Temeljite priprave na kongrese
Ko so zadnjič na sestanku osnovne or-ganizacije ZK v eni od krajevnih skupno-sti razpravljali o pripravah na kongrese Zveze komunistov, se je eden od razprav-Ijalcev mimogrede vprašal, kako neki naj se oni (mislil je »baza«) pripravljajo na ta-ko pomembne reči, če pa na občinskem ko-miteju o tem še niso nič razpravljali, torej niso dali še navodil...
Razpravljalec se je seveda zmotil. Na komiteju in konferenci so o tem že govo-rili, vendar pa to seveda ne pomeni veliko. Ce gledamo namreč na kongrese kot na te-meljite analize doseženega, podroben pre-gled dela, ki naj bo temelj za prihodnje naloge in polet pri njihovem uresničeva-nju, potem drži, da tega predvsem ne mo-rejo narediti forumi. To je delo, ki, z dru-gimi besedami povedano, čaka osnovne or-ganizacije, torej člane Zveze komunistov — v vseh okoljih, povsod tam, kjer živijo in delajo. In zato izjava, češ da bo treba
počakati na »smernice od zgoraj«, kaže na nekoliko čudno pojmovanje vsebine in pomena nalog in načinov dela Zveze komu-
nistov.
In kako se bomo torej pripravljali na kongrese? »Recept« pri tem je jasen, kajti že dolgo je znano, katere so naše glavne fronte boja — in na katerih bomo morali seveda poslej zastaviti delo še bolj odloč-no. Kako je z uveljavljanjem delegatske ureditve? Kako delujejo naše delegacije, v naši organizaciji združenega dela in naši krajevni skupnosti? Smo na tem področju res storili vse, da bi delegatske mehanizme resnično nastavili tako, da bi o najpo-membnejših vprašanjih odločal interes de-lovnega človeka?
Morda se bo ob tem oglasil kdo in po-jasnil, da so v njihovi osnovni organizaciji že razpravljali o delu delegacije in ugoto-vili, kje so šibke točke, kje bo treba stvari
popraviti. Vidite, in tu je ravno tisto, za-radi česar morda marsikje capljamo v pro-stem teku: prevečkrat so se namreč druž-benopolitične ogranizacije ukvarjale z de-legatstvom »od zunaj«, kot svetovalke in »mentorke«, premalo pa so vrasle v same delegacije ter se znotraj njih borile za uresničevanje dogovorjenega . ..
In tako je tudi z uresničevanjem zako-na o združenem delu, uresničevanjem sta-bilizacijskih programov, tako je z vsemi platmi našega življenja, ob katerih mora-jo člani ZK stopiti v prve vrste in ki so sestavni deli celote, ki ji pravimo — boj za boljši jutri. Ne zgolj s kritiko, iskanjem pomanjkljivosti, temveč predvsem z ustvar-janjem pogojev, v katerih bomo te po-manjkljivosti lahko odpravljali, se z njimi spopadali. Z metodami in načini dela, o ka-terih govori tudi študija Edvarda Kardelja ter z ustvarjalnim, resničnim delom...