ClTATELJIl Prosimo, poglejte HA številke poleg naalovm za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja con, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. ■! GLAS NARODA Hsi slovenskih delavcev v Ameriki. tfith, 1941 st tke Pwt Offle« at New Idi N. I, Art «1 •f March tri. 11». No. 130 — Štev. 130 (Telephone: CHelsea 3-1342) NEW YORK, THURSDAY, JULY 2, 1942 — ČETRTEK, 2. JULIJA. 1942 VOLUME L. — LETNIK L. SEBASTOPOL JE PADE Pomorske izgube Amerike in Japonske Japonska: popolnoma do-amano potopljenih 122 Trajnih ladij in 243 poškodovanih. Združene države: dognati o potopljenih 31 ladij in 40 poškodovani h. sedaj je čas, da priskočite vladi na pomoč s tem, da jo podpirate v njeni kampanji za prodajo war bonds. Miss Mitchell pripoveduje o grozodejstvih v Evropi Angleži dobivajo iz osrednjega vzhoda vojaštvo in vojni inaterjai iti ceste, ki peljejo Miss Ruth Mitchell, sestra pokojnega generala WUliama na fronto, «> polne trakov. Mitchella, ki je včeraj prišla s parnikom Dtottningholm iz Lizbone, je bila 14 mesecev v nemškem koncentracij skem taboru ter pripoveduje o grozodejstvih, ki jih uga njajo Nemci v zasedenih deželah. M Is« MitHiell je biLa prijeta NEMCI NAZNANJAJO, DA JE PO PETDNEVNIH NEPRESTANIH NASKOKIH SEBASTOPOL SLED NJIC PADEL. — ZADNJI DAN SO NEMCI NASKOČILI POSLEDNJO UTRJENO ČRTO IN VNEL SE JE BOJ, V KATEREM JE BILO PRELITE KRVI, KOT JE NI BILO NITI PRI VERDUNU V SVETOV. VOJNI "Sebas topol je padel," pravi nemško poročilo. MNad trdnjavo, mestom in pristaniščem vihrajo nemške in ru-munske zastave. Poročilo dodaja, da so ostanki poražene seibasftopol-ske armade pobegnili na Kerone^e polotok, ki sega v Črno morje zapathio me^ta. Rusko poročilo, ki je bilo objavljeno opolnoči, priznava da so Nemci pri Seba.stopolu nekoliko napredovali in da so v teku vročhboji. Nemške bombe so tako silovito vdarjale v utrdbe, tla so se na jugu in vzhodu mesta od skale dUltrgali kot hiisa veliki kosi. Nemci so Bebast opol oblegali <41 novembra, toda sedanji napadi so se prijeli pred 25 dnevi. S patlcem Sebastopola so r-i Nemci osvojili zadnjo trdnjavo na Krimu ter jim je sedaj odprta i>ot «za prodiranje na Kavkaz. Porof\lo iz Moskve naznanja, da Rusi cl.Lbi.jajo nemške napade pri Kurs&u in Harkovu in da imajo Nemci velike izgube. Neko drugo poročilo pravi. da so Rusi pričeli napadati pri Ožatsku, kakih 1(X) niilj zapadno od Moskve. V plačilo za zavzetje Sebsetopola je Hitler generala Fritza Ericlia von Manai^teina povišal v generalnega feld-maršala. Ustanovil je tudi posebno kolajno, s katero bodo odlikovani! visi, ki so se bojevali pri Seibaiftopolu. Koli'ko Rusov je bilo vjetih in kako velik je bil plen pri zavzetju Sebasftopola. se sedaj še ne more iJognati. Kot poroča Associated Press. so nemški bonifeniki zažgali pri nmSčerdrj^^of^l?) od e»riega"kofM-a do^Jittgega. Hudi boji 62 milj od Aleksandrije Pri E1 Alameinu v Egiptu se bije vroča bitka. Nemške in angleške glavne oklopne čete so se spopadle komaj 62 milj od Aleksandrije. — Feldmaršal Rommel je ponoči napredoval 32 milj, nato so se Angleži vstavili in se pričeli braniti. ' plulo skozi Sueški kanal v Rde Če morje. Angleži še vedno drže KI V ječah ro taboriščih je iz-gdbila 40 fiintor. V pričetku Je angle^O vojno brodovje od- junija je bila iz ženskega ta-} P*}® * ^ (torišča v Liebenau na Virten-ibei£kem prepeljan« v Spau-dau, kjer je bila pet dni. Tain pa se je postopanje ž njo naenkrat. premeni lo. Predno se je z vlakom oilfpeljala v I/i^bono, so ji oblasti dovolile živeti nekaj časa v Berlin«, seveda vedno pod strogim očesom gest a-povskega stražnika. v l>uft>rovniku kmalu |»o paucu Jugoslavije. - C'etwdi je (poročena z Angležem StanLeyem Knowlesoin, vendar se vedno poslužuje svojega dekliškega imena. Bila je članica jugoslovanskih komitawev, še predno si je Hitler osvojil Jugoslavijo. Komi-taši -so stopili v vrsto sedanjih Četnikov. ti se l>ore proti Nemcem in Italjanom. "Bila sem v kpališčni v Dubrovniku, ko so prišli gesta- povci," j»r"n>oveduje Mis« Mlt-^ ________r______ 'iiell. '4( ez svojo kopalno ofole-'»o ji Nemci pokradli v<*e, kar » arniaolago vsa letališča in da so Annerikanci prevzeli br- nar(Kl preveč zaupal Cttnir-zojave. Berlin tudi pravi, da Churchill se bo moral zagovarjati V angleški poslanski zbornici je poslanec sir John Ward-law Milne pričel debato o vojnem vodstvu, ko je predlagal, da zbornica vladi izreče nezaupnico. Milne je rekel, da je angle- dhillu kot ministrskemu pred sednikn in obramlbnemu ministru, da ni nikaikega sodelovanja meti armado, vojno mornaric« in zračno silo in da je produkcija vojnega materjala AJamein, 32 milj vzhodno od J zelo majhna, da armada nima KI Dabe. Poleg tega. da se bo-' niti najbolj potrebnega orožja, ri glavna nemška armada z Prvi vladni zagovornik je na-'; abornica Angleži, je fekimaršal Romtnel; stopil Oliver Lvttel-ton, mini-' poslal proti jugu v puščavo dva >ter za produkcijo, ki je rekel, močna o«klelka. i da Anglija vsalk mesec izdela Fekimaršal Rommel bo sku-* več sto protitanoiuh topov. 850 Mussolini in Egipt Ako si osišče osvoji Egipt, bo Benito Mussolini, ki si je sam nadel naslov "pokrovitelj islanja," odpotoval v severno Afriko in se bo tam osebno vdeležil slovesnega vko-rakanja v Aleksandrijo ali pa Kairo. Mu&solini se je razglasil za pdkrovitelja Islama leta 1937, ko je obiskal Libijo. Domačini so seveda na zahtevo italjan-skrli oblasti Mju^olinijii izročili z dijamanti okra sen "islamski meč." Pozneje je bilo aporočeuo, da je meč, ki je veljal 60,000 lir, plačala italijanska vlada. Ko je MussoLini sam sebe izbral za pokrovitelja islama, se je pričela velika propaganda, čije namen je 'bil Arabce odvrniti od Anglije in jih pridobiti za Italijo. Pozneje pa se je med Nemčijo in It ali.jo polkazalo nasprot- eden posy aril nemški narod stvo. kajti Nemci so hoteli naslov pokrovitelja islama prido biti za Hitlerja. Obe deželi ste se tudi oib istem času potegovali za naiklonjenost bivšega jeruzalemskega muftija Haj Amrn el Husseini in bivšesra iraškega misnistrsko^a pred sednika Rasid ali Klgailani, ki je dvignil neuspešno vstajo proti Angležem. S tem, da hoče Mussolini takoj po zmaffi v Egintu oditi v severno Afriko, hoče prehi tpti Hitlerja, da bo pre-d njim obli a.i al zma^ro in se mu l»odo arabski velikaši poklonili. vo, da bo škoda ♦;jer 'bo to mogoče. ko sera imela zelo oenene hlače. y žepih sem imel nekaj zelo važnih četnlških Hsthi. Ako bi jih ge^taipovoi pri uieui tioinli, l>i uie takoj wt relill brest sodni jske obravnave. Gesta.povci so me peljali v moj hotel in ko mo prišli v mojo sort>o, sem Miss Mitchell je prišla v New, p^tj »t^edko ČHo in boj takih topen- je Ibrlo poslanih York v zelo revni fierj vas čas napadal. Rommel svo-| amiadi na Bližjem Vzhodu do 1. junija, toda angleška armada v Libiji jih je imela le ma- je bilo kaj vredne«a. M jss Mito o tem, kar je doživela v Jugoslaviji Jn.jjosp^je v nemških taboriščih, popihala v knjigi, ki jo namerava izdati. Po nje-^iem nmenju pa je mogoče premagati Nemčijo samo s tem, tla zavezniki bombardirajo nem- jinrreikla: ''Gosixidje, prosim, dovolite mi. da si preoff>lečem,j ^^ -m wL hlače. Tn tedaj sem za-sabojf zaprla vrata in spise uničila.", "Nemci tega ne morejo pre- Po aretaciji je (bila zaiprta v j nesti," je rekla, raznih kaznilnicah v .Tugosla-j MWs Mitchell nese predsed-viji, pozneje pa so jo pošiljali niku darilo—košarico, v kateri od enega do drusreya kncen- je bil iz Amerike poslan živež tracijskejra taiboriišča. Zaiprta [ ujetnilkom. Rekla je, da bi marie bila v 12 ječah in tabori- sikatera Amerikanka umrla v še. i'h. Kaj taiko zanikrnega ni na sveitu. kot ^o koncentracijska taborišča," je rekla Miss Mitchell. Jetniki so priklenjeni na nemškem talborišču, ako ne bi prihajali ameriški zavitki z živežem. Za to pa bo nesla košarico predsedniku Rooseveltu kot dar zaprtih žena v taliori- verige; k sreči jaz nisem bila."t šču v IJebenau. povrnjena, SUEŠKI KANAL BO RAZSTRELJEN Angleški uradni krogi so včeraj naznanili, da Sueški kanal ne bo več poraben, ako bodo Angleži prisiljeni umakniti se do Rdečega morja ali pa še dalje. Kanal pa nebo porušen, ^j^"obsojen samo na zapor še-dokler ne bo izgubljen ves BU- raegecevj odmora, tudi velike 88-milimeterske tofwve, ki jih prevažajo na trnkih. Kot pravi angleški poveljnik general sir Claude J. E. Auchinleck, imajo Nemci premoč v olklopnih četah. Res je, da ima Rommel mnogo težjo zvezo z ozadjem kot pa Angleži, toda Rommel je tudi to zadevo vedno ugodno rešil. V prihodnjih par dnevih se bo odločila usoda Egipta in | sedanji boji so odločiku in >e lo, ko je prišel nezuški napad. Dalje je Lytttleton rekel, da i-ma general Auehinleck še "precejšnje število" ameriških Grairt tankov po 28 ton, drugi pa so na potu na bojišče. Med poslanci ipa je razpoloženje, da Obnrchillu ne bodo preveč nasprotovali in da mu ne bo izrekla nezaupnice. Ob koncu -svojega govora je poslanec Wardlavr-Milne rekel: "Churchill, oni mož, M si pripisuje zaslugo za uspehe— ali pa. ki si bo pripisal zaslugo, če bo dosegel uspeh—mora nositi odgovornost za poraz.,r Iz Slovenije Poroča Jugoslav Information Center is raznih virov. "Kaerntiner (frenzruf" pri-občuje sledečo deklaracijo na-eijskesra okrajnega načelnika v Kranju, I^opolda Hussa: "Gornja Kranjska mora po želji našega Cfauleiterja izvršiti važno politično misijo. Ta dežela mora vnovič postati nemška dežela. Prva dela so bila izvršena že v prviti štirih mesecih. V deželi deluje 29 na-cional-socialističnih odsekov z majfbolj učinkovitimi Tečaji neui&ega jezika napredujejo. Politični načelniki so povečini iz gornje Kranjske in oni deal jo brez oddiha od jutra do mraka za uresničenje Fue-hrerjevih idej. Tisti, katerih Angleški vuanji minister Anthdny Eden je v poslanski itboniici povedal, da se angleška vlada posiužuje vsakega nemški zm zvezm uradi o tem, kateia oblajat bo sodila 8 Nemcev, ki KDO BO SODIL SABOTAŽNIKE Že štiri dni razmotrivajo ra sredstva, da posvari narod, da bo odgovoren za vsa; _ . ■ grozodejstva, ki jUl Nemci vr- *e lakrcali na Long Tslanda še nad podjarmljenimi narodi,' Floridi v namenu, da raz-ako bo še dalje podpiral na-'belijo razne ameriška tovarniško vlado. i" 1,1 zelezmce. Poleg ! tega se tudi nekaj govori, da jo Eden je povedal, da taka ^^ prijetih več drugih, ki svarila redno pošilja angleška ^ sa4xrtjižnikov že bili najeti sadio postaja, angleški aero- kot pomočniiki. plani pa so po Nemčiji raztro-! \ se je'odvisno oil geenralne. šdli letake s svarilom. Na ta praVdniika Francija Biti-način se Nemeemi naštevajo vsif (°}e.a katero sodišče jih bo so-zločini ter jim je dano s*varilo, dilo, vojanko ali zvezno sodi da bodo odgovorni za vsa gro-| zodejetva, ako ijiodpirajo naci-i j____ je- žn j i Vahori, kajti za Angleže je neobhodno potreben. Angie&ki nradini krogi pravijo, da je Aleksandrija močno utrjeno pristanišče, toda «»-iWrj)] v gleške bojaie la^lje. če bi bila' Aieflosandrija iTigiibljena, bi še Mornariški department je Washington naznanil, da so 'hili na Malto poslani a- . meriški aeroplani in e neraške zločine za porabo po vojni. Na podlagi teh zapiskov bo proti Nemcem .sestavljena ototofajica z zalite- Jugoslovanski kralj povabljen v CaWornijo Jugoslovanski kralj Peter je sprejel osebnega tajnifka guvernerja Californije, ki ga je povabi [ kot gosta governerja na olbisk v Califomijo. Aeroplane je na Malto peljala ameriška matična ladja za j aeroplane Wasp in jih je zloži- Največja zdravniška zmota Im vsake slf0de. Zdravnik dr. Charles H.' Ladja Wasp je peljala ae-Dolloff iz Bostona piše v "New roplane večkrat, kot pra\i po-Bngland .Tonrnal of Sledi-1 ročilo. in etikralt so osiški so-cine,'" da danes rosrovali ikj sve- roplani ravno napadli M»lto. ki "«iiHMe^Tno bolni" Hitler, Aeroplani so se dvignili z ma-mesto, da bt bil v bla^nici, sa- tične ladje in so napdlr sovra-mo po Jcrivdi zaravnika, ki je >nie aeroplane, ki pa so takoj ■ Hitlerja leta 19*23 preiskal in pobegnili, ko so se prepričali, ga ni spoznal za duševno bol- je naenkrat bilo toliko za-nega. 1 c vozniških aeroplanov v zraku. O tem piše dr. Dolloff na-1 Malta, ki je majhen otok slednje: j »redi Sredozemskega morja, je "Že leta 1923, ko je ta laži- bil že tolikokrat bombardiran Cezar, ki nd nikdar mogel pre- kot noben drugi kraj na svetu, stati kake iskušnje v šoli, dvi- toda posadka se še vedno tr-gnil svojo prvo vrtajo proti' ckno drži. ti do mesta in ga bombardirati.' j V}. Aleksamlrija je dobro zavaroJ>«^0 d*]o "a polju, hti vana s suhega in z morja. Ven-i dar pa 'bo mogoče Aleksandri-\ jo obvarovati, da ne pade v i ri meseca opoldt»e je bil ju- u Kmetijski minister Reicha gošlovai^ki kralj na čaju, ki Funk je obiskal gornjo Kranj-ga je v njegovo čast primlilj sko. V Kran.pu ga je pozdravil britanski amaftwsdor I.oixl Ha-| predsednik Občine Markgraf, lifax. Obkrožen « člani amba- »ki ga je zaprosil, naj se podpise v zlato knjigo. Punk mu je odgovoril, da on kot vzhodni Prus dofero pozna probleme obmejnih oblasti in da zato ra-gume pomen in težave naei- NAPETOST V ARGENTINI Argentinska vlada še ni objavila, kak odgovor je prejela od nemške vlade na svoj protest gleda potopa tovornega parnika Fio Tercero. Po mnogih argentinskih mestih so bile velike demonstracije proti Nemčiji in na vseučilišču Ro-sario v Bneno* Airesu je za-stavkalo ItXX) dijakov. Vnanji minister Enriq u e Ruiz Gninaam je bil z nemškim po.-lani3kim zastopniikom Eri-ehom Ottonam Mevnenom 40 minnit dolg razgovor in bo o tem poročal n>i kabinetni seji. Vmwiji urad ni hotel objaviti nobenega moročila o octgovoru nenusVe vlatle in vnanji mini-ster fl-ninazu je rekel, da hoče imeti ie natančnejših poročil kapitana potopljenega parnika Louis Scalese, ki ho danes prišel v Buenos Aires. sade, angleških odposlancev in skupin uglednih Angležev v Wa^hingtomi, je 'bil kralj ganjen spričo prijateljskih besed o jugoslova«n&!ki državi in prisrčnih čestitk ik velikemu uspe-j onal-socialističnega dela v ta-.hu njegovega oibiska. kih krajih. Nato je minister od- . INVESTIRAJTE V AMERIKO KIPVJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In SIAMt'S ssa •-fr-! *8ltS NAROD A" — New Tal THURSDAY, JULY 2, 1942 . -- ftUBIOnJEN GLAS NARODA" (vom or BTBOT, . NEW TOKK. M. T. 49 th Year Ha roda" ta Xoarly M-- ««7 HoUdaja. Ad Saturday«, Bndaya valja Uat aa Anertko ta Kanado i«.— ; aa pol Me H^ Now York m eolo loto »T.= ; aa pol lota H M. ro aa aato lato ff>-; m pol lota W.M. ■oboe nedelj to praanlkor. MABOOA." IN lftfc CB NBW IOBB. H. I. 1-1141 Iz mojih beležk NEW YORK JE BIL POTISNJEN VSTRAN New York je središče krojaške obrti, pa pri vsem tem je od; 300,000 veščih krojače v in šivilj zaposlenih pri delu /a vogna naročila saimo 12.000. V sedmem mesecu vojne je 84,000 veščih krojačev in šivilj v New Yorku brez dela in njihovi stroji in šivanke počivajo. In kot izgleda, bo v kratkem 100,000 do 150,000 teh rokodelcev brez vsakega dela samo vrtilo svoje prste. Medtem ko po vseh Združenih državah rastejo tovarne kot gobe po dežju in vsled vojne iudusrtrije skoro povsod primanjkuje stanovanj je v New Yorku izmed 1,492,33riihoidttija konferenca v teku enega meseca. Včeraj smo tudi poročali, da vojaška uprava, ali pa kdorkoli ima stvar v rokah, naročila 25,700,000 hlač in New York je dobil naročilo samo za 100,000 hlač, dasi ima New York v celiVleželi 40 odstotkov krojaške industrije. Uradniki Amalgamated Clothing Workers so po natančni preiskavi dognali, da so delavnice, ki so kar čez noč zrastle v državah Georgia, Kentucky, Tennessee, Alabama, Mississippi, Louisiana, Texas in Oklahoma dobile največ teh naročil, namreč 41 odstotkov, medtem ko ima • jo ti kraji samo 5 odstotkov krojaške industrije. In kako je to prišlo i Nekateri delavski voditel ji, in skoro bi jim bilo verjeti, trdijo, da so kongresniki iz južnih držav pri vladi dosegli, Ida so bile postavljene tovarne z vladno pomočjo. Podjetniki pa svojim \delavcem plačajo po $16 na teden, medtem ko ne\v-yorški krojači, ki so Združeni in unijski, dobivajo linijske plače. In zato je bil New York takoj od začetka izločen iz vojnih naročil, zaradi linijskih plač. Newyorski delavci se ne morejo odreči svojim unij-skim pravicam gldde plač, kajti unijske plače so po vseh državah sorazmerno razdeljene in določene. In ravno v tem je težava, ker newyorske plače nikakor ne morejo konkurirati s plačami v južnih državah, kjer je še vedno v veljavi Idelavska plača iz preteklega stoletja. Ko so bila oddana naročila, je New York spal. Oni, ki naročajo razno blago za armado, so prezrli New York, naročila pa so ddbile tovarne, ki so čez noč zrastle po pašnikih in planjavah južnih držav. Zdaj, ko že nekaj časa ni bilo nobenega beleženja od moje stnani, se menda zopet lahko s čim oglasim, in sicer hočem naj prej podati iačnpke iz pisem naših slovenskih fantov iz New York a, ki so v službi Strica Sama in ki iso>»e s pismi zahvalili pevskemu draštv u" Domovini" za darove, katere jim je to naše dSruštvo poslalo o priliki posebne (priredbe v ta namen. Meni je 'izročil nekaj teb pisem rojak Pavlic od "Domovine" z željo, da jih po priliki objavim, ker so za. nas zanimiva in tudi pomenljiva v teh dnefli, ko se naša mTada-generacija bori za svojo domovino Ameriko in obenem za oevobo-jenje vpeh danes tako kimto zasužnjenih narockv in deže.L fo pisem je razvidno, kako do-bro de našim mladeničem vojakom poaornost od nas, ki smo doma. Pieana so seveda pisana v angleščini, ali jaz hočem podati glavna o/brise iz njih v -slovenščini. Pisma so bila pisana in p»e*>lana pred par meseci. Frank Zupane piše: "Domovina" že davno sem prejel zavoj cigaret, ki iste -mi jih poslali in skoro sram me je, da se Vam nisem že prej zahvalil. V armadi bi taka zanikrnost ne držala, kajti vojak morra biti na svojfan mostu vsaki čas in če ni. je kazen. Cigaret sem bil močno vesel in se Vam zahvalim. Vaša jresta mi je pri nesla v spomin naš Slovenski dom in ob kajenju poslanih ci-pranet sem se jqx*ninjal prijetnih večercv. ki «cm jih tam imel. Prav lepo vas pozdravljam in želim, da bi skoro spet zaplesal v Slovenskem domu v Brooklvnu.** — Frank je bil ta čas v Alabami. (Lonis Koprivnlkovo piwio pravi: "Draga 'Domovina!' Najlepša hvala za zavoj cigaret Sicer so precej dolgo romale do tu, so namreč potovale za menoj, ker sem bil precej okrog doadaj. Lepo je od Vas, da se -spomnite slovenskih fantov v armadi Združenih držav, jaor sem gotov, da jih to močno razveseli. Zavest da mislite i zadovoljstvom. Imejte vedele velikonočne praznike!'* — Kdo ve, kod plove Raymondo-va ladja zdaj? Charles Slabič beleži v zalivalo: — "Dragi prijatelji! tPrejel sem poslan zavoj eigai*et pred nekaj dnevi. Zelo sem bil presenečen m obenem .vesel. da ima človek še prijatelje, ki s® pomnijo nanj. Želim se Vam zahvaliti in se nadejam, da Vam kedaj povrnem to dobroto na kak način. Mi trdo delamo, da se dobro Izveabamo in da bomo pripravljeni, ko pride čas, da pomagamo kot je nekdo rekel, "iztrebiti to po-ševno-oke — s površja zemlje, kar bomo z naslado storili sedaj, ko smo videli, kaj so storili na Pearl Harbor in v Manili. Pisal bi vam lahko marsikaj zanimivega, toda je vojna in se ne sme govoriti o vojaških stvareh. P.S.—Cigarete so pričie ravno v pravem čp*n, dan pred plačo. Hvala in pozdrav!" — Charles, je pi.-al iz Floride. . Vladislav Vavpotič se zahvaljuje takole: "Dragi člani. Prejel sem Vaš lep dar in se Vam zahvalim za tako Ijubez-njivo radodarnoet. Tako geste in dejanja, kot ste jih pokazali Vi, pomagajo ustvarjati dobro voljo med vojaki. ,ki se danes bore za principe in svobodo, katere smo navajeni Sku paj se »borimo in dobro ne.ra de zaveBt, da imaouo za seboj trdno oporo v onih, ki so ostali doma. Pozdravlja Vas, V. M. Vavpotich." — Vladi je poslal pismo iz Georgije. In da ne boste mislili, da "Primonska Slovenka" ne dobi nobenega pisma od fantov v armadi, naj podam par stavkov iz p Lani a, ki sem ga prejela pred nekaj dnevi iz Maryland, in sicer mi pase srn Vipavca, Filipa Godine ~ ( ujiravn i k a Pro svete) ki je že več mesecev v armadi. Oscar, ki nas je pred par leti obiskal, ko si je prišel ogledat svetovno razstavo in mesto New Yoifk. piše med drajrim: Življenje v armadi se Razbojniki se že tresejo, kajti že slutijo, da se bliža čas, ko bodo dobili plačilo za moritve in ropanja. JEKm KOPRIV&EK Hi njcr«* Terrain k* Polka Na planLucah—valček &tv. M 575 Id IH'QUESNE UNIVERSITY TAAIBURICA — štr. M 571 Za toz. cenik In cene ploftč m obrnite na : JOHN MARSICH Inc-4(3 West 42nd Street. New York rake. Vas Godina." pozdravlja (Jscar na nas in nas hočete razvedriti | mi dotpade, ali dom je dom. No-i Tako pišejo fantje od vojakov in tako se ponavlja zgodovina, katera bi se ne ibila nikdar ponovila, ako bi bili imeli po zadnji vojni besedo pri urejevanju Evropt tisti, ki so prelivali svojo lastno kri na boji-ščrh. in oni, ki so gladovali, garali in tirpeli v zaledju. Zdaj IZ NACUSKIH IN DRUGIH VIROV "Hrvatski narod": * * Predelovalnice kože zahtevajo, da se poleti usnjena obutev zatneuja z leseno, da hi tako prihranili kožo za zimske mesece." "Deutsche Zeitung Kroatien": "Poglavnik je sprejel v av-dijenco ustanovne člane hrvatskega Kačjega odlikovanja, pod vodstvom načelnika maršala Kvatemika." "Wiener Tageblatt": 4'Iz letnega poročila^zagrebške borze je raavidno, da je bil dokler smo tukaj, nas navdaja; benega Slovenca še nisem videl Zi?"* "^ečji denarni promet z de- _ ....-----.----: ~— ——' odkar sem šel iz doma Srečali ** 1Zpt>1~ i vLzami Berli™ 111 Milana. Od pa sem enega srbskega in enega ak°l ^nega prometa 3226 milijo- ^atsk^a fanta t^aj. Ok^'.^1 n°V ^^ ^11 a i da -mo se ,Te bll° ^J^^'0 P° zadnji I R^idimarke, 1,050 milijonov na i svetovni vojni. Svet .je velik ]ire na drage devize pa skirpaj samo 7 milijonov kun. s čutom rotovosti. Jaz sem vedno tako užival ob Vašem petju in upam. da Va> nekega dne zopet slišim peti, ko -bodo ti časi minili. Dotlej bodite lepo pozdravljeni zahva-ljeni za lep dar." - To pismo sta bila «e.lo vesela, spoznali. Oba prihajata «!dov<*j bo^lt . „ vt , iuovoij oojrai m prostoren pittBbu^kega okrožja. Naha-|v?e ^^ .^rm se v kraju, kjer se zliva je priromalo iz .Vlassacliusetts.,Susquehanna v Oheseapeake Raymond L. Medved se o-! Bay. Tu se najde fante v. vtseh prosča in zahvaljuje takole: konce v in krajev ali deklet je v gospodarsbe ^rhe. O-1 malo. kadar je p»s. pride ko- STtKts * • jii rm'TT: nxi i »isii^au: ij ^.; iTnon; niiisUkn^nff^ssciiaiii ti&iis*i&iinaici:3taTE Mali Oglasi imajo velik uspeh M 0 T "Dragi člani 'Domovine.' prosti te, ker se nisem prej zahvalil in Vam sporočil, da «cm prejel zavoj zadnji mesec.. Tisti dar., ko «em prejel Vaš dar, je moja ladja odrinila od kraja in od tedaj sem bil na morju, s«=deir tednov, -zdaj pa r.rtj se Vam zahvalim za darilo io va Vašo pozorr.uet meni, Vot drugim fantom v armadi. Sprejeto je bilo z največjim veseljem maj eno dekle na sto vojakov, če ne še več. — No. pa še vse bi bilo v anmadi, ali ta naglica — včasih je kar treba iz postelje ob treh in moida ostati polvoneu do drugega jutra, potem na se sploh ne zaispi, ampak farrtije kar zamro za nr-kaj ur, ko dosežejo p<^stelje Zdaj pa že kličejo z trobento in moram zaključiti in iti nazaj v ba- ft KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2." Stane samo $ i »"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^tli > Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod jpa soj tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi]\\, Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai< > kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati ini izpopolniti. \ »i > pri [ i KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISIHNG CO 216 Wert 18th Btrwt . New York, V. Y. ložil na Washingtonov grob venec, nato pa si je z velikim zanimanjem ogledal hišo in vrt prvega predsednika "Združenih držav. Nato se je kralj vrnil v Blair House, kjer je opoldne sprejel skupino naših izseljencev druge generacije, ki stalno bivajo v Wa-^hingtonu. Kralj se je dolgo ča-sa pogovarjal z našimi ljudmi, ki so ga navdušeno pozdravljali. —Po poročilo J. L C. za napravilo ljudstvo iz naše krasne zemlje, ako bi «»e rabile oirrorrme milijarde, ki jih mečejo za vojne, Kar we je napravila Rusija v par desetletjih gospodarskega prizadevanja — Nt.mfoi pa bo s pomočjo drugih zavit>tnikcv srra-dili malšino uničevanja, ki je lila predvsem naonenjena uspehom marljivega ruskepa ljudstva. Na ta naičin ne more priti svet nikdar nikamor tega se moramo zavedati vki tisti, ki nnorajo na bojišča in tisti, ki smo doma na domači "fronti. Vsa naša ljusbezen in pozornost ter hvaležnost naj spreirilja one. ki se morajo boriti za nay na bojiščih, a obenem glejmo, da nas ne bodo zopet potegnili za nos sdari sovražniki mim in edinosti ter resnične ljudske sloge — mednarodni profitarji v imenu {svojih skrbno prikritih načrtov za nadvlado nad ljudstvom. Z našimi vrlimi fanti vred >se borimo za resnično svobodo vseh, kajti le taka svoboda nam bo prinesla trajen mir in blaginjo 'Primorska Slovenka. Ha vas iz Bukarešte: "V Rumunijo je prispelo odposlanstvo hrvatskih književnikov. Poleg predsednika hrvatskih književnikov Ante Bonifašiča so v delegaciji 4 najboljši hrvatski pisatelji. Ta delegacija se je udeležila ru-mun»ko-hrvatskih intelektualnih manifestacij, ki so bile prirejene od 8. do 11. maja v Bukarešti. — Poroča J. I. C. ZGLASI SE NAJ JOSEPH DUGTJL.HN, pekarski mojster, star 48 let, ki je prišel .v New York že pred 32 letr. 5 Doma je iz Gorjanskega pri Komnu na Primrskeiii. Ker &.va bližnja sorodnika, bi rad izvedel za njegov naslov: Franc Petelin, Calle Achavel Rodrigues, 1-301 Cordoba. Rep. Argentina : -) MiMiittiitHMiiimmnt Note te •za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BBKEZES OF SFBINO TIME OF BLOSSOM (Cvetni <■*) SLOVENSKI FASTJB VSE BOM PRODALA SLOVENIAN dance VANDA POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY STLVIA POLKA Počastitev spomina Neznanega Junaka in obisk v do-j mu Georgea Washingtona V nedeljo dopoldne je kralj .tam na vrtni OBEDI Peter v spremstvu zunanjega makibor waltz ministra dr. Ninčiča, ministra | spa vaj milka moja dvora Kneževiča, poslanika' orphan waltz Fotiea. adjwtanta Vchoske, po-J^-^^^ močnika zunanjem ministra zunanjep jžip^^A MARELA (polkt> šefa kabinetnega veseli bratci Dopisi M nan vedm dobrodoftll. ker ne aa*e tttrtrtjo in M i-iiU »cd seboj pogovarjajo. V BLAG SPOMIN IN SOCUTM Sedaj, ko pišem te viBtice.tteiu najbolj kritičnem času, kar »e«i po viseli prijateljskih pra-jje zaznamovano v zgodovini vilili, in družabni obveznosti človeštva, dolžan, da pokrepiiu in se poklonim zadnjikrat posmrtnim ostankom pokojnega Janeza Tereka, urednika "Glasa Naroda", ki se je po dolgi in mučni bolezni 28 junija preselil v vuuost. tKer tem zaposlen dolge ure. we moren* v tem slučaju na-pruviti obojega v tako kratko odmerjenem .prostem eaeu. V prepričanju me tolaži misel. ki bi morala dobiti največji JOŽE ZELENC SE JE ZOPET OGLASIL prostor v človeškem arcu do sočloveka, pozabljamo tukaj, Kar nekako prijetno tu|>lo je da bi morali taka poročila spre t 4>iio pilandn voditelji slovenskih or-jajo v krogu nabili prijateljev! »i domišljamo, bi morali imeti ganiaacij, uradniki #lov. listov in znancev, uami pretiesljivo ravno tkto sočutje z njimi ka- i u.. drugi predstavniki našega segajo v dno sita iu dušo. karikor da uai*:rajo pred nagimi žl»vlja k obnovitvi puliiiene ak-seveda povsem na ravno, i očmi. jeije za otrnitev nagega juiroda Kar naan je pri srcu, ljubimo [Najbolj grozno se mi adi, da' v zasužnjeni domovini. Tako, in žalujemo ob taki iagnibi, kar te pogumlne žrtve. mi, ki smo'edino tako je prav, da ne je to nam je nevarno, sovražimo in Ue do danes na varnem pied eapočelo, da se lahko združeno poskušamo vničiti, predno nam na-ilno smrtjo v zaledju, deli-J predloži upravičene zahteve na ,mo v več ali manj uradne. Tuarodajna m t* ta. Če bi čakali Sinovi naše matere Rusije,'da bi za nah drugi kaj storili, katerim ee je »podtikalo brea-i lahko pričakujemo samo razo- pkoduje. . • i; • Rekel sem naravno: K tem prištevam samo jezo in sovra- da. ako bi pokojni Janez mogel še spregovoriti bt»sedo, bi .vedno precejšnji del ohranje-mit rekel: "Le piši, in pa po- ne možganske plasti, katera se žirek daibrega postavi predse je še vedno več ali manj odiia-da.se misli bolj duhovito vrsti-jnila v na* iz dobe ko smo prejo, drago pa prepusti dragim.*'!hajali iz živali v človeka. ,5tvo, katero nam povzroča seibo5tvo, so edini, ki eo napra- čaranja. Saj vidimo, kako je Zato sedaj, ko pišem to, sein si zbral v javnem prostoru isto mizo, pri kateri Bva s pokojnikom velekrat sedela pri požirku dobre pijače in razpravljala kaj duhovitega. Ne želim videti ruševin, katere mu je zapustila kruta bolezen, hočem si ga v vseli svojih mislili obdržati v spornonu takega, kakor sem ga poznal, ko£e niti ni imel slutnje o kruti in zahrbtni 'bolezni, katera lira jc. z lomila življenje iZato upam, da v polnem nadomestilu žaldstno kropenje, ako ja»vno priporočim pokojnika vsem čitateljem "Glasa Naroda" kakor tudi prijateljem kolone "Peter Zgaga" v kateri si je pokojnik osvojil naklonjenost slovenske javnosti v blag in trajen spomin. Ožji sorodniki pokojnega naj pa aprejm.jo moje globoko «o-žalje. in naj se tolažijo z misli- [.stoja, jo, da kolo življenja, na katerem «e vrtimo, se pač suče tako. da danes eden odpade od njega in jut ni pa zopet drugi, nekateri -se že celo ntrudijo ,pr d popolnim obratom tega življenjskega kolesa, in se celo z namenom spustijo z njega. Ljubezen in žalost nam pa povzroča druga možjganska plast, katera se je započela «v nas kakor nekako darilo višje eiks in ako javnost to silo imenuje "Bog" nimam prav nič proti temu. Po kg tega, da nam ta nadnaravna sila daje moč. daismo zakraljevaLi nad nižjimi živimi tbitji, zajemamo iz te možganske plasti zadosti ob&ime misli in moči, da si življenje vstvarimo lepše in manj truda-polno, obračamo moč in zmožnost te možganske iile v pogubo samih sebi. iKar se danee dogaja na tej majhni kroglici vsem i rja, na kateri slučajno živimo po svojem mnonju, se mi zdi, da sta «*e združili obe te malenkostni jnožaranski plasti, in da kot zaveznici delujeta skupno za .uničenje našega splošnega ob- vili. živi jez proti kmtemu in oni profesor Renner rezal dele brezverskemu sovražniku, in!naše zemlje in jih vključeval ki že nad leto dni v masah ju- državam naših najhusih so-jiajSko umirajo za isto stvar, J »vTa/žnikov. Italijanski grof katero si želimo mi, ki slučajno Sforza pa se na v«e kriplje tru-jpripadamo rimsko ^katoliški di pri državnem departmental cerkvi, cerkvi, katt.io poglavar v Wanhitngtonu in drugod. da teh junakov še ni svojim pripadnikom javno priporočil v molitev. i. S tem pripomnim samo toliko : Narod kateri doprinosa take žrtve, in ki tako junaško hrani «vojo domovino in umira zanjo, ni brezbnižen. Zato imam ■jiajvečje sočutje do njega, in fiem prepričan da bo rešil svet pred poginom. . * Priporočil bi tudi dmgiim bi za Italijo obdržal kar je dobila v Primerja po zadtnji vojni, poteg tega pa se sklicuje še tia [Dalmacijo in obst.ži»e druge dele naše zemlje k Italiji. Taki .ptički so v teh časih ne- Ali ste 'brali prtd kratkim obširno priporočilo in nasvete ■poznanega uhicaškega rojaka Andrej Jsipolarja, kako bi «e zamoglo spraviti v k-natkem času en milijon dolarjev za naše nesrečneže v okupirani domovi-Če bi se oprijeli in ravnali po feipolarjevih priporočilih. bi bila taka vsota res enkrat skupaj, tako pa napredujemo »v toirtpu kot včasih v domovini v farni cerkvi pri molitvi križevega pota. Z dosedaj zbrano vsoto 20 tisoč dolarjev smo šele nekako v bližini četrte postaje, če «e lačuna da je v Ameriki okrog 250 tisoč Sloven cev in če bi vsak prispeval v ta namen samo po en dolar. -Cast in priznanje tudi Mr. Leo Zakrajšku v New Yorku za sestavo ganljive in pomemib-ne pesnitve "Slovenija toži." katero je poslal z pismom Janko Roglju, direktorju pablicite te JPO. ter je on isto poslal tudi v Glas Naroda v objavo. Besedilo verzov je tako v srce JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI S L K N S K A SEKCIJA segff.joce,- da so mi ob č i tan ju varni, zato »e je treba poti«- drti. kolikor mogoče, da se »^ j ^ soteTpo W Pes" pristriie perutr, ko so se v ^ ^ ^ ^ ^ jn R"™11: • IW • shranil, da is?to, ako bo kdaj 1Ker je po kougr^n v Detroi-j • ^^ d(mta5im v , 4 . . . T r. , uupozantmh Pni ^X'ino da bodo videli, ka- kate-i imajo sočutje do tega redbab Slovansko ^edaj v ^ ^^ ^ mj tukaj do nnroda. da naj molijo za njega! meriki precej poznano, bi bilo;^. — .—••—-----—-- -------—*— če bi slovenski! J po svojem prepneanju, ne pa ,do ukasm svojih predstojnikov. F. R. V. Ko premišljam posamezne smrtne slučaje, ki se dogajajo v naših očji&i krogih, se mi 'vsiljuje očitek naše splošne brezbrižnosti aft nezaveduofiti o pon*enu žvlienja. katerega trenotno preživljamo ravno v ■Ko čitam v časopisu, da je BARAGOV BAN V LEMONT, ILL. Takole se bere na platnicah lista "Ave Maria" na zadnji strani platnic spodaj: 18. julija pes poginil od žalosti na gro- J .Baragov dan. Molitve za pobu svojega gospodarja, me mi- [ veličanje Barage. Obenem, spone vsa volja jhiti član človeške; iniaski dan blagoslovit»ve le-družl>e. Mrzli pot me poiiva. I monfeke ctrkvioe. . ko poslušam Tjudi, in jih opa-j zelo uspešno, ev m —-. v vriskih listih smo čitaU predstavniki pridobili tesue^. da ^ ^^ ge stike z mn^-uskmi e^opisje«n ^ ^ ^ R pa katero naj bi cas ^ časa pr^lo ^ ^ v ^ o te^ijah za obstanek našega ^ ^ zadnjo ^^ kaj slaba poročila, ter mi je kako naslado spreje-j s I JI »rt majo posočila iz bojišč, ki jih To je kratko naznanilo, ki ga naroda. Svoječa-no je čikafeka "Tribune" oheimo poročala o delovanju slovanskih organizacij. En dan je bilo poročano tudi o večjih slovenskih, srbskih in hrvaških onpranizacijaik. o stanju članstva iglede nakupe voy nih ibondov itd. Opearil sem imena glavnih predsednikov in glavnih tajnikov. Čndno pa se mi je zdelo, da je manjkal prinaša mesec za ittese- opis in imena glavnejra pred- Z drugo besedo, Baragov .objavljajo medsebojni v ^^ ,naj w tala "V toliko dneh ,smo jih ^^ ustaBOVa; .ki se niki. .pobili toliko in toliko tisoč! kl4> ^ lett)m. \se to se eita. m ?e splos.no ^^ ^^ biti svo sprejeto od javnosti kakor da naj»ecjega ameriškega se ttče uničenja na.^bolj nizkega fa | .živeča bitja — podgan. Sad Barago. sednika in tajnika ABZ. 'Politična akcija Slovencev je torej obnovljena. Živeli bomo v upanju, da bodo odbori vztrajno delovali za dosego vidnih uspehov. Samo ob sebi je i azumijivo. . j Vsaka priložnost nam mora , HO taka llJO(Hetia v zvtzi tu-Ker sem govor.l o ljubezni ' ... , ' ^^ ^ taka^ajetja v ^zi m 40- LETNO preiskušnjo IMA ^MERISKA BRATSKA ZVEZA « AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona m pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanealjiva,. nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavartijte sebe in tvoje otroke pri Arneriiki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in amrti I- .Udi. ' .iiT.'.' Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, -vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, 5e ne, pišite na gfavai _ mdL Ely, - 4ft. i (biti dobrodošla, da e^žna« : spomin nanj, pa še bolj. da se ob njegovem zgledu navdušujemo za katoRStvo in slovenstvo. . Taka prilika je vsekakor Baragov dan v Lementu. Zato tudi ne sme ostati samo pri tistem kratkem oznaniiu v listu ,Ave Maria, ampak pošiljamo (posebno oznanilo in obenem vabilo v drusfe liste, ki naj ži-evo opoaore evoje čitatelje na .Baragov dan v Lemontu. dne X8. julija. . Ob II." uri bo slovesna »v. maša pri lurski groti na romarskem griču. Med sv. mašo bo imel slovensko pridigo Rev. Kaaianir Zakrajšek GFM ,angleško pa Dr. F. Ciril Sirc&lj 0F1M. ki«e je pred kratkim vrnil iz Waishmgtona kot profesor filoaofije na lemont-skem ,učiH«wa. Oba bosta v prkner-tnih besedah poudarila Baragove veličino in njegov veliki [ pomen za nas. Zadeva Baragove beatifrka-oije jt. zadnja leta nekako pre-šla iz Aanerike v Slovenijo, kjer je zlasti Škof Rozman z vsem srcem delal na tem. Zdaj ve-)no, kako je taan in ee bojiroo, ria je poleg mnogo drugih do->rih reči tudi Baragova zadeva trpela. Ali tedaj nič vefe ko prarv. da se ameriški Slovenci popet toliko bolj zavzamemo za stvar in visoko dvignemo Baragovo zastavo.. [Baragov dan v Lemonfeu naj 4k> majhen doprinos k teani oi-iju. sate pridite na leaimateki v ^ric v -čim veojeaa etetviki v ne-- deljo 12. iuKja Nili svidenje! O. O. Frančiškani. Glavni uradniki: Zastopa Preiiaedulk . Vluceiit Cuinkar, S. Lnmdnle Art-., Chicago. III. SNPJ PodpFfxlxMiulca: /osephliif Krjare.-, 3ST7 X. CUipb Zalar. .151 X. Ciiitrngu St.. Juliet, Illinois KSKJ Blatcajnlk: I^eo Jurjovw, 1S40 W. i2nd Flaw, Chicago. IHiuois ZSZ Nadzorniki: Jotin 'loruik. «403 St. »'lair Avo.. Cleveland, Ohio SPZ John Ermeuc. 739 VV. XaUotial Are.. Miliv&ukee. Wl*c, WPZS Frank J. WeiUv, 301 Lhuo Stn-^t, JoUot. Illinois DSD JutsephliM' Zakrujšek. 7003 CuruwUa Ave.. OlevelauU. Ohio PS Charlie lU-n<>vtit. 16U07 HoUme« Aw.. Cleve4aud. Oblo SMZ IHrektor.puhjleiteu-: Jank» X. Uogeij. «30fe Srliado Ave.. Clerelantl, O. ABZ LOKALNI ODBORI JFO, 8S. i ekel prijatelj Chae. Gaber v lV>troitu. ko smo bili zadnjo poletje dva dni njegovi gostje: Vtrj,mi Jože„ da v teh časih časopisov niti pogledati nočem ker tesno mi je pri srcu ob poročilih. kf prihajajo iz ruske f route." JEnako mtisbm, je Gharleju tudi sedaj, kot meni, ko dobivamo poročila da se morajo Rusi na važnih postojankah ob veliki premoči umikati. Se slabše je pri Angležih v Egiptu, kateri so sprarrili sedaj svetovno situacijo v zelo nevaren položaj, toda pri Angležih smo bili splošno vajeni citati o umikih tu, o umikih tam. Ne pozabim pa. da Amerika še ni vrgla zadnjih kart na mizo, ..ter da general Mihajlovič Lokalni odbor M. 1. Joiiet. in. —- Predsednik Jo«. Zalar. 331-3 N. Chicago St.; tajuik ; John Adumu-h, UliU Highlaud Ave. iu hlagajulk: Louis Kownerl. 7W N. Hickory St. Lokalni odbor £t. S, Cleveland, O. Predsednik: John Gornik. 64pert, 1H30R Sliawnee Ave. Lokalni odbor št. 3, Cbi^hoim, Minn. Pmlwdnik: 1-Yank Knet 415-3rd St.. S. W.; tajnik: John Komi dar. 320 -5th St. S. gan, Wl*r Predsednica: Marie Pri&land. 1034 Dillingham Ave.: tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave. in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor St. 5. Milwaukee, Wise. Predsednik: John Oblak. 1H5 W. Walker St.; tajnik: Kev. D. M. Setnk-ar. 1210 So. 61 ret St. In blagajnik Rev. Anton Schlffler. 823 W. Mineral St. Lokalni odfcsr it. 6. Ely. Minn. — Predsednik Anton ZbaSulK. AFU Building: tajnik: Ivan Tauaell. Ely, Minn. In blagajnik: Louis Champa, Sr^ Ely, Minn. Lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo. — Predsednik : Geo. Kovacevicb. 200R So. Jefferson St.. tajnik; Euaelio RnlC, 401 E. Marceau Str. In blagajnik: John MaroSič, 2751 Park Ave. Lokalni odbor M. 8. Chitaft* III. — Predsednik: Anton Krapenc, Iff« We*t 21 rat Place: tajnik: John Gottlieb, 1843 West Cermak Rd. in Magajnik: Leo Jurjovec ,Sr.. 1840 West 22nd Pt Lokalni odbor St. 9, Waolw«an. in. — Predseilnlk: Anton Kobal. 1015 Com monwealth Are. North Clli'-aga. TO. tajnik: Zorc. 1045 Wadswrorth Are„ North Chicago. 111., in blagaj nit: Frank Nogode. 913 MnAlister St., Waukegan. TO. Lokalni odbor M. t«. IJordeH, Pa. — Predsednik; Joseph Mattač; .tajnik: Joseph Arhar. P. O. Box 13». in blagajnik: John Jereb. Lokalni odbor *t. 11. Butle. Moot. — Predsednik: Charles Prtrpp. 1144 East Second St.: tajnik: Ignacij Oražem, 202» Walnut St. in blagajnik: Charles Lavaen. 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh. Pa. Predsednik: F. J. Kre*s, 21S-57th St.: tajnik: John Dei-man in blagajnik: Nick PovSe. d i z precejšnimi su*oeki. O-twnjeno je bilo, da bi se za tekoče tstroake TlbiTalo prispevke' in njegovi neustrašeni četniki med našim narodom. Naj se še niso odložili svojega orožja irkrene kakorkoli, akcijo bo v .ftggo^laviji. tre»batz denarjem podpreti, ako Prav te dni je naš precfeed-bočemo pričakovati od iPte ka-J nik iBoosevelt podal poročilo, kih uspehov. In ako se odlo- j da ae je v Ameriki samo v meči za zbiranje med narodom, j -no posmati, videli vsaj na sli- 1 jokal ni odbor St. 13. FarreU, Pa. — Predsednik : Frank Kramar. P.u O. Box 241: tajnica: Frances Gorjance. KZo Cedar Ave.. Sharou, Pa. In blagajnik: .John Garm, Sr_ SS7 Cedar Ave.. Sharon,. Pa. Lokalni odbor št. 14. Lorain. Ohio. — Predsednica: illss Mary JE. Pohitnik. 1711 Eaut 30th St.; tajnim. Matilda Ostanek, 1S48 East 34th St. in blagajn Igarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor št. Vi, Clinton. lad. — Predsednik: Anton Jare. R. R. 2; tajnik: Frank Bregar. 1139 Anderson St. in blagajnik ■ Frank PraSnikar, HR 2, Lokalni odbor št. 16, Salida, Cofe. — Predsednik Frank Usnik, RFD 72: tajnica : Katherine Drohiiik, 421 East 2nd »t. in blagajnik: Louis« Sknll. RT Box 180. Lokalni odbor it. 17, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Anton Starman, 1216 - 10th St.; tajnik: Joseph Gosar. 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Jr.. 1118 Clark St. Lokali odbor št. 18. Barberlon, Obio. Predsednik: Joseph Leksen. 196-22nd St. N. W.: tajaik: Josephine Porok. 20-16tb »t. N. W. in blagjnik; Looia Arko. 1222 W Woo*ter Rd. Lokalni odbor št. M, Aspen. Colo. — Predrtednlk: John Lov ill Ln. Box 252, Aspen, Colo. Lokalni odbor St. 20. Pueblo, Colo. — Predsednik: John Germ. 817 E. C St.; tajnik: Frank Pecbnik, 1232 Eiler Ave. in blagajnik: Frank Brajda. R 1, Box » Lokdni odbor št. 21. Denver, Colo. — Predxednik: Anthony Jersin. 4825 Wuahingtoa St.: tajnik; Frank Okoren. 473!* Pearl St- in blagajnik: Geo. Pavlakovieh, 4373 Pearl St. Lokalni odbor ft .22. La Salle, ill. — Predsednik: Leo Zernlk. Lincoln Are.; tajnik; Frank Kohilsete, GarfMd Ave. in biagajniuarka: Emma Shimkus. TIT-5th St. Lokalni odbor št. 23. Johnston™, Pa—- Predswlnik: Andre«- VldTieh, 706 Forest Ave.: tajnik : John Langerholc, Jr_ 51C Linden Ave. in blagajnik obenem. Lokalni odbor št. 24. Trinidad. Colo. Predsednik: llath Kareich, 1011 Lincoln Ave.: tajnik: John Lipec. P. O. Box 26. Ban Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Tomažin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor St. 25, Claridge, Pa. — Tajuik: Jurij Previe. White Valley. Pa. goče v3irok preofetro ošpičen urednikov »svinčnik (Niti najmanj! — Op. ur.) Istega scan bil parkrat že sam v precej&nji meri deležen, pa vseeno nisem "ucagal*? dasi se je zelo težavno pripraviti k pisanja posebno ker nimam iz te okoliee kaj poročati. Povrnite se to-! Glarmi problem seveda je, spra viti to o^rorrmo produkcijo varno preko morja. Pa če dospe tja le tri četrtine tega., bo že ogromno zaleglo. . »Prod par tedni se je oglasila pri nas tudi M&s. Iiukanieh iz ChMioini. Minn. Iz Ohicaga jo je pripeljal, sem M*. V. Cain-kar. Ker one sobote zvečer radi deževja ni bilo dosti posla. smo pri časi rujnega lahko par u r pokramljali. Mrs. Iiukanich je zelo agilna zastopnica (JkHsa Naroda, ter tudi vedno kakega norega naročnika pridobi, ter vedno tudi za list kaj napiše. . Dosti je naročnikov 4'G. N.*' ki «o bili svoječasno zelo redim s svojimi p rispevki dopisov. Frank Keraetovih zanimivih člankov smo komaj čakali ofo četrtkovi številki. Bojaki v Pitt^bungihu so gotovo najprej preiskali Kotiček Bukovinske-Fr. Trotia je napisal kaj iz Barbertona in okolice. Zanimiva »o bila poročita Vavpo tiiea fv New Yorfcu. Ma'sleta iz Little Falls, m Rodeta i® farm gornjega dela New Torka. Primorska Slovenka rn zagonetni NairdSio iz New Torka eo sko raj popolnoma izostali. Kad rej dopisniki k trojim rednim jioročilom v "G. N.,J Saj sami uvidite da eo stvarni dopisi na neugodna vojna poročila za list kot res okusna začimba. V dopisih med seboj pokramljajno in se pobližje spoznamo. Brez istih bi, kot sem rekel slovenski listi izgledali kot ženin brez nageljna» ali nevesta brez kran celjna. No, pa v sedanjih Časih pri poroki nevesta s kran-eeljnom itak ni več v modi. Tem potom hvala tudft Ivanu Bukovinskemu za vaibilo na počitnice v Pittsburgh, pa ne bo nič. Saj veste — tajarji* tajarji! Do Clevelanda in na-i zaj bo mogoče Se šlo brez ka-keara ".flata" zato bomo počakali kakega vabila od tam. iTJsoda je v življenju nekaterih -ljudi res kruta. Kakor smo se odkritosrčno razveselili ob vrnitvi iz holmce na dom našega pri jateJja Janeza Trtčka tako nas je potrla in iižalostila einoei. vumivtši se,po našem prostem dnevu domov usodna brzojavka, da je za vedno zatis-nil oči. Janez Terček je umri ni pa umrl duh našega Petra Zgage, Isti bo ostal med nami, dokler mu tudi mi ne sledimo drog aa dragim!. Slovensko čaenikar-¥*tvo"oa je izgubilo v njem moža, za katerega ne-bomo več Rodbini pokojnega že enkrat na«e globoko eožalje nad bridko izgubo nam vsem dragega prijatelja. lOudno je naključje ironije: Prav v poznih urah zadnje nedelje, ko je bil pokojnik v zadnjih vzdihih, sem jaz pisal do-[ pis ter v istem z veseljem be- ležil tudi o akciji za njegovo umetno nogo. Ko sem odšel k počitku, sem se se ure obračal v postelji ten mislil na njega in na vtzrdk, za kaj je bila zadnjih par dni njegova kolona tako skrajšana. Sedaj pa sem uverjen, da se je pri&el v onih urah njegov duh poslovit tudi od mene, predno je odšel v novo družbo prijateljev in njegovih pradedov . !Poadrarvl - - Jože Zelene. neki je tejEjo vzrok! Ali je mo našli nadomestila. Najnovejša isdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS DN PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HABMONIKO Jerry W, Koprivšek Cena 40 centov o o o Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Oo 216 W. 18th St., N. Y.C t •BUI »»RODA' - New Ta THURSDAY, JULY 2, 1942 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: EXGELBEBT GANGL 40 Iz slovenskih naselbin Y SPOMIN NA JANEZA TERČKA iSrečala s»va se pred iiniiiogLmi v dobro. Marsikdo -se je ustra- ("h mu je zapreti!a, da pojde stran in da je ne bo vee na-z.ij, jo je ltpo prosil, naj m«u vendar napravi to uslugo. In tako je tudi ves storila. Nekega dne je šla., češ, da pr« k ustaršeuk, in ni je več bilo nazaj. Pobrala je obleko in denar ter od£la, in France se je oddahnil. Ni poizvedoval po nji. Bodi kjerkoli, saano da je ni vee. Tudi gospodar je zanemarjal d can. Jemal je od denarja, češ, saj ga ne more zmanjkati. Samo, ko bi imel še tiso, kar ic \nzela po očetovi smrti Lenka. Potem1 bi bilo denarja dovolj za zmeraj. In tako se je zgodilo, da je bilo vse po hiši umazano in zanemarjeno. Praih je ležal po pohištvu, na dvo-r *ču in po veži je ležal gnoj. Živina je bila neočedema, konji m risa vi in leni.. . "Tukaj ni nič, dra#i mo Jflija" je tožfl France Preiiču. "Trefoa se bo ogledati po svetu!" "Tudi meni/je dovolj te kletke," je rakel Tlija. "Mislm tla ne bomt več dolgo prevažal prašičev po teh krajih. Tja jo zopft uberean, kjer *o vse drugi ljudje in dmgi običaji." "(Hej, saj grem morda tudi jaz ? teboj!" Samotno in pusto .>e je zdelo Francetu doma, kadar ni linel družbe. Učitajoč kričala zanemarjena hiša po gospodarjevi tkrbi. Od sten je odpadel omet, pokazali .-o »se po sobah, po veži, po hodniku stari madeži. Vstran je pogledal France, povesil je oči, da jih ni videl, da ni slikal, kako kriče po roki, ki hi jih odstranila ali \>aj prikrila, da ibi jih ne videlo nobeno oko vee. Tudi podoba materina, videča na steni, nasi kana od neznanega umetnika, je poblcdela. Solrična kič je izpila svetost barv, da je bila videti podoba še bolj žalostna. Samo oči so gledale še vedno prosefč« .tolažbe željno. France ni mogel prebiti tega pogleda. Zapeklo ga je, kadar se je ozrl na podobo. . In še nekaj: kadar je pogledal podobo, se mu je zdelo, da vidi Ltnko pred seboj. Čisto je bila podobna materi. In tako je gledal v materini podobi sestro Lenko, njo, ki je daleč jn ki ne mara zanjo! Čimbolj je premišljal Fiance, tembolj nHu je \stalaja mi bol na Ameriko. Lahko n«u Ik> prodati dom, kupca dobi. kadar hoče. llL-'a stoj a n pripravnem mH^tii. cene ne nastavi previ>oke — in tako pojde lahko v denar. llija >e je rtavelial tnuovanja. Kar je bilo lepega blaga doma, to je navadno pokupil Zaviu^čak, ki je plačeval z go-tovSm denarjem, ali pa ker so intu bili »zaradi odvisnosti dolžni prodajati. Prelič je plačtval šele poteau, ko je poodal Zato pa mu tudi ni 51o tako sijajno, kakor se je nadejal, ko ;e začel trgovino. In domačega sveta se je že tudi nagledal, domačih ljudi se je navel7čal. Dvignila ga je z domače grude zelja po daljnf.rn svetiu. kjer človek živi svobodno. Razsipal jc denar, kar ga je prine>el s seboj. ostalo ga je še za pot nazaj. Sklen.jeno je bilo, da »gre. Spravljal je oW«ko v kovčeg. Ckipro -e vrata in Fraraje Ribič vstopi. Za ndim čaka umazan deček, da prejme plačilo, ker mu je pokazal-pot do Uije. "Za Boga. ali si padel z neba?" se začudi llija. "Ne, prišel sem z doma da si poi^čem novi dom," odvrne France. *4 Tole j v Ameriko?" "Da," pritrdi France.. "fGlej. ravnokar sem pospravljal svoje reči. Bajto sem prodal sostdu, ki čaka na to, da grem. Da, in tudi jaz grem. Dobro, bova vsaj skupaj potovala. A lepo je, da si prišel pome," hiti llija.. •"iPrišel sem pote, res," pravi Ribič, "a < .pravilo." "Tako!" in Preličru .-e zmrači lice. "pa ne, da bi hotel k sestri?" * _ < ■ ' "To je tako-lf," začne Fiance, "zdaj, ko grem v Ameriko, "Sem slden'1, da prodani vse, kar imam." "To je pametno," pravi oni, "no. in potem?" "No. in potem se mi je tako oglasilo v srcu, da bi ven-4arle ne bilo prav, ko'bi pri-šlo vse, kar je mojega, v popolnoma tuj« roke. Zatorej sem niiwli'i in mfslil in prišel seni do zaključka, da bi vendarle prej povprašal sestro, če bi morda ona ne hotela kupiti iiojstne hi3e, da bi tamkaj ne zagoepo-darile tuje roke?" llija je poslušal mimo in potem i?ipregovoril: •"Tako blel>eče otrok, a ne mož. Zatorej si šleva! Pojdi v kak klošter za hlapca, ti nisi za Ameriko! Najprej pravi, kako mu je sestra snedla očetov delež, potem se laže. kako jo Črti in kako sovraži t stega samrgoltnika, tistega oderuha Zavinščaka — a zdaj pride ta š'leva in hoče nasi pa t i zlatega zrnja- v polne jaidi" "Saj sem' sarnto tako mislil." se izgovarja Ribič. "No, le mi»1: in pojdi tja — a pote msi izbiraj dragega spremljevalca. S tako mevžo ne potuje Bija Prelič,." "Ali daj si kaj dopovedati!" "Nič! <*V groš tja. ne greš z menoj" reče, odločno llija. "Ali nimaš ncibeneg-a drugega kupe«?" '•♦O, imam ga. ki mi takoj na roko odšteje denar," pravi France. "Potem «i pravi osel, ako ctoš ponujat temu! Ali misliš, da ti bo t a-Ve kaj plača!? Kdo ve, kako vso reč feplete in zavije, da bo vse njegovo, a tebi ne ostane niti za žepni robec, kaj šele za pot v Ameriko! Poznatm ga! Zatorej, če hočeš zlo. po id i tja — in z Bogom" llija se je obrn;l in j* pospravljal dalje. Zaprl je kovčeg in ga &adel na rame.. "Kaj stojiš? Pojdi i ja! Jaz že dobim tudi bi^z tebe pot v Ameriko!" " . . ""Saj ne greni! Saj grem s teboj! A najprej morava nazai v Kranj, da se tudi jaz napravim na pot." . . Sla sta po stezi navzdol Težko je bilo Ribiču »rce. ■"Taki so dandanes mc%i. Babe so, babe. In tudi ti si baba!" se je jeail llija. *KJja bi siftil site ljudi, oderuhe!" (Nadaljevanje prihodnjič.) leti, videl je v meni nekaj, kar ima zvezo s peresom, toda varal se je. Poskusil me je spraviti na tir velikim možem, toda kljub temtu sem ostal samo klobučar. . Večkrat sva prebedela v njegov i kuhinji, zalila kranjske kldbase z dobro kapljo. To je se bilo leta nazaj ko je še živel Potrato. Terček je Ijrtbil tih kot — dasi je vedel mnogo, je rajSi poslušal ,kot pravil. Vse je le bolj zaupal peresu, ker piedobno je poznal moč peresa. 'Zadnjič eva govorila pred leti, par d!ni za tem, ko je prišel iz Clevelanda. Izgledal je dobro. "Kako se imajo tam?" sem ga vprašal. • "Dobro, dofbro —r Slovenci so povsod Šimenci, Ko prideš v slovenski kraj mesta, se ti zdi, da si v starem kraju, le Sloverike ti znajo urediti vrto ve na tak način.'* Pod Turnskovo lipo je prebil precej svojega časa. Iskal je miru za delo in tam na hribčku ie bil tak .prostor. Kolikor je vedel, je ohranil zase Tičasih pa je t-udi rbrnil «a dobro vsem in priobčil, a znal je tako temeljito zaviti, da je zadelo v dozdevno skoro vsakega, ki je čital. To je bila pač umetno**t, ki je služila človeku šil besede "Zgaga" ki je mnogim služila za ipalieo, posebno zakoncem v downtowiwu. A ko si ga srečal, pa si videl< da je bil samo Janez Terček, prežet z duhom Slovenca, katerega misel kljub odsotnosti, še vedno hodi v vas in se vseda, in ustavlja pri dogodk'h iz otročkih let. in mladeniškega življenja v starem kraju, kot metuljček, ki obletava vrtec cvetočih rož, iz kateiih so ravno odšli "zadnji hlapi jutranje rose. Včeraj sem ga videl, bil je t:ih, v tihem, gledal sem njegov obraz, kaj je ž njim napravilo trpljenje Koliko je moral pre stati, da ga je talko vtzelo. Tih. skromen, greš i»med nas vendar boš zelo pogrešan, Janez. Mnogim si ure krajšal v življenju, v srcih teh ljudi si si ogradil dom in Čravan bo spomin na te. Najlepše pa si dal v zadnjih urah, ki nisi dal, am-' pak izlil iz sebe. kar nosil si "V s-lobini duše. češ. dal sem vse in zdaj še vfcemite to. za namef ček, da bo mera dosti polna. (Počivaj v mirn Janez — kajti mero trpljenja si do vrha napolnil. — Naj tTibo lahka zemlja nove domovine — v=i tvoji se poslavljajo, — z Bogom. Janez! Ismac Mnsich. NARODNA SKUPŠČINA V PITTSBURGHU imam še drugo ■Naročen Stan na "Glas Naroda." Amer. Slovenca, dobi-vaau Olasilo NSKiJ in Ave Mania, pa nisem nilojer bral o narodni tlcupSčini v našem Slovenskem domu, kjer je govoril minister Fr. Snoj o zadevah v Jugoslaviji, in še posebej v Sloveniji- Zanašamo se vsi na I. Bukovinskega in N. Skub&.-ta, da 'bosta poročala. Naroda ni bilo toliko, kakor bi se moglo pričakovati, vendar so bili zbrani visa j oni. ki se živo zanimajo za javne stvari. Minister Snoj je govoril stvarno in dejstveno, ne opo-jeno z navdušenjem. Tako Je tudi treba ker nam je do resnice. Vsaj zame je bil minister Snoj s Kvojiurri besedami bolj dobrodošel kakor vsi došleci iz starega kraja sedanje-g-a časa. V enakem razpoloženju kakor Snoj. govorj tudi hrvatski ban Šuibašač. Imeli smo novo ma&o Rev. Rudolf Flajnikovo, ki je pa. žal, član karmeličaoskejra reda •n bo kot tak rnalo zahajal v našo javnost, vsarpod sedauii-mi razmerami. Tudi js škoda, da si naši dijaki ne dajo toliko truda. UČI OTROKE VARCEVATL Če že danes večina ljudi ne Ena varčevati, razen ič e so prisiljeni, to je da nimajo pri čem varčevati, naučimo .vsaj naže otroke varčevanja. Med pr-vojo igračo, knjigo ali obleko pokloni manj premožnemu tovarišu. S tem ga na-cvajaS k radodannosti in ljubezni do bližnjega. Pazi pa, da mu ne daš prilike občutiti, da je nekaj 4'več" od tovariša, ki mu je stvar poklonil. Tako bi nnu sama odprla oči za razliko med ljudmi, razliko, ki je otrok sam ne bo nikoli opazil. . PRISILNO DELO V HRVATSKI. V Hrvatski, vazalni državi OsiSča, so uvedli prisilno delo. Popisali so vse moške med 18 in 60. letom in jih dodelili za delo na polju, gradbo cest, iz-sUsevanje in sekanje dreves. Ta odredba bo omoeročila mtnotgim nemškim podjetnikom v Hrvatski, da bodo prišli do poceni delavskih moči. INVESTIRAJTE T AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS