KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
85.
kos.
V LJUBLJANI, dne 21. oktobra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
544. Pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.
545. Pravilnik o izvrševanju zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih.
546. Pravilnik o opravljanju drž. strok, izpila uradniških prir pravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo.
547. Odločba o prenosu krompirja iz Italije.
548. Pojasnilo o proizvodnji žganja, likerja, ruma in konjaka.
549. Odločba o izpremembi čl. 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
550. Ocfločba o izpremembi čl. 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
551. Izprememba in dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
Uredbe osrednje vlade.
544.
Pravila
o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.*
Po pokazani potrebi in na osnovi §§ 71. in 154. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929., §§ 13. in 14. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in točke X. učnega načrta in programa gospodinjskih šol
O.	n. br. 35.820 z dne 16. oktobra 1920., kakor tudi glede na namene in potrebe gospodinjskih šol in tečajev
odločam:
Pravilom 'o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev O. n. br. 75.309 z dne 30. septembra 1932.** se
1.	dodaja:
a) Nov člen 30., ki se glasi:
»Z ročnimi ženskimi deli se razumejo vse vrste ženskih ročnih del (krojenje in šivanje perila in obleke, vezenje in kvačkanje, okrasi in umetna dela, trikotaža [tekstilno pletenje] — vse za odrasle in otroke, poznavanje blaga in dr.).<
b) Nov člen 31. s tem-le besedilom:
»Tista skupina iz območja ženskih ročnih del, iz katere je kandidatinja-učiteljica ženskih ročnih del že
opravila izpit pred komisijo za opravljanje državnega izpita učiteljic za ženske obrtne strokovne šole pri ministrstvu za trgovino in industrijo, se mora kandidatinji všteti, če pokaže pred izpitnim odborom za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol ministrstva za prosveto zadostno znanje iz ostalih skupin ženskih ročnih del. Občno oceno ji določi po svoji izprevidnosti izpitni odbor za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev ministrstva za prosveto po oceni, dobljeni pred komisijo ministrstva za trgovino in industrijo, in odgovorih pred njim.«
2.	Na koncu člena 19. se doda v nadaljevanju za piko:
»Pismena obdelava in predavanja morajo obsezati po potrebi risanje, izdelavo modela in izdelavo vobče — vse to, kar je v smislu predmeta samega. Po opravljenem predavanju se mora metodična enota, če se ni dokončala med predavanjem, tudi praktično popolnoma dokončati (sešiti, skuhati itd.).«
Dosedanji členi 30., 31.	in	32.	postanejo:
člen 30. — člen 32.;
člen 31. — člen 33.;
člen 32. — člen 34.
Te izpremembe in dopolnitve	stopijo	v veljavo, ko
se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. avgusta 1933.; P. br. 28.310.
Minister za prosveto R. Stankovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/668.
** »Službeni list« št. 724/91 iz 1. 1932.
545.
Na osnovi § 18. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930. predpisujem
pravilnik
o izvrševanju zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih.1
Clen 1.
Doktorji vsega zdravilstva, ki opravijo leto dni staža za specializacijo na tujih in domačih univerzitetnih ustanovah ali na oddelku za stomatologijo državne bolnice v Beogradu, prebijejo lahko >stanek 6 mesecev na stomatoloških oddelkih tistih dr avnih ali banovinskih bolnic in na tistih zobozdravniških vzgojnih ustanovah, ki imajo za šefe zdravnike special ste po zakonu o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob- in ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta.
Izpit za pridobitev pravica do specialne zobozdravni-ške prakse in do naziva specialista za bolezni ust in zob je teoretski in praktični in sestoji iz nastopnih predmetov: 1. zdravljenje in plombiranje zob, 2. protetika (dela v kavčuku, zlatu in zobna keramika), 3. ekstrakcije in zobna kirurgija, 4. bolezni ušt, 5. ortodontija in 6. rentgenologi ja.
Clen 2.
Doktorji vsega zdravilstva, ki nimajo pravice do specialne zobozdravniške prakse, ne morejo sodelovati z dentisti, dentisti-tehniki in zobnimi tehniki.
Clen 3.
UČenci-ke zobne tehnike, ki so se zatekli-e na dan 25. novembra 1930. v strokovnem delu, pa pred vstopom v učenje niso dovršiii-le 4 razredov srednje ali meščanske šole ali 8 razredov narodne šole, smejo opravljati po uspešno dokončanem delu izpit in postati zobno-tehniški pomočniki.
Dokler se ne predpišejo natančnejše odredbe o načinu in obsegu strokovnega dela in pouka za učence-ke zobne tehnike in o izpitih po dovršenem učenju in strokovnem delu, opravi ajo učenei-ke zobne tehnike izpit za zobno-tehniške pomočnike po programu za strokovni izpit dentistov in zobnih tehnikov Z br. 10.086—II z dne
10.	maja 1921. (»Službena novine št. 121 z dne 1. junija 1921.)3
Clen 4.
Z javno višjo zobarsko šolo se razume javna sola, v katero je vpis zavisen od šolske kvalifikacije za vpis na fakulteto.
Člen 5.
Dokler se ne predpiše program dentistiškega izpita, veljajo predpisa člena 5. pravilnika S. br. 3820/31 ( Službene novine« št. 62 z dne 19. marca 1931.).«
1 »Službene novi.ie kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	septembra 1933., št. 2i8/LXY 1/656.
2 »Službeni listo št. 54/8 iz l. 1931., izpremembe in
dopolnitve gl. 'Služben' list« Jt. 440/69 iz 1. 1933.
* »Uradni listi št. 169/65 iz 1. 1921.
Člen 6.
Odločbe, da se priznava pravica do dentistiške prakse in do naziva dentista-tehuika ali do opravljanja dentistiškega izpita izdaja \ prvi stopnji teritorialno pristojni ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta, za ozemlje uprave mesta Beograda pa minister za socialno politiko in narodno zdrav je po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta.
Clen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v .'Službenih novinah«; tedaj prestaneta veljati pravilnik za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih4 in pravilnik o izpremembah in dopolnitvah tega pravilnika.5
V Beogradu, dne 23. septembra 1933., O. br. 19.101.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
546.
Na osnovi § 14., odstavka (3), in § 260. zakona o uradnikih predpisujem
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo.*
Namen opravljanja izpita.
Clen 1.
Ta izpit se opravlja, da pridobe šumarski uradniški pripravniki pravico, biti postavljeni na uradniška mesta v državni in samoupravni službi in samostalno upravljati gezdno gospodarstvo po § 132. zakona o gozdih.**
S tem izpitom se naj oceni kandidatova sposobnost, izvrševati dotične poklice v državni, samoupravni in privatni službi.
Pravica, opravljati izpit.
Clen 2.
Za opravljanje tega državnega strokovnega izpita veljajo predpisi III. poglavja, §§ 12. do,17., in VI. poglavja, §§ 55. in 61., zakona o uradnikih.***
Ta izpit se opravlja po dovršitvi dveletne, najkesneje pa po dovršitvi petletne pripravljalne službe pri državnih ali samoupravnih telesih ali pri kakšnem pooblaščenem inženjerju ali napravi ali podjetju, ki jima načeluje v tehniškem smislu pooblaščeni inženjer.
Kandidat, ki hoče ukoristiti odredbo § 14., odstavka (5), zakona o uradnikih (strokovni izpit v isti stroki se sme ponavljati dvakrat), se mora javiti za prvo opravljanje izpita najkesneje po dovršitvi tretjega leta pripravljalne službe.
4 »Službeni list« št. 8/1 iz 1. 1932.
5 »Službeni list« št. 595/71 iz 1. 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. avgusta 1933., št. 191/LVII/571.
** »Uradni list« št. 162/35 iz 1. 1929./1930.
*** »Službeni list« št. 133/25 iz 1. 1931.
Uradniški pripravnik v državni službi, ki ne opravi tega izpita v času, določenem s § 14, odstavkom (“), zakona o uradnikih, se odpusti iz državne službe.
Pripravljalna služba.
Člen 3.
Da se omogoči državnemu uradniškemu pripravniku v smislu § 13. zakona o uradnikih, da se uvede v vse vrste poslov, mora oddelek za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike skrbeti, da se odkazuje pripravnik med pripravljalno službo na delo v razne grane šiunar-ske stroke.
Člen 4.
Izobraževanju pripravnikov mora posvečati starešina posebno pozornost. Zato mora uvajati pripravnika v praktično službo smotreno, spremljati njegovo delo s trajnim nadzorovanjem in ga uvajati v vse važne pojave šumarskega gospodarstva in politike ter ga navajati, da spoznava z bistrim opazovanjem takšnih pojavov njih vzroke in posledice.
Zaradi sistematičnega vzgajanja v stroki določi starešina za vsakega pripravnika, kolikor se ne bi utegnil osebno posvetiti temu poslu, posebnega uradnika izmed najboljših praktikov urada, ki mora z vso skrbnostjo pospeševati vzgajanje in vežbanje pripravnikov.
Člen 5.
Kjer to razmere dopuščajo, je dati pripravnikom možnost, zlasti če jih je več, da dopolnjujejo svojo strokovno izpopolnitev in pridobivanje osnovnega praktičnega znanja v posebnih tečajih; pri teh morajo sodelovati najboljši šumarski praktiki kakor tudi drugi sposobni strokovnjaki (univerzitetni profesorji, strokovni učitelji itd.). Minister za šume in rudnike določi posebne nagrade za učitelje teh tečajev.
Kdaj še opravlja izpit.
Člen 6.
Izpiti se vrše dvakrat na leto, in to v mesecu maju in mesecu novembru.
Dan, kdaj se izpit začne, določi izpitna komisija.
Prijave za opravljanje izpita se morajo izročiti komisiji najdalj do konca meseca januarja za majski in do konca meseca julija za novembrski rok.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 7.
K prijavi za opravljanje izpita se morajo priložiti:
a) diploma o popolnoma dovršeni strokovni šumarski izobrazbi v izvirniku ali prepisu, potrjenem po oblastvu;
b) potrdilo nadrejenega šumarskega oblastva o prebiti pripravljalni službi z navedbo vrste del, ki jih je pripravnik opravljal, uslužbenski list in starešinsko poročilo. Kandidati, ki so bili v nedržavni šumarski službi, predlože to potrdilo o prebiti zasebni šumarski službi, Potrjeno in overovljeno tudi po državnem šumarskem strokouijaku pristojnega šumarskega oblastva;
c) kratek popis svojega življenja in dela;
d) potrdilo o vedenju, izdano od pristojnega občinskega oblastva;
e) potrdilo o državljanstvu;
f) popis dosedanje gumarske prakse v službi, odnosno njegovo strokovno delo, opazbe in projekti.
Uradniški pripravniki v državni službi predlože samo listine pod b), c) in f).
Kraj izpita in sestava izpitne komisije.
Člen 8.
Izpit se opravlja v Beogradu in na terenu pred izpitno komisijo, ki jo odredi minister za šume in rudnike najdalj do dne 10. januarja vsakega leta.
Komisija je sestavljena iz predsednika in štirih članov izpraševateljev. Predsednika, člane in zapisnikarja komisije določi minister za šume in rudnike.
Člani izpraševatelji morajo praviloma biti aktivni državni šumarski uradniki s fakultetno ali visokošolsko izobrazbo. Po potrebi se privzamejo lahko tudi priznani šumarski strokovnjaki zunaj državne službe z isto izobrazbo; vendar morajo v tem primeru biti predsednik in vsaj dva člana izpraševatelja aktivni državni šumarski uradniki.
Ko se sestavlja komisija, se določijo predsedniku m članom izpraševateljem tudi namestniki.
Člen 9.
Odrejeni člani komisije morajo v 15 dneh po prejemu imenovanja ministru za šume in rudnike pismeno izjaviti, ali sprejmejo imenovanje ali ne; v poslednjem primeru morajo navesti razloge, radi katerih ga ne morejo sprejeti.
Člen 10.
Če je kakšen član komisije zadržan, da bi prišel k izpitu, mora obvestiti o tem pravočasno predsednika komisije, ki pozove namestnika; če bi pa tudi ta bil zadržan, zaprosi predsednik ministra, naj imenuje drugega namestnika; v tem primeru lahko predlaga kandidata.
Člen 11.
Odrejena komisija izvoli izmed svojih članov izpra-ševatelje za poedine predmetne skupine, iz katerih se naj izpit po tem pravilniku opravlja.
Člen 12.
Sestava izpitne komisije in imena izpraševateljev za poedine predmetne skupine se objavijo v ^Službenih novicah« in JŠumarskem listu r.
Odločba o sprejemu kandidata in določitvi izpraševateljev za poedine predmetne skupine.
Člen 13.
Izpitna komisija se sestane najdalj do dne 15. februarja, odnosno do dne 15. avgusta na pismeni poziv predsednika komisije, pregleda prejete prijave in njih priloge in odloči z večino glasov o vsakem kandidatu posebej, ali se pripušča k opravljanju izpita ali ne. Odločba komisije o tem je izvršna.
O odločbi komisije obvesti zapisnikar vsakega kandidata posebej po njegovem nadrejenem oblastvu najdalj do konca meseca februarja, odnosno do konca meseca avgusta dotičnega leta.
O vsem poslovanju v tej seji vodi zapisnikar zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in zapisnikar.
Člen 14.
Najdalj do konca meseca februarja, odnosno do konca meseca avgusta pošlje zapisnikar izpitne komisije poedi-
nim članom komisije strokovna dela vsakega kandidata, ki so označena v točki f) člena 7. tega pravilnika, da jih prečitajo in ocenijo.
Vrsta izpita.
Člen 15.
Izpit je javen in sestavljen iz štirih delov,' ki so:
1. teza — domača naloga večjega obsega kot pismeni sestavek;
2. pismeni izpit;
3. ustni izpit;
4. terenski izpit.
Obseg in opravljanje izpita.
1.	T e z a.
Člen 16.
Teza je pismen sestavek širšega oDsega, ki ga predloži kandidat ob prijavi za opravljanje izpita, in je ali popis dotedanje kandidatove prakse za službovanja ali pa kakšno njegovo strokovno delo ali projekt.
Kot domača naloga iz prakse mora teza obsezati in obdelati strokovne posle, ki jih je kandidat opravljal ali vodil med svojim službovanjem; v tem pismenem sestavku mora navesti kandidat vse svoje osebne opazbe. Neposredni kandidatov strokovni starešina, pri katerem je bil na delu, potrdi na tej tezi, ali jo je izdelal kandidat sa-mostalno in ali ustreza ta popis dela in prakse resnici.
Kandidat, ki se odloči, obdelati v obliki teze kakšno specialno strokovno delo ali projekt, mera na tezi potrditi, da jo je sam izdelal, in navesti dela, ki jih je pri izdelavi uporabil.
Svojo tezo mora kandidat pri izpitu in v plenumu izpitne komisije uspešno zastopati.
Kandidat, o katerem se ob tej priliki izpitna komisija uveri, da naloge ni samostalno izdelal, se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita v tem roku; če pa zavrnjeni kandidat tudi pri naslednjem opravljanju to ponovi, izgubi pravico, opravljati državni strokovni izpit, za vselej.
2. Pismeni izpit.
i
Člen 17.
Kandidati za opravljanje izpita se morajo prijaviti, preden se izpit začne, pri zapisnikarju izpitne komisije.
Če prijavljeni kandidat k izpitu ne pride in ne zahteva odložitve po členu 24. tega pravilnika, se smatra, da se k izpitu ni prijavil.
Člen 18.
Na dan jtred dnem pismenega izpita sestavi izpitna komisija iz vsake skupine po tri vprašanja, ki jih hrani ‘ predsednik vsako posebej zapečatena do dneva izpita.
Neposredno, preden se izpit začne, izvleče predsednik komisije eno vprašanje po skupinah in ga priobči kandidatom pred vso komisijo.
Člen 19.
Pi smeni izpit ne sme trajati več nego dva dni, in to največ štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne.
Zastavljena vprašanja se morajo obdelati najdalj v štirih urah in se mora izdelek po izteku tega časa. najsi tudi nedokončan, izročiti. Kandidat, ki dovrši pismene
naloge pred iztekom tega časa, mora po njih izročitvi takoj oditi iz izpitnih prostorov.
Če je izdeloval kandidat pismeno nalogo tudi v konceptu, mora izročiti izpitni komisiji tudi koncept z ostalimi zapiski, ki jih je pri izpitu napravil.
Predsednik izroči naloge pristojnim članom v oceno in poročanje komisiji.
Člen 20.
Ves čas pismenega izpita prisostvuje temu in vrši nadzor po en član izpraševatelj izmenoma; določi jih pa predsednik.
Kandidatom je dovoljeno, uporabljati pri pismenih izpitih šumarski koledar in službeni zbornik pravil in predpisov kot pomožno sredstvo. Druga pomožna sredstva niso dovoljena.
Kandidati morajo obdelovati prejeta vprašanja samostalno brez čigarkoli pomoči; vsako nedovoljeno dejanje kandidata ima za posledico izključitev od nadaljnjega opravljanja izpita v tem roku; o tem odloča izpitna komisija v plenarni seji.
3. Ustni izpit.
Člen 21.
Ustni izpit je sestavljen iz štirih predmetnih skupin, in to:
1. skupina:
Zasajanje in vzgajanje gozdov v zvezi z meteorologijo, klimatologijo in naukom o poznavanju tal; pogozdovanje goličav in sveža; uporabljanje in ukoriščanje gozdov;
zaščita gozdov;
gozdnh industrija in trgovina; ribarstvo in lovstvo.
2. skupina:
Urejanje in izračun vrednosti gozdov; geodezija in izdelava načrtov.
3. skupina:
Gozdno graditeljstvo, kolikor ne spada v višjo inže-njerske-arhitektonsko stroko, kakor: trasiranje in gradnja gozdnih cest, drč, kolotarnikov, gozdnih železnic; izdelava mostov in propustov; gradnja žag in vseh zgradb, potrebnih gozdnemu gospodarstvu;
uravnavanje hudournikov in ukoriščanje vodnih sil.
4. skupina:
Organizacija šumarske stroke v državi; poznavanje zakona o gozdih in vseh ostalih zakonov, uredb, pravilnikov, navodil, izdanih po oddelku za šu-marstvo ministrstva za šume in rudnike; ustava kraljevine Jugoslavije; najvažnejše odredbe naslednjih zakonov: zakona o ureditvi vrhovne državne uprave; zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
zakona o banski upravi; zakona o notranji upravi;
zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih; zakona o glavni kontrola; zakona o občnem upravnem postopku; zakona o uradnikih]
zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zakona;
zakona o zavarovanju delavcev; zakona o zaščiti delavcev in inšpekciji dela; zakona o tapijah; zakona o taksah s pravilnikom; grajanskega in kazenskega zakona; zakona o katastru s pravilniki; zakona o zemljiških knjigah; zakona o ureditvi zemljiških zajednic; zakona o neposrednih davkih; zakona o imov inskih občinah; zakona o pobijanju zlorab v uradni dolžnosti; uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.
Člen 22.
rzpit vodi predsednik izpitne komisije in ima pravico, izpraševati iz vseh predmetov.
Člani izpraše vatel ji izprašujejo samo iz tiste predmetne skupine, ki jim je po členu 21. tega pravilnika dodeljena.
Izpitna komisija se mora uveriti, ali je pridobil pripravnik potrebno znanje in sposobnost, da more uspešno opravljati uradne posle šumarske stroke in samostalno voditi gozdno gospodarstvo. Zato mora komisija z izpraševanjem ugotoviti, ali kaže kandidat zadostno izkustvo in izobrazbo za uspešno uporabljanje strokovnega znanja, pridobljenega v šumarskih naukih, ali pozna veljavno zakoncdajstvo in administracijo, kolikšna je v tem pogledu njegova občna izobrazba in poslovna veščina, ali ima smisel za spoznavanje šumarsko-političnih, socialnih in gospodarskih razmer in njihovo pravilno pojmovanje in končno, kako ume uporabljati zakonske predpise in strokovno znanje na konkretne primere.
Ustni izpit opravljajo lahko najmanj štirje, največ pa šest kandidatov na dan.
Terenski izpit.
Člen 23.
Po dovršenem pismenem in ustnem izpitu se opravlja terenski praktični izpit na enem izmed urejenih in naprednih gozdnih gospodarstev, kjer imajo kandidati možnost, da svoje strokovno znanje tudi praktično pokažejo.
Kraj in čas opravljanja terenskega izpita določi izpitna komisija.
Izid izpita.
Člen 24.
Izpitna komisija posluje samostalno in njene odločbe glede ocene kandidatov so izvršne.
Ocenja se po skupinah z ocenami: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), in odlično (5).
Če se kandidat oceni nezadostno iz dveh ali več predmetnih skupin, se šteje, da izpita ni opravil. Če je nezadostno ocenjen samo iz ene skupfre, ponovi izpit samo v tej skupini.
Člen 25.
Razen osebnih podatkov o kandidatu se vpišejo v zapisnik tudi ocene, ki jih je dobil kandidat iz poedinih skupin. Zapisnik o izpitu podpišejo predsednik, člani komisije in zapisnikar.
Člen 26.
Uspeh izpita se mora priobčiti kandidatu takoj po dokončanem celotnem izpitu. Izpričevalo o opravljenem izpitu izda kandidatu izpitna komisija proti plačilu pred-pisne takse ter mu hkratu vrne vse listine, priložene kandidatovi prošnji ob prijavi za izpit, razen teze.
Izpričevalo se glasi:
DIPLOMA
o opravljenem državnem strokovnem izpitu za • šumarsko stroko.
Gosp.................................................  ,
rojen dne  ...................... v ...........................
je opravil danes pred izpitno komisijo, odrejeno z odločbo
gospoda ministra za šume in rudnike št............  ,	državni
strokovni izpit za šumarsko stroko z ........................
uspehom. V dokaz tega se mu izdaja ta diploma po členu
26.	pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo.
V Beogradu, dne ...................... 193...
št.............
Predsednik izpitne komisije:
Zapisnikar:
Člani:
1. .... .................
2  .....................
 3....................„
 4..........................................
Člen 27.
Kandidatu, ki tega izpita ne opravi, se priobči sklepi komisije, ali mora iznova vložiti tezo (domačo nalogo), ko se prijavi za izpit.
Člen 28.
Vse odločbe in spisi izpitne komisije b izpitih kandidatov se izroče oddelku za šumarstvo ministrstva za šume in rudnike.
Prekinitev in odložitev izpita.
Člen 29.
Samo v opravičenih primerih sme zahtevati kandidat, ki je pripuščen k izpitu, odložitev roka za opravljanje, o čemer odloči minister za šume in rudnike po dobljenem mnenju izpitne komisije.
O kandidatu, ki začne izpit opravljati, pa ga iz neopravičenih razlogov prekine, velja, da izpita ni opravil. Izpitna komisija odloči, ali mora takšen kandidat obenem s prijavo za ponovno opravljanje izpita vložiti tudi novo tezo.
Izpitni rok se ne more odložiti, če je to poslednji rok po členu 14., odstavku ("), zakona o uradnikih.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 30.
Če so kandidati državni uradniki, dobe lahko zaradi priprave za izpit največ mesec dni odsotstva pred izpitom.
Povračilo potnih stroškov članom izpitne komisije.
Člen 31.
Član izpitno komisije dobi, če stanuje zunaj kraja, kjer se opravlja izpit, iz državne blagajne pristoječe potne stroške po predpisih o povračilu potnih stroškov za službena potovanja.
Prav tako imajo člani izpitne komisije pravico do petnih in prevoznih stroškov, ko se vrši terenski izpit.
Veljavnost pravilnika. ,
Člen 32.
Ko stopi ta pravilnik v moč, prestanejo veljati vsi drugi predpisi, ki so veljali doslej za opravljanje državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumar-ske stroke s fakultetno izobrazbo.*
Člen 33.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 22. julija 1933.; št. 10.803/33.
Minister za šume in rudnike P. Matica s. r.
547.
Prenos krompirja iz Italije.
Na vlogo kraljevske banske uprave Dravske banovine II br. 21.435/1 z dne 21. septembra 1933., naj se mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja dovoli prenos krompirja iz Italije dvolastnikom, ki imajo posestva v Italiji, ter na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo meni poverjenega ministrstva odločam :**
Dovoljuje se mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja št. 60.368/11 z dne 23. septembra 1931. — »Službene novine« št. 246 z dne 21. oktobra 1931.*** — prenos krompirja iz Italije dvolastnikom jugoslovanskim podanikom, ki imajo svoja posestva na italijanskem ozemlju.
Ta krompir mora spremljati uradni certifikat o izvoru in zdravstvenem stanju, izdan po italijanskih uradnih organih za fitopatološko službo.
Prav tako ni treba, da bi bil krompir pregledan od organov jugoslovanskih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.
O tej odločbi je obvestiti ministrstvo za finance — oddelek za carine, vse kmetijske poskusne in kontrolne postaje in vse kraljevske banske uprave.
V Beogradu, dne 27. septembra 1933.; br. 62.244/11.
Pomočnik ministra za kmetijstvo 41. Sretenovič s. r.
* Prim. Službeni liste štev. 193/16 in štev. 246/23 iz
1.	1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1933.. Št. 227/LXVI11/670.
*** »Službeni list« št. 479/67 iz 1. 1931.
548.
Pojasnilo
o proizvodnji žganja, likerja, ruma in konjaka.*
V zvezi z razpisom tega oddelka z dne 6. julija 1933., št. 59.188, in z dne 7. julija 1933., št. 60.085, daje oddelek za davke na osnovi člena 88. zakona o državni trošarini to-le pojasnilo:
Za žganje se morajo smatrati tisti destilati sadja, vina, vinskih tropin, droži in drozge, ki imajo značilna svojstva sadnega žganja, t. j. duh, rožico in okus sirovine, iz katere so proizvedeni.
Vsi tisti tako zvani nevtralizirani destilati, ki nimajo teh značilnih svojstev, se morajo smatrati za špirit in plačevati trošarino kot špirit, neglede na njihovo jakost. Ne smeta se torej iz sadnega žganja po umetni poti izločati duh in okus po sadju, iz katerega je proizvedeno, ker s tem izgubi značaj žganja in dobi svojstva čistega alkohola, ki je zavezan plačevanju državne trošarine po 24 dinarjev od hektolitrske stopnje.
'Potemtakem se naredba z dne 7. t. ni., št. 59.188. ne sme tako limeti, da je treba vsa žganja, ki presezajo jakost 35%, pritegniti k plačilu državne trošarine po 24 dinarjev za hektolitrsko stopnjo, marveč samo tista žganja, ki nimajo značilnega okusa in duha po sadju, iz katerega so proizvedena, skladno z definicijo sadnega žganja v prvem odstavku.
Ta svojstva ugotove organi finančne kontrole sami; kjer se pa pojavi dvom, se morajo odvzeti ogledki in poslati oddelku za davke ministrstva za finance v analizo.
Vendar pa morajo proizvodniki, ki žele proizvajati ali prepeči žganje na jakost, večjo od 35%, to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki mora izmeriti sirovine kakor tudi proizvod in ugotoviti točnost prijave, a o količini proizvoda voditi posebne zapiske.
Proizvajanje likerja, ruma in konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, na katerega je državna trošarina plačana.
Proizvodnja konjaka iz vina je dovoljena samo, če se napravi konjak iz destilata vina z naravnim postopkom, t. j. z ležanjem in brez dodajanja kakršnihkoli nadomestkov.
Direkcija naj vroči prednjo objavo vsem organom finančne kontrole, ki naj popiše vse zalege tako zvanega nevtraliziranega žganja in pobere državno trošarino; odslej pa se mora pobirati državna trošarina takoj ob proizvodnji takšnega žganja.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu, dne 10. julija 1933.; št. 61.248.
549.
Odločba.**
#
Gospod minister za finance je izdal pod Št. 11-91.090 z dne 14. julija 1933. nastopno odločbo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. julija 1933., št. 162/XLV/474.
** »Službene novine kaljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933.. št. 106/XLVI/492.
Prvi odstavek člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami* se izpreminja in se glasi:
»Pooblaščene banke smejo prodajati po vidiranih potnih listih našim državljanom kakor tudi inozemcem, ki živijo stalno v naši državi, tuja plačilna sredstva, menjalci pa valute do 3.000 dinarjev, če je viza dana za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko, Rumunijo in Češkoslovaško, do 5.000 dinarjev pa, če je viza dana za potovanje v ostale države, neglede na to, ali potujejo samo v eno ali pa v več držav.«
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 21. julija 1933.; št. 11-91.090.
(Ta odločba je objavljena v »Služb, nov.« št. 164 z dne 22. julija t. 1. in je od tega dne v veljavi.)
550.
Odločba
o izpremembi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.**
Minister za finance je izdal pod št. 11-94.860 z dne 19. julija 1933. nastopno odločbo:
V prvem stavku prvega odstavka čl. 6. pravilnika O ureditvi prometa z devizami in valutami, ki se glasi: »Ob izvozu blaga iz države, opisanega v priloženi razpredelnici, in za vrednost nad 1000 dinarjev se mora valuta zavarovati in izvoz vršiti samo s potrdilom enega pooblaščenih zavodov«, se črtajo besede: »opisanega v priloženi razpredelnici«.
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 20. avgusta 1933.; št. 11-94.860.
551.
Izprememba in dopolnitev pravilnika
o ureditvi prometa z devizami in valutami.***
Gospod minister za finance je izdal pod št. 11-91.090 z dne 14. julija 1933. nastopno odločbo:
1. Poslednjemu odstavku člena 3. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ki se glasi: »Ce je treba plačati blago v inozemstvu naprej, t. j. pred uvozom, sme dajati Narodna banka dovolitve za nabavo inozemskih plačilnih sredstev po predhodno predloženi in obrazloženi pismeni vlogi in mora v tem odobrilu določiti najskrajnejši rok za izpričanje«, doda naslednji stavek:
»Pooblaščene banke, ki vrše na osnovi tega odobrila prodajo tujih plačilnih sredstev, morajo vzeti na obrazcih, izdanih od ministrstva za finance, od uvoznikov zavezo, da uvozijo blago v določenem roku.«
2. Prvi odstavek člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se izpreminja in se glasi:
»Pooblaščene banke smejo prodajati po vidiranih pot-
* »Službeni list« št. 432/63 iz 1.	1931.
** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
5.	septembra 1933., št. 201/LIX/592.
*** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
". septembra 1933, štev.	203/LXI/602. — Pravilnik	glej
»Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931. — Izpremembe pravilnika gl. »Službene liste« št. 26/3 iz 1. 1932., št. 214/32, št. 549/85 iu 550/85 iz 1. 1933,
nih listih našim državljanom kakor tudi inozemcem, ki živijo stalno v naši državi, tuja plačilna sredstva, menjalci pa valute do 3000 dinarjev, če je viza dana za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko, Rumunijo in Češkoslovaško, do 5000 dinarjev pa, če je viza dana za potovanje v ostale države, neglede na to, ali se potuje samo v eno ali v več držav.«
3. Členu 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se doda nov odstavek te-le vsebine:
»Potrdila o zavarovanju valute in zaveze se morajo oddajati samo na obrazcih, izdanih od ministrstva za finance.«
4. Členu 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se dodajo novi odstavki naslednje vsebine:
»Pooblaščeni denarni zavodi morajo na predpisanih obrazcih, izdanih od ministrstva za finance, voditi naslednje knjige-kontrolnike:
a) kontrolnik za uvoznike;
b) kontrolnik za izvoznike.
Pooblaščeni denarni zavodi vpisujejo v kontrolnik za uvoznike mimo ostalega v kronološkem redu vsak posel, ki se nanaša na plačilo obveznosti iz blagovnega prometa v inozemstvu, najsi se je plačilo vršilo z devizo, odnosno valuto ali pa z dinarji, nakazilom ali na način, določen s sporazumom o plačilnem prometu.
Pooblaščeni denarni zavodi vpisujejo v kontrolnik za izvoznike nrimo ostalega vsa izdana potrdila o zavarovanju valute in način izpričbe teh potrdil.
Pooblaščeni denarni zavodi in pooblaščeni menjalci morajo voditi posebno knjigo za nakup in prodajo valut, v katero vpisujejo po kronološkem redu vsak nakup, odnosno prodajo valute. Iz te knjige se morajo videti ti-le podatki:
‘datum nakupa, odnosno prodaje;
ime in priimek prodajalca, odnosno kupca;
stanovališče prodajalca, odnosno kupca;
številka listine, po kateri se je prodaja izvršila, in ime urada, ki je listino izdal.
Pooblaščene banke, ki imajo pravico, poslovati z devizami, morajo tudi vpisovati v svoje knjige Vse zgoraj omenjene podatke ob nakupu in prodaji deviz.
Izvozniki so dolžni, voditi pri sebi po predpisanem obrazcu kontrolnik potrdil o zavarovanju valute, v katerega morajo vpisovati mimo ostalega po kronološkem redu vsako vzeto potrdilo, količino izvoženega blaga in način izpričbe.
Uvozniki so dolžni, voditi pri sebi po predpisanem obrazcu kontrolnik, v katerega morajo mimo ostalega vpisovati po kronološkem redu vrsto in količino uvoženega blaga, vrednost tega blaga in način plačila.
Vsak uvoznik in izvoznik mora vse uvozne in izvozne listine in ostalo dopisovanje hraniti in na zahtevo kontrolnih organov pokazati.«
5. Točki 1. in 2. odločbe št. 11-145.300 z dne 31. decembra 1931. se črtata.
6. Točka 19. odločbe št. 11-145.300 z dne 31. decembra 1931. se izpreminja in se glasi:
»19. Denarnim zavodom, menjalcem, izvoznikom, uvoznikom in ostalini osebam se prepoveduje tezavrira-nje (kopičenje) deviz in valut bodisi v državi ali pa v inozemstvu, kakor tudi vse operacije, ki gredo za tem, da vplivajo neugodno na vrednost dinarja. Vsako tezavri-ranje velja, da je izvršeno zaradi spekulacije na škodo dinarja.«
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 20. avgusta 1933.; št. II. 91.090.
Nakup deviz ali nakazil.
Obrazec po Členu 3. za uvoznike.
Zaporedna številka	Datum	Ime in kraj banke, pri kateri fe deviza kupljena ali po kateri se je nakazilo izvršilo	Kakšno blago se plača in komu	Denar (vrsta)	Znesek	Pripomba	
1							
Izpričano.
	Datum	Ime in kraj banke, pri kateri se je izpričba izvršila	Številka uvozne deklaracije in datum ocarinjenja	Denar (vrsta)	Znesek fakture	Pripomba
						
Zavarovanje valute.
Obrazec po členu G. za izvoznike.
Zaporedna številka	Datum	Ime in kraj banke, pri kateri se je izvršilo zavarovanje valute	Zavarovanje se je izvršilo za izvoz			Številka potrdila	Denar (vrsta)	Vsota zavarovane valute	Pripomba
			vrsta blsga	količina blaga	zavarovano po ceni				
									
Izpričano.
C
3
-*->
a
Q
Ime in kraj banke,
kateri se je deviza prodala ali po kateri je Dakazilo prispelo
c
e
C
Koliko in kaj se je vneslo po tem potrdilu
Na kateri način je izpričano
Številka
vrnjene
zaveze
Pripomba
Izdaja kraljevska uanska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska m zalaga. Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikaiek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 85. kosu IV. letnika z dne 21. oktobra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 4378/9.	2547—2—2
Razglas.
Josip Kirbiscli iz Celja je javil, da je dogradil tovarno kvasa, za katero mu je bila izdana odobritev s tukajšnjo odločbo z dne 13. septembra 1933., VIII. No. 417/5, in zaprosil za uporabno dovoljenje.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem, in obravnava
v torek, dne 24. oktobra t. 1. a, sestankom komisije pri tovarni ob
10.	uri.	.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. oktobra 1933.
j.
VIII. No. ootŠ/i.	2560—2—2
/ Razglas.
Elektra, d, d. v Ljubljani, je zaprosila za uporabno dovoljenje transformatorske postaje v D. M. v Polju, ker je napravo izvršila v smislu tukajšnje odločbe z dne 30. VIII. 1932., VIII. No. 4321/3.
Obenem je imenovana družba zaprosila za odobritev priključka in transformatorske postaje na aerodromu iatotam. PodreIjnpsli so označene v načrtih in tehničnem popisu.
0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na ponedeljek, dne 30. oktobra t. 1. s sestankom komisije pri kolodvoru D. M. v Polju cb 14. uri.
Interesenti se obveščajo, da ^ načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpiranem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih Zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. oktobra 1933.
K ad. V-No. 5168/17.	2593	3—1
Razglas
o II. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo mostu preko potoka Brestovea v Rajhenburgu,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. novembra 1933. ob 11. uri v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, odsek za ceste in mostove, Ljubljana, Gajeva ulica 5/II., soba št. 215.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih odseka za ceste in mostove, Gajeva ulica 5/11., soba št. 218, odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 50— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 84.621-20.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom po tarifni post. 25. (§ 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1932., št. 70/XXIX/196), in vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za gradnjo mostu preko potoka Brestovea v Rajhenburgu« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Kavcija znaša Din 9.000-— za naše in Din 17.000-— za tuje državljane ter se mora na predpisani način položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure.
0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico in ostale predpisane dokumente za pripust k licitacijam je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. oktobra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV S 191/33.	2566
Razglas.
Vodušek Neža, roj. 28. februarja 1892. v Vodolah, dninarica v Jarmovcu št. 7, je s tusodnim sklepom od 24. junija
1933.,	opr. št. IV Os 9/33—4, radi slaibo-* umnosti popolnoma preklicana.
Za kuratorja je postavljen Kačičnik Martin, posestnik v Lazah št. 16.
Sresko sodišče v Celju, odd, IV., 1 '
dne 9. oktobra 1933.
P 123/33—4.	’	2578
Oklic.
Tožeča stranka Pohraški Ivan, posestnik in trgovec z živili v Dolenjem Breznu, zast. po dr. š. Hrašovcu, odvetniku v Šmarju, je vložila proti toženi stranki Boršiču Ivanu, posestniku v Jerčinu, radi Din 2.463-— s pr. k opr. št. P 123/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. novembra 1933 ob devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Boršič Ruža, rojena Modrovčič, pos. žena v Jerčinu, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 10. oktobra 1933.
P 89/33—6.	2580
Oklic.
Tožeča stranka »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba v Beogradu, ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, po dr. Grablovicu Josipu, advokatu v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Jirku Avgusti, posestnici na Hartensteinu — Dobrova št. 17, radi Dip 1440-— s prip. k opr. št. P 89/33—5 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 28. n o v e m b r a 1933 ob devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi štev. 1, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Lavrič Josip, advokat v Slovenjgradcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Slovenjgradcu, odd. I., dne 14. oktobra 1933.
*
R I 860/33—2.	2552/3—2
Amortizacija.
Na predlog Andreja Pirca, posest, na Ravneh št. 1, se uvaja amortizacijsko postopanje glede vložne knjižice Hranilnice in posojilnice na Raki reg. zadr. z o. z. štev. 225 v poimenski vrednosti okoli Din 28.000-—, glaseče se na ime Andreja Pirca iz Ravni štev. 1, \ter se imetnik te knjižice pozivlje, da svoje pravice do te knjižice uveljavi tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker bi se sicer hranilna knjižica proglasila za neveljavno.
Sresko sodišče v Krškem, odd. I., dne 13. oktobra 1933.
*
I R 226/33—3..	2571
Amortizacija.
Na prošnjo Kubika Jožefa, gozdarja grajščine Negova, se uvaja postopanje za. amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozi vije, da uveljavi tekom 6 (šestih mesecev) počenši od dne 16. oktobra 1933. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna vložna knjižica Občinske hranilnice v Gornji Radgoni št. 1327 s stanjem 19.915 Din 75 par.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 16. oktobra 1933.
E 992/32-13.	2591
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Veče-slavci, polovica vi. št. 16 in 228 ter Vm-inka vi. št. 337.
Cenilna vrednost: Din 30.459-50.
Vrednost pritikline: Din 1 813-—.
Najmanjši ponudek: Din 20.311-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Murska Sobota,
dne 12. septembra 1933.
E 3077/32—17.	2582
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Apače, vi. št. 184, b) d. o. Podloz, vi. št. 188.
Cenilna vrednost: a) Din 71.000-—,
b)	Din 2.889-50.
Najmanjši ponudek: a) Din 47.334'—.
b)	Din 1.906-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, dne 6. oktobra 1933.
*
E Va J 987/33—8.	2594
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg, šiška, vlož. štev. 837.
Cenilna vrednost: Din 51.831-—.
Najmanjši ponudek: Din 25.915-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo z.dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 3. oktobra 1933.
.g.
E 115/33—26.	2472
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. št. 477, obstoječih iz hiše št. 166 s svinjakom in drvarnico in zemljiških parcel ter polovica vi. št. 478, k. o. Slov. Bistrica, obstoječih iz njive.
Skupna cenilna vrednost: 90.803-50 dinarjev.
Najmanjši ponudek: Din 60.379-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Slov. Bistrica,
dne 2. oktobra 1933.
*
I 231 /33—7.	2551
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. novembra 1 9 3 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vložna štev. 174.
Cenilna vrednost: Din 11.510-—.
Najmanjši ponudek: Din 7673-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici,
dne 9. oktobra 1933.
*
1 193/33—6	2530
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Butajnovi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Butajnova, vi. št. 25, 53, 59, 77, 101 in 113.
Cenilna vrednost: Din 32.942-50.
Vrednost pritikline: Din 1955-—.
Najmanjši ponudek: Din 20.657-68.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 12. oktobra 1933.
H?
E 180/33—10.	2470
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Litija, vlož. štev. 80 do A, b) Litija, vi. št. 206 do K in c) Litija, vi. št. 302.
Cenilna vrednost: ad a) polovica vložka: Din 170.492-—; ad b) polovica vložka: Din 2.670-—; ad c) celega vložka: Din 3.676-—.
Vrednost pritikline: do 'A: 2.502—■ dinarjev zapopadeno že zgora*j.
Najmanjši ponudek: ad a) 113.661-34 dinarjev, ad b) 1.780-— dinarjev, ad
c)	Din 2.450-68 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 3. oktobra 1933.
*
E V 3914/32—11.	2555
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. n o v e m b r a 1 9 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 78 v Dravljah z mizarsko delavnico, kozolcem, travnikom in vrtom zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 381.
Cenilna vrednost: Din 177.865-—.
Najmanjši ponudek: Din 118.576'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 5. oktobra 1933.
*
1 200/83-9.	2464
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1933. dopoldne ob polenajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dule, vi. št. 195.
Cenilna vrednost: Din 3.085-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.056-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bejiem naroku pred začetkom dražbe.
*
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 4. oktobra 1933.
I 402/33—5.	2421
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: hiša, svinjak, senik, vrt, travnik, pašnik, vinograd in 12 njiv, zemljiška knjiga k. o. Drnovo, vi. št. 395, k. o. Cerklje, vi. št. 605, 827, 822, k. o. Leskovec, vi. št. 282.
Cenilna vrednost: Din 29.950-—.
Vrednost pritikline: Din 2.450-—.
Najmanjši ponudek: Din 19.300-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Krškem, odd. II.,
dne 16. septembra 1933.
*
IX 1437/32—29.	2522
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. novembra 193 3. dopoldne ob poide setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 790.
Cenilna vrednost: Din 55.284-50.
Najmanjši ponudek: Din 27.642-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 7. oktobra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 3866/33.	2584
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na ponovni pismeni licitaciji dne 4. novembra 1933. v treh skupinah kot posebnih licitacijskih objektih ca 900 prm1 bukovih cepanic loko skladišče Mačkovec v področju šumske uprave v Kostanjevici. Izklicna cena znaša 31.500 Din.
Ponudniki morajo pred licitacijo položiti kavcijo v znesku Din 3.000-—
(inozemci Din 6.000-—) v gotovini ali pupilarno varnih papirjih pri direkciji šum v Ljubljani, BleiWeisova cesta št. 1, kjer se bodo omenjenega dne do 11. ure dopoldne sprejemale ponudbe.
Potrebni obrazci za vložitev ponudbe in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 18. oktobra 1933.
*
Štev. 13.460/2379—1933.	2574—3—1
Razglas
o II. pismeni ponudbeni licitaciji za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici v Mariboru.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podlagi rešitve kraljevske banske upiave Dravske banovine V. No. 3043/10 z dne 22. avgusta 1933. ter na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev, za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 31. oktobra 1933. ob 11. uri
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8/1, soba št. 5.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami isto-tam, soba št. 3, odnosno je istotam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 10'—.
Ponudbe je vložiti v obliki enotnega pc.pisa v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za popravilo lesenih ramp Din 48.574-53.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9., z dne 25. marca
1932.,	»Službene novine« br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932., vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci neposredno predsedniku licitacijske komisije na dan licitacije med 10. in 11. uro. Ponudbe morajo biti označene na kuverti z napisom »Ponudba za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru«. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 5000-—, odnosno za tuje državljane Din 10.000"—. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do
10.	ure dopoldne pri mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg št. 11, v vrednostnih papirjih, oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu rn registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz od-
delka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni od dneva licitacije. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 16. oktobra 1933.
Mestni načelnik: clr. Lipold s. r.
*
Št. 1628/33.	2577	3-1
Razglas o licitaciji.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 36 vagonov cementa
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1933. ob enajstih
v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 235.800 dinarjev.	'
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nalu; in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni,
dne 18. oktobra 1933.
*
Št. 1629/33.	^	^	N	2586	3-1
Razglas o licitaciji.
^ Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 30597 komadov fašinskih butar za regulacijska dela na obmejni Muri
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. novembra 1933. ob 11. uri dop. v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v G. Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 137.686-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-
oah« in na. razglasni deski tehničnega oddelka.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni,
dne 19. .oktobra 1933.
*
'2553—3—2
Nabava obvezilnega in zdravilnega materiala.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani bo oddala dobavo obvezilnega in zdravilnega materiala za vse krajevne bratovske skladnice svojega območja in njih bolnice in ambuiatorije na ustni licitaciji, ki se bo vršila v soboto, 28. oktobra 1933. ob 11. uri v prostorih Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, Dvorakova ul. 10/1.
Dobava se bo oddala za dobo enega lela.
Seznam materiala in podrobnosti glede dobave so interesentom na vpogled v času od 11. do 12. ure vsak delavnik v uradnih prostorih skladnice.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, dne 12. oktobra 1933., št. 5507.
*
Broj: 38.901—1933.	2570
Oglas jeftimbe.
Predmet: Dobava ovojnog materijala za mjesne organe Središnjeg ureda za osiguranje rudnika.
Mjesni organi Središnjeg ureda za osiguranje radnika trebaju za pcvremeno snabdjevanje svojih • ambulanata, sanatorija, lječilišta, bolnica, oporavilišta, uredskih lekara' i osiguranih članova ovojnim materijalom znatnije količine vate; vate iz staničevine; hidrofilne tkanine; kaliko i muli ovoja razne širine i duljine; sadrenih i jflanel ovoja; impregnirane hidrofilne tkanine; tra-uglastih rubaca; Billroth i Mozetik ba-tista, te drugi sitniji ovojni materijah
Za povremenu dobavu ove robe čija vrednost mjesečno iznosi kod vate A, vate B i bolničke vate od prilike ukup-no Din 15—18.000-—; kod hidrofilne tkanine oko Din 26—28.000'—; kod kaliko i muli ovoja oko Din 60—65.000'—; te kod ostalog ovojnog materijala oko Din 5—8.000-— cd prilike raspisuje se na osnovu edinke Pretsjednišlva Središnjeg ureda za osiguranje radnika od 13. oktobra 1933. prva javna pismena-ofertalna jeftimba na dan 20. novembra 1933. u 11 sati, do kejega so roka imade zapečačena pismena ponuda predati u urpčbenom zapisniku potpisanog ureda (stiha broj 305). Na omotu zapečatene kuverte valja označiti »Ponuda na jef-tinbeni oglas broj 38.901/1933. za dobavu ovojne robe .
S ve ponudjene cijene imadu se raz-umjevati ocarinjeno, franco pakovanje, franco poštarina odnosno vozarina, mje-sto odredišta mjesneg organa Središnjeg
ureda za osiguranje radnika u dinar-skoj valuti — uračunav u jediničuu cijenu sve državne i banovinske poreže — dakle i porez na poslovni promet —, prireže, takse, trošarine i slično.
Uz svaku ponudil valja predložiti uzorke za sve ponudjene vrsti robe.
Svaki nudilac ostaje svojom ponudom u obvezi 30 dana iza dana održane licitacije, te imade do 20. novembra 1933. do 11 sati položiti kod blagajne Središnjeg ureda (soba bi-. 413) kauciju, koja iznosi 5% za naše državljane, a 10% za strane državljane računano od sveukup-ne oferirane vrednosti robe.
Središnji ured nije vezan na' prihvat najjeftinije ponude, ili uopče bilo koje, te svoju odlul^u o prihvatu odnosno ne prihvatu ponude nije dužan obrazložiti, a nije vezan ni na označene količine, te imade pravo dobavu razdeliti izmed ju dva ili više ponudjača prema povoljuo-sti pcnuda; a ponudjač nema prava na bilo kakevu odštetu u tim slučajevima.
Ponuda mora biti taksirana sa državnem taksenom markom, u :smislu T< Br. 25. 'l'aksene Tarife Zakona o Taksama, te taksenom markom savske banovine u polovici, iznosa državpg takse (poiHidjači izvan područja savske banovine' nioraju poslati odnosno položiti odgovarajuči iznos u gptovom za nabavu bhriovinske taksene marke prije otva-ranja ponuda), jer se inaee ne če eferat uzeti u obzir; nadalje obložena uvjere-njem nadležne komore (esliafa, sindikata) o pravu učestvovanja' kod javnih licitacija kao i uverbnjem nadležne komore (esnafa, sindikata) iz kojega če biti vidljivo, da li su peniidjeni proizvodi proizvedeni u zemlji ($ 193. Zakona o Radnjama), nadalje uvjerenjem nadležnog Okružnog ureda za osiguranje radnika o tom, da je ponudjač platio s\e dospjele propisane mu prinese osi-gurauja, te uvjerenjem policijske (upravne) vlasti o državljanstvu (§. 196, Zakona o radnjama), i konačno potpisana i izjavom nadmetača, da su mu uvjeti jeftimbe poznati i da pristaja po istima cbavezno nadmetati se.
Pcnudu treba podneti tažno na pro-pisanom formulam tiskanice, k oj u svaki nadmetač može dobiti kod Središnjeg ureda* za osiguranje radnika (soba br. 305) uz cdštetu cd Din o-— po komadu. U toj su tiskanici sadržani i po-hliži uvjeti dobave. Ponude koje ne če biti stavljene na ovim tiskanicama ili ne budu prepisno taksirane, telegrafske nonude. »eedredjone ponude ili prim-ljene nakon započetka licitacije i otva-ranja ponuda makar i pravodobno im-t vesti rane. etverene ili uvjetne, kao i ponude. koje ne bi edgovarale prop-sa-niin uslovima, naknadne ponude predane nakon odredjermg roka, ne če se moči uzeti u obzir.
U Zagrebu, dne 14. oktobra 1933. A.
Središnji ured za osiguranje radnika Mihanoviceva ul. br. 8/III.
Razne objave
2572
Razglas.
Pri tridesetosmem žrebanju 4%% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 16. oktobra
1933.,	so bile izžrebane naslednje številke:
4/4% komunalne zadolžnice:
Po K 2.000'—: Št. 14, 401, 402, 418, 439.
Po	K	1.0CO-—:	št.	338.
Po	K	200-—:	št.	64, 66.
Po	K	100-—:	št.	25, 125.
Te	komunalne	zadolžnice bo izplačevala	Hipotekarna banka jugoslovan-
skih hranilnic : v Ljubljani kot naslednica Kranjske deželne banke« proti vročitvi pričenši s 1. januarjem 1934.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1933.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (preje Kranjska deželna banka ).
2569
Razglas.
Proda se v konkurzni sklad zapuščine po pok. Terdini Fr., trgovcu v Ljubljani, Stari trg št. 17, spadajoča zaloga špecerijskega in kolonialnega blaga ter trgovski ipventar v celoti.
Ponudbe je dostaviti do 25. t. m. podpiranemu upravitelju kenkurznega skla- , da, ki daje ponudnikom zaželena pojasnila.
Dr. Lavrenčič Ivan, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 12.
*
2585
Vabilo
na
izredni občni zbor
»Solidarnosti«, reg:, pom. blagajne v Ljubljani,
I
ki, se bo vršit v torek, dne 7. novembra 1S33.
Spored:
1. Poročilo predsedstva.
2. Izprememba pravil.
3. Eventualna volitev članov v načelstvo in nadzorstvo.
Po § 18. pravil je občni zbor sklepčen, ako sta navzočni vsaj dve tretjini članov, odn. delegatov. Ce občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se preloži za ppl ure in je sklepčen ob vsakem' številu članov, odn. delegatov.
V Ljubljani, dne 10 oktobra 1933.
Načelstvo.
*
2592	\
Objava.
Izgubila sem odpustnico štirirazredne osnovne šole v Mežici z dne 17. marca 1927., štev. 215. in jo proglašam za neveljavno.
Mežica, dne 3. oktobra 1933.
Blatnik Jožefa s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.