Številka 252 TRST, v četrtek 12. septembra 1907 Tečaj XXXII Izhaja Ttakl dan tod tb nedetj&h in praznikih ob 5.. efc ponedeljkih cb 9. z)utra| Posamične šn-rilke se prodajajo po 3 arfi. (6 stotink) t u nogih lobakarnci) v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici. Kranju. £ t. Periu, PežcDf, Kabrežini. 8v. Lnciji, Tolminn, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Bolk&nu Itd. GEltE OGLASOV «e računajo po vrstah fSiroke 73 mm. visoka as m); za trgovinske in obrtne cglaee po 20 ftottnk ; ta (ml rtu i ce. zahvale, poslanice, oglaše denarnih zavodov po 60 tet. Za cglase v tekstu lista do 5 vrBt 20 K, vsaka na-daljna ^rsta K 2. Mali oglasi po 8 etot. beseda, najmanj pa po 40 Ftot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave tždinonti". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je taočt Naročnina snaia sa vTse leto 31 K. pol leta 13 K. 3 mesece 6 K —, na nuo^be brez dopo*lane naročnine, ae uprava ne ozira, laiočiiia la ledelisco lzduie .Lliiosn'stane: celoleroo 15-20. pol leta 2-80 Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankcKaat pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraČn?o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravi) lista UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 18. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .^Edinost". — Natisnila tiskarna konzorciji lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. ltf PoStno-hraniinlčnl račun 5t. 841*653 - TEL£FOH štev. 1157. - Ifcesečna pnioge : „SUOVSftSSU TEHfiSK". narodna delausKa organizacija 2a Primorsko. Kranjsko. Koroško in Štajersko priredi v nedeljo dne 15. septembra v gledališćni dvorani ,,Narod, doma" v Trstu ob 9. url predpoludne s & H B velik protestni shod proti nameri tukajšnje socijalne demokracije, ki hoče uvesti legitimacij^ke listke (tesere) pri delu ter s tem oškodovati našega slovenskega delavca, osobito okoličana. Narodni delavci pridite ! VODSTVO. BRZOJAVNE VE5TL Sklicanje državnega zbora. PRAGA 11. ,.Prager Tagblatt" poroča, da bo državna zlo'nica najbrž sklicana dae 20. oktobra. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 11. Posl. Biankini je interpe-iiral, ker ni bil lani sklican deželni zbor in ker se ni oziralo na sklep deželnega zbora iz leta 1905 glede preo3nove dalmatinske pa roplovne službe. Deželni zbor za Bosno in Hercegovino. DUNAJ 11. Neka tukajšnja korespondenca poroča, da se v kratkem odloči, se ima ii dati Bosni in Hercegovini deželni zbor ali ne. Tozadevna pripravljavna proučavanja se vrže že nekoliko časa. Japonski častniki pri cesarju. DUNAJ 11. Danes predpoludne je cesar vsprejel v posebni avdijenci častnike japonske eskadre s podadmiralom Jjuinom na čelu. Avdijenca je trajala četrt ure. Častniki so se iz hotela „lraperial" peljali v cesarski dvorec v dvornih kočijah. DUNAJ 11. Danes zvečer je bila pri cesarju v Schonbrunnu večerja, na kateri so bili japonski poslanik s poslaniškim osobjem, podadmiral Jjuin in japonski pomorski častniki, vojni minister Schonaich, več avstro-ogrskih pomorskih častnikov in mnogi dvorja-riiki. Koze na Dunaju. DUNAJ 11. Danes so konstatovali zopet dva slučaja koz. Imenovanji v šolski stroki. DUNAJ 11. „Wiener Zeitung« javlja da je Fran Franković, profesor na vseučilišča v Kopru, imenovan ravnateljem učiteljišča v Kastvu, ki ga je doslej vodil prorizorifno, — Jakob Jakac, provizorični učitelj na učiteljišču v Kopru, je imenovan pravim učiteljem na učiteljišču v Kastvu. Posvetovanja avstrijskih in ogrskih ministrov. DUNAJ 11. Pod predsedstvom ministra za vnanje stvari barona Aehrentbala se je vršila danes v ministerstvu za unanje stvari konferenca, katere so se od strani ogrske vlade vdeležili ministri Wekerle, Košut, Da-ranvi in Apponyi, od avstrijske vlade pa baron Beck, dr. Klein, dr. Korytowski, grof Auersperger in Derschatta. Zapisnikar je bil dvorni in ministerijalni svetnik vitez pl. Weil. Predmetom razprave so bila državnopravna vprašanja, ki so v zvezi z nagodbo. Posveto- PODLISTEK. Sokolinec. Sibirska povest. Ru>ki spiral Vladimir Korolenko. Velik prostor je bil to, nizkim 6tropom. Po dnevi je prihajala luč v ta prostor skozi male line, ki so se odražale na temni steni kakor dve vrsti svetlih gumbov. Sredi skozi je vodil hodnik, ločen z železnimi mrežami in stebri od celic arestantov. Tukaj so stale, oprte na svoje puške, straže. Zvečer so gorele tukaj slabo brleče leščerbe. Vse življenje teh pasažirjev se odigrava nezakrito pred očmi straž za onim omrežjem. Naj siplje tropično solnce svoje vroče Žarke na morje, ali naj tuli veter, naj se ječe kri-vijo jambori in se razbijajo valovi mogočno ob ladjinem tramovju — tukaj prislu&kava tuljenju in besnenju nevihte na stotine vedno vania, ki niso bila še danes dovršena, J se bodo nadaljevala jutri. Kongres svobodomisleccv v Pragi. PRAGA 11. Početkom današnje seje je govoril Še o včerajšnjem predmetu dr. Of-; ner z Dunaja ter razvijal enake nazore o ločitvi cerkve in države kakor včerajšnji govorniki. Pisatelj Zenker z Dunaja je izrazil potem v imenu kongresa svoje obžalovanje, daj en del časnikov še poostruje narodna nas-: protstva, dočim si kongres prizadeva priprav-' Ijati mirno skupno življenje narodov. K programu današnjega dne „Patrijo-tizem in svobr.dna misel", je najprej govoril dr. Carmin iz Ženeve ter izvajal, da ne stoji svobodna misel v nikakem nasprotju s pojmom narodnosti. Demonstracije proti velikemu županu. MAROS VASARHELV 11. [Ogr. biro] Sinoči je priredilo meščanstvo na čast velikemu županu Ugronu bakljado. Avtonomisti in socijaiisti so hoteli pa to preprečiti s tem. da so pokupili vse baklje. Njihovo postopanje je prebivalstvo ogorčilo. Policiji se je pa posrečilo. da je preprečila nemire. Socijalisti so bili razkropljeni, nakar se je bakljada vršila. Podžupan Nagy je odstavil višega kotarskega sodnika Koro-y-ja in višega notarja Reiherja, kar je provzročilo pri stranki neodvisnosti veliko ogorčenje. Povodom generalnega shoda, ki se ima vršiti popoludne se je bati velikih demonstracij. Or f Apponyi na Dunaju. BUDIMPEŠTA 11. „Ogr. biro" poroča iz Dunaja : Danes predpoludne je dospel semkaj naučni minister grof Apponyi. f Nestor orgrskih trgovcev BUDIMPEŠTA 11. Člen magnatske zbornice baron Friderik Kochmeister, nestor ogrskih trgovcev je umrl v starosti 9 L let. Baron Kochmeister je bil utemeljitelj Pe-štanske Llovdove družbe in mnogoletni predsednik trgovinske in obrtne zbornice. Ruski gostje v Sofiji. SOFIJA 11. fBolg. ag.j Knez Ferdinand je popoludne vsprejel odposlance ruske vojaške deputacije. Veliki knez Vladimir Aleksandrovič in soproga sta vsprejela diplo-matične zastopnike inozemskih držav in njihove soproge, ministre, člene odbora za postavljenje spomenika in načelnike različnih dobrodelnih in kulturnih društev. Zvečer je bila v palači večerja, na katero je bilo povabljenih 160 oseb. Veliki knez Vladimir v Sofiji. SOFIJA 11. (Bolg. ag.) Včeraj popo ludne je dospel semkaj veliki knez Vladimir Aleksandrovič, da bo zastopal carja na odkritju spomenika Aleksandra II. Na kolodvoru so ga vsprejeli prestolonaslednik Boris in drugi dostojanstveniki. Stotnija vojakov mu je izkazala vojaške časti. Topništvo je oddalo 31 strelov. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo kneza. Princ Sakfomko-Koltorgki na smrtni postelji KARLOVI VARI 11. Zdravniki so neprestano pri bolnem princu saksonsko-kobur-škem, katerega stanje je zelo opasno. Bivši norveški minister. KRISTIJANU A 11. Bivši minister |za deželno brambo je umrl. dpanski kralj operiran. SAN SEBASTIAN 11. Kralj Alfonz je bil danes operiran v nosu. Operacija se je popolnoma posrečila. Stanje kraljevo je zelo povoljno. Finski deželni zbor. HELSINGFROS 11. [Šved. brz. biroj V Finskem deželnem zboru so se na debati tesno natlačenih ljudi, ki nimajo nobenega interesa več na tem, kaj se godi zgoraj nad njihovimi glavami in onkraj teh sten ; ki jim je vseeno, kam jih pelje ta plavajoča ječa. Veliko več je arestantov na ladji nego stražečih vojakov; zato pa je slehernemu gibljeju te gruče Ijndi s krepko roko odka-zana gotova mera in ladja zavarovana zoper vsak morebitni punt. Sploh je preskrbljeno za vse, celo za najneverjetnejše slučaje: celo ako bi se hotela vzdigniti ta najbesnejša, obupana žival in kljubovala največji nevarnosti, ako bi streli skoz omrežje ne imeli uspeha in bi ta žival hotela streti svojo železno pregrajo, tudi potem še bi ostajalo poveljnika mogočno sredstvo. Treba bi mu bilo samo dol, kjer so stroji, zaklicati dve besedi: „Odprite ventil!" „Na ukaz !u — in takoj po teh besedah bi se razlili v celice arestantov iz strojnega prostora potoki vroče pare, kakor t Špranjo z mrčesom. To originalno sredstvo zabranja najsi-gurneje vsak upor te peičice ljudi tam spo-pq pod krovom. o dovoljenju 20 milijonov za vojaške stroške carstva izjavili socijalni demokrati in agrarci proti, dočim so S»edi in Mladotinci glasovali za dovoljenje. Velik požar v Kantonu. HONGKONGr 11. Okoln 100 trgovskih hiš v Kantonu, ki so bile lastnina naj ugled-nejih kitajskih trgovcev, je včeraj uničil požar. Volitve v Avstraliji. SVDNEV 11. (Nemška kabelska družba) Dcsedanji izid včerajšnjih volitev za pai-lament Novega Južnega Walesa je nastopni: Vladna stranka 49 (prej 46), delavska stranka 30 (prej 25), napredujaki 6 (prej 16), neodvisna stranka 5 (prej 3). Vladi je zagotovljena večina. Baron Aehrental odlikovan. LONDON 11. „Westmiiaster Gazette" javlja, da je kralj Edvard podelil avstroogr-skem ministru za vnanje stvari veliki križ Viktorijnega reda. Maroko. PARIZ 11. Listi poročajo iz Casablan-ke od 9. t. m. : Za jutri je pričakovati novega napada Marokancev. Z zrakoplovom je bilo možno izvedeti za pozicije sovražnika, ki je dobil novih pojačenj. Na ukaz Mulej Ha-fida je odšlo 3000 konjikov in 4000 pešcev, da bi se združili z rodovi Sijava. PARIZ 11. Vojne ladije Republike", „Gaulois", „Jaure Guiberry* in „Jules Fer-ry" so prejeli nalog, da uvedejo na krovu aparate za radiotelegrafijo. LONDON 11. „Dailv Telegraph" poroča iz Tangerja : Marokanska državna banka je posodila sultanu Abdul Azizu en milijon frankov, ki jih bo moral izplačati polovico v Fezu, polovico pa, ko dospe v Rabat. BEROLIN 11. „Nordd. Allg. Zeitung" poroča, da je državni kancelar odredil, da se ima Nemcem, ki so bili oškodovani o priliki bombardiranja Casablanke, izdati predujem v znesku 250.000 mark, katere bodo pozneje vrnili, ko dobe tozadevno odškodnino, s pridržkom, da dodatno odobri to državni zbor. PARIZ 11. „Temps" poroča in Tangerja: Mulej Halid, ki še ne razpolaga o potrebnih sredstvih in se boji, da ga v nekaterih krajih ne bodo dobro vsprejeli, se ne poda sedaj v Rabat. Glasom nekega poročila lista „Liberte" iz Tangerja, so čete pod poveljstvom generala Drude odšle, da napadejo Tadert. Iz Perzije. TEHERAN 11. (Reuterjev biro) neko uradno poročilo pravi, da 100 mož turške pehote severno-zapadno od Urmije zasedlo Gangačin. Neka brzojavka, ki je bila včeraj v parlamentu prečitana javlja, da imajo tvrške čete dosedaj v oblasti ozemlje s 150 vasmi in okolico Hoj. Parlament je proti sestavi novega ministerstva ter je odposlal k šahu protestno deputacijo. Rusija. Kolera. PETROGRAD 11. Iz Nižnega Novgo-roda poročajo o 8 novih slučajih kolere, iz Smolenska o 4 in iz Jaroslavske gubernije o 30 slučajih. Napad na vlak. TOMSK 11. Neka oborežena banda je napadla poštni vlak. Sprevodnika so umorili. Banda je odnesla 10.000 rubljev. Nezgoda carske jahte „Standart". HANGOE 11. [Brzojavna agentura] Carska jahta „Standart" je ob 4 in pol uri popoludne zadela pri Horsoe zapadno od Hangoe na podmorsko skalo. Revalski rešilni parnik Freya je dospel na mesto nezgode, kjer se nahaja še sedem torpedovk, ki sprem- ljajo jahto. Car Nikolaj je ostal s svojo rodbino na jahti.__ Socljalnemu demokratu tržaškemu o celjski „Somouini". i. Celjska „Domovina" je odprla svoje predale tržaškim socijalnim demokratom! V številki od 2. septembra 1907 priobčuje celjski list daljši dopi3 iz Trsta iz „delavskih krogov" pod naslovom „Slovensko delavstvo v Trstu in socijalna demokracija". Ve3 dopis je tako natovorjen z zavijanji, vzračanji, potajevanjem realnosti, krivičnih obtožeb in direktnih neresnic na škodo naše narodne stranke, da naravnost izzivlja nn odgovor. Ali povdariti moramo hitro, da ne odgovarjamo celjski „Domovini", ampak tržaškemu socijalnemu demokratu. Tržaški socijalni demokrat bi hotel prikazivati, kakor da so socijalno-demokratične organizacije le strokovne in da so brez političnega značaja. Pravi, namreč, da istim nikakor ni namen škodovati slovenski narodnosti v Trstu, ampak le koristiti slovenskemu in italijanskemu delavstvu v Trstu ! Lepa beseda to, ki pa jej — žal — dejstva kričeče nasprotujejo. Če socijalna demokracija nima namena škodovati slovenski narodnosti, ali točneje rečeno : če jej ni namen podpirati italijanski nacijonalizem proti slovenskemu, naj nam izvoli tržaški socijalni demokrat v celjski „Domovini" pojasniti : 1. Zakaj je slovenska socijalna demokracija zavzemala doslej toli nasprotno stališče nasproti zahtevi tržaških Slovencev po jedni ljudski šoli ? — 2. Zakaj je nastopila naravnost strupeno-sovražno proti slovenski narodni stranki in proti tržaškim slovenskim poslancem ob vprašanju volilne reforme, čeprav so se ti postavili na strogo demokratično stališče, čeprav so si ti prisvojili postulate socijalne demokracije in čeprav je ves načrt italijanske večine nosil na čelu očividno tendencijo po ohranitvi privilegijev, katere bi morali ravno socijalni demokratje po zahtevi svojih lastnih idej in načel neizprosno pobijati ? !! 3. Zakaj so se socijalni demokratje v Puli vezali z italijansko stranko toliko na | državnozborskih kolikor na deželnozborskih j volitvah? In to vzlic dejstvu, da se je na državnozborskih volitvah bil boj med dvema narodnima strankama ! In vzlic dejstvu, da se je na občinskih volitvah bil boj med italijansko nacij onalistično stranko in med stranko mednarodnega značaja, ki je popolnoma abstrahirala od političnih in narodnostnih momentov in si je postavila izključno le gospodarsko-administrativne cilje : saniranje posledic škandaloznega in brezvestnega občinskega gospodarstva v Puli, pod katerim je trpelo in trpi v prvi vrsti •delavno ljudstvo, za kar je najbolji dokaz dejstvo, da so ravno socijalni demokratje najglasneje in najstrožje obsojali to gospodarstvo in" da je jeden socijalno-demo-kratičnih voditeljev pred nekoliko meseci na javnem trgu v Puli izrekel celo uničevalno sentenco : ako ima župan dr. Rizzi le iskrico poštenja in 6amoljubja v sebi, ne prestopi nikdar več pragu mestne hiše v Puli! In vendar Be je socijalna demokratična stranka pozneje zvezala z istimi razsipalci občinskega premoženja, z istimi nasilniki, oligarhi in avtokrati! Zakaj, zakaj?! Morda zato, dane bi škodovala slovenski narodnosti?! Socijalni demokratje da hočejo koristiti italijanskemu in slovenskemu delavstvu. Ka- Vendar je živelo tudi pod pritiskom tako strogega regimenta to sivo ki delce ljudi za železnim omrežjem navadno, človeško življenje. V isti noči, ko je parnik sopihaje rezal valove, puščaj e za seboj v temi dež isker, ko so vojaki na straži, oprti na svoje puške, dremali na hodniku in so leščerbe slabotno razsvetljevale prehod med celicami in ležišča arestantov — v tej isti noči se je za onim omrežjem neslišno izvršil drama. Uklenjena občina je kaznovala svoje odpadnike. Naslednjega jutra se pri pozivu trije arestanti niso vzdignili več s svojega ležišča. Obležali so kljubu žugajočemu klicu njihovih predstojnikov. Ko so stopili vojaki za omrežje in vzdignili plašče, s katerimi so bili oni pokriti, so videli predstojniki, da bi se ti trije na njihov poziv nikdar ne odzvali... • Pod strašnim vtiskom te nočne tragedije je vladal po prostoru mračen molk; samo pluskanje morskih valov in sopihanje stroja je odmevalo po ladji. A kmalu so pričeli med jetniki pogovori in domnevanja o posledicah tega „dogodka". Oblast očitno ni bila voljna pripisati smrt slučaju ali nanagli smrtni bolezni. Znaki, da so umrli oni nasilne smrti, so ležali na dlani, in uvela se je preiskava. Odgovori arestantov so soglašali. Ob kakem drugem času bi se bilo oblasti morda tudi posrečilo, da bi bila tega ali onega z grožnjami ali lepimi obljubami pripravila do ovadbe svojih tovarišev, a zdaj je bil jezik slehernega zavezan — ne samo s čuvstvom kolegialnosti. Kajti kakor je bila tudi oblast strašna, kakor strašno je tudi žugala, „občina" je bila še groznejša; v tej noči, tam na onih deskah, pred obličjem straž je bila pokazala svojo moč. Brez dvoma marsikateri ni spal; marsikatero uho nemara je slišalo kratko ječanje ali tihi boj pod posteljno odejo, tisto grgranje in dihanje, ki je tako različno od dihanja mirno spečih. — Nihče pa ni ovadil izvrševalcev te grozne obsodbe. Oblasti ni preostajalo drugega nego da se je lotila onih tovarifiev, ki sta bila oficijalno odgovorna — staroste in njegovega pomočnika. Še isti dan so ju uklenili. * (Dajje.) Stran II »EDINOST« štev. 252 V Trstu, dne 12. septembra 1907. kova je ta ljubezen socijalne demokracije do sloven. delavstva, za to je podala dokaz pravkar s tem, da je inavg uri rala pravi teror proti slovenskim delavcem. ki niso pristaši socijane demokracije! Na podjetjih, nad katerimi ima ona moči in vpliva so začeli neusmiljeno odpuščati slovenske delavce in hočejo uvesti legitimacijske liste na delu, čemur bi bila posledica ta, da naš delavec, ako se noče usužnjiti pri g. Valentinu Pittoniju, ne bi dobil kruha in zaslužka, pač pa regnicoli, tujinci, ki bodo imeli legitimacijo socijalne demokracije. Posebno hudo bito zadelo tiste naše delavce, posebno tudi okoličane, ki iščejo dela v mestu le vgotovih dobah leta. To je naravnost brutalno, neusmiljeno. Naravnost brezvestno početje da je —-pravi tržaški socijalist v celjski „Domovini*' — to, kar počenjajo sedal tržaški narodnjaki s slovenskimi delavci! Pojte no : komu hočete sipati peska v oči ? !! Tržaški socijalist v celjski „Domovini" misli očividno na ustanovo „Narodne delavske organizacije". Ali za pet ran božjih r za koga pa je ustanovljena ta organizacija, ako ne za slovenskega delavca ?! Od kje jej prihajajo členi, ako ne iz mase slovenskih delavcev ? ! Mari pa hoče avktor trditi, da v Trstu ni bilo slovenskih delavcev, ki niso pristaši socijalne demokracije?! Mari tisti tisoči delavcev, ki so členi naših delavskih podpornih društev in raznih gospodarskih organizacij, zasnovanih od narodne stranke — man ti delavci niso slovenski — delavci ? !! Zastonj so vsi poskusi tržaškega soci-jalnega demokrata, da bi v celjski rDomo vini* potajil politični značaj socijalno demokratičnih organizacij. V socijalni demokraciji imajo tudi strokovne organizacije politične namene in cilje. Če kje, je to posebno v našem Trstu, kjer socijalna demokracija ob vsakem političnem in narodnem vprašanju nastopa enostransko :* proti jedni strani na korist drugi. Tako je bilo ob že gori navedenih slučajih. Kaj pa dogodki zadnjih dni j, ko so socijalisti javno, po ulicah, fraternizirali z najhujimi italijanskimi nacionalisti !! A posebno eklatanten dokaz za to našo trditev je bil nastop vodje tržaške socijalne demokracije v parlamentu na Dunaju, kjer se je tako toplo zavzel za svobodo ita-lijansko-nacijonalističnih manifestacij in za italijansko trikoloro ter je proslavil Garibal-dija, kakor bi ga ne mogel bolje sam vodja italijanskega nacijonalizma v Trstu, g. Vene-zian, ki — kakor znano — ni ravno posebno skromen in škrupulozen, ko gre za uveljavljanje svojih lastnih nacionalističnih nazorov. Mogli bi navesti še neki drugi kričeči dokaz o „ljubezni" socijalne demokracije do slovenske narodnosti v Tr&tu. Ali za sedaj moramo deti prst preko ust v interesu velike stvari. Zastonj ves trud socijalnega demokrata v celjski „Domovini", da bi potajeval dejstva, ki — kriče in ob katerih se razbija njegovo očitanje, da je slovenska naroina stranka sovražna delavstvu. To očitanje se razbija izlasti ob dejstvu, daje naša narodna stranka šla navdušeno in na strani socijalne demokracije v borboinna ulico za najvišipo-stulat delavstva: za podeljenje političnih pravic delavskim masam, izlasti za splošno in enako volilno pravico! Narodni delavci so zasnovali svojo organizacijo za slovenskega delavca in ne proti njemu : zasnovali so jo, da se naše delavstvo osamosvoji iz mučne odvisnosti od ljudij, ki so se socijalistično zastavo v roki v neprestani službi kakor avksilijarna četa — italijanskega na-cijonalizm a !_ Preosiiova avstrijskega niioi-sterstva. V Dunajskih političnih krogih se govori, da povodom preosnove Beckovega kabineta vstopi v ministerstvo poleg posl. Gessmanna, tudi gorenje avstrijski deželni glavar Eben-hoch. V tem slučaju postane ta finančni, Gessman pa naučni minister. Dosedanji finančni minister postaae baje namestnik v Galiciji. „Pokret" pa vzdržuje svojo vest, da pride imenovanje jugoslovanskega ministra resno v pretres. Tudi Poljaki da bodo podpirali Jugoslovane v tem njihovem prizadevanju. V prvi vrsti pa da je poleg klerikalnih Slovencev za to tudi vlada sama, ker se nadeja, da vstvari s tem protitežje ne le proti Ogrski, ampak tudi proti Hrvatski. Kako da se umeva imenovanje jugoslovanskega ministra priča najbolje tozadevna izjava predsednika poslanske zbornice dr.a Weisskirchnerja [ki je za dr.om Luegeijem ena najuplivnejih oseb v krščansko-socijalnom taboru] v pogovoru z dopisnikom lista „Agramer Zeitung". Dr. Weisskirchner se je izjavil tako-le : Nahajam se že 4 tedne na dopustu in se ne nahajam v nikakih zvezah niti z dunajskimi niti s političnimi krogi. Kar se mene osebno tiče, bi mi bilo všeč, aka bi bil eden jugoslovanskih poslancev imenovan ministrom. Ta izjava je — govorimo vedno 8 „Pokretom" — sicer kratka in jednostavna, ker izhaja iz nje da so odločujoči krogi krščanskih socijalcev naklonjeni temu vprašaanja. Istrski deželni zbor se snide! Te dni sta se mudila ▼ Trstu po9l. dr. Laginja in Spinčić. Njiju prihod semkaj je bil v zvezi s prizadevanji, da bi ie omogočilo sklicanje deželnega zbora istrskega. Kakor doznajemo, to pot pogajanja nis> bila brez-vspešna. Italijani so slednjič privolili v to, radi česar so par let obstruirali. S tem so dokazali, s kolikim cinizmom so provzročali deželi najhujo gospodarsko škodo. Poslanci i večine so namreč končno privolili v to, da bo : vlada na hrvatske in slovenske interpelacije i hrvatski oziroma slovenski odgovarjala. Na ! podlagi tega dogovora se deželni zbor skliče | morda že pred 20. septembrom. Dogovor velja seveda le za to zasedanje, da se rešijo mnoga važna vprašanja in morda tudi volilna reforma. _ Iz Hrvatske. M. Roje — odvetnik. Bivši sekcijski načelnilk in hrvatski poslanec M. Roje otvori v kratkem v Belovaru odvetniško pisarno. Dogodki na Ogrskem. Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo : Minister za notranje stvari grof Andrassv je izjavil, da je že dovršil pripravljalna dela za uvedenje splošne, tajne volilne pravice, da je načrt volilne reforme dovršen ter da predloži elaborat že eni prihodnjih sej ministerskega sveta. Delavska demonstracija na Ogrskem za splošno volilno pravico. Kakor poročajo iz Budimpešte, so zastopniki vseh strokovnih delavskih društev sklenili prirediti dne 10. oktobra povodom otvoritve parlamenta poulično manifestacijo v prilog splošni volilni pravici ter praznovati tega dne. Delavci nameravajo prirediti tako demonstracijo po vseh mestih dežele. Francosko-španski odnošaji v Maroku. „Daily Mail" poroča iz Tangerja od 9. t. m. : Odnošaji med francosko in špansko vlado so precej kočljivi. Spanci so hoteli od-poslati v Maroko veče število čet nego Francozi ter bi bi hoteli kakega španskega generala imenovati poveljnikom nad obema armadama. Francija pa absolutno noče privoliti v to. V tukajšnjem pristanišču se nahajata dve španski vojni ladiji s 700 vojaki. Nova papeževa enciklika. Iz Pima poročajo : Papeževa nova enciklika je poglavitno naperjena proti modernizmu. Okrožnica ima pretežno doktrinaren, dogmatičen značaj. Pij X. podaja razjašnjenje načel najuglednejih katoliških modernistov na svetopisemskem, bogoslovskem in modro-slovnem polju. Potem prehaja v izpodbijanje. Modernizem, pravi papež, ni drugega nego zakrinkan nacijonalizem, ki omajuje ne le podlage katolicizma marveč tudi krščanstva samega. Potem se papež obrača proti naj-najpredneji skupini modernistov, Loisy-ju, Fvrrelu, Laberthoumierix itd., ki so že prišli na Index. Političnega dela modernizma se okrožnica komaj dotika. Opominja pa duhovščino, naj pazi na moderne nauke, kajti le ona zastopa učečo cerkev in ne sme dopuščati, da se drugi nazivajo kakor čuvarji vere. V Vatikanu polagajo največo važnost na to okrožnico, ki izide najkasneje do konca meseca. Dogodki na Ruskem. Ženske v finskem deželnem zboru niso izpolnile nad, ki so jih stavljali vanje njihovi volilci. Glavni vzrok temu je, da žen-ske-poslanci ne poznavajo ni zakona ni ustave. Tako sedi v odboru za ustavne reforme neka kuharica, a v odboru za proračun neka piljarica.___ Drobne politične vesti. Spomenik Riegerju. V Horcu so v nedeljo odkrili spomenik bivšemu voditelju češkega naroda, Riegerju. Navzoč je bil tudi minister Pacak. Slavnostni govor je imel teseni somišljenik pokojnega patrijarha češkega naroda, dr. Mattud. P a t r i j a h J o a h i m. Iz Carigrada poročajo, da je stvar patrijarha Joahima, ki je žugal z ostavko, poravnana. Bolgarski dijaki v Belem-gradu. Vsled vseučiliščne krize ▼ Sofiji, so bolgarski dijaki prisiljeni pohajati inozemska vseučilišča. Veči del se jih je upisalo na srbsko vseučilišče v Belemgradu. V minolem letr je bilo na beligrajskem vseučilišču upisano 800 bolgarskih dijakov, dočim jih je bilo v Zagrebu okdu sto. Črnogorski mladeniči v Pragi. „Glas Črnogorca" poroča, da je črnogorska vlada poslala teh dni iz raznih krajev dežele v Prago 34 mladeničev na tamošnje obrtne in strokovne Šole. Ti mladeniči se bodo učili na državne stroške. Potovanje ameriškega vojnega ministra. Iz Berolina poročajo, da ameriški vojni tajnik William H. Taft nastopi potovanje po svetu. Odpelje s v Joko-hamo, Eobe, Nagasaki, Šangaj, Hongkong in Manilo. Na Filipinah se bo mudil več časa. Od tod se odpelje v Vladivostok, Irkutsk, Moskvo, Petrograd. Koncem meseca novembra pride v Berolin. V Berolinu bo Taft proučeval upravne, industrijelne in trgovinske razmere. j politični kapital. Ker pa se je zmotil v tem svojem računu zmerja in zasmehuje. Že to je značilno za duševno perverznost, ki ne pozna več nikakega blagega čuta, da ne | more „Slovenec" absolvirati nobenega pre-■ pira in nobene polemike, ne da bi zasmehoval posamičnih oseb. In o tem se niti ne i meni za to, ali je zadel pravega ali nepra-jvega. G. Čotič je bil sicer res na slavnosti na Prošeku, ali ne kakor poročevalec „Edinosti", ampak izključno le, kakor predsednik enega pevskih društev. Razun tega ga je gnala tja gori radost na tem slavju, ko je skozi dolgih 17 let sodoživljal vse znamenite vesele in — neugodne dogodke, ki jih ima vredni „Hajdrih" zabeležene v svoji kroniki. Ia posebno nepozabni naš Ivan Nabergoj se je obračal ravno do g. Cotiča vsikdar, kedar mu je kaj težilo srce radi „Hajdriha". Po takih antecedencijah je pač več nego naravno, da sta čutstvo pijetete in narodnega navdušeoja vodila g. Cotiča na Prosek, ne pa namen, da bi kvaril slavnost. In ne le, da ni napisal niti črkice o slavnosti na Prošeku, je bil ravno on poleg gg. d.ra Ry-b a r a in dr.a S1 a v i k a, ki sta zastavljala vso svojo avtoriteto in ves svoj vpliv (za kar je na stotine prič), da ni prišlo do kakih ostrejih epizod! Za vse to pa ima „Slovenec" — zasmehovanje. „Slovenec" slavi — in to opravičeno — velike zasluge predsednika „Hajdriha", g. Alojzija Goriupa, za krasno prireditev slavnosti. Ali to zasluženo hvalo zlorablja breztaktno in zlobno v zasmehovanje tržaških mestnih Slovencev in njihove „kavarniške" politike. Ali čudno na tem je, da je isti g. Goriup ob vsprejemu in pred vsem občinstvom objel in poljubil — voditelja te baje tako pogumne „kavarniške politike" ! Zakaj je „Slovenec" zamolčal to dejstvo ?!! Menda za to, ker je (kakor znano širom slovenske zemlje) „Slovenec" zelo .... lojalen list. „Edinost" je lojalno izrekla svoje obža lovanje na tem, da je na pevski slavnosti prišlo do političnih pojavov. Mesto pa da bi „Slovenec" lojalno vzel na znanje to lojalno izjavo, pa je porabil tudi to, da sumniči odkritosrčnost našo ter blebeče o nekem odporu proti naskoku od strani ožjih pristašev — „Edinosti". To lahko pripoveduje „Slovenec" čitateljem svojim, ki niso bili na slavnosti, ne pa njim, ki so videli, kako je bila „Ljubljana" — izvzemši onih par vsklikov — ves čas predmetom vseobče nepozornosti, (da Be ne izrazimo drugače). „Slovenec" bi hotel prikazavati stvar tako, da bi padal ves odij le na tržaške mestne Slovence, posebno pa na „Kolo" in „Narodno delavsko organizacijo". Fakt pa je ta, da je prišlo do malo ostrejih pojavov se le na dvorišču gostilne Lukše, kjer ni bilo skoro nič Tržačanov — navzoča je bila le škedenjska „Velesila" in pa par Sokolov, ker so bili zbrani deloma v društveni krčmi na Prošeku, deloma v gostilni gospodarskega društva na K o n t o v e 1 j u! ! Na Lukševem dvorišču so bili — poleg „Velesile" — pevsko društvo iz Košane, kamniška „Lira", Nabre-žinci in raznih gostov z vsega Krasa. „Slovenec" pa vendar sramoti tržaške Slovence, ker menda zahteva to njegova — lojalnost. Še eno odkrito besedo. Mi smo izrekli svoje obžalovanje na tem, da je na taki slavnosti prišlo do političnih pojavov. O tem pa: kdo je kriv ?! — nismo izrekli nikake sodbe. Na to vprašanje prinese morda pri-hodnjost nekoliko odgovora. Proti svoji volji smo govorili o teh dogodkih. Ali ker nas je „Slovenec" prisilil v to, smo morali." „Siovenčeva" dostojnost Včeraj smo pokazali, kako je „Slovenec" obogatel svoj itak že bogati leksikon na psovkah. V včerajšnji številki pa je šel dalje, šel je v beznice — kamor ne zahajajo dostojni ljudje — na posodo po izraze in je v podivjanosti in posurovelosti prekosil samega sebe. Vsi oni, ki niso somišljeniki gospodarjev ,Ljubljane", so sami „politični Dnevne vesti. „Slovenčeva* — lojalnost. „Slovenec" je — sodeči vse druge ljudi po sebi — pričakoval z gotovostjo, da bo „Edinost" v svojem poročilu o slavnosti na Prošeku „co-tičarila" in da bo mogel on iz tega kovati lumpi". Krono svoji podivjanosti pa je postavil „Slovenec", vskliknivši svojemu političnemu nasprotniku psovko, vzeto notri iz ni-žav socijalne kloake, umazano psovko, ki se je ne čuje nikdar v dostojni družbi. Čut dostojnosti se upira temu, pero ae protivi in obziri do dostojnih čitatelje v in nežnočutečih čitateljic nam govore, naj ne ponatisnemo tiste psovke. Ali z druge strani nam ta psovka odpira vpogled v duševno razpoloženje ljudij, ki pišejo v „Slovenca" in ta more dobro služiti čitateljem za sodbo, kadar či-tajo kakor podlago za sodbo o naših nav-skrižjih se „Slovencem". Zato ponatiskujemo tisto psovko, ki se glasi: Culo rotto!! Slovenci, ki umejo italijanski, vedo, kaj to po* menja. Za druge Slovence pa je bolje, da ne vedo!! Tako omiko širi „Slovenec", omiko med našim ljudstvom, tako neguje oni čut dostojnosti, tako blaži on čutstva! O krščanskih načelih niti ne govorimo!! Kedo izziva ?! Vračaje se v nedeljo s Prošeka proti Trstu zavstavil sem se z večo družbo v restavraciji Giovanella v Barkovljah. Sedeli smo precej dolgo pri čaši takoimeno-vanega terana. Poleg naše družbe je sedela druga italijanska družba, sestoječa iz treh gospodov in dveh gospic. Okolo 10. ure začulo se je prelepo vbra-no slovensko petje. Bili so namreč — če se ne motim — Adrijaši, ki so se vračali na 'svoje domove. Peli so prekrasno koračnico v mešanem zbora. Umeje se, da smo vsi vtih- nili, ko so pevci prepevaje korakali mimo restavracije. Italijanski fini družbi pa ni bilo všeč slovensko petje. Ena imenovanih gospic je nagovarjala enega gospodov, naj vrže čašo od piva na mimoidoče pevce ! „Prendi un bicchiere e buttighelo sulla testa!" K sreči nisem jaz tega slišal, ampak le moja soproga in njena sestra, drugače bi bil že jaz pokazal omenjeni gospici in odnosni družbi, kako se treba vesti v tuji hiši. Soproga in svakinja sta mi to pravili še-le potem, ko smo zapustili gostilno. Da se je vročekrvnim Italijanom dalo kako lekcijo, potem bi seveda „Piccolo" poročal na dolgo in široko, o barbarizmu Slovencev ter bi pozival Barzilaia in celo Italijo na pomoč proti nam predrznežem, ker se t ne puščamo žaliti in napadati. F-ev. Dobro zasoljena. Te dni je bil prišel i neki laški Tržačan k svojemu drugu, slovenskemu okoličanu ter mu je stavil to le vpra-išanje: „Kam ste vi Slovenci spravili one ]sode sardel (hotel je reči smole), ki ste jih bili nabavili za proslavo ruske zmage nad Japonci?" Naš okoličan je pa odgovoril: [„One sode smo mi spravili ravno v tisto za-! logo, v katero ste vi spravili bengalc in druge jumetalne ognje, ki Rte iih bili nabavili v proslavo dne 15. maja!!! Italijan, kakor V3i prisotni so Slovencu čestitali, da jo je tako „fino" zasolil. C. kr. avstrijske državne železnice. Od 1. oktobra 1907 naprej se dosedanje ime postaje Lesce-BIed ležeče na progi Trbiž-Ljubljana juž. žel. spremeni v Lesce; ime I na progi krajevne železnice Trst-Porcč ležeče !postaje Sv. Lucij a-Portorose v Portorose ter končno ime na ravno tej krajevni železnici ležeče poatajice Portoro3e v Portorose osebna postaj ica. Pogoji za vsprejem na c. kr. živino ! zdravniško akademijo v Lvovu. 1. Kakor reden slušatelj akademije more biti vsprejet ioni kandidat, ki se izkaže s spričevalom zrelostnega izpita (matura) gimnazije ali realke. '2. Ako je svoje študije v minolem letu na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov, ali štiri leta. 4. Vpisovanje traja do osmega oktobra, počenši z prvim oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na tej edini slovanski akademiji je bilo do sedaj vpisanih mnogo Slovencev, Poljakov. Malorusov, Hrvatov, Čehov, Srbov in Bolgarov, katerim se študije na podlagi slovanskega jezika znatno olajšavajo., osobito, ker je vsa-jkemu slušatelju dovoljeno delati izkušnje v materinskem jeziku, ker umejo gg. profesorji vse slovanske jezike. Življenje v Lvovu je sploh bolj ugodno, j nego pa na Dunaju. Klinika je urejena po švicarskem zistemu; vsak slušatelj ima priliko, da se popolnoma izuči v svoji stroki. V Lvovu, dne 8./IX. 1907. Rektorat c. kr. živinozdraviške akademije. Novi parniki avstrijskega Lloyda. Prihodnjo nedeljo 16. t. m. ob 9. uri pred-Ipoludne prirede s pomola S. Carla poskusno .'vožnjo novega brzega parnika „Baron Beck1". !— Ob 2. uri popoludne istega dne spuste v L!oydovem arzenalu v morje novi brzi parnik 'rPalacky". Navzoč bo trgovinski minister dr. Fort, uprava Lloydova je povabila tudi vse člene poslanske in gospodske zbornice. Cene kruhu so peki zopet povišali in 'sicer utemeljujejo to povišanje s pedraženjem moke. Najceneji kruh bo stal odslej 36 stot. po kilogramu in sicer iz moke št. 2. Po 40 stotink kilogram bodo pekli kruh iz moke št. 0; kruh, ki je stal doslej 40 stot., bo za 8 stot dražji, in drobno pecivo brez razlike se bo prodajalo po 4 stot. po komadu. I Akad. fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani. Na občnem zboru v Celju dne 5. t. m. novoizvoljeni odbor, se je v svoji seji dne 9. t. m. konstituiral tako-le : predsednik : cand. iur. Avg. Munda ; podpred -sednik: cand. iur. O. Fettich ; tajnik : stud. iur. J. Klepec ; blagajnik : stud. iur. Fran Trampuž ; knjižničar : stud. iur. A. Pleško ; namestnika: stud. iur. K. Sajovic in stud. agr. A. Vedernjak; preglednika: cand. ing. J. Hočevar in cand. iur. A. Sodnik. Poroke, rojstva, smrti. Od 1. do 7. t. m. se je v tržaški občini poročilo 46 pa-lrov. Rodilo se je 149 otrok, to je 76 moških in 73 ženskih; od teh 24 nezakonskih. Umrlo je 108 oseb in sicer 65 moških in 43 ženskih ; od teh 31 izpod enega leta. Loterijske številke izžrebane dne 11. septembra 1907. Brno, 44 40 3 83 16. Inomost, 39 43 37 51 72. i TBŽASKLA MALA kboni&A. Demonstracija proti 'podraženju kruha. Ker se je predvčerajšnjim skoraj nenadoma in nepričakovano zopet podražil kruh za 4 stotinke pri kg, so sinoči ljudje iz starega mesta, večinoma ženske — vseh skupaj kakih 500 • oseb — priredili demonstrativni obhod po mestu. Mej obhodom so vakli-kali: „Hočemo kruha!" Pripoveduje se nam, da so nekje iz nekega okna polili demonstrante z vodo, a ti da so vsled tega s kamenjem štrli eno šipo. Pretep na morju. 27-letni težak Viktor Litman je bil napravil predvčerajšnjim popoludne s tremi prijatelji mal izlet v čolnu po morju. Vračajoči se nazaj proti bregu, je pa njih čoln zadel ob čoln Scipiona Scaro in Justa Bertucci. Sicer je bila burja porinila Litmanov čoln proti čolnu Scara in Bertuccija. Vsled tega je bil navstal mej niimi spor in V Trstu, dne 12. septembra 1907 »EDINOST« štev. 252 Stran IIT Staro in Bertucci sta pograbila, prvi poleno, a drugi neko kladivo io začela nabijati Lit* mana. Ta je bil tudi nekoliko ranjen na hrbtu. Ko sta Scaro in Bertucci prišla nazaj k obrežju, sta bila aretovana in odvedena na policijo, kjer so ju vzeli na zapisnik in ju potem izpustili. Nož. 39 letni težak Baldasar stanujoči v ulici Armencev št. 1, in Andrej Lazzar, stanujoči v ulici del 20, sta se včeraj popoludne okolu sprla v krčmi Ali" Alba", ki je na Coscio, 28-letni Fin št. 5. ure obrežju Grumula. Sprla sta se bila nekaj radi dela. Lazzar se je pa tako daleč spozabil, da je šel iz krčme domov po dolg nabrušen nož in se potem z istim vrnil v krčmo. Ker je pa Coscio mej tem odšel i? krčme v neko zganjamo na Josipovem trgu. je Lazzar hitel tja za njim. K sreči je bil pa Coscio še pravočasno obveščen o Lazzarjevem namenu in ie pozval redarja, ki je Lazzarja aretoval in odvedel na policijo. Na policiji so pa La/zarja vzeli na zapisnik, mu zaplenili nož in potem njega izpustili. Kam je šel? Marija Osternik, stanujoča na Vrdeli v ulici S. Cilino Št. 1096, je prijavila včeraj na policiji, da je nje 39 letni mož Josip šel od doma še dne 6. t. m. in da se od tedaj ni več vrnil. Nezanesljiva služkinja je 17 letna Laetitia M., stanujoči v ulici di Riborgo. Ta je bila včerej v jutro ob 8. uri in pol aretovana v ulici Giosue Carducci. Aretovana je bila pa na zahtevo gospe Ide Denardi, stanujoče v ulici Ugo Foscolo št. 29. Laetitia je bila namreč tri dni v službi pri gospej Denardi n ie tam ukradla za kakih 18 kron perila. — Na policiji so jo vzeli na zapisnik in jo potv'm pridržali v zaporu. Po pomoti ? Neka Ida V. je stanovala do pred nekaj dnevi pri Arturu Zechin v hiopo]udne 26.° Celzius. — Vreme včeraj: .'apo. Društvene vesti in zabave. V nedeljo vsi k sv. Jakobu! bodi naša deviza! Ta dan priredi čvrsta pobudnica družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu veliko vrtno veselico, na kateri bo sviral vrli „Citalniški orkester" in na kateri bosta sodelovala „Oitalniški* pevski zbor in zbor društva „Ilirija", obilo zabave bo vzbu-ala šaljiva tombola in šaljiva pošta; a kogar pete srbe, si jih bo lahko prav pošteno obrusil. Na svidenje torej v nedeljo 15. t. m. ua vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu pod na: Mal položi dar, domu na oltar! Vesti iz GoriSke. Goriški deželni zbor še ni sklican, aii kakor se čuje, bo pred razpuščenjem še zboroval na vsaki način. V Kozani otvorijo dne 15. t. m. novo -oUko poslopje. Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici c-tvori tretjo potovalno knjižnico v nedeljo dne 15. t. m. v Neblem (v Brdih) s tremi predavanji: „Čitanje in samoizobrazba", „Na-lodnostne razmere obmejnih Slovencev", • Lega Nazionale in družba sv. Cir. in Met." — Sliod se bo vršil v dvorani na Križadi ob 4. uri popoludne. Vesti iz Kranjske. ,,Zadruga gostilničarjev, kavarnar je v, žganjetočilcev in izkuhov v Ljubljani" vabi na I. kranjski splošni gostilničarski shod, ki bo v Ljubljani dne 16. in 17. sep-rcmhra 1907, Vspored : I. V ponedeljek, dne I'), septembra: sprejem gostov pri raznih v ak.h; [členi sprejemnega odseka bodo nosili rtoake v mestnih barvah. Zvečer komers v hotelu „Pri južnem kolodvoru" (g. Sejdel), kjer bo svirala popolna društvena godba in bo sodelovalo iz prijaznosti slavno slovensko del ivsko pevsko društvo -Slavec". Začetek < b uri. Vstop prost. II. V torek, dne 17. septembra do 9. ■jpeiudne sestanek v restavraciji gospoda Križa rPri Zvezdi~ na Cesarja Jožefa trgu. III. Ob 9. in pol uri dopoludne zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma" z naslednjim dnevnim redom: A. 1. Pozdrav :iaeeiništva sklicevalnega odbora. 2. Volitev predsednika shoda. 3. Volitev dveh podpredsednikov. 4. Volitev dveh zapisnikarjev. — 1. Predlog za odpravo vinske poskuše-»alne kleti v Ljubljani in ustanovitev vinskih sejmov po deželi. 2. O odpravi osmin ali takozvanih „bušenšankov". 3. Akcija proti pivo/amiškemu kartelu napram gostilničarjem. 4. Predlog o zadacanjn vina za privatnike. Protest proti dajanju koncesij v najem. tretjim 03ebam. 6. Odprava prodaje piva privatnikom naravnost iz pivovaren in zahtevanje koncesijoniranja prodaje vina in piva v steklenicah. 7. Odprava privatnih nekoncesijo-niranih izkuharij. 8. Predlog glede ustanovitve obitnega sodišča v Ljubljani. 9. Strokovna organizacija zadrug na podlagi novega obrtnega zakona in o ustanovitvi strokovne šole. 10. Odprava prisilne uprave in rubežni koncesij. 11. O ustanovitvi gostilničarske deželne zveze in zavarovanja na starost. 12. Kazni nasveti in predlogi. IV. Ob 2. uri popoludne banket v hotelu ..Ilirija" (g. Novak) Kolodvorske ulice, kuvert štiri krone, brez pijače. P. t. »deležniki shoda, kateri se žele udeležiti tudi banketa, naj se blagovolijo zgla-siti do 15. septembra zadružnemu odboru ter priposlati 4 krone za kuvert in osebo. Gospode načelnike zadrug in druge stanovske tovariše u]judno prosimo, da delajo 1 propagando za mnogoštevilno udeležbo tega shoda, in da svoje tovariše, ki bi slučajno ne dobili vabila v roke, povabijo na ta prvi gostilničarski kongres na Kranjskem. Kongres mora biti tej obrti v splošno korist in pričetek krepke združene organizacije. Na noge za zboljšanje in napredek! Vabilo velja ob enem kakor vstopnica k shodu. S tovariškim pozdravom Ljubljanska I. gimnazija se razdeli. „Slov. Narod" poroča z Dunaja: Resnično je, da učna uprava na Dunaju in v Ljubljani dela na to, da se I. državna gimnazija v Ljubljani razdeli. Za nemške osnovne razrede se postavijo nemški ravnatelj in samo nemški profesori v vseh osmih razredih, za slovenske paralelke pa slovenski podravnatelj s slovenskim učnim osobjem pod jerobstvom nemškega ravnatelja._ Vesti iz Istre. Pevsko in bralno pevsko društvo „Slavec" v Ricmanjih priredi v nedeljo dne 22. t. m. popoludne povodom obletnice otvoritve „Narodnega doma" veselico. Slavnosti se udeleži tudi gosp. državni poslanec prof. Matko Mandič, ki bo imel slavju primeren govor. Naprošajo se si. bratska društva, da prijavijo svojo eventuvelno udeležbo do 15. t. m. Čisti dobiček veselice je namenjen v nabavo društvene zastave. Vesti iz Koroške. Za ljudske knjižnice so nadalje darovali slov. akad. fer. društvu „Gorotan" : g. Josip M a n k o č, pri sv. Petru na Krasu. 28 knjig (razun ene vse Mohorjeve); tovariš cand. iur. Kud. K a v n i k v Glinjah 2 knjigi; g. Vekoslav From, učitelj v Radincih, 11 knjig (5 Mohorjevih). Prisrčna hvala! Cen. rodoljube prosimo, da bi nam namesto knjig družbe sv. Mohorja blagovolili darovati druge knjige, n. pr. od „Slovenske Matice" in druge, ker so Mohorjeve knjige skoraj po večini nerabljive za ljudske knjižnice. Doneski v denarju in primernih knjigah blagovolijo naj se poslati podpisanemu. Za odbor: iur. Rafko Petrič, tč. predsednik, na Lešah, p. Prevalje, Koroško. Vesti iz Štajerske. Stolnim dekanom v Mariboru je imenovan g. kanonik dr. Ivan Mlakar. Književnost in umetnost. Ljubljanski „Zvon". Septembrska številka prinaša troje pesmi Otona Z u p a n č i^ č a in še več drugih pesnitev lirskega in epskega značaja, nadaljevanje zgodovinske povesti dr« Ivana Tavčarj a „Izza kongresa", Šorlijeve novele „Klic čez vodo" in Golarjeve kmečke povesti „Jelar in njegov sin", potopisa dr. T o m i n š k a o Berlinu in VI. Levstika o Parizu, esaj dr. Nika Zupan i ča. „Ilirija" itd. Med kritikami je med drugim ocena nove izdaje Kettejevih poezij in dr. Turno ve brošure „Jugoslovanska ideja in Slovenci". „Slovan". IX. zvezek ima sledečo vsebino : Milan P u g e 1 j — Mozaik, Resigna-cija, Ljubljansko polje (pesmi), Ivan Lah — Klara (slika), Olčev Igo — V posetih pri Gregorčiču (memoarji), Milan P u g e 1 j — Dalje na četrti strani. .\\\\V\\\\\\V\XVX\-\\\\\\\\\\VWV> rr „Krasto vlnorejsto društvo ? Tomajn" registrov asa zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vrSii dne 22. septembra 1907 ob 4. pop. v društvenih prostorih. UMETNI ZOBJE Plombirale zobov. izdiranje zobov brez vsake bolečine ▼ zobarskem kafcšsetu Ur. J Čcrmik » {. Justhei TRST ulica delta Caserma štev. 13, II. aartst. Tovarna pohištva lM ulica delta Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. Mnenje g*, dr. S. IVeiss-a ravnatelja nišjeavstrijske dež. noriSnice v Klosterneuburgu Gospod J. SBRRA V AL L O TRST Že dolgo časa rabim Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SER- RAVALLO (Vino di China Ferrugin so Serravallo) bodi ea bolnike ali pa privatno in na podlagi izkušenj lahko potrdim, da sc je izpolnilo vse, kar sem pričakoval od tega vina. Železna t o Kina-Vino Serravallo je izvrstno krepilo v slučaju malokrvnosti, onemoglosti. slabega prebavljanja in slabega teka. Uporabljal ga bom zatorej v takih slučajih in priporočal. KL OSTEBNE UB UR G, 21. maja 1907. Dr. S. WEISS. Prri valjčni mlin Josef o Krnu!" sinovi Delniška družba v Osjeku. (Slavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friDerik Schvarz, Jrst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 O: r Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst — ulica San Michele štev. 5 = Slika sobe r vsakojakem umetniškem sloga, izvršuje tapecirarska dela prevzema dela uoTib zgradb. CENE ZMERNE = I a 8 papirjem, I | Tovarna in zaloga barv, oljev in povlak Raffaello Spazzali se je preselila v ulico Riva Pescatori 20 Trst ===== TELEFON 19-39. === Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In neJ-trajneje mazilo, ki ohranja nove In staro _ plasti na asfaltičnih kartonih, skrHoUi _ ploščah in vsakovrstne« tanarino. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lasni ooment, karbolinaj, karbolna MiMat, asfalti in dragi proizvodi is asfalta in katrama, opolala olja, mast za stroja, mašila sa voaovo, primana in najbolja anamko (registrirane) mast sa vagona, mast-vasolina sa komo, mast saoro^o, voščilo aa 6svys itd. Tormrna. in pisarn* t TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. '.DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. H>jY»pe*»4* pntt BoivA « y tom A revmati izmu in nrotinul f TEKOČINA G0 DI Nfl Stran IV »EDINObTc št. 252 V Trstu, dne 12. septembra 1SK- OTiJSL. BALKAH "VSaST-Ma HOTEL BALKAN Na brodu (novela), Vladimir Levstik — Pastir (pesem), Ante Beg — Črna gora (potopis), Vladimir Levstik — Junaki (pesem), Hans Ungnad baron Sovneški, ustanovitelj elovensko-krvatskega biblijskega zavoda (životopis), Pavel Golob — Pod oknom (pesem), Savo Zagorski — Ob preranem grobu (pesem). Al. Jirasek — Psogiavci (zgodovinska slika). Listek (književnost, glasba, umetnost, razno). Številka ima 10 slik in 2 umetni&ki prilogi. ..Dom in Svet". Septembrska številka prinaša pesmi G r i š e, S tr n i š e in V. Re-m e c a, Finžsarjevo zgodovinsko povest „Pod svobodnim solocem", novelo Lee F a t u r „V žaru juga", črtico Pavla Perka „Pismo", razpravo dr. Plečnika „Vročinska bolezen ali legar" in raznih drugih spisov. Med kritikami je med drugim ocena dru^e izdaje Kettejevih poezij in dr. Šorlijevega romana „Pot za razpotjem". Številko diči 14 slik. Gospodarstvo. Premog se draži. Od 1. septembra t. 1. se je na Dunaju premog za hišno uporabo podražil za 18 stot. To je že četrtikrat v tem letu, da se je na Dunaju podražil premog. Temu pcdraženju je kriva šlezijska konvencija premoga. Razne vesti. |X/»q trgovski pomočnik. Naslov pove „In- loLt/ OD ser-itni oddelek Edinosti". 1318 CREMA MARŠALA DEPAUL PnrlniQSIli naznanja slavn. občinstvu, da je i UUpioallB odprl s-vojo novo gostilno v ulici deli' Industria^ štev. 5, ter te priporoča za obilen obisk Fran Stranca r. 943 Trst, ulica Ferriera St. 30. Priporoča slav. občinstvu Majcen Miloš svojo mizarsko delavnico. 3 o rr^ 878 : *>f IcPPPn mladeniča 16—17 let starega, veščega: ~ iwtolt