PoitnlM snviknraiMt L^to III., štev. 26 V Uubljant, torek dne 31. fanuarfa 1922 ttsv. 50 sar* 2 K tzhajs ob 4 zjutraj. Stans celoletno » . 24» K c2ss3c0. ...... 20 . <;a inozemstvo . . 600 m Oglasi za vsak mm višin« stolpca (38 mm) . "S K cgJasi do 30 tnas Stripsa (58 c23i) • i * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva ee«ta št. 16,1 Telefon it 72. Upravnlštvo: v "jemovi ulicss i. Telefon št 3S. Račun kr. pošt ček. urad* žtev. 11.842. Ljubljana, 30. januarja. Cbogi Finžgar! V skrbi in žalosti r.a 1 politiko klerika1 ne stranke je napisal svoje svarilo in poziv c Jugoslavija ali sirurt. .v katerem roti: uprite ■svoje oči na jug. gojite državno za-ne širite mržnje, popravljajte roiota, ki se tako raci s raz pa sejo med r-riprestim narodom. Izpametuite noro;! z modro, pošteno besedo in ne pozabite niti trenutek, da država je šaro-J! Pod te iskreno govoreče besede rodoljuba je »Slovenec* cinično ■ •ostavil svoj. odnosno častnega kanonika Janeza Zgage običajni sobotni Vargonski uvodnik, ki dobremu katoliškemu ljudstvu slika našo državo kot ^strašen težku nalttžen vuz*. v katerega sta vprežena dva «kojna», -ca majnši* — Slovenec, »ta večji> — Hrvat. Na vuze pa je sedu en srbi k va,jak in jh neusmilen gajžlu m prgaj-Konja sta napenjala svojo zadnje -noči. Zaman. Srb pa jih bije. bije... .•anje Janeza Zgage se končajo: ta raajnši kojn je cepnu pu tleh. še parkirat pubrcu. pa je blu konc use nega-ve martre. Kua se je pol zgudl s ta °e]krno kojnam, pa ne vem ... Glavno glasilo klerikalne stranke je odgovorilo torej še v isti številki, tako surovo in obenem tako jasno, da o :spehu Finžgarjevega apela ni dvomi-"i. Tudi peklensko deio klerikalnih "oditeljev se nadaljuje z nezmanjšano hudobnostjo, brezvestnostjo in nepoštenostjo. Kakor bi se dogovorili, da FhiSgarja' javno osramote, tako siste-jiatično Širijo zadnje dni nezaupanje in odpor proti državi. Njihovo orožje je laž !n potvorba. Oospdfije Korošec, Sušnik in Gcsar, trije prvaki SLS, so se dali v Beogradu in v LjubFaal na posel, da neizku-iinrmu in naivnemu slovenskemu člo-• eku dokažejo, kako resnične so sa-:.je Jafleza Zgage, da se nahajamo v 'iršavi. v kateri nas bije Srb, dokler T.e poginemo, tla smo Slovenci v Ju-rcslaviji hlapci in berači nasilnega in krivičnega gospodarja. P osi. SuSnik 25. januarja govoril v parlamentu ■> »politiki izžemanja in hegemonije*. Evo njegovih dokazov. Gosp. Sušnika silno razburja člen 164. finančnega zakona, ki pooblašča finančnega ministra. da postavi finančnim delegatom pomočnike s posebnim delokrogom nadzorstva nad državnimi dohodki in izdatki. To se zdi tudi g. Korošcu ne-ia-slišen škandal, proti kateremu se ie toore dovolj glasno protestirati. Lani, ko je isti gosp. Korošec kot minister podpisal provizorni btidžot za 1. 1921., b katerem se nahaja (člen 32. a) na-jančno isto pooblastilo, je bila ta orl-■o£ha popolnoma v redu! G. Snšnik ,je ialje žigosa! določbo člena 109. fin. zakona, ki pooblašča ministra, da "stanovi v finančnem ministrstvu nekatera nova odelenja, kot pojav korupcije ter atentat na pirlament in na vso našo javnost. Ta odredba je prepisan člen 33. Koroščeveora proračuna, proti kateremu slovenski klerikalci niso imeli nobenega prigovora. Pa to so malenkosti, napram zločinskemu falzificiranju proračunskih številk. ki naj dokaže, kako država Slovenijo zapostavi ;a. Ogorčenje klerikalnega gospoda doseže svoj višek v -konstataeri*. da ima črna gora 11 gimnazij. V tej mali »nekulturni* deželici pride ena gimnazija na 17.000 prebivalcev, v kulturni Sloveniji pa šele na 75.000! Točno. Samo z razliko, •ia ima Črna gora Ie dve popolni srednji šoli, ostale gimnazije pa nadome-sišajo z 2 do 4 razredi naše tam neznane meščanske šole, katerih smo 'meli lansko leto v Sloveniji 26. Značilno je. da očita Korošec Srbiji 30 srednjih šol (velik de! jih je le nepopolnih 2 do 4 razrednih) za nad 4 milijone prebivalcev, kakor da bi bil to poseben privilegij na [Tram Sloveniji, ki ima z nekaj nad 1 milijonom ljudi 12 srednješolskih zavodov poleg bogatega meščanskega šolstva. Da izberemo še eno Sušnikovo: oči-iek, da prosvetna uprava ustanavlja visoke šole predno je organizirala ljudsko šolstvo. Glavna visokošolska ustanovitev v Jugoslaviji je — ljubljanska univerza. Pa gospoda Sušnik in Korošec sta .".tleč zaostala za prvim voditeljem današnje klerikalne stranke posl. Gobarjem, ki j« imel včeraj v *Unionu* avditorij, pred katerega si ie upal z sajbrezvestnejšimi falzifikati. Zagrabimo na brzo roko dve. tri njegovih naj-gorostasnejeih laži, s katerimi je dokazoval. da je kar dela Beograd, s čemer se gospodari v Srbiji. zavoženo, izgubljeno. Monopol: v Srbiji iz guba 88 milijonov, v nrečanskih krajih dobiček SVi milijard. Številke proračuna pa jasno kažejo: dohodki monopola v Srbiji, Črni gori in Vojvodini (ki tvorijo eno neravno celoto) znaša- Seja narodne skupščine ODBOR ZA ADMINISTRATIVNO RAZDELITEV VRAČA MANDAT. -TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO ODOBRENA. - KDAJ IZGU-BE POSLANCI-URADN1KI SLUŽBO? Beograd, 30. januarja. Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16. uri. Prisotnih je bilo nekoliko več poslancev kakor na sobotni seji. Odbor za upravno razdelitev države vrača svoj mandat narodni skupščini, ker je njegova naloga preobsežna in je ne more končati v določenem roku, ki je tako kratek. Poleg tega je bila vladna kriza in mnogo praznikov. Predsednik sporoča, da bo poročilo tega odbora odstopil zakonodajnemu odboru i prošnjo, naj ga kolikor mogoče kmalu reši. Zbornica preide nato na dnevni red. to je glasovatre o poročilu odbora deveto-rice za pregledovanje trgovinskih pogodb. Glasuje se o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo. Za predlog jo oddanih 120, proti pa 35 glasov. Nato se razpravlja podrobno o tem predmetu. Vsi členi so bili sprejeti z dodatki odbora. Trgovinski dogovor r Avstrijo se podaljšale tem do dne 30. junija 1022. Minister za trgovino si pridržuje pravico trimesečne odpovedi tega dogovora. Nato se glasuje o predlogu v celoti. Odlanlh je bilo za predlog 122, proti pa 85 glasov. Verifikacijski odbor poroča nato o pis- mu finančnega ministra o tem. ali izgube državni uradniki, ki so izvoljeni za narodne poslance, svoj« mesto s trenutkom, ko so izjavili, da sprejmejo mandat, ali pa takrat, ko so umirovljeni, ali pa ko je sprejeta njihova ostavka na državno j službo. Odbor meni, da izgube vsi uradniki, ki so sprejeli poslanski mandat, svoje uradniško mesto v treh dneh po verifikaciji mandata. Poslanec Nikola Uzuno-vič (radikalcc) smatra, da verlfikaeijski odbor ne more reševati tega vprašanja, ampak narodna skupščina. Po daljši delati pojasni finančni minister drugič to vprašanje in pravi, da izgube po volilnem zakonu državni uradniki ki so izvoljeni za narodne poslance, svoje uradniške pravice tekom treh dni po izvolitvi, po zakonu o uradnikih pa šele takrat, ko izide ukaz o njihovem umirovljenjn. Zaradi tega vprašanja naj skupščina reši to vprašanje. Nato se preide na glasovanje in je bilo sprejeto stališče verifi-kacijskega odbora t večino glasov. Seja je bila zakljuJcna ob 19.20. — Prihodnja seja jutri ob šestnajstih. Dnevni red: Trgovinska pogodba med Jugoslavijo te Nemčijo. Hinfetrski svet Beograd, SO. januarja. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravlja^ li poleg tekočih zadev tudi o vprašanju civilne liste za kralja Aleksandra m apa-nnže za bivšega cesarja Karla. Do defi-nitivnih sklepov ni prišlo niti v tem, niti v onem vprašanju. Na razgovor je prišlo tudi ukinjenie pokrajinskih dopisnih uradov. Minister Priblčevič je pri tem poudarjal nujno potrebo. da dob? država modem, državnim potrebam odgovarjajoč poročevalski aparat. Tudi v tej točki ni prišlo do končne odločitve in bo vlada zadevo vsestransko proučila. RAZPRAVA PROTI ATENTATORJEM. Beograd, 30- januarja. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevalo zaslišavanjc vidovdanskih atentatorjev. Obtoženi prof. Trcbinjac ie naglašal, da ni popolnoma nič vedel za nameravani atentat Tudi Spasoje Stejiča ni poznal ln ni bil z njim niti v najmanjši zvezi. Pripadal ni nobeni nezakoniti organizaciji. Pojasnjeval je komunizem in delo komunistov. Tudi obtoženi Kolaček je zanikal odločno, da bi mu bilo kaj znano o atentatu. Popoldne Istega dne je slišal, da se piše atentator Kneževič In se je spomnil pri tem na ivandanski atentat, ki ga je izvršil tudi neki Kneževič. Šele pozneje je izvedel, da je izvršil atentat Spasoje Steiič. Poudarjal je dalje, da ste v Radničkem domu v Novem Sadu obstojali dve struji: zmerno je vodil Vladan Markovič, radikalno pa Kovačevič. Nato so bili zaslišani še obtoženci Schreiner, Lazarevič, Valentič, Nešld tn Bukovinski, ki so vsi preklicali svoje prejšnje izpovedi, češ da so jih dali pod pritiskom batin. Razprava Je bila prekinjena opoldne fn se bo nadaljevala jutri. ZBOROVANJE ŽENSKIH ORGANIZACIJ V LJUBLJANI. Beograd, 30. Januarja. (Izv.) Dne 2. februarja se bo vršilo v Ljubljani zborovanje vseh ženskih organizacij vse Jugoslavije v svrho ujedinjenja v narodni ženski Savez. Teme zborovanju bodo prisostvovale delegatke ženskih društev iz vse države. Ksplan — madžarski vohun Zagreb, 30. januarja. (Izv.) Pred nekaj j dnevj je prekoračil našo mejo preko Dra-;ve madžarski špton kapetan Majer. Pri-j nesel je s seboj pismo za kaplana Kocko-ivida v Novem gradu, kateremu ga je tu-jdi izročil. Kaplan je pismo odprl in prečita! ter izročil kapetanu Ma:eriu potem pismo za Stjepana Radiča. Vohun je o-stal pri kaplanu tri dni, med katerim časom mu je Kockovič preskrbcl od naših oblasti potni Ust za povratek na Madžarsko. Dognano je tudi, da je Majer prinesel s seboj paket letakov, tiskanih v hrvatskem jeziku. Policija je medtem, ko je bival Majer pri kaplanu Kockovidu. izvedela o stvari in aretirala Majorja na meji, ko se je odpravljal na Madžarsko. Prepeljan je bil v Zagreb, kjer se vodi preiskava, ki je prinesla na dan. da je že za časa Karlovega puča prenašal akte neki madžarski nadporočnik, ki je da;al tudi poročila o gibanju naše vojske. Tudi ta je selaj aretiran. Pri zasliševanju v Zagrebu je priznal, da je živci v svrho vohunstva v naši državi Anglija bo priznala neodvisnost Egipta? OBDRŽI SI LE S UEŠKI PREKOP. London, 30. januarja, flzv.) Nekateri listi poročajo, da je angleška vla la sklenila priznati neodvisnost Egipta pod sledečimi pogoji: 1.) Zagotovitev zveze Egipta z Veliko Britanijo in z ostalimi deli države potom Sueškega prekopa. 2.) Izstavitev vseh rivalnosti med političnimi skupinami, ki se bojujejo v Egiptu za nad vlad je. 3.) Egiptovska država se zavezuje, da ne bo vodila nobene Angliji sovražno politike. Ako bi bili sprejeti ti pogoji, potem do-"bl Egipt svojo vlado. Anglija oblrži le v prekepni coni svojo garmzijo, to pa zato, da more braniti Sueški prekop pred sovražniki Anglija bi dalje kontrolirala samostojne odnošaje Egipta napram drugim državam in varovala obenem Egipt pred napadi tujih držav. Egiptovska država dalje na hi smela sklepati nobenih pogodb, ki bi nasprotovale interesom An- glije. Listi izjavljajo, da bodo izjave o do ! sodanjih tozadevnih pogajanjih, ki ee vr še med lordom Curzonom in Adli pa.s>, ! objavljene že v najkrajšem času. Istočasno bo pojasnjeno tudi stališče anelcs-jke pnlirike napram stremljenjem Egipčan j nov po samostojnosti in neodvisnosti London. 80. januarja. Urad za zunanje posle objavlja poročilo generala Alemby-;a o položaju v Egipta ter pripominja, da je angleška vlada slejkoprej pripravljena odreči se protektoratu ter pri poznati suveren it eto Egipta pod pogojem da s? nudijo jamstva glede potovanja skozi Egipt, glede varstva inozemccv v Egiptu in glede varstva dežele proti napadom od zunaj. Sovjetska delegacifa za Genovo LJENIN PRIDE OSEBNO NA KONFERENCO. London, 80. januarja. (Izv.) Na zadnji sejj izvrSevalnega odbora sovjetov je imel komisar za zunanje zadeve Cičerin govor, v katerem je po poročilu «Obser-verja» naznanil sestavo ruske delegacije za "svetovno gos-podarsko konferenco v Genovi Vodstvo delegacije prevzame po tem poročilu, kl ub vsem dementijem. l^s-nin osebno, podpredsednik pa bo Cičerin. Lenin in Cičerin imata najdalekosež-nejša pooblastili V sovjetski delegaciji bodo dalje: Krasin, Litvinov. Jcffe in zastopnik sovjetske vlade v Rimu, Vo-ronskij. Vrhutega se pri.lružijo delegaciji sov:eteke vla-le tudi zastopniki Ukrajine, Georgije, Armenije, Buhare in republike Daljn:cga iztoka. Mednarodno po-možito akcijo" za gladujoče na Ruskom bosta zastopala na genovski kfr>fer«rxv I Ador in Nansen. Na izrednji seji je izvaja! Cičerin med I Irugim: »Sklep vrhovnega sveta, da ekli-;če splotno konferenco, h kateri si pov.;-| bi tudi Rusija, je velika zmagi Llovd Georgeva. ki bi se rad iznebil svojetske ! Rusije mirnim potom. Ne bomo zavrnil! : gospodarskega sodelovanja: mi ga ie!5-mo, toda mi se bomo borili proti temi:, la se to gospodarsko sodelvanje iscin-.. j v gospodarsko htapčevanje naso domov!-i ne. Francija je bila povzročitellea. vse! I oboroženih napadov na sovjetske Rusijo. Njena politika je bila v naspro-jc 2 ; Anglijo in je stremela po obnov'. mon?r hije v Rusiji*. B«nei ie ostane j Sneg podrl Slina zima v Ameriki. — Več $to mrtvih. Praga, 30. lanuarja. -Ceškoslovenska republika* poroča: Pri pogajanjih zastopnikov češkoslovaške parlamentarne ve- v Balntr.o- ^ičnJ^o^^T. i razsaja iedeni vihar z IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA, j Beograd, 30. januarja. (Izv.) Dopoldne se je vršila plenarna seja zakonodajnega odbora. Prečitano Je bih najprei poročilo pododbora o podelitvi koncesij za Izkoriščanje vodnih sil. Poslanec Svetl-slav Popovič Je zahteval, naj se podeljujejo koncesije v pokrajinah v zmislu zakonov, obstoječih v pokrajinah, kjer pa teh ni, pa po pravni praksi. To stališče je osvojil tud minister Markrvič In končno tudi plcnum zakonodajnega odbora soglasno. Načrt o centralni uprav! Je bil v načelu spreiet. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. „ GRŠKI KRALJ NOČE ODSTOPITI. Pariz, 30. Januarja. (Izv.) Grški ministrski predsednik Gunaris se )e včeraj po razgovoru s Poincarejem. odločil, da se tako! vrne v London. »ExccIsior» naglaša Iz venlzellstičnih krogov, da se bo v kratkem vršil v Atenah ktenski svet, ki bo pozval grške ministre, naj sc vrnejo v domovino. Ministrski predsednik Ounaris Je izjavil, da na abdikacijo kralja Konstantina sploh ni misliti' in da Je Grška pripravljena sprejeti posredovanje vele-vlasti v grško-turškem vprašanju. neš konfcrcnce v Genovi ne udeleži sano kot minister za zunanje stvari, ampak tudi z vso svojo avtoriteto kot ministrski •predsednik, za katerim stoj! kompaktno j češkoslovaška večina parlamenta. jo nad 501 milijonov D, izdatki 251 milijonov D, čisti dobiček torej 247 milijonov D. številke za prefanskr kraje pa so 481-5 milij. D. odnosno 273 milijonov D, dobiček torej 273 milijonov D. Zcleznice: !e zagrebški direkcija je za 400 milijonov kron aktivna. vse drugo je pasivno. V resnici pa je stvar ta. da je zagrebška direkcija prav tako pasivna, kakor vse druge. Res bo morala ravno ta direkcija preje biti aktivna, nego beograjska. ki je prevzela po zlonm več tisoč kilometrov popolnoma porušene proge. Višek je d,>segel g. Gcsar v trditvi, da je pri ministrstvu socijalne politike določenih za Srbijo in Cmo goro 1 milijardo S32 milijonov kron, za vse prečanske kraje na le 112 milijonov. Tako govori član parlamenta, ki ima v rokah državni proračun, ki mu na prvi peg!'d pove, da dobijo samo invalidi na Hrvatskem 133-5 miilionov kron, tore? za polnih 21-5 milii. več nego po Gosarjevem vsi prečanski kraji v vseh panogah socijalne politike. Slovenija sama dobi 74 milijonov le za svoje invalide! Ce ljudje poslušajo take govore in jim verjamejo, kako jim potem izgleda Jugoslavi-a ? Ali nimajo potem prav Finžgarjeve »omejene sirote*, ki verujejo, da bi se morala vrniti stara država, pa bi bile zopet tri žemlje za groš in da nam prokleti Srbi vse vzamejo in ničesar ne dajo? Ubog: srospod Finžgar! Tvoj poziv Jugoslavija ali smrt pretvarjajo Tvoji prvaki v strahovito: Jugoslavija je smrt. Klerikalna stranka gre očividno nevzdržno po svoj! poti. Vsi, ki ljubijo domovino, bodo morali združiti svoji' sile na borbo proti organizaciji, katere prvaki rušiio državo pri njenem glavnem tomelju: zaupanju naroda« ŽELEZNIČARSKO GIBANJE V NEMČIJI. Berlin, 30. januarja. (Izv.) Za danes zvečer napovedana stavka železniških uradnikov ni nastopila, ker jc prevzela vlada posredovanje. Pričakovati je, da bodo pogajanja končana šc ta teden. Do srede se bo ccntralna vlada sporazumela s posameznimi deželnimi vladami, nskar bo stavila strekovni komisiji železničarjev svoje predloge, izključeno pa je, da bi privolila v zahteve petdnevnega ultimata, po katerih bi se državni proračun zvišal za 50 do 60 milijonov mark. SKRIVNOSTNI ZAŠČITNIK TURKOV V PARIZU. Lcndon, 30. Januarja. (Izv.) Diploma-tični setrudnik «Daily Telegraplia. poroča: vsled skrivnostnega telegrama, ki jc b?! takoj po sestavi Poincarejcvcga kabineta odposlan kemalistični vladi v Anco-ro in zagotavlja Jusuf Kemal beja, da bo tudi nova francoska vlada nadaljevala napram Turčiji politiko prejšnje vlade, 'e odredil Poincare obilrno preiskavo, da sc ugotovi, kdo je odposlal to brzojavko brez privoljenja vlade List r.aglaša, da bo preiskava prinesla na dan zelo zanimivo razkritje. VELIKA MADŽARSKA ZAROTA V KOŽICAH. Praga, 30. januarja. (Izv.) Policija v Košicah Je razkrila močno razpredeno madžarsko zaroto. V soboto je bilo aretiranih na podJagi preiskave veiiko število oseb, med drugimi tudi kapitan mestne policije, dr. Nagy in več nižjih uradnikov. Tudi župnik v Novi vasi pri Košicah jc zapleten v afero. Povodom njegove aretacije je prišlo do upora, katerega pa jc zadušila policija na koniih. Madžarska iredenta Je delovala za odcepitev vzhodne Slovaške od češkoslovaške republike. Prevratno gibanje naj hi otvorDo madžarsko prebivalstvo, ki naj bi takoj razdrlo vse železniške proge in s tem preprečilo dohod volaških vlakov. Kakor Javljajo »Lidove Noviny», je vso akcijo financirala madžarska vlada. Do nenavadno ljutostjo. Zapadlo je do 42 co' visoko snega, ki ovira vsak promet. Kni-ckerbcrško gledališče se je podrlo, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Wcshingtcn, 30. januarja. V soboto večer se je vsled otilega sneg3 podrli streha kinematografa. 69 oseb je bilo ubitih, približno 100 pa ranjenih. Po zadnjih vesteh se cini število mrtvih na 87. Pariz. 30. januarja. «Journal* oblavljt telegram iz Wasliingtona, da so do sedaj spravili Izpod podrtega knickerbeškega gledališča 125 mrtvecev in 200 ranjencev. Mnogim ponesrečencem so bile odtrgane roke ali noge. Na srečo ie bilo v gledališču zaradi visokega snega samo oko': 500 oseb. «New York Herald* javlja, da je med ranjenci tudi senator Smith. AMERIKA IN GZNOVA. Pariz, 30. lanuarja. (Izv.) »Chlcago T.ibune* javlja, da sta imela danes vele-pos'anika Zedinienih držav v Londonu in Parizu daljšo konferenco z novim francoskim ministrskim predsednikom Poinca-rc-jem glede gospodarske konference v Genovi. Splošno se domneva, da bo Amerika tudi v slučaju, ako ne bi bila na konferenci zr.stopana oficijelno, odposlala vendar vsai neoficijclno svoje pooblaščence, posebno pa strokovnjake, da preštudirajo položaj. ZA ENOTNO FRONTO AVSTRIJSKIH SLOVANOV. Praga, 30. januarja. (Izv.) Češka dunajska občinska svetnika Machat in Kli-meš sta odpotovala na Koroško, da stopita tamkaj v stike s slovensko marlšino, da se dogovorita glede skupnega nastopanja slovenske in češkoslovaške manjšine v Avstriji. Enaka pogajanja se bod" vršila tudi z burgenlandskiml Hrvati. VELIKA ŽELEZN1ŠK\ NESREČA V RUSIJI. Helslngiors, 30. Januarja. Med pos'a-jama Kajal in Stetnaja se je pripetila železniška nesreča, pri čemer je bilo 12 oseb ubitih, 38 pa ranjenih. Ker se je s tem vlakom vozilo mnogo sovjetskih uradnikov, domnevajo, da gre za proti-boSševiški atentat SHAKLETON UMRL. Mcntevideo, 30 Januarja. Slcviti ras-iskovaiec Ernest Chackleton le dne 5. t. nuaii.ii(ua UI«M'ij^J .^t.u.u.v --------- -------- sedaj je bilo aretiranih -š0 oseb, ki so ■ m. na svoji ladji «Qit£st» umrl za vnet osumljeno vohunstva i jem v prsih. Jt!~®s!ev3nsHa sRup-Iciiia v Zagrebu Zagreb, 29. januarja. Morebiti nisem dal skupščini jrrave-|ra imena; morda bi bilo bolje, da jo imenujem protestno skupščino proti Italiji, ki drži še vedno svojo vojne ladje v naših vodah — to je vsekakor bij namen skupščine — ali nazivani jo tako. kor je končno na njej ipak nadvlada! jugoslovanski ton. Vršila se je v Olimp - kinu v Iiici. Sklicala sta jo akademska ©mladina in savez dobrovol!cev. Demokratski študent Jelavic je v jugoslovensko navdahnjenem govoru očrtal razvoj našega jadranskega vprašanja izza Ranalla. Drugi govornik nam je dal brž svojo posetnico. češ, jaz sem Hrvat iz fcosne; kot tak je pretil »Benečanom*, češ hrvatski gusarji so nekoč ogrožali Benetke, a njih potomci Hrvati bodo iz tega »internacijonaleo priznanega teritorija* (!) končali njih delo. Kljub tej na kubus potencirani samohrvat-ski samozavesti je vso krivdo za naše poraze ob \driii valil, ne na našo, ampak na beograjsko vlado. Kot naravnost estetski kontrast je ielciala beseda Movečega govornika dohrovolVa. ki je rekel: »Da. sramuje naj se Italija, ali sramuje naj se tudi Zagreb, ki crosom služiti stvari, za katero se je prej beril z orož;em, in ki sedaj v »Jugoslovenski Njivi* piše članke, čisto po jugoslovenski vsebini. Dejal je: »Mi v predvojni Srbiji nismo vsrjra spasa pričakovali od vlade, naisi je bila ta ali ona. Vlada in vojska so olgovorne. odgovorne i>red celim svetom Narod sam so mora organizirati. Ni glavna stvar protest proti vladi; glavna stvar je organiziran narod.* Njegove stvarne mirne besede so jasno razsvetlile politiko hrabrih *gusarjev*. ki sami rušijo, a krivijo druge ter izzvale burno odobravanje. Končno je dr. Zukon — prej v Pu-fju — v daljšem govoru in z velikim uspehom prikazoval razvoj italijanščine v Primorju ter naglašal edinstvo naroda in edinstvo državo kot edi'ii plouoviti temelj naše borbe za neol-rešene brate: Zagreb se pritožuje, da je vlala ukrini'a praznik sv. Cirila in Meto la. ko se ie prej zbiralo za Družbo istrsko, to^a kdo brani Zagrebu, da ne zbira prispevkov onega dne. če J -f- Radikalci proti klerikalcem. Poročali smo že o nai»adu beograjskega radikalnega lista »Ralkana* na slovenske klerikalce radi znane Sušniko-ve zahteve po avtonomiji Macedonije. V celoti se ta članek, ki ga je priobčil list na čelu in z debelimi črkami. glaei tako - le: »Izj>ad klerikalca Suš-nika. Avtonomija Macodomije. Po popu Korošcu, voditelju klerikalcev, ki je zakrivil v javnosti izdajalski izpad, ko jf govoril o odnošajih naše države z Albanijo, prišel je soda j klerikalni narodn' poslanec g. Sušnik, da zagreši še težii in žalostne!"! izpad. On javno sred: našega parlamenta zahteva avtonomijo za Macodonijo. Pod Macedonijo razumeva ta človek del naše južne Srbije! Namon tega izpada je jasen: priti srbskemu narodu do najobčutljivejšega živca, z drugimi bes odami, bost i srbski narod v srce! Srbi niso nikda.r žalili bratov Slovencev. Ta' o imenovana Maccdonija je trikrat na topljena s srbsko krvjo, le nji se more zahvaliti, da se nahaja danes v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prijateljem gospoda Sušni-a so pa imamo danes zahvaliti, da je ta naša kraljevina izgubila na ple- biscitu Koroško! Ako je gosp. Sušni ku toliko do avtonomijo takoimeno-vane Macedonije, raj \6, da mu radi mesto to avtonomije damo avtonomijo Sloveni:o in še več: popolno oldelitev Slovenije od nas! Naj bo prepričan, da to za nas ne bi bila težka amputacija, ker taki slovenski nedostojneži in izdajalci Sušnikovega tipa to edin*) zaslužijo. — Skoraj gotovo je imel prav španski kralj Alfonz XIII., ki ie uodavno rekel — morda tudi malo pretirano — v Parizu: »Slovan čuti vedno potrebo, da izda kot mačka vsakega.* Ako bi po naši slavni zma-ci na Bregalnici leta 1013. kdo v Beogradu javno zahteval, da se da tako imenovani Macedoniji avtonomija. kot je storil to sedaj ta nedostojni Sušnik sredi parlamenta — tega človeka bi lineali. Prva bi sc dvignila naša omladina, da obračuna s takim izrodom! Danes pa to mirno trpimo v Beogradu!* — K tem u je pripomniti predvsem d veje: Poslance, Susnlk je obnovil s svojo zahtevo staro bolgarsko intrigo. Razvidno je to že iz dejstva. da je govoril o vprašanju avtonomije v Macedoniji kot zastopnik stranke. Ki odklanja vsako »vmešavanje* Hrvatov ali Srbov v slovenske zadeve te- zavzema načelno stališče, da njeni poslanci ne zastopajo celokupnega naroda, temveč le svojo ožje pleme. Ravnotako značilen je odgovor »Balkana*, ki dokazuje, l ako malo razumejo srbski radikalci pojem narodnega jedinstva. »Balkan* je kar pripravljen, da amputira Jugoslavijo ter odseka Slovence — radi Sušnik a ima res dobro voljo. Taktično pa Za-i in klerikalcev! To so nauki »velikega greb no ceni niti Jugoslovcnske Ma- j državnika* (kakor pravijo naši kleri-tice. " i kalci in narodni socijalci) gosp. Stoja-Skuoščina ni bila samo protest pro-1 na Protiea, katerega najmodreja hrti Italiji, ampak tudi ilustracija tako-jvatski recept je tudi »bolna amputa-svanega »hrvatskega vprašanja*. Zatolcija*. Seveda bi klerikalci ne bili je bila jugoslovenska. vredni tovariši velesrliske gospode _ r okrog »Balkana*, ako bi takoj no zlo- ta polnomočje bolgarskega revoluci- ionaraeera komitota s podpisom To-dorja Aleksandrova. V Albaniji se nahajata tudi znana bolgarska komita Krsta Lai-e in Comlev; oba sta gosta znanega Ilasana Vučitinca, ki j? nodavno vrgel albansko vla lo. Pri Ha-sanu se nahajata tudi šefa albanskih kačaških tolp Dant in Azis. — Značilno je, da se vriše dogovori proti naši državi v sosedni, suvereni in mednarodno priznani državi Albaniji. Tiranska vlada ve dobro vse to. ker je bila že parkrat opozorjena;, izjavila je sicer, da ne bo trpela takih političnih sestankov, a storila tudi sedaj ni ničesar. S popolno gotovostjo sc lahko trdi, da ve tiranska vlada za vse te priprave, govori sc celo javno, da j1-' neki član vlado opozoril bolgarsko-alhanski komitet, da naj akcijo proti Jugoslaviji odloži za toliko ča»-a_ da razmejitvena kooiisija konča definitiv-no svoje delo. Italijanski oficirji, ki se nahajajo še vedno v Albaniji kot inštruktorji, se prav radi udeležujejo sestankov bolgarsko - albanskega ko-miteti. Tudi italijansko - albanski odbor je v zadnjem času jako agilen. Po svetu — Prisilno žensko delo v Bolgariji. Kakc-r poroča glasilo bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijske-ga, bodo v kratkem vpoklicane vse neomožc-ne ženske od 16. do 30. leti na štirimosečno prisilno delo. Delal" bodo v bolnišnicah, sirotišnicah, ra državni!] posestvih in v pisarnah. Imovi-tejše se glasom zakona lahko odkupijo. Odkupnina |ia znaša najmanj 5000 levov. Določi jo za vsak posamezen slučaj ministrstvo za narodno obrambo. — Izjava Troekega o konfcrencl v Genovi. Na izredni seji izvrševal nega odbora sovjetske vlade, ki se ie vršila 16. t. m., je imel Trocki velik političen govor o današnji politični situaci- Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama. Torek, 31. lanu Predstava za ubožre otroke, popoldne ob 3. uri. »Peterčko-ve poslednje sanje*. Izv. Sreda, 1. febr.: »Vražja ženska*. E. Četrtek, 2. febr.: ob 15. »Petcrčkove Četrtek. 2. lebf.: Ob 15. »Petcrčkove pc slednje sanje*. Izv. Cetertek, 2. feor.: Ob 20. »Revizor*. Izv. Petek. 3. febr.: »I1am!tt* C. Sobota, 4. febr.: »Gardist*. D. Nedelja, 5. fefcr.: Ob 15. »Pctcrčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 5. febr.: Ob 20. »Vražja ženska-. Izven. Ponedeljek. 6. fehr.: »Revizor*. B ji s stališča sovjetske vlade. Med drugim je izvajal: »V zadnjih etapah zgo- Torek, 7. iebr.: Zaprto, dovine je izgledalo, da je bil Pariz' Opera. ccntrum atrakcije. Kmalu nato se je.1 mislilo, da jo to London, nato Wa-shington, a sedaj izgleda, da bo to Genova, kamor so bomo polali tudi mi. De misija francoskega ministrskega predsednika Brianda komplicira novo i j intcrnacijonalno situacijo, posebno --h Krivci šibeniških dogodkov. Ne- ozjrom M p0ziv Rusiji, da se udeleži .-ivno so in v s!.-rwni .->firH<->lnr»m noro- i____r -.......- -- r»------: t.--: :____—: davno se je v skoraj oficijelnom poročilu |>oročalo, da jc iz uradnngi poročila inšpektorja ministrstva notranjih del Koste Katica, ki je vodil preiskavo o šibeniških dogodkih, razvidno, da nosijo soodgovornost za dogodke tu li šibeniški meščani. Sedaj v beograjski »Politiki* gosp. Katid odločno deman-tira ta poročila in pravi: »Pred vsem so neresnične vse one vesti, ki zvrača-jo kakršnokoli krivdo na šibeniške meščane in čudim se. kako se je moglo tudi na merodaimm me*tu govo riti o ti stvari. Jaz katogoricco izjavljam. da sir.o vodili preiskavo skrajno objektivno, kar so ram priznali tudi italijanski (!e!egai!, a tekom te pre- konference v Genovi. Kaj imamo ml pričakovati od bodočih dni? Dve možnosti sta dani: alj bodo propadli poizkusi Francije, da nadaljuje diplomatsko borbe, in francoski parlament bo moral slediti političnemu pravcu Llovd Georgea, alj pa bo prišel popo-len prevrat v francoski politiki in ideja o intervenciji za^adnih držav v Rusiji bo zopet oživela.« — Ljcnin vabi Ratbenaua in Stinne-sa. V nekem govoru, ki ga je imel te dni predsednik nemškega Reiehstaga Lobe. na skupščini delavcev električnega društva, je svaril dr. LObe delavce, naj nikar ne sledpo politiki sovjetske Rusije, ki je doživela popolen fia. iskave sa ji iasno izkazalo, da nas ne v. .-> ,,„ T' • • ^ zadene aJolitno nobena krivda. Y>. ** *}oS^JS ski delegat Krasin pa je naprosil Stin- ll -f- O imenovanju carajevskega in 5i-baniškega [kota. Povolom imenovanja novih škafov, in to Šarita za sarajevskega in drja. Milete za šibeniškega škofa, piše splitski »Život*: Mi, kot rabili prismojenih groženj beograjskega bulvardnrga lista — proti Beogradu in državi. DMa;o se kakor bi si v Beoiradu ne bili več svesti svojes.i življenja, kličejo predsednika parlamenta na pomoč in grozijo, da bodo vsi odšli iz skupščine. »Balkan*, »Tribuna* in kako so vso to že ime- popolnoma suverena država imamo i n']je tcr pravico, da to imenovanje ignoriramo! »Straža* in da nastopimo proti njim, v kolikor se tičejo pravic raše države. Imenovanja takih dostojanstvenikov, kot so ravno škofje, mora:o zanimati državno upravo! Katoliška cerkev apelira na podpore in subvencije, pa"i in protestira, da bi ne bila oškodovana z ozirom na druga vero:zpovetlanja, zato ta cerkov ne sme ignorirati suvereno državo, ako tudi še ni sklenjen konkordat. Imenovanji sarajevskega in šibeniškega škofa sta udarec, ki ga je zadala naši suverenosti rimska ku-rija — žal da smo tega krivi tudi mi s svojo potrpežljivosrio in popustljivostjo. Zato i>a tem bolj pričakujemo, da bo vlala posebno pa novi minister za vere pri prihodnjih imenovanjih znal varovati pravice našega rarola in poudarjati suverenost naše države.* »Slovenec*, in tovariši - »Novi Cas to je družba, ki jo je res milina gledati. -J- Bolgarsko • albanske spletke. Beogra'ska »Pravda* poroča: Bolgarski oicir in bivši komitski vojvoia Elef Terov in Ili:a Rev iz Ohrida, ki jo bil za časa bolgarske okupacije okrožni načelnik v Ohridu, sta preko "rškega ozemlja dosne'a v Ar-anij-*. Namen njihovega prihola v Albanijo je pegjianje glede skupnega vj>ada bolgarskih komit in arnavtskih kačj-kov v južno Srbi/o, do katere imata po nazirairu »makedonstvujočih* Al-baniia in Bolgarija pravico, da si io razdelita. Konference med bolgarskimi odposlanci in albanskimi voditelji se vršo neprestano. Tako se jo vršil te dni sestanek v vasi Cemzi z lbrahi-mom Balijem in Abdulom Bajkom. ki sta leta 1913. uprizorila znano all an-sko pobuno. Bolgarska delegata ima- kar so je zgodilo — a to po mojem mnenju ni tako strašen dogodek, Ja bi zrahljali nicdscboino vezi dveh sosednih držav — bilo jo le posledica težkega jisihološkega stanja, v katerem so se nahajali italijanski mornarji, ko so bežali proti pristanišču. Naši meščani niso niti mogli priti do nabrežja. kakor so to trdili italijaaski mornarji, ker je na"a žandarmerijn zaprla s kordonom dohod na obalo. Italijanskim mornarjem ni torej pretila prav nobena nevarnost, a še manj so imeli povoda, da »o po vrnitvi na ladjo zač-Ii streljati s strojnicami. Italijani tuli niso streljali samo na obrežje, ampak so obstreljevali mesto kar počez: dokaz tega so žrtve, ki so padlo v mestu, a ne na obali, kakor tudi še danes vidna mesta, kamor so padali italijanski projekti!!. Tekom nreiskave sc je ovrela tudi italijanska trditev, da so Italijani odgovarjali s streljanjem lo zato, ker so iz mesta obstreljevali Italijansko ladjo. Komisija je dognala, da se na italijanski bojni lad.i ni poznal niti en pro-jektil.* 4- Čestitka alfcr.nske vlado. »Politika* jKiroča. da je aH anski minister prosvete v Tirani g. N o 11 i v imenu tiranske vlade poslal naše.mu zunanjemu ministru brzojavko, datirano od 27. t. m., s sledečo vsebino: »Prosim, da blagovoli vaša ekseclenea sprejeti nesa, da izgradi petrograjsko luko. Komur so znane vezi med tomi dogodki. ta v6, tla je Stinnesovo potovanje v I.ondon bilo pravzaprav letovanje v Moskvo. Torek. 3! Jan.: »Faust*. C. Sreda. 1. febr.: «Werther». D C«trtck, 2. febr.: »Boris Godunov*. Izv. Petek, 3. febr.: »Bolieme*. B. Sobota, 4. febr.: »Trubadur*. A. Nedelja, 5. febr.: »Faust*. Izv. Ponedeljek. 6. iebr.: Zaprta Torek. 7. Iebr.: Ob 5Uletnid gledališkesa delovanja garderoberke ge. Waldstein- ove: *Carmen». Izv. • MARIBORSKO GLEDALIŠČE* Torek, 31. t m. »Dediči velikega Casa^-. E • • • Mariborsko sledališče. V torek dne 3!. januarja uprizori Narodno gledališče v Mariboru izvirno slovensko noviteto »Dediči velikega časa* Stanka Majccna. čigav ime je znano izza »Kasije*. »Dediči velikega časa* je predelano odersko delo, ki je Izhajalo predlansko leto v »Dc«t» ir svetu* pod naslovom »Dediči nebeškem kraljestva*. *Umlctnost«. V. zvezek Kolegij iugo.-:!. umetnikov-grafikov bo — kakor smo ie poročali — posveti! V. zvezek svojega almanaha pretežno našemu zaslužnem.; starini Vlahu Bukovcu. Razun te;,, priobči vrsto interesantnili reprodukcij r ; delih starejših čeških grafikov, kakor Hoi-lar, Manes, Aleš. Marak iu slikarja Ccr- — Zdravniški honorar — 10 milijo- maka z obširnimi komentarji. Razpos.-nov kron. Neki bančni ravnatelj na j se bo zopet posebni prospekt ter opozar-Dunaju je dal operirati svojo ženo no! jamo že sedaj interesente, da stane števi-nekem vseučiliškem profesorju. Ne ka v prednaročbi direktno od Oprav-malo je bil iznenaden. ko je sprej-1: »Umjetnosti* (Zagreb. Mažuranidev tn račun za operacijo — glaseč na 10 13) samo 15 dinarjev. ^ _ milijonov kron. Dramatično društvo v Idriji priredi rudniškem gledališču dne 1., 2. in 5. te-bruarja, vsakokrat ob 20. uri, opereto v Jti.ih dejanjih »Mamzelle Nitouche*. •Socialni preporod», Rlasilo ministrstvi u m za socialno politiko, bo izhajal odslej n-i //;. Smučarski izlet sc bo vršil v fc-.^ pobh tcr bo ,me, niyiko kultere trtek. t.1. j sodalnega časopisa- Službeni del lista znatno omeji. Spori nega kolodvora Liubljana ob fi.34vSmnr-je-Sap na Dolenjskem. Trening »Starših* za smuško tekmo, z »novinci* vežbanje v osnovnih vajah. Vežballšče prostorno, severno in južno tik nad vasjo Šmarje — teren lep in zelo ugoden. — Fovratck na smučeh v Škofljico ali z vlakom iz železniške postaje Šmarje-Sap v Ljubljano (odhod ob 20-50). — Kosilo in večerja v Šmarjah (ncobligatno). Artur Nikisch umrl Artur Nikisch : bil eden izmed najboljših dirigentov- sed nja dobe v Evropi. Dirigiral le skoro vj-orkestralno literaturo in bil prijatelj meda sploh vsem muzikom. Liszt ga ie nekoč imenoval izvo'jenca med izvoljenim-' Dirigiral je tudi bostonsko m berlinska I filharmonijo, s katerima se ie proshvil p<-■ vsem svetu. Umrl je predvčerajšnjim Sankalka tekma za prvenstvo Bohinja ; Leipzigu za špansko boleznijo. se bo vršila na Bvcčniro dne 2. februarja v Bohinju. Začetek je odgoJcn na 10. uro, tako da bodo mogli celi tekmi prisostvovati tudi izletniki, ki se pripeljejo v imenu albanske vlado moje čestitke I iz Ljubljane Sclo isti dan. — Gani sport-k zaroki Nj. Vel. kralja Aleksandra I. inih društev naj vzemo s seboj legithna-s kraljiči.vo Marijo.* »Politika* pri|V!- ;ciJo in shranijo vozne liste, ker se S|««rt-minja k tej brzo;avki, da je ta čeetit- na zveza nadeja, da bo dobila dovolje- ka albanske vlade prvi korak k med-seboj lemu zbližanju. Albanska vla 'a skuša s to l rzo avko doseči priznanji-liri naši vladi. Naša vlada na to brzojavko ni odgovorila. -f Direktor'j v AIban"jl. Iz Beograda se poroča: Da narede konec kaotičnemu sta iju v Albaniji, sc je dogovorilo nekaj albanski plemen, da odstavijo vs« sedanje albanske »vla le* (za katere se niti no ve. koliko jih je) in da sestavijo direktorii v Tirani, ki 1:1 prevzel vla lno posle. Tlani t"ga dire.!;-toriia so: Omer pa"a Brioni iz Berati. Refik b"g Toptani iz Tirane. Sotir Pe- rič iz Korče in Anton Fistuli iz Ska- nje na veliko škodo našega nogometne-dra. Bržčas pa ča!:a tud to novo vla-, ga športa, I:i se e zaeel ravno v prošli do v kratkem prav ista usoda, ki ie j sezoni tako lepo razvijati. Za pre lsedni-doslej ta lela če vsako dosedanjo al-; ka. je b.l zopet izvoljeu g. Birsa. za od-bansko vlado. jbornike pa večinoma dosedanji odborniki. Euscn d' Albert r.a Dunaju. Po šti.ir lellh Je pri:':el pred dnevi slavni kompo nist zopet na Dunaj. Dal je koncert z dunajske akademike in je igral Lisztovo II-mo!-sonaio in nekaj Debussyic\ ih Igra-čic, kakor poročajo dunajski listi, raiin'-reno duhovite,. V »Operntheatru* je dole ■ dirigiral svojo opero »Tiefland*. oftolsfei ^Bstnll? nje za polovično vožnjo. — Prijave spre- j jema še vedno Športna zveza, Ljubljana, j Narodni dom. Z.ilnji termin je — proti dvojni prijavnim četrt ure prod piičct-kom tekme na staitu. — V nedeljo, dne la starosto ecljstega Sokola je bil r.z \ februarja se bo ponovila ista tekma za nedeljskem občnem zboru izvoljen zop^* prvenstvo Jugoslavije. i br. Smrtnik. Občnega zbora se je udelc- Kedni občni zbor Ljubljanskega nogo- žil tudi polkovnik g. Tošič. metnega podsaveza se je vršil v soboto dne 23. jan. zvečer v posvetovalnici ljubljanskega magistrata 7al se na občnem zboru ni posrečilo odpraviti diferenc, ki so nastale v po liavezu na decemberskiin Rešitev naloge št. 17: I.) Kr. el — d?, izrednem obč. zboru, tako da ktozc mod- ! nato, karkoli potegne črni, ga beli matira Šah sebojni speri ovira"! vse let o Sejo dc-lova- z naslednjo poteza Rešitev naloge št IS: (Deska se }c očividno zasukal za 180°): Pri pravilno obr-njsni deski vleče beli: 1.) Tekač Gt (kf) — b6 (g2). 2.) Stolp e2 (d7) — d2 (e7) — nato v naslednji potezi mat Hafner: ..Gsrdist" (K predstavam v ljubljanskem dramskem gledališču.) Ni nikak šund ta komedija. Pisatelj ie v njej dosti spretno razgalil in demonstriral trmosti ženske in moške psihe. »Ženska predstavlja tru:nf materije nad duhom*, pravi filozof vsega paradoksalnega In neč-jven.ga Oskar V/ilde, »mnž pa tri-umf duha nad moralo*. Po njegovem ie ideal ženske: »Lepa kakor so'nce in goljufiva kakor kača*, zakaj »če ženska ne laže, ni ženska*. Če Je to res ali ne, n:.j bo prepuščeno v presojo posameznikom. Molnar je v »Gardistu* zavzel napram ženski precej Wi!dc-ovo stališče. »Gardista* smo videli v Ljubljani menda meseca februarja leta 19^2. Takrat sta Imsta glavni ulogi Nučič in Šetrilova. Se-flaj ju Igrata g. Putjata in ga Medvedova. Gospod Putjata je ustvaril, človek bi vsaj mislil, ljubosumnega seprega. Ne. Njegova kreacija ni bil ljubosumen so-1 prog. ampak šaljiv iii k vsem burkam pr!-! pravljen C.ovek, ki je sicer po pok'icu j giedallški Igralec, kar se mu vidi na nie-govih Izrazito teatralističnib kretnjah, kl. so našle svci absurd um. redmo UP kaha- ■ retih. Včasih je prodrlo izpod Putjatovc-ga nekaj kakor bolest, toda glavno težišče je položil g. Putjata v to, da je pod-čitai in popolnamo uveljavil Molnarjeve duhovite dovtipe in šnrmantno komične epizode. Putjata ni bil liubosumen soprog, tako silno ljubosumen, da gre vprro-it svoji ženi ctročjo burko samo zato, da bi se uveril, a'i ga ljubi ali ne. Putjata nikakor ni napravil vtisa ljubosumnega č'o-veka. vsled česar vse dejanje komedije ni imelo nobene prave psihološke premise 'n je učinkoval njegov sklep, uprizoriti svoji ženi gardista, kakor strela iz jasnega, vsled česar so učinkovali izbruhi lju-' besumnosti v drugem dejanju nepričakovano in neutemeljeno. Da bi igralec iz prvega dejanja, ki je napravil tamkaj vtis precej ciničnega soproga, ki žensk absolutno ne jemlje resno, kipoma in kakor po si'nem notranjem razodeiiu postni tretješolsko ljubosumen — ne' Putjata je genijalno izklesal iz drame duhovitosti, toda ima napako, da preveč enostransko polnga pokornost v detajle, ne zasnuje si pa tipa, ki hi tvoril enotno psihološko linijo v celotni kompoziciji, na katere dvigu a! padu M temeljila psihološka utemeljenost dejanja, ki je prvi ir. glavni pogoj racrodukciie dramatičnega čela v okviru! estetičnih žalitev. Isto je pokazal »V kozarcu vode* v »Revizorju* kakor v »Gardistu*. V vseh teb komedijah je pekazal neko —takorekoč maniro. katero najbolje karakterizlra beseda »teatralistična komika*, kl pa danes ni več moderna Gospa Medvedova Je že v »Revizorju* pokazala pristne talente. Ima redko zmožnost, da se lahko popolnoma uživi v svojo uogo, katere potem ne igra, ampak jo res doživlja. Kot »Igralka* je bila psihološko izbo-no zadeta, čeprav le bila morda za ta ali oni okus za spoznanje premalo kapricijozna in koketna. Vendar pa je imela veliko in težko nalogo, katere pa nI Igrala kakor mimična virtuozinja. ampak kakor resnična umetnica z redko sposobnostjo včustvovanja. V nedeljo dne 20. t m. je nastopila v njeni u'ogi ga. Juvano-va, ki je morala v naglici priskočiti na pomoč in očividno svoje u'oge ni naštudl-rala, kakor bi bilo treba Oni je bolj »Igrala*. Talenta gospe Juvanove s tem ne mislim podcenjevati, ker je bila kriva r.ag'icn, da se ni mogla udejstvovati, kakor bi bila hotela. Gospod Daneš kot »kritik* Je dobil svoje mesto v drami — pač zato, ker, kakor znano, en sam človek ne more govorit! v diair.si: in le irebu Se eneca. da odgovarja. Postaviti se mu v tej ulogi n! tiio mogoče, napravil je pa. kar je zahtevala drama, to je, izpolnil je v njej svoie mesta Gdčna. Rakarjeva kot mama Je ustvarila komičen tip, tako resničen, da se je moral človek nehote spomniti, kje in kdnj je bil že naletel na tako šegavo ženšče. Rakarjava ni bila narejeno smešna, ampak ie skod vso dramoke.nsekvcntnointerpretirala svoj tip, ki le ena izmed njenih najsrečreiših kreacij. Urnik g. Šu',e!j je v oKviru celote rešil svojo nalogo po navodilih režišerja, žal da je morda malo preveč igral za občinstvo. Režija g. Putjate zasluži vse priznanje. Drama se Je odlikovala po dobro prera-čunjenem tempu ter gladkem In eksakt-nem teku; tudi Je bila — seve v svojem žanru — Izborno naštudlrana in disciplinirana. —k NEKOLIKO STATISTIKE O ZIMI IN LEDU. Letos iz vseh držav porofe o hudi zim! In velikih sneEr.ih zametih. Čudijo če zlasti ljudje v iužrih Lranh, ki ne | poznajo take zimo. Toda, ako malo prelistamo zgodovino, bomo tako' videli, da, : so bile tudi že po južnih krajih in deže- i lah nenavadno hude zime. Vzemimo Ho-! raca. ki pravi v svojih poezijah, da je re-j ka Tiber pri Rimu zmrznila eka-o vsako leto. Pa, pustimo tuli Iloraca, ki ja bil pesnik in recimo, da so bile to samo njegove domišljije in preidimo k zgodovinsko u?o'ov!;enim dejstvom. Leta 868. je zmrznilo Jadransko morje pri Benetkah tako, da so se mosrli voziti po morju z vozovi. Henrik IV. je korakal leta 1082. preko Pada, ki je zmrznil. Leta 1441. je Lionello d'Este priredil na zamrznjenem Padu bogat banket. Leta 14&S. je zamrznila luka v Genovi, kjer se bo leto« meseca marca vršila svetovna gospodarska konferenca Leta 1657. je bil Rim popolnoma zameden od snega. Istega le'a je švedski kralj Karel X. še! na čelu 20.000 konjenikov preko zamrznjenega Baltiškega'morja Pri tej priliki s-: je led zlomil in je utonilo nekoliko eska-j drenov konjenice. Leta 1709. so bile skr-■ ro tri mesece zamrznjene malone vse re-I ke Evrope, leta 1780. pa so zmrzniti najgloblji studencu Domače vesfi Suutouoaen padec, Včeraj dopoMne je podla služkinja FrančiJka Kranjc v i Prisojni ulici tako nosrečno z lestve, da • Zdravstvene zadeve. »Uradni listi po- j ai je razbila lobanjo in kljub takojšnji ' ' izdihnila BrandstUtter. zdravnikih-specialistih*. nadalje »Zakon 'stamxjoč~v Slomškovi ulici, si je pri telo • Predsednik demokratske stranke! gosp. Ljuba Daviaovič je obolel na krajinske uprave za Slovenijo objavlja j zdravniški pomoči kmalu nato vnetju slepiča. Zdravniki so ugotovili, v številki 9 z dne 28. januarja »Zakon o • Nezgode. Dijak Franc Br! o ustroju sanitetnega sveta kraljevine Srbov, Ilrvatov in Slovencev* ter »Zakon o nagradah za zdravniška opravila*. Ta zakon določa med drugim: ta vsakega uspešno cepljenega otroka pri Tedni i poškodb. — Po stopnicah je padla in st vakcinaciji prejemajo zdravniki nagrado ; poškodovala po obrazu zasebnica Josipi 1 dinarja Pri sodno zdravniških opravilih i na Levičnik, stanujoča na Sv. Petra cesti, se nagrajajo zdravniki: za sekcijo svežih j * V znamenju alkohola. V nedeljo po mrllčev s 50 Din; za sekcijo ekshumira- , noči se je 6 pijancev spravilo v Mariboru nih ali utopljenih mrličev s 100 Din; za visum repertum z 10 Din; zdravniška izpričevala: na zdravniškem stanovanja z 10 Din, na stanovanju poškodovančevem in bolnikovem z 20 Din; za preiskavo in obezo, kakršno je pač opravilo, z 10 lo 30 Din. * Nova šola v Prnjavora. Iz Beo-rrada poročajo, da je prošlo nedeli* bila posvečena nova šola v vasi Prnja-vor v valjevskem okroS!u. Nova šola je sezidana ravno na onem mestu, kjer ie bila stara, katero so Avstrijci tako bestialno požgali. Zaprli so v njo larnreč več sto žen in otrok, nato pa ;olo zažgali, da je z?orela vsa z nesrečnimi mučeniki vred. • Smrtna kosa. V Rožni dolini pri Lju -etju slepiča, da }e vnetje lahkega značaja in ne bo ponrebna cjM-racija. Subjektivno razpoloženje bolnika je dobro. - Seja nzčelstva JDS dne 2. februarja odpade zaradi praznika. Prihodnja seia se vrši v četrtek, dne 9. februarja ob S. popoldne v tajništvu JDS. Narodni dom I. nadstropje. — Tajništvo JDS. c Minister n. r. dr. Kukovec predava v Zagrebu. Novj odbor krajevne organizacije JDS v Zagrebu je na svoji zadnji seji sklenil, da zaprosi ministra n. r. dr. K u k o v e a, naj bi v organizaciji predaval o socialnih zakonih s posebnim ozirom na obrtništvo ter o naSrtu zakona o odgoji in zaščiti obrtniškega naraščaja. Odbor j'1 sklenil, da so čim prej skliče v Zagreb strankin zbor, katerega raj bi so udeležili tudi narodni poslanci iz bivše kraljevine Srbije. * Za spomenik nrnisfra Milorado Draškovida se je doslej nabralo 82.270 dinarjev. Prispevke sprejema glavni odbor v Beogradu, 9 Diplomatske vesti. Dosedanja naša odpravnika po-dov v Rimu Antoni-jevič in v Varšavi Simič ostaneta na svojih mestih in bosta imenovana za poslanika, kakor hitro dobi naša vli-da zahtevan; agr -man od italiianske, odnesno poljske vlade. Dr. Ni';o M o-e k a t e I je imenovan za tajnika prvega razreda pri kr. poelani?č"tt v Vatikanu. " Imenovanja v carinski služb!. V glav- Eih carinarnicah L vrste so imenovani in sicer: ia revizorja četrtega razreda v Dubrovniku Adolf Blažon, doslej upra -Itoij carinarnice v Radgoni; v Ljublja-:.:: za upravitelja prvega razreda Jakob Rupel, doslej glavni revizor iste carinar-oe: za revizorja prvega razreda Josip Jaklič, upravitelj carinarnice v Rakeku; za carinike četrtega razreda: Dragoljub st:lničarjem. Razen tega je Izročila go-Pavlovič. carinik istega razreda maribor- stilničarska delegacija ministru za trgovi-f.ks carinarne; Ivan Levar, carinski pri- j no in industrijo spomenico glede ustano-pravnik Peter Paštrovič, tehnik; Borivoj j vjtve gostilničarskih zbornic kakor tudi Petrovič, Andrej Žetkovig in Slavomir 1 glede izenačenja obrtnega zakona. Kakor Jurkovic — vsi gimnazijski maturanti; v j ge iz Beograda poroča, .je minister Dotra-Mariboni: za revizorja drugega razreda j n;jh del pri tej priliki izjavil, da se bo Ljubomir DabinoviS, revizor tretjega raz- ' alkoholno vprašanj rešilo edino s pro-reda ukinjene carinarnice v Pečuhu: za j svetnim delom, nikakor pa ne s policij-carinika tretjega razreda Nemanja Janko- ; skimi odredbami. vi?, carinik četrtega razreda beograjske 1 * Kavarno v mestnem parku dobi pri-earinamiee; za caricika četrtega razre- j hodnje polet« Maribor. Zadevno konce- ; da Edo Rupe, carinik istega razreda no- i =jjo 6ta dobila natakar Klemeneič in na- vadbi zvil desno roko v rami. — Med ve-šček Marijan, dijak, je pri sankanju na Golovcu zadel s tako silo z levo nogo v neko drevo, da je dobil več teSkili nad leseni plot pri glavnem kolodvoru in so izruvali več desk. Tri t.ičke je policija aretirala, ostalim pa se je posreči lo z bežati. Napravili so okoli tisoč kron | škode. t • Izguba ali poneverba? Neiki nastav iljenec mariborske spedicijske družbe »O rient* je prejel v soboto za ocarinjenjc bia?a 50.fW) Din. Nastavljene« ie svoje dolžnost sicer izvršil, vendar pa mu je pri obračunu manjkalo 6000 Din, za ka tere ni mogel navesti noltenih podatkov. Mogoče jib je izgubi!, mogoče pa jih jc tudi poneveriL * Mina nbila dva brata. Brata Karel in Andrej Zlobec sta pred par dnevi iskala v Go*ah pri Vipavi vojni material da bi ga prodala potom za staro železo. bljani je umrla ga Marija Nered, soproga j Hodila sta po zapuščenih rovih in se ji gostilničarja in mesarja. V Gabrju pri j ma ^ niti sanjalo, da je bil tamkajšnji Celju je umrla v soboto ga. Pavla Kajtna \ t^ren podminiran. Ko sta hotela Izruvati posestnik ova žena. . «frizijskega konjar, železni drog, na ka • Jugoslovanski gostilničarji pri mini- ; terega ao se pripenjale žične ovire je no strih. V soboto so se delegati zvez gostilničarjev iz Slovenije. Vojvodine in Dalmacije vrnili iz Beograda, kjer so pod vodstvom predsednika zagrebške zveze bili sprejeti pri ministrih notranjih del, financ, nar. zdravstva, trgovine in industrije ter saobračeja. Goetilničarska delegacija je ministrom izročila spomenico o alkoholnem vprašanju. Delegacija se je nadnma eksplodirala v zemlji se nahajajoča mina, ki yj o ha brata raztrgala na drobne krv«ce. Eksplodirajoča mina je razntvala ozemlje na sto metrov naokoli. • Braico se je sam ustrelil. Obdukcij." na telesu Ivana Bralca, ki je, kakor zna no, bil vodja roparske tolpe, ki je v Tr stu umorila in kropila Ezia Bolaffia, je izkazala, da sc je ustrelil sam. Izvedene' pritoževala, da ministrstvo za narodno f trdijo namreč z gotovostjo, da Je bil Brai idravje pripravlja zakonske načrte o al- | co z.adet od kroglje iz pištole tipa »Stejrr* koholnem vprašanju, k; niso naperjeni to- ; kakor so jo potem tudi dobili pri zločin liko proti alkoholizmu, kolikor protj po- i cu ^ knža 0iC0]; r3ne ožgana, i? je česar je razvidno, da je bila kroglja izstreljena iz največje bližine. Braico je ba ie priznal svoji tašči, da .ie bil prav or tisti, ki je streljal na Bolafria- V Vodnja un so aretiral: v soboto Petra Dcltonn katerega je Braico imenoval kot soudolo-žene* n:? strašnem zločinu. -e v Rakeku: za blagajnika Milan Pavi- • mestnem parku kavarniško poslopje. janovič, revizor tretjega razreda osješke ' Gradbeni stroški so prorafunjeni na en carinarnice. ® Kaj je s slovenskimi šolami na Kcroškem? Koroški deželni šolski svet je bil vedno največji sovražnik slovenskih Sol, posebno odkar sedi v njem sedanji deželni šolski nadzornik Bend:v. bivši vodja šulvereinske šole v Ljubljani. Že pred letom so nehata re občine prosile za sloveinske Šole, a se do danes ni nobene rešitve. Pa toži peščica naših Nemcev o krivicah in zatiranju! ® Katedrala sv. Save. V Beogradu deluje poseben odbor, v katerem so uisiojiane vse pravoslavne politične, kulturne in gospodarske organizacij. Odboru ie poverjena naloga, da zgradi prvemu srbskemu prosvetitolju sv -f.i Savi katedralo v Vračam, kjer jo bilo njog svo truplo sežgano. To dni se je vršilo zborovanje e>dbora, na katerem je bilo sklonjeno, da so z delom takoj prične. * Malo več narodnega ponosa. Iz Ajdovščina poročajo, da so je pre»l par meseci po-avil tamkaj prvi tuj napis pri domačem podjetju, »Caffe e Trattor:a» in že zoi>et se pri]>ravl:a nekaj sličnega. Nov napis se lx» baje glasil: A. B. izprašana babica — le-vatrice. Tako se začenjajo tudi v sl> venski Ajdovščini šopiriti tujejezični napisi na iavnih tablah. In res žalostno. da nekateri tako lahko pozabijo, kaj zahteva narodni ponos. milijon kron. Kavarna bo samo v poletnem času odprta. * Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu zbor-ru, ki se bo vršil v torek dne SI. Januarja ob 15. (3) popol Ine v posvetovalnici oziroma risalnici I. drž. pimnazre s sle dečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora. 2.) IJeferat o načrtu zakona za srednje šole. 3.) Samostojni predlogi. 4.) Slu ča;nosti. — O ibor. * Društvo zasebnih nameščencev — strokovna skupina denarnih zavodov — naznani, da se vrši re Ini občni zbor v sredo dne 15. februarja ob pol 20. uri zve čer v salonu hotela »Llovd*. * Podružnica Jugosloveoske Matice za Kranj Jn okolico bo imela svoi redni let ni ol«ni zbor v nedeljo dne 12. februar ja. ob 10. uri dopoldne v prostorih »M.i rodne 6italn:ce» t Kranju z olvčajnim dnevnim redom. Dne 11. februarja pri-re-li podružnica zabaven večer, s petjem šaljivimi prizori, godbo in prosto zabavo. * Za Jugoslovcnsko Matbo so darova li »sodavičnrji* v znak hvaležnosti za u rodnosti. 1:1 sta jih pridobila mnister dr. Gregor Žerjav in poslanec Jakob Kušar »Zadrugi 8 oda vi Carjev* za Ploveniio v Ljubpnni 1S20 kron. — Iskrena hvaln! * Otvoritev teleTonske centrale v Med vodah. Pri pošti Medvode je bila otvor :ena dne 23. januarja telefonska centra la 7. >avno srnvnrilnVo -ra krn'evni in me*1 j krajevni promet z omejeno dnevno službo VELIK ZLOČINEC V ROKAH POLICIJE. Pred par dnevi jc bil aretiran na Ijub- „ ______ m______________________. ljansk! starini bivši trboveljski ruda osadske carinarne in Josip Mardešič, car. j v-mnik kavanie »Central* g. Valjak. Zgra- i Franc Višnikar, ki le skuša! tamkaj vnov pripravnik; pri glavni carinarnici 1K vr-|dila bosta poleg glasbenega paviljona v čiti razno sumljivo blago. Nikomur se n' niti sanjalo, da je prišel s tem v rok' oolicije eden silno nevarnih zločincev, k' ima na vesti celo vrsto tatvin, vlomov ii celo več roparskih omorov. Tako ie poli cija dogna'a, da Je Višnikar Izvršil dn< 14. septembra 193TL v Sv. Lenartu pri Trbovljah por.oči roparski napad na posestnika Antona Haceta, katerega je ui i s sekiro, mu odvzel ves denar in tudi ob eko in potem preoblečen pobegnil na Hr vatsko. Vsa poizvedovanja orožništva ii :eljske sodnije so bila takrat zaman. Višnikar je dalje osumljen, da je Pili' oovcu pri Pankracu na Hrvatskem umo 11 ln oropal zakonska Golubič in se po tem skriva! v Pečuhu, odkoder se ie po Ja! pozneje v Zagreb. Višnikar trdovratno taji vse tatvine ii umore in priznava samo to, da je na za uebškem kolodvoru vlomi! v skladišče ii •lakradcl tamkaj za preko 10.000 K ra/ icga galanterijskega blaga, katero je ska a! vnovčiti v Ljubljani na starini, kar p; -iu je spodletelo. Pri njem so našli tuc! ;rasno srebrno jedilno orodje, katero j 'aje kupil v Zagrebu za svojo ljubico. ; .■"išntkarjem jc prišel v roke pravice n 'vrmno ecien silno nevarnih in pretkani' ločlnccv. Oddan Je bil v zapore liubljan kega dc/e'nega sodišča. Gospodarstvo Madžarski list «DeIybacska» • • Pleče trgovskih nameščencev v Ce-astavljen. Iz Novega Sada poroča jo: j 1J«. V zmislu sklepa crremia trgovcev so Uredniki tukajšnjega madžarskega lista *Delyhaeska» dr. Šlevan, Tomai in C-afa «o bili te dni aretirani. Poved aretaciji je bilo nelojalno postopanj« urednikov tega madžarsko - le-gitrmističnega glasila. List je objavlja! izjave ki so skrajno sovražne dinastiji ;n državi. Naibol.i obremenjen je glavni urednik dr. Slevan, k? je povodom kraljevega roistnega dneva, ko mu je neki sotnidnik izročil lojalen članek o kralju, ta članek oelklonil na posebno razžaljiv način. Državno pravdništvo je dalo prostore uredništva »Delvbacske* zapreti in zapečatiti. * 60. cbčnj zbor Slovanske Čitalnice v Mariboru. V soboto zvečer se je vršil v mariborskem Narodnem domu 60. redni občni zbor Slovanske čitalnice. Predsednik Ivan KajžaT je orisal na kratko pk> donosno delovanje Čitalnice v dolgotrajni dobi od 34. julija 1861. V preteklem letu je imeia Čitalnica primanjkljaj. Dr. Reisman je poročal obširno o ljudski krvižnici. Za predsednika ,je bil zopet iz ■voljen g. Ivan Kejiar in tudi ostali odbor je skoro neizpremenjen. Urednik g. B.-.rko je predaval o ruskem problemu. Za častnega člana je bil soglasno izvoljen Nestor mariborskih Slovencev, dr. Pavel Turner, postale okI dne 1. januarja obvezne sle deče minimalne nlnče za tr-rovske nameščenec: za moške do incl. 18. leta sta losfi J 600 K mesečno, do 25. leta 2400 kron, nad 25 let starosti pa 3200 kron. OZeneni 20 odstotkov več, ženske 20 odstotkov mani. • Javna bolnica v Celiu je zadnji čas zopet prenapolnjena. Dasi je prostora sa irfo za 275 bolnikov, se jih nahaia te sedaj v bolnici 303. V interesu splnSno sti .ie potrebno, da se bolnica čimprej poveča in razširi. • Kaplan zmrznil v snegu. Iz Marenber Ta nnm z ozirom na tozadevno poročilo v »Jutru* z dne 26. ian. poročajo: Kap lan Ernest Vidlc iz Marcnbenra nI zmrz oil na potu iz gostilne proti domu, kakor bi se to 1-hko sklepalo iz cmenjenesa poročila. Vtdic je bil ie dnij časa bolan :n je tudi moral ostati že več dni t poete-liu Imel je hude srčne in živčne napa-le, tako da je izsrubil popolnoma zavest 'er odšel v diliriju dne 14. januarja zvečer neopažen. napol oblečen iz župnižča. Vslcl slabosti in hudega mraza se je trudil v sneg, kjer so ga našli čez dva Ini mrtvega. • Požar Je uničil v soboto zvečer go- Zabave PLANINSKI PI.ES S. P. D V LJUP 'JANI Priprave so v polnem teku. Ob leka turlstovska, promenadna, narodn noše. CVETUCNA REDUTA. V soboto dn t. februarja se vrši v Narodnem domu \ '.jubljani »Cvetlična reduta*. k! jo prirc lita Udruženje jugoslovenske akademsk mladine iz Prlmorja in S. K. »Primorje-s sodelovanjem kluba Primork. Dostojni naske dobrodošle! Igra godba Dravsk iivizlje. Začetek ob 20. urL PEVSKI ZBOR .GLASBENE MATICE, oriredl svoj običajni plesni venček v soboto dne U. februarja t. L v veliki dvo-■ani Filharmoničnega društva na Kon-giesnem trgu. Začetek ob 20. url. Toaleta koncertna. Svlra godba Dravske divizije. Vstopnina ra osebo 10 din., za rodbine članov pevskega zbora za osebo v pred prodaji 5 din. Prcplačila za potovahu fend oevskega zbora se hvaležno sprejemajo. Vstopnico se dobivajo v predprodaj! le v arhivu pevskega zbora, Vegova u'lca 7, od 6. februarja naprej od 5. do 7. ure in na večer venčka pri blagajni. — Odbor. JAVNI iN ZASEBNI URADNIKI V ŠOŠTANJU prlrede v soboto dne 4. februarja v hotelu »Union* plesni venček, pri katerem svira vojaška godba Iz Maribora. Cisti dobiček le namenjen levnl decL Z ozirom na dobrodelni namen Je želeti obilne udeležbe. SOKOL V ŠMARJU PRI JELŠAH prl- OHRIDSKO JEZERO IN NJEGA RIBOLOV. ' nanašajo samo na oni cigaretni mptr St 'je bil svoiečasno uvožen iz inozemstva, t 1 ki bi se nanj po novih predpisih moralr Ze dolgo je. kar se nahajajo ponovno | doplaČAti povifana monopolska taksa, uoeopiš.u vesti o ribolovu ca Olmd- j = Dohcdk; ragrehSke carinarnice leu ,kem jezeru. Ribolov jc dobila v zakup tKt Zagrcbžka carinarnica je imela la .oncesijonirana družba, kar pa je vzbu- j nj ^ uvoza i50.477j092.62 in od izvoza iilo silno nezadovoljnost tamkajšnjega 2679 78acl dinarje dohodkov, to je skup ■rebivalstva. ki se je znašlo naenKrat Jn:h ^obodJcov 153.156.873^3 dinarja. ..red tem da izgubi glavni vir svojega ^ Nove tvorn]c2 y Noyem ^ Mest -ospodarskega obstoj no za.Wpstv0 v Novem Sadu je dovoli Ribarstvo na Ohridskem jezeru je lf) ugtanovitev tvornice piratskih preprog amreč izrelno bogato. Sploh imajo ma- in tvnrnioe ementalskega sira. edonsks jezera zelo velikorib, še po- ^ Uv0J fa voz live mmnnske živi-obno j« velja to o Ohridskem jezera. države je zabranjen, da se .ff svof vel,ke PO^f}- Jrogi Urjenje živinskih kužnih bo- .T« lei, sredi med goramu ki se dv,- P P ■ £ ■ r«širjen,- ajo do 2300 m naj morjem in obdajajo l'1K ^ . , . . ,Iczo takorekoč oi vseh stranL Drugič = Zadruga za izvoz Jajc v St Jnfr oži jezero sdmo 700 m nad morjem in "b južni železnici r. z. z oz., Id *ej icri 270 km1; zrak nad njim in okrog osnovala lani dne 6. novembra. icga je planinski, zelo čist in prijeten, dne 2R januarja svoj prvi občrn zbor. U- £l*e ££zero izredno globoko, in sicer terega so se udeležili trgov« ,: v>sb o '286 m. Vsled svoje velike globine kra>v Slovenije m HraMtai Udeležep- likdar ne zamrzne; temperatura njegove ci so poudarjali pomen te z^dru^ ln tz- •ode ostane tedaj vedno razmeroma ražaU želje, naj se zadrug, taJJ«««^ onstantna. vslcl česar tvori pozimi drugi. Pomen te zadruge je zlasti v tem. nateti toplotni rezervoar sa okolico, da se bo izvažalo soUdno nepokvarjeno S otno pa poleti vpliva hladilno na blago, ki bo pnbonlo dober sloves t« kolibo, k! je v poletnih mesecih, ko m tr?e- lada po vsej ostali Makeloni.ii sibia = Tvcrnica za opeko v Bakru. Pod e-•ripeka, razmeroma hladna in prijetna, kriljem Hrvatske banke in šte.llotuce v :.ito bi se moglo v druračnih kulturnih Bakru se. snuje v Bakru tvormca za o^ kolnostih ta razviti prekrasno klima- j ko. Potrebna glavnica je le zagotovljena ično zdravilišče. « = VeUlto povpraševanje po dinarju v Dalje pa je znano, da ima Ohridsko ' Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se opafa o zoro izredno bogato zalogo najvkusnej- j v tamošnjib finančnih krogih veliko za-ih rib. Za to se ima zahvaliti posebnim j nimanje za nal denar. Na Dunaju ima,o d irografsklm razmeram. Okolica jezera i vcjjj.0 zaUpanje v dvignjenje naše valut.-ma namreč deloma kraški značaj; obilo j v bližnji bodočnosti ode prihaja v jezero no podzemnih j _ Konknrz velike dunajske tvrdkt 'otokih. Tako n. pr. teče ves odtok B0-ednjega se nekoliko večjega Prespan-!:e?a jezera podzemnim potom o Ohrid-ko, zato je njegova voda izredno čista i prozorna, v čemer se odlikuje pral sta! i mi evropskimi jezeri. Rib je v jo-crtt na moč. Na prvem mostu je imeno-•ati ohridske postrvi (paatrinke) raznih .rst, z nlečimi pegami težke tudi po eč kilogramov. Zelo se ceni tuli jegu-ia, ki jo love posebno pri mestu Stru,9."> — R0C». ^ "»rim je ob mestu pregrajen z losami. j c3 55,75 _ 6000. Dunaj 8.95 — 4.02 Bu-kozi katere teče voda iz jezera; jegu- idimpešta 43 — 43.50. valute: dolar. ki lih posebno južni veter nagapja j ^ _ o0I n,blji 23 — 25, nafoleom 108i> : Ptrrnri, se me^ palicami zatikajo in _ mo, marke 155. leji 218 - 220. ho1 ako lovč. Prebivalstvo Struge v. hrvni ! 1352 _ turška zlate lire 1150. ►o Tla vit o z ribami. 'Banka za Primorje 790. Tudi ostali kraji ob jezera se pečajo obrtna tenka 285 - 800. retežno z ribištvom. Znano je, da so se-■&če Lin na zapadni obali ravno zaradi ibolova ločili o<1 našo države in ?a prilepili Albaniji, bajo na ljubo neki an-lcškl družbi, ki si je pridobila koncesijo a ribolov v albanskem delu jezera. Juž-a in polovica zapadne ob?le Ohridskega -7.cra pripadata namreč Albaniji, dočim 3 severni in glavni de! vzhodne obale lTOslcvanskl V glavnem v skladu s l-Ttično mejo se nahaja tudi nanwlno»t. reblvalstva. Ribolov na jezera se je dajal tudi v irski dobi v zakup; v tem oziru se te laj •var ni spremenila. Vprašanje le seveda. ^ _ ,m iko se to napravi, kdo sra dobi m P» i r ;„K tovarn< akem načinu bi se sploh najbolje m za lin-, eskomptna banka 780 — l*5i B rod ska banka 380 — 385. Jadranska banka 1100 - 1190. Jugoslovenska banlia 498 — 505-Loib. kreditna banka ftOO - 925. Sla venska banka 500 — 505. PraModkma 5J00 — ->420. Rečka pučka banka 450 — 460. Srpska banka 725 — 730 Eksploatacija drva 700. Goranin 610. Gutman 1620 — 1645. Narodna šumska industrija 580 — Našička industrija drva 490. ; Mavoni^a — i Ljub. strojne tovarne in livame 885. »»•-1 "''t? ris»no;še ure lil r.belov. l»a senan.ia por " : pra£r3 bila na^ priča sp1o.no nezado- don K Ijstvo prizadetih. ^ l^n 340 Budimpešta 11.50. . . n « ' Prcea, devize: Berlin 24.97 — 25.77. = Stanje Narodne tan.:e S.dS. Po iz- ; s _ 1007 Milan 229 - 231. Pa-azu Narodne banke SHS z dne 31. de- 'Cur h — — *— ombra .ie bilo v prometu 4..688.443.680 1 riz 422 - 424, Lon loji 218 - 220. New- •'""»" .....------,, • Ivork 50 87 - 51.87, Beograd 66-25 — ■apirnatih dinarjev. Kovinska podlaga je ' ^ _ 4a Duna, 0.64 našala 401 353.036.06 dinarjev. ' _ Varšava 1.40 - 2.00. Budimpe- = NovosadskI žitni trg. Padan=e naše ,.. _ R30 valute: marke 24 -Jute povzroča naraščanje žitrfb cen. ,J ^ ^^rski franki 998 - 1002. li- '.lasti naraščajo cene ovsu. katerega ku- | ^ ^ oog, francoski franki 41» - njejo za setev. Cene naSoga ovsa so ie 14t>) gn _ 2IJ) dolarji 50 — 51. %ko visoke, da je imnortna pariteta s _ ^ 95, levi 8L35 — 82-15. •arinskim inozemstvom vzpostavljena.:^: krone n.64 - 0.84. poljsk- 'azpečavanje moke se težnvr.o marke 1-20 — 1^0- er se cene v l^l^konz^a norela- , Berlin 2^2. Newvork m J London 21.77. Pariz 42.05. Milan 3&nen 1 loa OTCS " S nova^ Nf^J^ S 2- - 1140. moka 0 ^.60, otro ^Jfi™? ST 11 <60 K- i ' , „ ~. = Izvoz Cigaretnega papirja, oprosti-! Dunnj, devize: Zagreb 24.73-24.77. •ev oi pov^Tm^opolke taksi Gle jBso«1 IMI - ^-^lin 86^ -1e izvoza cigaretnega papirja je Uprava W ^ lrtavnih monopolov z odlokom od dne iUmd« 317.90 - 818.10, Milan 333 Pri teh neizkušenih besedah zmaje javljat, da sc bližajo neka jadra v 1 gospod de Cussi-Tarin z glavo. Kvar-smeri na Tortugo. tirmojster pa še vedno stoji pred Admiral ie držal baš polno čašo.' admiralom in odpira usta, pa ne da Službeno poročilo tudi nikakor ni nobenega glasu od sebe. bilo nič posebnega ali izvanrednega. »Kaj pa še mečkaš?» se zadere Zato se admiral nekoliko pošali iu : admiral nanj in je rdeč ko kuhan rak. pravi: «To jadro prihaja kakor za «Kai pa šc hočeš, ti šleva judovska nalašč! Dobrodošlo nam je! Mi pije-;ti? Ali ti naj mar še ponudim čašo rno na njegovo zdravje, gospoda vina? Ali pa brco v zadnjico?* Na ta prisrčni način so namreč takrat občevali mornariški častniki s svojimi mornarji. Zares je ta ljubcz-niivi nagovor takoj razvezal jezik kvartirmojstru, ki takoj odgovori: »Nikakor ne, gospod admiral. Samo da ta korzarska fregata ne prihaja v luko tako kakor po navadi!« »Kako pa potem?* vpraša admiral ves začuden. Kvartirmojster sto.il na pragu šotora. Sedaj pokaže z roko na zapad in pravi: »Če blagovoli Vaše prevozhoditelj- stvo saniG pogledati.. nam mar? Naj pride, kdor hoče. Saj rajne, krovno, lantino, malo marsovo in bramčevo rajno. Toda na koncu teh rajn so obešeni neki čudni okraski. Admiral si da prinesti daljnogled in moja!* Vsi poveznejo svoje čaše. Kvartirmojster pa obrača svojo čepico v roki in ne odide, marveč obstane v službeni stoji, s stisnjenim: petami in strumno vzravnan. To vzbudi admiralovo pozornost: «Kaj pa stojiš tu kakor štor?» Go-cori vendar, za vraga!* sGospod admiral*, pravi mornar, to jadro namreč... in zategadelj. »No, kaj?* «Zdi se mi, mislim,... to je namreč tisti prokleti korzar, ki je prošli teden odrinil odtod ...» pogleda skozenj, ta hip pa že tudi glasno zavpije od studa, skoraj že od groze... Obešene! bingljajo z teh rajn v debelih snopih, kakor grozdove jagode... Trupla Špancev, že po oblekah in po obrazih jih spoznaš, visoko in nizko obešena trupla jetnikov, ki so padli Tomažu v roke. Po štiri ln po pet jih je tako povesil na svoje rajne in drugod in jih sedaj pripeljal domov ... Storil je to Iz posmehljive trme, iz upornosti, pa tudi, da zamaši Juani drzna usta. Ona se je že dvajsetkrat vrnila na oni ton, ki se ga jc posluževala na večer, ko je prejela svoje batine, in sto in tisočkrat se je maščevala Tomažu za vsak pretrpljeni udarec na svoj grozni način, z neprestanim zbadanjem, zaničevanjem in zasmehovanjem. Neizmerno mu ie zamerila one udarce, in razkačila je sedaj Tomaža do te višine, da je sklenil, da konča in da jej dokaže na nepobtten način, da ne premorejo nit! kralj, niti nasveti njegovega namestnika, nfti onih pet piškavih fregat ničesar proti aiegovi volil, volji gospoda Tomaža Trubleta, plemiča s pridevkom «Jagnje»! Zato je odrinila »Lepa podlasica* skozi zapadni kanal izpred Tortuge' in se obnila proti Santiagu na Kubi v trdnem namenu, da tam zajame kakšno tujo ladjo, pa če treba, da se poda v to svrho prav pod trdnjavske baterije. Toda slučaj je hote! drugače. Ne-! , , pričakovan veter je zapihal s severo- j k70yu/ 23 kazen !e P° zavzetju zapada in odnesel fregato nazaj do :Toma2 dal P°vesit! vse moštvo od pod tibnronski rtič na zapadnem kon- • do zadnjega moža, in bičan cu otoka San Dominga. Na istem me- Ju=n,m'h "smehljivk je v svojem stu jc pred osmimi leti Tomaž zadel ib;su vse svoic ,ŽT*vt razporediti na svojo zlato galijono bi jo zavzel i n\VS(ih SV0Jlh visoklh m nizkih raj" ter si s tem položil temelj za bajni; "ah- da 1to razstavi svoj grozn! sloves, ki ga uživa, in za svojo srečo,!tovor prcd očrai kraljevskih komi- zarierr. v roke. Iz upornosti ln za posmeh vsem svarilom strahopetnega namestnika je Tomaž kakor nalašč napadel to ladjo. Na mestu maloneške modre zastave je razvil to pot ono novo flibustejsko zastavo, ki mu je pravzaprav pritikala, črno z mrtvaškimi glavami, in vrbu nje še svoj lastni škrlatni praporec z zlatim jag-njetom. Ves prestrašen je špancc v svoji nesvestnosti izpali! proti Tomažu strel iz edinega kamenitega možnarja, ki se je nahajal na njego- m nesrečo. Na istem mestu sreča sedaj trgovsko ladjo iz Scville, obloženo z mahagonijevim lesom in raznimi dišavami, namenjeno, da se vrne i Odgovorni urednik Vit. F. J a 1 e n c. v Evropa Nesrečnica je padla kor- j Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra.. sarjev, vsemu svetu in njim v za« smeh. (Dalje rrifco.niič.) Vremensko poročilo Ljnblane, 30 jsnnsr a 1922 Ljubljana 306 m n-d morjem K ta j ob Zračni Zračna Veter Oblačno Psdavin« opazovanja tlak temperatura 0-10 mm I Ljubljana . 7. 731 2 -20 brezvetra oblačno 26 | Liubljsna . 14. 730-2 -27 jug. sap. _ Ljubljana . 21. 73U-4 -4 4 jag — i 1 Zagreb . . 7. 7f>8 8 -SO brezvetra de} __ . . Beograd . 7. 751-5 —0-2 jng. vsb. - ! : Dunaj . . 7. 7555 -40 megla Praga . . 7. — — — — — ■ Inorcost. . 7. 7578 -CK) sspad reč obL — I ? Ljubljani barometer padel, terapar. vlija. — Soleče vzhaja ob 7'28, zahaja ob 17-OOt «Ca»ata «a SO baa»4i Ol«. S*—, »aaUtfc aadallntis S oaaad" t Otn. — Trgovati oolasi, tfetilMvanl«. maiiiiiM «a 30 MMdl 6 Din., vsakih .adailnlib e beaadl 9 Oln. — Pie4a m «»»'•). 4 arov njiv s sadonosni-k<>m. Po-eftvo leži ob okrajni cesti, 10 minut 0-1 rudnika, na ravnini iu na lepem prostoru. Proda se radi preselitve. Poizvž se pri g. Marnu Ferdinandu, obe. redarju > Trbovljah. Cena 270 000 krou. vo4 ERJAVEC & TUfšK 2170 nprt Zlati lopati" Sobo 202 Lepa stavbna paroela v ugodni, solnčnati legi v Ljubljani, se takoj pro.la. Vpraša naj se pri lv. Frehbu. Vrbovčeva ulica 9/1. žiiO Hiša, potstanoTaniska z vrtom, pri procvetujoči veliki industri i, pripravna za trgovino, obrt, blizu železnice, po ug dui ceni ua prodaj. Naslov pn upravi »Jutra*. Iščem majlun lokal v sredini mesta proti dobri nagradi. Naslov pod »Kar erada* na npravo »Jutra*. 8:18 s posebnim vbodom iS?e inteligenten mlad gospod, ki je ve® dan v orada. Plača d"'oro. Ponudba na npravo »Jntra* pod »Plača dobro*. Pismeno Izmenjavati misli, ki ne spadajo y vrsto vsakdanjosti, si želi mladenka v korespondenci b svetovno naobraienim možem, ki po stduje tudi poreijo zdravega humorja. Pol štev 12£0 ua upravo »Jutra*. 16/a trgovina s ieieznino znamke „MIKADO", brez žvepla in fos-(pr«j Hammarschniiiit) forja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje tovarna vžigalic in kemikalij družba z o. z. RUSE pri MARIBORU. t» Telefon interurban: 188. Brzojavi; Vžigalice. Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti kriievnlike cerkve. Zaloga cementa In karbida. Trgovlaa. 8tb V najem sc odda že čez 3<; let stara trpovina mešane stroke v prometnem kraju na Dolenjske u ob železnici. ki ie popolnoma na novo oprem Ijetia Fonud!« pod -žt. 415» poštuoležeče Brež ce ot> Savi Klad trgoveo, 22fi tr ?en in marljiv, iz dežele, 30 star, vdovec brez o rok. z nekai premoženja, se želi priženiti na trgovino v prometnem kraju na deželi z zdravo, dobrosrčno gospodično ali vdovo brez ali z enim otrokom, ki pa ni prvi pogoj »bogastvo«. Tozadevne, le resue ponudbe je »poslati pot! »Marljiv« na upravo »Jutra*. Dne 1. februarja pričnem šestmesečni terai za matematiko, knjigovoilstva. slovensko, srbsko iu uem-ko korespondenco, zemljepis ia *godovino. Vodovodna cesta št 28. Davorin J ud nič. 247 Privatno hrano 17/a i5če gospod. Ponatlbe na upravo «ju'ra> pod »Hrana* Tvorničko skladište pap ra nudja uz najjeftinije cijene: Novinski papir nesatinirani vel. 58 X 84 i 83X95, Tiskovni papir srednje fini satinirani vel. 63X95, Kulcr papir u četiri boje vel. 63 X 95, Omotoi papir u rolama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Listovni papir. Papirnate vrečice, Pisači pribor kao i svei ostale vrsti papira: ST.KUGU (L. MILLER) Zagreb. G* MnM sosgsH fiila i i n Izlili. «3 Pozor l v PozopZ JOSIP JUG rtrejemavsakovrstna oopravilaod najmanjših do jenerainib popravil. 1'ostrežba točna, dela zajamčena. 2042 Maribor, Tržaška cesta 16. L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Ha drobno! Ha debelo I Zaloga sprehajalnih palic. I 2107 Popravila točno in solidno i Br. Pavel Avramovic se |e vrnil in ordinira zopet-redno od 9.—It. dopoldne in od 2.-4. popoldne, Ljubljana, Stari trg št. 30. 240 Trgovci in gostilničarji pozor! Flrapis! 9 M\) a 1 kg Telsst...... i. Štiri milijone kron sadene v najsrečnejšem slučaju, igralec v IIL knln Državne razredne loterije. Žrebanje vil. razredu ae vrsi dne 7. in 8. februarji t l. Srečka strne eela K 192 —, poiorična K četrtmi K 48'— ia osmmka K 24 —, ia one ki so igrali še v prvem razredu. Novi igralci sto raj i plačati srečke tudi za prvi razred nazaj Naročniki, katerim 86 pošiljajo srečke po po ti, naj podjejo araven še K 8 — za poštnino ic »troške. — Naročila se sprejemajo samo ie do 3. februarja t. !. Srečke ima na razpolag«. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Dunajska cesta 33/1. k I-or ' " - ' v t ,- ■■ . V , >•• ■ ; . '••j , i--.- i;L.:.:. • .....- • - ■ - ••• „ 33 223 iMriobUej. Samoslolen koraipondtnt ta slovenščino z večletno prakso, se išče za takojšnji ali poznejši nastop, s Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbo-fcmščino. j Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na 196! Parno veležganjarso Mml BieM, Celje (Slovenija). | Poljudno-znanstveni spisi zbirka „Pota In cilj.'4: f.-Il zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov. Br vato v la Slo veaoev. I. del, ves. 24 K, 1L del, vez. 44 K. Za oba zreška po pošti H 10-— ve& 111-IV zvezek. Dr. Fr. ber. Uvod ▼ fllo-! SO&jO. 72 K, poŠta 4 K reč. V. zveze!>.: A. MeMk, Zemljepl« kralj«, vtne Srbov, Hrvatov In Sloveaoev. Meh. vez., tiu napil 60 K, posta h 4 B več. BroS. navadni papir 4J K, po poŠti a K več VI. IX rv.: Dr. Iv. Prijatelj. Predhodniki ln idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 418. Cena 9i K, po po«< 6 t. več. Naročila spreiests: Tiskoma sadrn^a v lajnbljanl, Prefiarnova nlloa, na- ! •proti glavna poŠta. Hamesto posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti javljamo pretresnjočo west, da je preminul naš nadvseljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, sin, brat, svak, bratranec Med. univ. dr. Stanko Rupreht, asistsnt kirurgičnega oddelka, Maribor. Ugrabljen nam je bil po nemili usodi iz srede njegovega človekoljubnega in požrtvovalnega delovanja v soboto dne 28. januarja ob treh popoldne, star komaj 33 let Zemski ostanki blagega pokojnika bodo prepeljani iz Maribora v Trebnje, kjer bodo položeni k večnemu počitku v sredo I. februarja ob l/s 4. nri popoldne. Blag mu spomin! Maribor-Trebnje, dne 29. januarja 19 \ Uiei Staprebt, roj. Pavlin soproga. Dnlan, Barica otroka. Ema Rapreht mati. Rodbine: A!ma PerovSek, Janko in Hubert Ruprahi. Pavlin. Sprlnger. Natisnila Deiniik* tiskarna, 4 4? Ljub^am, »