TIHO LASTNINJENJE BESENGHIJA SMUČIŠČE NA VERDIJEVI / ŠPORTNIKI IN VZGOJNIKI (Mef) Dež gotovo ni naravni pojav, ki bi nas navdal s posebnim optimizmom. In čeprav se Izoli v primerjavi z Bovškim in celo Zahodno Evropo godi razmeroma dobro je tudi v naše mesto ta enomesečna moča prinesla dovolj slabe volje in malodušja. Vsaka druga streha v starem delu mesta je te dni popustila pod pritiskom dežnih kapelj, voda je prišla celo v obnovljeno Besenghijevo palačo, da o kulturnem domu v katerem ob vsakem deževju zaliva strojnico z elektroinštalacijami niti ne govorimo. Pa je to morda še najmanj, saj bo dežja prej ali slej konec. Bolj zaskrbljujoče so časopisne plahte na dveh trgovinah v Ljubljanski ulici, katerih najemnici sta dokončno popustili pod bremenom ekstremno težkih pogojev poslovanja v tem hipermarketarskem času. In tudi zaprta vrata največje drogerije v mestu so razjezila marsikaterega kupca, ki se je končno zavedel, da bo moral po vsak liter barve ali navaden vijak na Rudo ali v obrtno cono v Livadah. K Banka Koper H3? 23.november Ulice našega mesta so te dni bolj ali manj prazne, dolgočasijo se trgovci in celo gostinci, še otroci so se preselili pred televizorje. Podobno je v občinski stavbi na Sončnem nabrežju, kjer je zavladalo nekakšno povolilno ravnodušje, obmolknili so kulturniki, obstali športniki in celo novinarji komaj zberemo dovolj novic za tedensko številko Mandrača. Ostaja nam upanje, da se bo dež le unesel in da bo posijalo sonce pa čeprav bo hladno in bo dišalo po zimi. Nič zato, prvega dne decembra se začnejo prireditve s skupnim imenom December v Izoli. Več kot 40, še živih izolskih malih trgovcev se je odločilo sodelovati v akciji, velikih pa ni zraven. Njim ni do tega mesta in te občine, ki je bila tako mazohistična, da je po eni strani vlagala veliko denarja v sanacijo starega mesta, po drugi pa celo vzpodbujala gradnjo trgovskih središč zunaj mesta. Dež je kriv za marsikaj, neumnost pa moramo vendarle pripisati ljudem. TRGOVINA Z AVTODELI e-mail: tecom.izola@siol.net d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 _____ IZOLA tel.: 05/641 57 78, 641 66 08 odprto od 8.00 do 17.00 ure BELVEDERE SKRIVNOSTI V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da je lokal pod Belvedetjem zaprt, ker najemnik ni dobil dovoljenja za obratovanje, saj mu je manjkalo soglasje občine, kije lastnik zemljišča na katerem je zgradil omenjeni objekt. Najemnik je zaman mahal s pogodbo, ki jo je sklenil s hotelskim podjetjem Belvedere in z gradbenimi dovoljenji za lokal, vendar to ni pomagalo. Zdaj so mu menda odklopili tudi elektriko in bolj ali manj je jasno, da se temu prostoru obeta propadanje, ki je opazno že po nekaj tednih. Tema in odmaknjenost sta namreč nujna spremljevalca tistih dejanj, kijih navadno objavljamo na predzadnji strani. Najemnik je vendarle skrbel za okolico lokala in dokaz je tudi popravljen pomol, ki ga je moral popraviti na črno, saj dovoljenja za ta nujni poseg ni dobil, ker pač ni imel potrdila, da je najemnik. Sicer pa ta prostor nasploh ni rojen pod srečno zvezdo: slišati je namreč, da je menda kar cel hotelski kompleks Belvedere - črna gradnja. Ga bo treba zapreti? www.slo-istra.com izolske spletne strani To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali. STARO MESTNO JEDRO Sedaj ko je po širšem spoznanju o kvaliteti okolja padel Zazidalni načrt "Svetilnik", se človek, ki mu ni vseeno v kakšnem okolju živi, lahko vsaj za hip sproščeno oddahne. Pravim, da za hip, kajti Izola boluje za rakom "beton", namreč v Izoli je še vrsta podobnih "svetilnikov". Za "hip" sem rekel tudi zato, ker je v mnogih občanih strah, daje bila ta "zmaga" samo začasna preložitev gradnje garažne hiše in da "si bodo že nekaj izmislili, da bi to izpeljali!" Kot sem že nekajkrat rekel, Izola je ohranila skozi čas izjemno prednost, ohranila je še nekaj nepozidanega prostora v primerjavi s Koprom in Piranom, ki sta ohranila zavidljive kulturne spomenike. Žal pa se v Izoli dogaja nekaj usodnega, kot sem zgoraj rekel, neko rakavo obolenje, ki poskuša ta še svoboden prostor zapolniti z betonom. (Besedo "beton" uporabljam predvsem kot prispodobo) Morda bi bilo zanimivo pomisliti na to, da so večinski "planerji" iz drugih dveh občin in tako dajejo vtis, da jih žene v pačenje izolskega prostora zavist zaradi teh prostih površin. Izola je v tem pohlepnem času zadnjih desetih let izgubila tri najbolj reprezentančne, najbolj dragocene pozicije, to je "arigoni-jev" zaliv, kamor se je zalezla marina (tam se je ponujala riva mediteranskega mesta), atraktivno točko ob hotelu Simonovega zaliva, ki jo je skvarilo turistično apartmajsko naselje in izjemen, neprecenljiv prostor, pravi turistični biser, stara bolnica pod sv. Mavrom. Te tri destinacije so ponujale zavidljiv razvoj in so za vedno izgubljene v smislu prijetnega, turistično-kultumo bogatega mesta. Izola ima še nekaj "prostih mest", na katera pa prežijo požrešni požiralci dragocenosti. Izola bi resnično morala za določen čas ustaviti buldožerje in prespati noč in za tem znova začeti nov dan. Izola bi morala predvsem pripraviti celostno podobo kraja, vizijo bodočega izgleda tega turistično načrtovanega mesta. Predvsem staro mestno jedro bi moralo dobiti razumnega in za estetiko občutljivega načrtovalca. Dve ključni točki mestnega jedra še posebej izzivata. Mislim na Kristanov trg in Veliki trg. Kristanov trg bi najbrž moral biti reprezentančni prostor, ki bi ponudil prišleku prvi kontakt, kjer bi se našla prva in poslednja informacija o mestu, kjer bi bila na ogled izkaznica Izole, mesta in podeželja. Tam bi bil prostor za vsakršno drobno ponudbo. In prostor za prvi oddih in prostor za prijeten klepet. Medtem ko naj bi bil Veliki trg velik v trgovskem pomenu besede, vse mogočih trgovin in prodajaln, tudi s pravo ribarnico s svežo ribo, ki bi ji bil prav tukaj pravi kraj. Med tema dvema trgoma pa bi bila različna postajališča, predvsem kulturnih ponudb, kot že uveljavljeni Manzioljev trg. Za resnično oživitev starega mestnega jedra pa bi najbrž morali sprejeti rigorozen odlok, ki bi zavezoval stanovalce in občino k obnovam hiš, pročelji in uličic in da bi usmerjal k preselitvi v "komoditeto" blokovnih gradenj tiste stanovalce, ki nimajo pravega odnosa in ne želje do bivanja v tem posebnem okolju in v njihove prostore ponudil naselitev tistih, ki so pripravljeni živeti in se vživeti v historično mestno jedro. Staro mestno jedro Izole ima neizmerne možnosti, ki bi jih Izola ne smela ne zapravljati, ne zanemarjati. Frane Goljevšček TRNOVA POT POKOJNE ŽELVE Morske želve sicer niso pogosto v našem delu morja, vsake toliko pa le katera priplava v slovenski del Jadrana. Srečne končajo v Piranskem ali Tržaškem akvariju, tiste z manj sreče pa v ribiških mrežah. Tudi tej, ki so jo mnogi opazovali konec prejšnjega tedna na "pontilu" pri Lonki se je pripetilo tako. Ribiči so jo (že pokojno) menda vrgli v morje, jadralci so jo našli in jo pripeljali na obalo, tam jo je Izolan očistil in oklep prodal. Kakšnih 100 kilogramov in prav toliko let življenja ene želve zdaj verjetno že krasi kakšen dom, le želva nima od vsega tega prav nič. DM VOLITVE 2000 IN ZLSD IZOLA Dajem kratki komentar k članku ŽUPANJA OSTAJA SAMO V IZOLI -Mandrač 388. Iz članka je razbrati,da se naša stranka ZLSD za izvolitev svoje kandidatke na letošnjih volitvah Brede Pečan ni nič potrudila. Do tega ima lahko vsakdo svoje mnenje glede na to, da ni bila izvoljena v državni zbor in to za nekaj več kot 100 glasov. Žal. Kot vidimo iz ZDA, je na volitvah odločilen vsak glas. ZLSD v Izoli je od prejšnjih državnozborskih volitev 1996. leta porastla od okroglih 19% na 29% . To je izrednih 52% ! Oziroma za 10% vseh, ki so v Izoli glasovali. In to ob tem,da je LDS kot druga močna stranka v Izoli tudi imela porast kot v celi Sloveniji ter sočasnosti referenduma o Svetilniku. O referendumu in svetovanju o sočasnosti z volitvami za DZ naj povem, da je logično, da nismo v ZLSD Izola svetovali take kombinacije iz dveh razlogov. Neizbežno je vplival na volitve za državni zbor in neizbežno je bila diskusija o samem referendumu tako tudi močno politična.To smo pričakovali. Zato smo na občinskem svetu predlagali izvedbo referenduma v drugem terminu,da bi se lahko obema pomembnima dogodkoma vsi ločeno in vsebinsko posvetili. Občinski svet je v že napetem predvolilnem vzdušju izglasoval sočasnost in tako je bilo. Zaključek. ZLSD s kandidatko Bredo Pečan je vsled skupnega dosedanjega dela v Izoli močno pridobila na zaupanju za kar smo veseli a hkrati, sicer za malo a le, nismo uspeli z izvolitvijo kandidatke v državni zbor. Tudi zaradi splošnega porasta priljubljenosti stranke po celi Sloveniji.To so dejstva. Je kar je. Potrebno je delati naprej in dela ne manjka. Lep pozdrav predsednik OO ZLSD Izola Lucio Gobbo MALIN računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. 9. Korpusa 4, 6310 Izola tel.: 05/ 64 - 00 - 850 gsm 041/ 628-507 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI KNJIGOVODSTVO ZA ZASEBNIKE • fakturiranje • knjiga prejetih in izdanih računov ■ obveznosti in terjatve • obračun ddv • obračun prispevkovza s.p. • bilanca stanja • davčna napoved* osnovna sredstva • obračun plač • OSNOVNA SREDSTVA (za podjetja in s.p.-e) V • predračun in obračun amortiz./revaloriz. • popisna lista temeljica za knjiženje v glavno knjigo • statistično poročilo (P0S-SURS' KJE JE MESTO TURISTIČNIH DRUŠTEV Na petem posvetu turističnih društev iz slovenskih mest, ki je minuli četrtek v organizaciji izolske občine in domačega turističnega društva ter Turistične zveze Slovenije (TZS), se je zbralo 24 predstavnikov tovrstnih društev, ki delujejo v za turizem specifičnem urbanem okolju. Posebno pozornost so namenili izmenjavi izkušenj, predstavitvi načrtov in dosežkov, pa tudi težav s katerimi se soočajo. Turistično društvo je, oziroma bi moral biti, po mnenju udeležencev kraj, kjer se srečujeta civilna pobuda občanov, ki se zavedajo pomena razvoja turizma v kraju in skušajo s svojim delovanjem soustvarjati razmere za boljšo turistično ponudbo kraja ter turistično gospodarstvo. Hkrati lahko turistična društva s svojim delovanjem bistveno prispevajo k osveščanju prebivalstva o pozitivnih vidikih turizma, ki ima resda včasih negativne učinke za prebivalstvo, hkrati pa lahko veliko pripomore k boljšim življenskim pogojem za domačine. V zvezi z delovanjem turističnih društev pa ostaja še veliko nedorečenega, predvsem kar zadeva njihovo financiranje, svoje pa prispevajo še pogosto zapleteni odnosi s lokalnim turističnim gospodarstvom in trgovino, lokalnimi turističnimi organizacijami ter občinami. Temu se pridružuje še pojav praznjenja starih mestnih jeder, ki zahtevajo veliko napora in sredstev za uresničevanje njihovega oživljanja. V primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi mesti smo glede tega v Izoli še v relativno dobrem položaju, saj smo lahko slišali, da na primer v starem mestnem jedru Metlike živi le še 52 družin. Sicer pa bo prihodnje leto posvečeno naravni in kulturni dediščini v turizmu in bo tako priložnost za uveljavitev iniciativ mestnih turističnih društev, saj je predvsem kulturna dediščina zagotovo eden od nosilnih stebrov turistične ponudbe v mestih. (K.B.) 21 SEJA OS IZOLA PREDVIDOMA BREZ ZAPLETOV V četrtek, 30. novembra se bodo na 21. redni seji zbrali izolski občinski svetniki. Obravnavali bodo 9 točk nevnega reda med katerimi ni prav veliko takšnih, ki bi si zaslužila posebno razpravo, zato se obeta še ena razmeroma kratka seja. Svetniki bodo sprejemali predlog o ustanovitvi Regionalno razvojne agencije Istre in Krasa, odlok o določitvi poselitve za zbiranje in odvajanje odpadnih voda na čistilne naprave ter Odlok v zvezi z vzdrževanjem objektov, ki so namenjeni oglaševanju in reklami. Svetniki bodo obravnavali tudi predlog sklepov v zvezi s pridobivanjem in odtujevanjem občinskega premoženja, kar v prevodu pomeni obravnavanje vlog za odkup občinske lastnine, obravnavali pa bodo tudi poročilo o delu Visokošolskega središča. Ob kadrovski problematiki bodo imenovali tudi nadzorni odbor Javnega stanovanjskega sklada Občine Izola, ki ga bo vodila županja Breda Pečan, v njem pa bodo dosedanji člani upravnega odbora sklada: Anton Juriševič, Valdi Morato, Aleksander Krebelj, Edvin Stegovec, Bojan Zadel in Robert Prelc. DOBRODELNI BAZAR ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V nedeljo, 26.novembra med 11. in 16.uro bo v Hotelu Koper potekal dobrodelni bazar, ki ga že sedmič zapovrstjo, vendar prvič izven Ljubljane, prireja Slovensko mednarodno združenje SILA katerega članice so soproge Uljih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji in tudi Slovenke, ki s prostovoljnim delom pomagajo organizacijam in posameznikom v Sloveniji. Na bazarju v Kopru bodo članice SILA iz več kot 10 držav v prodajo ponudile pestro izbiro izdelkov, izkupiček pa bodo namenile otrokom s posebnimi potrebami iz Kopra, Izole in Pirana. Pomagale bodo otrokom in mladostnikom vključenim v društvo Sožitje._____ IZOLA BO LE IMELA POSLANCA Kar nekaj napačnih ocen si moramo pripisati na naš račun. Pred volitvami smo bili prepričani, da bo kandidatka Breda Pečan nesporni zmagovalec volitev v Izoli, toda na končuje bil najboljši kandidat LDS, dr. Mario Gasparini. Žal nobeden od njiju ni zbral dovolj glasov za neposredno izvolitev v državni zbor. Glede na dogovaijanja o vladni koaliciji je nekaj možnosti za naknadni odhod v poslanske klopi imela županja Breda Pečan, vendar se to ni zgodilo, čeprav je bila prva v čakalni vrsti na Primorskem. Predsednik stranke se namreč ni odločil za ministrovanje v zunanjem ministrstvu in tako so priložnost dobili kandidati iz dragih okolij. Dr. Mario Gasparini je bil v nekoliko slabšem položaju, saj je bil med primorskimi kandidati pred njim tudi dr. Merlo iz Postojne. Toda LDS je v ministrske vrste poklicala kar dva, na primorskem izvoljena kandidata LDS (dr. Dimitrija Rupla in dr. Lucijo Čok), to pa sprosti dva sedeža v državnem zbora in tako bo med poslance skoraj zagotovo znova prišel dr. Mario Gasparini. Seveda obstaja možnost, da kateri od ministrskih kandidatov ne bo dobil podpore (dr. Čokova ima tudi resnega protikandidata), vendar še vedno obstaja možnost, da zasede sekretarsko mesto v ministrstvu in tudi v tem primera zapusti poslanske poti, kar pomeni, da se za dr. Gasparinija vrata v Ljubljano na široko odprejo. Za Izolo je to seveda dobra vest, saj je mogoče s pomočjo poslanca iz občine lažje priti do vladnih vrat in na državni ravni zagovarjati nekatere občinske interese. Seveda pa je za kaj takega treba nenehno vzdrževati vezi med občinsko oblastjo in poslancem, prav na tem področju pa je bilo v prejšnjem mandatu morda premalo narejenega. Ne gre niti pozabiti, da imamo v Izoli že dva pomembna poslanca oziroma ministra iz vrst LDS. Stanovanje v našem mestu imata namreč Tone Anderlič in Borat Šuklje. Pravemu Izolanu, dr. Gaspariniju gredo ob tej zelo verjetni izvolitvi iskrene čestitke z željo, da bo uspešno delal za korist države Slovenije in tudi za dobro Občine Izola in Izolanov nasploh. (Mef) POMOČ PRIZADETIM NA BOVŠKEM Obnočno združenje Rdečega križa Izola poziva občane, da pomagajo prizadetim v Posočju s svojimi prispevki. Denar lahko nakažete na žiro račun Rdečega križa Slovenije: 50101-678-51579, sklicna št. 4007, s pripisom "Za prizadete pod Mangrtom". Hvala vsem, ki boste s svojim prispevkom nesebično pomagali ljudem, ki so se znašli v velikih težavah in osebnih stiskah. vté T/a r SLIKE ZA OSEBNE DOKUMENTE, NA KATERIH Sl BOSTE ZAGOTOVO VŠEČ! Z DIGITALNIM FOTOAPARATOM LAHKO NAREDIMO VEČ RAZLIČNIH FOTOGRAFIJ IZMED KATERIH BOSTE IZBRALI NAJBOLJŠO. V 4 FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE 1000 SIT. TIHO LASTNINJENJE PALAČE BESENCHI O tem, da je med postopki denacionalizacije v izolski občini tudi palača Besenghi degli Ughi smo prvič izvedeli ob začetku denacionalizacijskih postopkov in takrat smo tudi izvedeli, daje lastništvo nad omenjenim objektom treba še dobro preveriti, Potem se je ugotavljanje lastništva in celoten postopek nekako izmaknil očem javnosti, da bi ponovno prišel na dan tik pred oktobrskimi volitvami, za Mandrač pa je o tem pred tednom dni govoril tudi izolski župnik Andrej Sedej. Tako smo tudi izvedeli, da gre pravzaprav za zahtevek po denacionalizaciji dveh nepremičnin in sicer Palače Besenghi degli Ughi v Gregorčičevi 74 in za sosednjo Caso battuti v Gregorčičevi 76. O zahtevkih na občini Izola ne govorijo posebej radi, saj pravijo, da gre za običajen upravni postopek v katerem se dokazuje lastništvo in po mnenju Občine Izola je zahtevek Škofijskega ordinariata Koper oziroma Župnijskega urada Izola neutemeljen, ker je občina leta 1964 plačala izolski župniji približno 3 milijone takratnih dinarjev in tako dejansko postala lastnik omenjenih nepremičnin. Seveda bi človek pričakoval, da bo prav vprašanje dejanske lastnine oziroma kupnine tisto ob katerem se bo odločalo, ali je zahtevek za denacionalizacijo upravičen ali ne. Toda Ministrstvo za kulturo je v kratkem obdobju svojega vladanja tako hitelo z nekaterimi podobnimi postopki denacionalizacije, da bi bilo zares čudno, če se ob bok različnim Betnavam ne bi pojavila tudi zahteva po novem lastninjenju Besenghijeve palače. Tako seje tudi zgodilo in za ponedeljek je na Ministrstvu za kulturo že sklicana ustna postopku (Župnijski urad Izola in Občina Izola) seveda obe s svojimi odvetniki (Bojan Starčič in odv. družbe Čeferin) ob njih pa še trije najemniki prostorov ( Center za glasbeno vzgojo Koper, Italijanska narodna skupnost Izola in Zdravstveni dom Izola, ki ima tam le majhno skladišče). Do tod zadeva niti ni posebej nenavadna, bolj nenavaden pa je poziv Občini Izola, naj na tej obravnavi "dokaže pogoj bistvene okrnjenosti nepremičnine po teritorialnem principu in s časovnega vidika za navedene javne zavode". Pametnemu človeku seveda ni dano, da bi razumel kaj pravzaprav hočejo, lahko si le mislimo, da gre za tipkarsko napako ali pa za popolno neznanje, saj med drugim Italijanska narodna skupnost Izola ni javni zavod, kot si to predstavljajo na ministrstvu. Čeprav na občini ne želijo komentirati tega poziva, saj zatrjujejo, da bodo spoštovali upravni postopek pa je slišati, da so od Ministrstva že zahtevali tolmačenje omenjenega poziva, saj ne vedo, kaj naj bi pravzaprav dokazovali. Tako je zelo verjetno, da bo obravnava preložena in da bodo oboji (cerkev in občina) v treznem in predvsem argumentiranem ozračju ugotovili kdo je zares lastnik omenjenih nepremičnin, da ne bi to vprašanje še naprej ostalo kot demoklejev meč nad glavo enih in drugih. Drago Mislej pripis uredništva: Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so na Ministrstvu zaradi odsotnosti nekaterih povabljenih, obravnavo prestavili na januar. Prvi pogoj je torej izpolnjen, zdaj bo treba le še poskrbeti za prisotnost javnosti. Saj smo vendar demokratična država in državna last je delno tudi naša. OPTIMIZEM IN PESIMIZEM Uvodna stran tokratnega Mandrača gotovo ni optimistična, ampak za takšno razpoloženje ima avtor kar nekaj razlogov, med katerimi nenehno deževno vreme ni na zadnjem mestu. Toda obisk možakarja, ki nas redno pozdravi vsako sredo, ko zaključujemo redakcijo, je bil tokrat namenjen prav temu. "Ne bodite še vi tako depresivni, ker nam to prav nič ne pomaga" nas je prepričeval, mi pa smo se branili, daje za optimizem potrebno veliko več energije kot za slabo voljo in pesimizem. In zakaj sploh pišem o tem? Zato, ker ima Lojze prav. Prekleto resje, da sta v starem delu mesta obupala še dva trgovca, res je, da gre Zazidalni načrt Livade na presojo na Ustavno sodišče, res je tudi, da je padla investicija nad Svetilnikom in res je, da je županja za las zgrešila poslansko mesto v državnem zboru. Prav tako je res, daje šel Daewoo v stečaj in so ostale rokometašice brez kombija, da so tiskarji dvignili cene tiska Mandrača za 20 odstotkov in da je Elektro nekatere pokopal s svojimi poračuni na virtualno porabljeno energijo. Še najbolj res pa je, da nam tarnanje ne bo pomagalo prav veliko. Morda bi si tu in tam želeli le malo več pozornosti oblasti in razumevanja tistih, ki izstavljajo račune, vse drugo pa bomo že nekako zmogli sami. Če nam bodo pri tem v pomoč vsi tisti uradniki in funkcionarji, ki so takorekoč plačani za vnašanje optimizma v ta naš vsakdan, potem bomo lažje nastavili hrbet in si narisali nasmeh na usta. Dokler pa niti njim ni do smeha si tudi mi lahko privoščimo malo slabe volje, čeprav se zavedamo, da takšno ravnanje in razmišljanje ne vodi nikamor. (Mef) upravna obravnava v zvezi z omenjenim zahtevkom izolskega Župnijskega urada. Na obravnavo sta vabljeni obe stranki v V V V SMUCISCE NA VERDIJEVI December je vse bliže in tudi akcija December v Izoli že dobiva dokončno podobo. Tokrat akcija združuje trgovsko nagradno igro v kateri bo prva nagrada spet avtomobil Seat Ibiza, novost pa je organizacija mini novoletnega sejma na Manziolijevem trgu in Verdijevi ulici ter vsakodnevne prireditve, ki se bodo dogajale na istem prizorišču. Za boljšo predstavo naj povemo, da bo na Manziolijevem trgu postavljena streha občinskega odra ter manjši oder, tako da bo pod streho dovolj prostora tudi za gledalce predstav. Teh bo takorekoč za vsak dan in sicer bo vsak dan od 1. do 31. decembra od 16.00 do 21.00 trajal program z glasbo, risankami in animatorji Vmes se bodo oglasili (po vrsti) Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, vmes pa bodo prihajali še čarovniki, leteči cirkus in nasploh bo vse skupaj v znamenju Harry-ja Potter-ja. Obeta se tudi promocija novih plošč Tulija Furlaniča in Slavka Ivančiča, nastop Polone in še koga za malo starejšo publiko. Gotovo pa bo posebnost letošnjega decembrskega praznovanja prav smučišče oziroma sankališče, ki bo postavljeno v Verdijevi ulici. Turistično društvo je Komunali že naročilo postavitev tribun, ki bodo ravno prava podlaga za ureditev pravega malega smučišča. Prvi sneg bodo na smučišče pripeljali v drugi polovici decembra, ko naj bi temperature vsaj malo padle proti ničli. Na omenjenem prizorišču bodo postavili tudi nekaj pokritih stojnic (takšnih kot so zdaj na Lonki), kjer bodo trgovci ponudili predvsem slaščice in darila za najmlajše Nekaj stojnic je še prostih, zato Turistično društvo vabi predvsem izolske trgovce in obrtnike, da se čimprej zglasijo pri njih (TIC, Sončno nabrežje, tel.: 640 10 50). Informacijam o trgovski akciji December v Izoli pa dodajmo še podatek, da bo, poleg avtomobila, na voljo še nekaj lepih nagrad, od televizorjev do HI FI komponent, prenosnih telefonov, ISDN priključkov, knjig in še kakšnih 50 tolažilnih, praktičnih nagrad. Pogoji sodelovanja v akciji ostajajo nespremenjeni: Ob vsakem nakupu nad 3.000 tolarjev v kateri od sodelujočih trgovin boste prejeli nagradni kupon in upali, daje sreča na vaši strani. ______________________________________________________/ POPRAVEK V enem od prejšnjih Mandračev smo objavili fotografijo ladje Fedra, ki je privezana v izolski ladjedelnici in ob tem smo zapisali, da je njega dni bila polna odpadnih olj. To seveda ni res in na napako so nas opozorili tudi odgovorni ljudje iz Ladjedelnice. Ekološko nevarna je bila ladja Charso, medtem ko so bile težave s Fedro čisto drugačne vrste. Njeni lastniki namreč niso plačali popravila in Ladjedelnica je po sklepu sodišča ladjo zasegla. Sledile so težave s posadko, saj je bila brez denaija za preživetje, potem pa so ladjo s carinskega pomola preselili v severni del Ladjedelnice, kjer je bila do pred kratkim, ko so jo, prenovljeno in vzdrževano, premestili v vzhodni del zaliva. Vsak morebiten strah pred Fedro je torej odveč, za pomoto pa se opravičujemo. Želite poglobiti svoje znanje ' angleščine, italijanščine? http://www.stik.si Vpisujemo v študijske krožke angleške in italijanske konverzacije. Učenje v študijskih krožkih je brezplačno. Stik d.o.o. Izola, Gregorčičeva 21, 6310 Izola . Informacije tel.: 05 6401 370 ali 05 6310 532 ________ali po internetu na e-mail naslovu stik.iz@siol.net_ J JP Komunala Izola ~-T~r—i—er,-------- OPOZARJA OBČANE IZOLE NAJ V ZIMSKI SEZONI neodlagajo PEPELA V KONTEJNERJE (posode za smeti) SAJ OBSTAJA NEVARNOST POŽARA! v O branju in bralni kulturi je zadnje čase veliko govora. Na zadnjem frankfurtskem knjižnem sejmu je bilo s strani založnikov slišati veliko navdušenih besed o renesansi knjige, k pozitivni atmosferi pa je nedvomno prispevalo več kot 300.000 obiskovalcev prireditve ter velika medijska pozornost, ki je je bil sejem deležen. Koliko tovrstnega optimizma je v Sloveniji, je že drugo vprašanje. Pred nedavnim se je na primer eden manjših slovenskih založnikov retorično spraševal, ali ljudje sploh kupujejo knjige, saj v njegovem poslu tega ni kaj dosti čutiti. Kupujejo jih le knjižnice. In pri tem bi mu zagotovo pritegnil še kdo, ki se s knjigami pri nas ukvarja na ta način, tudi v Izoli. Seveda bi ob tem nekateri porekli, da je treba prodajati prave knjige. In to je res. Tudi Slovenijo je v zadnjih dneh preplavil val Harrya Potterja, kije doslej zabeležil več kot 35.000 izvodov prodanih knjig v slovenskem prevodu, v svetovnem merilu pa je uspešnica pisateljice Joanne Rowling že presegla 35 milijonov prodanih izvodov in se z velikimi koraki približuje številki 40 milijonov. Sprehod po izolskih knjigarnah nas je prepričal, daje omenjena knjiga ena najbolj prodajanih in nič drugače ni v izolski knjižnici, kjer je to najbolj zaželena knjiga. V knjigami DZS smo sicer izvedeli, da številke še zdaleč niso primerljive s tistimi v Ljubljani, pa tudi - zanimivo - kupci v glavnem niso Izolani, temveč prej Ljubljančani, oziroma kupci od drugod. V knjigarni Graffit pa pravijo, daje bilo do pred nedavnim med kupci te knjige res manj Izolanov, v zadnjih dneh pa knjigo kupujejo skoraj izključno domačini, kakorkoli že, fenomen Harrya Potterja je Izolo prej oplazil, kot začaral, vsekakor pa je ni obšel. Sicer pa , kot po eni lastovki še ni moč napovedati pomladi, po enem Harryu Potterju še ne gre soditi, daje priljubljenost leposlovja na splošno narasla, četudi je Potter zagotovo pomembna bralna vzpodbuda. Požirajo ga namreč tudi tisti, ki po knjigah redko posežejo. Navsezadnje - gre za "dobro napisano knjigo" v najbolj klasičnem pomenu besede. Zato je Harry Potter zagotovo šolski primer dejstva, da je za uspešen marketing potreben kakovosten izdelek in obratno. Ampak Harry Potter - to so konec koncev le štiri knjige (zaenkrat). Kaj pa, ko jih občasni bralec prebere ? Bo bral naprej ? Bo kupil še kakšno drugo knjigo ? Bo prispeval k tisti renesansi knjige, ki si je želimo tudi pri nas? Bolj težko, bi rekla. V Izoli ( in zagotovo ne le pri nas) bo najbrž kar obveljalo, da sta branje in kupovanje knjig dve različni zadevi. Četudi knjig ne kupujemo več kot nekoč (kvečjemu manj), pa vendarle vse več beremo. V izolski knjižnici na primer beležijo v zadnjih treh letih 32-odstoten porast članstva, ter 18-odstoten porast izposoje Od knjjigam sicer tako natančnih podatkov nismo uspeli dobiti, smo pa v knjigami DZS izvedeli, da gredo kolikor toliko v promet knjige za otroke, slovarji in razni priročniki, medtem ko leposlovja prodajo zelo malo. Zato ga pač skorajda nimajo na zalogi. Že malce natančnejši pogled po knjižnih policah izolskih knjigam pa pokaže, da je teh polic nasploh bolj malo. Sicer lahko tudi v Izoli zahtevnejši bralec najde kaj zase, vendar o kakšni pretirani ponudbi ne moremo govoriti. Ta pa je seveda povezana tudi z dejstvom, da tudi kakšnega pretiranega povpraševanja ni in spet smo v začaranem krogu. Zato pa so toliko bolj spodbudni podatki iz izolske knjižnjice, ki postaja vse bolj informacijsko-komunikacijsko središče, četudi se že dolga leta otepa z velikimi prostorskimi težavami, ki jim zaenkrat še ni videti pravega konca. Kot je povedala direktorica Matične knjižnice Izola Marina Hrs, se veča tako izposoja knjižnega gradiva, kot tudi obisk z uporabo informacijskih tehnologij, obisk čitalnice, interneta ter središča za samostojno učenje. V lanskem letu so zabeležili 38.310 posameznih obiskov, izposojenega pa je bilo 114.095 enot knjižničnega gradiva, predvsem knjig. Z rastjo števila visokih šol in fakultet na našem območju raste tudi povpraševanje po strokovnem gradivu. Žal pa zaradi pomanjakanja prostora, kadrov in nenazadnje denarja uspejo nabaviti v povprečju le po eno do dve strokovni knjigi s posameznega področja na leto. Večanja števila članstva, obiska in izposoje pa ne beleži zgolj izolska knjižnica - lani je bilo vpisanih 3631 članov, od tega 64 odstotkov odraslih in 36 odstotkov otrok - temveč je podobno po vsej Sloveniji. V zadnjih desetih letih so se te številke v povprečju povečale za enkrat. Brez vzgoje za branje v najzgodnejših letih pa seveda ne gre pričakovati aktivnih odraslih bralcev. Kako je z branjem med izolskimi osnovnošolci, zna marsikaj povedati Nadja Mislej Božič, bibliotekarka na oddelku za otroke in mladino. Pravi, da otroci berejo tako za šolo, kot za prosti čas, četudi prevladuje branje za šolo. Opaža, da se ob začetku šolskega leta ponavadi poveča obisk v knjižnici. Vse več je primerov, ko v knjižnico skupaj z otroki prihajajo tudi starši, ki aktivno sodelujejo pri izbiri branja. Hkrati pa opaža, da se obisk opazno zmanjša ob koncu šolskega leta in nekateri otroci, pa tudi starši, ki sicer redni obiskovalci, preprosto izginejo. Pred nedavnim je opravila tudi anketo o bralni znački, kjer ugotavlja, da so vzgibi, ki otroke pritegujejo k branju, zelo različni. Predvsem dekleta se na primer odločajo za sodelovanje, ker rade berejo, se jim zdi izbor knjig zanimiv ali se rade pogovarjajo o prebranih knjigah, medtem ko fante najbolj navdušuje humor v knjigah, zanimiv izbor knjig, motivirajo pa jih spodbude stršev in odraslih. Zagotovo velja z veseljem sprejeti stališče 42 odstotkov vprašanih otrok, da berejo zato, ker bodo tako več vedeli in znali. Med tistimi, ki so odgovorili, da pričakujejo, da jih bodo zato učitelji bolj opazili, je bilo več fantov, medtem ko je več deklet povedalo, da bere zato, da koristno izrabi prosti čas. Morda pa bodo prizadevanja za izboljšanje bralne kulture na vseh nivojih, le pustila sled in spodbudila tudi naše najmlajše, da bodo ohranjali potrebo po branju vsakovrstne literature. Morda bodo nekoč knjige celo kupovali in bomo tudi v Izoli lahko govorili o renesansi knjige. Do takrat pa nam preostane le čimprejšnji prevod četrte knjige Harrya Potterja. (K.B.) AVENIJE ALI PARKIRIŠČA V prejšnjem Mandraču smo predstavili problematiko parkiranja v Tomažičevi ulici potem pa smo prejeli kar nekaj ugovorov, pojasnil in pripomb na naš članek. V prvi vrsti so se jezili na Občinski inšpekciji, saj so nam pojasnili, da oni ne prepovedujejo parkiranja, ker te pristojnosti nimajo, pač pa le nadzorujejo spoštovanje te odredbe in sankcionirajo kršitelje. Najemniki apartmajev v omenjenem kompleksu so nam pojasnili, da oni za zaplet niso krivi, ker so pač ob apartmajih kupili tudi oštevilčene parkirne prostore v kleti objekta. Najemniki poslovnih prostorov pa so bili na ta način dejansko "nategnjeni", saj je investitor odprodal vse parkirne prostore in so tako ostali brez potrebnih parkirnih površin. Tudi v Hotelih Simonov zaliv niso spričo omenjene situacije nič kaj veseli, saj so se dejansko odrekli delu parkirišča pred hotelom in zdaj manjka parkirišč tudi zanje. Tretja rešitev se ponuja kar sama. Tomažičevo cesto bi morali prekvalificirati v parkirišče in na ta način bi ubili kar dve muhi na en mah. Po eni strani bi dobili kakšnih 100 novih parkirnih prostorov, po drugi strani pa bi zmanjšali hitrost vožnje po tej ulici, ki je zdaj pravi magnet za divjake s skuterji in avtomobili. Nekaj podobnega velja za Južno obvoznico, kjer je zaradi šolskih otrok hitrost zmanjšana na 40 kilometrov na uro, čeprav je cesta ravna, široka, prazna in pregledna, hkrati pa ob stolpičih v Livadah strahotno primanjkuje parkirnih mest, ki bi jih lahko uredili na Južni cesti. Tudi Prešernova cesta bi lahko bila namenjena parkiranju a je zdaj postala priljubljeno nočno dirkališče. Tipičen dokaz, kako cesta dobesedno zvabi voznike v hitro vožnjo je Kosovelova ulica, ki pelje proti stari bolnici. Dokler je bilo ob njej dovoljeno parkiranje je sicer bilo kar nekaj težav z izogibanjem in prav zato je bila hitrost vožnje dokaj omejena. Zdaj so parkirna mesta v tistem delu ulice izbrisana in ulica je postala priljubljeno dirkališč. Ostaja torej ena sama dilema: Bomo imeli po Izoli več avenij ali več parkirišč? Če se bomo odločili za slednje bomo (po našem mnenju) rešili bistveno več težav kot jih omogoča prehitro zmanjševanje razdalj med Jagodjem in Livadami.________________ INTER-ES d.o.o. Zobozdravstvena ordinacija Ambulatorio odontoiatrico Murko Požrl