F^taima pkfaaa ITtiV. 141.
t g»t*Tiai,
V LJUBLLJANI, t»rek, 21. jniijft ISSfc.
P*tajK«Ma »tavilka Bin 1—,
LETO n.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—
išofinisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.,
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
in Slovenija?
Politik, ki ne upošteva dejanskega položaja, mora nujno voditi slabo politiko. Zakaj, naj bo njegova volja .še tako modna, njegovo znanje še tako veliko, • proti volji večine in s prezirom dejanskega stanja ne more uspeti. Ravno ta- j ko je z narodom. Narod, ki ne upošteva ' dejanskega položaja, ki ne misli, da se ! ato ra povsem izolirati ali pa vsemu j svetu vsiliti svojo voljo, mora zabresti ; v politiko, iz katere je izhod samo po j katastrofi.
Izgleda, kakor da se slovenski narod * to resnice ne zaveda. S sporazumom med •. radikalno in radičevsko stranko je ustvarjen v Jugoslaviji cisto nov polo- i žaj. Dosledno temu ne more voditi slo- • venski narod iste politike, kakor jo je j vodil pred sporazumom, temveč jo mora j prilagoditi novemu položaju. To tem bolj, \
Stiepan Radič sprejet od kralja.
Bled, 21. julija. Včeraj sta odpotovala j z brzim vlakom iz Zagreba na Bled Stje-pan Radič in minister Pavle Radič s ; svojo obiteljo. V Zagrebu je Stjepan Radič vstopil v salonski voz ministra P. Ra- j diča in se potem ni nikjer pokazal do j Lesec. Na kolodvorih v Zidanem mostu, I Ljubljani in Kranju se je nabralo mnogo I občinstva. Vsi so hoteli videti bivšega j republikanca Stjepana Radiča,, pa niso j prišli na svoj račun.
V Ljubljani je vstopil v salonski voz \ veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vil- j ko Baltič, ki se je predstavil ministru Pav lu Radiču. V Lescah sta oba g. Radiča sedla v avto in se odpeljala na Bled, kamor sta dospela ob 13.30. Na Bledu sta se nastanila v vili »Epos<, kjer so bile rezervirane posebne sobe.
Točno ob 16. pop. sta se odpeljala Stje-
ker smo tako zelo navezani na Srbe in .	...........
tt ,	.	„	  ■	i	•	pan Radie m minister Pavle Radie z av-
Hrvate, da nas mora politika izolacije , f	_
. c .	• tt .	. , . ,	.. .____ i tomobilom velikega župana v kraljev
od brbov in Hrvatov takoj dovesti do ne- ;	„	.	“	.	,	.
,	, .	,	,	dvorec	Suvobor. Bila sta oba crno oble-
lroffibne narodne katastrofe.	i *	.....	.	,	,
Vsa naša zgodovina potrjuje to glas- j z rjavim, rokavicam, na rokah ocr-
uo in naše stanje govori o tem še bolj i Vldn° zel° razburjena. Stjepan Radie je .v	: nosil s seboj 3 knjige, vezane v modro
^ TCliub ^ temu pa ne vidimo zadosti ; usnje, da jih pokloni kralju, fotografi so
-obe da bi slovenski narod v resnici j P«*neli prihod Stjepana Radiča h kralju volje, ua u f	„r:	j Srbov, Hrvatov in Slovencev,
uvazeval novi položaj tei njemu pri- i
uvaževal novi položaj merno uravnal svojo politiko.
To politiko predstavljate vsled moči \ svojega časopisja v glavnem še SLS in j SDS. In ker sta obe ti stranki v novem j položaj upotisnjeiii ob stran, je vsa njih j politika obsežena v boju proti radikalni j in radičevski stranki. Z vso silo pa se trudi tisk obeh teh strank, da more njih politiko prevzeti še slovenski narod in se izčrpati v deklamaciji o radikalni >izdaji« ter radičevski .kapitulaciji«.
ST. RADIČ 0 SVOJI AVDIENCI.
Nj. Vel. kralj je oba gg. Radiča takoj sprejel v daljši avdienci, ki je trajala od 16. do 19. zvečer. Po avdienci sta se oba gospoda vrnila v vilo »Epos«, kjer sta sprejela novinarje. Stjepan Radič je izjavil, da je avdienca zelo dobro uspela. Imeli smo dovolj časa, da smo se s kraljem pogovorili o vseh mogočih stvareh. Govorili smo o sporazumu in o njegovi
Mislimo, da se tiče dejstvo, da sta obe j izgradnji. Kralj se je zanimal za vse. Naš
stranki potisnjeni ob stran, samo stvar, j ki se tiče obeh strank, nikakor pa ne j slovenskega naroda. Slovenski narod i prav gotovo ni niti najmanje kriv, če j *t« vodili obe stranki tako nerodno politiko, da st apotisnjeni ob stran. Še manj
kralj je pravi naš človek. Z njim se lahko j pogovarja, kakor z resničnim predstav- j mikom narodne suverenitete. Mnogo smo j
govorili o seljaškem narodu. Sporazum je bil že od nekdaj moje politično prepričanje. Jaz bi to že preje storil, ali nisem	|
pa	inta	slov.	narod	vzroka,	da	bi	vodil	i	vedel’ kako mis,i °.leni krali- Poslušal	j
tako politiko,	da	bi	bil	poleg	obeh	j	seni naPeto m nisem bil samo zado-	j
strank potisnjen	ob	stran	še	on	sam.	Ce	j	V()l.jcn, marveč tudi tako radostno izne-
]	naden, da mi je nekoMkokrat kar zasta-
i	la beseda. 'Takega razumevanja o vseh
l	problemih našega življenja nisem našel	]
j	Uidi pri najrazumnejših naših ljudeh. Ni	j
•	naroda, kakor je naš. Sreča je, da noben	j
i	narod nima takega kralja, kakor je naš.
je že ta neprijetna usoda zadela obe stranki, potem res ni prav nobenega vzroka, da bi morala zadeti tudi slovenski narod! Posledice svoje napačne politike naj nosijo prizadete stranke lepo same, Slovenijo pa naj izpuste iz računa!
Zato pravimo: Slovenijo prav nič ne briga, če so bili samostojni demokrati igrami od radikalov ali ne. To vpraša-
[ Kralj je razpoložen za sporazum, ka-• kor tudi za naš narod. Vem in jasno vi-I dim, kako se mora sporazum razvijati. H kralju sem prišel s popolnim zaupa-
naj le rešijo samostojni demokrati j njem. Vedel sem, da je naš kralj junak,
m je
sami in magari do neznosnosti deklami- j rajo o potrebi politične poštenosti, na j kar so se sicer tako pozno spomnili.
In enako Slovenijo prav nič ne briga, j ie Radič kapituliral ali ne in če SLS j takega sporazuma ne bi hotela skleniti. !
Za Slovenijo je merodajno samo to, j da jo bil spornzunl sklenjen brez aktiv- J ■•S* sodelovanja Slovenije in da. je treba ) soda) to popraviti!
bamo to briga Slovenjj0 m samo tista ! politika j® prava, ki to upošteva.
Slovenijo briga zveza z morjem, njo skibi davčna preobremenitev, ona hoče dvig našega gospodarstva, naše kulture, ona hoče skratka živeti in zavoljo užaljenosti in neuspehov dveh svojih strank ne more in ne sme tvegati teh svojih življenjskih interesov.
Da pa t6 Slovenija doseže, mora voditi svojo politiko, ne pa politiko obeh ob zid pritisnjenih strank. Hrvati so sklenili sporazum, da vodijo v okvirju jugoslovenske svojo hrvatsko politiko, enak sporazum mora storiti Slovenija.
ali nisem vedel, kako misli o Hrvatih. Mnogo sem o tem doznal od Nastasa Petroviča, toda glavno sem čul od Pavla
Radiča. Radi tega sem prišel k samemu kralju z neomejenim zaupanjem.
S kraljem sem govoril o vseh peripetijah v razvoju našega naroda. Vedel sem, da kralj razumeva vso stvar popolnoma. On je človek, dalje naš narodni vladar in državnik, vse v največji meri.
SLOVENCI IN VLADA RR.
Vlada bo takoj pričela z resnim delom. To je formelno homogena vlada Srbov, Hrvatov, toda stvarno tudi vlada Slovencev. To ni vlada radičevcev in radikalov. Slovenci niso v vladi formalno, ali so stvarno. Zakaj pa niso Slovenci tudi formalno zastopani v vladi, bodo vedeli sami najbolje.
V narodni skupščini se bo vršila diskusija o tekstu sporazuma. Moji prijatelji želijo, naj vstopim v skupščino. Za svojo osebo nočem te stvari komplicirani. V parlament pa mora priti celokupno vodstvo HSS. Upam, da bomo do jeseni vsi v parlamentu. Zaželel sem si Beograda, toda nikoli nočem biti tam samo kot posmatrač«.
0 opoziciji bi bilo še prerano govoriti. V vseh grupah opozicije se je pojavila močna struja, ki uvideva, da je vse to, kar je storjeno, tudi dobro. Končno se je St. Radič izjavil, da potuje danes v Zagreb, in, ako bo Pašič v Beogradu, bo nadaljeval pot v Beograd. Posetiti namerava predsednika vlade, nato pa nekatere svoje prijatelje in znance.
St. Radič je izročil kralju tri svoja dela. S kraljevim dovoljenjem je napisal na vsaki knjigi posebno posvetilo. Na knjigo O današnji finančni znanosti« je napisal besedo »štediši«. Knjigo »Savre-mena ustavnost« je posvetil »Kralju ustavnjaku«, knjigo »Moderna kolonizacija i Sloveni« pa je posvetil »kralju državniku«.
IZJAVE PAVLA RADIČA.
Pavle Radič je o odnošajih med strankami opoz. izjavil, da ne veruje, da se bo ustvarila baza za sodelovanje med Davi-dovičem, Spaho, Korošcem in Pribičevi-čem. Znano mu je in ima tudi mnogo dokazov, da si je sedanja koalicijska vlada radikalov in radičevcev pridobila med narodom obče odobravanje in simpatije narodnih poslancev ter da se bo to tudi skoraj pokazalo v vsem našem jx>-litičnem življenju. V zvezi s tem niso izključene nove orijentacije. Možno je, da pride do novih grupacij posameznih strank opozicije v parlamentu. Vprašanje o mandatih Hrv. Zajednice bo rešilo vodstvo stranke.
Danes zjutraj sla oba gg. Radiča odpotovala z brzim vlakom z Bleda v Zagreb.
RADIČEVE IZJAVE UTRDILE VLADO RR.
Beograd, 21. julija. Težišče politične situacije se je ponovno preneslo iz Zagreba v Beograd. Včeraj sta prispela v Beograd min. dr. Šuperina in Krajač ter nekoliko poslancev HSS. Politični krogi pričakujejo danes prihoda Stjepana Radiča in Pavla Radiča. Stjepan Radič bo posetil min. predsednika Pašiča.
Kdor ta sporazum sklene, ta vodi pravo slovensko politiko in samo ta. Vsi drugi Pa ne vodijo slovenske, temveč samo strankarske politike, pa naj bo vsaka njihova druga beseda povdarjanje slovenstva!
To mora upoštevati Slovenija, ker samo to je danes resnična slovenska politika!
O zdravstvenem stanju g. Nikole Pašiča doznavamo, da mu je bilo včeraj nekoliko bolje. Ako bo šlo tako naprej, bo mogel g. N. Pašič že čez tri dni odpotovati v Karlove Vari. Potoval bo s posebnim parnikom preko Bratislave.
Politični krogi so živahno komentirali razne dogodke. Govor Stjepana Radiča je napravil dober utis. Tudi seja veča Hrv. Zajednice in sprejeta resolucija je zadovoljila opozicijonalne kroge, zlasti so povdarjali, da so tudi zajedničarji za sporazum, če tudi za ceno revizije ustave. Kar se tiče izjave Stjepana Radiča, podčrtavajo politični krogi, da ona utrjuje sedanjo vlado in Radičev poset pri Pašiču bo še bolj učvrstil režim RR. Javnost je z velikim zanimanjem pričakovala vesti z Bleda. Prve vesti pa so se izkazale kot zelo pomanjkljive.
Pred deklaracijo vlade.
Beograd, 21. julija. Včeraj cel dan so delali na deklaraciji nove vlade ministri Gjuričič, Ninčič, Krajač in Šuperina. Vladina deklaracija bo definitivno stilizirana danes dopoldne. Popoldne bo M. Gju-ričič prečita! deklaracijo v narodni skupščini. Pred sejo skupščine se bo vršila seja šefov političnih grup, na kateri bodo sklepali, ali se bo diskusija o deklaraciji takoj pričela, ali pa bodo prišle preje na vrsto dvanajstine. Ako opozicija garantira, da ne bo ovirala dela in da bodo dvanajstine lahko donešene že koncem meseca, potem se bo diskusija o deklaraciji takoj pričela. Deklaracija vsebuje v glavnem bistvene točke sporazuma med radikali in HSS.
""TodtajnjSki Ilan dTdatiT
Beograd, 21. julija. Koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna bo podpisan ukaz o novih drž. podtajnikih. V vladi RR bo v celem 7 do 10 podtaj. mest. V ministrstvu agr. reforme bodo imenovani za podtajnike Vlada Andrič, dr. Ivkovič in še en radičevec. V finančnem ministrstvu sta predvideni dve podtaj. mesti, eno za radikale in eno za HSS. Radikali bodo postavili nato mesto Otona Gavriloviča, za podtajnika v zim. ministrstvu bo imenovan Gjorgje Jelenič, ki je aktivno deloval na sporazumu. Kot kandidati za drž. podtajnike prihajajo v poštev še: Ljuba Popovič, Šuvakovič, dr. Ravnik in Ivan Hribar, od HSS pa Basa-riček kot podtajnik za socijalno politiko in Pasarič za prosvetno ministrstvo.
PRIPRAVE OPOZICIJE.
Sarajevo, 21. julija. Sinoči so vsi poslanci JMO odpotovali na poziv g. Davi-doviča v Beograd. Pred odhodom so imeli v redakciji »Pravde« konferenco z dr. Spahom, na kateri so razpravljali o politični situaciji in o vedenju muslimanov v skupščini. Dr. Spaho sedaj ne namerava iti v Beograd, razen ako bo to zahtevala nujna potreba.
SDS V DJA PRESTOPILA V RADIKALNO STRANKO.
Zagreb, 21. julija. Člani organizacije SDS v Djakovu so prestopili vsi v radikalno stranko z okrož. načelnikom vred.
:	IZJAVA JANJIČA.
Beograd, 21. julija. G. Voja Janjič je ! podal sledečo izjavo: »Povodom včerajšnjega govora Pribičeviča smatram po-; trebilo, da izjavim tole: 1. Nikdar nisem : s Stjepanoin Radičem o priliki pogajanj j tako govoril o Nj. Vel. kralju, kakor je j govoril g. Pribdčevič. Iznašanje novinskih j člankov v času najostrejše borbe je pre-j več tendencijozno, da bi moglo služiti kot najboljši dokaz. Zato je Pribičevič zgrešil svoj cilj. 2. Ako je Stjepan Radič o meni 30. jan. 1924 govoril tako, kakoT navaja to Pribičevič, je moralo to biti Pribieeviču znano tudi 27. marca 1924, ko je bil sklenjen sporazum s samostojnimi demokrati in kasneje skozi celo leto 1924 vse do včeraj. Ker pa je Pribičevič-ves ta čas bil z menoj v prijateljskih odnošajih, so vse njegove sedanje trditve samo insinuacija, in sicer ne samo neresna, marveč tudi nedostojna za resnega politika.«
SODELOVANJE HSS PRIHAJA V POŠTEV.
Beograd, 21. julija. Na današnji seji finančnega odbora bodo razpravljali o amandmanih za dvanajstine, ki so jih predložili poslanci HSS, ko so bili še v opoziciji in na katere se prejšnji režim ni oziral.
felran 8.
»Naročita stranau Jutarnjega lista" po svoji zmagi
JHARODNl UflCVMHL, «1. fviijn IMS.
*** ^	NfBM	Wi>«	Tr.'i4	^tsKN&S.	£SK»HččRJiC' “PT —T7<~r >11
a mm
Nad vse pomembno vlogo v boj« M *vi«j doseženi »porasum »o Igrali šlanki, napisani v >Jutarnjem listu« od »Naročite Btrane« (posebne strani). Vsi tl članki so bili mojstrsko pismi in ie bolj mojstrsko senzaeionelno prikrojeni ter #o imeli zato velik uspeh. Ker j* bil boj za sporazum dolgotrajen in s« ni vršil brez kriz, se seveda dogodki niso odigrali vedno čisto tako gladko, kakor bi bilo v zmislu izvajanj »naročite« strane in lato so se tudi mladinski listi dostikrat norčevali is te strani. Da neupravičeno, so pokatali sedanji dogodki in zato sme »naročita štrena« po vsej pravici slaviti svojo zmago. Tega so »naročita strana« tudi zaveda in v >Ju-tarnjem lista« je bila objavljena zahvala »naročite strane«. Ta zahvala je vreden zaključek vseh prejšnjih njenih člankov in tako sijajna, da jo v celoti priobčujemo. Članek sa glasi:
»Potrebnih je bilo sedem let, da je končno po raznih več ali manj srečnih poskusih, zgrešenih potih in potresih prišlo do nove vlade, ki je v resnici predstaviteljica Srbov in Hrvatov in ne samo draperija.
Z ozirom na razvoj dogodkov poslednjih dni gre velika zasluga g. Stjepanu Radiču, ki je z izjavo z dne 27. marca t. 1. omogočil, da je Njegovo Veličanstvo, nas plemeniti kralj — v dobesednem smislu besede kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev — imel mogočnost, da se je ves založil za sdravo in epohalno delo. Ne manjša je zasluga preizkušenega voditelja radikalne stranke g. Nikole P. Pašiča, ki je stvar oprezno in do podrobnosti premislil, odobril in brez hrupa spretno in politično naravnost briljantno izvedel.
V prvi vrsti naj bo izrečena globoka zahvala vsega našega naroda tem močnim osebnostim in nato vsem velikim sodelavcem, ki ao imeli te dni pred očmi samo interes naroda in države!
Prva posledica tega dela za sporazum je, da moremo že danes reči, da je sedem suhih let, ki so sledila vojni, že za nami.
Ža nami je tudi vse ono, kar je bilo nezdravo in glupo in bi zato samo razžalili dolžno pieteto do teh velikih dni in samemu sporazumu, če bi se spominjali onih nesrečnežev, za katere nimamo v svojem jeziku dovolj grdega izraza, da bi jih z njim krstili.
Veliko delo je, evo, sedaj za nami, toda še večje pred nami!
Sedaj trebs složnega in intenzivnega dal«!
fcelje, s katerimi s« nekateri vtiljajejo, as
pomenijo ničesar, ker »a njimi ni odmeva. Odmev prihaja od dela: od vsakega «dar*a s motiko, od vsakega eamaha s koao, od vsakega udarea s kladivom in od vsakega obrala
turbine.
Nove vlade na čaks lahek in gaspaski pasel! Ona se mora kljub nastopajočim počitnicam vreči takoj na delo, da na osemlja vse države brezobzirno iztreblja korupcijo in ljuliko, kar so vsadili znani nesrečneži, ki so nas zaradi svojih nezakonitih zahtev zavedno vrgli nazaj. Ni nam znana do tega trenutka vsebina deklaracije nove vlade, toda z zaupanjem in sigurnostjo vemo, da bo ona, ko tudi nadaljnji njen program zadovoljil vsakega poštenega in treznega Srba, Hrvata in Slovenca in v tem je njena velika vloga.
Dovolj, a tudi nepotrebno se je natrpel unS narod, pa je srečen in presrečen, da se je s posrečenim sporazumom po velikem osvobojenju rešil tudi domače more!
Upamo, da bo celokupni naš narod razumel veličino dogodkov in v cilju lastne sreče s vso silo podprl pravo viado Srbov in Hrvatov!«
K tej zahvali »naročite strane« treba dostaviti sledeče: Niso v novi vladi oficielno zastopani Slovenci. Škodljivost tega dejstva smo že dovolj poudarili, a obenem tudi pokazali krivca, ki je to zakrivil. Vendar pa vemo od najbolj avtentičnih oseb, da se nova vlada smatra tudi kot vlada Slovencev in da bo zahteve Slovenije upoštevala. Seveda ne osebnih interesov gotovih ljudi, pač pa one interese, ki se tičejo vseh. Veljal bo pred vsem zakon in pred njim se bo moral prikloniti vsakdo Že v tem je pridobitev za Slovenijo.
Da pa bodo tudi sklenjeni novi zakoni v posebno korist Slovenije, pa je potrebno, da se Slovenija tudi sama posebej briga. Vsaka apatija se mora nehati in slovenska politika mora postati aktivna, da bo aktivna tudi udeležba Slovenije v vladi!
Z drugimi besedami: Sedanja fonnelna neudeležba Slovenije v vladi mora biti za vso Slovenijo nauk, da treba hoditi po drugih potih kot dosedaj. Skupnost Slovencev, Srbov in Hrvatov ne sme biti samo platonična, temveč tudi politična, v praktičnem skupnem delu za utrditev in ureditev države.
V tem je spas Slovenije!
f Ijtva, vendar se j« dobri volji obah vkž po-| srečilo streti tudi trde orehe, kakor ureditev sive cone in zadrskega ter reškega prometa. Ko bo besedilo objavljeno, spregovorimo kaj vec o nekaterih pogodbah, ki so aa nas največjega pomena.
i
i Nemško-poljska gospodar ska vojna.
Med Nemčijo in Poljsko obstoja vedno stanje represalij, katerega označujejo nekate-| ri za gospodarsko-carinsko vojno. Med obe-I ma državama so se vodila dogotrajna poga-i janja, ki so bila v zadnjem času prekinje-; na. Pri teh pogajanjih so prvotno namera-I vali delegati rešiti vsa mogoča vprašanja. To pa se je izjalovilo. Razne težkoče in na-
■ sprotstva so povzročila, da se je eliminiralo j eno vprašanje za drugim, dokler ni končno : Nemčija predlagala vsaj neko provizorično j rešitev, da bi se dosegel vsaj kakšen poziti-; ven rezultat.
j V tem sporu gre, kratko povedano, za dve ! sporni vprašanji: Za premog in za živino. ! Po ženovski konvenciji, ki je bila skleuje-' na, po odstopitvi vzhodne Gor. Šlezije, so ; smeli Poljaki izvažati v Nemčijo mesečnih f 500.000 ton premoga brez vsake carine. Ta pogodba je 15. junija t. 1. avtomatično prenehala. Poljaki so skušali doseči brezcarin-
■ ski izvoz mesečnih 350.000 ton. Nemška vla-j dir pa ni hotela dopustiti kontingenta nad j 100.000 ton. Svoje stališče je utemeljevala z ; nevzdržnimi razmerami v nemški industri-I ji. Nemško rudarstvo se nahaja v krizi. Od-| jemalcev ni. Skladišča so s premogom pre-| napolnjena. Nemško delavstvo si mora pustiti dopasti odpustitve in skrajšanja delov-
i nih dni. Na drugi strani naglašajo Poljaki,
Givor Pribičevica.
V političnih beograjskih krogih je vladalo veliko zanimanje za nedeljski govor g. Pri-bičeviča. Pribičevič je bil zelo obširen.
Sporazum med radikali in radičevci je še vedno tajen. Pašič je rekel, da mi bo pokazal ta sporazum. On tega še ni storil. Rekel je, da ga bo objavil. Potem pobija izvajanja l.nza Markoviča, da je bil sporazum sklenjen samo radi volitev. Pribičevič čita nato tekst sporazuma in pravi, da se ni izvršilo niti polovico programa, ki ga predvideva sporazum. Pravi, da je bil takrat optimist, ko mu je Pašič dejal, da bi bilo nepošteno in nemoralno, ako ne bi radikali ničesar napravili brez samostojnih demokratov. Nepošteno pa je tudi to, da so radikali, ki so bili zelo vneti za sporazum, povsod agitirali in govo-Tlii, da kralj tako hoče. Ako bo sporazum dober’ potem da bodo zaslužni radikali, ako bo zlo,’ bo kriv nekdo drugi. Vprašuje, ali bi narod tako glasoval, da je vedel, da ni glasoval samo za Pašiča, marveč tudi za radi-čevce. Pravi, da mora biti pol. življenje osnovano na morali (!), kakor tudi privatno življenje.
Govori o Lazi Markoviču in Janjiču, dalja o markovem protokolu. Pravi, da bo gospoda doživela veliko razočaranje s Pašičem, kakor ga je doživel Davidovič, jaz in mnogo drugih. Potem primerja sedanje govorjenje Stje-pana Radiča z njegovim prejšnjim. Pravi, da hrvatsko vprašanje še ni rešeno. (Sedaj ga bo menda začel reševati Pribičevič! Op. ured.). Ako so se radičevci odrekli republi-
kanstvu in hrv. državi, ako so sprejeli centralizem, potem, da so sprejeli Pribičevičevo politiko. (Toda brez batinanja. Op. ur.). Večkrat sem omenjal radikalom, da hočejo radičevci napraviti sporazum le zato, da bi rešili Stjepana Radiča iz zapora. Radi tega razpada njegova stranka. (Tudi s tem se tolaži g. Pribičevič, Op. ured.). Radikali pa so ostali gluhi in nemi za take argumente in so vodili z radičevci pogajanja. Ugotavlja, da Radič laže, in pobija njegovo izjavo, ki jo je priobčila »Politika«. Stjepan Radič hoče zajedni-co izlicitirati, da ne bi izgubil mase. Proti koncu svojega govora poziva Pribičevič prijatelje, naj vztrajajo na njegovi politični platformi. Naša politika pravi, je zmagala na celi črti in pri tem političnem programu ne bomo ostali samo mi, marveč tudi številni radikali. Nato omenja Pribičevič ponovno oni »nemoralni« akt, ki da ga je storiht radikalna stranka sporazuma. (S Pribičevičem bi bil seveda sporazum moralen. Op. ured.). Pravi, da so mu govorili, da ne sme biti sentimentalen, toda jaz pravim, da sentimentalnost znači poštenje. Prišlo bo do regrupa-cije naših političnih strank, ker so vse stranke zgrajene na nemoralni podlagi in bodo morale propasti. (SDS je prvi dokaz za to. Op. ured.). Jaz to regrupacijo že vidim. Zato vam pravim, da ne bomo napravili fronte proti vsem, ki so danes v radikalni stranki. Pribičevič je zaključil svoj govor z vzklikom, da je treba izvršiti akcijo med narodom.
da bi pomenila prepoved izvoza poljskega premoga v Nemčijo gospodarski polom vzhodne Gor. Šlezije, kajti Poljaki nimajo zaenkrat za ta premog drugega odjemalca.^ Drugo sporno vprašanje je uvoz žive živine iz Poljske. Nemška vlada stoji na stališču, da bi bil uvoz poljske žive živine iz veteri-narsko-političnih razlogov za nemško živinorejo škodljiv. Zavarovati se hoče pred morebitno živinsko kugo. Na drugi strani pa ne nasprotuje uvozu primernega kontingenta poljskega mesa. Vprašanje uvoza živih pre-šičev je zaenkrat odprto. Naravno je, da tu nevarnost okužitve ni tako velika. Zadostoval bi zdravniški pregled prešičev na meji. Poljska delegacija se s tem ni strinjala. Uprla se je stališču Nemcev, da bi bili v pregledni komisiji zastopani samo nemški izvedenci. Na tak način bi bil lahko pri morebitnih znatnih razlikah v ceni na Poljskem in Nemčiji zabranili uvoz poljske žive in zaklane živine iz gospodarsko političnih razlogov.
šmDui.
Politične vesti
= Sprejem **rih miaistror »M J«*iču
Iver m mogel Pašič prisostvovati prijOfci vih ministrov v dvoru, je sprejel v« mSIslr* po prisegi v svoji vili. Pri vhodu y yj]» j«
asič pričakoval ministre in po po*čbtav*ih govorih Gjuričiča in P. Radiča im*l krši« govor. Dejal je: »Započeto delo ja _v jasam velika stvar. Hotel sem vsled slabega mirav-ja iti na odmor in mislil sem celo, «ia es umaknem iz političnega življenja, toda som se premislil, da moram sodelovati pil i*j v« liki stvari, namenjeni blaginji naroda 1* države. Vse je v Božjih rokah in na vaj j*l*jših je, da vzamete enkrat usodo država ra »ar*-da v svoje roke. če se vmislim napffj, tem šele vidim, koliko sem delal. D*l»l som že s knezom Mihajlom, spominjam se iti: poslednjih 50 let svojega političnega dola ■« vse močnejše in znamenitejše naše ljudi, videl sem mnogo vsega tega, samo ml je žal, da nisem mogel poznati tudi starega Mar*-djordja. Vse življenje sem delal in se trudil, da s kontinuiteto politične linije pripeljem do uspešnega konca narodne in država* nosi*. Zato bom tudi v bodoče s pomočjo tata ji ih storil vse, da se tudi to veliko delo narodnega sporazuma sprejme in razvije talto. kakor to želi in pričakuje narod od svojih prod-staviteljev.« Koncem svojega govora jo g. Pašič poudaril, kako je že vsem znan pemst« in veličina novega momenta in da j* s* trdno prepričan, da se bo to navdušenj*, ki danes obstoji med narodom, pretvoril* v sil*, od katere bo imel koristi ves narod 1« dršs-va na zunaj in znotraj. — Po krajše** razgovoru z ministri je pri odhodu dejal Pašič Pavlu Radiču:	»Pozdravite	mnogo Vašega
strica Stepana. Tudi midva se bova sedaj končno videla. Pozdravite vse Vaše.«
= Najnujnejše naloge narodnega »poraslima je označil Stjepan Radič takoj p* zapustitvi zapora sledeče: Te naloge so obsežene v štirih besedah: Uprava, finance, agrarna reforma in morje. Dobre uprave ni brs« samouprave. Samouprave pa ni brez politi'!** zrelega in svobodnega naroda, ki ga tvori pri nas kmet. Svobodnega naroda gopst mi brez svobodnega doma in samouprave v angleškem smislu. Sporazum stavi vse pr*dnosti srbijanske samouprave in vso politien* organizacijo HSS v službo dobre in pošten* uprave. Zadevni zakoni, ki pridejo v program nove vlade, so važni zakoni, toda vi*d»ost dobe samo po seljačkem duhu, ki ga vn*-seta v nje večini obeh narodov. — Financ ni brez dobre uprave, brez dobrega pfccmeta, brez krepkega gospodarstva in v našem slučaju tudi brez urejenih pristanišč in razvitega pomorstva. Dobra uprava je zasigurana. Promet se ureja, železniški minister je dobil sporazumu moč, da je ukinil bresjplala«
To sta torej dve sporni vprašanji, ki sta i karte na železnicah, s čemur bo dobilI za dr-
dovedli do prekinitve nemško-poljskih pogajanj. Nemški tisk je mnenja, da prekinje-nje ni končnoveljavno. Tega ne bi bilo želeti ne v interesu Nemčije in tudi ne v interesu Poljske. Bivši poljski zunanji minister Skrzynski se nahaja v \Vashingtonu, da bi ugladil pot ameriškemu kreditu Poljski. Dvomljivo je, ali je prekinitev -pogajanj za to najboljše sredstvo. Na drugi strani pa so s
žavo stotino milijonov dinarjev dohodkov. — Gospodarstvo je v našem kmetu krepke, deloma tudi napredno, samo ni od držav* dovolj osigurano. Baš nasprotno, vam Oot«-danje vlade so bile direktno ali indir*kt»* proti kmetijskemu gospodarstvu, ki nam daj* milijarde izvoza za zdravo, še bol j pa m nezdravo industrijo, ki vedno hoče vel prej*-mati ko dajati. Naša industrija se more i* v
prepovedjo uvoza poljskega premoga najob- nekaterih panogah se tudi mora podpirali. T čutnejše prizadeti baš poljski kraji, kjer živi Dalmaciji so hribi iz kamna H jMvA* nebroj nemških delavcev, industrijcev in . Dahjam skoraj zastonj m !7. katerega delaj uradnikov. Nemci naglašajo, da bi dopustili ■ najboljši cement na svetu. Omenimo im j • uvoz že z ozirom na svoje sorojake, ko bi . rudnike v Ljubiji, ki so skoraj nekoč prišli količkaj dopuščale nemške -gospodarske in vsled ogabne špekulacije v tuje rok* 1* -socijalne razmere. Poleg tega pa znaša tudi j evojirokeg* polja za resnično podpira*)*
nemški izvoz prvega četrtletja t. 1. preko poljske meje 120 milijonov zlatih mark.
Iz teh glasov je razvidno, da ni smatrati prekinitve pogajanj za končnoveljavno. Nemčija bi pač želela, da bi 'našla Poljska za-
industrije.
= Agrarna reform* in morje. Pr*kiaj** vsled mnogih pozdravov je nato Stjepan Radič nadaljeval sledeče:	Kmetska	st	ra	»k*
smatra zemljo za svetinjo, ker je iavor
enkrat kakega drugega odjemalca, kar pa je i *amo kruha, temveč tudi poštenja in kultur*, enarai KdKBga U s s j	Zato	se	z	zemljo	ne	sme	delati nobenih 8tra»-
, Poljski radi velikanske krize, ki vlada \	AACiAA
Poljski
vseh državah nemogoče. Pomislimo samo na rudarsko krizo na Angleškem, ki utegne imeti dalekosežne posledice.
Naša pogajanja z Italijo.
V soboto popoldne bi morale biti podpisane konvencije, ki jih je sklenila naša država s kraljevino Italijo. Podpis pa je bil od-goden, kar je vzbudilo v diplomatičnih in političnih krogih različne komentarje, oso-bito, ker ni spraVljal noben list podpisa konvencij v zvezo s politično spremembo v Beogradu.
Neki ugledni član italijanske delegacije je odločno izjavil novinarjem, da nima odgo-ditev podpisa nobene zveze s spremembo beograjskega kabineta in tudi ne s kakim drugim razlogom politične narave. Firenška pogajanja so se vršila v popolnoma prijateljskem razmerju med zastopniki obeh držav. Vzrok odgoditvi podpisa je izključno tehnične narave. V Firenci sta se delegaciji sporazumeli o mnogih silno važnih vprašanjih, razpravljali pa sta tudi o raznih drugih vprašanjih sekundarnega pomena. Po prihodu v Rim je bilo treba tudi tem vprašanjem posvetiti več pozornosti in jih končnoveljav-110 redigirati, da se na ta način izbegne sklicanje nove konference. Tako so se zastopniki sporazumeli v Rimu o problemu turistovske-ga gibanja v obmejnih conah. Razčiščena so bila tudi razna druga vprašanja manjšega pomena. Naša delegacija ni mogla še sporočiti beograjski vladi besedila slednjih dodatnih pogodb, ki se bodo podpisale istočasno z glavnimi konvencijami, vsied česar tudi ni imela pooblastila za podpis. Cim dospe iz Beograda dodatno pooblastilo, bodo podpisane vse pogodbe, kar se verjetno zgodi v najkrajšem času.
Rimski »Giomale d’ Italia« je objavil sledeče podrobnosti o jugoslovensko-italijan-skih pogajanj. Kakor znano Izpopolnjujejo sedanje pogodbe rapallsko pogodbo in reali-
zirajo sanmargheritski sporazum. Nadalje je bilo treba rešiti težkoče, nastale vsled hitrega fazvoja jadranskega vprašanja, da se spravijo v sklad interesi obeh sosednih narodov, urediti je bilo treba tudi manjšinsko vprašanje. A tudi nebroj navidezno manjših, v resnici pa perečih vprašanj, ki sp zahtevala dolge razprave, je bilo treba prerešetati. Spomnimo naj samo na sistemiziranje medvojnih dolgov in kreditov, na javni dolg, socialno zavarovanje, pokojnine in drugo.
Vse sklenjene pogodbe lahko razdelimo v štiri skupine:
1. Pogodbe, ki se tičejo reškega prometa in ureditve posebnih lokalnih problemov kakor: izvršitev rimskega pakta, uporaba pokopališča in reških bolnišnic, dobava električne energije, preskrba z vodo, vzdrževanje Rečine, rekonstrukcija mostov itd.
2. Pogodbe, ki se tičejo Zadra, njegovega prometa, sive cone, prekoračenje meje, olajšav pri izdajanju potrdil o izvoru blaga, prihajajočega iz Zadra in namenjenega v Jugoslavijo. Nadalje pogodbe, ki se tičejo carinskega postopanja pri nakupu in preskrbi, občevanja z zaledjem, kar je tvorilo največje težkoče in povzročilo burne debate.
3. Pravne in upravne norme glede pridobivanja državljanske pravice (opcija).
4. Razne norme, ki se tičejo predvsem dalmatinskih Tiroblernov, n. pr. razlastitve v Dalmaciji, izvrševanje odvetniške prakse itd.
Poleg teh skupin so bila urejena razna druga manjša, a zanimiva vprašanja, ki bi morala biti-vsa zapopadena v sobotnem podpisu.
O nekaterih vprašanjih so se delegati kmalu zedinili, druga pa so se zdela nepremost-
karskih poslov. Obe združeni stranki Imat* v tem oziru čisto jasne nazore in valike 1»-t kušnje in kar je glavno, vse minisfrsVv* ! agrarne reforme bo vsled medsebojnega aa-upanja najmočnejša personifikacija »arodne-i ga sporazuma za konstruktivno delo. — Doloma po nesreči, deloma po lastni krivdi smo izgubili Reko. Danes pomeni pri nas morje Split. To je naš Marseille, na* Bri»-disi in naš Hamburg. Če ne razumemo mor-
SESTANEK DELEGATOV SKS IN SRS.
Zveza slov. kmetskega ljudstva je imela v nedeljo 19. t. m. sejo v Zidanem mostu. Pod predsedstvom poslanca Kelemine se je »Zveza« konstituirala. Politično poročilo je podal	_
poslanec Pucelj. Debate so se udeležili sko- i ja kot romantike, temveč kot glavno zvea* ro vsi delegati. Na zborovanju, ki je bilo prav . z morjem in neizčrpljiv bogastva, se b* dobro obiskano, je bila sprejeta sledeča re- j solucija:
»Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« j je politična organizacija dveh dosedanjih ; strank SKS in SRS, ki se je ustanovila v ta j namen, da se bori skupno z ostalim kmet- j skim ljudstvom v državi za nnrodno-politične j in gospodarsko-socijalne težnje Slovencev. Pri ; zadnjih volitvah sta omenjeni stranki zdru- j žili 32.753 glasov in si priborili 4 mandate, j Po njunem združenju sta postali po številu j volilcev druga najmočnejša stranka v Slove- j niji.	;
Pozdravljamo parlamentarni sporazum med ;
Srbi in Hrvati v upanju, da bo ta sporazum j začetek velikega gospodarsko-socijalnega re- , formnega dela, ki ga naše ljudstvo zahteva in potrebuje, na podlagi stroge zakonitosti ■ m reda.
Pri sedanjem parlamentarnem sporazumu se sl6venski narod ni vpošteval, kar je posledica najbolj žalostne perijode dosedanje slovenske politike, to je od leta 1918 dalje. Ta politika — klerikalna in samostojno-demo-kratska — je prinesla Slovencem zgolj škodo in jim tudi v bodoče ne more več koristiti.
Klerikalizem v naši državi in v današnji dobi nima nobene bodočnosti več in je tudi Slovencem samo v škodo.
V zadnjih političnih dogodkih gledamo začetek nove dobe tudi za Slovenijo ter hočemo tako iskreno in pošteno, kot do sedaj, delati na to, da se sedanji parlamentarni sporazum poglobi in razširi s pomočjo nase Zveze in da končno tudi Slovenci pristopimo k Srbom in Hrvatom kot enakopravni in enaki.
Končno izrekamo popolno zaupnico parlamentarnim zastopnikom naše Zveze.
zaledje naše morske obale, ko zgradimo vaško železnico in uredimo veliko kaštelansk* pristanišče, raztegnilo do Varšave! To js dovolj resnega dela za tri, štiri leta.
— Daljnjc izjave Stjepana Radiča. Od vinarjev je bil St. Radič naravnost oblega* in hočeš nočeš je moral podati celo vrato iv jav. Vsled pomanjkanja prostora prinaša*«* le par izrekov. Tako je dejal St. Radič: Sedaj ni več čas za shode, temveč za delo. Dosedaj je narod poslušal shode, od sedaj mora gledati svoje in naše delo. — Glav»a stvar je zaupanje. Inteligenca mora staviti svoj* znanje in svoje »možnosti v službo naroda. Ni naloga inteligence, da vodi narod, teMv*č da ga interpretira. — Zajedničarji »o rav umejo veličine sporazuma. Železniški minister bo mogel reducirati nepotrebne in »e-praviti le vsled sporazuma in notranji minister bo mogel reducirati nepotrebne in nedelavne uradnike samo vsled sporazum«. Kako velika stvar je sporazum, boste šel* spoznali.
= Prevzem ministrstev s strani radičev«**
se je izvršil v najlepšem redu. Pri tej priliki so imeli novi ministri daljše nagovore na šefe posameznih oddelkov. Vsi ministri so poudarjali potrebo, da vrše vsi uradniki svoje posle objektivno in samo v korist naroda. Zlasti pomemben nagovor je imel dr. Krajai, ki je poudaril, da je naša država pomorska država.
= Nemški odgovor na francosko noto j*
že setsavljen. Na zaupni seji zastopnikov vseh strank je razložil minister Stresem««* glavna načela nemškega odgovora. Njegovim izvajanjem so vsi navzoči pritrdili, tako tudi vodja konservativcev grof Westarpi ki je š* pred kratkim Stresemanna ljuto napadal.
šWv. 141.
MK0DN1 DNIVNIK, 81. Julija 19**-
Dnevne vesti.
ENA tARNITURA ZAD08T¥JB.
>Kio bo teliki župan, kdo bo vs* »sfrSak, t*ko in enako se sprašujejo ljudje »odaj ob iepremembi vlade, ker so v zadnjih letih vi-•iali, da s* je obenem z vlado menjalo tudi uradništvo. In v zvezi * tem se i posmehom ponavlja znani dovtip iz »Belega konjička« •o :iiufrih gor, kufrih dok, da postajajo smešni tudi *e najvišji reprezentanti državne avtoritete.
Pa ne samo to! Dvojna garnitura uradni-Stva vodi nujno v korupcijo. Uradnik, ki ve, da bo v službi samo tako dolgo, dokler bo na vladi njegova stranka, ne more biti objektiven, temveč bo vedno uradoval tako, da bo njegovi stranki v korist. Tak greh bo zagrešil tudi najboljši uradnik. Pogosto se b« dogodilo pa tudi to, da bo uradnik mislil le na svoj prospeh in si skušal za časa službovanja pridobiti toliko denarja, da bo brez
skrbi tudi tedaj, ko bo v neprostovoljnem m slabo plačanem pokoju. V južnih krajih, kjer je bila dvojna garnitura od nekdaj vpeljana, bi našli dovolj primerov. Kdor torej hoče »praviti državno upravo na psa, zato da živi njegova stranka, ta bo za dvojno garnituro. Vsak drug pa jo mora z odločnostjo odkloniti.
In zlasti finančni minister. Ni večjega zapravljanja, kakor je sistem dvojne uradniške garniture. Plačuje se pokojnine ljudem, ki so delavoljni in delazmožni, zato ker ne smejo delati. Ves ta izdatek je absolutno nepotreben in čisto navadno zapravljanje.
Nočemo biti nobena zaostala ali neurejena država, zato pa naj ena garnitura tudi zadostuje.
Ia istega vzroka pa treba obračunati tudi e vsemi tistimi, ki so pomagali ustvarjati dvojno garnituro. Treba imeti jamstvo, da bodo na vodilnih mestih samo ljudje, ki so proti dvojni garnituri uradnistva. listi, ki so sami odstavljali, ne morejo dati te garancije, zato naj gredo!
Uradnik ni igrača, temveč reprezentant državne avtoritete, zato je treba tudi temu primemo z njim postopati! Upamo, da bo nova vlada to načelo usvojila ter ga iavajala.
JADRANSKA IZLOŽBA V SPLIT*.
(Od 25. julija do 25. avgusta 1025.)
Povodom otvoritve liške železnice, ki bo vezala srednje Primorje s Hrvatsko in povodom železniškega spoja Vardište—Užice, ki veže južno Primorje z južno Srbijo, smo se odločili, da priredimo v Splitu od 25. julija do 25. avgusta razstavo, na kateri bi se pokapalo naše Primorje in njegovo gospodarsko istanje.
Povodom tega zelo važnega gospodarskega in nacionalnega momenta, ko je naša močna država v izvrševanju svojih velikih dolžnosti, r.vezala Primorje z dvema novima čvrstima železnima potoma v državno nerazdružljivo cgliao, «ino hoteli manifestirati našo zahval-riošT in pri tej priliki pokazati bratom iz prostranih in bogatejših krajev naše države
— ki bodo, gnani od zavestne težnje, da vidijo sinje morje, prišli na te solnčne obale
— del njegovih lepot, njegovo sedanje gospodarsko stanje a po tem tudi možnost njegovega napredka.	i
Ta izložba, na hitro inprovizirana z mali- j mi sredstvi, toda z mnogo dobre volje in j ljubezni, hoče, da v dušah obiskovalcev, ki jo j bodo ogledovali z isto toliko ljubezni in i ■bratske simpatije, izzove potrebo, da posve- j tijo Primorju in Primorcem še več bratske i skrbi in še več razumevanja za nujno akcijo v svrho njegove povzdige.
Primorje ima gospodarske vrednote, toda ima tudi Ve« možnosti, da še mnoge skrile in nepoznane vrednote razvije v korist naše edinstvene države, in da bo siguren neosvojljiv pot, po katerem pojde bogastvo iz notranjosti v prostrani svet.
Razstava se ni mogla prirediti na način, da zadovolji zahtevam kakega hladnega ogledovalca, ker je prvo delo mladega društva, ki je^ prevzelo nase dolžnost, da z drugimi udruženji pripomore spoznavanju Primorja. Toda že prvikrat hoče pokazati važnejše gospodarske elemente in mnoge dokaze delavnosti Primorja in Primorcev, potem umetniška dela naših umetnikov, izdelana na teh čereh pred vizijo morja ter utrjeni okus naše rase, ki je izražen v narodnih umotvorih.
V skupnem delu in z vero v državo, pod močno zaščito in modrim vodstvom slavne dinastije Karadjordjev, upa jugoslovensko Primorje na boljšo bodočnost in kliče bratom, ki bodo prišli iz vseh krajev prostrane domovine: »Dobro nam d o š 1 i !<
Split, 20. junija 1025.
; grebu. Vsi isgledi k*lejo, da bosta iabrala I N j. Vel. v to svrho starodavni dvor hrvat-! ,skih banov na Markovem trgu. Daši je ta : dvorec star in skromen, ima za seboj »lavno i tradicijo hrvatske preteklosti, j — Nova vlada in kavarniška politika. Z i informirane strani smo prejeli. Pričakovana izprememba v vladi je izzvala po naših mestih in trgih živahne komentarje o bodočih
• možnostih. Slovenski politiki, ki pri črni ka-| vi vse vedo, a jih kljub njihovi vsevednosti | nikdar nihče ne vpraša za svet, so postavljali i in odstavljali nove velike župane, imenovali
• nove uradnike na vodilna in odgovorna me-j sta, vse samostojne demokrate so poslali v
■ pokoj, radikalom in radičevcem pa so merili i čreva, če so dovolj velika za ogromno število novih pristašev, ki jih bodo po kavarni-
! škili računih tako gotovo dobili, kakor le-
■ tošnje poletje vsak dan gotovo dežuje. Med I drugim so uganili, da bo Slovence zastopal | v beograjski vladi radikal dr. Niko Županič,
; velikega župana dr. Baltiča v Ljubljani bo
izpodrinil dr. Lukan, velikega župana Pirkmajerja pa bo poslanec Kelemina lastnoročno zamenjal z velikim županom Špornom v znak hvaležnosti in priznanja njegove objektivnosti pri zadnjih volitvah. Gerent ljubljanske občine bo dr. Ravnihar, vso upravo v Sloveniji bo nadzoroval g. Ivan Hribar. Samostojna demokratska stranka bo razpadla in njihovi pristaši na deželi se bodo pridružili gg. Puclju in Prepeluhu, v mestih pa ! radikalom. Tako so prerokovali kavarniški preroki 1. 1925. po Kristusovem rojstvu. Menda nam ni treba še posebej omenjati, da so | vsa Jaka prerokovanja same babje flavze.
; Značilna pa so, ker dokazujejo, da se slovenska kavarniška in izvenkavamiška politika nikdar ne more dvigniti nad osebnosti in preiti na stvarnost in principijelnost.
— Nov duh. V vseh ministrstvih so določene odslej uradne ure od sedmih zjutraj do ene popoldne.
— Brzovlak Zagreb—Split. S 25. t. m. se uvede na progi Zagreb—Split brzovlak. Prvi vlak se odpelje iz Zagreba dne 25. julija ob 18.50. ter pride v Split naslednji dan ob 8.45. Odhod iz Splita ob 19.30., prihod v Zagreb ob 8.50.
— Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: iz Celja v Ljubljano šef prometne službe Alojzij Randl, iz Ljubljane v Ptuj šef prometne službe Ivan Arhar, z Rakeka v Ljubljano postajenačelnik Fran Jeras, iz Zidanega mosta v Celje šef prometne službe Alojzij Kavšek, iz Sv. Lovrenca na Pohorju za postajenačelnika v Dravograd-Meža Fran ISlažon, iz Boh. Bistrice-Jezero za šefa skladišča v Ljubljano gl. kol. Josip Žnidaršič, od direkcije Ljubljana h kurilnici Ljubljana 1 gl. kol. Rudolf Začek, z Bleda k prometnemu oddelku v Ljubljano postajenačelnik Ivan Turk, iz Hoč v Trbovlje postajenačelnik Anton Vtičar, iz Prevalj v Ptuj uradnik Fran Petek, iz Žalca v Škofjo Loko postajenačelnik Josip Švacer, iz Čakovca v Maribor gl. kol. Albin Baubel, iz Ljubljane gl. kol. za postajenačelnika v Bučečovcu Vinko Jug, iz Ruš v Maribor progovni nadzornik Bogomir Stani, iz Dravograda v Ruše progovni nadzornik Mihael Pinter, iz Zagreba k direkciji Ljubljana Franjo Malenšek.
— Iz srednješolske službe. Na državni re- i alki v Ljubljani sta prevedena: prof. Anton i Koželj v 1. kategorijo 4. skupine in prof. j Peter Zmitek v 1. kategorijo 3. skupine.
— Imenovanja. Za načelnika inženjerske j sekcije državne železnice v Somboru je ime- i novan z ukazom naš rojak, Triglavan, gosp. j ing. Rudolf Sigi. To je menda prvi Slovenec, i ki je v sufootiški direkciji postal šef inže- > nierske sekcije.
/višanje poštnih pristojbin v Avstriji, i
Vsled nepričakovanih izdatkov 120.000 šilin- j gov, bo zvišala avstrijska poštna uprava pošt-
»amo »a lokalne, maleakostn* potr«e v **-merinški potre*ni sferi. Večinoma se }« »godilo, da so bile v takih slučajih prasne votline pod zemeljsko površino, ter se je »niialo kamenje in zemlja, ki se je nahajala nad temi votlinami, se je udrla ter izpolnila votline.
— Velik naliv v Budimpešti. V soboto
i je vlila na Budimpešto silna nevihta. GrmeJo : je kakor na sodnji dan. Lilo je, kakor ii škafa. Dasi je trajala nevihta samo pol ure, j so bile skoro vse kleti poplavljene. Ognje-; gasci so morali intervenirati na več kakor i 300 krajih. Ceste so se izpremenile v de-l roče hudournike. Ves promet je bil ustav-! Ijen, niti vlaki niso mogli voziti, škoda je i velika. V Budimpešti, v kolikor je dosedaj j znano, nd bilo človeških žrtev, pač pa poro-! čajo iz province, da je zahtevalo neurje šte-! vilne človeške žrtve. Tudi mnogo živina jo i utonilo, oziroma bilo ubito od strele, j — Eksplozijska katastrofa v Hovokenu. Iz | Newyorlta poročajo: V luki Hovoken se je : pripetila v soboto strašna eksplozija. Eksplodirali so rafinerijski tanki. Več sto avto-. mobilov je bilo uničenih. Po eksploziji je ; izbruhnil velik požar. Koliko ljudi je pri ; lem poginilo, se še ni dalo ugotoviti. Od i vseh strani so bile poklicane požarne brambe,
; ki so zaposlene še vedno z gašenjem.
— Požar v kraljevskem dvoru v Rimu. V !	soboto 'zjutraj je	izbruhnil	v kraljevskem
;	dvorcu v Rimu v	stanovanju	zakladnika	ita-
. lijanskega kralja požar. Straža je ogenj kma-|	lu udušila. Požar	je nastal	vsled tega,	ker
:	so pustili delavci,	ki popravljajo že par	dni
i teraso, pri omenjenem stanovanju žarečo peč, j v kateri se je topil katran, brez nadzorstva.
| Nekaj katrana je prekipelo ter se razlilo po
tleh in prišlo skozi špranje na tramovje stro-i pa, ki ise je vsled tega vnelo.
— Tiskarna potvorjenih italijanskih »ov-I čanie. V Milanu so razkrili tiskarno za fal-■ szificiranje novčanic. Našli so ni-č manj, kakor I 20 klišejev. V nekem zavoju je bil kovček, j v katerem je bilo shranjenih za 10 milijonov
lir potvorjenih bankovcev. Aretiranih je i bilo več oseb, od katerih so jih pridržali ne-j kaj v zaporu.
j — Veleizdaja na gledališkem odrn. Pred i državnim sodiščem v Leipzigu se je pričel i danes veleizdaj niški proces, ki utegne zrtni-j mati pred vsem gledališke kroge. Igralec j (Josef Kartner) se zagovarja radi vele-I izdaje. Rolf je prevzel vodstvo proslave se-; demletnice sovjetske republike v Stuttgartu.
; Pri tej priliki je recitiral med drugim tudi ! proklamacijoWalterja Steinbacha, dalje je vo-i dil predstavo neke gledališke igre, pri ka-j teri je deklamiral kot prolog pesnitev »Ujeti ; proletarec«. V tej umetniški prireditvi vidi višji državni pravdnik veleizdajalski čin, ki | ima namen izpremeniti državno ustavo nasil-j nim potom. Kot izvedenec je bil predlagan ; od zagovoruištva predsednik društva nein-; ških gledaliških igralcev Gustav Ricke. Za-| govorništvo hoče namreč dokazati, da se j igralec pri takih predstavah ne zaveda, da , se udejstvuje na veleizdajniški način. Igral-i čeva duša nuna pri tem drugega namena, j kakor da se udejstvuje umetniško. Politični | momenti stopijo pri tem v ozadje.
— Rodbinska drama v Wdllersdorfu. le I Dunajskega Novega mesta poročajo: V torek i se je ustrelil v Wollersdorfu brezposelni Jo-I sef Postel, potem ko je skušal umoriti svojo | ženo. Oba sta že 40 letnika ter imata 5 otrok.
| Kakor pripoveduje Marija Postel, se je zbu-; dil njen mož ob treh zjutraj, prižgal cigareto | ter rekel: »Danes me odpeljejo na pokopa-
| lišče.« Nato je vzel iz kovčeka britev in revolver, ter odgovoril na vprašanje žene: >Kaj pa je prav za prav s teboj?« — »Ti bom že •povedale Nato se je vlegel zopet v posteljo. Kmalu nato je opazila njegova žena, da je dvignil roko, v kateri je nekaj držal. Nato jo je prijel za vrat, in čutila je, kako je začel rezati. Zbežala je, toda Postel ji je sledil ter oddal nanjo par strelov ne da bi jo zadel. Nato je tekel v kabinet nazaj ter se ustrelil
ne in brzojavne pristojbine, in sicer za poSt- i vpričo dveh otrok v usta. Ko so vdrli vrata, ne karte od 7 na 8 grošev, za tiskovine od ] Je ležal Postel v mlaki krvi na tleh. V roki
je
Za upravo društva Jadranska izložbn: Častni predsednik:
Prvislav Grisogono, minister trgovine in industrije.
Predsednik:
Dr. Ivo Tartaglia, mestni načelnik v Splitu.
Podpredsednika:
Jure Dubokovič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice.
Ing. Kamilo Tončič, inšpektor tr&ovskih in obrtnih šol.
—	‘Obisk Nj. Vel. kralja in kraljice v Za-
Rrel»n. »Balkan« poroča: Kakor smo poročali, prideta Nj. Vel. kralj in kraljica s prestolonaslednikom kraljevičem Petrom tekom meseca septembra v Zagreb. Ta poset bo imel oficielen značaj. Ta poset bo manifestacija srečno doseženega sporazuma med Hrvati in Srbi ter bo reprezentiral triumf močii in edin-stva našega naroda in naše države na znotraj in na zunaj. o. Stjepan Radič,
o	katerem se govori, da je dal inicijativo za ta poset je sklenil, da pripelje v Zagreb 80 tisoč hrvatskih Seljakov, da se poklonijo svojemu kralju in svoji kraljici ter ju j>oadravijo. Ob priliki tega poseta se izbere ena od najlepših zagrebških palač za stanovanje kralja in kraljice za daljši alii krajši sčjour v Za-
1 na 2 groša in za tranziten promet do 50%. Tudi pristojbine za povzetje in poštne nakaznice se bodo zvišale na v stockholmskem svetovnem poštnem dogovoru določeno višino.
—	Naraščanje cen v Franciji. Vsled niz-kega kurza franka rastejo v Franciji vse cene. Indeks cen je zrasel od meseca maja od 531 na 555 točk. Pri tem pride v poštev stokratni povišek cen iz leta 1913.
~ Fridtjof Nansen se je povrnil h Armenije. Iz Moskve poročajo: Nansen se je vrnil s svojega armenskega potovanja ter se je tzrazil jako povoljno o svojih uspehih. Pravi, da obstoji možnost naselitve 15.000 Armencev v okolici Erigwana, kjer bi se lahko pečali s sajenjem tobaka in vinogradništvom. Fi- : nansirati hoče stvar Društvo narodov, j — Posredovanje zdravih zakonov v Arne- 1 | riki. Z ozirom na znane predloge evropej-j slcih evgenetikov, so se začele baviti ameri-| kanske tvrdke s posredovanjem zdravih za- . i 'konskih zvez, kot kupčijo, ter ustvarile in-' stitucijo posredovalca takih zvez kot nov tip. ' l e vrste posredovanje se je razvilo že v ve-, likem obsegu. Tisoči prospektov se razpo- i i šiljajo po vsej deželi. Nova institucija uživa j med občinstvom velike simpatije. Posredo- :
! valci funkcionirajo kot zdravstveni in juri- |
; dLčni svetovalci pred poroko, kakor tudi poz- I | nejo med zakonom. Zakonca najameta vsak i svojega lastnega posredovalca ter uredita na : ta način vse eventuelne težkoče in diference. : i — Vremenska katastrofa v Koreji. V ' Koreji je bilo te dni silno neurje. Glavno , unesto Soul je odrezano od prometa. Nima ne : vode ne luči V mestu vlada lakota in velika i panika. Otok Tobto je poplavljen. Kakor se poroča, je poginilo pri katastrofi 25.000 ljudi. 1 Proglašeno je obsedno stanje. Uvedena je velikopotezna rešilna akcija.
—	Potres v semerinškem ozemlju. V Schott- I wienu in Maria-Schutzu so čutili v četrtek ob pol 4. in pol 6. najprej navpične, potom vodoravne potresne sunke. Zadnji sunek je trajal baje 7 do 8 sekund ter bil tako mo- ’ čan, da so se majali svetilniki v hotelu Pan-chas. Dunajski seizmografi niso zabeležili nobenih potresnih sunkov. Zato gre najbrže
imel samokres, britev pa je ležala pod njim. Otročiča sta sedela jokajoča v postelji, poleg katere je ležal mrtev oče. Prožila sia prišlecem proseče povzdignjene roke. Pastel je izvršil svoje dajanje najbrže v omračenem duševnem stanju.
— Boj z banditi v Varšavi. Iz Varšave poročajo: Te dni je prišlo tu v bližini dunajskega kolodvora do boja med tremi banditi in policijo, in sicer s strelnim orožjem, pri katerem sta bili dve osebi ubiti, petnajst pa ranjenih. Eden od težko ranjenih policijskih agentov je umrl. Ubit je bil neki policijski funkcionar in neki visokošolec, ki pri stvari ni bil udeležen, temveč je prišel zgolj slučajno mimo. Preiskava je dognala, da gre za bandite, ki so nameravali napasti inkasanta trgovske in industrijske banke, ki pa so prišli pravočasno v konflikt s policijo. Eden od aretiranih zločincev je trdil, da so on in njegovi tovariši komunisti, to pa se je izkazalo kot neresnično.
— Velika žepna tatvina v brzovlaku. V brzovlaku Pariz—Praga je bilo ukradenih te dni nekemu pasažirju med Niimbergom in Marienbadom 12.000 zlatih mark.
— Vlomilci z uspavalnimi sredstvi. V Alenheimu ob Osojskem jezeru so vdrli te dni neznani individuji v stanovanje tamkaj bivajočega ravnatelja Anglo-češke banke. Kakor se dozdeva, so storilci omotali ravnatelja in njegovega sina s pomočjo kemičnih sredstev ter jima ugrabili nato dve listnici z vsebino 12.000 Kč ter 6 in pol milijonov avstrijskih kron. Lopovi so pobegnili.
—Kravali na borzi v Firenci. V petek je bila borza v Firenci pozorišče divjih scen. Občinstvo je ozmerjalo in vrglo iz dvorane dva agenta, ki sta ponujala akcije »Bance Oomimerciale« po prenizkih cenah. Občinstvo je divjalo, vdrlo preko ramp v kuliso, ter razbilo table, na katerih so afiširani tečaji. Intervenirati je morala policija, da je vzpostavila pod vodstvom več komisarjev zopet red. Borano dvorano so morali izprazniti ip zakleniti. Pozneje so se tečaji zopet zboljšali.
— Radi opičjega procesa »blaznel. Iz Pariza poročajo: V soboto dopoldne okrog 10.
Birna
j* rtfeedil v Fstfcera« St. Marti*	u.
totnort wok, ki j« leeel po vseh Vffen pr dajal od seb* »»artikulirane glasov*. Vtm stražnik ga j» vprnil, kaj da dela,	j«
odgovoril možakar: »Opica sem!« Kil v>M-isnje, kam gr* po r*eh Štirih, je o4f*vKMl: »V gozd!« Ker se je opičji človefc k&feit vstati, so ga naložili v avtomobil l«r jfk ji*-ljali na policijski komisarijat. Tam 9« Bf*-tovili na podlagi njegovih dokum**tev, i« gre sa ravnatelja neke blaznice, ki n mm j* najbrže vsled neprestanega kontakt* 2 Moniki in čitanja žasniikih poročil o dayt»sisky procesu — zmešalo. Človeško opic-o j» *4il*U v blaznico.
— Samomor pr«d *emi svoje žen*. K* B*-
naju se je ustrelil te dni višji policijski »trat nik Frane Duda. Možakar je vdrl plja* v stanovanje svoje žene, od katere j« iivtl i* delj jasa ločen. Zena ga namreč ni MX*1*, ker je bil žnjo preveč surov. Kljub t*MB ps. da je bil velik pijanec, je imel svojo 3e»* še vedno rad. Ljubezen in pijano#t |t j* gnala v njeno stanovanje. Potegnil revolver, žena, ki je bila že v postelji, je pogra&ll* svojega 4 letnega otroka ter zbežala M tod-nik. Skrila se je v temen kot, toda od sVcAh« je dobila srčen kro. Prihiteli so soste**-valci, ki so poklicali Dudovega kole.ff*, bi j« imel v dotičnem okraju službo. Ko }• Dala videl, da ga je polomil, je obrnil »avokiCM najpreje proti svojim trem kolegom, Uft* pa si je premislil ter pognal sam sebi krogi* v srce. Možakar je obležal na mest* »jJtv.
— Zlata poroka v aeroplanu. Stai M&m-ski angleški par, earel in grofica Err*l **-meravata pod vzeti v proslavo zlate porok* polet v aeroplanu. Zakonska ve ter hm k* četa poleteti v proslavo pomembnega «tn*V* v Kobleu, kjer se nahaja njihov til hori Kilmaurock, nadkomisar interniran* rcaek* komisije. Earel je star 73 let, njegov* f*-spa ni mnogo mlajša.
— Isjavljamo, da je uredniška legitluidta, ki »mo jo izstavili svoječasno gospod* Boliljo Žvanu neveljavna. Gospod Bolči Zva* ato* že veš kakor pol leta « našim listom MtMfc* tsveae v»č.
Ljubljana.
1— Razvijanje reklame na javnik pr*si«
rih. V zmislu § 56. in 58. cestno polieljtkdg« reda sa mesto Ljubljana se občinstvo opoiaur-ja, da je strogo prepovedano naleplja*J* t* pritrjevanje raznovrstnih reklam na nedovoljenih javnih prostorih in to posebno v to.est-nih parkih in drugih javnih nasadih, kj*r t* z razvijanjem take reklame dela »fetalna škoda na drevju. Istotako se tudi prepoveduje razdajanje raznih reklamnih letakov p* cestah in ulicah ljubljanskega mesta v smislu § 91. cestnega reda, da se s tem pr*pre-či nastiljanje cestišč in trotoarjev e papirjem, ki povzroča mestni občini vsled tra]»*f* snaženja precej velike stroške. Proti vs*as onim, ki bi se temu ne hoteli pokoriti, s* k* na podlagi veljavnega^ cestno-policijsk*g* reda kar najstrožje postopalo, če ne b* fre-stopek po drugih zakonih strožje k*«*ttr. Poleg tega se bo tudi pozvalo k povTufevi nastale škode.
1— Uprava Inženjerske Komore r Iflufclja-
ni sklicuje sestanek vseh članov K o H* p*, ki so vrši v četrtek, dne 23. julija. L ). *k 17. (5. uri pop.) v dvorani Mestnegl magistrata. Na sestanek »e vabijo posebej 8* rti inženjerji in arhitekti, ki se pripravljajo a* javno prakso, sicer pa vsi člani Sek*lj* ¥. 3. I. A. Uprava bo poročala o svojem dosedanjem delovanju. G. univerzitetni prof««w 'ir. ing. Miroslav Kasal bo predaval: >Opag*v»-nja po poplavi v Poljanski dolini«.
1	— Z znamenju alkohola. V ned*lj* s* g* pijanci v Ljubljani zopet enkrat prav poSt*-110 lomili. Policija je imela mnogo *piavffc*. Da omenimo samo nekaj slučajev. T iiiki pri »Dalmatincu« so balinali, igralci Bo kocino nabili pekovskega pomočnika Ko*r«d* Vengusta ter ga vrgli iz gostilne, kjer i* obležal nezavesten. Baje so mu odv*eM lam listnico z vsebino 300 Din. Možakarj* J* ■»-šla pozneje neka usmiljena ženska, ki m« je vlila v usta vode ter poklicala pasa*te. Ko se je pojavil na licu mesta strainik, j* bil Vengust že pri zavesti. Stražnik g* j* odvedel na stražnico, kjer so ga za stlo obvezali. Govori se o roparskem napad*. Odločilo bo sodišče. Trije napadalci *o prijeti.
—	Trije pijani »boljši« gospodje so vdrli v službeni lokal mitničarja na Dunajski sesti. Eden od njih je oklofutal mitničarja tak* krepko, kakor še mož gotovo ni bil oklofuta*, tisti, ki ga je klofutal, pa tudi najbrie 8* M. Tudi v tej zadevi je treba počakati, kaj poreče sodišče. — Tretji surovi napad jo bil i*-vršen na Gasilski cesti v šiški. Tam bo **-padli trije »junaki« trgovskega potnik* T. P. Možakar se je, kakor pravijo, skril stranišče. Eden izmed napadalcev je naarfciral stražnika ter pozval možakarja, da odpr* r imenu zakona. Na stranišču Skriti ilovek, ki ima očividno velik rešpekt pred policijo, ]e odprl, nakar so ga napadalci prav pošten* pretepli. Stvar pride pred sodišče. — Podobnih napadov, oziroma kravalov, kakor t« opisani trije, se je zgodilo še več. Bil ja kritičen dan prve vrste. Želeti bi bilo dr*ko-n.ičnih kazni, da »e take surovosti ko*4no enkrat nehajo.
Dopi
c
Polzela. Odbor društva za gojenj* treznosti Višnjev križ se tem potom najiskrenejše zahvaljuje sedanjemu ravnatelj* Stro-jilne les. kem. industr. na Polzeli g. Ive Bezjaku za velikodušno naklonjenost, da nam je takoj nakazal znesek po Din 2000.—, katerega je c. upravni svet nakazal že let* 1922. Nadalje se je dovolilo društvu, da im* brezplačen električni tok za klubove prostore. G. ravnatelj je že takoj v početku pokazal veliko simpatijo do društva kar bod* društvu gotovo mnogo koristilo. Omenimo naj, da je tudi on velik sovražnik alkohola ter je želeti, da bi imel g. ravnatelj veliko posnemalcev. — Odbor.
4.
NARODNI DNEVNIK, 21. Julija IMS.
SNf. Ul.
Prosveta.
r.Tij*. T jese«! — k#*«*« •*pt*m-
6jn ilOfc. — laiiife izhajati v Ljubljami v *a-lmfct Tigr*d (1- Albreht, Ljubljana, Škofja uliea 8. I.) izhajati nora armn*tvena r*-vij*: Časopis za filozofijo. Revijo, M Im v obaegu 3 tiskanih pol in v obliki velik« oamerke izhajala četrtletno, bo ure-j*v»J profesor filozofije na ljubljanski uni-v«ad, ir. France Veber. Z revijo bo gotovo MriftNMt* vsem onim krogom, ki se zanimajo aa ta pamogo znanosti. O reviji is izpregovo-risaa.
»Ljubljanski Zv«*«. Izšla je 6. in 7. številka ILV. letnika »Ljubljanskega Zvona . Vsaki** ja sledeča: Dr. Karel Hinterlechner: PUataaja univerz v Jugoslaviji; Juš Kozak: Pater; Karlo Kocjančič: Dve ptički; dr. Ivjt* Prijatelj: Dostojevski; Anton Novačan: Celjska kronika. Herman Celjski II.; Karlo Kaaj.ačiš: »Večna plamenica«; Jernej Jerah: Salenj demona; R. Maister: Slovenska geriea; Angelo Cerkvenik: V vrtincu; Gustav Straiia: Gledanje; književna poročila; kro-aikt.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 20. julija 1925.
Vrskaote: 7% invest. posojilo iz 1. 1921 d««. 66.60, bi. 68; 2)4% drž. renta za vojno škodo bi. 240; Celjska pos. den. 200, bi. 205; Ljablj. kreditna banka den. 225, bi. 250; Mer-kantila* banka den. 100, bi. 100; Prva hrv. ited. den. 805, bi. 810; Kreditni zarod den. 176, bi. 185; Strojne tov. in liv. den. 105, 61. 180; Trboveljska prem. družba den. 350, 61. 860; Združ. papirnice Vevče den. 100; »Nihag« bi. 45; Stavbna družba den. 165, bi. 180; 4M% zastavni listi Kranjske dež. banke st«B. 2Q; 4la % kom. zadolžnice Kranjske dež. 6anke den. 20.
Blago: Deske moute, 20 m 25 mm, fco
Maja 61. 508; rsmaljai 36/70, 60/60, 80/80, asoata, fao »a e ja bi. 580; hrastove vozovna deliiss 48 mm, 2.65, 53 mm, 2.85, fco meja daa. 1250; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco uaklad. post., 4 vag., den. 19, bi. 19; pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. bi. 430; pšenica, bačka, nova, par. Ljubljana bi. 365; pšenica sremska, nova, par. Ljubljana bi. 360; koruza, slavonska, par. Ljubljana, 2 vag., den. 230, bi. 230; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana den. 300; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 550; krompir, novi, fco štajer. post. bi. 85; ječmen, domači, fco Ljubljana den. 200.
BORZE.
— Zagreb, 21. julija. Devize: Newyork ček 56.45—57.25, London izplačilo 276—279, Pariz 263.5—268.5, Milan izpl. 208.5—211.5, Praga 167.8—170.2, Curih 1103—1113, Varšava 1C99 —1109, Berlin 1347.5—1362.5, Dunaj 796— 808.
— Curih, 21. julija. Beograd 9.05, London 25.03, Pariz 24.25, Milan 19, Praga 15.20 Dunaj 72.55, Sofija 3.75.
X Za proizvajalce acetonovega olja in drugih kemičnih proizvodov, kakor tekočin za raztapljanje, eteričnih iolj itd1, se zanima neka domača jugoslovanska trgovska tvrdka v Ameriki. Kot taki je pri srcu dobiti gornje proizvode iz naše kraljevine in s tem povzdigniti naš izvoz, kar bi imelo za posledico tudi večji razvoj v naši kemični industriji. Predpogoj za dosego trgovskih stikov z Ameriko je pred vsemi drugimi vsestranska solidnost v cenah in blagu. Interesentom, ki bi se eventuelno zanimali za produkcijo in za izvoz goriuavedenili kemičnih proizvodov v Ameriko, je natančnejši naslov gorinavedene tvrdke v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
X Prodaja raznega lesa na panju se bo vršila dne 6. avgusta t 1. pri direkciji šume imovne opčine ogulinske v Ogulinu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava razaega Materija!* za p*«*rski
arzenal v Tivtu. Dna 6. avgusta t. 1. se bo
jršila pri Odelenju za mornarico v Zemunu ponovna ofertalna lieitacija glede dobava raznega železnega materijala, .elektrotehničnega materijala, materijala za mašenje, kemikalij, smirka, smirkovega platna in steklenega papirja, čopičev itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled .
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Eminenca, ako se napravi koga za zagrebškega knezoškofa ter mu zaupa tako veliko premoženje, se presumira, da takemu človeku ni treba povedati, kaj naj dela. Ravno zato, ker nimate nobenega smisla zato, so vas ovadili. Toda jaz vam povem, kaj vam je storiti. Darujte n. pr. par stotisoč kron za kako bolnišnico ali ubožnico. Potem bodo ljudje rekli, da je zagrebški nadškof dobrodelen. I)a teh par stotisoč kron lahko daste, veva obadva. Na kaj takega še niste mislili?«
»Res, kaj takega mi ni prišlo -že nikdar na misel.«
»No, vidite, Eminenca, ovadba ni bila vložena zastonj. Cerkvenemu knezu, kakršen ste vi, se zaupa milijonsko premoženje zato, da pomaga revežem. Ne pa zato, da se okoristijo ž njimi njegovi sorodniki. Ako ustvarite tako ustanovo, sle lahko prepričani, da bom prvi, ki bom rekel v svojem referatu: zagrebški knezoškof je dobrodelen in dober človek, ki razdeli vse svoje dohodke med reveže. Ako se pa to ne zgodi, tega ne morem reči.«
Stari skopuh je videl, da se mi ne more več izviti. Parkrat stotisoč kron ali pa ko-adjutor — drugega izhoda ni bilo. Zato se je začel pogajati.
»Pa vendar mi ni nihče povedal, da moram darovati tako velike vsote.«
>Toda sedaj sem vam jaz povedal, Eminenca, midva bova kmalu gotova. Ako izve
kdo, da aitt« vedeli, da mor* darovati k««-j soško! v«žje vsote za reveže, se ra*ume .»»»■ obaebi, da dobi koadjutorja, ki mm to pov«.< j	Dr. Posiljevič se je udal.
j	»Nu, da vse hočem storiti, toda kako pa?«
j	»Prosim, dam vam čas, ker imam urediti
popreje še neko zadevo z dr. Frankom. Toda vi morate svojo stvar urediti, še predno odpotujem, da bom mogel omeniti štipendijo !	o svojem referatu.«
j	»Pa kaj naj'storim?«
i	»Eminenca, pokličite notarja, t*r dajta ia-
( staviti ustanovno pismo, glasom katerega da-! ruie zagrebški knezoškof 100.000 krom »a ustanovitev ubožnice in vzdrževanje.«
»Hm, gospod ministerijalni svetnik, t0 mi tako lahko ...«
1	»1 o ni tako lahko, ker vam denar nož*
izpod palca. Vendar mi ne boste natvezali, da nimate denarja. Imate milijone.« i	»Oh ne, to se samo govori. Nimam toliko.«
»Prosim,o tem se laliko takoj. prepričam. Kdo ima knjige o gospodarstvu?« »Ravnatelj.«
»Prosim, naročite ravnatelju, naj mi prinese knjige, da jih morem pogledati. Sicer pa pogledam itak v seminar. Zdi se mi, da tudi tam ni vse tako kakor bi moralo biti. Prosim, da bodo knjige tu, kadar se vrneni.
»Prosim, bodite prepričani, da je v seminarju vse v redu.«
»Prav zato grem tja.«
Obrnil sem se, da odidem.
»Eminenca, premislite, kar sem rekel, toda bodite prepričani, da ni nobenega drugega izhoda.«
j	'	—a—_
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Ideal:	»V	divji	pustinji.«	Predstave	r
4., pol 6., pol 8., 9. uri.
Kino Matica: »V borbi za ljubezen in prestol.« Predstave: pol 5., pol 8., 9. uri.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« t Ljubljani
(36)
V okiopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Izr* prednjega kupa se prikaže najprej glava in potem vsa postava. Mlad, lep 'človek, obut v visoke škornje, oblečen v rdečo srajco. Lepo počasi leze po kupu navzdol in smejoč se, kaže bele zobe. V pasu ima lovski nož in dva revolverja.
»No, kakšen čuden avtomobil pa je to?« nadaljuje smeje se, ko stoji tik voza. Skrije se najbrže kakor
»Ali smem izvedeti, kako se imenuje najlepša dama, ki sem jo srečal v življenju?«
»Leonor Morris«, se nasmehlja sedaj nagovorjena.
Slednjič se predstavi še Georg. Onih dveh v tnou-terskih oblekah bandit niti ne pogleda, je pač gentie-man, čeprav je oblečen v nečedno delavsko obleko.
Vidi le enega monterja. Tom O’Foy pravkar pripravlja kosilo, in ta dogodek ne moti pridnega Irlan-dca popolnoma nič; iz električne peči vzame baš delikaten jelenov hrbet, ki ga je danes zjutraj preskrbel Georg.
»Ali se motim,« nadaljuje bandit izredno vljudno,
želva v lupino? Preje sem od zgoraj razločil steklena i »da je Mis Morris posestnica tega avtomobila...«
•kna. Trkajte, in odprlo se vam bo — torej prosim, > cenjena gospoda, ne dajte, da izubim vero v besede j sv. pisma.«
»No, s tem se pa že pogovorimo,« se smehlja tudi j Leooor.«
Odpre prednja vrata. Prijazno vstopi bandit, ki teko dobro pozna sv. pismo.
»Ah, dama,« reče, in vzame širokokrajni sombrero iz glave. »Upam, mylady, da se niste preveč prestrašili, ko je zabobnelo kamneje za vami.«
Leonor nima namena, v tem tonu nadaljevati pogovora.
»Naredimo kratko. Kaj hočete?«
»Dovolite, da se najpreje predstavim — Kalifor- j aia - Fred.«
Mladi tolovaj pove to s takim glasom, kakor da i pričakuje, da bodo zdaj vsi popadali na hrbet, presenečeni ali prestrašeni.
A nihče izmed naših ne pozna” tega imena. Saj je mogoče, da je Kalifonia - resnično »slaven mož«, ali Amerika je velika in taki »slavni možje« se kaj hitro menjajo. Vojak ali potnik, ki brani svojo kožo, upihne tako luč.
Le Adam takoj ve, kaj naj odgovori. Porahlo dvigne cilinder z zelenim trakom.
»Me zelo veseli, čast mi je, da vas spoznam — Adam Green je moje ime.«
Vprašujoče pogleda mali bandit — damo, ki noče povedati svojega imena.
Kalifornia - Fred se prekine in kakor lovski pes potegne zrak skozi nos.
»To pa delikatno diši, kakor jelenova pečenka.«
»Sai tudi je,« se smeje Leonor.
0. madam, dovolite mi prošnjo — mi smo na- j
staujeni tu v zelo slabem hotelu, že osem dni ne • dobivamo drugega kot suho meso ...«
»Prosim, vabim vas h kosilu.«
»Sprejmem s tisočero zahvalo.«
Bandit takoj sede na odkazano mesto, vzame jed j in je z dobrim tekom, a vse kot olikan mož.
Že precej v začetku gleda okrog, kakor da nekaj ■ išče.	j
»Oprostite, — ali jaz sem zelo žejen.
»Tom, dajte steklenico z vodo!« zakliče Leonor. j
»Vodo? O, te imamo tu v obilici. Pri takem dineju , sem navajen piti požirek vina.«
»Mi smo vsi temperenclerji.«
»Jaz ne,« reče Georg kratko.
»Ne?« se smeje bandit in kaže svoje svetle zobe. • »Torej midva se razumeva. No, iz te kalamitete vam . takoj pomagam.«
Vstane in stopi iz voza.
»Vrhni,« zakliče s krepkim glasom proti vrhu ska- j lovja, »steklenico Heidsieck Monopola.«
Ne trpi dolgo in po vrvici spuste steklenico sam- j panjca. Roparji so jo najbrže odvzeli potniku, ki se je • za vožnjo dobro preskrbel.
(Dalje prihodnjič.) }
Stric mu je bil prvi pacljesif,
bil ie pismonoša, ki je /e izza mlada vlačil selo'; kurja očesa, velika kakor pošlue znamke in ki so mu jih tovariši pečatili z močno podkovanimi petami, da ;e glasno stokal in i/gubil sleluno veselje do svojega poklica. Ko je zopet nekdai kaj slabo volje kidal iz službe domov, ga je sreča! Nebrez Burgit, ki mu je z obraza razbral bolsčiue ter mu j onudil nekaj obližev za kurja očesa Buigit z besedami: »Deni mali obliž na kuija očesa na prstih, velikega pa na otrdelo kož) na podplaUi, pa !i bo v par dneh pomagano. Nalo si noge pridno nej uj z umivanjem nog v Bnrgitovi kopeli za noge, da se nadležna kurja oCesa ne povrnejo več. In so izdelki Buigit strica dejansko rosili njep >vili mučiteljev loko temeljito, da še sedaj kol slar mož služi in mu ne dela težav stopanje po s'opnioah gor in dol.
To uspešno izlečenje pred ID loti dokazu e ločen učinek Burgita, sredstvo proti k ui jim očesom, sredstva, ki bo S udi današnji Čas presenetilo vsakega na tem zlu tipečega, ako si v lekarni ali drogeriji nabavi Buigit. Zahtevajte nepogojno pnslne izd o ktrBurgil. Vsaka boljša zadevna prodaja-nica jih ima. Ako bi pa kdaj pošle, kar se pil velikem povpraševanju lahko zgodi, se izplača, da gie»te še v kako drugo pro-dajalnico. Vse lo potrjuje tudi nastopni zdravniški izvid: »Vaš Burgit sem v treh slučajih porabil s polnim uspehom. Tehnično in farmacevtsko je izborno sestavljen ter je vsako opeialivno odstranjevanje kurjih očes nepotrebno, učinek je pa dolgotrajnejši. Rastatt, medicinami svetnik dr. Compter.*
Cene za dvojne zavojčke:
Burgit-obliž za kurja očesa Din. 9’—, Burgit-obliž za podplate Din. 12* , Burgit-kopet za noge Din. 10'—. 12 dvojnih zavojčkov kopeli za noge Din. 100'—•
Burgit d. z. o. o., Freilassing, Bayern.
Va?no!	~	Shranile!	»Nadaljevanje	sledi!)
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda ;	-	50	par.
Potni? vizume
*d struni konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek 6on*rar Biro »Reklama«, Beograd, št. 2689. To pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Znanje želi
mlad simpatičen gospod z istotako gospodično v svrho skupnih izletov. T*iud6* na upravo pod »Upanje«.
Kontoristinja
s večletno prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva inoč«.
Pisarniško sobo
v pritličju oddaja s avgustom Pokojninski zavod za nameščence v Ljub-
Išče se
10.000—15.000 Din pOSojila za dobo enega leta. Varnost zasigurana. Ponudba na upravo lista pod: »10.000 .
Ičče se
stanovanje dveh sob s kuhinjo v sredini ali v okolici mesta Ljubljane. Odda se tudi posojilo. Ponudbo na upr. lista pod »Stanovanje 300''.
Oglase
«s vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Kne* Mihajlova ulica 11, telelon 2639.
ljaai, Aleksandrova cesta.
lep* semensko blag* in inkarnat detelj* nudi najceneje Sever * Komp., Ljubljana.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
znamke
Grilzner, Phonix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumatike, igle Lamerr. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko!	Na	malol
Kurja očesa
Zaščitni znak
. MM, MM, M i
milit—** »»»»aaaaaaaaaaaaaa«*«.*
£■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■« VINOCET |
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi 5
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
jgT' Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higiienično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta Sten. 1 a, II. nadstropje.*
imC
6ANAUF0V0 umetno gnojilo za rvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižredno bujnega razvoja in vzbudi v cvclu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 31-.	Razpošilja	društvo:
^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU.
Stelna zaloga : Herzmacskjf, Korsika, Adria, Bajc, llrbanlč. Kanc.