H'-oitnii*3 plačana v gotovini. S L iet0 ni, štev. 40 petek 1. oktobra I» Ukrepi kmetijske m napredek km Jutri praznuje ljudstvo občin Koper okolica, Dekani, Šmarje, Gradišče in Črni kal že tretjič svoj občinski praznik. Tega dne, drugega oktobra 1943, se je začela velika nemška sebno še, če upoštevamo, da si oljčni nasadi niso po veliki zimi 1929. leta vse doslej nikoli opomogli. Seveda imajo pri vsem tem veliko vlogo tudi cene kmetijskih pri-delkov. V tem pogledu je zadruga tako uredila prodajo, da ti pridelki pridejo po najkrajši poti na trg. Raalika med odkupno in potrošni-, ško ceno je bila sicer na ta način" zmanjšana, vendar pa so nekateri momenti povzročili previsoke cene. To se je .pokazalo zlasti pri para. dižniku, ki ga je zadruga odkupo-je za industrijski paradižnik odtavala po ceni od 16 din navzgor, kar o.no preveč, saj proizvajalci sami trdijo, da je cena čim doseže 8 din primerna in se že izplača gojenje te kulture. Res da je bolezen močno prizadejala paradižnik in je samo zadruga zaradi tega izgubila nad 4 vagone pridelka, toda to še ne opravičuje takega skoka cen. Zelo resno pa je vprašanje živinoreje. V Dekanih bi lahko redili brez vsakih težav za krmo vsaj še dvakrat toliko živine, kot jo imajo sedaj. Ce pa bi šli še dalje ter zgradili nekaj silosov ter na ta način povečali krmno bazo, še mnogo več, (Nadaljevanje na 4. strani) SfttAN 2 S iA) VENSKI J AO KAN St. 40 — 1. oktobra, 18a<£ Zadnje dni so tržaški in italijanski časopisi ponovno začeli posvečali veliko prostora na svojih straneh tržaškemu vprašanju. Najrazličnejši komentarji po Murphtjjevem obisku v Beogradu in Rimu, kakor tudi razgovor med. Dullesom in novim italijanskim zunanjim, ministrom Martinom ter sestanki in razgovori med jugoslovanskimi in angleškimi ter ■italijanskimi zastopniki zunanjega ministrstva, še vedno ne dajejo dovolj močne garancije, da bo tržaško vprašanje resnično rešeno v nekaj dneh, kakor napovedujejo nekateri, oz. v nekaj tednih, kakor so bolj skromni drugi. Politični krogi in časopisni komentatorji v Italiji, Angliji in Ameriki so ¡'lede skorajšnje rešitve vprašanja veliki optimisti. Glasilo italijanske demokrščanske podružnice v Trstu »Giornale di Trieste« je že najavil, da bo v nekaj urah po podpisu sporazuma Trst navdušeno sprejel italijanske kara-binjerje, ki so že pripravljeni na zmagoslavni pohod. V Rimu so po razgovoru Dullesa z Martinom sklicali izredno sejo vlade in na njej razpravljali o novih pobudah ameriškega državnika ter, kakor poroča »Giornale di Trieste«, sklenili, da bodo v Trst poslali prefekta, ki naj bi izvedel prehod dela Tržaškega ozemlja k »madre patrii«. Predstavnik jugoslovenskega zunanjega ministrstva je na zadnji tiskovni konferenci izjavil glede tržaškega vprašanja, da od jugoslovanske strani ni v stališču do rešitve l/ Hzka\ vAsiaU OTTAWA — Predsednik japonske vlade Jošida je včeraj prispel v Ot-tawo na uradni obisk v Kanado. To je prva prestolnica, ki jo je obiskal Jošida na svoji poti po ameriških in evropskih državah. ŽENEVA — Mednarodni Rdeči kriz je ponudil japonskemu Rdečemu križu pomoč za žrtve nedavnega tajfuna, ki je opustoši? otok Ho-kaido in zahteval več tisoč smrtnih žrtev. TAJPEH — poveljstvo koumin-tanških vojaških sil trdi. da so Canekajškova letala potonila 30 kitajskih ladjic vzdolž kitaiske obale pokrajine Fukien. ATENE — Vodja ciprskega gibanja za priključitev h Grčiji Maka-rios fco v prihodnjih dneh odnoto-val v New York, da bi spremljal razpravo a Cipru na Generalni skupščini OZN. LONDON — Etiopski cesar Haile Selassie bo 14. oktobra nrispel na uradni obisk v Veliko Britanijo. Pr-re tri dni bo eost britanske kraljice, nato pa ?ost britanske vlade. DUNAJ —• V Hohenau na avstrij. sko-?eški meji so v soboto izročili predstavnikom grškega Rdnčega križa dnigo skunino trških državljanov. ki so jih med državljansko volno odpeliali v vzhodno-evropske države. V dragi skupini bo 415 Grkov, med niimi 55 otrok. Prvo skupino 1272 Grkov vzhodnoevropske oblasti izročile grškim oblastem že letos februarja. LONDON — Zanadnonrrnške a-gencije poročaio, da bo kancler dr. Konrad Adenauer obiskal ZDA v začetku oktobra in da se bo sešel s predsednikom Eisenho^veriem. Na kolumbijski univerzi bo imel predavanje in izročili mn bodo diplomo častnega doktoria znanosti. Ostale podrobnosti njegovega bivanja v ZDA še niso znane. BANGKOK — Poročajo, da je «iamska vlada naročila svojemu zastopniku v Združenih narodih princu Vaita.ikonu, naj vnovič zahteva, ¿a pošljejo Združeni narodi v Siam komisijo opazovalcev. Komisija naj bi preiskala položaj na siamskih mejah- DUNAJ — Te dni so objavili noto o oborožitvi Nemčije, v kateri pozivajo evropske dežele, »nc sklede na obliko vlade«, naj bi bile za si-strjip kolektivne varnosti, ki bi privede! do ustvaritve miroljubne in ziSrnžone Nemčije. Noto so izročili diplomatskim predstavnikom Francije, Angliie, Jugoslavije, Nizozemske, Belgije. Norveške in Danske, ki so akreditirani v Pragi, tržaškega vprašanja nobenih sprememb. Zmernejši zunanjepolitični krogi ne verjamejo na novo napoved skorajšnje rešitve, češ da jc bilo takih napovedi že .veliko in da bi morebitna objava sporazuma pomenila le načelen pristanek obeh strank, ostalo bi pa še kup nerešenih podrol)-nosti, ki bi se njihova rešitev po vsej verjetnosti vlekla v nedogled. Kakor koli že stojijo stvari, lahko računamo, da je ta novi val vesti o rešitvi tržaškega vprašanja končno le novo upanje, da se zadeva končno spravi z dnevnega reda. Lahko pričakujemo tudi nenadno objavo sporazuma, bodisi istočasno v Beogradu in Rimu, bodisi v Londonu in v Washinglonu, če so se Angleži in Amcrikanci že naveličali tako dolgo vleči vso zadevo. V sosednji Italiji je prišlo le dni skoraj do vladne krize. V senatu so namreč glasovali o zaupnici vladi zaradi odstopa zunanjega ministra Piccionija in zaradi obtožb, ki so v italijanski javnosti letele na račun vladajočh krogov. Socialisti in ko-minfornisti so zahtevali odstop Scel-bove vlade, vendar je glasovanje izpadlo v njeno korist. Scelba je takoj po zaupnici zagrozil socialistom in kominformisfom, da bo korenito ukrepal glede prolivladne debate. Zadeva o zaupnici italijanski vladi ima globlji, pomen, ker gre tu za akcijo socialdemokratov o prid. vladi. V Londonu so srečno začeli konferenco devetih in prva poročila javljajo, da so udeleženci optimislič no razpoloženi. Seje konference bodo tajne in razpravljali bodo o načinu, kako bi podelili Zahodni Ne.m-čiji samostojnost ter kako bi Italijo in Zahodno Nemčijo vključili v bruseljski pakt. Amerika in Zahodna Nemčija se sicer zavzemata, da hi Zah.ilno Nemčijo oborožili na la način, da bi ir i.ključili v Adantski pakt. Ta težnja je še vedno v ostrem nasprotju z Mendes-Franceovimi predlogi. N:ti vemško-ameriš!:), niti francosko u-difi-: ni doslej spremenjeno. Mendes France zagovarja svojih stališče, češ du jc loko, ki bi lahko spravil pred frr.ncoski parlament in znjim uspel. Po vsej verjet- nosti bo uradna konferenca ime'« mnogo manj uspeha, kakor pa pose, rnezni kontakti predstavnikov te ali one države. Do rešitve krize evropske obrambne skupnosti pa tudi v Londonu ne more priti, ker nr> bodo mogli rešiti bistva vprašanja. Angleški laboristi so se zbrali na kongres v Scharabourghu. Zdhjmivo je, da je kongres načelno odobril z majhno večino nemško oborožitev in da je bevanislična resolucija o leni vprašanju, kakor tudi Bevan sam doživel osebni poraz, čeprav ie njegovo krilo v stranki dobilo nekaj več zastopnikov « izvršnem odboru. V Ameriki se pripravljajo na volitve kongresa. Volilno kampanjo so začeli že prejšnji teden tako republikanci kakor tudi demokrati. Ti so šli v volilno borbo z velikimi obtožbami proti republikanski administraciji, medtem ko se republikanci zanašajo na Eisenhoioerjev vpliv. V Ameriki sicer ni nič novega, da zmaga opozicijska stranka in po vsej verjetnosti FAsenhoiverjeva osebnost ne bo lokral rešila republikancev. Na zasedanju Generalne skupščine OZN nadaljujejo s splošno razpravo in delegati posameznih članic prikazujejo stališče svojih vlad o raznih mednarodnih vprašanjih in o dejavnosti tega ali onega oddelka OZN. V \Vashingtonu in Moskvi so istočasno objavili dokumente o atomskih razgovorih med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Iz njih je razvidno, kako so obravnavali Einsenhoiverjev predlog ler kako so se pogajali za uporabo atomske in hidrogenske energije. Zahod se noče odpovedati atomskemu orožju, medtem ko Sovjetska zveza poskuša v svoji kampanji za mir zakrili podobne namene. V Zadnjih časih vse češče beremo o najrazličnejših elementarnih nezgodah v Teheranu, kjer je zaradi poplav bilo uničenih nad 3000 hiš in je nastala škoda, da je. ne pomnijo in so poplavljene predele proglasili za »cono nesreč«. Vse hujša nesreča pa je doletela prebivalce japonskega otoka Ilukaido, kjer je zaradi strahovitega tajfuna izgubilo življenje na samen otoku 650 ljudi, Utonilo pa je 2500 oseb. Valovi, ki jih je poganjal veter z brzino 260 kilometrov na uro, so pogoltnili potniško ladjo s 1000 potniki, 4 tovorne ladje in 754 ribiških ladij z vsemi potniki in posadkami. V številnih krajih na otoku je izbruhnil požar, ki je uničil med drugim vseh 4500 hiš v mestu Ivanuči. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI OBDOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB Za naš praznik, 2. oktober, čestitamo vsem našim občanom. Vsem želimo mnogo sreče in uspehov pri, izgradnji naše socialistične domovine. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu občine k občinskemu prazniku, 2. oktobru Ävtopodjetje čestita ob občinskem prazniku, 2. oktobru. vsem občanom in delovnim kolektivom ter jim želi nadaljnjih uspehov pri njihovih naporih. Zgodnje jutro. Ljudje so se tru-moma umikali iz vasi, v kolikor niso zbežali že prej, ponoči. Kmalu so postali Čežarji taho tihi, da se je vsakomur, ki ni bil vajen te tišine, stisnilo srce. Nihče ni gnal živine na pašo, kot si navadno videl vsako jutro. Vedeli smo, da pripravljajo hajko na ta del Primorske. Nekoliko nad Sv. Antonom smo bežali s ceste v gozd. Kako smo bili naivni, kakor da bi ne mogli vojaki za nami. Sest let mi je bilo takrat. Z mamo sva naložila nekaj najnujnejših stvari na voz in zbežala za drugimi. Dobro se spominjam, 'kako se mi je stiskalo srce od strahu, ko sva na poti srečala gručo ljudi okrog zaboja s prazniim naboji. Nisem še ločil praznili od polnili. Vse, kar je bilo živega, vse ,je bežalo. Videl sem starca, kako je vlekel za seboj kozo, ki mu je bila edino bogastvo in edina družba. Marsikomu bi ušel smeh ob pogledu na tako pisano množico, s tako čudnimi tovori. Toda kdo bi mislil na to, vsak je bežal, bežal čim dlje je mogel. Tedaj, ko nam je nono pripovedoval o svojih vojaških dogodivščinah in o ruski fronti, na kateri je bil, me ni bilo strah. Takrat sem si vroče želel postati vojak, biti v strelskih jarkih kakor nono in jesti komis kakor on. Takrat sem si žele! vojaških dogodivščin in sem bil. navdušen zanje. Toda takrat jih je pripovedoval nc|no in jih je povedal tako. da so se vedno lepo končale. Kako daleč so bili ti občutki sedaj. Spoznal sem. da ie vojna nekaj resnična i™, nekaj «t-nšnega, nekaj, kar uničuje in mori. In nihče mi ni povedal, zakaj vse to. Spominjam se, da so pri nas do ma govorili, da je kdo padel. »Padel je«, so dejali starejši in tudi mi otroci -smo včasih slišali: »Padel je toda razumeli nismo, kaj to pomeni,. Tisti da.n sem spoznal vso grozoto te besede. »Ubili so ga«. Ubili so ga kakor živino', ubili kakor ubijejo prašiče pozimi. Ubili so ga in ga ne bo nikoli več. V tesni kotlinici se nas je stiskalo kakih dvajset. Zena in otrok. Ko je krožilo nad nami letalo, smo molili in prosili boga, da bi odvrnil pozornost od nas in od naših dragih, ki so se skrivali drugod. Potem je doma, ko pridemo zopet domov. Počasi se je stemnilo. Tistega neznosnega brnenja avionov nad nami ni bilo več. Ljudje so se začeli vračati domov. Cel dan nismo jedli, toda tudi sedaj ni nikogar mikala jedača. Nismo vedeli, ali bomo sploh še kdaj imeli dom, ali bomo sploh še videli očeta ... Ko srno se vračali domov trudni, polni skrbi, smo mislili, da ,je vse za nami. Toda kmalu smo spoznali, da ni tako. Srečali smo prvega mrliča. Tedaj, ko sem prvič videl človeško kri, ko sem prvič videl mrtvega človeka', tedaj sem spoznal ma- Matere in žene padlih borcev in talcev, oblečene v žalne obleke pred grobovi, tudi danes obtožujejo vse tiste, ki še vedno grozijo z raznimi atomskimi in vodikovimi bombami. noeasi mineval dan. Večkrat so šle fašistične patrulje čisto blizu nas Včasih je šel tudi kdo naših mimo nas in povedal: »Sušterjevo so zažgali, Nad Čežarji se dviga dim. Ne rla se razločiti, kaj gori.« Pričakovali smo, da ne bomo našli več terino* bolečino. In ko je zajokala mati: »Oh, mrtev jc naš Silvester...« smo jokali vsi, ki smo bili tam blizu. Ne bo ga nikoli več ... Kolikor bolj smo se bližali domu, večja groza nam je stiskala srce. Grozna je bila novica: Barba Mi- kolata ni več. Milka Kovača ni več, Kubejcev ni več, padel je ta, padel oni, padlo jih .je deset, dvajset. . Potem smo prišli domov. Vem, da je živina tulila pri jaslih in čudno je bilo, da se ni odtrgala. Toda nihče se ni utegnil zmeniti zanjo Padel je Barba Mikola, anoj največji prijatelj, ki se je igral z menoj kakor otrok. Nikoli več ga na bo, nikoli več me ne bo držal na kolenih. Nisem hotel tega razumeti, nisem mogel. Kako bo brez njega, ki mi je bil obenem oče, prijatelji in stric. Pravijo da so bili vsi trije skupaj. On in oba Kubejca. Potuhnili so se da je šel glavni naval mimo. Ko so bili prepričani, da je že vse za njimi, ije dejal moj stric: »Pojdimo k našim! Ne smemo pustih', da se samo oni borijo za nas. Pojdimo k njim.« Zal ni utegnil nikoli priti k našim. Komaj so se vsi trije dvignili so jih pobili fašisti, ki so jih slišali. Bil si >junak, stric! Skoda da nisi mogel pokazati vsega svojega junaštva. Hvala ti, da si dal svoje življenje, da bo meni bolje. HVALA VAM VSEM... 1 Hvala vam vsem, padli junaki, hvala vam. ki ste dali svoja življenja za svobodo, za naše boljše življenje. Tebi, Alfonz, ki si na harmoniko ustvarjal nove akorde, hvala ti, zasanjani muzikant, hvala, vama kovača Milko in Marjo. Nikoli več no bom slišal vašega nabijanja ]X) nakovalu. Marjo Bordon, Marjo Vatovec, Rafael, Danjel, Bruno, Stanko, Branko, Kalister in vsi vi, ki vas niti poznal nisem, in ki počivate sedaj nekateri na pokopališčih, nekateri pa v naših svobodnih gozdovih, kjer še vedno tulijo pozimi viharji, kakor so tulili takrat, ko ste hodili a puško tod. Bodite zahvaljeni, padli tovariši, za najdražje, kar ste zaslužili s svojo krvjo — za svobodo. Vedite, da hodimo po vaših stopinjah,, naj vam ne bo žal krvi! [t ÍÚ- ftOfoc&nO. 2 2. Možnost industrijskega razvoja (Nadaljevanje iz prejšnje številkej Ko smo v zadnjem sestavku govorili o gospodarstvu bovške občine, «mo začeli s kmetijstvom, saj je v uifm gorskem svetu najvažnejša gospodarska panoga. Tajnik bovške eadruge nam je dejal, da se okoli 65% prebivalstva preživlja v teli krajih s kmetijstvom, še več pa je ljudi- ki delajo na kmetijah, pa morajo iskati Se drug zaslužek, ker jim priliki ava posestva ne dajejo dovolj sredstev za življenje. Ti napol kmetje iščejo delo v industriji, obrti, stavbeništvu in gozdarstvu. Ljudje se ne zadovoljuje več s dkromno skodelo čompe, kot pravijo krompirju, in zato opažamo na toni lepem, a na življenjskih sokovih revnem koščku zemlje, bolj kot drugje, pojav izsiljevanja. Nekatere vasi so v zadnjih desetletjih zgubile nad polovico prebivalstva. Pred vojno so imeli Bovčani stalen zaslužek v Rabcljskem rudniku, ki je zaposlil mnogo rudarjev iz Loga pod Mangartom. Bovca, Čezsoče, Kala-Koritnice in deloma tudi i2 Trente, Soče in Srpenice. Po razmejitvi je Rabelj.ski rudnik ostal v Italiji in rudniška uprava je obdržala samo nekaj starejših rudarjev s teh krajev. Zaradi starosti izpadajo ti rudarji naglo z dela in danes jih fe v rudniku komaj šc 30. V rudnik se vozijo vsak dan skozi predor naravnost iz Loga pod Mangartom. Naravno je, da je izguba rudnika pomenila hud udarec za te kraje. Zato je bilo treba najti nadomestilo v novih obratih, v razširitvi starih manjših obrtniških delavnic, v razširitvi gostinstva, ki ga narekuje že sama izredna lepota te pokrajine, v meloracijah pašnikov in gozdov1, itd Razen nekaterih manjših obratov, ki nudijo stalno zaposlitev, nudijo ostala dela le sezonsko zaposlitev. Zato je pozimi mnogo neizkoriščenih rok Računajo, da je na Bovškem okrog 700 ljudi, moških, zlastih pa žensk, katerim jc treba dati možnost stalnega zaslužka. Bovška občina se je že do danes s svojimi skromnimi sredstvi trudila, da bi rešila ta socialni problem. Tu-■di tolminski okraj je s svoje strani storil precej, vendar pravijo Bovčani, da še vedno premalo. Tudi gozdna uprava in uprava za pogozdovanje Krasa sta v zadnjem ča- su zaposlili precejšnje število ljudi pri pogozdovanju in pri gradnji cest. Sedaj je priskočila na pomoč tudi republika. Iz republiške pomoči pasivnim krajem bodo v kratkem času razširili rudnik krede v Srpe-nici, kjer so odkrili velike zaloge te rude, Sedaj raziskujejo teren in proučujejo možnosti produkcije. Ze letos se je proizvodnja prccej razgibala. V Bovcu bodo razširili z isto pomočjo tovarno pohištva in zgradili oddelek za izdelavo avtomobil škili svečk. V Bovcu so upali, da bo tovarna zgrajena v njihovi občini, toda na okraju so sklenili, da bode glavni obrati v Tolminu, medtem ko bodo pomožni obrati v Bovcu in v nekaterih drugih krajih. Ko bodo ti načrti uresničeni, bosta postali Srpenica in Bovec dve središči', kjei bo višek delovne sile gorskih dolin našel vsaj delno možnost stalne zaposlitve in zaslužka, ki ga zemlja ne daje v zadostni meri. To so prve že zagotovljene naloge. Načrtov pa je veliko več, ki so pa odvisni od razpoložljivih sredstev in od načrtov, ki presegajo okvir občinskega gospodarstva. Sem spada izkoriščanje žive vodne sile, ki izvira iz teh gorskih ■ tal, za izgradnjo električnih central. Govorijo o velikem jezu na Žagi, na vhodu v bovško dolino, ki bo, če bo zgra-;en. popolnoma spremenil lice te preleoe doline. Med Bovčani smo našli tudi mnogo navdušenih pristašev za zamisel, da bi zgradili novo cesto, ki bi povezala to', do sedaj zaprto dolino, 7 Gorenjsko, to se pravi z Jesenicami in drugimi industrijskimi kraji. Cesta čez Vršič ,je pozimi neprehodna in zato ne ustreza temu namenu. Nova cesta naj hi tekla skozi Trento in dolino Zadnjice, vzpela naj bi se 200 m više nad dolino in bi skozi 4-Jvilometrskn: pTfcdor prjlšla na zhodno stran Triglava v dolino Vrat. Bovčani bi imeli s to cesto samo 40 km poti do Jesenic. Ta drzna, a izvedljiva zamisel nas ne more pustiti hladne. Triglavski gorski masiv, ki sedaj zapira s svojimi strmimi pobočji 'bovški kot, bi z izvedbo te zamisli postal prehodna pot v širši svet iz te čudovito lepe, a na gospodarskih sredstvih revne dežele. 3. Nekaj o turizmu Odkar je padla krivična meja, so 'gorski masivi Triglava, Razora, Jalovca in Prisojnika odprli svoje dostope slovenskim gornikom tudi z eahodne strani. Prelepih dolin Trente, Koritnice in Bavšice ue zremo več samo z vrhov, temveč se lahko docela naužijjemo njihove 'tihe in divje narave. Sedaj je odprta pot na Mangart, na Kanin, Veliki vrh in Jerebico, od kodni se odpre krasen razgled na slovenske dežele, ki io žal ostale še pod Italijo Po teh vrhovih teče nova meja in bovški planinci si želijo, da bi oblasti olajšale postopek za dovoljenja za vzpon na te grebene, na ta divni in slovenskim gornikom še malo p ozn mi gorski .svet. V zadnjih letih so poštah Bovec, Čczsoča, Soča in Log priljubljena letovišča, zlasti med Srbi in Hrvati Hoteli so bih lepo urejeni in tudi oskrba je na primerni višini, Bovčani pravijo', da bo treba v bodoče zgraditi tudi primerne družabne prostore in plavalni bazen, (kajti v Bovcu lahko dežuje nekaj dni zaporedoma ali pa pritisne velika vročina), če hočemo, da se bo turizem še bolj razmahnil. Zlasti v zadnjem času so dobre avtobusne zveze, saj je prejšnja kombinacija železnice od Mosta na Soči z avtobusom do Bovca in Trento pomenila za turiste veliko izgubo časa. Sedaj ima Bovec in i njim Trenta in vse gornje Posočje vsakodnevno avtobusno zvezo 2 Ljubljano. V sezoni je delovala dvakrat tedensko zveza s Koprom in enkrat z Opatijo. Od snežnih alpskih vrhov si lahko prišel v nekaj urali do slovenske obale v Tržaškem zalivu in do bisera našega Kvame-ra, Bovec je povezan z avtobusno linijo tudi s Kranjsko goro čez gorski prelaz na Vršiču. Letos je sicer turistični promet padel v primerjavi s lansko sezono. Nekoliko je 'krivo vreme, bolj pa • ukinitev sindikalnih popustov. Želo sredi avgusta se je stanje izboljšalo, ko je bila kapaciteta prenočišč popolnoma izkoriščena. Ugotovili smo, da je Bovška premalo povezana v propagandi s turističnimi biroji v Ljubljani in drugih večjih mestih, kakor tudi v inozemstvu. Pravijo, da se domača turistična podjetja niso dogovorila s »Putnikom«, ker je ta zahteval za svoje usluge previsok odstotek. Kako se razvija pravi gorski turizem? Po večini prihajajo obisko- valci planin iz večjih slovenskih središč: Ljubljane, Kranja in Jesenic. Precejšnja daljava od teh centrov (vozni listki so danes tako dragi!) pa je prcccjšnja ovira, da bi šo več ljudi spozrialo lepoto teh gorskih -krajev, ki so bili četrt stoletja odrezani od domovine. Bovški planinci pravijo, da bo treba napraviti še mnogo, da bo postalo tudi na Primorskem gorništvo pravi narodni šport, kot je v ostalih delih Slovenije. S primerno propagando med mladino bo treba dokazati, da ja zdravo, veselo življenje v neoskru-nejni naravi naših planin -višek ugodja, ki ga more nuditi šport. Planinsko društvo Bovec, ki šteje okoli 120 članov (med njimi seveda niso vsi aktivni) se je resno oprijelo nalog, ki ga čakajo na njegovem velikem in razgibanem terenu. Društvo oskrbuje planinski dom Zlatorog v Trenti in dom Petra Skalarja na Kaninu. Pred nekaj tedni pa so se pričela pripravljalna dela za gradnjo planinske postojanko na Mangartu, ki s svojo gorsko cesto privablja prav pod svoji ponosni vrh številne »motorizirane« turiste. Bovškemu kotu manjka temeljiti vodič, priročna knjiga, ki bi vodila turista po tem prelepem in zgodovinsko zanimivem delu slovenske zemlje. Uoamo, da bodo bovški planinci mislili tudi na to. K. M. Uredbe in predpisi zadnjih let jasno določajo, da nihče ne more biti sprejet za vajenca v kakršnokoli obrt, ako nima vsaj šest razredov osemletke ali dveh razredov gimnazije. Le oni, ki izpolnjujejo navedene pogoje so sprejeti kot va-jenci in med vajeniško dobo, ki traja tri leta morajo obiskovati vajeniško šolo ter nato položiti pred posebno komisijo izpit za pomočnika. Nihče temu ne oporeka, vsi smo prepričani, da je tako potrebno in prav. Imeti želimo in hočemo do bre obrtnike, ki bodo vsestransko kos svojemu poklicu. Ob tej ugo tovitvi se mi pa vsiluje vprašanje: kaj pa naši bodoči kmečki gospodarji in gospodinje? Ali njim res ni potrebna prav nikakšna. nadaljnja izobrazba? Ali jim je za njihov bodoči poklic res dovolj samo ono znanje, ki jim ga da nekaj let o snovne šole? Odgovor na to vpraša nje sem dobil ne da bi ga bil sploh zastavil. Dobil ga nisem samo od posameznih oseb, ampak dali so mi ga očetje in matere po raznih kra-jih našega okraja: kaj nas vendai silite, da pošljemo »butca« v gimnazijo, ko pa ga nameravamo obdržati na kmetiji! Za to delo mu pa res ni treba obiskovati gimnazije! Odgovor na to vprašanje mi je s solzami v očeh izjecljal učenec četrtega razreda šole v Povirju, ko mi je rekel: v gimnazijo v Sežano pa res ne bom šel, ker hodi itak Novo proizvaj alno leto za vino se začne s prvim oktobrom. Zato bodo morali proizvajalci v mesecu oktobru prijaviti količino novega kakor tudi starega vina pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru, ki bo nato poslal do vsakega posameznega komisijo za popis vina in žganja. Zoper ugotovitve te komisije, se proizvajalec lahko pritoži pristojnemu ljudskemu odboru najkasneje v roku treh dni. Občinski ljudski odbori bodo na osnovi prijav in ugotovitev komisij, upoštevajoč odbitek za razsip in kalo, količino za domačo upora-meri prometnega davka. Tudi zo-bo in podobno, izdali odločbe o od-per to odločbo ima proizvajalec pravico, da se pritoži, in sicer v ro ku 15 dni. Od 1. oktobra naprej je vsak proizvajalec vina dolžan prijaviti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru vsako prodajo in odtujitev vina. Od prodanega vina mora takoj vplačati določen prometni davek. To ne velja v primeru, da proizvajalec proda svoje vino pooblaščenemu podjetju kot n. pr. Vino Koper, ali drugemu trgovskemu podjetju z alkoholnimi pijačami. V takem primeru plača prometni davek kupec. Občinski LO izda sprem-nico za prevoz vina iz enega kraja v drugi, kupec pa mora plačati prometni davek v 30 dneh po izdaji te spremnice. Kadar pa proizvajalec proda vino privatnemu gostilničarju, nepo- Zadnja je ostala na planinah, kjer je vse poletje imela sočno pašo. Črede se že izgubljajo za zadnjimi ovinki v dolinah, ta pa se še ne more odločili, da bi jim sledila. V dolino gleda in posluša odmeve zvoncev .., vina m zganja sredno potrošniku, podjetju, zadrugi ali drugi ustanovi, ki ni pooblaščena za promet s to vrsto proizvodov, mora prodano količino prijaviti občinskemu LO in plačati prometni davek, v kolikor ne gre za vino, ki je določeno za domačo upo rabo in oproščeno prometnega davka. Isti postopek velja tudi za prodajo žganja. Za vplačani prometni davek izda občinski LO posebno potrdilo. Ce pa nekmetovalci kupijo vino v gostilni in ga nato nesejo domov za lastno uporabo, ni potrebno nobeno potrdilo ali spremnica. Tudi v primeru, da nekmetovalc kupi od kmeta-proizvajalca, ni potrebna nobena spremnica, pač pa je proizvajalec dolžan prodajo prijaviti pristojnemu ljudskemu odboru ter takoj plačati odgovarjajoči prometni davek. Davčna potrdila in spremnice stopijo v veljavo v koprskem okraju s 1. oktobrom. Prometni davek, ki je 15 din od enega litra vina, morajo proizvajalci plačati tudi za vse vrste hibridnega, bolnega in industrijskega vina. Odpis prometnega davka za pokvarjeno vino lahko proizvajalec doseže le na ta način, da pokvarjeno vino prijavi občinskemu LO, ki pošlje svojega uslužbenca, da vzame vzorec in ga predloži v analizo pristojnemu zavodu, ki določi, če je vino primerno za predelavo v žganje ali kis, ali popolnoma pokvarjeno in kot tako neuporabno, šele po tem postopku občinski LO odpiše prometni davek. AN. Z zasedanja LOMO Postojna Na sobotnem zasedanju LOMO Postojna je bil sprejet dodatni proračun za tekoče leto v znesku 23 milijonov din. Skoro sedem milijonov din so določili za kulturno prosvetno dejavnost. Tako so dali z? nabavo učil in opreme za področne šole v Postojni, Bukovju, Studencu Prcstranku, Hrošč ah, Orehku in Glasbeni šoli v Postojni 3,277.00G dinarjev. Za izgradnjo kulturnih domov v Bukovju, Studencu, Orehku in Postojni so določili 2 milijona-ostalo pa za muzej, knjižnico in D i-aški dom- Na zasedanju so razpravljali tudi o predlogu družbenega plana za prihodnje leto in sprejeli več gospodarskih in administrativno-upravnih odlokov. R. B. sestra, jaz pa bom delal na kmetiji T Iz pudarka njegovih besed je zvenela ljubezen do dela na domači zemlji. Prav je, da otrok ljubi zemljo in delo na njej, toda . . . Na vsak način se moramo otresti one zastarele miselnosti, da gimnazija ustvarja kader bodočih nameščencev, kakor bodočih umskih delavcev, kader onih ljudi, katerim ja ročno delo ne samo nepoznano, ampak marsikaterikrat tudi osovraženo. Zavedajmo se tega, da so naše nižje gimnazije tip osemletno šolske obveznosti in da bi sleherni naš državljan moral imeti ono znanje, ki ga dajata osnovna šola in nižja gimnazija. Premnogi pa še vedno smatrajo, da ie p-vi kOTak t gimnazijo že prvi korak odtujitva od domačih polj in t-avnikov. Zavedati se moramo nadalje tudi tega, da našemu bodočemu gospodarju domačega posestva nikdar in pod nobenim pogojem ne zadošča ono pičlo znanje, ki mu ga daja osnovna šola. Ali je res dovolj nekaj pisanja, računstva in branja, kakor to premnogi še danes trdijo? V drugih državah so že pred mno gimi leti prišli do spoznanja, da je to znanje nedovoi-jno. Pa res ni treba iskati primerov v drugih državah! Imamo jih dovolj tudi pri nas! Kdo je boljši in naprednejši kmetovalec, ali oni, ki nikdar ne pogleda niti časopisa, niti knjige, ali oni, ki porabi nedeljske popoldneve in jesenske ter zimske večere za to, da z branjem raznih stro> kovnih knjig in časopisov razširja svoje znanje? Imamo tudi v našem okraju marsikaterega gospodarja, ki je dokončal kmetijsko šolo in nato prevzel domače posestvo. In kdo je boljši gospodar? Ali on, aH ¡raj« kanaliziral vso zadevo po' poti, hjegov sosed, kateremu je knjiga deveta briga? Pri tem res ne drži morebitni ugovor: prevzel je lepo urejeno posestvo in iz pSlne vreče je lahko jemati! Zgodilo se je že marsikaterikrat, da se je polna vreča izpraznila in da ni več bilo odkod jemati! Volja, prizadevnost, ljubezen do dela in odgovarjajoči znanje to so osnovni pogoji, ki so potrebni slehernemu našemu kmetovalcu- In vse to mu daja današnja šola, današnja gimnazija? Na žalost, danes še ne! Prav na tem področju bodo imeli bodoči šolski odbori ogromno hvaležnega delat Prav ta ugotovitev, ugotovitev, da šola danes še ne nudi tega znanja, ta ugotovitev je sprožila misel po ustanavljanju raznih večernih te čajev iri kmetijsko gospodarskih šol. Ne smatrajte, da je to kakšna novotarija! So okraji, ki so daleč pred -nami! Saj imajo večerna kmetijsko gospodarske šole po vseh šolah in v te šole je zajeto od 80 do 90% vse pošolske mladine. V ■našem okraju si pa šele utiramo pot! Lani ustanovljena kmetijskogospo-darska šola v Dutovljah je dokaza, la, da so takšne šole potrebne, mladina iz tamkajšnjega predela pa je s svojim rednim obiskom dokazala, da si takšnih šol želi. Na osnovi dobljenih izkustev so merodajnj prosvetni činitelji spoznali, da bi ■treba takšne kmetijsko gospodarska šole ustanoviti že letos v Komnu, Črnem kalu, Pregariu in na Vre-mah. Ne bodo to šole, v katerih bi • se naša mladina na šolski način učila samo pisanja in računanja, ampak bo to šola, v kateri se poleg osnovnih znanj uče vsa ona znanja, ki so slehernemu našemu kme. tovalcu tako nujno potrebna. Ne samo domači učitelji, ampak razni kmetijslci strokovnjaki bodo razdajali svoje tekom let pridobljeno znanje iz poljedelstva in živinoreje, iz sadjarstva in ■vrtnarstva, iz vinogradništva in kletarstva ter is praktičnega gospodinjstva. Razni krajši in daljši ogledi vzorno ure-jenih posestev bodo izpopolnjevali njihovo teorijo. Te šole bodo trajale dve leti, in sicer v jesenskih in zimskih večerih po dvakrat na teden in ob zaključku šole bo dobil vsak izpričevalo, ki mu bo omogočalo tudi vstop na druge kmetijsko šole. Razmislimo o tem, ali so takšne šole naši mladini potrebne, razmislimo to kot očetje in matere, razmislimo to kot državljani in pokažimo naši mladini, kje je njeno met sto v dolgih jesenskih in zimskili večerih! v K članku: »Se o grozdju in odkupu na odprt račun« V 39. številki Slovenskega Jadrana z dne 24. septembra 195-1 je izšel članek So o grozdju in odkupu na odprt račun«. K temu članku je dodan osnutek pogodbe za odkup grozdja na odprt račun Mislim, da ta pogodba ne more biti osnova za razpravljamo. Pogodba jo laliko samo formalen akt, » katerm se obe zainteresirani «franki med seboj sporazumeta o načinu odkupa. Da bi uveljavili sistem odkupa na odprt račun, je potrebno predhodno postaviti osnovo, ki mora sloneti na tesnem sodelovanju med vinsko kletjo in proizvajalci oziroma zadrugami. Tega sodelovanja do danes ni bilo. Vinska klet ni pokazala v preteklosti nobenega ra/r . anja določenih problemov iz vinogradniškega področja, Id so bili <"vstokrat važni činite-lji proizvodnie. Prav zaradi tega nerazumevanja jo nastalo na vsem našem področju ročju veliko govoričenja, ki ni imelo vedno pozitivne osnove. Proizvajalci so si ustvarili s tem določeno mnenje, ki ga bo lahko vinska klet odstranila samo s tesnejšim sodelovanjem med vinogradniki in podietiem, in na osnovi tega si bo zopet klet pridobila simpatije proizvajalcev, ki jih je uživala takoj oli ustanovitvi in še določen čas kasneje. Torej članek, ki ga je objavil Slovenski Jadran v imenu vinske kleti, torej ne izJiaja iz stališča', kako zbližati proizvajalca do kleti, temveč frontalno napada proizvajalce, njihovo osnovno organizacijo kmetijsko zadnigo kakor tudi Zvezo zadrug. Za vse nepravilnosti, ki so nastale na vinskem tTgu obtožuje proizvajalce oziroma njihovo organizacijo. Kot sem že omenil, jc osnovno vprašanje zbližanje proizvajalcev in predelovalnih obratov, kot jc vinska klet, kakor tudi drugih industrijskih obratov, ki predelujejo kmetijsko pridelke, Sodelovanje med socialističnimi obrati in proizvajalci postane lahko v tem momentu, ko ti obrati ne IkkIo ozko gledali samo svoje lastne ikorista. temveč obenem skrbeli, da bodo določene količine kmetijskih proizvodov odkupljene ter da bo proizvajalec za te dobil toliko, da bo odgovarjalo vloženemu trudu. Na drugi strani bi morali ti predelovalni obrati nuditi vso potrebno pomoč proizvajalcem, da lahko uspešneje razvijajo one kulture, ki jih ti obrati rabijo za predelavo. Ta povezanost med kmetijskimi in predelovalnimi obrati in proizvajalci ni prišla v polni meri do izraza. Imamo predelovalna podjetja, ki se rivo zanimajo za to in iščejo zvezo med njihovim obratom in proizvajalcem. Nudijo proizvajalcu določene garancije1, kot n pr da mu odkupijo določene količino pridelkov po določenih cenah Podpirajo proizvajalce finančno in materialno, da bi na ta način dosegli čimvečje uspehe pri proizvodnji. Tega nismo opazili do sedaj pri podjetju Vino Koper, čeprav jc obstoj tega podjetja odvisen od proizvajalcev tega področja. Saj podjetje v članku na- Kanal ob Soči Lepo smo praznovali občinski praznik. Vokalni koncert, folklorni plesi, gasilsk 1 vaje, športne tekme in zborovan e mi privabili veliko število ljudi. Na zborovanju jc govoril tov. Boris Kraigher. Kanal je imel ta dan svečan zunanji izraz. Vse ulice so bile lepo počiščene, hiše pa so lepo prepleskali. To jc bil za Kanal nekak začetek komunalne dejavnosti, ki bi jo bilo treba nadaljevati. Se imamo ruševin.' j z prve in druge svetovne vojne. Sprašujemo se, ali ne bi tovarna cementa v Anhovem na teh temeljih zgradila stanovanjske hiše za delavce? Zdravstvi no bi bilo to koristno, ker je zrak v Kanalu znatno boljši kot v Anhovem. Tudi iz gospodarskega vidika bi to odgovarjalo, ker bi obvarovali marsikatero njivo, na katerih misli tovarna zidati hiše. Bilo bi nujno, da bi tovarna spremenila načrt delavskega naselja. To naj bi »radiia ob cesti Anhovo—Kanal, kar hi m kaki) povezalo obe središči in odstranilo nepotrebna trenja, kateri va/.m-jši. Ob bregovih Soče naj bi zrasle stanovanjske hiše in hišice, obd me z nasadi in stezicami. Primer imamo v delavskem naselju elektrar-n- Dobi ar in še drugod v Sloveniji. Op. vaja, da se kolektiv zaveda namena, za katerega je biLa vinska klel zgrajena. V zadnjem času nismo tega ugotovili, temveč ugotavljamo, da je kolektiv živo zainteresiran, koliko grozdja bo odkupil, ni pa zainteresiral, ali se vinogradništvo obnavlja, ali imajo vinogradniki dovolj razpoložljivih sredstev, kot n. pr. umetnih gnojd, razkužilnih sredstev, podlag in oepljenk za obnovo vinogradov, če pri obnovi imajo težavi in podobno. Klet bi morala v teh primerih priskočiti na pomoč vinogradniku tako, kot jc priskočila na pomot- vinogradniškemu kompleksu v Črnem kalu, da mu je dala na razpolago določeno vsoto deviznih sredstev, ali pa tako, kot je priskočila na pomoč ob priliki neke akcije MLO Ljubljana. Postavlja se vprašanje, ali jc kolektiv v enaki meri priskočil na pomoč našim vinogradnikom. Tu lahko samo negativno odgovorimo. V nadaljevanju članka je govora o politiki cen, češ da je proizvajalec držal visoke cene vinu, ni pa navedeno, da je to obratno, da je prav politika cen, ki jo vodijo naša vinarska in gostinska podjetja, nezdrava, kakor jc tudi nezdrava konkurenca, ki jo vodijo med selx>j. Ta članku navaja, da si s čimvečjiml dohodki ustvarja večje sklade. S temi besedami mislim, da jc kolektiv vse povedal. Ustvariti čim večje dobičke, tlel no na račun proizvajalca, delno na račun potrošnika Jasno, da je potem odprt račun nezaželen. Je to v skladu s socialistično moralo v trgovini? Na drugi strani z ustvarjanjem visokih dohodkov trpi življenjski standard naših delovnih ljudi. Saj bi pisec lahko prebral govor tov. Tita na Ostrožnem. Velike dohodke utemeljujejo s predpisi, kdor pa pozna našo zakonodajo, ve, da imajo naša podjetja obveznosti do družbo v toliko, da plačajo obresti na osnovna sredstva, da odvedejo amortizacijo in anuitete. Drugih dobičkov naš družbeni plan ne predvideva, v kolikor jih niso sama podjetja planirala. Plače delovnega kolektiva niso vezane na dobiček, temveč na promet. Toliko časa, dokler bo v podjetju bojazen, da lx> podjetje imelo premalo denarja za delitev, kot navaja pisec, je težko govoriti o tesnejšem sodelovanju med vinogradniki in vinsko kletjo. Ne samo to, temveč sam članek daje vrsto elementov, iz katerih lahko sklepamo, da podjetje ne išče poti za odpra- m Klet podjetja »Vino Koper« nezdrava konkurenca je dezorienti-rala proizvajalce, a na drugi strani ustvarila nestabilne cene grozdja mošta in vina. O tem bi lahko mnogo govorili, ker razpolagamo s konkretnimi podatki, ki govorijo, kako so se ccne vinu dvigale, ne da bi to zahtevali proizvajalci. Dalje podjetje trdi, da so se v času, ko je pri nas vladala taka politika cen, na tržišču pojavila srbska in dalmatinska vina. V članku pa ni govora c tem, kdo je ta vina pripeljal, kakšna je bila cena vinu feo klet, kakšne namene so imela vinska podjetja in kakšen jc bil končni rezultat vsega tega. Ce bi pisec vse to točno navedel, bi mogoče vsa ta polemika dobila drugačno smer in bralci člankov bi laže razsodili o stvari. Nadalje članek omenja, da ima odkup na odprt račun zadružni karakter. Strinjam se s tem. Ob tak, nestabilnosti vinskega trga, ki ustvarja tudi negotovosti, je nujno tiskati tako obliko odkupa, ki bc odpravila nepotrebne govorico, ki oddaljujejo proizvajalca od kleti Postaviti moramo tako organizacijo odkupa, ki bo v sedanjem momentu najbolje ustrezala vinski kleti, kakoi tudi proizvajalcu, in preko njega stabilizirati vinski trg. Ce govorimo o povezavi med vinsko kletjo in proizvajalci, mora ta nudit • roizvajalcu določene garancije. Tel: garancij do danes vinska klet ni mogla dati, saj ni mogla niti objaviti cene grozdju 15 dni pred trgatvijo. Komercialni oddelek podjetja mora biti poučen o cenah vina na jugoslovanskem vo raznih pomanjkljivosti, ki so se pojavile v zadnjem času v trgovini z vinom. Iz članka se vidi, da hoče nadaljevati z začeto prakso, ki se je pokazala kot negativna. Trditev, da gre odkup na odprt račun na riziko podjetja, ni točna. Saj bi se morah obračunati na osnovi povprečne letne doseženo cend, v kolikor sc vinski klet in proizvajalci drugače ne sporazumejo, Iz tega je razumljivo, da ne gre tu za golo tendenco forsiranja odkupa grozdja na odprt račun, temveč za sistem odkupa, ki bi pripomogel reševati nestabilnost vinskega trga. Ivan Knez. Lepa proslavo Vmarske zadruge v Vipavi m Vinarska zadruga v Vipavi je le-Sx> proslavila 60-letiiico svojega dela. Kljub dežju, ki je padal v jutranjih urah, se je v nedeljo dopoldne zbralo v veliki dvorani zadružnega doma nad 600 vinograd nikov-za-družnikov; navzoči pa so bili tudi tov. Joško Humar, tajnik OLO Gorica. zastopniki obč. ljudskega odbora Vipava in množičnih organizacij, agronomske fakultete iz Ljubljane, vinarskih zadrug iz Staierske in Dolenjske in gostje iz Trsta. V imenu inštituta za vinarstvo iz Maribora je zadrugi in njenim članom čestital ob lepem jubileju tov ing. Ivo Zupančič, a v imenu odbora za sadjarstvo in vinogradništvo pri Republiški zadružni zvezi pa tov- ing. Franc Adamič. Obširno poročilo o razvoju, rasti in delu zadruge je podal njen tajnik tov. Ivan Hrib, nakar so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih vinogradni-kov-zadružnikov v NOB. Na skupščini so podelili najstarejšim zadružnikom lepe diplome za njihovo dolgoletno požrtvovalne delo. Diplome so prejeli: tov. Franc Premrl iz Podnanosa. oče primorskega narodnega heroja Vojka, Andrej Curk iz Slapa, Franc Hrib iz Podrage, Ciril Volk iz Erzelja Franc Durn iz Gradišča pri Vipavi in Janez Rener iz Vipave. Člana delovnega kolektiva tov. Pc-pe Pavlin in Anica Lavrenčič pa sta za dolgoletno službovanje pri zadrugi prejela denarni nagradi. Sledila sta strokovna referata, ki sta med navzočimi vinogradniki vzbudila veliko zanimanja Tov Ante Flego iz kmetijske šole Lože pri Vipavi ie predaval o vipavskem vinogradništvu in njegovih perspektivah, medtem ko je upravnik zadruge tov. ing. Dušan Terčelj govoril o nujno potrebnem modernem kletarjenju in negovanju vipavskih vin. Popoldne so predvajali filme o modernem vinogradništvu. Popoldne je bila v prostorih vinarske zadruge odprta razstava grozdja. V okusno urejenem razstavnem prostoru so bile razstavljene tudi številne diplome, ki jih j a zadruga tekom le dobila za svoja vina na raznih razstavah. Rav-stavljeno je bilo tudi razno vinogradniško orodje in pripomočki ter raketa za borbo proti toči. Razstavljenih je bilo 187 lepih vzorcev grozdja. Strokovna ocenjevalna komisija je imela veliko dela preden je odločila, katero grozdje naj nagradi. Tako so prejeli diplome za namizno grozdje: Anton Sitar iz Batuj, Jože Cermelj iz Vrhpolja, Metod 2orž iz Slapa, Albin Grun-tar iz Zavine itd. Za vinsko grozdje .predvsem za rebulo, pinelo, mal-vazijo in rizling pa so prejeli di- tudi v inozemstvu. S tem, tla nis bile cene objavljene vsaj 15 dni pred trgatvijo, si mislim lahko dvoje: 1. da je vinska klet čakala. <1 vidi. koliko bo interesentov za odkup grozdja in mošta na tem področju ter k temu prilagodila tudi cone. 2. da ne po/na jugislitvanski ■ ga in inozemskega trga, zaradi česar ni mogla objav iti e. ne prej, k' jih je objavilo neko drugo podjetje, ki je mogočo o zadevi bolje poučeno. Čemu ni-o bil..' cene objavljene, daje odgovor p'a vcih prošenj skoro za >/>Vi mil i ji ¡"le. NAŠA PODJETJA C?U\D1JC V TUJINI. Tovarna elcktronwtorjcv in električnih naprav Se i er c Su/>o-tici je prevzela gradnjo tovarne elektromotorje! > Burni. Posamezne dele bodo izdelovali doma in sestavljali iii mu •■tu. Rtf ianska vlade. ■ i priprari;i .,.■<'■ •':»• podjetjem t gradnjo še nekaj drugih indlistrij-skOi objektov. NOVI KOMBAJNI. V kratkem iz britan ■i dela tri- stranske pomoči 20 kombajnov. S tro-boilo dobila državna posestva in kmetijske zadruge. Nova knjiga Primorske založbe Ali ni danes, ko so se šele odprla vrata gimnazijskih učilnic, le še prezgodaj pisati o »c vekih« in o vseh onih nevšečnostih, ki jih povzročajo bodisi dijakom, kakor tudi njihovim staršem? Preprečevati bolezen je mnogo lažje kot zdraviti jo, pravi zdravniška veda. S polno vsebino prenesemo te besede na šolsko področje našega dijaka. Toda prav v tem pogledu smo še precej nerodni! Tedaj šele, ko nam otrok prinese včasih tudi zvrhano mero nezadostnih ocen, tedaj šele stoka-nio. Učemo vzroke vsepovsod (sanic sebe največkrat milostno prezre• mol), jezimo se na otroka in na njegovo »zabitost«, včasih tiho, včasih pa tudi glasno obdolžujemo za vse neuspehe profesorje! Glavno breme krivde pa zvalimo na otrokova pleča: Mulci Nič sc ni učil! Ves dan je pohajal! Vse je v naglici prepisoval od. sošolca! Le poglejte njegovo knjige in popackane zvzke! Saj venomer bulji v knjige in >es ne morem razumeti, kako da nič ne. znal Vsi navedeni očitki se pa odbijajo od otroka in zadevajo nas same! Ah smo res tako neobčutljivi, da jih ne čutimo? Saj se. to vendar ponavlja iz leta v leto! Nič se ni učil! Ugotavljamo to m samo ob zaključku polletja ali leta, ampak ugotavljajmo to vsakodnevno. Ne ostajajmo pa samo pri ugotavljanju, ampak pojdimo korak daljeI Dajmo otroku možnost, da se -uči! Dvigajmo njegovo voljo do učenja! Kako? Mursikod je vzbudilo veliko ne-voljo dejstvo, da morajo učenci po dovršenem četrtem razredu osnovno šole v okviru danih možnosti nadaljevati pouk na bližnji osemletki ah gimnaziji. Ta nevolja je prihajala in prihaja še danes do jasnega izraza o besedah: Če je meni dovolj, da znam za silo brati, pisati in računati, bo tudi moji hčerki dovolj! Pa kaj vendar je trebc '' 'no gimnazije onemu, ki želi v obrt! Premnogo obrtnikov poznam, ki so danes mojstri svoj'' obrti, kljub temu, da nimajo gimnazij, kljub temu. da so bili v šoli trdi kol čok! — Takšne in podobne, mnogokrat tudi močneje zabeljene besede čujemo iz ust staršev naših dijakov. Mari mislite, da so vaši otroci gluhi za takšne besede? Gluhi za takšne izbruhe hipne nevolje? Z očmi in ušesi jih lovijo, poslušajo, osvajajo in čuvajo. Smo zelo naivni, ako si domišljamo, da takšne besede vzpodbujajo otroka k učenju! Vsestransko hromijo in dušijo njegovo voljo in veselje do učen' '' ' liki in sleherni he&di naj začuti otrok vzpodbudo od strani starševl To bo najučinkovitejša pomoč! Pomagamo mu pa lahko tudi pri samem učenju, pa četudi smo sami nevešči vsega onega znani", ki ga pridobiva otrok v gimnaziji! Nekajminutni vsakodnevni razgovor s otrokom takoj po njegovem prihodu iz šole, razgovor o tem, kaj so se v šoli učili, ho otroku narekoval, da bo med potjo od šole do doma, ali vsaj tik pred prihodom domov razmišljal o tem, kaj neki bo povedal očetu ali materi. Ti vsakodnevni razgovori, zabeljeni včasih s pohvalo, včasih po tudi zasoljeni z zasluženo grajo, bodo polagoma otroka prignali, da bo pazljiveje prisluškoval razlagi v šoli, samo da bi si več zapomnil in da bi znal doma čim več povedati. Ta vsakodnevni, pa četudi prav kratki razgovor o šoli bo v njem sčasoma vsidral prepričanje, da se njegovi starši zani-maio zn njegovo .'."*«■< Ijajo njegov napredek. Pri tem ne bo odveč, ako se seznanimo z njegovim urnikom šolskega dela in od časa do časa prelistamo njegovo zvezke in knjige. Predvsem pa skrbimo za to, da ima otrok red pri učenju in da ga nihče ne moti, niti mi sami z raznimi manjšimi ali večjimi delil Določimo mu neki red za učenje in ta red naj ga spremlja vso >i'.ih> dobo! Po prihodu iz šole dajmo mu vsaj pol. ure ali največ uro odmora. Le naj se nekoliko oddahne in raz-živi! Temu naj sledita dve uri nemotenega učenja. Po učenju pa naj le pomaga staršem pri delu! Spoznava naj vse težave in sladkosti dela. Pred ali po večerji naj snov kratko ponovi, k počitku pa naj gre zgodaj, da bo spočit zjutraj vstal, v pičli pol uri- osvežil prejšnji dan naučeno snov in samozavestno odkorakal ti šolo. Ako ga borna navadili na tak red, ga ho obdržal v vsem svojem poznejšem živijcnju, kar mu prav gotovo ne bo v škodo! Zavedati pa sc moramo dejstva, da naše prizadevanje bo imelo prav malenkosten uspeh, ako sami ne bomo večkrat segli po knjigi ali časopisu. Ako otrok ugotovi, da nje-govj starši nimajo veselja in ne čutijo potrebe po branju knjig in časopisov, tedaj bo v njem, kljub našemu prizadevanju polagoma le plahnela volja do učenja. Ne samo nepravilno, ampak kar smešno izzveni zahteva, da naj se otrok mirno uči ob isti mizi, ob kateri morebiti večer za večerom karta družba vaških mladincev. Dogaja se tudi to! Večkraj preglejmo njegove knjige in zvezke! Ne skoparimo ob takšnih prilikah s pohvalo, ko spoznamo, d d je treba pohvaliti. Nasprotno pa, nc bodimo preveč radodarni z grajo tedaj, ko je treba pograjati! Moramo pa znali gledati njegove zvezke m ne »rezreti niti najmanjšega napredka! Pohvala učenca dviga. Kadarkoli nam dopušča čas, po bodisi na nedeljskih opoldanskih izprehodih, bodisi pri kakšnem lažjem. poljskem delu ali pri večernem pomenku msmerjajmo razgovor no šolo in na življenje v njej! Pustimo otroka, da se pri tem razživil Razgovor pa naj se suče prvenstveno okrog dela in življenja v šoli, nikakor pa naj se ne prevrže o opravljanje sošelcev in sošolk ali tudi profesorjev! Iz teh razgovorov spoznavajmo to, kako se naš otrok vživlja v šolo in kaj ga o šoli najbolj zanima. Ob prehodu iz osnovne šole t gimnazijo rabi naš otrok mnogo vel ne samo naše pozornosti, ampak tudi naše pomoči. Četudi je nižja gimnazija obvezna za vse učence, kljub temu je ta otrokov korak ne samo važen, ampak tudi obtežen 2 raznimi večjimi in manjšimi nepri> jetnoslmi, ki večkrat vsaj v prvih dneh in tednih kaj negativno odjeknejo o doraščajoči notranjosti mladega bitja. Te težave in težavice so raznovrstne: obdaja ga popolnoma drugačno okolje kot t osnovni šoli, kjer je poznal ne samo slehernega sošolca, ampak tudi nje• ' goro življenje in delo, njegovo muhasto razposajenost, njegove dobre in slabe strani, pri katerih je večkrat tudi sam- sodeloval. Tudi m i odrasli se kar težko vživimo i: delo, dokler vsaj povrSncje ne spoznamo okolja, v katerem delamo. V osnovni šoli je vse predmete poučeval samo en učitelj, tu pa poučuje vsah predmet večinoma drugi učitelj. Tudi s tem je treba, da se naš otrok sprijazni. Pri tem se mu nehote porajajo razna vpraš'"lftl in ker nanje ne zna pravega odgovora, se prvemu »zakaj« pridruži drugi »kako« in nato »čemu« in I a zmes raznih vprašanj postaja redno bolj zamotana. in sitna. Mnogokrat bi otrok rad sprožil razgovor o tem, pa naleti največkrat na gluha ušesa, V kolikor nam je mogoče, dajmo mu priliko, da se iznebi raznih morečih vprašanj in skušajmo mu dati zadovoljive odgovore! Obiskujmo večkrat njegove učitelje in profesorje! Porazgovarjajmo se z njimi in zgodilo se bo, do nam bodo mnogokrat odkrili ali pozitivno ali nePativno otrokovo lastnost, ki je bih' nam samim dosle| neznana in vrav zaradi tega se zanjo sploh nismo zanimali. Udele-žujmo se vseh roditeljskih sestankov in sprožimo na njih razgovore o vseh naših in otrokovih težavah prt učenju. Udeležba na dosedanjih roditeljskih setankih molče dokazuje, da se za vzgojo in izobrazbo otrok mnogo več zanimajo matere kol očetje. Ali je to prav? Več pozornosti, več pomoči in ve i kontrole pri učenju našega otroka in prepričani smemo biti, da bo »cvekov« vedno manj! Med filmi, ki jih bomo videli pri nas v naslednjem tednu, je treba na prvem mestu omeniti V VRTINCU (Gone with the Wind), ameriški barvni film, o katerem je bilo toliko govorjenja in pričakovanja. Zdaj že vsi vedo, da je to največji filmski kolos, kar jih je bilo doslej posnetih na filmski trak. Posneli so go pred drugo svetovno vojno po romanil Margarete Mitehelove, ki je bil preveden že skoraj v vse jezike in ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Dela pri tem ve-likem filmu se je lotilo ameriško podjetje Davida O. Selznicka, toda izkazalo se je, da je zalogaj večji, kot ga lahko prebavijo. Producent je za ta film zapravil vse svoje premoženje in ga je moral pro- ililifib* mmmKtKmBSf^ ii Vivien Leigh igra glavno vlogo v filmu »V vrtincu« dati produkciji Metro-Goldwyn-Mayer, ki je delo potem dokončalo. V filmu so zbrali vse največje gledalec tedanjega časa: CIarca Gablea, Olivijo de Havilland, sedaj že umrlega Leslia Hovvarda, glavno vlogo pa so po dolgem izbiranju in preizkušanju poverili tedaj 5c neznani Vivien Leigh, ki je prav s to svojo vlogo zaslovela in je danes ena največjih igralk. O tem filmu pa smo posebno v. zadnjem času poleg hvale slišali še vrsto drugačnih mnenj, več ali manj neugodnih za ta film. To se je verjetno marsikomu zdelo čudno, ker je znano, da je imel film doslej po vsem svetu, največje uspehe. Odkar je hil film namreč napravljen, še nI bilo dneva, da ga ne bi predvajali nekje na svetu. Po velikih mestih so ga imeli nn programu po celo leto. Pri nas pa so sliši, da gre zanimanje zanj že h koncu. Kje more biti vzrok? Glavni vzrok je verjetno ta, da je film zdaj že star. Ko je vse na svetu podvrženo neprestanemu razvoju in mora umreti vse, kar je zastarelo in dati prostor novemu, boljšemu, naprednejšemu, tako io tudi z umetnostjo, ali, če hočete, s filmom. Kes je, da je bil film ob svojem času nedosežna ustvaritev, res je pa tudi, da smo od takrat že mnogokrat dosegli, pa tudi presegli vse tisto, kar nam ta film sedaj kaže. To bi veljalo tako za igro, kot za režijo, barve itd. Po drugi strani pa je vsebina sama taka, da v današnjih časih ne vleče več, saj je vsa zgodba pravzaprav en sam krik po dobrih, starih časih — ki si jih pa kljub temu ne želimo več. Razen navedenega bomo videli v naslednjih dneh v Kopru še naslednje filme: Angleški film Kruto morje (The Cruel Sea) bo prav gotovo pritegnil v naše kinodvorane velik del kinoobiskovalcev, ki poznajo zgodbo iz istoimenskega romana. Priznati je treba, da je ustvarjalcem uspelo obdržati tudi v filmu tisto značilno vzdušje, ki vlada v knjigi in ki predstavlja čar zgodbe. Seveda je moralo v filmski verziji marsikaj izostali, kar bomo pogrešili, vendar pa je vse bistveno prikazano — lahko rečemo — natančno tako, kot smo si to predstavljali pri branju. Isto vela za like posameznih igralcev, čeprav so večinoma sami mladi in se no dovolj znani. Italijanki film Nehvaležno srce (Cuore ingrato) režiserja Guida Brignone, v katerem igrajo glavne vloge Carla del Pogfio. Frank Latimore, Gabriele Ferzet-ti in Tina I-attanzi, si bo našel največ obiskovalcev verjetno med nežnim spolom, dve uri prijetne zabave pa bo nudil tudi ostalim. To je nanol kriminalna zgodba, ki se vrti okrog diamantov ostarele pevke in rrf"'m možnih tatov, ki so njeni učenci in učenke. Prav v teh dneh je prišla na trg nova knjiga Primorske založbe v Kopru: novele Miška Kranjca, Prav je, da tega velikega prekmurskega pisatelja izda prav Primorska založba. S tem ga bo po eni strani približala primorskemu ljudstvu, ki bo spoznalo življenje in trpljenje kmeta v Prekmurju in liraiti razmere v predvojni Jugoslaviji, po drugi strani pa bo prinesla med nas domače klasike, ki jih kljub stalnim ponatisom le s težavo najdemo na našem knjižnem trgu. Novele namreč niso njegovo novejše ali še neizdano delo, pač pa ponatis njegovih najlepših in najbolj znanih novel. Prva novela nam pripoveduje o prekmurski »revoluciji« po zlomu stare Avstrije. V noveli »Reženja na. svojem« gradi glavni junak iz denarja, ki si ga je pridobil na krivičen način. Toda — ali res Režonja do tega denarja nima nobene pravice, ali mu bo res prinesel nesrečo? To vprašanje ga muči do smrti in to vpražanje si je zadal tudi pisatelj. Novela nas pritegne tako, kot morda nobeno drugo Kranjčevo delo. »Ka.ti Kustecova« se tudi ne bori za lepše-'življenje ravno na najbolj »moralen« način. Toda njena dobra duša se ne ukvarja z moralami, Končno{jotudi njen piožispoz-nal, da bo našel srečo le pri preprostih ljudeh in v preprostem življenju. »Majhne so te stvari« je tretja novela, ki nas popelje v drugo okolje, toda med enake ljudi. Skromen uradnik, ki niti časopisov ne prebira, da se ne bi zameril oblastnikom, goji v srcu prevratne misli — svojo hčer bo dal v šole, da je ne bodo pošiljali šefi po cigarete, kot njega. Skromni uradnik je po- leg Režonje ena Kranjčevih najbolj simpatičnih kreacij. Z »Grlicami« pia pridemo nazaj na kmete in smo priča drame dveh starih ljudi, ki pričakujeta vrnitev svoje hčerke iz tujega sveta, edinega bitja, ki ga imata na svetu. In, ker ■ m i pt mmmm Ilill /•'•■•v- •■■>:■<:': mk m IPifePi «ggjpg HB Miško Kranjec je ni, si jo ustvarita sama, lepo, dobro, bogato — saj drugačna njuna hči ne more biti. Besedo o pisatelju ter nekaj res potrebnih opomb ie napisal prireditelj izbora Avgust Gojkovič. Za res lično in prijetno opremo pa je poskrbel Milan Arnež. V kratkem pa nas bo Primorska založba prenenetila z novo knjigo To bodo »Gozdne steze« znanega partizanskega, pisatelja Matevža Kaceta. Ivan Vari razstavlia v Mali' galeriji Mala galerija je že od svoje ustanovitve v pičlih letih imela že 'toliko razstav, da bi jih bilo že kar nemogoče našteti. Z njimi je dokazala, kako je bila Tes nujno potrebna. Pa tudi občinstvo je s svojim obiskom to potrdilo. Njene razstave so po obsegu zelo omejene', ker razpolaga samo z dvema prostoroma, ki dovoljujejo le kakih 25 platen. Razstave pa so zelo priročne in pripravne, če gre za prikaz in predstavitev kakega novega umetnika, ki bi večje razstave ne zmogel, ali pa tudi za prikaz razvoja slikanja v zelo omejenem času. Tudi primorski slikarji so se na teh predstavah lepo predstavili. Omenil bi razstavo Goričana prof, Rafka Nemca, v zadnjem času pa Val terja Bianchi in Tržačanov Avgusta Černigoja ter Roberta Hlava-tyja. No, in zdaj razsthvlja IVAN VAB T ,, orofesor risanja na gimnaziji v Sežani. Vari ni Primorec, Rodil se je v Kamni Gorici na Gorenjskem leta 1923. Po pivih poskusih mu je nekaj časa bil za mentorja naš slavni karikaturist Hinko Smrekar, na akademiji je študiral le malo, več pa je hodil in se učil pri drugih prijateljih-slikariih. Predvsem moramo povedati, da ni to prav prvo njegovo srečanje z javnostjo. Razstavljal je že prej na društvenih razstavah v Kranju in Mariboru, Primorci pa smo ga srečali na razstavi, ki je bila v okviru Kosovelovega tedna v Sežani. Je pa to njegova prva samostojna razstava, zato je prav, da malo obširneje o njej spregovorimo. Dela — in teh je 19 — so skoraj vsa nastala v zadnjem času. Motivno je v tem izboru precej omejen, predvsem na krajino. Ima 2 avtoportreta, 2 veduti, 1 na pol tihožitje (Rože), 3 krajine; ostalo, t. j. dobra polovica, pa prikazuje izreze iz gozda (9 platen), sadovnjak (2 platni) in Vrt (1 platno). Ob pogledu na njegove izreze gozda (čeprav je dal slikar pod vsakega napis »Gozd« s pripadajočo številko) je človeku lepo in domače in globoko zadiha. Te slike so za- ' dosten dokaz, da umetnik precej hoče pa tudi zmore povedati. Slikanje samo spominja nekoliko na impresioniste, naše in tuje (pred sliko »Gozd 2« sem se tiho spomnil Grohar »Pomlad v Škofiji Loki«; leda je Groharjev način pointilističen Vari pa ima širše barvne ploskve) Toda krivično bi bilo, naprtiti mu kaj več kot rahel spomin na Groharjeva platna, čeprav se še tu in tam pokaže impresionistična poteza (Gozd 2, 7, 3). V teh slikah ni barvno prekomerno bogat,- a je živ. Vsekakor so te slike več kot polovico razstave, a ne samo količinsko Ce sem prištejemo še »Sadovnjaka« ki se od gornjih komajda, razlikujeta, ter »Vrt«, 'ki je morda le pro-storninsko zanimiv, tedaj smo o prvi skupini povedali glavno. Dve veduti, od katerih je »Ljubljana«. boljša od prve, nam poka-žeta slikarjev čut za svetlobo. Obe »Primorski krajini« sta pristno in globoko doživeti, dobro tudi oblikovani. A le iz prve govori živ 'Kras, v dmgi se barve le preveč ostro ločijo druga od druge. Manj zadovolji . »Krajina z otoka Krka«, ki jo le močno koloristično delo. Kot podpis k vsem slikam je avtor dodal še dva avtoportreta »V steklu« in »Lastna podoba«; skozi prvo sije dokaj dobro njegov du. sovni obraz. M. Brecelj Kdaj bo dograjena nova šola v Gračišču? Med šolskimi počitnicami sem či-tal v »Slovenskem Jadranu« članek »Osemletna šola v Gračišču«. Vase-selje, ki me je prevzelo ob čitanju, da je novo šolsko poslopje že pod streho in bo že lahko 1. septembra začel v njem pouk, pa je hitro splahnelo. Bližali so se dnevi, ko je bilo treba začeti s šolskim delom. Šolarji so nestrpno pričakovali, da se, od-počiti, napotijo v novo šolo. Tcra poslopje noče in noče bili dogsa e-no. Kdo ije temu kriv? vemo, da so bile težave s kompresorjem in drugimi tehničnim sredstvi, ali četudi je zakasnitev opravičljiva, bodo naši šolarji prikrajšani, ker osemlelKa ne more začeti. V starih primitivnih prostorih z eno samo učilnico, ne bodo dobili itistega znanja, ki bi ga dobili na višje organiziram šoli. GM. MEDNARODNEGA IEZIKA ESPER&NTO se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju, Ako pošljete znamko za Din 25.— Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije v ' s - Ze čriček prepeva ne more več spat, trgatev veleva spet- pojdemo brat. 2 Kako je Vodnik občutil veselje in razpoloženje vinogradnikov, ko ugo-fcavljajo, da njihovo delo in skrb nista bili zaman. V živo je zadel razpoloženje vinogradnikov z gornjimi verzi, Id jih še danes pogo-stoma slišimo peti po vaseh in mestih. Prijetni glasovi pesmi trga-čev, ki odmevajo iz vinogradov, dokazujejo, da je Vodnikova pesem še vedno nova, da je — naša, Obložene trte vzbujajo zadoščenje ne samo vinogradnikom, temveč tudi ljudem, ki ne vedo, kako feežko je obdelovati zemljo. Kako eahrepeni popotnik po kozarcu dobrega vina, ki mu bo potešilo- žejo in dalo novih moči, da bo lahko Razumem nasvet, smo si mislili. Kako se naši kmetje znajdejo, kadar .je potreba. Pot nas je zanesla med vinograde pri Sv. Luciji. Sončna lega kraja nudi trti zelo ugodne pogoje rasti, Listje že spreminja barvo iz zelene v rdečkasto. Septembrsko sonce boža grozde, ki ponekod težki visijo na trtah in se še polnijo s sladko tekočino. Sončna gorkota priganja sokove: podvizajte se, do kler sem še dobre volje. V jagodah manjka sladkorja. PreiSčite vse kotičke in poberite vse, kar je kaj vrednega. Na majhni ravnici je vinogradnik še okopaval trte, na katerih so viseli zreli grozdi črnega refoška. Vprašali smo, kakšen učinek bo imelo to zakasnelo okopavanje. Odgovoril je: »Dežja manjka, pa sem mislil, da nadaljeval pot do cilja, kako si zaželi kozarec dobrega vina starček, ki mu moči že pešajo. Zlatorumena tekočina, ki se iskri v kozarcu, mu bo znova pognala rdečico v uvela lica. Za nekaj časa ga bo pomladila, da ne bo občutil števila in teže let. Trgatev ali »bendima«, kot po domače pravijo po nekaterih krajih Primorske, je za vinogradnike tisto, kar je za kmetovalce žitorodnih krajev žetev. Oboji se veselijo, kadar ugotavljajo, da bo delo plačano E dobrim pridelkom. Ob imenih: teran, vipavec, rebula, istran ali rizling si predstavljamo nekaj posebno okusnega in dobrega. Ko jih ■lišimo, zaživijo v spominu podobe krajev: krševitega Krasa, rodovitne Vipavske doline, sončnih Brd, obmorske Istre in zelene štajerske. Na naši slovenski zemlji, ki jo že toliko stoletij obdelujejo pridne roko, rase tudi trta, iz katere izvablja pridnost sladke plodove grozd- Med obložene trte Ze dober teden imajo vinogradniki polno dela v kleteh. Iz notranjosti dvorišč se sliši votlo nabijanje praznih sodov in kadi. Treba je pripraviti posodo, da ne bo puščala sladkega soka. Koprski vinogradnik je na vprašanje, če bodo sodi držali, odgovoril: »Sedaj, dokler so prazni, je čas, da jih preizkušam. Ko bodo polni slodkega soka, bi bilo prekasno.« Ob morskih kanalih so vrste sodov in kadi, napolnjenih z morsko vodo. V Strunjanu smo mimogrede slišali tale razgovor: ■»Kaj pa delaš, Toni?« »Sode sem močil v morski vodi in jih sedaj perem.« »Saj ti bodo vsi obroči rjaveli m boš v dveh letih ob nje. Ali ne veš, da slana voda razjeda železo?« »Kako pa jih ti zamočiš?« »Jaz nalijem vanje slane vode in jih nato splaknem, s sladko vodo. Tako obroči ne pridejo v stik s slano vodo.« bo prav, če, malo prerahlj am zemljo ckrog trt. Mogoče bo pa le koristilo in plevel ne bo mogel rasti.« Nova potrditev, da nfekateri pridni vinogradniki iščejo, kako bi trtam pomagali, da bi laže zbrale več sladkorja zadnje dni zorenja. Slišali smo polno pritožb, da • je spomladi vešča (tignola) zelo na padala grozde in kasneje grozdni črv (carol). Skoraj na vsakem grozdu je nekaj jagod suhih, nekaj pa nagnitih. Pri Sv. Jerneju so že začeli s trgatvijo. Med vinogradi stojijo vo zovi s kadrni. Izmed vrst zelenih mladik pa se od časa do časa zasliši razigran smeh trgačic, če zavi-ješ po stezi med. vinograde, se naenkrat znajdeš med samimi trtami. Ker nas zanima pridelek, se po-vzpnemo v breg. Ob stezi pritegne našo pozornost precej velik, skrbno obdelan vinograd črnega refoška, Izmed listja visijo veliki grozdi. Ta vinograd se zelo razlikuje od ostalih, že na prvi pogled se vidi, da ga ima v rokah skrben go spodar. Ko smo pregledali še nekaj vinogradov v tem kraju, smo prišli do zaključka, da še vedno drži stari pregovor: Obdelaj ti mene, ali pa bom jaz tebe. Med Sv. Lucijo in Sečovljanii je nizek, gričast greben, ki zapira raz-seižne soline proti vzhodnim vetrovom. To daje sončnim bregovom izredno pogoje za rast trte in oljk. Prebivalci te doline se ibavijo največ z vinogradništvom. Priznati jim ie treba, da so skrbni vinogradniki. Njihovi vinogradi se razlikujejo od tistih pri Sv. Luciji po skrbni obdelavi. Tu ni več videti značilnih Iatnikov, ,ld so jih zamenjali z gojenjem trte v vrstah. Letošnja trgatev v tej dolini bo srednje dobra, To so potrdili vsi ■ vinogradniki, ki smo jih obiskali na delu. Vsi pa so edini, da bo vino precej boljše kot lani. Kmetijska zadruga bo grozdje odkupovala na odprt račun. Informativno povemo, da v občini Sečovlje pridelajo v dobrih letinah 90 vagonov vina, Glavne sorte .vina so: beli burgun-dec, malvazija in črni refošk, Kljub temu, tla novo vino še sili v sode, imajo v zalogi še kaka dva vagona lanskega vina. V sončnem kotičku Prijeten sončen kraj je Gorgo. To je kotiček, kjer je vse dni doma sonce in od tu ne gre nikoli na počitnice, razen takrat, ko ga zakrijejo oblaki. Ta kraj je na,gosto po sejan s prijaznimi hišicami, ki se skrivajo v zelenju vinogradov, Med trtami belega grozdja in črnega refoška smo tu pa tam opazili še neko posebno sorto. Ta ie obložena z majhnimi grozdi, ki imajo drobne jagode. Na eni smo grozde prešteli: 32 jih je bilo. Kje je tako majhna trta zbrala toliko redilnih snovi, da je dala hrane takemu številu grozdov? Vinogradniki imenujejo to sorto po domače »tintoria«. Sadijo jo mešano z refoškom, ker da izredno gosto in močno barvano vino prijetnega okusa. Neradi smo zapustili ta kraj sonca in se odpravili naprej po ravni cesti proti križišču pod Ravnem. Med skrbno obdelanimi vinogradi so desno in levo ceste njive koruze z velikim klasjem. Tu su=-o nI mogla ukazovati Zemlja, je globoka in rodovitna. Na križišču zavije cesta ostro na levo. Dolina se oži in konča pod vasjo Baredi. Tu je trta slabo obrodila. Kje je vzrok? Preveč sence je bilo, leto padežievno. Nova potrditev, da je gojenje vinogradov v pokončnih vrstah, ki so nasajene v primerni razdalij, najprimernejše turii v letinah, ko sonca primanjkuje, še ena ugotovitev: bele vrste grozdja so v Se-čoveljski dolini letos obrodile manj kot črne sorte. Ker smo do sedaj hodili le po rodovitnem obmorskem pasu, ne bi bilo prav, če ne bi pogledali še v višje lege. Pod vasjo Dvori pri Sv. Antonu smo obstali pred majhnim vinogradom, ki ga je lastnik vzgojil v obliki enoramnega latnika. Lega vinograda je sončna, latniki pa so urejeni tako, da trte ulovijo vse popoldnaske sončne žarke- Tako obloženega vinograda še nismo videli. Lastnik je pojasnil, da je dobro pognojii z gnojem in škropil vsakokrat, ko se je pokazala potreba. Po strmem klancu smo prišli na razsežne planjave, odkjer je lep razgled na Koper in precejšen del tržaške okolice. Kraj izgleda pust in izpostavljen vsej silovitosti burje. Nikjer človeka ali živine, le v mali dolinici ie nekdo že prekopava! zemljo za prihodnjo setev. Usmerili smo korake preti njemu in voščili dobro srečo. Mož je prijazno odzdravil in odložil kramp. Zgovorno je nato pripovedoval, kako ie v več letih trdega dela spremenil 8.000 kvadratnih metrov pustega pašnika v njive, sadovnjak in vinograd. Naj govori sam: »Videl sem, da bi bila ta dolinica primerna za vinograd in njive, Prijel sem za kramp in se lotil dela. Težko bi povedal, koliko delovnih dni sem opravil in kako me je včasih bolel hrbet. Ko sem pobral prvi pridelek, je bilo vse pozabljeno. Koruze sem nekajkrat pridelal kar za dve leti. Češnje so mi dale malo dohodka, zato sem jih na nekaterih krajih zamenjal s trtami. Ko je lani spomladi tako potolkla toča, da ni bilo upanja na pridelek, nisem vedel, kaj naj napravim. Strokovnjaki so svetovali, naj trte obrežemo. Nisem jih poslušal, pač pa sem takoj dobro poškropil z raztopino .modre galice. Kmalu so trte pognale nove poganjke in nastavile grozde. Pridela! sem 1.100 litrov vina. Polovico sem ga obdržal, ostalo polovico pa prodal in dobil 54.000 din. če bi bil trte obre-zal, ne bi bil pridelal nič. Da bi videl, kako bo vplivalo obrezovanje, sem vseeno obrezal štiri trte po navodilih strokovnjakov. Dober mesec niso dale nobenega znaka življenja, nato pa so pognale kratke in slabe mladike, še letos so slabe in niso dale nobenega grozda.« Ko smo ,pripomnili, da nas zanima, kaj bodo na to dejali strokovnjaki, je odgovoril: »Oni vedo tisto, kar so se naučili v šoli, manjka pa jim prakse. Tisti, ki že desetletja delamo na gruntu, pa se moramo zanašati na izkušnje.« Povabil nas je še na ogled Iatnikov. Nekatere trte bodo dale nad dva kilograma težke grozde. Nekaj neverjetnega na tako visokem kraju. Od enega samega latnika pričakuje nad dva hI vina. Mimo ene ugotovitve ne smemo. Ta je: Kdor je letos dobro obdelal, pognojii in nato poškropil trte, bo imel kljub deževnemu leitu dober pridelek in tudi dobro vino. desetletnica jugoslovanske kinematografije,. v decembru bo pn vsej državi praznovanje desetletnice naše kinematografije. Po vseh večjih mestih naše države bodo organizirali »Teden domačega filma«, v okviru jugoslovanske kinoteke pa bodo odprli razstavo o zgodovinskem razvoju domače kinematografije. V Beogradu bodo najbrže objavili tudi slavnostno številko almanaha. Prebivalci Bco-grrada si bodo lahko tudi ogledali našo filmsko mesto Košutnjak. KOZLEK izletniška točka pri litrski Bistrici (foto Maraž Šmarje je okupator požgal dvakrat Drugi oktober so v občinah Črni kal, Gračišče, Dekani, Koper-oko-liac in Šmarje razglasili za vsakoletni občinski praznik. Kot prejšnja leta se bodo prebivalci teh občin tudi letos spominjali velike nacifašistične ofenzive prve dni oktobra 1943, lici je imela namen do kraja zatreti vsak odpor istrskega ljudstva. Veliko Ije bilo človeiškil-. žrtev, uničenih je bilo več vasi, toda borbenosti ljudi', ki so morali toliko let nosili tujčev jarem, tists ofenziva ni mogla uničiti. Uspeli je bil nasproten: ljudje so po težki preizkušnji postali še odpornejši. V soboto 2. oktobra bo v teh občinah počivalo vsako de'o. Liu dje se bodo zbirali pred spomeniki ali spominskimi ploščami, kjer bodo s komemorativnimi spominskimi govori, recitacijami in borbenim! pesmimi dali poudarka temu dnevu. Te dni bo poteklo enajst let, odkar se je nacifašistični jekleni vojni stroj razdivjal po vaseli Slovenske Istre. Se danes, ko so deloma zabrisani sledovi takratnega divjanja, se ljudje ne morejo otresti občutka groze, ki jih je prevzemala takrat, ko so bili priče divjanju na-cifašistov. Ni je bilo vasi, ki bi tisti dan — 2. oktobra 1943 - - no bila dala svojega prispevka v borbi proti novemu sovražniku - — naci-fašizmu. Nemci so se bili prve dni po kapitulaciji fašistične Italije ustavili v Tnstu. Kmalu pa so začutili, da bi jim partizani, ki so bili v neposredni okolici Trsta, lahko delali velike preglavice. Zasnovali so poseben uničevalen načrt in se nati-homa približali meji Istre. Na Ti-njanu so postavili topo/e, da bi od tam obvladali velik del obale do Pirana z globokim zaledjem zadnjih slovenskih vasi ob hrvatski meji. Ofenzivo so začeli tako nepričakovano in s tako močjo; da so presenetili partizane Sn prebivalstvo', ki je bilo sicer pripravljeno na manjše napade. Zagorele so prve hiše na Tinjanu, v Bertokih, pri Sv, Tomažu, v Čežarjih-Pobegih, na Škofijah, pri Sv. Antonu in drugod. Od Ankaran* do Pirana so se dvigali v nebo stebri dima in plamenov. Bilo je, kot da bi v te kraje znova prišel Atila s svojo uničevalno vojsko. Ljudje so že ob prvih strelih začeli z največjo naglico nakladati na vozove obleko, živež in pohištvo in odvažati na skrita mesta v gozdovih. V skupinah so zapuščali domove, ker so vedeli, kaj jih čaka, če bi jih podivjani nacisti dobili v roke. Doma je ostal le kak starejši mož. Partizani so imeli v šoli pri Sv, Antonu .skladišče živil, obleke, bencina in kuhinjo. Vse to so dobili v koprskih zaporih tisti dan, ko je propadla fašistična oblast. Hiteli so pospravljati in skrivati, toda nenaden napada jih je prehitel. Morali so se umakniti pred velikansko premočjo. Kmalu sc sc partizani zbrali in začeli z odporom. Na Vardi pri Pope,Irah so Nemce celo napadli in prav tako med vasjo Butarji in Trcbeše. Naravno, da niso mogli dolgo zdržati hudegja pritiska. Fronta se jo premaknila proti Pa-zinu, Porta Portonu in deloma na Cičarijo, Pri Porta Portonu so partizani prizadejali Nemcem .precejšnje izgube. Postavili so zasedo, Id je užigala po napredujočem sovražniku. Do hudega spopada mož proti možu je prišlo v Pazinu. Hrvatski in slovenski partizani niso štedili krvi in žrtev, le da bi sovražniku preprečili napredovanje. Farmske ulice je tisti dan pordečila kri partizanov in Nemcev. V partizanih je oživel duh Velega Jožeta, ki se čuti gospodarja na svoji zemlji, in io hoče za vsako ceno ubraniti pred zasužnjenjem. Kljub tako srditemu in odločnemu odporu pa jc sovražniku uspelo, da je za nekaj časa zmagal. Ne! Zmagala je njegova vojaška sposobnost in njegovi tanki. Partizanska vojska i;e bila oborožena le s puškami in še ni bila dobro organizirana. Velike so bile žrtve. Pobiti ljudje so ležali ob poteh, na polju, v vaseh, V Trebešah iso Nemci ustrelili 26 talcev, v Gračišču 2. v 5t£u-bedu 3. pri Sv. Antonu 22. več v Sočergi, v Trseku in pri Bučajih. V Truškah. so pokopali 10 ustreljenih ljudi, v Trseku pa osein. iz ruševin požganili vasi se je še več dni potem dvigal dim. Škof Sanlin je prišel »tolažit« ovce. Bilo je, kot da je prišel volk preobiecvn v ovčji kožuh. V bližini Poroča je bil takrat 11-letni Humbcrt Pribac iz Ser-gaš v občini Šmarje. Domači so hoteli, da bi bila zbrana vsa družina doma ker so slutili, da se bližajo težiki dnevi ureizkušnje. Naj sam pripoveduje, kako je kot otrok doživel omenjeno ofenzivo: »V spremstvu matere in sestre sem se vračal iz Poreča. Pozno popoldne smo prispeli na Kaldanijo nad Sečjolami in naleteli na predhodnico velike nemške kolone. Stali smo na nekem zidu in opazovali. Nismo pričakovali, da bodo Nemci streljali na žene in otroke. Kako smo se motih. Zaslišali smo žvižganje krogel, ki so bile namenjene nam. Hitro smo se umaknili v grmovje ir tam slišali, kako so 'krogle udarjale v les. Nekaj slo metrov vstran se Nemci uničili skupino partizanov ki se jim je postavila v bran. Šela zvečer nam je s pomočjo nekega Tržačana, ki je znal nemško, uspelo priti v Sečovlje. Na ovinkih ceste, ki pelje v dolino, smo naleteli na nemške topovske postojanke, ki so branile pot, na katero so partizani neprestano streljali. Tisti večer sem kot otrok prvič videl smrt, ki je kosila vsevprek: stare in mlade', ženo in otroke, Nemci so pobrali nekaj kmetov kar po cesti. Od strahu so se mi ježih lasje, ko sem stopal mi. mo njih. Smilili so se mi ti nedolžni ljudje, ki so s svojim življenjem morah plačati ljubezen do svoje zemlje. Podzavestno sem začel sovražiti Nemce, Z nočjo smo prišli v Sečovlje. Pod mostom smo videli od krogel razmesarjeno truplo neznanega človeka. Vsepovsod je še pokalo, rakete pa so razsvetljevale temo. Drugo jutro smo prišli v mimem ozračju do Sergaš. Srečavali smo ljudi. ki jim je bilo na obrazih videti sledove prestanih grozot. Povisod jo bili polno mrtvih, Id so čakali pogreba. Pod Padno smo zvedeli novico, ki nas je vse pretresla. Na Ma-Iiji so Nemci dobesedno prerešetali s kroglami 15-lelnega pastirja. Bil je še toliko pri moči, da je vstal in Rezultatov x>reiskave o taj bistveni smrti Vilme Montesi niso nikoli uradno objavili in so skušali vso stvar potlačiti tako, da so prikazali zadevo kot slučajno nesrečo. Toda vsa stvar je postala preveč javna, posebno na procesu proti novinarju Mutu, o čemer smo svojčaa že pisali, in nekatera poglavja so preveč obtoževala določne osebnosti, da se ne bi iz tega izcimila škandalozna afera italijanske visoke družbe. Sodnik dr. Sepe je končal preiskavo in aretirati bi morali več ljudi ter ugotoviti, kdo je več in kdo manj kriv, kdo je glavni krivec, kdo direktni ali indirektau sokrivec za smrt Vilme Montesi ali za prikrivanje krivde in zavajanje preiskave na kriva pota. Toda preiskovalni sodnik je zavlekel naloge za aretacijo, dokler ni iz Rima odpotoval angleški zunanji minister Eden, ki je imel razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem, očetom obtoženega Piera Piccionija. Takoj po Edeno-vem odhodu so sprejeli Piccionije-vo ostavko, aretirali njegovega sina Piera in lažnega markiza Uga Montagno, prijatelja uglednih o-sebnosti demokrist.janske vlade in soudeleženca v mnogih sumljivih poslih oseb, ki so na visokih položajih v rimskih uradih. »Žrtvi« te-afere sta še bivši šef rimske policije Polito in visoki funkcionar krščanske demokracije Spataro. S temi aretacijami je prišla afera Montesi v tisto končno fazo. ki 530 odprla prve strani enega največjih sodobnih škandalov. Seveda je mogoče, da bo pritisk »od zgo-i:i bo za Scelbovo vladajočo stranko najmanj boleča. V Rimu se sicer zavedajo, da najvišji vrhovi ne bodo mogli ostati popolnoma čisti pri vsej tej umazaniji in da bodo nekatere žrt-ve morale biti. Toda teh žrtev naj bo čim manj in čim lažje naj bodo za vladajoče kroge, tako menijo. Saj se dobro zavedajo, da se bo lahko javni tožilec na procesu pozanimal še za mnoge stvari, ki niso v tako ozki zvezi s smrtjo Vilme Montesi. Kaj se bo zgodilo na primer, če bo malo pobrskal po obrobnih prijavah, ki so zdaj le po stranskega pomena, toda odkrivajo celo vrsto malverzacij in zločinov. In teh »postranskih« obtožb je veliko: to so orgije na Montagni-nem posestvu Capocotta, tihobap stvo mamil in njihovo uživanje, posli Montagme z državnimi usta novami in dejstvo, da je rimski kvestor Polito nekoč usmeril' vso preiskavo okrog zadeve Montesi na napačno pot, da bi prikril zvezo Piera Piccionija s smrtjo Vilme Montesi. Afera Montesi je drago stala italijansko vlado. Predvsem je v njenih vrstah bil človek, ki je užival vse zaupanje in ki je moral dati ostavko, da bi lahko brani] prišel domov. V rokah je noeil čre-va, ki so mu silila iz prestreljenega trebuha. Prosil je samo vode in tožil, da je zelo žejen in da ga v trebuhu peče. Ustregli so mu, toda voda je odtekala skozi rane. Umrl je v naročju svojih staršev. Vsa taka in podobna grozodejstva niso mogla v ljudeh streti tistega, kar so slutili, da bo prišlo, če se bodo borili in zmagali. Ze po nekaj dneh so se začeli znova zbirati in se razgovarjati o pomoči pardza-nom. Mladina je stopila na mesls padlih in tako zapolnila vrzeli. Še ■/. večjo odločnostjo so ljudje pomagali partizanom, kjerkoli je bilo potreba. Montagna I II. LITERARNI NATEČAJ = suiuimmtmmmiimrninmmnnmiHiiiiiiumninirFra™ težko kompromitirala italijansko vlado 1 svojega kompromitiranega sina, človeka, katerega morala je zelo sumljiva. Italijanska vlada je morala zamenjati zunanjega ministra prav zdaj, ko bi ji bila kontinuiteta v tem resorju najbolj potrebna. Tako teče v Rimu v zvezi s to afe-cionija in kljub temu, da so mu po burni debati v parlamentu izglasovali zaupnico, je še vprašanje, če se bo znebil tudi drugih neprijetnosti, ki se bodo še pojavile med procesom. Levičarska opozicija zahteva, da Scelbova vlada odstop) in obtožuje Sce-lbo, da se je prikrivanje zločina izvršilo takrat, ko j a bil on notranji minister; Nennijevl socialisti pa hočejo, da parlamentarna preiskava dokaže politično odgovornost vlade v aferi Montesi, Tako teče v Rimu v zvesi s to afero borba na političnem in sodnem področju. Preiskovalni sodnik dr. Sepe je sporočil poluradni agenciji Italia svojo tezo o krivdi Piera Piccionija. Dr. Sepe trdi, da je imel Piccioni sestanek z Vilmo Montesi v svojem privatnem stanovanju v Rimu. V tem času je postalo dekletu slabo in se je onesvestila. Piccioni je mislil, da je mrtva in je prosil Uga Montagno za pomoč... Montagna se je potem dogovoril s šefom rimske policije, Politom, da so dekle prepeljali c-bolo Ter Vajanice, kjer so jo položili na obalo. Kazalo je, da se je slučajno utopila. Preiskovalni sodnik trdi, da je analiza pokazala, da je nezavestna Vilma Montesi bolan in da je več dni ležal v postelji na domu svojega očeta, Njegov oče sam pa trdi, da je bil tiste dni tudi bolan in da se ni ganil ia hiše ter zato lahko trdi, da je bil Piero ves čas v postelji. To stanje je baje trajalo štiri dni, Toda opo- 1« !■ ■M .., /,immiM m ■ " ''''fvm t-fi im m-'- Wim "V-' m, mm wm^'il. -SIL .JIM mmm^m^rné Sí®. Piccioni Vilma Montesi res utonila, toda takrat, ko so jo prinesli na obalo, je bila še živa. Pravijo, da je Montagna drugi dan takoj prodal avto, s katerim so peljali Vilmo Montesi in da so zdaj le-tega odkrili in našli na njem krvave madeže. Senzacionali-stična kronika ve tudi povedati, do. ie dr. Sepe dobil pismo, ki mu grozi s smrtjo, če bo nadaljeval a preiskavo. Karabinjerji so nato Se-peja zastražili. Tej predpostavki preiskovalnega sodnika ugovarjajo Piccionijevi branitelji, odnosno cel advokatski kolegij, ki ga upravlja sam Attilio Piccioni, bivši zunanji minister in obtoženčev oče. Vsi ti trdijo, da je kritičnega dne bil Piero Piccioni ARGENTINSKA PROIZVODNJA MESA SLABA Izvoz mesa iz Argentine bo Se vedno slabši kot nekoč in l:o kljub velikim dobavnim obveznostim in sklenjenim pogodbam. V drugem in tretjem četrtletju 1954 pričakujejo večji padce dobav mesa na tržišče kot je to običajno v sedanjem letnem času. Zakol ovac je stvarno zaključen, zakol živine pa tudi dejansko do oktobra končan. Prodaja prašičev v prvem četrtletju 1954 je bila za 44% manjša kot pred enim letom, Napovedujejo, da bo tudi preskrba večjih argentinskih mest s i?ve-žim mesom v juliju in avgustu nezadostna. PESNA KAŠA ZA SIT.A2NO KRMO Strokovnjaki ameriškega državnega zavoda v Oregonu izjavljajo, da sta silažna krma in zelenjava prav tako dobTa ali še boljša kot koruza, že so doda primerno konzervacijsko sredstvo, ki pospeši v silaži hiter razvoj bakterije, katera napravlja kislino. Če je rast te bakterije prepočasna, se silažna krma kisa počasi in se razvija druga bakterija, katera uničuje protei-ne in kvari silažo. Na poodlagi opravljenih poizkusov priporočajo strokovnjaki, da sc doda 136 kg posušene- pesne kaše na tono silažne nodo-zorele in neovonjeno krme, 91 kg tako ka-5p na tono neovenjone krmo, ki jo v prvem cicijske stranke Scelbove vlade so v časopisih tistih kritičnih dni izbrskale kratko poročilo, da je imel Attilio Piccioni v parlamentu govor, torej ni mogel biti doma. Na političnem področju opozicijske stranke zahtevajo odstop Scelbove vlade. V svojih časopisih poudarjajo, da je vlada preveč tesno povezana s to težko in obtožujočo afero. Pravijo tudi, da je vlada direktno ščitila Piera Piccionija, dokler je bil njegov oče minister. Visoke politične funkcionarje, ki so boobtoženi, pa je postavil na ta položaj sam Šcelba, ko je bil še notranji minister, pozneje pa jih je še vedno ščitil. Na to zahtevo po odstopu odgovarja Scelbova vlada, da so te obtožbe opozicijska špekulacija . Vladni časopisi pravijo, da opozicija mora ločiti delokrog sodišča in eventualno krivdo Piera Piccionija od odgovornosti vlade, ki se v te razprave sploh ni vmešava la. Poudarjajo tudi, da tu ni bilo nobenega namernega zločina in da je vsaka oseba, ki je skušala prikriti ta »prestopek« pač zagrešila neodgovorno dejanje, ki pa nima nobene zveze z navodili vladnih fukcionarjev. Toda kljub vsej tej polemiki in opravičilom tako vladni kot opozicijski časopisi ne morejo skriti dejstva, da ie afera Montesi odkrila trohnobo državnega aparata in nje gove kontrole. Tako tudi najbolj neodvisni italijanski časopisi, ki sicer nočejo odstopa Scelbove vlade, zahtevajo resne spremembe v administrativnem državnem aparatu in odpravo korupcije. PO SVETU rvetu, in 45 k^ na tono neovenjone krme, ki jc v polnem cvetu. Suhi krmi, ki je dve ali tri ure venela na soncu in katero so diobno sesekljali» ni treba dodajati pesno kaše. RENTGENSKI MIKROSKOP Izdelali so drobnogled, ki hkrati povečava in rentgonizira predmete. Poveča jih lahko do 1500 krat. Z njim bodo lahko preučevali zmasto strukturo kovin, celično strukturo kosti in človeškega tkiva In notranje organe majhnih žuželk, IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V RADIOFONIJI V Veliki Britaniji je neki zasebnik napravil uspeScn poskus v izkoriščanju son-ine energije za pogon radijske oddajne postaje' Na valovni dolžini 164 m so za pogon oddajnika, pri katerem so cev* nadomestili s transistorjem, uporabili baterijo s 16 fotoeleklričnimi celicami, ki so bilo izpostavljene dnevni svetlobi Morsejcvo signale, ki jih jo oddajala ta radijska postaja, so sprejeli celo 50 km daleč. Oddaje na velike razdalje naravno niso mogočo radi majhne razpoložljivosti energije, ven-dur je bil tudi na tem področju storjen važen korak naprej. Poskusi so namreč pokazali, da jc akcijski radij radiooddajne postaje na pogon s sočno energijo 8 do 16 km. HUMBERT PRIBAC | Ko so ga izpustili iz zapora, je trdno Sklenil, da, aa | bo več kradel. Samo če je pomislil, kakšno sramoto ja | doživel med prijatelji, mu je obraz zalila rdečica Pa | tudi mati se mu je smilila, ko je morala prenašati mar-| sikatero grenko besedo od jezičnih sosed, katerim je oa | kradel jajca in tudi denar, kadar so ga imele prve dni ■» I mesecu in so njih možje bili zdoma. Oh, ne! Za vse na | svetu ne bo več kradel! Saj je toliko poštenih pokliav | in on se je v zaporu naučil mizarstva. Prav zares je | sklenil, da bo mizaril, pa ne pri sosedu na Kolonkovou, | pač pa kje drugod v mestu, kjer ga ne poznajo. | Svobodno je zadihal poulični zrak, ki je bil poln saj in je smrdel po gnilobi, ki se je pasla po greznicah v starem mestu. Počutil se je spet človetoa, svobodnega človeka in nič več mu ni bilo treba prenašati vljudnih, a poniževalnih opazk stražnikov. Čeprav je bil brez ficka, se je čutil bogatejšega od samega Cosuiieha, za katerega vozijo ladje po vseh svetovnih morjih. Skoraj ni imet potrebe po denarju, šel bo domov k materi, ki mu bo postregla z najboljšim pri hiši, čeprav ga bo zraven v svoji materinski ljubezni kregala; vedel je, da bo poslala naskrivaj, da ne vidi oče, še po pol litra črnega. Ej, dom! Zlati dom. Tudi tatovi imajo svoje domove. Ie | žalostnega je prišel v veseli, skesan, a poln volje, da se f poboljša. Tako je premišljeval, ko je stopal po trža-| ških ulicah ves vesel, da je po dveh letih spet zunaj tn I vse se mu je zdelo lepše in občudovanja vredno, bolj kot | takrat, ko so ga vtaknili v luknjo. | Marino je bil lačen, kajti iz zapora so ga izpustili | natešč, zato je kmalu pozabil, da bo jedel komaj doma. | Nič prijetno mu ni bilo, da bi stopal v reber natešč in, | ko se je kmalu vživel v mestni vrvež in mu je postalo | domače kot pred dvemi leti, je pomislil, da bi kosil že | v mestu- Kako, še sam ni vedel. | Na Rdečem trgu je stopal mimo stojnic in poželjivo | gledal izobešene dobrote. Mislil si je, da ni tak greh, če | vzame salamo ah nekaj sadja, zato bo njegov trdni sklep | še v veljavi. Izobešene salame so ga. vabile zapeljivo kot | hotnice iz mestnega geta. Hodil je mimo kot. miren me-I ščan, noseč pod pazduho majhen zavoj cunj, toda pri | sosednji stojnici je že imel salamo v rokah, ki mu ja | delala prijetno družbo. Ob kanalu je kmalu zasledil = prijatelje in skromna pojedina se je začela. Domo.v je | prišel okoli poldne in pred iznenadeno mater je položil = še kos salame, ki je Ostala od zajtrka. »Veš, t.o so mi dali v zaporu za popotnico!« je dejal, | Materi so se vlile solze od veselja, da je njen sin spet | doma. Ni ga objela in niti poljubila, kajti pri njih niso § imeli te navade, komaj da je nerodno izjecljala: I »No, si prišel? In očeta pojdi tudi pozdravit na vrt, i jas bom pa tačas pogrnila!« I Marino je od sramu rekel, da sta z očetom jezna še, | odkar je moral notri, kajti takrat mu ie oče rekel, naj i se ne vrne več na njegov dom, za katerega je plačeval 1 pravzaprav le najemnino. Mati pa ga je potolažila, da | se sicer tudi ona prepira z njim včasih zaradi politike, | da pa ni slab človek. Vedel je, da se; starša kregata, kei | je oče vnet levičar in tiči vedno v časnikih ter po krož-| kih ter vneto preklinja pekel, nebo in še ženo povrhu, | če doma ni kaj v redu. Mati pa je po navadi prebirala | Katoliški list ali pa vzela zvečer v roke rožni venec to | molila za očetovo zveitičanje, medtem ko se sinovi niso | vtikali v politične in strankarske prepire staršev in so i se raje šteli za neodvisne. I Nerad se je odpravil na vrt kot spokorjen sin. Po-| zdravil je plaho očeta in le-ta je z lenobo izstisnil skozi | zobe nekaj, kar je bilo precej podobno kletvini in ja § pomenilo, da je vse v redu- Zato je šel sin h kosilu a | mirno vestjo in z najboljšim namenom, da z jutrišnjim | dnem začne novo, človeka vredno življenje. | Drugo jutro je fant vstal malo kasneje, kot je bila | navada v zaporu, in šel po mestu iskat zaposlitve. Dobil | jo j'e pri nekem mizarju v spodnjem delu mesta in, ko | je podpisal pogodbo, se mu je zdelo, da podpisuje zaporno | povelje. Ni ljubil spremembe poklica. Največ lepega in | tudi grdega, kar dela življenje zanimivo, je doživel prav | kot tat, čeprav si ni hotel priznati, da je popoln tat. | Bil je navajen, ne delati in to je poklic vseh poklicev; = nič ni slajšega od brezdelja, ki je izpolnjeno z zabavami | in živahnimi spremembami okolja in ljudi. Toda v živ- | ljenju je treba marsikaj poskusiti, da se najde pravo | pot in s takmi mislimi se je tudi pogodil pri mizarju, = ki je nosil, kar ni pri mizarjih navada, trebuh, ki je bil | bolj podoben sodu kislega zelja. | Nazaj grede po mestu, je nehote pozabil na svoje | kesanje in na vse, kar je bilo v zvezi z njim. Ponudila | se mu je prilika, izvrstna prilika, ki je kot razumen | človek ne smo zamuditi, čutil se je lovca, ki ima dvajset 1 korakov pred seboj debelega zajca in mora samo prt- | tisniti na petelina, da bo dolgoušec njegov. In Marino | je ustrelil-, tudi zadel, a nepoklicani pes mu je odnesel | plen. | Nazaj grede po mestu torej, še sam ni vedel kako, | je padel na Aquedotu v skupino pobalinov, ki so z raz- | grajanjem častili domovino dvatisočletne kulture in | Kako bi mogel vpiti vkup z Napolitanci, ki so mu hudo | nadlegovali mirne ljudi. On ni vpil z njimi. Kje pa! | konkurirali po ulicah domačega mesta, ko so častili | najboljšo kliente. Kaj takega ni niti maral delati a | zavestjo. Videl je, kako je policaju, ki se je vmešal a | pendrekom v pretep, kukalo pol denarnice iz hlačnega | žepa, zato se je spretno prerll do njega in vpil, sam ril | vedel kaj in komu na čast, najbrž sebi. No, in ko se Je 1 končno dovolj časa vrtel okoli čuvarja javnega reda in | se spretno izmikal udarcem, mu je uspelo seči po de- (Nadaljevanje na 11. strani) Kadarkoli se razplete razgovor o otrocih, o njihovi hudomušnosti in . nagajivosti, o njihovi rasbrzdano-sti in preobjestnosti, o njihovi bedi, nevolji in pomanjkljivosti, se mi vselej vsiljuje slika iz časov narodnoosvobodilne borbe Ležali smo v bolnici tam nekje v Moslavini prav v bližini ustaške postojanke Kutina. Nekega zimskega jutra smo bili obveščeni, da se bliža banda — tako smo imenovali zmes sovražnika —. Vozovi za prevoz teže ranjenih so čakali pred bolnico, ki je bila nastanjena v neki večji kmečki hiši. Kakor hitro so bolničarji hoteli odnesti težje ranjence na zunaj stoječe vozove, so ti vpra-šali: Kje pa io naša deca? V vaškem šolskem poslopju so bili namreč nastanjeni c roei iz Korduna. Njihovi starši so bili ali pobiti, ali v vrstah NOV, šele na večkratno t k ... ^ ^. ,.. . i ^ .-v- ■ -— L L' ■ v ..... : •>„. -J": '■ /'" '.!. . • v" ■ Vv • *! , - • < i- ¿í! & j -V' 'C Pletena garnitura za našega malčka zagotavljanje bolničarjev, da so otroci že na varnem, šele tedaj so ranjenci privolili, da so jih prenesli na vozove in odpeljali v varnejši kraj. Da! To je bilo tedaj! Tedaj, ko je bilo občutno pomanjkanje hrane, obleke in obutve.- Bilo pa je v izobilju prave, tovariške, plemenite ljubezni! In ta ljubezen je ustvarjala čudeže! Predstoječi »Te-den.otroka« nam veleva, da v tednu samem, kakor tudi v poznejšem času in kot posamezniki in kot člani raznih družbenih organizacij, posvečamo stalno pozornost ne samo našemu otroku, ampak vsej naši mladini. V prav sleherni vasi in zaseljku je kaik primer, za katerega bi bilo treba, da se pozanimamo in da ga skušamo rešiti, gremo pa največkrat molče mimo njega. Bojimo se sprožiti in načeti vprašanje, ker se ali bojimo zamere pri prizadetih ali pa ne vidimo prave rešitve. Pa oglejmo si nekaj najznačilnejših primerov! Imamo mnogo primerov raznih otroških bolezni. Sami ne vemo vzrokov teh bolezni. Naprosimo zdravnika ali medicinsko sestro, da pride v našo vas in da nam predava o pravilni hrani dojenčka in otroka. Prišla bo! Ne samo v industrijskih predelih, ampak 'tudi v naših kmečkih vasicah se mnogokrat zgodi, da marsikatera mamica ne more iti na délo alii v službo, ker jo zadržuje in zaposluje njen mali nebogljen-ček. In niso to samo posamezni primeri! Prav lahko pa bi dobili v vasi primerno sobo in žensko, ki bi za časa materine odsotnosti skrbela za poverjene ji otroke proti primerni denarni odškodnini. Zakadi naše zaposlenost so naši tri do pet in šestletni malčki prepuščeni dvorišču in ulici ter zaradi njihove otroške neprevidnosti izpostavljeni raznim nevarnostim. Otroškega vrtca v vasi ni. Je pa prav gotovo v vasi kakšna mladinka, !ki bi bila pripravljena prevzeti to nalogo. Uredimo jim otroško igrišče, kjer naj se ob lepem vremenu »proste, razžive in razgibajo do mile volje! Pa mislite, da je otroško igrišče povezano res s tako hudimi izdatki in stroški? In tudi če bi bilo, saj je za naše otroke! Zgodi se večkrat, da osem do štirinajstletni otrok preraste bolehno in zgarano mater. Preraste jo v toliko, da je več ne uboga, se po- tepa, zahaja v slabo družbo, popiva in kadi, govori nespodobne besede, kvarta in z vsem tem skrajno slabo vpliva na ostale otroke. To pač ugotavljamo, se nad tem spod-t-ikamo, obdolžujemo slabotno mater in drugega pa nič. Svojemu otroku sicer pre.povemo zahajati v družbo, za otroke drugih pa nam ni mar. V tem primeru sami res no moremo mnogo pomagati, toda imamo možnost in dolžnost javiti to na pristojno mesto hi zahtevati, da se takšnega otroka odda v kak vzgojni zavod. Niso redki primeri, da očetje za-pijejo otroške dodatke, svoje otroke pa pustijo v pomanjkanju. Opazimo, da so ti otroci podhranjeni in slabo oblečeni. Molče gremo mimo in preko tega Ali ni žalostna ugotovitev, da na marsikateri šoli ne more obstajati mlečna kuhinja, kjer bi otroci lahko dobili vsak dan brezplačno topel zajtrk? Obstajati pa ne more zaradi tega, ker ni v vasi človeka, ki bi bil pripravljen proti primerni nagradi skuhati tem otrokom mleko ali kavo, Naši kmečki otroci so večkrat preobremenjeni z delom. Saj delajo od ranega jutra do pozne noči. V poletnem času tudi po 16 ur dnevno. Da to nikakor ni zdravo za doraščajoči otrokov organizem, je pač vsalkemu jasno. Vidne posledice te preobremenjenosti so neuspehi v šolah. Naša mladina kvarta in se izživlja na plesih in v pitju. Mladini vedno privoščimo zdravo zabavo. Našla jo bo v čitalnicah in v fiz-kutturnih društvih. Prepričani pa smo, da mladine toliko časa ne bo tam, dokler ne bo na »starini« videla, da tudi ona tja zahaja. . Navedel sem samo nekaj najznačilnejših in najvidnejših pomanjkljivosti! In kako jih odpraviti? Predvsem: vzbudimo v življenje zopet ono plemenito lastnost, ki nas je tako trdno povezovala v času naše borbe in ne pričakujmo pobude od zgoraj! Nasprotno! Mi sami dajajmo zamisli in pobude! Predvsem je to naloga občinskih svetov za prosveto in kulturo ter svetov za socialno .politiko, da na sejah občinskih ljudskih odborov prikažejo vse te probleme, o njih razpravljajo in nakažejo, kako bi jih rešili. S pomočjo prosvetnih delavcev in s sodelovanjem vidnejših, za to delo voljnih ljudi, naj organizirajo društva prijateljev mladine, ki bodo skrbela za pravilno rast in napredek našega otroka in mladinca. Ne klonimo pri prvi oviri in pri prvem morebitnem neuspehu. Bodimo vztrajni, pa če je treba tudi sitni. Je namreč, stalen refren: ni prostorov, ni finančnih možnosti! Kakor hitro pa nekdo sproži misel, da je treba odpreti gostilno, se takoj najde prostor in finančna možnost in to kljub temu, da. so prostori vaške gostilne šest dni v tednu neizkoriščene, sedmi dan pa nepravilno izkoriščeni. Ogromno dela nas čaka na tem področju. Tega dela pa se ne smemo niti ustrašiti, niti se mu odmi-kati, V »Tednu otroka« preglejmo vse pomanjkljivosti v naši vasi in ctočini in zadajmo si naloge, kako te pomanjkjivosti med Ičtom odpravljati in odpraviti. Predvsem pa nikakor ne smemo zapasti pri tem v ono predvojno miselnost, ki tako hromi in duši naše delo. Ta miselnost je; saj se tudi za mene ni brigala družba, ko sem bil majhen. Rasel sem kot plevel na niivi in kljub temu zrasel to, kar sem! Vtis imam, da je takšna miselnost prepojena z egoizmom najvišje sorte, ker, če sam nisem vsega tega užival v otroških letih, čemu naj bi vendar skrbel, da bi drugi uživali, Otresimo se te vsiljujoče miselnosti, preglejmo področje, na katerem nas čaka delo, oglejmo si delo in ne otepajmo se ga! Gre za našega otroka, za našo bodočnost! T. Ž. mmm Napredek ženske emancipacije v več kot 100 letih po konferenci v Seneca Falls V dnevih 10. in 20. julija 1848 je bilo v mestecu Seneca Falls v državi New York prvo zborovanje o pravicah ameriških žensk. Za temelj svojih zahtev in delovnega sporeda so pionirke ženske emancipacije določile ameriško izjavo o neodvisnosti. Izhodišče vseh njihovih prizadevanj za dosego postavljenih ciljev so bile besede: »ženska je enaka, moškemu, zato jo moramo za večjo blaginjo vsega človeškega rodu kot tako tudi priznavati« Delegatke, zbrane v Seneca Falls, so zahtelvoile sprejem žensk na šolo vseh stopenj, volilno pravico in pravico do vstopa v vlado, pravico do lastnine, ki so si jo z lastnim trudom pridobile in ohranitev civilnih pravic po poroki. Trdeč, da so si moški prilastili izključno pravico do dobrih .službi, so zahtevale, naj tudi ženskam omogočijo, da ZbRflVNISK! KOTIČEK KADAR NAM NAGAJA ŽELODEC želodec je eden od najvažnejših organov našega telesa, človek, ki boleha za želodčno boleznijo, ne more prefbavljati hrane in kmalu se pokažejo 'kvarne posledice. Trenutno želodčno nerazpolo-ženje najhitreje preženemo, če se postimo. Najprej vzamemo kako odvajalno sredstvo, nato 24 ur pijemo samo mineralno vodo, slab okus v ustih pa preženemo z grgranjem. Ko bo želodec tako popolnoma prazen, nam ne bo več nagajal in drugi dan bomo spet zdravi. Drugače pa je, če imamo stalna želodčne motnje, (bolečine, zgago, spahovanje). Takrat, se moramo posvetovati z zdravnikom. želodec ialočuje preveč ali pa premalo kisline, kar povzroča najrazličnejše težave. če imamo preveč kisline, spoznamo po tem, da nas pogosto peče zgaga, da se nam nekaj ui po obedu kislo spahuje in nas v želodcu večkrat zavija. V tem primeru se moramo ogibati črne 'kave, mastnih jedi, predvsem •prekajene slanine, smeltane in sladkih stvari. Vsa ta jedila povzročajo še več želodčne kisline In če ne bomo pazili, se nam bo prej ali slej napravila na želodcu ali na dvanajsterniku rana. Tudi s kajenjem je treba prenehati Nikotin pride s slino v želodec, 'kjer draži želodčno sluznico, ki 'je zaradi čezmerne kisline že tako preveč razdražena. Nekaj ča- sa se moramo ogibati tudi težkih jedi: toplega kvašenega testa, žgancev in podobno. S strogo dieto se kislina hitro uravna in želodec se pozdravi. Pri hudi zgagi si pomagamo s tem, da zaužijemo čajno žličko jedilne sode ■ali pa magnezije. To dobimo v lekarni brez recepta za majhen denar. Prav taki reveži pa so ljudje, ki imajo premao želodčne kisline. Po .jedi pogosto bljuvajo, nešteto jedi ne morejo prebaviti, boli jih želodec in se sploh slabo počutijo. V tem primeru moramo želodcu umetno dovajati kislino po zdravnikovem nasvetu. Uživamo samo lahko prebavljivo hrano, vsaj enkrat na dan jemo zeleno solato. Po jedi za četrt ure ležemo, da olajšamo želodcu prebavo. Vsa jedila naj bodo pripravljena na olju ali presnem maslu- Pri želodčnih krčih vzamemo tako imenovane švedske ali hoff-manove kapljice, ki jih dobimo v vsaki lekarni. Na želodec damo topel obkladek in termofor. Pri hipni slabosti je dober tudi kozarček pelinkovca ali slivovke. V težkih primerih je vsekakOT treba iti k zdravniku in na rentgenski pregled. Tudi želodčno kislino je treba preiskati, ker so stalne bolečine v želodcu pogosto znak resnejšega obolenja. Ce opazimo v blatu kri in nimamo zila-te žile (hemoroidov), je treba takoj k zdravniku, ker je to navadno znamenje rane na želodcu ali na dvanajsterniku. r "V r 7 i t' \ i s \ V \ A — i z ¿ IO >r --i n T /V \ / — / / 1 / ■ I _3¡ -N r i6 a/1 ZD / i L 12. Naše bralke pravijo, da so s kroji, ki jih objavljamo, zadovoljne. Preprosto, pa vendar tako praktično in potrebno oblačilo kot je krilo in bluza, rabi vsaka žena. Pripravno je za cesto, za dom in za službo. In z malo spretnosti dosežemo tako učinkovite kombinacije. Če boste same sešile, ne boste samo prihranile na izdatkih, ampak boste imele - obleko tudi veliko več veselja. Mere so v centimetrih, kvadrati 1 dem2. Z a prvi model, krilo s telovnikom, potrebujete 140 cm blaga 160 cm širine. Tako boste lahko ponosih vse stare bluze. Z a drugo krilo pa potrebujete HO cm 140 cm ši roke ga blaga, za bluzo pa 2 m 70 cm širokega črtastega popelina pridejo na dobro plačana mesta. Kmalu potem so bila podobna zborovanja po vseh Združenih državah. Pohod ameriških žensk za emancipacijo se je začel. Od tega daljnega dne pa vse do danes se je moral rod za rodom boriti proti tistim predsodkom, zakonom in običajem, ki so utesnjevali svobodo žensk in čeprav postavljeni cilji še niso popolnoma doseženi, so ženske v zadnjem času znatno napredovale na začrtani poti. Tudi v zaposlitvi je žena v zadnjih letih dosegla znatne uspehe. Slovitim sedmim poklicem, ki so ji bili dostopni po konvenciji iz leta 1848, so se postopoma pridruževali še drugi, dokler niso zajeli skoro vseh delovnih panog. Danes je sa-mo v Združenih državah približno milijon žensk na upravnih, vodilnih in izvršnih mestih in večkrat so tudi lastnice podjetij, ki jih vodijo. število zdravnic, odvetnic in znanstvenic nenehno narašča. Kot vse človeške pravice, so tudi ženske pravice univerzalno vprašanje. Žensko gibanje je samo deO širše kampanje, ki je obrodila koristne sadove za ženske v mnogih državah, posebno v svobodnem svetu. Iz poročila, ki so ga pred nedavnim objavili Združeni narodi, je razbrati, da trenutno uživajo ženske enako volilno pravico kot moški v petdesetih državah; da so članice zakonodajnih skupščin v približno 12 državah in da je 13 držav poverilo ženskam visoka diplomatska mesta, medtem ko je v osmih državah najti ženske tudi na ministrskih mestih. Pri tajništvu Združenih narodov je lansko leto odpadlo na ženske 205 mest od skupnega števila 1.344 mest. Konvencija o ženskih političnih pravicah, ki jo je Glavna skupščina Združenih narodov sprejela lansko leto — podpisalo jo je 18 držav — jamči ženskam enako voliv-no pravico kot moškim in enako pravico do javnih služb- Na svojem zadnjem zasedanju je imenovana komisija sprejela nadaljnje resolucije, po katerih naj bi vse države priznale ženskam volilno pravico. Državam članicam je tudi priporočila, naj izboljšajo položaj žensk in jiin omogočijo širše sodelovanje pri 'izvedbi programov tehnične .pomoči Združenih narodov. IUuML nasveti Da vam zamašek ne bi ostal v vratu steklenice, v kateri je lepljiva tekočina, ga namočite v olju ali v raztopljeni masti. » Ko vkuhavamo sadje, mu lahko dodamo malo natrona, da izgubi oster okus po sadni kislini, S tem prihranimo tudi nekaj sladkorja, « Kozarci in druga steklena posoda po-stano zelo lepo čista, če jo umivamo v vodi, ki smo ji dodali kisa. « Madeže od rumenjaka odstranimo tako» da zamazano mesto na tkanini peremo z mrzlo vodo. Postopek večkrat ponovimo, toda vodo menjamo. * Steklene črepinje, ki so tako drobne, da jih ne moremo pomesti z omclom, poberemo z volneno krpo. * Staro, počrnelo posodo najlepše očistimo, če jo prekuhamo v Iugu. * Pohištvo obvarujemo pred vlago. Če položimo vanj nekaj koščkov kafre, ki vlago vsrkava. * Kri nca za obleko postane zopet trda, če Ščetine namočimo v močni raztopini galuna ali v okisani vodi. Krtačo za parkete osnažimo, če jo namočimo v terpentinu in z malo trsko očistimo nesnago med Ščetinami. Pri čiščenju krtač za čevljo primešamo vodi nekoliko snlmiaka. * Če uporabljamo za kavo ali kompote saharin, ga moramo prekuhati, sicer bomo-čutili njegov neprijeten okus. Palko Dolinec: ribica V mestu, ¡kjer som doma, imamo v parku majhen ribnik, skozi katerega teče bistri potoček. V tem ribniku so živele ribice, se igrale na vodni gladim in lovile krušne drobtinice, ki so jim jih prinašali meščani. Dobro se jim je godilo in ker jim ni nikdar niliče storil zalega, so se svojih obiskovalcev tako navadile, da so takoj priplavale na površje, če se je le na vodi prikazala človeška senca. Najdalj se je upala ribica Zlatoluska. Priplavala je celo do roba ribnika in zadovoljno mahala z repkom in plavutmi vsakemu, ki ga je zanesla pot tod mimo. Bila je največja med sestricami in smatrala se je za najlepšo in najpametnejšo ribo. ■>Vsi občudujejo mojo lepoto,« si (jc mislila, »in najbrž se o nikomur drugem ne menijo kakor o meni.« Da bi jo ljudje čim bolj občudovali, je najrajši plavala ob robu ribnika in z zadovoljstvom lovila mehke drobtinice, ki so padale v vodo. Ker je prihajala, najbliže k ljudem, jih je bila tudi največ deležna. Zaradi 'tega je postala še bolj ošabna. . »Samo meni prinašajo ljudje hrano,« se je baliala pred sestricami »Meni se imate zahvaliti, da še niste poginile od gladu.« »Samo jaz jih razveseljujem. Najlepše luske imam in ve ste proti meni naravnost grde. Če mene ne bi bilo v ribniku, nihče ne bi prihajal k ribniku.« Sestrice se niso hotele prepirati 7 domišljavo, pustile so jo pri miru in se za njeno bahaštvo še zmenile niso. To pa je Zlatolusko silno jezi lo. Ni se več hotela družiti z njimi prezirala jih je in je živela sama zase. Postala pa je tudi hudobna Če je kdo natresel v ribnik drobtinic in so prišle k pojedini tud) sestrice, se je Zlatoluska vsa besne zaganjala vanje in iih podila vstran V svoji nespame.ti jc bili trelno prepričana, da ji sestrica odžirajc hrano, ki je namenjena samo njej in nikomur drugem i. »Ta ribica pa je res hudobna,« so govorili ljudje, ko so opazovali njeno početje, »Le bi ne bilo v ribniku ostalih ribic, njej sploh ne bi prinašali hrani « Zlatoluska je slišala pogovor, ker pa ga ni razumela, je mislila, da jo ljudje hvalijo in zato je še bolj preganjala sestrice in se obnašala, kakor da je edini gospodar ribnika. Ker je z vsakim dnem postajala bolj nasilna, je tudi ljudio niso več marali. Namesto drobtinic so ji metali v vodo kamenčke, Iva nili pa so samo njene sestrice. Ko je Zlatoluska opazila, da jo imajo za norca, se je potopila v gladino in več dni je ni bilo na spregled. Tuhtala je, kaj naj naredi, da jc bodo ljuudje spet vzljubili. »Samo dve možnosti sta,« je uganila, »ali se pobotam s sestricami, ali pa jih spodim iz ribnika,a Dolgo je razmišljala in nazadnje se je odločila, da bo sestrice pregnala. Da bi se pobotala, je bila -pretrmasta. Obiskala jih je in jim ukazala, naij takoj zapustijo ribnik »Če me ne boste ubogale,« je zagrozili, »bom 'krvavo obračunala z vami.« Ribicam ni preos-tajalo nič drugega, kakor pospraviti svoje reči in odplavati. Upirati se niso upale, kei so se Zlatoluske bale, saj je bila naproti njim že velika riba. Vedele so, da bi jih bila pripravljeni tudi umoriti, če je ne bi ubogale. Odplavale so po potočku iskat si novega doma. Zdaj je bila Zlatoluska vsa srečna Bila ie neomejen gospodar ribnika. Toda ni veselja brez žalosti. Kmalu po tistem, ko so Zlatoluskine sestrice odplavale, je po parka pri-skaikLjala velika zelena žaba. Zagle-dala »je vodo, začela regljati in klicati še svoje prijateljice. Do jutra je bil ribnik poln žab, pa naj je bilo Zlatoluski prav ali ne. Ko so drug dan prišli ljudje spet k ribniku, je Zlatoluska takoj splavala na površje, toda naproti žabam ije bila tako majhna, da je ni pTav nihče opazil. Ljudje so se obrnili in odšli, no da bi kdo vrgel v vodo krušnih drobtinic. »2ab ne bomo hodili gledat,« so rekli, »ribic pa tako ni več v ribniku,« Od tistega dne ni bilo k ribniku več nobenega obiskovalca in Zlatoluska se je začela dolgočasiti. Vabila je sestrice nazaj, toda te se za neumno domišljavko več ni so hotele zmeniti, niti je nisc hotele spTejeti v svojo druščino. Bila je obsojena, da vse življenje prebija skupaj z žabami, ki so jo zočele prav tako preganjati, kakor ona nekdaj svoje sestrice. C" . . ......... 5 Iz letala lahko opazimo tudi majhne zelene otoke, okoli njih visoka drevesa in palme, majhno naselje, omejeno površino obdelanih polj okrog manjšega ali večjega jezera — in oaza je mimo. Senca leta-la bo zopet švigala po neravni površini peska. Sivo-rumena barva peska se včasih menja v temnosivo, potem skoraj v črno. Letalo se približuje nekemu središču afriških kolonizatorjev. Razrite površine pomešane z umetnimi gnojili imajo temno barvo. Na teh površinah, potem ko poneha zimska doba s skopimi nalivi, poganja osat in neka vrsta trave. S tem so dosegli prvo tstopnjo preoblikovanja puščave. Ko mine sušno, vroče poletje, koloniza-torji zažgo travo in osat. Takrat vidite iz letala temne lise požganega terena. Drugo leto se na teh terenih pojavijo nasadi zaščitnih, odpornih dreves, ki v dveh letih dosežejo višino našega grmičevja. V notranjosti tako zaščitenih površin pa vidimo zelene sadike limon, pomaranč, breskev ali pa ogromne površine zelenih polj in vinogradov. Sem pa tja vidimo tudi majhna gospodarska poslopja, od katerih vodijo poti do asfaltirane ceste. Asfaltna cesta se vije med plantažami, aelenje je vedno bolj bujno, sa- dovnjaki bolj košati, evkalipti vedno bolj visoki. Potem se pojavljajo vile z vrtovi, parki, bazeni, kakšen industrijski objekt, trgovski del mesta, pa zopet vile in plantaže, ren dobiva temno barvo, potem temnosivo in zopet smo nad puščavo. Letalo je na svoji poti preletelo Zelenje se vedno bolj izgublja, te-postojanko borcev proti puščavi. Edini kažipot, da bomo v doglednem času preleteli slično postojanko, je asfaltna cesta, ki s svojo črno barvo slikovito odstopa od peščenega morja in se izgublja na obzorju. Približno 1000 km južno od glavnega mesta Alžira -so raziskovalci našli bogata ležišča nafte. Ogromno število strokovnjakov, delavcev in domačinov je dobilo možnost lepega zaslužka. Nastalo je resno vprašanje preskrbe tako velikega števila ljudi v puščavi. Od Alžira vodita v glavnem dve asfaltni cesti proti El-Golea, kjer so novo odkriti vrelci. Prva cesta gre v puščavo in vodi med slanimi jezeri Za-hrez Rharbi in Zahrez Chergui preko puščavskega mesta Djelfa, La-ghouat, Chardaia do Ei-Golča. Druga cesta gre mimo slanega jezera Chott el Hodna prodira skozi puščavo preko Bou-Saada, Oulel-Djella-la, se dotika mesta Touggourt, ki Jaz sem velik, ti si majhna OTON ŽUPANČIČ: Da mi biti je drevo Da mi biti je drevo, bil spomladi rad bi breza — drugo drevje še golo, nanjo sveti Jurij pleza. Da mi biti je drevo, bil poleti rad bi lipa — v njeni senci je hladno, cvet na potnika se usipa. Da mi biti je drevo, bil pozimi rad bi smreka — drugo drevje že golo, topla greje njo obleka. (Francoska Nekega večera se je muha zapletla v pajčevmo, ki rje bila razpeta med dvema vejama. Pajek je taikoj pritekel, da bi požrl lalikomiselno muho. Muha pa ga je pričela milo prositi — Joj, usmilite se me. Ni še dolgo, odkar sem se rodila. Pustite me, tla uživam radosti življenja! —• Ne! — je odgovoril pajek. — V moji oblasti si in jaz te bom požrl, jaz sem velik, ti si pa majhna! Komaj je pajek pospravil svojo večerjo, ga jc pograbil netopir in •"•e pričel pripravljati, da bi ga pojedel, — Joj, usmilite se me! — je pričel milo prositi pajek. — Pravkar sem hotel splesti lepo novo mrežo. Pustite me, da dokončam svoje delo! — Ne! — mu je odvrnil netopir. — V moji oblasti si in zdajle te bom požrl, kaljli jaz sem velik, ti si pa majhen! In se je pripravil, da bi pojedel pajka. Tedaj pa se je vrgla na netopirja sova in ga pograbila v svoje kremplje. — Joj1, usmilite se me! — je milo zaprosil netopir. — Čisto mlad sem še. Kaj hočete od mene? Pustite me živeti! —- Nel —- je odgovorila sova. — V moji oblasti si in zdajle te bom požrla, kajti jaz sem velika, ti si pa majhen! In sova sc je začela .pripravljati, da bi pojedla netopirja. REVEŽ IN BOGATIN pravljica) Toda zgodilo se je, da se je zapletla v mrežo, ki je bila razprostrta, da bi se posušila. Nesrečna sova se je pričela v njcij premetavati, pri tem pa se je še huje zapletla. Zjutraj jo je našel kmet na pol mrtvo. Sonce je sovi jomalo vid in, ko prišel kmet, je pričela divje vdi havati zrak, da ne bi poginila. Kmet jo je obzirno osvobodil iz zanke in ji dejal: — Ne boj se, uboga ptica! Nič hudega ti ne bom storil. Sova .je razširila oči. — Ali je to res? — je zainrmrala. — Nič zlega mi ne boš storil, čeprav si tako velik, jaz sem pa majhna, mnogo manjša od .tebe? — Tako je, — ji je odvrnil kmet — Ti si slabotnejša in nesrečnejša od mene. Jaz sem močan in zato ne smem zlorabljati svoje moči. Nato je poiskal duplino v zidu, postavil vanjo sovo in ji dejal: — Ostani tukaj do večera. Tu te sončni žarki ne bodo motili. Zvečer pa odleti. Uživaj radosti življenjal Pionirska križanka VODORAVNO: 3. morski ropar, 6. borec za iste cilje, 7. mož z brki, 8. reka v španščini, tudi restav-raoija v Ljubljani, 9. čistilno sredstvo, 10. nedoločni zaimek, 12. top-ničar, 15. ime krave. NAVPIČNO: 1. letovišče ob Jadranu, 2. gorovje v Sloveniji, 4. močnik, 5. razni predmeti, 11. ladijski klic na pomoč, 13. okrajšani veznik, 14. medmet. Nekoč je živel kmet, 'ki je zapravil vse svoje premoženje. Zato je sklenil, da pojde h kakšnemu bogatinu v službo. Odpravi se torej v svet. Res najde bogataša, ki ga je bil voljan spTejeti na delo. Ko ga bogataš vpraša, kakšnemu delu je vešč, niu ikmet odgovori »Orati in sejati znam, a tudi drugih kmečkih djel se ne ustrašim.« Bogataš ga nato vpraša: »Koliko zahtevaš za svoje delo?« Kmet mu odgovori: »Dvanajst cekinov na leto in da me hraniš in oblačiš. Ker se je zdela ta ponudba bogatinu ugodna, sprejme kmeta v službo. Drugo jutro zarana vstanejo vsi lilapci in delde, le novega hlapca ni od nikoderi Bogataš se razjezi in odide, da pogleda, kaj je s -hlapcem. Ko potrka na vrata in mu hlapec odpre vrata, vadi gospodar, da je šele vstal in da še ni oblečen. Tedaj mu reče bogataš: »Kaj, tako opravljaš svojo službo? Hlapec pa mu odgovori? »Gospodar! Že od jutra čakam tu', kakor sva se pogodila!« »Kako pa sva ise pogodila?« vpraša tedaj bogataš. »Da me hraniš in oblačiš,« mu odgovori hlapec, »zato te tudi čakam že vse jutro, da prideš in me oblečeš.« j 4 ' 1 L 7 -- L ijjjjjjj 9 1 r Bi 0 tt m 13 -1 15 i 1 ! REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno; 1. heroj, 4. element, 7. in, S. ve, 9. Jakac. Navpično: 1. helij, 2. Prem, 3. junec, 5, ena, 6. Eva, 10. ki. REŠITVE UGANK: 1. senca, 2, miza, 3. mušnica, 4. vodni mehur, o. kosa, 6. čebclni roj, 7. rosa, S. telefon. 9. čebela. leži 500 km globoko v puščavi in se preko Ourgla spušča na vrelišča nafte pri El-Golea. Za preskrbo prebivalstva so te poti ogromne važnosti. S kamioni in hladilnimi avtomobili dovažajo v ta oddaljena mesta ves potreben material in hrano. V pristanišču in v hladilnicah v Al-žiru nakladajo živila in razne izdelke v zmrznjeni ali ohlajeni obliki in po dveh dnevih jih že servi-ra-jo odpemalcem v El-Golea. Zanimivo je opazovati domačine, ki mislijo, da se je zgodil čudež, če dobijo za večerjo okusno pripravljene morske ribe. Praksa je pokazala, da zmrznjeno meso in ribe odlično prestanejo dolgi transport v notranjost. S pravilnim postopkom, dosežejo, da se jedila pripravljena iz zmrznjene hrane ne raziikujejo od [jedil pripravljenih in sveže. Seveda je organizacija prevoza in shranjevanja zamrznjenih in ohlajenih izdelkov na vzorni tehnični višini. Takoj, ko pride iz Alžira transport, vskladiščijo vsa živila v posebne, v pesku zgrajene in izolirane celice, ki jih neprestano oskrbujejo s suhim ledom. V teh celicah je rezervna potreba mesa, rib, sadja, zelenjave, mleka in drugih živil za nekaj dni. Preden zaloge potrošijo, že prispe nov transport s svežimi količinami. Tako ni treba v oskrbovalnem središču graditi drage hladilnice in se ukvarjati s težko problematiko vode in elektrike, kajti hladilnice porabijo za pogon veli-3to električne energije in veliko vode za hlajenje strojnih naprav. Podobno oskrbovanje vršijo tudi z letali, posebno če so točke, ki jih je treba oskrbovati zelo oddaljene. To so posebna transportna letala, ki imajo v notranjosti dobro izolirane prostore, tako da zunanja vročina ne more vplivati na dragocen tovor. Ko letalo pristane v puščavi, preložijo živila v posebne prostore, kjer ostane nespremenjena tudi več tednov. Razvoj gospodarstva, posebno kmetijstva, pospešujejo razne kreditne ustanove, ki dajejo posestnikom preko zadruge kredite. Ta na-čin kreditiranja so na široko začeli leta 1936 vzporedno z organiza- cijo tržišč za žitarice in izgradnjo silosov. Istočasno organizirajo traktorske postaje, ki so med seboj povezane z d-vemi kosignacijskimi skladišči v Oranu in Alžiru. Traktorske postaje imajo določeno ozemlje in najožjo medsebojno povezavo, ki jo omogoča že enoten tip traktorja z motorji različnih konjskih sil, pa vendar z istimi rezervnimi deli. Za več traktorskih postaj deluje leteča delavnica na avtomobilih, tako da se lahko odvija delo bre2 večjih zastojev. Po letu 1945 so se kreditni zavodi in središča za pospeševanje kmetij- ^ killHilft n 9 ■«iT"'....... MÜÜ . ■ lili [ ¡11-« A« i|g|y P^Sti Stara kamela in sestradani konj pri oranju IllilÉ! -sms ■ KMETIJSKA ZADRUGA BERTOKI čestita k občinskemu prazniku občine Koper-okolica vsem svojim članom ter vsem prebivalcem naše občine Odkupujemo vse kmetijske pridelke ter prodajamo raznovrstno blago! Kmetijski znanstveniki državnega kolegija v Io\vi (USA) napovedujejo, da bo z novim krmilnim dodatkom mogoče hitrejše in cenejše pitati živino. Ta dodatek je dietilstilbestrol, hormonu podobna sintetična kemikalija. ki jo imenujejo kratko tudi stilbestrol. Stilbestrol pravzaprav ni nova iznajdba in so ž njim že dosegli različne uspehe pri goveji živini, ¡peteJdnčkiih 'in ijagnjetih, katerim so ga v obliki kroglic vcepljati v telo. Vendar niso pred poskusi v Io\vi šc nikoli poskusili 'krmiti- živine s stilbestroloin v kristalu. Pri opravljenih poskusih so pri pitanju živine z dodatkom stilbe-sltola dosegli za 37 odstotkov hitrejše in za 20 odstotkov manjšo Na njivi kmeta Angela Mazzellija iz Sermina pri Kopru je zrasel ta storž, ki se je razvil v obliko Triglava količino glavne krme enak uspeh kot s pitanjem brez njega. Tako bodo lahko hitrejše in cenejše postavljali na trg pitano živino in bo mogoče v večj,i meri krito povpraševanje po mesu na svetu. Stilbetrolov krmilni dodatek bo dostopen lameriški/m živinorejcem šele čez. več mesecev, gotovo se bo pa potem ta način krmljenja naglo razširil. Preskrba ostalega sveta bo mogoča šele kasneje. Napovedujejo pa, da bo splošna uporaba stilbestrola imela (blagodejen vpliv na preskrbo z mesom po vsem svetu. Ko bo stilberstrol na razpolago za splošno uporabo, ga lx>do morali strokovnjaki pomešati z drugim krmilom, kot na primer s Anthilis, kmetij? Skozi stoletja jc bila grška planota Anthilis puščava, na katero jc žgoče pri« pekalo soncc in katere slana zemlja je bila popolnoma neplodna. Danes so na planoti prostrana riževa polja, ki so izpreme-nila grški primanjkljaj riža v izvozni presežek» Ta metamoforza ima svojega junaka. Sedemdesetletni agronom Walter Packard ima največ zaslug pri tem čudovitem delu, ki pomeni 3.600 hektarjev nove plodne zemlje, še nedavno je Grčija uvažala let-ko za okoli 5 milijinov dolarjev riža, zdaj pa lahko za isti znesek izvozi riža, za kai vse gre hvala Anthilisu. Packard je prišel v Grčijo pred šestimi leti. Anthiliški kmetje so na njegovo prigovarjanje odstopili okoli 40 ha svoje zemlje za njegov poskus. In kmalu so kmetje videli prihajati številne traktorje, s katerimi je Packard odcepil vodo iz reko Sperchios, ki jo je rabil, da izplakno alkalijeve soli iz zemlje in kasneje za namakanje riževih polj. Packard in njegovi grški prijatelji so skupno delali na neplodnih tleh in izkopali omrežje jarkov, ki jih je namakala voda iz reke. Nekaj tednov kasneje so ze* leni poganjki rižnih rastlin pogledali u vode na poplavljenih poljih — in grški kmetje so gledali na to kol na čudež. To je bilo pred šestimi leti. Naslednje leto je še več kmetov dalo svojo zemljo za ta poskus in tretje leto šc več. In tako jo leta 1953 že na 1.600 hektarjev površino rastel riž. Podobno delo je ameriška misija tehnične pomoči opravila tudi drugje v Grčiji in danes lahko Grčija prvič v svoji zgodovini izvaža riž, ki ga je prej morala stalno v velikih količinah uvažati. d rad@l ¥ Graji Packard jc postal najpriljubljenejša oseba v prej revni vasi in ljudje ga daleč naorog nazivajo »papou« (stari očka). Glavno cesto, ki pelje iz Anthilisa v Atene, so njemu na čast imenovali »Packardovo cesto« in v Anthilisu so mu postavili spomenik. B0M@S©žfe feitow Na zasedanju društva »Brilisch Association« v Oxfordu je S. G. Brown poročal v odseku za zoologijo, da je z zaznamovanjem kitov lahko ugotovil, da se tako-zv grbasti kili po selitvah t toplejše morje leto za letom vračajo vedno na isto področje v Antarktiki. Kite je zaznamoval s cevko iz nerjavečega jekla, katero je izstrelil vanje iz posebnega topiča. Te cevke so našli lovci na kite v njihovih truplih, ko so živali ujeli in razkosali. Od antarktične lovske sezone na kite v letu 1932—1933 dalje so v južnih morjih zaznamovali nad 5.000 kitov. Med drugim so ujeli doslej tudi kita, ki je imel 19 let staro znamenje. S tehniko zaznamovanja so dobili neizpodbiten dokaz o selitvah posebne vrst« kitov v toplejše vode pozimi, radi parjenja, in od Ekvatorja proti hladnejšim vodam poleti, kjer iščejo hrano. Kitovska področja v Antarktiki so razdelili na več delov, tako da vsebuje vsako področje določeno število teh živali. Pri tem so lahko ugotovili, da se »grbasti« kiti vsako leto vračajo vedno na isto x>odročje. prebivalstvom pravo paniko. Na področju 120 kilometrov so pretrgane vse telefonske zveze in električna napeljava, 1300 je mrtvih in 5000 ranjenih — to je strašna bilanca te katastrofe. Casilci in vojaki rešujejo žrtve in pomagajo prebivalstvu, ki o paničnem strahu beži iz zasilnih zaklonišč na polja. Alžirske oblasti so odobrile 250 milijonov frankov za prizadeta področja. Na sliki vidimo gasilce, ki rešujejo ranjence iznod ruševin. Jorgensen potuje po Evropi in na naši sliki jo vidimo, kako sedi za Christina Jogrensen, bivši narednik ameriške vojske se je po neki letalski nesreči začela spreminjati v žensko. Narednik je bil prej poročen in je imel otroke, zdaj pa znanstveniki. trdijo, da je popolna ženska, ki bo lahko rodila otroke. Vsekakor zanimiv primer in če se to ■uresniči, bo Christian prvi človek na svetu, ki bo poznal očetovska in materinska čustva. Zdaj Christina mod^i rimsiki slikarki Novelli Intrigi, ki jo vsa navdušena yjortretira. Te dni so v Niirn-bergu slavnostno odprli razstavo novih izumov. Nemške gospodinje so se zlasti zanimale za cilindrasti likalnik, ki ga vidite na naši sliki. Izumitelj trdi, da likalnik ob drži vedno enake toploto, tako do predmeta, ki ga likate, ne morete zažgati, obenem po ie njegova cilin-clrasta oblika zelc primerna za likanji moških srajc, k delajo ženam pri likanju največ pre glavic. Izumitelj trdi, da s tem likal niko m- lahko zlikate štiri srajce v istem času kot z navadnim samo tri. sojino mokov ker so potrebne le male količine te kemikalije in bi povprečni živinorejec le težko zadel pravo razmerje mešanice. Znanstveniki iovvskega kolegija sporočajo nadalje, da so s poskusi ugotovili, da se pri pitanju po novem načinu dobi povrnjeno za vsak dolar, ki so g» izdali dodatno k stroškom za navadno krmljenje, 10 dolarjev s hitrejšim pridobivanjem na teži. Zdi se, da uporaba stilbestrola ne vpliva na kakovost mesa. Pri pjvih poskusil niso našli namreč nobenih sledov stilbestrola v mesu za; klane živine in tudi ,ne ugotovili nobenih škodljivih posledic pri ljudeh, ki so to meso jedli. Vendar bodo potrebni še nadaljnji poizkusi na tem področju, predno bodo pristojne oblasti dovolile uporabo stilbestrola za pitanje živine, ki je določena za zakol. Zaenkrat pa obstoja'glavna nevarnost v prevelikem doziranju stilbestrola in bo v glavnem zaradi tega to kemikalijo mogoče splošno uporabljati šele v letu 1955. Na področju Orleansville so zaznali že osemdeseti potresni sunek v petih dneh, kar je povzročilo med stva vedno bolj ukvarjala s problemom dviga proizvodnje pri kmetih domačinih ter z modernizacijo opreme in obdelovanja zemlje v vaseh Najprej so začeli s praktičnim delom kmetov-domačinov na zemljiščih poskusnih postaj. Ko se spo-eaaajo z modernimi metodami obdelovanja zemlje, načinom izvajanja agrotehničnih del, tipizacijo pridelkov itd., dobijo kmebje-felahi odgovarjajoče sadike in semena ter tudi strokovno pomoč. Felahe poučujejo sistematično in vsakega posebej ter še pozneje spremljajo njegovo delo in rezultate nekaj. let, dokler ne doseže zaželene uspehe. Začetek uspeha pa je takrat, ko se felahi ojunačijo in združijo v zadruge, ki jim poleg kreditnih zavodov in poskusnih postaj nudijo veliko pomoč. Včasih kmetje zapuščajo že obdelane površine, odklanjajo pomoč v tipiziranih semenih in sadikah, ne brigajo se, da bi obdelovalne; po vršine orali s traktorji, ampak uporabljajo primitivna sredstva, češ, »že naši očetje so delali tako!« Na-takih posestvih prinos raznih kultur vedno bolj pada in vsako leto si osvoji puščava večje površine obdelovalne zemlje. Osat se vedno bolj širi in kmalu na takem mestu zopet enolično šelesti pesek, BOGAT RIBOLOV — SIROMAŠNI RIBICI Ko ribiči Jadranskega morja govorijo o možnostih lova na severni obali Afrike, na tihem upajo, da bodo nekoč s svojimi barkami in mrežami lovili v teh bogatih vo- dah. Najbolj navdušeni za ribolov v Tunisu in Alžiru so italijanski ribiči in to ne samo tisti iz Ancone in Barija, ampak tudi iz Sicilije. Res je, da so v Afriki obogateli že mnogi ljudje, toda ni znano, da je bil med njimi kdo ribič. Ogromne površine Sredozemskega morja, ugodni pogoji za razvijanje in razmnoževanje planktonov, vse to teoretično potrjuje pripovedovanje o bajnih možnostih ribolova. Toda to so večinoma samo pripovedke, kajti že statistični podatki nam pokažejo, da je ribo lov v Alžiru več ali manj isti kot v Jugoslaviji, v Tunisu pa skoraj za polovico manjši. Res včasih ulove ribiči v eni noči vagonske količine rib, so pa vmes celi tedni, ko se mreže zaman namakajo v morju Včasih se dogaja tudi, da se drže ribiči samo ob obali in se vračajo v pristanišče s praznimi barkami, medtem ko .barke njihovih tovarišev na odprtem morju skoraj tone jo pod veliko težo bogatega lova Drugič se zopeit vsi odpravijo na visoko morje, pa se pozno vračajo nezadovoljnih obrazov, ker ni rib niti za malico. Obala je malokje strma, največ- krat se položno spušča proti morski gladini, toda kljub temu so malo številna mesta, kjer je dostopna in komunikacijsko povezana z zaledjem. številne podvodne čeri ogrožajo plovbo tudi navadnim ribiškim barkam. Tam pa, kjer je obala strma, je morje zelo globoko in je ribolov nevaren zaradi stalnega severnega vetra, ki žene ogromne valove proti ostrim čerem in strmi obali. Le izjemoma prodira voda v kopno zemljo, po navadi na ustju neke reke, ki je poleti bolj podobna kanalu in se nekje v notranjosti izgublja v pesku. Zahodno od Al-žira, na obali reke, ld bi jo po našo imenovali barje, je v toujnem zelenju skrito naselje Mazafran. Posebnost tega kraja so ribniki, ki so tik ob morski obali in vendar so v njih sladkovodne ribe. Uprava raziskovalne postaje je v poslopju bivše železniške postaje in v mnogočem spominja na poslopje uprave »Elte« v Izoli. Ta.m, kjer so bile nekoč tračnice ozkotirne železnice, plavajo danes krapi, somi in druge sladkovodne ribe. Nobena žrtev ni prevelika, samo da se v oazah razmnoži čim več rib. Toda ribe je težko obdržati v toplih in kalnih vodah in da bi se pravilno razmnoževale, so potrebni številni poizkusi in dolgotrajna raziskovanja, da lahko z uspehom vzgajajo aklimati-zirane vrste raznih rib. Vzgojene mladice potem pošiljajo na vse strani Alžira. Novi zarodi se razmnožujejo tudi v umetnih jezerih, posebno v Maroku. Zapornice na rekah Rbii pri Beni Ami, Uadi Mella pri Casabianci, Uadi N'Fis pri Marracechu in Uadi Beth pri Petitjeanu so zgrajene sicer zaradi namakanja obdelovalnih površin, toda obenem zapirajo pot številnim ribam, ki se nahajajo v teh umetnih jezerih. Privatnikom ribotar sladkovodnih rib trenutno še ni dovoljen. V obrežnih marokanskih vodah je ribolov morskih rib zelo različen. V Atlantiku je neizmerno bogastvo rib, ki je marokanskim ribičem lahko dostopno. In čeprav se skoraj vsi domačini bavijo z ribolovom, je število poklicnih ribičev relativno zelo majhno. Poljedelci večkrat za-puščajo svojo zemljo, da bi se vkrcali na ribiške barke privatnikov, na drugi strani pa ribiči zapuščajo morje, ker jim trenutno bolj odgovarja delo v tovarnah. Tovarniški delavci zopet odhajajo v večja mesta, prepričani, da jih tam čaka lahek zaslužek in udobno življenje. Iz mest pa odhajajo delavni ljudje v notranjost, na tako imenovana »bled«, kjer delajo na tujih plantažah ali pa se sami posvetijo kulti-viranju zapuščenih obdelovalnih površin. Tisti, ki pri tem poslu ne uspejo, se bodo morda pojavili ob obali in iskali delo na ribiški barki. Toda posledica vse te nestalno-sti delovnih moči je nestrokovnost, kajti vsakdo se ukvarja z vsem, čeprav nima potrebne prakse in izobrazbe. Osnovno načelo, za kar terim vsi stremijo, je, kdo bo koga bolje izkoristil. Seveda so delojemalci tisti, ki jih najbolj izkoristijo. Z malo truda se v vsako mrežo ulovi nekaj rib te Ißt. 40 — 1. oktobra 1954 SLOVENSKI J A nit AN STRAN 11 Kranj je navdušeno sprejel pevce iz tepe Prosvetno društvo »Domovina« iz Ospa je v soboto gostovalo v Kranju. Dvorana sindikalnega doma je bila nabito polna, Osp ne šteje niti tristo prebivalcev, vendar je na kulturnem polju veliko pokazal Njihova pesem še ni izglajena do umetniškega viška, vendar je bila zapeta iz srca, tako da je prišla do izraza spontanost njihovega petja. V svojem nastopu je imel zbor spored sedemnajst pesmi, narodnih, umetnih in nekaj partizanskih. Vmes je za razvedrilo zaigrala še godba ua pihala, ki je v našem okraju že precej znana. Namen tega koncerta je bil predvsem ta, da se približata Primorska in Gorenjska s svojimi kulturnimi dobrinami. S podobnimi kulturnimi bodo utrdile kulturne vezi. Drugi namen te turneje pa je bil, da osapski pevci spoznajo našo lepo r-«*—--?- ' v,uj: Zal- so šli v nedeljo na Bled, kjer se je društvo vpisalo v spominsko knjigo na otoku. Osapci so potem šli preko Vršiča v Bovec. Tudi v Bovcu so zapeli neka.i pesmi, za katere jili je bovško ljudstvo nagradilo z zasluženim aplavzom. Tretji namen te turneje pa je bi! vzbuditi veselje do kulturnega dela v tistih, .ki še stojijo ob strani, jih pri^mju v zbor tako, da se bo zboi tudi številčno okrepil. In končno tudi pevci sami so si to turnejo pošteno zaslužili, saj .je bilo treba nrena-kateri večer presedeti pri vajah. Uspeh pa ni izostal. saj tisti zbor, ki uspešno nastopa v Kranju, lahko nastopa kjerkoli po Sloveniji, Lucija Fator je glasbeni samouk. Vendar opazimo pri njej močno voljo do dela, Ta njena zanesenost ji je pomagala, da je usposobila zlx>r za nastopanje tudi izven svoje ožje domovine Istre. Godba prosvetnega društva «Domovina« iz Ospa je na sobotnem večeru igrala predvsem za zabavo. Kranj je povabil pevce iz Ospa, naj "'ih še obiščejo. Pevci so sklenili, da bodo še intenzivneje študirali in da a je drugi policaj, ki je vse videl, zgrabil za vrat in ga popeljal na stražnico. Na -policijskem komisariatu mu ni bilo nič prijetno, posebno še, ker se. je poznal s komisarjem. Postavili so ga pred njega in komisar ¡je skoraj obupno kimal z glavo: »Kako, da si spet -pri nas? Ko smo to izpustili, si nam obljubil, da boš šel delat, zdaj pa imam spet opravka s teboj! Rad bi vedel, kak-6en vrag te je obsedel? Sam bi si moral služiti kruh na pošten način, saj imaš že osemnajst let, pa grež in koj, ko te izpustimo, greš olupiti celo policaja! To je nezaslišano! Ubrati bomo morah druga pota s teboj!« in komisar je svoj glas jezno povzdignil. »Oprostite, gospod komisar!« jo skoraj jokajoče odvrnil arestant »Sam ne velm, kaj je z menoj! še ko sem bil majhen in me je mati pošiljala jemat jajca k sosedom, som sklenil, da ne bom več kradel, ker me je oče nabil; pa se res nisem mogel nikoi vzdržati,« in bruhnil je v odkritosrčen jok, da bi se še njegova mati zjokala in ga bi oče v znak oprostitve preklel. Komisar pa si je nuslil, da bi bilo treba zapreti mater za nekaj časa. ke. Izrazili pa so željo, da bi bi!'i vsaj enkrat mesečno kinopredstavo za otroke v popoldanskem času. De tega imajo otroci pravico in pri stojni organi bi to morali urediti Z veseljem so sprejeli sklep šolskega odbora, da preskrbi primerne police za čevlje, tako da bodo otroci lahko v šoli obuli copate, ki jih bodo preskrbeli starši. Zaradi mokrih čevljev je veliko prehladov in izostankov. Starši so še predlagali da bi šolsko vodstvo uredilo, da bi se otroci v slabem vremenu lahko vozili z avtobusom s postaje pod Centurjem in Babici. Zanimali so se tudi za priprave na »-Teden otroka« in bili so zadovoljili. da bomo v šoli uredili mlečno kuhinjo. N. C. sečovlje - teden otroka V Sečovljah bodo v Tednu otroki začeli graditi v rudniškem naselju otroško igrišče, Za otroški vrtec bodo zgradili primerne gugabiice in druge priprave za igranje in zabavo. Svet za socialno skrbstvo in zdravstvo bo organiziral obisk na domovih vseh pomoči potrebnih otrok. Obiska se bodo udeležili tudi vzgojitelji. Po vseli vaseh bodo organizirali vzgojna predavanja. Tekom tedna bodo predvajali razne mladinske filme. Prosvetno delo je zadnje čase precej živo. Moški in meša,ni zbor imata redne tedenske vaje. Do konca te ca leta nameravata naučiti 30 raznih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Dramska skupina bo na-študirala spevoigro »Vasovalec«, »Zupanovo Micko« in »Ko bi padli oživeli.« Ponovili bodo Goldonijeva »Kromarico — Mirandolino«. To igro je družina z uspehom uprizorila doma in z njo gostovala v Dekanih in pri Sv. Antonu. Kaže, da bo zaživela tudi godba. Z inštrumenti, ki jih imajo na razpolago, se nekateri že vadijo. Dobre vol.je ne manjka in kjer .je ta, uspeh ne bo izostal. Ribja katastrofa v Idriji Skoraj 500 let že vozijo v Idrijco iz rudniške žgalnice ugaske, ki jih povodnji odplavljajo daleč po strugi, da se popolnoma porazgubijo. Preko poletja se navadno pod žgal-nico nabere ogromno teh ugaskov, jesensko deževje pa nato opravi svoje brez večjih neprilik. Tudi letos je bila struga že skoraj zasuta in v rudniku so že težko čakali povodnji, ki bi jih rešila odvišnega materiala. Zal pa je prav letos prišlo do nepričakovane katastrofe. Deževje preteklega tedna, ki ni bilo dovolj obilno, jc sicer odplavilo ugaske, vendar tako, da se je po strugi valil kak kilometer dolg val goste brozge, ki je naravnost vrel zaradi raznih zakrojevalnih procesov in je vse do Spodnje Idrije naravnost hlapelo iz vode. Premajhna količina vode ni mogla zadostno razredčiti lužnosti in kislin v vodi, kar je pomenilo za ribji zarod neizprosno smrt. Tragedija je bila strašna. Ribe so celo poskakovale iz vode, kjer jih je seveda čakala ista usoda, kakor v svojem elementu. Ljudje so prišli z jerbasi1, košaTarni in koši ter si nabrali na centc rib. Ves ribji zarod do izliva Idrijce v Sočo pri Mostu na Soči je uničen. Le tu in tam je ostala katera živa, vendar oslepela in obsojena na bližnji pogin. Posebna komisija bo ugotovila toč-nejše vzroke te katastrofe, zato je danes vsako ugibanje odvišno. Ugotoviti bo treba tudi, če razne kislino niso doprinesle svojega k razdejanju. Ugotovili bo treba tudi nastalo škodo, Id bo gotovo šla v milijone, posebno še, ker je v precejšnjem delu struge uničen tudi redilni plankton. Dolžnost Bibiškega društva pa je predvsem, da z vlaganjem mladih rib čim prej popTavi nastalo škodo, ker bo sicer Idrija za več let izgubila eno svojih tujskopro-metnih pravlačnosti. L, S. TOVARNA ŠČETK „ISTRA" V KO P R 0 Odkupuje kršin in bele prane ščetine po najvišjih dnevnih cenah Gledališče Slovenskega Priniorja ABONMA za vse okraje SLOVENSKEGA PBIMORJA Ljubitelji gledališke umetnosti lahko vpišejo abonma v naslednjih krajih: Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. Vsak abonent v Novi Gorici bo videl 6 predstav. Abonentom v Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani in Tolminu nudimo 5 predstav. V Ajdovščini in Idriji bo videl vsak abonent 4 predstave. GSP bo nudilo abonentom v Izoli 6 predstav, abonentom v Piranu—Portorožu S predstaV, v' Kopru pa smo razpisali dva abonmaja: Red A —• premierski in red B — sindikalni. Abonenti v Kopru bodo videli 11 predstav, od tega 7 v izvedbi GSP, 3 SNG iz Trsta in 1 iz pozneje določenega gledališča iz Slovenije. Objavljamo okvirni repertoarni načrt, iz katerega bo orisalo GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA predstave: Slovenska dramat ika: Kreft — Kranjski komedijanti — otvoritvena predstava: Villiar — Malinič — Večer v Idrijski čitalnici Eventuelna noviteta. J i ¡gosiova nska drama t i ka: Budak — Klobčič Petrovič — Ploha. Svetovna klasika: Moliere — Skopuh Shakespeare — Ukročena trmoglavka Plaut — Bahavi vojak Sodobna svetovna dramatika: Breal — Napoleonovi huzarji Buck Pearl — Kvei-Lan Harris — Molčeča usta Krasna — lohmj ljubi Manj Rattigan — Globoko sinje morje Robles — Montserrat Roussin — Lepa Helena Schöncherr —- Otroška tragedija Sudermann — Tiha sreča Tiemeyer — Mladost pred sodiščem Zola — Theres Raquin Mladinska dramatika: SeliSkar — Filipič — Bratovščina Sinjega galeba. Novoustanovljeno GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA s sedežem v Kopru stopa s slovensko besedo pred delovno ljudstvo Slovenskega Priniorja z željo, da bi ga notranje obogatilo in mu dalo poleta v naši graditvi socializma. Zato vabimo, da se vključite v krog naših obiskovalcev in da vpišete abonma. Direkcija GSP Kako je s tožbo zadruge ¥ Senožeocrfi Po članku »Kaj ni' prav v Senožečah« je upravni odbor KZ v Senožečah tožil našega odgovornega urednika, češ da ni res, kar je v članku napisano o zadrugi in kot poseben argument omenja obtožnica to, da je članek povzročil razbijanje zadruge. Nekateri člani zadruge iz Potoč naj bi namreč izjavili, da bodo izstopili iz KZ. Na razpravi, ki je bila v Kopru pred štirinajstimi dnevi, je naš odgovorni urednik prosil za odlog, ker se ni utegnil tako hitro pripraviti na obrambo. Istočasno pa se je dogovoril z upravnikom zadruge Možetom, da bi se pred na^ dalievanjem razprave pogovorili s člani upravnega odbora senožeške zadruge. Prejšnjo soboto je bil tak razgovor v Senožečah, ki so mu prisostvovali poleg članov upravnega odbora zadruge še člani občinskega LO in predstavniki množičnih organizacij. Na tem sestanku smo ugotovili, da je trditev, da mlekar Ferfila popravlja kolesa z zadružnim materialom, izmišljena, JRes je, da on popravlja mlekarske stroje in druge zadružne stvari s svojim orodjem. Poleg tega se je izkazal pri vseh popravilih mlekarne in pri tem zaslužil pohvalo in nagrado. Nepravilnosti v zadrugi je več, kar tudi posamezniki priznavajo. Ker ima časopis namen pomagati nepravilnosti odpravljati in jih javno obravnavati, istočasno pa vzpodbujati, da vsi pri tem pomagajo, je bilo na sestanku sklenjeno, da se bo naš urednik sam podal v Senožeče in stvar nadrobno raziskal, da bi tako laže premostili vse težave in odpravili pomanjkljivosti v Senožečah. Prav tako naj bi se tudi posamezniki oglasili v našem časopisu z mnenji, predlogi in nasveti. LJUDSKI ODBOR OBČINE Kmetijska zadruga Črni Kal Gestita vsem članom zadruge iss deffov-movs Bjudem saaše občine k občinskemu ^EE^=EEEEEE prazniku 2. oktobru OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OKOLICA čestitajo vsem prebivalcem lc občinskemu prazniku 2. oktobru, in jim želi uspehov pri utrjevanju ljudske oblasti, komunalne skupnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Novice iz Cerknice V Cerknici smo letos mnogo gr-i-dili. Razen .več hišic so končali tudi na šolskem poslopju vsa adaptacijskr. ska dela, prizidali so še dva razreda in stanovanje za upjjvitelia. Tuc?ji posllopje občinskega LO |so prenovili in zdaj so se lotili poslopja zdravstvenega doma. Cesto o.i pošte so dvignili in nasuli, da bo s-Dosohna za avtomobilski promet. Ob tej cesti bodo kmalu stali triic stanovanjski bloki po pet. družinskih ie pet samskih stanovanj. Most čez potok Cerknišča v samem trgu pa je v zelo s'"be.m stanju in predstavlja resno nc varnost. A. G. KMETIJSKA ZADRUGA _DEKANI_ Vsem svojim članom, dobaviteljem in odjcmalcem čestitamo k občinskemu prazniku z željo, da bi imeli obilo uspeha pri svojem delu. ČRNI KAL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GRACIŠCE OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR LMS čestitajo k občinskemu prazniku 2. oktobru. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GRAČIŠČE ccstita k občinskemu praz-| nikti, 2. oktobru, vsem delovnim ljudem naše občine. Mladinski dan v Idriji V nedeljo 26. sept. je mestni komite LMS v Idriji priredil mladinski dan z obširnim sporedom, ki ga je pa žal slabo vreme precej okrnilo in izvedbo nekaterih panog celo preprečilo. Mladinska godba .je nasto-' pajočo mladino najprej iz trga spremila v Mejco, kjer je bilo glavno torišče. Nastopajoče -je s kratkim nagovorom pozdravil tov.' Beričič, nakar so se začeli športni nastopi, ki so tvorili glavni del programa, na nasprotnem bregu Idrijce pa je bil manever predvojaške vzgoje. V šahovskem tekmovanju so nastopile 4 mladinske ekipe, kjer pa smo pogrešali rudarsko ekipo. Prvo mesto so si priborili študentje, ki so dosegli 19 točk1, draga je bila višja gimnazija s 15 točkami, tretja vajenska šola z 12 točkami dn četrta nižja gimnazija z 1 točko. Največje zanimanje je vzbudilo tekmovanje v odbojki, kjer so prav tako nastopile štiri ekipe, ki pa ni bilo končano in je bila razvrstitev izvršena po doseženih setih. Prvo mesto so dosegli učenci EGŠ iz Ceiikna, drugo »Rudar« iz Idrije, tretje gimnazija in četTto vajenska šola. Tekmovanje v namiznem tenisu ni vzbudilo onega zanimanja med tekmovalci, kakor bi ga zaslužilo. Popoldanska nogometna tekma med mladinci ŠD »Rudarja« in vajensko šolo se je končala z zmago prvih 2:0, kar predstavlja pravzaprav uspeh vajencev, ki so šele prišli v šolo in niso imeli časa za skupno vadbo. Med tekmovanjem smo opazili velike organizacijske napake, katerih ne moremo opravičiti s slabim vremenom in bi želeli, da bi bil drugič program tekmovanja bolj dognan. ŠPORTNIKI EGŠ IN CERKNA V IDRIJI Mladinskega dneva v Idriji so se udeležili poleg društva »Rudar«, višje gimnazije in Vajeniške šole iz Idrije tudi reprezentanci odbojke in namiznega tenisa iz Elektrogospodarske šole v CeTknem. Odbojkaška skupina EGŠ je naj-prvo igrala z »Rudarjem« in dobila z 2:1, nato pa še z višjo gimnazijo in dobila z 2:0. Odbojkaši EGŠ so bili zelo razpoloženi in so pokazali precej tehnike. Vsi so zelo dobro igrali, posebno še kapetan moštva »Stari« — Marko Podobnik, ki je delal nasprotnikom precej preglavic. V namiznem tenisu je pri tekmovanju posameznikov EGS sicer izgubila, vendar pa je v prvih proti pričakovanju dobila. — ol — Planinsko društvo Cerkno praznuje 50-letnico svojega obstoja V okviru slovesnosti, ki jih pripravlja Občinski odbor ZB Cerkno ta 8. oktober, ko bo odkrit spomenik padlim borcem, bo Planinsko društvo Cerkno praznovalo 50-letnico svojega obstoja. Planinsko društvo Cerkno lahko žtejemo med najstarejša planinska dru^va, saj je bila Podružnica SPD Cerkno ustanovljena komaj 11 lel po SPD samem', to .je leta 1904. Društvo je žc koj v začetku pokazalo izredno aktivnost. 2e v prvem letu svojega življenja je štelo 72 članov, kar je bilo za tiste čase veliko. Po treh letih pa je izključno z lastnimi sredstvi postavilo planinsko kočo na Poreznu (1632 m), ki je bila otvorjena 11. avgusta 1907. Podružnica SPD Cerkno je uspešno delovala do prve svetovne vojne, nato pa še životarilo do leta 1922, ko so bila razpuščena vsa slovenska društva na Primorskem. Po osvoboditvi, leta 1946, se je društvo obnovilo, Odbor, ki. .je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru 13. julija 1946, se je takoj vrgel na delo in si zadal nalogo, da čimprej obnovi kočo na Poreznu, ki :so jo bili Italijani razdrli, tako da se je komaj poznalo, kje je stala. Težave so bile velike, a s pomočjo, 'ki jo je dala država, in požrtvovalnostjo članov je delo dobro napredovalo in 18. avgusta 1949 je bila nova koča že otvorjena. Obenem s kočo je društvo postavilo vrh Porezna tudi spomenik padlim l>orcem. V naslednjih letih je bila glavna skrb društva posvečena organizacijskemu delu. Uspehi so presegli vse pričakovanje', saj je društvo štelo v letu 1951 kar 57G članov. Tudi danes se neprestana trudi, da bi čimbolj razširilo planinsko idejo in vzbudilo v prebivalstvu ljubezen do naravnih lepot. Izmed pionirjev planinstva na Cerkljanskem in ustanoviteljev Podružnice SPD Cerkno žive danes samo še trije, in sicer Jernej Štravs. Brelih Peter in Josip Rakovšček. Prvima dvema je PZS v Ljubljani podelila za njune zasluge srebrn častni znak, ki jima bo slovesno izročen o priliM praznovanja 50-let-nega jubileja PD Cerkno. Ob tem lepem prazniku PD Cerkno iskreno čestitamo, želeč mu mnoge sreče in uspehov p" nadaljnjem delu • V. J. Gasilci iz Anhovega -na|bol|ši na Primorskem Prejšnja leta so celotna prostovoljna gasilska društva tekmovala, letos pa je Gasilska zveza LRS spremenila način tekmovanja in določila, da od vsakega prostovoljnega gasilskega društva tekmuje samo posamezna desetina. V nedeljo je bilo v Vipavi veliko gasilsko tekmovanje za naslov najboljše desetine Primorske- V tekmovanju so sodelovale desetine, ki so že zmagale na okrajnih tekmovanjih. Tekmovalo je pet desetin: iz Anho-vega (okraj Gorica), iz Ilirske Bistrice (okraj Postojna), iz Sežane (okrai Sežana), iz Idrije (okraj Tolmin) in iz Dekanov (okraj Koper). Tekmovali so v polaganju tlačnih cevi s plinsko masko, v šolskem trodelnem napadu, v vajah na pro-stostoječih lestvah in v praktičnih vaj ah. Tekmovanje je -bilo zelo zanimivo in mu je prisostvovalo veliko ljudi, kljub temu, da se je zaradi dežja precej zakasnilo. Tekmovanje' je lepo pripravila in vodil» okrajna gasilska zveza Gorica. Ker bo "bile vse nastopajoče desetine zelo izvežbane, se ni moglo do konca tekmovanja reči, kdo bo zmagovalec. Ocenjevalna komisija je imela precej dela in je šefle čez nekaj časa razglasila reaultate, Zmagala je desetina iz Anhovega s 239 točkami, druga je bila desetina iz Ilirske Bistrice s 212 točkami, tretji so bili gasilci iz Dekanov s 201 točko, četrti iz Idrije s 182 točkami in peti iz Sežane s 148 točkami. Po tekmovanju se je nad 300 gasilcev v uniformah zvrstilo v sprevod in krenilo od gasilskega doma na trg pred zadružni dom, kjp-r je bilo zborovanje. Zborovanje je vodil tov. Franc Hvala, predsednik okrajne gasilske zveze Gorica. O pomenu tekmovanja, strokovni usposobljenosti nastopajočih in o današnji vlogi gasilcev je govoril tov. Miran špicar, poveljnik gasilske zveze LRS. Zbrane gasilce je pozdravil tudi zastopnik občinskega odbora SZDL Vipava Na zborovanju je okrajna gasilska zveza Gorica podariia v zrak priznanja za požrtvovalno delo prostovoljni gasilski četi v Vipavi novo motorno brizga-lno. V imenu vipavskih gasilcev se ie za priznanje zahvalil tov. Karel Rodman, poveljnik vipavske gasilske čete. HiiiittiiiitmmniimtiiiniiiiMiiHiiiiinHiiMinHiiiimiiiiitiiimiimmi Dražba v Materiji Občinski ljudski odbor Materija razpisuje v smislu 3. člena Uredbe 0 proflaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja 1 Ur list FLRJ št. 17/53 in po sldee-pu seie občinskega ljudskega odbora dne 28. 9. 1954 javno dražbo za enonadstropno stanovanjsko hišo, Bo5 št. 5 (Materija). Izklicna cena 250.000 din. Javna dražba bo v petek, dne 7. oktobra 1954, ob 9. uri t prostorih i. LO Materija. INDUSTRIJSKO PODJETJE Pß úíS NUDI NASLEDNJE PROIZVODE: PRALNO MILO: »PALMA« BELO, »ISTRA« ZELENO, »C A P R A« RUMENO * PRALNO ODISAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH * TOALETNO MILO ROZA L\ RUMENO * MILNI PRAŠEK »PULIT O« ZA FINE TKANINE * PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKU! ^ KRISTALNO SODO * PARKETNI VOSEK * LOS ČILO ZA CEV-UL »1'EliLA« * PRALNO TEKOČINO »VARECCHINA« GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NASE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM O ŽIRU ZADOVOLJILI. RADIO KOPER PONEDELJEK, 4. X.; 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik; 15.00 Slovenske narodne in umetne pesmi v izvedbi malih ansamblov; 17.00 Zabavno glasbo izvajata orkestra Radio Beograd in Radio Zagreb; 17.30 Srbske in dalmatinske narodne pesmi; 18,15 Glasbeni mozaik; 18.30 Šport doma in po svetu. TOREK, 5. X.: 14.15 Beležke o medicini, 14.45 Kulturno žavljeneje na Primorskem; 14.00 »Od včeraj do danes«, zabavno melodije izvaja pianist Borut Lesjak; 15.00 Koncert baritonista VI. Ruždjaka in soprsnistko Otte Ondine — pri klavirju Gojimir Demšar; 17,00 Iz jugoslovanskega SŠD ŽELEZNIČAR NOVA GORICA — ŠD BRANIK NOVA GORICA 6:1 (2:0) Ti dve moštvi sta se v nedeljo 26. septembra srečali na igrišču v Novi Gorici, Tekma je začela s hitrimi napadi obeh moštev, vendar so gostje znali bolje izkoristiti čas, saj so že v tretji minuti prvega- polčasa zabili prvi gol. V 11. minuti je sledil drugi gol in so gostje potem stalno ogrožali vrata domačinov. Le redkokdaj so domačini prešli v napad, ki pa je bil spričo tehnično boljših gostov brezušpe-šein. Tudi v drugem polčasu je bilo očividno, da bodo go-stie zm^-val-ci. Že v drugi minuti so dosegli tretji gol. Domači so nato v dobro izvedenem napadu dosegli častni gol. Tekma se je končala z izidom 6:1 v korist gostov. Gostje so bili ves čas igre v premoči, domači pa so jim skušali nuditi odpor, kar je igro napravilo živahno. Navijači bo prišli na svoj račun. Ta teden sem malo potoval, ker um bil 83% izmučen od kolesarske dirke. Veste, taka- pot človeka mojih let vrže na psa, da mu za lep čas mine volja do hoje in vožnje. Saj to ni pravzaprav nič čudnega. Se naši vrh kolesarji so bih utrujeni. Kako bi ne bil torej jaz, ko sem moral- vso pot paziti, da se kdo, ne izgubi ali ubere kakšno bližnjico. Zaradi tega sem se držal doma in -pripovedoval moji-., Juci svoie dogodivščine. Od sosedov sem zvedel, da je bila ta čas zelo ponosna name in je govorila vsakemu, ki jo je Ie hotel poslušati, kako sem se odrezal, ko sem se vpisal in se podal na drko. Pa naj bo o tem dovolj, ker me čakajo eiruge stvari, ki nikakor ne smejo zastareti. S Pivke sem dobil povabilo, naj čimprej pridem k njim, če hočem ¡razširiti svojo kulturno razglednost. Kdo bi se takemu povabilu ne odzval! Ko sem prišel na mesto, so mi svetovali, naj za »hokus — po-kus« grem v njihov kino. Bil sem vesel take vljudnosti in sem šel. Sredi najbolj razgibanih prizorov je začelo deževati. Počasi sem obrnil glavo na desno, nato na levo in šele nazadnje v zrak. Od stropa je kapalo kot za stavo, Mislil sem, da to spada h kulturi, zato sem potr-pel do konca predstave. Ljudje so se potem pritoževali, da ie vedno tako kadar dežuje, pa sem jim svetoval, naj vzamejo dežnike s seboj. Sam pa sem šele takrat »pogrun-tal«, kaj so mislili tisti, ki so me bili povabili, naj pridem, če hofiem razširiti kulturo. Pod vplivom vlage se namreč razne predmete da lepo raztegniti. Hvala lepa, Pivčani, ea prijaznost. Meni ni več pomoči. Kvečjemu se bom še bolj skrčil. Da bi se čimprej rešil še drugih »potegavščin« sem sedel na vlak in se odpeljal naravnost na Kozino, od tam pa z avtobusom k Sv. Luciji, kjer so začeli trgati grozdje. Takoj sem bil znova v svojem elementu. Vtaknil sem nos na dvorišče zadruge in dregnil v celo skladišče stare embalaže od platojev, košev, cajn itd. Ugibal sem, kaj pravzaprav dela tam. Mogoče so jo izstavili na sonce, ali pa na dež. Najbrže računajo, da bo sonce pregnalo iz te šare vse bacile in mikrobe, dež pa jih bo lepo počrnll — kar niso že. še se dobijo na svetu prebrisani ljudje, sem mislil. v sredo zjutraj pa sem v Kopru videl tale prizor: Med tisto močno ploho je obstal pred neko prodajalno kruha dvokolesni voz s precejšnjim tovorom kruha. Ne vem, kaj je bil vzrok, da si je kakih dvajset štruc nenadoma vzelo potni list za svobodno kretanje. Ušle so »garconu« naravnost v vodo, ki je drla čma in umazana po ulici. Struce so se hitele močiti in dajati »rosetta«, ali črneta, da so bile v kratkem času lepo pobarvane. Tisti »garcon« in prodajalka pa sta stala na pragu in se držala kot dež v pratiki. Tako, dragi moji prijatelji, pa smo spet omlatili za en teden, če bo vreme, jo bom medtem mahnil na londonsko konferenco, ker sem se zadnje čase spet začei ukvarjati z zunanjo politiko in me ta stvar zanima. Pa tudi časa je zdaj več. Kolikor vem, bo Menda France pristal na to, da sosedom ne dajo orožja in rad bi bil zraven, da jih vidim, kakor se bodo »poglihali«. Prav to je tisto, kar me vleče. Skočil bom tudi v Rim, da vidim, kako se kaj držijo veseli godci. Pravijo sicer, da ni varno, ker je parlamentarna razprava večkrat podprta s pljuskajočimi argumenti, toda to me ne moti. Vzel bom s seboj dobro bukovo poleno in se morda -tudi sam spustil v polemiko, da bo še bolj živahno. Za to še ni treba biti italijanski minister, Pozdrav! Vane. iiiiiiiiiiiitiiiiiiimiMiimiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrni! (Jreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopra. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2. glasbenega albuma (Mirko Kellemen, Ste-van Hristič), 17.00 Od Su.Hka pa do lip* Boke, dalmatinske lin primorsko narodu« pesmi; 18.00 G. Gershwin: Rapsodija v modrem, izvaja orkester Radio Zagreb, dirigira Ferdo Pomikalo — pri klavirju Branko SerCič; 20.00 Gaetano Donizetti; »Hči regimenta«, opera v dveh dejanjik — solisti, zbor in orkester italijanskega radia, dirigent Mario Rossi. SREDA, 5. X.: 1,1.30 Šolska ura; 14.15 Beležke o kulturi; 14.45 Od Triglava d» Jadrana; 15,00 Venčke slovenskih narodnih in partizanskih napevov izvaja godba na pihala Ljudsko milice iz Ljubljano pod vodstvom R. Stariča; 17.00 Jakov Goto-vac: odlomki iz opere »Mila Gojsaliča« v Jzvedbi solistov, zbora in orkestra zagrebške opere pod vodstvom avtorja; 17.55 Bedrih Smetana: »Na morskem bregu«, izvaja pianist Ermino Ambrozet; 18,15 Za vsakogar nekaj. SPORED »TEDNA OTROKA« V KOPRU PONEDELJEK 4. X.: Ob 16. uri akademija v Ljudskera gledališču, Sodelujejo: taborniki, člani Ljud. gledališča, slov. in it. otroški vrtec, TVD Partizan in Mladinski dom. TOREK 5. X.: Predavanja o negi otrok. SREDA 6. X.: Popoldne kihopredstave za otroko v kinu Soča, po otroških vrtcih prireditve. ČETRTEK 7. X,: Šolski izleti in razna tekmovanja. Mladinski dom iz Kopra izlet na Sv. Marka. PETEK 8. X.: Popoldne prireditve v Mladinskem domu. SOBOTA 9. x.: TVD Partizan organizira na trgu Bralo tekme za otroke. NEDELJA 18. X.: Popoldne otroik« povorka, taborni ogenj na Belvodorju in sito rajanje. Zamenjam dvosobno stanovanje v Seme-dcli za prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. Naslov v upravi. Babic Alojzija, rojena 1-1. 4. 1921 v Ma-rezignh sedaj stanujoča v Kopru Sv. Martina ul. 7 je izgubila osebno izkaznico, izdano od Ljudskega odbora mestne občine Koper, ter jo razglaša za neveljavn«. Salija Ekrem, rojen 12. 6. 1930 v Banjici okraj Gostivar sedaj stanujoč v Piranu Mateottijeva ulica 13 je izgubil osebno izkaznico it. 0720995/24-185 izdano v Go-stivarju dne 25. 9. 1952. Najditelja prosim, da mi jo vrne, v nasprotne« primeru jo razglaSam za neveljavno. Škabar Marijan, rojen dne 10. 1921 bivajoč v Kopru Ribiška 15 je izgubil osebno «izkaznico. Najditelja prosim, da mi jo vrne na gornji naslov, v nasprotnem primeru jo razglašam za neveljavno. Vilo na obali ali bližnjih otokih kupira. Ponudbe poslati K a m b i 6 Marijanu, Ljubljana Cankarjeva 4, V soboto. 25. IX. je z avtobusa «a dopoldanski prog$ jKoper—Strunjan padla vreča domačega platna. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na avtopodjetje Slavnik. KMETIJSKA ZADRUGA POBEGI - ČEŽARJI S SVOJO TRGOVINO IN GOSTILNO zeli vnem .svojim potrošnikom, dobaviteljem in članom mnogo uspehov ob občinskem prazniku občine Koper-okolica. Našim članom in potrošnikom nudimo raznovrstno blago po zmernih cenali ter odkupujemo vse kmetijske pridelke.