Ser-
■ YoA
ni ^
v
■ntovv
, i#
Naslov—Address
Nova dob
623.1 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. llEnderson 3889)
DOBA
(NEW ERA)
 	URADNO	GLASILO	JUGOSLOVANSKE	KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
* (I as Second Class Matter April 15th, 1920, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided tor In 8ectlon 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th, 1825 Hi	22.	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY, JUNE 1st — SREDA, 1. JUNIJA, 1938	VOL.	XIV.	—	LETNIK	XIV.
Letos obhajamo 40-letnleo 3. S. K. Jednole. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot Se ni bil noben dosedanjih jubilejev.
yji O P'
id. ‘
0
jllE
Dll'11
stke1 e;
-lin %
Jtvene in druge ^venske vesti
počijo društev JSKJ v i Ohio bo zborovala v ne-^ ' junija v Clevelandu. ^anje se bo vršilo v Slo-^ Narodnem Domu na I« lr Ave. in se bo pričelo ' dopoldne.
■
;6, J unija se bodo v pro-^ petnice J. S. K. Jednote jiriiS edeče prireditve naših
j,Albini Blaine, Ohio, pri-^^kajšnje društvo št. 155 . v nedeljo 12. junija; LlQntownu, Pa., se bo v P ftJi Hrvatski dvorani vr-®elica društva št. 55 v so-
£juniJ'a;
L^anaP°lisu, Ind., priredi-L Va št. 45, 166 in 194 j. Mknik v nedeljo 26. ju-
^v° št. 42 v Pueblu, Colo., j ( Piknik pri Prešernovem jjj Colo., v nedeljo 26.!
iv^e julij naznanjajo ^ JSKJ v proslavo jed-! ij. letnice sledeče prire-
jj ^ruštva v okrožju Ex-t5tl a,> skupni piknik pri i dvorani v White Val-[’“‘‘»to 2. julija;
J V° st. 53 v Little Fallsu, j iJ VeSelico v soboto 16.
P0 št. 9 v Calumetu,! F’ ^kriik v nedeljo 17. juli-
L?° §t. 225 v Milwaukee, \ L	v nedeljo 24. julija;
n’o° ^ v Kemmerer-L *’ piknik na Peternelo-I Cu v nedeljo 31. julija.
K?*1 ^8. avgusta je nazra-zveze društev JSKJ Pennsyvlaniji, ki se ■^ naselbini Presto, Pa., Pii	piknik društev št.
Rjo '^2, ki se bo vršil v
I ‘u- Ul.
Sk o *
jL *Pringsu, Wyo., je u-?Lard»Potočnik, star 66 ^ čustva št. 18 JSKJ. F s0progo, dva sina, dve
loiil ta- Rojen je bil v K em okraju.
^ ^edalu, Ida. je umrl I? 8nar, star 62 let, tudi ^utVa št. 18 JSKJ v Rock ^ ’ ^yo. Zapušča sopro-^ok in sestro. Rojen l E>orfarjih pri Škofji
Se *
m?tletnico J-s-K-Jed_
to poletje proslavila \ j Va z različnimi prire-Sij ^noga med njimi so ,%ije na glavni odbor, da 1Zliied sebe kakšnega avno»tnega govorni-
Sw°dbor ^em ^ru^‘
’n -ie dosedaj dolo-iXjij Prireditev udeleži-' Hoj ;Vni odborniki: Jan-
«S‘a- gre v Sharon, 15a-
^rank E. Vranichai Jivj ^nika treh društe'\ 1^1 K anaPolisu, Ind., 26 ,V Okoren gre v Pu
li ^6 26‘ •'Uni-ia’ J a 11 k o N J Krayn, Pa., 3. juli I• Terbovec se udele C ^mVe	društev	JS
ft**JSelawu’ Wash-’23
iv\\xi ^ E. Vranichar po Ul., 24. julija Avjjji se kateri navede v, Zbornikov ne b ene druge pri 2a Vse slučaje dole ’ (Cestniki.
|	6	Ha	2.	strani)
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PREDSEDNIKOV PROTEST Obe zbornici zveznega kongresa sta po dolgih debatah odobrili novo davčno postavo, ki je bila nato predložena predsedniku v podpis. Predsednik ima 10: idni časa, da postavo podpiše, ali! jo vetira in vrne kongresu v po- : novno razpravo, ali pa odreče ' isvoj podpis. Ako predsednik od ’kongresa sprejeto postavo podpiše, postane veljavna z njegovim podpisom. Ako jo vetira in vrne kongresu, jo zamore kon-h gres z dvetretjinsko večino gla- : 'sov v obeh zbornicah ponovno : odobriti, nakar postane zakon 1 brez predsednikovega podpisa, i Ako pa iz kakega vzroka postave neče podpisati, niti vetirati; postane veljavna brez njegove- 1 ga podpisa po preteku desetih 1 dni.
Predsednik Roosevelt si je dne 27. maja za gori omenjeno |
! davčno postavo izbral zadnjo j-pot, namreč ni je vetiral in ni je i podpisal, ampak je pustil, da je postala veljavna brez njegove-! |ga podpisa. V svojem govoru na iradio je povedal državljanom, da davčne postave ni vetiral,; ker vsebuje precej dobrih do-lločb, da je pa tudi ne bo podpi-isal, ker se ne strinja s tem, da i je kongres izpustil iz postave določbo za primerno obdavčenje nerazdeljenih dobičkov velikih korporacij. S tem svojim j činom je hotel opozoriti prebivalstvo dežele, da davčna bre-[ mena niso pravično razdeljena, ker plačujejo prenizke davke ravno tisti bogati posamezniki, ki bi mogli brez neprilik mnogo več plačevati.
DELAVSKI NEMIRI - V Akronu, Ohio, so zastavkali organizirani delavci pri Goodyear Tire & Rubber Co. Pre-: tekli teden je prišlo tam do spopadov med unijskimi delavci na^ leni strani in policijo in kompa-nijskimi stražniki na drugi strašni. V teh nemirih je bilo poškodovanih ali omamljenih od plina okrog 100 oseb.
KONGRESNA PREISKAVA j Poslanska zbornica zveznega | kongresa je pretekli teden z ve-j liko večino sprejela resolucijo kongresnika Diesa, ki določa kongresno preiskavo delovanja raznih protiameriških organiza-' cij v tej deželi. Predsednik po-1 slanske zbornice je s to resolu-: cij o pooblaščen imenovati odbor sedmih članov, ki bo začel s temi preiskavami takoj po za-' ključku kongresnega zasedanja. 1 V prvi vrsti bo tu prišla v po-' štev nacijska organizacija, znatna pod imenom German-Ameriki can Bund. Preiskalo pa se bo 1 tudi poslovanja drugih skupin,
- katei*ih cilj je nasilno strmo--;glavljenje vlade.
i-	____
NEMIRI V DETROITU
- Med unijskimi delavci, ki pi-v ketirajo tovarno American r Brass Co. v Detroitu, in med po-v ličijo je prišlo pretekli četrtek >• do spopada, ko so stavkokazi po l_ dovršenem šihtu zapuščali to-f- varno. V pretepu je bilo ranje-i- nih okrog 50 oseb.
... ..
i- SPOZNANJE PRIHAJA 3. Revija Fortune, ki je prizna-> no glasilo velikega kapitala, \ i- svoji junijski izdaji bere ostre 3-j levite kapitalistom, ki se trdo »o vratno upirajo oi-ganiziran j i i- delavcev, zahtevam po življenj 3- skih plačah, socialnemu zava rovanju in gotovim federalnin (Dalje na 2. Btrani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
PREŠERNOV MUZEJ
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna na Vrbi na Gorenjskem bo od sedanjih lastnikov odkupljena in izpremenjena vi mal Prešernov muzej. Za sedanje lastnike bo v bližini zgrajen drug dom v slogu gorenjske kmečke hiše. Potrebno vsoto za odkup Prešernove rojstne hiše je na poziv zadevnega odbora zbrala šolska mladina širom Slovenije. Zdaj se zbirajo prispevki za notranjo ureditev Prešernove rojstne hiše, katero nameravajo vpostaviti v tako podobo, kakor jo je imela ob Prešerno-* vem rojstvu leta 1800. Kdor bo; stopil vanjo, bo imel pred seboj pristno sliko imovite slovenske hiše izza onega časa.
ČEHI NA JADRANU
Tekom letošnje turistične sezone namerava priti nenavadno veliko število čeških izletnikov v jugoslovanska obmorska letovišča. Za izletnike iz češkoslovaške bodo posebni vlaki in voznina bo znatno znižana. Čehi prihajajo vsako leto v večjem številu na jugoslovanski Jadran.
I
DOLGA ZIMA
Po dolgem in napornem delu je bila sredi maja spet urejena ‘.za promet važna cesta Peč—I I Andrijevica, ki vodi preko čakor-! skih planin, šest mesecev so bile1 te planine pod snegom in v tem' času ni bilo rednega prometa. Kakih 20 km so se potniki vozili j iz Peči proti Andrijevici, potem pa so morali peš preko zasnežene planine. Na drugi strani jih je spet čakal avtomobil, da so se z njim vozili v Andrijevico. Prtljago potnikov so prenašali nosači, ki so taborili na zasneženi' planini. Cesta Andrijevica— Peč je zelo važna, ker veže črno goro z rodovitno Metohijo. Pc) tej cesti prevažajo avtobusi iz Metohije živež v črno goro. Dolgotrajni prometni zastoj je občutila vsa črna gora in je bilo »zdaj za otvoritev ceste seveda veliko zanimanje. Prvi avtomobili so vozili preko Planine med snežnimi zidovi, ki so bili visoki do 5 metrov.
PRIJAZNA TOVARIŠA
žerjavico sta položila speče-i mu tovarišu za vrat. Dodogek, ki se je pripetil lani 9. novembra v neki gostilni v Bodislavcih, je obravnaval mariborski mali kazenski senat, ki je obsodil 29-letnega delavca Josipa Vrbnja-j ka na 4 mesece strogega zapora, I 21-letnega posestniškega sina, Franca Šrola pa na 3 mesece j strogega zapora, pogojno na 3 leta, ker sta spečemu tovarišu Karlu Vaupotiču položila za ša-1 lo žerjavico za vrat, levo roko
■ in levo nogo, tako, da so Vaupo-
■ tiča morali prepeljati v bolniš-> nico, kjer so ugotovili, da so l opekline zelo nevarne.
VOLČJA NADLOGA 1 V raznih krajih Jugoslavije je
• še jtoliko volkov, da povzročajo
• prebivalstvu veliko skrbi in ško-
- de. V vaseh Dolnji in Gornji i Klačari blizu Slavonskega Bro-
- da so volkovi s planine Vučjaka
• razmesarili večje število goved 3 in ovac. V predmestju Saraje-
i va so volkovi vdrli v hlev neke a tovarne, kamor je bil kmet Ban-
dič zaprl 30 svojih ovac, katere
ii je bil prignal s planine, in so jih e požrli 19, ostale pa tako ogrizli, i- da so jih morali takoj zaklati.
(Dalje na 2. strani)
ii*-
itn ^
ijji#
(E)
A
llCj
m
o
PRORLEMI PRISELJENCA
Vprašanje:	Prišel sem v
Ameriko 1. 1923 in takoj sem si nadel drugo ime, ko sem videl,' kake težave so Amerikanci imeli pri izgovarjanju mojega imena. Poročil sem se tukaj pod tem novim imenom in imam dva otroka, ki nosita isto ime. Sedaj nameravam zaprositi za naturalizacijo. Ali sem se pregrešil proti zakonu, ko sem prevzel drugo ime? Kako ime naj podpišem na prošnji za državljanstvo?
Odgovor: Pregrešili se niste proti nobenemu zakonu, ker ste si nadeli novo ime. Lahko podpišete svoje novo ime v prošnji zal naturalizacijo, ako razložite, zakaj ste do sedaj rabili drugo ime. V tiskovini najdete poseben prostor ravno v to svrho. Nikar pa ne pozabite označiti, pod kakim imenom ste prišli v Ameriko ozirorpa pod kakim imenom! ste bili vpisani v seznamu potnikov ob svojem prihodu. Ako niste prav siguren, kako je bilo vaše ima navedeno, označite razne načine! pisave. Ako niste jako točen vi tem pogledu, ne bo oblast mogla! najti zapiska o vašem prihodu.
Vprašanje: Bil sem poročen, ko'sem prišel v to deželo 1. 1913. Radi vojne nisem mogel pozvati svojo ženo ,potem pa nisem dolgo let nič slišal o njej. Končno, pa sem dobil pismo od prijate-j ljev v starem kraju, v katerem1 so mi naznanili, da je umrla, in sicer ! •.. 19|>4- istega leta seru j se potem vdrugfi5 poročil. Pismo
0 smrti žene sem zgubil, ali pokazal sem ono pismo mnogim1 prijateljem tukaj. Ali .mislite, j da bom imel kaj sitnosti pri naturalizaciji?
Odgovor: Nikako naturalizacij sko sodišče se ne bo zavoljilo s tako pripovedko. Zahtevali bodo, da doprineste uradno dokazilo o smrti prve žene. Vendar! je prav lahka stvar dobiti smrt-! ni list od pristojne oblasti v kraju, kjer je umrla. K temu smrt-; nemu listu morate priložiti prevod v angleščino, ki naj ga no-; tar potrdi. Brez tega dokaza bodo prošnjo za naturalizacijo bržkone odbili. Poleg tega utegnejo dvomiti o zakonitosti vaše , druge poroke.
Vprašanje: Sem ameriška dr-žavljanka, moj mož pa je nezakonito prišel 1.1922. Ali more on Ipostati ameriški državljan? Rada bi midva dobila vladno posodilo za gradnjo hiše? Ali bo kaka zapreka radi tega, ker ni državljan?
Odgovor: Vaš mož ne more postati ameriški državljan. Sicer je prav mogoče, da bo kongres v sedanjem zasedanju sprejel zakon, ki bo omogočil legalizira-nje njegovega bivanja, na kar se mu odpre pot do državljanstva. Kar se tiče prošnje za gradbeno , posojilo od vlade, ni nikakega
■ predpisa, da mora prosilec biti ameriški državljan. Vkolikor nam je znano, ni nikake zapreke, zakaj ne bi vi in vaš mož zapro-
- sila za tako posojilo.
1 Vprašanje: Ako je človek pri-
■ šel nezakonito v Združene drža-c ve, koliko stane, da uredi svoje ) stanje s tem, da se poda k ame-
- riškemu konzulu v Canadi?
Odgovor: Brez dvoma vi imate v mislih takozvano canadsko pred-izpitno postopanje. Neka-' teri inozemci, ki so, upravičeni
- do izvenkvotne ali prednostne vi-v ze—žene, soprogi oziroma otro-e ci ameriških državljanov—, mo-. rejo legalizirati svoje bivanje v a tej deželi s tem, da se podajo v . Canado po priseljeniško vizo.
Tu so seveda stroški za pot, pri-n stojbine za konzularno vizo in (Dalje na 2. strani)
| DOBRA INVESTICIJA
Depresija, ki se v nekoliko omiljeni obliki še zdaj vlači oko-!li nas, je prisilila kongres naše republike, da je dovolil velike ;vsote denarja za razne podpore in za dela, ki so brezposelnim < ljudem nudila vsaj nekoliko zaslužka. Med temi javnimi deli jih je bilo nekaj, pri katerih je i bil denar tako rekoč proč vr- , žen, v kolikor ni zaslužek pri 1 j istih pomagal potrebnim ljudem. Do tega je prišlo v glavnem zato, ker je bila hitra pomoč potrebna in je bflo treba načrte hitro izdelati. Tu in tam se J izvedba gotovih načrtov enostavno ni obnesla, ker tudi najbolj inteligentni ljudje se včasih mo- ] tijo in delajo napačne zaključke.	‘	;]
V marsikaterem oziru pa se je federalna odpomožna akcija ze- : lo dobro obnesla. Ena teh odpo-možnih akcij, na primer je bila ustanovitev tako imenovane gozdne armade, katere oficielno ime je Civilian Conservation i Corps. Brezposelni fantje in :
J mladi možje so tam dobili zdra-jvo, poučno in koristno delo z dobro oskrbo in s $30.00 plače na : mesec, od česar so morali vsa,j | $25.00 poslati potrebnim svoj- l cem. Ta gozdna armada je v.teku petih let posadila skoro dva tisoč milijonov dreves, zadušila (tisoče gozdnih požarov, zgradila nad 44,000 poslopij, tisoče mo-Istov in jezov, zgradila je dalje .nfrd 12U.00U .mil	in poti, na-
fpefa nad 64,000 milj telefonske |žice, izboljšala tri milijone ak-rov gozdov in rešila milijone akrov sveta pred poplavami in odnašanjem plodne zemlje. Ta ustanova se je vsestransko tako dobro izkazala, da bo najbrž do gotove mere ostala stalna.
Drugo odpomožno akcijo vrši Youth Administration. Ta admi-jnistracija omogoča skoro 500,-
000 mladim ljudem posečanje |višjih šol in univerz s tem, da jim daje nekoliko mesečnega zaslužka pri delih, ki so jih ti mladi ljudje zmožni vršiti poleg j svojih študij. Vsi ti mladeniči in ‘dekleta so otroci brezposelnih . delavcev ali pa revnih farmer- a jev, ki bi brez te vladne pomoči nikdar ne mogli obiskovati višjih r šol. Ta pomoč potrebni in uka- 1 željni mladini stane vlado okrog 1 75 milijonov dolarjev na leto, ( torej toliko kot stane ena sama š velika vojna ladja, katerih to- ] povski streli stanejo po tisoč do- i larjev vsaki. Vojne ladje so mor- ( da v sedanjih časih potrebne, to- i da še veliko bolj potrebna je iz- i obrazba mladine.	i
— ■	i
SADJE VSEH SEZON {
Na sadnih trgih v Zedinjenih državah je skoro vsak Čas mogoče dobiti sadje vseh sezon. Na primer, v prvi polovici maja je možno kupiti poleg svežih jabolk in hrušek preteklega leta nove jagode, črešnje, slive, zgodnja jabolka, breskve in marelice. Vse to je dozorelo v Zedinjenih državah. Poleg tega je seveda na trgu dovolj svežega grozdja iz Južne Amerike. Vse to omogočajo primerne hladilne priprave in hitra transportacija.
1 DEŽELA JABLAN
Neki sadjarski ekspert je i mnenja, da je na vsem svetu . okrog 450 milijonov jabolčnih . dreves, in da odpade dobra četr-. tina teh jablan na Zedinjene dr-r žave. Povprečni pridelek jabolk r v tej deželi je 155 milijonov buš-ljev letno. Leto 1937 je bilo za . jabolke zelo ugodno, kajti pri-j delalo se jih je 211 milijonov bušljev.
MUZIKALIČNA AMERIKA
Ako bi šla danes ali jutri ta velika republika “po gobe.” kakor ji prerokujejo profesionalni črnogledi, šla bi, prav po ameriško, s spremljevanjem godbe. ^ Drganizacija izdelovalcev godbenih instrumentov trdi, da je da-|‘ nes v Zedinjenih držav 13,774,- ^ (100 oseb, ki igrajo na ene ali druge vrste godbeni instrument. ^ To pomeni, da je več ko deseti- j na prebivalstva te dežele muzikalično “udarjena”.	- j
Statistika gori omenjene or- j ganizacije kaže, da je prodaja ^ muzikalnih instrumentov od le- ] ta 1920 do leta 1932 stalno pa- , dala. Videti je bilo in mnogi so , resno prerokovali, da bosta gra- ] mofon in radio skoro popolno-' v ma izpodrinila godbene instru- < mente. V resnici pa sta gramo- j fon in radio godbo popularizi- ) rala. Ljudje, ki so poslušali godbo iz teh dveh virov, so jo vzljubili in so si zaželeli, da bi jo sami proizvajali. Kar je bilo videti za industrijo godbenih. ‘ instrumentov pogubonosno, se je izkazalo za pravi blagoslov. Od leta 1932 naprej je kupčija ' z muzikalijami stalno naraščala 1
]
in danes je dežela bolj' muzikalno navdahnjena kot kdaj prej i ^ v svoji zgodovini.
Klavir ali piano je še danes,1 kakor je bil nekoč, najpopularnejši instrument; v porabi jih, je namreč 9,424,000. Na dru- . gem mestu so kitare, na katere j brenka poldrugi rr^ilijon oseb. | Kornetov, saksofonov in drugih ! i pihalnih instrumentov je v služ- i bi 800,000; harmonike (piano < accordions) stiska in razteza
600.000 muzikantov; na gosli in i njim slične instrumente igra ;
400.000 oseb; na bobne in druge “udarne” instrumente pa razbi- , ja 300,000 oseb.
V preteklem letu je bilo v tej deželi prodanih za več ko 78 milijonov dolarjev raznih godbenih instrumentov. Ako se k temu prišteje vsoto 30 milijonov dolarjev za poučevanje godbe, dobimo vsoto 108 milijonov dolarjev, ki so jo za godbo izdali muzikalično navdahnjeni ljudje v tej deželi.
Tekom zadnjih petih let je najbolj napredovala prodaja klavirjev, kitar in harmonik. V letu 1920 je bilo prodanih 300,-000 klavirjev, leta 1932 pa samo še 27,000. Od takrat pa se je prodaja klavirjev stalno dvigala in je dosegla lani število 106,-000. Kitara je bila med Američani vedno priljubljen instrument, posebno pa se je dvignila njena popularnost, ko je prišla v modo tako zvana “hill-billy” godba. Lani je bilo prodanih nad
400.000 kitar. Tekom zadnjih petih let se je zelo dvignila tudi popularnost harmonik; samo lani jih je bilo prodanih 160,000.
Amerika je bila do nedavnega smatrana za nemuzikalično deželo. Tudi danes morda, z nekaterimi izjemami, njena muzikalna umetnost v splošnem še ni prvovrstna, toda dežela ima nedvomno smisel za godbo. Kjer skoro 14 milijonov oseb prakticira godbo ali se je uči, mora biti posluh in veselje za isto. In v tej štirinajstmilijonski armadi je gotovo nekaj muzikalično visoko nadarjenih oseb, ki bodo v bližnji bodočnosti pridobile deželi muzikalični sloves. Ameriško ljudstvo je pokazalo odlične sposobnosti že na raznih poljih, pa jih bo gotovo tudi na polju godbe. Posamezni domači
■ godbeni umetniki so že znani
■ in priznani in drugi se bodo še r pojavili. K temu bodo nekaj pri-
(Dalje na 2. strani)
j VSAK PO SVOJE
Ko je pred dobrim tednom j češkoslovaški resno pretila nemška invazija, je mala republika v teku par ur mobilizirala nad 70 tisoč mož prve rezerve, kar je dvignilo njeno stoječo j vojsko na več kot četrt milijona mož. Čehi niso na dolgo in široko blebetali o kakšnem junaštvu ali nepremagljivosti, samo kratko so izjavili, da se bodo v slučaju napada branili do skrajnosti. Hitlerju, ki je bil dosedaj vajen doseči vse, kar je hotel, z vojaškimi paradami in grožnjami, je vzelo sapo, in invazije ni bilo. Diktatorju je postalo jasno, da bi bil sprejem nemške vojske v češkoslovaški vse drugačen kot [je bil v Avstriji. In to je ohranilo evropski mir vsaj začasno.
V
Mi v Ameriki vidimo in občutimo marsikaj neprijetnega, kot depresijo, znatno brezposelnost, štrajke, srdite politične kampanje itd., toda krvavi meč vojne nevarnosti nam ne visi noč in dan nad glavo, nihče ne cenzurira naših pisem, časopisov, telefonskih pogovorov in zborovanj in nihče nam ne preti z ječo, če zabavljamo čez oblastnike, vse od predsednika Zedinjenih držav, do governerjev in vaških županov. Vpričo tega bi bilo dobro, da bi se včasih spomnili, kako [srečni smo.
:Jc
Zabavno, smešno in žalostno i obenem je, kako se včasih dragi rojaki medsebojno prepiramo I zaradi oslove sence. In to celo ob deževnih dneh, ko najbolj so-j liden osel ne ljapravi nikake | sence.
|
Angleška vlada je nedavno I precej oholo pozvala Mehiko, da naj plača dolg v znesku borih 185 tisoč dolarjev, za katerega j plačilo je potekel rok pred par !meseci. Mehiški zunanji minis-'ter je takoj po prejemu tega i opomina izročil ček za dolgovano vsoto angleškemu poslaniku,
! pri tem pa je nekako mimogrede pripomnil, da tudi nekatere velike in bogate države niso posebno točne s plačevanjem svojih obveznosti. Ta pripomba je cikala na Anglijo, ki dolguje Zedinjenim državam na kapitalu in obrestih okrog pet tisoč milijonov dolarjev, pa se že vrsto let ne zmeni, da bi plačevala dogovorjene obroke. Angleškemu levu se že davno ni tako pokadilo pod nos, pa revež niti kihniti ni upal.
Bivši predsednik Hoover, bivši predsedniški kandidat Landon j in bivši podpredsedniški kandi-! dat Knox so se nedavno sestali v New Yorku, kjer so po daljši !konferenci sklenili, da gredo j skupaj ribarit, če pri lovu na ribe ne bodo bolj uspešni kot so bili pri lovu na glasove, in če niso vzeli lunča s seboj, bodo stradali.
s!«
črnogorski narodni poslanec Boškovič je vložil pri sarajevskem okrožnem sodišču tiskovno tožbo proti profesorju Djurovi-! ču, ki je v svoji najnovejši knjigi i opisal “razmišljanje nekega osla
• o križih in težavah narodnih po-i slancev.” Daleč so prišli v Jugo-
• slavi ji, da se celo oslom skuša i preprečiti svobodno mišljenje. I Ameriški kongresniki niso tako
- občutljivi. Osli lahko do mile vo-5 lje razmišljajo o njih in tudi vo-
- lijo jih lahko, če imajo volilno i pravico.
i!	*
švicarski statistiki so izračunali, da povprečen človek, ki do-(Dalje na 2. strani)
NOVA DOBA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO StiEDO
Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription Jor menibers $.72 per yew;' nonmembers" ,o0 Advertising rates" on agreement —
7E e ti
Naslov za vse, kar sč tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XIV.
NO. 22
SEZONA PIKNIKOV
V pozni pomladi in poleti so na vrsti pikniki. Vsak človek si od časa do časa zaželi nekoliko razvedrila in zabave v monotoni vsakdanjosti, vsak vsaj včasih zaželi priti v družbo prijateljev, da pokramlja z njimi. To je neke vrste oddih, ki je večini ljudem potreben. Gorak poletni čas ni pripraven za sestanke v zaprtih prostorih, zato se tej potrebi zadosti ali skuša zadostiti s pikniki. Narava, ki je spomladi in poleti v svojem najlepšem, diha v tem času posebno vabljivost, kateri se more le malokdo trajno ustavljati; posebno mikavna pa je še za tiste, kateri morajo svoje vsakdanje posle opravljati v zaprtih prostorih.
V splošnem se lahko reče, da gredo ljudje na piknik rajši kot na navadno veselico. Na pikniku je manj formalnosti, več prostosti in več prilik, da se vsak zabava po svojem okusu. Pred leti, ko transportna sredstva niso bila tako razvita kot so danes, so se pikniki po navadi vršili tik velikih mest ali v mestih samih, na malih vrtovih, kjer je životarilo par bornih dreves, dostikrat pa tudi na golih, praznih stavbiščih, ki so s svojim prahom in pomanjkanjem sence nudila le malo pravega razvedrila in oddiha. Dandanes je v tem oziru dosti drugače. Pikniki se lahko prirejajo dvajset, trideset in več milj oddaljeno od velikih mest, kjer je res narava še prilično nepokvarjena ter nudi človeku svežega zraka in zavest prostosti. Dobre ceste vodijo v vseh smereh in za avtomobil ni dvajset ali trideset milj nikaka daljava.
Pikniki so v glavnem dveh vrst. Nekatere prirejajo manjše privatne skupine le za povabljence in morebitne ožje pri atelje povabljencev. Večino piknikov pa prirejajo društva in organizacije in ti pikniki so običajno dostopni vsakemu, ki pride,.ker so do znatne mere trgovskega pomena.
Tudi mnoga društva J. S. K. Jednote prirejajo piknike, kjer so prilike ugodne. Ti pikniki se vršijo deloma za razvedrilo in boljše medsebojno spoznanje članov, deloma pa v pričakovanju dobičkov za društvene blagajne. Ker so taki pikniki dostopni tudi nečlanom, so, do neke meje, tudi reklama za krajevna društva in za osrednjo organizacijo. Pri takih prilikah se lahko razpletejo poznanstva med člani in nečlani in tako poznanstvo včasih privede ali vsaj pomaga k vpisu novega člana v društvo- Marsikateri rojak, na katerega bi bila lahko ponosna vsaka organizacija, morda ni član naše Jednote samo zato, ker ni imel prilike se seznaniti z našimi člani in ker ga ni nihče povabil za pristop. Vsiljivost seveda ni dobra nikjer, medtem ko vljudna prijateljski' beseda včasih napravi čudeže.
Glede piknikov naših društev bi bilo dobro, da upoštevamo vse namene istih. Prirejajo se zaradi zabave, zato naj bi bili res tako prijetni, družabni in prijateljski, da morejo ugajati vsem povprečnim posetnikom. Prijetne piijateljske družbe nikdo ne pozabi in tako dobijo posetniki spoštovanje do skupine, ki je piknik priredila. Drugi namen piknika je, da dobiček istega nekoliko pomore društveni blagajni. Ta blagajna je last vseh 'članov in se rabi v interesu vseh, zato ni prav, če se za prireditev v tako svrho žrtvujejo z delom ali na druge načine samo neK&teri člani. Vsak naj bi k uspehu skušal nekaj pripomoči, kakor mu pač prilike in razmere dopuščajo, in končno je piknik prirejen v reklamo društvu in Jed noti. Čim bolj prijeten bo, tem bolj bodo za društvo navdušeni društveni člani in tem večji ugled bo dobilo društvo pri nečlanih.
Koristilo nam bo telesno in duševno, če poletno nedelje in druge dela proste dneve porabimo za poset' piknikov naših društev ali pa diugih skupin, ki nam ugajajo. Pri tem pa lahko tu in tam nekako mimogrede tudi nekaj storimo za ugled in napredek našega društva in Jednote. Ne pozabimo, da naša Jednota potrebuje pritok novih Članov vsak čas, vsak mesec. Naravni zakoni redčijo naše vrste vsak mesec, zato bi morali skrbeti, da se te vrzeli sproti polnijo. Ne samo teko,m kampanj, ampak vsak čas je najboljši čas za vpisovanje novih članov in za širjenje ugleda J. S'. K. Jednote.
seže starost 70 let, zapravi 13 let za razgovore, leto in pol za umivanje in oblačenje, šest let za jed, 23 let za spanje, 20 let pa za pohajkovanje in zabave. Dalje so izračunali, da če bi natisnili vse besede, ki jih človek izgovori v 70 letih, bi to dalo 4600 knjig po 300 strani. Koliko pametnih besed bi bilo v teh tisočerih knjigah, je pa odprto vprašanje. Morda niti ne dovolj za eno skromno Blaznikovo pratiko.
i|:
Pri neki deški organizaciji, ki šteje pet tisoč članov, so nedavno imeli glasovanje, kdo je “na jvečja” oseba na svetu, in fantiči so dali 75% glasov za Roosevelta. Pri drugem vprašanju, kdo bi želel menjati svoje mesto s pozicijo predsednika Roosevelta ,pa je glasovalo samo 17 fantov za tako menjavo. To kaže, da so fantiči najrajši to, kar so, in si ne želijo predsednikovanja. Fantje imajo prave ideje. Predsedniška čast pomeni veliko odgovornost, veliko dela, veliko skrbi in veliko sovražnikov.
*
V nekem ljubljanskem listu sem te dni čital sledeče poročilo :
“V teku pičlih dveh mesecev so bili tržaški višji uradniki in fašistični funkcionarji že drugič odlikovani. V marcu so prejeli na predlog dr. Stojadinoviča visoka jugoslovenska odlikovanja, sedaj so dobili pa še nemška odlikovanja.”
Jaz k temu ne bi imel drugega pripomniti, kot če katerega naših ameriških izletnikov privede pot v bližino jugoslovensko-italijan-ske meje in bo slišal z onstran meje glasno cingljanje in klen-kanje, naj ne misli, da se tam pase čr.eda krav ali koz in naj ne zamenja cingljanje medalj na junaških prsih fašistov za zvo-nenje kravjih in kozjih zvoncev. V Evropi bi že sama taka misel pomenila veleizdajo.
Pretekli mesec smo videli lunin mrk. kar je pomenilo, da je luna skrila svoj obraz v senci zemlje. Ampak vpričo razmer, ki danes vladajo na zemlji, bi bilo bolj pravilno, da bi zemlja skrila svoj obraz v senci lune. Mila lunica pa naj bi ji samo pomagala jokati.
/ «
Vsekakor pa ne smeipo biti preveliki pesimisti, ker je tudi na tej čudni zemlji mnogo lepega in prijetnega. Na primer rožni junij, ki se je danes prismejal v deželo! Praznik narave, da ga ni lepšega ! Ob praznikih pa so na programu voščila. Moje je sledeče: rožni junij naj vas vse obsuje s kipečim zdravjem, s sončno srečo in z duhtečimi poljubi žarnih vrtnic!
A. J. T.
I znanja prireditev velikega piknika za nedeljo 12. junija. Piknik se bo vršil na Močilnikarjevi farmi.
•v
Razstava del učencev Jugoslovanske šole moderne umetnosti v S. N. Domu v Clevelandu, ki se je vršila 20. in 21. maja, je pokazala, da se učenci res zanimajo za slikarsko umetnost in da je med njimi nekaj dobrih talentov. Šolo vodi naš znani slikar Mr. H. G. Perušek.
*
Adamičevo najnovajšo knjigo “My America” sta pretekli teden prav laskavo ocenila oba največ ja clevelandska dnevnika. “Plain Dealer” in “Cleveland Press”. Obširna ocena v Plain Dealerju označa knjigo kot “zdravo in pošteno delo”. Literarni urednik “Pressa”, Mr. El-rick B. Davis, pa imenuje knjigo “temeljito socialno študijo, široko in čustveno delo.” Po mnenju kritika je knjiga “My America” nekako vsa Amerika, zemljepisno in čustveno in po vseh ekonomskih plasteh, izražena tako, kot jo more pokazati veliki reporter. Kritik nadalje omenja, da se je pisatelj Louis Adamic v starosti 14 let priselil iz sedanje Jugoslavije v Ameriko, omenja njegova prejšnja znamenita dela, posebno “Dynamite”, “Laughing in the Jungle” in “The Native’s Return”, in da Mr. Adamič rad večkrat pride v Cleveland, ki je drugo največje slovensko mesto in tako nekak njegov drugi dom. Značilno pripominja, da je dvomljivo, da bi mogel kak rojen Američan z lastnimi očmi tako dobro videti bistveno Ameriko kot jo najde predstavljeno v Adamičevi knjigi-
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
regulacijam. Opozarja jih, da
iz premen j ene razmere to zahtevajo, in tisti kratkovidneži, ki se bodo ustavljali toku razmer, bodo utonili. Glede delavske po-stavodaje da so Zedinjene drža-! ve 20 let za Anglijo.
VRHOVNO SOD1SCE
Lansko leto so se v kongresu in po časopisju vršile hude debate glede reorganizacije vrhov-! nega sodišča v Zedinjenih držav, katero je priporočal predsednik Roosevelt. Kot znano, je reakcionarna večina vrhovnega sodišča zavrgla celo vrsto postav, katere je bil sprejel kongres v svrho izboljšanja življenjskih razmer širokih ljudskih slojev. V omenjenem boju predsednik Roosevelt ni zmagal direktno, toda dosegel je svoj namen indirektno. Dva člana najvišjega sodišča sta resigni-l-ala in na njuni mesti je predsednik imenoval dva bolj progresivna sodnika, nekateri drugi člani sodišča pa so se nekoliko’ “poboljšali.” Tako je zadnje čase vrhovno sodišče potrdilo večje število zaključkov progresivne posta voda j e-
MOGOČE V AMERIKI
V Madison Square Garden v New Yorku se je pretekli teden vršila letna konvencija komunistične stranke. To samo na sebi ni nič posebnega, ker omenjena stranka je itak ena najmanjših političnih strank v Zedinjenih državah, kar so pokazali glasovi oddani ob priliki zadnjih predsedniških volitev. Zanimivo! pa je, da se more taka konvencija nemoteno vršiti in da je stranka legalno priznana kot vsaka druga. Demokratična Amerika veruje v svobodo mišljenja in strankarske pripadnosti in se ne! trese pred bavbavi, kot razni ev-1 ropski diktatorji. Ljudstvo naj ima svobodo in lu^< Pa bo vedno samo našlo pravo pot.
LETALSKE NESREČE \
Komaj so časopisi prenehali s •uročili o letalski nesreči v Cu-.!i
liforniji, ki je zahtevala življenje 9 oseb, ko je blizu Clevelanda treščilo na tla in zgorelo potniško letalo, na poti iz New Yor-ka v Chicago. V tej nesreči, ki se je pripetila pretekli teden, je izgubilo življenje 10 oseb. Preiskava je baje dognala neke pomanjkljivosti v konstrukciji letala.
EVROPSKA SITUACIJA
španski lojalisti so na raznih krajih priqeli z ofenzivo in so glasom poročil dosegli tudi nekaj uspehov. Zdi se, da so lojalisti zadnje čase dobili mnogo orožja in municije nekje iz ino-Izemstva. General Franco, poveljnik rebelov, je baje apeliral na Mussolinija in Hitlerja, da naj mu nemudoma pošljeta pomoči. V noči 26. maja so rebelni letalci bombardirali francosko mesto Cerbere, ki stoji blizu španske meje. Bombe so povzročile znatno materialno škodo, ranjena pa je bila le ena oseba. Francoski premir Daladier je naročil vojaškim oblastim, da podzvamejo potrebne obrambne korake ob meji.
Napetost med Nemčijo in češkoslovaško se še ni nič zmanjšala. Nemške oblasti se pritožujejo, da češkoslovaški vojaški 'letalci prehajajo preko meje, na ' drugi strani pa se pritožuje Praga nad poleti nemških vojaških letalcev nad češkoslovaškim ozemljem. Zdi se, da nemški naciji nalašč izzivajo obmejne incidente, da bi tako iz trte izvili vzrok za napad na češkoslovaško. V Pragi situacijo razumejo in so pripravljeni za vsak slučaj. Rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje, ne bodo odpuščeni, dokler se situacija ne izboljša. Hitler ima največji rešpekt pred Rusijo, ki zagotavlja češkoslovaški svojo pomoč, v j slučaju, da bi jo Nemci napadli. Zato je baje pozval Japonce, da naj kaj kmalu zaključijo svojo vojno s Kitajci in naj začnejo delati neprilike Rusom na Daljnem Vzhodu. Zaposlena v Aziji bi Rusija ne bila tako nevarna v Evropi in Hitler bi lažje obračunal s češkoslovaško. To je baje vzrok, da Japonci pošiljajo na Kitajsko nadaljne armade.
Vojaško sodišče v Rumuniji je obsodilo na desetletno prisilno delo vodjo fašistične “železne garde,” Cornelija Codreanua. Omenjena organizacija je bila po kralju Karlu razpuščena.
PROBLEMI PRISELJENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
;glavarino, kar bi vsega skupaj znašalo kakih $50 do $75.
Vprašanje: Ko sem vzel svoj prvi papir, sem navedel, da sem se rodil v Avstriji. Moja vas pa spada sedaj pod Italijo. Ali bo kaj sitnosti radi tega?
Odgovor: Od 1. julija 1929 se pomote te vrste ne smatrajo za važne*, kajti vprašanje odrekanja prejšnjega državljanstva prihaja še le v poštev, ko se zaprosi za drugi papir. Bodite o-prezni, da, ko izpolnite tiskovino za naturalizacijsko prošnjo, navedete točno, kakšno je vaše sedanje državljanstvo oziroma po-daništvo. FLIS.
MUZIKALIČNA AMERIKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
pomogli tudi tujerodni umetni-| ki, ki godbeno umetnost izva-I ja jo v Amcrilf i, ki jih more bolj dostojno plačati kot druge dežele.
Če vg£ navedeno premislimo, lahko pridemo do zaključka, da bo bodočnost Amerike muzikalična. In če bomo kdaj depresijo i nesli k pogrebu, nesli jo bomo * ob zvokih vesele godbe.
NOVA SQLATA
Nekaterg boljše restavracije v državi Texas servirajo svojim gostom kot solato mlado alfal-fo: Baje je. ta nova solata prav okusna in zdrava.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR:	|	=i-A
a). Izvrševalni odsek:	rti
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan.
Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik:	PAUL	J.	OBLOOK, Box 105, Unity,	tJi
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4750 Pearl St., oeu Colo.	rievt*
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. .
Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS	CHAMPA,	Ely,	Minn.	n.chortk
Vrhovni idravnlk: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pltcsu
Penna.	cl>jr
Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 Si-Ave., Cleveland, Ohio.
b). Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUM6E, 1735 E. 33rd St., Lorain,	-land.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Clever
oht0'	ot	jolie1'
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St.,
Illinois.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. p,,
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lanas^_^.
GLAVNI POROTNI ODBOR:	(
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., BarbertO’
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver,
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 40, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.	»j 1
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn^.
Jednotino uradno glasilo.	,
NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, ObW__^.
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, na) se pošiljajo na e1*™ „,j « °! lenarne poilllatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln priziv« ' ' proj'
•lovi na predsednika porotnega odbora. Proinje za Bprejem novib c*a“ ^ ir nje la ivltanje aavarovalnlne ln bolnlika spričevala naj se poslu« bovnega s (travnika.	,	„_eDiW	\
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina	nečlanov ln 1*PJJ*;eun4.
»lovov na] a« pošiljajo na naslov ; Nova Doba. #233	8t. Clair Ave.,
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša jugo*'*”*. (TO);’ varovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejše P°"PT fii članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini	*
In kdor hoče postati njen član, naj se zglasi |irl tajniku lokalnega n| jeW pa naj piše na glavni urad. Novo drušlvo se lahko ustanovi z 8 ci Jedo®, plemena, neozlraje se na njih vero, politično pripadnost ali nar01' ijiW H]	sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do	1«. leta ln oetanei
IH	mladinskem oddelku do II. leta. Pristopnina la oba	oddelka )• 1,1
II	Premolenj«	znaša nad ti,000,000.00. Solventnoat Jednote znala H5'8	lw
l	 -gggfK	■
NAGRADE V GOTO-VI^S
ZA NO V OPRI DOBLJENE ČLANE ODRASLEGAl / | ^ D1NSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA Ap0r GOTOVINI. (	eX
Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so P,e	tjjg
deležni sledečih nagrad:	r	iii^
za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 sinrlnine,	l(tgM
za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2-0" j za člana, ki se zavaruje za '$1,000.00 smrtnine, ^	^
za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine,	iagM
za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6•"	^ I? ^
za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8-u s(J pri ^ ^ Za novopridobljene člane mladinskega oddelka Pa	ftfgj,
lagatelji deležni sledečih nagrad:	j	(Itijj.
za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00;	0
za člana novega načrta “JC”, s $500.00 ziWa,uV
$2.00;	c	oVaW»
za člana novega načrta J C" s $1,000.00 zavV $3.00.
Vse le nagrade so izplačljive šele potem, ko s člane plačani trije mesečni asesmenti.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
DRAGI BESEDI Mali kazenski- senat v Mariboru je obsodil 29-letno Terezijo žinko iz Dobrove na 15 dni strogega zapora in 120 dinarjev globe, ker je v svoji poselski knjižici pridjala k spričevalu posestnika, pri katerem je služila, besedi “in poštena.” Dotični posestnik je namreč vpisal v knjižico “Zdrava in marljiva i/. službe odpuščena,” kar pa žinkovi očividno ni zadoščalo.
POSKRBELA ZA VSE Svoj pogreb je pripravila in naročila mizarjeva vdova Marija Piškoričeva v Bjclovaru. Bjelovarski mizar Taj bar, ki izdeluje krste, je dobil priporočeno pismo, v njem pa 750 din. Pismo hiu je pisala Marija Piškoričeva ter natančno razložila, kakšno krsto naj ji. takoj pošlje domov, ker bo takrat že mrtva. V pismu je bil tudi ključ od stanovanja. Mizar Taj bar se je s pismom in ključem napotil k policiji, ki je stanovanje odprla. Vdovo Marijo so našli v sobi obešeno. V stanovanju je bilo vse v najlepšem redu in, celo umivalnik s svežo brisačo je bil pripravljen za zdravnika, ki bo ugotovil smrt. Našli so še razna navodila zaradi pogreba, samo tega ni vdova napisala, zakaj si je vzela življenje. Otrok ni imela in živela je v dobrih razmerah.
IGRALSKA STRAST V vasi Orlanu pri Leskovcu sta sp v krčmi zgodaj zjutraj vsedla dninar Stakič in kmet Miloševič k partiji ajnca. Pripeljala sta žito v mlin; prvi žito, katero je zaslužil kot težak, drugi pa pridelek svoje revne kmetije. Z
»tel
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
drobižem, ki sta ga la kmalu gotova.	l
prišlo na vrsto ost*1	^
nje. čez nekaj ur je^je« j bos in napol slečen- *	%\\	k
igral žito in, ker je b* 51 ^ . go izposojen, je bi*a, ‘ ri>? |(
, paftija končana. .Cij,iafje\ je le posodil nekiU c	v
. spet se je spustil '	^
kvartopirsko srečo-/ j|ji]| ; nila.in drugo jutro	^
partner kmet	je	;
slečen in bos, zaig>a	^
. žito, voz in dva v« »• j /' ^ se bila igra, ki je l ijeV*1 ; zore do druge, še ^ j;i prišli so mimo orožn1 ^ 1 končali.	(j	Z
ODKOD Hri'Lbl‘'(. J
Za ljudi, ki v	jL
štejejo, se skoro tu 0J A odkod izhajajo ozn	<	Sj
živeli njihovi prednI j jo' < S dar posamezniki	^
nosti kaka odlična nl ^ t nost začne zanimat* kolenje. Za bivsega. so ^ ^ predsednika Hoove«	l
ugotovili, da izhaja ■	.	Ji
iz Švice; seveda so pfe ^ ^ le, ko je Hoover P°,s.	S
nik, prej se nihče 111 ,; i S to. Zadnje čase je ( ° n ja, odkod izvira 1 pjf JM lerjev. Po nekod hprj 8 , Žide s tem imenom-	A i'1’,!!«	S.
starih krstnih in 1 nih knjig v	C'
venskem, so nasl	. 1 ji	\
beleženo rodbinsko	ip ^j	S
Navedeni sta llo?a |J je v (A Hitler, v krstni knj^ $ J) >|% turno m od 25.	>
leženo ime
Adolf
Hitler je bila njeg°N	^
binsko ime Hitlel. gej redkejša imena m	jJ( j	^
pati, da je kak P	^	j
njega voditelja	;
Koprivnici in jc Voi Avstrijo.
i
(Nadaljevanje s 1. strani)
Oton Župančič:
KDO V LJUBEZNI
Rad pod kostanj legel bi zjlt ni,,, vesna zlata—oči mi zakleni,
Kdo v ljubezni zdaj se tvoji vesna zlata—s cvetjem me odeni, greje,	rad bi spal.
ljubica?	Rad prespal	bi	vsi	ljubezni
Zlata vesna se v dobravi smeje, tvoje,
v tihim vetru šelestijo veje—	rad prespal	vse	-svoje	burne
ah sedaj se ljubi vse srčneje, boje, dušica !	b.lodn je vse .	.	.
V Omahi, Neb., je umrla A-malija Brown, rojena Jershin, Stara malo nad 16 let, članica mladinskega oddelka društva št. 11 JSKJ. Zapušča soproga, sin-c'ta-novorpjenga, očeta in mater, dva brata ter deda in babico. Rojena Je bila v Aurori, Minn.
*
V Clevelandu, O., jo umrl za jetiko Albert Golobič, star 20 let, član društva št. 180 JSKJ.
Zapušča mater, tri brate in sestro. Rojen jc bil v Clevelandu:
H čir ko prvorojenko jc pustili) štorklja družini Lovrenca La] pa v Minneapolisu, Minn. M*, Lapp, ki jo član društva št. J.96 JS.Z.I v Gilbertu, Minn., in po po)>l'cu učitelj, je zaposlen pri firrxi Coca Cola v Minnea-PP-^j.
« , iHovntska mladinska šola S,, T. Doma V Clevelandu, O., na-
Hl
ref,
1#»'
»»•
ff*
i
$
ifp
i<
■ ENGLISH SECTION Of
▼ Official Organ T
of the
South Slavonic Catholic Union
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
ii
Current Thought
Reason For Jubilee
Ur!}? ^ issue of Nova Doba has been selected as Jth SSCU anniversary edition. Our official organ J'Jek will consist of at least twelve pages and not l«an sixteen.
c July 16, 17 and 18, the SSCU officially will ;te the Union’s 40th anniversary with appropriate Ulv? and festivities now in the process of formation Minn., the seat of our Organization. č* the time of this writing, the results of the 40th hfSacampaign are not known. The number of 5ernbers, the number of delegates qualifying for »jJP to Ely, at the expense of the SSCU, will be ^ced shortly by the home office.
SSCU lodges everywhere are sponsoring dances jftics, as a form of commemoration citing 40 years I Cached thus far by the SSCU.
C the various state federation SSCU meetings, at hi| Se assemblies, at the athletic events sponsored ^ or indirectly by our Union, invariably the 40th 5 anniversary came up as a timely topic for discus-
these outward manifestations of loyalty to the .Reflect a genuine heartfelt interest by the mem-r their organization. As long as the SSCU com-sUch a profound attention from its members, ,’lj. it be at the meetings or at some form of enter-of	future progress and spontaneous co-opera-
P the component members is assured.
Iti e !1' Past decade, and more, our senior members [impressed anxiety over the indifference assumed e English-speaking members towards the SSCU. rtf the last four or five years there was reason rotation. Had not the seniors provided a sports jfoth the expressed purpose of furnishing direct »^ •.A^al aid to lodge athletic teams, hoping that this ^ftient would incite enthusiasm for the organiza-in justice to the attitude taken by the seniors Jterest in the SSCU and its future progress was p, it must be admitted that many of our English-members were found wanting _ in expression a mild enthusiasm for their organization .Ppily, the last four or five years have shown a i ;,ifl sqL English-speaking trend for a genuine interest in 1 ■O'tt and active participatipn in the lodge under-Witness the several English-speaking members vf to Slovene-speaking lodge administrative boards.
6 have reason to feel jubilant, for this year, the nif^versary of our SSCU, the young element has proved that it has “found” itself with the y Nation. Keen observers have noted the mixing of (J?Ung with the old with a spirit that is refreshing. “,]6r it be at the lodge meeting, or the lodge picnic ^ce, the tendency has'been to go more than half the result is that our senior and junior mernik6 discovered a permanent tie binding them to-111 a fraternal unit.
A New Prospect
Cleveland, O. — A ten-pound baby girl was born to Mr. and Mrs. Anthony Laurich on May 26. Congratulations! Both are members of Collinwood Boosters lodge, No. 188, SSCU. The mother formerly was Miss Alice Srakar. The father has served the Boosters in an executive capacity in the past, holding the office of president. The mother and the baby are getting along splendidly at the Glenville Hospital. Both are expected home on June 5th.
Already there is a movement on foot to persuade the new arrival to become a member of the SSCU soon.
Members of Betsy Ross lodge, No. 186, SSCU softball team express their regrets at being unable to fulfill a scheduled appearance in Struthers, O., next Sunday, June 5, to play a game with .the Cardinals lodge, No. 229, SSCU team. Every effort is being made to arrange a game in the near future.
“Patsy” Krall
///ii
;Ha
!(l‘
Albert Golobic, aye 20, member of Cleveland George Washington lodge, No. 180, SSCU died last week, May 24, in the City Hospital, where he was confined for several months. Bro. Albert played on the G. W. basketball team during the 1935-36 and 1936-37 seasons. He also distinguished himself on the Sast High school basketball earn. As a baseball player he attracted the attention of the Cleveland Indians of the American Baseball League. The Indians farmed him out to their Zanesville club for preliminary seasoning, and it was here that the deceased suffered a nervous breakdown which lead to other complications resulting in his death. Funeral services were held last Friday, May 27.
Ohio Federation of SSCU lod ges will hold a meeting on Sunday, June 5, in Cleveland, at the Slovene National Home on St. Clair Ave.
Picnics and dances are sched uled by several SSCU lodges this summer to commemorate the 40th anniversary of our Union.
Lodge 155 of Blaine, O., will hold a picnic on June 12.
Lodges 45, 166 and 194 of Indianapolis, Ind., a joint picnic on June 28.	*
Lodge 40 of Cl^ridge, Pa., a picnic on June 18,,at Peter Lazar’s farm, near Bushy Run Battle Field.
Lodge 42 of Pueblo, Colo., a picnic on June 26, at the site of Presern’s home in Rye, Colo.
Lodges 57, 116, 138, and 218, a joint picnic and dance on July 2, at Glunt’s Grove, about a half mile off route 22 from Export, Pa.
Lodge 53 of Little Falls, N. Y., a dance on July 16.
Lodge 9 of Čalumet, Mich., a picnic on July 17.
Lodge 225 of Milwaukee, Wise. ,a picnic on July 24.
Western Pennsylvania Federation of SSCU lodges will hold a picnic on August 28, in Presto, Pa.
Louis A damic’s newest book
“My America,” released May 25, received a full front page of favorable comment in the New York Herald Tribune book review section, Sunday, May 29 issue. The review is covered by Ernest Sutherland Bates. On the same day the New York Times devoted considerable space in its book review section on “My America,” and R. L. Duffas, critic, writes highly of the book and the author claiming that Adamic “knows the United States as well as if his ancestors had come over in the Mayflower.”
Heavy oversubscription of the
first offering of national mortgage association obligations points to the success of this new mode of providing funds for home-financing and construction, according to Federal Housing Administration authorities. Applications for $25,000,000 of 2 per cent five-year notes of the Federal National Mortgage Association, recently offered for sale, approximated $1,300,000,-000, a subscription total equal to 52 times the amount offered. The notes, while not guaranteed by the Federal government, are backed by FHA-insured mortgages and are exempt from normal taxation.
Continued on Page 4
MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN
BY Doris Marie Birtic, Lodge 180
ign
0,VM SSCU
Athletic Board
ni
'Minnesota
>0vach, 342 E. Sheridan, Ely,
T V* No- *•
LNth. *®haver, 648 E. Camp St., i, M Juriše No. 2.
W V« h’ 342 E- Sheridan, Ely, (N No. 184. jj ^	Gilbert,	Minn., Lodge
ti ^	East	Camp St., Ely,
09V v	2o°-
. n« V IV^nnsylvania
1». V \ claridRe> Pa> lodge
1 IV N.,'k111'0 Jr.. «5 Gordon St., ;ei° V	No.	61.
;t*jy SvCfS*R-D-No-2> Export’
*	254,	Export,
ifl l<>!	^Si
I	f.1	ger’ 209 Fifty-seventh
•„(§' a V , Pa ’ Lodge No. 196.
JjLjli vv !?1 Jr., 504 Giffin Ave,
oWi?	vSL ’ Lod«e No- 205-
1 PrC| 9 V*0, Slg9*11’ Box 504, Export’ Pa,, R- D- No- Turt,e i P $	Pa- Lodge No. 221.
Ibi'11* J ^ W* 400 School St., Spring'll J	lV	* No- m-
ritl ' 4	No.	44.
;	e> 1,35 East 33 st- L°-
Ji J V	w W	a
ish0,5bnic-6124 G,ass Ave”
;n	E.	159lh	St.,	Cleve-
i**5 i lg8-
V	190 E. 61st St., Cleve-
.. Ce d	Ho	Box	781, Struthers,
ti “j	%h,	229-
fl'*1 )T	^lllNOIS
$ JjA ^ick- 924 Oakland Ave.,
i ISlVuf® No- 66-
d^|( V' ’ 2350 w. 21st Place,
’ r,' \hNa^*e No-,0-
ev Uf' ■>	' l200 Belvedlere, Wau-
,jC 1,11	No.	94.
i
Louis Rode, 930 So. Victory St., Waukegan, 111., Lodge No. 193.
John M. Zvezich, Jr., 2414 South Central Park Ave., Chicago, 111., Lodge No. 211.
WISCONSIN George Novoselac, 1960 E. list St., West AUls, Milwaukee, Wise., Lodge No. 225.
How They Dress
Girls,'when they went out to swim,
Once dressed like Mother Hubbard;
Now they have a bolder whim, And dress more like her cupboard.
*
A “Full” Course
Jones: “How is your son get ting on at college?” •
Smith: “He must be doing pretty well in languages. I just paid for three courses—$10 for Latin, $10 for Greek and $100 for Scotch.”
5J*
The Insect
Anders: “Who beat you up?” Sanders: “You see, it’s this way. I took my girl to a restaurant and she found a fly m her soup. She called the waiter and said: “Take this insect out of here’.”
Anders: “So what?”
Sanders: “So he threw me down a flight of stairs.”
Editor’s Note: This is the 2J/th installment of a series of articles which Doris Marie Birtic ha# prepared for publication in the Nova Doba. Readers will recall that Doris won a sixweelc cruise to.the Mediterranean in a nationwide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions.
* * *
Before retiring that evening, the steward asked if I would be interested in seeing Stromboli, a volcanic island which we were to pass during the night. I did not want to miss a thing so we made arrangements that
RESULTS TO BE PUBLISHED JUNE 15
By Little Sian
'fir r
tiently for the “bite.” Little Joey was holding a line also. Time passed by. No one had any luck. Suddenly young Joey’s line grew taut. He had a bite. Did he get excited? Nope, he was as cool as a cucumber. His parents were more excited than he. Of course he couldn’t lift the fish from the high point, so he did the next [best thing. He towed it to the shore. The reward: A nice-sized wall-eyed pike—the cream of j Minnesota waters! Is he proud ?
A fisherman at 2 years and nine months—that’s quite a record!
Last Sunday, May 15, the cast and characters in the comedy j “Micki Je Treba Moza” journeyed to Chisholm’s beautiful audi-torium where they presented th<
; play and program to a larg<
! audience of enthusiastic Slo jvenes. The play was sponsora | by Lodge No. 120, SSCU, am I tickled the palates of everyom present, who giggled and smiled and laughed out loud at the various twists in the enactment of the plot. Again the players scored a decisive hit. Mrs. Mary Gotchnik who played the part of “Ursa” the maid for the Chisholm presentation was superb. And she had only two weeks in which to learn her lines. Math Kobe directed, and another successful event is scored on SS-GU’ records!
Did you ever stop to think
about that? Our SSCU members are successful at nearly every attempted promotion. We are an organization of go-getters, and when we put something on, we certainly know how to put it across. — Heh, heh, and Little S tan isn’t bragging either!
Stanley Pechaver No. 2 SSCU
Never Did A furrier was selling a coat to a lady customer.
“Yes, ma’am,” he said, “I guarantee this to be genuine skunk fur that will wear for years.”
“But suppose I get it wet in the rain,” asked the lady, “what effect will the water have on it ? Won’t it spoil?”
“Madam,” answered the furrier, “I have only one answer. Did you ever hear of a skunk carrying an umbrella?”
An Old One Teacher: “Mentiqn one of the customs of Christmas time.” Pupil: “Running into debt.”
Right At Home “My husband is away so much of the time I want a parrot for company. Does this one use rough language?”
“Lady, with this bird in the house you’d never miss your husband.”
Fair Question “Mama, how much do people pay for a pound of babies?” “Babies are not sold by the pound, dear.”
“Then why do they always weigh them as soon as they are born?”
Good Training She: “Where did you learn to kiss like that?”
He: “I eat spaghetti.”
would call me when it came into view.
About 5:30 a.m. I heard a slight knock on the door and in a few seconds was gazing out of the porthole with a wrap thrown over my shoulders. A flaming red mass at the top of the mountain was the only thing that penetrated the still black night. I looked in vain for stars and the moon, but the heavens were dark and forlorn,—a storm was gathering.
Perhaps I would see some waves now. Heretofore the water had been so calm that scarcely a ripple had disturbed its crystal-like surface. I had almost decided that there were not; any huge waves, but in the next few hours I was to see at least the front teeth of the sea.
..	Ely,	Minn. — The i
HHBKl 40th A n mversary campaign is over. Since March 1st, SSCU .members throughout the na-mk j f&| tion have been work-1 ■	ing	ceaselessly in a
lillRlliB mighty effort to qualify for the free! ;rip to Ely, Minn., July 16 to 18, vhere impressive rites will mark :he commemoration of this; ivent. And now the results. Who; las qualified? How rrtany new members have been enrolled?
All these to be answered in the June 15 issue of Nova Doba!
Expected is the fact that ourj 40th anniversary drive will noti reach the thrilling climax of the juvenile campaigns of 1935 and 1937. But the results will nevertheless be exceptionally godd, especially when considering the fact that another depression and general business slump is in our midst.
SSCU members throughout the country must have thrilled as Little Stan did when he read the stirring editorial in last week’s edition. Imagine, our SSCU is FOURTH among the Na-jl tion’s fraternal insurance or-! i ganizations in juvenile gains M during 1937. It certainly is ajl record to be proud of, don’t you* < think ?„	1
Meantime, united Lodges of; SSCU—seven in all—with dele-; J gates from every unit, are hurry- 1 ing through plans for the gigan- ‘ tic celebration of the 40th anni- ; versary July 16-18. Committees were announced last week. They will work accurately, will outline a program that will be unsurpassed. It includes a multi-! tude of events, each of them different, enjoyable. Thousands from the entire state and country are expected to be present to participate in this great enactment of the 40th anniversary. It will be all that it promises to be. And you just make it a point to be in this northern Minnesota city for that affair. You should place it on your ‘Must Be There’
■ list!
So engrossed in the promotion of the great campaign was Little 1 Stan, that he nearly forgot about 1 his many juvenile friends scat-1 tered throughout the nation. He ’ didn’t exactly forget them, but
* there was always that feeling he i " should be writing them about J the Magic Carpet—which, be-r lieve it or not, is still in existence!
5 And speaking of juveniles,
' Little Stan heard a little story 5 about a young member of Lodge
* No. 114, who at the age of two t years and nine months is quite
a remarkable fisherman. He is none other than young Joseph Milkovich, jr., and he doesn’t t mind if you call him “Joey.”
It was like this. A couple of weeks ago, Mr. and Mrs. Joseph Milkovich, and the Mr. and Mrs. Fred McReady’s went on a fishing trip to Birch lake, some nine miles from Ely. They couldn’t keep little Joey home, in fact : they didn’t even try. They took n him along. Then the drive, a •f beautiful ride on good roads to it Birch lake. They got out their fishing tackle, baited their >r hooks, and started fishing. They stood on the dam, waited pa-
pa.
How’d She Know \
She was a big, strong woman, and the burglar she had tackled and captured bore unmistakable signs of punishment.
“It was very plucky of you, madam ,sai<5 the magistrate, “to set upon the burglar and capture him, but need you have blackened both eyes and knocked all his front teeth out?”
“Well,” said the woman, “how was I to know it was a burglar? I’d been up waiting for my husband for three hours, and I thought it was him.”
> *
Yeh, What Is It? Lecturer: “I speak the language of wild animals.”
Voice in Rear: “Next time you meet a skunk, ask him what’s the big idea.”
*
Not Too Loud
Doctor: “You confess that you are bad tempered. I suppose I need not tell you that science has discovered that your teiftper is caused by an ugly little microbe.”
Patient: “Doctor, for good ness sake, speak quietly. She’s sitting in the next room.”
A Fine Record
East Palestine, O. — The i SSCU showed a net gain of 2,013 juveniles for the year 1937. In the last issue of the Nova Doba, we note that in a report from twenty-three fraternals in America, the SSCU ranked fourth in regards to total increase in juvenile membership during the past year. Only three organizations showed larger gains for the past twelve months.
A fine record. It is a tribute to the untiring efforts of members and officials who do their utmost in every campaign and activity sponsored by the fraternal with the special purpose of interesting youth. Splendid results from ceaseless efforts.
Anyone can see or esti-: mate the importance and : value of 2,013 added youth : to an organization. A great : injection of new life-blood!
: Every loyal member of the : SSCU should be proud of | the accomplishment of the | Union in the juvenile field ; during the year 1937.
Joe J. Golicc, No. 41, SSCU.
Iwwwttwmmmnnnimimmwww:
I was too excited to sleep so I dressed and went out on deck. The sailors were still polishing brass and scrubbing decks, but I hadn’t time to bother them. I wanted to1 smell the fresh tang of the sea air and let the tiny sprays of salt water swish across my face. The waves rose and several neatly skimmed the rail, but they didn’t send me scuttling to my cabin; as long as I kept my feet dry I had nothing to fear.
A little later, however, when the raindrops seemed to dash /down in tiny spears and the gale blew me relentlessly around the deck, I reluctantly sought shelter inside.
The waves continued to lap over the deck and ]tbe rain poured down. I had left my porthole open for air, but later was obliged to haye it closed for the water streamed in clear over to the other side of the room. “Just a little squall”, they said.
Of course the list of people “under the weather” was increased considerably, but the majority recovered quickly when we docked in Naples early that afternoon.
He Could Manage
Beggar — “Have you got enough money for a cup o’
coffee?”
Student — “Oh, I’ll manage somehow, thank you."
No Secret Here
Old Man (to reporter): “Young man, you can put it in your pocket that my secret of health and long life is to eat some garlic every day.”
Reporter: “Why do you refer to it as a secret?”
Captain of the Men of Death
: Did You Know | That...
By Anna Prosen, Lodge 171
. . . Samuel Crompton played the violin for eighteen pence a night in order to purchase the tool he needed in the development of his spinning-mule?
. . . Stephen Tracy, a lumberman in the heart of a pine country in the State of Washington, having studied the problem of tree-felling for several years, perfected a machine in 1921. With it he cut down trees six feet in diameter in twenty-one minutes, using a seven-foot blade. The big advantage of this machine is that the saw may be changed to three operating positions, or angles, in ■ about twenty seconds?	i
. . . According to bee experts, a bee travels about 40,000 miles in making a pound of honey? <
. . . Hot dogs from a coin-in- , the-slot machine were a recent innovation at a German fair. ,
After the depositing of the 1 right coin, costumers turned a i crank and out came hot dog, bread and mustard on a paper plate? The franfurters are -steamheated until the crank is -turned? This drops them into a 1 bath of hot water cooking « them? The machine holds fifty I sausages at one filling?	I
i
... A run of over sixty years ^ without a stop is the record , claimed for “Big Ben” of Ber- • lin, the giant timepiece in the , tower of the city hall? The , clock is inspected and adjusted , once a week by its makers, in | accordance with an agreement with the city authorieties? It | Lakes one and one half hours s to wind the clock once a week ( by hand ?	(
... Lizette Woodsworth Reese j spent a quiet, fruitful life, mostly spending time in awakening < a love of literature in others or ( in creating literature herself j For many years she taught c English in the Western High . School in Baltimore. In 1923 8 ( bronze tablet containing her famous sonnet, “Tears”, was | erected at the school which she , served for a long time. Her ( first published poem was the ] “Deserted Home”. Her first j book was “A Bjranch of May”, ( published in 1887?	(
... Edward Bok, born in Hel- . der, Netherlands, moved to j America at the age of 6. He t rose to be the editor of the ( “Toadies’ Home Journal”. He wrote nine books. In 1923 he . founded the $100,000 American ( Peace award. At his death in < 1830 he left to the American ' people his beautiful bird sane- j tuary at Lake Wales and the , stately bell tower with its ] famous chimes? (
... James Russell Lowell was ; a poet, essayist, humorist, liter- , ary critic, editor, college professor, reformer, diplomat, speaker, and writer on political subjects ?
. . . Fayette R. Plumb, ant axe-and-hatchet manufacturer of Philadelphia, produced an axe in 1911, which was of the same kind of steel throughout, very beneficial to the lumberman?
. . . Three thousand years before the birth of Christ, a seed; sprouted on one of the Cape Verde Islands, off the coast of northern Africa, and developed : into what is now one of the world’s oldest trees, if estimates of the Portuguese colony of St. Vincent are correct. The ancient j “dragon tree” is said to be 5,000 'years old. Sometimes they are ,sixty feet tall and have a crown of short branches, with tufts of; sword-shaped foliage?
. . . More than 15,000,000,0001 tons of earth were lifted in dust.! clouds and redeposited during a storm on the steppes of Russia in 1928?
/
\ Assimilation Works Both Ways
The Son of a Slav Immigrant Compares the Anglo-Saxon and Slav Characters and Discusses the Role of the Slav Element in the Building of an American Culture
Editor’s Note: This is one
of four articles on syphilis
and. gonorrhea by Walter
Clarke, M. D., Executive Director, The American Social Hygiene Association.
*
A great physician once called syphilis the “Great Killer, Captain of the Men of Death.” Everyone should know enough about this disease to avoid catching it. Anyone who already has it should know how to avoid its: disastrous effects. The various City Departments of Health arej now engaged in a great fight ( against syphilis. Every citizen can help by learning the truth and telling others about this killing disease.
Syphilis is believed to have been introduced into Europe at the end of the 15th century. The sailors of Columbus probably brought it back to Spain with them from the West Indies. They passed the disease on to! other people and they to others, until it spread over all Europe j and Asia. The Europeans who settled in America brought it: with them to this country.
Sphilis spreads from a person who has the disease to a person who does not have it. In the spread from one person to another, there must be close contact of the persons as in sex! intercourse or kissing. Frequently a hustband infects his wife and she infects the children. Of course, the wife may be infected first and pass it on to her husband. So it is common to find a whole family infected.
This catching disease is caused by a germ called the “Spirochaeta "Pallida” which means “pale spiral - shaped germ,” because that is what it looks like under the microscope. Syphilis germs are able to enter the body through a tiny break in the skin or even tj^;,pass through that very thm skin called the mucous membrane, such as covers the lips or mouth. Once inside they quickly multiply and are scattered throughout the body. After a few weeks, a small sore usually appears where the germs entered the body. This is called a chancre. It is full of syphilis germs.) Some weeks or months later, a skin rash usually appears and there may be ulcers of the mucous membranes in the mouth. All these swarm with germs. During this time the patient may have headache, fever, pains, and be generally ill. But syphilis is a great deceiver and he may feel well, have no rash or other sign and still be infected.
In any case after a while the rash disappears and the patient may feel well again. But the disease is still inside the body, usually progressing very, very slowly—so slowly that for 10 or 15 years the infected person may notice no ill effect. Meantime, the tiny white spirals are gradually damaging the heart, brain, spilial cord, eyes, bones, liver or any part of the body. At least the infected person’s.
: health fails, and going to a doc-rtor, he learns that the cause is ? \ syphilis. Sometimes it is too late -jto save sight, mind or life. The [ victim becomes blind, insane, j paralyzed, crippled, ill, and finally dies of syphilis. Most of [ the deaths caused by syphilis . are due to damage of the large blood vessels and heart, or the [jbrain and spinal cord.
It is believed that about 5% i; of all people in this city have -syphilis. It is one of the five , most prevalent of infectious diseases. Syphilis is the cause of about 11% of all insanity and ■disease.” In addition, there are about 15% of deaths from “heart large numbers of deaths direct-i ly or indirectly caused by syphilis of other vital organs. It is | really one of the principal causes of death. Syphilis can also be charged with a large I part of blindness, some deafness, many deformities and I much prolonged invalidism.
Daring the first 4 or 5 years jthe disease is most catching. If !a person who has a chancre or a syphilis rash or ulcers of the | mouth hap close contact with another person, the germs of | syphilis are very likely to spread from the diseased person to the well person.
Fortunately, it is easy to kill |the germ of syphilis. The spirochete cannot stand drying or heat or cold so that there is not very much danger from cups, spoons, forks and knives. Ordinary soap and water, and most antiseptics are effective. During the World War the method used to prevent soldiers from being infected after contact with an infectious person, was to order soap and hot water and calomel ointment 33% to be applied immediately. Physicians know how to give this treatment and can prevent infection if the exposed person comes within one hour after contact. The best preventive method known to'medical science is to avoid intimate contact with anyone who may possibly have syphilis. It is well known that any prostitute and any promiscuous man may have syphilis and they are, therefore, dangerous.
Playing No Favorites
A mothers sent this somewhat satirical note to the teacher of her small son:
“Pardon me for calling your attention to the fact that you have pulled Johnnie’s right ear until it is getting longer than the other. Please pull his left ear for a while, and oblige his mother.”
Too Hot
“I’ve come to tell you, Mrs. O’Malley, that your husband met with an accident.”
“And what is it now?” wailed Mrs. O’Malley.
“He was overcome by the heat, ma’am.”
"What! Overcome by the heat in January!”
“Yes, ma’am. He fell into the furnace at the foundry.”
liy PETER M. FERULA
Problems of race, nationality, and immigration have existed almost from the beginning of the world and do not present a condition peculiar to America. Nor arc our problems more difficult than those which other nations have faced. While we have a larger variety of nationalities to deal with than most countries, we also have important desirable factors making for national unity. For example, we have one dominating race, a common language. All groups in this country are well scattered and no race or nationality occupies any part of our territory to the exclusion of all others. We have no semi-independent or autonomous units.
There are a few Americans belonging to the Nordic School of thought who believe American unity has been endangered by the late immigrants. Yet America was discovered by an Italian. It was settled by Spaniards, English, Scotch, Irish, French, Dutch, Germans, Danes, Swedes, Norwegians, Negroes, Jews, Italians, the Slavonic peoples, and others from all corners of the globe, not to mention the one that got here first, the Indian. Of these the Slavs are one of the major groups, numbering now approximately ten million. The great majority of the Slavonic peoples arrived here only within the last fifty years, and® their influence is hardly yet felt, at least in a cultural way. As they multiply more rapidly; than most races, it is safe to assume that m another few generations th£y will constitute a; sizable percentage of the total population of this country.
If we are to use the loose term “Nordic,” there is no question of, course that ’America is predominately Nordic, with the Anglo-Saxon playing the leading role, at least politically and economically. It is primarily with the Anglo-Saxon, that the responsibility for the future of America' rests. Even though he is not so) overwhelmingly in the majority,
I do not believe there is anyone that wants to contest the right of the Anglo-Saxon to this leadership, at least along economic and political lines. But most emphatically do we deny that the Anglo-Saxon is the sole arbiter of the destinies of America.
No race or nation possesses all the virtues, nor can it, whether it is Anglo-Saxon, Latin, Scandinavian, Semitic, Slav, or Teuton, lay effective claim to race superiority. Those who claim race superiority usually have not studied the achievements of other races, or they have used the measuring stick only of their own race. It is usually the case with a race or nationality, as with an individual, that it excels along one line, but is deficient in another. The span of our life is too short to permit our becoming all round. Due to circumstances and conditions a people may temporarily he backward, but another people in the same situation may have been just as backward. The Anglo-Saxon may know how to build skyscrapers, but he is practically at the bottom of the ljst in the field of art, particularly music. On the other hand, while the Slav may be proficient in music, he has other deticiencies. A tall 1 skyscraper, a speeding automobile, a system of railroads and highways, subways—these a'rc not the only gauges of civiliza-; tion and culture. They are only the means, not the end. Which I is more important, the building of a 10d story skyscraper or the j creation ol a beautiful song: | Winch race is superior, the one that produced Andrew Osrne-
Blood and Battle Field
A World War Chronicle By IVAN MAT1Č1C From the Slovene by VALENTINE OREHEK
gie, Thomas A. Edison, Henry Ford, John D. Rockefeller, or the one that produced Chopin, Dvorak, Mokraniec, Tchaikow-sky ? It would be no more logical to try to compare these with each other than it would be to compare an automobile with a symphony.
Let us delve further into this matter of music, as illustrating the one-sidedness of a race. But instead of examing immigrant contributions and aptitudes leti us reverse the process and turn j the spotlight on our Anglo-Saxon friends. Anglo-Saxons, and particularly the English, are to a great degree lacking in the ability to create and even to appreciate good music. It is just “not in them.” They lack the temperament. It is no mere coincidence that in its long history England has failed to produce even one outstanding composer. If an Anglo-Saxon goes to a concert, five minutes after the music is over, his mind turns to business, automobiles, politics. With the Slav music is a necessity; to the Anglo-Saxon it is entertainment which he can well get along without. In this country in a world metropolis of seven million inhabitants we have one opera, and that func-' tions for only a limited number of weeks in the year, as com-! pared with full season opera in many European cities with a; population of less than 100,000! inhabitants. There is also the | question of how much of thej support being given our opera j is given solely for the love of, music. Tremendous sums are 1 spent by various foundations.' and endowments for health and education, but for. music or the^ ballet, almost nothing. Anglo-1' Saxons, unable to produce their!, own music, are content to listen; to “jazz,” a prostitution of mu-| sic. This combination of rhythmical noises has been permitted to become so prevalent in America that now there is almost no escape from it. One reason for 1 this is that America has too lit- ! tie that is vital in music to take the place of jazz. One prominent American Nordic tried to ! do so by resorting to “old-time fiddlers,” 'but the' attempt( proved a failure. Anglo-Saxons should relinquish any claims to; musical leadership to races; more competent in this line.'
Anglo-Saxons could probably pick equal deficiencies in the Slav race. But there is no war ! between Anglo-Saxon and Slav culture. In fact the two are to a great degree complementary. One is inclined to be materialis-l tic and utilitarian, the other spiritual and emotional. One knows better how to work and; shorten the hours of labor, the other knows better how to utilize the additional leisure time made available. One likes to tamper with automobiles and ra-|3io as ingenious mechanisms,] the other is interested in them primarily as they facilitate his spiritual, cultural, and social! activities. To the Anglo-Saxon! standard of living is all import-1 ant, whereas the Slav is ready to I sacrifice, if necessary, some of j his material assets for a higher cultural and social standard. The Anglo-Saxon is conservative, the Slav is inclined to extremes with periods of very high and of very low accomplishment. The Slav is more talented, the Anglo-Saxon more stable. The two can be reconciled. In America the problem of conciliation is an actual one.
(To be continued.)
Curious
Then there was the mechanical engineer who wanted to take liis nose apart to see what made it run,
(Continuation)
And eventually even the wine runs out and then there is no consolation left whatever. Our right hand neighbors, a regiment of Poles, have still a cellarful and they guard it religiously day and night. Their sentinel never leaves it, This cellar as the days pass assumes gigantic importance for our boys and drives them almost to distraction. Four of them crawl to it one night and hand-grenade the man on guard so that they can carry away one miserable barrel. An investigation does not ferret them out and the rest of us keep the secret like the grave.
At officers’ mess one evening a number of the ranking gentry are engaged in drunken quarrel. Says one, “Once more I repeat that Neubauer didn’t have the right to shoot and kill the men like so many rabbits. The representatives from Carniola pick up these trifles and carry them greatly magnified straight to the Parliament in Vienna!”
The commander of the 3rd Battalion returns hotly, “For shame Gospod Lieutenant, and you an officer and a German of Koče, that you should make common cause with these ignorant crazy Slovenes! What do those poor fools, those civilian representatives hope to do? What is Parliament? It’s civilian scum! Yes, Neubauer acted rightly . . . ah, I too would have shot them. I could never demean myself to strike an infantryman with my bare hands!” When these gentlemen at last lift themselves from their seats a number of our boys roll out from under the table and snatch up the cigar and cigarette butts from the spittal on the floor.
In February, we return to Chiarano and then to Motto. The roads that we have traveled over on our last march are no more. We stay in the above mentioned towns long enough to see how the Italian people here are being exploited and robbed. In return for their products they are given Occupation Liras which as we know are worthless. In Cinto Caomaggiore and farther back in Taljament we at last come to rest and are quartered in the outlying villages of Graiscutta and Glaunricco . . . each battalion being assigned a separate village.
The task of breaking the final and most desperate Italian defensive devolves on our division; it is the blockade of the Piava. Day after day we are drilled in Taljament with this end in view and the minimum limit of our drive is calculated to carry us well within the confines of Lombardy. With endless sham battles we are trained the man-eauvres which are believed #capable of turning the trick. Far off in a tower at Caminu the general and his staff are watchfully intent upon the operations that will spell either success of Mlure. At different times Wurm and even Bo-revič add their austere presences to these councils.
The world now is middling, not bad, not good. By bartering with the farmers we manage to accumulate supplies of corn. These we conceal for private consumption. The best medium of exchange wc discover is tobacco, for the natives refuse to accept liras in payment.
Marolt is happily blest with the knack of getting next to a freshly killed pig or lamb now and then, and when this happens our patrol invites itself to the feast Which always is held in some out of the way hideout. The carcass vanishes down our throats with a swiftness that is remarkable.
By now wp have acquired a smattering of Italian and on every hand we are to be seen assiduously trying out our new found knowledge on some unsuspecting victim who struggles vainly to follow our inchoate twaddle. In the evenings, as elsewhere, we swarm the firesides and our bodies drink in the cheerful warmth. At first the peasants eye us askance, but when we explain that we are not tedeški (Germans) their faces lighten and they confide their woes and aches with childlike trust. They curse Austria and wish it rwift destruction. To us they entrust thsir most cherished secrets. Besides this they reveal the names and whereabouts of our deserters and those who spy on us. And why do they do this? Simply because we are faithful to their trust .and respect their confidences. And truly we have never harbored the thought of betraying them for a moment, for we know too well the spiritual torment and degradation that national and racial subservience to a foreign power brings. So together with these people we share a common hope and wait for the day to come'.
In the full sense of the word these i people are not so badly off lor they have their civilian tribunals to whom to run I to with their grievances and complaints, Their rights are protected by the Aus-! trian authorities and they can easily turn to Videm or Borevič.
On the vigil of Ash Wednesday we hold our entertainment in a kitchen in Gradiscutta. Stane from Ljubljana assures the role of an Albanian beggar. He stands before the open hearth and fingers the strings of a de.lapidated violin. Since his bow arm is missing its services are rendered by Peče who gliblj explains the absence of the right am with the story that the wretch devourec it when no other food was available Marolt is too busy catching the coin; Hipped him in a battered hat to join ir the merriment. The money he collect! is to go toward the creation of a monument to Krek before the public librarj in Ljubljana. Snoj has herded a number of protesting men into a corner anc is energetically persuading them to sing Fatigue at last overcomes our “Albanian beggar” and Paul, cavalryman immediately tills the breach by trottinf
into the kitchen astride a raSS a 0|| He has masqueraded himsel crow and the tattered Sar gfiV serve in that capacity bulge	{j;
He straightway makes.f°r/,1iarte»il5l ( and squats his huge hind Q ^ \(m the crackling flames. The up and out of the kitchen J for the pond nearby with at horde of boys and girls m film heels. He plumps down In je9Di<ji, and his rags spread out 1 midytfy on a ruffled hen. The firc ^ fp. been extinguished before HaS[ied 1 mounted his broom and <*	|i
like a flash out of hell for of the regimental staff-	-yfl#
the startled officers he gra*>	jjil.
full of cigarettes from tlie ..imne)'-J smoked ham from the c tops off these exploits by ci	^ fl,)
pockets with doughnuts a	V,
turning to us. Reaching 0	,y ion)}
dumps the spoils on the e	A}
Toward midnight our P®*”|£ m up. Stan and Batič st°P window of a glamorous siS* up a horrible croaking wh lieve is too touching for w°theD »““Jj demic of singing sets in # sdJj( vociferous trio ends up W in the latrine. Up at the geant Erklavec's octette	1
gore” which harmony win# strains of “Kdo bo listje gr® from a stable. And all th ^ t W din is topped by the sftr®i<w singing in a doorway, ‘‘pe na ga scritta cartolina.”
The following evening a ' ere »tj self-styled singers meet t°8 1st Battalion’s headquai ^ ■ the most barefaced of ' n, been chosen as the spokeS ^ »1 quests the officers to v°1' men the honor of l)erl ,(huie. sing to them in the vest turns soon and informs men that the request h»s Once inside, they strike hodu, mrha p j ana” so lu® fortf® gentlemen at the table P® hold their cars and oneJLep rise to take their leave. W ^ man is gone the boys nl Ld ^1 rush for the laden table clean in a trice.
Spring: The sun sucks th® upon the vine, draws it 011	^
caresses foliage and tree, ‘‘	jjjsi ■
bloom wherever its wan	^ M
strayed; but in the heart o ^ is no joy, there nothing	fen<*l
emptiness abides that is n° ^ h ed by the promise of J®-Yes, borne on light sigh« spring is ushered in UP<?	m
earth everywhere resp0,1	.M
Crown-Prince Karol c° js fit the front. Our division st along the road through ^0 are in parade uniform- N f t seen during this review been forbidden to witDe . tj,e J Karol drives slowly	"I
flanked road. He is ministers occupying a ^ twelve cars behind hi>n's these men is levelled s with a studied indifferent ' 9nd is drawn into a sickly sin that of his ministers Is tirj sunken. His mustaches too . tF and neglected. It is rum has taken to drink of Iate' .,<[
We have learned fr0 , perience that a visit ^ {flfl officials spells nothing 8 so we view this one with V* sinking heart. Soon a ,5jco- j off to Codroipo and OJ*’ ijj May has come. The & is fully represented at a reptl*\J in honor of the arrival ol pPjjl from Ljubljana who silver trumpet to it in ie jjeJJ worthy services. All o OT high spirits for everJhPr5 glance at the City F® travelled so fal- to be h■ ^ j occasion the long suPP • | my people is expressed . upt K and in a simultaneous	A
from all lipscrf “Zivela Jugoslavia!” ftjpg I; up on every side and self to the skies. ,.nt]ed) J! fTn be contu^
BRIEF5
 _____-	y	i
(Continued fr°Dl ** J
—f 4 '
The prevalence 0 jk I land unsanitary liv11’ j | |
in the 83 cities c0	‘
I National Health Sur
36 is conclusive	I
need for new hoU*11 fjf j k [dations, particul^^
. lies of medium a11 v i)% i i Finding of the surVlf $■ J [ recently by the ’ k Health Service,	l
(crowding is of every size and * of the country- ^ elusion can be ^ra cy <,A ures on the
tary facilities,	ij
city families ai*e 1 imore favorable
[•those living hi CL'	,
25,000 or less- . .
WELL WORTH YOUR EFFORT
Once the newly enrolled member has paid three months assessments, you, who have been responsible for securing the new addition, are not only given credit for the new enrollment but also you are entitled to the following cash awards:
$8.00 for each $3,000.00 death benefit certificate.
$6.00 for	each	$2,000.00	death	benefit	certificate.
$5.00 for	each	$1,500.00	death	benefit	certificate.
$4.00 for	each	$ 500.00	death	benefit	certificate.
$1.25 for	each	$ 250.00	death	benefit	certificatel
For each new member enrolled in the juvenile department you are entitled to the following cash awards:
$3.00 for each $1,000.00 death benefit certificate in' plan “JC”.
$.00 for each $500.00 death benefit certificate in plan “JC
$2.00 for each juvenile enrolled in plan "JB".
Fifty cents for each juvenile enrolled in plan “JA
Urada gl. tajnika the Office of opreme Secretary
^ULTAT SPLOŠNEGA
Psovanja št. i
— 1938
ogu za ustanovitev “narodnega sklada”
I1'? OF GENERAL RE-{DUM NO. 1—11)38
il,jU<»i to establish a “National Fund”
■c«*]
l,ere* .
rCO";
1 w
»o0*V
^1.	„.	ir
men«	J	g. 3
^1)	}*	ftg	,.
,ty A	S	S’
.«*	II	J|	*4
:5l	r	l!
; Iv	"	§ ”
33	11	44
19	20	39
14	2	16
20	2	22
17	9	26
14	32	46
24	G	30
5	13	18
1	23	24
0	M	13
4	30	34
9	22	31
1	16	17
5	35	40
19	9	23
1	5	6
0	15	15
20	9 ,	29
19	13	32
9	9	18
2	11	13
3	23	26
0	27	27
1	44	45
17	?3	80
1	17	18
9	21	3Q
11	7	ia
1	19	20
2	29	•n
0	41	41
7	22	29.
2	11	13
1	16	17
7	3	10 •
7	33	40
22	1	23
3	19	22
14	9	23
16	7	23
0	24	24
7	2	9
53	13	56
11	42	53
1	9	10
C	38	44
U	5	16
0	21	21
2	11	13
0	21	21
3	8	11
0	12	18
0	17	17
2	22	24
17	3	20
2	14	16
5	12	17
12	15	27
1	14	15
3	11	14
4	29	33
1	14	15
2	13	15
12-	9	21
0	11	11
1	11	12
6	19	25
0	9	9
0	17	17
0	17	23
7	12	19
0	23	28
1	24	25
3	42	45
9	24	33
2	’16	18
0	14	14
i n	4	10
3	9	12
3	10	13
1 0	8	8
3	12	15
4	8	12
39	0	39
7	7	14
R, 7	16	23
! o	12	12
0	17	17
4	21	25
0	19	19
: 0	17	17
I o	8	' 8
j 1	19	20
! 13	0	13
h' °	19	19
14 0 2 10 i °	7 17 9 23 10	21 17 U 39 1!)
152, 11	1	12
153A 154 9	17	26
155 0	16	16
156* 157 7	10	17
158 0	10	10
159 0	23	23
160* 161 1	7	8
162 22 163*	5	27
164* 165* 166 0	16	16
167 10	3	13
168 3	12	15
169* 170 0	7	7
171 0	22	22
172 0	8	8
173 0	11	11
174 1	15	16
175 1	14	15
176 6 178,:'	21	27
179* 180 0 182* 183*	25	25
184* 185* 186 0	22	22
187 U	6	17
188 0	14	14
190 0 192*	29	29
193* 194 195	0	10	10
196* 197 2	9	11
198 0	18	18
199 8	0	8
200 49	3	52
201 0	7	7
202 0	18	18
203* 204 0	8	8
205* 207 0	28	28
209 0	8	8
211* 216 18	0	18
218 2	34	36
220* 221 1 222*	34	35
223* 225 0	28	28
226* 227 0	24	24
228 13	0	13
229 2	25	27
230 0	p	9
231 0 232*	8	8
\ SKUPAJ-TOTAL 864	2193	3057
| Zgodba priseljenca
V farmerski naselbini Krain, ki spada pod pošto Enumclaw, Wash., ima J. S. K. Jednota j društvo “Bratje svobode,” 'št. 162. Kot že društvena številka kaže, je društvo eno izmed mlajših, toda šteje lepo število članov in se sploh dobro drži. Rast dru-! štva pa je omejena, kakor je omejeno število prebivalcev na farmah. Kljub temu pa tamkajšnje društvo Bratje svobode ni zaostalo tekom letošnje jubilejne kampanje. Sobrat Jernej Krašovec, elan omcnjega društva, je dobil dovolj novih čla-inov, da je upravičen do javnega priznanja v Novi Dobi.
j
Sobrat J ernej Krašovec, katerega spodnja slika predstavlja, in katerega poštni naslov je: “R. 1, Box 176, Enumclaw, Wash.”, je bil rojen leta 1864 v vasi Topol, občina Bloke na Notranjskem. V Zedinjene države ije dospel leta 1892. Bival je v državah Ohio, Colorado in Washington. V zadnje imenovani državi se je udomačil in si je nabavil farmo v znani slovenski farmerski naselbini Krain, kjer s še zdaj živi.
svetilke. To je bil velik napredek od trsk. Takrat smo se seznanili tudi s kavo in sladkorjem. Baje sprva kmečke ženske niso znale kuhati kave, kuhale so jo kot fižol v zrn ji, pa ni bilo nika-kih pravih uspehov;, šele, ko je prišel neki študent iz Ljubljanej| je ženske naučil, kako se kava kuha.	v
Ko sem bil komaj 14 let star, sem že šel z drvarji na Hrvat-sko; tri zime sem bil gozdarjem za kuharja, nadaljnih deset zim sem pa z drugimi drvaril. Ta drvarski posel me je nosil po raznih krajih Hrvatske, po Rumu-niji in celo po Galiciji. Drvarili smo samo v zimskem času, poleti pa smo delali doma po kmetijah. Jaz sem tudi prevažal vsake vrste les iz Loškega Potoka v Rakek, kar je bilo še prilično dobro plačano. Delal sem za pokojnega očima, ki me je vzpodbujal, da naj le pridno delam, ker da bo itak domačija moja. Toda, ko je moj polbrat doras-tel, da je mogel voziti s konji, sem jaz izgubil delo in upanje na domačijo. Par let sem nato vozil na Rakek oglje, ki so ga žgali Italijani. Nato pa sem izvedel, da se iz sosodne fare, Velikih Lašč, odpravljajo nekateri rojaki v Ameriko. Pa sva se dogovorila s sosedom Johnom Skerbicem, da greva z njimi tudi midva. Dne 19. maja 1892 smo se s konjsko vprego odpeljali «do Ljubljane od tam pa z vlakom do Bremena. V Bremenu smo se ukrcali na nemški parnik Darmstadt in v 12 dneh in pol smo bili v New Yorku. Dva dni pozneje smo dospeli v Cleveland, Ohio, kamor smo bili namenjeni, in drugi dan smo že dobili delo. Jaz sem delal v opekarni do januarja 1893, ko j c zaradi zmrzline delo prenehalo. Nato sem se podal v Denver, Colorado, kjer sem takoj delo dobil. Na jesen pa se je vse delo ustavilo in dve leti nisem napravil niti enega šihta. Ko pa je bil izvoljen predsednik McKinley, se je delo takoj odprlo, nakar sem delal v rudotopil-nici do junija 1$98.
Takrat sem se z drugima dvema rojakoma odločil, da gremo na obisk v stari kraj. Prvotno smo bili namenjeni, da se vkrcamo na francoski parnik, ki je odplul iz New Yorka na dan 4. julija. Jaz pa sem pregovoril1 tovariša, da smo še en teden de-' lali in šele nato odrinili v New York. Ko smo prišli tja, smo izvedeli, da se je francoski parnik, s katerim smo bili mi prvotno namenjeni odpotovati, potopil.! Zamuda enega tedna nam je to-' rej rešila življenje.
No, mi smo srečno dospeli v stari kraj in jaz sem se zamudil. tam štiri mesece. V tistem času sem si tudi našel življenjsko družico ter se poročil. Zjutraj ob sedmih sva se poročila, opoldne sva se pa že podala na poročno potovanje v—Ameriko! Prispela sva srečno v Denver, Colo., kjer sem spet dobil delo v rudotopilnici. Tam sem delal toliko časa, dokler ni nastala stavka. Stavka je trajala dva mese-!ca, pa smo jo žal izgubili, dasi smo se trdno držali. Ta izgubljena stavka me je pognala v Everett, Wash. Tam sem delal 4 leta. j Ko se je nato delo ustavilo, sem ;se podal na farmo, katero sem si bil med tem časom kupil. Prav j za prav ni bila farma, ampak 40 akrov gozda, katerega je bilo treba šele posekati in štore izstreliti, da je bilo mogoče zemljo obdelati. To je bilo težko delo, toda nismo se ga ustrašili. Počasi smo si zgradili stanovanja in si izčistili toliko sveta, da se je moglo govoriti o pravem kmetovanju. Ko nam je začelo [nekoliko na boljše iti, mi je pa i žena umrla za rakom in tako • sem ostal sam. Seveda se še vedno ukvarjam s kmetijo, i I Zdaj pa naj posežem še neko-1 liko nazaj. Leta 1901, ko sem bi-i val v Denver ju, sem spadal k > hrvatskemu društvu, kjer se mi i pa 4ii nič kaj dopadlo. Slovenci so v vedno večjem številu prihajali iv. starega kraja, pa sva, po-Bjkojni •?olm Debevc in jaz, priče
ta. Rojen je bil v škofjeloškem okraju. Dalje je umrl vsled raka
v želodcu Frank Cegnar, star 62 let, član društva 35 let. Rojen je bil v Dorfarjih pri Škofji Loki. V Homedale, Idaho, kjer je živel, zapušča ženo, več sinov, hčer in sestro.
V letu 1913 se je v Homedalu, Idaho, naselilo nekako osem družin iz Rock Springsa. Pečajo se s farmanjem in imajo danes veliko lepega polja, fina poslopja in krasne vrtove. Ta naselbina je oddaljena od tu nad 600 milj. Zadnjič sem bil tam na obisku leta 1925. Takrat sem skušal tam ustanoviti društvo JSKJ,| pa mi ni uspelo. Zato tam'bivajoči rojaki še vedno spadajo k j društvu v Rock Springsu.
Tekom letošnje kampanje v proslavo 40-letnice JSKJ se v Rock Springsu nismo posebno izkazali. Smo bili že lani precej dobro pometli, da smo mogli poslati delegata na mladinsko konvencijo, prirastka pa ni. Od drugod tu sem ne prihajajo rojaki, ker so delavske razmere zelo slabe, če pa tu in tam štorklja kaj živega prinese, je polno, vrat odprtih zanj. Tukaj imamo namreč sedem društev, ki spadajo k različnim slovenskim organizacijam. In to pomeni precejšnjo kompeticijo. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
t
Louis Taucher, tajnik društva št. 18 JSKJ.
Rockdale, III. — članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, naznanjam, da bo naše društvo skupno z društvom št. 66 JSKJ v Jolietu priredilo piknik dne 28. avgusta. Piknik bo prirejen v proslavo jednotine štiridesetletnice in se bo vršil v Oak Grove v Rockdalu. Vsa bratska društva tega okrožja so t$m potom opozorjena na ta naš piknik in so vabljena, da istega posetijo.
Člane in članice našega dru-štva pozivam, da se udeležijo seje za pripravljanje piknika v soboto 4. junija ob 8. uri zvečer v mestni dvorani. Pozdrav vsemu članstvu! — Za društvo št. 92 JSKJ:
Louis Urbančič, tajnik.
Windber, Pa. — Na seji dru- ; štva Radnik, št. 204 JSKJ, ki se j je vršila 15. maja, je bilo skle-; ( njeno, da bolniške nakaznice . podpisujejo kot obiskovalci sa- , ' mo tisti člani, katere tajnik po- ( ■ šlje obiskati bolnika. Samo tisti , podpisi na bolniških nakaznicah , : se bodo upoštevali. Seveda sme j i! bolnika obiskati vsak član in je , to celo lepo, bratsko in priporočljivo, da ob priliki bolezni drug drugega obiskujemo. Dru- ' štveni sklep določa le, da na bolniških nakaznicah veljajo samo podpisi obiskovalcev, ki jih je tajnik poslal ali določil.
Člani so prošeni, da v večjem ( številu posečajo društvene seje, , da bodo vedeli, o čem sc debati- ] ra in sklepa. Tudi so prošeni, da ne odlašajo s plačevanjem svo- : jih mesečnih asesmentov. Vsak, kdor le more, naj plača ases-ment ob določenem času, ali pa še prej. Član, ki bi iz enega ali drugega vzroka ne mogel plačati ssesmenta, pa naj pride na sejo in tam pove kako in kaj. Na ta način bo poslovanje redno in v zadovoljstvo vsem. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 204 JSKJ:
John Stipanich, tajnik.
Joliet, III. — Zadnje čase prihajajo različne odlične osebe iz starega kraja na obisk k nam, j ker jih zanima videti, kako se Imamo priseljenci in njihovi potomci v novem svetu. Vpričo malega števila nas Slovencev, bodisi v starem kraju'ali tu, i-mamo marsikaj častnega pokazati kot Slovenci in kot ameriški državljani.
Naše najmočnejše in najvažnejše ustanove pa so naše bratske podporne organizacije. Brez teh bi bili raztreseni po raznih naselbinah in nobene prave vezi i ye bi bilo uied nami. Te bralalie * /
organizacije pa nas vežejo širom Amerike. Vsa čast pionirjem, ki so te organizacije ustanavljali, in vsem drugim, ki so vodili in vzdrževali te organizacije do današnjih dni.
Najlepši šopek cvetlic pa bi želel izročiti ustanoviteljem J.
S. K. Jednote, ki letos obhaja že svojo 40-letnico. To je prava bratska in ameriško-jugoslovanska organizacija, ki se razvija lepše od konvencije do konvencije in si veča ugled leto za letom. Tu je doma bratska ljubezen in bratska pomoč brez vseh pritiklin. Tega se tudi zavedajo naša krajevna društva, ki praznujejo in bodo praznovala jednotino 40-letnico kot svoje lastne godove. S tem bodo ta društva počastila spomin u-stanoviteljev, obenem pa bodo dala priznanje tudi vsem tistim jednotinim in društvenim uradnikom in vsem članom in članicam, ki se danes trudijo za u-gled in napredek J. S. K. Jednote.
Tudi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ v Jolietu in društvo Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ v sosednem Rockdalu sta se odločili, da proslavita jedno-tino 40-letnico. In sicer bosta ta jubilej proslavili s skupnim piknikom, ki ga priredita v nedeljo 28. avgusta v Oak Grove parku. To bo pravi “dan JSKJ” za Joliet in Rockdalc. Prvo skupno sejo obeh odborov smo že imeli v Rockdalu na večer 26. maja in bratsko soglasje je bilo vsestransko. Prihodnji sestanek se vrši v soboto 4. junija ob osmi uri zvečer v mestni dvorani naselbine Rockdale. Poleg društvenih odbornikov obeh društev so na sestanek povabljeni tudi vsi drugi člani in članice. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izbran rockdalski župan, sobrat Joseph Kuhar, za voditelja na dan proslave glavni nadzornik Frank E. Vranichar, za tajnika in dopisovalca pa John L. Zivetz, Jr. Upamo, da bo proslava uspešna in častna za obe društvi in za Jednoto.
John L. Zivetz, Jr.
Chisholm, Minn. — članicam društva Sloga, št. 230 JSKJ sporočam, da se bo naša prihodnja seja vršila v četrtek po drugi nedelji v mesecu, to je 16. junija. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob osmi uri zvečer. Članicc so vabljene, da se v polnem številu udeležijo te seje, kajti čim boljše je seja obiskana, tem več koristnega sc lahko ukrene za društvo in Jednoto. Torej, na svidenje na seji 16, junija in sestrski pozdrav! — Za društvo Sloga, št. 230 JSKJ:
Mary Žurga, tajnica.
Kemmerer, Wyo. — Piknik društva Marija Danica, št. 28 JSKJ v proslavo jednotine 40-letnice se bo vršil v nedeljo 31. julija na Peternelovem renču. Zadnjič je bilo pomotoma nave-leno, da se bo piknik vršil 3. ju-ija. (Številka 1 se je v dopisu prijela neke črke v gornji vrsti n tako je urednik videl le št. 3. 3p. ured.) Torej, da ne bo pomote: piknik se bo vršil 31. julija. Pozdrav! — Za društvo št. 28 JSKJ:
Frank Krusich, tajnik.
ZMRZNJENA 2IV1LA
V teku zadnjih par let se je v Zedinjenih državah razvila nova industrija, kateri se obeta lepa bodočnost. Ta industrija se bavi s prezerviranjem svežega sadja in zelenjave potom hitrega zmrznjenja. Na tak način preservirano sadje ali zelenjava ohrani svoj prvotni sveži okus in kakovost in je kupcem na razpolago v vsakem letnem času. V tisočerih trgovinah širom dežele je že dobiti 20 vrst zmrznjenega sadja, 27 vrst zmrznjenih zel en j av in 5 vrst zmrznjenih sadnih sokov, Kakih 100 kompa-nij se že peča s tem novim poslom in so imele lani skupno za 1'3 milijonov dolarjev prdtuela.
■
OPOMBA: Zvezdnica <*) pri številki društva znači, da društvo o predlogu ni glasovalo ali ni poslalo poročila o izidu glasovanja.
plasovaujc o navedenem predlogu se je vršilo od 15. marca pa do 15. maja
1938 in poročila o izidu glasovanja so društva imela poslati na glavni urad nc pozneje kot 25. maja 1398.
Ker predlog ni prejel večine oddanih glasov, sc ga smatra poraženim.
NQTE. Star <*) opposite the number of the lodge indicates that the lodge did not vote on the motion or that it failed to forward a report as to the result of the referendum.
The motion, having failed of a majority of the votes cast, is hereby declared lost.
Ely, Minn., May 26, 1938.
ANTON ZBASNIK. glavni tajnik—Supreme Secretary.
ČUDOVITI niROKllACU
če bi tega ne poročali resni li- 1 I sti, bi človek smatral vse skupaj za zapoznelo aprilsko potegavščino: Oddelek finančne kontro- , le v Miavi pri Bratislavi je lansko leto ugotovil, da si 471etna kmetica Ana Ilovičeva drgne noge z denaturiranim špiritom. Ta I špirit pa sc sme na češkoslovaškem uporabljati samo kot goril-I ni špirit in tako so ženo naznanili. Ovadba je trdila z vso res-i nostjo, da je kmetica za zdravljenje svojih nog porabila 2 1.1 špirita, s čimer je državo oškodovala za 27 Kč. Finančna pro-kuratura je zahtevala, naj bi jo kaznovali z globo 1Q0 Kč ali pa s štirimi dnevi zapora. Tako bi se morala Ana Ilovčeva zago-I var j ati pred sodnikom poedin-eem, a na razpravo je ni bilo. Na j protokol je pa dala prej izjavo, j da je res kupila pol litra špirita in si ž njim drgnila otekle noge, j pa ne samo nog, tudi križ. čistega alkohola si ni mogla kupiti, iker je predrag, znanci so ji pri-; poročili gorilni špirit. Ni vedela, 'da počenja zločin, ko si ž njim ! drgne bolno telo. Sodnik, ki je menda pameten mož in se mu je videla vsa stvar preneumna, je obtožensko oprostil, češ, da pač ni vedela, kaj dela. Finančna prokuratura pa ima svoje mož-igančke in je vložila priziv, tako da bo prišla zadeva z gorilnim špiritom in oteklimi nogami slovaško kmetice še ured višjo iti ! stanc*.’.
la misliti na ustanovitev slovenskega društva. Debevec je bil za KSKJ ,jaz pa za JSKJ ; končno pa je moj predlog obveljal. Dobili smo od takratnega glavnega tajnika Jos. Agnicha potrebne listine, 11. septembra 1901 se je I vršila ustanovna seja in vpisalo se je nad 20 članov. Društvo je bilo sprejeto v Jednoto in je dobro napredovalo vse do časa, ko se je začela stavka. Da nam ni takratni blagajnik Matt Sadar posodil za asesment, bi bilo društvo suspendirano. Z njegovo pomočjo pa smo obdržali dru-. štvo pri življenju.
Pozneje sem se preselil v dr-. žavo Washington. Nekaj časa . sem bil na potnem listu, potem . i pa sem vzel prestopni list k dru-j jštvu Marija Zvezda, št. 32 v . Black Diamondu, Wash. Ko je . nastala stavka v premogovoru,
J se je število članstva omenjene-, j ga društva tako znižalo, da ne bi .'bili mogli sej obdrževati, če ne . bi bili mi s farm hodili na seje. Želeli smo premestiti sedež dru-štva na farme, toda ker se glede ) tega nismo mogli zediniti, smo i tu na farmah ustanovili novo . društvo "Bratje svobode,” ki je . dobilo od J. S. K. Jednote števil-i ko 162. Ustanovitelji društva so . bili -.pokojni Matt Petchnick in i njegova žena Matilda, pokojni Joseph Richter in njegova žena č Josephina, in jaz. Dokler je bil tajnik prerano umrli John Petchnik, je društvo prav lepo napredovalo. Zadnje čase nismo j bili tako aktivni, vendaf nekoli- < j ko se pa le gibljemo. Lansko le- j to sem pridobil društvu pet mla- ( d inski h in enega odraslega čla- ( na, letos pa 2 odrasla in 9 mla- j dinskih. Rekel bi, da za prime- , roma malo far mersko naselbino s to še ni preslabo in da bo naše j društvo Bratje svobode, št. 162 j JSKJ rastlo na članstvu in ugle- , du tudi v bodoče. — Pozdrav , vsemu članstvu JSKJ in še posebej vsem mojim ožjim rojakom !
Jernej Krašovec.,
DOPISI
  |
Omaha, Neb. — Tem potom sporočam žalostno novico, da je naše društvo sv. Štefana, št. 11 JSKJ izgubilo članico mladinskega oddelka Amalijo Brown, rojeno Jershin, staro šele 16 let 1 in tri mesece. Pokojnica je bila rojena v Aurori, Minnesota.
' Njen sinček je izgubil mater, ko ’ je bil komaj tri ure star, in je še 'jpremajhen, da bi se zavedal iz-
• - gube. Za pokojnico žalujejo:! '! Harry Brown, soprog; Frank in
Mary Jershin, oče in mati;|
[ j Frank in Edward, brata: Antoni Ijin Mary Intihar, stari oče in 1 stara mati. Vsem članom in čla-
> ni^am našega društva, ki so po-iikojno spsestro obiskali na mrt-| •'vaškem odru in ki so jo spremi-;
- li na njeni zadnji poti, naj bo
! tem potom v imenu društva iz-1
> rečena zahvala: žalujočim osta-J lim pa naj bo izraženo iskreno j
* sožalje.
Gori navedeni primer je spet j dokaz, da je zavarovanje dobro J za vsakega, pa naj bo mlad ali star. Smrt se ne ozira na starost, ampak mnogokrat pobere ljudi ^ i tudi v cvetoči mladosti. Istotako so podvrženi boleznim in po-^ škodbam tudi mladi ljudje. Mi 0 starejši vemo, da je potrebno za 0 nas, da smo zavarovani pri dobri podporni organizaciji. Mlajše pa je treba na to opomniti. To bo v korist njim samim in v napredek J. S. K. Jednoti. Brat-: ski pozdrav! — Za društvo št. 11 JSKJ:
John Urek, tajnik.
Rock Springs, Wyo. — Le poredkoma se oglašamo iz našega mesta, dasi imamo tu tri društva JSKJ. Pa tudi danes nimam kaj veselega poročati. Meseca maja je društvo sv. Alojzija, št. 18 JSKJ, izgubilo kar dva svoja dolgoletna člana.
Za srčno bolezen je umrl Le-nard Potočnik, star 66 let in član Idruštva nad 34 let. Tu zapušča !$euo. dva sina, dve hčeri in bra-
Sobrat Jernej Krašovec je z nekaterimi osebnimi podatki zu( priobčitev v Novi Dobi poslal tu- j
di daljši dopis, ki vsebuje njegov življenjepis. Ta življenjepis je tipičen, ne zato, ker bi bil morda kaj izrednega, ampak zato, ker tako zelo sliči življenjskim zgodbam tisočerih naših naseljencev. Samo imena oseb in krajev bi bilo treba izpromeniti, postaviti druge letnice in datume in tu in tam še kako malo iz-premembo, pa bi se zgodba lahko nanašala na tisoče naših ro-! jakov v tej deželi. Ta življenjska zgodba, dasi čisto preprosta in tako rekoč vsakdanja, je zanimi-i va zato, ker je povprečna življenjska slika našega slovenskega priseljenca. Zato je priobčena v naslednjem.
Rojen sem bil — piše sobrat Jernej Krašovec — v vasi Topol, fara Bloke pri Rakeku na Notranjskem. Oče mi jc umrl, ko sem bil star komaj teden dni, torej ga nisem mogel poznati. Ko sem bil štiri leta star, se je moja pokojna mati v drugič omožila in se še dobro spominjam svatovanja. S sedmim letom sem pričel v šolo hoditi, to-ida v sedmih letih šolanja se nisem toliko naučil, da bi se bil mogel dobro podpisati. Imeli smo učitelja, ki je bil vedno pi-j jan in se ni brigal za otroke, če prihajajo v šolo ali se potikajo okoli. Otroci smo bili seveda ve-! seli take prostosti ,pa smo spomladi stikali za ptičjimi gnezdi, pozimi smo se pa sankali ali drsali. Vrnili smo se domov ob ča-, su, kot bi se morali vrniti od šol-• skega pouka. Mislili smo, da smo /goljufali starše, pa smo golju-■ fa\i sami sebe.
, V jeseni je bilo treba družino i obuti in čevljarji so bili pozvani j na dom, da so nam krojili čevlje ; iz nakupljenega usnja. Ob ve-5 Čorih so delali pozno v noč in mo-: Ije delo je bilo, da sem jim svetil i s trskami. Včasih sem zadremal
- ter so mi trske padle iz rok in d potem sem jih seveda dobil po i sedalu ali pa so mi ljubeznjivo
- nategnili ušesa.
1 Ko sem bil 15 let slar, so pri
šle r uiodVt in porabo petrolejske
Moja Amerika
V založbi Harper & Brds. v Now York u je proti koncu maja iz,šla najnovejša knjiga Louisa Adamiča: “My America.” Ta knjiga je dosedaj najobširnejše književno delo našega rojaka Adamiča. Lahko bi se skoro reklo, da omenjena knjiga že ni več knjiga, ampak mala knjižnica, tako po obsegu kot po vsebini. Pa je to tudi'razumljivo. Amerika je'tako ogromna, tako polna različnih aktivnosti, pojmov, stremljenj in tudi protislovij, da skoro zmede človeka, ki jo skuša razumeti v celoti. V svoji ogromni mladostni sili, ki se je niti prav ne zaveda, je lepa, očarujoča, veličastna, včasih smešna in grozna obenem.
Pisatelj nam jo predstavlja v odlomkih, kakor jo vidi in razume on in kakor jo vidijo in razumejo drugi, s katerimi je prišel v dotiko. Tudi nikomur ne vsiljuje svojega mnenja; samo pripoveduje. Priznati pa je treba, da se knjiga čita prijetno in gladko, tudi kadar odkriva resne in tragične slike. Zdi se, da je bil pisateljev namen dati v javnost knjigo, katero naj ljudje čitajo, razmišljajo o tem, kar so čitali, dqdajajo svoje izkušnje in opazovanja in potem naj si napravijo svojo lastno sodbo.
Razprava o vsebini posameznih poglavij, ki so med seboj tako različna, kakor so med seboj različne posamezne pokrajine Amerike ali kakor so različne ameriške aktivnosti, bi.privedla predaleč. Celo navedba vseh naslovov posameznih poglavij bi vzela preveč prostora. Vsekakor je v knjigi za vsakega nekaj, prav za prav za vsakega mnogo, četudi odšteje tista poglavja, ki mu ne ugajajo ali ga ne zanimajo.
Kdor obvlada angleščino in
mu f i nance dopuščajo ter če se
zanima za sodobno Ameriko v njeni pestri raznoličnosti, naj bi si nabavil to zanimivo knjigo. Dobi se v vseh večjih knji-gotržnicah in stane $3.75. Kdor je ne more kupiti, naj vpraša zanjo v javni knjižnici svoj-ega mesta.
Meni je prečitanje knjige pustilo mnogo vtisov, a najmočnejši med njimi so menda sledeči: Adamič pozna Ameriko in ameriško ljudstvo različnih plasti bolj kot marsikdo, ki si tako poznanje prisvaja; pisatelj na neštetih mestih neženi-rano priznava, da je priseljenec, da je po rodu Slovenec in Slovan; njegove simpatije so neoporečno na strani delovnega in sploh prostega ljudstva; glede predsednika Roosevelta le obžaluje, da ni imel zaradi stupid-nosti in nagajivosti finančnih mogotcev s svojim New Dealom večjih uspehov kot jih je imel, daši je imel in ima pošteno voljo pomagati vsem, posebno pa tistim, ki so pomoči najbolj potrebni; važnost priseljencev novejšega časa postavlja tako visoko kot važnost starejših priseljencev, če ne višje; ima trdno vero v silno moč ameriške demokracije in v jasno bodočnost te dežele; v njem ni sence domišljavosti, ki naj bi ga dvigala v kakšne drugim nedosežne višave; ni dogmatik in ne prisega brezpogojno na preroke ene ali druge vrste; in končno, svoje neomajne ljubezni do te velike, čudovite Amerike ne more nikoli zatajiti, ljubi jo z vsemi njenimi lepotami, dobrinami, napakami in pomanjkljivostmi nad vse dežele sveta.
Kdor koli bo to zaninjivo knji-g6 s premislekom in brez malenkostnih predsodkov prečital, četudi se morda s posameznimi deli iste ne bo strinjal ali jih ne bo smatral za kaj posebnega, se bo iz iste naučil marsikaj o Ameriki, česar do sedaj ni vedel, in bo to Ameriko kljub njenim posameznim senčnim stranem vzljubil, oziroma se je bo oklenil tesneje, kot edine dežele
i družbe plačati zavaroval«^
| dičem tudi za tistimi z<"a . ?e ci, katere ukaže država & prikrajšati.
I August Kolla^
«410 ST. rI'A!B0h]«EN'
Cleveland, O ^
v Slovenskem
iklM 3
PRODAJA Par0£p°larniWi vse prekomorske Pa
POŠILJA denar v sta g, vino točno in P° “
'nah;
OPRAVLJA notarske Pos,e'
olnri tudi V
Važno za vsak0?8
•mrl krall
RADAR pošiljate denar f , kraJ; KADAR ste namenjeni v	vralai	I*
K At) A It želite koga I/. s,nreSf1„i|Se P'1r,j * KARTE prodajnino ?.a vso »' tudl
nnjnlžjl ceni ln 8®	‘
blete’	.rfovanJ«"1	*
Potniki so z nallm poti”®	f
ladovollnl.
Denarne pošiljke izvršuJe® zanesljivo po dnevnem
v iTAfflt d
V JUGOSLAVIJO	S«
Zn	$ 2.55	100	Din	25	S«
Za	5.00	200	Din	S« SO
Za	7.20	300	l)ln	jf.00
V.a	11.(15	511(1	Din	za “j5n S-Jjjll
Za	23.00	1,000	Din	JV50
Za 45.00 2.000 Din /-»	;	. ,o
Ker se cene sedaj hitro inenJ j i U ne cene podvržene »Prein?nI.flrt in ^	;
PoSlljamo tudi nemir br/ojfl' ..	^
izplačila v dolarji^ ^
V Vftfiem lastnem interesu J®'	c«119
prednoi se drugje posluziie#
pojasnila. ^ /V
Slovenic Publi8^1®^’
(Glas Naroda—Travel * A
21G West 18 St.
ZADNJI ČAS'* IZLET
Če se hočete udeležiti na,*v*."Jo19.5 venskega izleta v staro ‘*0,n* ffl*' (
; let je na brzoparniku [22. junija, je sedaj zadnj* .oSlo< priglasite in si rezervirat^
parniku, ker prostora že sC kuje in poznim priglašencem n, garantirati prostora. Zato ■ n» način potrebno, da se na , deni naslov priglasite — ta	|
CENE denarnih P°	m
v sPM
Vaša denarna pošiljka ^ k0 jom kraju hitro in točno izvršjffi s0; W : ljete potom naše firme/ Ce ,
50
Din. 200 za $	5.00	I	Mr	jilll	’*	1
500	za	11.65	|	"	j00	**	I
700	za	10.25	|	”	3(111
”	1000	za	23.00	r,nO	**	P
]	”	2000 za	45.00	1n00	p
■	”	5000 za	112.00	[	*
Pošiljamo tudi v U. S. t*°'a
slučajih nujnosti •izvršuj®11’0 .^li1^
po brzojavnem pismu 'n
, kablu.	čil
. f()SV
NOTARSKI IN	^
V zadevah notarskih	v	JI"
1 dote, prodaje posestev,	j/
: starokrajskih opravilih je ' da se obrnete na ta-lc nasl°'
LEO ZAKRIL**
j GENERAL TRAVEL
302 EAST 72nd ST*
 NKW yOKK.
“Povoj! Ne boj so, saj sem ti brat po krvi praočetov, tvoj rojak...”
“Bodi,” je dahnila in vztrepetala od vznemirjenja. — “Zaželela sem si, da bi bil ti tisti junak ..
“Tn bi me ljubila?”
Ista ni odgovorila, samo še tesneje se je pritisnila k častniku in mu ovila obe roki okoli vratu.
“Bi me ljubila?” je ponovil Savadagak svoje vprašanje in jo prižel k sebi.
“Saj te že ljubim ...” jo dahnila mladenka, “. . . ljubim od prvega trenotka, ko sem te zagledala .. V “Tn hočeš biti danes moja?”
“No smem ...”
“Ne smeš? Zakaj? Saj je vendar Ibisov dan.”
Dekle je skrila obraz na vojščakova prsa in vsa vztrepetala; komaj razločno je zašepetala:
“Ker sem še ... Po običajih večerne dežele .. . Pregrešila bi se, užalila bi svetega in kri bi se maščevala nad mojo krvjo.”
“To je zapoved naše dežele, ti pa si bila rojena v Semisirisu, tu si vzrasla in zate veljajo postave Atlantide.”
“Ne,” je ugovarjala mladenka. “Moji starši so Azteki. Oni so me vzgojili, postavte njihove dežele spoštujem. Ne sili me, ker bi mi bilo hudo. Če bi si izbrala koga, potem bi bil samo ti...” Savadagak ji ni odgovoril, dekle pa je nadaljevala:
“Si hud? Vem, če bi te ne bila jaz izbrala, bi bil dobil drugo, Atlantko, in ona bi bila danes vsa tvoja. Oprosti mi!”
“Nisem hud,” je odgovoril zamišljeno. “Ničesar ti ne očitam. Če spostuješ zakone naše dežele^potem je tvoja postava tudi meni ukaz. Čakal bom nate, najslajša.”
“Hvala ti!” je zašepetala Ista in se ozrla po sestri in Bura-maku. Ležala sta tesno prižeta drug k drugemu. Nič nista slišala godbe, petja in vriskanja veseljakov. “Tudi onadva se ljubita,” je dejala Savadagaku. “Ona se smo tudi vdati, ker se je bila že vdala...”
Savadagak je dvignil kelih z opojno pijačo, pil in ponudil še njej. Dekle je vzela posodo iz njegove roke in jo hotela približati ustom, pa je nenadoma vsa vztrepetala; roka ji je omahnila, kelih ji je padel iz rok, pijača se je razlila po tleh.
‘*Kaj ti je?” je vzkliknil Savadagak.
“On je tu . .. ,” je dahnila vsa bleda.
Kdo?”
“Zapovednik Nairis. Zasleduje me na vsakem koraku. Nocoj me je v svetišču svetega Ibisa prisilil, da sem ga izbrala. Hotel je, da se mu vdam. Ko mi je povedala Upa, da si ti v templju, sem se mu iztrgala iz rok in pobegnila k tebi. Čutila sem povsod njčgov pogied, dasi se nisem ozrla po njem, in dobro šem vedela, da nas zasleduje. Pripeljala som vas sem, ker sem mislila, da nas je izgubil izpred oči. In sedaj je tu ..
“Kje?”
“Tu, tik poleg nas.”
Savadagak je izpustil dekle, se vzravnal in ozrl. Le nekaj korakov vstran je zagledal dva atlantska častnika. Sedela sta na blazinah in pila.
“Kateri je?” je vprašal Isto, ki je bila še vedno vsa pre-plašna.
“Oni kratke, čokate postave, s črnimi očmi.”
Savadagak se je ozri po njem in njegov pogled se je srečal z Nairisovim. Atlant se je zaničljivo zasmejal in dejal:
“Divjakinje so našle divjake.”
V Savadagaku je zavrela azteška kri. Kakor panter je naglo skočil na noge, planil k Atlantu in zatulil:
“Kdo je divjak?”
“Ti, bakrenopolta opica!”
Ista in Upa sta se pognali k Savadagaku in ga skušali potegniti vstran. Za njima je skočil k tovarišu Buramak.
“Izgini!” je zarjul Savadagak.
“Atlant ne beži pred divjaki!” je dejal Nairis. “Prepusti nama dekleti; opica!”
“Nikoli!” je odgovoril Savadagak.
“Potem te prisilim,” je odvrnil častnik in se hotel pognati proti Azteku, ki je odsunil dekleti, se kakor mačka zvil in udaril Atlanta od strani, da se je opotekel.
To je bilo znamenje za neizbežen spopad. Vsi štirje častniki so bili v hipu oboroženi z bodali. Dekleti sta zavrisnili in se prestrašeni umaknili. Azteka Sta bila gibčnejša kakor Atlanta. Umikala sta se sunkom, a obenem sama napadala od strani. Savadagak je ranil Nairisa na desnem nadlehtu in izrabil njegovo hipno oslabelost za nov sunek v prsa. Atlant je izpustil bodalo in se sesedel na tla. Močan curek krvi mu je brizgnil iz rane in oškropil preproge. Savadagak se pa ni zmenil zanj. Pognal se od zadaj na preostalega, ki se je boril z Buramakom in podrl na tla še tega.
Vse se je zgodilo skoraj v enem samem trenotku, da se veseljaki, ki so popivali in polegali naokoli, skoraj niti zavedeli
niso, kaj se je zgodilo.
“Bežimo!” sta kriknili dekleti, zgrabili Savadagaka in Bura-maka ter ju pričeli s silo vleči za seboj iz dvorane. Bil pa je tudi že skrajni čas. Gosti so pričeli vreti od vseh strani k ubitima častnikoma; godba in pesem sta utihnili; nastala je splošna ■zmešnjava. To so izrabili Savadagak, Buramak, Ista in Upa za beg. V hipu,so bili na stopnišču, na hodniku in zunaj na ulici, med še vedno vrvečo množico. Pomešali so se med njo in izginili zasledovalcem, ki so se prepozno spustili za njimi.
Brez besede so bežali dalje in zavijali v stranske ulice, da bi bili čimprej na varnem. Ista in Upa sta bili zasopli in utrujeni, da sta se morali ustaviti.
“Kaj bo sedaj?” je dejala Upa med sopenjem.
“Edina rešitev je dom najinega očeta Ulamaka,” je svetovala Ista, oklepajoč se Savadagaka. “Pojdita z nama. Pri nas prespita noč in jutri se lahko nemoteno vrneta na dvor.”
“Edino pametno,” je pritrdil Buramak. “Kje stanuje vajin oče, spoštovani Ulamak?”
“Tu v bližini,” je rekla Upa. “Pojdimo!”
(Dalje prihodnjič.)
krep, pokrit s svileno haljico a v ročicah ima ropotuljico od panamske slame, a v ustih mu tiči pajac od gumija, kateremu je že odgriznil glavo.
Nasproti po stezi pa pride Elza s svojim fantom iz ognje-gasne čete ali morda z bandistom iz sedmega pešpolka, in ravno v tem trenotku ji prekipi materinsko srce, vzklikne, se oblije s solzami, vzame otroka iz vozička pa ga pritisne na svoje materinsko srce in reče vsa solzna :
“Ah, gospod Sima, hvala vam! Ko sva živela še skupaj, sem vas smatrala za očeta, a zdaj vidim, da ste tudi plemenit človek in pravi oče otroku, ki ste pa rodili z menoj.”
(Dalje prihodnjič.)
I ZA VSE SLUČAJE
Nemško vrhovno sodišče v Leipzigu je nedavno izdalo odlok, da morajo zavarovalne
[4	»>;«	»:♦:< »;♦:« »>;< »;<
!«»!?!t »!?!i »!*!« r!?!i r!*!i »5!i *I*!i *!*!* r!*!ir^i r?
V ZALOGI IMAMO NA1) 8000
SLOVENSKIH in HRVAT-SKIH gramofonskih plošč.
Velika izbira, nizke cene, ugodni pogoji.
Pišite po cenik na:
John Marsich, Inc, 279 Tenth Ave.,
New York, N. Y.
SVILNATE ZASTAVE, slovenske zastavne trakove z društvenimi napisi, prekoramnice in re-galije.
URE, prstane, demante, zlatnino in srebrnino, dalje Zenith in Sparton radio i.t.d.
Vzorce in pojasnila pošiljam brezplačno.
IVAN PAJK (PIKE)
24 MAIN ST., CONEMAUGH, PA.
Najboljše starokrajske kose na svetli;'razpošiljamo na vse kraje te dežele, kakor tudi motike, ročno kovane, in razno drugo orodje. Pišite po naš cenik še danes. Naslov:
STEPHEN STONICH Box 275 N, Chisholm, Minn.
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue HEnd. 5670
ZA DELO NA FARMI
se sprejme moža v starosti 25 do 50 let, ki se razume na	\	]
(umetno namakanje zemlje) in druga farmarska dela. 13 p.-ed^'	itn.
in dobra plača. Za podrobnosti pišite na naslov: “Mrs. N. B- “ j a Rt. 1, Box 36, Salida, Colorado.”
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti ^0\(0-tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše letne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tu potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno irf hitro. zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.	^
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna d°v°^_0 v potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje P°*re najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške-
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY P® trpi namanj en mesec.
1
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zag°taV Vam, da boste poceni in udobno potovali.
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 WEST 18th STREET New York, N. Y.
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI JE Cii A If AHA A11IIAC1
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je Društvom in posameznikom se priporočamo ^ tiskovine.	Unijsko	delo—zmerne cetf
6231 ST. CLAIR AVE.	Cleveland,
ifia .svetli, ki je vredna vsega, l,kar je najboljšega v nas.
Tako je vsaj moje mnenje, o katerem pa si ne domišljam, da ( je merodajno. Kakor povsod,
^ velja tudi tukaj pravilo in ti-t pična ameriška pravica, da so-Jdi — vsak po svoje.
A. J. Terbovec.
t
: BRANISLAV NTTŠTČ:
i
Občinsko dete
'	(Nadaljevanje)
To je bilo uprav v trenutku,
• ko je z gospo Bosiljko, svojo , mlado ženo, pil čaj. Izpusti žli-
čico, napravi prav nedolžno lice i in se obrne k svoji ženi.
“Ali si ti ne zdi, Bosiljka, da
■ prihaja od nekod otročji jok?”
Gospa Bosiljka prisluhne pa r postavi skodelico s čajem na
■ mizo in hiti k oknu, popleda in
• zaploska z rokami:
I “Moj Bog!”
“Kaj je?” skoči iznenaden go-
• spod Sima in se napravi neum-, nega kot goska.
1 “Pojdi, pojdi, sem, da vidiš.
• Pridi k oknu in poglej, kaj je 1 pred našimi*vrati.”
Gospod Sima pride k oknu in
■ se navidez zelo iznenadi.
>	“Nekakšen zavitek.”
!	“Kakšen zavitek, ali ne vidiš,
■ da miga z ročicami in joka.”
“Za Boga,” se dela Sima še zmeraj začudenega, “pa odkod
• otrok pred našimi vrati?”
Gospa Bosiljka pozvoni, a Si-
■ ma ukaže slugi, da gre na ulico - in prinese ono, kar je pred vrati.
• Kmalu nato prinese sluga Nedeljka, ki se tako ljubko nasmehne gospodu Simi, da ta kar j zadrhti od straha, da ga Nedelj-} ko ne bi spoznal in da bi gospa Bosiljka n.<? .opazila, kako sta
. se z Nedeljkom pogledala.
“Glej, kako lepo in odraslo dete!” vzklikne gospa Bosiljka.
Pri teh besedah gospod Sima zopet zadrhti, ker se mu je zazdelo, da mu je otrok iHfld fiod#-#l
I ben, in da bi gospa Bosiljka utegnila to zapaziti.
Na njegovo srečo pa gospa Bosiljka tega ni videla. Videč, da je tudi to nevarnost srečno prebrodil, utakne roko v otroške plenice in najde oni listek, ki ga svoji ženici naglas prčbere. Pri čitanju listka se mu orose oči in brisoč si solze, reče svoji ženi: “Ne moreš si misliti, kako sem v takih prilikah mehkega srca.
' Da le vidim takega zavrženega otroka, pa mi že pridejo solze v oči.”
“Verujem ti,” odgovori nežno žena.
“Veš kaj, draga moja,” nadaljuje gospod Sima, kot da mu je ravnokar padlo na pamet, “kako bi bilo, ko sva oba tako i mehkega srca, da vzameva tega otroka za svojega. Sama tako nimava dece.”
“E, ali kdo ve, kaj prinese dan in kaj noč.”
“Resnica je, da je na svetu vse mogoče, zakaj bi ne mogel . tudi jaz dbbiti otroka? Saj ven-
• dar nisem v Boga kamenje me-
■ tal, ali..gospod Sima se pri
■ tem malo zmede, nevedoč, kako
• naj nadaljuje tako srečno začeti j
■ izgovor, “ali, kakor stoje sedaj
• stvari, nimava poroda od srca.”
“Ah, kako je Bog včasih ne-
■ usmiljen,” vzdihne gospa Bo-. siljka.
“In surov!” doda gospod Sima
bolno, kot da bi hotel reči, da je : uprav on tisti, ki se ima nad
• Bogom pritoževati.
“Da,” doda gospa Bosiljka s
! sočutnim glasom.
“Torej,” nadaljuje gospod Si-, ma, “kot stvari stoje, z drugimi besedami, napram dejstvu midva nimava dece.”
“Nimava,” potrdi odločno gospa Bosiljka to tako enostavno i resnico.
“Pa kaj misliš, ako bi tega otroka, ki ga nama je sam Bog postavil pred vrata, vzela za ' svojega in ga odgojila?”	,
Gospa Bosiljka najprej resno '■ premisli .tako važni predlog in se obrne nato z vprašanjem na svojeffrl soproga:	'	’	T
“Najprej mi reci, ali si gotov, j
da he bova imela dece?” To vprašanje je izrekla z glasom> s katerim bi na f)rimer upnik zaklical v obupu svojemu dolžniku : “Ali v resnici ne mislite plačati dolga?”
Gospod Sima pogleda najprej Nedeljka s pogledom, s katerim pogleda človek izplačano menico, zmigne z rameni in se skliče zopet na "stvari, kakor so” in na Boga in njegov prst.
Ker se gospa Bosiljka ni mogla mnogo nasloniti na božji prst, sprevidi tudi sama, da se je treba odločiti.
“Pa dobro, Sima,” reče “ali premisliva vse to resno in zrelo. Tega otroka treba vzrediti, vzgojiti, izobraziti.”
“Pa, da,” doda gospod Sima.
“Pa zakaj bi se midva mučila, ko lahko vzameva za svojega otroka, ki je že vzrejen, vzgojen lin izobražen.”
“Kako to misliš?”
“I, tako; zakaj ne I)i na primer vzela za svojo moje mlajše sestre? Osemnajst let že ima in je vzrejena, vzgojena in izobražena.”
Gospod Sima osupne nad tem predlogom. On je že imel eno svakinjo v hiši, tisto, ki mu je pripadla kot dota in zdaj bi na ženin predlog moral vzprejeti še drugo svakinjo in jo vzeti za svojo. Napolniti hišo s svakinjami ne bi pomenilo nič drugega, kakor odpreti penzijonat, v ka-iterem bi se vzgajale svakinje na njegove stroške. Ta misel ga je prestrašila, in že je videl sebe kot upravnika penzijonata. Videl je v vsaki sobi klavir, a pri -klavirju učitelja muzike, videl je : polno hišo šivilj, snubcev, pismo-I noš, videl je mize, kanapeje, Jminderluke, polne not in mod-: nih žurnalov, videl je vsemogoče stene, prelepljene z razglednicami, videl je, kamorkoli se je obrnil, fotografije, posušeno cvetje, pahljače, albume, na katerih je stalo zapisano “Poesie”, videl .je tudi(^vojo mizo polno računov raznih krojačlc, fotografov in slaščičarjev in nazadnje je videl v tej gomili vsega in vsako jakega svojo taščo vsak dan v hiši, kako daje nasvete' svoji deci, a njemu predbacuje, da jih ne vodi dosti v družbe ali ne vabi družb v svojo hišo, ter da devojke vidijo malo sveta.
Pred to sliko, ki mu kot mrzel vihar preleti skozi dušo in zasije pred očmi, zadrhti Sima Nedelj-kovič in v hipu je bil gotov njegov sklep. Mnogo prej bi se bil odločil, da gre dan in noč po ulici in pobira zavržene otroke in naj jih magari nabere polno hišo, kakor pa da bi napravil v svoji hiši penzijonat svakinj.
Drugi srečen svet zbira poštne marke, razglednice, star denar in sploh take drobne stvari, njemu pa je ostalo, da zbiraali najdenčke, ali pa svakinje. Ali v titsem trenutku, ko je že bil zinil, da pove svoj sklep, pade mu mračna misel na pamet. Ta misel mu pade v dušo, in on napravi glupo lice kot človek, kateremu je šele danes padlo na pamet, da je bil včeraj zadnji dan plačati menjico.
In glejte, kaj mu je padlo na pamet: “Ako najdenčka obdrži v svoj i hiši, kakor je v prvem trenotku vsled svojega mehkega srca nasvetoval ženi — ali bo Elza mirovala? Bilo je zanjo brez uspeha, da je podtaknila otroka in pisala pismo njegovi ženi, ali se ne bo zdaj, ko je otrok že v hiši, pojavila nekega dne in rekla njegovi ženi:
“Gospa, tega otroka vaš. mož ni zato vzel za svojega, ker ima mehko srce, temveč zato, ker je njegov oče.”
In potem, ako bi se to tudi ne zgodilo, ali ni Elza mati, ali ni ona istotako roditelj tega otroka, kakor je tudi on. Ali ji ne bo lepega dne prekipelo materinsko srce in bo zaželela videti in objeti svojega otroka! In nekega dne na primer — vse to je gospod Sima videl v duhu—se sprehaja z gospo Bosiljko. po Ka-limegdanu, a pred njim pelje mala deklica voziček, v katerem gruli najdenček, oblečen v beli
!AmVO.J REHAR:
S K MISIRIS
ROMAN