URN_NBN_SI_DOC-KFQGGVDR

Dve naši pokrajinski glasili »Knjižnica« doslej še ni poročala, da izhajata na Slovenskem še dve knjižničarski glasili in to že nekaj let. Res je, da sta namenjeni pred­ vsem ožjemu lokalnemu območju, vendar pa z vztrajnim izhajanjem do­ kazujeta veliko požrtvovalnost in za­ služita vsaj opozorilo, če že ne izdat­ nejše pomoči. Prvo od njiju, Knjižni obveščeva­ lec, je začelo izhajati v Kranju 1961, izdajatelj je kranjska Osrednja knjiž­ nica. Obveščevalec naj bi po načrtu, objavljenem v prvi številki, izhajal petkrat v letu, vendar ima dejansko pet številk le prvi letnik, nato so za­ čele izhajati dvojne in trojne številke, kakor si pač pomaga večina revij iz razlogov, ki jih niti ni treba posebej navajati, tako obče veljavni so za vse naše revije. Na ta način je revija vsako leto vsaj formalno naštela pet zvezkov, le peti letnik (1965) je obti­ čal pri številki ena, kar je vznemir­ ljivo znamenje. Upajmo, da se bo kranjskim kolegom posrečilo premo­ stiti težave in revijo izdajati naprej. Glasilo je ciklostirano. Uredništvo želi z njim, kakor bere­ mo v uvodni »prvi besedi«, obveščati in povezovati vse knjižnice v območ­ ju, jih povezovati z drugimi kulturno- prosvetnimi in družbeno-političnimi ustanovami, zlasti pa povezati knjiž­ nice z bralci, propagirati branje knjig in doseči večji obisk knjižnic. Ta program je vsekakor pravilno zastavljen in lepo zajema — čeravno morda ne v pravem vrstnem redu — naloge takšnega glasila. Žal pa temu programu v celoti ustreza pravzaprav le prvi letnik. Tam najdemo članke o pomagalih v knjižnicah, o kulturno vzgojnih nalogah vaških knjižnic, o strokovni ureditvi pionirskih knjiž­ nic pa o preureditvi vaških knjižnic po sodobnejših sistemih poslovanja, sezname domačih »bestsellerjev« (Kaj ljudje najrajši bero?) in opozorila na knjige, ki govore o posameznih aktu­ alnih dogodkih (Kongo, Alžirija) ali domačih ljudeh (Gorenjski literati- revolucionarji). Take številke so na pogled morda res le mešanica drob­ narij, vendar imajo dve prednosti: zanimive so in pestre, obenem pa zbirajo in predvsem aktivirajo veliko sodelavcev, ki so potrebni vsaj toliko, kolikor denar. Poznejše številke po­ stanejo vse prevečkrat le letno poro­ čilo o delu Osrednje knjižnice v Kra­ nju. Vmes najdemo sicer še vedno tudi bolj pestre, nekatere med njimi tudi tematsko zaokrožene, npr. go­ renjskemu knjižničarstvu, njegovi zgo­ dovini in sedanjim problemom po­ svečeno številko ob zborovanju knjiž­ ničarjev v Kranju (1962, št. 2/3) ali Prešernu posvečeno številko, izdano ob ureditvi in otvoritvi Prešernovega muzeja v Kranju (1964, št. 1/2). 101