Jxhaja llikrcd rta iecUn-. v torek, četrtek, sokoto. tissue & three time* aueeL Tu cs cl cuj f Thii y\5 ouy Saturday. ŽTEV, a^T SLQVBySa:ga delavstva vj^jnl^^ CHICAGO, ILL.t TOREK, 8. MAJA — TUESDAY, MAY 8, 1923. LETO (VOL.} I3C K^NGRESNIK RAI-NEY PREMINUL. Demokratična stranka v Illinoi- su žaluje za svojim voditeljem. — Rainey bil vsikdar mož na svojem mestu. Chicago, 111. — Kakor strela iz jasnega neba je zadela nas nenadna novica v soboto jutro, da kongresnik John W. Raincv ni več mej živimi. Rainey je bil kongresni k četrtega distrikta v Illanoisu, pod katerega okrožje spada velik del naše slovenske naselbine .v Chicago. Za njega smo lanskega novembra Slovenci v veliki, večini volili. Po političnem prepričanju je bil Rainey demokrat, po veroizpovedi praktičen katoličan. V kongresu je deloval dolgo vrsto let pošteno in nepristransko za interese ljudstva, katerega zvest služabnik je bil. Za nas katoličane v četrtem distrktu je velik udarec zlasti to, ker Rainey je bil odločen in praktičen katoliški mož. Kdo ga ni videl zadnjega decembra, ki je junaško kot sv. Mihael proti hudobnim an-geljem, nastopil javno v kongresu proti zloglasnim Kukluxkla-nom. Vsa katoliška pa tudi vsa pravicoljubna Amerika je občudovala moža junaka, ki je v jedrnatih besedah obsodil delovanje kukluxklanov. Ni čuda, da so ga katoličani vsaki pot radi volili, saj so vedeli, da mož njihovega prepričanja katoličan, jih ne bo nikdar izdal, temveč branil vsikdar in vsepovsod. Dandanes, ko ima pod svojim vplivom vse javne kroge vsega-mogočni dolar, je težko dobiti čiste značaje, kakor je bil baš kongresnik Rainey. Poglejte samo na delovanje raznih politikov. ki so brezverci ali pa pristaši kakih drugih nepraktičnih in nepravih verskih sekt. kako prodajajo narod za judeževe groše, ko pridejo v javne urade, ie njih glavni cilj korito iz katerega zajemljeio za svoje nikdar site žepe. Vse drugače nastopajo katoličani s pravo živo vero v svojih srcih. Jeden takih značajev j'e bil Rainev. ki se j* predvsem zavedal, da je najpr-vo odgovoren svojemu Stvarniku za svoje delovanie za ljudstvo. Zato je tudi vsikdar povedal odločno besedo, kadar ie bilo to potrebno, _ neglede. ie to nasprotnikom ugajalo ali ne. Zato, danes volilci četrtega distrikta s solznimi očmi gledamo za ranjkem Raineyom, ker vemo. da smo zgubili z njim moža, ki je v današnjih dneh nenadomestljiv. Ran j ki kongresnik je umrl v bolnišnici sv. Bernarda zadnji petek večer. Pogreb se bo vrši! jutri ob 10. uri zjutraj iz cerkve sv. Neže s slovesno pogrebno sv. mašo. Pokopan bo na Calvary pokopališču. Pogreba se bo udeležilo petnajst kongresnikov, izmej katerih bo šest nosilo krsto in devet jih bo korakalo ob krsti kot častna straža. Demokratična stranka okraja Cook bo častno zastopana, istotako tudi vse katoliške organizacije, katerih član je bil pokojni kongresnik. Vrlemu in značajnemu možu bodi ohranjen večen spomin! R. I. P. -o- — Iz Havane se poroča, da se je blizu Hershey-a zvrnil iz železniškega tira električni vlak, in da je izgubilo 25 potnikov živi j e-je. Veliko je nevarno ranjenih. RUTHENBERG OBSOJEN. St. Joseph, Mich. — Komunist Ruthenberg je bil zadnji teden obsojen od okrajne porote vsled sindikalističnega hujskanja proti vladi itd. Obsojen je na deset let zapora in $5000. denarne globe. Državni pravdnik je imel proti Ruthenbergu ne-ovrglj ive dokaze, da je resnično grešil proti vladi in ustavi Ze-dinjenih držav. BRUNDAGE-SMALLOY RAYS IN KAYS. KRATKE AMERI- I OGRSKA PROSI ZAVEZNI-j KE ZA POSOJILO. SlVl!i Vlloil. Pariz. — Ministrski predsednik grof Bethien je danes poslal — Prezident Harding se je noto zavezniškim vladam, v ka-končno vendar odločil, da obišče| *eri prosi zaveznike, da bi se O Alasko in odtam se bo podal v STski vladi dovolilo razpisati Porto Rico po morju skozi Pa- posebna posojila za tekoče leto. nam kanal. Na portoriškem o-| Zavezniške vlade bodo prošnjo točju so baje silne težave za na-! najbrže zavrnile in Ogrski pre-šo administracijo in eni državni- povedale razpisavati kaka držav-ki trdijo, da ima vlada samo iz- na posojila. gubo z upravljanjem tega otoč-| ——————— ja. Da se o položaju osebno pre-UI ff AT T/1 * 1J IT? 7IT1T priča, je sklenil Harding obiska- AiU ULluAH J1S ZAlP|- Politično sovraštvo mej državnim pravdnikom in guvernerjem zadržuje državno aktivnost. Springfield, 111. — Kakor javnosti že znano, je guverner Illinois Len Small vetiral — prepovedal — določitev državne zbornice, da se dovoli generalnemu pravdniku države Illinois Brundage-u 500 tisoč dolarjev za razne namene in potrebe, ka- poveljnik admiral kor je to zbornica določila. Guverner Small pa je predlogo vetiral, češ, da Brundage ne potrebuje za določene namene od zbornice tolikšne svote in je dovolil zelo znižano svoto za njegove namene. Ima guverner Smal v tem oziru prav ali ne, o tem ne govorimo. Naslikati hočemo le razmerje mej guvernerjem in državnim pravdnikom. Znano je, da je generalni pravdnik vodil in pospeševal sodni j ski proces proti guvernerju, ko je bil guverner zapleten lansko leto s sodnijo v Wauke-ganu radi gotovih stvari, ki so vsakemu državljanu znane. Tega pa guverner še ni pozabil in je sedaj iz maščevanja do državnega pravdnika slučaj izrabil, da mu sedaj kljubuje pri tej določitvi. To je znano vsakemu, ki pozna oba pravdnika in guvernerja. Publiko bi ničesar ne brigalo, ako bi ta stvar se tikala samo privatno omenjenih faktorjev, toda, ko se pa kljubuje eden drugemu in to, ko sta v službi publike, kjer bi morala osebno zakriti in pred očmi imeti samo interese ljudstva, je pa tako nastopanje vredno obsojanja. A,ko imata guverner in državni* pravdnik kaj skupaj naj to sama poravnata, ne pa da zanašata to sovraštvo na polje državne aktivnosti. Čas in to skrajni je, da še umazano politiko pomete izven vseh javnih uradov! —,—o- NESREČA NA NEWYORSKI PODULIČNI ŽELEZNICI. New York. — Zadnjo soboto večer je prišlo do velike panike mej potniki na več poduličnih vlakih pod East River tunelom. Neki vlak se je ustavil sredi tunela in zajezil ves promet na do-tični črti. Ljudje, ki jih je bilo po številu do 2 tisoč, so morali iz kar in hoditi ob strani iz tunela. Pri poizkušanju, da bi z drugo karo izvlekli ustavljeni vlak, se je užgal električni motor in tunel je bil napolnjen z dimom, ki je grozil zadušiti potnike. Poročilo pravi, da je več žensk padlo v nezavest. --o- TRIJE DELAVCI OSUMNI-ČENI. Chicago. — V soboto popoldne so aretirali v Stock Yardu na 49. ulici tri klavniške delavce, katere so detektivi osumili, da so sodelovali pri nekem umoru na Wenthworth ave. Vsi so bili odvedeni v preiskovalni zapor. ti otočje. — Iz Washingtona poročajo, da je Harding imenoval na izpraznjeno mesto v komisiji zveznega rezervnega direktorja Albert Dentona iz Kansasa. Na tem mestu je dolgo časa deloval Milo D. Campbell iz Michigana, ki je pred par tedni umrl. — Mornariški tajnik Denby je poveril vrhovno poveljstvo atlantiškega in pacifiškega vojnega brodovja admiralu Robert Ed. Coontz-u. Bodoči vrhovni Coontz nastopi 30. junija t. 1. Novi vrhovni poveljnik je, doma iz Hannibal, Mo. in ie KO let star. — Kaj se munšajnarji vse zmislijo? V Washington Court House v Ohio, je te dni bil priveden pred sodišče radi kršitve prohibicije neki Sam Davis, ki je imel v svojem stanovanju par dihurjev. Ko je produciral v kuhinji ta kratkega so pridrli notri detektivi. Davis pa ne bodi len, da bi zakril Jakčev duh, hitro razdraži dihurje, ki so pričeli spuščati neprijetni duh in detektivi so vsled svojih nosov, ki so odpovedali pokorščini detektivom morali rakati iz kuhinje. Davis je moral vsled tega plačati $350. denarne globe. — Mornariški zrakoplovni poveljnik H. H. Taftman v San Diego, Cal. se je te dni ubil pri poizkuševalnih poletih. — V Freeport, 111. je predvče-rajšnim nanagloma umrl bančni predsednik tamkajšne narodne banke James P. Wilson. Našli so ga mrtvega .v postelji. — V Washingtonu, D. C. so sezmografi zaznamovali občuten potresni sunek ki je trajal do 5 minut. Sunek se je pojavil ob 11:30 včeraj dopoldne, kakih 3.800 mil j od Washington a. — V Burlingtonu, III. so včeraj detektivi aretirali avtomobilskega tatu George Crabb-a, "ki ima na vesti več avtomobilskih tatvin. Spuščen je bil na svo bodo pod varščino $2000. — Senator Brokhart je odpotoval v Evropo na parniku President Monroe. Njegova misija je v glavnem obiskati kooperativni kongres na Danskem. — Iz Des Moines poročajo, da se je v državi rodilo tekom lanskega leta 1923. 50,763 ljudi, u-mrlo pa jih je 24.065. Vsekakor le napredek v naraščaju. — V Chicago je bila imenovana iz Washingtona Miss Mabel Reincke za kolektorco dohodninskega davka za prvi distrikt države Illinois, — Iz Grand Junction, Colo, poročajo, da je na progi Denver & Rio Grande skočil s tira brzo-vlak štev. 2. Pri nesreči je zgubilo pet potnikov življenje in mnogo je smrtno nevarno poškodovanih. — V Danville, 111. se pojavlja speča bolezen. Mrs. Emma Lucy Petty je zato bolezen včeraj podlegla. Zdravniki so alarmirani radi pojava te bolezni. — Zakladniški urad je izdal nove državne note, ki bodo nosile 4 in tri četrt odst. obresti. TERESIRANIY POGANJANJE Z. D. Z MEHIKO. Mehikanska vlada zna popustiti proti katoliški cerkvi, takega mnenja je narodni katoliški svet v Washingtonu. Washington. D. C. — Poganjanje, ki se prične jutri mej Mehiko in Zedinjenimi državami v Mexico City, ima sicer glavni namen, napraviti pot do sporazuma, ki naj bi obnovil prijateljske jdiplomatične zveze mej obema deželoma, Veiidar pa logično temu, se pričakuje, da bo .Washington vplival tudi na Mehikansko vlado, da omili svoje postopanje" proti katoliški :rkvi, katero je zadnje čase zastavljala in jo ovirala "v njenem delovanju. Vrhovni odbor narodnega katoliškega sveta v Washingtonu, bo te dni napravil potrebne korake pri vladi, da naj se zahteva uljudnega omiljenja| raznih mehikanskih postav, ki so naperjene proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini v Mehiki. Koliko bo vlada hotela v to storiti, se ne da povedati v naprej, vendar. pričakuje se, da se bodo od mehikanske vlade zahtevale reforme tudi v tem oziru. Dal Bog,.da bi razni mehikanski faktorji, ki so pod vplivom liberalizma spregledali napako, ki so jo naredili proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. , -o- 'BANDIT UMORJEN, PRI ROPARSKEM POIZKUSU. New York. — V soboto so poizkušali štirje roparji se.polastiti $7,000. ki so bili namenjeni za tedensko plačo delavcem neke družbe na Broadway. Napadli so denarnega sela, ki je nesel denar. S selom sta šla dva tajna policaja, ki sta pričelja boriti na življenie in smrt. ko so ban-diti naskočili. Mej ljutim bojem in streljanjem je padel smrtno zadet en bandit in ostali trije so pobegnili neznanokam. JUG0SL0YANSKE NOVICE Čudno odkritje v Krese vu (Bosna.) Sarajevska "Nova Štampa" prinaša naslednjo in-teresantno notico: Pri popravljanju cerkve frančiškanskega samostana v Kreševu so našli krsti dveh škofov, ki sta bila pokopana pred 150 leti. Telesa o-beh škofov so bila popolnoma o-hranjena in sveža. Drugi dan se je zbrala velika množica selja-kov, ki so prišli gledat ta "čudež", toda frančiškani so dali krsti zapreti in so škofa ponovno položili v grobnico k počitku. Skrb za vseučilišče. Kako vneto skrbi centralna vlada v Belr gradu za slovensko vseučilišče v Ljubljani, je razvidno iz dejstva, da takozvani "honorarni nastavniki" že pol leta niso dobili niti vinarja plače! — Če kakšna dekle ne dobi svojega plačila ob dogow>rjenem roku, gre tožit in gospodar je obsojen, država pa nastavlja ljudi za delo, plačila pa ne nakaže. To je red, ki naši državi jamči največji ugled v svetu . . . Slaba vinska kupčija. Kakor poročajo iz Belekrajine, so tamkajšnje zidanice še polne lanskega vinskega pridelka. Kupcev ni, četudi se dobi že pod 20 l^ron SLAVNOSTNA OTVORITEV SAMOSTANA. Laporte, Ind. — Včeraj so na slovesen način otvorili velik nov samostan v Donaldson, Irid. ki so ga sezidale katoliške redovnice iz reda revnih Devic Jezusovih. Naj prvo so vse poslopje blagoslovili, kar je izvršil ob številni azistenci duhovnikov škof Herman. Zatem se je vršila v kapeli slovesna pontifikalna maša, ki jo je daroval sam škof. Novi samostan stane nad 1 milijon dolarjev. FRANCIJA SE IZGOVARJA RADI SVOJIH DOLGOV. bo dejal, ko bi se ga dalo semkaj dobiti . . . Smrt vzornega duhovnika. Minulo soboto nam je ugrabila smrtna roka bivšega dekana in upokojenega župnika Jožefa De-korti. Blagopokojni je pri občni priljubljenosti kaplanoval na več kaplanijah lavantinske škofije in slednjič postal župnik in dekan v Lučah. V Lučah se je veliko trudil za popravo cerkve in za javni posvetni blagor pa je deloval dolgo let pri okrajnem zastopu. Ko je stopil v pokoj, se je preselil iz Luč k Sv. Frančišku, kjer je tudi umrl in bil pokopan minuli mesec, Bla-gopokojnemu vzor-duhovniku svetila večna luč! Kako vsakemu razumljivo označil priprost pohorski km centralizem. Na manifestacij Francija pravi, ako mi Anglija zniža vojni dolg; Anglija pa pravi, ako Amerika zniža dolg^ ga znižarii jaz. Pariz. — Vsebina Cunovih mirovnih pogojev je deloma jasna. V glavnem se gre, da bi Francija znižala svojo vojno odškodnino Nemčiji, ker slednja trdi ,da vsled nizk«* valute nikakor ni mogoče prenesti bremena, ki ga nosi. Cuno zatrjuje, da današnja Nemčija ni zmožna dobra belokranjska kapljica-[plačevati niti obresti od vojnih MSršHcaferi amerišla '^Slovenec dolgov, kaj še le glavnico vojne Pušenjak, da je na nekem zborovanju na Pohorju označil priprost kmet beograjski centrali^ zem tako-le: Centralizem je krava, ki ima roge in vedno lačni gobec v Sloveniji in na Hrvaškem, vime pa v Beogradu. Tej označbi centralizma je po končanem mariborskem zborovanju pristavil nek zborovalec sledeče: Sedaj po volitvah bomo skušali mi slovenski in hrvatski volilci doma potegniti to centralistično kravo tako, da bo obrnila gobec in roge v Srbijo, a seve nam morajo pri tem obračanju od zadaj iz Beograda pomagati naši slovenski in hrvatski poslanci. Črne koze v Banatu. V ba-natskem selu Pločisa se je u-gotovilo v zadnjih dneh 28 slučajev črnih koz. Nekoliko otrok je že pomrlo. Epidemija se širi, ker prebivalstvo ne vpošteva preventivnih odredb. Zdravstveni odsek v Novem Sadu je sklenil, da se izvede energično akcijo glede pobijanju epidemije. Bogoskrunstvo. Orožništvo v Kamnici pri Mariboru je prija-— V Austinu. Texasu je pred- i vilo, da je pred par dnevi nekdo včerajšnim umrl v državni zbor- j ustrelil iz lovske puške v razpe- odškodnine. Francozi ne vrjemo Nemčiji in njenim izgovorom, ker dobro poznajo Nemce, da zakrivajo svoje bogastvo na vseh koncih in krajih samo, da bi ukanili zaveznike pri njih zahtevah. Zato se Francija izgovarja na svoje velikanske vojne dolgove, ki jih dolguje Angliji. Ker je Lord Balfour zadnji teden očital celo v parlamentu, da Francija zahteva preveč od Nemčije, je slednja odgovorila Londonu, da je pripravljena znižati svoje zahteve do Nemčije, za kolikor je Anglija pripravljena znižati svoje vojna posojila Franciji. Komaj so te besede prišle iz francoskih ust. že se je oglasil angležki finančni minister. da Anglija je pripravljena znižati njene posojila za ko-skem zborovanju naše stranke likor bi bila pri volji znižati A— minuli mesec pri Gambrinu v merika svoja vojna posojila An-Mariboru je povedal poslanec gliji. Tako se ponavlja stara pe- ,iet BELGIJSKI SODRUGI PROr TESTIRAJO PROTI BOLJ-ŠEVIKOM. Bruselj. — Socialistična in liberalna stranka obe sti danes skupno protestirale proti ruskim boljševikom, ki so usmrtili katoliškega vikarja Bučkaviča. Na zborovanje je bil- povabljen celo belgijski katoliški duhovnik oče Rutten, ki je imel pred socialisti in liberalci navdušen govor, katerega so z navdušenjem sprejeli. Tako socialisti in liberalci na Belgijskem! Kaj pa pri nas? Gorje duhovniku, da bi se prikazal na kako zborovanje. Naših socialistov se pač drži balkanska izobrazba! sem dan za dnem. Torej Amerika naj bi trpela posledice zadnje vojne. Ta bi bila lepa! Ameriški narod je dovoli obdavčen že sedaj in nepotrebuie n-.benih na-daljnih bremen. Kako prav ima Amerika, da se drži proč od ev-ropejskih uiešetarjev. ki ne gledajo drugega, tfako bi ujeli strica Sama, da bi ga pili na njegov račun. niči zastopnik Lee J. Rount-ree. Po svojem govoru v zbornici se je vsedel nakar ga je zadel mrtvoud. lo na cesti iz Maribora proti Kamnici. JPodoben slučaj se je pripetil na Koroški cesti. Krivca zasledujejo. DENARNE POŠUJATVE. Včerajine cene m bile Siigoslovan-s ki m Sinujem: 100 — Din. $ r.35 500 — Din.......$ 5.9« 1000 — Din. ......$11.60 2500 — Din.......$29.00 5000 — Din.......$S7.oo Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.25 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir'........ $54-0» Pri večjih svotah, ki presegajo 2S 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez drage tvrdlce se spomnite na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Nase cene so vedno najnižje I Vse poiiljatre naslavljajte na1: BANČNI ODDELEK KDINOS7 1S49 W. aanxL St Chicago^ f EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company xft49 West sand Street, CHICAGO, ILL. __ Telephone; Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-5<» Za Chicago, Kanado in Erropo za pol leta .... $1.75 2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 .For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. • _ Kadar se preselite sporočite narn takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do iz. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-, cago, 111., under the act of March 3rd 1879. Spiritizem. šča je "delavski" boljševizem postavil 20-letn0 vlačugo Anno Glurman iz Besarabije, ki se ni nikdar učila postav, nikdar pravosodja, ki je skoraj nepismena, tako "smrklo" je postavil bolj-ševizem na sodni stol, da sodi o življenju in smrti "presrečnih'' ruskih proletarcev in boljševizem se še baha s tem. Misli si, slovenski delavec, tebe tvoj neprijatelj obdolži zločina Vzemimo, da si nekoliko kriv. Pa dobi tvoj slučaj "sodnica " 20-letna smrklja, da odloči o tvojem življenju in smrti. Povej mi, kaj hi čutil? Ali bi ne kričalo vse v tebi proti toliki krivici. In glej, to dela delavski boljševizem, katerega Prosveta, Proletarec, posebno pa Del. Slovenija toliko hvali in priporoča slovenskemu delavcu. Zato, rdeči slovenski sleparji, morete ta strašen zločin ži-dovstva nad ubogim ruskim narodom utajiti? Ako ga ne morete utajiti, ali ga morete opravičiti? Ako ga ne morete opravičiti, ali vas je kaj sram, da te zveri v človeškem telesu zagovarjate? branite:? K njihovemu nauku skušate % pripravljati pot med ameriško delavstvo. Sram vas bilo! Somišljeniki, vprašajte svoje rdeče zaslepljene tovariše, kaj pravijo na to? Recite jim, da naj zahtevajo pojasnila od svojih voditeljev! ' Tudi med amerikanskimi Slovenci se je zadnja leta razširilo zanimanje za špiritizem. Saj imamo baje v Clevelandu celo Slovenko, ki je duhovnica te nove vere, ki pridno kliče duhove i z večnosti raznim -lahkovernim mamcam in očkam. Spiritizem je postala posebna ruska sekta, ki ima svoje cerkve in svoje bogoslužje. Te dni se celo namerava ustanoviti posebna "višja šo-la'' za "mediume" t. j. osebe, potom katerih bodo duhovi govorili in se pojavljali. Cel tečaj bo trajal tri leta, predno bo ''medij" znal dovolj, da ga bodo duhovi lahko rabili za sredstvo njihovega pojavljanja in pogovarjanja z živimi. Te dni je prišel ' angleški plemenitaš Sir Doyle iz Anglije, to je nekaki papež spiritualistov, ki je že zelo obogatel s špiritizmom. Neka slovenka žena — rojena v Ameriki — vzgojena v pu-blični šoli, verske vzgoje je dobila malo — je šla vprašat v to špiritistovsko cerkev, kje je njen mladi umrli mož. Plačala je $5.00. "Medium/' neka ženska jo je peljala v neko popolnoma temno sobo. Sredi sobe je bila neka velika stvar, kakor velik "trahtar" za vino prelivati. Tam je gorela motna krvava luč in dim cerkvenega kadila je prihajal iz dna. Tam v ta "trahtar" je zaklicala po navodilu "mediuma:" "Janez, ali si tukaj?" trikrat Tretjič je začula iz trahtarja glas, kakor bi bil daleč, daleč nekje. "In takoj sem spoznala glas mojega moža" je trdila. Ko je to razglasila med svojimi prijateljicami, seveda so vse hotele govoriti z duhovi in tako je imela ta žena skoraj vsaki teden večjo ekspedicijo prijateljic, katerih vsaka je morala plačati po $5.00. In glejte čudo, vsaka je takoj po glasu spoznala svojega rajnke- 1, • IF. t. , . . , . J K & . / a \]5 . 'ki so stali ob strani starega oce- ga, katerega je klicala. Vse prigovarjanje pametnih ljudi, da je ta in stare matere seveda vsi z vse sleparija je bilo zamanj. Nekega lepega dne je pa policija zvedela za to 1 "božjo pot" m sredi "službe" božje napadla "cerkev" in pobožne romarje in romance. Potegnili so zavese izpred okenj da je bilo svetlo, potegnili proč "trahtar" iz sredi sobe, pa kaj so našli? Šest inč debela cev je bila izpeljana iz te "cerkve" v klet, tam so pa našli "črnega duha," nekega najetega nigra, ki se je od tam pogovarjal z mamcami in jim odgovarjal na njih t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * ____ + Rice, Minn. — V naši nase!- hiši se je reklo po domače pri bini sta Gregor in Urša Smolej obhajala svojo zlato poroko na dan sv. Jurija, 24. aprila. Kaj takega pa še ni bilo, četudi smo raznovrstne slovesnosti že obhajali. Kakor znano, se mora naša naselbina prištevati najstarejšim slovenskim naselbinam v Ameriki, vsaj kar se je do sedaj dokazovalo, imamo mi to prednost in noben birič je nam ne more vzeti! No, bi kmalu predaleč zašel! Zlata poroka ! Veselo so pokali naši možnarji in lepo ubrani zvonovi so posebno lepo peli tisto jutro, ko sta prišla zlato-poročenca s svojimi o-troci in z otroci svojih otrok v cerkev k vel. maši ob 9. uri. Cerkev je bila skoro premajhna ta dan. Slavljenca sta slovesno obnovila obljube* ki sta jih pred 50 leti naredila v domači cerkvi v Kranjski gori v Sloveniji. Posebno ganljivo je bilo videti štiri male dečke in štiri dekletca, lepimi, svežimi šopki cvetlic. Ženintnino so napravili pri John Žumer, ki je zet slavijencev.j Sorodnikov in prijateljev, sosedov in znancev — veliko število! Vse v najlepšem razpoloženju in veselju. Naše slovenske "BABILON" Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. » - DOROTEJA: Ze zopet neumnost! Kazimir, ti sploh ne čutiš. ne spoznaš, kako nežno skrbim za tvoje zdravje, da se vsak dan sprehodiš zaspanec. TRNIOVSKI: Verjamem, Doroteja, rad verjamem, ti si poosebljena nežnost (Doroteja in Trnovski odideta) 7. Prizor. Maks (sam, se smeje) MAKS: Ti ubogi nesrečni stric! Okrog tvoje zastave se bo zbral majhen krog zakonskih kandidatov! (Iz Helenine sobe se začuje smeh in klavir) Kaj je to? (prisluškuje) Aha, Helena dvori Fricu. Ponaša se pred njim s svojo operno umetnostjo! (pri vratih) Dvospev iz Hoffmanovih pripovedk. Le pojta tič-ka ! Jaz vama jo zagodem brez not. (odide hitro) zastor pade. DRUGO POGLAVJE. 1. Prizor. Trnovski sam. TRNOSKI: (prisope truden in zmučen v sobo) (V vsaki roki ima veliko škatljo) Jej, jej! mrtev sem. Oh te vražje kokoši! Komaj sem se jih znebil, pa je prinesel zlodej poštnega sela iz mesta natovorjenega z žensko šaro. Tak je bil kot kraška mula. Nesel sem škatlje po stopnjicah, ko komaj sebe nosim. Težko res ni, vendar škatlji sta tako veliki, da moram držati roki razprostrti, kot bi plaval. (Vrže škdtlji na tla) Tu leži, šara cunjarska. jaz grem počivat (se vsede v naslonjač) Dokaj sem trpel, predno sem izgnal vse kokoši, race in puraKe iz vrta! Jaz sem jih podil pri onih vratih iz vrta, a Maks jih je seganj al pri drugih v vrt. Vražje kokoši! Prepovedal bom streljati na svojem posestvu, lisice naj žive, bodo vsaj iztrebile to kokošjo svo-jat. Rad bi pozna! tistega človeka (se suče in vrti v naslonjaču), De Pue, 111. — Pošiljam vam ki je delal ta stol. Kam naj položim svojo trudno glavo Ne ne naročnino za list Edinost, za tako, ne morem ležati! Po silnem trudu se moram odpočiti 1 Saj b- stopij pQ blazino v spalnico, a kaj, predaleč je! Ali res ni nobene podobne stvari? Škatlji? (Poskuša s škatljami) Pretrde so' Morebiti je kaj mehkejšega v njih (odpre škatljo in potegne iz nje različno blago, čepico, čipke, trakove itd.) Glejte, glejte! Poskusimo malo! (si dene čepico na glavo) Tako-le bo menda najboljše — človek ne sme biti izbirčen, (zadremlje) * * * * Reginovih. Ni mi potreba še posebej omeniti, da je to hud udarec za našega preč. g. župnika, ki so svojo mater neizrecno ljubili. Rojaki, ki ste odtam doma in ste jo mogoče poznali, Vam jo priporočam v molitev. Našemu g. župniku pa izrekam iskreno sožalje! Poročevalka. —-o-- ntdiin 111 j 1111 ouguvarjai na njin f - . —---- ---. vprašanja. Seveda so v svoji "policijski brezbožnosti" razgnali , ha1nCe: žene.in dekleta so po- - - kazale, da znajo. Zlato poročen- vso cerkev, duhovnico in njene "mežnarje" pozaprli. Pri sodni-ji se je pa skazalo, da je tudi slovenska "misijonarka," dobivala od vsakih $5.oo polovico komišna. Ko so osleparjene mamce izvedele o tem, so zmajevale z glavo in britko tožile nad "greš-nostjo" tega sveta, da ne pusti ljudem se pogovarjati z duhovi. Niso se pa dale prepričati, da so bile ogoljufane. Da v špiritizmu ni prav nič "špirit-ov" — duhov, to je gotovo in jasno. Vsi "čudni" pojavi, katere špiritizem proizvaja niso ne pojavi duhov in ne pojavi "ta-rogatega," temveč samo popolnoma naravni pojavi, kateri še niso dovolj pojasnjeni, pa naj kdo trdi, kar hoče.Kadarkoli so kaki pojavi ozko zvezani z gotovimi pogoji, n. pr. ako se to in to tako in tako stori, pa je vsik-dar "pojavijo" duhovi, je to znamenje, da je stvar naravna, pojav naravni, odvisen od gotovih pogojev. Da je to res, je dokazal nepobitno učeni jezuit Rev. Heredia, profesor kolegija Sv. Križa v Worcester ,Mass. Imel je te dni v Chicago v Loyola dvorani predavanje pred več tisoč broje-čo množico, kjer je pokazal poslušalcem vse "pojave' duhov," slikanje duhov in vse tudi popolnoma pojasnil, kako je to naredil. Vsa množica se je smejala, ko je videla sleparstvo, kajti vse pojave je naredil tako spretno, da bi vsa množica bila prepričana, da so to pojavi duhov, ko bi jim duhovnik vsake stvari sproti ne pojasnil, kako je naredil to in to. Iz tega se vidi, kako je svet dandanes neumen, kako se da slepiti pri vsi omiki in civilizaciji, treba samo premetenih ljudi, ki znajo varati petero človeških čutov. Vidi se pa tudi, kake neumnosti vrjame človek, ko je začel omahovati v veri v enega pravega in resničnega Boga. / K. Zivio del Slovenija & Co. "Jejmenasta, jejmenasta, slovenski delavci, samo ena je rešitev delavskega vprašanja — ruski boljševizem", tako ropoče in klepeče Del. Slovenija in tužno steguje svoje roke proti židovskemu ujčku Trotzkiju: "Ata, pridite nas rešit sem v Ameriko. Srca* vseh slovenskih delavcev kar koprne po vas!" Prosveta in Proletarec pa zraven kričita. In kdo bi ne? Kdo bi si ne želel imeti po naših sodiščih kake židovske vlačuge za svoje sodnike, kakor je Moskovsko delavstvo presrečno da jo ima. Dvajset nesrečnih žrtev je obsodila ta "sodnica" na smrt en dan, pa kako je bila vesela, prav nič je ni vest pekla, je izjavila. Seveda, kedaj je pa še kaka židovska vlačuga imela kako vest. . > Pomislite slovenski rdečkarji, na sedež kriminalnega sodi- ca sta živela na veliki farmi, katero sta obdelovala s trudom1 • . ... , -mnogo let. Otroke sta dob J svoje glasilo, da nam poda- flAlM/*^ t r^ rvo « a/H katerega vam že par mesecev dolgujem. Hvaležen sem vam, da mi niste lista ustavili, ker mi zelo ugaja z svojim čtivom. Čakal sem, da pride okrog Vaš potovalni zastopnik, pa ker ga le ni vam pošiljam sedaj sam. Delavske razmere so sedaj tudi pri nas nekoliko boljše. Delamo še precej dobro le zaslužek postaja sleherni dan bolj pičel, j ker se zopet vse draži, kar de- 'ec potrebuje za svoje življenje. Mej delavci kroži novica, da bomo dobili nekoliko povišanja, toda kdaj ga bomo dobili je seveda pa drugo vprašanje. Tudi tukaj so se začeli prav resno zanimati za vaš list člani S. N. P. J. ker tako krepko nastopa za resnico proti pisavi rdečih listov. Zadnji članek v Prosveti o rimsko katoliški cerkvi in papežtvu je tudi tu več članov Jednote obsojalo, ker je tudi obsojanja vredno. Mi plaču- preskrbela. Devet, vsi z družinami, so se udeležili lepega dneva, dva sta že zdavnaj umrla; e-na hči pa na njeno žalost ni mogla biti navzoča, ker velika daljava jo je zadržala; živi v Monn-tani. Lepa slovesnost je bila. Zlato-poročencem pa želimo še mnogo srečnih dni, in, če Bog da, tudi še demanti jubilej! San Francisco, Calif. — Vedno čakam in gledam v list Edinost, da se bo kdo oglasil iz tu-kajšne slovenske naselbine in kaj novega poročal. Pa le nič ne pričakam, zato sem se jaz namenila, da poročam javnosti, da smo letos tudi pri nas jako lepo obhajali velikonočne praznike. Kar se tiče velikonočne kolekte, je prav povoljno izpadla in g. župnik so prav zadovoljni z njo. Skupno je znašala $1269.60. Kaj ne, da ta lepa svota pokazuje, da živimo tudi na zapadu ob pacifiškem morju darežljivi ljudje. S ponosom lahko trdimo, da je naša naselbina v veliki večini katoliška, ki ljubi svojo hišo božjo, v kateri se zbirajo ob nedeljah in zapovedanih praznikih da počaste svojega Gospoda in da pri poslušanju božje besede razvedre svojo dušo, da lažje pozabijo na svoje križe in težave. Sam evangelij nas uči, "iščite naiprvo božjega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo." — Naš preč. g. župnik Father Turk so prejeli iz domovine pre-žalostno novico, da so jim doma v vasi Verdun, župnija Stopi-če na Dolenjskem preminuli ljubljena mati 16. aprila t. 1. Pri ja novice in pa poročila o jednoti ne pa zato, da bo nam napadalo naše versko prepričanje in rimsko katoliško cerkev. To se pravi naravnost netiti sovraštvo mej lastnimi člani in tega pa mi ne bomo trpeli. Končujem s svojim dopisom, da z njim vas ne ujezim, ker potem bi ga znali še v koš vreči, sicer pa če se vam ne vidi za v javnost lahko naredite z njim kakor vam ljubo ničesar ne bom ugovarjal. V. P. naročnik. (Op. ured. — Nič se ne bojte. da bi vaše dopise zavrgli. Le večkrat in bolj pogostokrat se oglasite!) -o- Pittsburgh, Pa. — Dne 26. a-prila sem zapustil Ambridge, ter sem se podal nazaj v Pittsburgh, ki je takorekoč slovenska metropola v Pennsylvaniji okoli katere, pa je številno malih naselbin ponajveč premogar-skih. Nastanil sem se zopet pri našemu tukajšnjemu marljiv^ mu zastopniku in sotrudniku Mr. John Golobiču. Prve dneve sva agitirala po domači naselbini. V nedeljo sva se pa podala v Verono v bližnjo slovensko naselbino ne daleč odtu, ter pridobila listu Edinosti lepo število novih naročnikov. Do tega lepega vspeha mi je veliko pomagal Mr. Golobič, ki je hodil z menoj in mi pomagal agitirati. Istotako se najlepše zahvaljujem Mr. Golobiču za hrano in stanovanje in gostoljubno postrežbo, ki sem jo vžival tekom mojega bivanja v Pittsbur-gu in okolici. Bog in Marija naj stotero poplačata! (Dalje na 3. strani.) 2. Prizor. Trnovski, Doroteja. DOROTEJA: (vstopi in odpira drugo škatljo) Pogledati hočem, če je vse. (zagleda moža v čepici) Kaj vidim? Moj mož v nočni čepici! Kazimir! (ga trese) Kazimir! Kazimir! TRNOVSKI: (se počasi zdrami) Kaj je že spet? So že zopet kokoši na gredah? DOROTEJA: Strašna jeza me lomi! Čepico, ki sem jo naročila za dan Helenine poroke, imaš na glavi in jo tlačiš» TRNOVSKI: Kaj zato, na jo! DOROTEJA: Tako potlačeno, kaj ne! (mu vzame čepičo) L uda, da se nisi našemil še s pajčolanom! TRNOVSKI: Pajčolan? Koliko mernikov pšenice si pa dala za tole mrežo? DOROTEJA: Prismoda! Helena ga hoče imeti in Maks ga ji pokloni. Hočem namreč, da se stvar še danes konča, ker je Maks že jutri polnoleten in ima za svojo lahkomišljenost še več kot preveč časa potem! TRNOVSKI: Tako, tako? Ali bi ne bilo bolje naznaniti Maksu, da preneha jutri zanj varuštvo? DOROTEJA: Čemu? TRMOVSKI: Da ne misli, da ga prigovarjamo ali silimo. DOROTEJA: Glava ukazuje, udje ubogajo, kajti glava je sedež umnosti in umnost sem jaz. TRNOVSKI: Si ti. DOROTEJA: Ne ugovarjaj! Vstani. in nesi škatlje! V moji sobi hočeva razložiti. TRNOVSKI: Ne smem li še nekaj časa ostati tukaj? DOROTEJA: Čemu? TRNOVSKI: Odpočil bi se rad! DOROTEJA: Kaj še? Nimaš drugega dela? TRNOVSKI: Res, nekaj sem pozabil, hvala ti za opomin. Če bi ne bilo zunaj tako solnčno, bi ostal tu. Oj ljubi Bog, kako me preganjajo, (vstane s težavo) DOROTEJA: (mu potisne v vsako roko eno škatljo) Naprej, le hitro! Ne zgubljaj časa! TRNOV SKI: Vedno in vedno moram hoditi, vedno samo hoditi in menda bom hodil, dokler ne bom že v grobu. DOROTEJA: Takrat se boš saj naspal dodobra. TRNOVSKI: Imaš prav, Doroteja, šele takrat se bom v miru naspal. (oba odideta) 3. Prizor. Helena, Fric. •RIC: (priteče iz Helenine sobe, s škatljo pisem, za njim Helena. HELENA: Čujte, Fric, bodite, pametni, sicer me vjezite. FRIC: Tem boljše, kajti čudno je, da se v teh dveh mesecih nisva še enkrat sprla. HELENA: Dajte mi pisma. FRIC: Dokler jih ne prečitam, jih ne dam, HELENA: Važna pisma so. FRIC: Važna ljubezenska pisma. HELENA: To vas ne briga. FRIC: Ako so starejša .kot dva meseca, me ne brigajo, a Bog obvaruj, če najdem kak list mlajšega datuma! HELENA: Ničesar ne najdete! Dajte mi jih nazaj! (Dalje prihodnjič.) m "EDINOST* V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoley. tedenski koledar 6 po V. noči. — O pričevanju gv. Duha. Jan. 15. j3 Nedelja — Materni dan. Servacij, šk. Peter Reaglat. 14. Pondeljek — Bonifacij, tnuč. Justina. 15 Torek — Janez de la Salle, Izidor. 16 Sreda — Janez Nepomu-čan. Ubald. 17 Četrtek — Paskal, spoz. V 18 Petek — Venancij, muč. 19 Sobota — Peter Celestin, papež. -o- PAPEŽ — NAMESTNIK JE-ZUSA KRISTUSA. Papeža imenujemo namestnika Jezusa Kristusa na zemlji. Pod namestnikom Jezusa Kristusa razumemo njegovega podkralja na zemlji, ki zavzema njegovo mesto, njegov prestol, ki je po pravu last Jezusa Kristusa. Dokler je živel naš Odreše-nik na zemlji, tvorili so apostoli in njegovi prvi učenci malo občino, in Jezus Kristus je bil glava te občine: bila je to detinska Cerkev. In če bi bil ostal Jezus Kristus vidno med nami, ta vrhovni in dobri pastir bi bil o-sebno vladal in vodil čredo, obstoječo iz vseh vernikov, ne bilo bi potreba nobenega papeža. Toda od večnosti sem je bilo sklenjeno, da se vrne Jezus Kristus v nebesa, kjer bo sedel na desnici Boga Očeta, zato je postavil sebi namestnika, ko je rekel Petru: "Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce: kakor da bi bil rekel : Vsi verniki so moja jagnjeta, vsi verniki so moje ovce, jaz sem njihov Pastir in Gospod, toda jaz postavim tebe za pastirja na svojem mestu, dam ti popolno oblast, da vodiš mojo čredo,, kakor da bi jih vodil jaz sam, in jaz želim, da so vsi pokorni tebi in poslušajo tebe, 1 kakor bi poslušali mene. Od tega trenutka je bil sv. Peter, in za njim vsi njegovi nasledniki, povzdignjeni do dostojanstva Kristusovega namestnika, da vlada, da uči, da brani, vspodbuja vernike, kakor bi bil to storil Kristus, ko bi bil ostal vidno med nami. Papež, ki zavzema Kristusovo mesto na zemlji, je torej njegov najvišji zastopnik na zemlji, je njegova najpopolnejša podoba. Kakor so različne podobe, ki predočujejo Kristusa, bolj ali manj popolno, tako imamo v Cerkvi osebe, ki so nekako njegova živa podoba: so tu škofje, duhovniki in druge cerkvene vOsebe. Toda vsi ti služabniki Kristusovi ne predočujejo Kristusa in ga predstavljajo v tej meri. kakor rimski papež, tudi nimajo oblasti od Jezusa Kristusa, kakor jo ima rimski papež. Papež edino predstavlja in zastopa Jezusa Kristusa v najpopolnejši meri, ker on edino i-ma vso oblast od njega. "Zato ie papež, namestnik Jezusa Kristusa, najvišji zastopnik Jezusa Kristusa na zemlji. - Kako spoštovanje, kako ljubezen moramo torej imeti do sv. Očeta, do papeža! S kako gorečnostjo moramo braniti papeža, s kako vnemo ga podpirati! Karkoli ste storili, nam bo rekel Kristus enkrat, ne samo za najmanjšega mojih bratov, marveč mojemu namestniku, to ste meni storili! APOLOGETIKA. Pristnost Evangelijev. Kdo li ve in more trditi, da prihajajo evangelja res od apostolov? Niso li morda poznejšega izvora? Naši brezverci ne verjamejo na pristnost evange-ljev. Prijatelj moj, na to trditev ti pravim: Za istinitost štirih e-vangeljev nam jamčijo krščanski pisatelji prvih stoletij: učenec Justin (umrl med 163 in 167), njegov učenec Taci j an (Spisal je svoj Diatessaron, nekako harmonijo štirih evangeljev 1- 172.), Irenej, škof Lyon- ski, (umrl okoli 202), Pantenus, (umrl pred 220), Klement iz Aleksandrije (umrl pred 215), Origen (185—254), Tertulijan, (Roj. okoli 160, umrl po 220). Sv. Irenej na primer pravi glede evangeljev: "Matej je izdal med Judi svoj evangelij v njihovem jeziku ob času, ko sta Peter in Pavel oznanjala evangelij v Rimu in tam ustanovila cerkev. Po njuni smrti je pa tudi Marka, učenec detrov, vse zapisal, kar je Peter oznanjal. Lukež pa, spremljevalec Pavlov, zapisal je v svojemu spisu evangelij, ki ga je oznanjal Pavel. Nato je izdal tudi Janez, učenec Gospodov, ki je tudi počival na njegovih prsih, izdal svoj evangelij, ko je živel v Efezu" (Adv. Haer. 111, 1. 1). Irenej, rojen med 1. 130 in 140 po Kristusu, je znan kot eden najbolj gorečih zagovornikov a -postolskega izročila. Izrecno se sklicuje na prijateljsko občevanje s Polikarpom, ki mu je med drugim tudi pripovedoval, kako je občeval z Janezom in z drugimi, ki so videli Gospoda, in da je prevzel njihov nauk. Njegovo pričevanje je nad vse važno. J Drugo staro spričeval«? za pristnost evangeljev imamo v takozvanem Muratorianskem odlomku (fragmentu). Je to seznam knjig Novega Zakona, vendar pa ni seznam nam ohranjen v celoti. Seznam je bil sestavljen okoli 1.200 po Kr. in je bil nepoznan, in šele 1. 1700 ga je izdal učeni Muratori. Druga in deveta vrstica ohranjenega rokopisa seznama, se glasi: "Tretja knjiga evangelja po Lu-kežu, četrti evangelij po Janezu, učencu Gospodovem." Za Matevža in Marka, koje omenja Muratorijev rokopis bržkone v izgubljenem delu, nam pričuje škof Papias iz Hierapolisa v Mali Aziji. Okoli 1. 130 piše: "Ta duhoven (namreč Janez pripoveduje tudi, da je Marka, Petrov tolmač, napisal natanko vse besede in dela Gospodove (ne sicer po zgodovinskem redu, v kolikor se jih je spominjal." — — Matevž je nadalje sestavil v hebrejskem jeziku "Logia" to je zveza, stik Gospodovih besed in dejanj. *'Papias je bil, kakor posnemamo iz del sv. Irene-ja (Adv. Hear, v 33, 3—4) o-sebno znan z apostolom Janezom. Kakor pravi sam, je bila njegova največjo skrb, da bi se seznanil s pravim naukom apostolov. Iz teh in sličnih pričevanj sledi nepobitno, da so vsaj v drugi polovici drugega stoletja po vsem takrat znanem svetu priznavali štiri evangelja s sklicevanjem na apostolsko izročilo. O tem nam pričajo Irenej v Aliji, Muratorianski fragment v Rimu, Pantenus in Klement v A-leksandriji, Tertulijan v Afriki, sirski prevod za Sirijo. Za nobeno drugo delo nimamo tako starih in tako številnih spričevalu O pristnosti evangelijev so bili prepričani tudi poganski pisatelji in filozofi, kakor Celsus, Porfirij ,ki so sicer napadali vsebino evangeljev, katerim pa ni nikoli prišlo na misel, da bi dvomili o pristnosti evangeljev. Prepričani so bili o pristnosti evangeljev heretiki prvih stoletij, Bazilid (umrl ok. 130), Valentin (umrl ok. 160), njegov u-čenec Heraklion, Marcion (ok. (250) in drugi, ki so se sklicevali j j na evangelja, pa niso nikoli dvomili o njihovem apostolskem izvoru. Tako soglasno spričevalo, koje potrjujejo celo sovražniki krščanstva moramo toHko bolj verjeti, ker je moralo kristjanom biti ležeče na tem, da se odkrije sleparija, ako je bila kaka, in kolikor lož je se je sleparija oclkrila. Knjige so vsebovale zgodovinsko podlago krščanstva, zato je moralo biti spozno* valcem krščanstva ležeče na pristnosti teh knjig kakor na resnici vere same. Vsako sleparijo so toliko^ Iožje odkrili, kolikor bližje so bili apostolskim časom, v kolikor več rok so prišle te knjige. Njihovo trezno sodbo spoznamo iz tega, da so od krivovercey sestavljene apo-krifične knjige stanovitno zavrgli, ravno tako podtaknjene (ponarejene) evangelje, mnogi dolgo časa smatrali za pristne. Razun tega so morali pa škofje paziti z vso čuječnost-jo, da so te vrste knjige zabrani li . , ." "Končno pa nimamo nikakega vzroka, da bi trdili, da imajo knjige Novega Zakona druge pisatelje kot avtorje. Za to nimamo niti enega samega spričevala, pač pa dovolj nasprotnih. Da bi bil kdo knjige podtaknil, je nemogoče, ker bi se bilo to moralo zgoditi še za časa apostolov ali pa takoj po njihovi smrti. Za časa apostolov se to ni moglo zgoditi, ne da bi bili možje, ki so čuvali nad vero, za njeno čistost, takoj z vso odločnostjo protestovaLi. Pozneje se pa tudi ni moglo zgoditi, ker bi bili morali kristjani, ki so živeli skupno z apostoli in občevali z njimi in njihovimi učenci, zapaziti sleparijo, kar se je vedno zgodilo, kolikokrat so prišli kri-voverci s kakim izmišljenim e-vangelijem na dan. MIMOGREDE Pe-Terček Zgaga je zopet cuknil "ta kratkega," ki ga pro-ducirajo v bazementu na Cort-landt ulici. Ko je prilezel iz svoje luknje, sta prihajala proti pisarni Francka in pa ... Nace je trdil, da je Francka in pa . . . Pe-Terček pa je imel v zgornji shrambi že precej duhov, ki jih je razburjal ta kratki, je pa trdil, da sta to Kristan in Skaza, in revež se je tako prestrašil, da sedaj resno boleha na kruti "deli rum tremens." Pe-Terček, mi te pomilujemo! * * * Prosveta je vendar dovčakala dan prvega maja. Dan pred prvim majem so se ji pocedile celo krvave solze. Ti šmentaj ti, kaj ljubezen vse stri, zlasti, če se ljubi uboge proletarce, kakor jih katere so'ljubijo lawndalski koritarji! * * * Kaj pa prvomajske manifestacije? — nepopisljivo velikanske Po šestintridesetih letih. Pred kratkim je angleški kralj dobil vnuka, sina svoje lani o-možene hčere Mary in viscoun-ta Lascellesa. Zato je izdal ne-preobširno amnestijo, katere je deležen tudi kaznjenec, ki je bil 36 let radi umora obsojen na dosmrtno ječo. Ko je sedaj nekaj dni na prostem, so ga seveda angleški novinarji prišli vprašat, kako se mu zdi v letu 1923. svet, katerega je kaznjenec zadnjič videl leta 1887. Odgovoril jim je, da ga je zelo presenetilo in začudilo, ko je zopet opazoval ogromni promet na ulicah, ki se mu zdi potisočerjen, in potem električni tram, potem avtomobili, in še v takšni množini, sijajna električna luč, pisalni stroji in končno letala, koja je tudi že videl nad mestom . . . Vse to mu je novo, čudovito, in vendar . . . najbolj čudno in nepojmljivo mu je nekaj drugega in tako rekoč bolj vsakdanjega: V njegovi dobi so ženske pozimi bile skrbno zavite v debele plašče in volno, sedaj pa jih vidi, da vkljub hudemu mrazu nosijo kratka krila, tanke nogavice, nizke čeveljčke iz la-kastega usnja. Na ta čudni pogled se ne bo mogel kmalu navaditi, pravi, ampak mu je kar hladno . . . remo mi tako krvavo delati. B.: "Veš, tako bomo morali narediti, kakor bučele narede s troti." A.: "Druge pomoči res ne bo! Nas lepo molzejo, pa še smejejo se nam! B.: "Proteste, ki jih pošiljajo tako pogosto, ne izdajo nič, ker jih mečejo v koš. Treba bo zavihati rokave in iti v lawndatski panj, da se enkrat za vedno obračuna s temi troti!" A.: "Tako bo najboljše in čim-preje bomo to storili, tembolje bo za nas!" UGANKE. Kdaj najbolj smrdi po slami? •IU|OdBU Of 'O^ASOJ«! 0^1 * * * Kdo zna med Slovenci v Ameriki rfajboli lagati ir> potvarjati? p;oupaf aupoja^ nfu^AOJoqz IU3U}3I "BU OfBZBTfOp 3f 3S 03J Udobe!sednoktaPr,ea * ^ AMERIKA IN ^ANIJA NA-uuucscuuu, UKU ic . PRAVILE TRGOVSKO Ogromno gledišče, naj-večje (ni vraga!) gledišče v Chi-cagu, je bilo napolnjeno do zadnjega sedeža, zunaj pa je stalo 3000 oseb . . ." Da, toliko jih je bilo, pa še več jih je bilo zunaj, po raznih parkih in ulicah se je ljudi kar trlo. Tudi po cerkvah je bilo polno pri majskih šmarnicah, celo cerkev sv. Štefana je bilo skoro polna. Ampak koga so te množice poslušale je pa drugo!? — Pa kaj bi to! Če bi se v Prosve-ti poročalo n. pr., da je bila cerkev sv. Štefana polna, bi se to moralo po logiki Molekula razumeti, da se je zgodilo kaj takega v prilog in počast rdečega socializma. Kaj ne Molekul? Seveda ! POGODBO. Madrid. — Ameriški poslanik Alexander P. Moore je danes odposlal iz svojega urada posebno brzojavno obvestilo v Washington, da je sporazum glede nove trgovske pogodbe mej Ameriko in Španijo dosežen. Podrobnosti te pogodbe javnosti še niso znane. Povedal odkritosrčno. Zdravnik: "Kaj ste jedli, da ste si pokazili želodec? Pacijent: "Cmoke!" Zdravnik: "Ali ste jih jedli z apetitom ?" Pacijent: "Ne! ampak z zeljem r FARMA NA PRODAJ. V največji slovenski farmar-ski naselbini na Willard, Wis. je na prodaj farma obsegajoča 35 akrov zemlje s štirimi novimi poslopji. Farma se nahaja zraven železniške postaje, cerkve, šole, pošte in prodajaln. Do mlekarne (Cheese factory) je samo 5 minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika: FRANK KOBAL, 1900 W. 22 nd Street. CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J: Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za kateliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. Pogovor dveh slov. proletarcev. A.: "Veliko strokovnih delavcev je zastavkalo na 1. maja." B.: "Da, slišal sem, da so za-stavkali, unij ski mizarji, peki, papirničarji in celo vozniki!" A.: "Res?" B.: "Da res, delodajalci jim nočejo plačati, kakor bi morali! Edino kar so mogli storiti je to, da so odšli na stavko." A.: "Ti. Veš kaj, vsi delavci so zadnja leta že stavkali, le o naši lawndalskih koritarjih ni čuti, da bi kdaj hoteli na stavko?" B.: "Kdaj so pa še trotje stavkali? Če jim pa pridne čebelice naneso dovolj medu, bi bili ja neumni, da bi odšli na stavko?" A.: "To imaš prav, saj bedaki smo pa res, da jim nosimo med v obliki "$$$$$", za katere mo- VELIKO ZANIMANTE ZA KAČE KLOPOTAČE. Washington, D. C. — Iz urada oddelka za poljedelstvo se je razposlalo v vse države na gozdne stražnike, da pospešijo lo-venje kač klopotač, katere kože se jako drago proda in iz kač pa se prockicira klopotačino olje, ki slovi za posebne vrste zdravilo. Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena mišica, nateg!! jen sklep— ▼se to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo povrfino, in bolečina bo hitro izginila. Pain- Expeller in bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite še danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70o. Glejte, da bo na zavojčku tvorniška znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe. F. AD. RICH TER & CO. 104-114 South 4th S t. Brooklyn. N. Y. i I^arK LUCKY STRIKE CIGARETTE, Najboljše CIGARETE SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST emecG 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO I IZ SLOT. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) ————— ^ Zahvaljujem se tudi za pomoč in priporočilno pismo Mr. Zbaš-niku, katero mi je veliko pomagalo za nabiranje oglasov. Naj-* prisrčnejšo zahvalo sem pa dolžan tukajšnem preč. g. župniku Mihelčiču za krasno jedrnato priporočilo v cerkvi, kjer so pri obeh sv. maših, tako jedrnato priporočili katoliški tisk in liste Edinost in Ave Maria. Isto-tako se zahvaljujem tudi Dr. Rev. Srečko Zamjenu za krasno priporočilo naših listov v cerkvi. Zatem Mr. Skenderju za vožnjo v Pittsburghu. Vsem skupaj Bog- plačaj! Dne 29. aprila so imeli v Kranjsko - Slovenskemu domu svojo zabavo slovenski fantje muzikantje. Igrali so sami in tO jako fino. Pri godbi je tudi sin našega odličnega zastopnika Mr, John Golobiča, ki je jako vnet za godbo. Pa tudi za naselbino je to častno, ko ima svojo lastno godbo. Le tako krepko naprej. ' Delavske razmere so ugodne. Delajo jako dobro in delavcev vsepovsod primanjkuje. Končno še enkrat prav prisrčno zahvaljujem vse naše naročnike in vse rojake, ki so mi tako navdušeno pomagali pri agitaciji za naše liste. Vsi prav lepo pozdravljeni in Bog plačaj 1 Leo Mladich, pot. zastopnik. -o—- Broughton, Pa. — Menda še ni bilo dopisa doslej v vašem listu iz naše naselbine. Pa vendar nas je precej Slovencev tu, do« 60 družin. Imamo tudi kar štiri društva, še precej trdna. Le verski smo bolj mlačni, morda celo preveč. Večina nas sicer pripada k tukajšnji katol. fari, a v cerkvi nas je ob nedeljah prav malo. To je žalosten pojav med nami: "Kaj bom hodil, saj drugi tudi ne gredo —" In vendar imamo ravno mi prav vzorno župnijo, krasno cerkev, in prav gorečega župnika. Zato so pa otročički, hvala Bogu boljši! Kako marsikaki šolarček osramoti svojo zanikrno mater, ki mu v petek ponuja za kosilo meso : "Raje samo kruh in vodo, mama, kot pa danes meso!" — Zato smo prav iz srca hvaležni vrlemu slovenskemu misijonarju Rev. Dr. Srečko Zamjenu, ša-lezijancu iz Ljubljane, ki nas je r. in 2. maja obiskal za Velikonočno spoved in nas resno spet spomnil naših temeljitih verskih in družinskih dolžnosti. Tega nam je bilo že tudi prav krvavo potreba! Zbudimo se iz mlačno-sti, sorojaki, nazaj k veri in zglednemu katoliškemu življenju ! Društvo sv. Alojzija, K. S, K. J. je ob tej priliki prav številno pristopilo k sv. obhajilu, a vendar je še marsikoga manjkalo: — Rev. Zamjen nam je tudi povedal kratko o potrebah slov. mladeži v stari domovini. Sorojaki, odprimo srce tudi tem revčkom, da ne bomo tudi kdaj sami trpeli istega pomanjkanja in bede. Njegov naslov je: Dr. S. F. Zamjen, 5336 Butler Str, Pittsburg, Pa. Prav dobro bi bilo, ko bi kak zastopnik vaših listov obiskal -tudi to našo naselbino, ko nimamo slov. duhovnika, naj pridejo k nam vsaj Vaši listi budit in misijonarit! I. S. + * + * + + + * * * + * i * * + * KUHINJSKO P0BIŠTY§. Zopet smo pripravljeni ni Vam »ostreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, ko ti je v, krožnikov, skled, žlic in vilic < in -sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete lcaj takega pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago • postrežbo in z njim se lahko pomenite v Va šem lastnem jezika. BENJ. EICHI8LZER 537 MAIN STREET. FOREST CITY, PA. * t i 1 s I J I t t, UNOST* sv "M A L E N K O S T I" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Sredi ulice del Turco udari Curriti in Butronu na uho čuden, daljen hrup, mogočno grozeč, da je preglasiL hopot voza. Tako hrumijo peneči morski valovi, razbrjene ljudske množice. Spogledala sta se. Ljudje so bežali po ulicah; vratar tehnične šole je naglo zapiral vrata palače. Taki poulični nemiri so bili pogosti v tistih burnih časih. Voz je hitel naprej do ulice Alcala, da bi odtam dospel v ulico del Barquillo. Dalje pa ni mogel. Nešteta množica, glava pri glavi, iz vseh slojev, je zapirala široko ulico/Alcala, kakor daleč je segalo oko. Med glasnim krikom so korakale trume s svojimi zastavami in oborožene s palicatni pred kraljevo palačo ter zahtevale vstop v ministrsko palačo Don Manuela Ruiz Zorrilla. Curritin kočijaž, Tom Sikles, orjak pristne britanske pasme, je vozil ob množici, da bi kje našel konec sprevoda, pa se je moral ustaviti pred Veloz-klubom. Tam so se kopičili vozovi in so tudi zastonj poskušali, kako bi prišli na drugo stran ulice. • Butron se je hotel vrniti in poiskati drugo pot. Ali Currita se je branila. . "Saj je vendar tako zanimivo," je klicala z otroškim veseljem in gledala skozi okno. "Glejte, Butron, glejte, kako se jim podajajo rdeči trakovi --! Uj, grbec ti, grdi--! Kako je smešen--! Pobalin ti--! Glej, glej, zastavo nosi, "Reforma" je zapisano na nji. Seveda, potreben je je, najprvo na hrbtu-- Druga kočija je privozila in zaprla Curriti pogled. V njej je široko in oblastno sedel madridski gubernador. Peljal se je v kraljevi dvor in se je tudi moral ustaviti. "Tisti debeluhar se pelje; ako naju vidi skupaj, bo koj sumil zaroto," je šepnil Butron Curriti na uho. Preproste diplomatove besede so zbudile v Curriti drzno misel, eno tistih, ki se naglo rodijo v glavi, pa zorijo leta in leta. Pokazala se je pri oknu, da bi jo videl gubernador. in hitro se je zopet umaknila nazaj v kot kočije, z robcem si je pokrila lice in ni odzdravila njegovemu spoštljivemu pozdravu. "Neznosno, kak smrad širijo ti ljudje," je pravila, da bi Butron ne opazil njenih namenov, in si je pritisnila robec k ustom. Po dolgem trudu in čakanju je dospela gubernador jeva kočija onstran ulice. Curritc je tri nemir, jezila se je nad oviro, ki jo je malo poprej tako zabavala. Ravno sebi nasproti, nekoliko proti Puerti del Sol, je zagledala na balkonih palače Veloz-kluba, zasenčenih z belim platnom, številne glave brezposelnih aristokratskih mladičev. Zrli so na množice s tisto radovednostjo, boječo in zasmeh-ljivo obenem, ki gleda oddaleč izza varnih gledaliških sedežev nevarno divjo zver. Zdelo se jim je nemogoče, da bi ta zver utegnila kdaj dvigniti proti njim svoje pogubne kremplje. Curritina nestrpnost je dosegla vrhunec. Zahrepenela je, da bi se izkazala pred temi gledavci s čim posebnim; odprla je torej ok@npe kočije in zaklicala kočijažu: f / IV. Mračilo se je že, ko se je bil Paquito Lujan pripeljal domov. Preddvor in stopnice so bile razsvetljene. Štirje veliki, goli kipi iz belega marmorja so držali bakrene svetilnike, na vsakem je gorelo šest svetilk. Ob vznožju stopnic je mogočno sedel na svojih zadnjih tacah orjaški norveški medved in s sprednjima tacama ponujal srebrn krožnik za posetnice. Currita je bila videla takega medveda v palači Sandringliam pri knezu de Gales in hitro pograbila to kaprico ter jo porabila v svoji palači. ' Otožnost je mladega Lujana kmalu minila; s tisto hitrostjo, s katero se pri otrocih sploh menjavajo duševna razpoloženja. N epotr pež 1 j i vos t ga je sedaj gnala naprej, nepotrpežljivost, ki se je družila s sinovo ljubeznijo in z željo po pohvali. Koprnel je. da bi že kmalu zdrknil s svojimi darili v naročje očetu in mamici in Lili ti, svoji ljubi sestrici. Sed^J "je zadaj v kočiji, tesno je oklepal svoja darila in diplome in tiščal svoje nožice na vso moč v sedež pred seboj, prepričan, da s tem veliko pomaga, da pride kočija naglo naprej. Kosta se s kočijažem pripeljala do predmestja Madrida, sta izgubila štiri dragocene minute, ker je bilo treba prižgati luči. In malo pozneje so še carinski uradniki ustavili kočijo in jo pregledali od vrha do tal. Širite list "EDINOST"! VSO ODPRAVO GLAVE DO NOG si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DY0RAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENU£, CHICAGO, ILL. 55^ S LISvT "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE MARIA" Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg. Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri A Ve MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL. GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list*bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. L Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga * naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. LJUBOSUMNOST PTIC. Tudi pri pticah je opažati jas-, na znamenja ljubosumnosti, zlasti pri krotkih. Krotje ptice ljubijo gotove osebe, dočim sovražijo druge brez vsakega vidnega vzroka in postanejo hude, ako bitje, katero ljubijo one, ljubimkuje s kom drugim. Mnogo bolj .redka pa so znamenja ljubosumnosti pri ptičih v prosti prirodi. Zanimiva so dejstva, ki jih navaja znani angleški ptičjeslovec Oliver Pike o glavnih znakih ljubosumnosti v ptičjem svetu: ^ "Pred nekaj leti," piše Pike, "se je ob nekem jezeru pojavila ptičja dvojica, kakršna do takrat še ni nikdar gnezdila v Angliji. Samec in samica, neke vr-| ste potapljača, sta si zgradila! gnezdo, ne da bi se zmenila za! sovražno razpoloženje drugih! ptičev in samica je zvalila tudi pet jajčkov. Ostali ptiči, ki so gnezdili že leta in leta ob tamkajšnjem jezeru, so pokazali pri prihodu tujcev naravnost nerazumljivo ljubosumnost na novodošlece. Samica je sedela komaj teden dni, ko jo je izsledila neka divja močvirnata kokoš. Roparica je počakala ugodne priložnosti in v odsotnosti o-beh požrla vsa jajca. Tuja ptiča sta jmela navado, kad£r sta zapustila gnezdo, da sta pokrila jajčka s travo, toda močvirnata kokoš je opazila to zvijačo, odstranila travo in izvršila potem rop. Nekaj tednov pozneje sta potapljačka pričela graditi novo gnezdf> v najbolj gostem delu trstja. Vsakdo bi mislil, da bosta tu popolnoma na varnem, toda domače ptice so jima prišle tudi tu na sled in uničile njiju rodbinsko srečo. To je oba tujca izmodrilo. nakar je bil pri novem gnezdu vedno eden na straži. Toda domači ptiči potapljači so kljub temu neprestano napadali vsiljivega tujca. Lepega dne so ga naskakovali tako dolgo, da so mu končno razrušili gnezdo." "Ob nekem drugem jezeru," pravi dalje Pike, "sta si dva J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, ia Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir. Naiboliše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na svoje era ro jaka! druga ptiča v jako skritei zgradila gnezdo. Toda v u sta gnezdili že dolgo dve raci, ki sta postali na nova g ta tako ljubosumni, da sta ji hoteli za vsako cen0 uničiti zdo in mladiče. Ta prilika se racam nudila, ko sta nad!« tujca radi moje navzočnosti zala iz gnezda. Raci sta se reč nato vrgl/kakor bes n zdo, je raztrgali na kose ii jajčka v vodo." : Kako bi bilo bolje? Neka mati je rekla „.„. sinku, ko je držal kos "caki v svoji roki: 'Tommy, ako 00 dal tisti cake pod tvojo zglav-nico in kar boš potem sanjal ta se bo potem uresničilo." Tommy: "Predrta reč! Saj se stvar Lahko drugače uredi. Ja2 bom "cake" pojedel in zglavnico lahko denem na moj želodec. Na ta način bo cake pod "zglavni-co" in se mi lahko vseeno kaj sanja." * * * Kdo je bolj srečen. Zdravnik vrne krojaču suk, njo, ker Vnu ne ugaja. Kmalu nato se snideta oba na pokopališču pri pogrebu nekega društvenega sobrata, ki ga je pa zdravil do-tični zdravnik. — "O, gospod doktor, kako ste vi srečni," reče krojač. — "Iz česa sklepate to?'' — "Ker vam nihče ne vrne nazaj, kar vi skazite," odgovori smeje krojač. IZPLAČILA v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V lugroslaviii ie začasno ne-moeoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedaj izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vno*ci-ro v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiljatve laču-namo sledeče . pristojbine: do $1^.00 po qo centov, — od $1^.00 do $30.00 po 75 centov, — od $10.00 do $50.00 po $f.oo. za izplačila, ki presegajo računamo 1 cent in pol od dolarja, ali po $1.50 od sto dolarjev. H tem pristojbinam je še prid iati za vsako posamezno nino. pošiljatev 15 centov za ooŠt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki.. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ''Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se ebkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem sloven-slum cč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopieje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odiaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi, bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST 1849 W. 22nd Street Chicago, HI. Phone: Canal 0098. __