Leto XVIH.
f Celju, dne 10,i
1908.
Štev. 77/
Uredništvo
jena Schilleijevi cesti št. 3,—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Naše narodnostne razmere — in naša narodna šola.
(Govoril Ivan Prekoršek na shodn slovanskega naprednega dijaštva v Pragi.)
V dragi polovici 6. stoletja po Kr. se začenjajo priseljevati Slovenci db alpskih dežel.
Sedmo stoletje zakljnči proces njihove naselitve in pomeni dobo največjega razširjenja slovenskega ozemlja s središčem v Korotanu.
Vsi posknsl vstvariti trajno državno jednoto, ki bi mogla braniti politično samostojnost, končajo brezuspešno. Nemška frankovska država in zmaga tuje cerkve in nemškega duhovnika pomeni konec narodove samostojnosti na zunaj in znotraj. Gradovi, samostani in cerkve tvorijo predstraže tujega nasilja in strejo narod v spone gospodarske, duševne in politične suž-nosti predno se ■ je zavedal samega sebe, predno si je zamogel vstvariti— ločen in razdeljen po geografični legi svojega teritorija — svoj naravni center, ki bi družil periferije z osrčjem in dal podlago skupnega, jednot-nega dela.
Stoletja se ponavljajoči navali Avarov, Madžarov in Turkov tvorijo drago temno črto na zgodovinski sliki slovenske preteklosti.
Mogoče, nekako spontani izraz narodne samobitnosti in obupne odpore proti telesnemu in duševnemu suženjstvu pomenja doba kmečkih upo rov in slovenske reformacije. Narod začenja Živeti sebi, začenja delati za se. Po kratkih letih toliko obetajočega življenja nastopita zopet zdrnžena zgodovinska nositelja sužnjosti slovenske, država in cerkev ter uničita sadove
narodnega dela in mu zastavita pot k napredku in kulturi.
To je slika naše preteklosti, slovenska je ta preteklost, lilapčevali smo in delali za druge, niso nas družili lastni interesi, družila nas je tuja sila, služili smo tujim koristim. Janičarji iz lastnih naših vrst so nas tirali in še tirajo k temu.
Ideje revolucije pomenijo tudi v našem narodu novo pomlad življenja, tudi za naš že pozabljen narod nastopi doba narodnega probujenja, začenjajo se boji za narodno - jezikovno ravno-pravnost v šoli in uradu — boji za politično moč narodovo. Izčrpali so nam ti boji doslej najboljše moči, ovirali so naš gospodarski in kulturni razvoj, in danes ob 60 letnem jubileju narodovega probujenja, ko so tudi že za nami časi samo narodne politike, ko se je tudi pri nas že izvršila ostra diferencijacija političnega življenja, tvorimo Slovenci v državi narod četrte vrste, ki še nimamo najprimitivnejših predpogojev za kulturni in gospodarski razvoj. Ob nas bije ves naval nemštva proti jugu in jugovzhodu, stremeč ob Adrijo, ob jedini naš emporij Trst, v nas poskuša avstrijska vlada z vsemi nepostavnimi sredstvi in z vso brutalnostjo izvesti germanizacijo, ki so jo dragi narodi že odbili.
Je navada, če razpravljajo zastopniki tlačenih avstrijskih slovanskih narodov o svojem položaju in kulturnih zahtevah, da skuša drug z dragim nekako tekmovati v tem, da izgleda njegov narod bolj ko mogoče brezpraven
To je naša tradicijonalna navada, ki mora med nami izginiti, ako hočemo zares drag drugega poznati in pravilno presojati medsebojne potrebe in zahteve in videti, kje treba v prvi vrsti po-
moči celoti v obrambo posameznega slovanskega plemena. Treba je torej nam vsem jasne, resnične slike tega, kar imamo, da moremo na podlagi obstoječega staviti skupne zahteve in skupno delati za njih realizacijo. V tem vidim za napredno slovansko akade-mično mladino, posebej še avstrijsko, pot, ki jo moramo nastopiti mi — pot na zunaj ne vsikdar tako prijetna in „mogočno slovanska" kakor je ona naših slovanskih politikov, a na znotraj realnejša, resničnejša.
Ne govorimo o izgubah, ki jih je utrpel slovanski živelj in slov. ozemlje od narodove naselitve v te kraje do današnjega dne. Ali ta proces germa-nizacije in italijanizacije našega življa še za nas ni skončan, vrši se dalje pred našimi očmi. In ta prodirajoča germanizacija preko nas do Trsta, ki rodi zlasti na Koroškem, Štajerskem in Gorenjskem naravnost grozeče uspehe, nam kaže vso resnost in nevarnost . ;išega položaja, ne more in ne sme pa biti vsejedno bratskim slovanskim narodom, ki v interesu lastnega razvoja ne morejo pripustiti take okrepitve nemštva na jugu, ki bi pomenilo uničujočo gospodarsko in kulturno premoč nad Slovani.
Po vladnem ljudskem štetju iz leta 1900 štejemo Slovenci, razdeljeni na Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko 1,192.780 duš ter tvorimo samo na Kranjskem večino. Prihodnja tabela nam kaže v procentih ves naš razvoj, oziroma nazadovanje od 1. 1846, ozir. 1830. do L 1900. Slovenci tvorimo na: Kranjskem Štajerskem leta 1830. —	38*86%
„ 1846. 88*10%*) 36*20% „ 1880. 93*70% 32*70%
1900. 94*20%
31*20%
Koroškem Primorju „ 1830.	—	—
„ 1846. 30'—% 37*10% „ 1880. 29*70% 32*60% „ 1900. 2510% 29*90% Smo torej nazadovali na Štajerskem za 7%, na Koroškem za 5% in na Primorskem za 7%-
Te številke že same jasno govore o nezdravih razmerah, v katerih živi narod, ki pada v svoji relativni moči vsled germanizacije in odseljevanja kot posledice slabih gospodarskih razmer, ki silijo narod drugam, ker domovina nima zanje kruha.
Pol stoletja se že borimo za slovensko narodno šolstvo in vendar označimo samo resnično dejstvo, če trdimo, da še danes ne razumeva in ne f zna ceniti narod pomena in nalog narodnega šolstva. Šolstvo v Avstriji je danes zgolj predmet političnih bojev, kjer ne odločajo človeške pridobitve in izkušnje stoletij na polju pedagoškem, pri nas odloča in govori absolutno politična moč posameznih strank v parlamentu, politika države in politika cerkve, katerim vsem naj služi šola in le temu ne, komur je namenjena. Tako postaja v 20. stoletju v našem narodu šola najvišja kulturna institucija človeštva protinarodna in protikulturna. Ves naš šolski boj je ostal tam, kjer je bil pred desetletji, ne za korak nismo napredovali, in vsak dan nam prinaša novih porazov, h katerim pripomoremo sami z najboljšimi svoiimi močmi.
Kakor se je globoko verstvo in naboženstvo v našem človeku ubilo in nadomestilo s celo vrsto mrtvih ceremonij, ki naj popeljejo človeka skozi to „ubogo, zapuščeno dolino solz" k
*) Odštevši Belokranjce.
LI STE K.
Vij.
Rusko napisal N. V. Gogolj.
Poslovenil J. A. G1 o n a r.
(Konec.)
Filozof se je pokraspal za ušesi in Sel za Javtuhom. — Sedaj mi bo prokleta čarovnica nasipala popra! — je pomislil. — Da, sicer, kaj pa sem? Česa se naj bojim? Ali nisem kazak? Saj sem čital že dve noči in Bog mi bo tudi še tretjo pomagal. Vidi se pač: pokleta čarovnica mora imeti pošteno grehov, da se nečista sila tako poteza za njo.
Take reči je razmišljeval, ko je stopil na gosposki dvor. Tako si je delal pogum in je naprosil Doroša, ki je zaradi posebnega prijateljstva s ključarjem smel včasih iti v klet, naj prinese žganjice; na to sta se oba prijatelja vsedla ob skednju in ga poštene potegnila, tako da je filozof naenkrat skočil na noge in zakričal. —
Muzikantov, takoj muzikantov sem! — Ni pa jih čakal, ampak je začel takoj sredi dvorišča na gladkem prostoru plesati. Plesal je tako dolgo, da je prišel čas obeda in se je vsa družina zbrala okoli njega v krog in ga gledala. Potem pa so pljunili vsak in odšli, rekoč: — Glejte no, kako dolgo pleše ta človek! Filozof je na to šel spat in še le močen curek mrzle vode ga je lahko zbudil, da je šel k večerji. Pri večerji je govoril venomer o tem, kaj je kazak in da se mu ni treba bati nikogar in ničesar na svetu.
— Čas je, je rekel Javtah — pojdiva!
Klin v tvoj jezik, vražji mr-mrač! — je pomislil filozof, vstal in rekel: No, pa pojdiva!
Med potjo je filozof gledal na vse strani in se pogovarjal s svojimi spremljevalci. Javtuh pa je molčal in le Doroš je venomer klepetal. Noč je bila naravnost peklenska. Cela tolpa volkov je tulila daleč tam nekje in tudi v pasjem lajanju je bilo nekaj strašnega.
— Zdi se mi, da tuli nekaj dru-zega, to niso volkovi — je rekel Doroš. Javtuh je molčal. Filozof ni vedel ničesar odgovoriti.
Približali so se cerkvi in so stopili pod njen stari, leseni strop, ki je jasno pričal, kako malo se je brigal stotnik za Boga in za svojo dušo. Javtuh in Doroš sta, kakor prejšni dve noči, odišla, in filozof je ostal sam.
