URADNE OBJAVE
	OBCiN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
	
KOPER, DNE 21. JUNIJA 1973	Št. 12
VSEBINA: Občina Piran	_ QDLOK O komunalnih taksah v občini Piran -	ODLOK o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za pro-	— ODLOK o spremembi odloka o sestavi svetov skupščine občine izvode in storitve -	ODLOK o najvišjih stanarinah	_ ODLOK o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov -	ODLOK o davkih občanov v občini Piran	občine Piran za zasedanje v skupščini SR Slovenije	
OBčtNA P!RAN -?
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in št. 21/73) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O UKREPIH NEPOSREDNE DRUŽBENE KONTROLE CEN ZA PROIZVODE IN STORITVE
1.	člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občine, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok.
2.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na organizacije združenega dela, ki so kot pravne osebe vpisane v register organizacij združenega dela, na imetnike obrti in na posameznike (v nadaljnjem besedilu: udeleženci v prometu blaga in storitev).
^	3. člen
Maksimirajo se prodajne cene v prometu na drobno za naslednje živilske proizvode in storitve:
a)	za pasterizirano konzumno mleko,
b)	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke),
c)	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso, meso piščancev - brojleijev,
č) za stanarine ter najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Za predpisovanje cen iz prejšnjega člena pod č) je pristojna občinska skupščina, za cene pod a), b) in c) pa se pooblašča svet za gospodarstvo.
Občinska skupščina in svet pri določanju maksimiranih cen upoštevata ugotovitve, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen.	^
Pri predpisovanju maksimiranih cen za stanarine upošteva skupščina tudi skupno dogovoijene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. SO/72).
5.	člen
Dajanje soglasij k cenikom oziroma tarifam se predpiše za naslednje storitve:
a)	za komunalne storitve,
b)	za mestni promet,
c)	za priključevanje na električno, ptt, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
č) za dimnikarske storitve,
d)	za storitve socialnih zavodov.
Udeleženci v prometu blaga in storitev morajo poleg cenika oziroma tarife predložiti pristojnemu svetu tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen.
6.	člen
Za dajanje soglasij k cenikom oziroma tarifam iz prejšnjega člena pod a), b) in d) je pristojna občinska skupščina, za cene pod c) in č) pa se pooblaščajo pristojni sveti.
7.	člen
Udeleženci v prometu blaga in storitev morajo pošiljati obvestila o spremembah cen (ceniki v evidenco) organu za cene, da jih evidentira, za naslednje proizvode in storitve:
-	za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v
3.	členu tega odloka,
-	za gostinske storitve,
-	za obrtniške storitve, razen dimnikarskih storitev,
-	za transportne storitve zasebnikov,
-	za prodajo hrane v obratih družbene prehrane.
8.	člen
Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan v evidenco.
Pristojni organ za cene izjemoma, na obrazloženo in upravičeno zahtevo udeleženca v prometu blaga in storitev, lahko skrajša rok iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Cenik mora obsegati tele podatke:
1.	naziv proizvoda oziroma storitve,
2.	mersko enoto,
3.	glavne tehnične, tehnološke in komercialne značilnosti ter označbe in specifikacije, s katerimi je opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oziroma storitve (normativi),
4.	sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev.
5.	sedanje in s cenikom predvidene prodajne pogoje (kraj in način dobave, rabat, superrabat, rizike in druge bonifikacije, kasaskonto, vrsto in obračun embalaže). V ceniku se lahko navedejo tudi drugi podatki.
Če cenik ne obsega vseh podatkov iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da ni bil predložen.
10.	člen
Cenike iz 7. člena tega odloka morajo imeti udeleženci v prometu blaga in storitev izobešene na vidnem mestu v prostoru, kjer sprejemajo naročila strank. Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, se morajo na vsakokratno zahtevo stranke predložiti splošni pogoji, na osnovi katerih se opravljajo take storitve.
122
^URADNE OBJAVE-
St 12 — 21.junija 1973
11.	člen
Za pomembnejša živila, za katera ni določena najvišja raven cen v prodaji na drobno, se sme zaračunavati najvišja dovoljena razlika v ceni (marža).
Za določitev pomembnejših živil in za odreditev najvišje marže iz prejšnjega odstavka je pristojen svet za gospodarstvo.
12.	člen
Oblikovanje cen za proizvode in storitve, ki niso omenjeni v 3. do 9. členu tega odloka, ureja organ za cene ob upoštevanju razmer v občini.	*
Opravljanje strokovnih in upravnih zadev
13.	člen
Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen opravlja oddelek za gospodarstvo občine Piran (organ za cene).
Družbeno dogovarjanje o cenah
14.	člen
Cene proizvodov in storitev iz pristojnosti občine se lahko določijo z družbenim dogovorom o cenah.
Za sklepanje družbenih dogovorov se uporabljajo določbe uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, št. 34/72) in določbe tega odloka.
15.	člen
Družbeni dogovor o cenah in merilih za njihovo oblikovanje predlagajo in pri sklepanju sodelujejo:
-	občinska skupščina oziroma organ, ki ga ta pooblasti,
-	strokovni odbor gospodarske zbornice,
-	poslovna združenja, katerih člani so udeleženci v prometu blaga in storitev, ki dajejo v promet proizvode in storitve, na katere se nanaša dogovor,
-	občinska konferenca SZDL,
-	občinski sindikalni svet.
Udeleženci družbenih dogovorov so lahko tudi organizacije združenega dela ter samoupravne in družbene organizacije.
16.	člen
Družbeni dogovor o cenah za proizvode in storitve je obvezen za vse udeležence v prometu blaga in storitev na območju občine, ki dajejo v promet blago ali opravljajo storitve, na katere se dogovor nanaša. V tem primeru veljajo za cene teh proizvodov in storitev določbe takega družbenega dogovora, ne pa določbe tega odloka.
Družbeni dogovor iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnih objavah.
17.	člen
Če j6 potrebno, da se doseže enotnost politike cen, sc lahko sklene družbeni dogovor za cene proizvodov in storitev iz pristojnosti občine tudi s pristopom k družbenemu dogovoru, ki je sklenjen za območje več občin oziroma republike.
Samoupravno sporazumevanje o cenah.
18.	člen
Raven cen, način njihovega oblikovanja ali cene za proizvode in storitve se določajo tudi s samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum se sklene v skladu z morebitnim ustreznim družbenim dogovorom. Če družbenega dogovora ni, se za sklepanje samoupravnega sporazuma uporabljajo merila iz 14. člena tega odloka.
Sporazum stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme v evidenco pristojni organ za cene.
Podpisniki sporazuma morajo zagotoviti javnost sporazuma in ga objaviti, kot je v njem določeno.
19.	člen
Samoupravni sporazumi o cenah se sklepajo za vse območje občine ali za širše območje več občin, lahko pa se sklenejo tudi za manjše gospodarsko območje, če to pomeni s stališča politike cen zaokroženo gospodarsko celoto.
Za sklepanje samoupravnega sporazuma se uporabljajo določila republiške uredbe iz 14. člena tega odloka.
20.	člen
Sklenitev samoupravnega sporazuma o cenah lahko predlagajo:
—	organizacije združenega dela,
—	samoupravne in družbene organizacije,
-	samostojni obrtniki, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve,
—	strokovni odbori gospodarske zbornice,
-	občinska skupščina in njeni sveti,
-	organ za cene
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma).
21.	člen
Predlog za dogovarjanje morajo udeleženci sporazuma predložiti pristojnemu strokovnemu odboru gospodarske zbornice.
Skupaj s predlogom iz prejšnjega odstavka morajo predložiti tudi obrazložitev, s katero je pojasnjena utemeljenost predloga in ocenjen učinek, ki naj se s takšnim sporazumom doseže.
22.	člen
Samoupravni sporazum o cenah, glede katerih so se sporazumeli udeleženci sporazuma, mora obsegati tele podatke:
1.	ime proizvoda ali storitve ter označbo enote,
2.	glavne tehnične, tehnološke in komercialne značilnosti, označbo in specifikacijo, s katero se določa vrsta in kakovost proizvodov ali storitev; če so te značilnosti določene z JUS ali s kakšnim drugim predpisom, se lahko sporazum sklicuje na te predpise,
3.	prodajno ceno za proizvod ali storitev z navedbo zneska in vrste cene (prodajalčeva cena, prodajna cena na debelo ali na drobno ipd.),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, popuste, vrsto in obia-čun embalaže),
5.	dan, od katerega velja cenik ali sporazum.
23.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše tolikšno število udeležencev v prometu blaga in storitev, katerih proizvodnja, promet ali potrošnja pomeni najmanj 2/3 skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje proizvodov in storitev z območja, za katero je sklenjen.
Predpisani 2/3 delež skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje se ocenjuje praviloma po vrednosti glede na proizvodnjo, promet ali potrošnjo v preteklem letu, pri storitvah pa se ocenjuje po osnovnih kazalcih, po katerih se spremlja proizvodnja, promet ah potrošnja posamezne storitve, če se udeleženci sporazuma ne dogovorijo drugače.
Končne določbe
24.	člen
Predpisi o določitvi prodajnih cen, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka, ostanejo v veljavi, dokler jih pristojni organ ne spremeni.
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o obveznem dostavljanju cenikov za obrtne in gostinske storitve (Uradne objave, št. 1/71), odlok o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradne objave, št. 18/71) in odlok o pooblastitvi sveta za gospodarstvo skupščine občine Piran za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradne objave, št. 21/72).
26.	člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uiadnih objavah.
Št.: 38-13/70-73
Pitan, 21. junija 1973	P,edsednik:
IVAN BAŽEC, 1. r.
gt. 12 — 21. junija 1973
"URADNE OBJAVE«
123
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) 5 člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ št 28/73) irr 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O NAJVIŠJIH STANARINAH
' - ! '
1.	člen
Za izvajanje ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini Piran od 1. julija 1973 dalje, polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, kije bilo v veljavi od 1. januarja 1966 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uvedbi neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradne objave, št. 10/70).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 36-3/73
Piran, 21. junija 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 14/73) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Piran, se v tej občini plačujejo davki občanov.
Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 14/73), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Podatki o celotnem dohodku in davčni osnovi ter o višini odmerjenega davka so javni, vsi drugi podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega organa, pa so uradna tajnost.
Z javnostjo celotnega dohodka in davčne osnove sta mišljena celotni dohodek in davčna osnova po napovedi davčnega zavezanca in po ugotovitvah davčnega organa.
Javnost podatkov po tem členu se zagotavlja na ta način, da so dostopni pri davčnem organu občanom in organizacijam javnega obveščanja. Občinska skupščina ali po njenem pooblastilu svet za Rnance lahko odloči, da se podatki iz tega člena objavijo tudi na drugačen način.
2.	ačlen
Obveznost vodenja vseh ali posameznih poslovnih knjig predpiše davčna uprava.
Poleg zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti m intelektual-"ih storitev ter samostojnim gostincem in avtoprevoznikom se lahko
predpiše obveznost vodenja poslovnih knjig tudi za zavezance davka na dohodek od premoženja in druge zavezance.
II.	Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmcija
3.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmeija) se plačuje po stopnji 1,94 %.
4.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje davek iz delovnega razmeija za tele kategorije dohodkov, katerih pavšalna osnova znaša:
Mesečna pavšalna
Kategorija dohodkov	osnova dinarjev
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	500
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih	500
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, za-
poslenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zadrugah in organizacijah	1.000
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	500
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih
gospodarstvih	300
III.	Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
-
5.	člen
Območje občine Piran se glede plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) razvrsti v III. in IV. skupino katastrskih občin.
Občinski davek iz kmetijstva se plačuje po proporcionalni stopnji, ki znaša:
1.	v III. skupini, ki zajema katastrske občine Piran,
Piran - novi, Portorož in Sečovlje	10 %
2.	v IV. skupini, ki zajema vse ostale katastrske
občine	5%
6.	člen	j
Če ima zavezanec zemljišče v obeh skupinah katastrskih občin, se davek iz kmetijstva odmeija za vsako skupino posebej in sicer po stopnji, ki velja za skupino, v kateri se nahaja zemljišče.
7.	člen
Davek iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče v eni izmed katastrskih občin IV. skupine in katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2500 din.
8.	člen
Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let;
2.	na katerih se uredijo novi nasadi in sicer:
a)	vinogradi in nasadi breskev ter marelic - za dobo 4 let,
b)	nasadi češenj, jablan in hrušk - za dobo 8 let,
c)	nasadi orehov, mandljev, lešnikov, smokev in oljk - za dobo 10 let;
3.	ki se pogozdijo z drevesi iglavcev ali listavcev - za dobo 10 let. Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila
investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih organov.
8. a člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogoju, da njihovi družinski člani razen dohodkov iz kmetijstva nimajo drugih dohodkov.
124
-URADNE OBJAVE«
St. 12 — 21.junija 1973
Med dohodke po prejšnjem odstavku se ne prišteva pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, se odmeijeni davek zniža za vsakega otroka in to:
—	če	se šola na srednji ali poklicni	šoli	za 30 %
—	če	se šola na višji šoli	za 40 %
—	če	se šola na visoki šoli	za 50 %
Ce obiskuje otrok šolo kmetijske smeri, se tako odmeijeni davek zniža še za nadaljnjih 25 %.
Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna največ za toliko koledarskih let kot traja šolanje, a največ do 26. leta starosti.
Ol^šava ne more biti večja kot znaša odmeijeni enoletni davek iz kmetijstva. Uveljavi se lahko s pismeno vlogo, h kateri se priložijo ustrezna dokazila.
IV.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
9.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki se odmeija po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretaija za delo, po stopnji 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek po prejšnjem odstavku, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah:
10 od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gie za dohodke iz
1.	do 9. točke tega člena	25
11.	od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ah z razmnoževanjem ah izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne
štejejo za izvirnike	1$
12.	od dohodkov, ki jih dosegajo lastniki potujočih zabavišč	^	20
13 od dohodkov, doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov in sicer:
-	po 3. točki	17
-	po 4. točki	10
11. člen
Ne glede na določbe 83. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne ah druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom, gostilničaijem, ki jim obrt ah gostinstvo ni glavni vir preživljanja.
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvaijajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem.
Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku mora davčni organ upoštevati:
-	akumulativnost oziroma deiicitamost dejavnosti;
-	opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora;
-	kraj poslovanja;
-	starost in zdravstveno stanje zavezanca.
Osnova dinaijev				Stopnja v %
		do	10.000	25
od	10.000	do	20.000	28
od	20.000	do	30.000	31
od	30.000	do	40.000	34
od	40.000	do	60.000	39
od	60.000	do	80.000	44
od	80.000	do	100.000	49
nad	100.000			55
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene za enake ah podobne poklice po samoupravnih sporazumih ah ugotovitvi republiškega sekretaija za delo, poleg davka po stopnji 11,5 % še poseben občinski davek po stopnji 20 %.
Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prvega odstavka tega člena, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.
10.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov in po
^ '	Stopnja v %
1.	od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi	10
2.	od zavarovalnih poveijenikov	10
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo
malih avtorskih pravic	10
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov,
knjig, revij in podobno	10
5.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno	10
6.	od provizij poslovnih agentov in poveijenikov
ter zbiranja oglasov	25
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem
de! ob pretežni uporabi telesne moči	10
8.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
9.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za oiganizacije združenega dela, državne oigane in druge organizacije	25
12.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti, ki je odmeijen po dejanskem dohodku, se zmanjša:
1.	v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo po meri, kovaštvo, fotografstvo, krpanje nogavic, izdelava tekstilnih gumbov, popravilo dežnikov, brivstvo, urarstvo, kolarstvo, krovstvo in čiščenje oken - za 20 %;
2.	v obrtnih storitvenih dejavnostih v naslednjih strokah, vendar s pogojem, da se storitve opravljajo pretežno občanom:
-	popravljanje čolnov,
-	popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih aparatov,
-	popravljanje in vzdrževanje TV in radio sprejemnikov ter hišnih zvočnih naprav (gramofoni, magnetofoni ipd.),
-	popravljanje lesenega sobnega in stavbnega pohištva,
-	popravljanje vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, kanalizacije ter naprav za centralno ogrevanje,
-	popravljanje in vzdrževanje lesenih in umetnih podov,
-	soboslikarstvo in pleskarstvo,
-	pečarstvo,
-	pletiljstvo in veziljstvo - za 20 %;
3.	v vseh obrtno storitvenih dejavnostih s sedežem zavezanca na podeželju, če opravlja storitve pretežno občanom - za 25 %;
4.	v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih proizvodnih dejavnosti in gradbeništva:
-	za prvo leto poslovanja - za 25 %,
-	za drugo leto poslovanja - za 10 %;
5.	v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih storitvenih dejavnosti:
-	za prvo leto poslovanja - za 50 %,
-	za drugo leto poslovanja - za 25 %,
-	za tretje leto poslovanja - za 10 %.
Za poslovanje po 4. in 5. točki tegčlena se šteje čas 12 mesecev od dneva pričetka poslovanja.
Zavezancem, ki so v zadnjih petih letih pred ustanovitvijo nove obrtne delavnice že opravijaii isto obrt v občini Piran, ne pripada davčna olajšava po 4. in S. točki tega člena.
13.	člen
Zavezancem gostinske dejavnosti restavracijskega tipa z nudenjem celodnevnega penziona se prizna davčna olajšava po 4. točki 12.
odloka, vendar samo, kar zadeva odmeijeni davek po občinski stopnji.
"URADNE OBJAVE*
125
12 — 21. junija 1973
14.	člen
Zavezancem iz 5. točke 12. člena tega odloka, ki so pričeli poslovi v letu 1970 oziroma v letu 1971, se v letu 1972 prizna davčna olajšava po stopnji, ki velja za drugo oziroma tretje leto poslovanja.
Zavezancem iz 4. točke 12. člena tega odloka, ki so pričeli poslo-
v letu 1971, se v letu 1972 prizna davčna olajšava po stopnji, ki velja za drugo leto poslovanja.
15.	člen
Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke obitnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen za stroko gradbene
mehanizacije.
V.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
16.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev), ki se odmeija po dejanskem dohodku, se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekre-taija za delo, po stopnji 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega se-kretaija za delo, se plačuje davek iz intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah:
Osnova dinarjev				Stopnja v %
		do	10.000	30
od	10.000	do	20.000	33
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	40.000	39
od	40.000	do	60.000	44
od	60.000	do	80.000	49
od	80.000	do	100.000	54
nad	100.000			60
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, poleg davka po stopnji 11,5 % še posebni občinski davek po stopnji 20 %.
Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prejšnjega odstavka, se plačuje davek iz intelektualnih storitev po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.
17.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje pO stopnji 25%.
18.	člen
Zavezancem davka iz intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 25.000 din celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora upoštevati merila iz 11. člena tega odloka.
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmeija tudi duhovnikom in cerkvam.
VI.	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
19.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) se plačuje po stopnji 3 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 10 %:
1.	od dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb ali plastik, ickiamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od dohodkov, doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 3 %.
20.	člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje davčni organ.
VII.	Davek od premoženja
21.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
Osnova za davek je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine.
22.	člen
Davek od premoženja iz drugega odstavka 21. člena se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb ob pogoju, da se ne dajejo v najem, in v naslednjih primerih:
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo socialno podporo;
-	od stavb na območju katastrskih občin IV. skupine;
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci so zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov;
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci so v delovnem razmerju, če njihov letni skupni dohodek ne presega neobdavčljivega dela dohodka po 157. členu zakona o davkih občanov.
23.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, stanovanj, garaž in poslovnih prostorov se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
Stopnja v %
-	od stavb, delov stavb in stanovanj po stopnji	12,5
-	od poslovnih prostorov po stopnji	20
-	od počitniških hiš in počitniških stanovanj
po stopnji	50
VIII.	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic
24.	člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		do	10.000	Stopnja v % 20
od	10.000	do	20.000	22
od	20.000	do	30.000	25
od	30.000	do	40.000	28
od	40.000	do	60.000	36
od	60.000	do	80.000	44
od nad	80.000 100.000	do	100.000 25. člen	52 60
Osnova za davek po 24. členu je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter za stroške obratovanja.
126
*URADNE OBJAVE«
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo:
-	za opremljene stanovanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja 40% od osnove, za neopremljene pa 10% od osnove;
—	za opremljene poslovne prostore 30 % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže pa 10 % od osnove.
Če so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, če pa so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški.
26.	člen
Davčna osnova za odmero davka na dohodke od premoženja, ki se dosegajo z oddajanjem opremljenih sob, apartmajev, počitniških stanovanj in počitniških hiš turistom, je dohodek, zmanjšan za stroške obrabe opreme in vrednosti storitev v višini 50 % od doseženega dohodka.
Občan, ki dosega dohodek z oddajanjem prostorov po prejšnjem odstavku prek turistične ali gostinske organizacije, plačuje le 50 % od predpisanih obveznosti iz 24. člena.
V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion (prenočišče, zajtrk in večerja) ali kompleten penzion (prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja), se uporabijo določbe IV. poglavja.
Občan, ki se preživlja sam ali živi v skupnem gospodinjstvu z oqimi sorodniki in njihov skupni letni dohodek ne presega 12.000 dinarjev, ne plača davka na dohodek od premoženja od dohodka, ki ga dosega z oddajanjem opremljenih sob, če ne oddaja več kot dve ležišči v sobah HI. in IV. kategorije.
Ne glede na oprostitev plačila davka po prejšnjem odstavku mora lastnik oziroma uživalec stanovanjskih prostorov, ki dosega dohodke z oddajanjem opremljenih sob, predložiti davčni upravi napoved o doseženem letnem dohodku na predpisanem obrazcu.
IX.	Davek na dobitke od iger na srečo
27.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %.
28.	člen
Občani so na javni poziv dolžni predložiti komisiji za raziskovanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve.
29.	člen
Davčni organ lahko odr'-*ri začasen odlog plačila zapadlega davka ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti, in v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec vlaga v razširjeno reprodukcijo znatnejša sredstva, zaradi česar je trenutno v težkih t L.ančnih težavah;
2.	če sc ugotovi, da so realizirani dohodu bistveno manjši od napovedanih;
3.	v primeru težke bolezni zavezanca.
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu.
Plačilo davčnega dolga se lahko odioži največ za dobo enega leta. Zavezanec se mora pismeno zavezati, da bo davčni dolg poravnal v mesečnih obrokih v dogovorjenih zneskih.
X.	Poroštvo
30.	člen
Občan, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti, mora vlogi za izdajo dovoljenja priložiti pismeno izjavo enega ali več občanov, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova prispevkov in davkov, če jih upravni organ ne bi mogel niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo velja za vse porokovo premoženje; izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zaznambo zastavne pravice na njegovi nepremičnini v zemljiški knjigi.
Poroštvo se lahko da tudi v obliki garantnega pologa v višini 30.000 din na poseben račun pri SDK Piran.
Poroštvo velja za ves čas opravljanja zasebne gostinske dejavnosti, po prenehanju obrtnega dovoljenja pa do dokončnega saldiranja obveznosti iz naslova prispevkov in davkov zavezanca.
31.	člen
Občan, katerega davčni dolg presega enoletne obveznosti, mora na poziv davčnega organa v roku 15 dni predložiti poroštveno pismeno izjavo.
Poroštveno izjavo podpišeta dva poroka, ki se zavežeta poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna.
Porok je lahko le polnoleten občan, ki je v delovnem razmerju ali ki poseduje nepremičnine.
Porok, ki je v delovnem razmerju, mora predložiti potrdilo o zaposlitvi in o višini osebnih dohodkov. Porok, ki ni v delovnem razmerju, pa mora predložiti potrdilo o premoženjskem stanju.
V poroštveni izjavi mora biti vpisan tudi pristanek poroka, da se izpolnitev obveznosti lahko zavaruje z administrativno prepovedjo izplačila osebnega dohodka, oziroma z zaznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi.
(e zavezanec po prvem odstavku 30. člena v določenem roku ne predloži zahtevane poroštvene izjave, se zoper njega lahko izreče varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dejavnosti za dobo enega leta.
XI.	Prehodne in končne določbe
32.	člen
Svet za finance lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini.
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Za avtentična tolmačenja določil tega odloka je pristojna davčna uprava.
Št.: 422-6/72-73
Piran, 21. junija 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI PIRAN (prečiščeno besedilo)
1.	člen
V občini Piran se uvajajo in plačujejo komunalne takse po tarifi o komunalnih taksah, kije sestavni del tega odloka.
2.	člen
Komunalne takse po tem odloku se plačujej v gotovini.
3.	člen
Komunalne takse, ki se pobirajo po tem odloku, so dohodek proračuna občine Piran.
Z odlokom o proračunu občine Piran se lahko določi, daje komunalna taksa ali njen del dohodek posebnega računa ali sklada.
4.	člen
Za obračunavanje, pobiranje, plačevanje in prisilno izterjavo komunalnih taks se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 14/73).
5.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskih taksah (Uradni glasnik, št. 19/65).
21. junija 1973
URADNE OBJAVE«
127
' Staili
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah porablja pa se od 1. januarja 1973/*
$t.: 423-5/72-73
piian, 21. junija 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
TAKSNA TARIFA
ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI PIRAN
Tar. št. 1
Za začasno prebivanje na območju občine Piran se plača dnevno 3,00 dinarje, za prebivanje v avtocampih pa 2,00 dinaija.
OPOMBE :
1.	Takse po tej tarifni številki ne plačujejo:
a)	otroci do vključno 10. leta starosti,
b)	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi,
c)	vojaki in gojenci vojaških šol,
d)	otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih,
e)	člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije,
f)	udeleženci ekskurzij, kijih organizirajo šole,
g)	osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih domovih in je njihovo gibanje omejeno le na zavod,
h)	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini, če ima stanodajalec stalno bivališče v občini Piran,
i)	izvajalci kulturnih in športnih prireditev,
j)	tuji državljani, ki so po mednarodnem sporazumu oproščeni drugih taks in davkov,
k)	naši in tuji državljani, če so v začasnem oziroma stalnem delovnem razmerju ali na delu pri delovni organizaciji, ki ima sedež ali poslovno mesto na območju občine Piran,
l)	zdravniki.
2.	Domači gostje plačajo 50 % takse.
3.	Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo Jugoslavije, člani Planinske zveze Jugoslavije ter člani Društva upokojencev, ki prebivajo v lastnih počitniških domovih in kolonijah, plačajo takso v višini 0,50 dip na dan, ne glede na sezono.
4.	Točki 1 in 2 te opombe se uporabljata tudi za prebivanje v avtocampih.
5.	Osebe, ki želijo imeti olajšave po 1., 2. in 3. točki te opombe, se morajo izkazati z ustreznim potrdilom, iz katerega mora biti razvidno, da imajo pravico do teh olajšav.
6.	Turistično takso po tej tarifni številki pobirajo gostinska in druga podjetja, počitniški domovi, zavodi in zasebniki, ki neposredno oddajajo sobe ali nočitve v avtocampih.
7.	Za turistično takso je treba sestaviti poseben obračun, ki gaje dostaviti davčnemu organu občine najpozneje do 5. v mesecu za pretekli mesec. Prav tako so dolžni zavezanci do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati pobrano takso v korist računa, ki ga določi ^včni organ občine.
Tar. št. 2
Za posebno uporabo javnega pločnika pred poslovnimi in drugimi prostori se plača taksa:
R) za namene gostinstva, turizma in trgovine, razen stojnic, na katerih se prodajajo kmetijski pridelki, dnevno od kvadratnega metra h) Za namene gradbeništva:
* novogradnje in adaptacije poslovnih prostorov, dnevno od kvad. metra - adaptacije stanovanjskih prostorov, dnevno od kvadr. metra
Tarifa	za čas
11.5.	od 1. 10
3.9.	do30. i:
dina	rje v
0,60	0,30
1,60	0,80
1,00	0,50
c)	od rezerviranega parkirnega prostora za motorno vozilo (plačila takse po tej tarifi je 1 parkirni prostor oproščen - Zdravstveni dom Piran)
d)	za vse ostale namene, dnevno od kvadratnega metra (pogodbeno pa se ta znesek lahko določi tudi drugače pod pogojem, da ne sme biti nižji od zneska, ki se dobi ob upoštevanju tarife)
OPOMBE:
100,00	400,00
(mesečno) (skupno)
2,00 1,00
1.	Z javnim pločnikom po tej tarifi je mišljena celotna površina ulic, cest in trgov pred poslovnim ali drugim prostorom.
2.	Taksni zavezanec je tisti, ki uporablja površine iz 1. točke te opombe v poslovne namene.
3.	Taksni zavezanec si mora predhodno pridobiti dovoljenje za uporabo javnega prostora od organa, pristojnega za komunalne zadeve, ter nato prijaviti davčnemu organu začetek uporabe. Prav tako mora prijaviti, če se med letom poveča površina uporabljenega prostora.
Javni pločnik se lahko uporablja šele po predhodnem plačilu takse.
4.	Kdor ne prijavi uporabe javnega pločnika oziroma se ne ravna po določilu 3. točke opombe 2. tarifne številke, plača od časa uporabe do dneva prijave predpisano takso v dvojnem znesku.
Na podlagi 82., 112. in 114. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O SESTAVI SVETOV SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
1.	člen
V	1. členu odloka o sestavi svetov skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 13/69, 15/71, 14/72 in 8/73) se točka 11 spremeni in sc glasi:
„11. svet za narodno obrambo - 15"
2.	člen
V	2. členu odloka o sestavi svetov skupščine občine Piran se 11. točka spremeni in se glasi:
„11. svet za narodno obrambo (15 članov)
12 članov izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb,
1 član je po položaju poveljnik najvišjega štaba partizanske enote,
1 član je po položaju vodja občinskega štaba za civilno zaščito,
1 član je po položaju predstojnik upravnega organa za narodno obrambo, ki je tajnik sveta."
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-5/73
Piran, 21. junija 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev VI, VII in XVIII (Uradni list SRS, št. 15/69) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela
ODLOK
O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH TER NAČINU IZBIRE DELEGATOV OBČINE PIRAN ZA ZASEDANJE V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE
21.junija lQ7i
URADNE OBJAVE^
128
1.	člen
Za obravnavanje temeijnih vprašanj s področja komunalnega sistema, financiranja družbenopolitičnih skupnosti, družbenega planiranja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in sòcialnega varstva ali drugih vprašanj, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih, na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije izvoli skupščina občine Piran 13-člansko delegacijo.
2.	člen
Člane delegacije izvoli skupščina občine Piran izmed svojih odbornikov, članov skupščinskih organov ali izmed drugih občanov na predlog komisije za volitve in imenovanja.
V delegacijo se izvolijo takšni člani, ki so politično in strokovno sposobni obravnavati vprašanja s področij, naštetih v 1. členu tega odloka. Predsednik in podpredsednika občinske skupščine so člani delegacije po svojem položaju.
3.	člen
Delegati se izvolijo za dobo enega leta. Občinska skupščina pa lahko izvoli delegata tudi samo za posamezno zasedanje delegatov v republiški skupščini.
Za izvolitev delegatov in za njihovo razrešitev se smiselno uporabljajo določila poslovnika skupščine občine Piran.
4.	člen
Delegati občine Piran zastopajo na zasedanjih v skupščini SR Slovenije stališča, mnenja in predloge, ki so jih sprejeli občinska skupščina, njen zbor ali njeni sveti in druge samoupravne interesne skupnosti v svojih sklepih.
Delegati občine imajo pravico in dolžnost, da na zasedanjih delegatov občin sporočajo mnenja, predloge in stališča občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja. Mnenja, predloge in stališča o zadevah iz posameznih področij določa občinska skupščina na sejah svojih zborov ali sejah svetov.
5.	člen
Delegati občine se morajo pri svojem delu v skupščini SR Slovenije pridrževati njenega poslovnika. Za svoje delo v skupščini SR Slovenije so delegati odgovorni skupščini občine Piran.
Delegat, ki se je udeieii! zasedanja v skupščini SR Stovenije, mo,, poročati občinski skupščini na prvi seji o mnenjih, stališčih in logih, ki jih je zastopal na zasedanju, in o sklepih, ki jih je zasedanj, sprejelo.
6.	člen
Skupščina občine Piran lahko razreši delegata pred potekom rob, za katerega je bil izvoljen, če na zasedanju delegatov občin v skup. ščini SR Slovenije v svoji razpravi ni povedal mnenj, stališč in predlo-gov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot so se izoblikovali v občinski skupnosti in njenih samoupravnih telesih.
7.	člen
Za posamezno zasedanje delegatov v skupščini SR Slovenije, glede na vprašanje, ki ga ima zasedanje na dnevnem redu, pa predsednik občinske skupščine:
-	določi, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije in sprejelo njih mnenja, stališča in predloge občine;
-	določi, kateri od stalnih delegatov se ob udeležil posameznega zasedanja oziroma ugotovi, kateri delegat je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
Predsednik skupščine občine Piran izda delegatom pismena pooblastila.
8.	člen
Pri izbiri stalnih delegatov sporoči skupščina občine Piran skupščini SR Slovenije imena delegatov in rok, za katerega so bùi izvoljeni.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov občine Piran za zasedanje v skupščini SR Slovenije (Uradne objave, št. 19/69 in 5/70).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 038-1/69-73
Piran, 21. junija 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC,!.r.