Političen list za slovenski narod. P» poBtI prejeman TeljA: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseci gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Xaznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 29. novembra 1884. Letnik XII. Nekdaj in sedaj. Človeštvo živi že v samih vprašanjih! Tii se razpravlja o soeijalnem vprašanji, tam o hrvatskem, drugje zopet se povprašujejo o bodočnosti Slovanstva itd. V resnici, človek je radoven, a ne vsegaveden; stavi si vprašanja, reši jih težko. Le zgodovinsko kolo, ki ga vrti božja previdnost, drobi in meljo človeške upe, rešuje sprašanja, ki jih zastonj rešujejo najgenijalnejši možje. Že pred tridesetimi leti delalo je vzhodno vprašanje merodavnim možem mnogo preglavic, a še sedaj nismo dokaj bhžje konečni rešitvi. „Bolni še živi, hira, dokler mu ne ugasne luč življenja vsled slabosti in onemoglosti; kdo mu bo zatisnil oči, ne moremo prerekovati. To vzhodno vprašanje pa je postalo letos zelo važnega pomena, postalo je ob enem socijalno. Evropa je že pretesna, narodi si iščejo nova domovja, sopar in elektrika kažeta jim pot. Nov „vzhod" ni omejen le na Turčijo, marveč obsega celo Azijo, Afriko in divjo Avstralijo. Stara ' Evropa stoji pred novim vprašanjem: kje in kako bi namreč preskrbela svojim sitnim otrokom dobrega kruha. Starejši rodovi so dobro shajali na rodni jim zemlji, državniki si niso toliko belili glave, ker njihova politika ni daleč segala čez evropke meje. Celo srednji vek za časa križarskih vojsk se je bil bolj seznanil z daljnim vzhodom, ker krščanska ideja jo vezala narode evropske. Od začetka reformacije pa pojenjala je ta vez, zamrl je čut skupnosti, in z mečem v roki čuva vsaka država svoje meje. Moderne države veže le ena vez, in ta je civilizacija. Toda beseda civilizacija je le obleka, ki pokriva materijalne koristi. Oživljajoči duh, ta ne združuje, marveč le loči evropejske rodove. Kaj so sedanje zveze držav? Prisiljeno prijateljstvo ! Veže jih le začasna korist, ta pa se spreminja od dne do dne, toraj tudi zveze, kakor podobe v kalejdoskopu. In sedaj, ko ima Evropa mnoge naloge izvršiti v širnem vzhodu, razdvojena je, kakor ne kmalo poprej. Se pred dvema letoma sta si bile Anglija in Nemčija zvesti prijateljici, a letos že se je ohladila stara ljubezen. Berolinska nGermania" je pisala 24. avgusta: „Spretni vodja nemške države preži že dolgo na priložnost, kako bi pokazal brezozirni Angliji, da nima le sama svetovnega gospodarstva v svojih rokah. Anglija v trenotku nima nobenega prijatelja, nobenega zaveznika. V boji, ki bi se vnel med njo in Nemčijo, ne stopila bi nobena država na njeno stran." Zakaj pa nenadno novo sovraštvo? Znano je, da je Bismark vprašal v Londonu, ima li Anglija kake pravice do Angre-Pekvene, in čakal je odgovora osem dolgih mesecev. To gotovo Bismarku ni bilo po godu, posebno zato ne, ker je uganil angleško nevošljivost. In poplačal je Anglijo pri Londonski konferenci o egiptovskem vprašanji. Nemški poslanec, recte Bismark, je največ provzročil, da se je konferenca končala prav kakor kak parlamentarni škandal. Anglija pa tega nikakor britko ne občuti, kajti lord Granville je končal to „komedijo" z besedami: „Ko bi konferenci nov dan določili, zvezane bi nam bile roke, tako pa imamo sine die popolno prostost v Egiptu". Toda Bismark je zvit ia kar čez noč je postal kolonijalni politik. Še pred letom se ni nikomur sanjalo, da bode kedaj nemška država iskala v vzhodnih aH južnih deželah kakih naselbin. Sprožili so to vprašanje trgovci in protestantski misijonarji. Bismarku ugaja ta ideja in sklical je afrikansko konferenco, da bi zopet Angliji pokazal svoj svetovni vpliv. Kako pa si Bismark misli to kolonijalno politiko, razvidno je iz njegovega govora 26. junija 1. 1. On je popolnoma proti „francoskemu zistemu", to je, proti naselbinam, ki jih snujejo pomorske vlade. Te si namreč najprvo prisvoje kos dežele; tii sem po.šljejo izseljencev, uradnikov in — vojakov ter deželo spoje z materno deželo. Nemške kolonije pa naj bi vstanovile trgovske firme, država bi jih le varovala, nikakor pa prevzela kake odgovornosti za njih razvoj. Tako se je glasil tudi predlog v nemškem zboru za podporo poštnih črt v vzhodu in jugu. Toda tek pride večkrat med jedjo, in pri-hodnjost bo učila, kam Bismark — prste moli. Tu se nam nehote vrine novo vprašanje: more li Nemčija postati svetovna država v tem pomenu, kakor so Anglija, Francija, Eusija? V sedanjih mejah ne, akoravno si pridobi kos Afrike. Ona ostane kontinentalna velesila, ker prvič že njena zemljepisna lega to zahteva. Dalje je vojaška država, in kot taka mora pri sedanjem „oboroženem miru" vzdrževati tisoče in tisoče vojakov proti „pri-jateljem (!) okrog". Kako bi mogla še širne naselbine varovati proti afrikanskim narodom ali drugim naselbinam? Anglija ima kolonijalno armado in to lahko plačuje, Francija si jo lahko preskrbi, odkar veljd splošna vojaška dolžnost, in beli car ima vojakov ko listja in trave. Nemčija je in ostane kontinentalna velesila, in Bismark bode vodil evropsko politiko, dokler ne poseže po prekmorskih deželah. Naj se zaplete n. pr. z Anglijo v vojsko, odločile bi najbrž angleške „Invincibile" in „Inflexibile" kdo gospoduje na morji. Ees se Bismark v trenotku zanaša na Francijo, in sta si postala ad hoc prijatelja, a v slučaji vojske spomnili bi se Francozi na — Sedan. Pruska drevesa ne bodo še zrasla do neba H-t-b-r. rbožiii zaklad. I. z Dolenjskega, 25. novembra. Eno vprašanje je, ktero ne le posamezni učenjaki, ampak tudi državna in deželna zastopstva razmotravajo, nad kterim si je pa že tudi marsi-kteriveleum svoj tilnik ulomil: in to je socijalno vprašanje. V tem so si vsi edini, da je človeška družba na potu, po kterem ne more več naprej, ako LISTEK. Dvanajst večerov. Pogovori doJdorja Junija z mladim prijateljem. (Dalje.) J. Ees čudno se mi zdi, kako se je tako daleč prišlo, da se umetnikova glava obdaje z glorijo neblagih strasti, in da so ga smatra za tem večega čim bolj mu je iz oči izginila trezna jasnost, čim bolj megleno, čim temniše mu je čelo, kakor da bi nizka podla strast oblažila človeka. V čem imamo iskati pravo dostojnost in blagost človekovo? Ali ne morda v tem, da vlada v njem blaži princip, kteri ni mesenost, ampak razumnost? Blag človek ni oni, kteri se služeč grdim strastini valja po blatu, ampak oni, ki gospodujoč z razumom nižjemu poželenju z jasnim duhom zr6 v više ideale, in so prosto brez ovir dviga proti nebu. V onih imenitnih velikanskiii prostorih, kterim se pravi „Lo stanze di Eallaelle" vpodobljena se vidi od neumrljivega slikarja tudi poezija. Eečem ti, da prav želel sem jo videti, da bi spoznal, kako si je ta umetniški veleum predstavljal vzor poezije. Poosebil jo poezijo kot mlado žensko, oblečeno v belo tuniko, daljno polovico te- lesa pa ima krito z modrim plaščem. Tedaj bela in modra. Bela barva je simbol luči, jasnosti in treznosti, modra pa simbol nebeške modrosti. Venčano ima čelo z zelenim lovorom in sede na na marmor-jevem sedeži ima liro obešeno na rameni, v desnici pa drži pesmarico. Lično ozira se proti nebu; njen pogled je nedolžen, miren, jasno vesel; ozira se gori, da vsprejme duha božjega, kteri jo že rahlo napol-nuje, in že misli zapeti; na strani pa držita dva angeljska otroka deščico z napisom : Numine Afliatur. Taka je Eafaelova poezija! In zapisal sem si toraj v dnevnik: V poeziji in sploh v umetnosti odsevati se ima dušna jasnost iu treznost, čistost, naravna nedolžnost. Numine afilatur, Eafaelova poezija ne od mesenosti, ne od podle nizke strasti. Da da, v nadzorni idealnosti mora umetnik zajemati, od tod svoje umotvore navdihniti, oživljati, poveličati, a ta vzor-nost odsevati se ima trezno in jasno. M. O, gospod doktor, ker že govorimo o človeških čutih in strasteh, radoveden sem, kaj Vi sodite o ljubezni, ktera se je v vseh časih in se posebno dandanes prepeva? .1. In hočeš reči, da pred vsem tudi med Slovenci, kaj ne? M. Da, posebno pri nas. J. O ljubezni? O ljubezni v slovenskem slov- stvu? Ko to slišim, nehote mislim na prvaka naših pesnikov, na Preširna. Ljubezen, Preširen, o tem bi se dalo že kaj govoriti. A Preširen v slovenskem slovstvu, ne vem, kako je to, ali morda po tisti psihologični postavi, kteri pravimo asocijacija idej, Preširen, pravim, mi nehote na misel prikliče Stritarja; in glej, tudi tega imena ne morem izgovoriti, da ne bi mislil na tisto presneto osodo, ktera nam je zanesena zadnji čas v naše mlado slovstvo. Tedaj, ljubezen, Preširen, Stritar, o da, to je pri nas nekako združeno, da, drugo drugemu priklenjeno kakor v verige, tako da posito primo et al-terum (et tertium et quartum) ponatur necesse sit. Toda nikakor ti nečem jaz sam o tem govoriti, drugega glas slišaj. Imam namreč pismo poslano mi že pred več meseci od prijatelja, kteri že nekaj let žrtvuje svoje moči v odgojo mladine, v tem pismu ali imenoval bi jo bolje znanstveno razpravo, napisal mi je svoje misli, o najnovejšem našem slovstvu. Že večkrat sem rekel, da ti je prebeiem, in ker zadeva prav ona prej omenjena vprašanja, mislim, da bo ravno zdaj čas temu primeren; naj govori prijatelj mesto mene, že prihodnjič ti je hočem prinesti. M. Prav hvaležen Vam bodem; upam se iz tega veliko naučiti! Željno hočem poslušati. noče pasti v propad svojega pogina. Toda, kdo bo pokazal pravo pot nazaj? — Velikansko je poslopje , ki ga je treba prenoviti, pa na kteri podlagi ? Cogitas magnam fabricam construere? Cogita prius de fundaraento! (Hočeš zidati veliko poslopje, misli najprej na temelj) — tako veli veliki filozof sv. Avguštin. In prav tega načela, zdi se mi, da se je posluževal naš prejšnji deželni zbor. Kajti on je prevzel nekakošno rešitev socijalnega vprašanja na svoja ramena, in vkopal je temelj prav globoko — kolikor globokejši, toliko boljši — ker začel je reformirati pri beračih. No, drugi pričenjajo pri delavcih; eni tudi pri postopačih — pri nas se je šlo še eno stopinjo globokejši in to mora biti gotovo radikalna reforma. Kajti bolj globoko menda ne bo nobeden segal, ker se ne dii misliti, da bi kdo hotel pričeti reformo pri mrtvacih, ki že gnijo v črni zemlji. Po tej poti so osrečili deželo in deželni zakonik z beraško postavo, ki obsega z iz-vrševalnim predpisom vred ravno 80 paragrafov. Postava je dana, in ni nam zdaj več mogoče staviti ovir; je-li dobra ali ne, pokazala bode sama, ker „iz sadja spozna se drevo". Pač pa mislim, da je dovoljeno jo premišljevati, in si tudi dosledne posledice iz nje pozajemati. V takem premišljevanji pak se človeku, hočeš nočeš, vriva več vpašanj. In eno takih vprašanj je: L Kaj se je s to postavo doseglo? Najkrajši in najkrepkejši odgovor na to vprašanje nam dd postava sama s pristavkom prvega paragrafa; ker § 1. zakona št. 16 se glasi: „Farne ubožne naprave so odpravljene". Vsi drugi §§ so le razjas-njevanje prvega; da, ako vse točke natanko med seboj primerjaš, boš morda celo mislil, da je v " prvem stavku prvega § prva beseda preveč, in da bi se bolje glasilo: „Ubožne naprave so odpravljene". Zakaj? Zato, ker iz dozdaj obstoječih ubožnih naprav so zdaj nastali občinski zakladi, očinske posojilnice, zakladi političnih oblast, in morda še kaj druzega. § 34. zakona št. 17 se glasi: „Za tiste ubožne stroške, kteri se ne morejo poplačati iz ubožnega premoženja, z zakonitimi dohodki in z dobrovoljnimi darovi, je jednako drugim občinskim potrebščinam skrbeti po določilih občinskega reda". Prej so tudi morale občine skrbeti za uboge svojih občin, in za to potrebni denar se je nalagal na občinski naklad. Zadostne podpore sicer reveži od te strani niso dobivali; pa imeli so še drugi, svoj zaklad v farovžu in tjekaj so se zatekali, da so se mogli preživeti. —■ A sedaj bo drugače. Občinski odbor bo revežem odločil podporo — in potem je pri kraji. Ta podpora se bode izplačevala najprvo iz ubožnega premoženja; in še-le potem, ko bi ubožni zaklad ne zadostoval za vse stroške, še-le potem mu mora pomagati občinski zaklad, oziroma občinski naklad. Toraj komu na dobro bo od zdaj naprej ubožni zaklad? Gotovo le občini, ali davdoplačevalcem. Kajti le oni bodo imeli manj odstotkov občinskega naklada vplačevati. Ubožni zaklad toraj ni več ubožni, marveč občinski zaklad. § 7. istega zakona se glasi: „Občina ima pravico, od osob, ktere so bile zarad ubožnosti v njenem oskrbovanji, ako pridejo potem k premoženji, za preskrbo ali podporo zahtevati toliko povračila iz tega premoženja, kolikor ga ni neobhodno treba, da se ž njim prejšnji ubogi preskrbljenec nadalje vzdržava". S tem paragrafom je miloščina načelno odpravljena. Zakaj ? Zato, ker do zdaj je veljalo načelo, da se je miloščina le tisti dar imenoval, za kterega dobrotnik ni zahteval nobenega povračila, ampak le „Bog povrni". Do ut des, to do zdaj ni bilo načelo miloščine. Za naprej pa se bo miloščina delila le s pristavkom: „Zdaj, ko si potreben, ti dam — pa če boš kterikrat si kaj prislužil, ti bom pa nazaj vzel". (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 29. novembra. Notranje dežele. „Deutsche Ztg." imela je, ni še dolgo, novico, ktera vresničena, bi ves čeho-slovanski svet napolnila z nezmerno radostjo, velikanskim veseljem. Pravila je namreč, da se bode presvitli cesar Franc Jožef dal leta 1886 kronati s krono sv. Vaclava za deškega kralja, kar je do sedaj še pri vsakem vladarji iz Habsburške rodovine običajno bilo. »Politik" pravi, da kakor ji je novica prijetna in jo rada sliši, bi vendar-le še rajše zvedela vir, kje jo je „D. Ztg." pobrala, ter misli, da vse skup ni druzega nego brezmiselni manever za bodoče volitve. Kaj „Deutshe Ztg." z njim doseči misli, pač ni znano. Na Moravskeni se je posebno v Brnu začelo sovraštvo med češkimi in nemškimi — dijaki. Poslednji nerodneži Cehe napadajo, kjerkoli morejo. Posebno priljubljen jim je kraj oId staro-brnski gimnaziji, kjer kar v tolpah čakajo na male češke dijake in jih s pestmi bijejo, z nogami sujejo in tu pa tam se celo kak cirkelj in nož zabliska, če pa ni druzega je pa tudi ojstro pero dobro, da se nekoliko koža opraska. Tako so trije taki nemški hajduki na 24. t. m. napadli češkega dijaka brez vsakega povoda in ga po glavi in po rokah z nekim ojstrim orodjem tako obdelali, da mu je kri tekla. Bodo pa zopet nemški listi kričali o Kuchelbadu. Na Predarlskem zbralo se je 200 odličnih katolikov, raznoterih stanov: duhovni, učitelji, državni poslanci, uradniki, rokodelci in kmetje, in ti so se posvetovali o napravi za sedanji liberalni čas tako potrebnih katoliških podučnih zavodov. Vdele-žilo se je tega zbora tudi več odličnih katolikov iz sosednje Nemške države in iz Švice. Vsi so bili v tem edini, da je prva podlaga, ki jo otrok v hiši svoji starišev dobi, prav posebno imenitna in dostikrat odločilna pri vzgoji značaja za celo življenje. Nič manj važne so pa v današnjem po liberalizmu okuženem času krščanske šole. Iz tega namena in ker je izgojevalno vprašanje za sedanjo mladino vprašanje življenja ali smrti, bitja ali nebitja; vprašanje, od kterega je odvisna bodočnost cele JJvrope, bodočnost vesoljnega katoliškega sveta, sprejela se je naslednja resolucija: »Katoliško odgojevalno društvo na Predarlskem izraža na današnjem svojem velikem shodu o misli za vstanovo katoliške univerze, kjer koli si že bodi v naši domovini, najtopleje so- čutje in se nadja, da se bode to podjetje z božjo pomočjo in združeno požrtovalnostjo vseh avstrijskih katolikov v Avstriji prej ko prej vstanovilo". Ob enem je veliki zbor izrekel telegrafično svojo zahvalo svojemu rojaku Linškemu škofu za njegovo moško postopanje v verskih zadevah glede odgojevanja mladine, na kar je iz Linca prišel brzojaven odgovor: „Bolni škof se zahvaljujejo za spomin in blagoslov-Ijajo društvo". Eohrweck tukaj, Eohrweck tam! čuje se povsod, kjer zborujejo liberalni novodobni uHitelji. Povsod se hočejo, pravimo le hočejo, iz-raževati sočutna priznanja možu, ki je bil zadosti predrzen vstavljati se cerkvenemu pozivu in odgovor dajati od svojega napačnega podučevanja in razlaganja verskih zgodovinskih resnic, toda vlada, ta šmentana vlada je pa povsod trmoglava in pravi: ne ! Tudi v Brnu stopilo je skupaj ondašnje učiteljsko društvo in že so sprožili besedo in jo zapisali v zapisnik, s ktero so hoteli Eohrwecka poveli-čati. Pričujoči vladni komisar je pa rekel, da ne, in če bi ne hoteli ubogati, ali če bi se zopet drugo-krat še kedaj kaj tacega na misel jemalo, bode društvo pri tisti priči razpuščeno. Da pa gospodje tega opomina ne bodo pozabili, naj se jim zapiše v dotični zapisnik o seji in se jim tako ohrani tudi še za pozneje čase. Sicer je pa zadosti grdo od strani katoliških učiteljev, ki se k liberalnim prištevajo, da lastno gnjezdo onesnažujejo, kakor neke vrste tiči, Zidom se žid, ki svoji veri neveren postane, tolikanj zameri, da ga nihče več ne pogleda, pri nas se pa vse sm6, da, še drva bi jeli sekati na katoliški veri, če bi taista podobo tnale imela. Od ministerskega predsednika Tisze podah so se hrvaški poslanci v Budapešti kar po vrsti od ministra do ministra. Povsod so se jim dajale najlepše obljube s pristavkom seveda, ako se bodo tako Hrvatje kakor Madjari pogodbe držali. Ko bi ubogo Hrvaško lepe obbljube osrečiti zamogle, morala bi ona že sedaj ena najsrečnejših deželii pod solncem postati, kajti vsak minister, kolikor jih je v Budapeštu, imel jih je cele koše za Hrvate. Prepričani smo, da danes leto še ne bodo na Hrvaškem prav nič na boljem, kakor so danes, kajti tudi v Budapeštu vedo da obljnbiti in dati je preveč! Bog daj, da bi se motili! Tuanje države. P o 1 i c i j a v Zit/*t'c7m zasačila je skoraj ravno tedaj, kedar so otvorili arlsko železnico, štiri glavne anarhiste in sicer: Stellmacherjevo ženo, pri kteri so imeli anarhisti svoje shode, dušo vseh švicarskih anarhistov mehanika Kaufmanna, nemška anarhista S ter na in Hauserja. Pri vseh so našli ojstro orožje, smodnik in dinamit. Ko so jih postavili pred okrajno sodnijo Zariško, je ona vse štiri anarhiste za nedolžne spoznala in takoj oprostila. Državno pravdništvo pa le ni odjenjalo. Toraj je bila odločena druga obravnava in anarhiste so zopet polovili in zaprli, toda sedaj so imeli še le tri, četrti, namreč Hauser jo je že popihal. Iz Basela so izgnali anarhista Warovskega, ker ni hotel o svoji osobi nikakih izjav napraviti. Ker so pa vendar-le pri njem ojstro nabit revolver in drugo razstrelnino našli, smatrali so ga zarad tega za nevarnega anarhista, ter so ga na državne stroške fotografirali in njegovo fotografijo na vse kraje sveta razposlali. Jiismarku se godi, kakor možu, ki se je igral s črnimi bukvami, in ker je poklical duhove, kterih pa vgnati ni znal. On je na Nemškem vpeljal splošnjo volilno pravico; s to ravno pa je položil kal bodoči republiki v sedanjem nemškem cesarstvu. J. In tako tedaj, ljubi Mirko, te jutro pričakujem. Nocoj se moram posloviti, čaka me še danes važno opravilo doma. M. Dober večer, g. doktor! Deveti večer. J. No, Mirko, ali si že tukaj, me že dolgo čakaš? M. Dober večer, g. doktor! Pol ure se že tod sprehajam hladna senca tii pod košatimi kostanji mi dobro de, in pa ta krasen razgled! G. doktor, ali ste prinesli pismo? J. Da, da, kako bi mogel zabiti? Zdaj pa le sedi .semkaj z menoj in poslušaj. M. Prav rad, gosp. doktor. J. Predragi prijatelj! Gotovo se še dobro spominjaš onih srečnih let, ko sva še gimnazij obiskovala in tudi v šoli skupaj sedela. Toraj, kakor veš, je bilo naše posebno veselje prebirati domače pesnike; zanimala nas je v.saka tudi najmanjša prikazen v našem komaj rodivšem se slovstvu. Koliko sva takrat modrovala, kako se navduševala za narodno reč, najini upi bili so večkrat veliki, celo smeli, ker sanjala sva o rečeh, ktere ne vem, ali se morejo na svetu kdaj vresničiti. In vendar srečna tista leta! Toda kmalo nam je bilo zapustiti gimnazij in različnost poklica naju je ločila. In toraj je tudi za-me prišel čas, ko sem se moral resno poprijeti stroke svojega prihodnjega poklica, oni čas, ko je bilo treba postavljati podlago bodoči sreči kratkega življenja, ktero nam je tii odmerjeno. In tako, ves zamišljen v više študije, sem, da se sam obtožim, popolnoma zanemaril domače slovstvo in njegov nadaljni razvoj. Precej let je preteklo, dokler sem se stalno utrdil na tem mestu, ktero zavzemam. A glej, zdaj kosem se zapustivši zaduhle akademične dvorane, odloživši mrtve šolske knjige, spet vrnil v naročje življenju in začel prostejše dihati, oživeli so se mi spet stari spomini, probudile nekdanje želje, ktere je časa silni val zakopal, a ne izruval mi iz srca: Začel sem spet zahajati na polje domačega slovstva, vživat njegovega cvetja; temu žrtvujem lep del onega časa, kteri mi od vsakdanjih opravil ostaja. A še nekaj drugega je, kar me še posebno nagiblje baviti se z domačim slovstvom. Kakor veš, mi je božja previdnost odločila eno najblažih vlog, odgojevati nadepolno mladino. lies, kaj ne, prelep poklic! da bi le znal dostojno ceniti ga! Pri teh najnežniših cveticah milega naroda mi biva duh in srce, skrbno spremljaje njihovo mišljenje in čutenje. Toda vprašam: Kaj za-more bolj in odločniše vplivati na mlada srca, na-vzetna za vse dobro in lepo, kakor domače slovstvo? S tako gorečnostjo se oklenejo mladenči maternega jezika iu to tem bolj, ker jim je nemilo izključen iz šole in javnega življenja; da, tohko veča je ona gorečnost pri nas, ker smo materinščino še le zadnji čas jeli gojiti, v svesti smo si nekako, kakor da bi bili v preteklosti preveč zamudili in za to hoteli zamujeno uhiteti; zatoraj si smatram za eno najblažih in svetejših dolžnost skrbno se učiti jezika maternega in vsestransko ga razvijati. A pred vsem je mladina, ki se s posebnim navduševanjem žrtvuje temu delu; odraslemu možu se kri ohladi in srce ne navduši se lahko za ideale; mladina pa je bolj vnetljiva, in za kar se navduši, poprime se strastno. In to sem zapazil, kar me zelo veseli, tudi pri naši učeči se mladini. O da bi ti videl, kako hlastno planejo naši mladenči po vseh novih knjigah, ktere nam dojdejo iz tiskarne, kako željno in strastno jih bero, ne, boljo rečem, kar požirajo jih. Znano je že, da dijaki niso posebno denarni, in ako tudi pridejo do denarja, veš, da mladina je poslastna in novce prerada potroša v druge svrhe; a vse drugače sem imel večkrat priložnost zapaziti pri naši mladini in prav to mi daje bolj ko vse drugo pogum in me polni z blago nado, da moramo kmalo doživeti boljše bodočnosti; zapazil som namreč, da naši mladenči se ne boje šo tako velike žrtve, ko si imajo nakupiti domačih knjig. Trpel bo raji mesece in mesece, da si le omisli vsako na novo izišlo knjigo. Kaj ne, da je taka prikazen tolažljiva? (Daljo prih.) ali če se prav dobro izide, k velikanskemu prevratu, kteri je ondi neizogiben, ako pojde vse korak za korakom, kakor sedaj kaže. Socijaldemokratje jeli so mu čez glavo rasti ua vseh straneh in Bismark, ki se skupne Evrope ne boji, v resnici že ne ve, kako bi se jih odkrižal. Očitno tega svojega strahu sicer neče še priznavati, marveč se dela pogumnega, kakor deček, ki kliče močnega tovariša na boj, če tudi dobro ve, da jih bo dobil. Besede kterih se je v nemškem državnem zboru znebil nasproti zastopnikom nemškega po njem osvobojenega in tudi ravno po njem morda v nesrečo tiranega naroda: „cela Evropa mi ni imponirala, pa mi hočete Vi?" so tako pomenljive, tako znamenite za nemške razmere, da jih nikakor zadosti vredno oceniti ne moremo. Socijaldemokratje ravno so za Bismarka tisti zli duhovi, ki mu bodo še marsiktero noč spanje odnesli, kajti vsakih treh let, kedar je potreba stopiti k volilni mizi, se njihovo število čudovito narašča in ako pojde v tem razmerji vse naprej, kakor do sedaj, lahko rečemo, da bodo že v šestih letih socijaldemokratje v državnem zboru zapovedovali, tako jim raste moč od leta do leta. Bismark se bo še-le prepričal, kedar bo že prepozno, da ni vsaka reč za vse! Bolgarija se lahko smeja, ker ima tako mogočnega pokrovitelja, podpornika in prijatelja, kakor je mogočna Eusija. Vsakdo ve, da železnice delati ni malenkost, ktere bi se človek s petimi groši v žepu podstopil. Za tako podjetje je treba silno veliko kapitala. Eavno tega pa po Bolgarskem ravno tako manjka, kakor pri nas. Toda Bolgari imajo mogočnega strica, ki jih bo za prvo potrebo založil in to je silno veliko vredno. Eusija jim bo namreč za železnico, ki jo bodo spomladi delati jeli, prepustila brezplačno več lokomotiv, celih vlakov voz in vse šine, kar se jih bo potrebovalo. Vsaj tako so sklenili nedavno na konferenci, ktere so se vdeležili minister zunanjih zadev, financ, vojske in železnič-nega oddelka. poslanec takih peticij ima, mu mi cel koš druzih vsipljemo in gotovo se številke naše in nasprotne vjemajo, kakor Karlonove šolske peticije. Izvirni dopisi. Od Pohorja, 27. novembra. („Najgro3nejši db-surdum".) Ni še temu ravno predolgo, odkar je glasilo naših ^Nemcev" v svojih predalih „nepobitno dokazalo", da so na malem Stajaru Nemci bili prvotni prebivalci, a tukajšnji Slovenci da niso drugo, kakor prisiljeni Bošnjaki, ki so pa dobrodušne Nemce — poslovenili! Na takšno »dokazovanje" opozarja tudi zgodovinar Sasinek, ko v svojem najnovejšem že znanem spisu pravi, da je to, kar nemški učenjaki o Slovanih pišejo, skoro gola negacija, samo zanikavanje. Vsled tega Eusi niso Slovanje, ampak Mongoli; Slovani na Poljskem in Slovenskem (Slovaškem) so poznejši priseljenci, ker so tam bivali Sarmatje; ua Po-tisji in v Erdelju bili so Scitje in potem Dačani, a ne Slovanje; Slovani na Moravi, na Češkem in v obče narodi med Baltom in gornjim Dunajem, med Eenom in Vislo niso prvotni prebivalci, ker so tam živeli Kelti, a za njimi nemški Germani; v Panoniji in okoli Adrije tudi niso Slovanje prastanovniki, ker so tod bivali nekšni Panonci in Pelazgi, ktere so Eimci polatinčili; pod Savo in dolnjim Dunajem Slovanje niso praobivatelji, ker so tam boravili Ilirci, Tračani, Paeoni, Bessi, Getovje itd., kteri so naj-prvlje vzpremenili se v Grke, a potem se v Latince prelevili. K takemu historikovanju, dostavlja imenovani zgodovinar, ni treba nič druga, kakor povedati: Sam Bog zna, kdaj, v prvem ali v šestem stoletji, so se povrnili Noetovi časi ter je povodenj poplavila te Kelte, Galle, Mongole, Germane, Sermate itd., in ko je tam vse bilo prazno, napršilo je z neba naenkrat možtvo Slovanov, s kterimi ste se napolnili dve tretjini Evrope in ena četrtina Azije. Ne do drugačne, pač pa do tako sledice dospelo je preiskovanje „hi-storikov"! In pot negacije mora človeka privesti tudi v ta „najgroznejši absurdura". Iz Mariborske okolice, meseca novembra. {„Mit aufgehobenen Hdnden".) Srečen človek, ki le eno krilato besedo (gefliigeltes Wort) iznajde, a naš mestni poslanec je zadel že drugo. „Mit aufgehobenen Hilnden" jo rekel, prosijo Slovenci za nemščino. Kaj druzega je, ako človek pri veseli mizi preveč besedo zasuka, in kaj druzega, če javno pri deželni; pri važnih trditvah pa se zmir tirja dokaz. Blagovoli naj toraj g. poslanec tudi dokazati, kteri Slovenci so prosili, ali ktera društva, in kdaj, v kaki sostavi ? Kolikor je nam okolica znana, se res znanje nemškega jezika tirja, pa ne tako kakor g. poslanec trdi o Herbstovem pomenu izključljivo brez vsakega druzega, marveč vsakemu jeziku dati svoje pravice in da se pri nas na slovenski podlagi drugi nemški uči. Ali so Slovenci kaj druzega prosili? Ako gosp. DomaČe novice. (škof Strosmajer), najnovejši Ljubljanski častni meščan, zahvalil se je našemu mestnemu odboru za veliko in častno odlikovanje v lastnoročnem pismu, kakor sledi: Slavnomu gradu Ljubljani velečastnomu njegovemu starešinstvu i zastupstvu! Čast mi je iz dubljina srdca svoga zahvaliti se, što me je vriednim i dostojnim cinielo, uvrstiti u broj začastnih svojih gradjana. Kad ja pomislim na junačku i slavnu borbu, kojom se slavni grad Ljubljana i dični njegovi pobornici za slavjansko svoje biče od pamti vieka bore; onda se zaisto ponosim, što sam začastni gradjanin grada Ljubljane in su-član divnih njegovih pobornika postao. I do sad je slavni grad Ljubljana uzporeda sa gradom Zagrebom miesto u srdcu momu zauzimao; odsele če mi pako podvostručena dužnost biti sve što mogu za naprie-dak, procvati slavu dične Ljubljane učiniti. Ja slična odlikovanja najvišjimi odlikovanji na ovoma svieta smatram, ja iz srdca i slobodne volje plemenitih duša proiztiča i baš za to do srdca dopira in slo-bodnu volju i odluku na svaki plemeničiji rad i na svaku žrtvu podniča. Oiena je pako tomu liepoma odlikovanja jer digla okolnost, što mi je spomenica njezina uručena prigodom sviečanosti otvorenja galerije slika u Zagrebu, i to po članovi vieča, koje več odavna ljubim, štujem, diveč se njihovoj odluč-nosti, postojanosti i požrtvovnosti u promicavju svetih narodnih svrha. Ova posljedna okolnosta dala nam je ovo dana u Zagrebu ugodnu priliku sjedne i sdrage bratske strane veselo uzkliknuti: Sve što gradu Zagrebu na napriedak i slavu služi, napriedak je ujedno i slava gradu Ljubljani; a sve, što diže, u napriedjnje i slavi Ljubljanu diže, u napriedjnje slavi ujedno i Zagreb. Tako se, hvala Bogu, od dana sve više v srdcu i sviesti jednorodne brade uzmna-žaju one svete sveže, koje plemeniti težnje za pro-svetom i umiru napriedkom radjaju. Još jednom dakle: viečita hvala! Podpisujem se pako sa ponosom Josip Juraj Strosmajer s. r., vladika i začastni gradjanin mile Ljubljano. Djakovar, 20. novembra 1884. (Umrla je) v tukajšnem uršulinskem samostanu M. Neža Proš na 22. t. m. E. L P. (Folcvarjen petrolej) je v Ljubljani menda pe-rijodičen postal. Lansko leto osorej je cela Ljubljana tožila, da ni petrolja dobiti, da bi gorel in letos menda ni mnogo bolje; v Šentjakobskem obHžji za drag denar ni dobiti petrolja, da bi svetil, kakor se spodobi. Neprilika traja že celih 14 dni. Pravijo, da je tisti petrolej tako slab, ki preko Eeke v Ljubljano pride. (Trapisti) kupili bodo grajščino Zajcklošter na Štajarskem, kjer se jih bo potem 27 osob naselilo. Zajcklošter je lastnina "VVindischgriltzova. (Poziv) vsem gg. prijateljem nilrodnega petja. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" naznanja vljudno vsem prijateljem narodnega petja, da osnovi v torek 2. decembra t. 1. začetno pevsko šolo za vajence. — Pristopiti zamere vsakteri, kdor je poštenega značaja, ob jednem pa, da se zaveže povsem društvu pripomoči, ter si prizadeva vstrezati gmotnim in izvrševalnim zahtevam. — Začetne vaje bodo vsak torek in četrtek zvečer razun praznikov od 8.-9. ure v društveni sobi št. 8. gospodske ulice L nadstropje; a za izvežbane pevce pa vsak ponedeljek in sredo redno ob 8. uri zvečer. Izvežbane pevce, kakor tudi vajence sprejema društveni odbor, oziroma pevovodja ob gori navedenih urah ter ob nedeljah od 11.—12. ure dopoludne in popoludne od 2—3. Ker ima pevsko društvo nSlaveC jako blag namen, blažiti srce ter napeljevati k pravemu, resnemu in poštenemu razveseljevanju, vabi podpisani odbor vso petja zmožne gg. prijatelje društva, naj v mnogobrojnem številu pristopajo k društvu, ki ima lepi smoter: ^Svoji k svojim", kajti: Posen dar jo iz neba. Ki sree veselo vžiga; Kadar tare skrb duha, Petjo ga nad prah povzdiga. Odbor. (Pesniku Francu Prcširnu na čast) napravi letos slavnost ^Slovenija" na Dunaji d. decembra. Poseben odbor dela priprave za-njo. Sodelovala bo tudi gdna. Šumanova, hčerka gosp. prof. Šumana. Slavnostni govor bo imel gosp. drd. Majaron. (Umrl je), kakor se nam iz Slavine poroča, g. Janez Saj o vi c, oče ondašnjega župnika preč. g. Janeza Sajovica. Eodil se je ranjki na Visokem 28. avgusta 1800, umrl je v Slavini 28. novembra 1884. Naj bode vsem znancem priporočen v pobožen spomin. E. L P. (Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Knezoškofovski duhovni svetovalci so imenovani č. gospodje: Stagoj, Erjavec in Švinger, č. gosp. J. Kralj je dobil župnijo Device Marije v puščavi. (Pri Novicerkvi) je privizorom nastavljen gosp. Šijanec. Fara je razpisana do 20. decembra. Zapuščino pokojnega dekana bodo pa po dražbi prodajali 9. decembra. (Hmelj) predavajo v Žavci po 55—65 gld. Okolo 800 centov so ga že prodali. Telej^raiiii. Line, 28. nov. Škofu je nekoliko odleglo. Budapešt, 28. nov. Poslanska zbornica privolila je v sodniško preganjanje Verliovaya zaj-ad izneverjenja za Csangose nabranega denarja. Tudi poslanca Szalaya, ki je zarad dvoboja obsojen, izročila jo sodniji, da prestane odmerjeno mu kazen. Rim, 28. nov. Dohodki za leto 1884 presegajo budget za 2472 milijonov lir. Ostanka imajo po odbitji vseli stroškov blizo milijona. Budget za leto 1885 preračunjen je s preostankom blizo 8 72 milijonov lir. Za leto 1886 nadja se finančni minister, da mu bo ostajalo celo 11 milijonov, ne da bi kaj davek povišati trebalo. Pariz, 28. nov. Vlada je zmagala v ka-mori glede kitajskega vprašanja v vseh točkah, dnevnega reda. Pariz, 28. nov. Morilec Wassmund, 23-leten mladeneč, je obsojen zarad navadnega umora na vešali. London, 28. nov. Parnik ,,Durango" zadel je blizo otoka Wight ob Liverpoolsko ladijo in se je potopil; z njim vred pa tudi dvajset ljudi. Tuj C i. 27. novembra. Pri Maliiii: Frioderik, Hausner, Glass in Kraelii, trgovci, z Dunaja. — Vitez Gutraansthal, grajšoak, iz Trsta — Julij Mayer, zdravnik, s soprogo, iz Planine. Pri Slonu: Nik. Gasselsedcr in H. Reitmayr, trgovca, z Dunaja. — Franc Štajer, c. k. notar, iz Vipave. ~ Janez Liischnigg, trgovec, iz Šmarija. Pri Južnem Jcolodvoru: Franc Rozman, trg. pot., iz Gradca. ]>unajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 29. novembra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . avsir. zlata renta, davka pro.sta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije..... London ...... Srebro ...... Ces. cekini...... Francoski napoleond..... Nemške marke..... Ka. 'hožieiin, rtni-ila priporočajo se še najbolj „Hollerjeva svirala", kterih smo ze na tem mostu večkrat omenjali in jih tudi sami za prav prilična spoznali. Ne le, da so bila ta svirala odlikovana že po vseh razstavah, najposlednji« pa 1881 v Melbournu in 1883 v Ziiriehu, letos v Nizzi in Krcmsu, kjer so dobila zlato medalijo, temveč to, da so za božične praznike skoraj ne dobi darila, ki bi tako ugajalo za vse stanove, kakor ravno sviralo. Kako drugo darilo žali dostikrat obdarovanega, tako n. pr. je jako neumestno darovati komu kos mjila: češ, „umij se, umazanec umazani", ali pa stekloničico parfuma: „smrdiš, naškropi se!" Sviralo nikogar ne žali, pač pak vsakega srčno razveseli. In res v tožnih urah življenja posebno za gospode duhovne no vemo lepšega razvedrila, kakor milodoneče sviralo na mizi, ki nam krajša žalostne dneve življenja. Pa ne le za te. tudi za gostilnioe se tako sviralo priporoča, in na Švicarskem, kakor nam Ilcller piše, se je neki število gostov po takih gostilnah podvojilo, kjer so imeli nastavljena svira a, ki so goste s svojimi melodijami kratkočasila. Svirala imajo vse najnovejšo glasbene komade iz opero, operete in plesne godbo; pa tudi narodne pesmi najbolj priljubljenih narodnih skladateljev Vam svir.-vjo. To zimo, pravi Ileller, da bodo daroval zopet celo stotino najlepših sviral. ki so svojih 20.000 frankov kakor en krajcar vredni, svojim kupovalcem; on namreč določi vsako leto nekaj sviral za loterijo, pri kterih na vsakih 25 frankov odpade en listek, ki zadene. Tako je lahko mogočo, da že kupec čisto majhnega sviralčka zadene veliko krasno sviralo. Oenilniko llellerjeva tovarna zastonj i)ošilja in pravi, da je najl)olje tudi šo tako majhine naročnino naravnost v liernu (Sviea) pri Hellerji naročiti, kajti le tako jo mogoče prava njnjtova svirala dobiti. Daljo naj so tudi gleda na firmo (J. H. Holler) ktero ima vsako sviralo; Ileller je liferant sviral skoraj za vso cesarska in kraljeve dvore. 81 gl. 5.5 kr. 82 ., 75 „ 104 „ 40 „ 96 „ 85 872 „ - „ 304 „ 75 „ 123 „ 15 „ ■5 I 78 " 9 „ 77 „ 60 20 „ Umrli so: 26. nov. Teodor Poderžaj, delavčev sin, 1'/, leta, Kolodvorske ulice št. 20, oslabljenje. 27. nov. Janez Liisser, prisiljenee, 47 let, Poljanski nasip, št. 50, jetika. V bolnišnici: 25. nov. Janez Jazbec, hišnijposestnik, 42 let, vsled edema v možganih. 26. nov. Marjeta Tignanae, gostija, 59 let, vodenica. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hkit. 8 gl. 41 kr., — domača 6 gl. 76 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — JeCmen 5 gl. 11 kr. — Ajda 5 gl. 77 kr. — Proso 5 gl. 61 kr. — Turšica 5 gld. 77 kr. — Oves 3 gl. 30 kr. krasnih amerikanskih divanov na prodaj in sicer komad po JJS gld. SO kr., r-ir gld. in gld. kr. Ti divani preoblečeni so z najboljim sedaj modernim jute-blagom in bogato okrašeni z temno-rudečim, tiskanim žametom. Delo je solidno, kar v zvezi z clegrautuo viianjostjo divana gotovo zasluži, da ni hiše brez takega divana. Cena je nižja nego navadnim divanom, tako da je vsakemu mogoče, omisliti si to krasno pohištveno orodje. Najbolj navadna (lolg^ost teh divanov, (z predalom ali brez njega) je 140 etm., širokost pa 72 etm. Na zahtevanje izdelujem tudi večje, kterim je cena primeroma večja. Izgotov-Ijene divane imam v svojem stanovanji na ogled. Naročniki z dežele naj pri naročevanji naznanijo, kakih barv blago žele, kakor tudi, ktera naj najbolj prevlada. Sicer pa resnim kupcem na zahtevanje pošljem vzorce franeo, kakor tudi podobo divana. p^* Ker so gornje cene tako nizke, umejo se iste le če se plača naprej ali na povzetje. Anton Obreza, tapeciral', ključarske ulice št. 3 (pod mestnim trgom) v Ljiil>\jaiii. (1) Priporoča se tudi za izdelovanje vseh drugih, v njegovo stroko spadajočih del. !!! Ceno !! I Izvrsten med '' (g-arantii'fiii pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti pot;neinu povzetju ali pa proti gotovi plači pri svečarji v Ljubljani. Dobiva se tudi med t satovji. Ob enem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih poprej Matej Sclii^eirieT', izdelovalec cerkvenega orodja in poHode, v Ijjubljani, Sv. Petra cesta štev. 24. Prečastiti duhov.ščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; v.se orodje liode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičneiu, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot nionštraiice, keiilie, lainpc, križe za baii-dera in altarje, svečnike mnoirovrstne velikosti, dobro posrebrcne, tndi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje hode ua novo pozlateno iii posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ojfiiju po-/.latenf. yavof-rna deta i^rršiijfjo sr v vaa-horiini-tn zhtga u0I*isallia za-se vmrjona" in zarobljena, vsaka za-se zložena, z rudečo krajevino —. in z dolgimi franžami, najfineje piketovane, prekrasne po 3 gld. 75 kr. tucat_ TVajjrlavili l-Ol>ci ill Og-riniacie zimo iz najfineje Berolinske volne .J 2 dolgimi franžami v naj- bolj zbranih, lepih in modnih barvah, kakor so: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, inizičasta, rudeča, rujava itd. 1 gld. 20 kr., tucat po 13 gld. ]I-*0?>otlli »l^di neizrečeno veliki in debeli, iz najtežje^ in boljšega sukna tkani, po najbolj ele- --* gantnih angl. vzorih, kakor rujavi. sivi in melirani z dolgimi franžami. Pledi te vrste rabijo se vsled svoje neizmerne dolgosti in širjave lahko za obleko, za odejo na popotovanji, za na posteljo, za šavle, ter se da celo po 201etni rabi iz vsakega napraviti še dvojna jako elegantna ooleka. Tak pled nadomesti vsakemu površno suknjo, dežni plašč, paletot popolnoma. Prve vrste 5 gld. 50 kr., druge vrste po 4 gld. 50 kr "olatlio kosovih po 30 vatlov velikih, najtežji in najtehtnejši izdelek za domačo --—i_ rabo, ^It širok po 7 gld. 50 kr., širok po 5 gld. 50 kr. kos. Cena bombažu silno raste in se bo platnu v kratkem cena podvojila, toraj se vsakemu priporoča, kolikor mogoče hitra pre skrbitev s platnom. J^^rJlj-jati Ž<5T>Tli ]l"0l>0i najlepše Lijonske svile, v vseh raznih barvah, vsak robec druge barve, po 3 gld. 50 kr. tucat. J^-^illl^ate fillišlce rioo^ovico ^ najlepših barvah pisane, rudeče, modre, vijolčaste, ' ^ ^ rožne, rujave in plave, dolge čez kolena, 3 pare za 1 gld. 15 kr. Cž*-<>l>(>lill - "'aniitlira obstoječa iz dveh pogrinjal za postelje in namiznega pogrinjala s cofi iz baržuna v najsijajnejih barvah izdelana, velja le 7 gld. 50 kr. T-S llilio i'' plftna težkega in močnega kakor usnje, brez šive, prikladne za največjo posteljo % široko po 1 gld. 35 kr., tucat po 15 gld. .Jj^Jj^ Jlj^ llltO najfineji in najboljši izdelek, težka temnikasta ali pa svitla po najbolj ^ _zbranih perziških, turških in indiških vzorih z obilnimi in dolgimi fran- žami po 3 metre 30 ct. dolga za vsako okno, toraj par prvo vrste po 5 gld., drugo vrste po 4 gld. 25 kr. za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčjo ^ ' ^ volne v vseh najnovejših in modnih barvah, gladko in melirano, najboljšo kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le O gld. Vzori (muštri) se pa ne jiošiljajo nobeni in po nikaki ceni. Kdor naro(;i najmanj za 20 goldinarjev blaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tirkisom obdanim z biseri. Zlato je 6karatno, lepo izdolbljeno in silno elegantno. Narom naj se le proti ccs. kralj, poštnem povzetji ali pa proti predplači pri AVaareiiliaiis •J, IT. WIEN, Schiffamtsgasse 20. (5) >^ahvaljevaje se preeastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje O S;. @ @ 3r m k r o J a č, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (13)