVE Washington. — Polkovnik J Monroe Johnson, ravnatelj urada za transport v vojni, je izjavil na konferenci zveze mlekarn, ki se je sestala v Washingtonu, da ni pričakovati v doglednem času nobenih odlašanj, določb glede transporta mlekarskih proizvodov, češ, "dvoje vojn imamo še na ramah, v katerih moramo zmagati." Anna Vidmar, Agnes Bohinc. John Hribar, Frank Semca in Frank Smith. Po $1: F. Godina, Frances Godina, Mary Pavec, J. O. Aruby, Emma Krueger, Frank Reven, Sam Reven, Ivana Alich, neimenovan in neimenovan. Kolekta na shodu $501, dobiček v kuhinji in pri bari $80, kar znaša skupaj $581. To je zelo lepa vsota za bolj malo udeležbo. Kdor zapazi kakšno pomoto, naj takoj javi spodaj podpisanemu, 2657 S. Lawndale ave. Donald Lotrich je nabral in mi izročil $247. Imena bo sam objavil. V kuhinji in pri bari smo prodali za $80. Pivo in trdo pijačo je daroval naš zaveden rojak Paul Berger. Šunko in kruh sta darovala Anton Trojar in žena, mehko pijačo in led pa Frank Bizjak in žena. Vodstvo SNPJ je dalo prostore brezplačno in vodstvo tiskarne SNPJ pa tiskovine in druge potrebščine. V imenu odbora vsem skupaj iskrena in srčna hvala! Sedaj pa še nekaj besed onim, ki se še niso odzvali na naš apel. Pregovor pravi: Kdor hitro da, dvakrat da. Ta pregovor še posebno velja za naše ljudi v starem kraju. V boju se nahajajo tri leta in pol. Sovražnik jih je oropal do kosti. Zima je tu: nimajo ne obleke ne jestvin, mnogo jih je ranjenih in pohabljenih, mnogi so brez stanovanj, ker je sovražnik požgal cele vasi. Pa kaj hočem naštevati dalje. Pomoč je nujno potrebna! Ako je ne dobijo to zimo, bo mnogo življenj uničenih. Morda bo med njimi vaš oče, vaša mati, morda vaša sestra, vaš brat . . . Pomagajte, da se jih ohrani pri življenju. Darujte obleko, prispevajte denar. Za vse vodimo knjigovodstvo, za obleko in denar. Istotako zapišemo vsa imena onih, ki pomagajo delati. Ob priliki jih bomo objavili in na zahtevo jih poslali Jugoslovanskemu rdečemu križu, da bodo videli črno na belem, kdo je pomagal svojemu narodu, ko je bil pomoči najbolj potreben. Louls Zorko, blag. R. O. 25 SANSa. IM4 WAfltfOND icnuvi Seja glavnega odbora JPO-SS rlasovi IZ naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) Glasbena matica—kvartet: ele, Plut, Nosan in Šolen. Zar-dvospev. Slovan iz Euclida, liki zbor. Sloga, dvospev. Ja-r»n, mešan zbor iz Collinwoo-Za otvoritev programa nam »poje Tončka Simčič ameriško mo. Program bo vodil pred-inik podružnice Leo Kushlan. zaključek pa zapojejo zbori ovansko himno. Kot na vseh SANSovih prired-ih, tako tudi na ^em koncertu Makujemo, da se ga udeležite i kateri čutite slovensko in ki nate srce za naše trpinčene bra-(v naši bivši domovini. Potre-jc silna in nujna. Po vseh ^venskih naselbinah so pričeli * zbirati obleko in denarna istva v velikem obsegu, zato m uoHmo, da Clevetandčani ne *f> med zadnjimi. Dne 15. iVo-r,hra pride v Ameriko jugo-Nanski parnik. Glejmo, da ga m> napolnili do vrha in se i ® "kazali vrednimi naših ju skih bratov v domovini. Za-imamo, da bodo nait da Pravično razdeljeni med »JpitrebnejSe Slovence brez nra r^ prepričanje. Pridite torej in napolnite dvo-SM) kajti poleg par ur 'tka bomo imeli tu-J^K-tr o zavest, ds pomagamo ^'ti t vari in morda oberemo življenje več siro-|l''nm preti smrt vsled la-»< mrazu. Na svidenje! b^t fašizmu! Svoboda naro- U Publicijkki odbor: Frank Česen. p0MOC STARI DOMOVINI ir Ill-Pred nekaj te- "niziral odbor pri I SANSa, čigar »fr kati 101» našajo obleko, obuvalo, groceri-o in druge potrebne življenske potrebščine. Naše pridne žene, s Frances Viderjevo na čelu, pa krpajo in šivajo, sortirajo in zlagajo, da bo v kratkem pripravljeno za od poslati s prvo ladjo našim potrebnim ljudem v Jugoslavijo. Kdor ima kaj primer ne obleke, čevljev in drugih potrebnih stvari, naj takoj prine-Ne odlašajte! Zima je tu! U i r» . Pomoč nujno potrebna! Odbor zbira tudi denarne prispevke, za katere se bo kupilo zdravniške instrumente, obveze in druge nujne potrebščine. Prva se je priglasila usmiljena in zavedna Slovenka Marion Grum in prispevala $100. In ne samo to! Ona tudi pridno zbira obleko med drugimi narodi, med premožnejšimi sloji. Vsa čsst tej zavedni delavski ženi! Žensko društvo Nada it. 102 SNPJ je darovalo $25 za stroške reftf-ne akcije! Hvalsl Odbor je sklical shod za žepa dno-južno strsn Cfcieaga, ki se je vršil v četrtek, 2. novembra, v dvorani SNPJ. V pomoč naši križani stari domovini so prt-apevali: $50 Perfect Circle št. 26 SNPJ. Po $25: Lou1w? ttarmon, Frank in Minka Aleš, Frank in Angela Zaitz in Charles in An na Pogorelec. Po $20: Frank in Mirni Omahon, John in Rose Olip in John in Mary Thaler. Po $15: mr. J. Račk in Frank in Mary Udovich. Po $10: Chicago Czechoslovak Typographical Union št. 330 ITU, Frank in Mary Čolnar, Mary Jelene, Anton Jordan, Tončka Urbane, Anton in Mary Andreje, Dominik in Mary Ma rolt, Mary Andrijaš, John Ma-rolt. Joseph Kristan, Thomas Svetlick. Frank Muha. Anton in Josephine Trojar. Louis Steblsj in žena. Louise Robav« Po $5: Anton Gradišek. Frank Bucik. Sedej in žens. Ignac UI le, Msry Novsk. LukaGroeer Fran-»vati za takojšnjo I ces Vider, Mary Aucin, Fr. Zvo-herojskim borite- kel, Fr. Luzbi, France« \ rebii, ,r' m sestram v stari Minka Constantine. Anna Bera-k«ten nujno potrebu- nich. Jennie Koren. J m Ivana f"m<*i. Odbor je šel Alich. Jos. in Agne* Testen »n in dobil prostore Rose Skrinsr. Miss Emtly Mav-' W. 26tb st.. rin $4 Krist.ns Turpin %A. ro ln'^»tarni ljudje pri- $2- August tn Florence Grum ZBIRANJE OBLEKE V MANORJU Msnor, Pa.—V nedeljo, 5. novembra, se je vršila seja društva št. 78 SNPJ, na kateri je bilo sklenjeno, da pričnemo pobirati obleko za naše rojake v stari domovini. Na delo! Pomsgajmo našim bratom in sestram onkraj morja! Vso nabrano obleko naj se dostavi do 15. novembra na dom brata Kukovicha v West-r.ioreland Cityju. Zaeno pozivam članstvo našega društva, da se v velikem Številu udeleži prihodnje društvene sejo, na kateri bomo volili druš tveni odbor za 1. 1945. (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) lu za SANS in prav tako za takojšnjo pomoč. Za SANS so prispevali sledeči: društvo Napredne Slovenke št. 137 $10. Po $5: društvo št. 27 ABZ, Joseph in Pauline Birk. Po $9: Joseph Ga-bron, Frank Kern. Neimenovan $1—nabral Ludvik Medvešek. John Lenard $10, Joseph Somrak $5—nabral John Tavčar. Tavčar je tudi izročil vsoto $92 -40, katera je preostanek prireditve St. Clair Rifle Cluba. Tončka Simčič je izročila $3, katere je podarila Jennie Skuk, Vin-cenc Salmič ja izročil $30. Prispevali so sledeči: Peter Valen-čič $10; Vincenc Salmič $3, Vin cenc Klemens $2. Po $1: Frank Klemenčič, Walter Lazar, Emil Kobal, John Krebel, Joe Msko-vec, Frank Suhadolnik, Mattevv Multz, Joseph Urbančič, Jacob Ambrož, Joe Pograjc, Frank Su mrada, Joe Stefknčič, Mark Ži-voder, Frank Bogolin, Frank Krančevič. Vsega skupaj smo prejeli $167.40. Kakor je bilo že zadnji teden poročano, je nam izročil Feliks Strumbelj $100 za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. Na zadnji sej , pa nam je izročil Janko Rogelj $30, katere je daroval J. B. Sta-novica, Krist Štokel pa $3 za Benedikta Zdešarja. Herman Grebene se je podal na 55. cesto, v požgani ditfrikt, in nam prinesel $50, ki jih je daroval Anton Jan-sha. Frank Sodnikar je daroval $10 in Louis Majer $5. Skupaj nabral Grebene $65. Torej dva stotaka v dveh tednih. Ta vsota je bila odposlana na War Relief Fund of Americans of South I Slavic Descent. Najlepša hvala vsem skupaj! Upamo, da bodo naši rojaki Še veliko darovali. Zastopniki in člani podružnice SANSa in JPO-SS so pridno na delu, prsv tako Progresivne Slovenke z zbiranjem obleke. Na koncu pa še enkrat vljudno vabimo na poset priredbe, ki se bo vršila v nedeljo, 12. novembra, ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Ns gotovo svide nje! Mary JCrllmančti. tajnica št. 39 SANSa. 19. oktobra If44 VINCENT CA1NKAR. predsednik JPO-SS, otvori sejo ob pol deseti uri dopoldne v konferenčni sobi Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu. JOSEPH ZALAR, tajnik JPO-SS, poroča, da je poslal povabila za današnjo sejo sledečim odbornikom: Vincentu Cainkarju, zftstopntku Slovenske narodne ^odporne jednote, Janku N. Ro-jelju, zastopniku Ameriške bratske zveze, Josephini Erjavec, zastopnici Slovenske ženske zveze, Leotu Jurjovcu, zastopniku Zapadne slovenske zveze. Josephini ZakrajŠek, zastopnici Progresivnih Slovenk, Frsnku J. We-dicu, zastopniku Družbe sv. Dru Cainkarju sporočil, da sem v prepisu zapismkti, ki sem ga prejel od br. Rogljs, tudi jaz napravit nekaj popravkov in to tako, d* je ostal smisel nespremenjen, samo nekoliko bolj razločno sem hotel sklepe pojasniti. Zapisnik sem nato vrnil predsedniku Cainkarju z enakimi popravki kot so bili napravljeni v prepisu, ki sem ga vrnil Roglju. Ko je br. Cainkar zapisnik prejel, me je telefoiiično obvestil, da popravki, ki sem jih navedel, so O. K. Od brata Roglja pa nisem dobil nobenega ugovo-ta, da se s popravki ne strinja ali kaj »ličnega, zato sem smatral. dw je vse v redu. Predsednik Cainksr pojusnju ž ; = ^^ rrkh v l8tem t; Slovenske dobrodelne zveze, »lu- Omcrnj«, da se mu je zde PODRUŽNICA ŠT. 39 SANSs POROČA IN VABI Cleveland, O.