Pestnln« pa vda tirana. Leto II., štev. 57 Utaja ob 4 zjutraj* Stane ccioletaa .. 130 S Kessšoa. 15 m a used. ozetalj« S00 , n taaieigstv . • ©giasJsa osarMae stolpca (53 oam) . 3S saO oglasi do SO m» ■tolpsa (53 ta-rO . I . Lfubljanf, torek dne 8. marca 1921. Posamezna štev. t Jf T Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednSitvos iOOoSčen. eesta Telefon it. 72. Upravnfštvos Sodaa cUca št.4 Telefon tt 8S. E3&aa kr. pošt. Ssfe. nradf štev. lLBiS. Budžefne določbe v ustavnem odboru. Beograd, 7. marca. (Izv.) Današ- ter Trifkovič, da nima nič proti it-n • - o • i- f , / , .. . ,t nja seia ustavnega odbora se ie pri-;mu, da se vpletejo detajlne odredbe £ ^Sia^a^in^ o .postavljanju čla^.glavne kon- Prelom na londonski konferenci. REPRESALIJE PROTI NEMČIJI. Tia iz Londona, da bodo zavezniki, ki so ravno zbrani pri posvetovanju, odgovor dr. Simsona odklonili ter uveljavili iskoj kazenske sankcije. Najpreje se namerava zasesti Diisse!-dorf. Briand bo najbrže jutri zapustil London in se vrnil v Pariz. London, 7. marca. (Izv.) Posebne izdaje tukajšnjih listov javljajo, da so pogajanja na konferenci prekinjena. Zaposedba Diisseldorfa je gotova stvar. Koblenz, 7. marca. (Izv.) Semkaj so dospeli veliki transporti francoskega vojaštva in oklepni avtomobili. Vse posadke ob meji in na zasedenem ozemlju so ojačene. Pariz, 7. marca. (Agencs Ha vas > „Echo de Pariš" javlja iz Londona: > sied razgovora med maršaloma Vvi!-'.-•or.ora in Fochem je pripravljena angleška diviza, da vkoraka v Porečje. Ta divizija ie še. v vojnem stanju in ti bo poveljeval general Cavon. Tudi angleško brodovje jc pripravljeno, ako bi zavezniki sklenili, da povečajo pritisk na Nemčijo z odredbami 'na morju. FariA 7. marca. (Izv.) Reuierbureau iavlja: Novi naašii predlogi so bi i i označeni od vrhovnega sveta kot nesprejemljivi. Odgovor Nemcev vsebuje predlog 30 fiksnih anuitet po 3 milijarde zlatih mark-mesto !2 odstotkov, ki naj bi cd 3«s*$ef-9 ete- pora. IHu-aj, 7. rcar«. (Izv.) Po cfcer nemški odgovor. Loucher je dr.Ninčič je prečital ostavko drja. udarial, da v odgovoru ni ničesar; Tomljenovica ket podpredsednika ob 2. uri 15 minut poroča odbora. VoHtev novega podpredsed- Agence Havas: devetem Zavezniki ' smatrajo nemške pogoje soglasno za nesprejemljive. Sledila bo fonnelna odklonitev. poglavju ustavnega načrta, ki govo-Dussddorr, v. marca. (Izv) Osncs^ 0 |ospodarstvu. Člen sednika bo iutri. Sledila je razprava o popoldne ie prispelo v Berndorf šest mož francoske kavalepje, da. pripravijo kvartir za 60 mož, ki so imeli takoj, za njimi prispeti. V vsesa zasedenem ozemlju- je opaziti močno gibanje zavezniških čet Izvršila se bo zasedb;! 74. je bil sprejet z večino glasov. Sprejet is bil tudi predlog poslanca Divca, naj sc v ustavi namesto izraza proračun rabi vedno budžet in pa predlog Voje Veljkovica, da se krajev, določenih v sankciji pariškega inora proračun odobriti po strani-r ;' ~ ne pa po poglavjih in oddelkih. Člena 75. in 76. sta bUa sprejeta dogovora (Dusseldorf, " Duisburg, Ruhr m drugih) najkasneje do jutri ZJjSrfr 7. marca. (Izv.) Vrhovni vojni f «šino glasov. Člen 77. je bil od- . « «. ir«» # • 5 _ 2____i M/vri Simonsa so baš prispela, vendar ne popolna- jutri v torek bo dr. Simons vsekakor odpotoval iz Londona. Posebni vlak je pripravljen zanj na nemški meji. Ko poda dr. Simons ustno poročilo, bo kabinet sklepal o nadaljnjih korakih. Rim, 7. marca. (Izv.) Danes popoldne se je vršil ministrski svet, v katerem jc predsednik Ojolitti poročal o postopanju italijaaskc delegacije _ _ . na londonski konferenci- Svet je odo-'• bril vse korake delegacije, sklenil ie ententi, da ce pride do _______ ____ojašfce intervencije proti Londona: Za\Wiiki so se sastaH" ob Nunciji, IfeUja ne more pri tem so-10. uri 30 minut predpeldne v mini-1 delovati.. V Protirevolucifa v Rusiji. Praga, 7. marca. (fz\imo). V Pra- nikov vedno bolj. Kakor se doznava, gi izhajajoči organ ruskih socialnih vodi Sinovjev operacije proti uporai-revoludionarjev £ednika sov|etov Kronstadta Vasilje-moc, se tudi ze bunt, tudi sovjetski va in komisar{a boljševiškega b/o-?parat državne uprave se krha. Cu- dovfa Wudka. "Na povelje Lfeifea in nraje se siri vkljub temu, da se bra- Trockega ;e proglašen" nad vodite-r.ijo boljseviki obupno in na zverski ]jem ^ ^ v Kronstadm gene-: 7" _ . ,,, . . valom Kozlovskim in nad njegovimi loudos, 7 m^ca. Iz:heIsmgfotsa častniki pogon, se brzojavlja, da sta Petrograd m F S Mcsk"a v rokah upornikov. Rusko- Moskva, 7. marca,. Viada je cdre-romunska meja je zaradi vstaje v dila, da s?. vzpostavijo revolutijska Odesi zapria. V Sibiriji koraka gene- sodišča v Krccstadiu. Posebna publi-ra? Semenov s 25.000 kozaki,vguber- kaciia odreja, naj se takoj usmrte vse r-iji Voronjež pa general .\ntoaov s o«be, ki so dvignile orožje zoper so-.">030 kmet? proti sovjetski vladi. Po- \i"efeko vlado, saajca petrograjskih ladij in ladiedel- 7 - nic je prešla k upornikoL. Soviefeka ^ vlada ie izjavila, da stoji voditelj ubegh.?. ^stadtekih motnar,w s6 kronstadtekih revdudjonari.4 general del-u^S So« udi! % f£ V° S^rijoSt ? ie dTlo v Kro^dt pre«j b,- v lada Kozlovskega. Moskovski vlada lih cardlstov' fa is iz Moskve pobegnila v Novgorcd Varšava, 7. marca. Spor msd Troc-Siockholm, 6. marca. Kakor poroča kim in Ljeuinoni se \idno pcostrnje. finska Notisbyran, je Petrograd se v, Pogajanja s krcnstadtskmij uporniki raka!', sovjetske', vlače. avet se 'je sestal danes v Elis^e in imel [tožen. Pri členu 78. je predlagal d? sejo pod rpedsedstvom Milleranda. |mc4rat čubrovič, naj se vplete na-Berlin, 7. marca. (Izv ) Državni ečlo davčne obveznosti in eksistenč-kabinet se je ob S. uri zvečer se- .ni minimum oprosti davka. Finančni stal na posvetovanje o položaju, ki j minister Kumanudi zahteva odgodi-je nastal vsled preloma na konferenci 1 " "" " J 21 v Londonu. Sanacijska poročila dr. tev sklepanja o tem členu, da se more vlada posvetovati o raznih predlogih. Tudi on jt za oprostitev efcsi- troie, želi pa, naj se sklepanje odloži, da se more vlada posvetovati, člen 80. je bil nato sprejet, razven dopolnilnih predlogov. Nato je Voja Marinkovič vprašal, zakaj se ne \TŠi razprava o podod-borovi redakciji tretjega in sedmega poglavja. Soc. dem. Divac zahteva pojasnil glede pogajanj z muslimani." Zemljoradnik Avramovič naglasa, da se vprašanje agrarne reforme ne sme rešiti brez sporazuma med zemljoradniki in muslimani. Kurbe-govič je za nadaljevanje pogajanj in izjavlja, da kmetski odnošaii niso fevdalnega izvor«. Sledila je razprava o desetem poglavju, ki govori o vojski. Pri členu 81. zahteva Kurbegovič odgodiiev, ker ni zadovoljen z vladno redakcijo, da vojaka sodiio vojaška sodišča. Živko Jovancr.ič m Sinia Marko\ič sta za odpravo stalne vojske. Demokrat čubrovič želi odreditve roka stenčnega miniroa od davka. Sprejme .vojaško službovanje. Dr. Pavičič je se dopolnilni predlog Kurbegoviča, za šestmesečno službovanje, in sicer da« je davčna obveznost enaka za vse; v domaČih pokrajinah." Dr. Laza ' Markovič brani vladni načrt. Avramovič predlaga, naj vojaška sodišča pokrajme. Pri členu 79. predlaga Demeiro-vič, naj se vplete, da so rude, zdravilne vodf«*vrelri in prirodne sile odijo vojake samo za vojaške prestopke. Republikanec Gjonovič in Zopet nemiri v Italiji, Rim, 7. marca. (Štefani.) Včerajšnji dan je potekel v florenški okolici popolnoma mirno. Kakor poroča ..Tempo", so uprizorili fašisti v Casale in Monferratu patrijotične manifestacije, ki so dopoldne potekle brez incidentov. Popoldne pa so na udeležence manifestacij v bližini delavske zbornice streljali, nakar so fašisti odgovarjali. Komunisti so se morali umakniti. Kakih 200 oseb ie bilo aretiranih, štiri osebe ubite, dvanajst ranjenih. Zsvsrovsinice. Beograd, 7. marca. (Izv.) Ministrstvo trgovine je izdalo naredbo: 1.) da moajo biti police vseh vrst_ zavarovanj, zaključenih v naši državi, pisane v našem jeziku. 2.) zavarovalna vsota mora biti izražena edino v naših kronah. 3.) kot mesto izda-nja mora biti označeno središče društva, ako je zavarovalni zave«! domač. pri inozemskih pa sedež za-stopsb'a v naši državi. 8*r@!est proti Bsstnemu glasovanfu. Beograd, 7. marca. (Izv.) Klerikab ci so poslali preko poslanca Hohn-jeca proteste na ministra prosvete zaradi onih določb v ustavi, ki daj" staršem fakultativno pravico, da svoje otroke pošiljajo v šolo k veronau-ku ali ne. Ministrstvo je pritožbe odklonilo med drugim z utemeljitvijo, da sta klerikalna zastopnika v ustavnem odboru dr. šimrak in Sušnik glasovala .za to določbo. državna svojina. Koncesije, najsi bo-; socijalist Divac razlagata stališče do kakršnekoli, «; smejo izdajati sa- svojih strank. Vojni minister Branko 100 pa podlagi zakona- Finančni mi-' Jovanovič naglaša potrebo stalnih nister izjavi, da sprejme prvi del kadrov m je proti določitvi službo- Canelli SlSflkOr* predloga, dočim je dnigi del že ta- valnega roka. Priznava, da so bili i , _ . P a^n vusiavnSi načrta sa- pri vojnih sodiščih nedostatki, ki pa i pograd, /, marca. (Izv.) Upravni .rU-*w gimrak 1e predlagal, naj se odpravita Spreime se pni' del odbor sladkornih tvopic ]s sldenil, - • ^ ' - Aim -- cja ge znjža cena sladkorja na 11 di- narjev 50 par za kilogram. naj imajo tudi: pokrajine monopolske čtena 81- >n pa člen S2„ na kar je bi-pravice, kar pa je bflo odklonjeno.. seja izključena. Prihodnja bo ju- Radikalec. Vujičič izraža željo, naj se doloct v ustavi, da se prihranki iž tri dopoldne. Beograd, 7. marca. (Izv.) Kot na- eacga proračuna ne smejo potrošiti j slednik dr. Tomljenovica, kot pod-:a drugega. predsednik ustavnega odbora,- bo iz- Pri člfnu 80. izjavi minister dok-1 voljen Juraj Demehovir. z Muslimani. Beograd, 7. marca. (Izv.) Danes 30 se vršila pogajanja z muslimani rad; kompromisa v agrarnem vprašanju. Pogajanja vodijo minister za šume. in rude dr. Krizman, za muslimane pa apaho in Krasaica. Dospdi so tudi strokovni referenti iz Sarajeva. Beograd, 7. marca. (I?v.) Pri pogajanjih z muslimani sw gre v glavnem 2a to, da se zagoiori različnim vele- posestnikom eksistenčni minimuci v tej formi, da se jim iicplača „hak". Manjši naj ciobe večje odstotke, večji manjše po degresivni skali. Da se spravi bosansko sirarno vprašanje iz s',-era, bi ss najelo državno posojilo, da se vsaj deloma izplača vojna od škodnina v Srbiji. Vkljub velkim žavam je upanje, da pride do spora zuma. Beograd, 7. marca. (Izv.) Začela sc ie konferenca v brodarskem vprašanju, kateri predseduje načelnik v ministrstvu saobračaja Jelič. Dospeli so v Beogrsd zastopniki vseh brodarskih drezb. Beograd, 7. marca. (Izv.) V jutrišnji seji ustavnega ccibora ba dovršena razprava o vladnem načrtu gled« budzeta. Ostane samo še socialnoekonomski del. samouprava iu pru-porčni volilni sistem. Beograd, 7. marca. (Izv.) Iacideat na logaškem kolodvora skušajo I tali- t-*: Hasaryk. Čete, ki so bile [so se izjalovila, ker ti zahtevajo kot ', da odstopi sovjetska vla-čete prestopajo k ustsšem. odposlane v Petrograd, pa niso rane- prvi pogoj, '-''Uv-i Zaradi tega ras: število upor-Ida, Rdeče o Zarfnia W!isftnfi«ra » Praga, >• marca. (Izv.) Ceski ko-il^SSSS? {manisti in socialistična le/ica og- ?iareoBa» Jožfli svoja shahkina zbora, ki bi se W«hiBgton. 7. marca. (Izv.) Ena imela vršiti koncem marca, ker so zadnjih naredb. s podpisom nastali veliki spori v stranki sami, \vilsona je skupna resolucija reprezen- deloma z oiirom na organizacijo, totSKe zbornic: ia ieaata o pogrebu irompromieranih življev v nežnega amen&ega vojaka. Vojno stranLi i:1 r3radi ra^ličnlli nas^otu-mmistrstvo ,e oobdo nalog, da pn- ^ naziranj 0 tretji intemario pravi pre\X'Z fcupla ameriškega voja- ,, c' "t J__A^ - ka iz Franciie v .Ameriko. S^ani po- nai!" Stranfse razPsda ° na SiCU-greb se ima vršiti na dan sitosti t Pin> ^ ^ ^ vods^°-Zdmženlh držav. --- . Praga, 7. marca. (Izv.) Zdravstveno stanje predsednika Masarvka st iialno zbolisuje. Danes ie Praga navdušeno slavila njegov 7 i letni rojstni dan. — Jtigoslovansfeo-celfci promet po Donavi. Beograd, 7. marca. (Izv.) Na konferenci našega in češkoslovaškega brodarskega društva, ki se js vršHa v Bratislavi, je bil sklenjen sporazum po katerem bo nale brodarsko dni-štvo vzpostavilo direktni promet po Donavi med Beogradom in Bratislavo brez pristankov na ogrskem teritoriju. Pragg, 7. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Engliš. je glasom poročila -Moniagsblatia-- nastopil dopust do svojega definitivnega izstope. Praga, 7. marca. (Izv.) Prizivno sodišče, v Krajjeve>ngradcu y. razsodilo, da je pod gotovimi okoliščinami oznaka kaks osebe z «Muno> razžaljenje. Neki državljan je bil zaradi tega delikta obsojen na denarno globo 20 K. Razmejitev v DaSma« €fjf. Split, 7. marca. Konierer.c-: razme-fin-enih delegacij se nadaljujejo. V poučenih krogli 1 trdijo, da je čo-If^egel ttporazum v vseli vprašanjih. Evakuacija zasedenega- ozemlja se bo *Tšil& na ta načio, da k dne I. aprila začoeio izprarnievsti Korčula. Bukc-vica, Knin in Draiš, del rpiir-kega okraint^a glavarstva ier ot;>/ Pag, dne 5. aprila okraja šibenii: in kovac, dne !. iraia pa zadrski okraj. Italijanska delegacija je predvčerajšnjim pesetiia -Trogir, voeraj pa vodo-pad Gubarfce na Savraju in Omiš. Beograd, 7. marca. (Izv.) Te dal izide nova stanovanjska naredba, ki bo veljavna samo za Srbijo. Beograd, 7. marca. (Izv.) Ministr-ski svet ie odobril kredit 150 milijonov dinarjev za prehrano Sušaka in Primoria. Split, 7. aa.ra. Občinski svet splic-ski je predvčeraišnjim sklenil, odpo moči pomanjkanja stanovanj s tem, da t? c«nuje bančni konzorcij za gradbo riiš. — Skleriio sc -"e tndi, začeti akci-je 7i osnovanje sindikata z glavnico petih milijonov, ki bo zaprosil za ! II. simfonični koncert. Sijajni uspeh prvega koncerta je pridobil mahoma srce našega občinstva, ki je sinoči zopet napolnilo unionsko dvorano do' zadnjega kota. Tudi sinoeni sic-lonični koncert moremo prištevati med najlepše večere letošnje sezone. Pod vodstvom prot. K. Jeraja je or. kester sijajno izvršil svojo nalogo. Pr.i del ie obsegal originalno delo Stanka Premrla allegro za godalni orkester.>. ki ie naše prvo večje delo ie vrste in je doseglo popoln uspeh. V Dvofakovem koncertu se je izkazal naš virtuoz Zika. ki je žel burne ovacije in je dobil lep venec v dar. Drugi del koncerta je bil posvečen Beethovnemu spominu, katerega 150 on- ( česijozatraKiar.je ozkotirne železnice,' letnico je slavil kulturni svet meseca ako vlada ne bi v doglecnem Č2su iz- • decembra. Njegova «Sini"onia eroica^ vršila sklepov beograjske železniške je bija za tak večer primerno delo, ki potrebuje prvovrstnih sil, da se po- konfčrencr. Beograd, 7. marca. (Izv.) Nemška vlada ie pristala na to, da nam 00- kaže vsa njena globokost, kakor smo jo čutili o vFtmebre-. S tem jD or- siopi potrebno število vagonov za kestralno društvo ^Glasbene Matico prevoz konj, ki nam jih mora dati v; doseglo nov lep uspeh. Občinstvo in smislu mirovne pogodbe. Ištedilo z zasluženim priznanjem. Politične beležke. ^Minister dr.Kakovec v Angliji. Kakor se poroča iz Londona, ie bil minister dr. Kukovec dne 2. t. m. na i du nase trgovinske delegacije od angleškega kralja in kraljice v Bu-ckmghamski palači sprejet v avdijen-ci. Kralj je pozdravil našo delegacijo s toplimi besedami ter izrazil željo, naj bi trgovinski odnošaji med Anglijo in našo državo ustvarili še tesnejše stike med obema prijateljskima narodoma. Še istega dne je delegacija odpotovala v Birmingham na razstavo industrijskih izdelkov ter se dne i. marca vrnila v London, kjer je lord mayor priredil banket na čast inozemskim delgatom. Na govor lord i navora je minister dr. Kukovec odgovoril v imenu delegacije ter izrazil svoje občudovanje nad rezuitaii britanske industrije. Govoril je o težavah, ki ovirajo prodajo industrijskih izdelkov na evropskem kontinentu ter naglašal potrebo organizacije kredita zainteresiranim deželam pod kontrolo dotičri ih vlad. Od tega je odvisna obnova mnogih dežel kakor tudi bodočnost britanske industrije in blagostanja njenega delavskega razreda. Minister je končno izrazil nado, da bo britanska industrija aktivno sode-lovaia na ekonomski rekonstrukciji naše kraljevine. Po banketu je delegacija odpotovala v Glasgo\v. -r Gibanje demokratske stranke na Štajerskem. V soboto se je ob lepi udeležbi vršil občni zbor krajevne organizacije JDS. v Rogaški Slatini. Po običajnih poročilih odbora je bil r Agrarne pravde v Dalmaciji ustavljene. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v petek zvečer od osmih do polnoči, se je razpravljalo o odnosa jih dalmatinskih kmetijskih delavcev napram lastnikom zemlje. Sprejet je bil predolg, da se ustavijo vse agrarne pravde v Dalmaciji. Razen tega se je razpravljalo tudi o vprašanju ribolova na ohridskem jezeru., zlasti v pogledu racionalnega eksploatiranja ribolova. Ustanovilo se bo veliko delniško društvo, na katerem bo udeležena država s polovico delniške glavnice. -I- Občinske volitve v Beogradu so sc vršile včeraj. Za radikalno-de-mokratsko listo je glasovalo 5543, za komunistično 2076, za republikansko 372 in za socijalnodemokra- posle Je bilo danes posvetovanje z zastopniki zasedenih pokrajin. Ugotovilo sc je, da so napovedane odredbe težke, toda ne nepričakovane. Napovedane odredbe ne morejo daii nobenega povoda, da bi državna vlada zavzela drugačno stališče. — «Deutsche Allgemeine Zeitung;> poroča, da je dolnje-renska trgovska zbornica v Duisburgu-Ruhrortu izjavila, da docela spoznava dalekosež- Prosvefa. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 8. marca: Zaprto. Sreda, !». marca: Molnar: Bajka • jlku. Red C. Četrtek. 10. marca: Tucič: Golgota. Izven po /.uižanih cenah. Potek, 11. marca: Kinžgar: Razvalina živ- torej demokrati in radikalci. Zupan je postal Dobran Mitrovič, podžupan pa Gjoka Pajovič. -r Italijani ovirajo razmejitev v Dalmaciji. Razmejitveno delo z Italijo je v Dalmaciji naletelo na težke ovire, Italijanom manjka dobre volje, da lojalno izvršijo dogovorjene odredbe. Evakuirajoč Dalmacijo rušijo Italijani vse barake bivše avstro-ogr-ske vojske in železniške družbe v Kninu ter odvažajo ves materijal in železniške vagone. Tem povodom je naša komisija poslala vladi spomenico, da se pravočasno prepreči odje-manje naše narodne svojine. ___________________________________ -f Jugoslovanski protest radi Bol- i/voljen sledeči odbor: predsednik garske. Iz Beograda poročajo, da bo tirno listo 650 volilcev Zmagali so mterese obeh d'ržav in ohraniti mirno nost napovedanih odredb entente, ,. D- „ , . zlasti za ozemlje, ki ga zastopa in So-bt>tn-.1-2-Jrnarca: Mo!"*r: BaJka 0 prosi državno vlado najnujnejše, naj na vsak način vztraja na svojem stališču. -r Poljski zunanji minister v Bukarešta. Iz Bukarešta poročajo dne 7. marca: Tukaj se mudeči poljski minister za zunanje posle, knez Sapicha, je izjavil časnikarjem, da ima med Rumuniio in Poljsko sklenjeni sporazum namen, pospeševati skupne Vladimir Fsbiani, podpredsednik Iv. Glinšek, iajnik Miloš Verk, blagajni-čarka gospa Podkrajšek. Tov. Iv. Bizjak je stvarno, a ostro razpravljal o postopanju zdraviliške uprave napram najemnikom in prebivalstvu. Gerent Glinšek je govoril o vprašanju zdraviliške komisije in kopališke pristojbine, nadpoštar rabiani pa o stališču stranke napram Nemcem v naša vlada vložila protest pri vrhovnemu svetu radi tega, ker bolgarska vlada še do danes ni izpolnila določb mirovne pogodbe glede razoro-ževanja. Bolgarska vlada do danes ni prav nič zmanjšana, razdeljena je v raznih mestih, ki so jih preko noči oglasili za trdnjave, preoblekli vso konjico v žandarmerijo in policijo in stanje. O francosko-poljskem dogovoru je dejal minister, da ima enake smotre. Mala ententa igra v srednji Evropi iste vloge, kakor velika ententa v svetovni politiki. On ne verjame, da boljševiki nameravajo pomladansko ofenzivo, zlasti da ne nameravajo napasti Poljske, ker je po njegovem mnenju čičerin pokazal odkritosrčno miroljubnost. f- Švica in prehod medzavezniških čet. Iz Pariza poročajo dne 4. marca: Svet zveze narodov je pred zaključkom svojega zborovanja govoril s švicarskim poslanikom v Parizu, ki je izjavil, da je Švica prehod mednarodnih čet na njih potu v Vilno za-branila, ker je mislila na možnost konflikta, ki bi ga povzročilo kršitev švicarske nevtralnosti. Švica zdaj priznava, da se je svet zveze narodov bavil z možnostjo prehoda čet, ako bi bila nevarnost konflikta odstranjena. -r Protirevohicija v Rusiji? Berlinski «I.okaIanzeiger» poroča iz Ko-danja, da trajajo, glasom došlih brzojavk iz Rige, nemiri v Petrogradu dalje, kakor tudi vstaja mornarjev v Kronsiatu. Po vsi Rusiji vre med prebivalstvom. —• Iz Helsingsforsa poročajo dne 6. marca, da so sc mornarji v Kronstatu polastili celega otoka, vse tamkaj se nahajajoče komuniste so polovili in usmrtili. Po ku. Učd C. Nedelja, 13. marca: Razvalina življenja. Izven. Ponedeljek, 14. marca: Y->ln:?r: Raji:?. o volkn. Red E. Optra: Torek, 8. marca: Puccini: Tosca. i le.i C. Sreda, 0. marca: Tltomas: Migtion Red D. Četrtek, 10.marca: N'edbal: Od bajke do bajke. Red A. Petek, 11. marca: Thomas: Mignon.~Red B. Sobota. 12. marca: Massenet: Tliais. Red E. Nedelja, 13. marca: Thomas: Mianon. Red A. Ponedeljek, lt. marca: Zaprto. veličastnim trigla-vsimn ozadjem in z Eo-hinjskim jezerom. Vsebina listu je: Dve temeljni napaki slov. nogometnega ppor- j ta; Pred otvoritvijo kolesarske sezone: j (davna, skupščina LNP: Fripravljajmo s« | na olimpijado za leto 1321. in pregled športnega gibanja. — Nov akademik. Iz Beograda poročajo: Na današnjem letnem sestanku srbsko Akademije nauka je za novega člana akademije izbran kipar Djoka Jovocovi.'. Novi akademik je priredil razstavo svojih del v umctniško-obrlni šoli, ki sc je včeraj svečano otvorila. — Iz gledališke pisarne. P. T. abouen-ti. kateri še niso plačali 10 odstotkov vo. selične takse za prvo polletje tekoče sezone, naj blagovolijo vplačati isto naj-kesneje do četrtka dne 10 t. m. v pisarni administrativnega ravnateljstva (operno gledališče), da se izognejo nepotrebnim potom in sitnostim s strani kr. finančnega ravnateljstva. ■i »ŠPORT« ŠT. 10 je izšla v krasni opremi, modrem tisku 7. očarujočimi slikami iz zimsko-sportnih tekem v Bohinju. Slike potrjujejo tolikrat naglašeno div-nost in krasoto našega Bohinja s svojim Sokolski vestnih. sv LJUBLJANSKI SOKOL prosi stoj* člane in članice, ki članarine doslej ?» niso plačali, da to čim prej store. Raz>»n petkov, nedelj in praznikov se plačila sprejemajo med 17. in 19. uro v odbo-rovi sobi v »Narodnem domu*. Vsako izpopolnitev evidence poedinih — oio-bito predvojnih — članov z ozirom na osebne podatke, prosimo osebno zrušitve. Obeuem opozarjamo, da se v navedenih urah sprejemajo tudi prijave novo pristopivših članov, ki odgovarjajo določilom društvenih pravil. sv SOKOLSKA SLAVNOST V LOGATCU. Starešinstvo jugoslovanskega sokolskega saveza je priredilo včeraj zlet v Logatec, da izroči logaškemu Sokolu zastavo, ki je bila od časa vojne seru shranjena v Ljubljani. Izleta se je udeležilo okoli 300 članov v kroju in S'cvi'-no občinstvo. Xa svečano ozaljlaucn trgu v Logatcu je pozdravi) ljubljanska izletnike in Sokolo načelnik logaškega oSokla Smole. Odgovoril mu je dr. Rav-nihar. ki je poudarjal naloge Sokolstva v naši bližnji bodočnosti in pomen sokolske vzgojo za neodrešeno domovino. Nato se je vršila slavnostna predaja sokolskega praporja. Žal, da je sbV> vr r<-; lotilo prireditev. na ta način prevarili ententino komi-Rpgaški Slatini. Po "političnem poro-JsiJ°- ■:ilu urednika Spindlerja se je vršila i -f- Londonska konferenca. Iz Ber-debata o občinskih volitvah in so sc j lina poročajo dne 6. marca, da se je določile za strankine pristaše primer- i zaradi poročil, došlih iz Londona, ne smernice. — V Rogatcu je bil obč- j vršila tega dne druga seja kabineta ni zbor v nedeljo. Za predsednika je pod predsedstvom državnega kance-hil izvoljen obratni vodja Ivan Kitak.; larja. Med obema sejama se je vršil r'o poročilu urednika Špindlerja sej razgovor s prisotnimi strokovnjaki.! drugih vesteh se je v Kronstatu os .ie tudi tu razvila živahna razprava o; Nemškim delegatom so se izdelala ! novala pod predsedstvom generala občinskih volitvah, zlasti z ozirom na j navodila za jutrišnja pogajanja na ; kozlovskega začasna vlada." — Iz rno^r. "vorio.A,-,. c„ rr-hn^ londonski konferenci. — Iz Londo- i stockholma poročajo dne 6. marca, na poročajo dne 7. marca, da pred-i da je Ivronstat še vedno v oblasti videva nov načrt, ki ga pripisujejo j protiboljševiških upornikov. Oklop-inicijativi Lloyda Georgea, nasled- ,la križarka «Petropavlovsk» je pri- nje: 1.) Nemčija bo plačala gotove —' -'--< *------------- anuitete treh milijard zlatih mark skozi 30 let, namesto 421etnih anu- moeno razširjajoče se gibanje nem skutarjev in Radičevcev. — V Šmarju je bil na občnem zboru dne 6. t. m. izvoljen za predsednika sod. svet. Franc Pečnik. — V Podčetrtku bo dne 12. t. m. ustanovni občni zbor ''emokratske stranke, dne 13. t. m. pa občni zbori krajevnih organizacij v Kozjem, Podsredi in Rajhenburgu, in sicer v Kozjem dopoldne, Podsredi popoldne v Rajhenburgu pa zvečer. -i- Zakon o invalidi«. Ministrstvo /a socijalno politiko je v glavnem dovršilo zakonski načrt o invalidih v vsej državi. V ta zakon se ustavijo vse določbe, ki se tičejo vseh kategorij invalidov, ki veljajo za nje po stiperarbitraciii. Ta zakon se takoj potem, ko se reši vprašanje ustave, predloži narodni skupščini. trogradu siražijo vladi zvesti častni-itet, ki jili predvideva pariški dogo- ški aspiranti, delavce strogo kontro-vor. 2.) Na nemški se v uvoznih dr-; lirajo. — Iz Helsingsforsa poročajo žavah zalaga 30 odstotna taksa, ki | dne 6. marca, da so petrograjskega bo donašala, kakor se domneva, v guvernerja Zinovjeva pri agitacij-petih letih 6 do 8 milijard vsako le- skem posetu v Kronstatu aretirali in to. Reparacijska komisija naj določi odvedli v ondotno trdnjavo kot količino kompenzacije, ki je potreb- Ti jetnika. — IzKodanja poročajo dne na, da se dohodki novega načrta iz- 6. marca, da brezžične brzojavke re- * MISTIE1KACIJA. Pred približno 14 dnevi je uredništvo dobilo dopis s podpisom znane osebe in poročilom, da jc g. Zupane v Sevnici prestopil v pravoslavje. Sedaj sc jc izkazalo, da je ta dopis mistifikacija in da jc mistifikator sam podpisal ono nam znano osebo brez njene vednosti, samo da spravi neresnično vest v naš list. Stvar ima v roki policija. DŽAMONJA PROTI «STRAŽI». Ker se je *Straža» zabarikadirala za imuniteto poslanca Pušeniaka, poziv-lic bivši poslanec Džamonja v mariborskem «Taboru^ Stražine urednike, r,aj sc izvoli objektivno razsodišče poštenih meščanov, ki naj preiščejo resničnost Stražinili napadov. Ako razsodišče izreče, da v omenjenem klerikalnem listu objavljene tr-pravljena in njeni topovi so naperie-j ditve odgovarjajo resnici, plača gosp. ni proti Petrogradu. Tvornice v Pe- "v ~ ~ " ' * * enačijo skupni vsoti, označeni v pariškem dogovoru. -r Nemčija odklanja ententine zahteve. Iz Berlina poročajo 4. marca: Pri državnem ministru za notranje volucijonarnega komiteja potrjujejo, da ima ta komite v Kronstatu vso oblast v rokah in da sodeluje s pro-tiboljševiškim generalom Koziov-skim. 1 Džamonja v korist .Jusosl. Matici* 400U kron, v nasprotnem slučaju pa mora «Straža» plačati omenjeni znesek ter, na čelu lista objaviti razsodbo razsodišča. «Straža» ima sedaj priliko, da dokaže svoje trditve o g. Džatnonji ter pripomore «Jugoslo-vanski Matici* do znatnega prispev- ' O PREVZET JU LOGAŠKEGA OZEMLJA v našo upravo jc priobčil tržaški «Piccolo» na podlagi izpovedi '-očividcev* poročilo, polno izmišijotin in samih laži. Po tem poročilu se jc vršila med našim vojaštvom in italijanskimi železničarji na logaškem kolodvoru prava bitka. Ljubljana, 7. marca. strcijulo :-c jc na obeh straneh iu italijanski železničarji so morali zbe-žati na avtomobilih pred jugoslovansko premočjo. Tako je poročal ■ Pic-co1o» takrat, ko jc trebalo nahuiskati fašiste na tržaške Slovence in ko jc bil tu namen dosežen, jc *Piccolo-> takoj seh vrst. dobila je Slovenija celo svoje vsentališče, tako. da lahko rečemo: Za 'iriševni razvoj telesno in umstveno nor-lialno rr.zvite mladine je pri nas zadosti ''noro preskrbljeno. K;;j se jc pa storilo v tem času :-lesno in duševno manjvredne? -Je-li imamo tudi za mladino te vrsto ])Oir(.-lino >'evi!o učnih zavodov? '"iglejnio si jilil 1.) Na Zaloški cesti v L.itibljaiii sic^i ponosna stavba sedaj »Državnega zavoda ■ t <{lu!ionemce<. Ta zavod se je sezidal pred 2U leti iz ustanov raznih človeko-jubov. med katerimi zavzema najčast-i>:-jšo mesto pokojni ribniški dekan IIolz-:-j.fel, ki ie zapustil v t.i namen nad 50 tisoč goldinarjev. Bivša avstrijska vlada p:i 7.a zavod skrbela le kot slaba ma- ■ •■lia. Prevzeti ga ni hotela sama, dovolila pa tudi ni, da bi ga prevzela dežela. 7 ,->voduo nčiteljstvo ie le provizorično jisejemalo skromne plače iz. normalno- olskega zaklada. Zavod jc le životaril, moral bi se pa po prevratu direktno opu-Miti, saj ga je nemška deželna vlada o-uremenila s hipoteko 100.000 K in podpirala z3 to vsoto vojno posojilo. Poverjeništvo socialno skrb jc no skrbelo, di je dobil zavod modern šfatut in so je prevzel v državno upravo. Kot državni uradniki VII. in VHI. razreda poučujejo sedaj ravnatelj Grm, 8 učiteljev in 1 kateliet 8-1 gluhonemih otrok. Otroci imajo v zavodn stanovanje in vso preskrbo, le za G otrok plačujejo malo mesečno oskrbovalnino stariši, ki jim po izbornem strokovnem učiteljstvu nudi tudi vso dobrote oserarazredne osnovne šole. Tako bo S-! otrok, ki so prišli v zavod, bolj neokretni kot živali, ta zavod po osmih letih zapustilo z zavestjo, da so zopet polnovredni člani človeSke družbe. Ti in vsi prihodnji obsolventi državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani bodo znali govoriti, računati in pisati ter na-risavati svoje misli. Le pridi, kadarkoli komu drago, v zavod, ravnatelj Grm te rad popelje v razred in ganjen boš, ko začuješ — že sedaj, ko ima šola samo tri razrede. — iz okornih grl pozdrav- >Do-ber dani« 2.) Malo dalje od gluhonemnicc je hiralnica (azil) Kranjske hranilnice. Poverjeništvo za socialno s krti si je znalo pridobiti to krasno poslopje v najem ter vzdrži; ic v lijem z, velikimi denarnimi ž rt vami modem »Zavod za slepce v Slove nijk. Tu je sedaj preskrbovanih 24 šolo-dolžnih in nad 20 odraslih slepcev in invalidov. Odrasli slepci izdelujejo razne predmete, otroci pa se uč»» predmetov ljudske šole. Ko dopolnijo 14. leto, se bodo učili v zavodu obiti, do katerih bodo imeli veselic i;i bodo obenem deležni uouka obrt-i no-nadaljevalne fole. Kdor si pa v življenju nikakor nc bi mogel sam služiti kruha, preskrbljen bo v zavodu do smrti. S požrtvovalno vnemo skrbi sedaj zi razvoj zavoda predsednik kuratorija /a slepce, g. dr. Mavricij Rus in mu je eei čas nentrudljiva pomočnica gospa profesorica Miiika .Škabeme. Z novim upravnim letom dobi zavod za. slepce za ravnatelja nadučiteija Kobala. ki ga je pravkar poslalo poverjeništvo za socialno skrbstvo delati potrebne- izpile in študirat v tujini ustroj modernih zavodov za slepce. Tako je preskrbljeno, da se bodo v Sloveniji tudi slepei omikali lahko v svejetn materinem jeziku. Saj država po pover-.ieništvu zo socialno skrb sprejema otroke v zavod na svoje stroK:c in le od bogatih starišev zahteva malo mesečno oskrbo valnino. c) vse na zavodih potrebno uslužben-stvo se jc nameravalo nastaniti v Wenv.-schevih posestvih. To bi seveda veljalo le, dokler bi bilo malo število gojencev in gojenk. Pozneje bi se moralo na lastnem zemljišču, kupljenem od g. Wemischa. gr.iditj deiavnko za najrazličnejšo obrti in vse potrebno, tako da bi se gojenci in gojenke učili rc.s samo tistega dela. ki bi jih veselil" in jih po odpustu iz. zavoda prehranjevalo v življenju. Tak zavrni bi gotovo zapuščali vsi gojenci in gojenke z največjo lival::.-r.o^tjo do države. Ustanovitev dekliškega »zgajališča v Kočevju jo preprečil bivy poverjenik g. dr. Gosar na željo lokalnih faktorjev iz Kočevja, ki so se v to na nerazumljiv način dali zapeljati Izvesnim liudtm. gotovo v veliko škodo razvoju slovenskega, življa tega mesta. Pa sedaj so bili redki tako bogati stariši, ki so svoje slepe otroke lahko poslali na l>unaj ali v Gradec, kjer so s* jim sicer izobrazili, ali sc obenem po večini odtujili svojemu narodu, čegar jezika se v tujini niso učili čitatl in pisati. 3.) Ce stopimo pri Leonižču par korakov do Ljubljanice, pridemo po novi brvi do j>oslopja bivše prisilne delavnice, sedaj hiralnice za mirne blazne. Poslopje od zunaj ne napravi na človeka ravno slabega vtisa. Nekako stisne se ti pa srce, ko stopiš v njegovo notranjost. K;, zapuščaš poslopje, «■> oddahneš, ker zdelo se ti je, da si bil v jetniščnici. Tedaj razumeš n2* narod, ki z nekako grozo kaže na zločinca. »Ta je bil že v prisilni delavnici!« V tem poslopju ;,a niso bili samo zločinski deiomržneži nad 38 let stari, temveč bivši deželni odbor kranjski je tu skozi dolgo vrsto let vzdrževal tudi t>d-bol.iScvalnico za nad 14. pa pod 18 let stare mladoletnike. V teh mračnih zidovih so tedaj najmanj po tri leta tičali mladi dečki, ki to bili obsojeni zaradi tatvine ali kakega dfuucga prestopka kazenskega zakona. O^ teh zidov se ie zahtevalo, da sc v njih moralno pokvarjena. duševno ::;anj vn:dr:a. dedno ir.ne-aiepjena. včasih samo l.ihko;ni*1jcno l>rc- spravi vročekrvno razposajena mladina na pravo pot. Nemogoče: Bivši poverjenik za socialno Bk;i> g. Albin Prepeluh je po svojem nastor.u službe takoj razposlal po Sloveniji komisiji', ki naj bi naMa kraj in poslopja, r.ii:ric-iii-' za ustanovitev modernega vzgav:lišča r.a moralno zanemarjeno mladino obeh spolov od 7. do 16.. odnosno do 18. H:t :.'.•<-rosti. Imel je namen, sedaj v poslopj i prisilne delavnice žal sc še vedno jajoče dečke, rediti iz jetnišoničnih vi lov, obenem pa poskrheti, da dobe tudi pvi 14 let stari dečki in zlasti pa tudi zanemarjene deklice, od 7. do IS. leta. v a katere do sedaj Slovenija zavoda sploh -nima, primerno vsem modernim zahtevani odgovarjajoče vzgajališčp. N'a nasvet znanega g. veletržca Anton* Kajfeža v Kočevju, ki je v interesu okrepitve slovenskega življa v Kočevju ljubeznivo z vsemi podrobnostmi opozoril pcveijeuištvo za soeiali;o sktb na pr;do-l>i'rv praznih poslopij Holzindu^trir-rhu-Ie in Studentcnheima v Kočevju. to poverjeništvo odločilo ustanoviti dr žavno vzgajališče v Kočevju. To mestece leži ob želcznici nc v veliki oddaljenosti od Ljubljane in bi s" zares kakor malo mesto Eggenburg '>ri Dunai::, kjer je v Avstriji velik.m.-ko vz.gajališče za 1000 otrok obeh spolov, [trav dobro uspeva, dalo za namene prvega velikega vz-gajališči v Jugoslaviji, izredno dobro uporabiti. Poverjeništvo za socialno skrb je kupilo v ta namen sekvestrrraro posestvo Zvona* v Unionski dvorani, se ne morem nactiditi, da se dobijo v vrstah slovenskih odvetnikov se taki gospodje kot jc neimenovani odvetnik, pisatelj člankov «Represa!ije» v • Slovenskem Narodu* z dne 1. in 3. t. m. Tistemu gospodu »zastopniku navicc iu paragrafov* bi jaz privo-\CJ v sedanjih razmerah samo cn tnesec biti koroški Slovenec it! nikdar več bi ne zagovarjal takega stališča. Naj bi mu bi! z;t zgled samo moj slučaj. Bil sem 0 let na Koroškem in imel sem tudi glasovalno pravico. Po plebiscitu sem moral zginiti, ker bi fc mi sicer slabo godilo. Preletel sem skoro vsa slovenska mesta iti trgeva šc do danes nimam stanovanja. Zena in otrok sta ostala na Koroškem in čakata dan odrešenja. Ko sem si zaželel po 3mesečni odsotnost? videti rodbino, dobim na svojo prošnjo od deželne koroške vlade sledeči odgovor: «Klagenfut, 16.11.f nicht bewill?gt werden. Statspolizei istau prcd tamkajšnjim sodiscem < der Kirntncr Landcsregieruug.* Tako pravico na podlagi svojih par, trgovskih' akademijah' hi frgovsHH šolali s plačami drugih sredniešol sklh profesorjev. * KONČNI REZULTAT LJUDSKEGA ŠTETJA v celjskem političnem okraju ie sledeči: Celje mesto 7754 prebivalcev, med njimi 6063 Slo-vcncev iu S48 Ncmcev. Sodni okraj Celje brez mesta: 41.775 prebivalcev, med njimi 40.948 Slovcncev in 568 Nemcev; Laško: 33.107 prebivalcev med njimi 3?.4C6 Slovencev in 427 Nemcev; Šmarje: 36,566 prebivalcev med njimi 16.484 Slovencev in 36 Nemcev; Vransko: 10.859 prebivalcev, med njimi 10.749 Slovencev in 76 Nemcev; Gornji Grad: 14224 prebivalcev, med njimi 14207 Slovencev in 12 Nemcev. Skupno cel celjski okraj: 124.285 prebivalcev, med njimi 120.285 Slovencev in 1967 Nemcev. * BIVŠI AVSTRO-OGRSKl OFICIRJI PRED SODIŠČEM. Kakor se grafov deli nam Jugoslovanom tisti sosed, ki se smatra za kulturnejšega od nas. Da, je res kulturnejši, pa tq mu priznava menda Ic tisti gospod odvetnik, kateri se boji naših repre-salii iri morda izgube kakih klijen-fov. In ako mi, — kar tudi pričakujem — koroški Heirnatsdienst-Schub-kommission pošlje šc ženo z otrokom /a mano, bi prav prosil tistega gospoda odvetnika, da zamenjava stanovanje. — Jožef Urek. " POLITIČNI KLUB JDS v Mariboru ima danes, S. t. m. ob 20. uri v kinbovi sobi v restavraciji »Maribor* sestanek. Predava dr. Reisman o gospodarskem in socialnem programu česke narodno-demokratske stranke. Po predavanju debata. * OBČNI ZBOR ^Samostojne kmetijske stranke* se je vršil v nedeljo 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne v «Narodnem domu». Občni zbor jc razpravljal o splošnem političnem položaju, kakor tudi o razmerju «Samostojne kmetijske stranke-* do vlade. Deloma je bila debata zelo živahna. Zbora so se udeležili zastopniki iz Srbije, Vojvodine in Bosne, med njimi poslanec Djokič iz Bosne. — Danes dopoldne so si zunanji delegati ogledali kmetijsko -*olo na Grmu pri Novem mestu, ju-iri dne S. t. m. si ogledajo Gorenjsko, zlasti Bled in Bohinj. * UDIRANJE POTNIH LISTOV TUJIM, DRŽAVLJANOM. Tujim državljanom, če stalno bivajo v naši državi, smejo tuzemske policijske (politične) oblasti vidirati potne liste vedno le za potovanje iz naše države. ne pa tudi za povratek v n a -š o državo. Vizum za potovanje v našo državo smejo dati samo naši diplomatski in konzularni zastopniki v inozemstvu. * V ŠMARJE PRI JELŠAH se predeli s svojo odvetniško pisarno gosp. dr. šandor Hrašovcc, dosedaj odvetnik v Kozjem. * OROZNIŠKI POKOJNINSKI FOND. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 24. uredbo o orožniškem pokojninskem fondu, na kar opozarjamo interesente. ^ * KOMISIJA ZA IZENAČENJE ZAKONOV. Da se čim prej izdelajo zakonski predlogi za izenačenje zakonov, sestavila se je posebna stro-kovniaška komisija. Sedaj se razpravlja o zakonskih predlogih iz pri-\ atnega prava. Razprava o organizacij? kompetence sodišč je že končana. BANKOVCI PO ČETRT DINARJA. Finančno ministrstvo je v Zagrebu naročilo znatno vsoto bankovcev po četrt dinarja (eno kront»). * REGULACIJA PLAČ TRGOVSKIM UČITELJEM. V sporazumu s prosvetnim ministrstvom je ministrstvo za trgovino in iudustrijo določilo. da se izenačijo plače učiteljem na bivši avstro-ogrski oficirji, obtoženi .[zverinskega zločina, izvršenega na rodbini Borisavijevič o priliki umikanja avstro-ogrske vojske iz Sandža-ka. Poročnik Weiss jc bil zaradi uboja. izvršenega na gospej Borisavije-vičevi obsojen na poldrugo leto ječe, zaradi uboja njenega sina pa na 14 let težke ječe. Polkovnik Sauer, poročnik Balasi iti podporočnik Szfla-gyi pa so bili od obtožbe oproščeni. * ZA ONE. KI SO SE VRNILI IZ EGIPTA: Konzularno-trgovjnski od delek ministrstva za zunanje zadeve razglaša: V prostorih bivšega avstro-ogrskega konzulata v Aleksandriji in bržkone tudi v prostorih bivše avstro-ogrske diplomatske agencije v Kairu sc hranijo pohištva in efekti neznanih lastnikov. Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve Avstrije je obvestilo naše kr. poslaništvo na Dunaju, da sc imenovani prostori v kratkem opuste in da se stvari neznanih lastnikov oddado pristojnim egiptovskim oblastvom v shrambo. Ce bi pa ta oblastva odklonila sprejem, se omenjene stvari, razen vrednostnih efektov, prodajo na javni dražbi potem, ko poteče enomesečen rok po objavi v egiptovskih časopisih. Dražbeno izkupilo se deponira v bankah, ko se od njega odbijejo nastali stroški. Na to se opozarjajo državljani naše kraljevine, katerim bi biio do tega, da sc obvarujejo škode. * 1MPORT PRUSKIH .MESARJEV. Mariborski mesar Filipitsch je pripeljal s seboj kar 6 pruskih mesarskih pomočnikov, s katerimi jc hotel izpodriniti domačine, kar pa se mu ni posrečilo. Policija je namreč tem pruskim pticam selivkam prepovedala bivanje v Mariboru. * DOGODE SE SLUČAJI, da šolski otroci brez vsakega pooblastila pobirajo darove za koroške Slovencc. Opozarjamo občinstvo, da gre tu prej ko ne za zlorabo naših pomožnih akcij v prid koroškim rojakom in poživljamo ga. da take slučaje javi policiji. — Gosposvctsk? Zvon, * CELJSKO POROT. SODIŠČE V ponedeljek 7. t. m. sta bila pred celjsko- poroto brata Janez in Fran Horvat iz Petrove. Obtožena sta bila tatvine hmelja iz bmeljnika dr.šri-harja. Janez Horvat je bil obsojen na 15, Fran pa na 12 mesecev težke ječe. — Kot drugi se jc zagovarjal pred poroto Ivan Ferlež ir Rogaške Slatine, ki se žc od 15. leta dalie poteoa in preživlja samo s tatvinami. Zadnja kazeu je znašala 7 let, skupno pa je bil obsojen že 13krat. Obtožen je bil. da je v Celovcu in okolici pokradel zlatnine, srebrninc in obleke v vrednosti preko 5000 K. Dobil je 8 let težke ječe. — Razpisano so šc sledeče razprave: 8. t. m. Janez Ilijaš. tatvina; 10. t. m. Franc Kaluža, tatvina; Karel Gorjtip. tatvina: 11. t. m. Anton Cveteršnik, tat vina; Franc Kolenc, poneverba; Martin Lubej, .uboj. bivše Hoteindustrieschule v Kočevju, js! Ker gradbena direkcija vsled premalega vrelo v SOletni zakup posestvo Studeč-{števila inženirjev v letu 1920 ni mogla ifinheiii) in je hotelo kupiti posestvo .Tn-:pričeti s potrebnimi adapcijskimi deli in 'se ta dela prično izvrševati šele letošnjo spomlad, ne preostaja drugega, kakor da ostane vsaj Je do jeseni leta 1921, BO dečkov državnega vzeajališca pod vodstvom ravnatelja A dol ta Sadarja Se dalje - poslopju prisilne delavnice v Ljubljani. Nato se samo deško vzgaialihče preseli v lastne državne prostore v Kočevju ir. se tn prične moderno organizirati. 4.) K skrbstvenemu šolstvu spada tadi ljubljanska šola za manj nadarjene, ki jo vodi šolsko-naiična uprava. 5.) K tej vrsti. šolstva bi bilo prište- lija f.!. \Venuscha nameravajoč: f. v HolziDduftrieschole, kjer je predlo dragocen inventar mizarskih delavnic. ustanoviti internat z ljudsko šok) de<"ke od 7. do 14. leta. za dečke od do li?. leta pa. strokovno obrtno šo'o j/ r';'Kor'e',fkiuii delavnicami v m čevljarje, krojač.;. mizarje iu knjigoveze. Glavno pM^ito bi biio. gojence ižvežbati v obrti pr,i.;t.u:uo in teoretično tako, da bi ai na podlagi za vodnega izpričevala ob izstoci: iz vzgajal,Ka 7aCcH lahko saalostojr;0 »Icžnti svoj kruli; M za deklice se je hotelo ravr.o tako rz-ajališčo o tvoriti v obeh poslopjih Stn-deefnheima. Odrasla gojenke bi'se učile tii šivani*. likanja, pranja, vezenia. kuhanja. mlekarstva itd. ter se poučevale o v;em tudi teoretično, -maioče kakor dečki tudi one pri vsakem delu sli razvedrilu posebno vzgojiteljsko strokovno osebje, ki bi jim neprestano nadomeščalo rodne. očeie in matere; J vati tudi državne domove, Id jih pravkar pričenja organizirati poverjeništvo za socialno skrb po važnejših centrih Slovenije. Iz predstoječega vidimo, da naša Tvia-da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev posveča zadestno paijjo tudi skrbstvenemu šolstvu v biovemji. Teod. EelrisjiL r" * SLOV, PLANINSKO DRUŠTVO, podružnica Maribor, ima 13. t. m. ob 19. uri v restavraciji «Maribor> svej občni zbor. * SPREMEMBE DOSTAVNIH OKRAJEV POŠTNIH URADOV. S 16. marccm 1921. se dodeli občina Križe s kraji in krajevnimi deli: 1.) Križe s krajevnimi deli Brezinc, Dobrova. Goli vrb. Gora, Grm. Pa-dežnik; 2.) Osredek s krajevnimi deli Dobrova. Javorje. Preska, Pusti vrh, Rakonce; 3.) Pečice s krajevnimi deli Rušno. VnlSce, Zapolje (Ša-pola), dostavnemu okolišu poštnega urada Koprivnica pri Brežicah in hkrati izloči iz okoliša postnega urada Podsreda. Zato se izloči tudi pošt na nabiralnica Pečice iz področja poštnega urada Podsreda in prideli poštnemu nradu Koprivnica pri Brežicah. — S 1. marcem 1921 se izločijo kraji Dolenje Prapreče. Gorenje Prapreče, Vrhovo. Martinja vas in Stehonja vas iz okoliša poštnega urada Št. Vid pri Zatični ter se pridele okolišu poštnega urada Velika Loka. Hkrati se uvede v krajih Dolenje Prapreče, Vrhovo in Martinja vas dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem pismonoši. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj. — Dalje se izločijo kraji Dole. Veliki vrh, Hla-ponci, Kračine, Laze. Lediče in Bo-rovjače (h. št. 29, 31, 32 in 33) iz okoliša poštnega urada Moškanjci, oziroma nabiralnice Polcnšak ter priklonijo z 31. marcem 1921 okolišu poštnega ttrada Juršinci. Z Istim dnevom se uvede v teh krajih dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši. Dostavljalo se bo ob torkih, četrtkih in sobotah. * KOZE V ZELENI JAMI. Včeraj sta se v Zeleni jami h. št. 70 pojavila dva slučaja koz. P02AR V RADVANJU PRI MARIBORU. V soboto ie iz dosedaj šc nemanih vzrokov v gospodarskem n stanovanjskem poslopju posestnika Neberla v Radvanju pri Maribora nastal požar, ki je v trenutku popolnoma objel obe poslopji. Na kraj nesreče je prihitela tudi mariborska požarna bramba. Gasilci so se morali omejiti samo z zavarovanjem ostalih poslopij, ker sta prvi dve medtem že popolnoma pogoreli. * AVTOMOBIL ZGOREL. Ko se jc v soboto popoldne hotel gasilski avtomobil mariborske požarne bram-be odpeljati v Radvanje. ga je šofer e s težavo spravil v tek. Na Kralja 3etra cesti se je nenadoma vžgal bencin. Avtomobil jc bil v trenutku objet od plamena. Le šoferjevi hladnokrvnosti sc je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Zaprl jc takoj dotok plina in tako preprečil, da ni bil avto popolnoma uničen. Sofcr iu dva gasilca sta dobila lahke poškodbe. — * TEŽKA NESREČA NA MARIBORSKEM 2ELEZNIŠKEM MOSTU. V nedeljo ob pol štirih zjutraj e bila mariborska rešilna postaja tc-cfotiično obveščena, da se je iia premikal nem kolodvoru na pobreSkS strani Drave zgodila velika nesreča. Moštvo rešilne postaje se je z zdravnikom vred takoj odpeljalo s posebno lokomotivo na lice mesta in našlo tamkaj železniškega premikača Alojzija Škofa 7. zdrobljenimi nogami in težkimi poškodbami na glavi. Po po-deJitve prve pomoči je bil Škof prepeljan v javno bolnico, kjer pa je že ob 6 zjtraj podlegel zadobljenitn poškodbam. Nesrečnež je padel pod lokomotivo, ko je hotel prestopiti tir. , * SVOJO MATER ZAKLAL. V Žrečah na Štajerskem je te dni 14let-ni fant Ivan Padežnlk z nožem v trebuh zabodel svojo mater ter ji pre-rezal želodec. Priletna mati je še isti dan podlegla težki rani. Mladega morilca so orožniki izročili sodišču. Po- i divjanost, — posledica vojne! * ROPARSKI NAPAD? Korektor neke ljubljanske tiskarne J. Z. se je v soboto pozno v noč vračal proti svojemu domu v Spodnji Šiški. V neki ozki zagati ga je napadel sumljiv človek, streljal in ga zadel v levo stegno. Napadalca se jc Z. komaj ubranil. Na lice mesta je priletel stražnik, ki je napadalca prijel in odvede! v zapor. Pravijo, da gre za roparski napad. Sploh jc bilo te dni v Spodnji Šiški zelo živahno policijsko življenje. Napravili so pogon, a brez uspeha. Bilo je tudi nekaj malih prask. NOČNI NAPAD. Težko nezavestnega in smrtnonevarno poškodovanega so pripeljali v ljubljansko javilo bolnico 14letnega baftarjevega sina Josipa Roglja iz Raven pri Moravčah. Ko se jc pozno v noč vračal proti domu, ga je nekdo z nožem napadel in mu prizadejal štiri velike, eno smrtnonevarno rano. Na odredbo zdravnika dr. Churaina iz Lukovce so ga prepeljali v bolnico. ODHOD FRANCOZOV IZ KO-TORA. Iz Kotora javljajo službeno: Poveljnik francosko garnizijc. Bian-ca, je dne 5. t. m. s svojo posadko vred zanustil Kotor. Uvozna carina. Ko s* je i« Beograda nazaesla, vest, da je Gospodarski svet sklenil znatno povišati uvozne carinske postavke, so sc sirom države odkresale iskre, ko sc trčili skopaj nastrotujoči in interesi. Konsument. ki mora kupovati potrebščine, ki so mu v mali množini na razpolago, želi večjega in izdatnejšega ce-nega uvoza, da bo konkurenca s temi potrebščinami osvtrejfca. in živahnejša. Industrijska podjetja, ki so redko sejaaa in ki v našem narodnem gospodarstvu pomenijo nekak monopol, izkoriščajo to svoje staliSče m MunnwM ia nesocialno i zrahljajo kontom. Ta nezdravi pojav je Važni sklepi zagrebška tam. Za- grebski borzni svet, jo na svoji soboto! seji sklenil, da 1» borza od 7. t. m. dalje notiraia tudi aevizo Budimpešta, valut* ne bo notirana. Daljo ja borzni 6ret od redil, da bodo za Prvo hrvatsko štedmao sklepi veljavni samo za cele dehnee. Pri novih omisijaii bodo notirane sazan delnice prejšnjih emisij. Nove delni« bo mogočo dobavljati le v slučaju medsebojnega dogovora. Borza 7. marca. devize: Beriin S9G 230*50, Budimpešta 542 do 544, London treba vsekakor odstraniti na na&n," ki ne j 568 do 575, Newyork 145 do 14fi, Parir bi ogroževal razvoja katere domače 1056 do 1060, Praga 187 do 18960, Švica industrije in ki ne bi na škodo konsn-|3425, Dunaj 20'20 do S0'30, — Valute: menta dvignil cen. Dva nasprotujoča ei dolar 144 do 144"50, avstrijske kron« inte.esa je treba izgladiti, zbližati in iz- 20'50 do 21, češke krone 180, napoleoni ravnati. Z industrijo je v oski KTeai vprašanje delavstva. 2e dolgo mesecev pišemo o industrijski krizi v Sloveniji, ki ni zmožna vzdržati inozemske konkurence, ki ukinja ali omejuje obratovanje, odpušča delavstvo in s tem širi bresposelnott, ki kakor hud strop širi nezadovoljnost v najširiih vrstah. Polno in nemoteno ra- 492 do 435, marke 234 do 235, lire 530 do 535. — Blagovna borza: fcc ; koruza franko Srem 400 do 480. ruza rfanko Srem 400 do 430. denar Banka za Primorje . . > Hrvatska eskomptna banka . Banka Brod tia Savi . . , Jugoslavenska banka poslovanje obstoječe industrije je mijua Linbljanska kreditna banka »cUtoa in držama potreba. Ako n«n ggttSa j,'^ ; ! , . >e dana samo ena alternativa: ali eenejss Slovcnska „iiomptna banka blago iz inozemskih tovarn in sirom na Eksploatacija drva okoli močna, nevarno ruvajoča brespo-1 Gorania selnost ali pa nekoliko dražje domače blago obenem pa popolno zaposlenjo de lavstva. tedaj je izven dvoma, da bi fe morali iz finančnega in socialnega stališča odločiti za drago možnost. In ako bi bila ta druga možnost odvisna le od vi soke uvozne carine, bi jo morali nemudoma uvesti, kajti zdi 6e nam, da je bre poselnost v svojih posledicah večje »Jo, 1000 144* »1 55T> S*V> 91611 460 Narodna šumska industrija , Gntrnan .••,>»•» Slavonia ..»>••»» Srpska banka ..•><> Beograd, valute: dola r 960 143-V 278 560 900 9100 43U 63o 150U S7čr 7(K> 715 74" 1360 1360 1130 130H 740 74:> 36o0 do 36'50, fanti 139 do 140, franki 25S do 260. lire 133 do 134, leji 4IV50 do 497*. levi 4S"50 do 44, marke 59 do 59^. češke krone 4o do 46, napoleoni 12850 kakor pa za par odstotkov večja dra- do 124 50. — Devize: London 1437* . . . . . . . I J., u i T>n*;., o<:-> rin 'jo,,«,,™ ftin gin ji, zlasti te, ko o brezposelnem zava rovanju nimamo niti začetka in bi brez< poselnemu delavcu niti carine prost utoe vsakdanjih potrebščin veliko ne pomagal. Kar bi prihranili vsled cenejšega u-| vosa, bi izdali za brezposelne in ie več. | Vidimo, da mora carinska politika istočasno braniti nebroj interesov in alu> do 144, Pariz 262 do 264, Ženeva 610 do 615. Solun 280 do 290. Praga 47'25 — 4T50, Dunaj 5'10 do 512, Berlin 39 nO do 59 75. Milan m'7o do 135. Dunaj. Devize: Beograd 2028 do 2048, Zagreb 507 do 511, Berlin 1223 dn 1229. London 2895 do 2915, Milan 274'" do 2760. Pariz 5355 do 5395, Corib 1247-r> ta. šele, ko je nemška tonteenca i^j-Uvstr.kronslca renta je kje šablona nevarna, je tu. Carinska J 12525, Xewyork 738 do 742, Praga politika mora interese, katere hoče brs-[977 ,j0 393. Budimpešta 180'50 do l??5a niti, najprvo tbrati bi pregledati, Pe; 292 do 298. , 100-- , 100--. — . 4700.— 1616--1600-— 131«.-2690.— 5300'— 1880.-SSOO1— 6680— 3800"— 966S — Tnrške srečke Avstr. krod. zav. za trz. in ind, Anglobacka ...•«>»< Bankverein « .' 5 . * » 1 1 Linderbank .>..-«» 1 1 Avstro-Ogrska banka . . . < Bosanska zemaljska banka . « Žfvnostenska banka . * , , « rala ausleške tovarne in o«?pušča!a -n-. majska renta » * gVsMte delavce in ko j^ v »JrsUm, Britov j 0£rs;,a jonska renta " zanesla kal boljševizma, izvirajol-o iz j avstriisko vojno posojilo brezdelnega pohajkovanja, šelo takrat so ustvarili zakon? o varstvo in zaščiti indu itrije. Brezposelnost in z njo združene socialne posledice so narekovale z nujno gnalieo vse carinsko-zaSčitnc odredbe. Interes delavstva in socialna in go sptidarska konsolidacij > O. Vfe j Lombarde krize so socialno zlo. Tu ne trpi toliko J Alpine-Montaai fabrikant-kapitalist, kakor pa itolavec produeent in konsument. Ako je to so cialno zlo provzročila taja konkurenca, ki je vrsfla na na« trg naTezno cenejsc j ^z^idezo blago, je na vsak način treba to konkn-1 renco onemogočiti z odinim uspešnim sredstvom, z uvozno carino. Tam. kjer industrijska kriza ogroža ne samo ra?voj naše industrije, ampak glavno in predvsem naše delavsvo in naše važne narod ne interes, Ura morajo biti dopustne naj ostrejše odredb«. Taka uvozna carina. [Praška Železna industrija j Trboveljska premosokopna I Leyka;u. papirnica . . Kranjska Železna industrija 5600.— 6400— 13690— 99».- Prsga, Devize: Berlin 124'75 d<> 126'25, Čarih 1298'50 do 1301'50, London :m do 303. Milan 2§5 do 287, Newyork 76'75 do 77'75, Zagreb 52'50 do 53"5<», Budimpešta 17'75 do 18'75, Pariz 554'5't do 557 50, Beograd 211'50 do 213"50. Bukarešta 106'2o do 107 75, Sofija 9T50 ki le navidezno "ščiti en 8ep konsomenta «0 9T50- Dunaj 10 025 do 11 025, Varava do 9 37. — Valute: levi 89'25 do 90'25. avstrijske krone 10'0?"> zraven pa mu iz dragega žepa jemlje trikratne zneske, taka politika je slepilo, ______ , ki zlo le zasenči, a strup pa pusti dalje »JJ^. r razjedati do 837 lire 282 do 284. funti 299 do 301, dinarji Industrijo, ki je pri nas monopolna, ir. 202*50 do 20-1*50, marke 124*75 do 126*25. ki jo je vendar le treba K3titi z ozirom Mola r ,75 76 do 76 75. na velevažna socialna in delavska vpra-j Curih. D 6 v i 7 e : Berlin 9 80, New. Sanj«, m-jrajo imeti razni uradi, delavska jyork 596-50, Milan 22, I.ondon 23*2&, Pariz 43*05, Zagreb 4" 10, Bruselj 44'90. Bukarešta 8*10, Praga T65, Dunaj 125' poverjeništva in obratni sosveti veduo evidenci, da dobrote nvozne carine raz_______ svoje monopolno stališče, in izrabljajo v j avstrijske krone 0T)0. Budimpešta 110. svoje prekomerno obogatenje Carina tieočroko posega v gospo darsko in socialno življenje države. Carinski predpisi ne smejo voditi in tire je vati delovanja samo ene roke. Ciloten učinek carinske politike mora biti sploi no korMen. Interese je treba diferenci rati, diferencirati ja treba tudi zaščito. Vse to p* iz splošnega gospodarskega in socialnega stališča. «= Imenovanja v finančni sosvet. Kakor smo že poročali, se je pri finančnem ministre t vu ustanovil finančni sosvet, ki ima delovati kot ministrov posvetovalni organ pri vseh važnejfih in daleko-sežnejšiii finančnih vprašanjih. Prvotno j so bili v ta sosvet imenovani samo ii-i nanoni in gospodarski strokovnjaki iz Beogiada in Srbije. To napako je ministrstvo sedaj popravilo in pritegnilo ▼ sosvet tudi zastopnike ostalih pokrajin, j Teko sta 1a Slovenijo imenovana za •Zvezo industrijcev« Dragotin ITribar. 73, Kgovsko brtniško zbornico pa Ivan Moborič. 'Varšava 0*65. Berlin. Devize: Italija 225 75 do 226*35, London 23650 do 237"—. Pari/. 433*55 do 434*45, >~ewjork 60*17 60*32, Praga 79*83 do 80*05, Bniimpešt? 18*98 do 14*02, avstrijske krone 12*?5o do 12'895, Švica 1016*95 do 1019 05. Vremensko poročilo. LtaMtan* SOS a Md maij«a D as 2 8 a—.. s® n Jtinit , 7- ^ 7. sme ; 14. vri II. ari 7St*S /»• S 7Z»0 d. m. nr. it.j»jt»p. Ne>o in " I I SrMiva vc«r»jiBi» Umjwr»t«« «t, uanmlni J ' Vran«nka m^utkI: iti. \iino vrent« Sctnc* ob 6 8! Itlin ok 17 M Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra". Odgovorni urafarik Vit. p. Jelene m (Dopis akademika.) Lani v let'.i 1919/20 (prvo leto Mjabljanske univerze) je imele «Pod-porno društvo jugoslov akademikov - Ljubljani* na razpoko drugo nadstropje v fejtelu <'Tivoli->. Bilo jc kakih sedem aH os-em sob, ki so nudile 40ika akademikom približno primemo stanovanje (v dveh sobali Ih je bilo po osem, oziroma po deset skupaj!) Bil je začetek, umevno torej, da • iicdile dan na dan na magistrat (Vi i je lastnik hotela). Spočetka .so bila stranišča vzrok. Gostilničar je zaklenil v svojem prvem nadstropju stranišče in »iegovi ponočnjaki . V eni izined tistih sob so stanovale tri akademičarke. To bi ne smelo biti v istem nadstropju, ne in ne, in kaj zdaj? — Razgrajajo v drugem nadstropju, da se gosti pritožujejo, ker motijo akademiki njih kro-kanie (da ni bila vedno najčednejša družba v teh ponočnjakih, so govorili tudi časopisi o lanskih parkrat-nih policijskih aretacijah). Luč žgejo do polnoči in še čez! Kam pridemo? — Io h koncu se je dogodil slučaj, da je nek zagrebški študent, ki se je slučajno irmdfl o velikonočnih počitnicah tu, zašel zvečer v sobo nekih Rusinj in ker je bil malo vinjen je povzročil sirah Rusinjam — radi česar je nastala zopet silna gonja proii akad. domu. Zadnje sile pa je zastavil najemnik hotela, ko so maja meseca podpisovali konirakt za nadaiina tri leta najemnine iu dobil od magistrata res srečno ves hotel in na vladi so takrat čudne govorice krožile- Glavno ie, da za dokazovanje in pravdo ni bilo časa, kdo bi se pravdal, hoi?l je moj — akademiki ven in konec! Akademski dom. Najaesio, da bi dobili ves grad Tivoli, smo izgubili se tiste sobe. V srednjeveški trdnjavi, na ljubljanskem gradu stanuje okrog SO di-jakov-visokošolcev. Nekako polovica jc naprednih, med njimt precej Primorcev, druga polovica je mešana, nekateri so brezbrižni za vse, skrajni skeptiki, ubita mladost, kar jim niso ubila vojaška leta, jim naglo uničuje sedanje bedno akademsko življenje v teh ietniških prostorih. Nekaj jih je revolucionarnega duha, komunistov-cinikov, prav taki so, kakor jih je opisal dr. G. Ž. v listu <-Vidovdan> pod «Tri zvezde vodnice^. Majhen del je klerikalnih, «zaosia!ih tičev^. Kdor pa premore količkaj kakšne kronce, ki so mu zasiguraue, da jih prejme vsak mesec, se ojunači in jih nese kaki študentovski gospodinji, da ga sprejme v podstrešne ali drugače skrite temne brloge in žrtvuje za to zajuirk celega meseca itd., da je k zgrajskili ječ prost, da je le proč od največje bede, da je le bližje liudi, kjer pozabi na vso bedo in praznoto, ki ga obdaja, kamer odkrito pogleda. Pet velikih sob ima ia akademski dom v ljubljanski grajšcini. Ko stepiš na grajsko dvorišče, te vodijo stopnjice v desnem kotu navzdol v največjo takozvano <■ viteško dvorano*. Strašen je ta prosto." visok in dolg, da bi ne mogel razločiti človeka na drugem koncu te dvorane ob katerikoli luči, zlasti ker so okna visoko nad glavo in pada svetloba ozko skozi debele rove v oknih. (Dalje prihodnjič.) Hugh Gcn-,vay: " Iz teme v luč. Roman. Delal me je malone blaznega, da bi mogel v svoji temi iztegniti roko bi mogle v svoji temi iztegniti roko in da bi ujel enega ieh liudi za vrat in bi vedel, da bi ga zadušil, bi bil to storil, pa najsi da bi si s tem zapečatil lastno usodo. Ko sem kočal s svojo povesijo, se je pričelo novo šepetanje in posvetovanje. Nato je govornik zahteva? ključ, ki me je bil malone pripravi! ob življenje. Sodim, da so ga šli preizkusit in so našli, da je bilo res tako, kakor sem jim bil povedal. Vrnili mi ga niso, pač pa se je prejšnji glati iznova oglasil: •-Sreča za vas, da smo sklenili verovati vaši povesti- VsfcniteS Storil sem, kakor mi je bilo rečeno, nato pa so me peljali na drug konec sobe z obrazom proti kotu zidovja. <- Ako se premaknete ali ozrete*:, je dejal glas, <'bo konec naše vere v vašo slepoto^. Nemogoče je bilo, da bi krivo razumel grožnjo zadnjih besedi. Tako sem mirno sedel in poslušal z obemi ušesi. To je da, mnogo so imeli opraviti. Hitro in urno so se krefali po sobi. Slišal sem jih odpirati predale in c-mare. Sjioznai sem po glasovih, da so trgali papirje, in po vonju, da so jih sežigali. Slišal sem jih, kako so dvignili nekaj težkega od tal — slišal glasove, kakor da bi se trgalo sufoio in platno -- slišal žvenketanje denarja, in celo tikanje ure, ko so jo izvlekli od nekod ter" jo položili na mizo blizu mene. Zatem t>em čutil prepih in vedel, da so se odprla vrata. Slišal eem na stopnicah težke korake — korake Iiudi, nesočih težko breme; mrzlo me ji izpreletelo ob misli, kaj d3 mora to breme biti. Medtem je tisto žensko ječanje u» fihnilo. Nekaj časa je postajalo vedno bolj slabotno ia se ie oglašalo Isamo še v presledkih. Zdaj ga nisem več slišal. Prenehanje teh glasov j**, bila velika olajšava za uioie preraz-borjene živce, vendar mi je kar slabet prihajalo ob misli, da utegneta biti dve žrtve in ne samo ena. Dasiravno sta morala najmanj dva odnesti tisto težo, sem vedel, da nisem ostal sam v sobi. Slišal tem, kako se je nekdo z utrujenim vzdihom vrgel na stol; sodii sem, da je ostal, da straži mene. Želel sem si, da bi pobegnil — želel, da bi ic prebudi! in'spoznal, da sem zgolj sanjal. Ta negotovost, ta mora je postajala ne-znosna. In oglasil sem ne da bi se bil obrnil z glavo. (Dalje.) Muci \>s glavobol? Zobobcl? Trganj.; v udih? Malo Fellerievega pravega Elza tluida in odpravljene so bok čine! t> dvoicatili aH 2 veliki špeciialiii steklenici 42 K. Državna trošarina po sebej. Fcllcrjcv Elza mentclni črtnib eu komad 12 K. : ?>lodcc V'?m ni v reuu? Nekaj pravili FelJerjevib Elza-krogljic! Te so dobrei 0 šiatljic Io K. Pravi baL-am, 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najccneje. Eaget. V. Fflkr, Stzhica doma, Elsa-trz sfe-vitka 35! Hrvatska. ' 436 C i7Nl!hita 35 kararta, z tcC- ra- SfijJUUliu časi, pisauifi ■» latinici in cirilici. Poštea oajdštslj naj Jo cdda v upravi *Jntra», Sodna nliea. 6, proti nagradi. 478 čisto, tfoiaa topljeno, '} razpošilja in po udbe -prejema. oJ &0 kg uaorej po n&jnr ji aiievai "■mi trrfiki Janko Popcvid, X>jubljasa. S89 59 -13 Nov moderno urejen lat ©grafični atelje 47« s-i Cankarjeva ulica ši. 9 Isvršuje slike vseh vrst v naj nodernejši izpeljavi ter po zelo iuaernih. cenah. Stavbeno podjetje IskoS) Vodopivec Zagorje ob Savi trrrioj© vsa v svojo stroko spadajoča- dela po najnižjih tlaemili ceneh. Jsdeloje načrte ia proračune pri po7eritvi dela. brezplačno. 480 5—-1 VelUto sslogo fa drugih 421 5 razglednic po sele nizMi ceni priporoča Svsrtiki J f Javorja nad Šmartnim sc bodo redno vršili za, Širino, k nje ia krasu, prri v torek po tiki nedelji in dmgi na dan Jerneja. 443 '6—2 V četrtek, dne 10. marca 1921. Trsi se javna prostovoljna dražba raznega pohištva, perila, obleke, kuhinjske posode itd- v Ljubljani, Pod TranCo it. 2, 463 v C, nadstropju. 2—1 Predmeti ee lahko ogledajo na dan dražbe od 1/:0. ure naprej. Pojasnila daje tudi odvetnik dr. Josip Sle* peo, Janes Trdinova nlioa S. Msns PlM Portland- cement, zidno In strešno opeko, cementne strešnike, cementno-azbestni škrilj (eteroit), cementne cevi, dre« nažne cevi, apno, Waterproof (cerezit), asfalt, izoiirne plošče. lesni cement, pristno Hi »treino lepenko št 80, 100 in ^ 120, strešni lak, katran, kar-boiinej, gips itd. dobavlja Dobrovoljačka Banka n Banatnd. d. Tel. br. 191. Vel. BeČkePek. Tel. br. 191. Sv. Markoviča (Martinozi) ulica u zgradi, gdo se Ralazi okrožna blagajna. Ix?0ŠfcaTamo p. publika, da naša bank« J. marta o. g. otpoonje sroj rad i baviče sa sledečim poslorima: L Priiuanjem novca na štednja po uložuim knjižicama i tekočim ra-Snaima — pod najporoljnijim uslovima,; 2. eskontovanjem i reeskoiitoTanjem menica i deviza, osini toga eskou-tovaujem varanata, naplacivanjem izrečenih obveznica, lozova i kupona; 3. davaojeiu zajmova na lombard i hipoteka; 4. stvaranjem kooperativa za potrošnjo za dobroroljce i potpomaganjem osuiviuija zanatlijskih, trgovaČkih, industrijskih i zemljoradničkih dobro-voljaokSi udružeaja (zajednica); 5. primanjem depozita ua čuvanje i rokovanje; ti. kupovanjem i predavanjem nepokretnisa, oamtanjeni poii zakup i izdavanjem istih; 7. nabavljanjem rajmora na amorfciaMnjo; 8. kopovanjem i prodavanjeia vrednosti i c'.