Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. Ul. v LJUBLJANI. Četrtek, 20. maja 1920. Posamezna številk« Din 1—. LETO III NARODNI DNEVNIll tahaj* vsak dan opoldne, iivjcmii nedelj in praznikov. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen politiien list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.688- Angleški prim?r. Ko je bila angleška generalna stavka na višku, je* nastopil angleški nadškof in opominjal oba tabora k spravi. Njegov apel je naredil na vse prebivalstvo Anglije velik uti s in ajegovo posre-^ anje je bistveno pripomoglo, da je bmnln -gen€,alQa stavka tako , a udi častno za oba dela, končana. . 1 *e nam nad vse umestno, da opo-zoi ino na to posredovanje angleškega cerkvenega dostojanstvenika, tudi slovensko javnost. Recimo, da bi bil slovenski narod tako razdeljen na dva tabora, kakor je razdelila generalna stavka angleški narod. Kdo bi imel pri nas to avtoriteto, da bi mogel nastopiti kct posrednik in da bi njegove predloge uvaževala oba tabora. Če sme odkritosrčni naprarn sebi, moramo pripeznati, da med nami ni osebe, ki bi uživala takšne avtoritete1. In takoj moramo dostaviti, da je velika škoda za ves naš narod, če nimamo tako avtoritativne osebe. Zakaj za vsak narod pridejo trenutki, ko mora zavest nacionalne skupnosti potisniti v ozadje v »e druge občutke. Tedaj pa nared rabi tudi moža, kateremu more zaupati kot svojemu voditelju. Tragično je, da mi takega moža nima-*». šo bolj tragično je*, da nimamo niti korporacije, ki bi v odločilnem trenutku mogla zahtevati za sebe vse pravice vodstva naroda. In ker nimamo takšne organizacije in še manj takšnega moža,, zato smo plen strankarskih interesov in zato je razbitost našega naroda tako ogromna. Škoda, ki jo imamo od narodne razcepljenosti, je vsakomur jasna, toda nihče se ne potrudi, da bi to razcepljenost odstranil in da bi res pričel delati na tem, da postane tudi naš narod organizirano telo. Svoje dni smo predlagali ustanovitev Narodnega sveta, toda naš predlog je bil cd slovenskega časopisja premolčan. Kljub temu moramo svoj predlog ponovili, ker ni za nas rešitve, če si ne iistvariino svoje centralne organizacije. rriki ie zadnja vredno, če nima_ svoje ^ tako je narodno življenje brez »meri, če mu je te ne določa njegova najviSja in zadnja instanca. Ker je izključeno, da bi se med nami v sedanjih razmerah mogij posamezniki pridobiti to avtoriteto, zato je tem bolj nujno, da dobimo organizacijo, ki bo naša ’zadnja narodna instanca. Brez tega je zdrav razvoj narodnega življenja nemogoč. Ni taka organizacija lahko izvedljiva, ker ne zadostuje, če se delegati strank sestanejo in ustanove skupen odbor, temveč glavno je, da je ves narod prežet od zavesti nacionalne solidarnosti. Ravno te zavesti pa nam manjka. In bil t>i čudež, če bi nam ne manjkala. Slovenija ni eno telo skoraj v nobenem oziru. Ni državno upravno ena celota, ni cerkveno upravno ena celota, ni gospodarsko enotno organizirana in ni niti kulturno enotno upravljena. Posledica lega je, da nimamo enotnih stremljenj in vsled tega tudi ne zavesti nacionalne solidarnosti. Naloga strank je, da izvedejo organizacijo naroda. Naše stranke pa so na to svojo naj\ ažnejšo nalogo docela pozabile in ravno stranke so danes najmočnejši element, ki cepi nared. Zakaj vse stranke mislijo, da je narod združen samo takrat, kadar so vsi ljudje v eni stranki. Kakor da bi mogli biti vsi ljudje enih misli! Treba le, da so vsi ljudje Vlada se že pripravlja na volitve* Beograd, 20. maja. Iz dobro poučenih krogov smo doznali, da pristojna ministrstva, zlasti ministrstvo za notranje zadeve, delajo priprave za volitve, o katerih na kompetentnih mestih mislijo, da se bodo gotovo vršile najkasneje meseca novembra t. 1. Radikali zagotavljajo, da je Uzunoviču že popolnoma zasigu-ran volilni mandat. Uzunovič bo s sedanjo kombinacijo delal, dokler bo šlo. Kadar pa se izkaže, da to ni več mogoče, bo imel proste roke za izhod iz položaja. Glede na sedanji politični položaj je neki član izjavil kategorično, da je sedanja vlada le provizorij in da so volat-\e na pragu. Z vsem tem se spravljajo v zvezo tudi pogosti sestanki ministrov dr, Ninčiča, dr. Srskiča in Maksimoviča. V zadnjem času je vzbudila pozornost tudi seja velikih županov, ki se je pred nekaj dnevi popolnoma tajno vršila v Beogradu. Zato vlada prepričanje, da se vse to dela zaradi priprav na volitve. Krizo prav lahko izzovemo«, je izjavil neki ugledni radikal. »Volilni mandat nam je zagotovljen.« Okolica Bože Maksimoviča trdi, da bodo radikali po prihodnjih volitvah prišli v skupščino s 180 mandati (?), ker je narod razočaran nad strankami, ki se ne prizadevajo, da bi svoje programe tudi izvedle. Borbenost opozidje. Beograd, 20. maja. Načelniki opozicijskih skupin bedo danes končali razpravo c aktuelnih vprašanjih, zlasti o vprašanju interpelacij. Za tem odpotuje dr. Korošec v Ljubljano, dr. Mrasnica pa istotako odpotuje nocoj v Sarajevo. JOVANOVIČEVO PRIČNO VELIKO AKCIJO V BOSNI. Beograd, 20. maja. Ljuba Jovanovič se je zadnje dni začel znatno približevati Nastasu Petroviču. Izgleda, da bo on podpiral akcijo nezavisuih radikalov za izvedbo njihovega programa po mestih in selih. Nastas Petrovič nastopi te*dni daljše potovanje po Južni Srbiji. Ljuba Jovanovič pa bo s svojimi prijatelji odšel za dalje časa v Besno, kjer bo začel ostro agitacijo. Prav tako naj bi ostali disidenti odpotovali v notranjost in sicer po največ vsak v svoj volilni okraj. Posebna pažnja se posveča organizaciji .stranke v Bosni kjer si disidenti skupno z nezavisnimi radikali obetajo popoln uspeh, in to tem bolj, ker bosenski radikali niso zadovoljni s svojimi sedanjimi zastopniki, v parlamentu. LJUBA JOVANOVIČ IN LJUBA DA-VIDOVIČ OBNOVITA INTERPELACIJO O KORUPCIJI. Beograd 20. maja. Ljuba Jovanovič in GOSPOD UZUNOVIČ KONFERIRA S PAŠIČEM. Beograd, 20. maja. Predsednik vlade Uzunovič je včeraj d( Igo časa konferi-jal z zunanjim ministrom'dr. Ninčičem. Takoj po tej konferenci je pesetil načelnika stranke Pašiča v njegovem stano-nredtaPli p»šiču se je sešel tudi s kovičemmoc" 1!|k;UPS*ipe Markom Trif-pcslanskega SaS°,° ^ radikalnega 25 t 111 in n i Je sklical'ia X\ z m-’ 111 0 dnevnem redu tr se,'e Sporazumeli sc se v nekaterih vpraša-HRh glede organizacije stranke h, pa bora KV? deIova»ja glavnega odbora. Na koncu so razpravljali še o izključitvi vseh disidentov iz stranke. SEJA VLADE Beograd, 20. maja. Včeraj popoldne je bila v predsedstvu vlade seja ministrskega sveta. Na seji o isti progi na Budapešio dn ima direktne vozove tudi za Zagreb in Osijek. — Pajngerl je skoro čisto hrvatsko selo (okoli 1100 prebivalcev). Hiše so povečini pritlične in enonadstropne, tako nekako, kakor po švabskin selih po Slavoniji. Tamošnje mlado srbsko društvo »Radost., je namreč priredilo slavnost blagoslovljenja svoje zastave. — Predsednik društva je ta-nvošnji školnik (nadučitelj) g. Slavko Mar-liold, ki je tudi pevovodja. (On poučuje tudi hrvatski jezik na dveh srednjih šolah v Železnem — Eisenstadt, glavno mesto Gradišča; ima letos 114 učencev.) Društvo ima poleg pevskega tudi tamburaški zbor, ki ga je spočetka poučeval g. Vukovič od dunajske Prosvjete . Med gradiščanskimi Hrvati je več pevskih društev, ki so že blagoslovile svoje zastave. — .Pajngerl je sledil temu vzgledu in je včeraj blagoslovil svojo krasno zastavo (dunajski izdelek). — Na eni strani (bela svila) je napis; »Pjevsko društvo »Radost« — Pajngert«, na drugi strani (plava svila) pa je v sredi v ovalu slika sv. Cecilije, ki je palron društva, in okoli lepo razvrščen v zlatu vezan napis; V radosti kroz piesam glas, ču slavit rod na svaki čas! Kumica je bila gospa Ana Pineaič, soproga imovitega trgovca v Inzersdonfu pri Dunaju; oba sta rodom iz Pajugertn, kjer imata tudi lepo hišo. Na daleč okoli so prihitela pevska in tudi druga društva na to slavnost, da počaste vesel dan v življenju svojega brata. Došla so hrvatska, nemška in madjarska društva, nekatera z zastavami, ki jih je bilo skupaj — petnajst. Diven prizor na deželi, v pripro-stem selu naših gradiščanskih Hrvatov. Vedel sem, da. v Gradišču med tremi narodnostmi ni medsebojnih sporov ali celo sovraštva zaradi narodnosti, ali kar sem včeraj gledal na svoje oči, presega daleč vse moje dobro mnenje v lem oziru. Med hrvat-skimi nemškimi in madjarskimi društvi je vladalo pravo bratsko razpoloženje, niti sledu kake napetosti, vse je bilo tako, kakor da so prihiteli v Pajngert ta dan v okrožju 40 km najboljši sinovi enega samega naroda, celo istega političnega mišljenja, da skupno praznujejo vesel dogodek. - V Pajngertu samem je bila vsaka hiša okrašena iin z napisi v pozdrav gostom. Nemške hiše so inn le lične napise: »Herzliohst willkommen! — vsi napisi enako, brez dvoma kupljeni na Dunaju, llrvatske hiše pa so imele doma izdelane napise: Dobro došli, Srčno došli. Zdravi bili. Živili pievački brati, Veseli budimo, Neka pjeva duša moja, Veseli jesmo dan as itd. Z Dunaja je šla samo depirtacija »Prosvjete«, predsednik in štirje člani. — Došli sta celo dve pevski društvi iz Šopronja (torej iz Ogrske) »Liederkranz« in »Oeden-burger Wirtschaltsburger«. — Sprejem z godbo na dveh postajah, od Dunaja in od Šopronja. Slavnostna maša je bila na prostem poleg župne cerkve, ki je dvajsetkrat premajhna za vse udeležence. Povorka po vasi in do oltarja je bila veličastna. — Med odličnimi gosti spni videl tudi prečastitega g. Martino Meršiča, župnika v Velikem Borištofu, odličnega prvaka gradiščanskih Hrvatov (40 km daleč proti -jugu, kamor ni železnice). Njegov nečak preč. g. Meršič je župnik v Pajngertu, ki je izvršil blagoslovijenje. Pri maši je hrvatski pel domači zbor ob spremljanju godbe znano llaydnovo mašo. — Po običajnem blagoslovljenju je govoril župnik o imenitnosti tega dneva za tamošnje ljudstvo, ko domače pevsko društvo blagoslavlja svojo zastavo. Govoril je o božjem daru — petju v čast božjo in slavo naroda ter pozival na zvestobo do nove zastave. — Med raznimi govorniki sta silno vplivala tudi dva Nemca. ki sta klicala na večno ljubezen med Gra-diščani brez razlike jezika in vere. — Iz govora nekega Madjara sem razumel edino besedo »horvath«, ki sem jo slišal vsaj petdesetkrat. Žebljev je bilo zabitih nad 120. Dohajale -o celo priproste ženice, ki so v svetem navdušenju zabijale žeblje in metale na kupček po 5 do 10 šilingov (40, 80 dinarjev). Došla društva so odičila novo zastavo z dragocenimi trakovi; tudi naša »Prosvjeta jo je okrasila z našim — trobojnim trakom. Radost« pa je odičila vse zastave s spominskim trakom. — Zadnji žebelj je bil zabit v imenu slovenskega bratskega naroda pod Triglavom, ob Soči in Adriji, kar je bilo sprejeto ob posebni pozornosti dn z izrednim ’ veseljem. Popoldan koncert. Nastopila so razna društva. Pričelo je domače društvo z'znano »Ja sam Hrvat dušom tielom« (glasba znane »Jaz sem Slovan , v kateri se često ponavlja: Hrvat s\uda brate ma!« — Nato so zapeli nemško »Abendliedr. — Liederkranz« iz Šopronja je žel prvenstvo. Pevci so sami mestni inteligentii in zares izvrstni; [»leg dveh iiradjarskih in dveh nemških so zapeli — dvoje hrvaških šaljivih pesmd (»Pim-pim in »Žena moja, tvoja moja«) dovršeno. — Nastopala so društva drugo za drugim, 12 po številu. Med njimi tudi iz Koljnova (Kolnhof) iz Madjarske, čisto hrvatska vas, še 5 km za Šopronjem. — P. d. »Harmonija« iz Velikega Borištofa je lepo zapelo Novakovo »Hrvatskoj« in poleg ene nemške — >Lepa naša domovina« v gradiščanskem narečju. Pevovodja je učitelj Josip Thuringer. Culi e mo še pesmi »Na Nehaju gradu od Klasiča (p. d. Mali Boriitot), »Moj dom (šuševo — Nebendorf) itd. Ljudstva silno veliko. V.idel sem mnogo j inteligence, elegantnih dam, srčkanih, lepili j gospodičen. — Klobuk z glave pred takim narodom! In to v neposredni soseščini Šo-pronja!! • A. G. Zadnja vladna kriza. (Iz krogov Slov. kmetske stranice.) Beograd, v nedeljo zvečer. Vladna kriza je zapečeta na vprašanju o korupciji v naši državi. Ta pošast javne nemorale se je tako razpasla na vseh koncili in krajih državnega življenja, da preti državo porušiti, ljudstvo pa spraviti na beraško palico. Radikalna stranka se pritožuje, da postopek »Hrvatske kmestske stranke formalno ni bil pravilen in da so radikali zaradi tega bili primorani izzvali vladno krizo. Nasprotno pa povdarjajo radičevci, da jim ne gre za formalnosti, ampak za stvar samo, to je zato, da se končno in naposled začne proti razpasli korupciji odločna borba in se jo ubije. To jc prva stvar v državi, ki sc mora urediti! V takšnem moralnem močvirju, ki zastruplja ljudi in stranke ni mogoče živeti 'in nobena še tako zelo poštena vlada ne more v tem močvirju ničesar začeti. Radikali se v tem vprašanju ne upajo začeti odločne akcije. Tudi med njimi so ljudje, ki so v srcu zato, za kar se je v Četrtek izrekla večina parlamenta. Toda oni imajo v svojem klubu težave, vsi vemo s kom. Oblasti, ki so je navajeni, pa tudi nočejo dati iz rok. Zato delajo vse mogoče račune. Vabijo Davidovičeve demokrate, vabijo Turke iz Ilosne, Pribičevioa itd. Predvsem pa upajo razklati Radičev in .eventuelno tudi Korošcev klub. Jasno je, da se jim to ne more posrečiti 'in da je ves njihov napor v tej smeri zastonj. Položaj je danes v toliko jasen, da se je stari sistem, ki je med drugimi zli, rodil tudi zlo korupcije, začel rušiti. To delo ne bo še tako hitro končano, ker je tisoč ovir in zavor pri vsakem koraku. Toda začelo se je. In brezdvoma je to zasluga St. Radiča samega, ki v težkih razmerah, sredi mreže vsakovrstnih intrig, ki jo sproti krpa vsaka minuta v Beogradu, vstraja na svoji ravni liniji. V tem pogledu odobravajo njegov nastop tudi tisti njegovi pol. nasprotniki. ki so za red in poštenje v javnem življenju. Celo g. dr. Korošec, ki gotovio ne ljubi Radiča, je pohvalil njegov nastop in je pohvalil niegovo besedilo o prehodu na dnevni red zadnji četrtek. Še več. Tu je znano, da je g. dr. Korošec mnogo s-toril, da je za resolucijo »Hrvatskega seljačkega kluba« glasovala tudi cela opozicija. Kako lepo in prav bi bilo, da so za njo glasovali tudi radikali, ker bi bil v tem slučaju ves parlament edinstven in bi se tako pokazala enotna, a tudi odločna volja ljudskih zastopnikov, da se zatre strašna korupcijska bolezen. V splošnem je jasno, da gremo, naj se sedanja vladna kriza reši tako ali drugače, volitvam nasproti. Sedaj na poletje jih naj-brže ne bo. Toda, ko bo kmet jeseni pospravil svoje pridelke s polja, se bo pričel volilni ples. Takrat mora biti naše ljudstvo na jasnem, da bo znalo in moglo pravilno vpo-rnbiti svojo 'takorekoč edino državljansko pravico, ki jo ima: volilno kroglico. II koncu bi omenil še to, da je te dni v klubu g. dr. Korošca žalostno. On in njegovi ljudje so potisnjeni na stran in nihče se za nje ne zmeni. Oni v nobenem primeru ne smejo upati, da pridejo v kakršnokoli kombinacijo, izvzemši, ako bi hoteli vleči iz zadrege Pašičeve radikale. Tega pa tudi ne morejo zaradi svojih ikmečkih volilcev, ki -o pošteni ljudje. Tako veljajo Slovenci v Beogradu samo toliko, v kolikor so zvezani s hrvatskim kmečkim narodom, oziroma Hrvatskim seljačkim klubom'. Že sedanjost kaže. a bodočnost bo pokazala še jasnejše, da je bil naš politični koncept glede Slovencev in njihovega političnega pomena v državi pravilen. Politika je doseganje možnosti, je boj /a uveljavljenje ljudstva in njegovih potreb. F. B.: Razkol v NSSl NSS je ibila ustanovljena po vzorcu dn programu istoimenske češke stranke, ki igra v CSR danes vodilno vlogo. Razne dobe je preživljala bratska stranka. Napredovala je in nazadovala, a umrla ni, dnsiravno so ji Nemci zlasti med vojno pridno stregli po življenju. Danes uživa zmagoslavje, ki si ga je priborila v težavnem boju s proletarskimi izkoriščevalci. Pod praporom NKK so se zbirale tudi v Sloveniji množice delavcev in izobražencev v iste svrhe. Najprej domačim kruh in če teh ni. še le tujcu! To geslo nas je predvsem ločilo od socialnih demokratov, ki se na narodnost niso ozirali. Vendar smo bili po vseh naših težnjah socialistom bližji, kakor katerikoli drugi meščanski stranki. (Zato je bil predvsem #aš cilj zbližati proletariat saj v volilnem boju v skupno fronto. Radi nezmožnega in prekapitalističnega vodstva pa so se razbile socialnodemokratič-ne vrste v številne malopomenvbne frakcije, ki so prišle zaporedoma v večjo ali manjšo odvisnost od izkoristkijočega kapitala. Le NSS je stala v tej burji na delavske množice trdna kakor skala. Ogenj in žveplo je bruhalo dnevno na nas zlasti samostojno demokratsko časopisje, toda naše vrste niso omahovale. Posamezniki so .se odcepili, na njih mesto so stopili drugi. Vobče pa se je vzdržalo število narodno socialističnih glasov z. malimi izjemami na prvotni višini. Bridko smo občutili zavedni narodni socialisti maščevalnost PP režima. Preganjali, zapostavljali in šikanirali so nas, kjerkoli se Jim je nudila prilika, toda klonili nismo. Zavedali smo se, da jih moralno nadkriljujemo in da zahteva vsaka dobra stvar žrtve, io nam je dajalo pogum in oporo v trplie-.za ?bee interese. Za vzgled so nam bili Cehi, ki so morali pravtako zlasti med svetovno vojno prenašali za svoje ideale večkrat nečloveške muke Toda PP vlada je'padla. Vedno bolj je prihajala na površje ideja narodnega sporazuma, za katero smo se izpostavljali Oddahni« smo se v pričakovanju, da prihajajo tudi za našo stranko boljši Časi. Persekuci e so se res nehale in se deloma popravile kri vice, ki jih je prizadejala SDS našim pristašem. (Jpali smo, da žrtve niso bile zastonj, da bodo mirnejši časi prinesli razširjenje naše ideje v delavske kroge, da se bo proletariat razdražen in izkoriščan zedinil v boju proti skupnemu izkoriščevalcu. Takrat je vodstvo stranke iznova odpovedalo. Nikdar niso mogla uspeti pogajanja z delavskimi voditelji, uspela pa so na noč — z bur- j žujsko SDS, do tedaj najbolj brezvestno za- | 'ti ral k o NSS. — »Nova Pravda« je na mah ! pozabila narodnost in socializem ter začela po vzgledu »Jutra« pobijati klerikalnega zmaja. v Jasno je, da tega preokreta večina pristašev ni mogla razumeti in ga še ne razume. Jasno je, da ga niso mogli doumeti Čehi, ki so se radi tega na ostentativen način umaknili v ozadje. Mesto pa, da bi bilo vodstvo uvidelo svoj .pogrešek — svarila niso izostajala je tiralo pogubno politiko naprej z neverjetno trmo. Prišlo je tako daleč, da so odborniki stranke s svojim pritiskom v korist SDS desorganizirali n. pr. krajevno celjsko organizacijo v taki meri, da je osta- lo od 134 organiziranih članov le — okrog 20! Druge krajevne organizacije so polnoštevilno prestopile v druge stranke. Najbolj sta se izpostavljala za SDS gospoda: Juvan in Rupnik. Namesto pa, da bi ■se ta dva škodljivca izključila iz NSS, se je po nespretni taktiki opozicije zgodilo, da je bil voljen za — načelnika baš Juvan! Napravili so kozla za vrtnarja. 'Kako mora iz-gledati tak vrt, ni težko uganiti. Kar se ni posrečilo bobnečemu ognju SDS, je dosegel — načelnik NSS Juvan. Danes je NSS v raz- kroju in razsulu. »Nova Pravda« je prenehala biti narodno socialistično glasilo. Pravi narodni socialisti so jo že davno odpovedali kot brezpomembno glasilo par akterjev krog načelstva. Rešiti se mora Iz poloma, kar se rešiti da. Nas^ progi am je lep, čista so naša načela, privlačna je nasa ideja. Toda naš prapor so nam za trenutek izvili iz roj< ter « Pivskega. Ed.no I Dolozai na Poznanjskeni m še popolnoma 1 razčiščen. Vesti pa, da je korakal general j Haller z 10.000 možmi proti Varšavi, ne od-! govurjajo resnici. Sejmski maršal Tram-czynski se je mudil na Poznanjskem, da posreduje med Pilsudskim in poznanjskimi opozicionalci. Upa se, da bo imela njegova misija popoln uspeh. Socialistične stranke so popolnoma na strani Pilsudskega in zahtevajo: !. da se za jiredsednika poljske republike imenuje Pilsudski. 2. Da se osnuje kmečko-dela vsk a vlada, v kateri ne sme delovati nobena stranka, ki je podpisala Wito-sevo vlado. Ta vlada bi bila sicer odločno proti komunistom, izvedla pa bi agrarno ter davčno reformo. 3. Politika, vlade proti narodnim manjšinam se ima docela spremeniti in tem dovoliti kulturna avtonomija. 4. Parlament in senat se imata takoj razpustiti. V sedanjem sejmu imajo namreč desničarske stranke večino. Ker pa po ustavi voli predsednika parlament in senat, zato bi bila izvolitev Pilsudskega dvomljiva. Težava pa je v tem, ker se mora po ustavi izvoliti nov predsednik-republike v osmih dneh, razjiu-stitev skupščine pa je nedopustna. Socialisti vseeno upajo, da se bo našla pot, ki bo omogoiila, da se njih zahteve na vsaj deloma legalen način izvedejo. Končno zahtevajo socialisti, da se jnostavijo pred sodišče vsi korupcionisti, zlasti pa vsi bivši ministri-lluchaviski, Kiernik, Witos, Osiecki, Zdzie-chovvski. Korfanty in Moseozycski. — Od teh je Korfantv že pobegnil na Češkoslovaško. — Bojna napoved desničarjev Pilsudskc-iiiii. V Poznanu so se zbrali zastopniki desničarskih strank in izdali bojevit komunike proti Pilsudskemu. Med drugim poudarjajo ti desničarji, da imajo večino in da ne priznavajo nove vlade. Vsi njeni ukrepi nimajo zakonite podlage in zato ni nihče zavezan, da se jim podredi. Prestolica države je zasedena od upornih čet in zato izjavljajo zastopniki desničarskih strank, da se ne sme sklicati narodne skupščine (skujmo zasedanje sejma in senata za izvolitev predsednika republike), ker bi bila skupščina v Varšavi pod ugrozo bajonetov. — socialisti odgovarjajo na ta komunike, da je Varšava jx> -zakonu prestolica in da s® 'Am“ narodna skuji-ščina sklicati edino v Varšavo, če desničarji ne bi prišli v Varšavo, potem bi paš narod-na skunščina zborovala brez njih in tem laz-je izvedbi svojo nalogo. - Grožnje desničarjev so torej brez učinka. Novi ' nemški kaucelar je postal dr, Mara, voditelj centra. Sestavo vlade je šele prevzel po obvezni izjavi nemške ljudsko stranke, da nemški nacionalci ne pridejo v vlado. Odločno republikansko stališče dr. Marxa je največje jamstvo, da ostane nova vlada zvesta Locnrnu. Želeti bi samo bilo, da l>i v novo vlado vstopili tudi socialni demokrati. Prosveta. Lianuj Sehiechi v naši ojjeri. Danes v četr-tek, dne 20. t. m. se j>oje v naši operi Puccinijeva komična opera »Gianni Schicchi«, ki je pri svoji vprizoritvi v prejšnjih sezonah dosegla največji uspeh. Naš operni ansambel je naštudiral to Puccinijevo enodejanko za operno turnejo, kjer jo je pel zajedno z Hatzejevim »Povratkom . Splitska kritika se je izredno pohvalno izrazila o tej predstavi. - Danes jo dobe tudi abonenti reda D in sicer v zvezi z opero »Glumači«. Dnevne vesti- I'L BEOGRADA. »Politika« piše: Vsi hodniki okrožnega sodišča v Beogradu so nalepljeni z objavami, ki se pričenjajo sledeč^: »Sporoča se javnosti, ki ima posla na tem sodišču, da ne daje v tem prostoru, razven legitimiranim advokatom, nobene nagrade za posredovanje v sodišču, ker naj ve že naprej, do so vsi ti posredovalci flsto navadni sle-Pnrji. Ravno tako pa nai nihče ne daje no- enc* napitnine uradnikom.« la žalosten razglas »Politika« ostro komentira in pravi, da ne bi bilo me čudnega, če bi se pojavili še na ulici plakati z vsebino: Prosijo ise vsi, da ne kradejo, ker vsakdo, kdor bi kaj ukradel bo takoj naznanjen ob-lastvom. • Mi pa pravimo: Če so takšni razglasi mogoči na okrožnem sodišču, kakšni pa bi morali biti šele nabiti na hodnikih raznih ministrstev ! Je vedno bolj jasno, da se kupčija ne da zatreti, če se ne zasigura vsem, fei so dajali podkupnino, oprostitev vsake kazni, če so -siufai podkupovanja prijavili. f ,SredftV0 bi seveda bilo, če bi bili rabili Plačani, da bi podkupnine ne m' 'rpf ,vka fe5itey bi bila tabo zelo normal- 7 n pir vo *e dolgo ne doživimo. Prosi se. daiabla z naPisom: ie odrediln u6it^»Je- Ministrstvo prosvete 71 imonJ u se prično v kratkem tečaji ohruL strokovne in pedagoške na- vhw,*.UC5?1Jev in u«teljic, kakor jih pred-i i v. zakona o ljudskih šalah. Datum >e določi te dni. dijakov gimnazije v Štipu, Dijaki !11 dijakinje višjih razredov štipske gimnazije prirede po zaključku šolskega leta izlet v beograd, šabac, Sarajevo, Vardište, Užice m Nis, nakar se vrnejo preko Skoplja v Štip. — Šolski vrtovi. Minister prosvete je odredil posebne nagrade za one učitelje in učiteljice, ki urede pri svojih šolah najlepše vrtove. — Letni zbor veterinarjev. Letna skupšči-l na veterinarjev iz vse države se vrši 7. in 8. Julija v Splitu. Znižana vožnja za dijake-izletnike. Prometno ministrstvo je dovolilo dijakom, ki Prirejajo izlete na morje četrtinsko vožnjo PO državnih železnicah. Te izlete bo orgaui-► fr!>la Jadranska Straža. Na vsakih 25 dijakov se dovoljuje vozna olajšava tudi po enemu vodji ekskurzije. Hodi krvavih dogodkov v Strumnici je zboroval te dni protestni meeting, ki se ga !S. ^etežilo 4000 oseb. Z meetinga je bil po-v katerem se zahteva « bolgarske tolpe, ki so !. P? direktivah bolgarske vlade. Re-»oiucija izjavlja, da bo sicer prebivalstvo prisiljeno prekoračiti mejo ter napraviti red ne samo ob meji, temveč tudi v Sofiji. — Kot se poroča, se mudi v ozemlju okrog Bregal-uiee že nekaj dni šel javne varnosti Zika La-’ te vodi radi zadnjega bombnega atenta-v Strumnici osebno preiskavo. v ^7 Kongres saveza nabavljalnih zadrug se ,, 1 tekom prihodnjega tedna v Beogradu. ?v°iigresa se udeleže delegati nabavljalnih adrug iz vse države. R — Razpisane kolodvorske restavracije. Razpisani sta licitaciji vporabe kolodvorskih okrepčevalnic v Velenju in Grobelnem, (rok raciji *e llne 11- junija) in licitacija restav- oitacije^e®v?5Supl^m (rok dne 7' juniia)- Li’ v Ljubljani pvi direkciji državni železnic »Prejela sledrf'fUC,! *e“a ie b11i! okraii nni lesolucija: 1. Vsi mestni se očisti nlpl be z vodo- 2- Beograd naj JSTttBUffiT. 'm delek in organi, ki vrže sxč " so takoj reorganizirajo. 5 Na‘J k¥l'zbc 11 aj trgi, živili in lokali, v katerih se Svitek izvajajo m prodajajo naj se vrSi stalna široko vn jaška kontrola. 6. Organizira naj ^ centralna prodaja mleka v higijeničnih prodajat-»fdi in pod strokovnjaškim nadzorstvom. 7. Nemudoma naj se organizira zdravstveni oddelek. 8. Nemudoma naj se uredi prometna služba. Razven tega se zahteva, da se prišiti?-' v najkrajšem času k sistematični izvr-ir ^nfedefit, Jdel: ! Da Se zgradi drugi 2 n« kanal a odvajanje fekalij iz mesta, ulic p0Sev«'eši 6i"We vprašanje tlakovanja 'turški tl.i "I mestu ter popolnoma odstrani sto leči JL 3' Da ^ urede in razširijo ob-š&i n„ i . ,1č 0 J*ja povzemamo sledeče: Leta igFJ! Padava- j ' Beogradu samo na tuberkui0ai 7fe.umrl‘’ kar pomeni eno tretjino vseh Smrtni čajev. To je dalo dr. Jovanoviču-Batut“ !!' vod, da je zapisal: »V Beogradu uiiare^Ln tretji človek na tuberkulozi. Beograd nosi s svojimi 85 odstotki v Evropi glede umiranja na tuberkulozi rekord. V Zagrebu odpade j>a tuberkulozo GO, v Moskvi 46, v Parizu ne-,lJ nad 30 odstotkov. Dr. Steva Ivanič je iznesel, da je umrlo leta 1923 v Beogradu 723 oseb na nalezljivih boleznih, kar znaša v razmerju s številom viseli smrtnih slučajev v omenjenem letu (2523 oseb) 27 odstotkov. Leta 1925 je bilo bolnih v Beogradu na pljučnih boleznih 025 oseb. Zdravstvene prilike se niso popravile. — Kongres aviatikov Male antante bo meseca junija v Beogradu. Šlo bo za osnovanje aerokluba. Ta misel se je započela takrat, ko so bili naši aviatiki na Češkem. Dosežen je bil sporazum za osnovanje zveze. Češki in naši aviatiki bodo v kratkem skupno poseli- li rumunske aviatike. — Promocija. Te dni je bil promoviran v Pragi za inženjerja trgovskih ved Vinko Zalokar iz Št. Vida pri Ljubljani. G. Zalokar je prvi jugoslovenski inženjer te stroke. — Vremenske katastrofe v Italiji. V srednji in severni Italiji se je utrgal na večih krajih oblak. Nalivi so povzročili ogromno škodo. Posebno hudo je prizadeta Lombardija. Adiža je prestopila na večih krajih bregove ter odnesla cele pristave z živino vred. Mnogo vasi je opustošenih, vsled česar je na stotine ljudi brez strehe, škodo, ki je trenutno še ni mogoče natančno pregledati, cenijo na milijone lir. — Število brezposelnih na CehoslovasKcni ie znašalo po uradni statistiki koncem meseca marca t. 1. 04.088 proti 62.097 koncem meseca februarja. Prostih mest je bilo 14.724. — Mednarodni odbor liistonkov je ustanovljen v Ženevi. V odboru je zastopanih 21 držav. Cilj komiteja je pospeševanje mednarodne kooperacije histerikov. Komite izda f-impreje mogoče internacionalno letno poročilo, ki bo vsebovalo seznam vseh zgodovin- ! mirili del. — Zopetna vzpostavitev zračnega prometa med Varšavo in Dunajem. Kot poročajo iz Dunaja, je poljska družba za zračni promet »Aerolot« zopet vzpostavila redni zračni promet Varšava—Dunaj. — II. Planinski zbor se vrši letos na bin-koštni ponedeljek dne 24. maja na Bledu v Zdraviliškem domu. Pričetek ob 10. uri dopoldne. — Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev po oblastnem agrarnem komisarju dr. Franu Spiller-Muys. 2. Volitev predsedstva zbora. 3. Pozdravni govori zastopnikov oblasti in organizacij. 4. Poročilo planinskega nadzornika g. agr. višjega stavbenega svetnika ing. Ivana Prešel. 5. »Gospodarski pomen pašništva in planšarstva« predava g. stezici ekonom Josip Suštič. 0. .Naše planšarstvo in bilcoreja« predava g. Anton Cven-kelj iz Ljubnega. 7. »Prva pomoč pri nezgodah živine na planini« predava srezki veterinar Alojz Zarnik. 8. Poročilo planinskih odborov o stanju planin v njihovih področjih. 9. Sklepanje o smernicah za nadaljnje delo pri pospeševanju in izboljšanju naših planin in o event. resolucijah. 10. Slučajnosti. Vabljeni so vsi planinski gospodarji iz ljubljanske in mariborske oblasti, zlasti zastopniki planinskih srenj in sosesk ter pašniških, živinorejskih in splošno kmetijskih zadrug. Polovična vožnja je dovoljena. Popoldne ob 3. uri se vrši v istem prostoru skupna seja vseli planinskih okr. odborov, h kateri imajo pristop zastopniki oblastev, srenj in sosesk ter zadrug. — Planinski odbor za radovljiški okraj. Graška opera se ukine, da se zniža deficit mestnih gledališč od 700.000 na 400.000 šilingov. Kot vzrok za slabi obisk gledališč se navaja poleg splošne gospodarske depresije vsakovrstna konkurenca in neprestano naraščanje zanimanje za šport. — Uničevanje planinske flore. Kot znano, eksistira zoper uničevanje planinske flore poseben zakon. Žal pa se večina turistov za to ne briga. Nasprotno trgajo ali pa celo ru-jejo tudi najredkejše cvetice in rastline, ki so pod zaščito zakona ter jih mečejo takoj nato proč. Gorski prebivalci pa prinašajo zaščitene cvetice celo na trg ter jih prodajajo. Zato je pozdravljati odlok okrajnega glavarstva v Laškem, ki je te dni to nespametno počenjanje ponovno prepovedalo ter poklicalo ljudem v spomin zadevne kazenske določbe, po katerih se kaznujejo ti prestopki z denarno globo do 1000 Din, oziroma z zaporom do 14 dni. — Zatirajte pravočasno muhe! En milijon * enim udarcem, se gotovo iz-vendar je to mogoče, če ubijemo e®0 'malho. Od milijonov mulil zimile .iX), '!a J'e ostalo prav malo. Pre- tODleie nriiH^2fP ’ 6Poml«di, 'ko postane topleje, pridejo zopet na dan ter -se nrično Ena jm,ha Meže 2°° d° •500 jajc. 2e čez 12 ,ur se izležejo ličimike in vanet’a^a jl 'x14 mušioe- k' skrbe takoj Z miik- ‘i Ce vzamem°, • «• — Kokiunslia kuga na Dunaju. Te dni ie aretirala dunajska policij« dva glasovi ta ti-hotapska Irgovca « kokainom, Hugona Grossa in Franca Leibla. Potikala sta se večinoma 1>0 I. okraju ter prodajala kokain pasantom. Glavne njihove odjemalke so bile prostitutke Pri aretovancin so našli velike količine kokaina. — Zopet tolpa roparjev obsojena. Ye dni se je vršil pred sodnim dvorom v Osijeku proces zoper roparsko tolpo Joža in Ivana Gulina. Proces je trajal približno teden dni. Tolpa ima na vesti, v kolikor je ugotovila obravnava, 23 ropov, 15 vlomov itd. Ivan in Jožo Gulili sta bila obsojena na smrt (na ve-šalih ali pa z ustreljenjem, ker hoče, kot znano zakonodajni odbor smrtno kazen z obešanjem odpraviti), Tomo Szabo je odnesel 10 let. Jure Čovič 8, Ivan Nevistič pa 7 let težke ječe. Obtoženci so se obnašali pri proglasitvi sodbe zelo hladnokrvno in mirno. Brata Gulin nista kazala niti najmanjšega razburjenja. — Železniške tatvine v Celju Pred mese-1 i smo poročali o aretaciji 22 železničarjev, ki so kradli v celjskih kolodvorskih skladi- ščih kakor srake. Vsi ti ljudje so bili izrečeni sodišču, kjer so bili brez izjeme obsojeni na ječo, oziroma zapor od 6 mesecev do 3 tednov. Med obsojenci je tudi nekaj žensk, ki so pri tatvinah pomagale. Nekateri od obsojenih in sedaj seveda tudi iz službe odpuščenih irtiajo že po 20 službenih let, eden od njih celo 44. Obsojeni so kradli že od leta 1919 dalje. — Koštrunski tatovi. Te dni je udrla tolpa 10 kačakov iz Albanije na naše ozemlje ter ugrabila kmetom v Galičniku in Rosuši nad GOO ovac. Ker so bili lopovi oboroženi ter so grozili s puškami, se jim kmetje niso upali postaviti v bran, temveč so zbežali ter prijavili napad našim obmejnim stražam, ki pa koštrunskih tatov niso mogle več prijeti, ker so jo medtem že odkurili v Albanijo. — Veleizdajniški proces v Iglavi. V Igla- vi se je pričel te dni proces zoper strok, učitelja Ignaya Goetha, ki je potoval po deželi ter rovaril pri tem na veleizdajniški zločin zoper državo. Z Goethom vred sede na zatožni klopi: vpokojenu nadučitelj Anton Krnzik, privatni uradnik Hubert Narad, vpo-k o jeni oficijal Karl K a bel at seli, pekovski mojster Rudolf Štefan, 71 letni liglavski žu-pan-starosta Vincenc Inderka ter glavni urednik lista »Der mahrische Grenzbote« Gustav Rippl. Obtožencem grozi kazen od enega meseca do dveh let. — 18 letna mladenka streljala na svojega aaročenea,i Osemnajstletna šivilja IHermina Teuer na na Dunaju je izvršila te dni atentat na svojega zaročenca, 20-leinega poštnega uslužbenca Kralicka. Poiskala ga je zvečer v stanovanju njegovih starišev ter oddala nanj strel iz revolverja. Pogodila ga je \ levo sence. Nato je hotela izvršiti samomor, kar pa je preprečil Kralickov oče. A tentftoriea ne kaže prav nobenega kesa. Dala se je mirno aretirati ter izjavila, da se je maščevala, ker jo je hotel zaročenec zapustiti. Kralicek je težko, vendar pa ne 'inr t no nevarno poškodovan. Ljubljana. 1— Dan rdečega križa. Dne 0. VI. 1926 se vrši po celi kraljevini dan rdečega križa, ki ima namen dvigniti med ljudstvom smfoel za prekoristno domoljubno organizacijo. Ta dan s3 posebej še nabirajo člani in pa prispevki v društvene svrhe. — V Ljubljani se izjemoma vrši dan rdečega križa’dne 12. in 13. junija 1926, ker se obenem vrši tudi prireditev Podmladka v korist Podmladkovi ferijalni koloniji. — Tudi letos pošlje ljubljanski rdeči križ veliko število okrevanja potrebne de-i e na morje in pa v sveži gorski zrak. Priredi se na Dovjem ferijalna kolonija v štirih oddelkih. Prva dva vzporedna oddelka bosta na Dovjem v mesecu juliju, druga dva pa v •mesecu avgustu. Stroški, ki tso zvezani s prireditvijo take ferijalne kolonije so ogromni. Naša okrevanja potrebna deca pa ima kolo-salne koristi, uživa duševni in telesni počitek in si nabere novih sil v svežem gorskem zraku. Ferijalna kolonija priredi svojini malim udeležencem tudi večje in manjše zlete. Vse pa se vrši pod strogim in strokovnim nadzorstvom. Pričakujemo, da bo naše občinstvo uvidelo nele veliko potrebo organizacije rdečega križa za narod in državo, nego tudi radevolje z bogatimi prispevki pripomoglo organizaciji k uspešnemu delu in omogočilo prireditev ferijalne kolonije. Podroben program dneva rdečega križa se objavi kasneje. — Ples in koncert gradbenega odbora Ro-žendolskega doma je preložen na binkoštni ponedeljek 24. t. m. na Streljišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.) popoldne. Vstopnina prosta. Maribor. • m— Uradni izpit za motocikliste. Po na-redbi z dne 18. aprila 1910 mora imeti vsak motociklist, kateri vozi motorno kolo s prikolico, uradni izpit kot vozač ter mora biti v posesti tozadevne legitimacije. Istotako morajo imeti posestniki navadnega motornega kolesa (brez prikolice) pri prekoračenju dr-avne meje, takozvano »mednarodno putno ispravo' , ki se pa izstavi samo onim vozačem, ki so napravili izpiti Iz tega vzroka je sklenil »Motoklub Maribor , da bo dosegel pri merodajni oblasti za svoje člane skupen izpit, ki se vrši najbrže 25. in 26, t. m. »Motoklub Maribor priporoča vsem motornim vozačem, naj napravijo v doglednem času ta izpit in da vpošljejo tozadevno prošnje (kolkovane s 5 Din) s prilogami (krstni list, domovnica, zdravstveno izpričevalo in izpričevalo o vedenju) tajništvu Motokluba Maribor«, Aleksandrova cesta 19, kjer dobe tudi nadaljne informacije. m— Na srednji vinarski i« sadjarski šoli v Mariboru se vrše še trije učni tečaji: I. Grozdni sukač in uspešno orodje v vinarstvu v soboto 22. maja; II. Kflna in krmljenje v torek 25. maja; III/Rastlinski škodljivci, in bolezni v sredo 26. maja. Poslednji tečaj se. 3. maja ni mogel vršiti, ker je bil takrat zavod še zaprt radi Škrlatice in se sedaj nadoknadi. Začetek vsak dan ob 8. uri. Pouk je brezplačen. Interesenti naj se ga udeležujejo v čim večjem številu. — Direktor Andrej Žmavc. m Enodružinska hiša Doma ubogih. — Včeraj popoldne se je vršil stavbni ogled na prostoru, kjer se bo zidal glavni dobitek loterije »Doma ubogih*. — Z zidanjem se prične, čim bo izdano gradbepo dovoljenje. — Kupujte te srečke, ki Vam nudijo tako redko priložnost, da pridete do udobne, j srčkane, lastne hiše. — Dom ubogih v Ma- I riboru. ' j m— G. prosvetni inšpektor dr. Leopold Po- ■ ljanee je nastopil štirinajstdnevni dopust. Posle prosvetnega inšpektorja opravlja oblastni inšpektor za srednje šole g. dr. Adolf Pečovnik. m—' Krčmarska maščevalnost. Mariborsko meščanstvo zahaja v poletnem času prav rade ob nedeljskih popoldnevih v takoimenova-iie vinotoče v okolici mesta. Da to našim ' mestnim gostilničarjem ni prav, je popolnoma razumljivo. Tako je gostilničarka pri Kram- pergerju v Lajteršbergu minulo nedeljo neko petčlansko družbo, ki se je vračala proti večeru v mesto, povabila tudi v svojo krčmo s pristavkom: tudi k meni pojdite. Družba je res vstopila v gostilno, po kratkem času pa se je napotila proti domu. A kaj se je zgodilo? Nenadoma so jo napadli štirje fantalini — med njimi tudi sin gospodarice — ki so goste tako pretepli, da je moral priti rešilni oddelek na pomoč, da jim je obvezal rane. Enega gosta je moral rešilni avto prepeljati v bolnico. Na policiji so napadalci izjavili, da jih je nahujskala krčmarica, ker so šli gostje popoldne mimo gostilne v neki vinotoč, a niso šli k njej. Preiskava bo že povedala natančneje. Predpisoval nam menda vendar še ne bo nikdo, kam naj zahajamo? m— Konj se je splašil v nedeljo popoldne na Aleksandrovi cesti g. Arzenšku, pos. na Pobrežju. V divjem begu je prevrnil koleselj, na katerem je sedel Arzenšek. Konj je vlekel s seboj pod vozom ležečega gospodarja in voz, tako da je zadobil Arzenšek težke poškodbe. Poklicana je bila rešilna postaja, ki je nudila ponesrečencu prvo pomoč. Muhasti konj je bil postavljen v bližnjo gostilno. Voz je bil nerabljiv za nadaljno pot. KONGRES SJSU ŽUPE ZA SLOVENIJO. Dne 22. in 23. t. m. se v Novem mestu zbere na svojem kongresu napredna mladina, kjer -bodo vsa društva podala račun o svojem delu. To delo ni majhno, saj se morajo dijaki z vso silo svoje moči upreti pogubonosnim vplivom, ki silijo dandanes v človeka od vseh strani. Naša napredna omladina pa vidi jasno pred seboj cilj, ki so ji ga začrtali njeni duševni očetje Endlicher, Jenko in drugi, ki so temu cilju dali življenje s svojo krvjo na Kaj-makčalanu, Dobrudži in v avstrijskih ječah. Pokroviteljstvo kongresa je blagohotno prevzel protektor novomeške organizacije »Prosvete« g. gimn. direktor A. Škerlj. Program kongresa: V soboto, 22. t. m. ob 10. uri zjutraj v Narodnem domu slavnostna seja, popoldne pa zborovanje delegatov vseli družin. Zvečer prirede vsa društva skupno slavnostno akademijo z zelo lepim sporedom. V nedeljo, 23. t. m. pa tekmujejo vsa društva na župnem športnem dnevu, katerega pokroviteljstvo je prevzel ljubljanski lahkoatletič-ni podsavez. Videti je, da bo manifestacija omladine dovolj velika, da bo vcepila raznim nasprotnikom misel, da nas je še vedno mnogo in da se nas ne da tako odpraviti. DOPIS. Novo mesto. Prostovoljno gasilno društvo Novomesto priredi dne 11. julija 1926 zlet jugoslovenske gasilske zveze objednem s proslavo 50-letnice svojega obstoja. Tovariška društva se naprošajo, da vzamejo ta dan v evidenco, ter da začno takoj z delom med članstvom za čim častnejšo udeležbo, da bode manifestacija našega celokupnega gasilstva čim veličastnejša. Vsa potrebna navodila bobe vposlal zletni odbor pravočasno. Na pomoč! — Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto. IZREDNI O BOM ZBOR DRUŠTVA »MERKUR«. V sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršil v prostorih ljubljanskega gremija v palači Ljubljanske kreditne banke izredni občni zbor trgovskega društva »Merkur . Občni zbor je ob lepi udeležbi otvoril društveni predsednik dr. Windiseher, konstati-ral sklepčnost občnega zbora, pozdravil navzoče, zlasti pa zastopnike časopisja, katerim se je zahvalil za dosedanje upoštevanje ter se jim v imenu društva priporočil še m nadajj-no naklonjenost. Zahvalil se je tudi trgovskemu grem i ju, da je odstopil dvorano za občni /bor. Društvo »Merkur- je pred kratkem praznovalo 25-letnico svojega obstoja, tedaj se je vršil tudi redni občni zbor društva, na katerem pa je bilo radi njegovega slovesnega značaja potreba izločiti one točke dnevnega reda, ki zanimajo le ožje članstvo. V ta namen se je sklical sedaj izredni občni zbor. V svojem poročilu je predsednik tudi omenil, da so se v pretekli društveni dobi stiki med člani in društvom poglobili. Pevski zbor društva je končno postai aktiven, za zbor gre posebna hvala načelniku pevskega odse-seka g. Novaku. Tudi godbeni orkester se je pričel lepo razvijati in ga je javnost že pričela upoštevati. Oba zbora sta društvu na razpolago pri njego\ ili prireditvah. Društvu se je posrečilo uvesti tudi društvene večere, ki so uspeli in ki se bodo prihodnje leto nadaljevali. Dragocena olajšava društvu je, da pri teh prireditvah sodelujeta že omenjena glasbena odseka. Tudi družabne prireditve plesnega značaja .so uspele. Glavna točka društvenega programa pa je bila izobrazba njegovih članov, zlasti strokovna. Društvo je izdajalo glasilo >Trgovski tovariš , ki je res postal tovariš trgovskih krogov. Urejuje ga g. Kavčič Društvo je dalje izdalo »Trgovsko korespondenco:, pri kateri sta sodelovala gg. Sič starejši in mlajši. Tudi društveni »Trgovski koledar je postal nepogrešen tovariš našega trgovstva. Društvo je dalje priredilo v zimski sezoni razne tečaje, kot na primer dva tečaja za nemščino, dva za laščino, tečaj za srbohrvaščino, knjigovodstvo in pevsko teorijo. Vsi tečaji so dosegli lepe uspehe. Društvo bo zlasti zainteresiralo svoje člane za gojitev jezikov. Društvo bo tudi nadalje skrbelo da opraviči svoj dober glas in da bo ostalo družabno središče kakor samostojnih trgovcev, tako tudi nastavljencev, Nato je g. Melirer stavil predlog, naj se imenujejo sledeči člani, radi svojih zaslug društvu v prid, v\ društvene čaMne člane in sicer gg. Ivan Jelačin st., ki je tudi dal ini-cijativc za zgradbo »Trgovskega doma«, dr. Murnik, dr. Windischer. Kostevc, Kovač, Novak. Fabiani in Krofta Predlog je bil soglasno sprejet. V imenu novih častnih članov se je občnemu zboru zahvalil dr. Windischer. Sledile sc v< !ii\e in sicer je b:l n i predlog g. Zelenika za predsednika izvoljen dr. VVindiseher z aplavzom. Za podpredsednika pa gg. Kavčič iu R. Torrv. Nato je bilo izvoljenih 28 ostalih odbornikov in sicer polovica iz vrst nastavljencev in polovica iz vrst samostojnih trgovcev, med temi dve na-stavljenki in 2 samostojni trgovki. Izvoljena sla bila tudi dva preglednika računov. Pred zaključkom je predsednik prebiral poziv Zveze trgovskih gremijev, naj se dru-šheni Člani udeleže sestanka gospodarskih krogov, ki bo v petek ob pol 9. uri v istih prostorih, kjer bo dr. Triller predaval ti kreditni politiki Narodne banke, nakar je zaključil občni /bor s pozivom na društvene člane, naj se oklepajo svojega društva, da bo moglo korakati od uspeha do uspeha. Šport. Dve novi zmagi Hndderslielda. 'Angleški mojster je dosegel v Švici dva nova uspeha. V Baslu je premagal Old ©oys .14:1, v Bernu pa tamošnje mestno moštvo 4:2. Roksmatcli Paoliao proti Spalla, kojega iaid se z neverjetno napetostjo pričakuje posebno v romanskih deželah, hi se imel vršiti preteklo sobota v Barceloni. Radi hudega dežja pa je bil preložen. O izidu tega znamenitega boja bomo poročali. Tekma za prehodno darilo svet. mojstra Svobode na Dunaju. Eno največjih presenečenj tekom zadnjih let v težki atletiki je zmaga W. A. C. HerVules nad zmagegoto- vim moštvom Lohnfuhnverker - A. Cl. Tudi najvnetejši pristaši Herkulancev niso ra- ; čunali z zmago tega kluba. Moštvo tega klu- j ba ni odpovedalo v nobeni disciplini in ko . je Leppelt z enoročnim potegom dvignil ! 90 kg je ta izborni uspeh celo moštvo elek-triziral. Tudi Sehilberg je bil v zelo dobri tormi in njegov skupni uspeh v četverobo-ju je prekašal uspeh svet. mojstra Aigner-ja. Pri Lohnfuhrwerkerjih se je opazilo, da manjka mojstra Friedricha; njegov namestnik Klcghofer ga ni mogel nadomestiti. Ko sla pri nekaterih vajah odpovedala še Karl Kramer in Tritta, je bila zmaga »Herkula« gotova* kajti Hemermiiller, Aigner-in Schra-niel niso mogli nadomestiti izpada, čeravno so dosegli krasne uspehe. Tekmovalo se je v enoročnem potegu, enoročnem sunku, ebojeročnem teznem dvigu in sunku. Slavni francoski bokser Gearges Carpen-tier je bil pozvan, da se bojuje proti evropskemu mojstru težke teže Enninio Spalla. Ker se pa C a rp en ti er v kratkem odpelje v Ameriko, je ta poziv odklonil. Kanadski mojstrski bokser Jack Renault, ki so ga smatrali dolgo čaisa za nasprotnika D mpseya nazaduje vedno bolj. Boril se je z Jack de Mave-m, pa je dosegel samo zmago po točkah. Jack De lanov premaga King Salomona. Francoski Kanadijec Jack Delancy je odločilno po točkah porazil 13 in pol kg težjega King Salomona. Boj je trajal 12 rund. Sedaj bo nastopil Delancy proti svet. mojstru Ber- lenbachu, ki je Salomona svoječasno že po 8. rundah odločilno premagal. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA sreda, dne ti), maja 1!>2(i. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje zaklj. 193. Blago: Trami po noti, s"0 vag. nakl. pest. zaklj. 2U0; Eksekutivna prodaja: (8(>S.335 m) = 9-19 yards Sati n Duchesse 19.193, leo Trst 20. Zagrelt, dne 19. maja. Devize: Newyork ček 50.582—56.882, London ček 276.038 do 277.238, Pariz izplačilo 161,67—463.67, Praga ček 167.934—168.934, Ourih izplačilo 1066.25 do 4100.25, ček 1096.25—1100.25, Berlin izplačilo 1352.5—4357.5, Dunaj izplačilo 800.93 do 804.93, ček 800.9—804.9, Milan izplačilo 215.07—216.27. Curjh, dne 19. maja. Beograd 9.1175, Nevv-york 510.875, London 25.15, Pariz 14.825, Praga 15.32, Milan 19.75, Bukarešta 1.905. Berlin 123.05, Dunaj 73.9625, Sofija 3.75 Bu-dapešta 0.007225. Razkole in veseljačenie za lasa kuge. V srednjem veku je divjala v Evropi večkrat kuga. Posebno mnogo žrtev je zahtevala epidemija leta 1348. »Črna smrt je pokosila tedaj skoraj eno četrtino vsega 'prebivalstva Evrope. Ljudstvo je bilo obupano. Kuga, skrivnostna bolezen, je prišla tako- rekoč iz zraka. Nikdo ji ni vedel vzroka in zato je umerila drugega za drugim. Strah in groza sta vladala \-epovsod. Vsakdo se je bal. da utegne priti drugi dan vrsta nanj. Črna smrt ni prizanesla niii eni rodbini. Zato pa so podedovali ljudje nenadoma premi ženja, na katera bi jim bilo sicer še dolgo časa čakati. Nesrečneži, ki sa prišli na la način nepričakovano v posest _ denarja £n posestev, ki so bila last njihovih umrlih sorodnikov, so izgubili vse duševno ravnotežje. BojazUn, da bodo imeli malo od zakladov, če jih odpokliče \ •kratkem črna smrt« v večnotstj j® povzročila splošno potratnost, izredno ra*r kešnost v življenju in obleki. Vse je hotelo danes živeti čim najbolj, zakaj jutri utegne biti prepozno, (iespe malih meščanov so se-oblačile v obleke iz najfinejšega blaga ter nosile najdragocenejši nakit, kot preje samo begale plemiške dame. Denar je bilo treba čimpreje izdati, kajti vsak trenutek je utegnila prestriči smrt nit življenja. Ljudje so se komaj zadovoljili z. najpikantnejšimi jedmi in najboljšimi pijačami. Ker je postal nenadoma velik kapital prost, medtem pa je število konzunientov padalo, je nastala preobilica blaga, cene potrebščin in živil m padale. Posledica tega je bila, da so cstavili rokodelci svoje delo, trgovci svoje trgovine ter je vse samo živelo, da vživa. Reakcija je biir. strašna. Preobilica se je izpremenila kmalu v veliko bedo, ki je trajala dolga leta. Kuga in doba razkošja sta ostali ljudem dolgo časa v spominu, dozdevali sta se jim ko! hude sanje. .jp f i m •m m Jack London: 8"» Morski vrag. Obraz se nm je iznenada izpremenil. Glas je bil manj osoren in popolnoma odkritosrčen, ko je dejal: »Srečni morate biti vi, sentimentalisti, resnično srečni, ko sanjate in najdete stvari dobre in ste sami dobri, ker najdete nekoliko stvari dobrih. Sedaj mi pa povejta, vidva, ali sem jaz po vajinih mislih dober?« »Ste — v enem oziru,« sem dejal. ;>In vse zmožnosti imate za dobro,« je pristavila Maud Brewster. >Tako!« se je zadrl nad njo skoraj srdito. Vaše besede so meni prazne. Nič jasnega in določnega ni v vaši misli, ki ste jo izrazili. Ne morete je vzeti v roke in jo pogledati. Pravzaprav misel niti ni. Nekako čustvo je, nekaj kar temelji na iluziji, kar sploh ni proizvod razuma.« Ko je nadaljeval, mu je glas izuova postal mehak in nekaj zaupajočega se je pojavilo v njem. »Ali veste, da včasih zalotim samega sebe, da si želim, da bi tudi jaz bil slep za dejstva življenja in da bi poznal samo njegove lepe strani in iluzije. To je vse skupaj napačno in zoper razum; toda vzlic temu mi moj razum pravi, a zopet napak, da imaš večji užitek, če sanjaš in živiš v iluzijah. In koncem koncev je užitek plačilo življenja. Brez užitka je življenje brez vrednosti. Delati, da živiš in biti neplačan, je hujše kot smrt. Oni, ki največ uživa, živi največ in vaše sanje in neresnič- nosti vas manj motijo in so bolj hvaležno in razveseljive kot meni moja dejstva.« Počasi je zmajal z glavo in razmišljal. »Pogosto dvt mini, pogosto dvomim, ali je razum sploh kaj vreden. Sanje morajo biti bolj stvarne in zadovoljive. Čustven užitek bolj zadovoljuje in je bolj trajen kot duševni užitek. Duševnemu užitku ne sledi drugega kot utrujeni čuti, ki pa se skoro poživijo. Zavidam vas, res, zavidam vas.« Iznenada je umolknil in okrog usten se mu je prikazal oni čudni njegov porogljivi usmev in pristavil je: Po svejem razumu vas zavidam, zapomnite si. ne iz srca. Moj razum mi to veleva. Zavist je duševen proizvod. Jaz sem kakor trezeu človek, ki gleda pijance in izmučen želi, da bi tudi on bil pijan. »Ali liki moder človek, ki gleda bedake, pa si želi, da bi še on bil bedak,« sem se nasmejal. Popolnoma tako,« je dejal. Vidva sta dva srečna, uničena bedaka. V svoji listnici nimata nobenih dejstev.« »A jih izdajamo bolj svobodno kot vi,4 je pride-jala Maud Brevvster. »Bolj prosto zavoljo tega, ker vas nič ne velja.« »In ker verujemo v večnost,« je odvrnila. Ali v resnici verujete ali samo mislite, da verujete v to, je vseeno. Vi izdajate, kar si niste pridobili, kar imate, a zato pa dobite večjo vrednost od izdajanja tega, kar si niste pridobili, kot jo jaz dobim pri izdajanju tega, kar imam in kar sem si pridobil v potu svojega obraza.« -M Zakaj potem ne izpremenite temelja svojega dela? je vprašala. Ozrl se je vanjo, pa rekel počasi obžalujoče: »Prepozno. Mogoče bi, ampak ne morem. Moja listnica je natrpana s staro robo in to je trda reč. Nikoli se ne morem pripraviti sam sebe do tega, da bi priznal kaj drugega kot redno in dobro.« Umolknil je. Pogled mu je razmišljeno šinil mimo nje in se izgubil na. mirni morski gladini. Obšla ga je stara otožnost. Drhtel je ob njej. Dokazovanje in sklepanje ga je naredilo silno potrtega. Nastala je nova nevarnost, da se v malo urah pojavi v lijem živ zlodej. Spomnil sem se prijatelja Furnsetha in sem vedel, da je otožnost tega človeka pred menoj kazen, ki jo materialist vedno plača za svoj materializem. Petindvajseto poglavje. Na palubi si bil, gospod Van Weyden,« me je nagovoril Woif Larseu drugo jutro pri zajtrku. Kakšno je vreme? Precej jasno je,« sem odgovoril in se ozrl po sol učnih žarkih, ki so se razlivali v kabino skozi odprto stopnišče. »Dober zapaden veter, ki pa postane močnejši, kakor kaže, če ima Louis prav.« Zadovoljno je prikimal z glavo. »Ali je videti kaj megle? Gosta megla na severu in severozapadu.« Vnovič je prikimal z glavo in kazal še večjo za dcvoljnost kot preje. o. ■■fiiAAiA^ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naJtlneJSi ln najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. O 3T ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično ln hlgUenlčno n oj moder-neje urejena klaama v JugotlavlJI. M IfuktlNM, —OMte «. in, U. iMfchopJ«, r> IN POCENI SE KUPIJO »Srajce, sstSS. bel« Ib barvaste, ovratnike v«eh vrst In fason, pentlja, aamoveanice, iapna robca, nogavice v rasnih barvah sa gospode in dana, naramnice, toaletne • • potrebščine, avilane trakova, Sipka In vesenino. • -Niške cena. — Velika Isbira samo prt , JOSIP PETELIHC-U LJUBLJANA. bllsu Praiamovaga :a ob vodi .GROM" CARINSKO POSHEDNlSKI IN ŠPEDICIJ SKI B1IKEAU LJUBLJANA, Kolodvorskaulica«. Naslov bnojavkam: .OSOM*. Telefon Int. it. 4S-4. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Hakek. || Obavlja vse * to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku- g lantniml pogoji. * Zastopniki drutbe spalnih vo« S- O* N. *a ekspresne pošiljke. C E VI. JI moški iz boksa 160 Din ženski iz boksa visoki 155 , ženski iz boksa nizki 135 „ fantovski iz boksa 135 „ za de£ke in deklice iz boksa 95 otroški iz boksa 68 „ otroiki mali rojovl ali črni 26 ,, Mali oglasi Za vsako besedo »e piafca 50 par, za debelo tiskano pa Din !•—. Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balk°' nov, cvetličnih gredic (^e~ pih), kakor tudi zn okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopališč itd. priporočalvan Šimenc, vrtnar, Ljubljana. Gradišče St. 12. Dekle zmožno vseh hižnih kakor tudi kuhanja in 6'" vanja ter dela po vrtu iSČP službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov pove uprav n lista. Gospodična katera je celi dan odsotna, išče sobo s separatnim vhodom v src(*l!?' mesta. Naslov pove »P va lista. PRI ANT. KRISPER-ju LJUBLJ ANA, MESTNI TRG 26. Oolašuitev^ r. KOKS-ČEBIN Woifo«a 1/11. • Telef. 56. Trgovin* Odon Koutny Specijalna zaloga orodja in tehničnih potrebščin y Ljubljani je vsled sklop* konkuranega Ljubljani od 7. V. 1»-S 18/25/K« zopet otvorje-na ter se v konkurm® maso spadajoča blagovni zaloga zopet po dnevnih cenah prodaja. Ljubljana, 17. niaja 19-®-| llprsva konkurme mase-