—Na zadnji seji podružnice št. 39 SANSa smo najprvo razpravljali o prireditvi, ki se bo vršila 12. novembra, za takojšnjo pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Pri tej koncertni priredbi so delujejo vsi elevelandski in col-linwoodski pevski zbori. Charles Vrtovšnik. predsednik veselične-ga odbora, je poročsl, da so priprave že davno v teku in je vse od začetka do konca dobro zamišljeno. Program bo lep. po programu pa bomo servirsli prizidku okusno večerjo. Nsši nabiralci so pridno na de ROJAKOM V CHICAGU Chicago,—Relifni odsek pošto janke št. 25 SANSa pripravlja prvo večjo j^ošiljatev obleke ln drugega materialu v pomoč bed nim v stari domovini. V naši relifni postaji na 3936 W. 26th st je dobršns zslogs potrebščin, k jih moramo nemudoma poslat v New Yfcrk, kjer se bodo na ložile- na jugoslovansko ladjo Da se nabrsne potrebščine čim prej odpošljejo v New York, Je potrebno, ds se piitflasl precej šnje število rojskov, ki bodo po-msgsli pri zsvijsnju in drugem zadevnem delu. Pridite v omenjene .prostore dsnt* zvečer, dne 9. nov. Pomsgsjte, ds bo poši 1 Jate v prišla na določeno mesto pravočasno! Relifni edaek, postojanka 25 SANSa. AH ste naročeni na dnevnik Prosveto"? Podpirajte evoj ltatl Johnu Ermencu, zastopniku Slovenske podporne zveze Sloga ln Franku Česniku, zastopniku Slovenske moške zveze. Odzvali so se sledeči: Vincent Cainkar, Joseph Zalar, Leo Jurjovec, Josephine Erjavec, Frank J. Wedic in John Ermenc. Ker ni navzoč prejšnji zapisnikar, Janko N. Rogelj, je sklenjeno, da Josephine Erjavec vodi zapisnik. Predsednik pojasnjuje namen današnje seje. Predvsem želi, da se nekaj sklene glede zapisnika prejšnje seje, radi katerega je nastalo nekaj nesporazumu. Dalje je potrebno, da JPO-SS pod vzame potrebne korake, da se čim prej pomaga našim trpečim Slovencem v stari domovini. Omenja, da kmalu dospe jugoslovanska ladja v New York, ka tero bo potreba napolniti z raznimi potrebščinami. Poudarja, da vlada mnenje med narodom, da je JPO-SS vse premslo akti ven za dansšnje čase, kar pa seveda ni resnica ln Je tsk vtii treba poprsviti. Nadalje je treba rešiti ponovni poziv za združenje s pomožnim odborom v New Yorku. Več o tem bo razvidno z pisem, ki se bodo Čitala poz neje. Nato br. Jurjovec, blagaj nik JPO-SS, prečita pismo, katerega je prejel od direktorja pu blicitete, Janko Roglja, ki omenja, da Je bil zapisnik minule ae-je popravljen ali drugačen kot pa je on (Janko Rogelj) špissl. Tsjnik Zalar poda k tomu sle deče poročilo: Pri minuli seji, k ie Je vršila 19. sept. 1.1., Je vodil zapisnik direktor publlcitete, Janko Rogelj. V navadi je bilo, ko je bil zapisnik pripravljen, je bil navadno poslan predsedniku in tako tudi meni kot tajniku v pregled in odobritev. Dne 27. sept. sem prejel od br. Rogljs prepis zapisniku. Prl čitanju sem opazil, da jiar točk ni bilo dovolj razumljivih, zato sem vsebino teh dveh točk bolj obširno označil, in to tsko, da je zspisnik ka-zsl jasno sliko sklepov. H temi popravki sem potem prepis zapisnika br. Roglju vrnil in ga na popravke pismeno opozoril, Na enak način se Je postopalo z zapisniki vseh prejšnjih sej. Čez nekaj dni prejmem prepis zapisnika od predsednika Csin-karja, Brat Cainksr mi je sporočil, da ne more razumeti, zakaj Je Rogelj zapisnik tako površno spissl. Omenjs, ds je nsša zadnja sej s bila polns važnosti in je nudila dovolj materiala zs lep zspisnik lt tega razloga je smatral potrebno v zapisniku nsprs-viti nekaj pripravkov In pravi, da če imam jsz ksj poprsvkov, nsj jih napravim in mu potem zapisnik vrnem. Jaz sem nato predsedniku zapisnik zelo pomanjkljiv in si e štel za svojo dolžnost, zapisnik /polniti. Poroča, da se mu Je zdelo važno dodati, da je biln zadnja seju sklicana iz več važnih razlogov, predvsem pu zato, ter že dolgo časa nismo zborovali, in p«, ker se razmere na >ojnih poljanah slednje čase taco naglo spreminjajo, da se luh-(o vsak čas zgodi, da bo pomor nesrečnim našim rojukom v stari domovini res mogoče dostaviti, ter da je potrebno, da smo na to pripravljeni. Dalje pravi, dn je smatral potrebno, da je bil čim »rej v listih prlobčfnt kor so se ►e tako širile govorice, kako smo »očusni in je zato ksr brez odltt-lanja oddal zspisnik staviti v tiskarni SNPJ in ga razposlal vsem časopisom v priobčitev. Frank Wedic omenja, du je bil navzoč in mu je dobro znano, kuj se je pri dotični seji vršilo. On smatra, da je zapisnik prsvilen ter Je zsduvoljen s pojusnllom predsednika in tajnika« Nato je bilo sklenjeno, da je zapisnik minule seje pravilen kot je bil priobčen in se kot tuk odobri. (Dalje prihodnjič.) Kaj «• godi na Španskem? Washington (ONA), — Dobro Informirani waahlngtonskl kro gl prsvijo, ds vlada v Španiji velik strah, du utegne priti bližnji bodočnosti do velikega upom proti falangi. Ta strah prihaja do izruzu v tem, du jc bilo na stotine oseb usmrčenih v Apanskih koncentrucijskih ts' bori^čih v teku mesecH septem bru. Nanovo pu Je bilo uretira nih najmanj 1,500 oseb, kuter« veljajo, ali pu so osumljene, du so proti Francu in njegovi fa langi. Isti viri prsvijo, du je v teku /udnjih mesecev našlo svojo pot nazsj v Španijo približno 12,000 španskih republikancev, V splošnem prevladuje mnenje, du čaka Fruncovo sdinlnistnu-ljo Važno naznanilo o ladji Za pošiljanje pomoči v Jugoalavljo morajo val jušnoalovanakl Amarlksncl Imgtl v vidiku aladečei L) Jugoalovanaka ladja s preko 5.000 ton kapacitete dcape v luko New Yorka ... okolt IS. t. m. In v nekoliko dneh mora biti napolnjena i materialom, ki bo odp«< Man direktno v Jugoalavljo. t.) Jugoslovanska vlada je imenovala predsednika Kluba pomorcev Jugoalavl« je. g. Toma Bablna ls New Yorka. da prevsame dol«, nost napolnitve lsdje. G. Babln se sedaj nahsjs ns potovanju po Ameriki ln na konferencah s našim narodom daje potrebna pojasnila sa delo prl rellfu. 3.) Poleg obleke, odele, čevljev ln posteljnine je treba nabirati tudi vae drugo. kar more kor lat no slu-iltl našemu narodu, kot n. pr. konzerve, milo. Igle, ka-kao. čaj Itd. 4. N a ■ 1 o v War Rella! Fund of Američana of South Slavic Deacent jat 465 Lax-ington Avenue. New York 17, New York. 5.) Naslov NOVEGA •kladišč* let Warohouaoi War Relief Fund of Amerlcsns of South-Slavlc Descent. 161 Perry Street. Now York. New York. Vos material, namanjen ss to ladjo, mora biti v New Yorku najkasneje do 12. I. m. 5.) Zs sblranje materiala ln robe nl potrebno Imeti nobenega poeebnega dovo-Denis. Potrdila sa prejem denarja bomo rasposlsll lakom prihodnjih dni n* vse naše odbore. Iskasnfce ln cerllflksta ps raspošljemo tsko) po sa-ključku National W4r Fund kampanle. čaa je kratek, salo la potrebna hitra akclla. da so ta lsdjs napolni, da odnosa našo prvo pomoč v Jugoslavijo. Rev. Slrshlnja Mslellck. glsvnl tajnik. huda borba, kaiere njegov režim najbrže ne bo mogel prenesti. Nedvomno Je, »ia a« bo Fiuitco trdno držul fulunge in onegu dela armade, ki mu Is* ostul zvest v tej ladnji borbi, o kuterl Je malo dvoma, Vuko bo izšla, 4 V Prosveti so dnevne svetov* ne ln delavsko vesti. Alt jih čllste vsak dsnt naročite si dnevnik prosveto Pe sklepu IS. radna kanvsnclja m lahko naroči aa 1UI Presvsto ln prtšteja eOan. dva. tri. fttlrf sil pot članov is ana druftiaa k ani naro«. alni. Ust P mm vata ataae sa vso »itako. m čtano sli noAlana M 00 sa ono letne naročnino. Kot os Alani »e plačajo pvt eaoamontu ti .t« » Molk, m jim lo prišlo jo k asročnlnt. Tora) soda) nl vsroka. r«a da jo list prodfaf sa t lana SNPJ. Lisi Pro«v»ts jo vafta lastnina in •otove jo v vaskt druftlal mUo, hI M rad čital llat vsok dan. Pojaaniloi—Vsolej kakor ftitro katorl U h članov picitrha biti člim SNPJ, Sil ča so preseli proč od drušina In bo zahteval sam svoj li«t Udnik, bode moral tisti član is Uotlčne drulirie, ki je taku skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj ne/rieiiltt uprsvniAtvu luta, tn obenem doplačati dolino vsoto lletu Proeveta. Ako t r«« ne •tori, tedaj mora upravnlitvo vnifati datum sa to vsoto naiovitku Cena ttetu Procvefe jai Ss Zoruš. drštee la Eenedo M JO I tednik I«-------------- t tednika lo____________...» S tednik« Im.......... 4 tednike In ........ 1,30 I tednikov In................. niš Sa Evropo ja Zs Chtceeo Ir okolico je 17 &0 I tednik ln ......— t.30 I tednik« ln . ...... 1.1« I tednike In .. ... 310 4 tednike In .....................9.10 $ tednikov la-------------I.M .............. $1.00 Ispetntte spodnji kupon, prlloftlte potrebno vsoto denerje alt Mo*ey Order v pismu ta si naročite Prosvete. tlet. kt je vete lastnina. PROSVETA. SNPJ. UIT So. Leerndete Ave. Chtcepo S1. IU. Prlleftene ^oAlijem neroemne se lUt Prosveto esolo S I. Ime .......... Naslov ..... ............. Uslevlle »ednlh In §• prlptHle b Me nov moje d rut lite i 1 ........ a.__________'■......- ........................ 4 .............................■■--........ Čl drattve M. mf*t nerotnlnt od sttdečth čl. drultve it čl. drultve 41. ČL društvo tt........... ... Čl. drvAtvs It. , . Dtieve n i m« , _ _ ..... «t|if»(nskem otoku LortO. kjer so proeenefttl Japonro. - —- .........'"ub- Nov nero/nlk □ Star neretnlk GORNJE MESTO POVEST IZ EAGREBSKEGA ŽIVLJENJA SPISAL • BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Simon se je za hip ustavil in se ozrl nazaj. V njegovih očeh se je zrcalil bes, kot da mu hoče kdo ugrabiti trenotek, ki naj mu povrne mir. Začutil je željo, da bi počakal dekle, ki teče za njim, ji stisnil obraz nekaj minut v sneg in zbežal. Bežal je in se spet ozrl. S strahom je spoznal, da se razdalja med njim in Manciko manjša, da je potok še celih deset minut daleč. Njegove noge so bile naenkHrt kot iz svinca. Ni čutil, da se mu čelo koplje v znoju in da ga trese mrzlica. "Počakam in ubijem jo," je mislil in se ustavil. A Mancika mu je ovila roke krog vratu. "Ti nisi kriv. Ne ubij se, Simon!" In božala ga je po laseh, ne da bi ga izpustila. "Ti nisi, nisi kriv!" "Ljubim te, nikar se ne ubij!" Jasna misel se je polagoma vračala v njegovo dušo. Začuden je gledal v dekle, ki je trepetalo ob njem. Potem je rekel: "Zelo je mraz, zakaj si šla brez plašča? Gole roke imaš in v tej mrzli zimski noči!" Prijel jo je za roko: "Zakaj jokaš, Mancika? Vrniva se! Hladno je tukaj. Vrniva se!" Za roke sta se držala, ko sta šla nazaj kot dva otroka. Dolgo nista nič govorila. Potem je pričel govoriti Simon: "Morda je prav, da si preprečila. Ni se me polastila danes prvič ta misel, kajti kaj naj še delam? Morda je la-moodpoved to, če ostanem še tukaj. Ona na drugem bregu ni ostala. Njej je sedaj lepo. Sestre so ji z rožami okrasile telo. Kaj naj delam? Veselih zvokov ne bom več lahko povedal drugim. Polagoma mi bo otopela duša in celo noči bodo brez lepih sanj, ki sem jih imel Še do sedaj. Vendar se mi zdi, da je prav, da si preprečila." Simon ni vedel, zakaj je izrekel zadnji stavek. Mancika mu je med njegovim govorjenjem stiskala roko. Ko je prenehal, sc je zvonko zasmejala. "Simon, ti si sedaj kot ta zimska noč. Neka mrliška svetloba sveti kot nocoj ta polmesec iz teme v tvojo dušo in te je strah pred njo. V njej so drevesa hladna in skorja jim je obdana s poledico. Toda, Simon, pomlad se povrne in jaz te popeljem na poljane, rdeče kot živa kri. Sonce bo sipslo ogenj ljubezni na trate rdečega cvetja. V tvojo dušo bom spustila roj pisanih metujlev in vsak metuj bo kot pesem. Mancika ni ljubila še nikogar. Mancika pa bo ljubila tebe. Mancika mrzi Krilana. On je človek brez kosti. Njegov obraz je obraz mehkužne deklice, le da ga je še sram, da bi si lica obarval z rdečilom. Ti pa boš ljubi moj. Pokazala ti bom kraje naše dežele, ki so ti sedaj tuji. Lepša in silnejša bo tvoja pesem od najlepše, kar si jih zaslutil do sedaj. Vse ti bo kot novo razodetje. Svoje življenje hočem položiti k tvojemu življenju in zavriskalo bo ie eno življenje v divje lepe uporne moči, strasti in lepote tega sveta. Ti si sedaj v strahotnih temah. Tvoja duša je ukleta in spi med mučnimi sanjami. Dvignila te bom iz črnih globin, iz ukletega gradu zime in teme, v katero te je poslala Marija. Odvalila bom svinec s tvoje duše. Poljubila ti bom srce, da bo zopet zaživelo in zavriskalo. Ti boš odslej moj in nihče te mi ne bo ugrabil." Simon je slišal vse te besede in vendar je bil nekako odsoten. Prelepa je bila Mancika sedaj in ga vodila za seboj kot kako bitje iz pravljice, toda ta lepota se mu je zdela še vedno tuja in nt mogla še zmagati njegove notranjosti. Dovolj je bilo sedaj prostora v njegovi duši, da bi lahko sprejela sliko Mancike, saj je bila ta duša sedaj pusta in prazna, dasi je živelo v iyej še nekaj — rekel bi tisto — občutje praznine — ali pa morda bolje — domotožje po tisti ženi, ki je še nedavno bivala v tej duši in se je imenovala Marija — in neka sestra z imenom Danica — in neka deklica z imenom Jelka — in neka čudežna roža hiadnta — in privid Gornjega mesta. Simon je sedaj te lepe slike izbrisal iz sebe in čudno, da se ni spomnil dogodka iz sanj: Sredi temnega stolpa . . . (Bra-vec sam je gotovo že doživel tako uro v svojem življenju, tako po polnoč morda, ko mu je bilo vse eno, naj se zgodi, karkoli hoče. To ni obup. Obup je še vedno silno valovanje misli in čustev in se obrne na eno ali drugo stran. V obupu, dasi je to na videz neverjetno, človek še živi. Taka ura pa potuje mimo obupa. Ne more se imenovati niti vdanost v vse. Človeku je tedaj, kot da je izstopila, zbežala duša iz telesa in da se on, neka lutka, premikala sem in tja.) Čudno, da je Simon še pred polnočjo govoril Malči o prekrasnih dnevih bodočnosti, potrdil Nikolaja in Enriko v veri, mislil z ljubeznijo na Jurkico in na mnogo drugih lepih stvari. Simon je hotel prenesti vse te lepe misli iz sebe drugim, preden odide, prav tako morda kot izdihne ubirajoči oče poslednjo misel v otroka svojega aina. Ni verjel do sedaj, da bi ga mogla Mancika ljubfti, in njeno razodetje ni vzbudilo v njem nikakega čustva, morda neko plahost, da. Tudi je ležala Jelka še vedno na onem drugem bregu v leseni mrtvi krsti, kar mu sicer ni prizadevalo sedaj več boli, vendar je mislil na to istotako z nejasnim strahom. Ozrl se je nekajkrat nazaj in Mancika je zapazila to in ga pritegnila za roko. Ko sta prišla na tisti kraj, kjer je nekoč poslušal Simon z Marijo beračevo godbo, sta zagledala novo sliko: Nikolaj in Erika sta stala v snegu visoko nad njima na robu tista dolinice, v kateri niso rasla drevesa in ki je tako samotno skrita med gozd. Njuni senci sta se jasno risali proti nebu. Nikolaj je imel dvignjeno desnico in kazal z njo proti gostosevcem, v katere se je zamek-nila Erika. Mancika in Simon sta se ustavila. "Kako sta lepa!" je rekla Mancika. Nikolaj in Erika sta utonila polagoma onkraj roba dolinice s počasnimi neslišnimi koraki. Simona je naenkrat obšla čudna misel: da je gledal to sliko iz nekega drugega sveta in da je videl na tej zemlji mlado življenje, ki bo raslo mimo njega, medtem ko bo on potoval kot človek, ki je zgrešil in ni prišel tja, kamor se je namenil, kot tujec, kot mrtvi človek med živimi ljudmi. Ob tej misli se je nekaj zgenilo v njegovi duši, a ni rekel nič in se je dal molče odpeljati od Mancike v zabavišče. Tam so medtem že opazili odsotnost Simona in Mancike in si prišepetavali radi tega med seboj. Regina je rekla Krilanu: "Mancika ni nepremagljiva, le pravi je moral priti." Krilan je bil tedaj že zelo pijan. To Reginino roganje ga je zapeklo v dno srca in začutil je v sebi veliko mržnjo do Simona. Ni bil sedaj toliko nesrečen radi tega, da ga Mancika noče — saj se mu je zazdela naenkrat Regina lepša od nje —, a bolelo ga je, da je drugi takoj dosegel, za kar ae je on toliko časa boril brezuspešno. Regina je videla ta srd in se mu ro-gala še bolj, tako da je ta srd naraščal v njem od trenotka do trenotka. Ko sta vstopila Simon in Mancika, se jc takoj oprostil od Regine. "Samo za kratek čas, potem se vrnem in te posprem domov." (Dalja prihodnjič.) Good Source of Used Fat! Eliiabtth Maltland, center. eantean manager of th« Wom»n'i Mllltary Club Ne J Vork Clty, .ho*. Pvt. Z.Ida Shepard, of tht clnadlVn Armv anTvoJm.n 3/el Beatrlce Shulman, of th. Navjr for-C a nad lan *rmy anu / M|Vafl»d In tha club kltchan. Th?ya£i 't® tho«t Juicy h.™ durinfl bakln, w»l. ba turnedin toraalvaga ao It can ba uaed .flain for Induatri.l purpoaas. Grešnik Lenart I Življenjepis otroka Ivan Cankai n/ (Nadaljevanje.) Po dolgi vožnji in mnogih po-Htajah ae Je voz približal mestu. Rilo je pač še dobre pol ure do prvih hiš, ali po mestu je zadišalo. Cesta je bila razvožena in obljudena, krčma m» je vrstila za krčmo, že se je zasvetil ženski klobuk, prikazala ae je gosposka črna suknja. In vse je bilo neprijazno, Krasno In tuje. Se hiše so bile take, da bi človek le strahoma stopil v vežo. l^nartu je bilo tako pri srcu, da bi skočil z voza ter pobegnil v gozd. Takrat se je primerilo na cesti nekaj tako čudnega, da je ostalo 1 .en n rtu za vselej v strašnem spominu. Veliko pozneje je zaslutil, da je bilo znamenje, <»d usmiljenega Boga mu na pot poslano. Človeške »h I pa ao tako ustvarjene, da znamenj ne raz-ločijo prej, nego šele <>b tisti url, ko m> v sramoti in žalosti izpol ni jo. Pred krčmo se je gnetla velika gruča ljudi in je zastavila vozu pot. Ljudje so kričali vse* križem, prerivali se in suvali; ni se dalo koj razločiti, kaj da jih je bilo silnega spravilo vse v en črn klopčič« Konja sta čakala mirno, okreftlla debeli glavi ter strigla z ušesi. Ženske je omamilo, da so pričele še .same nastežaj zijati. Lenart je videl visoko z voza. kako ae Je gruča za hip razmeknila. Sredi gruče se je prikazal bps in gologlav človek, vea raztrgan, povaljan in s krvjo oblit. Se od blizu bi se ne bilo moglo dognati, če je ena sama blatna m krvava kepa, bil star ali mlad; ves obraz je bil iz te kepe je šlrdKo strmelo dvoje belih oči. V roki je držal nekaj, kar od daleč ni imelo prave podobe; ali je bila cula; ali škorenj. ali hleb črnega kruha. Bos-Jak ae Je prikazal in je spet utonil; gruča ar je zganila, kričala je zmirom hujše, ker ao hiteli ljudje od vseh strani, kakor da bi se nabirali iz jarkov kraj ceste. Le malo besed je razločno udarilo iz trušča in še tiste niso povedale, kaj da se je bilo zgodilo strašnega. Tudi oni, ki so stali prav tik bosjaka, najbrž niao prav vedeli, čemu semenj. In vendar so imeli vsi zalite oči, lica žehteča in zaripljena od srda. "Stopi doli, voznik, vprašaj!" šo kričale ženske. Voznik se je okrenil; tudi on je |>ogledaJ sovražno, mokri brki so se mu ščetinili. "Vse kaže. da je kradel! Ko bi ga le doaegel s tem bičem!" Tisti, ki so stali kraj voza, daleč od boajaka. so iztegall vratove, odpirali usta, ae prerivali s komolci. "Kaj pa je ukradel?" "Pravijo, da par novih škornjev!" "Ne. kruh jc kradel, cel hlebec Je pobasal; tišči ga pod pazduho!" "Polno culo si je bil natla-čil; aaj jo valja po blatu. Je ne Izpusti!** "Kdo pa Je?" "Otrok Je'" "Saj je že siv in sključen!" Iz gruče se je počasi in t rudo-ma izvila taka pretudna procesija. kakršne Lenart Ae nikoli ni videl. Dvoje čokatih, golorokih ljudi, mesarjev pač, je gnalo tatu. Držala sta ga vsaki na svoji strani z močno pestjo za laket, stopala sta umerjeno in trdo, kakor stopa sama temna pravica. Tat je bil med njima zares kakor otrok in starec obenem. Zelo droben je bil, ves sključen in zgrbljen v tilniku, pasu in kolenih; segel jima je z glavo komaj do ramen. Bose noge so se mu nerodno opletale po blatu, obleka je v cunjah visela od njega. Iznad čela, krog nosa in ust mu je.curljala kri. Zinil ni nobene besede, buljil je belo predse, kakor da je ob pamet. "Pijan je tudi, saj'še stopiti ne more prav!" se je zgrozila ženska. Pred tatom in njegovima biri-čema, krog njih in za njimi se je gnetla gosta procesija. Zelo pisana je bila, brez reda in sramu. Ženske, spodobno oblečene, so se tiščale umazanih moških ln so govorile z njimi Gosposka črna suknja se je drgnila ob zidarski jopič, z apnom oškropljen. Bilo je respičnfr, kakor da jih druži vse ena sama pobožnost. Obrazi so si bili čudno podobni, kakor iz enega kamna izklesani; iz trdega kamna, s krvjo oskrunjenega. Pod očmi so bili črno zaliti, usta so jim bila zatekla, napol odprta in so dihala vročo sapo. Vsak hip je kdo planil iz gneče, kdorkoli, zamahnil krepko s pestjo ter udaril; tat se je opotekel, sklonil je glavo, buljil predse nemo in topo. Tako so se vrstili drug za drugim s palicami, pestmi in nohtovi, kakor na tihem domenjeni; tudi lepa dekleta in nadložne starke. Vmes so molili molitev, kakršne še niso cula nebesa. "Na, prokleti! Na! Na! Naj crkne na cesti! Na, žlevi svojo kri, to smradljivo!" Biriča sta stopala trdo in modro in se nista zmenila. Voznik je narahlo pobožal konje, da so je pomikal voz počasi vštric procesije. "Poženite! Poženite!" je v svoji grozi jeknil Lenart. "Ali ti ni všeč?" se je veselo zasmejal voznik. "Še nič plačati ni treba, zastonj ti je komedija in semenj!—Glej, zdaj se je pa zares zvrnil!" Eden biričev je bil malo popustil, ker si je hotel otreti potno čelo; takrat je padel tat na kolena in koj nato še na obraz. Bi-rič je spravil rdeči robec, pograbil tatu za lase ter ga vzdignil tako visoko, da je pocincavkl v zraku z bosimi nogami. Lenart je zastokal, zatisnil oči ter skril obraz pod rokave. Vriskajoč je krenila procesija na drugo pot; voznik je pognal. Soseda, ki je sedela tik zadaj, se je sklonila k Lenartovi materi, jo mežikajoč potrkala po rami. / "Ali veš, komu je bil na las podoben ta razbojnik? Možu tvojemu, ki je šel po svetu!" Mati je globoko nagnila glavo in ni odgovorila besede. X. Z bridkostjo in sramom v srcu je nosil Lenart težko butaro svoje nehvaležnosti. Bral je in slišal venomer, da je treba moliti zaradi vsakega koščka kruha, ki ga človek prejme; nadalje, da bo tisti košček kruha povrhu še zapisan v nebeške bukve ter nekoč obilno povrnjen; ter nazadnje, da je treba take ljudi, ki lahko ponudijo košček kruha in so vsled tega že v nebesih zapisani, do konca dni prisrčno ljubiti in spoštovati, jim streči po vseh močeh. Lenart se ni ravnal po teh naukih; ni molil večernega oče-naša zaradi koščka kruha, ni ljubil tistih blagih ljudi in tudi ni verjel, da pišejo v nebesih take zahvalne bukve. Dobro je vedel, da se tej nejeveri pravi ne-hvaležnost in da je nehvaležnost greh; spovedal se je tega greha, njegovo kesanje pa ni hotelo biti ne globoko, ne resnično; besede so bile na ustnicah, srce pa se je upiralo, je ostalo mrzlo in zakrknjeno. Šel je od spoved-nice potrt in si ni upal k obhajilu. Pri tistih tujih ljudeh, kjer je FAMOUS CIOSE SHAVES By Barbar Sol Ml__ NMsaova Tudi če se to zgodi, ameriške' žene se ne bodo oddahnile Če se tudi ubijalec Hitler poda, ameriške žene ne smejo pre nehati hraniti masti t svojih kuhinjah. Kajti Japonci, ne Nemci, imajo še v svojih rokah pokrajine na Pacifiku, ki so nas zalagali i bilijon funti na leto I Naše hranilno delo ni končano, dokler ne pre-šenemo zadnjega Japonca 1 Vsaka kaplja porabljene masti je nujno potrebna, da pomagamo izdelali tone m uničijo, zdravil, umetnega gumija in mila, kar je vse potrebno sa končno zmago. Zato hranite do V-J Dneval Pomnite, vlada vam da dva brei-plačno rdeča pointa sa vsaki funt. Ta poiiv sta odobrila WFA in OP A. plača ga pa industrija. bil, so molili zvečer rožni venec, ob sobotah vse tri dele in povrhu še nekaj prav čudnih Marijinih molitvic. Klečali so po kotih, vsak pred svojim stolom; svetilka na mizi je bila globoko privita, v izbi je bil zatohel po-lumrak. Gospodinja je molila počasi, z visokim, zategnjenim glasom, drugi so odgovarjal mr-mraje. Polagoma so glasovi tonili v mrak, zamirali v sanje. Ob taki uri so prihajale v dušo Lenartovo grešne misli, ki bi se ob uri molitve ne smele prikazati nikamor, kaj šele v dušo, ki je bila zgodaj ranjena, ali ne še omadeževana. Koj prvi večer ga je prešinilo med rožnim vencem, v tistem trenotku, ko je tudi sam ponevedoma šepetal češcenomarijo: "Ali 1 ač sliši Bog tako molitev? Če jo sliši, ne usliši je nikakor! Saj ni pobožna molitev, hudobna kletev je!" Zares se molitev gospodinje ni glasila kakor češčenje in vzdihovanje, temveč kakor rezko sikanje in bevskanje proti nebu. Čeprav je bil gost polumrak, je Lenart razločil njen obraz, ki je bil glasu podoben; trd in suh je bil, polt voščena, mrzla; drobne oči so gledale srepo, nemirno, kakor da bi iskale greha, našle ga povsod ter ga s samim pogledom brez milosti križale; stisnjene ustnice se niso nikoli nasmehnile. Strah in gnus je občutil pred njo, posebno pred njenimi rokami, ki so bile čudno dolge, tenke in spolzke; zdelo se mu je, da kaže na dlani nesramen greh, ki mu ni imena. Če je bil še tako lačen, ga je spreletel zopern mraz, kadar je prejel kruh iz teh rok. "Bodi hvaležen, pol bi roko, ki ti daruje!" Ne bi poljubil, če bi ga tepli |x> ust "Kako je pač to," je pomis "da so vsi dobrotljivi ljudje ko pobožni in da vsi tako hu gledajo? Kaj jim daje dobroti vost vso pravico do Boga in ljudi? Ljudem gospodarijo svoji volji, pri Bogu so si I zapisali svoj kot v nebesih. 1 drugi, ki so lačni in ne mor biti dobrotljivi, so zavrženi tem in na onem svetu. Ali je po zapovedih božjih tako us novljeno, ali pa je vse to laž greh?" "Kaj cincaš in buljiš, nego negodna?" je ustavila gospodi očenaš; iz kotov so se vzdign zaspane glave. Lenart je molil hitro in g neje, svojih grešnih misli pa prepodil, ne zmotil. Niso go rile s čisto razločnimi beseda bile so kakor meglene podo ali razumel jih je. (Se nadaljuje.) Razni mali oglasi POTREBUJEMO gospodinjo in harico; 4 odraščene osebe. $25.00 < $30.00 na teden. 3108 W. RoottVl Rd. KEDzie 0568. * ONi n* nar * ak*», v** KA A 20 MM. ČASNO* fHtll T« *cu amo TMe