Izdanje za petek 18, oktobra 1896. 124. Številka. (T Trstu, t četrtek zte&er dae 15. oktobra 189«.) Tečaj XXI. „sdinokt" Uhaja po trikrat na Itdu * iMtib i»-danjih ob tovtalh, ć*t»|klh in aobotah. /jutranje iidanje ii-haj« ob ari sjntraj, red em o p« ob 7. uri »eć«r. — Obojno iadaaje itu«: ik jedeunimtb . t. 1.—, Iitm Natrija f. 1.50 ■a tri me dobivajo v pio-dajalnieah tohaka v lrntn pa 9 nrk, issTcn Trjta po 4 »ri. EDINOST Oglati H ralu« po tarif« v petit«; m im1«t« b daballmi MmI aa plaćaj« proetor, kolikor obeof« navadnih vrati«, Poalana, osmrtnice ln javno sakralo, do-maii Oflaei itd. ee računajo po pogodbi. Vei doplei naj eo poiiljajo uredništva ulica Caaerma it. 13. Viako piano nora biti frankovano, ker nofrankovana a« na eprejsmajo. Rokopiai ao ne vraftajo. Naročnino, reklamacije i« oglaae epre-jene upr tivniUtvo ulica Molino piv eolo kit. .1. II. nad.it. NaroAnino in oglasa jo plačevati loeo Trat. Odprta reklama flijo ao preato poštnina. 61 VA BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" v prostorni dvorani gostilne gosp. Marina Lukšo na Proaeku v nedeljo dne 18. oktobra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo deželnega poslanca Ivana Goriupa. 3. Utemeljevanje reiolneije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventuvelni predlogi. Triaski in ekoličaniki Slovenci I Sed^j Vam je prilika, da pokažete svoje sanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično drultvo „Ldinost bode sklicevalo zaporedoma sbode po okolici, a katoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi In zahteva Ijndstvo. _ Odbor poHtidnega društva „Edinost*. Poziv do rodoljubov istrskih. Onemu, ki pozna razmere istrske, kdor pozna vse one muke — telesne in duševne —, ki so nerazdrulno spojene s politiiko in narodno borbo po Istri, in ki ve, da siromašni, od vsega sveta zapuščeni seljak istrski nima na svoji strani dru-zega nego Boga, svoje sveto pravo in četico uzornih mož-prvakov: onemu ne treba praviti, koliko samozatajevanja, koliko neizmerne ljubavi do tega bednega naroda, kolikega navdušenja za pravico, koliko užigajočega idejalizms, kolike požrtvovalnosti in tudi kolikega osebnega poguma treba onema, ki hoče vztrajati na politiškem in javnem torišči. Pravijo, da je huda stvar, loviti gada s prazno roko. Težko je neimovitemu in neukemu sejjaku, odstranjenemu od vsacega upliva na javno npravo in na javne stvari, boriti se proti siti gospodi, povspeševani povsodi od merodavnih činite-ljev in imajoči v svojih rokah ves aparat deželne uprave. Prevelika je razlika v orožju na obeh straneh. Na naši strani le poštena beseda poštenega prepričanja in zavesti o svojem pravu, na nasprotni strani pa ostrina predpravic, politiškega npliva in podpore od vseh strani. Razlika je tolika v razdelitvi sil, da bi morali malone obupati PODLISTEK. T" Prijatelj Lom. Črtica po resnici. — Spisal An gnat Šenoa. Prevel C—č. Starca sta si dela v glavo, da jeden sinov mora postati duhovnikom. Kocka je pala na Lovra. Vsa vsb je vedela, da je bistra glavica. Vse cerkvene pesmice je znal na pamet Tim bolje zanj, ne bode toliko muke pozneje. Bodi, Lovro naj postane duhovnikom, je rekel oče. Ali glej jo sitnost ! Za duhovnika treba šolanja, a učitelj v vasi je bil komaj za orgijanje; za šolo v mestu pa treba velikih troškov, a odkod ? .Glej sreče"! spomnila se je starka brzo. V Ljubljani imamo botra cerkovnika. Kakć v bilo, ako Lovra spravimo k botru, da se r pri- uči svetemu poslu. Glej jo dobre ooljšo srečo 1 Tudi boterstvo velja neka,, .Prav imaš mati", je rekel oce, „Lovro pojile k cerkovniku. Tako bode po pameti-. Sodni pisar je napisal za Lovrovega očeta pismo botru. In dobro jo je pogodil pisar. Cerkov- na svoji narodni bodočnosti v Istri. Vendar ne obupigemo in niti mislimo ne na to, da bi položili orožje. V vrstah rodoljubov istrskih ne sme biti plašljivca ! Mi verujemo v konečno zmago pravične stvari v Istri, ker verujemo v svojo bodočnost. Ta naša vera ima svojo podstavo v zavesti, da je neskončno pravičen oni večni Bog, v katerega nepremično veruje naše pobožno ljudstvo; in pa v izgledih zgodovine, predstavljajočih nam, kako so konečno padli tndi najsilneji krivičniki. Kvišku srca torej, dragi rodoljubi istrski! V teh srcih naj ne ugasne nikdar vera v samega sebe, vera v bodočnost avoje krvi, vera, da zmaga — pravica. In ta vera naj se širi — pomočjo navdušene besede in rodoljubnih izgledov — iz src zavednih rodoljubov daleč tje na okolo v srca širokih slojev. Še bode trebalo hudih borb, še se bodemo le prepogosto izpodtikali na kameniti in strmi poti do narodne bodočnosti naše, še nam bode le premnogokrati krvavelo rodoljubno srce na nev-spehih nadih in na zmagah onih, ki nam delajo krivice, še bode trebalo mnogo naporov in truda in mnogo žrtev, ali slednjič pridemo i mi do kr^ja svojemu križevemu potu. Drevesa ni možno podreti nik je bil dober boter ter je odgovoril, da Lovro naj le svobodno pride k njemu v Ljubljano, kajti sam da je že oslabel, pa mu bode krsčenec v pomoč. In tako je bilo. Nekega jutra je mati blagoslovila Lovra, stisnila mu v roko dvajsetico, dela v torbo belega sira, a za botro pevesmo. „Idi sinko" je rekla mati, „pa da mi bodeš priden in pošten. V svetu je mnogo slabega, ali ti da si mi dober. Bog te spremljaj in njegovi angelji. Pa ako da sreča in milost božja, daroval bodeš novo mašo pred našim velikim oltarjem. Idi, pa moli za mater svojo*. Lovro je seveda malo umel od vsega tega. Vedel je, da gre v veliko mesto k svojemu botru. Veselilo ga je tudi. Ali ko je videl, kako se je iz materinih očij usul dež, jelo je tudi njega stiskati okolo srca, pa udri: jel je jokati še on. No, oče je odtrgal sinkH od materinih prsi in odvel je Lovra k botru cerkovniku. Tu je seveda bilo drugače. Ko je Lovro videl velike hiše, množico ljudij, visoke zvonike, ko so mu prvikrat zagromele velike orgije, zaigralo mu je mlado srce nenavadno. Lovro se ni bal ka- z jednim samim mahom, stoletne krivice ni možno odpraviti z jednim samim zaletom probnjene zavesti. Delo za osvoboditev duševno podjarmljenih je težko in mučno delo, delo dalje dobe. Kajti to delo mora biti hkratu obrnjeno na dve atrani. Lahko bi bilo, da nam je skrbeti le za borbo zoper nasprotnika; ali nam je zajedno skrbeti za vzgojo v lastnih vrstah. Naša vojska le ni urejena, mi si moremo še le vzgajati bojevnikov. Naš narod po Istri, sosebno po nekaterih krajih, je še le novinec v narodni borbi. Njemu niso znane zvijače nasprotniške taktike, posledica temu pa je ta, da ga mami in vara vsaki zvijačni manever od nasprotne atrani. Nedostaja vsakorlne šolske iz-obraibe temu našemu rodu po Istri — on živi večinoma še v svoji prvotnosti. Zato je neizkušen In — le prezaupljiv do vsake zvijače in sladke besede. In ker je siromašen, ker mu je gmotno stanje večinoma toli bedno, da komaj vzdržne svojo ekzistencijo, ni Čuda, da je toli občutljiv na to stran in da je hitro po koncu, ako se je zvijača doteknila te qjegove gmotne rane. Kričeč vzgled o tem smo doživeli te dni. Laž je peklensko zvitostjo navalila na druge, kar je storila ona sama; kmet ie verjel lati; in ker mu je laž govorila o gmotnih bremenih, razvnel se je siromak proti nedolžnim in na izključno korist krivičnikom in svojim tlači tel jem. Na tem jednem slučaju vidimo, kako treba rodoljubom istrskim vršiti dvojno nalogo: bojevalne in vzgojevalno. Da pa prav danes opominjamo rodoljube istrske na to dvojno nalogo, vspodbudila nas je okolnoBt, da poznamo konkretni povod najnovejemu rokovnjastru naših nasprotnikov. Pripravljati so se jeli za volitve za državni zbor po onem receptu, katerega so prejeli na zadnjem občnem zboru politiškega društva italijanskega; po naukih, na katerih se mora zgražati slehernik, ako ima le iskrico Čuta za politiško moralo, kakor je to izvrstno dokazal dr. Laginja na občnem zboru društva „Edinost*. In ti nauki se kopičijo v zatrdilu, da se n e treba plašiti nobenega sredstva v dosego — popolnega podjarmljenja slovanskega prebivalstva, popolne razlastitve kor drugi vaški otroci. Hitri razum se mu je hitro prijel vsega. Dali so mu tndi knjig. To je bilo veselje. Po ves dan je sedel mali v šoli, samo na večer je mesto botra zvonil „Zdravo Marijo". Njemu ni bilo to dolžnost, ampak pravo, katerim se je ponašal. Z glasovi zvonov, razlegajočimi se v daljnji svet, kakor da je Lovrin duh zadobil peroti, dra-meči se bojj iu bolj. Za enih dob so bili le gospodski otroci deležni šolske slave; kako ne bi bili le-ti pametni, dobri, ko so vendar gospod« ski — tako so si mislili učitelji. Vaško revše, ki niti zapeti ni znalo po nemški, moralo se je potisniti v kot, in naj je bilo še tako pametno. Tudi Lovro je bil tako revše, toda on se ni udal. Malo to revše je svojim ostrim umom, zdrelo in smelo sodbo, v toliko premagalo predsodke one dobe, da so se mu čudili učitelji, klanjali gospodski otroci, di, neki učitelj je cel<5 rekel o njem: „Nad glavo tega dečka žari goreči jezik svetega duha". Vsaki zavod ima dijakov, katerih se spominjajo še pozneje kakor neuavadnega pojava. Tak je bil tudi Lovro. No, dosta o tem dijakovanju. (Pride še.) od političkih in narodnih p r a v i c. Ti nauki zahtevajo, da v Istri ne sme znaireti rod — politiške in narodne parije. Vsako sredstvo ! Grozno načelo, grozna morila ! A agitatorji istrski so poslušni učenci: le po takem načelu in na podlagi take morale mogla je nesramnost poseči tako daleč, da manjšino deželnega zbora dela odgovorno za to, kar je etorila večina ob protestih manjšine. Težka je borba našega naroda po Istri, smo rekli uvodoma. Kaj še-le za one, ki stoje na čelu tej borbi! Od le-teh zahteva toliko žrtev — prav samega sebe treba žrtvovali —, da že moramo reči, da bi si ne upali pobrati kamena in ga vreči na onega, ki je obnemogel v tej borbi. Koliko bolj sladka je v vsej tej bedi zavest, da imamo doli po Istri — tu manj, tam več — takih mož, o katerih vemo, da se ne plašijo ne borbe, ne žrtev, ne proganjanja ; na katere moremo računati za vse slučaje. Imamo takih mož — Bogu bodi hvala na tem — toliko v duhovskem kolikor v posvetnem stanu. Neizmerno nam je dobro delo, ko nam je ravno te dni zatrdil Čestit-ljiv župnik istrski: Delajte in delajte, ne bojte se, mi smo za vami! Zavest, da imamo doli po Istri takih mož, nam daje poguma, da se danes zaupljivo obračamo do rodoljubov istrskih: spomnite se svoje dvojne naloge 1 Odpirajte ljudstvu oči, zaslepljene po zvijačnih nasprotnikih ; trgajte odločno roko mreže, ki jih plete okolo našega ljudstva nasprotna lo-kavost! Kjer koli se shajate z ljudstvom, kažite istemu, kje so mu prijatelji in kje neprijatelji I Upotrebite vso svojo zgovornost, da dokažete ljudstvu, kako brezdušni nasprotniki kradejo čast, poštenje in dobro ime poštenim zastopnikom našim, kako zvijačna zloba na najdrzuiši način falzifikuje resnične dogodke! Z jedno besedo; vzgajajte narod, da ga o bodočih volitvah, vzbujenega in poučenega, dovedete do — zmage! Politiike vesti. V TRSTU, dne 15. oktobra 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o domovinskem za-konu. Ministerski predsednik grof B a d e n i je povdarjal veliko važnost tega zakona, izjavivši, da nasprotatva, ki so se pojavila tekom razprave, temeljć na krivem razumevanju pojma avtonomije. V prvo je avtonomija politiško načelo, izraženo ustavnim potom v pripoznanju mdividuvalnosti posamičnih kraljestev in dežela in v določbi kom-petence deželnih zborov. Tu pa tam umevno pod avtonomijo ne povsem pravo načelo samouprave, sloneče na ideji, da izvestnih javnih stvarij naj ne upravno organi države, ampak občine. To dvojno treba razlikovati, avtonomijo v politiškem zmialu in samoupravo. Zbornica naj premisli, v koliko se dotika ta predloga avtonomije v politiškem zmisln, in v koliko praktične samouprave. V prvem pogledu imamo dotikno točko v tem, da je ureditev domovinskega odnošaja v tesni zvezi z ureditvijo preskrbo vanja uložcev, koje poslednje spada v zakonodajo dežel. V zakonu ni nobenega določila, ki bi posezal v ustavno kompetenco deželnih zborov. Zato odklanja vlada vse predloge, ki bi hoteli spraviti v načrt določil glede razdelitve obveznosti za preskrbovanje ubožcev, in glede prenešenja te dolžnosti na dežele itd. S pravega avtonomistiškega stališča, torej sč stališča zakonodavne korapetence ni možno torej ničesar prigovarjati tej predlogi. Ministerski predsednik se je upiral ua to trditvi, da ta predlog krši občinsko avtonomijo. Pravo občin do svobodnega in samostojnega podeljevanja domovinskega prava ostane nedotakneno tudi za bodočnost, vendar pa je zakonodaje dolžnost, skrbeti za to, da se more — kjer zahtevata tako javna korist in zajamčeno varstvo osebne svobode — doseči domovinsko pravo tudi proti votfi občine. Dosedauji zistem se je pokazal nemožnim. To je bil kričeč nedostatek, da še tako dolgo bivaqje v občini ni dalo pravice do domovinstva. Potrebno je, da v gotovih slučajih zakon ukazuje, da je pripoznati domovinsko pravo, vendar pa s tem ni kršena občinska avtonomija. Govornik se je izrazil protivnega predlogu manjšine, da kakor druga instanca ne bi odločevala poli tiska, ampak avtonomna oblast. Načrt določa, da je domovinsko f od *, T-.C7 nt nt II u ' fftnfi ,, ( ,,.7 pravo pridobiti na podlagi določenega daljega bivanja, to pa ne ipso jure, ampak iz administrativnih pomislekov, in po formalnem činu, ki je le uradno konstatiranje izvestnih pravic. V tem obstoji kompetenca politiških oblasti, in to je le izjema, ako se tu pa tam v interesu občin prepušča občinam odločitev prve instancije; za to pa manjka pravnega opravičenja, da bi se tudi odločitev v viših instancijah prepuščala avtonomnim oblastim. Ker pa vsprejem v občinsko zavezo ne temelji na svobodnem podeljevanju od strani občine, zato pa ni dopuščeno, fl n bi se pobirala kaka pristojbina. Vlada >e izjavlja proti vsaki pristojbini, posebno še zato, ker bi visoka pristojbina onemogočila vspeh te reforme. Se stališča tržaškega slovenstva moramo biti zadovoljni z izvajanji gosp. grofa Badenija. Trije momenti so važni iz teh izvajanj: uprl se je vsem centralizacijskim namenom, naperjenim zoper kompetenco deželnih zborov; povdarjal je potrebo, da se v gotovih slučajih lahko sili občino, da vsprejme koga v svojo zavezo; in slednjič je bil proti temu, da bi avtonomne in ne politične oblasti odločevale v drugi instanci. Ti poslednji dve točki stiposebno važni za nas tržsšk« Slovence. Ako zakon ne" bi mogel smti obime^m.jfcjfre doslo^ v Trstu do domovinskega prava. In Kako bi se-1ev lski Vrh in okolico 12 gld. 60 nč.: moška podružnica v Kamniku po g. J. Sadnikarju 40 gld.; podružnica v Litiji po č. g. Zupančiču 70 gld.; podružnica v Bovcu 34 g!d.; moška podružnica za Prvačino-Dornberg in Gradišče po g. Mozetiču 30 gld.; ženska podružnica v Prvačini 30 gld.; ženska podružnica v Sežani drugi del pokroviteljnine v zneaku 50 gld. (zastopnica gdč. učiteljica Lozej v Tomaju) in 50 gld. udnine; si. pevsko društvo .Ljubljana" zbirko 7 gld. 11 nč,; podružnica za Rožek in okolico 25 gld.; si. občina Selca pri Škofji Loki po g. g. županu Fr. Šliberju (pokro-viteljnine) 100 gld.; si. bralno društvo v Trebnjem 100 gld. (pokroviteljstvo zostopa g. podružnični predsednik in c. kr. notar Em. Orožen): č. g. A. Ramovš, župnik v Dobrepoljah, 100 gld. pokro-viteljnine v spomin 251etnice svojega mašništva; ženska podružnica v Idriji 100 gld. pokroviteljnine; vesela družba, zbrana v Hafnerjevi pivarni v Ljubljani, je skupila za 5 prodanih svetinj 2 gld. 50 nč. in za 5 pahljač tudi 2 gld. 50 nč. ter navrgla 3 gld.; podružnica v Ljutomeru 65 gld.; volilo rajne Mar. Čirič iz Dragovec po g. J. Kocbeku iz Bučkovec 5. gld. ; podružnica za brdski okraj 6 gld.; podružnica za Ptuj in okolico po g. S. Šentjurcu 16 gld. (Pride še). Nenadna smrt. 631etnega vratarja Josipa Donatija, hiša št 11, ulice Squero nuovo, mučila je dalje časa že naduha. Mož ni maral zdravniške pomoči kljubu nagovarjanju svojih znancev. Včeraj zjutraj na vse zgodaj ga je napala naduha jako hudo. Nekdo domačinov je hitel po zdravnika na zdravniško postajo, toda med tem je naduha že zadušila Donatija. Nesre6a. Včeraj popoludnč je neki voznik povozil v ulici Rossetti igrajočega se 41etnega Viktorja Polacco. Videvši voznik otroka v nezavesti na tleh in zafcuvši kričanje Ijudij, pognal je konja in oddrdral sč svojim vozom. Otroka so odnesli na stanovanje, ulica Rossetti 16, kamor so pozvaG zdravnika z zdravniške postaje. Isti je konstatoval, da si je otrok pretresel možgane, v ostalem pa da mu je bila le koža nekoliko opraskana. Jedno uro pozneje pa je bil otrok mrtev. Zdravniško-sodnijska komisija je vzela dogodek na zapisnik. Nadejati se je, da ne ubeži zasluženi kazni prov-zročitelj te nesreče, neoprezni voznik. še italijanski beguni. Iz Curi ga javljajo: Od stotnije italijanskih planinskih lovcev, stoječih v obmejni posadki Tirano, jih je pobegnilo včeraj štirideset Poročnik jih je dohitel na biciklu in skušal pregovoriti jih, da bi se vrnili, toda beguni so izjavili soglasno in odločno, da rajše v pregnanstvo nego pa v — Afriko. Kulturna slika iz Galicije. Dasi je, kakor po vseh deželah naše monarhije, Solskć obiskovanje obvezno tfcfti v Galiciji, vendar okolo 750.000 otrOk ne more pohajati šole, jednostavno zarattt.tafil ne, ker šol — ni. Najgore je v tem pogledu v okrajih Stanislav, fieszow, Nadvorna, Flumac, Bo-borodoczani in Horodenko, kjer do 60% otrftk odrašča brez šolskega pouka 1 Cesar Viljelm „incognito" v Parizu? Trije pariški listi, namreč „Echo du Soir", „Lanterne" in „Veritč" so prinesli soglasno vest da je bil cesar Viljelm za časa slavuostij, prirejenih ruski carski dvojici na čast, .incognito" v Parizu in v Versaillesu. Prvoomenjeni list je povprašal o tem na policijski prefekturi, a tam so mu izjavili, da cesar Viljelm ni bil v Parizu, toda prej jeden-krat da se je mudil .incognito* v Parizu. Policija je znala o tem, ter ga je dala nadzorovati v njegovo varnost. — Kljubu temu zavijanju policije pa vsi omenjeni listi zatijigejo najodločneje, na temelju svojih, baje jako zanesljivih informacij, da je bil cesar Viljelm v Parizu tudi za časa carskih siavnostij. Sultan blazen P Neki romunski list javlja, da je sultan Abdul-Hamid zblaznel in da bo zdravniki konstatovali njegovo blaznost kakor neozdravljivo. — Iz Carjegagrada ni nikakoršne vesti o koji bolezni Bultanovi. Krvav pretap. Minelo noč je 7 mlsdeničev delavskega stanu obhodilo celo vrsto gostiln. V tej družbi sta bila tudi 261etni težak Jakob Ba- gatto iz Trst« in 31 letni teiak Peter Vidali is Pazina. Družba se je aatavila slednjič t kavarni •Al largo del Giardino' poleg javne vrta v ulici Ginlia. Tam so igrali biljard. Ko je bilo treba oditi, sprla sta se Bagatto in Vidali, kajti oba sta trdila, da sta „dobila«. Ker sta kričala, poslal ju je gospodar kavarne na nlico. Nekoliko trenotkov pozneje je pričel Bagatto klicati na pomoč. Pri-bitevii stražarji in ljudje iz kavarne so videli, da je nekdo bežal, Bagatto pa je bil ranjen nožem. Ranjenega so odveli na zdravniško postajo, od koder so ga poslali v bolnišnico. Stražarji pa so gnali vse ostale člene omenjene družbe na komi-sarijat v ulici Scussa, kjer ro bili zaslišani na zapisnik. Pozneje 10 zasačili stražarji Vidalija in ga zaprli. PoMvarJanje v Italiji. V srečnem kraljestvu •okraj Adrije niso poneverjenja nič nenavadnega. Toda javnost je že nekoliko pozabila na bančne in druge škandale, ker je imela obilo kaj opraviti prej z Afriko, sedaj pa s ženitvanjem. Da pa po-neverjeoja ne pridejo viz mode", raz dnevni red, staknil je te dni zakladničar mestne občiae Pa-lerno, glavnega mesta Sicilije — kakor smo že javili — preko # milijona v žep, sebi v veselje, ljudem v kratek čas, ker imsjo kaj govoriti o tem. Ta vrlina se zove Martines in ni le vitez, ampak celč „comendatore* ! Najlepše na vsej stvari je, da je mož „izginol", liki kafra, z ukradenimi novci vred, dasi ljudstvo v Palermu zatrjuje oblastim v lice, da se uzorni .comendatore" ni ganil iz mesta. Morda ga vidijo, pa ga vendar ne vidijo! Najnovejia vrat zavarovanja. Ker se porajanje dvojčekov v raznih obiteljih smatra kakor nesrečo, osnovalo se je zsvarovalno društvo, ki izdaja pAlice zs porod dvojčekov. Premije je upla-čati 40 gld.; a ako pride res do take w katastrofe "f dobi oče ali mati dvojčekov 2000 gld. Prvi, ki se je zavaroval »proti dvojčekom", bil je tako srečen, da je dobil dvojčke in 2000 gld. — Fama pa, žal, ne pov6, kje je to društvo ? Oče ja hotal prodati avoja data ! Gjuro Poz-derac, rodom is Jaške, je potoval dne 19. t. m. iz Slavonije v Zagreb z ženo in dvema otročičema. Na .sajmištu- v Zagrebu je hotel svojega letnega sina prodati za 20 gld. lastniku neke vrtiljke. To baje iz golega Biromaštva. Odveli so ga na mestni redarstveni urad. Tu je trdil sicer, da ni hotel prodati tvojega sina, ampak da je zahteval le nekoliko „pivnine". Redarstvo pa mends ne zaupa prav Gjuru Pozderacu; zato hoče gledati, da odda imenovanega dečka v kako boljšo hišo v službo, da bi ga ta Nskrbni" oče res ue prodal. Solobl - glasniki poroka. S Cetinja javljajo, da v kratkem odpošljejo od tam v Rim štiri go-lobe-pismonoše. Te golobe izpustč takoj, ko bode izvršena poroka princese Jelene, da poleti domov na Črnogoro ter ponesč v domovino svojo veselo vest o srečnem zvršetku ženitbe. Loterijske številka, izžrebane dne 14. t. m.: Praga 49, 71, 30, 14, 60. Lvov_74, 36, 75, 67, 22. Katarina Vžlika na Dnjepru. (1787. leta.) (Ruski spisal O. P. Danilevaki; preložil Al. Benkovič.) (Dalja) Nestalno kretanje in jecljajoči glas starčev je bil res zabaven. — Ti si gospodar? — vprašala ga je Katarina. — — Gospodar, gospa, krčmar! A vi ste is Mirne, ali morda iz Kremenčuka? — Iz Kremenčuka, — se je nasmejala Katarina, skrivaj veselć se, da je ni spoznal. Oči Njega svetlosti so se zapičile v rdeče, vesele oči starčeve. — Ali že dolgo točiš tukaj ? — je vprašala carica. — Ko so še Pugačeva lovili, odpravil sem netjaka v vojno, sam pa sem se nastanil tukq. Sami prerafiunite, koliko let je tega . . . Ime Pugačeva je nekoliko pomračilo poslušalce Potemkin je zopet pričel grizti ustne in nohte. — Ali imaš kakega sina? — je nadaljevala Katarina — Imel sem ga, a je že tri leta, kar je umrl. — A koliko si ti star, dedek ? — Koliko *em star? Čnj, koliko. Osemin- devetdeset let, pravijo. Še Šveda nisem pozabil, ko ae je bil pri Poltavi, videl sem celo carja Petra Alekšejeviča .... Ime Petra Velikega je oživelo prisotnike. Vsi so se približali starcu. Potemkin je stopil k njemu ter ga, blagohotno vapodbujaje, potrkal po rami. — — Govori, govori, starec! Kako se soveš? — je naglo vprašala Katarina. Starec je zakašljal, izvlekel pisan robec ter se obrisal. — Postojte, gospa! Kako sem se upehal! mnogo ne sedim. Peš sem šel do Dnjepra gledat carico, da bi videl, kakšna je . . . A je bila že odšla. Di, carja Petra sem tudi videl in ceI6 govoril žnjim, ko so Šveda pognali do Perevolodne in smc» imeli zadušnice ua gomili. Zov6 me Ha-lajido. Stojte, dobrotniki! Pil bi rad . . . Nimate-li žganja, gospoda ? Moja Feska se je nekam izgubila ; ona ima ključ, a in i ne da žganja, čeprav je žganje moje, — kajti če ga pričneta z veseljem piti, se opijanim . . . — Kdo pa je ta Feska? — je vprašala Katarina. __(Pride še.) NaJnov^Jie vesti. Budimpešta 14. Minister za notranje stvari, Perczel, je poročal svojim volilcem. Omenjal je, da so s« cerkveno-politiški sakoni izveli br«z zaprek. (Oho! Ured.) Na tem pa nI kriva vlada, ako se duhovi še niso p mirili popolnoma. Vlada ne privoli nikdar v zahtevo ljudske stranke, da bi se odpravili ti zakoui. Na dnevni red prihodnjega parlamenta postavi vlada preosnovo uprave in di* rektnih davkov. — Glede obnovljenja pogodbe z Og«rsko se more vlada že sedaj ponašati rasnimi vBpebi. (To pa verujemo! Uredn.) Catinja 14. Italijanski odposlanec Castel-bianchi iu polkovnik Ojurkovid odpotujeta nocoj y Kotor k vsprejemu vojvode Genoreskega, kateri dospe tjakaj v petek. Sradee 14. Glasi m. da je vlada razveljavila občinske volitve v Plovdivu radi težkega kršenja volilne svobode. Rta 14. Avstro-osrerski poslsnik baron Pa-setti je dsnes dospel v lil«. XvgovHMke bfaoj4.«k« An vaitl. Bndlapstta. Pfteniea m je*en 7*50 7'51 Pieniea u ■pomlad 189« 7-81 do 7 8J —.-. Ovca » imn &>61—S HS Bi M jesen 6 54—8 5« Koruza ta sept.-okt. —•----■— Pftoniot. nova od 7M kil. f. 7 46—7'50 od 79 kilo. 7.»0—7-55.. od 80 kil. t. 7-55—7-60 od 81. HI f. 7-85 7 70 , od «9 kil. for. ...--IflrfSmoi, 5-10-8 — proso 5'16'- 5'30. Pfteniea. Dobro povpraiovsnje, ponudb« smerne. Gane polu. — Prodaja 86.000 not. stot. 5—7 ovi. draJjo. — Trome : lopa. Praga. Nerafinirani sladkor for. 11-75, oktober* december 11*85 mirno B»»r», Kam Hunto« good »»«mi»« n oktober S8'—~ aa fsbruvar 68.—. Pruga. Centrifugal novi, pouturljno ? Trat • oariao vred odpoiiljatev precej f, 84*50 - •— Coneaase 88-50—'—'—Četvorni 8S-—V Klarah «odih 87 50-•— Hamburg. Santo« i(i»nrt *T*rn*« .». oktober 51.— aa daeember 62'—. aa maro ia9V. f. btf»—._ Ututa^ak« bona 1A. oktobra nit danei včeraj briavai dolg v papirju .... 101.20 —.— i , T arebru .... 101-25 —.— Avttrijaka renta t alatu . . . 129.80 — « v kronah . . . 101.M5 Kreditne akoije.......888.75 — London 10 Lat.......119.90 —.— Napoleoni..... ... ft.53 —.— tO mark ...... 11.78 — .— 100 italj. lir . . 44.60 —.— Dr. Venoeslav Svoboda zdravnik Via del le Poste nuove š. 6 ordinira predpoludne od 11. do 1. pop. popolndne „ 3. „ 4. . Borzni trg žt 14. Sedanja razstava: Divno potanje Ster. 21664/11. Razpis natečaja za poljedelske štipendije. Visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 11. oktobra 1.1. §t. 21551, za dva Šolska leta 1896/7 in 1897/8 štiri Stipendije po 120 gld. na leto za mladeniče slovenske ali hrvatske narodnosti iz Trsta in Istre, kateri hočejo obiskovati deželno vinarsko, sadjarsko iu poljedelsko Solo na Grmu pri Novem mestu (na Kranjskem). Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje pri podpisanem c. kr. namestništvu do 25. oktobra 1896. ProSnjam je pridejati: 1) krstni list (za sprejem v omejeno šolo je treba dovršenih 16 let — izjemno v slučaju čvrstega telesa 15 — in ne pre-stoplenih 24 let.) 2) domovinski list. 3) zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih del. 4) spričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim uspehom. 5) spričevalo o cepljenju kožic. 6) občinsko spričevalo dobrega ponašanja, podpisano tudi od župnika. 7. spričevalo o premoženskih razmerah prosilca. 8. zaradi vstopa v omenjeno Solo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk. Šolsko leto 1896/97 se začne na Ormu 1. novembra 1896. Natančneja obvestila glede obiskovalca Sole na Grmu se morajo zvedeti pri c. kr. političnih okrajnih obl&8tnijah. Od c. kr. namestniitva. Trst, dne 14. oktobra 1896. Zaloga pohištva tvrdke Aleš man dr o Levi M in ni Trat. Via ftlbarge, 21 la Plaz«* Veechla il 9 Zaloga pohiitra in tapetarU vseh »logor, lastnega la-delka. Bogato ikladlite ogledal To vsakovrstnih slik. — Na zahtevale iluitroran cenik zastonj in firanko. Naročeno blago stavba m parnik, ali na ieleaniiko postsjo, ne da bi ia to računil stroike. Videti je Pekine, Shangel itd. Jako interesantna serija. Ustopnina 20 n. FILIJALKA c. Jcr. m avstr. knflttm zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vreda. papirjih aa V aapeleoalh aa i-dnovui odkas 8'/, I 80-dnevoi odkbt £''/„ S- . 2'/* 8-mese«ni „ £»///„ *">- . »Ve , • . a1/.0/. Za piama, katera ae morajo laplaiati v tedanjih bankovcih avatr. volj., atopijo nove obreatne takse v krepost a dnem 5. febrara, 9. febrara in odnoauo 9. marža t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vrada. papirjih 1°/, aa vsako svoto. V sspoleeslh brea obresti. Nakaznice ca Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvov, Tropavo, lioko kakor sa Zagreb, Arad, Bielita, Gablons, Gradeo, Bibinj. Inomont. Gelovee, Ljubljana, Lino, Olomne, Reioheubarff, Saai in Solnograd, — b r o a troikov Kupnja in prodaja vrodnoatij, divia, kakor tudi vnov&enjo kupouov proti odbitku l*/oo provialje. nkaaa vseh Trst pod najnmestnejiimi pogoji. Predujmi. aa ]am5evne listina pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Berolinu ali v drugih meatih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisna na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo h« t pohrano vrednostni papirji, zlat «1» arobrni denar, inozomski bankovci itd. — P° pogodbi. Naia blagajna izplainje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curau. Trst, 2. febrara 1896. Velika Inomoat-ka SO nč. loterija. | 1 Žrebanje 1 j že 7. novembra 1 Glavni dobitek j 75.000 kron .g.tovJ Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bohfflo, Aleasandro Levi, Ma Ign. Neumann, Msroo Nipris. Enrloo Sch z odbitkom 20°/0 ndel k Co., Girolamo Morpurgo, 1 iffmann. | - ■ —■■ ————' ~M Lastnik kensorcij lista »Edinost*. Izdavatnlj in odeovnrui urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Doleuu v Trstu.