Leto LXXIV„ St. 281 Liut»l]ana, ponedeljek 7. decembra 1942*XXI Gena 50 cent. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOC1NLTEVA ULICA A — TJCLXFON: 31-22, 31-23. 31-24. 31-96 IZKT^JTJCNO ZASTOPSTVO sa oglase is Kraljevine Italije m inozemstva trna Računi pri postno čekovnem rrviOVE PfTBBLICTTA IT A LIANA 8. A~ MILANO Ljubljana Stev. 10-361 a naročnina 11.— Br. OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita đi provenienza italiana eđ UNI O NE PUBBLICTTA ITALIANA S. A., MILANO. oyražn ku v Tunisu prizadejale izgube V bitki, ki se Je končala z osvojitvijo važnega kraja, so naše čete zajele 400 ujetnikov ter zaplenile ali uničile mnogo orožja in streliva Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 6. decembra naslednje 925. vojno poročilo: Sovražne patrulje so bile zavrnjene na < inniiiški fronti. V Tunisu je bilo v teku hude bitke, o Kateri j«> bilo govora v včerajšnjem komunikeju in ki se je končala z osvojitvijo važ-r.e^a kraja, pripeljanih *00 ujetnikov, uničenih in zaplenjenih 25 oklopnih voz, 7 b!::!fJiranih rnotnrnih vozil, 41 topov, okrog: 900 motornih vozil in velike količine muni-* i.je. Letalstvo je bilo z obeh strani v živahnem delovanju. Med ponovnimi dvoboji so nemški lovci sestrelili 14 letal. 7 akcij zadnjih uveli dni se nista vrnili naši letali. Iz Ksrs-škega vo]siega poročila Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poroč-lu o operacijah v Sredozemlju tn Severni Afriki: V Tunisu se je nadaljevalo čiščenje boj-rcga prizorišča pri Teburbi. število ujetnikov se je tukaj povišalo na 1100; število r ničen ih oklopnih vozil znaša nad 70 in število zaplenjenih topov več kakor 40. Letalstvo j»> napadalo sovražnikove kolone in iztovarjanja v prist: isča Boni. Lovci so se-tre'ili včeraj nad tem bojiščem brez lastnih izgub 14 sovražnih letal, med njimi tudi štirlmotorne bombnike. Vis*?!is nemško odlikovanje maršala Bastica Iz Hitlerjevega glavnega suma, 6. dec. ? Hitler je odlikoval 5. decembra z ntm-škim križ iti maršala Italije In guvernerja T.ihi' K*, tora Bajtica v priznanje njegove-»- i /l\ socklovanja z nemško oklop- na armado ln zaradi energične podpore, ki ji. ji- bila armada neprestano deležna. Urpehl italijanskih čet eb Donu fronte oh Donu, 6. dec. s. (Poročilo posebneža dop ^nika. agencije Štefani.) Ob i t ti kj jo drži ARMIR (italijanski eks-pedicjjakj znor v Rusiji), se je ude ,st volja paurulj te dni skoraj neprekinjeno r.adaljevalo. N so izo tali sovražni poizkusi za prekoračenje Dona na več točkah, toda I tli so takoj v kali preprečeni. V nekem delu frente, kjer je sovražnik posebno pri-skal, j: topništvo potopilo eno ladjo Oddelek, ki je dvakrat napadel nase črte ob I ipori topništva in možnarjev, je bi1 ob-^reljCvan z vidnimi izgubami za sovražnika. Proti njemu je bil izveden protinapad. edno s\2 je u lejstvovalo naše letalstvo, ki je bombardiralo važna središča v sovražni zaledju in motorna vozila v kretanju ter je obstreljevalo s strojnicami sovražne tojanke pred našimi črtami. Dan zvestobe Rim. 7. dec. s. V vseh mestih Italije 90 proslavili ^clan zvestobe^: s svečanimi verskimi obredij katerih so se udeležili zastop-niki oblasti in krajevni prvaki, zastopstva Oboroženih si, številni vojni ranjenci in množica ljundstva, ki je spontano prihitela in manifestirala svojo odločno voljo borbe do dosege neizbežne zmage. Po službah božjih so govorili duhovniki, poveličujoč junaštvo in žrtve vojakov, ki se bore in umirajo za domovino. Pozivali so vernike, naj molijo za zmago našega orožja. V Firenci je gvoril vajakom in narodu karlinal Della C os ta o Bogu, družini in domovini. Kardinal je rekel: Naloga vojakov je, da branijo svojo zemljo, državo, svoja mesta in italijanski narod. Po verskem obredu je zbor vojakov zapel sardinsko himno. Ilim, 6. dec. s. Čete po adke so se davi udeležile služba božje v cerkvi sv. Marija Angelov in proslavile s^dan zvestobec. Vojaški ordinarij msgr. Batolomasi, ki je opravil službo božjo Je podčrtal simbole vojnega obreda, rekoč, da so b le 25 oktobra Oborožene sile pozvane, naj proslavijo 6. decembra s-dan zvestobe«, ki je sveto premoženje naroda, ki hodi po velilc cesti kulture, označere s tremi imeni: Bog. domovina, družina. To je zve toba, k: zaupa v Vsemogočnega in kliče njegov blagoslov, da krona z zmago človeške *n nečloveške napore naroda pod orožjem. To je obred, ki je popolnoma v skladu z rimsko tradicijo. Ko je bil Rim v voj-i, je odprl vrata Janovega templja in prebivalci so se v njem zbrali ter prosili za pravični in koristni mir. Pomnožili so svoje žrtve. Obred je v skladu s krščan kim duhom ter z ita-1 janskim vojaškim občutjem. Michelangelovo svetišče je bilo majeste-tičen okvir obreda. V cerkvi je bil postavljen frontni oltar s zastavo Domovine. Pri oltarju so bili zastopriki oblasti, mea nj*-mi podtajniki vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva, šef glavnega stana voj ke, podšef glavnega stana Mil;ce. poveljnik rimskega armadnega zbora, kot zastopnik šefa Glavnega stana Oboroženih sil, poveljriki Kr. karabinjerjev in Kr. finančne straže, generalni direktor gasilske službe, poveljniki vseh specialnih armad, visoko zastopstvo malteškega vojaškega reda, vojaški atašeji vseh diplomatskih za topstev sil, ki se bore v vojn* za kulturo in pravico, ter diplomatski zastopn ki nevtralnih držav. Okrog oltarja je bila postrojena straža vojaških šol in prostovoljnih bolr'čark. Po molitvi, so čete inton:ra!e sardinsko himno. Svečanost se je zaključila s spominom na junake in s poklonitvijo na grobu vojvode Zmage, Zmagoviti boji v Rusiji Napadalne akcije sovjetskih Set so bile na vseh odsekih zavrnjene z velikimi človeškimi in materialnimi izgubami za sovražnika Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodnem Kavkazu in na območju ob Tereku so bili sovjetski napadi zavrnjeni v borbah od moža do moža in delor -\ v protisunkih. Več oklopnih voz je bilo uničenih in privedenih nad 1300 ujetnikov. Oddelki lovskih letal so v nizkih poletih prizadejali sovražni pehoti visoke izgube in sestrelili 12 sovražnih letal. Med Volgo in Donom je bil v menjajočem se boju uničen sovjetski bataljon, sestreljenih 26 oklopnih vozil ter zaplenjenih mnogo topov in pehotnega orožja sovražnika. Transportni oddelki letal so kljub zelo težavnim vremenskim prilikam oskrbovali ci te v boju. V uspešnih obrambnih boji*: med Volgo in Donom se je odlikoval 2. bataljon ne- kega dunajskega grenadirskega polka po svojem zglednem zadržanju. V kolenu Dona so bili v važnem odseku reke zavrnjeni v zadnjih dnevih ponovljeni napadi sovražnika z močno podporo uklopnega orožja in letalstva. Na prostora med Kalininom in Ilmen-skim jezerom so se izjalovili številni, z močnimi oklopnim! oddelki izvršeni napadi sovražnika, deloma v ogorčenih borbah iz bližine. Nasprotnik je izgubil 51 oklopnih vozil ter utrpel ponovno hude krvave izgube. Pri napadalnih akcijah v severnem odseku fronte se Je odlikoval oddelek SS v orožju. Na jugovzhodni obali Anglije so lovski oddelki podnevi izvedli uspele napade na železniške in industrijske cilje. Protinapadi nemških in zavezniških čet £2 ugodno nadaljujejo na vseh odsekih Berbn, 6. dec. s. Hude borbe na področju Volga-Don ter južnozapadno od Kalinina in Toropca so se nadaljevale 5. decembra z veliko silovitostjo kljub hudim snežnim zametom. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so nemške čete med Donom in Volgo ob podpori rumunskih skupin nadaljevale svojo krajevno akcijo in izvedle tudi protinapade. Izkoriščajoč prejšnje dni dosežene uspehe, so nemške čete lahko se naprej razvijale svoje napadalne sunke Po hudem boju so bile zavzete boljševiške utrjene postojanke, ki jih je sovražnik ponoči zasedel z v vsej naglici prispelimi ojačenji. Med protinapadom je sovražnik utrpel nadaljnje hude izgube. Razen celega bataljo- na strelcev, ki je bil uničen je bilo ujetih 268 sovražnikov in zaplenjenih 39 topov, 30 metalcev bomb in številno drugo orožje, na bojišču pa je obležalo 1000 boljševiških vojakov, 5 tankov je bile onesposobljenih za borbo. V nekem drugem odseku so ru-rn unske skupine uničile več tankov in topov. Tako je število tankov, ki jih je neka rum unska armija uničila v dveh tednih, naraslo na 30 Uničenih je bilo 109 komadov raznega drugega orožja in ujetih 350 ovražnikov. Tudi v silnih borbah v področju zapadno od Kalinina in Toropca so nemške čete znova pokazale svojo piemoč nad sovražnikom. Čeprav so boljševik! ponovno napadali ob podpori ogromnih oklopnih sil, Vladar v Napoliju Xapoii, 5. dec. Ob 11. uri je nepričakovano prispel v Napoli ob spremstvu svo:ih pribočnikov Nj. Vel. Kralj in C3-sar. Vzv-senega vladarja so sprejeli prefekt zvezni tajnik, poveljnik ter-torialne obrambe, nakar se je Vladar takoj podal v kraj j, ki so bili prizadeti ob napadih. Vladar je v bolnišnicah obiskal žrtve sovražnega barbarstva, se pomudM pri vseh ranje-ch ter za vse imel besedo visoke tolažbe Iz Beneške palače: Pcpsin uspeh poziva Duceja županom Rim. 6. dec. s Poziv, ki ga je Duce naslovil na župane manjših podeželskih občin glede podpore prešel j encem. je bil sprejet takoj z na j več j: m navdušenjem. Med stotinami brzojavk, ki so kot odgovor na poziv dospele v Beneško palačo, jih je mnogo, ki so izredno značilnee. Neka občina z Piemonta javlja, da je sprejela že nad 6000 ljudi, nega druga ob Comskem jezeru je brzojavila. da se akcija za pomoč preseljencem nadaljuje v najzvestej-šem izvajanju Ducejevih odredb. Enake brzojavke so dospele tudi iz občin v alpskih in apeninskih dolinah. Treba je povedati, da se tud s strani odse-ljencev kaže veliko razumevanje in kadar je potrebno, tudi potrpežlj:vost. tako da delo bratske fašistične solidarnosti dosega največje uspehe. Duceju poklonjeno del3 c fašističnih stvaritvah Rim, 6. etec s. Duceju jc bilo ob proslav: 201etnice poklonjeno 12 knjig velikega formata dela »Panorame fašističnh stvaritev«. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo spričo spcpol: itve fn objave tega dala, ki predstavlja najbolj obsežne zgodovinske dokumente fašistične Revolucje. Duce je tudi z zadovoljstvom sprejel na znanje, da je bil u tanovljen poseben zavod »Panorame faš"stienih stvaritev« z namer om. nadaljevati in spopolnjevati stalno to delo. Vtis Mussolinijevega gcvera na Arabce Teetuan, 6. dec. s. Razširjeni arabski j dnevnik v Maroku »Alhurrijah« objavlja na vsej prv: stranj besedilo Ducejevega govora. V uvodnem komentarju se z navdušenjem in simpatijo pribijajo pojmi. ki jih je Duce obrazložil. Poseben poudarek je dan temeljnemu Ducejevemu načelu, da bo Italija nadaljevala vojno do zmage. Govor je naredil na tukajšnje muslimanske kroge največji in zelo ugoden vtis. Rcfstni dan regenta Nikole Hsrthvja Budimpešta, 6. dec. s. Madžarski narod je danes proslavil rojstni dan regenta Hor-thyja. V madžarskih cerkvah so bile posebne službe božje, katerih so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Generali in višji oficirji, ki se nahajajo v glavnem mestu, so se podali k regentu ter mu izrekli čestitke v imenu vojske. Zvečer se je regent Horthv udeležil svečane predstave v kraljevi operi. Ko se je pojavil, ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Vsi listi posvečajo uvo Inike Nikolu Horthjrju. omenjajoč njegovo konstruktivno delo. Prav regentu Horthjrju se ima Madžarska zahvaliti za svojo narastlo moč. Bil je Nikola Horthv. ki je leta 1919. na čelu vojske razvil prot i bol jše viško zastavo in pognal iz Budimpešte židovsko-boljše-viško kamarilo, kjer se je vgnezdila na povelje Moskve. Protiboljševiska politika Madžarske se je logično razvijala z udeležbo države v vojni Italije in Nemčije proti boljševizmu. Mađarski narod in predvsem vojaki, ki se ob Donu hrabro bore ter branijo domovino in evropsko kutluro, dvigajo ilanes svojo udano in zahvalno misel Nikoli Horthvju^ ki že več ko 20 let pametno in z odločno roko vodi državo. so se vse te akcije izjalovUe z izgubr Številnih tankov, ki so bili uničeni večinoma od zapornega ognja. Neki sovjetski polk strelcev je utrpel zlasti hude izgube južnozapadno od KaUnina, kjer so se njegovi napadi izjalovili deloma pred nemškim zapornim ognjem, deloma v borbah moža z možem. Zatišje na finskem odseku Helsinki, 6. dec. s. Finski glavni stan javlja, da ni bilo v zadnjih 24 'arah na kopnih frontah nobenih pomembnih dogodkov. Angleška podmornica najmodernejšega tipa izgubljena Lizbona, 7. dec. & Angleška admirali teta javlja, da se je podmornica >TJnique« je bila podmornica najmodernejšega tipa. Oborožena je bila z enim 76 mm topom, eno strojnico in s 6 topednimi cevmi po 533 mm. Prva obletnica vstopa Japonske v aojno govor japonskega zunanjega ministra Tanja — Vojna je bila Japonski vsiljena po Imperializmu Severne Amerike — Veliki vojaški in diplomatski uspehi Tokio, 5. dec. s. Zunanji minister Tani je v radijskem govoru v proslavo prve obletnice vojne za Veliko vzhodno Az'jo pozval 100 milijonov prebivalcev, ki tvoriio japensk narod, naj so bore z vsemi svojimi silami, dokler Anglija in Amerka ne bosta prisiljeni opustiti boja. kajti sicer vojne ne bo mogoče smatrati za zaključeno. Tanj je poudari še, da je sedanja vojna konstrukfvna vojna, s katero se moro uvesti na svetu nov red s pomočjo Japonske, Italije in Nemčije. Velk del govora zunanjega ministra je bil posvečen premišljenim izzivanjem Američanov prot Japoncem n anglosaškim po"zkusom za preprečenje slehernega razvoja japonskega naroda Tam je dodal da ni bilo mogoče ničesar skleniti kljub odkritosti, ki jo je Japonska pokazala med pogajanji v Washingtonu ki so brez potrebe trajala osem mesecev pred izbruhom sedanje vojne, kajt Američan; so se zakopali v jarke za obrambo abstraktnih načel in skušali ebenem doseči s težo lastne sile od Japonske enostranske koncesije, s tem, da so predlagali japonskim diplomatom nesprejemljive pogoje. Medtem ko so pogajanja trajala, so Američani skušali pripravti druge narode do tega. da b{ sledili njih politiki, ki je morala dovesti do vojne ter so obenem ojačevali vojaške priprave okrog Japonske Japonski predložene zahteve po izstopu z Trojne-oa pakta, po popolni umaknitv.j sil iz Kitajske in iz francoske Indokine, po umak-njtvi priznanja, ki je bilo dano nankn-šfcf vladi, so imele deloma za cilj to, da bi Japonska končno priznala kontrolo wa-shingtonske vlade nad vzhodno Azijo. Vse te zahteve Zedinjenih držav, so hote prezrle japonske napore od zbruha vojne na Kitajskem za stabilizacijo položaja v vzhodni Aziji, japonske žrtve v man-džurski vojn; kakor v ktajski ter so ogrožale obstoj Japonske. Te zahteve so bile pravzato izzivanje Japonske in v nasprotju s stvarnostjo položaja v vzhodn Aziju Diktiral jih je severno ameriškj imperializem, ki izhaja že od špansko ameriške vojne ob koncu prejšnjega stoletja. Komaj šest mesecev po napovedi vojne, so pa vendarle sovražna oporišča v vzhodni Aziji vsa padla v roke Japoncev Osvobojene države so s; lahko zopet pr:dob:le svojo individualnost, njih prebivalstvo navdušeno sodeluje z Japonci pn nadaljevanju vojne rn pri uvajanju sfere skupnega uspe-vanja v vzhodni Azjji. Krasen uspeh je dosegla tudi japonska diplomacija s sklen tvjjo zavezniške ofenzivne in defenzivne pogodbe s Tajsko; ki je postajala vedno bolj učinkovita. Odnosi z Mandžurijo in nankinško nacionalno Kitajsko so postal še tesnejšj in obe vladi sta obilno prispevali k vojni za veliko vzhodno Azijo. S pogodbo, ki je bila sklenjena 11. novembra lani z Italijo in Nemčijo za nadaljevanje vojne v tesnem edin-stvu prot; Anglosasom in s katero je b la sankcionirana obveza, da podpisnice ne bodo sklenile separatnega miru ter da bodo uvedle nov red na svetu, so postali odnosi med tremi narodi vedno bolj tesni. S to pogodbo je vojna za Veliko vzhodno Azijo postala neeločlj va od vojne v Evropi. Ena izmed značilnosti n:'še nkoiie v preteklem letu je dodal minister Tani. je dejstvo, da sta vojna in obnova sli vštric in zelo vzpodbujajoče je, da se sile Trojnega pakta odlikujejo v obnov ozcmeil, kjer je divjala vojna, in v reorganizaciji nj'h prcb'vj!>'vr,. N;ba odgovornost do zanamcev je velika, zlasti če pomislimo, da sedanja vojna ni samo oborožen spopad, je zaključil zunanji mnster, temveč predvsem spopad med starini in novimi ideologijami. Minister Tani je končno izjavil, da n povoda za strah pred napori sovražnikov in zlasti Amerike za obdr/.anje gverilske vojne proti Japon.sk;. P 3 sistemu kapi j'e c!?Jav2ja Amerika sv3je izgube pri Pearl Harbouru Bnenos Aires. 6 dec. s. Iz Wash!ngtOJBa se doznava, da je mornariško ministrstvo šele zdaj, to je po enem h tu, objavilo podrobno poiočilo o škodi, ki jo je utrpela severnoameriška mornaiica v Pearl Harbouru. Iz poročila izhaja, da *o bile potopljene oklopnice »Arizona . : Oklahoni.i . Kalifornia«. »Nevadac, »\Vest Vnirinia . polagalke min vOglala in »Utah ter velik plavajoči dok. Razen tega je bilo izpubjo-nih 80 hidroplanov in 97 letal, dovtiitre izgube znašajo 2.117 oficirjev, mornarjev in pešakov mrtvih, 960 pogrešanih in S7t> ranjenih. Te strašne izgube je povzročilo 15 japonskih letal, ki so odletela z neke nosilke letal in preslepila severnoameriške straže, Japonci so izgubii samo 28 letal in 2 podmornici majhne tonaže. K tem delnim priznanjem ameriškega mornariškega ministrstva glede izgub ameriške mornarice v Pearl Harbouru je treba dodati nadaljuj i hude izgube, ki so jih zadali Japonci Američanom in jih objavili s svojo Običajno resnicoljubnostjo in nepristranost jo v japonskih vojnih poročilih. Napad na sovražni konvaj ob obali Birme R-angOun, 6. dece. 3. Japonske letalsko skupine so silovito napadle neki sovražni konvoj s 40 ladjami, katerega so spremljale križarke tn številni lovci na morju pred Kitagongom. ob južnozapadni bJnu-ski obali Več sovražnih ladij je bilo zadetih. Japorskc eskddre so nrpadle tudi pristanišče v K*'tagongu, kjer so na tali silni požari in eksplozije. V pristaniških napravah in drugih objektih j^ nastala huil \. škoda. Sovražno letalstvo, ki je K'Ulo konvoj, se je spustilo / boj. a je bilo kmalu prisiljeno k umiku. V letalskem dvoboju je bil sestreljen en Hurrican. Sestreljena ameriška letala Kanton, 6. dec. s. Glavni stan japonskih oboroženih s;l na južnem Kit.iiskem poroča, da so japonska letala zrušila dvo ameriški L tal' med napadom na Honp-kong štirje možje posadk obeh letal »ta bili ujeti. četrt stoletja svobodne Finske Rim, 6. dec. s. Ob 251etnici finske neodvisnosti je bila v dvorani nekega velikega k:.rematogTafa svečana manifestacija v proslavo borbe finskega naroda za svojo svobodo. S\rečanosjti £o se udeležili zastopniki glavnega stana, nemški veleposlanik :n lap:nski veleposlanik, madžarski po-slan-k in številne osebnosti ter prvaki ter močro zastopstvo ranjencev in vojnih pohabljencev naših Oboroženih sil. Po izvajanju narodnih Ivmen in Sibeliuo-sovega simfoničnega poema 2-Fin kagerlinenger Sle Tidende« objavlja dolg razgovor a predsednikom republike Rvtu jem v katerem poglavar finske države znova potrjuje sklep svoje države, voditi vojno do zmage, ne mineč se za hu bule predmet poročil. Popoldne jc Zvezni pod poveljnik GILa podal navodila za delovanje te organi zac i je. slasti tofoskj kuhinj Razprave so se nadailjevale 3. t. m. zju- traj, popoldne pa je Zvezni pod t« j rak podal njih pregled Zveznemu tajniku. Poročali ao tedaj rudi inšpektorji con. Zvezni tajnik je zaldjučH sestanek s topio zahvalo hierarhom. katerim je dal navodila za nadaljnje delovanje s posebnim ozirrom na zimsko dobo. Sestanka so se udeležili Zvezni direktorij. Zvezni pod poveljnik GILa, tajnik pokrajinskega Dopolavora, zaupnica ženskih Farjev, pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj, pokrajinska tajnica gospodinjskih pomočnic in direktor lista »Prima lrnea«. Mušič, Sedej in Zonić razstavljajo v Jakopičevem paviljonu Nova umetniška razstava dveh dstnačih priznanih umetnikov z rojakom iz črne gore je ie prvi dan privabila številne obiskovalce Ljubljana. 7. decembra. Včerajšnjo nedeljo je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena nova umetn'ška razstava. Glavno in obe stranski razstavni dvorani so napolnili trije umetniki, katerih umetniške kval tete so priznane, čeprav LHib^riiu-p.riom. vsaj kar se tiče s m-patičnega slikarja Crnoogrca Zoniča, ne povsem znane. Ze po prvem bežnem ogledu ne dvomimo, da bo razstava, k j bo od-toprta čez božične praznike in novo leto, zbudila med prijatelji umetnost; veliko zanimanja in da bo privabila vse, ki se pri nas vnemajo za dela naših mladih zelo nadarjenih umetnikov. Kakor mnoge druge prejšnje razstave, je bila tudi sedanja prepuščena ogledu obiskovalcev brez priložnostnega otvoritvenega nagovora. V tem primeru obžalujemo, da se je prešlo preko te formalnost'.; bila bi tokrat potrebna, da se občinstvu predstavi vsaj v glavn h razvojnih obrisih Jovan Zonić. ki sicer sedaj že dalj časa biva v Ljubljani, n; pa še pri nas razstavljal. Načelno pa b; želelj. vsaj kjer ne gre ra reprezentativne in večje koleivtine razstave, da bi take razstave otvarjali umetniki osebno. Nedvomno bi še tako nezgovo-ren umetnik vedel povedati o nastanku »vojih umetnin, njih specialnih posebnostih in o svojem stiemljenju mnogo več zanimivega jn za ljubitelje umetnost: privlačnega, kakor vsak drugi »slavnostni« otvoritveni govornik. Menimo, da bi tako posredovanje umetnika med svojimi umet-nnarrv in obč:nstvom bilo tud; velikega propagandnega in vzgojnega pomena. Zoran Muš c in Maksjm Sedej sta pri nas že zelo popularni imeni med mlajšim slikarskim rodom. Njuni domači in mednarodni uspehi v preteklih letih so znanj. Zato tudi sedaj razstavljena dela, katerh strokovna ocena pripada umetnostnim kritikom, ne potrebujejo posebne hvale. Mušič je razstavil 10 olj in 3 gvaše, večinoma tihožitja. Sedej je zastopan z 12 olji, 4 lesorezi. 2 risbami -n 2 gvaš i. Med njimi je nekaj starejših del. večina pa je novejšega datuma. Slikar je v svojih stvaritvah barvno zelo živahen, motivično pa izredno zanimiv. Posebna pozornost bo veljala Jovanu Zaniću. To nedvomno ne samo zato, ker je nov med nami. temveč tudi zarad: njegovih kakovostnih In izredno zanimivih del. Zonić. ki je s Cetinja. je študiral najprej v Beogradu, nato pa v Parizu. Razstavlja 12 olj, več n orna portrete in tihožitja. Najzanimivejši pa je njegov izbor ilustracij za Njegošev svetovnoznani »Gorski Vijenac. Ilustracij je skupno 15 in so verna predstava pesniških przorov nesmrtnega črnogorskega vladike. Iz njih diha z živo silo prekaljeno junaštvo in pogum sljkarjevih rojakov ki so se izkazali v neštetih krvavih bojih preteklih desetletij in stoletij. Nova razstava ima vse odlike, ki so privlačne za prijatelje umetnosti. 2e včeraj jo je poset lo mnogo obiskovalcev, ki iim bodo v bližnjih dneh še sledili številni drugi. ŠPORTNA NEDELJA Tabieteniško prvenstvo Ljubljane je med moškimi pripadlo Bradešku (Koroten), med ženskami pa neorganizirani Pogačarjevi — Izredna velika udeležba Ljubljana. 7. decembra Med tem ko je ves naš sport lani in letos preživljal majhno krizo, so tabletenisti pogumno premagovali vse ovire in se nedeljo za nedeljo sestajali na prijateljskih prireditvah. Dasi niso razpisovali dragocenih pokalov in daril za zmagovalce, so bili klubski in medklubski turnirji vedno Številno obiskani. Navdušenje za tabletenis je morda sedaj še večje, kakor je bilo pred leti. 2e dalj časa se je čutila potreba, da se vnese v tabletenis zopet tisto obeležje, ki vpliva na mlade igralce najbolj izpodbuje-valno. namreč borbo, ki ne rešuje samo vprašanja osebnega prestiža, temveč nagrajuje tudi s ponosnimi prvenstvenimi naslovi. Prvenstvenih turnirjev ni bilo že več sezon. Vedeli smo sicer, kdo so najboljši. Nihče pa ni mogel trditi, da je najboljši na podlagi določenega prvenstvenega izida. Zato so tahletenisti z veseljem pozdravili pobudo, da se zopet enkrat se-atanejo na rendez-vous prvenstvenega značaja. Organizacijo tekmovanja, na katerem je Slo za nič manj in nič več kot za naslova prvaka in prvakinje bele Ljubljane, je prevzel Hermes, ki se je že pred 14 dnevi izkazal z izvrstno izvedenim turnirjem. Prireditvi je izkazal posebno naklonjenost ljubljanski župan general Rupnik, ki je poklonil za zmagovalce dva krasna pokala in dve dragoceni zapestni uri. Njegov iz-podbujc^alni vzgled so posnemale številne ljubljanske tvrdke, ki so že od nekdaj vedno z razumevanjem podpirale ta mladinski sport. Tako se je na posebni mizi v dvorani hotela Miklič, kjer je bilo tekmovanje, nabralo daril za majhno razstavo. Poleg pokalov in ur še knjige, loparčki. nalivna peresa, bonboni, servis in še mnogo drugega, kar je mikalo sodelujoče in jih Izpodbujalo, da so se borili z navdušenjem ln vso zbranostjo. Da bo turnir izvrstno obiskan, smo računali že v naprej. Vendar radf priznamo, da so nns končne številke izredno prijetno presenetilo. Vsega skupaj se je včerajšnjega turnirja udeležilo 110 tekmovalcev! Številka, ki menda v Ljubljani Se ni bila dosežena. Zasluga, da je bila udeležba tolikšna, gre vsekakor pametnnemu stališču, da se pripustijo k tekmovanju tudi neorganizirani. Tehnični rezultati so ta sklep potrdili kot zelo umesten. Kažejo namreč, da so tudi med neorganiziranimi igralci oziroma igralke, ki jih ne moremo prezreti, če si hočemo ustvariti pravo sliko o sposobnostih najboljših ljubljanskih table-tenistov. Ker smo že pri številkah, naj zabeležimo še. da je bilo med organiziranimi 32 Hermežanov. 12 Korotancev in 10 Mladikaijev. Razveseljivo je tudi, da je bilo po dolgem presledku mogoče izvesti poseben ženski turnir. Nastopilo je 8 mladih tekmovalk. Ob tolikšni udeležbi so bile seveda najtežje zahteve postavljene na organizacijo, ki je večinoma slonela na ramah g. Puse-njaka. S priznanjem je treba ugotoviti, da je bila organizacija kos vsem vprašanjem ln da ni zmogla edinole — časa. Udeležba Je bila prevelika, da bi bilo mogoče turnir Izpeljati venem dnevu do konca. Vendar bo včeraj spravili pod streho najvažnejši tekmovanji: prvenstvo moških I. kategorije in prvenstvo žensk. Nedokončan je ostal turnir II. kategorij?, ki se bo nadaljeval danes popoldne. Da bi glavnega turnirja preveč ne obremenili, so igralce razdelili po približnih močeh na dve skupini. V prvi jih je sodelovalo nič manj kot 64. Kot favoriti za finalne igre so bili postavljeni na začetek prve polovice Bradeško in na konec Roman Strojnik, na začetek druge Bogataj, na konec pa Aleš Strojnik. Turnir je potekal zelo živahno. Napetost in zanimanje za igre sta naraščala ob mnogih nepričakovanih izidih. Zgodilo se je celo, da je neorganizirani Poženel izločil v tretjem kolu postavljenega Aleša Strojnika kar z 2:0. Isti Poženel je potem v finalu porazil izvrstnega Bogataja 3:0 in Romana Strojnika 3:0! Podlegel je edino Bradešku. Nepričakovan je bil v tretjem kolu tudi poraz Merale I., ki ga je odpravil Gabrovšek 2:1. Prvenstvo si je zasluženo priboril Bradeško. Je danes naš najboljši in najsolidnejši igralec in ima vse pogoje, da se razvije v dobrega mednarodnega tekmovalca. Tudi ostala trojica finalistov, med katerimi je največje presenečenje, kakor smo že zapisali, Poženel, je pokazala izvrstno napadalno in obrambno igro ln je uspehe zaslužila v polni meri. Med ženskami so bile moči precej izenačene. Igrajo seveda še začetniško, vendar so vredne pohvale že zaradi poguma. Najboljša je bila Pogačarjeva, ki je naletela na najnevarnejšo nasprotnico v Polakovl. Najvažnejši tehnični rezultati so: I. moška kategorija III. kolo: Bradesko-Moran 2:0, Recek-Tršinar 2:1, Mllanović-Ulčar 2:0, R. Strojnik - Gregorčič 2:0, Bogataj - Subert 2:1, Strojnik III - Meden 2:1 Gabrovšek-Merala I 2:1!. Poženel-A. Strojnik 2:0!!. IV. kolo: Bradeško-Mllanovlfi 2:0. Stroj-nik-Recek 2:1, Bogataj-Strojnik III 2:0, Po-ženel-Gabrovšek 2:1. Finale: PoŽenel-Bogataj 3:0, BradeŠko-Strojnik 3:1. Poženel-Strojnlk 3:0. Brade-ško-Bogataj 3:1. Bogataj-Strojnik 3:0. Bra-deško-Poženel 3:0. Ljubljanski prvak Je postal Bradeško (Korotan), drugi je neorganizirani Poženel, tretji Hermelan Bogataj tn četrti Her-mežan Roman Strojnik. Ženske: I. kolo: Merala-Velikonja 2:1, Polak-Sterle 2:1. Pogačar-Fugina 2:0. II. kolo: Bricelj-Merala 2:1, Pogačar-Polak 2:1. Finale: Pogačar-Bricelj 2:0. Prvakinja Je postala tako neorganizirana Pogačarjeva, druga pa Je Hermežanka Brlel Jeva. Darila so bila razdeljena ob primernih nagovorih predsednika Hermesa dr. Mau-rija, zastopnika italijanske železniške delegacije inž. Pattavine in vodje turnirja g. Pušcnjaka. Prireditvi je ves dan prisostvovalo mnogo gledalcev. Juventus je prvi porazil Livarno Edina, zato pa tem večja in za položaj v tabeli važnejša senzacija včerajšnjega 10. kola italijanskega nogometnega prvenstva v diviziji A je prvi poraz vodećega Lavor« na. Ljvornčani so izgubili na svojih tleh proti Juventusu. Kaže, da je moštvo preutrujeno in da je začetni elan, kj je dvigal moštvo in ga vodi od zmage do zmage, zelo popustil. Verjetno bo zdaj nastopila kritična doba. ki bo Livorno prisiiia, da bo prepusti vodilno vlogo drugim. Med temi se sedaj pojavlja tud: zmagovalec Izvorna torinski Juventus. 2e v prejšnjih „Prima linea" Izšla je 5. številka glasila Zveze borbenih fašijev za Ljubljansko pokrajino. Za. ni m iva vsebina stoji popolnoma pod mogočnim vtisom velikega zgodovinskega govora Ducejevega. List je objavil govor v celoti«, tako da ima vsakdo priliko, da se do podrobnosti seznani ne samo z vsebino, ki jo poznamo že iz naših listov, marveč tudi z ono značilno dikcijo, ki odlikuje Musso-linijeve govore, z blestečo njegovo frazeologijo in z drugimi značilnostmi, ki se v prevodu ne dado točno podati. Naslednji Članki so posvečeni obsodb,- barbarskega načina vojevanja, k, so se ga Angleži lotili nasprotj Italji. uničujoč mirna, neutrjena mesta, pokončava joč nesmrtne italijanske umetnine, ki so že davno last vsega omikanega človeštva ter obmetavajoč ž bombami bolniške ladje. Času primeren je nesporno tud; članek o »bušidu«, viteškem zakoniku borbenega japonskega naroda, kg je treba njegov nenadno nagli dvig in razvoj iz zapuščene, ezjatske države v sodobno velesilo, pripisati duhu »bušida«. Peta stran lista je posvečena italijanskemu gledališču, deloma pa tudi silnim likom nekdanjega in sedanjega rimskega cesarstva. Veliko pozornost posveča list socialnim vprašanjem, o čemer prif-ajo temeljiti članki šeste strani. Tudf poročila o delovanju fašistične orga-nzacije so se v kratkem času, odkar izhaja glasilo, lepo razmahnila kar zopet dokazuje, da se organizacija prav marljivo giblje. Sijajen uspeh v Dafiolavora Oboroženih ril Pod pokroviteljstvom pokrajinskega Do-polavora je bila 4. t. m. zvečer v Dopolavo-ru Oboroženih sil va jetejska predstava za oficirje in italijanske dopolavoriste. Predstava, ki je bila prirejena za moštvo že v prejšnjih dneh, je imela ponovno zavidanja vreden uspeh. kolih se je opažalo, da n:za Juventus uspeh za uspehom in da vedno bolj tišči v ospredje. Sedaj je že celo med prvo četvorico in gotovo n; to še njegova zadnja beseda. Ostale tekme so se končale skoro vse po pričakovanju. Z gostovanja sta odnesli po pol Izkupička edino Roma in Milano. Hud je poraz Genove v Milanu. Razultat: tekem so naslednji: Genova: Liguria-Venezia 1:0. Torino: Torjno-Triestina 4:1, Bergamo: Atalanta-Mjlano 0;0, Rim: Lazio-Vicenza 2:1. Bologna: Bologna-Fiorentina 3:1. Bari: Bari-Roma 2:2, Milano: Am bros i ana - Cie no v a 3:0, Livorno: Juventus-Livorno 3:0. Stanje v tabeli je takole: Livorno 16 točk, Torino 14, Juventus in Lazio 12, Genova 11, Roma. Bologna. Ambrosiana, F o-rentna in Milano 10. Atalanta in Bari 9, Ligurja 8. Triestina 7, Vicenza in Vene-zia 5 točk. Tudi Spezii se majejo tla V diviziji B je bila najvažnejša tekma v Padovi, kjer sta se sestali kandidatnji za zmago Spczia in Padova. S prednostjo domačih tal je Padovi uspelo poraziti Spe-zio in tako izboljšat; izdatno svoj po;ožaj in omogočit Pro Patri, ki je igrala v Cremoni neodločeno, da se je postavila ob bok Spezji. Napol; je bil poražen v Pesvari, Savona pa je podlegla na svojem igrišču Pisi. Pomemben je eneodločen rezultat v Lodiju. Rezultat-; tekem v divziji B so: v Pescarl: PeScara-Napoli 3:1. v Savonp Pisa-Savona 3:1, v Cremoni*• Cremanesc-Pro Patria 0:0. v Vidmu Udinese-Novara 4:1. v Sieni: Siena-Alessandria 4:2, v Pa-lermu: Palermo-Modena 1:0, v Lodiju: Fanfulla-Brescla 1:1. v Rimu Mater-Anco-nitana 4:0 in v Padovi: Padova-Spezia 2:1. Stanje v tabel;: Speezia in Pro Patria H točk, Padova 13. :sa. Napol i, Brescia n An-conitnna 12. Moden a Cremonese in Ales-sandria 10, Fanfulla 9. Novara. Udinese. Palermo in Mater 8 Siena in Savona 7. Pe-scara 6 točk. Z Gorenjskega _ Gauleitcr dr. Rainer na Gorenjskem. V sredo J3 obiskal Gauleiter dr. namer v spremstvu vlš. £tražmojstra imetnika viteškega križca Schmolzerja Kranj. Zgodaj popoldne ga je na meji pozdravil okrožni vodja. Na Jezerskem je pregledal službeno mesto krajevne skupine posvetovalnico za matere in otroški vrtec. Zglastl se je tudi na županstvu. V Predoslju si je ogledal šolo in strankin dom. Po ogledu Brda se je udeležil na povabilo kulturnega večera v stran-k;nem domu v Kranju.. Dr. Koschir je rrt* pravil s težko ranjenimi ter Hitlerjevo mladino lepo prrireditev pod geslom >Gorenj-*ka — pokrajina Nemčije«. — Poljedeljska razstava v Kranju po-daljiana. Glede na veliko zanimanje za gorenjsko kmetijsko razstavo in da se omogoči čim večjemu številu kmetov, zlasti pa uslužbenstvu in mladini obi-k. je bila vaz-stava podaljšana do vštete včerajšnje ne-delje. 2e v prvih dveh dn:h si jo je ogledalo 5.000 obiskovalcev. Ljudje so se zlasti za-r imali za razstavljene kmetijske stre je. — Gradbena delavnost n« Gorenjskem. Stanovanjska naselb'na »Neue Heimat« v Kamniku je imela nedavno likof. Foleo številnih zastopnikov «t ranke in državne oblasti sta bila navzoča tudi okrožni vodja in deželni svetnik iz Radovljice. Zaupnik za gradnjo socialnih naselbin >Neue Heimat« je poročal o gradbeni delavnosti na Gorenjskem. Likof je bil zaključen s skup-nm kosilom v Kendovi gostilni. — Zbor°vanje županov. DežMni svetnik dr. Hinteregger je sklical župane radovljiškega okrožja na delovno zborovanje. Uvodoma je sporočil zbrarim županom, da je zaprosil do edanji občinski konr'sar v GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 8.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Prvič v sezoni. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Cen« od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. OPERA Torek. 8.: ob 10.30: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 20 lir navzdol. Ob 16.: Tnala. Izven. Radovljici za razrešitev. Prošnji je bilo ugodeno ln upravni posli okrožnega mesta ao bili poverjeni glede na združitev Lesc z Radovljico radovljiškemu županu Fure-derju. Deželni svetnik se je pri tej priiiki zahvalil odhajajočemu občinskemu svetniku Babriku in mu izrazil priznanje za njegovo delo. Babnik je prevzel civilno upravo lani v aprilu kot prvi občinski komisar radovljiškega okrožja. Mnogo, kar se je takrat storilo v Radovljici, je bilo storjeno na njegov pobudo in pod njegovim vodstvom. Govornik je omenil preimenovanje ulic, olepšanje mesta, gradnjo cest, razširjenje vodovodnega omrežja, otvoritev mestne knjigarne in še druga dela. Novi okrožni komisar Fureder je vod4 prej občino Lesce. Vladni asistent Standhartner ;e govoril o izdajanju posebnih legitimacij in posebnih določbah glede potnih listov. Inspektor Seele:ter je kratko obravnaval naj. važnejša prehranjevalna vprašanja Gorenjske. Višji inspektor Rachle je govoril o občinskih in hišno pravnih vprašanjih. Nekaj načelnih pojasnil o tem je dal še inspektor Steiner. — življenje in umiranje. V Ihanu je umrl nedavno eden najstarejših občanov Jernej Kavka, po domače Glavič, star 76 let. Poročili so se v Ihanu občinski tajnik Ladislav Aleševec s šiviljo Agato Hribarjevo in mizarski pomočnik Janez Svetlin s posestnikovo hčerko Frančiško Sojer. V občini Predosljah so bile od 1. oktobra do 1.decembra rojeni Ivan Grašič. Terezija Miklavčič, v občini Strakovlje Terezija Ov-senek, Franc sunker, Franc Trebar in Ivan Gašperlin, vsi v Britofu In Marija Hrbt v Predosljah. Umrli so pa v Istem času: Janez Jama iz Kokrice, Marija žirovnik iz Orehovelj, Franc sunker iz Btltofa, Franc žibert iz Suhe ter Ivan Mavec ter Frančiška Pogačnik iz Predoselj. V občini Preddvor so bili rojeni Marija Savš. Zgornje Jezersko. Marija Roblek, iz Bašlja. Jane* Hudobivnik iz Kokrice, Brigita Schiberle iz Zgor. Jezerskega, Leopold Miklavčič iz Spod. Bele. Janez Jagodic in Andrej Nuner iz Zgor. Bele ter Franc Schenk iz Pirvi-dvora. Umrli so pa %zidarjeva hči Marija Ribnikar iz Zgor. Bele in vrtnarski delavec Janez Mavec iz Bavka. V občini Tržič so bili v novembru rojeni Janez Ribič, Bogoljub Rožič, Josipina Stegnar. Marija Vi 1-mar, Josipina Dergan, Friderik Kopač in Janez Klofutar. Umrli so Katarina Mally. Bogoljub Ahačič. Gregor Mali in Janez Bcrilej. Poročili so se Karel Varš z Marijo Aman, Janez Novak z Ivanko Sedej. Luka Slapar z Marijo Penko, Leopold For-nazarič s Frančiško Košir, Josip Gergan z Antonijo Peiko. Jane z Istenič z Ano Zad-nikar, Aleksej Meglic z Ivanko Gaberr. Ignac Valjevec z Antonijo Zupan in Fer-dinad Kramer z Božidaro Majcen. — Predavanja o Afriki. Desetar Rein-hold Puttner prireja po večjih krajih Gorenjske predavanja o afriškem bojišču. Predavanja spremljajo lepe skioptične slike. Puttner se je sam udeleževal vojne v Afriki. Predaval je že v Radovljici. Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Miklavževa nedelja v Ljubljani Ljubljančani so imela tudi letos velike skrbi in komedije z Miklavžem Ljubljana. 7. decembra. Miklavževa »sezona« je kratka, a zato tem živahnejša: tudi letos ic v/nem i rila mehčane, da so pozabili na vse dru^o: glavni dogodek jc bil Miklavž. Ves teden je Ml Miklavž zaveznik ter prrspeševartclj trgovine, povsod so ga klicaili na pomoč in prodajalci so opozarjali vsi po vrsti, da so njegovi »dvorni dobavitelji«. Cc dandanes ljudje sploh kaj kupujejo, ja pač njihova sveta dolžnost — da ne <*rešc proti dobrim, pradavnim običajem —. da kupujejo pred Miklavžem. To smo morali povedati, ker so nekateri nr'fli'Ii, da se ljudje ne bodo letos niti spomnili na Miklavževo sezono, odnosno da jih koledarski dnevi sami na sebi ne bodo rnogtt vznemiriti ter podžgati kakor včasih. Ljudje se pa vendar ne spreminjajo tuko hitro, zlasti ne. če se nc spreminja tudi prat'ka. Težko je 'povedati, v čem se je letošnja M'klavžcva sezoona razlikovala od prejšnjih. Menda v tem. da So ljudje nekatero blago se tembolj kupovali. O slabši kupčiji res ne smemo govoriti, zlasti če ocenjujemo samo kupčijsko življenje na Miklavževem sejmu. Nekateri gledajo na naš Miklavžev sejem prezirljivo, posebno letos so se mu posrne-hovali. ker sc jim je zdel tako skromer. V resnici je M:k!av2ev s-ejem vselej najmočnejši poudarek vse Miklavževe sezone in tudi letos ni moglo biti drugače. Nihče ga ne mere prezreti in sleherni doher mc-č.m mora sv a j enkrat mimo stojnic, kldor je pa sejem obiskal, je moral *vdi kaj kupiti že po tradiciji. V soboto popoldne so prihajali mehčani iz vseh okrajev na sejem in baje jo b 'a prav z..radi te<:r» tsk'na t nj tram vaju. da so nam pokale kosti. Tedaj je bila »razprodaja«, kar zveni mnojjo hol j sugestivno kakor »prodaja«. V resnici je bilo že zgodaj popoldne mnogo blaga razprodanega. Proti večeru je pošlo že vse. knr se baje še nikdar ni zgodilo. Mnogi kupci so odhajali razočarani, ker so sejem obiskali z najboljšim namenom, da se založe s pisa- nim blagom ter napolnijo zvečer Miklavže-r koš. Ljudje so pokupili slaščico m sadje, »miklavževkc«, kakor pravijo nekateri »umetninam« iz kartona in krp. p<*l»rba.m Miklavža, in baje so zvečer pCMO GOko Hbtl Ce se je torej kdo v sobtrto zvečer pritoževal, da je dobrotnik Miklavž poza-Nil nanj. naj ne misli, da svetnik ni hotctl kupovati, temveč da je pokupil we, pfl ni mogtl vsem ustreči. Toda kdo bi žaloval. Komur ni pl doma. To je menda treba pn prsovati tudi toplemu vremenu; na prostem se nam je zde-lo to-ipleje kakor v stanovanjih. Mnogi meščani so hi«!i povabljeni na razna zasebna miklav/e\.mja, McvŽtti so s'i miklavževanjc improvizirali v avojiti nedelj >kih zatočiščih, v goMi'lnah, in vse to ni moglo ostati skrito. 1'liee so oživele in /i> pet je izredno trpel tramvaj, odnosno t* sti. ki so se hoteli peljati po vs«ej sriili. Že dopoldne je bil tako živahen promet, kjv-kor da je vožnja s tramvajem pravi nebeški užitek. Ljudje so šc vedno prenašali zavitke, kaker da Miklavž ni mogel razdehii vseh daril že v soboto. Od času do čaaa ic v tramvaju zadišalo tako prijetne/ in nič manj vsiljivo, kakor da smo brli na kob-nah. Meščani so prenašali in prevažali razne S'krivno*'tnc dobrote, o ki'kKmh si človek ne upa niti govoriti. (':c bi se kdo temu čudil, bi ga n dali ponv'ovalno in očitajoče. Ce£ ittj je vendar Miklavževa nedeMa' Miklavževa sezona je bila torej po poj mih naših meščanov končana do>tojno, to se pravi v splošno zado\ ••! jsitvo \ >-h. ki jo praznovali. Seveda, praznovali so jo vsb; sramota bi bila, če bi si kdo upal pr/nati. da je ni praznoval. Zdaj jc pa konee vel^ kih s I T V E N A P K A Z N I K Kinematografi nespremenjeno 1'metnUka razstava M u Aič-Sede j-Zonić: ob 11. vodi po razstavi prof. Ivan Vav-* potic D E ž t R N E LEKARNE pone>dWj<'k: Dr. Kmet, Bleivvelsova cesta 43. Tmkoezv ded., Mestni trg 4, Ustar, feelenburgova ulica 7 Torek: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78 Praznično dežurno r.dravnKko »iutbo bo opravljala: od ponedeljka od 20. do srede do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 i t k o, Pletersnikova ul. 13. Radio Ljubljana TOREK. 8. DECEMBRA 1942 XXI. 7.30: Slovenska glasba. 8.: Napoved čas* -— Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v I tali jansčini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih stl v slovenščini. 13.20: Plošče. 13.25: Operno glabo vodi diiigent Morelli, sodeluje sopramstka Anna Burco Grntile. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Korcert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijc.nec — Operetna glaaba. 15.: Poročila v slovenšč'ni. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Columblac. 19.: »Govorimo italijansko* — poučuje prof. dr. Stanko Lreben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v alovenščlni. 20.45: Tipična glasba. 21.: Orgelski koncert Pavla Ranci-gaja, sodeluje violinist Jan filaj3 — prenos iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 21.30: A. Nicotara: Pogovor s Slovenci. 21.40: Koncert sopraniatke Ksenije Kusej. 22.: Orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v itaMjanščinl. Kee, 281 »SLOVUrfSKT NA;*©!*«, I>onto>Tje*. T đ*cemtei lft42-XXI Kdor hoče ostati zdrav naj je od hrana vsega, kar aluži preprostemu ljudstvu Ljubljana, 5. decembra Snovi potrebne za obstanek človeškega organizma — hranilne ali redilne Osnovi — dobiva telo iz živil, ki so rastlinskega in živalskega izvora. Kot gradivo so potrebne beljakovine, rudninske snovi in voda, deloma tudi tolšče in ogljikovi vodani; za toploto pa so potrebne predvsem tolšče in ogljikovi vodani. Izjemoma lahko služijo za toploto tudi beljakovine, kar pa ni priporočljivo, ker so predrage. Naloga prehrane je porabljene snovi nadomestili m vzdrževati ravnovesje med prejemki in izdatki. Zato mora biti naša vsakdanja hrana v zadostni meri redilna. dobro pripravljena in primerna stanju organizma, biti mora tečna in prebavljiva, ne sme biti preenolična in končno — ustrezati mora času in ceni. Človek potrebuje dnevno 30 do 80 g beljakovin Najvažnejša redilna snov so beljakovine. Vsi telesni organi in sokovi so v veliki meri sestavljeni iz beljakovin. Beljakovine vsebujejo razen ogljika, vodika in kisika mnogo dušika in žvepla, nekatere tudi fosfor. Zato se beljakovine ne dajo nadomestiti s tolščami in ogjikovimi vodami. Popolne beljakovine vsebuje špinača. meso. kri, mleko, jajca, krompir. Nepopolne vsebujejo sočivje, moka in drugi mlevski izdelki. Koliko beljakovin potrebuje človek na dan ? Najnovejša raziskovanja so pokazala, da zadošča 35 do 80 g beljakovin za 70 kg težkega človeka na dan. će je hrana pravilno sestavljena, lahko brez skrbi rečemo, ela je v navadnih živilih vedno tolikšna množina beljakovin, kolikor jo telo potrebuje. Tolšče so najizdatnejše kurivo Druga važna sestavina naše hrane so poieg beljakovin tolšče. Razlikujemo rastlinske (bučno, makovo, olivno olje, palmino maslo, kokosovo maslo), živalske tolšče {svinjska mast. loj. presno maslo gosja tnast. kostna mast ribje olje itd.) in umetne masti (margarin). Tolšče so za telo najvažnejše kurivo. Zadošča jih majhna mno-tina. Kolikor jih ne porabi za toploto in energijo, jih telo naloži kot rezervo pod kožo tn okrog notranjih organov. Tolšča ščiti nežne organe pred poškodbami in pospešuje prebavo beljakovin. Preobilno nabiranje tolšče v našem organizmu pieprečimo z gibanjem. Debelušnost jc bolezensko stanje, ki se tudi podeduje in povzroča bolezenske spremembe srca in krvnih cevi. Z ogljikovimi vodani se dobro nasitimo Ogljikovi vodani so za telo važno kurivo, rndomeščajo pa deloma tudi tolščo. Hrana, Id vsebuje mnogo ogljikovih vodanov, je cenejša. Z njo se dobro nasitimo, ker jih lahko pojemo veliko količino. Velika mno-1 ina vedanov poleg beljakovin povzroča debelost. Ogljikovi vodani so organske spojine, sestavljene iz ogljika, vodika in kisika. V prirodi so zelo razširjeni. Delimo jih v proste ali enostavne (grozdni sladkor in ini sladkor) in v sestavljeno ogljikove vodane i trsni in pesni sladkor, mlečni sladkor, siadni sladkor, škrob, dekstrini, inu-lin glikogen in celuloza, ki služi za živalsko hrano). Upoštevati moramo tudi umetne sladkorje: saharin dulcin in gluein. Saharin pridobivajo iz premogovega katrana. Je 500krat bolj sladek kot navadni sladkor. Uporabljajo ga zlasti tisti ki imajo sladkorno bolezen. Nima nikakp hranilne vrednosti. Rudninske snovi grade okostje Telo potrebuje tudi rudninskih snovi: razen njih pa tudi kuhinjsko sol, ki dovaja telesu med drugim jod. ki mu je zelo potreben. Rudninske snovi delimo v kovine ln nekovine. Petino suhih snovi v človeškem orsranizmu tvorijo rudninske snovi, to ;|e piibližno 1 20 telesne teže. Rudninske snovi so važne za zgradbo okostja. Važno je razlikovati med lužni- nami in kislinami. Hrano, v kateri prevladujejo nekovine, imenujemo kislinotvor-no, ker se pri prebavi spajajo s kisikom ln tvorijo kisline. Hrani pa. v kateri je več kovin, pravimo, da je lugotvorna, ker spojene s kisikom tvori lužine. Pretežna večina rudninskih snovi je vezana z organskimi spojinami. Pri zgorevanju teh spojin nastajajo kisline in lužnine. Naš organizem jih more izločiti skozi ledvice le tedaj, če so spojene v sol. Zastajanje kislin v organizmu povzroča razne motneje in bolezni na prebavnih organih, jetrih, ledvicah itd. će hočemo, da bo naše telo zdravo, moramo skrbeti, da bo v hrani dovolj lužnin. ki se vežejo s kislinami in tako preprečijo škodljivost. Rudninske snovi, ki tvorijo pri prebavi in presnavljanju naše hrane lužnine, so predvsem v zelenjavi, krompirju, kolerabi, korenju, špinači, redkvi. zelenem stročjem fižolu, jabolkih, češpljah. v krvi in mleku. Mnogo kislin vsebujejo živila, ki so bogata beljakovin, in mastna hrana: jajca, meso. sir. moka. m'evski izdelki, stročnice, orehi, brusnice in razne tolšče. Vitamini so dopolnilne snovi Vitamini so za naše življenje in zdravje zelo važni. Vitamini niso redilne. temveč le pomožne snovi. Pomanjkanje vitaminov povzroča v telesu razne bolezni. Vitaminov je več vrst. Označujemo jih z velikimi črkami A B C D E. Vitamin A zabranjuje očesno suSino. pospešuje rast. tvorbo kesti. pravilno delovanje tolščnih žlez in poveča odpornost proti na'ezljivim boleznim. Najdemo ga v rumenjaku, presnem maslu, ribjem olju. špinači in drugi listnati zelenjavi, dalje v korenju, paradižnikih, mandljih v siru iz posnetega mleka, v mesu klavnih živali. Vitamin B varuje pred vnetjem in ohromelostjo živčevja. Dred tako imenovano boleznijo beriberi. Najdemo ga v enotni moki, ncoluščenem rižu. giahu. čebulnicah, zelenem stročju, redkvici, kor^nstvu in listnati zelenjavi srrozdju oranžah, limonah, paradižnikih, mleku, smetani, orehih in lešnikih. Vitamin B pospešuje tudi rast. Vitamin C nas vaiuje pred boleznijo skorbutom 1 krvavitev dlesni, sklepov in kostnice). Je v zelenih rastlinah, kislem zelju, svežem mleku, maslu, krompirju, rumenjaku, svežem mtsu itd. Vitamin D nas varuje pred angleško boleznijo ali rrhitisom ter vpliva na krče in tvorbo kosti Telo ga dobi v mleku, ribjem olju. surovem maslu, rumenjaku, paradižnikih, korenin, zelenjavi in kislem zelju. Vitamin E je vitamin proti jalovosti in je važen zlasti za mlade matere. Iz zgodovine prehrane Preprostega pr^mit'vnega človeka v najstarejših Časih je varoval pred škodljivo hrano prirojen čut. V srednjem veku je bil način prehrane do najvišjih plasti navzgor docela preprost. Po odkritju novih delov sveta, ko se je pojavila cvetoča doba za trgovino in obrt. so ljudje, zlasti meščani, zopet zapadli nagnjenju do pretirano izbranih jedi in pijač. Devetnajsto stoletje je znova vplivalo n?i premembo. Ljudje so postali čim dalje izrazitejši odjemalci tovarniških živilskih izdelkov (testenine, konzerve, oglajen riž), kar je izpodrivalo domače pridelke. Tehnika je storila vse. da "le narravi'a živila odjemalcem prikupi ji vejša. Cenili so najbolj tista živila, o katerih je trdila kemija, da se docela izrabijo v Človeškem organizmu (meso. jpjea. br''i moka). Zelenjava in krompir sta zavzemala podrejeno mesto. V pozabo je prišel pregovor- Klor heče ostati zdrav, naj le ca vsega, kar služi kmetu in preprostemu ljudstvu za hrano. Po svetovni vojni je prišlo do velikega preobrata. Med vojno so zaradi pomanjkanja raznih živil in z uporabo konserv in nadomestkov nastale razne bolezni. Zdravniki so dognali njihov izvor v napačni prehrani. Skupno z drugimi znpnstvenlki so v kemičnih laboratorijih prišli do zanimivih dognanj o vitaminih, nad y£e potrebnih lužninah in drugem. (Po Mr. A. žužek: Hrancslovje) DNEVNE VESTI Jutri, na praznih Brezmadežnega spočetja, „Slovenshi Narod" ne izide. — Trgovine bodo jutri ves dan zaprte. ***** — Na l>olju slave ita padla višji pehotni kaporal Franc Bazzcir.a in bersaljerski ka-poral Umbert Valtorta. Bazzana je bil rojen 1. 1919, Valtorta pa 1921. Prvi se je boril na zapadni, jugoslovanski in afriški fronti. Valtorta je žrtvoval svoje življenje na egiptskem bojišču. Pripadal je diviziji Ariete. Oba sa bila po rodu iz milanske okolice. — Umrl je akademik Angel ZanelU. V Rimu je umrl italijanski akademik Angel Zanelli. Pokojni Eksc. Zanelli je bil rojen v kraju S. Felice del Benaco pri Bresciji. Užival je sloves kot odličen kipar ne ie v Italiji, ampak tudi preko meja svoje domovine, sej se je udeležil neštetih mednarodnih umetniških natečajev. Zan'mivo je, da je pričel Zanelli svojo karijero kot navaden delavec. Leta 1898 je bil deležen študijske ustanove, ki mu je omogočila, da Je lahko šel v Florenco, kjer se je vpisal na tamkajšnji umetnostni akademiji. Svetovno i lavo je doživel leta 1913, ko j j zmagal v mednarodnem natečaju za spomenik generalu Joseju Antiago v Montevideu. Višek svoje slave je dosegel leta 1931. ko ga je japonska vlada izbrala kot najprimernejšega kiparja, ki naj zasnuje spomenik admiralu Togu za zgodovinsko 1'djo sMikasaZanelli je bil predsednik akademije San Luca. Leta 1939 si je pridobil Mussolinijevo umetnostno nagrado dne 12. junija 1939 pa je bil imrovan za :ta-lijan kega akademika v umetnostnem razredu. — 59. razstava rimske galerije. Podtajnik v ministrstvu narodre vzgoje je otvo-ril v Rimu 59. umetnostno razstavo rimske galerije. Na tej razstavi so zbrali svoje umetnine slikarja Petere Angelini in Da- rlj Nori ter kiparja Evgen Russo in Albert Sani. — Smrt slikarja Josza. V Miiaru je umrl v svojem stanovanju ra korzu Co-;tanzo Cga načrta med Ilirsko ulico in Sv. Petra ce*to. Ker zahtevajo važne javne koristi je županstvo na podlagi § 12 gradb. zakona odredilo izpremembe in dopolnitve veljavnega regulacijskega načrta za naselj? med Ilirsko ulico. Sv. Petra c.^sto. škof jo ulico in Vi-dovdansko cesto. Načrti z določili zt izvajanje izprememb :n nuli obrazlož:tev so v smislu § S gredb. zakona razgrnjeni za javni vpogled v mestnem tehničnem oud.^l. ku. Nabrežje 20. eptembra št. 2 II. nadstropje, soba št. 42 med uradnimi r.rami za dobo enega meseca po pr.teku petnajstih dni po objav: razglasa v »Službenem listu«. Interesent' lahko pregledajo vse pripomočke in si napravijo prepise. Pripomb* k lzpremembam morajo interesenti predložiti občini najpozneje v 15 dreh po preteku roka za javni vpogled, s'czr De bodo upoštevane. Vas* razvedrilo naj bo „Dobra knjiga'4 Iz pokrajine Gorizia — Na polju slave je padel karporal F%ri" derik Volk, star 23 let, domu iz Tarnove della Selva' pri Coriziji. — 2ivahno vrvrenje na Andrejevem «ej- mu. V vsej gorizijski pokrajini slovi Andrejev sejem. Na tisoče in tisoče okoličanov pride na Andrejev sejem, kjer si nakupijo vse potrebno za zimo. Živahno vrvenje v sejmskih dneh daje Gor iz ji poaabno privlačen in prikupen obrajz. Tudi letos je bilo na trgu Vittoiia in v okoliških ulicah zelo razgibano. Seveda ni manjkalo zabavnega sejma z vsemi znanimi atrakcijami, ki 90 privabljale predvsem gorizijsko mladež, — Smrtna nesreča. 39-letn; poaeitnik Josip Sirk iz oočine S. Martino di QulSCa je hotel na lov, pa je preti tem le pregledoval svojo lovsko dvocevko in jo čistil. Pii tem je imel puško obrnjeno nav/.dol. Nesrečno naključje je hotelo, da se je pttiil » sprožila. Sirk je. zadet v g lavo. Obleta] v krvi. Svojci so takoj hiteli po z iravnika. toda vsa prizadevanja so bila laman, Nesrečni Sirk je kmalu zatem izdihnil. — 120.000 romarjev na M on tesan t u. V letošnji romarski sezoni od maja dO oktobra je poromamo na božjo pot na Montesanto nad 120.000 vernikov iz vseh delov Italije. Največ romarjev je bilo s področja 1 »'izij-ske nadškofije ter triestinako-cap w!istnj-ske škofije. Mladinska opereta „Angel z avtom" Letošnja premiera, ki prinaša mnog 3 ko ve-a. ba jutri dopoldne Ljubljana. 7. decembra. Človek bi mislil, da je bila težava V raeioniranem bencinu. Pa ni bila. Ali pa pr. dovoljenju za uporabljanje avtomobila? Tudi ne! Tak nedolžen angelček, ki zna voziti brez bencina, ti dobi kar ena. dve. tri. dovoljenje. Toda težava se je izkazala pri »re-fertltacfj i i angelčkov. 2e lani je povedala gospa od blagajne, k vse ve. d^ povprašuje staro in mlado, če bo prišel »Anee! z avtom'« v Opero, pa ga n: bilo. Zato xer >o angeli stavkali. Prav zares! Ko smo jim poslali vest. naj pr:dejo v Opero nr. skušnje, so odklonili, čas. da imajo šolo. eni dopoldne, drugi popoldne n tako se nikakor ni=mo mogli zeri niti, kdaj b bil čas za skušnje. Tudi letos je bilo sprva tako. Toda tokrat je bilo z obeh stran: več prizadevanja ;n tal^o je bil nov »angelsk; nabor«. Pa gej ga šmenta! Od predlanske nebeške irume se iih je jav la komaj tretjina. In kakšna?! Tist: majčkeni dolgosrnični-ki so postal pravi pravcati gospodje ;n gcspcdćne! Ker pa žal. gledališke angelske ha"jice nimajo tjste hvalevredne lastnost . da bi kakor Jczuščkova srajčka kar od rojstva ra«de z njimi (kakor prav: legende), so naimanišj napredovali v večje haij^ce, za naikrMše pa smo morali po-skati nove anselčke. Izkazalo se je. da t: takle star gledališki angelček dobi na vsak pr~t no\*ega krilat-ca. Pripeljali so j h n pričel se je *ekser-cir .... Oioi!!!! Po!xi7£ilo se jc, da so samo trdili, da so angelčki, v resn:ci pa je stalo nemalo truda, da smo napravili iz teh vražičkov nebeska bitja. Kadar naj bi se po angelsko veselili, sme iali in bil; prešerni — so razgrajali kakor truma pobesnelih Indijancev ali pb družba nogometašk h »navijačev«. Kakšen pekel so takale nebesa! In č'm bolj smo jim dopovedoval, da morajo hodit; nslahko. kakor da b; plavali — saj imajo perotničke — so se U drli i čez nebeško r m-ko cesto — iz samih le-I senih proktikablov (k- nebeško škriplje-I jo. če tudi plavaš preko nj;h) kakor čreda j divjih mustangov. In potem nr pravi nfka znana gospa »polna razumevanja-;: »Ka,1 ne. to je užitek delatj s temi sladkimi rrmlčki ? i 4 ? ? !!!!!" * Letos je gra precej predelana. Prvo dejanje se god; na zemlji, v predmestju, da je kronolašk; potek dogodkov zupovrsten.. Tako vidimo najpreje Joškovo pozemsko življenje m trpljenje do srečanja 1 dobrotnikom ing. Štrukljem ki pokloni hromemu revčku avtomobilček Po krivdi hude mačehe, ki se razjez nud darom, se J i-ško ponesreči. Drugo in tretje dejanje se godita pred nebeškimi vrati. JoŠko io med ange'čki. ki ?e tam igrajo in man kakino uganejo na račun nebeškega vratarja sv. Petra, ki ;ma z ni m svoje križe n težava, Se celo zvezdice rade ponagajajo. Nov bo letos nastop botre Smrt. ki jo sreča To-ško. ko gre iz nebes po nekega zemljana, k; ga Joško pozna... In ko pride ta v tretjem dejanju pred nebesa, je to Joškov dobrotnik in/ Štrukelj. Prodno pa ga sv. Peter spusti v nebesa, se mora za grel'1 pokoriti in ujet nagajivo /.ve/djen. Te£* vam seveda ne izdam, če se mu posreči, ca jo ujame aH nef Vsekakor pa Ima v .lošku vročega zagovornika, toda pravica |e pravica* pravi Peter in pesti grešnika Štruklja. Dejanje se je pomaknilo z poletnega časa na zimski in tako lahko rečemo, da r spričo raznih poprav i »avto kot nov n tudi njegov angelček (ki je sedaj že tretje leto doma na gledaliških deskah) so je tako »zlikal«, da ni več zelenec. Na vsak način je bi že raju kakor prvič- Tako bo torej startal v torek dopoldne »Angel z avtom« — brez bencina. Kot edno pogonsko sredstvo je bila uporabljena samo dobra volja, kajti življenje mora teči vedno naprej in se ne sme ustaviti. Nit; tisto navidezno življenje na odru... In če zbol /daj ta al; oni, morajo priti pač angel; na pomoč: Naložijo vse težave na avto in jih odpeljejo. Krat-komalo odpeljejo — bogve kam. Samo da jih ni. In bogme! ob teh dolgosra.jčni-kih. ki t| pričarajo z vso svojo naivnostjo modra jn rožnata nebesa — pozab š na mars:kaj n dob š vero. da tudi naše gledališke umetnosti ne bo konec-, kajti med krilatci se zablesti troje, četvero talentkov. ki potrdijo, da Bog Oče ni pozabil na nas" teater n njegovo bodočnost. Mašu Slavčeva. Pred sodnikom poedincem Na besu pred neznanci je vrgel prež tuj paket ga latnica toži kot tatu — Sedaj —lj Sindikat rae arjc«v in kloba>ičarje\ v Ljubljani sporoča po nr.logu Visokega kemisariata cenj. občretvu. da bo«to prodajali v Ljubljani v sredo, dne 9. d eembra od 8. do 12. ure mesarp na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo. —lj Osnutki proračunov mastne ohčiiv-ijubljanske za 1. 1943. so izdelani ter *o po § 117 zakena o mestnih občinah od o do vključenega 9. decembra t. 1. razgrnjeni občinstvu v prostorih mestnega trošarin-skega oddelka. Lingaijeva ulica št. 1, 1 nadstropje desno, soba št. 23. Vsak član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. —lj Ponovitev .Jnfoničnegra korc«»rta. Sinfonični koncert, ki se bo vršsl danes ob 18. uri v veliki union3ki dvorani, bo na vsestransko željo porovljen v ponedeljek. 14. t. m. ob 18 uri v veliki un'onski dVo-rani. Ponovil se bo cel spored nocojšnjega keneerta in bo tudi pri ponovitvi izvr.jal pian'st prof. Anton Trost Griegov Koncert Za klavir in orkester. V-topnice bouo od srede zjutraj dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice IV. sinfonični koncert, katerega bo dirgiral violinist Karlo Rupel bo v p:tek. dne 18. t. m. v ^eliki un onski dvorani. Vstopnice za ta koncert pa pridejo v predpiodajo v ponedeljek, dre 14. t. m. —lj Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani sklicuje sestanek osebja svobodnih poklicev za torek, dne 8. decembra 1942 ob 10. url dopoldne v uradnih prostorih Trgovinskega oddelka PDZ. Miklošičeva cesta 22 i (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. Vabimo vse pomožno osebje, zaposleno pri zdravnikih, zobozdravnikih in veterinarjih, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice. Ljubljana. 7. decembra. S une se jc pred kratkim poročil in se ni s SVOJO ljubko ženico- v Ljubljani. Njegovi siamfii p-j šc vedno- žive v neki vas: na Do! on jokom, ki apgida pod občino Velike La'-čc. Stane kljub življenjski spremembi vtarev ni pozab M. Ne morda zato. ker bi U*aI. Stanetu je bHo res nerodno odreči. Paket jc ležal na njegovem domu vec dni. Ko se jc odpravil domov, je vz©1 s seboj Tinine s-tvari. O, da bi jih ne! Pos'ujajte. kaj se je zgodilo. Tako nam je pripovedovaJ Stane o dogodku v sodni dvorani: Tako se je srečno vrnil v Ljubljano. Tu ga je čakala druga preizkušnja. Tini je »icer takoj povedal, kaj se mu je zjjt-dvlo in kakšno usodo je doživel njen paket, ženska pa ga je pogledala po«strtni in nezaupljivo ter mu ni hotela verjeti. Nič ni pomagalo vec dejstvo, da je Stane »domač« človek, v njeno srce se je naselilo nezaupanje in ga grizlo. Tina je očitala Stanetu, da *j je vso zgodbo gladko izmislil in da ji jc paket ukradel odnosno poneveril Terjala ga je naj ji plača odškodnino v denarju, okrog 800 lir. Stane v začetku ni hotel nič slikati in s« ni zmenil ntti za njene groin;e, da ga bo ovadila državnemu tožilstvu. Kcnčno mu jc njeno vztrajno nadlegova- nje začelo- presedati. 2tn*-ka m-- mu je tudi zasmilila in pri:el j^- Ao apoenanja, da ie zanj bolje, če se z njo poravna na lep na čin, kakor r>a da bi imel sitnosti mi p< -t;» s sodiščem. Tam ni nikoli gO*0¥Oi kako sa Stvari k(;-nčai doliidi pogajanjih jc Stane prM.i'. da poravna po!o vfco Ptock I pogoje m. če Trna ne bo stvari prijavila. Res sta se sporazumela in Tina jc prejela 50 lir v denarju in zastavni listek za kolo. vredno nfcfOg 4IKI bfl Stane je bil p-enr:č:m. da se jc pot*Jtsi s Tino do kosca. Tina pi i« b£a BMaaaJa, da se je Stanetu zbudil.i iTabi vcM in e jt čutil krivega. Šla je in i»a rvadda Pred sodni'koni pcedmcem ie Stane <*p\-Soi vso zgodbo, kakor IO10 navedli. iV-vedd Je tudi. da je bil dalj č. -.i hrezp* m n in da je na'el novo službo prav nekaj trenutk v prej, preden je stopil pred sodnika. Seveda, će bo kaznovan in hi. moral \ /apor j»a gospodac ne bo maral Sprejeti Kočljiv položaj — za Staneta. S-u*Jn;k bi mu rad pomafial. posebno če b' tti akttšktk da M vse njegove izpovedi resnične. T.> se pravi, da se je že poravnal s Tino. Kljub temu. da jc prejela vahi'o. pa T ne ni hotelo biti od nikoder. Sodnik jc čakal nekai časa. nato pa odločitev pre'<;/'!. Za*! ;anje Tine je neogibno potrebno. Mali oglasi PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva alica 5 Telefon 20-59 ALI RES St NK VEST K, la vam oglas v »Slovenskem Narodu< odvzame vse Vase skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če Želite Karkoli kupiti. 6e obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega sJarodii*. ki Vam bo a cenenim oglasom izpolnil zeljo. Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, ponsuetj*, T. ofeeemtra I919-9DB itev. 291 Mesto gostiln in kavarn — 150 leti ie bilo v LjaMfaiđ ie bila Ljubljana v starih časih — 157 gastlln LJubljana, i decembra. • V Ljubljani jo moralo biti v starih -lasih precej veselo; tako bi vsaj mislili prijatelji ti1 tih hiš. »kjer Bog roko ven moli«, će je lahko uspevalo toliko gostiln, so jih ljudje tudi radi obiskovali. V gostilnah pa tudi v starih časih niso jokali. Baje alkohol prinaša nesrečo ter zapušča žalost. Trezniki trde, da so številne gostilne nesreča za vsak kraj. Zagovorriki gostinskega promtea bi jih dandanes seveda odločno zavrnili, kajti go tmski kraji so l^to-viščni. najnaprednejši, v splošnem v/^rno urejen: ter zdravi. Gostinstvo je ory* — aH, če hočete, irdustrija — ki prinaša kraju največ dohodkov. Cim bolj je razvito, tem naprednejši je kraj v splošnem, ker so potrebne tudi druge ureditve, če nnj kraj privablja čim več gostov. Stroške za te ureditve pa krije predvsem gostinstvo, o pa govorimo o gostilnah in kavarnah V stari Ljubljani moramo seveda upoštevati, da tedaj še r.i bilo tujskega prometa v današnjem pomenu besede. Ne bomo razglabljali, ali -o številne gostilne v istih časih pomenile isn Ljubljano napredek aii nesr. čo. Da je pa uspevalo tedaj '.o':ko gostinskih obratov \ Ljubljani, nam loka-zuje, da je bilo razvito živahno po^iovco Življenje; Ljubljana je bila na križišču pomembnih poti in bila je trgovsko mesto Zabavišče Ljubljančanov številna zabavišča v stari Ljubljan — če štejemo med aj. tudi gostilne, nedvomno niso bik - amen jene le meš.\.rom Ljubljana je pr^d 150 ieti štela oki ^ 10 tisoč pr bivalcev yc\ samegu tega prebivalstva c. prav bi A velo še v takšne*«; ..la gestanju bi ne moglo tedaj živeti v •» stu in predmestjih 157 gostiln in 5 kavarn. Vendar o bila nekatera zabavišča arme-•oj na predvsem, .v že ne povsem Ljubljančanom. Z nekaterimi smo se že soma-nili, n pr. s plesiščem n magistratu, kjer je bil hkrati gle .... Jer. Razen ..cga *o imeli zabavišč? v "... :ni hiši. če smemo s tem imenom imenovati gledališče plenilcev. Tudi v jezuitskem kolegiju so uprizarjali gledališke predstave. Zabavišče v pravem pomenu besede, ki je igralo v družabnem živijo'ju meščanov pomembnejšo vlogo, je pa bila reduta. sezidana v drugi polovici 18. stoletja. V nji so prirejali v pred-pi« tu številne ples*. Da so tedaj Ljubljančani zelo cen li zabave, smemo soditi po v s ki vstopnini na u dutne prireditve. Pred 150 leti 1702. je znašala vstopnina 36 krajcarjev, kar je bilo v primeri s tedanjimi cei ■ mi res mnogo. Kljub temu je n:agi-stratrše zahteval zvišanje za 6 krajcarjev, ko j potreboval donodke za uvedbo cestne razsvetljave. Pisali smo, da se je tedaj zdela razsvetljava medčanom pjtreb-n - zgolj zaradi ponočnjakov, ki so obisko-v. ': zabavršča, zato so pa rekli, naj po-- j iki sa ni pri pevajo za razsvetljavo, in sic r naj zato plačujejo tem višjo vstopnino za vstop v reduto. Ljubljana je imela v tistih čas'h najbrž tudi še številna druga ki se nam o njih niso ohranile ve ti. Znaoo pa je da so Ljubljano obisko-vale številne potujoče igralske? skupine. Najbrž so potovali skozi Ljubljano tudi cirkusi. Ugotovljeno je: da je Ljubljana Impla pred 160 leti nekakšen cirkus. Neko poročilo tudi govori, da j2 neki artist kazal svoje umetni je z dvajsetimi konji v Sentpetrski vojašnici. Prireditve resnega značaja Nedvomno so v Ljubijoni tudi pviiejali prireditve resnega značaja, a menda Ljubljančani niso kazali pesehnega zanimanja za nje. Precej dobro so bili menda obiskani koncerti, ki so pa bili zelo redki. O nekem znanstvenem predavanju, ki je bilo prirejeno l. 175S v deželni lvši, poročajo, da je bilo zelo slabo obiskano. Predaval je neki Nizozemec o : znanstvenih in mehaničnih umetno- tih«. Predavatelj bi mo-r iti davek, Ker je riredil predavanje, toda predavanja se je udeležilo le 4o po-' slušalcev, ki so plačali stopnino. Mncgo več ni bilo obiskovalcev vseh. Zato je predavatelj zaprosil, naj ga oproste plitčila davka. Kavarne v stari Ljubljani Kavame v stari Ljubljani se seveda niso mogle primerjati z današnjimi kavarnami: bile so mnogo manjše in manj razkošne. Kako so bile urejene pa ne moremo točno opisati. Vemo pa. da so bile v njih vsi j skromne igralnice ker so bile opremljene z biljardnimi mizami. Pred 150 leti je imela Ljubljana 5 kavam, odnosno 5 tovarnarjev je bilo združenih v svoji zadrugi (»cehuc). Za tedanji obseg mesta je bilo 5 kavarn res muogo. čeprav So bile majhne. Vendar moramo upoštevati, da je tedaj Ljubljana imela precej vojaštva, kar pomeni, da so častniki iskali zabav v ka- I vmah. Da so bili častniki najbolj pogosti obiskovalci kavarn, bi smeli soditi že potem, da so kavarn a j-ji predlagali magi-tra-tu. naj jim raje zapečatijo biijardne mize, češ, dohodkov poslej ni niti toliko, ookar ni več toliko častnikov, da bi lahko plačevali davke. Neki kavarnar je trdil, da ni imel od biljarda niti krajcarja dobička. Magistrat je sprejel predlog in biijardne mize so prepregli z vrvicami ter zapečatili. Gostilne in čas točenja Čeprav ljubljanski gostilničarji niso živeli le od domačinov, vendar bi delali krivico meščanom, če bi trdili( da niso podpiral; svojih gostiln. Najbrž so gostilne cenili najbolj med vsemi drugimi zabavišči. Lepa tradcija je. da Ljubljančani tako radi obiskujejo predmestne gostilne. Nederj-| ski sprehodi so ž • od nekdaj prava življenj, ka potreba mesćaiiov. Meščan jo po-t*eben sprehoda \r. svežega zraka. Toda, Ker ni vajen mno^u hoditi, se kmalu utrudi -n naglo ga /.premaga zrak«. Sprehajalec se mora zateči po »prvo pomoč« v predmestno gostilno, kjer mu posebno prija vse, češ, tako dober tek imam na svežem zraku! Zrak se mu pa zdi svež v predmestni gostilni, čeprav ga lahko reže z nožem. Ljubljanska predmestja nimajo brez razloga toliko gostiln, številne so na tale v starih časih res predvsem zaradi voznikov ob glavnih cestah, vendar so mnoge že v starih ča>sih živele zlasti od meščanskih sprehajalcev, nedeljskih gostov. V ljubljanskih gostilnah je bilo nedvomno precej hrupno in ker je bila go:tilna skoraj v vsaki drugi hiši. so bili že njega dni potrebni predpisi o točenju pijač ter o odpiranju in zapiranju gostiln. Tako je bila L 1562 izdana prepoved o točenju po 9. zvečer. Po tej uri je bilo strogo prepovedano kričanje po ulicah, a hrup je bil neločljivo zvezan s popivanjem, kajti dobro zalit ponočnjak mora vendar deliti svoje veselje z vsemi dru- gimi. Težava je bila a nadziranjem goatfln v tistih časih, Ker ao v zaprtih gostilnah lahko prav tako točili »zaključenim družbam«. Razen tega ao pa gostilne smete biti odprte delj časa za tujce, ki ao potovali skozi mesto. Brezpogojno ao pa morale biti zaprte vse gostilne ob nedeljah in praznikih dopoldne med maso in pridigo. Prestopke so strogo kaznovali. L. 1748 so gostilniški čas podaljšali za eno uro. Kaznovani ponoenjaski dijaki Dijaki so tudi v starih easth raje obiskovali go t Une kakor sole. Kakor je bila njihova ljubezen do učenja zelo omejena, tako je bila brezmejna ljubezen do svobodnega, ponočnjaskega žlvlejnja in »junaškega« popivanja. Listina govori o dveh dijakih, ki sta 1. 1748 v Ljubljani ponoči glasno dokazovala, koliko ga lahko nese ta pod kapo. Spopadla sta se ob 1. z nočnimi čuvaji. Eden je čuvaja celo napadel a pištolo, drugi je pa posegel po kamenju. Tega jim seveda niso mogli spregledati in enega so izključili iz šole, drugega so pa zaprli 8 dni. — Med ponočnjaki so zlasti pazili na vojake, še mnogo bolj kakor na druge prebivalce, najbrž zato, da bi ne trpela vojaška disciplina. Gostilne t mestu in predmestjih Kakor rečeno, je bilo pred 150 leti v Ljubljani in predmestjih 157 gostiln. V samem mestu (»notranje mestoc) jih je bilo 47, na Poljanah celo 22, v šentpetvskem predmestju (največje predmestje) 31. v kapucinskem 19, v Gradišču 26, pted sa. mr star^kimi vrati 7 ln v Trnovem in Krakove* n 5. Gostilne pred mestni«n* vrati so bile petrebne že zaradi tega, ker potniki ponoči niso mogli v mesto ter so morali prenočevati znuaj. Vendar se nam zđi čudno, da j« bilo tolTco gostim r predmestjih in tudi v samem mestu jm je bilo vendar preveč. Pogovori s čitatelji „Konca nikar!" Pisali ste o ljubiteljih živali, ljubiteljih, ki mislijo na živali bolj kakor na človeka. Prijateljev živali je pa več in njihova ljubezen do stvarstva je res zelo različna. Nekateri ljubijo živali predvsem zaradi njihove masti; prašiča zaradi slanine in slastne gnjati, kravo zaradi mleka, kokoš zaradi jajc, globoka čustva pa seveda goje tudi do piščancev, odnosno do pečenih pisk. . . Takšna ljubezen se menda imenuje praktična. Priznati je pa treba, da je mnogo bolj razumljiva in razumna kakor čustva trstih ljubiteljev, ki žele pitati iz posebnega nagiba vso favno, kakor da je ves svet zgolj živalski vrt. Ostanimo pa pri r»praktičnih« ljubiteljih živali, pri tistih, ki se ponosno štejejo med rejce, a poštenim rejcem kradejo samo ugled. Vemo, kaj je gospodarska reja živali; živali redimo, da bi kaj priredili: zaradi mesa, mleka, slanine, jajc, kože . . . Toda rejec mora do živali čutiti nekaj več kakor do mrtvega predmeta, ne le veselje nad lastnino; to je potrebno že iz gospodarskih razlov, kajti, kdor bo opravljal rej-sko delo z nejevoljo, ne bo žel uspehov. Trditi smemo, da je za donosno rejo potrebna tudi ljubezen do živali in ne le pri-« merna krma ter vse drugo. Rejec bi ne smel videti v živalih le razmnoževalnega stroja ali stroja, ki predeluje krmo v boljša živila. Naj bi se vsaj spomnil od Časa do časa, da žival tudi čuti bolečino in naj bi bil hvaležen — da je vsa vdana v njegovo voljo ter se žrtvuje povsem v blagor človeškega želodca; hvaležnost bi ji pa naj izkazoval s tem, da bi je vsaj ne mučil. Spomnil sem se pesnikovega vzklika, ki je ob spoznanju človeške bede vzkliknil: „»Cloveka nikar!c će bi mu bilo dano še enkrat življenje, bi rad postal karkoli, samo človek ne več. Kdor pa pozna posebno vrsto ljubiteljev živali, bi moral zaklicati: ?Kunca nikar!« če bi verjel v preseljevanje duš v druga bitja, bi se mi zdela največja nesreča preroditi se v kunca — v takšnega meščanskega kunca, ki živi sicer kratko a tako bedno življenje v plesnivem zaboju kje v vlažni in temni kmeti, v ropotarnici ali v smrdečem dvoriščnem kotu. Pitajo ga z gnilimi odpadki. Vlačijo ga za uše?.'>. Kruti otroci se igrajo ž njim konja, medveda in kačo klopotačo. Vprizarjajo z iv lov. ščuvajo nanj psa. Ko se ga naveličajo ali ga upehajo do zadnjega zdiha, ga vržejo v zaboj, kje: mu pridejo v goste podgane. Ce se dočaka ^naravne« smrti, to se pravi, da mu odrežejo glavo, preden pogine, mora pretrpeti se pravo mučeništvo. Dogaja se celo, da brezumni starši prepuščajo klanje otrokom (srčna omika!) in klavci opravljajo svoje delo tako temeljito, da ga včasih končajo »že« v celi uri. Nedavno je neka ženska klala kunca tako, kakor nam najbolje povedo njene besede: ?Pol ure ga že koljem, pa h. noče crkniti!« Pri tem klanju so se še >zabavali : otroci. Ali me zdaj razumete, če pravim »Kunca nikar! — ?« zal, je res nekaj taksnih »ljubiteljev« živali, da bi človek najraje molčal o njih. 7c je izrodek dandanašnje reje živali v mestih. Nekateri meščani razumejo r^.o ž vali zelo preprosto. Menda mis' jo, da je dovojj že, če kupijo žival. Kje in kako jo boco red?U ln s čim je bodo krmili, jim je postranska stvar. Ljubezen do živali? Ljubijo žival le mrtvo, ko je že na krožniku. Ko gledajo živega piščanca, vidijo pečeno piško in pocede se jim sline. Najhujše je res, da trpi vzgoja otrok. Namestu da bi v otroku budili ljubezen do živali in sploh plemenitejša čustva, »vzgajajo« iz njih brezčutne divjake in sadiste. Tega se pa seveda niti ne zavedajo. Ne pride jim na misel, da bi otrok ne smel prisostvovati klanju živali ali da bi ne smel sam klati. Nekateri celo pravijo, da se mora otrok navaditi na kri in če ga veseli klanje, naj kolje! Ali naj od taksnih roditeljev pričakujemo, da bodo dobri vzgojitelji? ce jim je srčna omika tuja, ne moremo zahtevati, naj netijo v srcih svojih otrok plamen ple-mentih čustev. Zato bi pa morali ti otroci dobiti primerno vzgojo vsaj izven doma. Mnogo lahko stori dober učitelj, že pri pouku prirodopisa je dovolj prilike, da budi ljubezen do živali. Otrok je pogosto po naravi krut, posebno dečki, ki z neko čudno naslado mučijo živali. Ce ne zatiramo v njem tega bolestnega nagiba, temveč mu nudimo celo priliko, da se še bolj razvije, se ne smemo čuditi, če bo otrok povsem posurovel. Zal je med nami precej tudi taksne, skrajno surove mladine in upravičeno bi se morali bati, da nam iz nje doraSčajo zločinci. ! Zato je prav, da je čitatelj obsodil čudno ljubi tel jstvo, tisto napol rejo, ki bi se prav za prav morala imenovati vivisekcija; ne le, ker se žival muči pri taksnem rejcu, budi njegova reja pravo pohujšanje ter je greh nad mladino, ki se bo kruto maščeval, če ga ne bomo skušali čim prej odpraviti. Obnovita naročnino* Tipi sovjetskih vojakov, Id so jih ujele italijanske čete na vzhodnem bojUen Nova elektrarna pri Ankari V turškem ministrstvu javnih del so pripravljeni načrti za gradnjo elektrarne v Caglaiku pri Ankari. Nova elektrarna bo dobavljala električni tok turški pre-stolici. Zgrajena bo ob reki Sakaly. Reko bodo zajezili in tako bo nastalo umetno jezero, v katerem bo prostora za 12 milijonov m3 vode. Računajo s padcem 26 m. Nova elektrarna bo imela kapaciteto 75 milijonov kwh. Z Ankaro bo zvezana po vodu visoke napetosti 100.000 voltov. Nove delniške družbe v Romuniji Na rumunskem denarnem trgu so se v prvih devetih mesecih tekočega leta po- speševale možnosti kratkoročnih inve cij. Zaradi premajhne rentabilnosti poljedelstva so pa stopile v ozadje naložbe hipotečnih kreditih. Vedno večje je bilo zanimanje za diskontne kredit. Še, ker je število protestiranih menic mo padlo. Največja privlačnost so pa bile rente, državni papirji, obligacija in delnice. Državni papirji so imeli večj i varnosti prednost pred dividendnimi. Rentni zaključki na borzi v Buka] so poskočili za 7. oni delnic pa za 2*3 Ker rentabilnost sedanjih bančnih po I ni visoka, je vladalo veliko zanimanje ustanavljanje novih podjetij. Ustanovit1 • novih delniških družb in invest cije ka] tala so narasle za dobrih 64* ... r • ljenih je bilo 107 delniških dru b niško glavnico 911 milijonov l( Križanka št. 5 ' [g i i Besede pomenijo Vodoravno: 1. pavlina, šalji vec norček, 8. soglasje, skladnost, 16. norveški pesnik in dramatik (1828—1906), 17. znak za kemično prvino, 18. nevedneži, topo-glavci, bebci, 19. znak za kemično prvino, 20. japonska mera, 21. jaz (lat.), 22. kratica pri krajevnih imenih, 23. osebni zaimek, 24. ptičji glas, 25. obdelan, oblikovan, 28. naložim, 32. spreminjam glas, 34. kdor je bil posvarjen, oštet, opominjan, 36 površinska mera, 37. rimski cesar (211—217), 38. svojina, premoženje, 40. gladina ravan, 42. število, 43. pomočnik človeškega spomina, 44. kuhinjska potrebščina, 45. dobitek pri tomboli, 47. vrsta juhe, 48. kazalni zaimek, 50. španski narodni junak, 51. okrajšava za intendant, 52. reka v Ukrajini, 55. občina in vas na notranjskem, 56 zveste, hvaležne, 58. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (1830—1905), 59. sobna rastlina, v tropskih krajih jih raste več tisoč vrst, 61. evropska reka, 62. začetnici imena in priimka slov pisatelja, kj se je rodil na Brdu, 63. majhni otoki ob zap. obali Istrie, 64. gorovje vzdolž Rena (slovensko ime). Navpično: 1. prerokovanje z roke, Z. dijak po maturi, 3. Mars ima na koncu, 4. besednjak, slovar, 5. glej 42. vodoravno, 6. kratica za akademski naslov, 7. kemična prvina, plin, 8. mikroskopična anatomija 9» svoboden poklic, 10. japonska mera, 11. uporablja določeno prevozno sredstvo, 12. brišem, 13. zanikana ob pomožnega glagoga, 14. zgoden, popačei 15. mesto v Rumuniji, 21. jezero na Fii skem, 24. deželanka, 26. latinski vezni . 27. predplačilo, 29. letne place t ' - darskih rodbin, 30 avtomobilska /.::. za vareško pokrajino, 31. špan-ko žen » ime, 33. otok med Anglijo in Irsko, črnogorsko mesto, 39. zakonik, zbirl pravnih pravil, 41. zemlja, ki jo bolj v števajo meščani kakor kmetje, 46. i/u lo avarsko pleme, 49. starinsko orožje napadanje utrdb; domača žival, 53. d •! glave, 54. vrsta žganja, 57. er* ta (množ.). 59. zlato (franc). dO. i1 predlog. 61. dva enaka aoglaso . Rešitev št 4 Vodoravno: 1. sadoviea, S. treh. I poza, 15. vratar, 16. Virovitica, IS. he. 19, es, 20. Kobe, 21. in, 22. jemo, 21. E 26. Figovec, 28. cenen, 29. loterija, itak, 33. Man, 34. ena, 35. on, 26. D 38. Abo, 39. hu, 41. vi, 43. Tainopol, , neon, 48. Asarhadon 49. as, 50. Stefa. Navpično: 1. Sv. Helena, 2. OtajtOU da 4. Atene, 5. vas. 6. Iz, 7. Avop;:,: 8. Treviso, 9. ro, 10. Evica, 11. fin, l Pijemont. 13. ocena, 14. Zamenhof. 17. i 20. kij, 23. on, 25. otava, 26. finta, 27 i pa, 30. ro, 32. kal. 37. Inn 40. Una, Ir, 44. ad, 45. os, 47. ee. J. O. CURWOOD: rahamova n ROMAN polja Ze pri prvem naskoku so se mu prsti nalik jeklenim krempljem stisnili okrog Pavlovega vratu ter raztrgali gizdalinu ovratnico in zalek na suknji; a Se in še je praskal in trgal, dokler se nista krčevito sprijeta oba zavalila po tleh. Pobrala sta se, Pavel s takim naporom, da je pahnil nasprotnika daleč od sebe, oba pa tako blatna in umazana, da je Toni-jeta mahoma pozabila na svojo dragoceno obleko in se z obema rokama zgrabilo za oči, kot bi se hotela rešiti groznega pogleda. Takoj nato pa je spet pogledala, kakor da se ne more odtrgati od prizora. Jeems se je bil med tem pobral, zagrabil pest blata in nesnage, dobro pomeril in jo vrgel Pavlu v obraz, tako da je bil ta, ko je z divjim tuljenjem planil nad malega nasprotnika, tako mak> podoben brezmadežnemu in neoporečnemu gizdalinčku, da je Tonijeta komaj udržala prestrašen vzklik. Nato sta tesno objeta znova telebnila po tleh, ae besno iztrgala drug drugemu, pesti so se dvigale in padale, nasprotnika sta se hrope, siga je in nerazločno stokaj e premetavala po brozgi; nazadnje je Pavel zaklel, deklica ga je dobro slišala, in Jeemsova posta- vi ca je silovito odletela nazaj ter ae zvrnila vznak. Toda deček je bil komaj padel, ko je že spet vstal in se kakor oven s pobešeno glavo zapodli v nasprotnika. Ta, ki si je bil pravkar v naglici obrisal lice s hrbtom dlani, je videl ihto naleta in še za časa odskočil v stran, hkratu pa zadal Jeemsu tako dobro namerjen udarec a pestjo, da je deček znova iztegnil noge v zrak. V slepi togoti je spet pobral pest nesnage in jo vrgel v Pavla, obenem pa ponovil naskok. Pavel, ki ga je bila skušnja izmodrUa, se je naglo sklonil, in blato-je z vso silo priletelo v Tonijeto, čeprav ji ni bilo namenjeno. Ko je deklica videla svojo dragoceno obleko nepopravljivo umazano, je tako pobesnela, da je tudi sama planila na Jeemsa, ki se je bil ta čas vnovič lotil nasprotnika, ter ga jela divje psovati, hkratu pa z drobnimi pestmi na vso moč udrihati po njem. Jeems je opazil nesrečo z blatom, ki je bilo zgrešilo cilj, in se zavedel, da ročice, ki mu pulijo lase, niso Pavlove, marveč Tonijetine. A dasi je bil tako zahrbtno napaden od nove sovražnice, se vendar ni obrnil proti nji, ampak je le še tem huje zbesnei nad nasprotnikom, vedoč, da ae nesreča ne bi bila zgodila, ko bi se ne bil ta strahopetno izognil lučaju. Ob tej misli ga je prevzela taka blaznost, da je nadaljeval boj kakor divji peklenšček, ne več zato, da bi ga Tonijeta občudovala, ampak nji, Pavlu in vsemu svetu na kljub. Bil se je nič drugega mu ni bilo mar. Tonijeta mu je ruvala lase in ga tolkla po hrbtu. Vsi trije so padli; in Tonijeta. čeprav jo je oviralo dolgo krilo je v svojem pomečkanem in onesnaženem klobuku, a svojimi lepimi kodri, ki so bili zdaj polni ostudnega blata, srdito mlatila po obeh kamor koli je padlo ne da bi izbirala, koga tepe. Jeems se je zavedal njene navzočnosti in na svojem telesu čutil njeno dekliško bojevitest; toda v slepi togoti se ni več utegnil meniti za to, kako rabi roke, noge, glavo in zobe... vse dokler se ni deklica upehana izvila iz klobčiča in vstala, v takem stanju, da bi ne bil nihče spoznal v nji prelepe gospodične, ki bi bila malo prej, od vseh občudovana, tolikanj ponosno prijezdila k Lussanovim na dražbo. Ker pa je bojna ihta vzlic razdejani vnanjosti še ni bila minila, je izruvala iz tal debelo, lesnato deblo velike solnčnice in tako silovito in besno udarila z njim po nasprotnikih, da je Jeemsa zgrešila ter usekala Pavla po obrazu. Ta udarec je bil poslednji, ki ga je zadala, kajti ko je videla, kaj je bila na-prvila, je prestrašeno zakričala in odskočila. Se preden je Tonijeta s svojim nesrečenim in nenamernim udarcem posegla v boj, je bil začel Jeems težko sopstL Zdelo se mu je, da ga duši, in prisegel bi bil, da nekdo na vso moč razbija po njem s kladivom, ki ga je bil videl v roki prodajnega poverjenika, Ta občutek pa mu je povzročala samo Pavlova pest, ki je padala po njem še tem bolj neusmiljeno, ker so bili zobje malega nasprotnika zariti v zelo ranljiv del njegove telesa, Ko je padel Toni-jetin udarec, je bil Pavel najprej kakor omamljen, a se je kmalu spet opametoval, še preden je utegnil Jeems porabiti to okoliščino Kaj se je potem zgodilo, je ostalo Jeemsu ie dolgo uganka. Ko ae je čez nekaj časa zavedal, je sedel na tleh. Bil je sam; Pavel in Antonijeta sta bila odšla, a Jeems ju še slišal, in kakor skozi meglo je videl, da gn proti Lussanovi hiši. Hotel je zavpiti, krikniti F Tachu, da strahopetno beži, pa ni spravil glasu { sebe. Napel je moči, da bi se pobral in planil za žecim nasprotnikom, a bilo mu je, kakor da se \ vrti okrog njega; zaklatil je z rokami, slabost g v obšla, kri mu je lila iz nosu ... Tedajci se je oglasil v njem strašen dvom. t.;k dvom, da je obsedel s široko odprtimi očmi; i mu je zastala, in le nedoločno se je zavedal, da izza gruče dreves, ki je rasla kakih dvajset kor«! od njega, bližata dve postavi. Nato je dvom postal gotovost. Jeems ni bil premagal Pavla Tacna! Ni ga bil premagal... ampak narobe, Pavel Taci*« je bil premagal njega, in to tako, da. ga je omoi kar metala, ko se je skušal spraviti na noge. i misel mu je vrnila zavest: in tedaj je spoznal ti ta dva, ki sta prihajala proti njemu: eden je bil si Hepsiba, drugi pa Tonijetin oče. Videti je bilo. . se oba režita, in ko sta se še bolj približala, je ali 11 Tonteurja, kako je s pritajenim glasom zašepeti : »Cujte, prijatelj Adams, ali je to res vaš nečak, ali je Lussanu ušel pujs iz 3vinjaka? Držite me, da mi ne postane slabo ob tem pogledu!« Ni slišal, kaj je odgovoril Hepsiba, " se mu jt i.i obličju poleg običajne dobrodušnosti pokazal diu^ izraz, v katerem ni bilo niti sledu o nasmešku ali veselju. Urejuje Josip Zupančič ~ trn Narodno Pran Jeran — Za tnseratnJ dal Ljnbomlr Volčič — Val t Ljubljani