10/42 uredili petra černe oven, barbara predan marx po marxu: kunst-marx Uredili Petra Černe Oven in Barbara Predan Ljubljana 2019 Marx po Marxu: Kunst-Marx Uredili: Petra Černe Oven, Barbara Predan Zbirka 42:10 Izdali in založili: Goethe-Institut Ljubljana, zanj Uwe Reissig, direktor, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, zanjo Lucija Močnik Ramovš, dekanja in Društvo Pekinpah, zanj Žiga Predan, predsednik Uredili: Petra Černe Oven, Barbara Predan 5 Urban Šrimpf Lektura: Katja Paladin predgovor: marx po marxu: kunst-marx Prevod: Nataša Velikonja Fotografije: avtorji projektov Avtorji projektov v okviru seminarja Marx po Marxu: Kunst-Marx: 9 Petra Černe Oven, Barbara Predan Simon Bregar, Tamara Fras, Eva Garibaldi, Lin Gerkman, Miha Hain, uvodnik: »profesorica, kljuke ni!« Jakob Koncut, Maruša Mazej, Neža Medved, Tjaša Mužina, Nina Podobnikar, Simon Rozman, Blaž Skodlar, Gregor Stražar, Isidora Todorić, Jera Tratar, Andraž Rudi Vrhovšek, Zala Zagoršek, Simona Žiher 13 Alen Ožbolt Mentorji: izr. prof. Petra Černe Oven, prof. Alen Ožbolt, doc. dr. Barbara Predan marx in sodobnost. in umetnost. Oblikovanje: Petra Černe Oven Tisk: Stane Peklaj Število izvodov: 250 izvodov 21 Rastko Močnik Ljubljana 2019 kako gledamo umetnine? kako naj jih analiziramo? Organizacija in izvedba projekta: Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani 35 Petra Černe Oven, Alen Ožbolt, Barbara Predan Pobudnik in koordinator projekta: dr. Urban Šrimpf (Goethe-Institut Ljubljana) marx po marxu: tedenska izhodišča in vprašanja Avtor idejne zasnove znaka: Damjan Ilić 81 študijski projekti seminarja marx po marxu: kunst-marx 129 imensko kazalo CIP - Kataložni zapis o publikaciji 131 zahvala Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.05:141.82 MARX po Marxu: Kunst-Marx / [avtorji projektov Simon Bregar ... et al.] ; uredili Petra Černe Oven, Barbara Predan ; [besedila Petra Černe Oven ...[ et al.] ; prevod Nataša Velikonja ; fotografije avtorji projektov]. - Ljubljana : Goethe-Institut : Akademija za likovno umetnost in oblikovanje : Društvo Pekinpah, 2019. - (Zbirka 42 / 10) ISBN 978-961-93740-3-0 (Goethe-Institut) 1. Bregar, Simon 2. Černe Oven, Petra COBISS.SI-ID 300277248 Predgovor marx po marxu: kunst-marx V letu 2018 smo obhajali 200 let rojstva Karla Marxa, 170-letnico izida Manifesta in, česar se ne poudarja dovolj, 130 let, odkar je Friedrich Engels izdal slavne Marxove Teze o Feuerbachu. Nastale so nove biografije, založbe so ponovno izdajale Marxova dela, raziskovalke in raziskovalci pa so pisali sveže uvode in interpretacije njegovih del. Prav tako je bilo organiziranih več nevladnih in institucionalnih projektov, denimo pod taktirko fundacije Rosa-Luxemburg-Stiftung,1 mesta Trier2 ali Goethe-Instituta.3 Že pred iztekom leta 2018 je bilo treba ugotoviti, da Marxov pomen ne upada, prav nasprotno. Toda obenem se je pokazalo, da sta v omenjenih projektih in – tako v mainstreamovskem kot v specialističnem – medijskem poročanju jasno prevladovali političnoekonomska debata in aktualizacija Marxovih gospodarskih analiz, kar seveda po krizi iz leta 2008, po naraščajoči neenakosti,4 vse glasnejših pozivih po univerzalnem temeljnem dohodku (v Nemčiji npr. H. Rosa, H. Welzer, R. D. Precht) in v oziru na okoljsko krizo ne preseneča. Tovrstne debate so privedle tako daleč, da je celo Francis Fukuyama, oznanjevalec konca velikih zgodb in 1 »MARX200«, Rosa-Luxemburg-Stiftung, https://marx200.org/ (15. 5. 2019). 2 »Große Landesausstellung in Trier erfolgreich beendet«, Karl Marx 2018 – Ausstellungsgesellschaft, www.karl-marx-ausstellung.de/home.html (15. 5. 2019). 3 »200 Jahre Karl Marx«, Goethe-Institut, www.goethe.de/ de/kul/ges/eu2/kar.html (15. 5. 2019). 4 Prim. Thomas Piketty, Kapital v 21. stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana 2015. 5 kritik Marxove filozofije oziroma spodletelih poskusov njene čeprav se sam Marx umetnosti skoraj ni posvečal,6 in prav tako implementacije v 20. stoletju, spoznal, da »so se določene reči, je jasno, da je Marx že bil motiv za – v socialističnih državah ki jih je izrekel Marx, izkazale za resnične«.5 zlasti slavilno – umetniško ustvarjanje, toda bistvo našega projekta je drugje: v sodobnih (punktualnih ali celostnih) Projekt Marx po Marxu: Kunst-Marx je relevantnost Marxa individualnih umetniških interpretacijah študentk in študentov, vzel kot privzeto in se mu posvetil nekoliko (morda celo precej) pri čemer tozadevni historiat seveda lahko, ali pa tudi ne, drugače. Pri projektu je sicer šlo za spoj umetnosti in Marxa, odigra ključno vlogo. toda ne – kot bi morda bilo pričakovati – v smislu, kako je Marx vplival na umetnost, temveč je bil sam Marx motiv umetniškega Obenem je kulturnopolitična dimenzija Marxa v takšnem ustvarjanja. Projekt poskuša odgovoriti na vprašanje: ali sta projektu prisotna kot nosilni skelet, saj je bil namen prav tako lahko Marxova persona in njegova misel predmet umetniškega ugotoviti, kaj si mladi mislijo o najpomembnejšem kritiku ustvarjanja? Marx in umetnost – artistical y revisited. kapitalizma in nebrzdanega prostega trga. Vprašanj, ki smo Oziroma: kako si lahko študentke in študenti Akademije za se jih v tem aktualnem oziru lotili, je mnogo: umetnost kot likovno umetnost in oblikovanje (ponovno) prisvojijo Marxa (tržno) blago, kritika ustroja/delovanja sodobne umetnosti, na umetniški način, ki presega utečene reprezentacije (tj. sam Marx kot blago, socialni in kulturni kapital ... In še z obeleževanje, slavljenje). Na tej poti so jih vodili izr. prof. dr. estetiko povezana plat: Marx in umetnost, Marx o umetnosti, Petra Černe Oven, prof. Alen Ožbolt in doc. dr. Barbara Predan. pozitiven ali negativen vpliv Marxa, oblike umetniških upodobitev Marxa itn. Skovanka » Kunst-Marx« se igra z nemško besedo » Kunstmarkt«, torej s trgom umetniških del – in misleca Namera je udeleženke in udeležence praktično soočila s kapitalizma in (prostega) trga postavi tako rekoč prav nanj. teoretikom trga dela in blaga, na katerem se bodo konec Poleg tega ima nadnaslov (vsaj) trojni pomen: da mislimo koncev znašli tudi sami, prepogosto v prekarnem položaju, in Marxa na osnovi Marxa, a obenem Marxa (časovno) po Marxu sicer v časih, ko so med najdonosnejšimi in najbolj zaželenimi in hkrati Marxa po letu 2018, ko se ga je obeleževalo v glavnem naložbami prav umetniška dela in ko ta na licitacijah dosegajo zaradi obletnic (torej po tem, ko se je slavilni prah polegel). vrtoglave zneske. Kako globoko so se študenti prek svojih zamisli ali izdelkov spustili v teorijo, je bilo prepuščeno njim. Jasno je, da so Marxova filozofija in poznejše teoretske debate Prav tako so imeli proste roke pri izbiri medija. na njeni osnovi vplivale na malodane vse hode umetnosti, Projekt, ki sprašuje, ali si lahko predstavljamo Marxa in njegovo delo kot motiv umetniškega ustvarjanja onkraj njegove brade, smo sprožili 28. novembra 2018, na Engelsov rojstni dan, 5 George Eaton, »Francis Fukuyama interview: 'Socialism ought to come back'«, New Statesman, 17. 10. 2018, www.newstatesman.com/culture/observations/2018/10/francis-6 Prim. Karl Marx in Friedrich Engels, O umetnosti in fukuyama-interview-socialism-ought-come-back (15. 5. 2019). književnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana 1950. 6 7 s filmom Mladi Karl Marx in s kritiškima intervencijama, ki sta Petra Černe Oven, Barbara Predan ju pripravila doktorand Martin Hergouth (FF) in doktorandka uvod: »profesorica, kljuke ni!« Lea Kuhar (ZRC SAZU). Goethe-Institut Ljubljana je asistiral pri teoretski plati – To je bil le eden od vzklikov med razpravami, ki smo jih skupaj za spodbudo k branju in razmišljanju o tematiki – z nizom s študenti izvajali v letnem semestru študijskega leta 2018/2019 predavanj o povezavi med Marxom in umetnostjo. Sklop na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Frustracija je januarja 2019 začel dr. Marko Kržan, marca nadaljeval ob zahtevnosti naloge? Zagotovo. A tudi želja po tem, da dr. Rastko Močnik in junija zaokrožil dr. Miklavž Komelj. bi izvedeli in razumeli več o delu in življenju protagonista Poleg tega je imela na akademiji gostujoče predavanje tudi pričujočega seminarja: Karla Marxa. intermedijska umetnica Sanela Jahić. Ukvarjanje s projektom, osredinjenim na življenje in delo Kunst-Marx vključuje in povezuje filozofijo, umetnost, Karla Marxa, v času, ko so glavne akcije po lanski obletnici publicistiko in ekonomijo ter jih na umetniški način približuje že izzvenele, je bilo na prvi pogled čudno. Toda prav zato, širši zainteresirani publiki. Gre za nekoliko drugačen pogled na ker so obletnice lahko dvorezen meč (na dani datum je treba eno najbolj citiranih oseb v zgodovini filozofije in ekonomije, spodbuditi zanimanje za to ali ono temo, za tega ali onega Karla Marxa (1818–1883), skozi oči mladih, bodočih umetnic in vplivnega misleca iz zgodovine, in nekatera praznovanja so umetnikov, oblikovalk in oblikovalcev. Marx, kritik (prostega) lahko popolnoma prisiljena), je bilo dejstvo, da smo vse nujno trga ( Markt), se predstavi na umetniškem polju, forumu, v že zamudili, pravzaprav izredno osvobajajoče. Omogočilo nam tehniki umetnosti: Kunst-Marx, umetni(ški) Marx. je, da smo se projekta skupaj z Goethe-Institutom Ljubljana lotili s stališča, da je Marx zanimiv tudi, ko nima obletnice. Raziskovalne projekte in dela, ki so jih ustvarili pod vodstvom profesorjev ALUO, so imeli študentke in študenti priložnost Če je danes že povsem samoumevno, da se z Marxom navadno razstaviti v prostorih Goethe-Instituta Ljubljana. Odprtje prve ukvarjajo politologi, filozofi, zgodovinarji, znanstveniki razstave na tej lokaciji nasploh je bilo 14. junija 2019. in ne nazadnje politiki, smo s seminarjem Marx po Marxu primarno želeli preveriti, kako lahko Marx na začetku Urban Šrimpf 21. stoletja nagovori študente umetnosti in oblikovanja. Ali koordinator kulturnih programov, Goethe-Institut Ljubljana lahko vse bogastvo idej in misli iz daljnega 19. stoletja, ko si je oblikovanje šele negodno začelo utirati profesionalno pot, nagovori bodoče ustvarjalne profile naše družbe? Ali nam besede delo, kapital, materializem, družba, razredni boj, sodobnost, anarhizem, samoaktivacija, interpretacija, demokracija, odtujenost, spontanost upora ... na področjih umetnosti in oblikovanja lahko pomenijo pojme, o katerih 8 9 je vredno razmišljati, na njih graditi in (morda) izoblikovati jo neutemeljeno pokopavamo in zavračamo na podlagi letnice odgovore za prihodnost? nastanka. Raje kot v soočenje s kritično mislijo in premislekom sistema, v katerega smo ujeti, privoljujemo v apatičnost in Še pred začetkom seminarja se je izkazalo, da se je leta 2019 – nihilizem. Toda vprašanja študentov, s katerimi so nas soočali v luči sodobnih problemov, ki jih ima vesoljska ladja Zemlja s med projektom, in vsi njihovi odzivi so zagotovo dokaz, da je svojimi hominidnimi prebivalci – bolj kot kadarkoli prej nujno v svetu, v katerem bivamo, prostora za spremembe še vedno vrniti k izvirnim razmišljanjem Marxa. Pokazalo se je, da je veliko. In kot je še pokazal seminar: med mladimi morda še pomembno ponovno prebrati njegove misli, če ne želimo biti bolj kot potreba po umetniškem samoizražanju (h kateremu samo sledilci ali kritiki njegovih interpretov. Hkrati pa se je je spodbujal Marx) postaja aktualna ideja o vzpostavljanju v času trajanja seminarja tudi jasno izrazilo, da je usmerjanje pogojev za možnosti umetniškega samoizražanja. pogleda v temo lastnega časa daleč od preproste naloge. Sploh ker je izstop vedno le navidezen. Ob prešitosti z ideologijo kapitalističnega sistema, v katerem so študenti preživeli vse svoje življenje, so ob prebiranju Marxove kritike taistega sistema posledično pogosto naleteli na na videz nepremagljiv zid. Mentorji smo zato – včasih z dletom, drugič pa kar z macolo – s pomočjo različnih branj in vprašanj vanj iz tedna v teden zarisovali takšna in drugačna vrata. Med seminarjem je slednje mestoma povzročilo nelagodje ob iskanju kljuke, spet drugič je ustvarjalo nove premisleke. Večina se je šele ob seminarju, v zgodnjih dvajsetih letih, prvič zavedela, da delo ni brezpogojno vedno le vrednota. Ali kot je še dodal eden od študentov: »Ob branju Marxa je vedno težje opravljati prekarno študentsko delo in zavestno sprejemati in omogočati izkoriščanje okoli nas.« Če kaj, je seminar Marx po Marxu pokazal, da je Marxova misel nedvomno še vedno aktualna, še vedno med nami. Med nami je vsakič, ko se upremo pohlepu, izkoriščanju, fetišizaciji materialnega ... Tu je vsakič, ko smo sposobni prepoznati zanke kapitalističnega družbenega sistema, ki jih je že več kot poldrugo stoletje nazaj z natančnim rezom skalpela razkril in seciral prav Karl Marx. Morda v zanesenosti današnjega sveta Marxove misli kdaj ne prepoznamo kot take, še večkrat 10 11 Alen Ožbolt marx in sodobnost. in umetnost. nekaj ponovnih branj, pogledov in ponazoritev # Po Foucaultu vedno obstaja spor med vednostjo in oblastjo, spor med zgodovino in sedanjostjo. Sedanjost je torej v sporu s preteklostjo. In zgodovina je vedno nedokončana. Ali pa je morda ni več in je le še sedaj? Čas in pozaba. Amnezija je v kapitalizmu aktivna. Diktatura »tukaj in zdaj«, totalitarizem sedanjega trenutka, prevladovanje danes nad včeraj in danes danes amnezije do preteklosti. Kapitalizem kot sistem je progresiven. Drvi vse hitreje, tisto, kar stoji na mestu, propada. Kapitalizem lahko razumemo kot kompleksno samouničujočo strukturo, ki neprestano spreminja produkcijske procese, delo in odnose, notranje in zunanje pogoje, pri čemer nekritično porablja in izčrpava vire. In ob tem hitro pozablja. Briše načrtno in nenačrtno. V kapitalizmu so stari časi preteklost. So mimo. Toda kdaj, kaj smo mi? Smo sedanjost ali preteklost? Ali pa smo morda sedanjost in hkrati preteklost? Živimo torej preteklost ali smo tu zdaj že svoja preteklost? Toda kako torej vidimo preteklost, če smo to (že) mi? Preteklost vendarle lahko vidimo. Vidimo jo skozi lečo, daljnogled, očala, ideološka očala. Perspektiva, zor, zorna točka je tista, ki ustvarja, ali še natančneje, soustvarja svoj objekt. Hkrati smo subjekt in objekt zgodovine. Igra spomina in amnezije: spomin je način, kako nekaj pozabimo. To je ekonomija spomina: spomnimo se tistega, kar 13 potrebujemo, in pozabimo tisto, kar ni prijetno, kar moramo Hans Belting: The End of the History of Art? pozabiti. Donald Kuspit: The End of Art Al an Kaprow preneha govoriti o umetnosti in začne govoriti o Svetlana Alpers se je vprašala: »Is Art History?«, je umetnost poumetnosti. Art je zdaj spet v gibanju, premiku, je premeščen s zgodovina? Ali pa je nasprotno, zgodovina umetnost? Torej: post-Artom. Umetnost je gibanje, premik, tudi kot postumetnost. »Is Art History or Is History Art?« Zgodovina umetnosti namreč ne obstaja sama po sebi, obstaja le umetnostna In ne nazadnje, tu je vedno tudi dvojna in dvoumna struktura zgodovina kot veda. In še: »art or art works?« Torej: umetnost pogleda: med tem, kar vidimo, poudarimo, izpostavimo, in ali umetnina? O čem sploh govorimo? Umetnost ni le objekt tistim, kar spregledamo, potlačimo, izpustimo. Gledanje, in seveda tudi ni luknja v času. Umetnost je prostorsko-učenje po in iz, ponavljanje po, prisvajanje po, apropriacija, časovni fenomen, kar pomeni, da je vedno na različne načine dekonstrukcija, konstrukcija ... nikoli iz nič. Slika po sliki, vezana na čas in hkrati na prostor. Umetnina ni le umeščena slika iz slike, slika v sliki ... Slika je torej tudi podoba v času, v neki prostor, je tudi ta prostor. Torej, sta umetnost in čas, sta je mentalna in skonstruirana, a vendar nikoli popolnoma umetnost in prostor, sta umetnost in družba. zamrznjena. Podoba kaže, kako vidimo čas, preteklost, sodobnost in zgodovino. Ni le konstrukcija, napredovanje, Umetnostna zgodovina, kot vemo, preučuje nosilce, pač pa tudi brisanje nesreče in katastrofe. prenosnike, prenašalce, posrednike. Preučuje medije, škatle, kovčke, vreče ... Preučuje torej dela, reprezentacije. Če # umetnini lahko tako rečemo. Ideologija konteksta in teksta, Obstaja delo in tudi nedelo, torej tudi vprašanje: delati, narediti umetnost se znajde znotraj teksta. Jacques Rancière ob ali »nedelati«, narediti nič, tudi narediti »ne«. Nikoli ni le enega Chardinovi sliki ugotavlja, da »lingvistični tropi spremenijo posameznega dogodka, pač pa je vedno niz dogodkov. Marx je status slikovnih elementov«. Imamo zapleteno in prepleteno sodoben, vedno znova je tu. razmerje med umetniškim delom in besedo, jezikom, teoretskim diskurzom. Interpretacija je sicer zunanji, a hkrati V zadnjem času so uprizorili, »razstavili« dva dogodka, tudi sestavni, notranji del. Dejavnik, ki soustvarja pomen popolnoma različna v zvoku, v glasu, v telesu in po učinku. umetnine, in to soustvarjanje ni nikoli končano. Prvi: zgodilo se je 22. julija 2011 v Oslu, ob 15:25, in na otoku Pozabljamo pa, da je umetnostna zgodovina reprezentacija, da Utøya od 17:22 do 18:34, 77 žrtev. S streli proti »kulturnemu je konstrukcija ter da imamo več umetnostnih zgodovin, ki marksizmu«, kot je izjavil in na spletu napisal Anders Breivik. se – kdaj težko, pa vendar neprestano – spreminjajo in pišejo Na njegovi uniformi je pisalo: »Marxist killer«. Iz tega razloga na novo. Zgodovina kot konstrukcija. Muzej kot spomenik, si je menda za tarčo izbral mlade socialdemokrate. Streli in spominjanje. Toda dejanje spomenika ni le spomin, ampak tišina. Večina nas je bila nemih. Nismo mogli govoriti, niti tudi – ali pa še bolj – fabulacija, je pripovedovanje zgodb, dojeti in ne doumeti. reprezentacija. 14 15 Drugi: »All the World’s Futures« je bil naslov 56. beneškega temeljni temelj in prvo gibalo. Govori se celo, da je čas denar. bienala leta 2015. Kurator Okwui Enwezor je Marxov Das Neprestano se izmenjujejo besede in menja se denar. Hkrati Kapital postavil v center bienala. Knjigo so ves čas trajanja poteka menjava besed in menjava denarja. V času interneta pa razstave – torej od 9. maja do 22. novembra – različni igralci še najbolj menjava self fotografij. Opisani krogotok nam govori, glasno brali v centralnem paviljonu. Simbolično dejanje – Marx da materialni obstoj življenja potrebuje vsakodnevno prodajo, nam govori – je glasno odmevalo v umetniškem svetu in imelo prostitucijo. Govori nam tudi o prehodih subjekta v objekt (in učinke. Pa ne le nanj. Odmevalo je tudi v kritiki, sploh ob obratno) ter pri tem negira razlike. dejstvu, da gre pri beneškem bienalu za eksplicitno komercialen umetniški dogodek. Enwezor je verjetno prav zato na več Priča smo ponotranjenemu razmerju do denarja, pri čemer mestih in v številnih intervjujih entuziastično poudarjal, da številke merijo, zrcalijo, odslikujejo človeka. Opazujemo bienale ni zgolj – ali da celo sploh ni – komercialni dogodek. količine in živimo številke. Prepletata se umetnost poslovanja Vsi s(m)o o tem govorili, nekateri smo mu tudi verjeli. Ponudil in umetnost kot posel. Andy Warhol ni samo tisti, ki je prvi je namreč večplastno, nepopustljivo, strastno, osebno, poetično izrazil ta obrazec do skrajnosti, je tudi tisti, ki je to, kar mu in partikularno argumentacijo. Imel je svoj glas in ton. je bilo najljubše, izrazil na sliki: naslikal je denar. Seveda ni naslikal kateregakoli denarja. Naslikal je denar, ki ima # močno ekonomsko in politično vrednost, ameriški dolar. Na začetku moderne umetnosti je Munchov Krik. Lepota v Umetnik v dobi serijske reprodukcije sistematično ponavlja svoji globoki bolečini. Govoreča, kričeča glava, ki nje besed ne in odtiskuje podobe, ki gredo za denar. Warhol proda sliko slišimo. Popačenost, ekspresionizem ... Lomljeno, ekspresivno za denar, vendar tudi postavi denar na sliko, denar je slika in stoji nasproti produktivistični vrednostni usmeritvi. Na drugi slika je denar. strani so megalomanija, bombastične izjave, nadčlovek, »človek dinamit«, gibanja futurizem, dadaizem, konstruktivizem, Najboljši umetniki pa so menda vedno mrtvi umetniki. preobrat sveta, družbe, tudi človeka, ne le umetnosti ... Duchamp je mrtev, Maljevič je mrtev, Beuys je mrtev ... V Kladivaška kritika klasične umetnosti z besedami ruskega nedeljo, 4. januarja 1997, zjutraj je ruski umetnik Alexander futurista Vladimirja Majakovskega: »Umetnost ni zrcalo sveta, Brener v muzeju Stedelijk z zelenim sprejem na Maljevičevo je kladivo, ki preoblikuje svet.« sliko posprejal simbol dolarja. Na beli križ na svetlo sivem ozadju je bil zdaj pribit dolarjev znak. Križ je simbol trpljenja Bližina umetnosti in kapitalizma. V točki denarja – na mestu in žrtvovanja, dolar pa je znak ekonomske dominacije, denarja – se svet še danes zrcali in sestavlja svojo podobo okoli ameriškega ekonomskega imperializma. In v tem primeru nje. Z njim se meri in v njem se vidi. Vsaka stvar je ona sama imperializma trga, ekonomije. Tudi v umetnosti. To je bil in hkrati še najmanj (svoja) mera, saj je izražena v denarju. eksces in Brener je končal v zaporu. Na ta način so v sistemu, Soočenje z denarjem je soočenje z notranjo predpostavko. ki ga živimo, odstranjene tiste oblike, strategije in taktike, ki Igra se igra imeti ali ne imeti, igra biti ali ne biti. Sodobni ustvarjajo resnične oblike odpora. Ali pa sistem nevtralizira svet je ujet v lastno denarno bazo, pri kateri je denar postal ekscese tako, da jih inkorporira. 16 17 Umetnost ni ločena od sveta, sveta politike in sveta ekonomije. materialno minimalna investicija, a neverjeten profit. Koliko Hrbtna stran umetnosti je izražena v denarju. Stikov, relacij, milijonov človeških pogledov se še želi srečati in se je že srečalo plasti je veliko in še več. Seveda pa ne gre le za odnos umetnost z očmi Mone Lize? Po podatkih francoskega ministrstva za – ekonomija. Ekonomija ali materialno nikakor nista ločena finance si to sliko ogledajo štirje od petih obiskovalcev Pariza. od umetnosti: ekonomija, material, produkcija, tudi denar je le hrbtna stran vsakega umetniškega dela. Nobena umetnina Marcel Duchamp je na Mono Lizo, natančneje, na reprodukcijo ne nastane iz nič. Vsaka nastane iz nečesa. V sodobnem svetu Mone Lize na škatli bombonjere, narisal brke. V delu Rrose (v družbi, v ekonomiji, v gospodarstvu) najdemo zanimive Sélavy – naslov se bere kot »eros 'c'est' la vie«, eros je življenje – relacije in skoraj sorodne, vsekakor pa podobne odnose, kot pa se je preoblekel, zamaskiral v žensko: umetnik kot ženska, na primer v sodobnem kipu ali sodobnem umetniškem delu: ki zapeljuje. Ekonomija želje. Umetnost je namreč vedno tudi zakoni grajenja, rasti, premagovanje gravitacije. Torej rast in umetnost dvojega, dveh ljudi, zato je lahko tudi darovanje in viri. Distribucija in mreženje. Povezovanje, zlaganje in gradnja. ljubezen. Če je kultura za vse, je umetnost vedno stvar enega V umetnosti imamo planiranje, načrtovanje, konstrukcijo, za drugega, je singularna, posamezna. Ta eden pa je pravzaprav material in ekonomijo pri izvedbi npr. kipa. Umetnost torej vedno dva, dvoje, ker je tu vedno tudi drugi, gledalec, bralec. nikakor ni le duhovna dejavnost. Pri stiku umetnosti in Brez drugega umetnosti ni. ekonomije zato ne gre le za prodajo umetnin, temveč najprej za ustvarjanje, produkcijo in tudi za možnost delovanja in Beuys je na ulici govoril: »Vsak človek je umetnik.« Toda sodelovanja umetnosti v družbi, na različnih poljih in v pomembnejša se zdi njegova teorija socialne skulpture: »Svoja različnih procesih. Kljub temu pa ekonomija vendarle ni edina dela vidim kot stimuluse transformacije ideje o skulpturi ali realnost sveta. Umetnost sicer od nekdaj sodeluje v procesu o umetnosti na splošno.« Sprožal in spreminjal je ideje o tem, menjave, ni pa vedno ekonomična, še zdaleč ne. Na svoj način kaj skulptura je (kaj je umetnost): » Socialna skulptura ali kako je umetnost motnja v ekonomiji, saj imata umetnina in njeno modeliramo in oblikujemo svet, v katerem živimo. « