rsaramrprnsaurv gamvmr1
Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo : 210 din), za ■/. leta BO din, za 'It leta 45 din mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka 121,
Uredništvo: Ljubljantf, Gregorčičeva ulica 23. Tet: 25-52. Uprava: Gregor« člčeva uL 27. Tel. 47-MU Rokopisov ne vračamo. —‘
S&JkSiir&Sfi Časopis za	trgovino.	industriio
nlcl v Ljubljani št. 11.853.
Ishais vsak ponedeljek,
izndld wed0 ta petek
Ljubljana, petek 27. oktobra 1939
Cena p°samezn^
številki din
1*50
Kaj le s skim gosp skim svetom
Sedaj, ko je postala aktualna ustanovitev slovenske banovine, je postalo tudi aktualno vprašanje slovenskega gospodarskega sveta. Kajti če se danes še premišlja o tem, kakšne kompetence naj dobi slovenska banovina, potem je jasno, da morajo pri rešitvi tega vprašanja odločati zlasti gospodarski interesi. Predvsem je namreč važno, kako se bo mogla z novo ureditvijo Slovenije dvigniti njena gospodarska sila, ker šele od tega je odvisen tudi kulturni in socialni napredek Slovenije.
Ce pa se hočejo gospodarski interesi Slovenije res pravilno urediti, potem se ne smejo presojati le s stališča tega ali onega stanu, te ali one stroke, temveč vedno le s stališča celotnega slovenskega gospodarstva. Ce pa to velja, potem pa je tudi jasno, da mora biti tu organizacija, ki združi vse interese posameznih stanov in strok v enem skupnem programu, ki naj se tudi uveljavi pri novi ureditvi Slovenije.
Ta organizacija pa more biti samo slovenski gospodarski svet, kot skupna organizacija vseh slovenskih gospodarskih stanov in vseh gospodarskih panog.
So pa še drugi tehtni razlogi, da se skliče in ustanovi slovenski gospodarski svet. Gospodarska vprašanja so se omalovaževala skozi leta in zato je tudi rešitev gospodarskih vprašanj zelo težavna. Zlasti je v sedanjih časih, ko se razmere spremene tudi čez noč, težko pravilno rešiti vsa gospodarska vprašanja. Rešitve pa se morajo dostikrat doseči zelo hitro.
Zaradi strankarskih interesov pa se v naši javnosti tudi niso vsa gospodarska vprašanja razpravljala z enako objektivnostjo. Dostikrat je bil ozir do volivnih kroglic važnejši od vseh drugih ozirov. V takšni mentaliteti seveda ni mogoče sestaviti res objektivnega gospodarskega programa. To nalogo morejo dobro rešiti samo gospodarski ljudje, ki niso obremenjeni od strankarskih in drugih ozirov.
Pa še iz drugega razloga je ustanovitev slovenskega gospodarskega sveta nujno potrebna. Za veljavnost slovenskega gospodarskega programa je tudi potrebno, da ga sestavi organizacija, ki si more v gospodarskih zadevah lastiti avtoriteto. Organizacija, v kateri bi bili zastopani vsi gospodarski stanovi in vse gospodarske stroke, takšna organizacija bi tudi imela potrebno avtoriteto. Ustanovitev slovenskega gospodarskega sveta je zato nujnost in edino dobro jamstvo za pravilno rešitev preureditve naše banovine.
Potreba slovenskega gospodarskega sveta je tako evidentna, da proti njej sploh ne more biti res nega ugovora. Pa niti nobenega pravega strankarskega ugovora ne more biti. Slovenski gospodarski svet ne bi imel pri vsej svoji avtoriteti odločujoče moči, temveč bi bil le nekak varnostni ventil, da se strankarski ali enostranski interesi ne bi uveljavili na škodo slovenskega gospodarstva. Menda nihče ne ugovarja, da je takšen varnostni ventil tudi še danes zelo potreben.
Zlasti pa je potreben slovenski gospodarski svet tudi zato, ker bi
pomenil prvo priliko za resnično sodelovanje vseh skupin za napredek Slovenije. Kljub ponovnim poudarkom o potrebi tega sodelovanja smo danes še silno daleč od tega sodelovanja. Dejansko ni še nikjer v praktičnem delu slo-
venske skupnosti, ge vedno smo razbiti na ideološke tabore kakor smo bili. Slovenski gospodarski svet bi bil prva velika možnost, da se vsi Slovenci združijo v koristnem delu. Velikanska napaka bi bila, če te velike možnosti ne
bi izkoristili, če bi pustili, da se tudi v sedanjih usodnih in resnih dneh ne znajdemo v skupnem praktičnem delu za napredek svoje domovine. Ustanovitev slovenskega gospodarskega sveta je zato prva in največja nujnost.
Protidraginiska
tudi za kro
Proti krošniariem ie potrebna energična samopomoč trgovceu
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Tako pravi pregovor, tako se glasi izpričana resnica. Nič ne pomaga, če trgovci še toliko tožijo nad krošnjarsko nadlogo, pomaga edino krepko in dobro organizirana samopomoč. Mnoga združenja so se samopomoči tudi po-služila in dosegla tudi znatne uspehe. Ti uspehi bi bili seveda še znatno večji, če bi tudi upravna ohlastva pravilno pojmovala svojo nalogo, da namreč ščitijo legalno trgovino pred nelegalno. Krošnjar-stvo je večinoma nelegalna trgovina, prav gotovo pa vsako kroš-njarstvo z liianufakturnini blagom. To je jasno razvidno še iz sedanjih predpisov, zato je tem bolj čudno, če upravna ohlastva ne store svoje dolžnosti in ne ščitijo legalne trgovine. Še posebno pa je čudno, če ne nastopijo niti proti krošnjarskim magnatom, ki kar v avtomobilih prevažajo svoje blago. Nedopustnost takšnega krošnjar-stva je jasno razvidna že iz sedanjih predpisov. Poleg tega pa so proti takšnim krošnjarskim magnatom smešni tudi vsi sentimentalni oziri zaradi- njih dozdevne bede, na katere se nekateri upravni organi tako radi sklicujejo.
Samopomoč trgovstva proti kroš-njarski nadlogi pa je posebno v sedanjem trenutku nujno potrebna.
Skladišča krošnjarjev so polna
kakor so ugotovila mnoga združenja. To v skladiščih nakupičeno blago nameravajo sedaj krošnjarji na debelo vreči na deželo, da bi se polastili zaslužka kmetskega prebivalstva. Nujno je potrebno zato, da trgovstvo na te priprave krošnjarjev odgovore takoj z energično samopomočjo.
A ne samo združenja, tudi že oblastva so ugotovila, da so krošnjarji nakopičili velikanske zaloge manufakturnega blaga. Tako poroča Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje, da je tudi že mestna policija v Celju ugotovila, da so krošnajrji nakopičili na debelo manufakturno blago.
Celjsko okoliško združenje opozarja nadalje, da je sedanja akcija krošnjarjev posebno nevarna, ker so sedaj dobili kmetje denar za prodane pridelke. Zato bodo imeli tokrat krošnjarji prav lahek posel, saj držijo ljudje gotovino doma zaradi znane omejitve izplačil pri denarnih zavodih.
Akcija proti krošnjarjem je zato prav posebno nujna, za takšno akcijo pa se nudi ravno sedaj zlasti ugodna prilika in moglo bi se doseči, da se vendar enkrat prepove vsaj krošnjarstvo z manufakturo. Izdana je bila namreč stroga naredba o zatiranju draginje, ki pa je krošnjarji pri svojih kupčijah prav gotovo ne bodo upoštevali. Prodajali "Tiodo blago kakor
dosedaj z raznimi goljufivimi triki in s 100 % ali še višjim dobičkom. Radi tega je nujno potrebno, da vsa trgovska združenja brez izjeme, prav tako pa tudi vsi člani združenj, energično zasledujejo počenjanje krošnjarjev. Nadalje je nujno, da tudi ugotove kupce krošnjarskega blaga. Vsaka taka kupčija, pri kateri bi se dalo ugotoviti, da se je krošnjar pri prodaji poslužil kakega trika ali če je bilo blago prodano s čezmernim dobičkom, naj bi se sporočila pristojnemu združenju. Tri tem je treba navesti: 1. točen naslov kupca, 2. trik, ki se ga je krošnajr pri prodaji poslužil, 3. vsoto, ki je bila za nabavljeno blago plačana, 4. izvedeniško mnenje, koliko je blago v resnici vredno in morda tudi vzorec blaga. Skratka: vsak primer krošnjarske kupčije naj bi bil kar najtočneje popisan. Pri tej akciji ne gre za to, da bi bil posamezen krošnjar kaznovan, temveč za dokaz, da so vsi krošnjarji povprek škodljivci, ki odirajo podeželsko ljudstvo. Zato je potrebno, da se takšni dokazi zberejo iz vseh krajev banovine. Takšni dokazi pa bi se z vestnim zasledovanjem krošnjarjev tudi lahko zbrali na stotine. Posebno trgovci v obmejnih okrajih naj bi se potrudili, da ugotovijo čim več takih primerov, ker bi s temi še posebej dokazali, da krošnjarji ne upoštevajo prav uikakih predpisov.
Na podlagi tako zbranih dokazov bi pa potem Zbornica in Zveza podvzeli na pristojnih mestih potrebne korake.
Res je sicer, da so bile krošnjarjem dokazane že velike sleparije, da pa ti dokazi še niso imeli nika-kega uspeha. Sedaj pa se nudi ugodna prilika, da se more uporabiti proti krošnjarjem tudi stroga uredba o zatiranju trgovine in brezvestne špekulacije. Na to uredbo se moramo trgovci opirati v boju proti krošnjarjem. Na podlagi te uredbe bodo sedaj oblasti naravnost prisiljene, da se odločijo za korenito remeduro svojega postopka proti krošnjarjem.
Trgovci po pravici tožijo zaradi krošnjarske nadloge. Ni pa zadosti, da le tožijo, temveč je tudi treba, da se proti krošnjarjem bore. In ravno sedaj se nudi s protidra-ginjsko uredbo ugodna prilika, da se krošnjarske nadloge iznebijo, če bodo zasledovali krošnjarje s potrebno vztrajnostjo in energijo.
Predpisi proti krošnjarjem naj se izvršujejo
Ni bilo sicer izdanih mnogo predpisov za zatiranje krošnjar-slva, toda nekaj jih je le bilo izdanih, a žal tudi že pozabljenih.
Tako jo ugotovilo Združenje za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje, a isto so ugotovila tudi druga združenja, da je že precej pozabljena naredba komande žandarme-rijskega puka v Ljubljani J. B. br. 38 z dne 7. januarja 1939. Zato je potrebno, da centralne organizacije trgovstva znova intervenirajo pri omenjeni komandi, da bi komanda vse podrejene orožniške postaje ponovno opozorila na omenjeno naredbo.
Prav tako je potrebno, da izda tudi kr. banska uprava nova navodila vsem sreskim načelstvom, da morajo ta vsak prekršek krošnjarjev najstrožje raziskati, če pa se ovadba opira na prekršek na-redbe o zatiranju dragin je in brezvestne špekulacije zaradi previsokega dobička, pa mora sresko načelstvo v vsakem takem primeru poklicati kot izvedenca strokovnjaka trgovca, ki bo podal svoje strokovnjaško mnenje, ki naj bo odločilno az razsodbo.
*
Odločno in energično mora trgovstvo izkoristiti sedanjo ugodno priliko in z uporabo strogih določil uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije onemogočiti, da bi krošnjarji z nakopičeno zalogo manufakturnega blaga ubijali legalno trgovino in odirali podeželsko prebivalstvo.
Zato z odločno samopomočjo v obrambo interesov legalne trgovine in podeželskega ljudstva!
Umestno k protidraginitki uredbi
Strokovni listi so se v znatni meri odzvali povabilu ministra za socialno politiko ter objavili obširne kritike protidraginjske uredbe. Posebno so poudarjali nejasnost in neizvedljivost njene določbe o prepovedi kopičenja blaga. Onemogočila bi se namreč sploh vsaka trgovina, če bi se ta prepoved izvajala dobesedno. V resnici je tudi že ta prepoved napravila mnogo zmešnjav in zato je samo pozdraviti, da je izšlo naslednje pojasnilo k protidraginj-ski uredbi:
»V zvezi s preiskavami, ki so jih nekatere upravne oblasti uvedle proti posameznim trgovcem zaradi kopičenja živil in drugega blaga, sta minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na podlagi čl. 23. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije predpisala posebno navodilo. Po tem navodilu ni prepovedano vsako kopičenje živil in blaga, temveč samo ono kopičenje, ki ima namen, da se z njim odtegne blago prometu in nato zviša njegova cena.
Iz tega sledi, da ni prepovedano kopičenje živil in blaga, če se to blago še nadalje in redno ponuja v prodaji v običajnih količinah in če se s tem ne zvišuje njegova cena. Spravljanje živil in drugega blaga v večjih količinah v proda* jalnicah in deloma v skladiščih, kakor je to običajno pri trgovinah na debelo, pa tudi pri mnogih trgovcih na drobno, ki nimajo zadostno veliko prodajalnice, da bi imeli v njih vse razpoložljivo blago in kar je dalo upravnim oblastem povod, da so uvedle preiskave zaradi prekrška določil uredbe o zatiranju draginje ter brezvestne špekulacije, takšno kopičenje ne samo da ni prepovedano, temveč se tudi ne more smatrati kot kopičenje blaga v smislu uredbe določil citirane uredbe.
Zaradi tega je preiskava zaradi kopičenja živil in drugega blaga proti nekemu trgovcu umestna samo v primeru, če se ugotovi, da ta trgovec neko živilo ali neko blago sploh noče dati v prodajo ali pa daje blago v prodajo v manjši ko običajni količini z namero, da ceno tega blaga zviša, da pa jo istočasno nakopičil toliko živil in drugega blaga, da bi mogel zadostiti vsakemu povpraševanju po tem blagu ali teh živilih. V drugih primerih ni uvedba preiskave na mestu ter bi se z njimi dajalo oblastem samo nepotrebno delo, pridobitnikom pa povzročale nepotrebne in škodljive motnje.«
Upamo, da bo to pojasnilo' imelo popoln uspeh in da se ne bodo trgovci brez potrebe vznemirjali'z neupravičenimi preiskavami.
Zveza	trgo
združeni
sporoča:
Zveza trgovskih združenj je odposlala na upravo državnih monopolov obširno in dobro utemeljeno predstavko zaradi reorganizacije prodaje soli v smislu želj in zahtev, ki jih je trgovstvo že ponovno navedlo. Zlasti pa je v svoji spomenici opozorila Zveza na slabe posledice, ki jih mora povzročiti novi način prodaje živinsko soli. Z znižanjem cene se je sicer na eni strani kmetovalcem ustreglo, na drugi strani pa nabava soli kmetovalcem otežkočila, ker se bo sol prodajala v bodoče v krajih, kjer so zakupniki velikoprodaje soli.
V posebni okrožnici je Zveza opozorila tudi združenja, kako naj postopajo njih zastopniki v proti-draginjskih odborih.
Poslovne knjižice morajo inteti vsi delavci in nameščenci do konca tega leta. Po 1. januarju 1940. se ne bo mogel zaposliti noben delavec in nameščenec, ki bi bil brez poslovne knjižice. Ponovno opozarja Zveza vse trgovce na to določbo.
Brošure o krošnjarstvu in nezakoniti trgovini, ki jo je napisal zvezin tajnik dr. Pustišek, ima Zveza še okoli 190 izvodov. Opozarjamo vsa združenja, da si brošuro naroče za svoje knjižnice, odseke in odbornike, če seveda tega že niso storili sami.
Za obmejno šolstvo
Po sklepu seje glavnega odbora Zveze trg. združenj v Mariboru naj bi vsako združenje prevzelo vsaj za eno obmejno šolo skrb, da bo deca te šole o božiču obdarovanih Zveza trg. združenj je v ta namen razposlala vsem združenjem obšir-
na navodila. Odziv pri nekaterih »druženjih je bil zelo razveseljiv, pri nekaterih pa manj. Opozarjamo vsa združenja, da je namen vse akcije trgovstva za obmejne šole ta, da se že enkrat napravi konec očitkom, kakor da trgovci ne podpirajo zadosti nacionalnih društev in organizacij. Trgovci so v ta namen vedno dosti dajali. Ker pa so zbirale darove druge organizacije, je njim ostalo vse priznanje, trgovci za vse svoje darove pa niso dobili nič. Zato je akcija trgovstva v korist obmejnega šol-tetva silno umestna.
v
Se o pretiranih zahtevah
dobaviteljev	pr
detailistom
IŠe nekatere podrobnosti o novi pogodbi z Nemčijo
Kakor smo že objavili, se bo plačilni promet z Nemčijo še naprej vršil po kliringu. Tudi tečaj klirinške marke ostane neizpre-menjen. Del našega izvoza se bo vršil na podlagi kompenzacij. Za ta izvoz bomo dobili iz Nemčije blago, ki smo ga dosedaj večinoma nvažali iz držav s svobodnimi devizami in zato tudi v svobodnih devizah plačevali.
Zaenkrat nam Nemčija ne bo mogla dobavljati bele pločevine, bombažnega in volnenega prediva, parafina, azbesta, kavčuka in kav-čukastili izdelkov.
Ves nemški uvoz v Jugoslavijo je razdeljen v štiri skupine. V prvi skupini so predmeti, ki so nam posebno potrebni. V drugi skupini so predmeti, ki bi jih mogli dobiti tudi iz drugih držav, a nam jih bo v prvi vrsti dobavljala Nemčija. To velja zlasti za antracit in koks. Niso pa še določene cene, po katerih nam bo Nemčija te predmete dobavljala. Nadalje nam je Nemčija zagotovila zadostne količine elektrod ter semena sladkorno repe.
Obvezne legitimacije za nakupovalce
Mariborsko trgovstvo pozdravlja
odredbo banske uprave
Glede uvedbe legitimacij za trgovce se je Združenje trgovcev v Mariboru že pred par meseci postavilo na stališče, da uvedba legitimacij za trgovce ni bila potrebna, ker ima vsak trgovec vedno pri sebi razne legitimacije društev, organizacij itd., ah pa verodostojne listine, s katerimi se lahko vsak trenutek legitimira. Drugače pa je z nakupovalci, ki gotovo potrebujejo posebne legitimacije, da se po potrebi izkažejo. Trgovci pa stoje na stali šču, da mora biti uvedba takih listin za poklicne nakupovalce obvezna, ker potem tudi oblastva ne bodo dopuščala nakupovanj brez izkazov. Ako uvedba ni obligatorna, potem nihče ne more izvajati kazenskih sankcij in zadeva ne bi imela zaželenega uspeha.
Mariborsko trgovstvo pozdravlja zato ukrep banske uprave, s ka terim se uvajajo obvezne legiti macije za nakupovalce sadja, ker se s tem nelegalna trgovina in šušmarstvo zelo ovirata. Upati je, da bodo slične legitimacije kmalu uvedene tudi za nakup drugih važnih poljskih pridelkov, kakor tudi za les, živino in hmelj.
Naše terjatve proti Nemčiji znova padle
Izkaz o stanju naših kliringov z dne 22. 10. kaže naslednje iz premembe (vse številke v milijo nih dotične valute):
Aktivni kliringi:	22.10.
Bolgarska din	0,98
Madžarska din	25,06
Nemčija RM	10,07
Ceško-Moravska Kč 45,07 Slovaška Ks	4,42
Turčija din	2,27
Španija pezet	2,93
Pasivni kliringi:
Belgija belg	1,42
Bolgarska din	1,81
Italija din	136,13
Poljska din	26,89
Romunija din	31,96
Švica šv. fr.	0,70
Kakor kažejo številni dopisi, ki smo jih prejeli v zadnjem času, je med vsemi trgovci-detajlisti velika nejevolja zaradi pretiranih zahtev nekaterih dobaviteljev za nove dobave blaga. Ta nejevolja je tako splošna in tudi tako močna, da bi bilo napačno, če se z njo ne bi seznanili tudi dobavitelji. Pri tem pa izrečno poudarjamo, da ne velja ta nejevolja vsem velikim dobaviteljem, ker so se nekateri res potrudili, da so, kolikor je bilo le mogoče, šli svojim starim odjemalcem na roko. Tem bodi tudi izrečeno vse priznanje.
Ker še vedno ni konec razburljivih dogodkov, je tudi še vedno možno, da se ponove podobni dogodki ko v septembru. Da se pa ne bi ponovilo tudi nasprotje med trgovci in njihovimi dobavitelji, smatramo za potrebno, da opozorimo dobavitelje na stvari, ki so trgovce-detajliste najbolj zadele. Zato objavljamo iz obilice dopisov enega, ki omenja tudi skoraj vse stvari, ki so navedene v drugih dopisih.
Ugleden trgovec s Posavja nam piše:
Vestno sem prečital vaš uvodnik »V nove razmere«, kakor tudi vestno prečitani vsako številko »Trgovskega lista«. Zal pa moram ugotoviti, da se v praksi ne dela tako, kakor svetujete v dotičnem članku. To so zlasti pokazala razna pisma, ki smo jih dobivali mi trgovci-detajlisti od nekaterih tovarnarjev in dobaviteljev. Ker so ta pisma vzbudila splošno nejevo ljo trgovstva, dovolite, da o tem vprašanju izpregovorim nekaj odkritosrčnih, zato morda tudi nepri jetnih, vsekakor pa zelo potrebnih besed.
Velik del naših tovarnarjev in dobaviteljev je menda izgubil glavo, ko je videl par kanonov in rezervistov na cesti. Drugače si človek res ne more razlagali dopise, ki so takrat prihajali na trgovce od dobaviteljev.
V teh pismih se ni upoštevala niti znana vestnost posameznih trgovcev pri plačevanju računov, niso se cenile niti dolgoletne zveze in ni se oziralo niti na to, da ima v tako napetih časih tudi trgovec-detajlist velike težkoče. Te težkoče je mali trgovec občutil tem bolj, ker ga je že pred leti udarila zaščita denarnih zavodov, nato pa še bolj zaščita kmeta, v zadnjem času pa še to, da so bili zaprti denarni zavodi ravno v trenutku, ko jih je trgovec najbolj potreboval. Trgovec ni mogel niti uporabiti svojih prihrankov za silo.
In po vseh teh udarcih in v najbolj napetih razmerah so začeli prejemati trgovci od svojih dobaviteljev pisma, da se mora poslati denar za naročeno blago vnaprej, cena naročenega blaga pa se bo po mili volji dobavitelja določila šele pri odpremi blaga. Pri tem se ni, kakor je omenjeno, nič oziralo na t . če je bil naročitelj trgovec, ki je skozi 20 in tudi več let vedno vestno in v času poravnaval vse svoje račune.
Mogoče boste, gospod urednik, pri čitanju tega dopisa, za katerega bi želel, da ga tudi objavite, mislili, da ga je napisal kak bra-15.10. njevec, ki hoče samo iztresti svojo 1,05 jezo nad dobaviteljem. Pa ni tako! 34,71 Pri vsakem detajlistu najdete tak-10,66 šna pisma in priporočam Vam, da 43,79 si jih ogledate, ker potem mi boste 7,07 pritrdili, da teh pisem res ni bilo 8,82 treba.
2,93 Da je vse tako, kakor sem na pisal, navajam primer, ki sem ga
1.42 sam doživel. Prve dni septembra
1.42 je prišel k meni zastopnik vele-128,69 trgovine in mi ponudil njeno bla-
26,89 go. Naročil sem blaga za 1500 din. 26,16 Pripominjam, da sem imel vse ra-0,86 čune točno poravnane, da je bila
moja zaloga čista in čista tudi moja hiša. Pričakoval sem, da bo moje naročilo tudi gladko in hitro izvršeno.
Namesto blaga pa sem prejel naslednje kratko opozorilo: »Naročeno blago se je podražilo za 5%, blago se mora plačati vnaprej, dobava pa je neobvezna.«
Ker sem od dobavitelja oddaljen kakih 70 km, nisem nič odgovoril. Če mi ne more nuditi dobavitelj niti 48 ur, da pošljem denar po pošti ali da ga osebno plačam, potem tudi jaz ne morem imeti volje, da jemljem od takšnega dobavitelja blago. Mislim, da je tudi to jasno!
In kakor jaz, tako so dobili podobne dopise tudi drugi trgovci. Kakor jaz, tako so jih tudi drugi shranili in jih bodo o priliki še uporabili. Najbolj nas pa je bolelo, če je prišlo takšno pismo od domačega podjetja. Kaj pa naj nam koristi vsa narodna trgovina
in narodna industrija, če se ta ne izkaže v takšnih časih, kakor smo jih preživljali v septembru.
Naglašam: Vse tiskane besede in vsi natisnjeni nasveti ne bodo obrodili nobenega sadu, če bodo izgubili glavo ali pa pogum oni, ki bi morali biti nosilci solidarnosti gospodarskih stanov in ki bi morali dajati vzgled poguma vsem drugim in zlasti manjšim. To so mogli storiti tem laže, ker njih premoženje sploh ni bilo v nobeni nevarnosti, če že govorimo kot materialisti.
Vse to sem napisal v sporazumu s svojimi tovariši. In sedaj Vas prosim, da dobaviteljem, katerih se to tiče, sporočite tudi v Vašem listu. Naj si zapomnijo, da se tako ne sme postopati in da je treba spoštovati stare trgovske zveze, če se hoče priti naprej.
Naj se zato pisma, kakor v letošnjem septembru, ne ponove več!
7 ako se ne postopa!
Izrahlianie sedanjih težav
V severni Sloveniji se je te dni pripetil primer, ki ga je treba sporočiti našemu trgovstvu, še bolj pa kupujočemu občinstvu, da bo javnost videla, kdo draži blago. Uredba vlade o zatiranju draginje je očitno naperjena proti trgovskemu stanu in manj proti producentu. Sedaj pa se je pripetil primer, ki drastično kaže, v kak položaj lahko zabrede detajlist.
Na severu Slovenije je trgovec naročil meseca aprila pri neki tovarni v Sloveniji razno zimsko perilo. ki naj se dobavi za vse svete. Plačilni pogoji so se glasili: »Po prejemu 7 % ali v 30 dneh 5 % skonto.« Ker je trgovec blago že preje potreboval, je v začetku oktobra naročilo urgiral. Nato je prejel od tovarne odgovor, da se. kakor je trgovcu gotovo znano, »pošilja blago dandanes zaradi vladajočih razmer samo proti predračunu ali povzetju«. V pismu je bila pripomba, da nvore tvor-nica od naročenega blaga dobaviti le 75%.
Trgovec je blago potreboval in nima možnosti, da bi si ga drugod pravočasno nabavil, zlasti ker bi blago pri sedanjem naročilu več stalo. Zato je bil primoran sprejeti nove plačilne pogoje in se tudi zadovoljiti z manjšo količino blaga, kakor je bilo naročeno. Tvrdko je obvestil, da se strinja in naj mu pošlje predračun, da vidi, katerega blaga bo manj dobil. Prejel je tudi predračun, iz katerega je bilo
razvidno, da mu je tvornica prt vseh naročenih predmetih odbila točno 25% naročene količine.
Nemalo pa je bil trgovec presenečen, ko je zapazil na predračunu sledečo pripombo: »Prosimo, da nam imenovani znesek takoj nakažete, ker blago lahko prodamo na drugo mesto po ugodnejših pogojih. Seveda je bil sedaj naš trgovec na jasnem, zakaj se mu je zmanjšalo naročilo in zakaj se je zahtevalo predplačilo. Ako namreč tega ne bi bil mogel storiti in zadostiti novim plačilnim pogojem, pač ne bi dobil blaga, ki bi ga tvornica potem lahko draže prodala drugemu interesentu, kar je tudi sama potrdila na predračunu.
Tak način postopanja dobavite 1 ja pač ni na mestu in ga je treba obsojati, tem bolj ker se tvornica hvali, da je domače podjetje. Seveda bi trgovec lahko uveljavil svoje pravice iz naročila sodnim potem, ali potem bi se zadeva zavlekla in morda blaga sploh ne bi dobil kmalu. Ta detailist tudi noče imeti s sodnijo opravka, ako ni to
protislovju z njegovimi prejšnjimi trditvami. Ribbentrop da je prej vedno zatrjeval Hitlerju, da se Britanci nikdar ne bodo borili proti Nemčiji, sedaj pa je govoril, kakor da bi se Britanci že od nekdaj pripravljali na vojno proti Nemdiji.
Chamberlain je v četrtek podal v spodnji zbornici svoje redno tedensko poročilo. Med drugim je dejal: Na zapadni fronti ni bilo važnejših operacij. Nove čete pri bajajo na fronto brez vsake izgu be. Pri nemških letalskih napadil. na Anglijo so izgubili Nemci mnogo letal, Angleži niso imeli nobenih izgub. Podmorniška vojna se je poostrila. Nemške podmornice so bile odrinjene od svojih baz. Grožnja s podmornicami da bo kmalu premagana. Angleških ladij je bilo pretekli teden potopljenih skupno v tonaži 22.715 ton, tonaža zaplenjenih nemških ladij pa znaša 28.360 ton, da je čisti dobiček angleške mornarice približno 6000 ton. Ena nemška ladja s 4574 tonami se je potopila sama. Nemške ladje potapljajo sedaj trgovske ladje brez vsakega predhodnega opozorila. Chamberlain je to ravnanje zelo ostro obsodil. Ko je govoril Chamberlain še o ankarski pogodbi, je odgovoril na kratko na Ribbentropov govor. Njegova polemika proti izvajanjem Ribbentropa je bila nenavadno ostra. Pri tem je omenil Ribbentropove besede ob njegovem prvem prihodu v Anglijo I. 1936., ko je dejal, da je glavni sovražnik Evrope boljševizem, da se pa te nevarnosti narodi zavedajo šele potem, ko je prepozno. Če je Nemčija po Ribbentropu sporočila, da bo vodila vojno z vso energijo, more reči Anglija le eno, da je pripravljena na vse!
V gornji zbornici je govoril lord Halifax, ki je med drugim naglasil, da še nikdar ni bil storjen bolj nespreten poskus razdružiti Francijo in Anglijo, kakor je to storil Ribbentrop. V svojem nadaljnjem govoru je naglasil, da so Rusi zasedli poljsko ozemlje natančno v smislu Curzonove linije.
Minister Frank je imenovan za generalnega guvernerja v zasedenem poljskem ozemlju, za pod-guvernerja pa bivši avstrijski minister Seyss-Inquart. Nemški uradni listi nadalje razglašajo, da imajo generalni guverner, minister za gospodarsko štiriletko ter obrambni svet pravico izdajati za Poljsko nove zakone. Vse stroške za upravo poljskega ozemlja mora nositi to ozemlje. Generalni guverner bo zato sestavil novi proračun za zasedeno poljsko ozemlje.
Litovska vojska še vedno ni zasedla Vilne. V Litvi je zaradi tega nastalo precejšnje razočaranje. V Vilni sami je prišlo do bojev med Poljaki in boljševiki. V mestu zelo primanjkuje živil.
Finski delegati so imeli, kakor se poroča iz Finske, zelo prijateljske razgovore s sovjetskimi voditelji. Na Finskem prevladuje zato optimistično razpoloženje. Sovjeti so predložili finski delegaciji nove pismene predloge. Finski delegati so nato izjavili, da nimajo pooblastil, da bi odgovorili na te predloge ter so zato odpotovali na Finsko. V Moskvo se vrnejo prihodnji teden. Zastopnik finske vlade je izjavil, da ne bo finska vlada pri-
neobhodno potrebno in neizbežno
Iz tega primera se vidi, da se I stala na noben dalekosežen sovjet-
določbe uredbe o zatiranju draginje le izigravajo, čeprav se je z | odločilnih mest že večkrat naglasilo, da v Sloveniji ni bilo takih primerov. Med trgovci detajlisti jih tudi res ni bilo, zato ni nič bolj napačnega, kakor če se dolže trgovci detajlisti, da povzročajo draginjo.	A.	B.
Mii® vesti
Krat j Boris je podpisal ukaz o razpustu sobranja. Volitve za novo sobranje bodo 24. decembra.
Nova bolgarska vlada je sprejela deklaracijo vlade, ki naglasa, da bo vlada tudi v bodoče nadaljevala politiko notranjega in zunanjega miru. Z vsemi velesilami in z vsemi sosedami bo vzdrževala dobre od-nošaje. Deklaracija vlade navaja nato vladni program za njeno delo na gospodarskem, finančnem, kulturnem in upravnem polju.
V južni Dobrudži je prišlo do spopada med romunskimi orožniki in bolgarskimi četaši.
Poslanik v. Papen sc vrne v Turčijo ter bo stavil Turčiji nove predloge. V Ankari se sprašujejo, kaj bi mogla Nemčija Turčiji še ponuditi. Nekateri listi so poročali, da bo Papen predlagal Turčiji, da zasede Irak ter se polasti mosulskih petrolejskih ležišč. V Ankari so na te vesti že izjavili, da je takšen predlog nesprejemljiv, ker hoče Tur čija živeti v dobrih odnošajih z Arabci.
Grška toplo pozdravlja sklenitev
francosko-angleško-turškega pakta, ker se z njim zajamčuje mir v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici da se bo angleška vlada potrudila da bo sporazum s Turčijo že pri hodnji teden ratificiran v Ankari.
Odmev Ribbentropovega govora po svetu ni bil velik. Francoski in angleški listi poudarjajo predvsem da je bil Ribbentropov govor namenjen v prvi vrsti Nemcem. Vendar pa je njegova glavna tendenca, da bi ustvaril nasprotje med Francozi in Angleži. Francoski in angleški listi poudarjajo, da se to ne bo posrečilo. V nevtralnih državah zlasti naglašajo oni del Ribbentropovega govora, ko je dejal, da se bo Nemčija borila do zmagoslavnega konca. Ameriški listi kažejo manjše zanimanje za govor, vendar pa pravijo, da kaže Ribbentropov govor, da bodo Nemci opustili nadaljnje mirovne poskuse in da se bodo borili. Večina italijan skih listov je objavila Ribbentropov govor sicer na prvi strani, toda brez vsakega komentarja. Sovjetski listi so sprejeli govor ugodno
Nekateri ameriški listi pravijo v svojih komentarjih o Ribbentropo-vem govoru, da je njegov govor v
ski predlog, ne da bi prej vprašala finski parlament za njegovo mnenje.
Hitler je imel te dni številne posvete s poveljniki nemške vojske, mornarice in letalstva.' Ker se istočasno poroča o velikem premikanju nemških čet ob zapadni fronti, se pričakuje, da bodo Nemci v kratkem začeli ofenzivo na zapadni fronti.
Prvi ameriški prostovoljni bolničarski oddelek je odpotoval na za-padno fronto.
Nemški in avstrijski begunci se bodo mogli naseliti v angleški koloniji Keniji. Begunci so se angleški vladi za dovoljenje iskreno zahvalili.
Z zapadnega bojišča poročajo Francozi, da so bili na fronti samo manjši boji izvidniških oddelkov. Iz poročila sledi, da je del Warndt-skega gozda še v posesti Francozov.
Angleška letala so izvršila celo vrsto izvidniških poletov nad Nemčijo. Letala so preletela Berlin, Hamburg in Magdeburg. Nad Hamburgom so letela letala ravno v trenutku, ko je radijska postaja oddajala Ribbentropov govor. Zaradi letalskega alarma je morala nato radijska postaja oddajo Rib-bentropovega govora prekiniti.
Na seji danskega parlamenta je zastopnik danske narodno-sociali-stične stranke predložil zakonski načrt o preselitvi Nemcev v Nemčijo. Poslanec danskih Nemcev Mtiller je ostro zavrnil ta predlog, češ da pomeni največjo žalitev danskih Nemcev, ki so lojalni danski državljani in hočejo ostati na Danskem.
Angleška vlada se pogaja z nevtralnimi državami zaradi omilje-nja blokade, da ne bi trpela trgovina nevtralnih držav.
Kako	naise	u
soli
Teiste zahteve in predlogi trgovstva
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
»Lama«, modna in konfekcijska trgovina, družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Nabava in prodaja vsega v modno in konfekcijsko ter tekstilno in galanterijsko stroko spadajočega blaga in izdelkov ter potrebščin na drobno in na debelo. Osnovna glavnica v višini 400.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: Jakob Lah, trgovec, in Ivanka Lah. oba v Mariboru. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki:
Predilnica bombaža in mehanična tkalnica K. Zelenka & Co, Maribor. Odslej edina lastnica tvrdke dosedanja družbenica tvrdka »Suitex« S. A. v (jlarusu.
Zabret & Ko., družba z o. z. v Britofu pri lvrauju. Izbriše se poslovodja Ivan Avsenek. - niše pa poslovodja Apolonija Zab.,t. Vpiše se prokurist dr. Vlado Valenčič.
Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu. Izbriše se član upravnega sveta Herbert Woschnagg, vpiše pa se član upravnega sveta Jože Verovšek, veletrgovec v Ljubljani.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta dr. Josip Ka-mušič, vpiše pa se član Josip Bahovec, veletrgovec v Ljubljani.
Manufaktura »Gentlemen«, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Hlede Marija, vpiše pa se poslovodja Franc Berginc, trg. pomočnik v Ljubljani.
»1'ekatete«, tovarna testenin, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Joško Dolničar, vpiše pa novopostavljeni poslovodja Vladimir Zalokar, banski uradnik v Ljubljani.
»Vinocot«, tovarna vinskega in špiritovega kisa, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Kohler L. Ernest.
Strojno pletilstvo Franc Krašovec, družba z o. z., št. Vid pri Stični. Obratni predmet odslej tudi zastopstvo pletilnih strojev.
Trgovina S. 3. Rozman, družba z o. z., št. Vid nad Ljubljano. Vpiše se poslovodja Alojzija Rozman, roj. Vadnal. Izbriše se poslovodja Koman Jože.
Prva jugoslovanska šamotna tovarna, družba z o. z. v Štorah. Sedež družbe se prenese iz štor v Celje. Besedilo firme tudi v srbohrvaščini. Obratni predmet je odslej: Produkcija Samotne opeke in drugega stavbenega materiala in industrijskega materiala v šamotu ter trgovina s takim blagom. Zaznamuje se ustanovitev podružnice v Mladenovcu.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Jernej Mrak, Kokrica, trgovina z deželnimi pridelki — zaradi smrti lastnika.
Iicrnian Ivan, pekarna Štore — zaradi smrti lastnika.
Hcllit, družba z o. z. v likvidaciji, Maribor — zaradi končane likvidacije.
Brata Šiftar & Haliu, Murska Sobota. Agentura in komisijska trgovina z manufakturo, železnino steklenino in kolonialijami — za radi razdružitve.
Ze več let ponavlja trgovstvo na svojih zborovanjih nujno potrebo, da se spremeni sedanja zakupo-/trodaja soli. Te svoje zahteve je trgovstvo obrazložilo in utemeljilo tudi v neštetih spomenicah ter osebnih intervencijah, a še vedno ni doseglo pravega uspeha. Ker v kratkem poteče sedanja zakupna doba za sol, zato je naravno, da trgovstvo zopet posveča vso pozornost vprašanju pravilne ureditve prodaje soli. Ze v zadnji številki smo obširno utemeljili zahtevo trgovstva, da se zakup soli ne oddaja za vso banovino, temveč za vsak politični okraj ali tudi sodni okraj. Načelno naj bi smel imeti vsak trgovec samo en zakup. Še bolje bi seveda bilo, če bi bila prodaja soli svobodna, kakor je bila desetletja. Ta način se je tudi zelo dobro obnesel.
Upati je, da se bo ta zahteva trgovstva, ki je vseskozi utemeljena in tudi v korist monopolske uprave, upoštevala. Posebej pa je treba opozoriti še na naslednje zahteve trgovstva.
Prevozni stroški
Ni prav, da ni monopolska uprava upoštevala že mnogokrat predložene zahteve trgovstva, da se pri nabavnih cenah za sol upoštevajo tudi prevozni stroški. Cisto drugače je, če dobi trgovec v nepo-
še več kilometrov daleč. Pri svojih podjetjih zna tudi država'važnost razdali zelo dobro upoštevati, kar se posebno občuti pri poštnih in telefonskih pristojbinah. Trgovca stane prevoz s konjsko vprego za vsakih 100 kg približno 1 dinar. Pri prevozu soli 30 km daleč torej za 100 kg pa 30 din. Ce velja po novem trgovca sol 120 din za 100 kg, prodajna cena pa mu je predpisana s 150 din, potem je izgubil trgovec pri prevozu blaga 30 km daleč ves dobiček. Zato je nujno, da monopolna uprava pri prodajni ceni upošteva tudi prevozne stroške.
Kakovost soli
Po novi uredbi so se cene soli za vse vrste izenačile. Zlasti pri morski soli pa razlikujemo debelo in zmleto sol, ki je bila tudi za 25 par dražja pri kg. Verjetno je, da bo sedaj monopolna uprava prodajata zaradi nižje cene samo debelo morsko sol. Opozarjamo zato monopolno upravo, da se v nekaterih krajih zahteva le zmleta morska sol. To mora monopolna uprava upoštevati, ker se mora tudi ona ozirati na zahteve- svojih odjemalcev. Tudi kamena in kre-ška sol naj se dobavlja v enaki kakovosti.
Zaračunavanje vrečic
Maloprodajni ec dobi odslej vreče za sol brezplačno. Vendar se to nikakor ne more smatrati kot odškodnina za stroške trgovca pri nadrobni prodaji soli, ker je ugotovljeno, da znesejo stroški za vrečice pri 100 kg soli din 10, trgovec pa dobi za prazne solne vreče samo 4 do 6 din. Tq pa le v primeru, če so vreče brez vsake napake. Trgovci, ki imajo že itak velike izdatke pri prevozu soli, ne morejo nositi še stroškov vrečic. Zato je povsem upravičena zahteva trgovstva, da se dovoli zaračunavanje vrečic konsumentoni, ki nimajo lastnih vrečic ali lastne posode.
Prodaja živinske soli
. Posebno nezadovoljstvo pa je vzbudila najnovejša odredba glede , prodaje živinske soli, in sicer ne - samo med trgovci, temveč tudi \ med kmetskim ljudstvom. Uprav-
ni odbor državnih monopolov je namreč odredil, da se zniža provizija maloprodsjalccv pri prodaji denaturirane živinske soli od 30 na 10 din, živinsko sol na drobno pa da prodajajo v bodoče le zakupniki velikoprodaie v krajih veli-koprodajo soli. To pomeni praktično, da bo moral vsak kmetovalec, če bo hotel kupiti živinsko sol, v kraj, kjer je zakupnik velikopro-daje soli. Teh krajev1 je v Sloveniji 34. Mnogi kmetovalci bodo morali zaradi tega iti po 20, 30 in tudi več kilometrov daleč, če bodo hoteli kupiti živinsko sol. Jasno je, da bo zaradi tega konsuin živinske soli zelo padel. Lepo je, če je monopolna uprava spoznala, da je bila cena živinske soli previsoka, vendar pa je napačno, če je hkrati z neumestnimi predpisi omejila porabo soli. Neutemeljeno je tudi mnenje monopolne uprave, da se bo s tem preprečilo, da bi ljudje porabliali živinsko sol tudi pri hrani. Ker bo moral iti kmetovalec daleč kupiti sol, bo imel tudi večje zaloge soli, če bo seveda imel potreben denar, in zato bo tem bolj gotovo uporabljal rdečo sol tudi pri hrani. Verjetno pa je tudi to, da se bo na deželi razvila nedovoljena kupčija s soljo.
Iz vseh teh razlogov bi bilo edino pravilno, če bi Se določila nakupna cena živinske soli za tr-
Zamet, pliš in njima podobne tkanine; svilene, polsvilene.
Til, bobinct in njima podobne tkanine, gladke; tenčice (gaze), krep, fb • in ostale redke tkanine, popolnoma ali deloma iz svile.
Pleteno (»Strikano«) in prepleteno (na stanu delano — »virko-vano«) in mrežasto blago, svileno ali deloma svileno: 1. v kosih (metrsko blago), 2. nogavice in rokavice, 3. ne imenovano, razen obleke in perila.
Čipke, svilene ali deloma svilene.
Tkani trakovi: svileni in pol-svileni.
Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz svile.
Pozamentarija, pozainentarijski (pasarski) in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine: svileni in polsvileni.
Lasuljarski in drugi izdelki iz človeških las ali imitacije človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno ali fino tvarino, razen tkanin in cedil (sit) za precejanje v oljni in drugi industriji, popolnoma ali deloma iz človeških las.
Izdelki iz konjske žime, ki niso nikjer imenovani: trakovi, umetno cvetje.
Konfekcija, kakor: obleka, perilo in drugo modno in šivano blago iz tkanin, tudi plišastih, pletenih snovi, čipk in vezenin, trakov in pozamentarij, kolikor ni v tarifi določeno: 1. iz gostih tkanin, žameta, pliŠa in njima podobnih tkanin; svilenih in polsvile-nih, 2. iz trakov in pozamentarije: svilenih in polsvilenih.
Predmetov is tila in pletenih tvarin in tkanin, podobnih tilu; iz tančice (gaze), krepa, flora in ostalih redkih tkanin; svilenih in deloma svilenih.
Iz čipk in vezenin: svilenih in polsvilenih, iz vezenin in čipk: bombaževih, lanenih in volnenih.
Šivano blago iz predilne snovi, ki ni luksuzna, a je podložena s
govce na 40 din za 100 kg, prodajna cena pri nadrobni prodaji pa na 75 par. Na ta način se bo tudi znižala razlika v ceni med soljo za ljudsko hrano in živinsko soljo.
Končno je treba tudi opozoriti, da prepovedujejo nekateri finančni organi trgovcem razprodajo živinske soli, ki jo imajo še na zalogi. V današnjih časih pač nima noben trgovec toliko denarja, da bi smel kar po več sto kg živinske, soli vreči v vodo. Zato naj uprava monopolov izda pojasnilo, da smejo trgovci stare zaloge soli razprodati.
Končno je treba omeniti še staro zahtevo trgovstva, da se naj
solne knjižice odpravijo
Te knjižice so popolnoma odveč, ker je itak vsaka manipulacija s soljo nemogoča. Solne knjižice povzročajo samo večjo kompliciranost pri nabavi soli, kar dela trgovcem mnogo sitnosti, monopolna uprava pa od tega nima prav nobene koristi.
*
Vse te zahteve trgovstva glede reorganizacije prodaje soli so tehtne in upravičene in naj se zato tudi upoštevajo. Nikjer ni zapisano, da bi zaradi monopolnega stališča ne smela biti prodaja soli organizirana praktično in pravično za onega, ki nosi glavno breme njene prodaje.
II.
svileno ali polsvileno tkanino. — šivano blago iz predilne tvarine, ki ni luksuzna, toda z dodatkom krzna finih kož ali njih imitacije, iz elastičnih tkanin kakor tudi iz tkanin in trakov, prepojenih s kavčukom, premazanih ali z vložkom iz kavčuka: iz svile ali deloma iz svile.
Opomba: Ce ni izdelano takšno blago popolnoma iz zgoraj izrečno imenovanih za luksuzne označenih: gostih, redkih in prepletenih tkanin, čipk, vezenin, trakov in pozamentarije, marveč samo deloma, ali če je popolnoma, ali deloma okrašeno s: tkaninami, svilenimi ali polsvilenimi; pozamentarijo in trakovi, svilenimi ali polsvilenimi; tilom in prepletenimi tkaninami, podobnimi tilu, svilenimi ali deloma svilenimi: tančico (gazo), krepom, florom in ostalimi redkimi tkaninami, svilenimi ali deloma svilenimi; vezeninami, bomba-ževinami, lanenimi in volnenimi; čipkami, vezeninami in pozamen-tarijami iz zlatih, srebrnih, pozlačenih, posrebrenih žic, če presega vsota teh okraskov 30 odstotkov površiuc lica, kakor tudi iz steklenih biserov, bleščic, biserov iz porcelana in temu pod., se smatra za luksuzno blago in se plačuje davek na luksus.
Peresa, tudi glave, deli in cele ptice, za okras prirejene pahljače (lepeze).
Moški in ženski klobuki: popolnoma ali deloma svileni, opremljeni ali neopremljeni. — Vsi ženski klobuki brez razlike okrašeni.
Umetne cvetice in venci, narejeni docela ali deloma iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugo tvarino.
Dežniki in sončniki: 1. z držali ali deli iz želvovine, slonove kosti, biserne matice, jantarja, gagata ali njih imitacij ali iz pozlačenih in posrebrenih navadnih kovin:
a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami,
b) prevlečeni z drugimi tkanina-
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v neravni
ROGAŠKI SLATINI
mi; 2. z držali ali deli, okrasno
rezljanimi ali iz tvarine za rezljanje, razen omenjene, ali okrašeni s čipkami ali vezeninami: a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami;
3. z dragimi kovinami; 4. ostali: a) prevlečeni samo ali večinoma s čipkami ali vezeninami, b) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino.
Obuvala iz tkanine in klobučevine s podplati iz drugih tvarin: docela ali deloma iz svile. — Obuvala iz usnja jelenjega, antilopje-ga, krokodiljega, kačjega, lakiranega, bronsiranega, pozlačenega in posrebrenega docela ali pretežno kakor tudi iz imitacije spredaj navedenega usnja, tudi z obrobki iz fine kožuhovine. — Obuvala iz fine kožuhovine. — Obuvala docela ali deloma iz svile in vezena obuvala.	•
Dalje v prihodnji tedenski štev.)
Zunanja trgovina
■■■BMHmHHranRNHarasn
Narodna banka je izplačala dne 25. oktobra klirinške nakaznice po kliringu s Turčijo do št. 2341 z dne 25. maja 1939.. z Madžarsko do št. 2016 z dne 31. avgusta 1939. in s Ceško-Moravsko do št. 9265 z dne 16. septembra 1939.
Prepoved izvoza vseh surovin, ki so bile nabavljene v klirinških ali neklirinških državah za svobodne devize, se ne nanaša na blago, ki je bilo izdelano iz teh surovin, oz. če se izvozi to blago na podlagi kompenzacij.
Angleži bodo kupovali naše blago franko jadranska luka ali franko Solun. S tem bodo naši izvozniki rešeni mnogih skrbi, predvsem pa jim ne bo treba plačevati dragih prevoznin in premij za zavarovanje blaga.
Ker nam Nemčija ne bo mogla zaradi vojne še nadalje dobavljati bele pločevine, je dosegla naša delegacija pri pogajanjih z Italijo, da nam bo belo pločevino dobavljala Italija. Upoštevati pa je treba, da je italijanska industrija z naročili za belo pločevino preobložena.
Nemčija nam bo letos dobavila
380.000 ton črnega premoga in
220.000 ton koksa. V primeri z lani se bodo povečale nemške dobave črnega premoga za 236.000 ton, dobave koksa pa za 118.000 ton.
Ker je nastalo na Bolgarskem pomanjkanje kositra, je uvedla bolgarska vlada nad vse zaloge kositra državno nadzorstvo. Prijavljene količine kositra se smejo prodajati samo pooblaščenim obrtnikom.
Izvoz Turčije se je v zadnjih tednih zelo povečal. Zlasti je izvozila Turčija večje količine tobaka, lešnikov In kož v Švedsko. A tudi turški izvoz v Italijo in Romunijo je bil živahen.
Italijanska trgovinska delegacija je prišla v Sofijo, kjer se bo začela takoj pogajati za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Vsak, kdor ima v Italiji več ko 500 kg starega železa, mora prijaviti oblastem svojo zalogo starega železa.
Italijanski raziskovalci so odkrili v Albaniji v bližini Ohridskega jezera ležišča železne rude. Rezerve teh ležišč se cenijo na 20 milijonov ton.
Gospodarska pogajanja med Švico in Nemčijo so bila končana ter je bila podpisana nemško-švicar-ska gospodarska konvencija.
Madžarska vlada je zelo omejila potrošnjo bakra, niklja, kositra ko tudi zlitin iz teh kovin. Izdana je bila tudi lista predmetov, za katere je uporaba prej naštetih kovin sploh prepovedana.
Argentinska trgovinska bilanca je bila v avgustu pasivna za 14,2 milijona pezet. Izvoz je znašal 110,2, uvoz pa 124.4 milijona pezet.
Sovjetska trgovinska delegacija je prišla v Berlin.
Uvoz sladkorja v U. S. A. se j' znižal od 4,13 na 3,86 milijonov tor.
sreclm bližini svoje trgovine . sol ali če jo mora prevažati po 30 in
Seznam	lu
predmetov
v smislu protldraginiske uredbe
Denarstvo
Minister dr. Andres o novem pravilniku za hranilnice
Minister dr. Andres je podpisal v soglasju s finančnim ministrom dr. šutejem vzorni pravilnik za občinske hranilnice v smislu § 18. uredbe o občinskih hranilnicah. Pri tej priliki je dal minister dr. Andres izjavo, v kateri je poudaril naslednje:
Z novim pravilnikom je ustreženo zakonskim predpisom in potrebam hranilnic. Zlasti manjšim hranilnicam, ki nimajo možnosti, da same sestavljajo pravilnike. S tem bo občinskim hranilnicam in oblastem prihranjeno nepotrebno delo, vse poslovanje hranilnic pa bo postalo sedaj enotno. Zato bo tudi lažji pregled o delu hranilnic.
Pravilnik je bil izdan po vsestranski proučitvi podobnih pravilnikov v drugih državah ter naših razmer. Upoštevani so bili vsi upravičeni nasveti strokovnjakov in potrebe naših hranilnic. Do
2.	decembra morajo hranilnice spremeniti svoje dosedanje pravilnike v smislu novega vzornega pravilnika.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narine banke z dne 22. t. m. navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga je ostala ne-izpremenjena in znaša 1.986,9.
Devize izven podloge so se dvignile za 3,6 na 630,8.
Vsota kovanega denarja je večja za 46,2 in znaša 344,3.
Posojila so se povečala za 38,5 na 2.505,0. Povečala so se eskontna posojila za 38,5 na 2.375,5, do-Čim so ostala lombardna s 129,4 ne izpremen jena.
Posojilo po uredbi iin. ministra se je zvišalo za 232,3 na 560,5.
Razna aktiva so se zmanjšala za 59,9 na 2.634,7,
Obtok bankovcev se je znižal za 66,5 na 9.009,9. Dvignile pa so se obveze na pokaz in sicer za 83,8 na 1.578,0.
Skupno kritje se je zvišalo na 30,02, samo zlato pa znaša 29-86%.
Obrestna mera je Ostala še nadalje neizpremenjena.
Na konferenci v trgovinskem ministrstvu zaradi organizacije devizne direkcije za zunanjo trgovino se je večina delegatov izjavila proti temu, da bi se prenesla kompetenca za devizna poslovanja iz Narodne banke na direkcijo. Ker se je tudi finančni minister dr. šutej izjavil za to, da vodi te posle še v bodoče devizna direkcija pri Narodni banki, bo prt tem tudi ostalo.
Na beograjski borzi so notirali drž. vrednostni papirji dne 26. oktobra takole: vojna škoda 43650 do 438 7% Blair 88—90, 8% Blair 84, Seligman 98, investicijsko posojilo 98—9925, 6% dalmat. agrarni 73 50—75, 4% agrarni 52—55, 6% gozdne obveznice 73—74'50 din.
V Nemčiji je izšla vladna uredba, ki daje nemški državi pravico, da razpolaga s vsem denarjem, naloženim po hranilnicah in tudi z denarjem zavarovalnic. Nihče ne sme s tem denarjem razpolagati brez posebnega dovoljenja državne oblasti.
Državni dolg Združenih držav Severne Amerike je narastel že na 41 milijard dolarjev. Najvišja po Kakonu dopustna višina državnih dolgov je določena na 45 milijard dolarjev. Verjetno je, da bo kongres to mejo zvišal.
Italiiansko gospodarstvo ob izbruhu volne
Avtarklino gospodarstvo
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge: Strojna zadruga na Bregu pri Kranju, Stavbna zadruga »Slomškov dom<, Laško, Nabavljalna zadruga rezervnih oficirjev v Ljubljani, Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani, Gospodarska zadruga Radatoviči v Metliki in Rečička »emljoradniška drvarsko-gradjevi-narska zadruga v Ilečici ob Savinji.
V drugem članku razpravlja »Neue Ziircher Zeitung« o avtarkičnem gospodarstvu Italije ter pravi med drugim:
Avtarkično gospodarstvo Italije ne velja za njene kolonije, kar je tudi zelo razumljivo. Edino albanski petrolej je bil priključen v avtarkično gospodarstvo.
Italijansko avtarkično gospodarstvo je staro šele dobra tri leta in se more deliti že v tri dobe. Piva doba se je začela z izbruhom etiopske vojne in sankcij ter je trajala do spomladi 1938, ko se je Italija definitivno odločila za avtarkijo. Vendar pa je bilo izvajanje avtarkičnega gospodarstva še do jeseni 1938 precej liberalno v primeri z metodami, ki so se takrat uporabljale že v Nemčiji. Bilo je polno tudi na pol oficialnih možnosti za nabavo surovin v tujini in tudi potrošnja še ni bila omejena.
To pa se je kmalu spremenilo, ko se je silno poostril gospodarski položaj zaradi španske vojne, izdatkov za Etiopijo in nespremenjenega stališča kapitalno močnih zapadnih velesil. A tudi politična napetost je silno narasla, da je že zaradi nje izgledala uporaba avtarkičnega gospodarstva kot edina rešitev. Seveda pa je dalo k temu močno vzpodbudo nemško gospo-darsvto, ki je bilo že čisto v znaku popolne avtarkije. Ostra uporaba avtarkičnega načela je tudi hitro pokazala svoje posledice. V kmetijstvu se je močno uveljavilo načrtno gospodarstvo, uvedlo se je nadzorstvo nad cenami in trgi, v trgovino je vedno bolj odločujoče posegala država, posebno močno pa se je pokazal vpliv države v industriji. Z vnemo se je uveljavljal novi sistem, toda končni uspehi niso dali pričakovanega učinka. Ozka povezanost Italije in Nemčije je povzročila, da se je Italija tudi gospodarsko močno naslonila na Nemčijo in da je bila četrtina vsega obsega italijanske zunanje trgovine usmerjena na Nemčijo. Ta povezanost je imela tudi to posledico, da se je Italija tudi pri izvajanju avtarkičnega gospodarstva naslanjala vedno bolj na Nemčijo in njeno avtarkično industrijo. Prihajali so v deželo nemški strokovnjaki, čeprav le za kratek čas, s strokovnjaki pa tudi stroji. Nadomestni deli teh strojev se niso mogli vedno izdelali v Italiji, kar je pri kompliciranosti avtarkične industrije tudi razumljivo. Najbolj usodno pa je bilo to, da so zavzele avtarkične investicije prevelike dimenzije, kar je bilo zvezano z motnjami pri preskrbi surovin. To se je pokazalo v železni, tekstilni industriji in tudi rafineriji zemeljskega olja. Pa tudi odvisnost od nemškega premoga je postala za italijansko avtarkično gospodarstvo problem prve vrste. Izkazalo se je, da bi zašlo vse italijansko avtarkično gospodarstvo v silne težave, če bi se nakrat zaprle meje ob Italiji.
Slabe strani industrijskega avtarkičnega sistema v Italiji se morejo razdeliti v dve skupini. Prvič v industrije, katerih nemoteno obratovanje še ni zagotovljeno ali zaradi vzrokov nabavljanja potrebnih surovin in drugič v industrije, katerih ustanovitev je šele nameravana, ki pa so za popolno avtarkično gospodarstvo potrebne. Kot primer prve skupine se more navesti jeklena industrija. Od druge skupine pa je treba omeniti n. pr. naprave za pridobivanje sintetičnega kavčuka (bnne), ki so verjetno še v stadiju večjih poskusnih laboratorijev pri velepodjetjih Montecatini in Pirelli. Sem spadajo tudi poskusi proizvajanja v italijanskih rafinerijah visokovredne-ga bencina za letala, ki je zlasti za motorizirano vojsko odločilne važnosti.
Prava oboroževalna industrija
je bila od vseh teh činjenic zelo prizadeta, ker bi bila na vse zadnje v primeru vojne od teh proizvodov odvisna. V zvezi s tem je treba omeniti dejstvo, ki se je v tujini le malo opazilo, da namreč ni igrala prava oboroževalna industrija, ki dela neposredno za oborožitev in opremo čet, v okviru celotnih avtarkičnih prizadevanj
niti primeroma te vloge ko v Nemčiji. To se je zlasti pokazalo v lanski septembrski krizi, ko je bil znaten del italijanskega vojnega materiala koncentriran še v Španiji in ko je grozila nevarnost, da bo treba v nekaj dneh izvesti popolno mobilizacijo in oborožitev vseh letnikov. Monakovski sporazum je nato preprečil, da bi se moralo to težavno vprašanje rešiti.
Finanine	reze
V primeru vojne bi Italija po vsej verjetnosti zopet skušaia dobivati potrebne surovine in blago v tujini, ker ni niti gospodarska izgradnja imperija niti avtarkično gospodarstvo doseglo te višine, da bi bila Italija te nujnosti oproščena. Zato ni čuda, če so v Italiji že pred izbruhom vojne z vso pozornostjo sledili raznim pojavom pomanjkanja v Nemčiji, ki so se pojavljali v vedno večji meri. Ta pozornost je bila tembolj razumljiva, ker je bila Nemčija tista država, na katere gospodarsko sodelovanje je Italija v veliki meri postavila tudi svojo zunanjo trgovino. Ta opazovanja pa so pokazala, da mora povečanje vojnega gospodarstva v Nemčiji zmanjšati možnosti italijanske oskrbe s potrebnim blagom. Na drugi strani pa je tudi bilo jasno, da bi v primeru vojne plačilni in klirinški sistemi z dru-
gimi državami ne delali več tako dobro, ker bi pač italijanska iz-vozna kapaciteta padla.
Italija bi bila zato prisiljena poseči po svojih finančnih rezervah, da bi si mogla nabaviti potrebno blago. Po izkazu v marcu 1939. je znašala italijanska podloga 3,8 milijarde lir v zlatu in devizah (to vrednost pa je treba razumeti v papirnatih ne v zlatih lirah).
Druga italijanska dobroimetja v tujini so se v veliki meri uporabila za izravnavo plačilne bilance za leto 1938. in zato ne morejo danes pomeniti posebno močne rezerve. Če ima Italija še tajni vojni zaklad, se ne ve, posebno verjetno pa po velikih izdatkih v Etiopiji, Španiji in Italiji trpi. Znano pa je tudi, da so zelo padla nakazila italijanskih izseljencev, dohodki iz tujskega prometa pa so tudi vedno skromnejši.
Plačilni	promet
Navodila Narodne banke
Ob sklenitvi zadnjega trgovinskega dopolnilnega dogovora z Grčijo je izdala Narodna banka naslednja navodila:
Plačilo izvoženega blaga
1. Izvoz našega blaga v Grčijo se plačuje začenši z 21. oktobrom 1939 na naslednji način; 73 odstotkov v kompenzacijskih bonih, ki jih bo poslala Grška banka neposredno izvoznikom, 20 odstotkov pa v svobodnih devizah preko Narodne banke, ostanek 7 odstotkov pa z odobravanjem po računu »A« Narodne banke pri Grški banki.
Izjema od tega je predvidena za izvoz v Grčijo naših žitaric (pšenice, koruze, grahorice, ovsa in ječmena), ki se bodo v celoti plačevale v svobodnih devizah.
2. Za plačilo svojih terjatev morajo jugoslovanski izvozniki predložiti grški banki tovorni list s potrdilom o izvoru blaga (ki se bo sprejemal brez viza konzulata) ter fakturo.
3. Prejete bone smejo izvozniki prodajati izključno samo po pooblaščenih zavodih.
4. Izvozniki morajo opravičiti potrdila o zavarovanju valute: a) za 73 odstotkov s prodajo bonov po pooblaščenih zavodih. Ti morajo pri tein paziti, da izvoznik opraviči potrdilo o zavarovanju valute s prodajo bonov, ki se nanašajo ravno na dotični izvoz, kar bodo dognali iz pisma Narodne banke, s katerim se izvozniku obračunava 20% in 7% izvoza ter o čemer se nakažejo boni po dotični fakturi.
Plačilo uvoženega blaga
1. Uvoz grškega blaga v Jugoslavijo se plačuje samo s kompenzacijskimi boni v drahmah, ki
jih smejo kupovati uvozniki izključno samo pri pooblaščenih zavodih.
2. Z uvoznimi listinami se ne more izvršiti nobeno plačilo za grško blago, ki je bilo uvoženo pred 15. oktobrom 1939 brez dovoljenja deviznega ravnateljstva Narodne banke.
3. Potrdilo o izvoru blaga se
dobi brez konzularnega viza. V primeru, da grške oblasti zahtevajo konzularni vizum na carin-Bkih potrdilih, se bo dal vizum
brezplačno.
Fakturiranje blaga
Blago vsake obeh držav, namenjeno za izvoz v drugo državo, mora biti fakturirano Iranko gr-ško-jugoslovanska meja v primeru prevoza po suhem, a fob nakladalna luka v primeru morskega prevoza. Grška banka bo regulirala vrednost tako izdanih faktur brez kakršnega koli odbitka deviz za pomorske stroške, ki padajo v breme zainteresiranega uvoznika.
Kompenzacijski boni
1. Poleg uporabe za plačevanje uvoza grškega blaga sc morejo uporabiti kompenzacijski boni še za: a) za plačevanje vrednosti nabav jugoslovanskih ladij v grških pristaniščih, b) za stroške jugoslovanskih ali grških dijakov, bivajočih v Jugoslaviji, ki pa se zaradi študij nahajajo v Grčiji, do zneska 6000 drahem mesečno, c) za izdatke jugoslovanskih potnikov in turistov (ali grških, živečih v Jugoslaviji), ki potujejo po Grčiji, in sicer do 350 drahem dnevno za osebo. Boni se izplačajo takoj v Solunu do 1500 drahem, v Atenah pa do 6000 drahem. Ti zneski se morejo od Grške banke zvišati do 1000 drahem dnevno za osebo.
2. Na ev. zahtevo imetnika kompenzacijskih bonov bo dajala Grška banka zainteresiranim več delnih bonov v zameno.
3. Kompenzacijski boni, ki se najdejo v obtoku po poteku sporazuma, se bodo mogli izplačati samo z uvozom grškega blaga v Jugoslavijo ter z njih uporabo za potrebe jugoslovanskih potnikov in turistov v Grčiji.
Izplačila preko računa »A«
V breme računa »A«, v katerega se bo odobrovalo po 7% vrednosti jugoslovanskega izvoza v
~	nnlmumioti 17.
Štev. 121.
plačila za stroške nakladanja in prekladanja izvoženega jugoslovanskega blaga ali pa tujega blaga, uvoženega v Jugoslavijo skozi solunsko pristanišče ko tudi za provizijo, ki se nanaša na to blago.
Izplačila po računu »B«
Pri Narodni banki in pri Grški banki se otvarja brezobrestni račun pod imenom »Račun B«, po katerem se izvršujejo kompenzacije vzajemnih terjatev po naslednjih podlagah: a) vrednosti prodanih nepremičnin in trgovinskih obratov ko tudi najemnine, ki pripadajo jugoslovanskim oziroma grškim državljanom, živečim v Jugoslaviji oz. Grčiji, v korist njihovih rodbin, b) Plačevanje iz drugih naslovov, v kolikor bosta soglasni Narodna in Grška banka.
Obračunski tečaji in provizije
1. Obračunski tečaj za spreminjanje faktur jugoslovanskih izvoznikov se bo določeval na podlagi srednjih tečajev v Curihu na dan pred vplačilom.
2. Tečaji, ki se preračunavajo po računih »A« in »B«, se bodo soglasno določili po Narodni banki in po Grški banki.
3. Razlika med prodajnim in nakupnim tečajem Grške banke znaša 3 drahme za vsakih 100 din.
4. Provizija, ki jo pobirajo Grška banka in pooblaščene banke v Grčiji pri izplačevanju jugoslovanskih faktur, znaša v vsem le 2-50%.
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo kalcijevega karbida; 2. novembra krilnih se-salk iz medi, stenja za petrolej, lepila za avtogume, amerikan-platna, bombažnih krp, platnenih brisač, konjske žime, afriške trave, plavljenega jekla, železne pločevine, železnih peči, dimovodnih cevi in kolen za cevi; do 4. novembra raznega orodja, raznih ščetk iz žice, plute v ploščah, morskih gob, ročne priprave za brušenje, raznih brusilnih plošč in kamnov ter opa-sačev za narednike; 6. novembra valjanih plošč iz čistega cinka, kravje kože, medeninaste pločevine, kositra v šipkah, mrež iz železne pocinkane žice, elektromotorja, motor-ventilator ja; 8. novembra raznega usnja in podplatov, bencinskih svetilk ter raznih vrst cevi; 9. novembra mizarskih dlet, prebijačev ter matric za strojne prebijače; 9. novembra bo licitacija za dobavo jelovine in borovi-ne; 10. novembra raznih vijakov, matic, zakovic in žebljev.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo signalnih zvoncev in tipkal ter klozetnih školjk.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. oktobra ponudbe za dobavo kalijevega mila, denaturiranega alkohola, sikativa, gume v ploščah, gumiranega platna, gumenih cevi, lanenega impregniranega platna, merilna ter konoplje; 7. novembra gumenih cevi;
9. novembra ročnih tahometrov;
10. novembra raznih zakovic; dne
11. novembra brodskega disel-mo-torja; raznih vijakov iz jekla in medi.
Komanda podvodnega orožja v K um boru sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo raznega materiala za jadra; do 6. novembra za dobavo gumenih brtev in do 15. novembra raznega Specialnega orodja.
Pomorsko erakoplovna šola v Di-vuljah sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo risalnega in navigacijskega pribora.
LICITACIJE
Dne 2. novembra bo prt vojno-! tehničnem zavodu v Hanrijevu pri1 Skoplju licitacija za dobavo raznih vijakov, žice, žebljev, pločevine, zakovic, smirkovega platna, azbesta v ploščah, manometrov, termometrov i. dr.
Dne 3. novembra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 3.700 ma deskj za potrebe tobačnih tovarn.
Dne 6. novembra bo pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu lici-l tacija za postavitev železniške trinadstropne zgradbe.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Davčni svetovalec
Pobotniška taksa za službene prejemke
G. I. G. v Lj. — Vprašanje:
Pričakujem revizijo po organu finančne kontrole glede taks, pa ' si nisem na jasnem, ali in kdaj moram plačati 'A % pobotniško takso za službene prejemke.
Odgovor:
Ako še izplačujejo službeni prejemki proti potrdilu, je položaj jasen. C,e. izda prejemnik kakršno koli potrdilo p prejemu plače, je to, po trd il(> zavezano 'A% taksi. Na podlagi odst. 2., pripombe 1. taksne, tarife je-pa Vi% takso tudi plačati,,če se ,izdaja plača na podstavi podpisanega ali nepodpisanega se-znamka, bodisi da se vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika. Vendar je finančna uprava to določilo razlagala tako, da je treba takso že plačati, če službodajalec kjer koli v svojih knjigah zabeleži izplačilo, tako da o njem obstojajo pismeni podatki. Celo državni svet se je n. pr. postavil na stališče, da je izplačilo zavezano taksi, če se Vnese v blagajniško knjigo, ker je s tem podan dokaz, da se je izplačilo .; izvršilo.. Ministrstvo za finance je dne 18. februarja 1935. I>od št. 13361/5 odredilo, da plačujejo pobotniško takso za svoje plače privatne osebe, ki prejemajo plače po podpisanem ali nepodpisanem seznamu, po nalogu, izdanem blagajni za izplačilo, ali v kuverti, katero podpisujejo ali ne in ki se .zadržuje v spisih do sledečega izplačila, oziroma ako se knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika. Proti pričakovanju pa se finančna uprava sama ni ravnala po tem razpisu in je še ria-dalje zahtevala od službodajalcev . takso -tudi v priiperih,. v katerih .bi je ne smela zahtevati. Toda < -med tem je državni svet spremen-jtjl. judikaturo. MV ponovnih raz.t »cpo-dbah se. je -postavil na stališče!, •da samo vpis v poslovne knjige n? 'more utemeljevati taksne dolžno! '..-£ti, marveč se taksa plača le, ako sp vrši izplačilo po seznamu ali s knjiženjem na tekoči račun. V razsodbi št. 4515/39 se je postavil državni svet na stališče, da se mora pobiranje pobotniške takse takrat, kadar službodajalec ne daje pobotnice ali podpisa na seznamu v dokaz, da je plačo prejel, omejiti taksna dolžnost res samo na primere, za katere je zakon to izrečno določil. Zakon je taksno dolžnost določil za primere, v katerih ni pobotnice, za izplačevanje plač po nepodpisanih seznamih ali knjiženja na tekoči račun.
Kjer ni ne pobotnice ali podpisanega seznama niti nepodpisanega seznama ali knjiženja na tekoči račun, ne more biti tudi taksne dolžnosti. Na prizadevanja gospo-i darskih korporacij je zaradi tega ministrstvo za finance, oddelek za davke, pod št. 10318/111 od dne 21. aprila 1939. izdalo finančni direkciji v Ljubljani nalog, da v bodoče postopa docela v smislu navedenega razpisa iz leta 1935. in ■razsodbe državnega sveta. Potemtakem sanio knjiženje plače v poslovnih khjigah službodajalca še ,ne zadostuje- za taksno dolžnost. Taksa se mora torej plačati lb te-. d?j: a), kadri r se prejema plača v .kuverti, ppdpisani ali nepodpisana b) kadar se, knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika, c) kadar se ^plačilo izvrši na podlagi podpisanega' ali nepodpisanega seznama oziroma po nalogu, izdanem blagajni! za' plačilo. —- Knjiženje plače v blagajniški knjigi y globalni vsoti ni zavezano taksi.
Razstavljanje
modnega
VELIKA
RLAS.VIKOVA
je Izšla 19 40
Trgovina z modnim blagom ima kakor vsaka druga vrsta posla svoje metode za pridobivanje ku-poyalcev. Geslo njene službe je: »Pridobivaj z osebnim okusom!«
Vendar ima ta stroka nekaj posebnih ovir,., da ne more uporabiti vsph reklamnih sredstev, Izdelki drugih vrst so trajnih oblik. Naglo spreminjanje mode, pa sili prodajalca modnih predmetov,, da išče vedno no.Y,ih metpd reklame. Kroji oblek in barve blaga se vsako letno dobo in vsako leto spreminjajo. Iskati je treba linijo mode ali kateri koli drug znak, ki se ga je občinstvo oprijelo, Oziroma kombinacije s temi, da občinstvo pritegnejo. Pridobivanje mora biti zato raznovrstno, še tem bolj pestro pa mora biti zato, ker ne poznamo okusa poznavalca in .se ravnamo le po svojem okusu.
Katera sredstva ima na razpolago ta stroka? Zanjo je najvažnejša reklama razstavijalno okno. Okenska izložba je .izkaznica trgovčevega okusa. S spretno postavljenimi izdelki more opozoriti občinstvo na, jo* s Itako izbranim okusom bo postreženo v tej prodajalni. Razstavljati je treba zato skrbno, vsa ure.ditev okna se mora izogibati kričavemu videzu. Seveda pa mora izložba privlačevati, mora loviti nase poglede pešcev in mimovozečih. Opazovalec izložbe naj ima občutek, da se v tej trgovini lahko odlično.in okusno obleče. O tem se mora kupovalec prepričati tako, da se naglo odloči za vstop.
Najti je treba torej za izlaganje zlato sredino med očesno vabo in odličnostjo modne izložbe. V teni je skrivnost spretne modne reklame. - Treba pa je za to biti domiselni. O napakah izložb vemo iz .skušnje: dosti primerov. Okenska ‘razstava"' neštetih Vfst ‘blaga "'za oblačila, če so različne vrste kar pisano nametane, ne prikaže občinstvu niti bogatosti zaloge niti sloga te prodajalne; S svojim nemirom učinkuje mešano, bolj zmede človeka kakor pa vabi. Ce pa imamo v oknu le dve prevladujoči barvi, toda v raznih prehodih, tedaj to prepriča mimoidoče, da iina naša trgovina tudi blaga drugih barv v bogati izbiri ter v vseh niansah. Kdor se pri oknu razveseli nad dvema ali tremi vrstami svetle, rožnate barve, je že piepričan, da dobi v prodajalni lahko prav toliko vrst svetlomodrega blaga, kakršnega si želi ali ima naročeno.
Kakšni naj bodo predmeti in vsa postrežba
Da učinkujejo predmeti pravilno, morajo seveda imeti tudi primerno hjprikladno zunanjo obliko. Izbranemu okusu morajo ustrezati vsi deli izložbe, bližnji in ozadje. Ljudje ■ se morajo ustaviti pred oknom zaradi celote in vtis okna mora biti tako silen, da obstane kdo nehote, Če se je le slučajno Ozrl proti'okrih. Le'tako pritegnemo tisto množico ljudi,; ki navadno brezskrbno ali tiepažl ji-vo koraka po: Ulicah ali Se sprehaja, oziroma tiste, ki'iščejo samo določen predmet. Tak Človek obstane in se odloči zaradi izložb. •
. Ko je kupovalka vstopila, se prične za prodajalca pravi del njegove naloge. Modna trgovina- ni navadna trgovina predmetov,- Za katere ima kupovalka že vnaprej vse trdno predpisano. V onih govinab z množinskimi izdelki se vrši vse na, hitro., Kupci prihajajo, in odhajajo kakor številke. V modni trgovini pa je kupovanje povsem drugačno, in;predvsem.traja tu obisk dosti dalj. Tu se izbira skrbno in previdno, se primerja, z veliko ljubeznijo si ogleduje kupec svoje prihodnje oblačilo ali klobuk ali pas. Pomerja se pridno in mnogo! Vsi ti opravki zahtevajo mnogo časa.
Ves ta čas se mora kupovalec ali kupovalka počutiti v prodajalni kar najudobneje, kajti še tako dober vtis modne novosti bi se takoj razkadil, če ji stvari ne znamo na primeren način pokazati in v primernem prostoru ter okolju, ki vzdrži ves čas fantazijo; Kar smo obetali z izložbo, ne smemo v kupcu r podreti z notranjo: postrežbo, ne smemo kupovalca razočarati. Zato mora tudi vsa notranja ureditev lokala pokazati zmožnost tvrdke. Prav tako mora vzbujati zaupanje v nasvet tpr v okus svetovalca. Ce tudi prodajalniea spre-
jema kupovalca z vzdušjem modnega okusa, potem bo kupil in ob odhodu iz lokala bo imel zavest, da je v pravi trgovini kupil vredno modno blago.
Nedvomno je treba posebno za modno trgovino uporabljati le okusno izbrana vabila in prospekte. Če dobi občinstvo v roke lepo in okusno zasnovano tiskanico, bo takoj vsak razumel, da mu jo pošilja zmožen in izobražen trgovec, kar mu je tudi že vnaprej jamstvo, da bo imenitno postrežen. Gre torej pri pridobivanju za nakup modnih predmetov in blaga za neko osebno noto. Trajen uspeh pri (Občinstvu, ima le tista tvrdka, ki se zaveda, da sta vsa njena reklama in postrežljivost hkrati osebna izkaznica lastnika trgovine.
Predlogi	naših
Kolkovanje računov
V »Trgovskem listu« sem čital o intervenciji Zveze zaradi kolko-vanja kreditnih knjižic in računov.	•	»
Kar se tiče kreditnih knjižic, moram reči, da je bila intervencija res zelo umestna. Glede kolkovanja računov pa bi pripomnil naslednje:
Zakaj se 'he bi uvedlo kolkovanje z ozirom na višino računov, da bi; se moral n. pr. kolko-vati vsak račun & 2 pro mil le. Tako bi še taksirali n. pr. računi za 100' din s kolkom 20 par, za 500 din z 1 din/ za 1000 z din 2"
račune
rriču-ne pa je treba kolkovati z.j din 5, za račune nad to vsolo se plača ravno tako samo din 5;—, ji«‘čeprav bi šla vsdta v stotisoče!
da ni uvedel nobene spremembe pri najbolj neugodnih zvezah in odhodih.
Kot eno najvažnejših pritožb moramo navesti pritožbo glede vlaka, ki prihaja v Ljubljano iz Kamnika ob 0,15 vedno netočno in s tem povzroča zamudo vlaka proti Kamniku z odhodnim časom C,40. S tem nastaja gneča na tračnicah, ko ljudje hkrati iz .vlaka izstopajo in vstopajo vanj. Po sedanjem redu, če res ostane, naj se garnitura Vsaj pravočasno pripravi, da se lahko pravočasno vstopi, zlasti pa ne gre to, da občinstvo pozimi dolgo čaka na pe-
ronu ih kar na tračnicah — zato, itd. Največ trgovcev dobiva j kpf . a- ljubljanska čakalnica le v; višini do 1090 din. 1e ] tretjega ' razreda ’ že piav riemO-
I goča in že davno ni Ustrezala tolikšnemu prometu.
Novi vozni red'tudi ni iipošte-. .	.	..	val prošnje delavstva glede ve*-
Alt ne vidite til, da je najbolj	vlaka, kj je bila poslana
nrm muli- 1 rtrnv&K ki nroda in .	   :	:n	.s/-/1 .lic01 n
tepen mali trgover^ ki proda in kupi največ blaga do okrog din lOOO--*-1 ■ To-f bi vetidar morati ‘ eni krat' pravično - predlagati finanč-neriib minršfrštvu5,®^ se: kolkdvh1
že pred meseci in jo je podpisalo nad 26(1 rednih potnikov te' proge! Prošnja je podala untešten predr log, da bi odhajal večerni vlak s
Tsiyurwr se-Komovm ^^jihi odhodnim časom 18,40', nje uredi takb,* Wt srtn zgoVaj	hb	jg	ali	ih,10. Vsaj. od+
omenil. Ze z .več^.lEgpNcl sem o t '	1	-	,	.	.
tem govoril in vsi so za moj predj
idg: ,	:	:	r
Prosim, da bi se moj, predlog upošteval, ker je pravičen in koristen za trgovca, zlasti za malega trgovca,
Nezadovoljstvo zarpdi novega voznega reda
Komaj je bilo objavljeno, da stopi v veljavo novi železniški zimski vozni red,: že se javljajo proti njemu tudi tehtne pritožbe, da ni upošteval želj občinstva in
govor. bi.se moral dobili na. toke prošnje.
Več rednih potnikov,.
le v 24 urah
hurvu. plesira in kcmiCnn tnali oblek* klnbnkr ud Skritbi ip «»etl»lika srnice. o»ral alk* in manšete l*ere. suši. monna In lik« dnmaše perilo
tovarna J O S. REICH
Piil)anHki nasip 4-6 ScIenhuruoTa ul S Telefon Rt. 82 72.
Praktični nasveti
Kateri vrstni red je boljši
Neka firma, ki čedno razpošilja cenike, je napravila naslednji eksperiment. Enkrat je sestavila svoje ponudbe tako, da so bili najprej našteti dragi predmeti. Drugič pa so bili najprej navedeni ceneni predmeti. Na zunaj; pa so bile* ponudbe--vodno enake, Katera ponudba je imela večji uspeli? ~ IzkUšifja-' je pokazala, da-ponudba, v kateri so bili naj-; prej' našteti' cenehi 'predmeti. To! je tudi naravno. - Dragi predmeti sd večino- ljudi že kar ‘ takoj pre-. Strašili, da niso niti naprej gledali. ■Znano pa je tudi, da niso niti še tako bogati ljudje prav nič nejevoljni, če vidijo nizke cene.
Ne preveč blaga razložiti pred kupca!
Le preveč pogosto se pripeti, da ni kppec zadovoljen s prvim blagom, ki mu ga'pokaže prodajalec. Vedno nova blaga mu je treba predložiti in tako se nabere na pultu cela gora blaga. Kadar je veliko blaga, se pa tudi poslabša pregled blaga in včasih se tudi zgodi, da kaj zmanjka. Zato je pravilno edino naslednje postopanje. Ce prodajalec vidi, da kupcu neko blago ni všeč, potem ni
tieba pustiti to blago na pultu, temveč ga je treba zopet spraviti. S tem pa je tudi kupcu izbira olajšana. Ce ima ta pred seboj čelo goro različnega blaga, se res ne more odtočiti ne za to in ne Za drugo blago. PrOdatalec mora Zato uganiti, katera blaga so kupcu najbolj všeč in katera bi ustrezala njegovim potrebam. Ta naj pusti na pultu, vsa druga pa spravi na njih mesto. S tem pa ši bo olajšal tudi svoje delo, ker bo imel manj pospravljanja! Preudariti pa-je tudi to. Ce je zaradi enega kupca pult čisto pdln, kje pa naj še dobi prostor, da se postreže riove-1 mu kupcu. Zato je mera potrebna tfedi pri razkazovanju blaga kupeji,
Radio Ljubljana
Nove knjige
Gospodarska struktura Slovenije*
Ta mesec smo po zaslugi naše univerze in založbe Soc. ekonomskega instituta dobili jirvo pomembno obdelavo podatkov o gospodarskem sestavil Slovenije, in sicer glede na poklicno porazde-lilev prebivalstva. Jasna'slika, o lem nam je bila niijrio potrebna, če naj si uredimo nekaj Več ko zgolj slučajno gospodarsko in socialno politiko. Prav tako pa'bo pdklicna statistika .ugodila tudi posameznikom, v prvi vrsti gospodarskim ljudem in zlasti tistim, ki si želijd' v kakem novem kraju urediti eksistenco!
Uvod o nastanku študije je napisal sam vodja Geografskega Instituta univ. prof. A! Melik, ki navaja tudi nekaj .vzporednih, še ne objavljenih razprav. Zaključke uporabljenih pregledov, ki so, jih sestavili razni slušatelji, podaja v rgoščeni obliki asistent dr. Ilešič. Pri delu so uporabili podatke ljudskega štetja iz 1. .1931. in podatke socialnih zavarovalnih ustanov iz lanskega leta. Pregled je zato dvoličen: jio občinah ali okrajih’in po sedežih podjetij.
Da je študija splošno vredna izrednega zanimanja, nam pokažejo dodane karte* izmed katerih obravnavajo: prva delež kmetskega prebivalstva, druga delež' živečih ljudi od obrta in industrije, tretja tudi njih absolutno število. Četrti ■ zemljevidm- pregled podaja sliko žagarstva in lesne industrije; namenoma posebej obdelani sta tudi stro-j n a in kovinska industrija -ter - tekstilna industrija, ki sta zaradi neustaljeriosti daš poseben problem. Posebna ,karta nudi podobo rudarstva, v -katerem ‘ smo padec zaposlitve že preboleli, a še nimamo: pravega "pregleda' O sedanjem tažVoju. Usiha karta obsega zaposlenost v prometu.
Po velikosti in Številu podjetij predstavlja Slovenijo deveta karta, ki je tudi najboljša slika o tem, kje in kako so osredotočene glavne panoge oz. podjetja s po yeč ko 500 delavci. Podjetja pod to jakostjo so obdelana v naslednjem. Zadnji dve karti nudita pogled na stavbinstvo po številu zaposlenih in še končni prikaz krajev po skupnem številu zaposlenih. S tem je v kratki študiji opravljen velik del naloge, ki bi se morala spOpolnjevaje voditi ža vsa leta. Slovenijo bi smeli v navedenem pogledu deliti na predele s prevlado izrazito kmetskega življa (nad 70%), predele s krepkim obrtnim deležem, predele s prevlado industrijsko - obrtnega deleža, ki jih lahko delimo še na tri podvrste, in kot poseben tip naša mesta. Q tem vsebuje knjižica zanimive ugotovitve.j-: Med siiovjo, ki‘ bi jo bilo treba š,p. djo-dati, smemo brez dvoma .upoštevati kot močni veji trgovino.in gostinstvo, zadnje posebno- zaradi tujskega prometa. Slika o' zaposlenosti v -teh' dveh panogah morija ne: bi bila zelo značilna, poslane pa važna v pregledu.o gibanju zaposlitve celotnega prebivalstva'v zadnjih 2p letih, kar je. Že v pričujoči- študiji dobro poudarjeno gled e rudarstva in1 tekstilne' industrije;	;
Sobota 28. oktobra. 7.00: Jutranji pozdrav — 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče (do 7.45) — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00:. Napovedi — 13.02: Plošče 14.00:. Poročila — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Ali naj varčujemo? (dr. Vladimir Murko) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura :— 19.40: Objave — 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar) — 20.30: Za konec meseca — pisan variete a šalami, godbo in petjem — 22.00: Napovedi,' poročila — 22.15: Radijski orkester-
„	...	-....1--.---m
Vsem, ki se zanimajo za, gospodarska vprašanja,, pomembno delo o gospodarski strukturi Slovenije prav toplo priporočamo.
•* »Gospodarska struktura Slovenije v luži poklicne statistike in delavskega zavarovanja« — izdelal Geografki .institut univerze v Ljubljani. Zbirka študij-št. 5 Strani 40 s 16 kartami. Cena din.20’—,i v	"	d'
Naročajte in širite .Trgovski list"!
PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO, DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS?
Tvrdka F. I. GORIČAR
NA SV. PETRA CESTI je prvorazredna konfekcija V LJUBLJANI,
ki iuia poleg tudi veliko utanufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike in kostume. — Trgovini ima priključeno tudi laelno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meril — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na metre, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovil Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamčit Iver se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčne 1
JULIJ KLEIN
Ustanovljeno 18f>0
Zaloga vMh wr»l »tekla,
„ ■..'.mlVj.	LJUBLJANA
Stavbno in umetno ste*
Wolfova ulica stev. 4
klaritvo. Ipecialna »aloga   *n okvirianjo alik
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plcss, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, V3i v Ljubljani!
Naša	zunania
v prvih devetih mesecih
1939
V primeri i lanskim letom kaže naša zunanja trgovina v prvih devetih letošnjih mesecih naslednjo sliko:
Izvoz
	1939	1938
	• v milijonih din	
Nemčija	1030,8	1434,1
Ceško-Moravsk«	529,3	295,9
Italija	354,1	238,7
Madžarska	210,6	133,2
Grčija	97,0	82,2
Romunija	44,5	33,7
Slovaška	18,9	—
Poljska	16,1	25,8
Bolgarska	3,0	6,6
Turška	4,9	8,7
skupno
Nemčija
Češko-Moravska
Italija
Madžarska
Grčija
Romunija
Slovaška
Poljska
Bolgarska
Turška
2309,2	2258,9
1939	1938
v milijonih din Uvoz 1653,3 1513,7
243,9
422,5
132,1
30,1
84,4
1,4
68,6
2,2
2,8
472,1
306,5
160,9
40.3 76,0
24.3 9,9 2,4
skupno 2641,3 2606,1 Iz tega pregleda se vidi, da se je naša trgovina s klirinškimi državami zelo neznatno povezala. Izvoz se je povečal za 50,3, uvoz pa za 35,2 milijona din. Predvsem se je zmanjšala trgovina z Nemčijo ter se je ves trgovinski promet z Nemčijo zmanjšal za 263,7 milijona din. Trgovinska bilanca s klirinškimi državami izkazuje pasiva v višini 332,1 proti 347,2 milijona din lani.
Od vse naše zunanje trgovine odpade v prvih 9 mesecih 1939
na klirinške države 63,15%, od vsega uvoza celo 70,43% proti 68,15% lani.
V neklirinške države smo izvozili v tem času blaga za 1347,8 milijona din ali 36,85% vsega našega izvoza in se je v primeri z lani povečal za 77,5 milijona din. Naš uvoz iz neklirinških držav pa je znašal 989,6, t. j. za 228,9 milijona manj ko lani.
Naša trgovinska bilanca z nc-klirinškimi državami je letos aktivna za 358,2 milijona din, dočim je bila lani le za 51,8 milijona din.
Kaj smo izvozili?
Po uradnih podatkih smo izvozili v prvih devetih mesecih za milijonov din:
1939	1938
pšenice	1.96,7	118,9
svežega sadja	78,5	67,2
suhih češpelj	13,0	3,2
vina	21,7	5,3
zdravilnih rastlin 23,8	13,0
opija	6,1	—
medu	32,2	22,9
konoplje	147,8	105,4
živine in živalskih proizvodov	980,4	895,9
lesa	772,0	635,6
amonijeve in kavstič-
lie sode	21,1	10,1
cementa	35,6	33,8
železa	3,0	0,4
svinca	21,9	19,7
bakra	430,2	284,3
koruze	98,6	465,0
otrobov	6,5	29,2
fižola	37,6	38,6
tobaka	75,4	118,6
kalcijevega karbida
in cianamida	54,3	67,9
f orosil ici ja	5,3	9,9
rud in izkopanin 270,0	296,8
Za naroiila vseh trgovskih, uradnih in drugih tiskovin se priporoia
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva 23 Tel. 25-52 LAS IMA KIIIGOVEZ1ICA
Izvoz lesa, živine, bakra, rud in pšenice znaša 76,48% vsega našega izvoza.
Kaj smo uvozili?
Naš uvoz je v prvih 9 mesecih letos manjši za 193,7 milijona din
ali za 5,06%. Uvozili	smo	v mi-
lijonih din):		
	1939	1938
bombaža	758,8	589,7
volne	330,0	316,0
svile	91,1	80,0
ostalih rastlinskih		
vlaken	81,9	74,4
železa	459,1	556,1
mineralnih olj	103,1	91,7
kož	39,3	119,3
hranil	155,3	136,7
premoga	110,4	148,9
strojev	292,2	425,4
električnih predmetov	131,1	130,8
prevoznih sredstev	235,6	210,5
Doma in po svetu
Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela v avdienci ministra dr. Budi-savljeviča in Mihaldžiča.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen med strankami sedanjega vladnega bloka, bo dobila SDS 3, skupina Bože Maksimoviča 2 in skupina dr. Markoviča 1 senatorja.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal uredbo, s katero se odcepijo od okrožnih uradov izven banovine Hrvatske vsi oni okraji, ki so bili iz drugih banovin priključeni banovini Hrvat-ski.
Ministrski svet je določil nov kredit v višini 125 milijonov din za nabavo rezervnih živil. Predvsem bi se nabavila pšenica, mast in meso.
Ban dr. šubašič je odobril za javna dela na Hrvatskem kredit 8'75 milijona din. Za regulacijo Save je od tega kredita določenih 3‘8 milijona din.
V pravosodnem oddelku banske uprave v Zagrebu so izdelali uredbo o odpravi javnih notarjev. Večina njih poslov bi prevzela sodišča. Notarji bi se odpravili, ker je to stara programatična zahteva HSS, ki smatra notarska mesta kot nepotrebno obremenitev kmetskega ljudstva.
Volitve v zagrebško trgovinsko zbornico bodo še letos.
Za pomočnika ministra za pošte je bil imenovan Milostislav Ciko, dosedaj višji poštni svetnik v Beogradu. Novi pomočnik je doma iz Ko tora.
Hrvatski katoliki pripravljajo veliko romanje v Kirn. Romanje bo v začetku novembra. Hrvatski škofje bodo v Rimu predlagali, da se proglasi za svetnika hrvatski mučenik Ivan Tavelič,
Ljubljanski aeroklub je letos izučil 15 pilotov.
Enotno ceno za kvas je določilo finančno ministrstvo v višini 29 dinarjev za kg. V ceni sta vračunana skupni davek in trošarina. Cena velja franko postaja kupca.
Himmler je dobil od Hitlerja nalog, da organizira preselitev vseh Nemcev iz tujih držav v rajh.
Vesti o preselitvi Nemcev iz Madžarske v Nemčijo so silno vznemirile nemške kmete na Madžarskem, ki pravijo, da se nikakor ne bodo iz Madžarske izselili. Kmetje izjavljajo, da so lorenskega porekla in da se jim zato ni treba izseliti.
Ena tretjina Nemcev se je že izselila iz Estonske.
Za predsednika slovaške republike je bil izvoljen dr. Tiso.
Oficialno se demantirajo vse vesti, kakor da bi zahtevala Sovjetska Rusija od Turčije nazaj trdnjavo Kars in da bi zbirala ob turški meji čete. Vse te vesti se proglašajo kot popolnoma brez podlage.
Sovjetska vlada je v posebni noti odklonila angleško noto o tihotapskem blagu ter izjavila, da si pridržuje pravico zahtevati vso odškodnino za škodo, ki bi jo imeli zaradi blokade sovjetski državljani ali Sovjetska Rusija.
Sovjeti so izpustili nemško posadko ameriškega parnika »City of Flint«, parnik pa so še zadržali, ker bodo preiskali njegov tovor.
Anglija je dosedaj zaplenila 338 tisoč ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo.
Velika parnika »Normandie« ter »Queen Mary« sta že od začetka vojne zasidrana v New Yorku. Ker so dobile ameriške oblasti obvestilo, da se pripravlja atentat na oba parnika, so ameriške oblasti parnika močno zastražile.
Ameriški parnik »City of Flint« je zaplenila nemška križarka »Deutschland«, ki ima 10.000 ton. Križarka je tudi že potopila več angleških parnikov.
Francosko prometno ministrstvo je dovolilo, da se obnovi tranzitni promet med Italijo in nevtralnimi državami.
Vest, da bi Rusija poslala Nemčiji 17 ton zlata, se je izkazala kot neresnična. Sovjetska Rusija je poslala to zlato v Amsterdam, toda na svoj račun in bo z njim plačevala zlasti svoje nakupe v Ameriki.
Mednarodna razstava v San Franciscu je prišla v konkurz. Pasiva znašajo 4'G milijona dolarjev.
Vest, da bo Sovjetska Rusija dobavila Nemčiji velike količine pšenice, se iz Moskve označuje kot netočna.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/0U Vsi drugi pa se mučilo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
¥¥¥
»slepa as rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Kaj nam bo dobavljala Grčija?
Stari kontingenti, ki so bili do-j ločeni za uvoz grškega blaga po pogodbi iz 1. 1936., so ostali nespremenjeni.
Vse ovire za uvoz grške kolofo-i ilijo so odpravljene.
V dopolnilnem sporazumu pa so predvideni še naslednji novi kontingenti za uvoz grškega blaga v našo državo v naslednjih polletnih količinah:
100.000 paketov bombažnega prediva št. 4 do 14,
50.000 paketov bombažnega prediva št. 15 do 24,
50 ton lahkih kož,
30 ton olivnega olja,
250 ton črne volne,
30 ton saj po znižani carini zl. din 50‘—,
2000 kg tkanin od buret svile v teži od 240 g in več na m* po znižani carini zl. din 600-— za 100 kg.
Dopolnilni sporazum velja do 20. aprila 1910., do katerega roka je podaljšan tudi dosedanji trgovinski in kompenzacijski dogovor. Če se sporazum ne odpove do 1. marca" 1940., ostane v veljavi še 6 mesecev.
Tržna poročila
Na domačem žitnem trgu je po-1 vpraševanje mlinov po j>šeuici vedno manjše, a tudi ponudba, kar je imelo za posledico, da se cene mlinov vedno bolj približujejo intervencijskim cenam Prizada. Izvozna pariteta za decembrski termin je proti Chicagu 108.
Stara koruza se na domačem trgu prodaja po 110 do 113 din, cena nove koruze pa je skočila na 100 do 104 din.
Cena za vojvodinski hmelj je čvrsta. — Prvovrstni novosadski hmelj se plačuje po 50 do 52 din, drugovrstni po 34 do 45 din. Večinoma se kupuje hmelj za Združene države Sev. Amerike.
Na francoskem sadnem trgu so
cene gro«xija v skoku. Cena fran-
coskega južnega belega je skočila od 130 na 150 frankov za 100 kg.
Letina orehov je letos v Franciji mnogo boljša, kakor pa se je pričakovalo. Zato je cena orehov padla, in sicer od 530 na 420 frankov. Cene drugega sadja so ostale v Franciji nespremenjene.
Na domačem trgu konoplje je povpraševanje zelo oživelo, ker so so na trgu pojavili poleg nemških kupcev tudi angleški. Cene so narasle že pretekli teden, a imajo še vedno trdno tendenco.
Sejmi
30. oktobra: na Studencu pri Krškem, v Velikem Gabru.
31. oktobra: v Ormožu, Mariboru, Dol. Lendavi, Črnomlju.
1. novembra: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah.
2. novembra: v Mokronogu, v Cerknici, Mirni, Vitanju, Turnišču.,
3. novembra: v Zagorju ob Savi, Mariboru, Pišecah, Dravogradu, Razkrižju.
4. novembra: v Št. Vidu pri Stični, Ponikvah, Brežicah, Celju, Trbovljah, Slov. Konjicah, Sv. Lenar-) tu nad Laškim, Križevcih, okr. Murska Sobota.
E F K O ]
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journaie, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knj Iži c e, risalne bloke Itd.
Rumene britvice
(barva zak. zaščit.) Proizvod:
KONBINOS, MARIBOR
PLETENINE: TRIKOTAŽA:
F. KOS, LJUBLJANA
Jopice, puloverje, sviterje, jersey-obleke, modne športne drese, pljame itd.
perilo, bluze, srajce za dame in gospode v mako, svilenem In volnenem perilu
------- ŽIDOVSKA	ULICA	5
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z. IUBLJANA
rrševa cesta 33
O O O
žuuUIMI® SPECIAl
Dolenc.
Josip
Si/. V&tca c. 19
Telefon štev. 22-62
  -J
Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke