Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Leto XIV. - N. 20 (290)
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. II" gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
UDINE, 16. Novembra 1963
Izhaja vsakih 15 dni
V Beneški Sloveniji, Reziji in drugje
■ A v h , -v
4 /	V	-, v 1 '<7rW Ar H'
%r'	{
r tm 6 rm>J&éE§£& >	.	•	'	V	-	A"!	'	?	/
i Ti L Gì	'
51., JO-UOL
'i.TCKp. :,>;d
Iv -y (Jmrho/i
srnici •&***
ihrNxlax/no,
vtr.sti.
ir»* *- ■ 'izom
umvri
C, Maurft
trùjnuu
Si'/fàoni&us'
iM”f’wéaiiÙMÙnè:
VELIKA ŠKODA ll\l RAZDEJANJE ZARADI HUDE URE IN USADOV
Najbolj prizadete vasi so one ob reki Grivò - Na nreeo ni bilo človeških žrtev, a nevarnost ostaja še vedno - Treba je takoj nekaj ukreniti
Novo besnost prestopajočih voda je povzročil še drug plaz, ki se je utrgal pri Podklapu (Canal di Grivò) in zasul hudournik. Tako je nasipe in jezove, grmičevje, zidove in cementne ograje voda kar pometla. V Padklapu je v vse hiše, ki stoje vzdolž reke, vdrla voda in zalila vse spodnje prostore za en meter in še več visoko. Pokvarili so se vodovodi, odneslo je več električnih in telefonskih drogov, odplavilo na stotine glav perutnine, zajcev in drugih domačih živali. V kleteh so popustili sodi, odneslo je neko hišo, ki je bila še v gradnji, štiri kvintale težak stroj za mešanje betona in še mnogo, mnogo drugih predmetov; in to razdejanje sega.tja da največjega centra. Fojde.
Siloviti zagoni valov, ki so v svojem divjem diru zamašili vse kanale in odvodne prekope, so poplavili tudi Fojdo. V hišah, ki stoje v bližini mosta je bilo nad en meter vode. Tudi restavracija «Bristol», katere lastnik je Vinko Sturma iz Brezij, je utrpela veliko škodo, «Piazza Italia» pa se je spremenila v pravcato u-metno jezero, v katerem so plavali najrazličnejši predmeti.
Voda je odnesla tudi skoraj dve tretjini mosta, ki vodi proti mehanični delavnici Cirardi. Družina Emilija Caruzzija (žena in pet otrok), ki se je zbudila zaradi strašnega bobnenja, je komaj utegnila pobegniti na njive; njim so sledili družinski člani komunskega stražnika Ottavio Toffolet-tija, katerim je voda odtrgala kos hiše in še dosti drugih, ki so utrpeli večjo ali manjšo škodo. Odneslo je tudi spodnje prostore mehanične delavnice Spollero, ki stoji tik pri mostu na glavni cesti. Polja in travniki so bili vsi pod vodo in v Fojdi so ostali brez pitne vode, ker se je v Str-
Zdi se, da je prav leto 1963 tisto, v katerem se je hotela vihra z vso silo zagnati proti Furlaniji. Saj se ni še polegel odmev strahotne tragedije Vajonta, ki jo je povzročil velikanski plaz, ki se je odtrgal z gore Toc — drug velik plaz se je odtrgal, na srečo brez hujših posledic, dva tedna pozneje z nekega hriba v okolici Verzegnis v Karniji — in že so se pojavile drugje, zopet zaradi vode in plazov, druge grožnje z resnimi posledicami. Najbolj prizadeta je bila dolina Rezije (hiše in mostovi so bili poškodovani, ceste zasute, obdelane njivice uničene), nato Kar-nija, kjer se bi morali izseliti vsi ljudje iz zaselka Caldaretto in tudi Beneška Slovenija, katero je zajelo veliko neurje v noči med 4. in 5. novembrom. Hudourniki Lsrada, Grivò, Reklužana in Malina, ki tečejo z gora «Pedemontane» med Nemarni in Čedadom, so prestopili bregove, poplavili polja in voda je vdrla v hiše (reka Malina je tudi 21. junija 1958 prestopila breg in odnesla hiše ter terjala žrtve).
Tokrat je voda divjala predvsem na ozemlju med Ahtnom, Poj do in Ziraccom, z epicentrom
v tem zadnjem kraju, kamor so morali priti na pomoč gasilci iz vse pokrajine. Tukaj so neko ženo, ki so jo pogrešali, našli vso izčrpano, a le na pol živo na nekem drevesu. Pa tudi Povoletto in druge kraje «Pedemontane» je zalila voda; vsi so doživljali dra matične ure. Medtem ko so najpogumnejši možje reševali, kar se je dalo rešiti, so se žene, otroci in starčki zatekli na podstrešja poplavljenih hiš ali pa zbežali na prosto, na vzpetine, ki jih ni dosegla voda.
Samo zjutraj 5. novembra je bilo mogoče imeti pred seboj točno sliko situacije: žalostno sliko, ponekod celo bolj strahotno, kot junija leta 1958. Da je prišlo do tako velike nesreče, je kriv tudi plaz, več tisoč hubičnih metrov zemlje, ki se je utrgal iz skoraj golega pobočja na cesto, ki vodi iz Podklapa v Podcerkev in nato v Vile in Pedrožo. Plaz ni samo zasul ceste, ampak je zaustavil tudi tok hudournika Grivò, ki je seveda takoj prestopil breg in skoraj ustvaril umetno jezero v tisti okolici, potem pa je voda vzkipela in vdrla v visokih valovih s strahovito silo v dolino.
K.	________________________
v «afcvJi.N..-A	«i ivmiHfGC11 flHHI
VJvalna krivulja prikazuje teritorij, ki je bil najboli prizadet zaradi
boplav, usadov in plazov, škoda je neprecenljiva.
(nadaljuje na 4. strani)
Blizu Fojde je silovita vodna besnost odnesla skoraj cel most; ostala je le ena arkada m se ta je v
nevarnosti, da jo kmalu odnese voda. Sedaj je odrezanih od glavnega centra več desetin družin.
 ________________________________________________
Še o spomenici občine Grmeti
Rade volje ponovno pišemo o Grmeku, čeprav nas pri tem navdaja tudi nekaj otožnosti. Poročilo, ki so ga januarja 1912. leta objavili na stroške občine, je temu vzrok. V tistem, ne preveč oddaljenem času, so vsi občani in zlasti svobodno izvoljeni člani občinskega sveta, začenši od takratnega župana Antona Zdrav-ljiča (Sdraulig) bili ne samo zavestni in ponosni, ko so izjavljali, da so «po rodu in jeziku Slovenci», to se reče zvesti tradicijam in rodu svojih očetov ter zvesti ljubitelji svojega jezika, svoje kulture in svoje zgodovine. Bili pa so tudi prepričani, na
SESTANEK ODBORA ZA PREPOROD BENEŠKE SLOVENIJE i
Takoj po neurju, ki je zajelo vse področje «Pedemontane», se je sestal v Nemah Koordinacijski odbor za preporod Beneške Slovenije, kjer so na široko razpravljali o povzročeni škodi in kaj je treba ukreniti, da se ta popravi. Ker se te elementarne nesreče ponavljajo pogostoma v naši krajih, so prisotni sklenili, da bodo pripravili v najkrajšem času spomenico, ki jo bodo poslali rimski vladi, videmski pokrajinski upravi ter vsem furlanskim parlamentarcem, v kateri bodo obrazložili težko stanje prizadetega področja in prosili za takojšnje ukrepe, da bo moglo prebivalstvo vsaj v miru spati in se ne bati, da mu neurje odnese hiše in vse kar imajo.
človeškem in moralnem področju, da imajo pravico do zaščite in obrambe zaradi svojega vzgled-nega zadržanja in svoje neizpodbitne zvestobe državi, v kateri so živeli, enako kot vsi drugi državljani, ki so živeli v okviru meja italijanske države. Današnji občani, ali točneje nekateri izmed občanov, ki smo jih analizirali s pomočjo nekaterih javnih in zasebnih manifestacij, so hoteli dokazati — in to se lahko tudi klasificira, ne samo kot izdajstvo svojih lastnih idealov in zatajitev ljudi svojega rodu, ampak tudi in predvsem kot ekshibicionizem najslapše vrste, ki so ga izvajali izključno za svoje sebične in zainteresirane koristi — da so ti ljudje bili vedno v nasprotju z mišljenjem župana Zdravljiča, ki ni bil nikoli njihovega mnenja, kakor niso bili njihovega mnenja tudi drugi občani iz tiste dobe. Ni nam znano, kako bi ta župan in njegovi takratni občani, če bi prišli ponovno med nas, sodili take svoje sedanje naslednike.
Občinski upravni odbor občine Grmek (župan A. Zdravljič, odborniki M. Trusgnac in G, Bu-covaz, tajnik L. Primosig) ni pomišljal dvakrat, da bi poudaril v zaključnem delu svojega odloč-neča poročila — ki je v bistvu večkrat s ponosom poudarilo njihovo privrženost kulturnim in jezikovnim vrednotam njihovih očetov in dedov — ter da «so Slovenci bili že več časa odločeni predložiti na miren način rimski
VOJMIR TEDOLDI
(nadaljuje na 3. strani)
Iz Nadiške	Iz	Rez,janske IzKono/skc
Manlio Podreka iz špetra umrl v Padovi
Ves naš komun in okuolico je globoko pretresla noticija, da je legel v prezgodnji grob komaj 39 ljetni Manlio Podreka iz špetra. Ubogi mož je pomotoma popil njek hud strup še 6. oktobra in je potlè do konca mjesca ležu hudo bolan v padovanskem špi-talu. Vse zdravljenje mjedihov ni nič pomagalo, muoru je um-rjeti. Pokopali so ga na domačem britofu v Špetru.
Mali obmejni promet oktobra
Prejšnji mjesac je šlo skuoz obmejni blok parve kategorije v Štupci kar 10.636 ljudi in tuo 8.426 iz jugoslovanskega kraja in 2.210 iz italijanskega. V istem cajtu je avtobus, ki vozi iz Čedada v Tolmin prepel ju 782 potnikov, iz Tolmina v Čedad pa 1.277.
Tud skuozi druge bloke je blo dosti prometa. Skuoz Učjo je blo 595 prehodov, skuoz Most na Nadiži (Platišče) 1.039, skuoz Ro-bedišče 1.495, skuoz Polavo par čeplatiščih 682, skuoz Solarje par Dreki 814, skuoz Most Klinac 408, skuoz Most Mišček 927, skuoz Hum 38, skuoz Boketo par Topolovem 26, skuoz Teleferiko v dreškem komunu 104, skuoz Za-varjan 36. Skuoz vse obmejne bloke je blo vsega skupaj mjesca oktobra 19.882 prehodov.
Dolgo življenje v Nadiški dolini
Kaže, de je v Nadiški dolini rjes dobar ajar in da so dani vsi pogoji za duogo življenje Ljudi okuol 80 ljet je v vsaki vasi nekaj; buj rjedki so 90 ljetniki, a-dàn sam je biu star več ku 100 ljet.
Ni samo važno imjet 90 ljet, arnpa je tud važno bit zdràu in hodit okuol, pa tud gioldit svojih 90 ljet, kakor djela Ivan Blazu-tič. Kar je začela parve svjetou-na uojskà je imeu že 42 ljet, kar je začela druga pa že 68 ljet. Pravi, da ne bi rad parčaku še tretje. Ima ženo in otrokè, je zatuò rjes zdrava familija. Vsi stari na ši so « Slovenji » in tak je tud naš Blazutič, katjeremu želimo, da bi izpounu 100 ljet, kot sosed iz Dolenjega Barnasa.
Iz čedadske preture
Marčelo Filipič iz Topolovega se je muoru branit pred čedad-skim pretorjem, zaki je vozu svoj motor brez patenta, štrafan je biu na 40 dni zapora, 10 tau-žent lir multe in plačati bo muoru tud vse procesne stroške.
Tud 45 ljetna Natalija Ber-gnach iz Ažle bo muorala drago plačati svoj grjeh. Obtožena je bla, de je v pijanosti disturbuva-la ljudi in de je preklinjala, če-dadski pretor ji je za oba prestopka naluožu 10 dni zapora, 10.000 lir multe in plačilo proce-sualnih stroškov.
So vodn
Naj nam ne storijo plačat tarkaj davkov
Okuol Sovodenj je narveč star-mih brjegu in zatuò je blo tud narveč škode ob ljetošnjih hudih urah. Neurja, vetrovi in močno daževje se je vse skuoz ponavljajo Ministrstva v Rimu so nakazala 2 milijona lir za škodo, ki so jo utarpjeli komuni špeter, Podbo-nesec in Sovodnje. Še večjo škodo pa so imjel v komunih Grmek in Dreka. Samo zavoj plazov je za več desetin milijonov lir škode. Cjeste je zasulo na več krajih in jih izpodjedlo; rjes je blo lje-tos zlo viharno ljeto. Najprej je
suša vse partisnila in na to trdo zemjo so se zlivale plohe tjedan za tjednom in targale njive, travnike in poti. Ljudje so pobrali nekaj krompirja, sadja in malo sjerka, a vse skupaj je takuò malo, de se nobedan ne bo mogu preživljati več kot par mjescu s svojim pardjelkom Narbuojša pomuoč bi bla sevjede tista, de bi nam ne storil plačat davkov, zaki na večjo pomuoč od stata ne moremo parčakovat, zaki huda ura je toukla po vsej Severni Italiji.
PODRONESEC. Tud ljetos so se zbrali skupaj vsi tisti, ki so na svetu že pol stoletja, šli so na izlet (gita) v Barbano in Re-dipuglio in nazadnje zaključili dan v veselju ob dobri domači kapljici. Tud tisti iz špetra, ki so stari 50 ljet, so praznoval svoj jubilej. Šli so na izlet v Benetke.
Grmek
Pogozdovanje in postrojitev cjeste
Prejšnji tjedan so začel pogozdovat vso okuolco okuol hriba Sv. Martina. Par tistem delu je okupanih več djelucu, stroški pa bojo znašali 6,600.000 lir, ki jih bo dal stato na podlagi leča, ki je predviden v « Zelenem planu ». Dela vodi « Ente Friulano di Economia montana», nadzorujejo jih pa inšpektorat za gozdarstvo.
Te dni je tud impreza Ruggero Macor in Čedada začela djelat cjesto v Gorenjem Grmeku. Tuo bo koštalo 16 milijonov lir in ljudje se troštajo, de bo nareta do pomladi, če ne bo hude zime.
TAVORJANA. Z dnem 1. novembra je paršu na mjesto komunskega sekretarja Giuseppe Guarnieri, ki so ga poslali v komun Trivignano Udinese, sekretar Renzo Maršču, ki parhaja iz grmeškega komuna.
Cesta Zamir-Srednje
Prejšnji tjedan je bla cjesta, ki vodi iz Zamira pruot Srednjem, več dni zaprta za motorna vozila, zaki so jo asfaltirali. Avtobus je zatuò v tjem cajtu vozu po cjesti Trinko-Lombaj-Pa-čuh, avtomobili in druga motorna vozila pa po oni, ki vodi v Podsrednje.
Sv. Len
Kdaj bomo odprli oči
Dosti je v Sv. Lenartu kumetu, ki še nimar najčejo nič čuti o kooperativnih hljevih. Nič ne pomaga, de je par Furlanih in v Kamiji, pa tud v nižji Furlaniji precej razširjena živinorejska kooperacija. Po lecù o « Zelenem planu », po privilegijih, ki jih daje « Ente Friuli per l’Economia Montana », po koncesijah, ki jih daje lec o « Zone depresse », po celotni tendenci leca o agri-kolturi, se punuja vse pouno van-tagijev in prav nobednega rizi-ka, če bi imjel tud par nas živinorejske kooperative, hljeve in podobno. Na žalost tega dosti naših ljudi ne j če zastopit. Furlanom dajejo kontribute, « sussidie », le nekaj malega dajejo iz svoje gajufe in zatuò njih ekonomija je dosti na buojšem kot na-
doline
Huda nesreča
Družino Silvija Di Lenar da iz Braide je doletela zelo huda ne sreča: za vedno so izgubili ljubljeno hčerkico 3 letno Lucijo. Njena mati je pripravila veliko posodo vrele vode, da bi v njej pripravila krmo za živino, a v trenutku, ko se je oddaljila, je Lucija padla vanjo. Takoj so jo peljali v huminsko bolnico, a zdravniki ji niso mogli nič pomagati, kajti opekline so bile prehude. Ker ni bilo več nobenega u-panja, so jo takoj odpeljali nazaj domov, a jim je že po poti umrla. Ta nesreča je zelo pretresla vso dolino Rezije posebno pa matere z malimi otroki, ki jih morajo čestokrat puščati tudi po cele dneve same doma, ker morajo one delati na polju, otroških vrtcev pa tudi ni v vsaki vasi. Mati uboge deklice mora skrbeti še za šest otrok.
Kamion pod cesto
Pred dnevi je prišlo v kraju Ti-go, tam, kjer je avtobusna postaja, do prometne nesreče, ki bi lahko terjala dve mladi življenji. Kamion, ki ga je upravljal 21 letni Vittorio Mantineo iz Ravence in poleg katerega je sedel Alberto Di Floriano, je zdrknil s ceste in se prevrnil pod « škarpato ». Vozilo se je popolnoma razbilo, potnika pa sta odnesla le lažje poškodbe, ozdravljive v dveh tednih.
*40».	.>	*»	'p.-m	»te*
Pregled zemljišč
Tekom leta 1964 bo državni tehnični urad (Ufficio tecnico e-rariale) iz Vidma poskrbel za brezplačen pregled zemljišč, oziroma za ugotovitev dohodkov, ki jih daje zemlja. Ta pregled bo veljal za pet let. Zainteresirani morajo predložiti prijavo sprememb lastništev, do katerih ie prišlo tekom 31. decembra 1963. Prošnje sprejema tehnični urad (Ufficio erariale) v Vidmu.
ša. Povàrh tega imajo premije in kuaž brezplačno sezidane moderne hljeve, živino dobrè rase in pouno denarja, ki ga dobijo iz tajšnega živinorejskega delovanja. Njekšni naši ljudje so dakor-do s kooperacijo, a tjeh je premalo, de bi se moglo kaj konkretnega nardit. Usak « socio » kooperative bi mogu povečati najmanj petkrat svoje entrate, in tega ne zastopit, je rjes škoda.
Iz komunskega konsilja
Na zadnjem zasedanju komunskega konsilja v Sv. Lenartu so med drugim odobril načrt (pro-get) za popravilo elementarne šuole v Kozici. Stroški za tisto djelo bojo znašali 2.700.000 lir. Komunski konsil je sprejel tud proračun (bilancio preventivo) za ljeto 1964, ki predvideva več izdatkov kot ljetos. Diferenco bojo kril s posojilom, ki jim ga bo dal stato. Buj natančne podatke in komentar bomo publiciral pri hodnjič. Nazadnje so imenovali še člane konzorcija srednje šuole in sicer: učitelja Egidija Skav-nika — sindik in Valentina To-mazetiča.
SREDNJE. Zvjedel smo, da je ministrstvo za javna djela sklenilo dati našemu komunu 1.000.000 lir, da bo potom kanti-rja začel djelati profesionalno šuolo.
Vloga družinskih poglavarjev iz Naborjeta
Župan iz Naborjeta je prejel te dni vlogo, ki so jo podpisali vsi družinski poglavarji, v kateri je rečeno, da nameravajo protestirati zaradi popolne zapuščenosti male železniške postaje.
Ker je bila ukinjena ta postaja, gre vse k zlu: higijenske naprave so nerabne, čakalnica je brez klopi, brez luči in brez kurjave, kar je nujno potrebno v Naborjetu, kjer so zime dolge in mrzle. Mnogi študenti in delavci, ki se vozijo vsak dan z vlakom, nimajo primernega prostora, da bi se zadrževali, ko imajo vlaki velike zamude zaradi snežnih zametov.
Prebivalstvo je torej nezadovoljno in pričakuje, da oblasti poskrbe za obnovo železniške postaje, ki bo odgovarjala vsem zahtevam.
Izboljšana smučišča
Po navadi imamo v telem letnem času pri nas že precej snega, letos pa, kot vidimo, pada namesto snega dež, ki povzroča ponekod velike poplave, pri nas pa bomo lahko nadaljevali popravljat smučišča. Komunska administracija je že dala v študij sistemaci j o smučišča na Prešniku in na Prampergu, ki vodi iz Višarij v žabnice. Delo ni tako enostavno, kajti podreti bo treba več smrek, kjer bo potekala nova trasa. Če bo vreme ugodno, bodo šla dela hitro naprej in smučarji bodo mogli že v letošnji zimski sezoni izkoristiti nova smučišča.
Iz Krnatske
Tud v Ramandolu hiše v perikulju
Ljudje u Ramandolu so usi pòuni strahu, zaki mjer iz želje-zobetona, ki je biu naret pred nekaj m j esci, de bi zadaržavu zemjo anu je dolg več koj 50 metru anu visòk nad 10 metru, se je začeu poderjati. Mjer se je pre-lomòu na dvoje anu najvenči kos se počasi targa anu se nagiba pruoti dolini, kjer no stojijo kakih 100 metru deleč dvje hiši. Ta mjer to je te, ki stoji pred cjerk-vijo. šindik je informòu ljudi o perikulju anu ukuazu naj spraznijo hiše. Perikul preti še cjesti, ki vodi k znani romandolski cjerkvi.
Gorjani
Obupala je nad živenjem
Use ljudi naše okuolice je zlo pretresla noticija, de je obupala nad živenjem 60 ljetna Fulvia Tobutti iz Gorjanov (Monte-nars), ke ne se objesila. Kuò te bò kolpa, ke ne žena nardila ta strašni korak, še to nje znano, a no provijo, ke ne ba močno bou-na na živcih (nervi), posebno odkar ji je umar u Argentini bra-tar Tarcisio.
ČEDAD
Šahisti iz Jesenic so zmagali
Prejšnjo nedeljo je bluò v Čedadu srečanje med šahisti iz Jesenic na Gorenjskem in šahisti iz Čedada. Par parvem srečanju na Jesenicah so zmagali domačini in tud v nedeljo so Jeseničani odnesli zmago.
Igral so na 12 deskah in borba je bla precej dolga in včasih tud napeta. Končni rezultat pa je bil 8 in pol za Jesenice in 3 in pol za Čedad. Od tjeh sta zmagala samo dva in sicer Brollo in Rizzi.
Zaprli dva obmejna prehoda
\
Z dnem 31. oktobra so zaprli t obmejni prehod Hum in Teleferiko v dreškem komunu. Oba sta služila kmetom, ki imajo svjet na tej ali onem kraju kon-fina, da so mogli spravit damii , zadnje puojske pardjelke. Odprli jih bojo spet na pomlad, kar se bojo začela djela na puoju.
F oj da
Poslenec Mario Lizzerò obiskal poplavljance
Dne 10. novembra je furlanski poslanec Mario Lizzerò obiskal vse poplavljene kraje naše okolice in se osebno prepričal o velikanski škodi, ki jo je povzročilo neurje v noči med 4. in 5. novembrom. Poslanec Mario Lizzerò, katerega je spremljal voditelj beneških Slovencev Izidor Predan iz občihe Grmek se je zadržal dlje časa s prizadetimi kmeti v znani fojdski gostilni «Alla Sirena» in tam prisotnim obljubil, da se bo takoj zanimal v Rimu, da jim bodo priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih. Na tem sestanku je znani furlanski parlamentarec govoril tudi o tragediji, ki je zadela prebivalce doline Vajonta.
Za tiste, ki njemajo penziona
Komun je dal inkarik impiega-du Jacobuzziju, da se bo intere-siru za pratike djelucu fuojdske-ga komuna, ki bi tjel plačevat prostovolne kontribute za invalidsko in starostno penzijo.
Popravili bojo britof v Podvrati
čeglih je Podvrata majhna vas in je v njej nimar manj ljudi, je postal britof premajhen. Pa ne samo premajhen, tud zapuščen je takuò, da ga je strah pogledati. Tista djela so se nimar odrivala že več ljet in šele na zadnjem komunskem konseju so sklenil, da bojo uzel posojilo, de bojo takuò mogli rešit tisti problem. Proget za razširitev britofa je izdjelu ing. De Luca iz Čedada, Stroški bojo pa znašali 2.460.000 lir.
NA KRATKO POVEDANO
KRONIKA NESREČ
Najmanj 15 dni se bo moral zdraviti v špitalu 53 ljetni Atilij Gujon, ki stanuje v Čedadu. Mož je padu po štengah in se močno udaru v glavo.
Alojz Skubla, star 32 ljet, doma iz Fojde, se je zvarnù s skuterjem in par padcu dobil pretres možganov in več ran po o-brazu.
Dveljetno čečico Flavio Paulini iz Podbonesca so komaj rešil smrti, zaki je popila njek strup-Na srečo so jo hitro pejal v špi-tau, kjer so ji nudili parvo pomuoč.
Pretekli tjedan se je zlo hudo ponesreču na djelu 32 ljetni Remigio Balutto iz Kuoste pri Ta-vorjani. Zaki je biu teren mokar, mu je spuznilo in Balutto je padu na dno škarpate. Par padcu je dobiu poleg pretresa možganov še več ran. Zdravi se v čedad-skem špitalu.
Zavoj mokre cjeste je paršlo par Šenčurju do hude prometne nesreče. Avto, ki ga je vozu 51 ljetni Aldo Peroni, ob njegovi strani pa je sedjela njegova žena 47 ljetna Josipina Plata, se je zaletu v njeko drevo ob cjesti-Dobrò, da ni paršlo do hujši*1 konseguenc: oba sta ostala le la-žje ranjena in bosta ozdravila v desetih dneh.
j
Iz Rečanske doline
iz prve strani
SE O SPOMENICI OBČINE GRMEK
KOSTNICA V KOBARIDU
vladi položaj zapuščenosti, v kateri so jih zapustili že od časa proglasitve kraljevine; tega doslej še niso napravili, ker se zavedajo težav splošnega finančnega značaja, ki so bili do sedaj temu vzrok)).
«Slovenci v Italiji, lahko s ponosom poudarimo — tako se nadaljuje omenjeno poročilo občinskega odbora — so enakovredni kateremu koli drugemu delu prebivalstva v kraljevini, bodisi kar se tiče zvestobe in ljubezni do domovine, ter bi jih lahko postavili celo za vzgled marsikomu, zlasti kar se tiče državljanske skromnosti in pa zaradi spoštovanja zakonov in nadrejenih oblasti. Pač pa so ti ljudje dali velik prispevek domovini v krvi in denarju in nobenih preglavic državi, s kakšnimi javnimi manifestacijami in motnjami javnega reda. Te zasluge in naš značaj obmejnega prebivalstva bi morale še pred davnim časom pripraviti vlado, da bi poskrbela za ukrepe v našo korist, kot je modro u-krepala Ì ieneška ' epublika, in kot še vedno, iz politične modrosti, to dela austro-ogrsko cesarstvo. To bi služilo ne samo za utrditev vezi, ki nas že povezujejo s skupno domovino, ampak nas bi tudi rešilo ponižujočega zapostavljanja, v katerem se nahajamo v primerjavi s sosednjimi prebivalci, ki so istega rodu in jezika, pa živijo na drvgi strani državne meje, v vsem kar je navedeno v tej naši spomenici)). (Izročena je bila takratnemu prefektu).
Spričo tega dokumenta moramo samo pohvaliti dostojanstveno in odločno zadržanje takratnih upraviteljev občine Grmek, ne samo zaradi njihovega dela, ampak tudi, in to ponavljamo kot njihovo posebno zaslugo, ker-So vedno in brez pridržka poudarjali predvsem, da pripadajo slovenskemu rodu, pa čeprav so istočasno dokazovali svojo zvestobo italijanski državi. Nobenega uspeha ni imelo raznarodoval-
no delo, bodisi da so ga izvajali z raznimi vabami in s policijskim in političnim nasiljem, kakor so ga izvajali v največji meri najprej pod fašizmom in potem pod krščansko demokracijo, da bi pripravili slovensko prebivalstvo v Grmeku na to, da bi pozabilo na svoje slovensko poreklo in da bi se odrekli, kakor na drugih področjih videmske pokrajine, svoji neizčrpni ljubezni do idealov, ki se jim niso nikoli odpovedali in ki nikcli ne bodo umrli, ker so preveč zakoreninjeni v srcih vseh njihovih sinov. Ali se vam ne zdi vredno posebnega poudarka, da je takratni občinski odbor v Grmeku s svojim županom na čelu poudaril : «TUTTI DI RAZZA E LINGUA SLAVA?» (vsi po rodu in jeziku Slovenci).
Zaključujemo: če so številne materialne zahteve, ki so jih ob čani postavili pred pol stoletjem in tudi pozneje, sedaj končno postale dejstvo — dejansko gre za majhne zahteve v večini primerov — vse to žal še z daleč ni dovolj glede na zahteve, ki jih postavlja moderno in sodobno življenje. Vsekakor, kar najbolj ma-
njka je delo doma in to povzroča pojav bega z zemlje, ki se je v zadnjih časih tako povečal, da je zavzel vznemirjajoč obseg.
Imamo torej položaj, ki ni niti vesel niti pomirjajoč in je prav zaradi tega, da prebivalstvo občine Grmek, zanemarjeno in pozabljeno kot je, pričakuje z upravičeno nestrpnostjo, kdaj bo začela delovati autonomna dežela Furlanija — Julijska krajina. To ni potrebno samo za rešitev najbolj nujnih ekonomskih problemov, ampak tudi in predvsem, da bi končno prišlo do polne in dejanske izvedbe člena 3 posebnega deželnega statuta, ki ima namen braniti in popolnoma zaščititi jezikovne pravice slovensko govorečega prebivalstva. Tedaj ne bo več potrebno, da bi sedanji župan iz Grmeka — ki ga nikakor nočemo istovetiti z odličnim županom, ki je upravljal občino pred pol stoletjem — odšel z letar lom in na stroške vseh davkoplačevalcev v Rim ter se tam klanjal, kot so to storili nekateri drugi župani, njegovi kolegi.
Vojmir Tedoldi
Pogled na kostnico padlih vojakov italijanske vojske v prvi svetovni vojni v Gornjem Posočju.
V njej so zbrane kosti okoli 10.000 padlih, od katerih je preko 100 pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti iz Beneške Slovenije. Kostnica se nahaja na hrihu Sv. Antona pri Kobaridu. Pred nedavnim so jo obnovili in zadnja dela so bila dovršena prav te dni. Ob tej priliki so uredili tudi kanalizacijo, v katero se steka voda iz vseh betoniranih površin okoli znamenitega spomenika. Dela so trajala skoraj štiri mesece in jih je finansirala italijanska vlada. Sedaj bodo asfaltirali še cesto, ki vodi iz Kobarida do kostnice.
V eni naših prihodnjih številk bomo objavili imena vseh padlih iz naših krajev, ki tam počivajo.
Ecco il Monumento-Ossario di Caporetto: esso giace sul dolce e verde declivio colinare di Santo Antonio, poco lungi ed alle spalle della accogliente cittadina. Il Monumento-Ossario custodisce i resti mortali di oltre diecimila combattenti dell’esercito italiano Caduti nel primo conflitto mondiale; e tra questi dormono l’eterno sonno anche cento e più valorosi figli della Comunità linguistica slovena della provincia di Udine e dei quali pubblicheremo i nominativi in uno dei prossimi numeri.
L’opera grandiosa è stata restaurata e completata nelle sue parti marginali in questi ultimi mesi a spese dello Stato italiano; tra non molto anche la strada che da Caporetto conduce al Monumento-Ossario verrà ampliata e asfaltata.
Nekaj o vprašanju šolstva na Tolminskem
Fašizem je z zloglasno «Gentili-jevo reformo» iz leta 1923 upro-pastil slovensko šolstvo in šolstvo na sploh v teh krajih. Slovenski učitelji so bili pregnani iz svoje domačije in otroci, ki so morali dojemati učno snov v italijanskem učnem jeziku, so doraščali v polanalfabete. Ljudje,
Cesta Učja-čenta
Od skoraj milijarde lir za javna dela v Furlaniji odpada 30 milijonov za cesto Učja-čenta. Po cesti sicer vozi avtobus, a je na mnogih mestih potrebna popravila. Dobro bi bilo, da bi se domenili še za popravilo tistega dela ceste, ki se nadaljuje naprej do žage v Jugoslaviji. Tako bi i-meli turisti odprt nov prelaz še tukaj. Ti kraji so lepi in zaslužijo vso pozornost.
V Frdjel bo vodila dobra cesta
V kratkem bojo razširil cjesto, ki vodi po Idrjski dolini, in jo Povezali s Frdjelom. Zaenkrat so za tisto djelo daili 1.000.000 lir. Postrojit pa bi korlo še kaj več, a ni soudu. Glih sedaj je komunska administracion prosila za statalni kontribut dva milijona in pol lir, da bo mogla poglihat komunsko bilanco.
Z avtobusom šolarji v špeter
Tud otroc iz čeplatišč bojo lahko paršli do srednješuolske ihstrukcije. Sovodenjski komun je prosil stato za poseben kon-tribut za kritje stroškov za avtobus, ki vozi šuolarje v Špeter in nazaj. Avtobus se ustavlja po Vseh vaseh in kar pride v Špeter je že čisto povan. To je zelo dobro djelo, zakl samo na to vi-z° bojo mogli otroc iz hribovskih yasi dobiti več kot elementarno ^strukcion.
Volilne liste
Šindik informira, de so po lecù. o upisu v volilne liste vsi votanti (moški in ženske), ki bojo izpou-nili tekom 30. aprila 1964 ljeta 21 ljet, oficielno upisani v volilne liste, če rezultirajo na ana-grafskem oficihu med rezident-nimi ljudmi komuna vsaj od 15. oktobra 1962. De ne bo paršlo do kajšnih pomot, lahko vsak nardi prošnjo na navadnem papirju tekom 15. novembra tega ljeta.
Sištemacija ceste Trčmun-Mašera
Jesensko deževje je zlo razrilo vse naše cjeste, de se kuaž ne more hodit po njih, kaj šele, de bi se moglo vozit. Sada jih imajo namjen postrojit, a z adnim milijonom lir, ki jih je dal stato na dišpozicion, se bo malo nardiio. Najparvo bo paršla na vrsto c jesta Trčmun-Mašera, a če ne bojo z djelom šobit začel, se bo stanje še poslabšalo. Zima je na pragu in sneg, ki par nas zapade zguodaj, bo cjesto naredu popou-noma nenucno.
POROKA. Poročila se je študentka Margherita Speranza iz Fojde z impiegadom Raimondo Morselli iz Palmanove. Prijatelji jima želijo dosti sreče na skupni življenski poti.
TAVORJANA. Imprezar Vittorino Petris iz Tavorjane je utar-pu nkuoli 160.000 lir škode, zaki so mu ponoč tatovi ukradli v kantirju djela v Moimaccu motor, ki služi za mješanje japna.
ki so živeli v položaju narodnostne manjšine, so čutili potrebo, da se poučuje italijanski jezik po šolah kot predmet, pouk pa naj bi temeljil na materinem učnem jeziku. Ne oziraje se na te pravične zahteve, je fašistično nasilje šlo preko vseh narodnostnih in človečanskih pravic. Pod geslom « Qui si parla soltanto italiano)) je fašizem izrinil slovenski jezik iz šolstva in javnih uradov ter pričel je že preprečevati slovensko besedo celo v cerkvenih obredih. Takšna politika je naletela na odločen odpor v teh krajih in je zasejala mržnjo med slovenskim in italijanskim življem z vsemi hudimi posledicami. Zgodovina nas uči, da so državne meje pustile iz geografskih in gospodarskih razlogov, drugorodne etnične skupine onstran meja matične domovine in to dejstvo je mnogokrat povzročalo stalne spore v odnosih med sosednjima državama. V tem času se je marsikaj spremenilo in razmere nas silijo, da obmejni narodnostni problemi ne smejo več predstavljati «spornega jabolka» med sosedoma, ki hočeta živeti v miroljubnem sodelovanju, pri čemer sta obojestransko zainteresirana, če bomo vključili manjšinske etnične skupine v aktivno družbeno življenje in jim ne bomo kratili narodnostnih pravic, bodo le te postale tesna vez med sosednjima državama. To vprašanje morajo odgovorni faktorji reševati s smelostjo, ne glede na ozkogledanost gotovih krogov ljudi, ki bi hoteli sejati razprtije v škodo obmejnega prebivalstva.
Na Tolminskem se je pričelo obnavljati šolstvo v zelo težkih razmerah že med Narodno osvobodilno borbo. Kvalificiranih učnih moči je bilo prav malo. Dekleta z nepopolno šolsko izobrazbo so poučevale na partizanskih šolah ob pomanjkanju učnih knjig, zvezkov in drugih pripomočkov v stalni nevarnosti pred sovražnikovimi vdori na osvobojeno ozemlje.
Po osvoboditvi se je znašla ljud-
ska oblast pred zelo težko nalogo : rešiti je bilo treba vprašanje učnega kadra, obnoviti porušena šolska poslopja in med vojno uničeni inventar. Za vzgojo novih učiteljev je bilo že leta 1945 ustanovljeno učiteljišče v Tolminu. Nove šolske stavbe so bile zgrajene na Robedišču, na Livku, na žagi, v Trenti in v Podbrdu. Vsa ostala šolska poslopja pa so bila več ali manj popravljena in obnovljena. V bodočih petih letih je predvidena izgraditev novih sodobnih šolskih stavb v Tolminu in v Kobaridu. Postopoma se ureja tudi vprašanje šolske opreme, učil, knjižnic, šolskih kuhinj, telovadnic .delavnic za tehnični pouk in drugih prostorov, ki so potrebni za uspešen pouk.
Onkraj meje ni le formalno, ampak je tudi dejansko uveljavljena osemletna šolska obveznost. Kdor hoče nadaljevati študij, ali pa se izučiti poklica, mora uspešno dovršiti osem razredov osnovne šole. šolska reforma je dala po daljši proučitvi njihovim vzgojnim institucijam nove učne načrte. Z modernimi učnimi me-
todami in oprijemi ter z boljšo mater j alno bazo v šolstvu se hoče dati mladini solidno izobrazbo, da bo sposobna uspešno se vključiti v gospodarski in socialistični družbeni razvoj. Zaradi hribovitega sveta so imeli na tem teritoriju precej nižeorganizi-ranih šol. Takšne šole s kombiniranim poukom ne morejo dati otroku dovolj potrebnega znanja. Ta problem se rešuje tako, da se preusmerja učence iz teh šol na popolne osnovne šole. V ta namen se je za te otroke poskbe-lo brezplačne avtobusne prevoze in posebne olajšave v internatih.
Na Tolminskem imajo popolne osnovne šole (osemletke) v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči in v Podbrdu. Po teh šolah imajo kvalificirani učitelji razredni pouk od I. do V. razreda. V nadaljnih razredih je predmetni pouk in učni kader mora imeti na tej stopnji višjo ali visoko šolsko izobrazbo.
S potrpežljivostjo, vztrajnostjo in ekonomsko rastjo Jugoslavije se dviga iz povojnih ruševin nova šola, kot jo zahteva sodobni
svet.	ALBERT TOMAZIN
VESTI IZ KOBARIDA
Industrijski razvoj
GRADITEV NOVIH GOSPODARSKIH OBJEKTOV
Po drugi svetovni vojni je nastalo v Kobaridu pomembno industrijsko podjetje «Tovarna igel», ki se je vselilo v preurejene in adaptirane prostore bivše alpinske kasarne. V začetku je tovarna izdelovala le majhno število artiklov in tudi število zaposlenih delavcev je bilo skromno. Stroje so dobili iz Italije in Nem čije. Ob pomoči nemškega strokovnjaka so se delavci priučili proizvodnemu delu. Tehniki in delavci so razširili proizvodnjo na raznovrstne artikle kot so : vse vrste ročnih in šivalnih igel, pletilke, čevljarski svedri in šila, igle za tekstilno industrijo, injekcijske igle, igle za transfuzijo i.t. d. Z razširitvijo proizvodnje so
postali sedanji prostori pretesni. Letos so pričeli graditi v Me-lah pod Kobaridom obsežnejše in primernejše tovarniške prostore. Gradbena dela bodo zaključena prihodnje leto. Od sedanjih 182 zaposlenih bo tovarna v novih prostorih v polnem obratovanju postopoma zaposlila do 400 delavcev. Letni bruto produkt bo predvidoma narastel na eno milijardo dinarjev.
Razvoj turizma in stalen dvig domačih in tujih turističnih gostov sta narekovala potrebo po novem gostinskem objektu v Kobaridu. Izgradnja novega «Hotela Zvezda» je v zaključni fazi. To je lep in moderen gostinski lokal, kjer se bodo gostje ob primerni postrežbi zelo dobro počutili.
Stran 4	MATAJUR	________
NELLA SLAVI A FRIULANA, NELLA VAL RESIA E ALTROVE
II 1963 sembra proprio l’anno in cui la furia degli elementi si è voluta scatenare con maggiore intensità contro il Friuli. Infatti non si era ancora per nulla assopita l’eco della apocalittica tragedia del Vajont provocata da una immensa frana staccatasi dal monte Toc — altra grossa frana è caduta, ma per fortuna senza conseguenze di rilievo, due settimane dopo da un monte sito in territorio di Verzegnis
— che, sempre in dipendenza dell’acqua e di frane, altre cupe minaccie si sono profilate altrove, con serie conseguenze, e in modo particolare prima nella Val Resia (case e ponti lesionati, strade interrotte, terreni coltivati distrutti: questo nei giorni 1 e 2 novembre) e poi nella Carnia, ove un’intera borgata, Calgaretto, la si è dovuta sgombrare, e infine nella Sla-via Friulana, nella notte a cavallo tra il giorno 4 e 5 novembre, la cui popolazione venne sorpresa nel sonno dal-l’irrompere delle acque tracimate dal rio Lerada, dal Grivò, dalla Racchiu-sana e dal Malina il quale ultimo fece parlare di sé anche il 21 giugno 1958 e che mietè vittime tra gli alpini che si erano, durante le manovre, accampati sul suo greto.
Stavolta la furia delle acque si è particolarmente accanita nel territorio che ha per vertici Attimis - Faedis
- Zìracco con epicentro in quest’ult'.-ma località dove maggiormente si sono avuti salvataggi di fortuna (una donna, data per dispersa, fu rinvenuta stremata, ma viva in un ramo di un albero) operati da vigili del fuoco giunti dall'intera provincia e da civili risparmiati dal nubifragio. Ma anche Poveretto e altri centri pedemontani sono stati toccati dalle irrompenti acque; e per tutti si è trattato di momenti drammatici. E mentre gli uomini, i più coraggiosi, si prodigavano nell’ansia di salvare il salvabile, i vecchi, le donne ed i bambini si rifugiarono nei solai delle case allagate o all’aperto sui dirupi o su isolotti non toccati dall’alluvione.
Soltanto all’alba del 5 novembre è stato possibile avere un quadro abbastanza esatto della situazione: un. quadro desolante e senza dubbio più impressionante di quello del giugno 1958. Pertanto, gran parte del disastro è derivato dalla caduta di una frana di parecchie migliaia di metri cubi di terra, steccatasi da un pendio quasi brullo a circa 400 metri sulla strada che da Canal di Grivò porta nella borgata di Valle e, quindi, a Costalunga e a Pedrosa. La frana oltreché ostruire la carreggiata ha addirittura bloccato il fluire del torrente Grivò in piena, formando così un vasto invaso, quasi un lago artificiale, poi le acque hanno tracimato scendendo a valle, a grosse e alte ondate, con inaudita, impressionante violenza.
Nuovo ìmpeto alle straripanti acque
10 ha dato una seconda frana caduta presso Grivò sul torrente omonimo e sulla strada; così argini e boscaglie, muretti e protezioni in cemento vennero spazzati via. A Grivò tutte le case costeggienti il torrente, furono invase dall’acqua che superò il metro d’altezza e che distrusse le tubature dell’acqua, che rimase inquinata, e di-velse i pali delle linee elettriche e telefoniche oltre a trascinar via tutti gli animali da cortile. Nelle cantine si sono spaccati i tini, una casa in costruzione è stata spazzata via e così dicasi di una betoniera di quattro quintali e di molte altre cose ancora; e questo potar via tutto è durato quasi fino al ponte di Faedis.
Semidistrutta da frane è rimasta la strada che sale a Stremiz ove il bar « di Piero Marchiò » non esiste più e le sponde del ponte vennero divette. Anche la strada per Canebola è rimasta, come del resto altre, danneggiata in più tratti. E dappertutto la popolazione è vissuta in stato di penoso al larme. Anche a Borgo Scluba notevoli sono state le devastazioni. Intransitabile è rimasta anche la strada per Clap e così pure quella che mena a Campeglio.
Le ondate impetuose dell’acqua, che nella loro pazza corsa hanno intasato tutti i canali di protezione e dì fognatura, una volta scavalcato il ponte hanno raggiunto Faedis invadendo, anche qui al livello di un metro, tutte le abitazioni situate o vicine sulla sponda del Grivò. Anche la casa della famiglia Zanutto, in Borgo Zani, già bruciata nel 1944 dai nazifascisti e poi ricostruita, è stata raggiunta da oltre un metro d’acqua. Sempre a Faedis,
11 ristorante Bristol ha avuto la cantina devastata mentre Piazza Italia si tramutò in un vero e proprio lago artificiale brulicante di detriti di vario genere, di alberi e di carogne di animali da cortile in grande quantità.
Il ponte in cemento armato che conduce alle officine Cirardi è stato asportato per due terzi. I componenti
la famiglia di Emilio Caruzzi (moglie e cinque figli), svegliati da un grande boato, hanno fatto appena in tempo a fuggire per i campi seguiti dai congiunti della guardia comunale Ottavio Toffoletti, la cui casa ha avuto strappata di netti una stanza, e da al.ri che avevano lamentato gravi danni alle loro abitazioni ed ai loro averi. Trascinato lontano è stato il pianoterra dell’officina Spodero dopo essere stato scalzato dal solido basamento in cemento. La campagna è stata allagata per largo tratto ed a Faedis è venuta a mancare anche l’acqua per la ro.tura a Stremiz del tubo principale dell’acquedotto. E si potrebbe continuare per parecchio nella descrizione del disastro provocato dai nubifragi e dalle frane.
A questo punto, però, vorremmo ricordare come altri nubifragi e altre piene abbiano colpito, e continuino, purtroppo, a colpire periodicamente, altre località, e tra queste perfino il grosso centro di Pordenone, per le impennate del Noncello e del Meduna che ogni volta ne sommergono la parte bassa, e Ugovizza (Vkove) dove il selvaggio rio Uqua (Ukva), sboccando impetuoso dalla sua forra, in tempo di piena esce con estrema facilità dall’alveo troppo stretto e troppo poco prefondo in cui è incanalato danneggiando seriamente con le sue acque ed i suoi detriti il paese, le vie di comunicazione ed i coltivati.
Certo che contro i cataclismi e le montagne che si divertono a smembrarsi poco o a volte nulla può l’uomo e la sua scienza. Ma quando i cataclismi non assumono proporzioni eccessive, quando cioè rientrano, se così si può dire, nella normalità, specie per quanto concerne le periodiche piene dei fiumi, allora è ben giusto e doveroso intervenire per prevenire o almeno attutire le conseguenze di tali cataclismi. Non bisogna dimenticare che le irrompenti acque, quelle
VELIKA
mici odtrgala glavna vodovodna cev. Lahko bi naštevali še in še ter opisovali nesrečo, ki so jo povzročili plazovi in hudi nalivi.
Vemo, da človek more le malo ali pa nič ukreniti, da bi se preprečile poplave in trganje plazov. Toda, kadar gre za manjše popla ve, ki nastanejo zaradi obilnih padavin in reke poplavljajo, je potrebno intervenirati, da se preprečijo ali vsaj omilijo posledice. Ne smemo pozabiti, da deroče vode, ki niso nadzirane ali pa so premalo zajezene, tudi če ne sejejo smrti med prebivalstvom, uničujejo vedno in neizogibno zemljišča, ki jih je človek obdeloval s trudom, hiše, mostove in vse kar ji pride naproti v divjem in neukrotljivem diru.
Treba je torej nekaj ukreniti, da se pomiri prebivalstvo, posebno ono, ki živi ob bregu hudournikov in tisto v hribih in dolinah, kjer se še kažejo vidni znaki razdejanja.
Pomoč, ki jo bodo dobili prizadeti kraji, ne bo zadostovala, treba bo odobriti take zakone, določiti takšno podporo, ki ne bo samo poravnala škode, ampak da bodo ljudje, kar je najbolj važno, varni pred novimi hudimi urami v teh naših meteorološko najbolj ogroženih krajih.
V Beneški Sloveniji imamo največje padavine ne samo v Italiji, temveč v celi Evropi. V gorovju Muzcev in Kanina pade letno 3709 mm dežja, v Učji 3600 mm, na Matajurju 3000 mm, medtem ko v Čedadu in drugih vaseh na ravnem komaj 1754 mm in dalje v notranjosti še manj. Zaradi tega je skoraj reden pojav, da imamo pri nas vsakih par let večjo škodo, vsakih pet let pa katastrofalne elementarne izbruhe (zadnja velika povodenj je bila v noči med 21.-22. junijem
non controllate o insufficientemente imbrigliate, anche quando non seminano morte tra la popolazione civile e nel mondo animale, d struggono pur sempre, inevitabilmente, terreni faticosamente coltivati, case, ponti e tutto ciò che incontrano nella loro infrenabile e poderosa corsa.
&’ doveroso quindi intervenire per tranquillizzare le popolazioni specie quelle rivierasche nonché quelle montane c del sottomonle dove si vanno manifestando evidenti segni di processo dissolutivo sul tipo di quelli del Monte Tee.
Cosa si deve fare? Muoversi, naturalmente, prima che altre calamità si facciano avanti. E cominciare dalle o-pere di arginatura, di sistemazione e di incalanatura dei fiumi: oltre alla sicurezza vi è il grande inestimabile vantaggio di poter irrigare ì terreni e di renderli più fertili; insomma di tutte quelle opere di difesa che si rendono necessarie; e in quanto alla montagna, per imbrigliare gli eccessi piovani daivanti spesso anche dallo sciogliersi delle nevi, procedere subito ad un conveniente rimboschimento.
I soldi che si spendono per salvare le vite umane e gli averi messi vicino con tanti sudori — quasi sempre è il risultato dei sacrifici di intere generazioni — sono i più spesi bene; e per farlo si può anche dare un bel taglio a tante altre spese, spesso g.os-se, non sempre produttive o necessarie.
II problema non è di oggi: è di sempre; e anche il « Matajur » lo ha sempre tenuto presente e fatto presente a chi di dovere. Presen' emente si trova ancora in prima linea per sollecitare, a nome di tutte le popolazioni colpite e di quante stanno in trepida ansia, che si provveda una volta per tutte, con i mezzi ritenuti più idonei, a dar corso a quelle opere di difesa che sole possono impedire il ripetersi di tali flagelli.
ŠKODA
1958). Kronike poročajo o rednih pogostih velikih povodnjih, ki od pamtiveka pustošijo naše kraje in nanašajo prod po rodovitnih njivah bližnje Furlanije.
Globoka žalost nas sedaj tare, ko pomislimo na to, da so oblasti vedno zanemarjala naše kraje in jih bonificirali ter pogozdovale samo z nacionalističnimi frazami, s flikanji cest in malih vodovodov, z beraškimi « Cantieri di lavoro» ter s tem pripravljale tudi postopno uničenje s prodom bližnje rodovitne furlanske ravnine. Beneška Slovenija in Furlanija sta nerazdružljiva skupnost. Kdor prvo zanemarja, uničuje drugo. Kdor ljudem v Beneški Sloveniji ne daje enakopravnosti na vseh področjih, kdor straši naše ljudje, kdor jih spravlja v podrejen položaj, kdor jim jemlje veselje do življenja na lastni zemlji in jih podi tako v tujino, ta ne uničuje le ljudi, ta uničuje tudi zemljo, najprej v hribih in nato v Furlaniji. V petih letih je Furlanija prav zaradi zapuščenosti naših gorskih krajev (ker ni doma ljudi, se tam puščajo vnemar potoki in se ne pogozduje) utrpela milijarde in milijarde lir škode.
Problem ne obstaja samo od danes, že od vedno in tudi naš list «Matajur» je o tem neprestano pisal in poudarjal, kaj je treba ukreniti. Tudi danes, kot zmeraj pozivamo, da je treba ustvariti pogoje, da lahko žive naši ljudje na domači zemlji ter da se napravijo vsa tista javna dela v zaščito opustošenih vasi, da bomo preprečili popolno izpraznitev hribovskih krajev nad furlansko nižino. Samo na ta način bomo mogli zadržati elementarne nesreče, ki se tako pogosto-ma dogajajo prav na našem področju.
<- ■ ■ ■	■
NADALJUJE	IZ
Gravissimi danni e distruzioni provocati dal nubifragio
Correre prontamente ai ripari
F0T0KR0NIKA
Voda, kamenje in plazovi so Acqua, detriti e frane hanno napravili velik nered na mostu sconvolto il ponte sul bivio pri Podklapu.	Stremiz-Valle.
Razdejanje v Železnem kanalu nad Fojdo, in predvsem vzdolž hudournika Grivò, je bilo, kot kaže naša slika, izredno strahovito.
Le devastazioni a Canal del Ferro, e in particolare nella zona rivierasca, come mostra la fotografia, sono state di eccezionale gravità.
Pogled na ravnino pri Zirac-cu, ki jo je zalila voda. Avtomobil ni mogel nadaljevati poti. Znatno škodo so utrpeli njive in travniki in vse kar je dosegla voda.
Una visione della pianura di Ziracco sommersa dalle acque. Una vettura è immobilizzata sulla strada. Notevoli i danni arrecati alle campagne ed alle case.
Žalosten videz del < asi Podklap nad Fojdo, ki je utrpela največ škode zaradi silne vodne vihre.
Impressionante aspetto dell a-bitato di Cana di Grivò uno dei più colpiti dalla furia delle acque.