Vse je bilo ravno tako, kakor doslej, vse tako grozno in strašno. Filozof je za trenutek obstal. V sredini cerkve je še vedno mirno stala truga strašne čarovnice. — Ne bojim se, pri Bogu, da se ne bom bal! — je rekel, kakor navadno, zarisal okoli sebe ris in si začel v spomin klicati vsa zakletja in močne molitvice, ki jih je znal. Tišina je bila strašna; sveče so trepetale in razsvetljale vso cerkev. Filozof je obrnil jeden list, potem drugi in je pri tem opazil, da čita nekaj popolnoma dragega ko to, kar je v knjigi. V strahu se je prekrižal in je začel peti. To mu je dalo nekaj po-
guma; branje je šlo naprej in listi so se obračali jeden za drugim.
Naenkrat.....sredi tišine.....
je z ropotom odskočil železen pokrov truge in čarovnica je vstala, Še straš-nejša je bila, ko prve dve noči. Zobje so ji šklepetali, krčevito so se ji tresle ustnice in strašno se je čulo njeno zaklinjanje. Vihar je nastal v cerkvi, svete podobe so popadale na tla in kosci stekla iz razbitih oken so padali v cerkev. Dveri so padle s stežajev in neštevilna množica čudnih strašil se je zavalila v božjo cerkev. Strašen šum perotnic in kraspanja krempljev je napolnil vso cerkev. Vse je letalo sem in tje ter čakalo vsepovsodi filozofa.
Filozofu se je žganjica, s katero si je hotel napiti poguma, že davno izkadila iz glave. Samo križal se je venomer in čital molitve, ki so mu ravno prišle na misel. Istočasno pa je slišal, kako se je nečista množica motala okoli njega in ga skoraj dosegla s konci perotnic in gnjusnih
t	..	, > - ■ • \ -1	i ^V.' -:	' ■
edinemu njegovemu cilja onkraj groba, tako je tudi šola našemu slovenskemu človeku le institucija, kjer se naj v prvi vrsti uči katekizma in nemščine, kar bi mu bilo še več potreba, da z zaprtimi očmi preroma grešni človek to življenje, tega se nauči že doma. To je tako vsa življenjska modrost slovenskega človeka, začrtana sicer črno, ki pa tako globoko korenini v njegovi duši kot plod naše pretekle in sedanje šole. Pokaže se sicer večkrat v svetlejši luči, v lepših oblikah, ki mu jih izsili življenje in narava. A trajnega, večjega napredka v mišljenju in delu ni, brani ga država s svojim poneumnjevaluim, germanizatoričnim sistemom, brani ga cerkev, ki se boji prosvetljevanja narodovega. Tako sledijo in se hvaležno oklepajo naši ljudje * prijateljske" roke, ki jim kaže le pot nazaj v laž in temo, tako se vbija narodu življenjska energija, zmaguje sistem poneumnjevanja, da more nad narodom ueomejno gospodariti država in cerkev.
Leta 1902. in 1903. je priredila Anglija dve poučni potovanji v Ameriko proučevat tamkajšnjo šolo. Udeležili so se jih šolniki in voditelji delavstva, da bi uvideli, da tvori velik del gospodarske moči in produktivnosti države, ki ima toliko prirodnega bogastva in toliko nadarjenih mož, ravno amerikanska šola, katere cilj je svoboden razvoj individualnosti in priprava za življenje, ki je boj, ki tirja vedrega duha, zdravega razuma, ki ne gleda na življenje kot na skrivnostno pobožno romanje grešnega človeka, ki vidi v življenju dobo resnega dela in velikega stremljenja, kateremu ni začrtanih mej. — In pri nas? Mi ne poznamo narodne šole, ki bi vzgajala mladino v duhu narodnem v samostojne, ponosne člane naroda.	Dalje sledi.
i 't:. j

Politični pregied.
Domače dežele.
V pondeljek, dne 13. julija se prične v mestni posvetovalnici staro-slavnega mesta Prage pripravljalno posvetovanje za veliki občni vseslovanski shod, kateri se ima vršiti najbrž tHdi v Pragi. Znamenito je to posvetovanje kakor bo znamenit bodoči veliki vseslovanski shod: saj znači po-polen preobrat takozvanega slovano-filstva. Pričelo se bo pred vsem na zunaj s praktičnim delom; vseslovanski shod ima nalogo osnovati veliko slovansko banko, za katero se je že vršil
na Dunaju strokovnjaški pomenek, nadalje ustanovitev slovanskega ;kores-pondenčnega urada, ustanovitev enotne vseslovanske sokolske organizacije, organizacije knjižništva, zveze slovanskih ljudsko->izobraževalnih društev. Velikansko polje praktičnega dela se mora odpirati tu vsakemu Slovanu pred očmi, delo, katero je edino za nas zmagovalno. Ne opozarjajo zastonj danza-dnevom nemški listi, da boja med Nemci in Slovani ne bo odločil nikdo drugi nego denar, kapital; treba bo organizacije slovanskega kapitala, pa tudi slovanskih kulturnih sil. Toda Slovani moramo postati silni tudi na znotraj, tudi doma. Že uvidevajo najboljše ruske glave, da dela ruska država (ne narod!) velikansko krivico ! domačim slovanskim narodom, Poljakom in Malornsom; že uvidevajo, da je neskladno braniti Slovane pred Turki na Balkanu, a doma rabiti turško silo in surovost napram manjšim slovanskim narodom. „Rusija mora postati slovanska država ne samo na zunaj, temveč tudi v svoji notranji politiki" pravi knez Evgenij Trubeckoj. Staro rusko slovanofilstvo, staro češčenje ruskega pravoslovja in stremljenje za združenje slovanskih narodov pod orlom ruskega absolutizma je doživelo poraz : vsakemu svoje je deviza novega slo-vanofilstva. Močna zunajna slovanska politika brez slovanske politike domk je nemogoča. To geslo veljaj za Ruse doma, za Poljake v Galiciji, za Hrvate na Hrvatskem. Ne bo se sprejelo to geslo povsod z veseljem, branili se ga bodo „črnosotnijci" na Ruskem, klerikalci na Hrvaškem, sprejeli ga tudi ne bodo klerikalci na Slovenskem: a zmagala bo ideja resnice in pravičnosti. Potem pa nam bode mogoče, da govorimo s poljskim poslancem Dmowskim v ruski dumi, obrniti celo fronto naše borbe na zapad.
-J,., .7; ' V * . ;! ^
Nemški poslanci s Češkega so se nehali kujati proti primernim zagotovilom vlade, da se Nemcem na Češkem ne bo več godila pri imenovanju sodnikov ,.krivica". Zato upa sedaj vlada, da se reši še lep del njenega prvotnega programa, katerega smo svoje-časno priobčili. Upa, da bo sprejet tudi provizorično novi zakon glede davka na žganje.
* ..... f,
V sredo je razpravljala državna zbornica o socijal-demokratičnem ntfj-nem predlogu, da se upelje v deželnih zborih splošna in enaka volilna pravica. Predlog je bil odklonjen. Minister Bienerth še je izjavil tudi v imenu
vlade proti njemu. No, razvoj razmer bo vlado in one, ki se danes še upirajo demokratizmu v deželnih zborni prisilil, da se bodo udali, tembolj, ker se na to ne bo več pozabilo, zlasti v delavskih krogih ne.	i
*	. ,T
.. -t
V sredo je predložil državni zbornici finančni minister Korjtovski zakonsko predlogo za izboljšanje plač nižjim vrstam državnih uslužbencev, ip sicer 4 5 miljonov za zadnje četrtletje tekočega leta. Zelo se bo zboljšalo stanje državnih slug, upravnim potem \ pa se zvišajo plače poštarjem, poštnim odpravnikom, oficijantom, slugom, finančni straži, pisarniškim oficijantom in nižjim uslužbencem na drž. železnicah. Zvišanje bo znašalo 18 milijonov kron. — O znižanju davka na puslopja še spregovorimo.
Drobne politične vesti.
Za državno podporo posestnikom v šoštanjskem okraju, katere je toča tako zelo oškodovala, je vložil v drž. zboru dr. Korošec nujni predlog.
Klerikalci na Slovenskem in tudi \ Rusini se ne udeleže pripravljalne konference za vseslovanski sho Od klerikalcev tudi ni druzega pričakovati.
Državna zbornica^bo le še zborovala prihodnji teden.
Z 8. julijem je pričelo poslovati novoustanovljeno ministerstvo javnih del.
Delegaciji bodeta zborovali po časniških poročilih koncem septembra v Budimpešti.
Hrvatsko-srbska koalicija ne stoji več na popolnoma trdnih nogah. Hrvatska stranka prava s svojim glasilom „Hrvatsko" zavija od dne do dne bolj v klerikalni tabor in nasprotuje „Pokretašem", to so naprednjaki okrog »Pokreta", Prišlo bo tudi na Hrvaškem do ostre ločitve; klerikalci hočejo biti povsod prvi in edini gospodarji, to bodo skusili tudi Hrvati.
Štajerske novice.
— Simbol celjskega „nemštva"
Schillerjev hrast na dvorišču mestne dekliške šole sumljivo vene. Kakor znano, so neznani storilci pristni Schillerjev hrastič odžagali. Na to so očka Derganc z veliko skrbjo in častjo vsadili nov močen hrast iz —- slovenskih logov; obdali so ga z močnim; visokim plotom in z bodečo žico. Ta hrast pa vene. Prav simbolična slika celjskega nemškutarstva!
mt&z	st«r* ~
is — »Izobraževalno društvo" v
Cel j u, katero bi naj širilo klerikalno ^tzomiko" po okolici, je zaspalo spanje pravičnega. 6. Gorišek nima s svojimi iiatanovitvami sreče.
ndi
— Bojkot piva v »Nemškem
omu . Minulo nedeljo se je vršil v jskem „Nemškem domu" nek kon-"/d|rt. Godci so zahtevali piva, a jim je gostilničarka odsvetovala piti, 'r je stočila iz istega sodčka od 1. a do 5. julija) en sam vrček! Bojkot 'fita ali „Nemškega doma" ? Zato se m ne čudimo, da Nemci tako pridno beračijo za „Nemški dom"!
qj ,,..— So Nemci v Gaberju ali niso i
„Marburger Zeitung", gotovo jedno najbolj zagrizenih nemških lističev, je pred kratkim pisala, da je v Gaberju malo Nemcev in da opravičeno trde nemški učitelji, da je šola v Gaberju za nemške otroke nepo-List tudi zasmehljivo svetuje Nemcem, naj se raje bore za okEajni zastop. To je zelo zanimivo priznanje. Kaj bodo rekli sedaj razni Peschuchi, Swetli, Krenni et tutti Ijuanti v Gaberju? Odličen nemški list jtfk .j ne priznava za pristne Nemce za jfcar se vendar oni sami štejejo. Suva ^j.^lači se jih iz nemške Walhalle, ir se vsiljujejo in rinejo sami! »M. Z." tega priznanja ni morda zapisala iz resnicoljubnosti ali v navalu-; pravičnosti do Slovencev; zapisala jih je zaradi — kšefta. Ptujski Nemci bir,namreč radi odjedli Celjanom znanih »Schulvereinovih" 100.000 K za šolo v Gjtberju, da bi mogli z nemško šolo rp$eyati „Nemce" na Bregu pri Ptuju. Qeljska »Deutsche Wacht" pa brani z levjim pogumom 100.000 K dasi se ne mof£ naravnost postaviti s številom Nemcev" v Gaberju. Ubogi gaberski fnN®mci"! Še vaš „lajbžurnal" se vas sr-amuje! O okr. zastopu celjskem pa „yfhtarica" vobče veliko ne govori; kislo grozdje je to — posebej sedaj. Šamo nerodni so ti gg. Celjani: saj bi lahko Ptujčane vprašali, koliko »Nemcev . je na Bregu pri Ptuju — in dosegli bi tableau! — Iz vse te polemike pa se vidi, da je vse nemštvo ptujskih ip celjskih kramarjev le umazana do-bičkaželjnost; oboji se trudijo molsti kravico radodarnosti in neumnosti avstr. pravih Nemcev, ki razmer tu spodaj ne .poznajo. Iz »krivic in tlačenja", katero morajo baje prenašati, delajo jna^pden — kšeft. In na to svojat ima Vlada toliko ozirov, da si ne upa Slovencem dati kar je njihovega. Ali pa slavna vlada istoveti s temi zvestimi in nesebičnimi stražniki »nemštva"?
repov. Ni se upal ozreti in si jih ogledati; videl je samo, kako je ob celi dolgi steni stalo neznansko strašilo v svojih razmršenih lasih kakor v kakem gozdu, skozi mreže teh las pa ga je gledalo strašno dvoje očij z malo povz-dignjenimi obrvmi. Nad njim je viselo v zraku nekaj, kar je bilo podobno odgromnemu mehurju, iz katerega je segalo na tisoče klešč in škorpijon ovih žalcev; na njih pa so visele grudice črne prsti. Vsi so gledali na njega, iskali ga in ga niso mogli videti-in najti, ker je stal v risu. »Pripeljite Vija!" je zaklicala čarovnica.
In naenkrat je postalo v cerkvi tiho; v daljavi se je culo tuljenje volkov in kmalu so se začuli težki koraki, ki so zveneli po cerkvi. Filozof se je ozrl po strani in je videl, da peljejo nekega nizkega, debelega, krivonosega človeka. Ves je tičal v črni prsti. Kakor žilave, močne korenine so bile njegove roke in noge, vse zasipane s prstjo. Dolge trepalnice so segale do zemlje. Z grozo je opazil Homo, da je imel človek železno lice. Pripeljali so
ga za roke in so ga postavili ravno tja, kjer je stal Homa.
—	Privzdignite mi trepalnice, ne vidim dobro! —je rekel s podzemskim glasom Vij in vsa strašila so pohitela k njemu, da mu privzignejo trepalnice;
—	»Ne glej!" je zašepetal nek notranji glas filozofu. Ni pa se mogel premagati in je vendarle pogledal.
—	Tam je! — je zakričal Vij in je pokazal nanj s svojim železnim prstom; vsa strašila, kolikor jih je bilo, so se vrgla na filozofa. Brez moči je padel na zemljo in duša je zapustila njegovo truplo.
Cul se je petelinov klic. To je bil že drugi, prvega strašila niso cula, ker so delala prevelik šum. Prestrašeni duhovi so se zagnali, kakor je ravno prišlo, v okna in v dveri, da bi odleteli, ker pa jih je bilo preveč in je bila gnječa prevelika, so se zamašili v oknah in v dverih, kjer niso mogli ne naprej ne nazaj.
Ko je zjutraj prišel duhovnik, je bil zelo osupnjen, ko je videl, kako je hiša božja oskrunjena. Zato ni mogel
opraviti molitve na takem mestn. Tako je na vse veke ostala cerkev s strašili v oknih in v vratih, obraščena z gozdom, koreninami, stepno travo in kopinjem in danes ne najde nihče več poti k njej.
* * *
Ko je glas o tem dogodkn prišel tudi v Kijev in je bogoslovec Haljava zvedel, kaj se je zgodilo s filozofom Homo, je postal zelo zamišljen. Počasi se je ž njim zgodila velika sprememba. Sreča mu je bila mila: ko je dokončal svoje študije, je postal zvonar velikega kijevskega zvonika in skoro vedno je nosil razbit nos, ker so bile lesene lestnice na zvonik neznansko nevarno narejene.
—	Ali si slišal, kaj se je zgodilo s Homo? — je rekel Tiberij Gorobec, ko je prišel k njemu; bil je že filozof in je začel ravnokar nositi brke.
—	Mu je že Bog tako določil — je rekel zvonar Haljava. — Pojdiva v krčmo, da se spomniva njegove duše.
Mladi filozof, ki se je z velikim navdušenjem začel posluževati syojih
pravic, tako da so mu hlače, suknja in «0hrršapka dišale po žganjici in tobaku, je bil seveda takoj pripravljen.
— Slaven človek je bil Homa! — je rekel zvonar, ko je hromi krčmar pred njega postavil tretji vrček — znamenit človek je bil! — In za tako stvar je moral umreti!
>— Jaz pa vem, zakaj, zato, ker se je zbal; če bi se ne zbal, bi mu čarovnica ne mogla nič škoditi. Samo treba je, da se prekrižaš in pljuneš na njen rep, potem pa ti nič^pfr ne more. Jaz že to vse vem. Saj so pri nas vse branjevke — čarovnice.
Na te besede je zvonar samo prikimal z glavo v znamenje, da se strinja. Ko pa je opazil, da mu je jezik popolnoma odpovedal službo in da ne more izgovoriti niti ene besedice, je oprezno vstal izza mize in, gugaječ se na obe strani, šel ležat kam v travo. Pri tem pa ni pozabil po svoji stari navadi vzeti s seboj star, obrabljen podplat, ki se je valjal na klopi.
—	Proti nameravanemu zletn slov. sokolsk. društev v Celje drugo leto, ktvse bo slovesno otvoril ponosni »Sokolski dom" v Gaberju, že hujska
-glasilo slavnega celjskega magistrata. Žal, da se grožnje si. celjsk. magistrata nikogar prav nič ne primejo, ker vsakdo ve, kako stoji s to gospodo v Celju. Naj bi bili raje veseli, če sploh "kedaj kaj tujcev pride v Celje, saj letoviščarji so itak že vsi izostali, prvič, ker jim mesto tako zelo »skrbi" za komfort in zabavo, drugič pa k,ž" so siti večnega brezplodnega narodnostnega zabavljanja. Mi bi magistr^i gospodi nujno svetovali, naj se j briga za dolgove mesta Celje in mes^o i gospodarstvo, mi bomo svoje zadeve ;že sami opravili — in naj jim bo to prav ali ne.	M,,
—	Jubilejno premiranje konjev v Celjn se je vršilo v sredo na mfešfi-nem travniku pri Ljubljanski cesti. Predsednik komisije je bil g. pl. Rosš- j manit. Državno nagrado za kobile' so | dobili: Neža Drev iz Arje vasi, JtiM Flis iz Žalca, Gregor Fana iz Št. Wa in Fr. Sedminek iz Podloga. Dežeftfe in okrajne nagrade so dobili za kobile: Franc Žuža, Helena Razboršek, Afftoh Delenek in Janez Ježovnik iz Arje vasi, Fr. Lipovšek iz Medloga, Jakob Zupane iz Grobelnega, Fran Javortfik in Janez Dečman iz Ponikve, Jurij j Šolar iz Tepine, knez Windischg?štk iz Konjic, Jože Salobir iz JurklošfclŠ. Državno nagrado za enoletna žrebeta eo dobili; Mimik Anton iz Medlbp, Čehovin Anton iz Tremarja. Deželno nagrado za žrebeta: Franc Jabe¥nek iz Ponikve. Okrajna darila: Janez-R^c iz Petrovč, Gračner Jože iz Medica. Razboršek Helena iz Arje vasi, Siftfer Jurij iz Ponikve, Knez Miha iz^iigb1-jega. Državna darila za dveletna5žrebeta so dobili: Jernej Razboršefc'% Petrovč, Franc Skater iz GotoVfelj. Deželno darilo: Janez Ježovnik ifA^je vasi. Okrajna darila: Knez Wiridf^!f-gratz iz Konjic, Franc Žuža iz-Afje vasi, Mihael Mlaker iz Grobelh^, Ant Mimik iz Medloga, Franc
šek iz Sevc, Matevž Steiner iz G#fc, J. Hrastec iz Dražje vasi (pri Žičiffi) in Janez Špan iz Golobinjaka. iES9e
—	Poučen shod v Podlog« Žalen se priredi v nedeljo, dne jti-lija ob 4. uri popoldne na vrtu-^etf-minekove gostilne. Predaval boder^ tovalni učitelj g. Goričan o osuševanju travnikov; nadučitelj g. Petri ček Žalca bode govoril o hmelju. PriŠČl hode tudi drž. posl. g. Roblek; gitfM1 bode k hmeljskemu vprašanju. — $lMe na poučen in zanimiv spored sč^tfffifi vljudno k obilni udeležbi. Vabijo posebno Podložani in Gotovljani, M bi, ako bi prišlo do osuševanj a-trarr-nikov, morali glede na lego travnikov skupno postopati, Predavanje o hmelju bode zanimalo gotovo vsakega kine-ljarja.
—	Ipavčevo slavij e v Št. Jurju ob Južni žel. se vrši v soboto zvečer 11. julija t. 1. po sledečem sporedu: 1. ob pol 9. uri nastop društev z bafc ljami, lampijoni in godbo načelu spodnjem trgu pri g. Franc Kiacl-»; 2.. sprevod v gornji trg pred stanslav-ljenca; 3. podoknica domačega pevskega zbora; 4. sestanek na prostem med gostilnama Nendl - Černovšek, pri neugodnemu vremenu v notranjih pro? štorih- 5. menjevalni nastop pevskega zbora, godbe in govornikov. Drugi dan ob 11. uri dop. poklonitev občinskih zastopnikov in kmet. podružnice ter izročitev čast diplome in zlate kolajne. Zaslužnega moža pomagat slavit, vsak zavednež dolžen priti.	m
—	Načelnikom pošte v Zidanem mostu je imenovan Nemec Leifellner. Slovenskega prošnjika ni bilo, piš§ »Slov. Gospodar".
je
—	Mestno dekliško meščansko šolo v Celju je obiskovalo minulo šol-dko leto 26 Slovenk in 111 Nemk.
—	Zrelostniizpit na celjski or-"^Ijarski šoli se bo vršil v sredo, dne f6 julija. Skušajo tudi gg. dr. J. Kar-lovšek občinsko tajništvo, učitelj Fr. Kranjc nemščino, Fr. Koran sviranje na gosli.
—	Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Pretečem teden smo imeli v Št. Jurju tri požare. V ponedeljek, 29. junija zgorela je hiša posestnika Skufleka pri Sv. Primožu. Zažgali so otroci. V četrtek, (2. julija zgorela je kovačnica s hlevom posestnika Jožefa Podgoršek-a v Vrb-nem. Kako je ogenj nastal, se neve. V soboto, 4. jutija je zgorela hiša Jožefa Koželja v Podgradn. Zažgali so otroci. Pri vseh treh požarih so bile koj na mestu obe tukajšnje požarne hrambe, ki so prav pridno delale. Zavarovani so bili vsi trije a le za nizke vsote.
—	Dobro poučen »Slovenec" poroča v včerajšnji številki, da se je v »Gaberjah na Štajerskem" ustanovil šolski vrtec. Zgodilo se je pa to že pred jednim letom!
—	Odbornike »Zveze narodnih društev" našteva »Slovenec" z vidnim namenom, jih če le mogoče kje denun-cirati in oškodovati. Klerikalec pač nikoli ne more zatajiti, da prisega na katoliško moralo. Sicer pa nas morejo taki napadi le vzpodbujati k resnemu in vstrajpemu delu. To kaže, da — jahamo.
—	V Grižah bode v nedeljo, dne 12. julija t. 1. popoldne ob pol 4. uri pri šolskem čebelnjaku podavanje o čebelarstvu, h kateremu ste vljudno vabljeni vsi bližnji čebelarji.
~ Iz Mozirja. Dne 26. julija 1.1, ima »Mozirski Sokol" pešizlet v Šmartno pri Gornjemgradm Ob 3. uri popoldne javna telovadba, ter ljudska veselica. Vspored objavimo pravočasno.
—	V Družmirju pri Šoštanju se ustanavlja gasilno društvo s — slovenskim poveljnim jezikom. In — župnik Govedič je daroval za njega 50 K. Erkl&ret uns. —
—	Izlet na Mrzlico. Zadnjo ne deljo je posetilo Mrzlico, oziroma »Hau senbichlerjevo kočo" mnogo izletnikov. Nevihta v Soboto popoldne je marsikoga odvrnila od izleta, kljub temu pa so se za Mrzlico vneti Trbovljani, Dolčani in Hrastničani, med njimi več vrlih dam, v lepem številu (do 50) zbrali že v soboto večer v „H. koči". Na vrhu se je žgal kres, pevci in pevke pa so zaorili nekaj narodnih pesmi. Lep je bil razgled po Savinski dolini in obližnjih vrhovih, kjer je gorela velika mnOžiua kresov. V koči se je pri dobri vinski kapljici razvila prav prijetna zabava, ki je trajala do ranega jutra. Jasno nebo drugega dne je privabilo še več izletnikov, celo »gorska svatba" je prihitela, ovenčana z zelenjem, na planinsko trato; najmanj izletnikov je bilo iz Savinske doline. Vrle gospodične so nabrale nekaj denarja v korist »Družbe sv Cirila in Metoda", nekaj svetlih kronic pa je odpadlo tudi za »H. kočo", kjer se namerava zidati letos ali vsaj drugo leto vodnjak, če bodo dopuščala denarna sredstva.
—	Planinska koča na Okrešljn »Frischaufov dom" se slovesno otvori v nedeljo, dne 2. augusta. Opozarjamo že danes na to slavnost slovenske hri-bolazce od blizu in daleč.
—	Iz Kalobja. Pretečeni teden je udarila strela v hišo posestnika Janeza Zupanca v Planinci. Poslopje je precej poškodovala. Omamila je tudi štiri ljudi, ki so bili v hiši.
—	Toča je minulo soboto popolnoma pobila vinograde in sadovnike pri Sv. Andražu nad Polzelo.
—	Iz sodnijsko-pisarniške službe.
Pisarniški oflcijal g. Kari Supančič v Radečah na Kranjskem je prestavljen v Šmarje pri Jelšah. ^ i • < 5 — Ptujsko gimnazijo je obiskovalo preteklo šolsko leto 208 učtencev, 41 Slovencev in 161 Nemcev.
—	Naši »narodni" duhovniki. »Slov. Gosp." poroča, da je hodil župnik Pomarančar v Preski na Kranjskem po hišah in nagovarjal ljudi, naj vpišejo otroke v nemško šolo.
—	Star pohotnež. Tržaška policija je aretirala zaradi nravnih pre-greškov na dveh mladih deklicah 75-letnega plesnega učitelja DOrflerja iz Gorice.
—	Strela je pri nevihti zadnjo nedeljo udarila po poročilih ljubljanskih lišfcov v več hiš in kozolcev na raznih krajih dežele in napravila mnogo tisoč kron škode.
—	Žensko učiteljišče v Ljubljani. Za vstop v prvi letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani se je oglasilo 113 deklet. Sprejetih bo 40 -45.
—	Gosp. poslanec Ježovnik bo kmalu ozdravel. Mora še sicer Ostati teden dni v postelji, a je že boljši. Iskreno častitamo!
—	Zakaj ni bilo dežja? Ponekod so bili krivi farani, ki niso zbrali dovolj svitlih krone za procesije za dež, v Dobju pri Planini pa po mnenju gosp. župnika Vurkelca fantje, ker nosijo peresa za klobukom.
—	Po g. dr. Ploju je mlatil na žerovinskem shodu »jlinčar" Meško iz Lahonec. Mislimo, da g. poslanca to ne bo posebno razžalostilo, saj — no, kaj pravi znan narodni pregovor?
' — Pogorelo je minul teden gospodarsko poslopje posestnika Megla v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji. — Strela je udarila minulo nedelo v hišo posestnice Marinič v Litmerku pri Oimožu. Sirota je med nevihto šla v prešo in tam je zgorela.
—	Poročila sta se dne 5. julija v Ljubljani gosp. Fran Vršič, uradnik c. kr. priv. Riunione Adriatica di Si-cnrta v Gradcu z gdč. Pavlo Zakrajšek iz Ljubljane.
—	Poročil se je dne 6. t. m. g. Hinko Dobnik, veleposestnik v Zrečah z gdč. Marico Pokorny.
—	Zanesljiva sodba. Pripoveduje se v političnih kroeih tale zanimiva dogodbica, ki jako dobro osvetljuje položaj v taboru »Kmečke zveze": G. državni in deželni poslanec Roškar stremi za tem, da bi postal on vrhovni in odločujoči komandant pri klerikalcih. Izrazil se je baje nedavno, da bodo oni (to so on, Pišek in — Terglav) zelo na prste gledali duhovnikom in doktorjem. Vsled tega so baje dobili ata Korošec, Benkovič in zlasti Jankovič hud nahod. Bodo že vedeli, zakaj.
—	Dekanom v Šmarju pri Jelšah bo najbrž imenovan državni poslanac dr. Korošec. Šmarje niso napačna fara!
—	Umrl je na Cvenu pri Ljutomeru po kratki bolezni krajni šolski ogleda in načelnik kmet. zadruge gosp. Ivan Rajh. »Narodni list" slavi daljšem članku njegove zasluge kot narodnjaka in dobrega narodnega gospodarja. G. Rajh je bil stric znanega vrlega sokola g. Joška Rajha. N. v m. p.
—	»Narodni svet" je imel včeraj svoj sestanek v Mariboru.
—	Bojkot pivu izvršujejo delavci z vso odločnostjo po Sr. in Zg. Štajerskem. Graški delavci so priredili v torek velik shod, na katerem so ostro protestirali proti podraženju piva, katero ima le namen bogatiti pivovarnarje. Koliko dobička imajo ti, kaže dejstvo, da je imela pivovarna Reininghaus lansko leto 715.000 K čistega!
—	Vošnjakovi ljudski knjižniei v Slov. Bistrici so darovali doslej: Posojilnica v Slov. Bistrici 100 K,
šolski svetnik g. Anton Šantl iz Gorice 10 K, celjski dijaki po g. Seb. Novaku 6 knjig, radikalno dijaštvo iz Idrije 10 knjigi Hvala vsem! Ob enem pase obračamo ponovno do ožjih znancev dr. Jos. Vošnjaka s prošnjo, da se odzovejo našim pozivom.
—	Cenejše meso v Ptuju. Mesarji prodajajo v Ptuju goveje meso kg po 1 K — 1 K 8 vin., teletino po 1 K. Celjani seveda ne smejo na kaj takega misliti!
—	Treščilo jc minulo soboto v Simoničevo hišo v Sp. Mestnem vrhu pri Ptuju. Poslopje je zgorelo skoro do tal, pa tudi mnogo orodja in krme.
—	Umrl je v Radgoni vpokojeni 75 letni nadučitelj Franc Jurko. Služboval je od leta 1857. do 1897. na radgonski okoliški šoli.
—	Razstava sadja, zelenjave, čebelarskih izdelkov in perotnine se priredi — bognedaj na Slov. Štajerskem
- v Ljubnem na Zgor. Štajerskem letošnjo jesen.
—	Slov. predavanje o gozdarstvu bo imel po Sp. Štajerskem umi-rovljen c. kr. okrajni gozdar v Maribora, g. Julij Centner.
—	Kres na Menini. »Savinska podružnica S. P. D/ je na Menini v soboto, 4. t. m., zakurila velikanski kres v proslavo godu sv. Cirila in Metoda. Izletnike je nagovoril predsednik g. Fran Kocbek ter je v izbranih besedah navduševal, naj delajo za svojo lepo domovino in naj pridno nabirajo za prepotrebno »Družbo sv. Cirila in Metoda". Kresov se je videlo velikansko število čez 150 po Savinski dolini in po gorovju do Pohorja. Lepo znat menje narodno-zavednega ljudstva. Na Kranjskem se je videl samo eden v smeri proti Kranju. Izletniki so v gor-. njegrajski koči prenočevali in se je tam glasila lepa slovenska pesem in marsikatera napitnica. Bil je lep večer!
—	Od Sv. Duha pri Lučanah. Tukaj se je začel delati vodovod. Z istim bode pridobil mnogo ta obmejni kraj. Ker nam je g. di. Ploj izposloval 2200 K državne podpore, poslala se mu je sledeča zahvala:
Blagorodni gospod!
Podpisani se Vam prisrčno zahvalijo za pridobitev poštve nabiralnice in državne podpore za vodovod pri Sv. Duhu pri Lučanah.
Sv. Duh pri Lučanah, 24. junija 1908.
Alojzij Majcen, nadučitelj, Jakob Rožman, župnik, Franc Vollmeier, načelnik posojilnice, Jakob Vališer nač. kr. š. sv., Ivan Kapun, nač. cerk. odbora, Ivan Kobald, obč. pr. v Gradišču, Martin Hernach, obč. pr. v Selnici ob Dravi, Ivan Seršen, obč. pr. na Bočtt, Franc Gaube, cerkv. ključar.
Omeni se, da seea fara Sv. Duh v občine Gradišče, Selnica in Boč (Vale).
Že lani se je po časopisih prosilo za ta vodovod, a samo 22 K smo dobili. Komu so obmejni Slovenci pri srcu, naj pokaže pri tej priliki svojo rOdoljubnost. Vsak vinar se z veseljem sprejme.
—	50 let kopališčni gost. Ogrski veleposestnik Janoš pl. KOnigsmajer prihaja že od leta 1858. vsako leto V Rog. Slatino. Zdraviliščno ravnateljstvo je ta jubilej proslavilo s tem, da je okrasilo z zelenjem in z zastavami njegovo običajno stanovanje ter mu izročilo srebrni pokal in akvarelno sliko zdravilišča. Jubilant je podaril za domače dobrodelne namene 300 Ki
—	Stavkajoči pivopivci v Ljutomeru so zmagali v toliko, da so gostilničarji znižali cene pivu. S tem so prizadeti gostilničarji — pivovar-narji pa imajo prej kot slej isti dobiček. — Tu v Celju čutijo gostilničarji zelo posledice podraženja. Stoči se veliko manj piva kakor poprej.
—	Za odsek žalskega „Sokola" r Braslovčah nabralo se je po nabiralnikih pri Rossner v Braslovčah K 13 40, Plaskan v Braslovčah K 18'50, Vrankovič v Braslovčah K 18"—, Mu-hovic v Braslovčah K 10'20, Cimper-maa v Polzeli K 1190, Kunst na Go-milskem K 13'34, Brinovc na Vranskem K 23'74, Južna v Sv. Jurju ob T. K 8"—, Vedenik v Sv. Pavlu p. Pr. K 2'20, Kramar v Trbovljah K 10'—. Vsem, ki so darovali ali pa nabirali, srčna hvala!
—	Čitalnica in slovenski dijaki v Ljutomeru prirede s sodelovanjem pevskega društva, dne 19. julija 1.1. v dvorani gosp. Kukovca igro „ Cigani"; med odmori svira novi dijaški orkester. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen Fran-Jože-fovi šoli, se prosi za obilno udeležbo.
Odbor.
—	Pretepači. Na žegnanju v Ča-dramljah preteklo nedeljo so se sprli v Adamovi gostilni rudarji in neki hlapci. Zadnji so bili tepeni, 2 pa težko ranjena. Jeden ima 5 ran z nožem v trebuhu, jedno pa na pljučah, drugi pa roke popolnoma razmesarjene.
—	Toča je popolnoma uničila vse poljske pridelke v šoštanjski okolici. Kar ni napravila suša, to je dovršila minulo soboto toča. Pričakovati je skrajno slabe letine. Kmetje že prodajajo živino po naravnost sramotnih cenah. Ako bo vlada kaj storila za Spodnje Štajersko, katero je suša tako hudo zadela, se mora posebej ozirati na naš okraj.
—	Zaradi sleparij so zaprli v Mariboru 44 letno Marijo Koželj iz Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. — V Celovcu so prijeli nekega Zidarja iz Zidanega mosta, ker je ukradel 600 K vrednega konja.
—	Štajerske Slovence na praški konferenci bo zastopal znani pisatelj g. dr. Bogumil Vošnjak, „ Jugoslovanski klub" pošlje poslanca Hribarja in dr. Tresič-Pavičiča, goriške Slovence bode zastopal Andrej Gabršček, Hrvate iz banovine dr. Lorkovič, Babič (Šandor Gjalski) in Vinkovič.
—	Uboj. Okrožnemu sodišču v Mariboru je orožništvo izročilo Petra in Ivana Lešnika, ker sta osumljena, da sta ubila Karla Muršca iz okolice Sv. Lenarta v Slov. gor.
—	190 vodstvena seja družbe sv. Cirila in Metoda dne 19. rožnika je vzela na znanje: da „Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Celovcu ni odgovorilo vodstvu, ki ga je pred nekaterimi meseci vprašalo za svet zaradi ustanovitve družbinega vrtca in šole v Borovljah; da pravkar imenovano društvo ni odgovorilo, kaj je storiti, da se reši neka šola na Koroškem iz objetja „Scbulvereinovega"; da vodstvo druž-bine šole v Št. Rupertu pri Velikovcu ni odgovorilo na vodstven dopis, ki zahteva pojasnila, kam ide denar nabran za velikovško šolo; da nadško-fljstvo v Gorici ni odgovorilo, ko ga je vodstvo prosilo za slov. kateheta na neki šoli, ki je ustanovljena na Goriškem. — Službo učitelja in voditelja družbine Šole na Muti je dobil nadučitelj v Stoprcah Anton Hren. Rešilo se je neko vprašanje zaradi krminske šole. Dovolilo se je 5000 K brezobrestnega posojila obmejni šoli na Štajerskem pod pogojem, da bo učni jezik slovenski; 300 je dobila pod enakim pogojem neka šola na Koroškem. Odobrile so se priznalno nove pokro-viteljnine in sicer: 1. Posojilnica v Mariboru. 2. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico. 3. Omizje „Za plotom", hotel Seidel v spomin inženirja mecena Polaka. 4. »Narodna tiskarna" v Ljubljani. 5. „Ženska podružnica" v Laščah 4 pokroviteljnine.
— Velika skupščina bo zborovala letos v Ptuju dne 8. septenmbra.
—	Cene živine v Mariboru, 8. julija. Sejmu se je poznalo, da nimajo kmetje krme: na sejm se je prignalo izredno mnogo živine. Vsled tega so cene zelo padle. (Mariborski mesarji pa prodajajo meso še vedno po starih cenah.) Plačevalo se je za 100 kg žive teže: mlade krave 50—52 K, starejše krave 44—46 K, voli 50—54 K, pitani voli 58—62 K, biki 42—44 K. Boljšo živino so pokupili srednještajerski kupci.
—	Cene živine na Dunaju, dne
6. julija. Na sejem se je prignalo 4882 glav, 3790 glav pitane in 1092 glav suhe žizine, (skupno za 263 glav več ko prejšnji teden). Plačevalo se je za pitano živino iste cene ko prejšnji teden (ogrski voli I. od 66—94, II. 56—78, III. 46—63, gališki voli od 48—88, nemški Od 68—94), pitani biki so šli po 60—73, pitane krave po 60—74, suha živina se je prodajala ceneje za 2—4 K; plačevalo se je po 38—60 K za 100 kg žive teže.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Kegljanje na dobitke v prid Ciril-Mstodove družbe v »Skalni kleti'
se vsled veselice na Vranskem ne bo zaključilo v nedeljo 12. julija, temveč še le 19. julija z majhno veselico v prid Ciril-Metodove družbe in raždelbo lepih dobitkov.
—	P. n. udom celjskega kolesarskega kluba, ki se udeleže v nedeljo 12. t. m. veselice na Vranskem se uljudno naznanja, da je zbirališče v nedeljo v „Narodnem domu" in odhod ob 1. uri popoldne. Vabijo se vsi p. n. člani uljudno, da se udeleže tega izleta v najimpozantnejšem številu.
—	Narodnjaki! Pristopajte Zvezi kot ustanovni člani s prispevkom 201? ali kot podporni člani s prispevkorii letnih 2 K. Da bode mogla „Zveza" uspešno delati, ji je treba zlasti za začetek precej denarja. Zato ji je dobro došel vsak prispevek. „Zvezin" blagajnik je g. Al. Trstenjak, zadružni uradnik v Celju.
—	„Zveza" šteje sedaj 63 članic. Vsa ona društva, ki še niso poslala pristopnih izjav, prosimo za iste v najkrajšem času. — Odborova seja, dne 9. julija se je pred vsem ukvarjala z administrativnimi zadevami; ko si pa „Zveza" te uredi, začne z živahnim poslovanjem na zunaj. Pripravljajo se predavanja, nadalje se snujejo odseki kakor mladeniški, predavateljski in gledališki. Glede gasilnega odseka se bo še sklepalo. — Na Vranskem bode „Zvezo" zastopal poseben govornik. — Vsi dopisi se naj pošljejo na naslov: Ivan Lešničar,. urednik v Celju.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo si. ,,Bralno društvo Lipa" pri Sv. Bolfanku blizu Središča lepo vsoto 100 K, ki je čisti dobiček slavnosti Ciril-Metodove z dne 28. junija t. 1. Hvala iskrena!
—	Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za ljutomersko okolico naznani, da se je pri občnem zboru dne 5. jul. t. 1. izvolil sledeči odbor: Predsednik g. Janko Karba, podpredsednik g. Fran Čeh, blagajnik g. Fran Zacherl, tajnik Srečko Vršič. Namestnici: Pihlar Pepca in Kocuvan Mara.
Droge slovenske dežele.
—	Vintgarju preti nevarnost, da zgubi ves svoj kras, ker hoče vlada pri Žumru vodo zapreti in porabiti za elektrarno. Proti temu se bodo napele vse sile, ker bi bila oškodovana vsled manjšega tujskega prometa vsa okolica.
—	»Kmetijska družba kranjska" je zborovala včeraj v Ljubljani. Imela je minulo upravno leto nad 2 milijona kron denarnega prometa, dokaz, kako močan je njen blagovni promet. ..Kmetovalec" se tiska v 8.000 izvodih. Ob-
širno tajniško poročilo govori o vrlem delovanju družbe. Novim predsednikom je izvoljen poslanec PovŠe. Kakor povsod, kjer se kaj za ljudstvo koristnega stori, so rovarili tudi na tem občnem zboru klerikalci. Ni jim prav, da v njej ne gospodarijo.
—	T pijanosti je našel smrt posestnik Grmek iz Borovnice na Kranjskem. Padel je v Švigljevi gostilni na Bregu tako nesrečno 3 metre globoko v klet, da se je ubil.
—	Za železnico Sv. Lucija— Idrija se je vršilo v sredo posvetovanje vlade z župani in drugimi interesenti v Gorici.
—	„Prosveta" je ustanovila novo ljudsko knjižnico v Doblicah pri Črnomlju.
—	Novo svetilko je dobil tržaški svetilnik v luki. Je to petzolejeva žarnica s svetlobno silo 112 tisoč sveč. Opazi se luč 16 morskih milj daleč.
—	Medvedko so ustrelili preteklo nedeljo na lovišču veletržca Boisde-chesna v Loškem potoku pri Ribnici.
—	Prebivalstvo na Reki šteje sedaj 49.010 prebivalcev. Leta 1900 je štelo samo 39.358 glav.
—	Veliko podzemeljsko jamo so otvorili zadnjo nedeljo slovesno pri Vasi Briščiki blizu Opčin na Primorskem. Jama je visoka 138 m in skoro popolnoma okrogla.
—	V Istri bode letos vsled suše slaba letina. Izostalo bo žito in sadje, le oljke in vinogradi lepo kažejo. To je pa slaba tolažba, kajti po nekaterih krajih še niso niti prodali lanskega pridelka.
—	Iz Kuželja, 7. julija. Danes so se ogledali premogokopovi prosto-sledi učitelja Ivanetiča na kranjsko-hrvaški meji v kočevskem okraju na onem mestu, kjer je bilo dosedaj glavno delo. Navzoči so še bili: trgovci Ivanetič iz Celovca, Pleterski iz Ljubljane in Skutecki iz Linca. Pregled je izvršil rudarski inženir iz Celja. Zraven sta tudi bila rudar Piškur in kovač Skvarč, ki je že pred 15 leti tu našel sledove od premoga. Ko dobim izjavo rudarskega inženirja, bom več poročal. Premog bode baje jako fin.
Dopisi.
Iz Maribora. Letos je obhajal prvi kulturni spodnještajerski zavod — mariborska gimnazija — svojo 150 letnico; ob tej priliki je izdalo ravnateljstvo slavnostno izvestje, iz katerega navedemo nekoliko zanimivih podatkov, saj je izšla velika večina naše inteligence iz tega zavoda. Prvi (nemški) spis natančno očrta zgodovino gimnazijcev v zadnjih 50 letih. Ustanovljena je bila kot latinska šola jezuitov s 3 „magistri docentes" 1. 1758., ki je pozneje imela 5 razredov; do 1. 1773. so jo vodili jezuitje, potem po dveletnem zaključenju eksjezuitje in piaristi. Šele 1790. je bil nastavljen prvi profesor-lajik. Zanimivo je tudi, da je 1. 1794. iz verskega fonda ustanovljenih 20 ustanov za dijake, ki se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu in ki morajo s posebno vnemo študirati slovenski jezik.
Leta 1809 se je uvedel šesti razred; največje važnosti za nadaljni razvoj je leto 1848. z reformo srednjih šol. Največje preglavice je gospodom delala slovenščina. Prva matura je bila leta 1851.
Največ dijakov v zadnjem polsto-letju je bilo 1. 1906, namreč 504; najmanj (218) pa 1. 1877.; največ abitu-rijentov (46) je bilo 1. 1907., najmanj (6) pa 1. 1859. Vseh abiturijentov do lani je bilo 1043. Škoda, da pisatelj ne navaja nikjer števila po narodnosti; gotovo bi pokazala taka Statistika nemški značaj gimnazije v kaj slabi
luči, posebno odkar so se vsled mi-nisterskega ukaza z dne 30. junija 188 9. uvedle utrakvi-stične paralelke. Pred 45 leti se je poučevala tudi češ čin a kot ne-obligaten predmet . . .
V izVestju je objavil tudi profesor Jerovšek slovenski spis „Nekoliko potopisnih spominov iz Plejstovske soteske" in ravnatelj Glowacki znanstveno razpravo o mahovih našega Pohorja.
Koncem letošnjega leta je štela gimnazija 30 profesorjev in učiteljev ter 453 dijakov (290 Slovencev in 163 Nemcev), 30 manj ko lani in 51 manj ko predlanskim. Posebno število Slovencev v zadnjih letih sicer polagoma a stalno pada . . . Odličnjakov je 51, povoljni uspeh pri 294 učencih, nepo-voljni pri 59, neizkušanih je 5 in 44 ima poskušnjo. Slovenščine se je učilo 27 Nemcev.
Na zavodu so tudi 3 privatistke, med temi dve Slovenki: gdč. Ljubica Marinova in Slava Pipuševa.
lat Gradca. Dne 27. junija 1.1. je imela tukajšnja sekcija vsenemškega društva za vzhodne avstrijske dežele v Anskih dvoranah svoje potovalno zborovanje. Ker osrečujeta dr. Ursin iz Dunaja in poslanec Malik te dni tudi naše mariborske in ptujske someščane z jednakimi predavanji, evo nekoliko vodilnih mislij s tega zborovanja. Dr. Ursin je tožil najprej o narodni mlačnosti krščanskih socialcev; oni so baje krivi, da je na Dunaju najmanj 400.000 Čehov, ne pa, kakor pravi statistika samo 120.000 (dragoceno priznanje!), da je govoril naš cesar z dvema češkima dunajskima obč. odbornikoma — grozodejstvo! — v češkem jeziku itd. Bavil se je nato obširno z Wahrmundovo afero, hudoval se strašno nad vsemi nemškimi tako-zvanimi svobodomiselnimi poslanci in zastopniki — od ministra Marcheta doli do — našega Marckhla (o joj) in zgražal se nad rektorji in profesorji, da niso stopili v štrajk mesto dijakov. Poslušalci so sledili izvajanjem dr. Ursina z velikim navdušenjem, hajlanja ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje je zavihtel dr. Ursin še veliko kadilnico pred Malikom, ki je s svojimi maloštevilnimi tovariši baje edini pravi zastopnik nemškega ljudstva — blagor Ptujčanom! Profesor Polzer je predlagal za tem resolucijo v neverjetno robatem tonu, v kateri se izreka nezaupnica Marchetu, svob. nemškim poslancem, rektorjem, profesorjem in ne vem še komu, sploh celemu nemškemu Izraelu, ki ne prisega brezpogojno na Malikovo vsenemštvo. In glejte, resolucijo so sprejeli tisti ljudje, ki bodo o prvi priliki z jednakim navdušenjem votirali svoje zaupanje Derschatti in tovarišem.
Malika že poznamo: Začetek — deroč potok solz o nazadovanju nem-štva v Avstriji; Nemci niso znali vstvariti iz Avstrije (nemško)nacijonalne države, kakor jo imajo Madžari, ki so mnogo boljši politiki... Galicija in Dalmacija ste še vedno jednakopravni kronovini avstrijski, zato se jih mora ločiti in opremiti z lastnimi zastopstvi, vsaj Galicijo, Dalmacija pa naj se zveže s Hrvaško, da bode imel nemški Mihi v Avstriji neomejeno prvenstvo in da postane njihov jezik državni jezik. Nadalje: socijalni demokrat je morajo priti na vsak način priti v ministrstvo, da te „grdobe" ne bodo imele več tako prostih rok n. pr. v narodnih vprašanjih, kakor danes; posebno češki socijalisti tirajo Nemcem sovražno politiko, zato na ministersko klop ž njimi! Govoril je nadalje o nagodbi z Ogrsko in o projektiranih vodnih cestah, noben pristnonemški poslanec ne sme glasovati za kanale, dokler bodo prinašali, kakor nameravani, Čehom večje koristi ko Nemcem . . .
Konec: Malik poje v najmilejših glasovih slavospev samemu sebi. Mnogo preganjanja mora trpeti od strani svojih bratov v parlamentu, ki ne znajo in nočejo prav ceniti njegovega dela; niti podpisov mu ne dajo vselej, tako da mora hoditi zanje beračit -*- pomislite -- k najhujšim narodnim nasprotnikom, češkim radikalcem in Rusinom. To seveda boli Malikovo vse-nemško srce, da so ljudje iz lastnega „Sonnenvolka'1 na nemškem političnem nebu sami tepci, med katerimi mora plavati in lavirati kakor žarno-svetla zvezda ptujsko-lipniški Malik! Vse med Nemci je koruptno, poslanci in njihova časnikarska glasila, samo Malik razumeva duh časa in ve, kaj je Nemcem treba, varno stopajoč po svetlem potu za Sčhonererjem, ki je baje za Bis-marckom največji politik vesoljnega nemškega naroda i. t. d. Edina rešitev Nemcev v Avstriji je, da se obesijo Lutru na suknjo in Malik trdno pričakuje, da bode nemški Mihi z vestnim izvrševanjem gesla: rProč od Rima" v doglednem času z dobrim tekom po-hrnstal te preklicane avstrijske Slovane, ki so v zadnjem času tako pre-rzni, da zahtevajo že — ravnoprav-dnost z blagoslovljenim rodom Wota novim, dočim so vendar neoporečno „minderwartig", kar kaže že to, da se tako hitro množijo . . .
Poročevalcema tukajšnjih dveh na-cijonalnih listov je bil Malikov govor, v katerem je krtačil vse Nemce v Avstriji razven sebe in tov. vendar malo prehud poper, zato sta se lepo tiho jeden za drugim zmuzala od časnikarske mize in zginila.
Iz Gornje Radgone. Posojilnica v Gornji Radgoni, ta za našo mejo tako važen zavod izvrstno napreduje v vsakem oziru.
Ako že samo pogledamo skupni denarni promet, katerega je imel ta denarni zavod v dobi od 1, januarja do 30. junija tekočega leta, in ki znaša K 656.167'40, ter ga primerjamo z lanskim istodobnim prometom po K 458.524*37, vidimo, da je ta zavod napredoval letos v prometu za K 197.643 03, katero dejstvo mora le vsakega zadružnika razveseliti in je Posojilnici Gornji Radgoni na njenem uspešnem in plodonosnem delovanju le čestitati,
V letošnjem prven polletju se je več posodilo K 13.780'51, vložilo več na hranilnih vlogah K 19.016 92 in več naložilo pri drugih denarnih zavodih K 76.127*30.
Vse te številke nam jasno kažejo da posojilnica v Gor. Radgoni krasno uspeva, da jo njeni kruti sovražniki (to so v prvi vrsti naši nemškutarji) ne morejo in je tudi ne bodo nikdar zamogli več zatreti, ker je ona zidala svojo hišo na trdno, dobro in močno podlago. V tem smislu dela njeno sa-danje vrlo načelstvo, katero razume zelo dobro tok časa, in nalogo, katero ima slov. denarni zavod na meji. Letos je namreč nakupila Posojilnica eno-nadstropno hišo v Gornji Radgoni od g. Škerleca ter vse stavbiščne parcele tik kolodvorske postaje.
Tedaj bode naša Posojilnica imela v bodoče svoj zadružni dom, tukaj se bodo v bodoče naš rod zbiral v razna posvetovanja in druge slične sestanke. Sveta dolžnost pa je gornje-radgonskih Slovencev, da ta svoj zavod po vseh močeh podpirajo. Jedino ona je naš zavod, kateri vedno dela na to, da bi se naše ljudstvo osvobodilo tujega, nam pogubonosnega kapitala, da bi bilo naše ljudstvo prosto in imelo na ta način nevezane roke pred različnimi nemškutarskimi špekulanti.
Kupujte narodni kolek!
Druge slovanske dežele.
—	Veliko delo. „Ottuv slovnik naučn^" velika enciklopedija v češkem jeziku je bila te dni dovršena z zadnjim sešitkom št. 630 in 631. Cel Ottov naučni slovnik obsega 27 debelih zvezkov po več nego 1000 strani, s krasnimi ilustracijami, geografičnemi kartami, načrti mest, barvenimi prilogami itd. Ottova enciklopedija se da v vsakem obziru primerjati z najboljšimi tujejezičnih del te vrste; za nas Slovane je pa češka enciklopedija boljša, ker ima o vseh vprašanjih, tikajočih se slovanske zgodovine, slovanske kulture in slovanatva sploh obširnejša in zanesljivejša poročila nego katera koli tuja enciklopedija. Za svoje delo je pridobil založnik Otto največje učenjake in najboljše strokovnjake vseh slovanskih in drugih narodov — tako je n. pr. napisal članek o „ slovenski literaturi" naš profesor M. Murko. Zato z mirno vestjo lahko trdimo, da je v tem ogromnem delu vloženega ne samo veliko denarja, ampak tudi neizmerno veliko duševnega kapitala, da je delo Čehom in slovanstvu na čast. Kdor more naj si delo naroči, ne bode mu žal!
—	Čudna obletnica. Dne 23. maja t. 1. je preteklo leto, kar je bil, kakor piše „Sloboda", „nevidenim čudom izvoljen državnim poslancem za spljetski okraj don Bulic — vitez oljkine vejice". Pri tej volitvi je bilo »storjenih toliko nasilstev, nemoralnosti in korupcij od strani voditeljev .hrvatske stranke', državnih organov in cerkvenih služabnikov, da so se vsi ti zločini vrili globoko v nas in vseh pošteno in svobodno mislečih volilcev", piše „Sloboda". Bulic je nov tip državnega poslanca — kajti celo leto ni niti glave pokazal v parlamentu. In za takega poslanca, za takega zastopnika spljetskega okraja se je počelo toliko političnih zločinov in nasilstev ? Stranka, ki je s pomočjo cerkve in žendarmerije zlomila pri tej volitvi narodno voljo in uveljavila svoj diktat, je s tem zvršila obenem svoj moralični samomor; na tak sramoten in politično zločinski način izvoljeni poslanec si ne upa v parlament in s tem priznava, da se stranka ne more vzdržati pri življenju.
Svetovne vesti.
—	Kopeli za delavce v tovarniškem poslopju je priredila zagrebška tovarna za cikorijo. Posnemanja vredna novost.
—	Velike vojaške vaje ima sedaj italijanska vojska okrog Jakina (An-kone) ob Jadranskem morju. Proučujejo sedaj obrambo pokrajin okrog Jakina, ako bi tam vdrl kak sovražnik, n. pr. Avstrijci.
—	Slovenci po poklica. Socijal-demokratična revija „Der Kampf" je objavila statistiko slovenskega naroda po poklicu. Bilo je v aašem narodu 1. 1900 poljedelskega prebivalstva 896.080, indnstrijalnega 159.445, v trgovini in prevozu 42.059, v javnih službah in raznih svobodnih poklicih 90.722.
—	Potopil se je parnik „Riesa" saksonsko-češke parobrodne družbe na Labi pri Ustju. Pomožna iadja je rešila potnike.
—	Znani vlomilec >Vaszynski je bil pred porotniki v Lvovu obsojen v desetletno ječo, njegova žena pa v enoletno ječo.
—	Dva vlaka sta trčila skupaj blizu Debrecina. Odvetnik dr. Bakos in zavirač sta bila ubita, 16 oseb pa je bilo bolj ali manj nevarno ranjenih.
—	Huda vročina vlada v Njujorku. V zadnjih dveh dneh je umrlo za soln-čarico 24 oseb.
—	Nova vrsta cigaret se bo prodajala od 17. avgusta naprej. Te nove cigarete bodo imele ustnik in se bodo imenovale „Kaiser". Komad bo stal 4 vinarje.
—	Nove uniform« za kavalerijo se uvedejo v Avstriji v najkrajšem času. Uniforme bodo za vse tri kategorije skoraj popolnoma slične z neznatnimi razlikami.
—	Zblaznel je na straži v nekem ogrskem mestu vojak Erdeš. Streljal je na mimoidoče in na vojake, ki so ga prišli zamenit. Zadel pa ni k sreči nikogar.
Sodni svetnik v pokoju, gosp. Bogoslav Novak, ustanovaik in starešina akad. tehn. .Triglav' v Gradcu, daroval je društvu .Triglav' nad 300 slovenskih in nemških juridiCnih knjig, med njimi nekaj dragocenih starejših knjig. Vrhutega je daroval nad 50 starejših slovenskih knjig, med njimi prvo izdajo Prešerna i. dr. S tem res velikodušnim darom je povzdignil gospod svetnik našo knjižnico do vsestranska popolnosti. Podpisanemu odboru je toraj prijetna dolžnost, se gospodu svetniku javno zahvaliti za njegov velikodušni dar, ki izvira nemalo iz njegove še vedno mlade navdušenosti za naš stari »Triglav", čigar ustanovni* je bil. Gospod svetnik se je vrhutega podvrgel tudi še trudapolnemu delu, urediti juridiCen oddelek naše knjižnice, ter stopiti na čelo anu-joSemu se juridiCnemu klubu.
V Gradcu, dne 5. julija 1908.
Za odbor „Triglava": Tinko Tajnšek, cand. med., predsednik.
Vladimir Vrečko, stud. med., tajnik.
Iščem
393 1
koncipijenta solicitator j a in pisarja
za odvetniško pisarno v Ljutomeru. Stenografl in strojepisci imajo prednost. Urado-vanje izključno slovensko. — Plača po dogovoru. Prosim ponudbe. Ljutomer, 9. julija 1908.
Dr. Karol (jrossmann.
Mnice
priporoča Zvezna tiskarna v Celju.

Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila1
Rafael Salmifi
v „Narodnem domu" y (J
Velikanska zaloga ur, Petanov uha-
a nov, verižic 1.1, d. Velika izlber očal ter optičnih predmetov.
Vdiha delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike t&ffES za8toni
Točna postrežba! Nizke cene!
10 13-13
-iijs
v-^rm -
:: - ''m
Milan Hočevar
Glavni trg št.
Priporoča direktno |.«un kila P» «	*rJ?t.£.0
importirano arabsko *«VO K 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd. trikrat na teden |.9un kila po K 2-80, 3-2(1 in 4--. Fino svežo praieno	ter okusno italijansko namizno
m|!a bučovo olje, Olj") vinski kis.
kavo kavo
Ogrske salame, švi-
__ '	radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galioo,
car Siti Sir j žveplo, rafijoin Bartelnovo klajnoapno.
ffc___________s pečovniških jam.
rremog „ ceim vozovih.
Prodaja na drobno in
263 —12
r
1000 kron ! !
nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna rem. gloria
srebrna ura za gospode
Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce (odskakujoče) in stane mesto K 20 le K 8 s
sekundnim kazalcem S 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju
izvoz ur (O, Uhren Export - Ge sellschaft) Dunaj-Westbahnhof 97.
poprej K 20
sedaj K 8
Avstr. družba za
Učenca
kateri ima veselje za trgovino, eprejme takoj Rudolf L6wy na Grabah. pošta Središče. 393 1
boljših staršev In z dobro šolsko oliko, obeh deželnih jezikov zmožen, se sprejme V trgovini z mešanim blagom
L Schwentner, Vransko.
391 .3-1	><•■-,', IjK^-:
■ Sprejmem takoj dobrega
Plača dobra, služba stalna. Sprejmem tudi
krepkega vajenca
po dogovoru in s pogodbo ter z vso oskrbo 090 3-1
Josip Kunstler.
Inteligenten mlad mož, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma vešč, z lepo pisavo, sprejme
službo
v kakšnem uradu, bolniški blagajni, kot nadzorovatelj delavcev ali kaj enacega. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo. 386 i
Sprejme se takoj
za trgovino z mešanim blagom pri tvrdki E. Rainhofen,
Rajhenburg ob Savi, Spodnje Štajersko.

389 3-2
Pridnega in močnega
učenca
poštenih starišev sprejme takoj trgovina: Andrej Elsbacherv Laškem trgu na Štajerskem
380 3-3
ANTON KOLENC, Celje
Graška cesta 22 in Nar. dom.
deželnih drobno.
Trgovina špecerijskega blaga ter pridelkov na debelo in drol
KnpCija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in snhega kakor: jabolke, kutne. hruSke, CreŠnje, CeSplje, marelce, breskve, dren. orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo. bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. inravljinCne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože, bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi.	40 B2-27
Učenca
sina poštenih starišev sprejme takoj Anton Tschantsch, klepa ski mojster r 'Celju
384 3-3
■-^tfp*.
Večjo množino suhih, cepljenih
"V ■•■;' 'i- ■ !■!
ima naprodaj Pavel Stratur, Vitanje.
-;-i- - —i--
■■"t V-.
2-2
t;- .-'■ ■
1—22
11
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s ,
Odhod iz domačega pristanišča Trsta i Panonija 21. julija. Carpathia 4. avgnsta Iz Li-verpoola ■ Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 2B./7., 15./8, 5./9., 3./10. 24./10. — Mauretanija 1./8,
22./8., 12./9., 10./10. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, LJubljana
SlomSikon ulici it. 25, poleg cirkv« Src« Jezusovega.

IV9N R9VHIR9R, CEHE
Telefon štev. 17.
priporoča svojo dobro zaloienazalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, flrneža, kartapja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	tedea sveže žgano.	18
Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniško -, Preblauer-. Ema-, Konstantin —=— in GisshtfMerjevo slatino. ===== Za namakanje črešenj, visenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje Hi *livovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč^jojietnega mila in kalodonta.
Ha debelo in drobno, bse^ fojitna naročita se tono iztfrše.
si a
Slovenci!
Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Edina slovenska
tyrdka
v Borovljah na Korošl
NajboljSa delavnica za temeljito popravo lovskih puSk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni Svinec, za nasa-janje novih kopit. Oela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo In ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski oenlk, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverje? od 7 K naprej.
216 50-16
fi
Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Grlavni zastopnik
za
Spodnje Štajersko
Zalag. Druškovič & Valenčak Slov.
308 Gradec. 20-9
kk
Velike shrbi

dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postrežem, na domačo tvrdko:
Trgovina z železnino ,MERKDR', OJajdič v Celju
ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših
mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijerjev, slamoreznic itd.
Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!

■ šsžjhss icftisn /Jfissv
nj^trgfor-ske;b»|e R. StermeoJM v Celju, katera je sedaj [^fol no m a na novo^e^na. — Velikanska zaloga, katera se je sfi&aj še z no-vodošlim blagop dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah" J&odajala. Nikdo torej ne zamu^,ob .prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepjiča o velikanski = izbiri in čudovitff^izkih cenah. = Vzorce proti vrnitvfljllvse strani zastonj.
WŠ" -V:K	i :
35 S1 i" * '--trt' " V.. K
" ' -L
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!

POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta $881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteto sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron rezervnega zaklada.
f"~~-' j
POSOJILNICA V CELJU
t lastni hiši Narodni dom
ni i
.-30 Vi
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do ( 12. ure dopoldne j razun nedelje in | j =■ praznikov. =J
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/a7o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.

>5orf i
£
80 48-24
"-"•i fi »>
msiBm
MppH ®. ■
ZVEZ
ROTOVŠKA ULIGA ŠT. 2. es K>
CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
EO
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ♦ ♦ ♦
Časovni predmeti: papirnati krdžniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM ^
sss iN RISALNIM ORODJEM s= ❖ ♦ ♦
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.


1S1
■li.
24 24—71
pOStaifa dobfvTseT^ Zvezni trgovini v Celju
W'A ':. *. ■>	. i i
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
(M t
S
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K T30. Založila Zvezna trgovina v Celju.

za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in gafošne, priporoča
Kostič v Celju
pomaga izborno kot nedosežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
J

i: Gustav 8tiger
Franc Zangger Viktor Woeg
. » »
•f
Josip Matič Anton Ferjen Fried. Jakowitech Ivan Lauiič Ranzinger a HSnig-
mann Ranscher Adler Ap.
Fianc Pečnik
„ Ivan Ravnikar ,, Anton Kolenc „ Otto Schwarzl A Co. „ Ant. Prenz „ Peter Majdič ,, Joeepina Srimz Dobrna I Josip Sikofiek Br&alovoe: Ivan Paner
„	Ant. Plaskan
Videm: Joh. Kowak
Konjioe: Franc Kapnik Trg LaUco: Andr. [Elsbacher
,,	Kari Hermann
Htm talk: Paul Bauerheim
„ Josip Wouk Ljubno: Iv. Filipifi „ F. X Petek Sevaioa: S. F.Schalk „ Lndovik Smole „ Alojz Matzone OomllBko: Franc Cnkala
Vojnlk: Franc Zottl Planina: Lndv. Scherscherko „ F. Wambrechtsteiner „ Mihael Jazbinšek Gomjigrad: Jakob Božič
„	Franc Seharb
Poljoane: Ferdinand Ivanns Franc KanSič A. t, Krantedorler Anton Scliwetz Kari Širna f
aasesii-M*
:S
Mozirje: Rndolf Pevec „ Leopold Vnkič Pristova: Maiia Soppanz
,,	Ed. Soppanz
Brežice: Franc Matheis „ Iv. Pinteric „ Určič A Lipej „ Josip Boecio Zale o: Adalbert Globočnik „ Adalbert fleiss „ Vincenc Kveder ,, J. Kralovic
Vitanje•. A sten J aklin Trbovlje :Vrane Be£man ,,	AntonKianr?? • r
„ Jos. MoU „ Ivan Mnller sen. ,, Jos. Spora St. Jurij: Artman & H jetnik F. Kartin naši. „ J. F. Sebesofcerko Velenje: Kari Titehk*
„ Josip "Wnt*j St.Panl b. P: N. Zanier t sin
Brn
hranilnica V Ccljtt
v Narodnem domu
sprejema hranflne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	79 48-24
pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v
južnoštajershe hranilnice
.'SBS^
jožnaštajersho hranilnico.
<
" , > ......--
, .. _ I


-


54 38
II *
Moderno sukneno, volno svileno in perilno blago padi prevelike zaloge Odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka
a Celje k Narodni dom