. štev. V Ljubljani, v četrtek 28. a 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ ,, „ 2 „ 15 „ ,, ,, ,i 3 ., Kolek (štempelj) »nese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 163. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 — „ ■ za četrt leta 2 50 Političen list za slovenski narod. V administraciji velja: ^ Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. vež na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Pruska trmoglavost. Pruski cesar je zapustil glavno mesto in biva zdaj v Visbadnu. Menda se je hotel za nekaj dni umakniti državnim opravkom in pre-žalostnim poročilom, ktera mu iz vseh krajev cesarstva dohajajo o stiskah zvestih katoliških prebivalcev, in ki ga morajo v srce boleti. Toda nikakoršnega znamenja ni, da bi bilo borbe s cerkvijo že konec, da-si zarad tega tudi nihče ne sme obupati. Vsa ministerska moč je le podoba, ki stoji na lončenih nogah, le majhen potres, in podoba se zruši na tla. To jih je skusilo že veliko, to zamore zadeti tudi Bismarka, ki je sedanjo borbo s katoliško cerkvijo pričel. Tudi on, kterega zdaj vse povzdiguje in preslavlja. zamore jutri že pasti in ž njim njegova politika, pojutraujem pa ga že vse pozabi in njegovo ime hrani se le še v zgodovini, je kakor senca, ktera meino zleti. Koliko časa bode še slovel in rogovilil, kdo ve? Za zdaj se po.la v Varzin in berolinska „Germaniau pravi, da vkljub nasprotnim vrad-nim trditvam njegovo zdravje piškavega oreha ni vredno. Pa vsi proticerkveni naklepi Bismarkovi bi bili zastonj, da bi mu deželni poslanci ne bili tako vdani iu od njega čisto odvisni. Brez načel in brez trdnega značaja gledali so le na svojega mojstra in z delom hiteli, kar se je dalo. Kakošen sad bo to imelo, tega zdaj še nihče ne ve, a to je očitno, da si vlada ljudstva na ta način nikdar ne bode pridobila. Marveč se ljudje čedalje tesneje sklepajo s svojimi trpečimi duhovniki in drug druzega navdušujejo k trpljenju, kterega jim verske postave napravljajo. Majnikove postave tedaj niso imele zaželjenega uspeha, in letos sklenjene poostrene ga tudi ne bodo. Vsaka daljna določba bode še bolj vtrdila zvestobo do sv. cerkve, ob enem pa neizmerno škodovala ljubezni in spoštovanju, brez kterih pa veljava svetne države ne more obstati. Pogubna trma in nedoslednost je, če pruska vlada ostane pri politiki, ktera je ne pelje do zaželjenega cilja in konca. Več značaja razodevala je gosposka zbornica. Med tem, ko so tako imenovani prote-stantovski konservativci v zbornici poslancev naznanili, da bodo vlado v cerkveni politiki podpirali, združili so se konservativni prote-stantje gosposke zbornice s katoliškimi udi in so pri posvetovanju postave o oskrbovanju izpraznjenih školij in protestantovske sinodalne postave krepko in častno zagovarjali svobodo in pravice svoje cerkve. Topa liberalcem ni nič kaj po volji, in še celo taki, ki se za cerkev prav nič ne zmenijo, začeli so soditi, da tudi nove postave o izgnanju duhovnov ne bodo nič pomagale, in da bodo duhovui tudi potem še imeli ravno tako velik vpljiv do zapuščenih vernih, kakor poprej. Zato se že govori, piše „Germania", da se pregnanim duhovnom ne bo moglo dovoliti naseliti se v sosednjih državah, in da bode vlada vedela to zabraniti. Na ta način hoče vlada poostriti postavo in s svojo veljavo po diplomatični poti pritiskati ua sosednje države, da ji spolnijo željo. Pra-šanje pa je, če bodo sosednje vlade Prusiji hotele služiti za policijske agente. Podlistek* Statistični listek. (Dalje.) Železnice celega sveta in Jesenkov „Občni zemljopis". Zarad tega mora tudi vlada in vsaka družba pri pametnem gospodarstvu vsaktere železnice skrbeti za posebni zalog. Taki zalog je namenjen za popravo zastarelih železniških *) Jesenkov „Občni zemljopis'' je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Oitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Tratu. — Vred. Jat vari in za naprave novih, n. pr. železničnih sin, klad ali pragov, propadlih poslopij, razdrtih mostov itd. Uže vsak zasebnik, ki pametno gospodari s svojim premoženjem, skrbi za zalog, ki ga v času nesreče reši velikih zadreg ali mu pa o določenih dobah pomaga brez velikega truda napraviti si novo orodje, nova poslopja, primernejšo — boljšo živino ali pa vpeljati novo bolj umno, (pa za prvi trenutek) tudi bolj drago gospodarstvo. Zato avstrijska vlada pri privoljenji železnice uže v pogodbi zahteva, da družba vsako leto nekaj odstotkov, n. pr. 4 odstotke svojih čistih dohodkov odloči za rečeni zalog. Če je železnica s primernim zalogom preskerbljena, se vladi ni bati, da bi družba ne napravila potrebnih naprav, da bi jej konci določene dobe izročila železnico v popolnem zanemarjenem stanu. V nekem prejšnjem odstavku je bilo rečeno, da se je z najvišjim sklepom od 14. septembra 1854 začela nova doba avstrijanskih železnic. Društva so se neprestano ustanov-ljala ter železnice zidala na vse strani cesarstva. Okoli leta 18G0 je za nekoliko otrpnilo, j ono živahno gibanje na železnih cestah: znane | Avstrijsko cesarstvo. ■k i li i*. hUlriškcpi okraja. 23. maja. Kar nam je „ Slovenec" v št. 59 „Politika strahovanja", in pa ,.Iz ipavske doline na Goriškem" prinesel, nas je močno vžalilo; ker to so britka znamenja za Slovence iu za ubogo Avstrijo! Kajti najprvo dim, potem plamen. Ljubezen narodov pa se ne pridobi s silo, treba jo je zaslužiti, in zvestoba ne tiči pod palico. Slovenci smo bili zarad mnozega pomanjkanja, kot za težake drugim ljudstvom, že večkrat brez vzroka preganjani; menda zato, ker so naši predniki napade ju-trovih narodov za celo Evropo prenašali in ker smo še zdaj vedno zvesti državljani! Kaj bodemo počeli, če nam bodo pošli še duhovni, kterih nam že tako primanjkuje, in ki so naši največji dobrotniki, naše dušno vodilo, ki nam tudi pomagajo k blagostanju kmetijstva, brez kterega je nemogoče živeti. Pa svet moder postaja, in da le paglavec v frak zleze, se brž podstopi skruniti sv. vero in še celo Boga preklinjati, kakor sem sam slišal. In take podpira časnik, kteri je bil utemeljen na podlagi krščanstva, „S1. Narod"! Pristojno to ni za duhovnika, ki ga podpira z naročnino. Kar je od lani sem, so ga pri nas že močno popustili, pa tudi ,,S1. Tednik", kajti take pisave ne prebavi še ljudstvo na deželi, to je le za kake mestne spridene fa-kine, kar „S1. Nar." in „S1. Tednik" iz sebe bruhata. Kadar „Narodu" pisave primanjkuje, menda pa začne pretresati verske veljave, češ, bodo menili, da res kaj vem, in tako v tem naprej politične zapreke in homatije pritiskale so na avstrijsko kupčijo, promet po železnicah se je zmanjšal itd.; vsled tega mnogo uže načrtanih železnic niso jeli zidati, in nekterih začetih niso po polnem dokončali. Od leta 18G6 pa so se železnični podvzetniki skoro od leta do leta pomnoževali ter z avstrijskimi in inostran-skimi denarji zidali premnogo železnic. To početje je država posebno podpirala s tem, da je dotičnim društvom zagotovila določene obresti od posojenega denarja. Omenjeni polom na dunajski borsi (1. maja 1873) je imel tudi premnogo vpliva na razvitek avstrijskih železnic. Prejšnja prevelika podvzetljivost se je po večem izgubila, začete železnice se le počasi do-vršujejo, novih društev za zidanje železnic pa se prav za prav od tega strašanskega denarnega potrese ni nič ustanovilo. Vlada sama je vsled hudih stisk v nekterih kronovinah bila primorana, nektere potrebne železnice (ki jej pa gotovo ne bodo dajale nikakoršnega dobička) brez zamude meriti in zidati, da bi stradajo-čim ljudem le ponudila nekoliko zaslužka (Istra, Dalmacija). Sedaj 1874 ima vse naše cesarstvo 14970 kilometrov (1973 avstrijskih milj) železnic, životari. Ali mi dobro vemo, da »reščejto ni za vodo"; »Narod" ni nikoli zapopadka imel o tem, in ga ne bo, saj to vemo vsi, da „iz gnjilega jabelka gnjiloba kaplja". Vsi njegovi „sanguinikarji" so le celi Sloveniji spomina žalostna klofuta, ktera nas bo še več let bolela in drugim koristila, in še jim ne zašije solnce hladne in prave pameti, da bi enkrat že začeli nam pomagati, ne pa še našega podirati ! Žalost za žalostjo! 22. t. m. je bila tukaj zopet slana, in zdaj na mrzlo dežuje, da bo menda vničilo vso dosedanjo rast. Bog nam pomagaj! I/. Duhu ju, 25. maja. (Izv. dop.) (Jakobini. Vseučilišniki.) Sicer je že pozno, a menim, da ne prepozno, če naznanim, kako so katoličani pozdravili novo prišlega poslanca iz Itima. Na tihem so si osnovali načrt, da mu hočejo podati venec pesem v raznih jezikih avstrijskih. Slovani so se mu posebej hoteli pokloniti in izreči svojo vdanost do apostolskega sedeža. Tudi v imenu in mislim, da s pritrditvijo vseh vernih Slovencev je g. grof Barbo nesel papeževemu poročniku navdušen pozdrav. Goreč kaplan je pesmico složil, v kterej obljublja zvestobo in vdanost do katoliške cerkve, do sv. Očeta, izraža radost o Jakobinijevem prihodu, to tim bolj, ker je on nadškof Solunski, od kodar sta nam slovanska apostola, sv. Ciril in Metod, prinesla luč sv. vere in prvo podlago književne omike. — Zadnji čas so se gg. vseučilišniki posvetovali, kako bi odstranili za nje težko breme plačevati denar za kolegije. Naj memo grede opomnim, da bogoslovski profesorji so bolj mili od onih na svetovnih fakultetah — akoravno imajo manjo plačo, vendar ne zahtevajo še posebne plače za kolegije. Da se tega bremena gg. vseučilišniki znebe, privoščimo jim prav iz srca, to tim bolj, ker bodo morda po tem gg. profesorji ostreje gledali in zahtevali natančno obiskovanje predavanj. Sedaj se močno pritožujejo o nerednem obiskovanju, pa ostro na noge stopiti ne smejo — ako hočejo, da imajo dosti, ako tudi samo vpisanih posluša-teljev in toraj dosti dobijo za kolegije. Stremajer je že davno zapovedal, naj se na vsaki fakulteti napravijo posebna semenišča, „da bi se bolj obsežno in bolj temeljito znanje pridobilo." Tukaj se semenišča zapovedu- jejo, bogoslovska se pa hočejo odpraviti. Kje je doslednost? Gg. profesorji so se ustavljali, a sedaj so se vdali. Da utegnejo ta posebna predavanja sem ter tje biti obrnjena zoper cerkev, priča nam Maassen, kteri hoče obravnavati breve Klemena XIV „Dominus ac Redem-ptor" od 21. jul. 1. 1773., da bi, kakor je djal, slušateljem dokazal »nevarnost jezuitov". Ali bo morda to kaka priprava za državni zbor in migljej, naj na začeti poti napreduje in svoje delovanje venča s pregnanstvom jezuitov? — Iz Pra»e, 20. maja. (Izv. dop.) V praznik sv. Janeza Nepomuka IG. t. m. prvega varuha dežele češke, je vkljub slabemu vremenu — celo snežilo je ta dan — obiskalo „matičko" Prago več nego 30000 romarjev.— V Bubenči je bila odprta gospodarska razstava, koja je prekosila poslednjo v Kromefiži z večjim množtvom razstavljenih strojev gospodarskih in gospodarskih izdelkov; konj in goveje živine je bilo jako malo. Najbolje je bila zastopana žganjarija in pivovarstvo. Posebno muzej češki je bil obilno obiskovan; več nego 8000 obiskovalcev je bilo v muzejnih prostorih v 3 dneh; boje še nobeno leto ne toliko. Pa verjemite mi, da mi je prihajala pri pogledu na takovi naval občinstva kmečkega v muzejnih dvoranah misel, da ima češko ljudstvo na deželi večo navdušenost za stare spominke narodne in stavbe, nego Pražani sami, kajti navadno so prostori muzejni druge dneve osameli in prazni. Ni pretirano, ako vam tu povem iz lastne skušnje, da večini praškega prebivalstva so le malo znane historične sve tinje slovanske metropole, to spričevalo jim je nedavno podal sam njihov rojak, spisovatelj in kritikar Neruda. Ravno ta dan je imelo občni zbor društvo »svobodomiselnikov", pod predsedništvom znanega apostata Alfonza Šfastnega. o kterem sem vam že enkrat pisal v »Slovencu", in sploh o načelih tega framasonskega društva. Govorniki so bili znane osebe iz delavskih krogov, koji so zbranim udom. med kterimi je bilo 8 dam, se ve da, krasotice ravno ne, le to vedeli povedati, da ni Boga, in da samo duhovniki ga imajo v najem; da so krst, pogrebi in drugi obredi nesmisel, in sklenilo se je mrtvih ne več pokopavati, ampak — paliti. Govorilo se je mnogo in dolgo, a marsikteri — »občan" — se je poslušalcem zdel kakor rancoski Mirabeau, ki je, v roci držeč žepno uro, Boga poživljal, naj za 10 minut vdari v njega strela, v dokaz, da je Bog. Žurnalistom ni bilo dopuščeno v dvorano, da bi ne padla mrzla slana novinarske kritike nad društvo. V zadevi narodnega gledišča mladočehi že odjenjujejo, ker so premnoge občine in mesta po deželi sklenila za narodno gledišče tako dolgo ne popisevati, dokler ne boste obe politični stranki narodnega tabora primerno v njem zastopani. — »Narodni listi" včerajšni pišejo, da jako radi prepuste vodstvo te stavbe Staročehom, ako se slednji zavežejo, da v 14 dneh vpišejo za narodno gledišče 200.000 gld. Uže v 3 dneh so imeli 40.000 gld. vpisanih. Na ta način se bliža k koncu nesrečni razpor brata Čeha s Čehom. Ustavakom je pak zopet enkrat po vodi splavalo veselje, ker so mislili utržiti si iz tega razpora v političnem oziru kake drobtine v lastni pospeh. Hrvaška. 27. maja. (Izv. dop.) Ko so vojaško granico opustili iu prebivalce oprostili vojaščine, slavilo se je to kot blagodejno djanje, ki je imelo pomeniti, da se graničarji povrnejo k prostemu državljanskemu življenju in vdeležijo splošnih vstavovernih pravic iu prostosti. To se je graničarjem pred združenjem obetalo. Kako vse drugače se pa zdaj kažejo tiste dobrote, ktere so bili graničarjem obljubili, in kako ogerska vlada zdaj z graničarji ravna, izvemo iz resulocije, v kteri narodni graničar-ski poslanci, namreč gg. dr. Polit, general Doda, Babesiv in Kostič ogerskemu državnemu zboru naznanjajo pritožbe prebivalcev nekdanje banaške in titelske vojaške granice. »Naše zemljišče, tožijo poslanci, seje čisto razkosalo in med sosednje komitate razdelilo." „Pravosodje se izvršuje deloma po avstrijskih in deloma po ogerskih postavah. Vsled tega postala je velika zmešnjava. Bach-ova tiskovna postava je ohranila popolno veljavo. »V pravosodji in politiki se je vpeljal madjarski kot vradni jezik, kteri je večini prebivalstva čisto neznan. Še celo pomanjkljive določbe narodnostne postave se ne spolnujejo. »Samolastno pravico do verskih šol so graničarjem odvzeli in te šole spremenili v tako imenovane občinske šole, ki imajo po postavi madjarski učni jezik. ktere so lastnina 40 raznih družeb. Lastnina dežel v državnem zboru na Dunaji zastopanih so le prej omenjeni kratki črtiči, dežele onostran Litave pa imajo sedaj že 937 kilometrov (12357 avstrij. milj) dolgih železnic t. j. 62% vseh železnih cest v našem cesarstvu. Kakov razloček, če primerimo naše cesarstvo z Belgijo, Pruskim, Bavarskim. Baden-skim ali pa s celo Nemčijo z ozirom na državne in nedržavne železnice. Leta 1872 imela Belgija 1478 kilomtr. drž. in 1908 kil. nedrž., Prusija 3928 „ „ „ 9753 „ „ Bavarija 1731 „ ,, » 1350 „ ,, BadenskolOOl „ „ „ 134 „ „ Nemčija 9831 ,, „ „ 13087 „ „ ali rečene države imele so z ozirom na vse železnice v odstotkih Belgija 43"5°/u (vseh pa 3386 km.) Prusija 28-4% ( „ „ 13681 „ ) Bavarija 56-1% ( „ „ 3081 „ ) Badensko 88-2'V0 ( „ „ 1135 „ J Nemčija 43-3°;0 ( „ „ 22918 „ ) Glede na posamezne dobe pa je imelo naše cesarstvo železnic 1827 leta 3 kilomet. 1828 „ 62 ,, 1832 „ 1837 „ 1840 „ 1847 „ 1850 „ 1857 „ 1860 „ 1865 „ 1870 „ 1871 „ 1872 „ 130 kilomet. 258 „ 426 1654 2214 „ 3680 5161 G410 „ 8178 „ 10181 12047 „ 1873 „ 14385 „ Pri zadnjih letih so vštete tudi železnice za konje, one na posameznih mestih (lokalne ali prevozne železnice), pa razne obrtnijske. Glavnim svotam bi se potem zaznamovane imele odbiti, in sicer bilo je za konje lokal, obrtnij. konec 1. 1870: 141 91 338 kilometr. „ » 1871:263 94 349 „ „ 1872:282 102 360 Navedena lestvica kaže, da se je dolgost železnic od 1. 1832 do 1837 podvojila; še hitreje je rastla naslednja 3 leta (od 1837 -40), zlasti pa od 1. 1840 naprej. Naredili so jih namreč od 1840 do 1850 leta 1788 kilometrov, „ 1850 „ 1860 „ 1865 „ 1870 „ 1871 .. 1873 1860 1865 1870 1871 1872 1874 2947 1249 3671 1866 2338 867 Ali na posamezna leta razdeljena naredili so v našem cesarstvu vsako leto od 1827 do 1840 po 33 kilometrov, 1840 ii 1850 ii 189 i» 1850 ii 1860 n 295 d 1860 ?i 1865 i> 250 ii 1865 ii 1870 n 734 ii 1870 ii 1874 ii 1866 ii 1872 ii 1874 ii 332 v Ali je ta razvitek majhen ali velik, pokazalo bi se še očitneje, ko bi avstrijsko cesarstvo v tem oziru primerili drugim velikim evropskim državam, n. pr. Veliki Britaniji, Franciji, Prusiji (Nemčiji) , Rusiji; pa ta primera naj bo tu odložena za neko naslednje mesto, ko bomo že poznali občni razvitek železnih cest v raznih deželah. (Dalje prih.) „Nič se ni storilo za povzdigo omike po vstanovljenji višjih učilišč za graničarje. „Pri vravnavanji družinskih razmer se je pozabilo na spremenilne določbe. Od tod velik prepir in nemir v posameznih družinah zavoljo mere in razdelitve zemlje". V daljnih dveh točkah tožijo, da ogerski vojaški granici še tistih poboljškov niso podelili, kteri so se dali z ozirom na gozde in domača združenja hrvaško-slavonske vojaške granice. Dalje, pravijo, se prebivalstvu romanskega graničarskega regimenta njegove pravice do tamošnjih gora, in vsim graničarjem do rudninskih kopel dostojne brezplačne pravice še niso postavno zavarovale. Konečno pravijo, da je število zastopnikov graničarskega prebivalstva razmeroma premajhno. Iz tega in enakih vzrokov so si zastopniki ogerski pridružene vojaške pokrajine šteli v dolžnost, staviti predlog: „Slavna zbornica naj iz svoje srede blagovoljno pošlje preiskovalno komisijo, ktera bi v porazumljenji z vlado in po zaslišanji graničarskih poslancev in nekterih nalašč za to poklicanih zaupanja vrednih mož deželnemu zboru naznanila tiste pripomočke, ki bi bili pripravni pritožbam graničarjev konec storiti in jih zadovoljiti." Graničarski poslanci so s tem predlogom spolnili sveto dolžnost in določno povdarjali, da se njim ne bo moglo šteti v krivdo, če vkljub temu ne bo nikakoršnc pomoči. Dr Polit je opravičeval predlog v jedrnatem, pa zmernem in Možatem govoru. Ostro je pobijal neopravičeno nezaupnost, ktero je graničarjem že v prvem začetku skazovala madjarska vlada. Na domoljubje graničarjev se madjari morejo zanesti, vendar ne smejo njih, ki jim domoljubje skazujejo, po sili zaznamovati za upornike in puntarje. Domoljubje more vsako nevarnost odvrniti. Na Ogerskem je pa žalibože nekaj, kar utegne domoljubje slabiti, namreč enačenje madjarske narodnosti z državo. Domoljubje in madjarizem nista eno ii tist0, . , J T, v* „Nam Graničarjem," pravi dalje dr. 1 olit, je Ogerska kot naša občna domovina in mi smo pripravljeni za to občno domovino žrtvovati se, toda jemlje naj se ozir na naše narodne posebnosti. Upamo, da bo to postavodaj-stvo graničarjem pokazalo, da jim vstavoverna Ogerska more več dati in jih zadovoljiti, kakor vojaška neomejena vravnava preteklosti." Te zadnje besede dr. Politovega govora so bile na pravem mestu in so naredile nekak vtis na zbornico vsaj za trenutek, pa vkljub temu Madjari vendar ne bodo nehali svoje narodnosti enačiti z državo, in nasledek tega bo, da se tudi ne bodo hoteli ozirati na želje in posebnosti sosednjih ljudstev. Slavij eno osvobodenje od vojaščine bo imelo slab nasledek, da bo ljudstvo v največji nevarnosti zgubiti narodnost. Švica, 27. maja. V borbi zoper katoliško cerkev že nekoliko odjenjujejo. Nekteri dalsberški meščani so se meseca maja pri zaveznem svetu pritožili, da jim bernska vlada noče dovoliti privatne božje službe. Ker je 19. aprila bilo glasovanje o zavezni reviziji, za-vezni svet do tistihmal ni hotel na to pritožbo odgovoriti ničesar, da bi se kantonski vladi ne zameril; ker dobro je bilo znano, da so nekteri zastopniki bernske vlade udom zavez-nega sveta rekli, da bode revizija v bernskem kantonu gotovo zavržena, če se bo zavezni svet potegnil za katoličane v juraških gorah. Zdaj pa je zavezni svet pritožbo dalsberških meščanov rešil s tem, da je bernsko vlado prosil, naj v juraških pokrajinah saj dovoli privatno službo božjo, kar se je tudi zgodilo. Tudi tam več ne zapirajo francoskih duhovnov, kteri so ljudstvu hiteli na pomoč, iu bernska vlada je zapovedala, da okrajni predstojniki ne smejo več na svojo roko dajati cerkvenih ukazov. Se ve, da je zavezni svet, da bi zakril svojo sramoto, to privoljenje dal le pod tem pogojem, da se nikjer ne sme kaliti javni mir in red, kterega sta pa do zdaj kalila le vlada in njeni uradniki. Zato se zdaj celo liberalni listi hudujejo nad cerkvi sovražno bernsko vlado, pa tudi nad staro-katoličani, o kterih liberalna in protestantovska „N. Zttr. Ztng." pravi, da boleha zarad svoje nedoločnosti in da se opira na nezdravo podlago. Staro-kato-liški listi so srditi zarad tega, a „Zur. Ztng.'-jim je na njih zabavljice celo odgovorila, da so se hoteli z Rimom pogajati. To je staro-katolike pri protestantih pripravilo ob vso veljavo. Mnogo je k temu pripomoglo tudi to, da se je pater Hiacint Lovson odpovedal službi staro-katoliškega fajmoštra v Genfu, češ, da ima premajheno plačo. ravnala in ali je dotični sklep postavno razglašen. — Vloga občine Zagorje v litijskem okraji v zadevi volitve novega občinskega zastopstva se izroči deželni vladi, ker spada v njeni delokrog. — Sklenilo se je, da se predloži prihodnjemu deželnemu zboru načrt deželne postave o pobiranji davščine od zapuščin za šolske potrebščine po izgledu dotične deželne postave za Moravsko. (Popotni trgovci), ki so se nenadoma pokazali v Ljubljani in mislili napraviti na kvar našim domačim trgovcem svoj „rebah", so se nekoliko opekli, ker so tudi naši trgovci sprevideli, da se blago, ki nje stane od 20 do 23 kr., da prodajati po 25 ali 27 kr. Le tako naprej, potem ne bo kmalo nobeuega teh popotnih judov več k nam! Pomagajte si trgovci sami! Domače stvari. Vnaiifc države. Taska, 27. maja. Minghetti bi ne bil dolgo več minister, da bi le njegovi pro-tivniki vedeli, koga na njegovo mesto postaviti? Vladina stranka je namreč že tako slaba, da je pri glasovanju o predlogu, naj se srenjam vzame pravica pridrževati si 15 cente-zimov od vsake lire državnega davka, ker vlada brez tih priklad ne more več shajati, bilo le 5 glasov večine, in ti so bili glasovi petih ministrov. Take zmage so zgube, ki pa zmagovalca ne vtrdijo, ampak slabe, in Minghetti ne bo mogel obdržati vladinega krmila, če se pri glasovanju o njegovih denarnih predlogih ne bode pokazala zdatnejša večina. (SI. ministerstvo kmetijstva) je te dni naši družbi kmetijski iz državne podpore za letošnje leto poslalo za nakup goveje živine 7000 gld, za ruski lan 300 gld, za vino- in sadjerejo in pa vrtnarstvo 800 gld. v posebni ta namen, da se podpirajo vinske družbe in pa naprava šolskih vrtov. Obljubljeno pa je družbi proti poročilu, kako se podpora porabi: za zboljšanje zemljišč 1500 gld., za mašine G00 -Id., za planinska gospodarstva in sirarije 1000 gld, za napravo vodnjakov 1000 do 2000 gld., za nakup ovac in prešičev 1000 gld, za čbe-lorejo 400 gld, za svilorejo 600 gld. s pristav-kom, da se podpira metliška svilorejska družba, če skaže, da je podpore vredna, in ravno pod tem pogojem za ljubljansko vrtnarsko družbo 1000 gld. — C. k gozdni nadzornik pa je za pospeh gozdoreje prejel 3000 gld.— Po vsem tem tedaj zopet zdatna podpora čez 20.000 gld. za Kranjsko. (Iz seje deželnega odbora 22. maja.) Po-I ročilo deželnega glavarja o komisijskem posvetovanji 20. t. m. zarad razdelitve državne podpore 30.000 gld. med uboge Dolenjce vzelo se je na znanje. — Prošnja županstva v Dobličah za poplačilo stroškov iz deželnega zaklada, ki so občini narastli za konjača pri goveji kugi, se je s priporočilom izročila deželni vladi. — Prošnja zastopstva črnomaljske občine, da bi se zarad goveje kuge, ki se več ne pokaže, vpeljana zaprtija odpravila, izročila se je deželni vladi. — Prošnja podobčine Dolenji Ze-mon za razdelitev soseskinih zemljišč se prosilcem vrne z ukazom, da pojasnijo pravne razmere dotičnih zemljišč, ter da dokažejo, ah je soseska pri dotičnem sklepanji postavno (Kratko pitanje.) Ima-li profesor glasoviti Anton Heinrich, veliki nemški slovničar pa mali slovanski povestničar, res lastne šolske praznike zato, da praži o njih v „Tagespošti"-verouk gimnazijski, posnema po svoji ponvi v „Tagblatt" smetano ter praska v njem vero-učitelje, vzlasti njega, kteremu se celo v teh malo uricah, kar si jih je pridržal za prazni-čenja svojega, namestovati pusti!? Kaj več o tem, kadar sam svojo reč sproži praznujoči profesor nadverski. (Taki so.) Včerajšnji „Tagblatt" poroča, da je med drugimi tudi „Narodov" vrednik Jurčič pristopil k ljubljanski požarni straži (Feuenvehr), ktera ima do zdaj po vsem še nemčursko obliko in namen slaviti in vzdrževati pri nas nemški element. Med mladoslo-vencem in prusakom je tedaj tako malo razločka, kakor med „fajerbersko" kapo in pa prusko čelado. Tedaj dr. Ploj podpira v Ptujem nemško kazino, „Narodovci" pa v Ljubljani nemčurska društva. Zdaj naj pa še kdo reče, da so taki ljudje domačini in Slovenci. (Dr. Keesbacher.) Iz Črnomlja se nam poroča, da je tam živinsko kugo iznajdel ali naredil dr. Keesbacher, ki je bil doli poslan po vladi. Ker mi zmožnosti tega gospoda doktorja že od tistega časa dobro poznamo, ko se je v bolnišnici ljubljanski tako skazal, se nam to tudi verjetno zdi, zlasti ker je zdaj vladini zdravniški poročevalec v Ljubljani. Razne novice — Vabilo. Podpisani odbor bode začel početkom meseca junija izdajati šolski časnik „S 1 o v e n s k i učitelj", ki bode 5. in 20 vsakega meseca v Mariboru redno izhajal na celi poli. Cena mu je do konca tekočega leta za prave (to so štajerski učitelji; in za podporne (to so drugi sploh) družabnike »Učiteljskega društva za slovenski staje r" 1 gld. 50 kr, za nedružabnike 2 gld. Vse slovenske učitelje in šolske prijatelje juljudno vabimo k obilni naročbi. Naročnino sprejema podpisani odbor. V Ljutomeru 24. maja 1874. Začasui odbor ,,Učiteljskega društva za slovenski Štajer." Slovenec, sluteč novi razkol po tej novi poskušnji, obžaluje, da se slovenski učitelji ne zedinvajo v svojem dosedanjem glasilu. Kolikor je čuti, si ,,Učiteljski Tovariš" pod sedanjim odločnim vredništvom pridobiva čedalje več pripoznanja po krajih slovenskih, kjer ga res prebirajo, in ker le „sloga jači, nesklad tlači" — naj bi se pomnilo, da le dobra stvar trpi, ako se učitelji slovenski cepijo sami. — Nesreča. Binkoštno nedeljo se peljeta na vozu botra in birmanka iz Ljubljane. V Št. Vidu nad Ljubljano se splaši konj, obe padete z voza in birmanka tako nesrečno, da si razbije glavo, iz ktere pogledajo možgani; botra pa je tudi zelo ranjena. Pri takih prilikah bi morali vozniki pač na vso moč pre vidni biti. — Dunajska kupčijska zbornica je sklenila državni zbor prositi, da se zmanjša število praznikov, in zbornice drugih dežel povabiti, da k tej prošnji pristopijo. Če je gospodom liberalcem res mar le za delo in ne samo za nagajivost proti katoliški cerkvi, zakaj prosijo, da bi se odpravili samo katoliški prazniki, in ne tudi judovski? Lepa reč to; na Francoskem si prizadevajo za to, da bi se nedelje in zapovedani prazniki vestno in natančno praznovali, ker delavci potrebujejo počitka, pri nas pa naj se število praznikov odpravi in delavci silijo, da bi morali tudi ob praznikih delati. Upamo, da se bodo delavci zavarovali zoper tako silo, ktero hočejo liberalci delati njim in katoliški cerkvi. -O katoliškem časnikarstvu se piše iz Švicar i je, da se ondi pravde natve-zujejo katoliškim listom v rečeh, o kterih se prej nikoli nihče zmenil ni, nalašč iz tega namena, da se zatirajo in denarstveno ukon-čujejo. V istem dopisu se jadikuje, da se ka*-toliško časništvo vse premalo podpira s peresom in še manj v denarji; več se stori zato na sosednjem Francoskem. In jako veselo je brati v tem oziru, da je v velikem shodu odbornikov katoliških društev francoskih v Parizu unidan korar Jožef Schorderel iz Frei-burga sprožil izvrsten nasvet, naj se vstanovi obče tiskovno društvo v podporo dobrega čas ništva pod zavetjem sv. aposteljna Pavla, kteri je najbolj iskreno ustmeno in pismeno razširjal besedo božjo. Po budnih govorih sv. Očeta in premnogih viših pastirjev katoliških je živo in določno skazal govornik, kako potrebna in velikanska naloga je sedaj katolikom, da si napravijo v podporo dobrega časništva tiskovna društva po vseh deželah. Ta govor se je ponatisnil v katoliških listih po Francoskem in v Belgiji in prebiral z veliko vnemo in sploš-njim vdeleževanjem. Ako se pomisli, koliko se napenja nasprotno časnikarstvo ravno sedaj, da bi škodovalo katoliški cerkvi in, ko bi mogoče bilo, jo tudi ugonobilo, vidi se jasno, da zmožni pisatelji ne smejo zanemarjati časništva katoliškega, da je njih sveta dolžnost marljivo sukati pero ter pisariti v časnike; kteri pa sami pisati ali ne znajo ali ne vtegnejo, da katoliško časništvo z besedo in z dejanjem po svoji moči dostojno podpirajo. Naj o tej priliki veljajo omenjene besede tudi rojakom slovenskim, in naj spretniši prijatelji po Sloveniji, vzlasti po Kranjskem, v prihodnje bolje se vnemajo za „Slovenca" v raznih dopisih v brambo in pospeh narodu našemu svete katoliške stvari! — Škof paderbornski, čuteč, da mu skoraj bode iti v ječo, je 3. majnika v god najdenja sv. križa vernikom svojim v slovo poslal pastirski list, v kterem jih vzlasti opominja, naj stanovitni bodo po veri in ljubezni v živi zvezi s prestolom sv. Petra. Za cerkveno zgodovino in za katoličane vse znameniti so posebno poduki, v kterih jim daje vodila, kako naj ravnajo, kadar pomoči pravih katoliških duhovnov imeli ne bodo. „Podučujte rajši sami, vi očetje in matere, svoje otroke v resnicah krščanske vere, kot da bi jih prepuščali »najemnikom in roparjem v poduk in vzgojo; spodbujajte se rajši sami med seboj, vi krščanski hišni gospdarji, gospodinje in do- mačini, s skupnimi molitvami in svetimi spevi in s petjem, kot da se vdeležujete bogokletne službe Božje odpadlih mašnikov, kar bi naj-višega veličanstva božjega ne častilo, temuč skrunilo in žalilo. In v smrtni nevarnosti nikakor se ne družite s razkolniškimi in krivo-verskimi mašniki, temuč o priliki, kadar pravovernega mašnika ne morete dobiti, obudite popolnoma kesanje, ktero zedinjeno z željo po svetih zakramentih dušo očisti njenih grehov Pač je k tej popolni žalosti ali skesanosti potrebna božja milost; toda Bog vam bo te milosti obilno delil, ako ga prosite nje ponižno. Tudi k krstu svojih otrok, k pogrebu svojih ljubih umrlih, k cerkvenemu blagoslovljenju svojih zakonov nikar nikakor ne pozivajte od cerkve odpadlega, krivoverskega ali razkolni-škega mašnika, da se ne vdeležite tako krivoverstva in razkolništva; kadar pravovernih, cerkvi zvestih mašnikov nimate, dajte svoje otroke krstiti pravovernim neduhovnom; pokopajte le sami umrle o molitvah in petji in kar tiče cerkveni blagoslov vaših zakonov, čakajte vodil, ki vam jih bom o svojem času dal na znanje, kadar od sv. prestola dobim zato pooblastilo." Kako grozna se bo še vsled maje-vih postav in pristavkov godila na Prusovskem katoliški cerkvi in — zvestim njenim vernikom, ako se v dejanji spolniti ima, kar vele-častiti viši pastir v tem svojem poslovilu opisuje v tako kratkih pa presunljivih besedah! Najnovejša poročila. Iz 3*t-iie renr 27. maja. Papirna renta 69.15. — Srebrna renta 74.20. — lŠ601etno državno posojilo 106 25. — Bankine akcije 9S1 - Kreditne akcije 220.— . — London 11160. — Srebro 105.60.— Ces. kr. cekini---- — Napoleon 8.95. Denarstvene cene. 26. maja. Državni fondi. Denar. Blago. 5°'o avstrijska papirna renta . . 69 10 69.20 5% renta v srebru . . . . 74.- 74 15 Srečke (loži) 1854. 1. . . . 96.75 97.25 „ „ 1860. 1., celi. . . 106.— 106.50 „ „ 1860. 1., petinke . , 110-25 110.50 Premijski listi 1864. 1., . . . 133.50 134.— Zemljišeine odveznice. Stajarske po 5%..... k 93.- —.— Kranjske, koroške in primorske po 5°. 86.50 —.— Ogerske po 5"/0 ..... Hrvaške in slavonske po 5°/0 . a 74.75 75.25 B 75.50 76.25 Sedmogradske po 5'/0 . . . 71.50 72.— Delnice (akcije). 980 993 93.75 94.— 222.25 222.75 Nižoavstr. eskomptne družbe . a , , 860.- 870,— Anglo-avstr. banke . . . . 128.50 129.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. V. . 158.75 159.25 Tržaške „ 100 k. d. . —.— —.— ,t n 50 „ ii • 53.50 —.— Budenske „ 40 gld. a. V. . —.— 24.00 Salmove „ 40 „ 19 II • 31.75 32.25 Palffi-jeve „ 40 „ n » • 23.50 21.— Clary-jeve ,, 40 „ » »» . —.— 27.50 St. Genois ,, 40 „ it »1 • —.— 24.— Windischgratz-ove „ 20 ,, »» II . 19.- 20.— Waldstein-ove „ 40 „ 1) II • —.— 21.76 Srebro in zlato. Ces. cekini ...'... • . 5.33 5.35 8.93 8.94 105.65 106.80 Idajatelj in a vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani