o VOJAŠKI PARNIK POTOPUEN Vojni urad je včeraj omanil, da je sovražnik v Sre-i dozemskem morju potopil ameriški parnik in da je1 i njim utonilo 498 ameriških častnikov :n vojakov. Najbližji sorodniki so brli že obveščeni. Rusi bombardirali Brest-Litovsk Včeraj je Moskva naznanila, da so ruski aeroplani v nedeljo napadli Brest-Litovsk in povzročili najmanj 20 požarov sredi vlakov, ki so bili polni o&ških vojakov. Brest-Litovsk so Nemci zasedli dva dni zatem, ko so vpadli v Rusijo. Polnočno poročilo pravi, da je'bilo tibitih G(M) Nemeev, ko -o dvakrat skušali zavzeli neko postojanko severno od -lasija. Tuiro vzhodno od Stanislava pa je nemška 'bataljon kakih 3(100 vojakov pričel napad, ju« je bil popolnoma uničen. 3?rost-Litovs>k j«- 113 milj vahodno od Varšave in okoli "'O inilj od rusk«- l>ojiie črte pri Ko ve lu. Nemci m> mesto zavzeli 24. junija. 1!>4J, ko so preko-račili Buir. ki d«la mejo med Poljsko in Rusijo. Xa železniški po-taji je nastalo 17 požarov in -jrorelo j.-vhtkov, ki vozili vojak«*. V I»nlkovnik Vladimir Vek*-bit, ki je elan najvišjega pove j-ti a maršala Tita. Iz teira je razvidno, da postajajo vezi med zavezniki in jugoslovansko osvol»dilno vojsko vrtino tesnejše, zlasti še, ker je bilo včeraj tudi naznanjano, da 1k> jugoslovanski zračni oddelek deloval v aai^leški zračni >ili_ S tem pa je potisnjena v ozadje tudi trditev jugoslovanske zamejile vlade, da predstavlja ju- *ro-lova i>ki narod. * • Iz Titovega srlavnejra stana prihaja porodilo, ki pravi, da je osvobodilna vojska vdrla 10 milj v i-otranjost Avstrije in -icer proti Beljaku. Sieer so poročila pomanjkljiva, toda ta vdor ima prav gotovo namen razdreti nemške prometne zveze. Xi-ko poroči'o tudi omenja boji- v okolici Ljubljane ter v Istri blizu Trsta. Nižje na j umi od Bosne do IkoLararske meje so Xemei v o-fenzivi in naeijski tančni od-delki so od Jajca, irlavneira stana maršala Tita. oddaljeni samo še tri milje. Makedonske čete so pognale v zrak vlak pri Priborju. Oddelek Maeedoneev je tudi uni čil elektrarno v Surdnlici. odkoder so dobivali električno silo v Vranje. /\DEV4TVRDKE MONTGOMERY WARD V sredo preteklega tedna je na odredbo predsednika Roosevelta vojaštvo prevzelo veliko trgovino Montgomery Ward and Co. v Chicagu, ker se je druiba branila s svojimi uslužbenci skleniti novo unijsko pogodbo. Angleži bombardirali nemški konvoj Aeroplani z angleških matičnih ladij so v silnem zneženem viharju ob severni norveški o-bali iHunbardirali nemški kon-voj ladij, so povzročili požar na £000 tonskem parniku in napadli pristanišče v Hodu. Štirje parniki so bili zadeti, eden pa pričel iroreti. Ena spremljevalna boj na ladja je bila najbrže potopljena, dve pa ' sta bili zadeti. Predsednik družbe Hewell Avery se ni hotel ukloniti predsednikovi odredbi i*n je trdovratno ostal v svojem uradu, trdeč, da vlada nima pravi*« zaseči trgovskega podjetja. Dva vojaka »ta nato Avervja prijela in jera nesla iz urada v dvigalo, ura odpeljala v pritličje kjer sta ;ra zopet dvignila in nesla na ulieo, kjer sta ira postavila na noge. Odvetniki družfbe so šli takoj na delo in so dosegli, da je sodnik HoTlev razsrlasil injuetion, nakar je bilo vojaštvo odstranjeno iz prostorov. Sedaj se pred sodiščem bije ilH>j med vladnimi m Wardovi-iiit odvetniki, če ima zvezna vlada pravico zaseči podjetje. Zvezno vlado zastopa pred so d iščem zvezni generalni pravdni Francis Biddle. VELIK \ POVODENJ OB MISSISSIPPIJU Velika reka Mississippi j e vsled dolgega deževja tako zelo narastla, da je prestopila svoje bregove in preplavila velike pokrajine. Nad 10,000 vojakov, več sto Podpipjte vpadi eivili.-tov i-a vojnih ujetnikov je včeraj med hudim dežjem skušajo popraviti in ojačiti nasipe 000 družin je l»ilo pregnanih iz domov. V St. I »h is, M o. je dosegla voda svoj višek 3D čevljev nad normalno višino. Samo 1. 1*44 je stala voda višje, namreč 41 čevljev nad normaio. Dela ve i so z vrečami peska mašili vrzeli, ki jih je napravila voda v nasipih. Voda Mississippija narašča rned St. Louisom in Cairo, 111., toda je pričela polagoma vpada t i nad St. Ixmisom. Vojaški inžinirji, !ki vodijo rešilna dela, pravijo, da bo vi soka voda še nekaj dni in da se bo velika reka i z poplavi jenih planjav umaknila komaj \ enem tednu. Desetletni deček podedoval tri in pol milijona dolarjev Iz Ghicaga se javlja, da je desetletni deček, Kobe rt A1. Roloson, sin ravnatelja United Air Lines, čegar oče, mati in dvoje njihovih otrok, so pred letom zgoreli, ko je njihova hiša zgorela, — /bil proglašen edinim dedičem svojih starišev, kateri so ostavili premoženje vredno $3,696,332. Dečkovim o-skribnikom do njegove polnoletnosti je t>it imenovan njegov stari oče, Lees Ballinger, iz Evaustcma, IU, orožje m mitnici jo.' Polnočno poročilo naznanja, da na fronti ni nikake premem-be. \" nedeljo so Rusi na celi fronti uničili 24 nemških tankov in 43 aeroplanov. Tudi nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da vlada mir o-koli Kevastopola na Krimu in ob dolenjem Dnjestru, toda o vročir bojih poroča c>b gorenjem Dnjestru, najbrže v bližini Stanislava iti ju-jrozapadno od Kovela. Nemci tudi poročajo, da Rusi napadajo med Vitebskim in J>o!«K«'vim na sov« ro-osrednji fronti. Bombardiranje laskih pristanišč Včeraj zjutraj so amrleški aeroplani bombardirali Štiri i-talijanska pristanišča. Fronta je raznn artilerijskega streljanja primeroma mir-ina. V nedeljo je bilo v zraku nad ."/X) letečih trdnjav, ki so bombardirale železniške postaje v Milanu in Castel Ma.gsriore, tovarne za aeroplane v Milanu in Vnrese ter letališče v Tiecrsdo Emilia. Posebno velika škoda je bila povzročena v Bresso tovarni za aeroplane, ki izdeluje Mačehi napadalne aeropla-ne. i Srednji bombniki so bonrbar-' dirali mostove v Oortoni, Fi-eulle in Ovieto ob Rim-Florenea železnici ter v Marsciano ob Perusria-Terni železnici. Izstreljenih je bilo 12 nemških ae-roplanov, Amerikanci pa so iz-irirbili pet težkih 'komlbiiikov. Anafleški 'honibniki so (bombardirali ladjedelnico v Tržiču pri Trstu, I^a Sj>ezia, Genovo in Locarno. Kupite en ''extra" War _Bond ta teden! JUGOSLOVANI V ANGLEŠKI ZRAČNI SILI Kot pravi poročilo iz Ka-ire, je prišlo med angleškim vojaškim poveljstvom i n maršalom Titom (flo sporazuma, po katerem bo parti zanska zračna sila sodelovala z angleško zračno sflo. Tozadevno poročilo se glasi : "Posdbna jugofiovans k a skujpina bo sestavljena, ki bo sodelovala v ogrodju angleške zračne sile. Osolbje je že izbral maršal Tito. Sprejeti bodo tudi jugoslovanski prostovoljec iz drugih virov, a ko bodo sposobni. Da bo to delo bolj u-činkovito, določa ta sporazum, da se bo skupina spoj i'a z an gle.-kimi prostovoljci zračne si le za čas vojne ali pa za dobo. ki bo pozneje določena s .-kupnim dogovorom." Sporazum sta v Kairi podpisala zračni maršal sir Keith Park in Titov šef zračne -ilipo 1 kovni k Pire. Jugoslovanski letalci T>o do vežbali na Osrednjem izto ku, kjer angleški častniki vež-bajo že več sto Jugoslovanov, ki so prišli pred enim mesecem, v uporabi tankov, oklopnih avtomobilov in transprotnih vozil. Kanadski rušilec potopljen Kanadski rušilec Athaiias-kan je bil potopljen v liokav-skem prelivu, ko ga je v bitki z nemškimi bojnimi ladjami zadel torpedo nekega nemškega r'.*Šilea, ki je tudi pričel goreti in je nasedel na francosko ofbal. V sredo ponoči je rušilec Athal>aode t akozva n i a nt if aš i s t ičn i otfbo r za vojne »begunce, priredil dne 10. maja velilk Ijanket v hotelu Biltmore v New Yortu. Seja se (bo tem povodom vršila v počast in proslavo vseh gueril-ia-iborcev v okupiranih deželah Eura-zije, oziroma oibeh največjih azijskih polotokov. Evropa in Iztočna Indija* ^; 3000 AEROPLANOY NAD UTRDBAMI V FRANCIJI Pondeljkovo poročilo: Okodi .j(KtO zavezniških aero-pUmov, med katerimi je 'bilo okoli UN M) ameriških bonibni-ovk. katere so spremljali napa-dalni aeroplani, je napadlo iiem&ke vjiadne naprave v Fraiwiji, angleški bombniki pa so v nedeljo zvečer leteli čez K oka v ski preliv ter so nadaljevali svojo ofenzivo 17. zaporedni dan. Ameriki bombniki so ob belem dnevu 1>onibardira>'i obre žne utrdbe in železniške proge v Franeiji, angleški bombniki pa s<> odleteli nad Nemčijo. Zavezniki so izgubili en težak foomlbnik in štiri napadalne aeroplane. Uničenih pa je bilo 35 nemških aeroplanov. * Včeraj so težki ameriški in angleški foomlmiki nadaljevali svojo vpadno ofenzivo. Leteče trdnjave so dopoldne bombardirale nemške obrambe okoli Pas-de-Calais, popoldne pa železnice v Franciji in Belgiji, L L. O. predvideva pomanjkanje živil po svetu tekom prihodnjih nekaj let Phiiadelpliia. — Mečjih. nla je tako Japonska dežela sama središče težje industrije, d oči m so njej pripadna ozemlja, ter ona, ki jih je zavoje val a tekom vojne, odvisna za tekoče domače potrebe od svoje lastne industrije. S tem je olajšano za državo breme prehrane prebivalstva, kakor tudi 'breme zalaganja civilnega prebivalstva s jw)treft>ščinami za vsakdanje življenje. V Siciliji se je že pojavilo pomanjkanje živeža, enako v južni Italiji ter v Afriki in v osvobojenih predeljih Rusije. Z ladjami ni mogoče dovažati zadostnega živeža, ker so ladje potreibne za prevoz drugega vojnega materijala, niti ni mi slit t nato. da bo mogoče tako po zaključeni vojni zado-tit živilskim potrebam dežel, k bodo osvobojene izpod nacijev Te dežele bodo dodobra iz ropa ne in delovna sila, ki mora >e daj služiti Nemcem, ne bo mo gla kar naenkrat napraviti čudežev v domači produkciji in poljedelstvu. Primanjkovalo bo tmli semena, orodja, poljskih strojev, itd. Razgnani Iju d je, ki se bodo vračali, ne 1k» do imeli v neštetih slučajih ni ti strehe nad glavo, ter bodo docela odvisni od pomoči dru gib vsaj do pridelka. Pri pri delkih pa je treba spet računati z vremenskimi prilikami, ki lahko vplivajo ugotino ali neugodno na poljske pridelke. Upoštevajoč vse take in sli-čne okolščine, je dejal direktor Pbelan, moramo računati na trda dejstva #Tede razmer,( ki IjcmIo shodile tej vojni. Zavtnla-ti se moramo tinli, da ne bo lahko zopet povezati dežel v svetovno ekonomijo, ki bi vsaj deloma bazirala na predvojni podlagi. To bo posebno res v pogledu ozemlj, ki si jih je prisvojila Japonska, katera skuša spremeniti južnovzliodno Azijo vjbolj ali manj neodvisno eno to z ozirom na svetovno ekonomijo. Angleži potopili 22 ladij Angleška admiraliteta naznanja, da so angleške podmornice v Sredozemskem morju potopile 22 sovražnih trgovskih parnikov, poškodovale pa so jih sedem. _ _ ^^^r i^iT A O XT A i i \ A IxLiAo JM AKUDA 1 im«ti bato6iL tj plačano, ill I ^mmmm^^^^ ^--------Lisf slovenskih delavcev r AmerikL ----**_m«MU**4 m Bwai Ctot M»tHr fb+tmb« Utk W t tht P^ Oflta> ^ Stm Vmk, N. w W H^ i**. S;: Ln - LETNIK Ln. NEW YORK, Tl'ESDAY, MAY 2, - TOREK 2. MAJvlw I T ~ - — i — —— , . ——--—----------* ' * ** » * 1 a I ^^B^hb mm I fichts I I I for freedom J PRVI AL\J... V Berlinu Prvi maj v Berlinu je potekel kot vsak drugi dan. Bilo je samo uekaj propagandnih oznanil in razglasov. Delale so samo tovarne, ki izdelujejo orožje. Vsled hudetra zračnega bombardiranja v soboto ponoči, I Berlinčani za prvi maj niso bi-1 li praznično razpoloženi. Listi -ami priznavajo, da je sedanji žalostni položaj v velikem na-isprotju z delavskim praznikom 'drugih let. Samo vodja, nemške delavske fronte dr. Robert Lev je skušal -praviti ljudi v dobro voljo. |"Sedaj n«- Ko november iz leta 131«," je rekel. * Demonstracije v Mehikr Mehiški delavvi so včerai I • - priredili velike maj eve demonstracije. Okoli narodne palaee ji- korakalo kakih 1^'HkN) «1,-laveeev. V |>ara
  • den na j ver j ill kar ji:h je \idel Washington j zadnja leta. M nogo tisoč ljudi, je stalo po nli<*ah. koder ji« črni vojaški voz vleklo šest h• 1 i 11 konj. Y«-č tisoč !.ju«li je tudi šlo do Igo pot na pokopali>«'dnikova soproga, tajni-ki raz-j nih departmentov, kongre ^niki, državni uradniki in diplomatski ziistopniki zavezniških držav^_ To je že tretja večja ameriška nesreea v tej vojni. Xaj-izgubo, ko bil j»otop-Ijen parnik z veljaki, je 17. februarja naznanil vojni urad, ki j»' rekel, da je utonilo okotl 1topljena neka /.avezni-ka ladja nekje v ovropski-h vodah. V ft^>ruarju lan^ikfira lota jo utonilo ^".<0 \ojakov, marino v Ln mornarjev na sovo r noi n Atlantiku, ko >ta bila v -tirih dnoh potopljena dva tovorna pa mika. Do sedaj j<» bilo izgiibljonih 1!> parnikov, ki >o vozili ameriške vojake, pa razuu v štirih -lii<*a jib, so bilo prime- roma zelo majhne. M«s| tem« štirimi sta dva tovorna parni-ka, ki sta so potopila v *evor-noiii Atlantiku, 14 transportnih parnikov, čijih izgiilto jo nazinanil mornariški urautiii o[M*ra» iji j«• bilo iz^iU*-lj«'ttlh pri vpadu v sovo r no Afriko v novembru 1942, ko jo l»ilo potopljonih j k* t traiifjMtrt nih parnikov—Ta-kor H. Blis>, 11 mrii L. Seott. Edward K nt lodiro, Josoph lie wo« in I.immK-towji - toda izgiVU' so bile primeroma majhne, ker so bili parniki /.»• razloženi, ko so biJi napad« ni. t'rod le^ftimi dnevi jo mornariški .trad naznanil, da so je I , . i' lanske jeseni potopil pnrnik < 'up«* S,t ti Juan. Utonilo je 70 vojakov, 1359 pa so jih r«-šili ona LiHjertv ladja, en ameriški rušile<» in en Pan-American A i rvvays neroplan. A ko pomislimo, da so transportni parniki prepeljali čez inorje že ukoii .*t,()(J0/KN> vojakov, so iz^iiW' potopljenih parnikov zelo 11 wke. TITOVO ODPOSL ANSTVO V LONDONU O jugoslovanskih partizanih ste danes dve važni novici, ena političnega, ena pa vojaškega značaia. POLOŽAJ V PAVELIČEVI PRESTOLICI List 1 'Svobodna Jugoslavija", ki ga izdaja jugoslo vanska osvobodilna vojska, pi%naša poročilo svojega poročevalca, ki piše o Zagrebu naslednje: Okoli srlavne železniške postaje so bili postavljeni obrambni stolpiči iz eene nta. Promet na ponlioni železnici je bil zaradi pomanjkanja premoga in električnega toka omejen. Po ulioali jo nioiro«V videti vsakf>-vrstne vojake, ki so j>oirosto pi-j jani. Okna po trgovinah so le-j l>o okrašena, to1 rozini od-| merki, ki dovoljujejo le 15 dekasrramt>v rž<'ne!a velja lio do 3000 kun, eno' jajce 70 do 80 kun, liter mleka1 - kun. črna moka kilogram ;i > do 'Jon kun, iro ved i na svinjina 1-00 kun kilogram. '•Rovni ljudje odnašajo j»o-| nooi ograje, hodijo po drva k I Savi ali pa v Maksimir. Čevlji i so odmerjeni, pa jih sploh ni moiroče dobiti coni, ki jo jej i določila vlada. Xa črnem tr^u I pa jih jo moircxV dobiti za 15 i tisoč. «lo 20 tisoč kun. Mnoiri prodajajo svojo obleko, da si kupijo živež. i Industrija nima ne kuriva, ne -urovin. Mnoi?a podjetja delajo samo po tri dni na teden. Partizanska bloka u>pešna, da so mn-irli }>riti na trjr samo kmetje iz najbližjih vasi. Vlada je vpeljala sistem za-| menjavanja blaira in tako se j more n. pr. zamenjati 100 ki-j'lotrramov koruze za 5 kilogra-Iraov soli. aH en kiloirram masla za en kilourram soli.'T 'LAS NARODA "—NEW YORK VSTANOVLJEN L 1893 T _ RAZGLEDNIH rer* SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potre bujejo ves odvisni ži vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to de lo že sedaj! V IJ^NI IN TRPEŽNI PLATNKNI V F/A VI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popol ni voditelj za va; vojni vrt. Popolna vsaka beseda, \-saka stran, vraka slika — mnogo NOV K snovi novih Ilustracij! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAfO POTREBO! Nit visokih besed — vse Je Jasno, razločno. vporabno. Tukaj Je v eni rami knjigi VSE RAB VA>I JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEI.TTE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi lr sejanju, o gnojenju In Oskrbi vrtn Najnovejše pa je VRTNARSTA O BREZ ZEMLJE; nova metod* 7» nnlfevanje škodljivcev, gojenje dtv Jih rastlin, nove sestavine cvetlici — Abecedno kazalo vam pove laleij. kar želite. Prirejeno za vsako ponebjt-v Združenih državah, za vsako zemljo In vsako sezono. To knjigo je uredil E. L. D -SEV M OUR, B. 8. A., poznana oseba v vrtnarstva, ki ga renljo vrtnarski Iz-vedeneL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. mmummmmmmmmmmmmmm9sm _TUESDAY, .MAY 2, 1944 " fc—i ' ■■ --------rij "GJLAS NARODA" ymtea or mi pkopix" Omm* Mi WMIiil if llifrti niu«i| Ooaptay, (A Corpormttoa) mmm «4 tarfal« «• tk* tocpocaOoa ud adAi—>■ of aboro offUm? si« wmt mh m&nr. nbw to&x iu n. x. SlstYear _ ~ "iiM imte* la I—wort wer? day except Saturdays. llwUli and Holiday>. WafWalpllUM T early f7. Advertisement on Ar««s«it. Ei GKLO LITO VELJA LIST ZA ZDBUŽBNK DRŽAV« LN KANADO: . $7.—; ZA POL LETA »3.SO; ZA ftBTBT LETA H-. "ftUl Naroda- jahaj s yakl dan lariema oobot, nedelj in praanlkor. '■GLAS NABODAL tU WEST lSth STBXET, NEW YORK 11. N. Y Tilifhn L: CHelaea 1-1241 ' mezz^:^.__lj____ _ _ VLADANJE NEMČIJE PO VOJNI Mednarodni cxibor, sestavljen iz predstavnikov ukinili auiejnih evropskih vlad in lraneoskega .narodnega osvobo-l-ifievr« odWra, je izdal drastičen načrt /.a grosjtodarsko in aučno razorožitev Nemčije. fn kot poroča United Pres«, je n.ieri sestftvlji.ii tako, da Nemčija no bo nikdar ver motila »»•ievti kake vojne. Predstavniki lIoiandsKe, Belgije, Norveške. Kukseirbur-ke, • n^o sla vije, 1'oljske, L el*o slovaške in Grške >>edaj se enkrat •voiit-njejo izdelmii načrt, ki bo v kratkem predložen vladam Združenih držav, Anglije in "Rusije. Ta načrt >lx> vključen v •ogoje za premirji« "velikih treh". i*<> do^'lib te^rsi načrta 'bodo zavezniki imeli moč vetirati Iv ep«' in ni; ki'M'.'t riljhstatfn < parlamenta) in drugih nemških >oslaviulajnili oblasli. ako bodo kršili razorože.valiie določbe, ; l«»iiiu 'Imi t mir; d: i Xem<"ija pokoriti. V« i),tli irawt»/'M» pa je zahteva. da se bo morala Xeinei-i»,|jm\«ilati \ -eni -»vojini astuinam in investicijam v tujih 'e že lah in Ibodo v.-«- to prevzedi zavezniški narodi. V im«-rtn -o iia«hvlnji uo-podar-ki na»veti ali predloiri: I. \-i»»«'i.ii no!a biti vzeta vsa vojna industrija. «">pn-čene ali oiiiejnie morajo biti mešane industrije, .»t tovftrae za orodje cd i kemikalije, ki hi jih hilo lahko pre-lefliti iz Ti lira v vojno. •'!. I>mejene morajo hiti nemške sintetične in plastične IhIukIrije 1 t f UiHh#1' sedaj razpravlja tudi luiiiiinH- zadeve Nemčije in I a -«: Wnieija ne hi mog^La več oborožiti, bodo morali zavezui-imtasnčno nadzirati uemtške davke, notranja posojila in tuje redite. Načrt predla^gxi zavezniško nadzorstvo nad naslednji- • n« m-kimi dohodki: t Nadzorstvo nad nemškimi državnimi in obč in --kitni izdat Vf«dzor-tvo nad v>emi javnimi Ln finančnimi dohodki, v!»u<"ik> davke, earinske prejemki- in drmre dohodke; :). Xad- • «tvo nad javnim tlol^rom V i proračuni in razprave ,, njih'bodo morale Thiti <»l>jav- i. iie. Po načrtu bodo zavezniki tudi itadpiral- i javne i ".i uilniee iu drugi* k oope rat ivih ' ^ Mine ne zavode. Pmančni utv«»dt!!nci zamejskih vlad posebno povdarjajo, in j*- tre^>a zlomiti vse v.-e zveze velikih nemških trgovskih hank tu (»zkUi indn»trij, »la mnyoee popolnoma kontrolirati vse neniiko finan£po -tanje. Zavezniki f»ornaki častnik, ki ji* rekel, da je Turčija prelomila jx>irodbo. (•"'»voril j** T*o radi** in njefftv trla« se je tras^l "m pnsln-alee je r njtfvl v ujefrovih očeh videti folze. ' * Toda poglejmo, kako je Hitler držal svojo besedo!'* 4 Nemčija uočo im'esar, e<—ar tudi sama ni pripravljena itim," je rekel Hitler. 44Vojna Tli bila blaznost. Kdini r•■»-.aamoTi .ie zagotoviti svetovni mir . . . Niti najmanj ne nri-s!iiuo v | >; i -1 i v kakšno deželo ... Ne želimo zatirati a-U zasuž i Ai dr«e ih naiodov . . . Prežeti smo bre«j»ogojne želje, da pri-i- vihti* <-mi \ e<« r.n ohranitev ntiru na svetu ... Ne zahtevamo • i- 'drui$*?£Ti Irot Kndetsko . . Ne maramo aaiektirati AvstHje Vemci in Poljaki morajo živeti v slogi . , . Vsem našim sodom jamčimo nedotakljivost" njihove zemlje."* Vse to je oMjrtbljal in zagotavljal Hitler od leta 193^. Se-otrudil. da je i^oadravll kiw-Ija, l;o je Lil na oh's-ku v A.me-liki! Tako je tudi on jrovoril v poteku slavtiošti kraljeveunj rohneča dneva due f>. sept.! 194-2 v katoliški eerkvi sr. Ci-ila v New* ^"<»rku. ^jecrov s^o-vor je T^il o i~n1Vt hvaležnosti d«> kralje\«' vlade. Rekel je: 4 z dvoma kralj Peter 1 f.. ki n: morda le kralj Srbov, ali kralj Hrvatov, ali kralj Slovencev, arrnpak ie iu črtane kralj Jugt>slavije " Teira -taleča napram kralju do danes r., spremenil. S takim oČ< fom T?emardom Am-hrožieem inuwno opravka danes. Po uradnem poiveilu Juiro-slo\anskeira ^ Inforniacij-kegra Centra dne 28. julija 1942, j«1 oiperadijuiin v Sloveniji ]>ovi'-i,]eval pr«Mzkušeni starešina, .sreneral ]>ra%i TV Pi 11«-1 jlovič. Razdiral je prometne zveze, ]w>ta. želi^jške protre, vodovodne I cevi. in samotne mo>io\e- T)a ues so :zn krivi komunistični j partizani. Tako trdi pravični in nezmotljivi oče A?nfl)ro"žiČ. T«-1i čas je ljubljanski škof Rozman poročal v pastirskem tpi-nm, da je duhovništvo bih I preenem narodnjaki.,f * Tretje Ambroži'-, Jajcer in Sla je mu -led; jo; častni kanonik ljubljanske škofije, Rev .lolin J. Orfem. je tudi ž njimi. Toda vsi škofje Tii-o istejra nnnnja. V sloveniskili časopisih -mo čitali mesteca novembra 194^ tudi tole novico, katero je izdal minister fmoj v JTr* ".Tesip Srel>r>enlč. katoliški -kof na otoku Tvrku, ki se nahaja v "Dalmaciji, za-odoni od Italijanov, .p poslal 14. junija pismo l.uliri Arajarlione-tu. -e kretavju v Vatikanu, v katerem ]irofestira proti srroz^vlej-stvom Ttaljanov napram civil-uemn Tirvn-kemn prehival-k n IVilmnrijo in Primorja.,, On je storil sn*o.io pa^tirssko dolžnost. Mesecu oktobra is^e^a leta smo črtali poi-očilo s sledečian naslovom: "Pritožba treh škofov zaradi fašističnih zverstev v Sloveniji." Poročilo se srla-i si: "Oelo sroriSki nadškof, ki je dobro znan radi svojih patriotizmih crovorov v prid jnua-eri Italije, je začel uvidevati. kako fašisti dejansko izvajajo svojo oblasta Podpisal je na prvem, mestu dokument o fa 3stičnih brutalnostih v Sloveniji, kntereora sta podpira tudi tržaški škof-koad,tutor in re-ski škof'*. Pi^?mo je bilo poslano in naslovljeno ^£o§sol!niju in prepi- j-i pisma in -poslanice so bili |}H>-lani tudi papežu. Stoiili so svojm krščanske I »ast i r*-ko dolžnost. .Š meseca avgusta i-teija le-ta je JTC poročal venski m ii'-tom tole novico: "Miron Nikič, im nih iz za-jjitdue Jugoslavije je vstopil v ^'uerilske oddelke in poziva narod, da naj se xdru)ži v lx>r-ibi proti sovražniku. Velika na-| urada jo bila razpisana na jrla-j vo meniha Nlkiča, ki ni samo j erovoiil, temveč na čelu skupi ! ne 10 pravoslavnih s večen: kov j postal uueril-ki vodja. — Brat je mrio kojf vere bio?* je izjavil Nikič. pozivajoč Hrvate. Selx1 in Mu-i'imaue. da naj stopijo v vrste junaških truer'I--kih boii-\'niko\ Bcs-staje *'Svolwidna .lu.^oslavija " I'akrat novice ti'so bile komu-ri-tične* Naslov poročilu je bil sledeč- 4"Jugoslovanski jrne rilci lrpostavljajo službo božjo \ osvi-bojenih sel tli". Konec lioiiMv'i!a >e irla-i: "Služba božja s«* ji' zopet začela v osvo jbojenih mestih :n 'vaseb. V č j kot eno celo leto -o bile cerk ve j skoro pov-oil zarute in v-i pra-|VOsla\ni sveČ-eniki tiomorjeni Jim! zasedbenih č« 1. t>red\'sem pa od v-1 a-i-v. <4Svi čeniki iriu*t'il-ke iu pro-istcwoijne voj-ke "msijo nano-iro dela, kajti -tevi:lui otroci, roieni v teku zadniih Ifi mese-c«*v ni-i> bili niti krščeni Tjiud->tvo i>ozdra\'1ia -voje duhovnike s solzami v očeh. Koma i I verjamejo svojim 1 a sitnim, o-[či-m. ko vid'ijo koliko svr. kakoi -tmo ži poročali, za-edli Tržič ; in so rat o nator^lovali v i r;a Jesenice in zasedli to in-dnstriislro mesto, ki Teži na avstrijski me i i". To j" dovoli očividcu dokaz, da ie duhovščina "pri ucer-l. cih. danes lahko ročemo: jui partizniih. V istem ča^u ie Sh)\'eni' » dobila kvizlin2*a. generala F Rui»ni'ka. do-ma iz Tilriie. por>. čeneirn z Ru-*nio. Jnero-lov Tn-Ti»ne.*i ":j--l:i ^(^f (.r poroča takole- il7j namenom in v upanju da so ustvari nesložnost mjed oreb'ivalstvom. -o si TVihi pois kali kvizlinatovca in ara našli v osebi generala F. Rur>n'ka. ki ra postavili za ljubljanske Lra župana. po-eUjnim poudarkom >-« , tmli oznanjal* v ljubljanski' časom"s iu iaz1i'čne ukrepe p\-o ie cfrahovlaih1, vključno stre lian jo talcev. Po zadnjih šfe vilkah je bilo irlasom laških! i>oročil na ta način u-treljen h 2*1 taleev v mesecu maju, ."4 v j juniju in P? v p?-\*: |v>lovici avim-tn." OeTieral Rupnik je bil kviz linf pri Italijanih, ostal je kv'-/limr pri Nemcih, a šl<0f R*»žman je bil ]">ri n jeirovem ustoličenju. Partizani, katere si oven-k a izda.fica in k vi 7.1 in 2 imenuje komuniste, so krivi vseira zla. strahovlade in pobijanja. Očetje Anibrožič, Jaqrer. ftlaje in Oman ponavljajo za jRupnikom: kontnnisti! Zavezniki: Amerika. Andi ja in Rusija jim praviio Osvo-l>odilna fronta in p^ii-i-zani. Kdo ima prav? Zavezniki! Amerika, Atnsrlija in Rusija, katere so pofslale v Jugoslavijo svoje preiskovalne odbore ali komisije, fkatere ffotoVo niso prinesle laznjiva poročila. Milan Medvedek, ^član puhlicijske^a odbora] St, 39 SANSa. VOLILCI V BARBERTON, | POZOR! Uue 7. maja ob 7 zvečer bode seja našega Auneriško Slo-1 venskega Uiržavljanskega Kluba v uvonini društva "Domovina". sklicana v glavnem zavoljo primarnih volitev, katere se bodo vršile dne 9- maja. •Letošnjo primarne volitve bodo posebno važne za nas Slovence \ naši držav: Ohio, zaradi kandidature našega rojaka FraiJk Laiuscheta za guvernerja na demokratski listi- Vt-hka vei'-ina slovenskih vo lileev v Barbertonu in okolici je ži' včlanjena v našem klubu. ndai pa imamo še precej naše odrasle mladine volilne sta ro-ti. katera še ni |>: t nas. Kta-ii j-i- članstvo -e prosi, da naj jih opozorijo na sejo in na volitve. ker noben Slovenec naj ne hi zanemaril iti na volišče ter tam volit: za Lauschota t o r mu tako pornajrati po-tati naš prhodnji .•rovemer in ob-enem prvi >lo\en*'ki irov« ni< i v zirodi»vini Zilniženib držav I kar bi sevida hihi na>c«Mu na-' t;ilu v z- lo veliko čast. lla je T.anseihe -'ni> pri-Ijubljen pr: v-i publiki, kaži-tudi dejstvo, da so j«* \ našem ne-tu ustanovil po v politiki vodilnih o-ebali Laus he-for-Uovenior klub. kateri bo - k1: cal -hoil nekaj dni pred volitvami. kar bo poročano na šom lokalnem li-sfn in na ka teri'ua 1k> najbrž prišel kandidat. Za. Ameriško Slovenski k Ar,'i«laura^-(ar v TiiiTrj-kem oceann, je iz-tedno bo^rat V^akovi ^tne rude Toi^m ilo-'i^dai se rndar-*tvo tam kaj ni razvilo, kaiti 'j'iri-oni nedavno obiave našega držaA~ne-un Oihlelka za trorovino tamkaj obratuje le par srrafifr-kih m-di >ki>pov. I------- ' NAŠI Z AŠTO P N IKI • Califitrnia.: I San J-*nuii*ii»«-i». -laeol> I.tm-liin Colitrado: l I*iH"l»l«». 1'elt-r i'uliv' i W;i]«»-nlmru. M. .1 !i:i.iuU ' liHliaiiH : l[i'lian:i|H>li-. Kr. Marki<*!i Illiii«»is: «*lii«-sisr«i. n»-v<"*if-* Ctii'-affo. J. Fabian (Cliicaeo. Cicero in Illinois t Joliet, Jejitiif llanihict) IJJ Sallc, J. Sj<*»Ji«*h Ma«-outnh. Martin l>i»l»-n<' N"i»rth Chicago in WnokHtmii. Malti Warsek Michigan: Ifc'troit. Ij. riMiikar* MinneHots: CLiisbolui, J. laifeauli-h l"!y. ,1 oh. J. iVsliei John Teran, Hty, Minn Evrfetli. Lonia iioirtf Utlb^rt. Ijiiiis Vt.su««* .Uontaua: noTindni>. M M Paiiltin Nffcnwks: Omaha, I' HnxIprU-k New York: Couanda. Kar! Strulsba* Little Falls, Frank MasTf • Worcester," IVt«r lt»>d»># Ohio: RarlHTton. Frank Trol.a* Cleveland. Anton Hohek. ilinrt^ Knrlin^r*. Jh«'oIi K.-smk ui.<* Sujian^ii"1* FarrelL Jerry Okorn Forest City. Math Kirahi* rr«nk BLodnikar (ireensluirg, Frank Novak Homer City. Joseph Kerln Imperial. Vem-e Paleirh Johnstown, John Potant** Krayn. Ant. TauiEelJ Luzerne. Frank Balloeh Midway. John Žurt* Pittsburgh in okolica. Philip Proirar Steeiton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer* West New ton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee. West AUid. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolnr Wyoming: Roek Sfirin-jB. I.ouist Tatichar* DlBhiondrille. Joe Roiich (•Zastopniki, Irt imajo poleg Imena * so upravičeni obiskati tudi droge naselbine V njih okraju, kjer Je kaj ! naSlh rojakov naseljenih.) • I Vsak zastopnik Izfla potrdilo za n» to. kater« Je prejel Zastopnike topla prtporo*a»«.~lTprftTa "fHpa NM" DA SE NE POZABI Schicklffruber in Hirohito 'Alecltem ki) ji> pr»>la na-a javno-t že ilavno liito iiihec n<-zmeni, doeim pi-^e na^e ea>op; sii- i» njem ilokaj uljmlno. h';t tljive k.-, kovosti. Ti» (lej-lVi» j«, d.»kaj zanimivo in >ir>a javnost nikakor ne more razunii ti eemu m. ila l)i> Si-hii„*kel,ui'irher }»<> vojni za vedno zi:hioi iz javnosti, o stala ho -lapon-ka dinastija še vedno na pre-toLu". in ho k<>-Iik.ke vojaške -franke. TocLm |inikad<» IIirohiti>. -j>aila v j»«»-vseiiidruiraeno kati'i*'oriji», kajti on ni le posvetni vhnlar Xipo-na, temvee tmli nekak pa|iež in hožji namestnik za v-e pravo-\i'i*iii' pripailuike lrilijom- -h'n ti»-Vi*l*i'. Japonci verujejo namree. ila je Mikailo pravi in ilii-ektni ]»otome<* I n »a i nje -iinea. : Ha ' ni !e vladar ** }n» ho/, ji mi <»-1 i ti'111 Vee nekake vr-ti' "hn/ji j >in Ta vera je pri Japonf-iii jlakit ukiireniajeua, ila min»ui» i t'anatienih vernikov izvr-i -a-| niomor, kadar mikado nmrje "m -iivr iz ein»-tavneo[i razlitja, da , zami)ri*jo z njim zai-no od]>oto vati v " 11 i 'he - a Pu \'i»j!ii ihi> t reha japoii-ko i ljudstvo nekoliko |xnlueiti ti i-eformirati v njihovem verskem prepričanju in potem ■ ni izključeno, da ho Mikado |»o j vedel -voje ljudmi vo na ]»ravo i }n»t mednarodnega naziranfa. • Zgodovinski dnevi v aprilu \* aprilu. I. l'i.'IS ji' hilo 11-stanovljeim ini—to Xew 1 laven, r*onn. ft.v ftv rv« /v»- \ aprilu, I. l«il!. je hi! raz dejan prekop, ki je vodil pie ko močvirja Di-mal. \ Viru! V aprilu, -<» /,aj< viea < h li'a 11-ka.? oziroma .)<>;i ■ il" Are. pronajdena krivim '»<• -okli't-tva aprilu. 1. M>1. -,» h-kon. državljanske vojne či le iz Mi->ourija zasedle arzenal Xi*di-njenih držav v Lihert>, Mo. in tmli arzenal v Harper*- FVrr\, \V. Va. aprilu, I. 1<'i44, -i» Aim-ri čani (Indijanej) po'hili .'{mi e\- ropskih jirise]ji'iiei'v Viriri' i ji. Homaeine je vodi ula\; r < Ipeeilianeauou^h. \ aprilu. !. l^oa. -o otvori^i prvo železnieo med R rook I«, noni, X V. in Jamaiea. L. I., X. V. V aprilu, I. IfKU so po>lali pivo hr/.iijavko iz Xew Vinka jkrosr zem-ke ofl)!j«*; brzojavka I je dospela nazaj v Xew York J po H minutah in 4'! -ekundah ! \* aprilu. 1. 1 7!Mi -o uprizor i j v Xew Yorku ]»r\"o (ioTuaeo a ' meriško opero "The Arc-her«-jor the Miumtaiueer- ol" Switz erlaud ": opero je mrla-'hil Ri-n-jamin Carr, ihn-im ji- lihret; spiva! \\ illiani l>unlap. aprilu, i. i^K j,, na-a 1 j pu'hlika napoveilaa ^ "j Španiji. V aprilu. 1. !!<«><; je hil p.» tre- San FraiK-i-cii. Cal. 1'»' j ti*i*< je razdejal' dve trei i:n J me\ei Publishing Co.. 2H» \Yi -t Street. Xiw York 11. X. Y; HUS NAHODA*—NEW \ORK TUESDAY, MAY 2, 1944 VSTANOVLJEN L. lWu Kratka Dnevna Zgotfba * 111 - FlfA.V ALBRKCHT: PO MATURI < Konec.) Plahuta natančno in praiktič-no, z mliroo in stvarno razsodnostjo preudaril o cilju svoje bodočnosti. Prevelik kaos je bil v njeju, preveč so se metale eneiije mu je zadostovalo, da ni vpraševal I »o vzrokih in posledicah- Holt 1 je in ena edina o.imjena želja \i<* žira I a v n.H-un; razfviti, razmahniti o jo osebnost do -kraji«! h >il. "Kamorkoli te postavi življenje, -i mož na svojem m* slu. ker je v tebi vrele« neizrabljenih moči in plodnih sil. ker -i mož in o>*eb nost — a jarka, močna osebnost s" d vi urne kvišku in vzpne -amoralna navzgor!" To je bil izra-z njegov ib^. lioli občutenih, nego preudar jenih. vsekakor prej nedoločenih in splošnih mi-li. !>a bi se spuščal v po^nnerne podrobno-ti, ki jih zahteva praktična potreba, se mn ni videlo nujno in pileir tega zelo banalno. Tntil je v vi li moč — najslaiši triumfalni mladosti. »'util j«- v -o I-' zmožnost in tudi nnirnjonje in ljubezen do v*«e*ra. kar olve-ta po-tati v« liko. nenavadno, silno. "Dirhovnrk ali uradn'k. umetnik ali zdmvnik — vse je i-sto.. Ker poglavitno jo o-ob-Tio-1. -silna osel»no«t. Z njo je moč i'i zTuaira." To ie bila njegova drvita. T:*ko ponosno čutijo in mislijo neizzoreli sanjnr-ki mladini«*' O-cbno^t j«. n jih naj dražji son. In -edaj v tem tronotku je -t;il pred njim doktor in ira o-pazova! s svojimi polzatisnje-nmi očmi, napremičijo in ne -izogibno. kakor da mu molče izpitišnje \est. "K.mi?'' je vpra--.-vaI molk njeifovejra potil- da, ki j«- vanj ulobiiiko v srce >n dn-o. Kakor droI>en. o-ter secir-ki nož je bil ta po-irled: ezai je in paral. "Kam. moj Hog*"' o svojem rodu "n poklicu. Kaj je osebnost. hrošče v! Ah. bloden, pu-t, beda-t -en! Postalo ga je sram, da mu je za planite! v idečiei ves obraz in so se mu našibiie kolena. Zakaj čutil je nemi po- — vseeno je — tudi semenišče — kakor -želite. samo ne vem. kako bi Slo. jaz hočem medicino. filozofijo. tehniko., karkoli, v semenišča ne matram!" je konnm. o katerem ni "bilo mogoče dognati., je li resen ali za smeh l ji v " Menda vam manjfka sredstev kaj? ALi hi ne izvolili mogoče kaj drugega, ko imamo kliko lepih in prijaznih, tako solidnih in naravnost sijajnih jw>klieev na »vetu! Soliden poklic. fant, to je v življenju vse. ZAKLJUČNO POROČILO NAŠE KAMPANJE ZA RDEČI KRIŽ DELAVCEV POTREBUJEJO Unit«-d Vugosiav Relief Fund [potom časopisja naznanja, da potrebuje po celi Ameriki: žensk, ki bi šivale ob oko za o t roke, pletle sVetre, čepice, o-bu val a, jopice itd. Katera inva kaj p ostega časa \ New Vorku in okolici, bij mogla delati v pro-torih Re-j liefa. 11 West 57th St.. vsak dan od 2. do ."» popoldne v to-1 rek in sredo, pa od 7 do ln 7 ver o r. K alt era hi hotela delati domu. bodisi v New Vorku ali kjerkoli v Ameriki. b<> iz urada d<> bila p«.trebno. Kdor bi hotel kaj ponuignti i naj -e zirla>i a.i y»a .pi-e na lia-lov: Mi-- Mary Vidosi«*. 11 \V» -i r.Ttb St. New Voi k. X V. •d; (»:> na i telefonira PT.aza 7291 Mary Vido-i«', tajnica od hoi a za pomoč Jugoslaviji; Tz Berlina se javlja, da jo t a mik; vi nastalo pomanjkanje > trn pa za pod ira ne. T^važe-va je dejstvo, da j«- še mnogo "rta j cijr«v** pri življen.Ki —- so naj ' jbrŽ4» r.apaotie podgane T>ovžil« , preveč strupa. Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki, — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. iaznioroma nupjhni naselbini Tisti, ki -mo se letos zavzeli za zbitanje prisjx'\ kov m-ed nami smo imeli mnogo dela. toda us]>eh je plačilo za (rud. Kredit ire celi naselbini, onim, ki so delali z nami in onim, ki ni--'o. To s j je d ol >r« > za poinn: t i. zakaj le po skupnem delu i sodi gotovo skupino ljudi ali I naselbine. i C>d Jugoslovanov snu, S!o-veiDci na.ive»č nabrali tukaj v Xew Yorku. Se pa druirače bratje TTmatie in f^rbi posta-viio. kadar ie treba zbirati z--i Ruski relief. Tita. TSO. itd. Tn končno moramo Slovenci vsaj v enem slučaju biti ^pro-da — Nnroeite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY SIfi \le«t 181 h Str«H»t New Vork 11. N. X. Zbirka 9 narodnih >!■■» I/duhi fil«8b«iu Mmtlo V ClrveUndu. Ona — Krnil Admnif—!• JIH»08M>VAN8H1I NARODNIH l'ESMI ft m6l(l •bor................*......... ^ SEST NARODNIH PESMI i* mm-6kt ibor .................... ŠEST NARODNIH PESMI « m+ tool ibtr -.................. Kr»nr Vt ntnrfnl—AE8T MESENIH IN MOLKIH ZBOROV ...... *>rd« Jutum-K MLADIB IJtT. ■inAki cbvrf ................. emUr Jereb—OSEM ZIMIROV (mm- 6kl in m*Aanl> .............-R Moški zbori Oi*KAK DBV; B«rJ. mo] »orel šor; Kam ml. fantje, dm » »u poj-demu ......................JMt (iSKAK DBV: .Sr«*čno, IJutxa moja; Ko (itMl-< a na tnje jere: Soči: Moj o^k» mm konjička «1vh : I>oblT »»em pl •uiuoe; Slot«.; Je T[*liirilla luč 49 F.MIL ADAMIČ: M«.lira devojka ( beli aranjaka. ..k« Vm noč |irl jiotoel ............M Jurjf-va .......................H H» imn mo šf na^l^dnjp penini, katerim znižali cene: # AaaerlAk^ alovenaka lira. (Halaaar) M OrlovtCv himn (Vad^lvrr) _______ J4 Slovenski akordi, tt flwAairik hi ,, bUMklh zborov (Kari Adaanli) Trije meAanl sborl (Glaobent Ha-* ttca) .................................M V peiM'Inlfnl noti, kantata ta nI«, ,. ■bor In orkcater. (Sattner).... H vlladini. pcMnl za mladino a klavir- jem (E. Adami*) ................— M O ve petimi, (Prelovec) aa maAkl ibor is aoio........................... >M Nadi himni, dvoglaan« .................. Ji Uorakl odmevi fLaharaar). OL cvezfk, molki abort--------- Ji IA TAMBUBICB: NA GORENJSKEM JU FLETNO, podpouri slo- ^ venskih narodnih pesmi za ta m burice, zložil M%r ko Bajuk...............7i Slovenske narodne pesmi ta lwto- raftkl »bor (Bajnk) ............... .1« Horn Ael na planince, (Hajnk). podpori --------------------------- |V • * t\ CI TRE: Poduk za rltre. — • tveibl — iKoieUakl) ........................ ZA KLAVIR: Bnrl pridejo. — KanMra — ---- Ji KNJIGARNA Slovenic Publishing Cm 21G West 18tli St., New York (luiiiiiiiimiiiitiHiiiiiiiiikHiiitiiiiiiiiiiiy In pn t«'ru .)«• govoril g'la^no. •lrhtev in ginjou: 4*Xeki zavri-kal io nob In bilo iuu j<\ da lat i *»nit»» i tlim \-nnahotn roke * *nžel nn«e vesoljni »Tet, «la bi I -o iz 'jtilH-ziii /«jmidil mi zem- | I jo, na to qg'i^liefio i in'la-o -ii*tko. in jo ]K>ljnbil in i /| i tal tiho in iif*sli>no v! mehko, drlitevo prvt to oprsje ! veliko. na.il«"iJt^o. najdraž!o • -krivno^t! Taio .k1 - pijanimi i ' <"nii -tal na klo^Vi in einnel na ' srobmo |Kit. ko h' da/no ni bi- j !o nil'otrnr v «»• vr;r/im to n»#--to!** Kakior da s<* je <"util pre-j" ranianesra je «ko."il ]n ln*7.al po1 jN»ti. Obenem i n-ril stezo in pota. lia-|. :i % T* voVk m inek in do>"peli^ n:: via vn* t r t?. V-tna so mn ■ ■•»-it/no r>on noliene- y n \*ekn ni ]>o'jr,o bipoma 1 • «'• tr;_ra. xlila nnnj ]>loha| ■_•!.» iMb. nepričakovanih - «I •• vzkl kor. J IV. huta jo obstal Jn -e ozrlj 'ji -Mm* jI l*'vl njim i»* stal njeum" v • Miioe. zdravnik «lr Kan. "1'ii B«"ly.ol>nbii. vi sto jn- r 1 ! Kako znate bru-iti 7>«"te! t Tako dirjate ]>o «votn. kakor konj," ;*e s bitrim, o- ! t ti svoje nbv">c. "iroko 1>rke *Zan»s. «"'lm*ok vas komaj do- ! iaja. SI i-al ^n, da pto pro- * -*tal i maturo z odi i Tn im uspe- 1 boni. Vo. oestitafii vatn!" : Sprožil jo -voj^i - roko. s<"e- * tinnsto roko in jo s trdimi, ko- i ^oeniitni pr-ti oprijel Plahuto- < rn. Ta ie jeeljal »vojo zalivalo. Ki Ik-1. <1;i vas ImmIo mero-' dajali faktorji ob plavi priliki \pr«*srnil: v roiloljiibni jai*em tui*»t<»«!. Mlad. inte^iirenten.j impulzivon fan1 veljii nekaj v. taki / -lirini vasi kol je Kot-1 i oje. Tn ]>oleir te^ra- — saj" imatt* vendar nazore: narod, domovina. — Ali ste -o more-b"t ti.di v; ž«* infieirali o1 vide- t hočemo, kaj -te! -— Kako pa oj»rostil»* mi indi-kretno^-t. — n*k< 1 »Vz tre not ok in n;o-'-r* i v i;la- je takoj |Kist al vos ro--•II tri ti'irov-;ki — Vaj pa na mora*rte zdaj?" Plahuta jo poirWial r tla. kakor da j«- ves oa« pričakoval II - irn ii-odntira \pra-anja in ni odirovori!. kai namena cafe zdaj? - jo |>>no«\il doktor bolj ho "A /i vi jen jo. nara\niost \ življenio!" -o j,, ozrl vanj mladi fart - ^»rocrl ji vim na^uif-ht 'ii. "D:». razumem - v življo-rii«^ -]»l»«h *ti kam po«*b«'j>" ■ življenje -ploh! Kam po- I- 1h*;, t««- volu. Nisi-ni m' od ilo-il Morebiti \ -omeni-č«'.** Dok torn -o s*e jH>v«'>ili biki (U-ta " -«• um izbočila in na-šol>i!a v zaničlji.v iio-meb, obrvi -o mu skrčile. "Tako* V semen i šče * *' je dejal / zatojrnjenim, aoio važnim i:-l a so ni. "Da, prav tako. moiroče je to najboljši- za va-" p'istavil mialomanio < jr>o-selmmi nasrlasom. V Plabnfi jo zmvnlovala vsa kri. "Zakaj me žali? Kaj lio-«m> reč *** jo ponrii^lTI trenotno. "Zakaj .H' tako zojuno vsiljiv, zakaj vprašuje?'* Tn začutil jo do te«ra nenado>ma iiek;iH iw-pri jat olj-k o ara. sovra«žneira, do-čim irti .jo poprej ves čas svo-jesra znanja z njim smatral za najbolj razumnega in inteli-irenfn«-cr:i. pravzaprav edine?ra in tolisrenlnejra- moža ^ '^oira. Kotličja. s katerim bi so dalo! ol»ee4toro nikoli v vseli i teh letib svoieira šolanja ni * »uiior za tvueei Krvz jt- [>te-jel zadnji dve nabiralni poli in -icer jo imel polo -t. Mr. Valentin Oreliek za drušitivo sv l'etra ABZ. Pola izkazuje sledeča im-ona in prispevke: Po Mr. V. Oreliek, dr.' sv. Petra. — Po $3.00: Mr<. M;ii y Al I trail. — Po $2.00: JosJ Gtumbaeli. .Tolin Oroscli, IK^-i n aid in Tliohma- Oreliek, Martin RivzMi. — P«> *1.(>0: Anna i SJviiij. Pr. Tassotti. Karl Liisti'V Franco- Orebek. Jakob Cerar Joseph Tičar, John Svetlin o. R«>-t oliar. Mir s. I.. Posel, M.r<-r. Catuoseo. Mr. in Mrs. Knez. Ivo Jovioieli. Fr. Orohok. — Mr. F. Sartori .">0 centov. — Skupaj Polo št. 27 pa jo imela Mrs. .Tennis Toncieb za društvo -v An«* KSK.T. Pola izkazuje sl«». doča "mena in prispevke: TJništTo sv. Ane ^,"i.00. — Po $200: Paula Potek. Jennie Pire. Mary StimaTz, .Ten-nio Toncieli. — Po $1.00: Ivanka Ovoa. F. Peter^lia. Mis- Tessie AjroTral, Mary T.n-tik. "Barbara Mu^k. Pauline Vocel, Mai*> Peeinieh. Veronika Rirppe. Ve-romika "Kunz. Johanna BriK nor, Cecilia Rourr-. Alanran-t Molet z. Ann Zaletel. Mary Schuster. Miis< F.. Toncieb. "NFr. in M Mrs. F Toncicli. Afary Tvosfrin. — Mary ^^noek R^V in Mr-i. Mil«»>evi«*h 50c: Mrs. Coreicli 50o. - SVupaj <^31.10. S pri«d>čitvijo gornjih pr* f-pevkov jo za lotos zaključna naša kampanja za Rdeči križ Dodat: pa moram "e k pr»li. ka tero jr imel Afr. TT> »k. n:i dalfn-1 dva »pn-pevka po <]o larju in -icer -ta darovala J«>-lianna Jaroz in -T. Cotar. Mr-. M Roseman iz Calumet. Midi mi jo poslala l>a" danes on lar zn Rdeči kri*/. Skupni «lo-«l.-.fni piJis|>ovki itn.00 Ars«*,u:a skupaj -iih» pri-i m-vali t«-kom kamfpanje lotos v-oto $1270X-5. V tem so vključene 4lana,:i.'je vsfite. Kdor se hoče prepričat i o ]xi-tenrru izničenju nahmneira denaija. se lali ko obi ne na Rdeči križ ali pa 1-ridc na sojo Zdm/enili dni Štev. kjer bodo vsakomur na željo poka7.ana uradna potrdila RdrČetra križa. "Valuaui pi^^yvovki tekom letošnjo kamfpanje «o dakaz. da ^e more z vztrajnim in skupnim delom veliko storiti tn^; v In čim preje, tem bolje, čim več, tem lepše! Glejte me, ki vam pravidm: tudi \ i soka sola ni vse! Ix-po Je .ikademičfna čast, duVtorska diplotma in t^i ko naprej, nič no rečem, vse lepo — a to za ljudi, ki imajo imajo. Bodite praktičen, fant ^'emu pa innamo po svetu železnice, pošte, banke?" Plahuta so je vzpel nenadoma hlastno kvišku: "Ne. zdaj sem -n*olknil in pogledal v tin. Doki or se je smehljal s tankimi .nevidnim in neslišnim smehljajem. •"Že dobro, že dobro! Vidir odnik. i »orno v.:deli. cU ostanete pri svojem obžalovanja vrednem t«*mu do kotira. >£Z ne ti.orein r » i, ali je treba žrtev oropa-i; to Te Bog in vi I*a — J«-an Renaud, pokažite nam pod-} it innojih čevljev!" Remind ubojsa, vrdigtin >i desno nogo) "Vidte, ^os|K>da moja,'* reve sodnik, 4'širok podplat. •»Nati z želernisni žeblj:. Nu tedaj, Jean Renaud, vi ste ljtli žrtev in jo, korakajo', potegnili nekaj korakov nazaj . me-1 o, kje je umrla**. NV-rečnik zopet povesi glavo. Potem se hipoma vzrav-i; zde'o se je, da hoče nekaj po%ed.iti; pa kmalu zopet miren i • i "Jean Renaud,'* p ične preiskovalni sodnik iznova. ''Ob *!eri iiri ste prišli v O:vrv Dnnet zjutraj ob še: tih/' odgovori, / "To je vendar enkrat odsrovor m sicer pravi. Pa iz emieourta v Clvrv je ^rno uro. hoda- Kje ste torej ostali < tali Cel noc V9 Novo molčanje od Jean Rcnaudove strani. 4'Seveda, teira zopet ne moreite povedati, Jean Renand! 1 » eni uii popolnoči, menda dve uri po činn, ste Ifili v St. Iru-i. Teaa ne morete tajiti, kajti v deli so vas. .-poznali ?*o »— Ta izjava je Renauda uničila. . t k — ^ Preiskovalni sodnik nadaljuje: 4'.Zlezli ste v gostilno gospoda Bertauxa." \ Jean Renaud prične drhteti: **Bod:*i da -te vzeli k!.jič iz žepa umorjeneevega, ali hoda je le l.i tičai v vratih, vi ste pri-li v sobo umorjen-o. Porabili ste tri ž;eplemke. da ste u/^rali iuč, te smo i na tleti — evo jih! .lean R«nauJ. česa ste tam iskali?" * * Nič ne vedo," -i misli Renand sam pri - bi, in zdelo se i \ kakor da pričenja pro-teje diliati. "Nu, Jean Renand," nadaljuje preiskovalni sodnik- "Od-t lite. stojite pred sodiščem. pokažite mulo poguma!'* "O, poguma 3ni ne manjka." reče. "Tedaj nam povejte, h mu ste vdrli v sobo umorjenega?" Obtoženec molč; Preiskovalni sodnik iztriibL potiplje-ij" ter zakrSči: **Ali .-te bili v Sr. Irunu, danes ponoči ob eni ali ne?" "Bil sem tam!" "In vi »e branite povedati zakaj f" / "Moj Bog, milo.-tIjivi ajo-pod," reče Jean Renaud žalno, 4 * ee ne odgovarjam, godi se to, katkor sem vam že po-ie roki. Zdt*j so lahko vsi videli na dednem rokavu več ki-vnih madežev. *\ istin", je bilo že dovolj dokazov proti ubogemn volčjemu lijalcu. da ni bilo treba novega, ki sam, na sebi ne bi nič ii menjali, (ker ima lahko kdo par krvnih madežev na svojih ' VačiLTh, ne da bi zato moral biti zločinec. Pa pravica ne »regleda ničesar, ona se posluži najmanjših podrobnosti.. "Ta kri je očividno u- »orienčeva,'' reče preiskovalni sod-: k. Dragi so b:li ene -n iste misli.. Preiskovalni sodnik stegne roko proti sobi, ki je v njej i lmirtnec ter reče stražmojstru: "Odprite vrata!" Potem se obrne k Jem Renaudu: "Stopite tu notri," mu veli.. Volčji ubijalec stopi. T>adniki nfa slede. Na zname-• e potegne 8tražmo>ter z njega tsukno, ki je pokrivalo umoril ca. Jean Renaud pogleda v nntorjenčev obraz, ki ga je vetilka preži vo oVvetl jevala. Ne da bi se stre.-nil, kakor so mislili, stopi Jean Renaud mizi ter glatxjko žalosttr opazuje nekaj Časa mlado, lepo de je mrtveca. Solze mu stopijo v oči. "Ti mrlič, ki ga poOTiam," reče Jean Renaud sam ;-ebi, ali si z mano zadovoljen? Kolikor je bi'o v moji moči, sem izpolnil tvojo dnjo voljo tet varoval skrivnost." Z rokavom svoje bluze i potegne preko oči ter se slišati, kako je dahnil: "Ubo£?i r dad i mož!" Potem v mislih dostavi: "Ubojra bucila!" Oe je preiskovalni godn;k računal na to, da bi pos-led na ■ rliča Jean Renaud^ stre-nll, ^tem ?e je jaiko motil. Na-i^rotno pogled na oirorjcnoa mn je dal novo energijo in čutil -o je moenejšega. "Jean Renand, ali se še zmerom obotavljate odgovoriti?" i>o' pra&a nradnrk. "Da, milostiivi gospod,**" odsrovori Renaud. Sorlnik udari z nogo ob tla, ter zakriei: "Žandarji, peljite tega človeka zopet v jeco!" Tjakaj mu pri neg o ve" C rjo. Bil je lačen in žejen Ob deseti uri mu velo stopiti na voz, ki ga je imel peljati St. I run. Zand a i sede poleg njega, oba druga ga spremita. Ostali del nočfi prebije ▼ žandatiski kasarni; a drugi •'lača. \*praša j te pri lastniku: JOHX ( K K ADA, 11!4- P it h Avenue, (med 17 in IS i-est<». York City (Telefon: W A t kit - !> !>7'.>i > VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM KE redno. Z I V I IZVIRI Soisal IVAN MATIČIČ KII jav sti. tri h v -h »ven-k kajti v nji poglavjih vrsten ]»o-kn.i i/evno-• v 13 dol -anih 1,1 o(tl roduv -l*'Venisyil Fri«l<»Iin Zkere 23 Zbrani spisi za mladino Spisii 1 EnjrHlterr »Jancrl 24 Andersonove pripovedke za mladino PrirtMlila ITt« I G R E 28 Magda — Alojzij Itenicc 29 Peterčkove poslednje sanje (I^T-a . — 1'ave! ii>rtii8iin 31 Revizor (I^-ra . Nikolaj ViiatljH« 10 Dedek je pravil Spisal Juitj SlapSak 12 Frank Baron Trenk To raznih virih napisal G j uro Pandurič U Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Siirpster Ko^utnik 15 Suneški invalid Spisal SUv-sti-r Ko5«»nik 32 Spodobni ljudje (Igra 1 L. Liiiorec 33 Črne maske (lirni' — I j. Andrejev 34 j Antingone ' I-Ta » Pottlorrail r. Golar 13 Pariški zlatar roelorenil Silvester K. 18 Mladim srcem Drugi rvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K«aver Mefiko i — »Podprite napad! — Kupuj-i te bonde Vojnega posojila. 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Otrriuee Edini vojni bond, za katere?« i vam ho žal, jV oni, ki ara niste , kupili! 25 Duhovni boj (Izdala družba sv. Mohorja) L. s kii poli 26 Denar Dr. Kari Englis — Pbsiovenll Dr. Albin OrtIs 36 Sveti Just - Spi«111 dr F Pefronlo 37 Fabiola in Neia i Ijrra > — Poslovenil .1 PodhevSek 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra > — J. Erbežnlk ln F. Hoj«' ^P^Ker Je zaloga teh knjig eel© omejena, je pri naročilu priporočljivo orae-fegrnitt več zbirk, da nam bo na ta način mogoči vaakegn zadovoljiti. KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA? Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y. Vsaka stvar v naravi je ag-ia jena iz gortovik snovi ln v^ak predmet, pa naj si bode iz kakršne koli snovi, se razlikuje po sestavi m po mojstrih, kateri predmete lizold i kujejo. Cim lK>Ij^e so i>novi in eim spretoiejsi so mo.Hri, tem lič-n< rj!ši in iiKjderne^i so njihovi izdelat?: predmet L TNržava je predmet; državljani pa so snovi, in njih voditelji so tisti mojstri ki izoblikujejo dr-zavo. Zato vsaika država je pran* taka, kakršni ?o zna "a J dii^if Ijanov ter mojstri, ki so jo izoblikovali. Ako pogledamo po širokem svt ju, pronajdftiW), da ima .-ko ro vsaka država drugi vladna sine-ml. Sicer so si vlaane forme v nekaterih ozir lili podob-iie. ampak razlike obstojijo. Pa ne samo med vladnimi sistemi. ampak v državi sami se Mua ea ji državljanov ra z| i ku -jejo, kajti vzgoja in lazmere. poov^roea- razlike, ln prav V JuiixM.aviji so znaeaj dazrv-lfanov njihova kultura, podnebje in narodne >esre tako raz 1 lene, k med Hrvati samimi, kakor tudi Slovenci se razlikujemo med seboj. Duša Krvata iz Hrvatske. Slavonije se razli-od lXa Ima tiri ca ali Hrvata iz Tstre; in različna je duša Kranjca od PiCanorca ali Štajerca. Vzemite vlak iz Ljubljane na Gorenjsko ali pa na Dolenjsko in zapazili bo-te razliko. Proti Gorenjski veje bolj trdil tev-tonski dull, doeim prevladuje doli proti Beli Krajini. Kočevju in Novemu mestu bolj mehka slovanska narava. Ravno tako aiko se voziite iz Ljubljane proti ^fariboru ajli p rotit' Trstu. Proti Mariboru je tevton--šeina bolj pokvarila slovanski značaj kakor proti Trstu. Torej niti Slovenci sami nismo enostavnega značaja. In ravno tako Hrvati: iz Slavonije se razliknjeio od Dalmatin ca ali •Ltrijanea; zato osto naravno je. da je razlika med Srbom in i Slovencem večja. Xa vse to je vplivala vzgoja, ^era in politični nazori so učin kovali':, da so se naše duševne razlike spremenile. Srbi so bili čez 300 let pod turškim vplivom. na njih; je učinkovala vzJiodna civilizacija. Slovenci pa smo l»'li čez 600 let podvrženi zapadni civilizaciji. Tamt od juga se nam je vsiljevala rimsko romanska kultura, eni za na da in severa pa Jermani zacija doeim nas je edTno od vzhoda obsevala jutranja slovanska 'zaroa. Slovenci kakor Hrvati smo bili narodno razcepljeni; naša vzgoja ni bila prvovrstna, ker nismo im-eli prave domovine, zato se nT srno nikdar zavedli tiste iskrene domovinske svobode. Ivot rojeni Aivfctrijci. vzgojeni v ponižnosti, smo «-e začeli zavedati ?ele. ko smo dorasli. da nismo enakooravni državljan«* in seveda se nam je začela tudi oblaievati tista vneta avstrijska domovinska ljubezen. Začeli smo Premeti po svobodni državi šele. -ko smo spoznali, da je naša kulturna izobrazba teptana pod tm'o nadvlado.. . | Večina pa se ni zavedala in se nt mogla otresti tistega av- stiijskega patriotizma, zato niso nikdar postali pravi jugoslovanski rodoljubi. Sicer ee je pod Jugoslavijo kulturna izobrri/Tba nemtoteno razvijala, ampak vzgoja,, da bi postali zavedni državljani z daleko->'ežnimi vpo^leili. je odpoveda-Ja zato, ker državni sistem ni j slonel na resnicoljubni pod-. la^i in pa vzgojevalna doba v jtrimot s preteklostjo je bi-jla zelo kratka. i Tijnl»ezen do domovine je zaklad, skrit v človeški duši. ki "se vzbuja potoni vzgoje. Naša vera in naša literatura je tisti ei ni'tel j. ki lahko vzgoji dobre državljane, ampak vz^o Jja mora bi*i tudi' podprta z jzdravim i^Mpodarskim načr-Itonu Teca pa ni bilo; ne zdra-ivo vzgoje, niti doil>reica I dar?kega načrta. j SCaia vzgoja, je bila že od ne-kdaj zakrfkrijena. Xa Kranj, skctu snio iimoV: farško frama-zonsko borbo. Medtem ko sta s» x srcu Slovenije klerikalna Irboral-na literatura med seboj vničevali, je pa na Koroškem in Štajerskem nemSIvutarstvo z dobro podprtim gospoda r-skim p; it i.-kom izpodrivalo slovensko. \a Štajerskem so S bi i i Nemci tako drzni, da so tiskali slovenske easonise v ! nemškem duhn. Vsaj Ptujski j4'Stajerr-" je bil list tiskan v si o venčni, doeim je razširjal nemško kulturo in izbrisaval sledove slovenske civilizacije. Boljšo je bilor na Primov i ske^rt. ^redtem. ko so se na Kranjskem in Štajerskem f:u-Ško vničevali. so se Primorski Slover.ci narodno ndejstvo-an. Lit era- na vzgoja je biia tam .boljša. Tržaška "Edi- 'no>t,, jx)(l vodstvom Ribanja je gojila samo eno slovenske misel: in zato šc danes Primor-'-'b": Slovenci nadkr?ljujojo Kranjce, doeim je Ivrf»n.ie ^c danes precej farški, ar. Primorski Slovenci zavedni Jugoslovani. Pa ne samo Primorski Slovenci, ampak celo istrijanski Hrvati so Jr'li popolnoma p'>d italijansikim vplivom. Imeli so laške šole, prisiljeni so bili tiskati svojo literaturo v la.škem jezi: k u ravno tako kot jo tipkamo -tukaj v Ameriki! v angleščini Ami>ak 'kljub temu jih lašieina ni zasenčila. Poltali-jančili so se 'sicer v jeziku, ia -sldi govorijo in na več krajih Tstre na videz izsrleda, kakor daje Istra laška, pa ni. Njihova duša je ostala zvesta majki Slavi ji. I Današnja borbena d^bn to seveda izpremenila znacije Tista te\ion,šTina in tisti avstrijsko rimski kult se bo prelevil v pravo jugoslovansko diišo; iz tiste ponižne zakrknjenosti, ko nas niso drrgoga ncili, kot ljubit«: nam neznane svetnike in ubogati avstrijske zajerKlar-skim razvojem in duševno slovansko vzgojo. Pri Srbih jo l/la narodna vzgoja bolj vzbujena kol: pn pri Slovencih. Dasi pod turškim vplivom, so imeli za seboj boljšo zgodovino. Njihove narodne pesmi so jih spominjale na nfhovo davno slav*: za seboj 1=0 imeli borbeno junaško dobo, ki jih je spomin jala in jim rodila v duši jm a-ke, sinove slave. Tudi pri Hrvatih je bila narodna zavest bolj podžgana kot pa pri Slovencih, kajti Slovenci na okraj nem zapadu ni'smo imeli pri!« ke se nikoli oreev bor • ln-ne Juiro-Iavije . j Ampak kaj pomeni borba in koliko je vreden patriotizefm brez zdravega gospodarske ara sistema Ako iporvojna doba ne i najde resnicoljubne poti do I zdravo ga razvoja, so vsi junaški čini brez pomena. Videli • smo, kaj se je delalo v Rusiji, v Jugoslaviji in pa tudi v Nem čiji in v Italiji. Celih 20 let n^so bili v stanu v Jugoslaviji I urediti vzorno moderno drža jvo. V Italiji se je pojavil fa-'šizem. v Nemčiji nacizem. V .Rusiji pa so v borbi, ki je bil.-i jena »izmed najboli nazadnjaških držav, ustvarili moderns j upravo. j i\l{ veste "kaj je to? Fašizem, k^nwnizem ali na demokracija? Tako piše katoliški li-t: "F;!-.!?,™ je tatrn, kjer im;-oolftii^nai strank,a, ki je na vladi, monopol nad vso državo nad življenjem in premoženjem državljanov in kjer ni nikogar k.i bi mogel, ali ki bi si upal temiii ugovarja ti.*' '"Danes Domamo ^tii^ velike države, kjer je doma fašizem to se pravi kjer državljani ni J majo nobene besede in nobenih pravic, kjer ima vlada prvo in zadnjo ibesedo, kjer ni volitev ne državnih poslancev, niti iz voljenih predstojnikov rviad«- I ali pa če so volitve, so postavljeni samo ene vr-te kandida-tje, ki jih ukaže voliti diktator. Te šti:r države so: Italija 1 'ki -v ni osvobojena, Nemčija Japonska in Rusija. •".E*lina razlika med temi d-žavami je ta, da ima v vsaki državi fašizem drusračno l»- -^'o: v ItaN'ji -e drži origi-nalne 1 >ar\*e, v Nemčiji je nacizem, na Japonskem je fašistični militarizem in v Rusiji je komu niizom. To -o štirje bratrf. ro jeni v «i rnl ^nega očel -i i Kar! Marx a v Nemčiji. ** i (Varlal.Klanje -pr:ho