mirnimnm
IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. 5-6	MAJ-JUN1J 19%	LETO XV
V spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda
(Za 5. julij 1936)
Na severni obali Egejskega morja se dviga starodavno mesto lesalo-nika, današnji Solun. Mesto samo je grško, a vsa okolica je še do današnjih dni slovanska. V tem mestu se je rodil leta 820. visokemu bizantinskemu častniku ((Irungaru) Leonu prvorojenec Metod. Čez sedem let je Metod dobil bratca Konstantina.
Metod je že zgodaj postal cesarski namestnik nekje v Tesal i j i ali Mace-doniji. Toda že čez par let je pustil visoko službo in se je umaknil kot menih na maloazijski Olimp. Mlajšega Konstantina, ki je bil bistre glave, so pa poslali v prestolnico Carigrad na visoke inodroslovne šole. Tu je tako napredoval, da so mu ponujali visoke državne službe, a mladenič je vse odklonil in se odločil za duhovnika. Dali so mu imenitno službo knjižničarja na eni najslavnejših knjižnic tedanjega sveta. Pa tudi tej časti se brzo odreče in se umakne v isti samostan kot brat Metod. Tiha samostanska leta so brž minula. Previdnost božja je klicala mlada duhovnika k paganskim Ka-zarom med Kavkazom in spodnjim Donom. Ko sta ondi sv. brata zase-jala seme božje resnice, sta se spet umaknila za samostansko ozidje. Zdaj
pa šele prične pravo misijonsko delovanje solunskih bratov.
Na Moravskem in Panonskem je v tisti dobi vladal knez llastislav. Politično so bile te dežele (današnja Moravska, Slovaška ter zapadna Ogrska) pod nemškim mejnim grofom v Vzhodni marki. Cerkveno so pa spadale pod saleburško in pasavsko cerkev. Te slovanske dežele so hotele priti do samostojnosti. V tisti dobi je pa, žal, nemški duhovnik le prečesto bil potujčevalec svoje črede. Naravno, da so zato Slovani hrepeneli po bla-govestniku, ki bi Kristov nauk oznanjal v mili materini besedi. Tako se je zgodilo, da je koncem leta 862. poslal knez Rastislav poslance k bizantinskemu carju Mihaelu III., naj pošlje na Moravsko slovanske misijonarje.
Najbolj pripravna za to delo sta bila pač Metod in Konstantin. Preden sta se odpravila na važno delo, sta ustvarila slovansko pisavo in prevedla nekaj cerkvenih knjig v slovanski jezik. S tem sta sveta brata postavila temelje slovanski kulturi. Pismenke, ki jih je Konstantin po božjem navdih-njenju izumil, so nekako današnja glagolica; sestavl jena je iz grških malih črk, vmes so pa še nekateri hebrejski in samaritanski znaki. Iz gla-
goliee so v kasnejših stoletjih naredili cirilico, (ast itvlji va glagolica se je še do danes-ohranila po nekih hrvatskih in dalmatinskih škofijah, \elik cerkveno politični talent svetih bratov kaže tudi dejstvo, da sta prinesla Slovanom domače bogoslužje. Uvidela sta. da ne nemški, ne grški duhovnik nista mogla uspešno širiti evangelija, ker nista umela govorice svoje črede.
L. 864. sta solunska brata prišla na Moravsko. Polna tri leta sta delovala kot navadna misijonarja. Sredi naj-plodonosnejše žetve dohiti Metoda in Konstantina poziv papeža Nikolaja I., da morata predenj v Kini. Nemški duhovniki so ju namreč iz zavisti za-tožili. da sta pristaša razkol nega ca-rigrajskega patriarha Focija. Brata sta se takoj dvignila na daljno pot, da izkažeta svojo pravovernost. Spotoma sta se za delj časa ustavila pri knezu Kocelju v Blatnem gradu in ga pridobila za krščanstvo. Jeseni leta 868. sta sv. brata prišla v Rim slovesno sprejeta od samega papeža II a-drijana. S seboj sta prinesla tudi sv. ostanke papeža Klementa. Papež lla-(Irijan se je brž uveril o pravover-nosti sv. mož in je potrdil slovanske cerkvene knjige in bogoslužje. \ cer-kvi Marije Snežnice sta sv. .Metod in ( iril pela sv. mašo v slovanskem jeziku. Le trije jeziki so l>ili deležni te slave, latinski, grški in slovanski.
Po teli uspehih pa ni več bilo dano Konstantinu, da l>i se vrnil na Moravsko. Brata sta že bila posvečena v škofa, a Konštantin je kljub temu stopil v neki rimski samostan pod skromnim imenom Ciril. Tu je 1-t. februarja I. 869. dokončal tek svojega življenja. Še zadnjo oporoko je dal bratu Metodu: Ohrani mojo čredo zvesto sv. veri in združi jo v edinosti.
Ves žalosten nad bratovo smrtjo se Metod vrne z učenci na Panonsko, l am ga knez Kocel j pregovori, da se že naslednje leto spet vrne v Rim. kjer ga papež imenuje za nadškofa in mitropolita Panonsko-Moravskega. Slovanske dežele so na tak način poštah' nezavisne od Salcburga. To je kajpak nemške škofe tako razburilo, da so Metoda po Rastislavovi smrti
zagrabili in vrgli \ ječo. Dve leti in pol je vzdihoval sveti mož v temnici, dokler ni dospel glas o njgovein trpljenju do Iladrijanovega naslednika Ivana \ III.. ki je dosegel, da so Nemci mučenika Metoda izpustili. \ rnil se je spet kot nadškof na Moravsko, a Pa-nonija je spet prišla pod Salcburg. Papež je na nemški pritisk tudi prepovedal slovanski jezik pri službi božji. Nemškim nacionalistom v duhovniški obleki pa še ni bilo dovolj. Zopet blatijo Metodovo misijonsko delo v Rinili. Leta 879. mora Metod tretjič v Rim. Metod znova sijajno dokaže svojo pravovernost. Ivan \ I!!, potrdi slovansko službo božjo z dodatkom. naj se pri maši evangelij bere prej v latinščini, potem šele v slovanščini.
Nemška strast je rila še naprej. Metodu podložni škof \ ihing v Nitri j< vodil borbo proti svojemu liadpa-stirju. lako težke ure je moral Metod prestajati, da je pisal papežu v Bi ni. da se misli vrniti v Carigrad. Sam papež tolaži v pismu težko izkušenega delavca v vinogradu Gospodovem, ki ni iskal drugega, kot dušno rešitev svojih ovčic.
\ svojih poslednjih letih je Metod šel obiskat kraj izza svojih mladih let. Obiskal je Dal maeijo in Hrvatsko. Ko se vrne na \elehrad. začne še z večjo vnemo prevajati cerkvene knjige. Glas o svetosti in gorečnosti sv. moža je prišel celo do cesarja Karla Debelega, ki je staremu nadškofu izkazoval vse časti. \ ihingova stranka pa še sedaj ni mirovala. Metod je moral nepokornega škofa celo cerkveno kaznovati. Zdaj so pa bili tudi sv. Metodu dnevi šteti. Na cvetno nedeljo je še tik pred smrtjo šel v crkev, kjer je blagoslovil kneza, duhovnike in ihteče ljudstvo. I ret ji dan potem, 6. aprila 885. je v rokah svojih duhovnikov v Gospodu zaspai. Po učeni-kovi smrti so Metodove učence pregnali z Moravske, šli so med Bolgare, Hrvate in Srbe. Papež Štefan V. je pa na prigovarjanje Nemcev prepovedal slovanski cerkveni jezik koncem I. 88 >.
častiti kot svetnika. Sv. Cirila že brž po smrti. Javno cerkveno češčenje so sv. Cirilu in Metodu izkazovali že v 14. stoletju. Papež Leon XII. pa je I. 880. v okrožnici »Grande munus > ukazal češčenje sv. slovanskih apostolov za vso katoliško/cerkev.
Tudi jezik in bogoslužje sv. bratov je spet prišlo v čast. Papeži Inocenc
IV., Benedikt XIV. in Pij VI. so potrdili glagolsko bogoslužje. Ko bo sklenjen konkordat med sv. stolico in Jugoslavijo, bo nemara Slovencem in Hrvatom v Jugoslaviji dovoljeno glagolsko bogoslužje. S tem bo napravljen velik korak naprej, da se izpolni Cirilova oporoka: Združiti vse v edinosti sv. vere!
Hvalnica
Tema tlači Moravane, noč se plazi čez poljane: solnca išče setev zlata. Luči prosijo pagani, krista iščejo Slovani: Pridita. solunska brata!
Sveta Majka Carigrajska, Bospora kraljica, rajska ti odpri Slovanom vrata! Bodi jim, o Zarja slavna, zvezda svetla, zveličavna: Pošlji jim solunska brata!
Solnce vzšlo je na Mora v i, žarke vsulo po planjavi, zrastla žetev je bogata. Vere solnce, luč jezika, zdaj Slovanov je odlika: Hvala Vama, sveta brata!
Pesmi v čast sv. Cirilu in Metodu
Zapojmo slavospev Slovani. Cirilu in Metodu v čast, rešitve zvezdi sta prižgani, ki večno hranita oblast. Ljubezen vaju je poslala, dobrota večna darovala, Ciril, Metod, apostola, pozd ravl je na, pozd ra v I j e na!
Nesrečne srčno sta ljubila, solze povsod z oči otirala, pastirja zvesta čredi bila do zadnjega izdihi j a ja. Gorečnost vaju je krasila, ljubezen žrtev pot sladila. Ciril, Metod, apostola, za nas prosita Jezusa!
Pozdravljena, o sveta brata, ki vere luč prižgala sta, odprla v pravo Cerkev vrata, k Pastirju nas poklicala. V slovanske matere besede prelila bisere sta svete, po njih cvetice milosti trosila v srca sta
Apostola Slovanov, brata, cvetova božjega Srca, Evharistije srečna svata, na nas poglejta iz neba! Roke k Mariji dvigajta, k edinosti nas kličita, da kmalu najde pravo pot do Kristusa slovanski rod!
II.
Na vzhodu Luč jo zažarela, apostola rodila jo, v modrost, ljubezen ju odela, za večno vnela bisere. Ciril, Metod, prosvota brata: Z besedo našo matere zveličala sta množice!
\ mladosti doni sta zapustila, samote sta vzljubila dar, srce. življenje položila Zveličarju sta na oltar. Resnico vodno sta ljubila, modrosti večne nas učila. Ciril Metod, apostola, pogube duše varujta!
Ljubezni božje sta glasnika. Gospoda zvesta viteza, daritve večno svečenika, slovanska sta apostola: Za Kristusom sta nas vodila, nas v svetem Duhu prorodila: O. naroda slovanskega dobrotnika, pozdravljena!
O brata, svetnika. Ciril in Metod, ki srčno ljubila slovanski sta rod: Cvetov nam trosita ljubezni z neba. tolažbo delita na poti gorja!
Slovanom prinesla sta vere zaklad, prižgala nam solnce in večno pomlad: Odpirajta svoje ljubeče roke, Slovane vabita na božje Srce!
111.
Ni vaju slepilo bogastvo sveta, nikdar ni ranilo sovraštvo srca: Ljubezen prisijo naj v našo gorje in radost razlije naj v božje Srce.
Zveličar življenje je vama delil, težavo, trpljenje bridkosti sladil: O, brata, svetnika. Ciril in Metod, ljubezen trosita Slovanom na pot!
IV.
Apostola in brata, čujta naše prošnje glas! Solnce vere nam ugaša, svet objema zmote mraz; cvet ljubezni v srcih vene, srd. sovraštvo ga mori, milost dušo naj odene, k skupni kliče Materi.
Množico za vama vrelo so slovanskih narodov, vir domače je bsedo mir razlival Kristusov. O. Ciril, Metod, prosita srčno za slovanski rod. luč ljubezni nam prižgita. varujta teme ga zmot!
\ Srcu tvojem naj počiva združen ves slovanski rod. mir, ljubezen naj uživa, v tebe upa naj. Gospod! V morje se ljubezni tvoje dušo vse naj potope, v tebe zlijejo naj svoje bolečine in gorje!
V.
Odprto božje je Srce, potoki milosti iz njega vro, krvave rane v .njem žare in večne bisere nam točijo. Kedaj se rana tvojega Srca, Gospod, bo zacelila? Kedaj krvavih kapelj množica se v njej bo posušila:
0, sklepajta, Ciril, Metod, roke za vse slovanske narode,
da pot na božje najdejo Srce in združijo v njem večno se!
Marija, Mati Vsemogočna,
goreče prosi Sina,
da v Kristusovo Cerkev vsa
se vrne domovina!
Tedaj bo rana božjega Srca
nam bisere rodila
tedaj krvi se njene množica
bo v radost iztočila.
Sv. Ciril in Metod
(Kratek prizor)
Soba v kmečki hiši. Pod večer gre. M ati spravlja, v sobo prihiti dekletce.
Cirilka: Mamica draga! Povej mi
zakaj
bodo goreli kresdvi nocoj! Tam na Gromadi zložili so kres, drva vrh drv in mlaj stoji vmes! Dekleta pa spletajo venec zelen iz rožic prelepih v okrogli spleten!
Mati: Če boš pridna, ( irilka, boš
slišala vse, na to noč kresovi gore!
Cirilka: Seveda bom pridna! Da, mama, povej, zakaj ta navada! Povej mi! No, dej!
Mati (sede, deklica k nji): Da. Bili pogani so naši pradedje, po hostah živeli so kakor medvedje, oblačili so se v kožuhe kosmate, in pasli so črede živine rogate. Hiš niso imeli. Le v kočah lesenih tičali ob ognju so v dnevih ledenih.
Cirilka : Počakaj. (Se popravi.)
Takole! Povej mi sedaj, kaj ni bilo cerkve in šole tedaj?
Mati: Ni bilo cerkva. Ubogi pagani so bili ljudje. Popolno neznani so bili jim nauki vere krščanske. Ljudje so častili malike paganske.
M ali: Iz blata, lesa in kamna so bili. Z daritvami mrtve bogove častili so živi ljudje. Ovce so zaklali, nato so zaklane na kamne dajali in spodaj so drva pod njimi zažgali, ter nemim inalikom žival darovali. Med tem so krog ognja v krogu
plesali.
Cirilka: Čuj, mamica, kaj pa je
Bogec dejal! Zaka j ni paganov hudobnih končal?
M ati: Naš Bogec je dober. On ljubi
ljudi
in hoče, da bi se zveličali vsi. Zato je tem ubožcem poslal dva moža. I/, daljnega Vzhoda sta bila doma. I'a rekel jima je: »Ciril in Metod, pojdita oba med nesrečni moj rod, prižgita luč vere paganom povsod, kjer tava jo v temi pregrehe in zmot.« In šla sta oba. Čez divje gore, čez gozde, planjave, čez širno morje nosila sta Kiistovo sveto ime.
(irilka: In kaj je dejala njih mamica zlata, ko daleč odhajala sveta sta brata?
M ati: Vesela je bila. kako bi ne bila, ko sina - apostola dva je vzgojila. Oba pred odhodom je blagoslovila, nato se za vedno od njih je ločila. In prišla sta daleč čez sinje gore, kjer bivali v temi so ubogi ljudje.
Mati: Sijalo je solnce le na gozdove in le na telesa. A duše njihove so bile v temi. In da bi razbila te temne okove apostola šla stil v pokrajine nove. Začudeno zrli so dedov pogledi na sveta moža, ki v domači besedi učila sta vero med našimi dedi.
( i r i I k a : Kako to? Ka j niso takrat še šole imeli? Saj menda besedo domačo so naši pradedje imeli!
M a t i : Umeli so jo. A nikagor ni bilo, ki bil bi dajal jim v domači besedi Gospodovo sveto veselo znanilo. A sveta apostola sta se ličila jezika njihovega, da tolažila bi s križem naš rod in mu delila v njegovi besedi rešilna zdravila.
C i r i I k a : Že prav! Pa ka j sta
apostola sveta poznala naš jezik. Saj sta prebivala tam daleč za morjem.
M a t i : Učila sta se in knjige I ako sta apostola naša postala in prve pismenke sta ona nam dala. In ko sta pradedom pridigovala, sta z živo besedo njih srca užgaia. Maliki so padali. Vse je veselo nauk Kristusov voljno v srce
sprejelo.
Tam, kjer so poprej še stali maliki. so dvigali se nebeški svetniki: in sveta Devica je v varstvo sprejela naš rod in zanj je skrbela.
( i r i I k a : O, dobra je, dobra
nebeška Gospa, gotovo še danes nas rada ima.
M a t i : Če bomo po Kristusovih
naukih živeli in trajno ljubezen do Njega imeli, vesela nas bosta Marija in Bog.
( i r i 1 k a : Pa vendar povej mi,
kako da kresovi
gorijo nocoj.
M a t i : Povem ti takoj!
Dokler niso vere pradedje sprejeli, so v temi paganstva nesrečni živeli. Odkar pa sta sveta apostola vžgala jim luč svete vere. njih srca postala so svetla in jasna. — Veš, dušica
zlata,
zakaj je tedaj ta navada postala?
C i r i I k a : Seda j pa že vem! Ta kres
naj pomeni luč vere, ki sveti paganom v temi.
Mati: lakole je, ljubljeni otrok ti
moj,
zato bodo žgal i kresove nocoj. Ko jutranja zora se bode vzbudila, obhajali bomo spomin na C irila in brata Metoda. Dokler bo naš rod živel na tej zemlji, slavljen bo
povsod
apostol C iril in sveti Metod. In jutri, ( mika, praznuješ svoj god tudi ti. Veš kaj ti želi za god tvoja mati? Otrok moj zlati, ljubi Boga in vero presveto. Ljubi svoj rod in ljubi prav vneto besedo domačo. 1 o naj ti za god izprosita sveti C iril in Metod!
C i r i 1 k a : Predraga, l jubljena
mamica moja, Bog zlati naj plača dobroto ti tvojo. Storila bom vse, kar si mi naročila! Besede bom tvoje v duši hranila. A ti. zlata mamica, moja ostani, naj Bogec le zdravo in srečno
ohrani.
Mati: V esela sem danes. Sedaj pa
z menoj,
da vidiva svetle kresove nocoj! Pojdi. Cinika!
C i r i 1 k a : Že
' grem. mamica!
Naše delo v poletju
Bliža se poletje, doba, ko marsikateremu društvu zastane prosvetno delo z razlogom, da ljudje nimajo časa. Težko je delo na polju, treba je zgodaj zjutraj vstati in včasih delati
pozno v noč. Ob nedel jah pa se človek rad odpočije od dela. I reba je pač prilagoditi prosvetno delo poletnim mesecem in času primerno. Ravno ti meseci so dnevi javnih nastopov in
prireditev, ko organizacija tudi na zunaj pokaže sinotreno zimsko delo. I udi letošnje poletje beleži več takih prireditev, na katere želimo opozoriti prosvetne edinice.
Blagoslovitev zastave v Šmartnem pri Kranju bo 21. junija 1956. Zastavo bo blagoslovil predsednik Prosvetne zveze in dekan bogoslovne fakultete dr. Franc Lukman. To slavje je združeno s slovesno sv. mašo, cerkvenim govorom in blagoslovom. Po blagoslovu bo prosvetno zborovanje, na katerem bo govoril odvetnik dr. Šinajd iz Radovl jice.
V Št. Juriju pri Grosupljem. Dolenjska prosvetna društva nimajo svojih zastav ali praporov, zato je čisto primerno, da se je ravno to društvo ojunaeilo, da blgaoslovi svojo društveno zastavo, pod katero želi zbirati zlasti mladino, ki ima vesel je do nadaljnje izobrazbe. 21. 1. m. ho ob pol 9 sprejem gostov, ob 9 pa pozdrav gospoda Dana, ki je prevzel botrin-stvo nad društveno zastavo. Ob pol K) blagoslovi pisatelj I'rane Finžgar po opravljeni sv. maši in po cerkvenem govoril zastavo. Nato bo prosvetni tabor, na katerem bo govoril zastopnik Prosvetne zveze. Popoldne ob pol 3 bodo litanije z blagoslovom, ob 5 akademija, nato pa ogled Županove jame na Iaboru. Odkar nimamo Postojnske jame, je zelo primerno, da si naša društva ogledajo na svojih izletih to jamo. Vhod v njo je vrhu Tabora, kjer stoji lična cerkev, vsa obzidana, tako da je I abor še popolnoma ohranjen. Obe prireditvi sta krajevnega značaja in na prosto dana društvom, da se udeleže slavnosti.
Slomškovi prazniki bodo 28. in 29, junija v Mariboru. Prosvetna zveza je prejela vabilo, da organizira udeležbo narodnih noš v Mariboru. \ ta namen smo poslali vsem društvom, ki pridejo v pošte v, okrožnice s prošnjo, da se priglasi' pri Prosvetni zvezi, koliko članov in članic gre v narodni noši v Maribor. Odhod iz Ljubljane bo 28. junija popoldne ob 'A-i s posebnim vlakom v Maribor, kamor pridejo ob zvečer. Ob 8 je koncert
v nebovzetje«, ob 11 pa sprevod mož in fantov k polnočnici. Kdo se ne spominja lepega nočnega sprevoda, ki .je bil lansko leto v Ljubljani ob kongresu. Prepričani srno, da bo marsikdo pohitel v Maribor, samo da vidi ta nočni nastop. Naslednji dan se zbero vse narodne noše na določenem kraju ter se urede v sprevod. Na čelu gre standarta z napisom Prosvetna zveza, Ljubljana, za njo koraka fanfara v narodnih nošah, takoj nato gre zastava sv. Mihaela in zastopniki glavnega odbora, nato gredo društvene zastave, nakar gre.skupina mož in žena. lo možnosti sledi kaka društvena godba. Društva, ki imate svoje godbe, navdušite člane, tla pohitijo v Maribor. Za njimi gre standarta Zveze fantovskih odsekov, nato sledi 500 fantov-kolesarjev v belih srajcah in modrih kravatah. Sledi standarta Zveze dekliških krožkov, nato pa dekleta v narodnih nošah. \ si člani in članice, ki razpolagate z narodnimi nošami, se pridružite temu polelu v Maribor, da pokažete tudi s svojo navzočnostjo in disciplino, da se zavedate kulturnega poslanstva svojega društva. Sprevod pride ob 9. na Glavni trg, kjer prisostvuje sv. maši. Nato sprevod mimo Slomškovega groba. Popoldne ob 15 je zopet koncert, nakar bi se vrnili proti domu. Ker bo to prvi nastop po obnovitvi prosvetnih društev, zato računamo na sigurno in številno udeležbo.
Ciril-Metodova nedelja.
Naša društva so praznovala dan narodno obrambnega dela v nedeljo, ko slavi slovanski svet apostola sv. Cirila in Metoda. Tako bo tudi letos ta nedelja posvečena temu spominu, zlasti ker praznujemo letos 1050 letnico Metodove smrti. \ ta namen izda Slovenska straža propagandni list z istim naslovom, katerega bodo to nedeljo prodajali člani naših organizacij po Din 1.-«-. List bo izšel v velikosti Do-domljuba. Namen tega lista je zainteresirati javnost za našo narodno obrambno tlelo. Vsem društvom toplo priporočamo ta list v nakup in prosimo, da društva javijo po dopisnici
Slovenski straži v Maribor ime onega člana, ki bi bil pripravljen ta list na omenjeni dan razprodajati. Prodajalci dobijo 25% provizije, katero lahko poklonijo svojemu društvu, da jih porabi za narodno obrambne namene.
Prosvetna zveza v Ljubljani bo ta dan, 5. julija, na izreden način proslavila s prosvetnim taborom v Št. Vidu nad Ljubljano. Ondotna Blaž Potočnikova čitalnica praznuje ta dan 70 letnico obstoja. Vsa prosvetna društva mesta Ljubljane, Ljubljana-oko-lica, kamniškega, kranjskega in škofjeloškega okraja so obvezni poslati na ta prosvetni tabor svoje zastopnike, člane in društvene zastave.
Spored je sledeč:
Nedelja 5. julija ob 8 sprejem gostov na kolodvoru, nato v slavnostnem sprevodu k službi božji, ki bo na prostem. Cerkveni govor bo posvečen 1050 letnici smrti sv. Metoda. Pri maši pojejo združeni pevski zbori. Ob 10 prosvetni tabor, kjer govori za Prosvetno zvezo dr. Karel Capuder o krščanski prosveti. Za Blaž Potočnikovo čitalnico domačin g. Erjavec Franc, prosvetni referent. Ob 'A 12 pozdrav bana dr. Natlačena, nato otvoritev razstave. Po popoldanski službi božji pevski in godbeni koncert in »Šteho-vanje«, ki ga priredijo šentviški fantje v narodnih nošah. Tako se bo vršila Zvezina proslava sv. Cirila in Metoda v Št. Vidu nad Ljubljano.
Druga društva, ki ta dan ne bodo mogla priti v Št. Vid, naj tudi svoji okolici primerno proslave ta dan. Na predvečer, v soboto, naj zažare po naših hribih in dolinah kresovi. Ko društveniki zažgo kres, je primerno, da zapojejo primerno pesem. Nato naj eden izmed društvenikov govori navzočim članom o sv. Cirilu in Metodu. Govor je bil objavljen leta 1926 v Vestniku Prosvetne zveze na strani 74. Naslednji dan naj se društveniki udeleže sv. maše z društveno zastavo, popoldan pa naj priredijo primerno akademijo na čast sv. Cirilu in Metodu. Na sporedu naj bo predavanje, ki je objavljeno v tej številki, dekla-macija pod naslovom »Hvalnica« ter pesmi v čast sv. Cirilu in Metodu, ki je
primerna za zborno deklamacijo. Nato naj sledi dramatičen prizor: sv. Ciril in Metod, la dan naj se moli tudi za naše pravoslavne brate in zlasti za nesrečno Rusijo. .Na ta način bomo najlepše obnovili narodno obrambno delo in obenem proslavili sv. brata C irila in Metoda.
škofijski evharistični kongres v Stični 15. in 16. avgusta.
Več razlogov je, da se bomo 15. in 16. avgusta podali v Stično, kjer žive v tihi samoti redovniki sv. Bernarda. 800 let je minulo, ko so zasadili tukaj svoj križ in izbrali Stično za kraj svojega dela, svoje molitve in svojih žrtev. Skozi 800 letno dobo je žarelo solnce sv. vere in krščanske prosvete iz tihega doma Belih menihov. Le zgodovinarji morwjo slutiti, kaj so redovniki storili, ne samo za svojo obširno župnijo, ne samo za Dolen jsko, temveč za ves slovenski narod. Zato je naša dolžnost, da ta dan pohitijo naša društva s svojimi zastavami, člani in članice pa v pestrih narodnih nošah v Stično.
Drugi razlog pa je. da čim slo-vesneje praznujemo prvo obletnico evharističnega kongresa, kateri je zapustil v naši prosvetni organizaciji lepe sledove. Prosvetno delo se je gotovo pod vplivom kongresa zelo versko poglobilo in težko bi bilo obnoviti tekom ene zime nad 220 delovnih društev brez kongresa. Vse naše prosvetno delo bi bilo podobno sejavcu, ki seje, seme pa pade na skalnata, nerodovitna tla, ako ne bi bilo blagoslova od zgoraj. Zato je naša dolžnost, da pohitimo v Stično in se poklonimo evharističnemu Kralju. 15. avgusta zvečer se bodo zbrali predvsem možje in fantje, da prisostvujejo zgodovinski igri »Jurij Kozjak«, ki se je ravno na stiskih tleh vršila ob priliki turškega napada na samostan. Pri igri bo sodelovalo nad 100 oseb: Turkov, vojakov in redovnikov. Igra bo prepletena z narodno pesmijo. Ob 11 zvečer se začne pomikati procesija mož in fantov z gorečimi bakljami iz Stiškega samostana na Vinograd, kjer stoji že eno leto evharistični križ. \ ta na-
men so vrli rodovniki zgradili skoraj 3 km dolgo cesto, ki se dviguje v mogočnih serpentinah na vrli \ inograda, od koder je krasen pogled na vso Dolenjsko. tja od Hmeljnika clo Ribniške gore. Na tej lepi razgledni točki bo o polnoči sv. maša ob svitu tisoč in tisoč plamVnic, tako da bo lahko vsa Dolenjska videla to polnočno ev-haristično daritev. Možje in fantje cele Dolenjske naj to noč žrtvujejo Bogu.
16. avgusta zjutraj se bodo zbrali k stanovskemu zborovanju; ob H možje na prostornem sejmišču pred samostanom. Pod lipami bodo imeli fantje svoj tabor. Na mogočnem dvorišču pred ecrkvijo bodo zborovala dekleta, na notranjem dvorišču pa žene. Koncem govora bo prisega zvestobe kakor lansko leto v Ljubljani. Ob 9 pa se zgrnejo vse množice na prostoru pred cerkvijo, kjer b<j slovesna sv. maša. Popoldne ob 2 se bo pomikala evha-ristična procesija po lepih stiskih livadah. Zlasti za meščane bo la procesija nekaj izrednega. V procesiji bodo društvene zastave in nar. noše. hodo tvorile posebno skupino. Naj-brže se bo ponovil še enkrat Jurij kozjak« za dekleta in žene.
Zakaj še vabimo v Stično?
Stiski samostan je bil že od nekdaj učitelj naprednega gospodarstva in tako je še danes. Ob priliki stiskih dni bo lahko mogoče ogledati si vzorne hleve, nove moderne svinjake, mlekarno, sirarno in prekajevalnico. Gotovo bodo zlasti kmečki gospodarji porabili to priliko, da si ogledajo to vzorno napredno gospodarstvo.
Prosvetni jubilej na Jesenicah.
Letos praznuje vedno agilno in delavno Krekovo prosvetno društvo na
Jesenicah -40 letnico svo jega obstoja. Že v zadnji številki Vestnika smo podali na kratko zgodovino tega društva, ki je bilo matica vseh društev radovljiškega okraja. Vzgojilo je celo vrsto delavskih in ljudskih organizatorjev in predavateljev. Ima pa kot obmejno društvo posebno važno narodno obrambno misijo. Kadarkoli pridejo naši izseljenci iz Nemčije, Francije, Belgije in Holandske in iz Amerike domov, je Krekovo društvo ono, katero prvo nudi bratsko roko, prvo jo, ki izreče doorodošlico onim, ki pridejo kot prijatelji v Jugoslavijo.
Jeseniška godba je znana kot najmočnejša, najboljša godba v naši banovini in ta praznuje letos svoj srebrni jubilej, svojo 25 letnico. Ni je slavnosti na Gorenjskem in večje slovesnosti v Ljubljani, da ne bi jeseniška godba s svojim izbornim igranjem in discipliniranim nastopom dvignila ugled naši organizaciji. Posnemanja vredno je, da ima ta godba strogi pravilnik, po katerem je prepovedano igrati godbi na plesnih prireditvah.
50 let pa mine letos, ko so jeseniški fantje ustanovili samostojno telovadno društvo, iz katerega so potem pohiteli planinski Orli po celi Sloveniji. Ta trojni jubilej je razlog, dovolj trden in dovolj močan, da se bo vršil 25. avgusta na Jesenicah prosvetni tabor, obvezen za vsa društva v radovljiškem okraju. S tem taborom, ki bo gotovo po svoji zamisli, izpeljavi in nošah eden najlepših, bomo zaključili poletno sezijo. Ne zahtevamo, da bi vsa društva in njihovi člani romali na vse omenjene tabore in prireditve. Treba se je razdeliti in omejiti. Okrožnih in njim namenjenih prireditev pa se udeležimo z veseljem v čim večjem številu.	V. Z.
Svetovni katoliški radio kongres
Od 4. do 7. maja je bil v Pragi mednarodni katoliški kongres, posvečen iadiu. Ta kongres je pokazal, kako se vsi narodi in katoličani vseh držav zanimajo za delo potom radio oddajnih postaj. Lepi so bili sprejemi
odposlancev posameznih držav. Sv. očeta je zastopal voditelj radiofonske postaje v Vatikanu, zborovanja se je udeležil tudi praški nadškof. Vse to je dalo kongresu zunanji sijaj. Številni so bili referati, ki pričajo, s
kakšno ljubeznijo in vnemo delujejo katoličani pri radiofonskih postajali. Navzočih je bilo 30 narodov iz Evrope in Amerike.
llolandski Dominikariec O. J. Dito, glavni tajnik mednarodnega katoliškega radijskega urada, je podal poročilo od prvega kongresa, ki je bil v Miinchenu leta 1929, do letos. Kot drugi referent je nastopil Oskar Czeya, glavni ravnatelj avstrijske ra-diofonske družbe Ravag. Govoril je o moči in pomenu radia za današnje življenje. Opomnil je na večje svetovne prenose, zlasti na onega, pri katerem je sodelovalo 31 držav pod naslovom Mladina poje po svetu«. Značilne so njegove besede: Radio je na moralnem področju mecen in misijonar. Razmere same silijo, da se postavi radio v službo nadnaravnih vrednot. dobrega in lepega, da služi veri in mednarodnemu miru. Mednarodna katoliška zveza za radio smatra, da je radio usta, t. j. govornik vsega sveta, posrednik med narodi in državami.
Irci ji referat, ki ga je imel tudi Dito, je nosil naslov: Katoličani in problem radia. M. Jordan, ki je zastopal newyorško radio oddajno po-
stajo. je obravnaval naloge, ki čakajo katoličane v Združenih državah z ozi-rora na radijski program. Mr. Speet je govoril o misijonskem poslanstvu radia. P. Loccorsia, ravnatelj vatikanske radio postaje, je govoril o duhovni nalogi, ki pripada radiu v svetu. Na pozdravni brzojav kongresa sv. Očetu je odgovoril glavar katoliške cerkve po kardinalu Kašparu. ki je primas c ehoslovaške. Prisrčno je pozdravil potek kongresa in podelil svoj blagoslov.
\ Ameriki se poslužujejo zelo radia pri dušnem pastirskem dolu. Pri poti'i ti krščanskega nauka, pri reševanju socialnega vprašanja. Zato .jo \vashing-tonski škof poslal preko radia svoj pozdrav tudi praškemu kongresu. Končno so bilo sprejete resolucije, v katerih se zahteva, da se radio abonenli-katoličani združijo v posebno organizacijo. Dalje, da si- čim bolj razširi t i s k. ki propagira radio. \ posebni resoluciji so obrača kongres na vzgojitelje in na sestavljalce radijskih programov, da prevzamejo v program tudi tvarino, namenjeno bolnikom misijonarjem, in časovno katoliško naloge.	V. Z.
Sveti Oče in film
Nedavno jo zboroval \ I. Fipresci kongres v Rimu. Ob tej priliki je sv. Oče sprejel 30 zastopnikov tega kongresa in je imel nanje izredno važen nagovor. Gvoril jo v francoskem jeziku. Najprej se zahvaljuje sv. Oče zvozi, da je obljubo, ki jo jo podala I. 1934, uresničila tako. da je zaznamovati pri filmu velik moralen napredek in neko stalnost. Posebno so je zahvalil državnemu tajniku italijanskega tiska, ki je tekom kongresa načel problem, kako vršiti nadzorstvo nad filmsko produkcijo in nad filmskim časopisjem. Vsekakor, je dostavil sv. Oče, odidejo številni filmi temu nadzorstvu. I a metoda naj se vpelje povsod. Nadzorstvo pa mora biti pravično, ne prestrogo in tudi ne preveč popustljivo. Če se ta nadzor vrši napačno. ga bo produkcija zlorabila. Sv. Oče je obsodil tudi diletantizem
pri stvarjanju filmu. Diletantizem . tako se je izjavil, ni nikdar rodil kaj dobrega in velikega. Nikakor se ne more primerjati s pogumom in drznostjo. /elo je bil zadovoljen sv. Oče, ker se je tekom zborovanja sklenilo, naj bo filmsko časopisje popolnoma nezavisno od tvrdk, ki fiime proizvajajo. Kar se tiče morale v fiimii, pa milijoni ljudi, in to mladih deklet in otrok, prejme v nenavadni obliki na draži j iv način vse to, kar kvari ono, kar je v resnici lepo in nežno v duši. On ni govoril samo v imenu vere, temveč je govoril v imenu družine, države in naroda. Potem ko je sv. Oče opozoril na dolžnosti, ki jih ima filmsko časopisje, je pristavil, da bi film nikdar ne padel na tako nizek nivo. ako bi časopisje takoj v početku v imenu pravice in resnice nastopilo.
Filmska Hitlerjeva propaganda
V začetku leta 1931 sta dva moža započela pod okriljem narodno socialistične propagande tudi s filmsko propagando, kako se je tak skromen začetek razširil, nam pokažejo sledeče številke. Vodstvo te propagande je podrejeno neposredno voditel ju državne propagande, ki ima v raznih mestih svoje postojanke in kjer je zaposlenih na stotine sodelavcev. \ 32 večjih mestih so izborilo organizirane izposojevalnice, ki nudijo vse, kar se tiče organizacije in tehnike, l e pokrajinski' postojanke imajo 771 okrožnih postojank in nad 22.000 krajevnih skupin.
300 avtomobilov, opreml jenih s ton-fnmom, brni dnevno od kraja do kraja. Nad 100 aparatov je stranka dala na razpolago za šolske in poučne namene in za krajevne organizacije. Poleg tega je po krajevnih skupinah nameščenih 330 kino aparatov, kateri vsak večer širijo narodno socialistične nauke in ideje med nemško ljudstvo. Nič manj ko 10,000.000 mladine je prisostvovalo 8.613 šolskim predvajanjem. II in pol milijona obiskovalcev je bilo navzočih pri 72.730 večernih predstavah. Spočetka so se zadovoljili z večernim političnim filmom. Pozneje so napravili korak naprej, da pridružijo kratkim strankarskim filmom dobre in koristile filme privatne produkcije, da tako zainteresirajo najširše plasti naroda za film. Za te privatne filme je država plačala v enem letu 1,000.000 mark. Stranka sama je izdelala 141 zvočnih filmov in jih je razposlala v 16.993 kopijah. I udi to je stalo precejšnje vsote. \ stotinah
vasi se je prvič film pojavil. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je strankarska filmska organizacija, ki stoji pod vodstvom Karla Neumanna, ena največjih filmskih organizacij na svetu, kako je ta organizacija izvež-bana, nam dokazuje delo. ki ga je izvršila pri zadnjih volitvah v Nemčiji v marcu 1936. leta. Na 10.000 predstavah, v 2.400 prireditvah je bil predvajan volilni film, ki je v 1,250.000 filmskih metrih opozarjal nemško ljudstvo na volilno dolžnost. Ta filmska organizacija se še izpopolnjuje in razvija. Njen cilj je vsakemu volilnemu okraju postaviti filmsko aparaturo. Tako da bo mogel vsak član narodno socialistične stranke v Nemčiji vsaj vsakih štirinajst dni prisostvovati filmskemu predvajanju. ^ kratkem bo 100 tonfilmskih aparatur podprlo delo Hitlerja v propagandi. I a propagandni urad dela roko v roki z ostalimi organizacijami, ki na ta način pospešuje jo strankarski film. Pravkar otvorjena razstava v Diisseldorfu: Pilm und Koto bo seznanila najširše kroge s tovrstno propagando.
ko se pri nas snuje nova politična organizacija, se najbrže nihče ne zmeni za ta važen propagandni način, ki hi zlasti v južnih krajih vršil najboljšo propagando. Obiskovalec filma je lahko analfabet, kajti film govori mednarodni neslišni jezik s svojo sliko. Treba bo misliti tudi na to. da se pri nas osnuje ta najbolj uspešni način propagande, ki gotovo prekaša radio in daleko nadkriljuje časopisno propagando in reklamo. Tempus negat.
V. Z.
Zveza fantovskih odsekov
Obenem s prosvetnimi društvi so se obnovili tudi fantovski odseki, katerih je danes že 67 in štejejo 1300 članov in 330 mladcev. \ zadnjih mesecih se je vršilo 14 okrožnih svetov, kjer so se osnovala okrožja. Na okrožnih svetih se je ugotovilo, da je 30% odsekov izvršilo delo po navodilih Zveze fan-
tovskih odsekov. Vzorno sta vršili svoje delo ljubljansko iu kamniško okrožje. To so dokazale prosvetne tekme, ki sta jih obe okrožji že izvedli. V juniju pa bo večji sestanek vseh društev, odsekov in krožkov na Jesenicah za radovljiški okraj. Naravnost veseli pa smo naše Dolenjske in
Bele Krajino, ki je takoj za delo po-prijela. Lepo deluje okrožje v Ribnici, Novem mestu in Črnomlju. Fantje se pridno vpisujejo v športni klub Planina«, ki vodi športno udejstvo-van je po naših društvih. Pozdravl jamo sklep, ki je bil povsod odobren, da mora biti vsak član, ki hoče meriti svoje moči na polju športa, član fantovskega odseka. Prav tako tudi Planina« ne sme sprejeti kot svojega člana nobenega, ki ni včlanjen v Prosvetnem društvu. Planina je že izpeljala športne tekme kanili, okrožja v Mengšu, slično pripravlja ljubljansko okrožje v Mladinskem domu. Knjižica
Boljševiška mladina od dr. Ahčina je skoraj pošla, dokaz, kako potrebna je bila. Za bodočo sezijo se pripravl ja vzgojna knjiga C ista mladost . Podrobno delo pa bo pripravil vodstveni tečaj, ki bo meseca julija. Nekaj izrednega bo gotovo izlet fantov kolesarjev v Maribor. \ ranih jutranjih urah bo 500 kolesarjev vozilo preko Celja do Slov. Bistrice, kjer imajo kratek odpočitek. Kolesarje spreml ja vodstvo in zdravnik ter sanitetna kolena. \ Mariboru imajo fantje 28. junija ob 7. uri zvečer svoj fantovski tabor.
Zveza dekliških krožkov
Skoraj neverjetno, a resnično je, da se je tekom zime ustanovilo 9) dekliških krožkov, ki štejejo nad 2.000 članic. Vodstvo jim je pošiljalo za vse mesece primerno tvarino, o kateri se je razpravljalo na tedenskih sestankih. Revizije in obiski pri krožkih so pokazale, da je velika večina vršila delo po navodilih vodstva. Osnovalo se je nad 20 okrožij, kot prvo je stopilo v živl jenje kamniško okrožje, ki je priredilo t", maja vzorno prireditev v Crobljah. Udeležilo se je okrožne prireditve 250 deklet. Vsak krožek je nastopil s svojo točko. Najbolj pa je užgala simbolična va ja Povsod Boga . katero je priredila sestra Končanova. Skoraj vse nedelje v majniku in juniju so članice glavnega odbora obiskovale krožke. Iz pogovorov se je dognalo, da nekatera društva ne zna jo ceniti onega tihega dela, ki se vrši pri dekliških sestankih. I i sestanki so veliko bolj važni, kakor vaje za kako igro. Zato naj v začetku sezije društvo določi dneve za fantovske sestanke. dneve za dekliške sestanke in dneve ali večere za pevske vaje in za vaje dramatičnega odseka.
Razmerje med društvom in krožkom.
Podrobno razmerje, ki naj vlada med krožki, odseki in društvom, urejuje poslovnik Prosvtne zveze § 110 do 125.
S 111. pravi n. |m.: Društveni odbor ima pravico odseke nadzirati, pregledati njih poslovne knjige, prisosto-vati njihovim sejam in občnim zborom. odkazovati čas in prostor za vse prireditve in nastope, ukiniti vse sklepe odsekov, ki nasprotujejo pravilom ali sklepom društva.
S 112. Brez dovoljenja društva odseki nimajo svoje članarine in blagajne. Vsi dohodki se stekajo v skupno magajno, iz katere odbor pokriva v društveni seji dovoljene izdatke odsekov.
>5 115. V društvu in med odseki mora vladati krščansko družinsko razmerje,
ki odmerja članom družine sredstva po potrebi, pravičnosti in ljubezni.
§ ll-t. Pravico razpustiti odsek ali krožek ima občni zbor odseka. Društveni odbor pa le z dovoljen jem Zvezi nega odbora.
>5 115. Ooseki nimajo svoje lastnine, uporabljajo pa brezplačno društveno lastnino.
S 116. Odseki smejo biti včlanjeni le v t tki centrali, ki je včlanjena v Prosvetni zvezi.
S 117. Odseki ali krožki sinejo izdelati vsak s\c; poseben poslovnik, ki je za odsek obvezen, ako ne nasprotuje pravilom in če ga protrdi društveni odbor.
S 118. Odsek upravlja maloštevilni odbor, ki ga izvoli občni zbor.
S 122. ^ sak odsek prireja le takt' nastope, kakršni spadajo v njegov delokrog, pevci pevske, igralci dramatične, godba godbcne itd.
§ 123. Pri društvenih nastopih so dolžni na zahtevo odbora sodelovati vsi odseki, vsak v svoji stroki in sposobnosti.
kjer se bodo krožki in društveni odbori ravnali po navodilih zvezinega poslovnika, tam bo tudi vse delo šlo gladko izpod rok.
Naši nastopi.
krožki so dolžni, da se udeležijo okrožnih in zveznih prireditev, katere so: 21. junija v Šmartnem pri Kranju ob priliki blagoslova zastave ondot-nega društva. Isti dan pridejo krožki iz dekani je Šmarje v Št. Jurij pri Grosupljem, kjer bo tudi blagoslovitev zastave. — 28. 111 2l). junija se udeležimo Slomškovih praznikov v Mariboru, to ni obvezna prireditev, temveč
se priporoča onim članicam, ki razpolagajo z nar. nošami. — 5. julija je Oijvezna prireditev v Št. \ idu nad Ljubljano, ko praznuje Prosvetna zveza 1050 letnico smrti sv. Metoda. Te prireditve se morajo udeležiti vsi krožki iz Ljubljane, ljubljanske okolice. kamniškega, kranjskega okrožja in južni (U'l škofjeloškega okrožja. Krožki, ki nimajo zveze z vlakom, naj organizirajo skupne izlete s kolesi. Vozijo naj desno druga za drugo s presledkom 5 metrov, /a take skupne izlete se priporoča temno krilo, bela bluza, modra kravata in baretka in sicer bele, modre in rdeče barve ali pa tako zvani dečva kroj. Ni to obvezno, pač pa nasvet.
Krožki na Dolenjskem naj se pa odločijo za prireditev v Stični 16. avgusta ol) priliki evharističnega kongresa. Radovljiško okrožje bo imelo svojo prireditev 21. avgusta na Jesenicah. S tem bomo zaključili javne prireditve.
Ljudski oder
Vsem društvom, igralskim družinam, fantovskim odsekom in dekliškim krožkom prosvetnih društev sporočamo. da se vrše priprave za novi letnik Ljudskega odra«, ki je glasilo naših odrov.
V novem letu bo izšel Ljudski oder« samo v šestih zvezkih, ki pa bodo obsežnejši in po sedanji zamisli za vse naše prosvetno delo silno dragoceni.
Izhajali bodo namreč teksti proslav, nastopov, krajših iger za vse različne priložnosti v teku leta in sicer:
1.	zvezek naj bi izšel I. septembra in bi bil posvečen predbožičneinu času: praznik Kristusa Kralja, misijonska nedelja, dobrodelna nedelja, koroški dan, primorski dan, spomin Krekove smrti.
2.	zvezek naj bi izšel I. oktobra in bi bil posvečen božičnemu času: advent, osmi december, božični prazniki, Sveti trije kral ji, svcčnica, praznik zedinjen ja, Miklavževo, praznik
slovenske knjige in dobrega tiska. Si I -vestrovo, obletnica papeževega kronanja, izseljenska nedelja.
zvezek bi izšel 13. decembra in bi bil posvečen predpustnemii času: razne krajše burke, običaji itd.
4.	zvezek bi izšel 15. januarja in bi se nanašal na postni čas: materinska proslava. Jožefovo. Jurjevanje itd.
5.	zvezek bi izšel I. marca in bi se nanašal na povelikonočni in pobin-koštni čas: šmarnice, vnebohod. Te-lovo. vidiki in mali Šmaren, kreso-vanje, treznostim nedelja, Slomškov dan, praznovanje sv. Cirila in Metoda, praznik prvoobhajancev, praznovanje nove sv. maše, praznovanje sv. birme, sprejem škofa.
6.	zvezek bi izšel okoli 15. junija in bi podal obračun igralskega leta, razgled po svetu in smernice za novo igralsko leto.
Jurač, Janko Moder in drugi. Za smer lista in izdan j bo še naprej odgovarjal g. prof. Niko kuret.
Iz zgoraj navedenega sledi, da pač nobeno naše društvo, nobena naša igralska družina, noben naš fantovski ali dekliški odsek ne bodo mogli biti brez tega našega lista, ki bo nad vse skrbno spremljal naše prosvetno delo v teku vsega leta in nudil vsaki naši ediniei za vsako priliko nekaj.
To pa poudarjamo tudi zato. ker bo mogel živeti samo tedaj, ako se bo odzvalo večje število naročnikov kakor doslej. Ako bi se zadostno število ne odzvalo, bi list ne mogel več izhajati, kar bi bila velika škoda in slabo izpričevalo za našo prosveto, List sam bo v tej povečani obliki in s svojevrstno vsebino veljal na leto samo Din 40.—. kdor ga pa naroči z igrami
vred, dobi list in štiri igre samo za Din 60.—. Izšla bo ena duhovna igra (Drabosnjakovo Trpljenje Gospodovo« po starem koroškem besedilu), ena socialna igra (Finžgarjeva dvode-janka «.\ova zapoved«), ena narodna igra (kuretov: Jurij kozjakc) in ena vesela igra (pripravl jajo se tri. izbira se vrši pozneje: Plautov Bahač«, Goldonijev Lažnivec« ali Holbergov Politikum«).
Sporočite nam takoj, koliko izvodov lista ali rednih izdanj (list z igrami) boste naročili. Založba ljudskih iger je pripravljena znižati naročnino listu na Din >0.—. ako se naroči na skupen naslov vsaj "5 izvodov. Toplo priporočamo, da si list omislijo vsi vaši igralci in igralke ter vsaj vsi društveni funkcionarji, ker jim bo v znatno oporo pri delu društva.
Ljudska knjižnica
1. Novo nabavljene knjige
A. Mladinski spisi:
Angelček: I. 57. in 58. 55 a 57. 58. Cvetje iz domačih in tajili logov:
9.	Novak: Izbor prekmurske književnosti. 5+55 a 0.
10.	Jurčič: Deseti brat. 5453 a 10. Godyn: Naseljenci, divjaki in otroci 2891 a. Korban: Mrtvi menih. Zgodbe gornje-
gra jskega hribovja. 1205 m. Kragelj A.: Ilijada. Povest slovenski mladini. 2892 a. May K.: 19. Dolina smrti 1. 2515 a 18/1. Otroški svet: 5914 a.
Proti novim svetovom: Zgodovinske črtice. 1207 m. Ritig: Obisk v Indiji. 1209 ni. Vrtec: 55. 1. 12 b 55. Zvonček: 9. 1. (1908). 1216 9. Mentor: 22. in 23. I. 120 b 22 in 25.
B. Slovenski oddelek za odrasle.
Achermann: V službi trinoga. 2870a. Albrecht Fran: Zadnja pravda. Roman. 1195 m.
Albrecht Ivan: Malenkosti. Povest. I 196 ni. Alešovec: Petelinov Janez. 2862 a. Belec: Skrita sreča. Povesti. 280. a. Benoit P.: Atlantida. 2881 a.
Konigsmark. 5908 a. Bevk Fr.: Gmajna. 2865 a, Samote. 2864 a. Povesti o strahovih. 2865 a. Dedič. 2866 a.
Predporočna noč in drugi spisi. 77()ni 12.
Slepec je videl in dr. spisi. 770 m 14. Živa gora in drugi spisi. 770 in 15. Bitenc: Soline pege. 592.1 a. Breznik: Temna zvezda. 2868 a.
klic Gor jancev. 2869 a. Cankar: Zbrani spisi 19. 10-22 a 19. Conrad: Tajfun. 2S75 a. človečanstvo: (Revmont - Goebel - kader). 2876 a.
Detela Fr.: Zbrani spisi 11. 5270 a 2. Drekonja C.: Dolg. 2878 a. Dren J.: Z onstran groba. 2877 a. Feigel D.: čarovnik brez dovoljenja. 2872 a.
Okoli sveta. Povest. 2894 u. Ob obratju stoletja in drugi spisi. 770 m 15. Franko Iv.: Pantalaha. 2879 a. Goleč J.: Guzaj. 2871 a. Gunnarson: Ljudje na Borgu. 2875 a. Haluška: Sin dveh očetov II. >817 a 2. Jennings: Pesnik in bandit. 3899a. kač J.: Pisane zgodbe. 2887 a. Keller P.: Skrivnostni studenec. 2S80 a.
I lagarin sin II. 5778 a II. Kolas J.: Mladi hrast in druge povesti. 2885 a.
Križanovska: Moč preteklosti. 2895 a. Kvne P.: Vrli ljudje. Povest iz ameriških
gozdov. 1200 m! Langerholz: Sreča. 1204 m. Lavtižar: Bled in Briksen. Zgodovinska
povest. 2882 a. I.evstik VI.: Dejanje. 2884 a. Matičič: Moč zemlje. Pripoved vasi. 2889 a. S. M.: Ovaduh. Roman. 1208 m. Nodier C.: Janez Zbogar. Zgodov inski roman 1206 ni.
Novačan: Samosilnik. 2898 u. Olbracht Iv.: Hajduk Nikola šuliaj. 3896a. Pavič Mara: Pravica in usmiljen jo. 2897 a. Petoli Al.: Krvnikov a vrv. >844 a. Pregelj: Oče, bodi tvoja volja. 3886 a. Rais: Zaton. ">911 a.
Rožencvet: Matičkov« odpravnina in drugi spisi. 770 m 17. Savinšek: Zgrešeni cilji. >920 a. Shechan: Magdica, mala pevka. 1205 m. Sinclair U.: Alkohol. 3895 u. Slavec: Spomini z Jezera in drugi spisi. 770 m II.
Rakeževa lira in drugi spisi. 770 m 8. Šlibar P.: O razvoju ladijskega pogona
in drugi spisi. 770m l(> Šorli: Izbrani spisi III. 5416 a 5.
50 odstotkov. 2399 a. šnuderl: Človek iz samoto. 5887 a. Theurict: Umlma. 5888 u. Treval E.: Močnejši od ljubezni. Roman. 3916 a.
Viebig K.: Babja vtis. 5S95 a. Zupane L.: Stari I li k. 3890 a.
Domače branje: Kopica veselili. 1197 ni. Polde: J ii lic j! Smeha za dva nielia. I202 ni.
IV.
Aškerc A.: Izlet v Carigrad. Il94m. Goričar I.: Bazovica 6. IX. 1950. 587 1). Kozak j.: Za prekmurskimi kolniki. 2888a.I Ludvvig E.: Julij 14. Sinovom \ svarilo.! 2891) a.
Poillesnik: Spomini iz Ljubljane I. 2900 u.I Simonič: Galicija. Spomini padlega vojaka. 2885 a.
V.
Dom naš: 1955. 97 k 27. koledar družbo sv. Cirila in Metoda od|
1918 do 1955. 121 I m 8. Slovanski svet: Težnjo neodvisno mladinci I. 5791).
Zdravje XI (1955). 260 b II.
VI.
Bartol: Lopoz. 5s')4;i. Golar: Vdova Rošlinka. 3889 a. Golia: kulturna prireditev v črni mlaki.1! 3892 a.
Prešeren Fr.: Poezije. Priredil Kidrič. 3903 a.
VIII. I.
Brumen: Blaže iu Nežica. Kulturno pedagoški pomen Slomškovega dela. 585 b.
Hessen S.: 15 let sovjetskega šolstva in
komun, obrazbene politike. 2895 a. Koprivšek Iv.: Grška in rimska mitologija. 1198 m. Majeva G.: Duševna vzgoja otroka. 5900 a. Napoleon I.: Poslovenil Štoklasa. I 199 m.
Skabernc Fr.: Slovenski	advokati in notarji v književnosti,	znanosti in politiki. 588 1). Zbornik pedagoški 1936.	799 I) 2.
Kragl V.: Zgodovinski drobci župnijo I r žič. 5856.
Pelelin-krošl: Pregled občno zgodovino. 3S37 a.
Sucliy: Bežne slike iz Indije. 5891 a.
katoliška akcija: Referati na tečajih zn duhovnike. 5861).
4.
Neubauer dr.: TBC. Jctika. >915 a. Zalokar Al.: O ljudskem zdravju. 581 b.
Ahčin: Boljševiška mladina. 1201 m. Gosar: Sodobna vprašnja. I. Kolektivizem. 2880 a. Politični katekizem. I2l2m. Skalicky: Kletarstvo. 580 i).
Opozorilo knjižnicam prosvetnih društev.
Ljudska knjižnica IV. ima naslednje knjige. ki jih daje podeželskim knjižnicam po nizki ceni.
14. 16, 17, 32, 55, 57 in 59. letnik I, 5, 4, 5. K). 57-40, 41-47.
> >.
Povest.
gruda. Povest.
živali. — Tarza-
Dom in Svet: Letnik 2-12. 14. 16, 17. 18.
20, 22. 24. 25, Ljubljanski Zvon:
12. 19, 24. 50, 52. Mladika: letnik 5-9. Albreelit Iv.: Kanjona Bevk: Smrt pred hišo. Biirroughs: Tarzanu ve
nova mladost. Čermelj: Ljudska astronomija. Dostojevski: Tuja žena. Dvornik: Življenje sv. Vaclava. Gaboriau: Akt št. 15. — Zločin v Arci valu.
Garšin: Nadožda Nikolajevim. Gosti: Misterij duše. Green: Za milijoni. Feigel: Domače živali. Jaklič: Ob srebrnem studencu. Jezernik: Medvedov godmjavček. Jurčič: Deseti brat. Kmetova: V metožu. Roman, kaj delajo trapisti? Matičič: V robstvu.
Milčinski: Gospod Friderik Žolna in nje gova družina. 12 zgodbic. Onkraj Sotlc. Moliere: Namišljeni bolnik. Murnik: Na bledu. Podržaj: Pod Himalajo. Poljane: Pot k domu. Pregelj: Plchanus Joaiines.
Ruskin: kralj /.lato reke.
Skalickv: kletarstvo.
Slavič: Prekinil r je.
Tolstoj: kreutzerjeva sonata.
Terseglav: Med nebom in zemljo.
Trunk: Na Jutrovem.
Verne: Otroka kapitana Granta.
Waldowa: Vera.
Zeyer: Gompači.
May K.: Kroz pustinj«, (brv.)
Akademska založba je podarila PZ za podeželske knjižnice 60 izvodov knjig Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva. Veznina bi stala 9 do 10 Din (če bi se več izvodov obenem vezalo), knjižnice naj javijo PZ, koliko izvodov želijo imeti in naj pošljejo tudi veznino ter za pošto po Din (tudi v znamkah).
Osnovne črte iz književne teorije.
knjiga, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, založila pa Jugoslovanska knjigarna, predstavlja zelo koristno delo in sicer ne samo za dijaka, ampak za vsakega količkaj izobraženega človeka sploh. Pisatelj nani razlaga vse vrste pesništvo: epično, lirično in dramatično, dalje novelo in roman ter vse vrste drugo prozo.
Obenem z bistvom poezije, igrokaza in romana ter njih najrazličnejšimi v rs tanj in označbo ter z njih tehnično zgradbo seznani pisatelj bravca tudi s slovstveno zgodovino vseh narodov, t. j. z najznamenitejšimi proizvodi lepe besede v pesmi in prozi od najstarejših časov do moderno. Posebno praktično vrednost dajejo knjižici na koncu pridejana vprašanja — vseli je 160 — obenem z odgovori, ki pojemajo vso vsebino knjige v najkrajši in najjedrnatejši obliki, knjižica stane dinarjev.
Nemško-slovensko in slovensko-nem-ški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. — Sestavila prof. dr. Angela Piskernikova. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1936. Strani 232, mala 8" (žepni format). Vezan 30 Din, broširan 20 Din. — Slovenci doslej še nismo imeli majhnega priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam. Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno rabo prebogati. Zato moramo pozdraviti založniško dejanje Jugoslovanske knjigarne, ki nam je dala to prepotrebnfl knjižico.
Vsebina: V spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda. — Pesmi v čast sv. C irilu in Metodu. — Sv. ( iril in Metod (dramatični prizor). — Naše delo v poletju. — Svetovni katoliški radio kongres. — Sv. oče in film. — Filmska Hitlerjeva propaganda. — Zveza fantovskih odsekov. — Zveza dekliških krožkov. — Ljudski oder. — Ljudska knjižnica.