18. številka
Delavec izhajava ak drag petek idatumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32*—, sa pol leta K16--, za četrt leta K 8 —. Poaamesna Številka 80 Tin. naročnina ▼ inozemstvo sorazmerno več. PeUljatve na uredništvo in npravoifitvo Llabljaaa, Četenburgova ■Mea itev. 6. IL nadstr. Telefon St 225.
Pavšalni Grsnft© v drZav! SHS.
V Ljubljani, dne 27. avgusta 1921.
VIIL leta.
Rokopisi se ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šest* ]vratni po 90 vin., pri celo* letnih objavah po 85 vin. na vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1*— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Delovna kriza v Italiji.
Kakor povsod tako je tudi v Italiji izbruhnila kriza, ki se ie razširila na vse industrijske panoge.
Brezposelnost narašča od dne do dne. Podjetniki to izrabljajo in hočejo na vsak način znižati delavske plače in uničiti delovne pogodbe.
Delavske organizacije se branijo, kolikor je v teh razmerah mogoče. Poniževanja plač delavci ne sprejmejo. So pripravljeni debatirati o znižanju plač v razmerju znižanja cen za živila, nikakor t>a ne privole. da se jim odvzame moralne pridobitve, kakor so osemurni delavni Čas. minimalne plače, delavske fa-Hrične komislie. letni dopusti itd.
Prvi so bili kovinarji, ki so te industrijske nakane preprečili.
Pretekli teden so se vršila v Rimu Pogajanja med zvezo delodajalcev in delavcev pod predsedstvom ministra za socijalno politiko. Uspeh pogajanj je bil ta. da so industrije! umaknili svoj predlog o spremembi delovne pogodbe ter pritrdili. da mora delovna pogodba ostati tudi dalie v veljavi. Dovoli se samo. da se dogovorno po potrebi izvrši revizija plg£.
Drugi boj so bojevali tekstilni delavci. katerim so podjetniki hoteli uničiti pogodbo in znižati plače za 50%. Po dolgih pogajanjih in po več lokalnih stavkah se je dosegel sporazum, da sedanje pogodbe ostanejo v veljavi kar se tiče moralnih točk. plače se pa znižajo za 20%. Delavstvo je z večino glasov odobrilo ta sklep.
Ta boj se nadaljuje tudi po drugih strokah.
Take krize- kakor je sedaj v Italiji ai v nobeni državi.
(Op. ur.: Tak boj kakor v Italiji se že vrši tudi pri nas, dasi bolj rafinirano. Pri tias kratkomalo podjetja odpuščajo delavstvo in nastaja kriza glavno zaradi tega. ke<r naša industrija ni zmožna za konkurenco zaradi svoje trgovske in tehniške nedovršenosti. Pri vseh pogajanjih glede obnovitve delovnih pogodb pritiskajo podjetniki na znižanje plač. ne gledajo pa na zmožnost podjetij, dasi draginja rapidno narašča. V Italiji so cene res ngkai oadle.)
Stanovanjska mizerija.
Industrijski kraji. Ljubljana. Maribor in Celje, so kraji, kjer se prav posebno občuti pomanjkanje stanovanj. Imeli smo stanovanjsko naredbo, ki ima'to zaslugo, da je v zadnjem času Posredovala le zamenjavo stanovanj ali pa je celo spravljala stranke pod kap. da so dobile druge stranke stanovanje, ker so ga »nujno po-
trebovale« To je bil običajni izgovor. Revidirana stanovanjska naredba za Slovenjo je zahtevala, da morajo banke in milijonarji zidati hiše za svoje uslužbence. V Ljubljani se je tega silno malo uresničilo. drugod se pa na to naredibo sploh niso ozirali. Tako traja stanovanjska beda nad tri leta.
Nedavno so zopet popravffl stanovanjsko naredbo. ki nas je razveselila s svojo določbo, da se smejo stanovanja v oredvojni ceni trikrat podražiti za mezdne delavce in uradnike, trgovs&i lokali ra poljubno, za boljše situirane stranke ra stanovanja do šestkrat.
V Zagrebu pa je občina pravkar dogradila svoje hiše. v katerih dobi 132 strank stanovanja. Vrhutega je občina oddala svoj svet štirim strankam, da sezidajo na njem štiri hiše, vsaka z 10 stanovanji. to je 40 stanovanj, ki morajo biti še letos gotove. Torej 17.2 stanovanj bo letos gotovih samo na inicijativo zagrebške občine: vrhutega pa zidajo hiše v Zagrebu tudi zasebniki.
Tako delajo drugod. Pri nas pa se daie potuha bogatašem. Uradi, banke in druga podjetja zasedajo stanovanja, tako Ja ie vedno večje pomanjkanje stanovanj.
V mnogih občinah so socijalisti sedaj v večini, v drugih pa imajo večje ali manjše zastopstvo. Tam nai v prvi vrsti, kjer je potreba stanovanj, zahtevajo, da občine store svojo dolžnost v stanovanjskem vprašanju, ker je to vprašanje eno glavnih. Meščanske stranke se ne zganejo. zato mora iziti inicijativa iz vrst socijaldemokratičnih odbornikov in zastopnikov Kmečko delavske zveze.
To resno vprašanje, naj v prvi vrsti covsod pretresejo občinski odbori.
Kriza v kovinski industriji.
Pretekli teden je obiskala deputacija kovinarjev pomočnika ministra za trgovino in industrijo g. Saviča, kateri se mudi tačasno na Bledu. Deputacijo je vodil centr. tajnik O. D. K. s. F. Svetek. Jeseniška podružnica je bila zastopana po ss. Muleju in Jerantu.
Naši sodrugi so g- načelniku razložili težavno stališče kovinarjev, ki je zlasti v obmejnih krajih kakor Jesenicah in Guštaniu nevzdržno. Država mora bijez-eogojno naročati svoje potrebščine doma in tudi sicer je nujna potreba, da gleda na to. da se industrija pospešuje. Bati se ie. da bomo v teh razmerah izgubili vse boljše kvalificirane delavce, ki zadnje čase v grupah zapuščajo svoja mesta, ;er si izven države iščejo zaslužka. Gospod načelnik je izjavil, da se zayeda. kaj znači to. da izgubljamo izučene delavce, Kaiti za mnoge panoge je treba generacij. da se v ta dela udelajo. Dalje je na-
vajal. da ie položaj težak vsled tega. Jjer vrednost našega denarja pada, kar zahi teva vedno zviševanje uvozne carine. Izrazil jc pa trdno nado. da si bo industrija kmalu opomogla in. da bodo imeli naši delavci razmeroma .boljši položaj kot kjer, koli drugod, ker je država silno bogata na naravnih zakladih. Prosil je zastop-i nike organizacije, da delavstva to spo-« roče in jih zagotovil, da bo podpiral želje, katere so mu razložili. Ob priliki bomo pisali kaj več o tej stvari.
Pogajanja na Jesenicah.
Na podlagi spomenice, katero je vlo«*
žilo Osred. društvo kovinarjev, so se med društvom in vodstvom Kranjske indu-» strliske družbe vršila dne 19. t m. poga* ianja. Pri pogajanjih je bilo zastopanol tudi pov. za soc. skrb. in oddelek mini* strstva za trgovino in industrija Central* no tajništvo kovinarjev je zastopal sodr« F. Svetek. Obravnava je imela značaji predpogajanj o možnosti regulacije pot načinu, lei je izražen v vloženi spomenici* Zastopniki Osrednjega društva kovinar* iev so zastopali stališče, da ie treba kljub! krizi, ki v industriji še vedno traja, žago* toviti delavcem vsaj take prejemke. Id! jim bodo omogočili pričakati boljših ča* sov. Pri tem so omenjali zopetno podra-i ženje stanovanj in druge cene* ki še na-» raščajo. Proti temu stališču .ie nastopil gospod generalni ravnatelj, da. če bi z reguliral plačo po tem, kar zahteva;
O.	D. K., bi stroški tovarne narasfi še en* krat tako visoko. Po drugi strani je od-ločno trdil, da industrija ne prenese nitf vinarja večjih izdatkov. Po daljših raz-« govorih se je ugotovilo, da bo tovarna Drispevala, k podražitvi stanovanj, in dala nekai drugih ugodnosti. Glede od-orave aprovizacije se je sklenilo, da bo D oseb na delavska komisija natančno preštudirala to vprašanje, ki je precej težko. Paziti je treba, da bo kolikor mogoče pravično razdeljeno, za to bodo morali dobro premisliti vsak korak, da se v, svojih sklepih ne prenaglijo. Glede premoga je dogovorjeno, da bodo tisti, ki so ga dosedai prejemali, prejeli mestp premoga denar. Če pa bodo hoteli kupiti pre-mog od tovarne, ga bodo dobili 2 K ceneje t>ri centu, kot stane tovarno. Dalje je obliubilo ravnateljstvo, da bo sesta-i vilo listo plač. po kateri se odpravijo! razne doklade in bi vsakdo prejemal le nlačo za svoje delo. Pri prihodnjih poga-| ianjih se bo tudi o tej možnosti govorilo.
Plače jeseniškega delavstva so majhne.
| poleg tega pa še tako krivično razdeljene. da nekateri, osobito neoženjeni sploh’ izhajati ne morejo. Najde se med njimi prvovrstni strugar, ki zasluži le 40 K dnevno, to pa zato, ker je samec in ne
dobiva raznih' doklad. Dočim drugi, ki je ocenjen, sprejema trikrat toliko. Razmerje je čisto Kotovo krivično in radi alt neradi se ga bomo marali lotiti. Priporočamo na sodragom tudi tukai strplji-v.ost, ker.en sam prenagljen korak bi bil v stanu to razmerje spremeniti tako, da bi bili oženjeni oreveč oškodovani, sun-ci pa bi od tega nikakšnega dobička ne imeli. Brezpogojno pa moramo zaščititi samce, ker če bi ti še dalje zapuščali rovarao tako kakor se to zadnje čase namerava. bo pirišel čas, ko bo tovarni zmanjkalo špecijaliziranih delavcev, oso-bito profesijonistov, ki dobe drugod lažje delo kot neizučeni. V takem slučaju bi b3B nekvalificirani delavci zelo oškodovani. ker bi tovarna omejila svoj obrat. Osoblto oženjeni i več otroki, bi drugod delo težko našli. Zaupniški.sistem je vodstvo sprejelo z nekaterimi spremembami. .Vendar tx> imelo delavstvo mnogo koristi od pridobljenega- Več bomo o stvari poročali, ko dobimo uradni zapisnik o razpravi.__________________________I________
Potek zadnjega in slavnostnega predavanja zdravstvenega tedna v Celju 10.8.1921.
Po pozdravu g. častnega protektorja Itt tL župana mesta Celje po predsedni-ilva je predaval g. dr. Schwab o poletnih boleznih. — Občinstvo je pazljivo sledlk) in mestoma burno pritrjevalo, posebno te občinstvu ugajal nazoren film o *mu-
— Po končanem predavanja sta ime-ia Se lep nagovor gg. dr. Žužek, protek-tor In pa g. dr. Hrašovec, celjski župan. Posebno sta častitala mladini za srečno misel v srečnem času ter med drugim 'omccila tudi hvaležno občinstvo. Končno se Je predsednik zahvalil še različnim faktorjem, tako n. pr. zdravstvenemu odsek« zagrebškem« za filme, skioptikon in Kurstavo. ljubljanskemu zdravstvenemu Odseka za podlporo 6000 K. mestnemu občinskemu odbora za 2000 K. ter g. ve-leindustrljalcu Majdiču za 1000 K. Prav posebno se je predsednik zahvalil za 20-kratni odstop dvorane in to brezplačni odstop gdč. Kino-lastnici v Gaberjih. — Nadalje se je zahvalil gg. zdravnikom predavateljem. Posebno priznanje in zahvalo pa je izTekel jug- nanred. akad. klubu »Jurislav Janušič« iz Reke, podružnica Zagreb, kajti šele po njegovem vplivu in posredovanju smo dobili materijal kateri je omogočil tukajšnjemu klubu na-pred. slov. akad. in z njim združenimi kulturnimi društva, organizirati zdravstveni teden. Omeniti je treba, da sta 2 člana kluba Janušič povsod aktivno sodelovala in oba tudi predavala. Namesto v njih domače kraje se je torei klub odločil za turnejo v Slovenijo in s tem smo storili velik korak naprej. Zlomljen je separatizem in medsebojno spoznavanje je v popolni meri omogočeno. Torej dva udarca na en mah! Med drugimi kulturnimi društvi, ki so sodelovala pri propagandnem delu. je predsednik pohvalno omenil sledeča društva: Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« delavske strpkovne organizacije, kulturni odsek »Sokola«. »Zmernost«, »Bratstvo« in kat. izobraževalno društvo (gg. duhovniki). Ostali podatki, ki jih je povedal slede v statistiki zdravstvenega tedna. — Statistika predavanj ie naslednja: 31. Vlil. v Št. Pavlu. 70 oseb, o alkoholizmu. 1. Vlil. vojaštvo. 300.oseb. o alkoholizmu. 1. VIII.
v Celju. 150 oseb, o alkohoftzntu, 2. Vm. vojaštvo, 300 oseb, o alkoholizmu. 2. Vili. v Štorah. 80 oseb, o alkoholizmu, 2. Vlil. v Celju. 150 oseb. o jetiki, 2. Vili. v Celju. 320 oseb. o spolnili boleznih. 3. Vili. vojaštvu, 1200 oseb. o jetiki in spolnih boleznih, 3 partije, torej 3 predavanja v izložbi, 3. VIII. vojaštvu. 1200 oseb, o alkoholizmu, 3 partije, torej 3 predavanja v izložbi, 3. VIII. v Celju«. 320 oseb, o poletnih boleznih, 3. VIII. vojaštvu. 300 oseb, o alkoholizmu. 3. VIII, v Celju. 320 oseb,
0 poletnih boleznih, 3. VIII. v Celju, 320 oseb, o spolnih boleznih, 3. Vlil. v Laškem trgu. 50 oseb,, o alkoholizmu, 4. VIII. vojaštvu, 600 oseb, o spolnih boleznih in jetiki, 2 partiji, torej 2 predavanji, 4. Vlil. v Celju. 80 ljudi o spolnih boleznih, 4. VIII. v Celju, 200 ljudi o glistah, 4. VIII. v Velenju 320 oseb, o alkoholizmu, 5. VIII. v Celju, 100 oseb, o Učiliščih in dispanzerjih. 5. VIII. na Polzeli, 60 oseb, o alkoholizmu, 6. VIII. v Celju. 100 oseb. o spolnih boleznih. 6. VIII. v Žalcu, oG oseb, o jetiki. 7. VIII. v Št. Juriju. 150 oseb. o alkoholizmu, 7. VIII. v Celju. 2 predstavi, predavanji namenjeni kmečkemu ljudstvu in delavcem zaradi premale udeležbe odpovedani. 8. VIII. v Celju, 70 oseb. o jetiki. 9. VIII. v Celju. 35 oseb, o dispanzerjih (brez predavatelja), 9. VIII. v Celju, 200 oseb, o jetiki, 10. VIII. v Celju, 180 oseb. o SDolnih boleznih, 10. VIII. v Celju, 400. oseb. o poletnih boleznin, Vsega skupaj je bilo 32 predavanj, izmed katerih je bilo 8 v okolici in v mestu samem pa 24 ter ena filmska predstava. Ta predavanja je obiskalo skupaj 7305 oseb. t. j. na eno predavanje povprečno 2:0 oseb. Predavalo se je: o alkoholizmu 13 krat. 5 predavanj vezanih je bilo o Jetiki 9 kirat. o spolnih boleznih 10 krat, o poletnih boleznih ^ krat, o dispanzerjih
1 krat, film brez predavatelja 1 krat. Vseh predavanj je torej bilo 35. Predaval je g. dr. Raišp 4 krat, g. dr. Schwab 3 kraL g. dr. Rak 3 krat. g. dr. Robič
2 krat. g. dr. Matko 1 krat. o. dr. B.erg-mann 1 krat. med. Mikič 9 krat. med. Prebeg 5 krat. jurist Rošič 3 krat in jurist Roš 1 krat. — Zdravstveno izložbo je obiskalo: 31. VIII. 200 oseb. 1. VIII. 35 oseb. 2. VIII. 100 oseb. 3. VIII. 1260 oseb in 4. VIII. 250 oseb. skupaj 1845 oseb t j. na dan 370. Razpečalo se je 105 knjig, a veliko število zastonj razdelilo. — Prvi uspehi zdravstvenega tedna:	Vojaštvo
1.	bataljona (g. major Šuput) je naročilo 'i/6 zdravstvenih knjig, katere so vojaki sami plačali. — Z zanimanjem, čitanjem ;n delom se z velikansko brzino širi jugoslovanska kultura! V tem oziru čast komandantom naše vojske. Rekord predavanj smo dosegli 3. avgusta. Ta dan je bilo 10 predavani, katerih se je udeležilo 3370 oseb. Rekord nastopov je dosegel g. med. Mikič. Pozdravljamo ta korak, ki pomeni velik napredek kulture ne samo višjih slojev, temveč tudi kulture der lavskega ljudstva. Hvala vsem onim. k! so žrtvovali za to velepomembno delo.
■—— ■—»IWHI I ■MU —MMUlItill *.......     W
Iz kovinarske organizacije.
Za stavkajoče kleparje so nabrali ter odračunali direktno kovinarski organizaciji: Zorc Ant. nab, pola št. 1 K 180. Podružnica kov. Ljublana n. p. št. 2. 3, 4, 5. 6. 7 skupaj K 1203. Podružnica kov. Jesenice n. D št. 10—17 K 1787.80. Podružnica kov. Celje n. p. št. 18—23 K 1(164. Podružnica kov. Guštanj n. p. št. 38—41 K 206. Podružnica kov. Žirovnica n. p-
št. 60—62 K '242. Podrolnica Rov. Kamnik n. p. št 50—53 K 232. Podružnica kov. Fala n. p. št 54—55 K 94. Podružnica kov. Javornik n. p. št 24, 25. 26, 27, 29 K 302. Podružnica kov. Domžale K 2rA. Podružnica kov. Store n. p. št 34— 37 K 233. Podružnica kov. Sv. Lovrenc n. p. št. 42 -43 nič pobirali. Podružnica kov, Muta n. p. št 44—46 nič pobirali. Zorc Ant. n. p. št 63 K 44. Skupaj K 5671.80. Neka tete podružnice In posamezniki nam kljub ponovnim opominom nab. pol še sedaj niso odposlali zato nam le kontrola pri njih onemogočena. Manjkajo pole št. 56, 57. 58, 59 poslane podružnici kov. Maribor. Pole št 30, 31, 32. 33 poslane podružnici kov. Dobrava. Podružnica Ljubljana ni vrnila pole št 8 In 9. Podružnica Javornik istotako ni vrnila pole št. 28. Žalostno dejstvo je. dasl je stavka kleparjev bila že 6. junija končana, da je moralo podpisano tafciištvo dosedaj pisariti na razne podružnice, naj odraču-najo denar in pole centrali Na ta način že itak prezaposleni centrali .seveda ni mogoče točno poslovati, po drugi strani pa ie otežkočena vsaka kontrola pri denarja. — Tajništvo O. D. K.
Mezdna gibanja.
Mezdno gibanje čevljarjev v Maribora. Že več kot eno leto je poteklo, odkar se borimo za izboljšanje plač. Tako smo im&li že mescca januarja tega leta trd boi z mojstri. a naposled smo povabili deželno vlado na pomoč, pa zamanj; vslec! krize so mojstri jokali, da nam ne morejo dovoliti boljših plač. Sedaj pa smo jim poslali 17. junija zahteve z rokom štirinajstih dni. na kar so nam odgovorili, da se sploh ne pogajajo z nami. Zaprosili smo deželno vlado, da posreduje, ko pa ie čevljarska zadruga dobila cd deželne vlade vabilo k pogajanjam. so sklicali 2borovanje. pri katerem so med drugim govorili tudi o naših zahtevah. Tam ie stavil gosp. Potjischnig, to je mojster, ki še leta 1915. ni imel toliko, da bi delavce izplačal, danes pa ima veliko hišo v Gradcu, predlog, da se mojstri ne smejo z nami pogovariatl. Sklep je bil sprejet, edino trije mojstri so izjavili, da ta predlog zanje ni obvezen. Ko smo čez par dni pod predsedstvom zastopnika deželne vlade sedli k pogaianjam, je prišel predsednik zadruge, prinesel dotičnl sklep, in pogajanja so bila zaključena. Mi pa smo se poslužili či<-?o nekaj drugega. Ce se zadruga noče. in v zmislu dotičnegti sklepa ne sme pogaja'! popisali smo vse mojstre, ki ;ploh delavce zaposlujejo, ter poslali imenik deželni vladi s prošnjov naj iste skliče k pogajdnjam. To se je zgodilo in v sredo dne 1. avgusta je prišlo dvajset mojstrov, imeli niso nobenega sklepa, niti dogovora in tako je pršlo. da so drug dragega Izdali ter nam dovolili nepričakovano 26% poviška naših plač. Ta dogovor so vsi .podpisali in zmaga je bila naša.
Mezdno gibanje usnjarjev v Ljutomeru. Naša mlada rodružnica želi enkrat svetu povedati, da tudi v Ljutomera ne spimo. Dne 8. julija t. 1. se je vršib tukaj prvo pogajanje, ki je prineslo med Ljutomerčane veliko presenečenja, ker tukajšnje ljudstvo temu ni vajeno. Posebno na de<avstvo drugih strok ie napravila nasa organizacija in nje pridobljene delavske pravice tako velik utisk. da so tudi drug* stroke pričele Iirepeneii po združenju *
sfroKovni organizaciji. Pogajanjem fe pri-1 sostvoval komisar deželne vlado (soci-ialno skrbstvo) v Ljubljani g. dr. fkubic, ter predsednik Osrednjega drušiva. sodr. Krajcer iz Maribora. Pogajanje ie poteklo mirno, a prineslo nam je mnogo uspeha, i Dosegli smo 40% poviška prejšnjih plač, štiri plačane praznike letno, štirinajstdnevno odpoved, piripoznanje organizacije, odpravo deseturnika ter pripcznanje postavnega osemumika in še več drugih za delavce važnih pridobitev. Sedaj smo , iziprevideli, da brez organizacije nobena stroka ne more vztrajati, zaraditega smo tudi pri zborovanju v nedeljo dne 19. julija sklenili, da se tukaj v Ljutomeru noben delavec, ki ni najmanj dva meseca organiziran, ne sprejme, ter prosimo in ooozarjamo na to vse sodruge. da nam neorganiziranih delavcev ne bodo v Ljutomer pošiljali, ker bi bil pot zamanj.
Mezdno gibanje usnjarjev v Slovenj, gradcu. Imeli smo 7. julija t. 1. tukaj pogajanja. pri katerih sta bila navzoča komisar deželne vlade (socijalno skrbstvo) gosp. dr. Skubic in predsednik Osrednjega društva, sodntg Krajcer Lz Maribora. Vzlic temu, da si je vzel naš gospodar za zastopnika odvetnika g. dr. Pirnata ter mu plačal za ist! popoldan najbrže kakih tisoč krone, da bi mu pomagal v boju z delavstvom, smo dosegli vendarle 30 Jo Poviška na prejšnje plače, ter celo vrsto važnih pridobitev, katerih dosedaj nismo imeli v našem dogovoru,. Čeprav smo glede plače napram drugim usnjarskim delavcem še daleč zadaj, vendar se za sedaj s tem zadovoljujemo.
Dopisi.
Velenje. Prj nas imamo oskrbnika po imenu Špiček. ki ima staro navado, da zverinsko rjove nad nekaterimi delavci, ce,rrav pošteno delajo, ter jih zmerja z nmjševiki. Ali je temu vzrok alkohol? Uelavci smo vedno trezni, vemo tudi, da moramo delati in da pošteno delamo. Povemo na. gospod oskrbnik, da smo po|te-n't	ter	se	ne Pustimo zmerjati ne
Z b0£,?Vjki ne kako drugače.
Milanovrh. Dne 14. avgusta se je vršil polletni občni zbor lesnih delavcev. Predsednik s. Levar je podal celotno poročilo o delovanju organizacije. Spodbujal fe člane In jim priporočal, da se bolj zanimajo za organizacijo. Nato so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Blažuti Andrej. Furlan Franc. Turk Peter. Strle Iv., Kordiš Anton. Turk Franjo. Mikolič Ivan. Kigler Filip, Franjo Safar. K siklepu je porogal s. Bradeško iz Ljubljane. Povdarja, ! da v položaju, v katerem se danes naha-lamo delavci, ie potrebno, da se bolj trdno oklenemo stanovske organizacije, ker .e na Podlagi tega si bomo lahko ohranili to. kar smo si tekom let z največjo težavo priborili. V slogi je moč. in le, če bomo složni.^ bomo lahko zatrli to. kar nam pripravlja kapitalizem, ki nam § silo hoče znižati plače. Zanimati se moramo tudi za naobrazbo, da bomo mogli pokazati, da smo tudi mi ljudje in ne samo kot žival, ki samo gara. Ker se k besedi ni nihče vež oglasil, jg shod zaključil s klicem: VsJ v organizacijo!
St®rl tre BTi Rakeku. Dne 4. avgusta smo imeli pri nas lesni delavci shod, na * katerem je poročal s. Bradeško iz Ljub- : Ijane. Razložil nam ie sedanji položaj, v Katerem se sedaj nahaja lesno delavstvo, da je industrijska zveza dobro organizi- i
rana nasproti delavskim organizacijam in da hoče podaljšati delavni čas ter zni-| /ati plače. Zato povdarja, da se moramo z vso silo okleniti delavske organizacije. Privesti moramo vse delavstvo v našo bojno fronto. Končno je pozival člane, da vsi delujejo na to, kar smo si začrtali in da borno imel: nekaj za izobrazbo, katera ie delavstvu zelo potrebna.
Goričane. Novi Čas št. 184. od 18. t. m. prinaša članek »Medvode«. Z ozirom na demagogijo nasprotnikov ugotavljamo. da zastopnik nasprotne organizacije zato ni podpisal pogodbe pri pogajanjih, ker ni čakal konca: ne p.a da ni hotel, kakor pravi dopisnik. Jaz pa ugotavljam in i smelo trdim, da nisem hotel, in ker nisem hotel, sem se preje odstranil, podpisati pa nisem hotel zato. ker se zahtevam naše DOdružnice ni ugodilo in niti kaj dodalo. Da sem Vam jaz in naša organizacija velik trn v peti, to vemo vsi. toda motite se. ako mislite, da nas raztrgate s tem, da nam očitate demagogijo, mi konstati-ramo. da kdor očita demagogijo nam. je demagog sam. kajti svojim članom pred-bacivate neresnično d.oto. — Cvajnar ■lanko. Sp. Senica 9.. Sora-Medvode.
Živilska stroka.
Članom Osrednjega društva živilskih delavcev, podružnica Celje. Sodr. Lah Matija je na shodu dne 7. avgusta odložil svojo funkcijo kot predsednik oodružnice živiisk'h del. v Celju. Predsedstvo je prevzel sodr. Vrečko Anton v Celju, Gosposka ulica C
Živilska stroka. Naloge Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju so v letu I 1921. velike. Od začetka tega leta do danes se je Osrednje društvo na celi črti Slovenije bojevalo za delavske pravice. Vzelo si je nalogo ščititi v prvi vrsti osemurpik. Z vso silo je poskušal kapitalistični trust z vso vehemenco izsiliti popolno nočno delo. kakor tudi uvajati 10 ozir. 12uirno delo. Kapitalistična organizacija ie uvidela odpor delavstva, nakar i je sklenila, da s protiuporom svojih orga- i nizacii ubije in uniči gibanje delavstva. I j Kapitalistični kanoni naperjeni proti de- ! I lavstvu se formirajo v razne korporacije. Zadruge. Zveze. Udruženja itd. ter potom istih manevrirata z vsemi sredstvi proti delavstvu in njih organizacijam. Vsaka posamezna stroka, peki, mlinarji, pivo- 1 varji. prekajevalci. slaščičarji, prevozniki itd., ima svoje posebne bolečine, ravno tako je pri vsaki posamezni stroki druga metoda izkoriščevalcev. Znano je vsakemu posameznemu članu naše organizacije, kake boje smo vodili, dokler si nismo vsaj nekaj naših pravic izvojevali. Danes na kakor kaže. da je gazdaluk začel še hujši boj proti nam kakor ga je izvrševal popreje. Razna pogajanja so nam začela odpirati oči. ter slednjič opažamo nasmeh kapitalističnih zastopnikov, kateri se na dan pogajanj podpišejo ter zavežejo izpolnjevati vse ono, kar je na pogodbenem naptrju. Čemu pa je nasmeh kapitalista napram delavskemu zastopstvu? Odgovor ie kratek. Podpisal sem se samo za to, da se čimpreje znebim delavskega obraza, na drugi strani pa take pogodbe v današnii politični eri niso dosledno obvezne. ter mi jih ni potreba izpolnjevati. ! S to metodo se posebno bavijo v zadnjih časih pekovski mojstri v Sloveniji. Drugič hočemo v celoti izpregovoriti o stvari boli obsežno. Danes Pa. ko se nahajamo I
T v najmočnejšem boju, ie naša naloga, obračati pažnjo in pozornost v naše lastne vrste ter iih skušati, ako so dovelj močne, da odbijejo napad. Kritični polo-žai, v katerem se najhaja celotni proleta-rijat Slovenije, nam da misliti, temveč, ker se hoče na vse pretege začeti z zniževanjem plač. Ko bi se jim to posrečilo, bodi si samo na eni. na najmanjši proletarski črti. takrat bi se čutili dovelj močne ter bi v najkrajšem času začeli trgati na ostalem delu plače češ, saj je delavstvo tarn in tam samo dovolilo znižanje plač. Pripravljeni udarec na naše vrste smo še pravočasno uvideli ter opozarjamo Vas vse na pretečo nevarnost, katera bi bila katastrofalnega značaja v življen-< skem obstoju. Zavednost sodmgov posai meznih strok ne sme v tem času kalirati. kar bi bilo naravnost v propast ne samo posameznega delavca, ampak celokupnega proletafijata Jugoslavije. Zato vsi. ki sroadate v vrste živilskih delavcev, pokažite bratsko proletarsko solidarnost v: boju za obstoj ter vežite Vaše veze še tesneje kakor ste to storili do sedaj. Naj živi solidarnost in bratska sloga proletarcev! Zdravo! — Meznarič Ivo. tajnik.
Shodi.
Shodi in konference. V svrho pojas-njenja situacije priredi centr. tajništvo kovinarjev shode in konference: v Celju v soboto zveč. 27. t. m. konferenca zaupnikov; v Štorah v nedeljo d op. 28. t. m. shod članov, v Celju v pondeliek zvečer 29. t. m. shod članov, v Guštanjfu v torek zveč. 30. t. m. shod članov. Dnevni red prireditev je' Položaj delavstva in kriza v industriji. Kraj in čas prireditvam določijo podružnična vodstva. Kovinarji!' V samopomoči je vaš spas! Pridite! — Centr. tajništvo.
Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek, bo sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji. V poštev bi prišle v prvi vrsti te-le šole: Tehniška srednja šola (poprej Obrti na šola) v Ljubljani, Državna trgovska šola v Ljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Ceju, orglarski šoli v Ljubljani in v Celju itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati omenjene šole in so zato fizično in po predizobrazbi sposobni, naj iK>šljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nadpre-t gleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek, takoj, najpozneje pa do 1. septembra t, L ~ Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Uradnem listu št. 93 od 8. avgusta t. L — Pogoji za sprejem v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu „Kmetovalec“ Št. 13 od 15. julija t. L — Za sprejem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemljo in da je dotičnik bil zaposlen kot rudar štiri leta. — Vsi invalidi. ki bodo sprejeti v omenjene šole, bodo na ves čas pouka v oskrbi invalidskega odseka in sicer: invalidi v šolah v. Ljubljani ali Celju bodo v staležu invalidskih domov v Ljubljani ali Celju; invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpo-
ra za oskrbo, čc niso v oskrbi tamošnjfli Sol, ozir. zavodov, katere stroške krije invalidski odšel:.
Naš država! dolg znaša 3.456,000.000 frankov, 40,000.000 dolarjev 327 milijonov predvojnih avstrijskih kron,
1.036.000.000 naših kron in 639,000.000 dinarjev.
Češka „0?3Z!iana“ prepoveduje v prvem paragrafu vse stavke, ki bi bile političnega, nacionalnega ali verskega značaja. Proti temu zakonu so socialisti najenergičncjše protestirali, ker so si svesti, da je naperjen proti delavskim interesom.
Socializacija rudnikov v Češkoslovaški. Narodni skupščini so bili te dni predloženi trije predlogi za socializacijo premogovnikov. Enega so predložili češki narodni socialisti, drugega nemški in tretjega češki socialni demokrati. Vsi trije načrti se strinjajo v tem, da, zahtevajo popolno socializacijo in ekspropriacijo rudnikov. Narodni socialisti zahtevajo, naj se socializirajo rudokopi kot državna lastnina, ostala dva predloga pa zahtevate, da se osnujejo posebni socialni zavodi, ki bodo imeli v rokah,upravo in poslovanje in bodo lastniki rudnikov.
Angleški rudarji za nacionalizacijo. Konferenca rudarjev je soglasno sprejela resolucijo, ki pozivlje izvrševalni odbor rudarske zveze, naj zahteva nacionalizacijo zemljišč in železnic in naj se v to svrho zagotovi podporo vseh delavcev.
Produkcija premoga na Angleškem. Iz Londona poročajo, da je trgovski urad obelodanil statistiko, iz katere je razvidno, da je produkcija premoga zopet dosegla predvojno količino. Zadnji teden pred koncem štrajka se je izkopalo 1 milijon 950.000 ton premoga, po končani stavki v prvem tednu julija meseca se je produkcija povečala na 3,752.000, v tretjem tednu julija meseca pa je dosegla že predvojno višino 4,131.000 ton.
Brezposelnost v Ameriki. Uradni izvidi poročajo, da je sedaj v Zedinjenih 'državah 5 milijonov 735 tisoč nezaposlenih delavcev! V rudarski industriji jih je
250.000, v prevozni industriji 800.000, v trgovini 450.000, domačega nezaposlenega osobja 335.000, v strojni in drugih industrijah vštevši tudi stavbno stroko 3 milijone 900 tisoč.
Demonstracije brezposelnih na Angleškem. V Shoffieldu je prišlo pri demonstracijah brezposelnih do nemirov. Množica, broječa kakih 8000 oseb, je poizkusila vdreti v mestno hišo, pa jo je razpršila policija.
Vzroki padanja avstrijske krone leže v prvi vrsti v nepretrganem tiskanju novih banknot. Tedensko poročilo avstro ogrske banke z dne 23. julija izkazuje 51 milijard 183,027.987 K, ki se nahajajo v prometu. V teku enega tedna (od 16. do 23. julija) se je promet novčanic v Avstriji zvišal za 747,765.333 K.
Socijalna zakonodaja. Izšli sta dve važnejši odredbi: o delavskih zbornicah in o zavarovanju delavstva za bolezni in nezgode. Delavske zbornice se osnujejo (v Srbiji jo že imajo) za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, za Bosno in Hercegovino v Saraievu. za Dalmacijo v Splitu, za Vojvodino v Novem Sadu in za Slovenijo s sedežem v L jubljani. Ta naredba je izšla v Uradnem listu št. 99 z dne 20. t. m. — Naredba o bolniškem in nezgodnem zavarovanju je nekaj boljša kakor je bil stari avstrijski zakon o bolniškem zavarovanju. Zavarovanje bo strogo centralizirano: le nekaj specijalnih strok še obdrži svoje zavode. .Centralni urad se na-
haja začasno v Zagrebu, ker je vse tozadevno zavarovanje izvedeno nekako po sistemu hrvaških bolniških blagajn. Za naše delavstvo v Sloveniji ie najpomembnejša izprememba, da ne bo delavstvo več imelo v teh zavodih dvetretjinsko zastopstvo kakor doslej, nego le polovično in enako tudi delodajalci. Tudi prispevke bodo plačevali po polovici delodajalci in po polovici delavci. Vpliv, ki pravzaprav gre delavstvu v teh zavodih, je s to naredbo precej omejen v primeri s prejšnjim zastopstvom. Kako se bo pa izvedlo to zavarovanje po celi državi, je še vprašanje časa in potrpljenja, zakaj zavarovanje obstoji sedaj Ife v Sloveniji ter Hrvatski in Slavoniji.
Boi z mesarit! Mesarji šfcrajkaio. ker je živina poceni. Mesarji štrajkajo. ker je živina draga, so rekli lani. Menda ni tako neobzirnega stanu kot so mesarji! Kmet prodaja živino, ker se boji, da ne bo imel krme. za vsako ceno. Mesar si pa domišlja, da to konzumentu nič mar ni. za kakšno ceno on živino dobi. Na trgu mu kmet ponuja živino po 5 kron kilogram, on pa oholo zavrača, češ. po 4 krone vam io plačam —- živine imam dovolj. Tukaj ie samo kratko vprašanje: Ali ni že čas. da bi se kmet in meščan rešila teh mesarskih pijavk? Občina naj odpre sama mesnice ter naj kupi od kmeta blago. Pred kratkim je baje Wogerer kupil kravo, ki ni mogla več iti tam v Lajteršbergu po 2 K 50 vin. kilogram, a klobase prodaja po 40 K kilogram. Ali se takim rečem ne bi moglo odpomoči? — Konzu-ment.
Uvedba dinarske ediuice na pošti. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se od 1. septembra dalje na vseh poštnih uradih v kraljevini vrše vplačila in izplačila samo v dinarjih.	______
w
UČITELJSKA TISKARN11
Qin*HOBuaK>ii«maiaaB9a«nv!««»MaMaM "\
UMI Milanska ulica itn. 6.
NtfftMM iBdnga i unjnt mm n-^^—i
Tiskovine za Sole, županstva In nrade. Najmodernejše plakate ln vabila - za shode in veselice. •
LETNE ZAKLJUČKI
Najmodernejia uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.'. - Sur Itd. itd. - v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
jfj
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOK AN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Unija slovenskih rudarjev v Zagorju razpisuje službo STROKOVNEGA TAJNIKA
Pogoji za sprejem so: Imeti mora govorniški talent, poznati mora socijalno zakonodajo, posebno zakon bratovskih skladnic. zoper nezgode in bolniško zavarovanje.
Prednost imajo oni ki so že opravljali ali sedai opravljajo kakšno tajniško službo pri strokovnih organizacijah. Prošnje je vlagati do 31. avgusta 1921. Nastop siužbe s 1. oktobrom t. 1. Plača po dogovoru.
Načelstvo Uniie slov, rudarjev v Zagorju.
podgane sf&nEce-Siurk8
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate mo]e najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12,—, za podgane ln miši K 12,—; za ščurke, a posebno močna vrsta stana K 20.—; posebno močna tinktura za stenice I( 12_;	uničevalec moljev K 10«—; prašek
za uši v obleki ln perilu K 10.— ln 20.—; proti mravljam K 10.—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10.— in 20.—, proti ušam pri ljudeh K 5.— la 12—; mazilo za uši pri
živini K 5— ln 12_; tinktura prot! mrčesu na
sadju ln zelenjadl (uničevalec rastlin) K 10.—; mazilo proti garjam K 14—.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JGnker. Zagreb 45.. Petriniska ul. 3,
J
3
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih
■	  je	blag jna zaprta. —.......
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popil.	
Si. KoMa Peter splošno zdravljenje	ali - Val	Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag.
Sr. Ivan Im	MO—1‘/sli	Tarjifti trg B. 4.
splošno zdravljenje	2-3	Finli9uutail2.
Sr. Viktor Breskvar	5,11—»/<12	Hil!erjen iL 11
splošno zdravljenje	t—2	Injaiki trg IL 4.
Sr. Alojz Kralgfier	8—9	TvjiiU trg 9. i
splošno zdravljenje	1-3	Poljanka cisti UL
COSUUCH-LINE
— V St ST—A M ER IK A —
£8eiv - j©rk — Suanos — Ayros — SSSo gšž nanefro-Saratos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov sa potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 28.
Okrajna bolniška blagajna
%——jj v LfublfanS
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnicoi:	brez te ?
ordinirajo zdravniki le v nujnih slučafih. Troškov. ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči-jo. ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or-dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se debe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol-niščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prei od 8. zjutraj, do 1. bppoldnc. S pritožbami se ie obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.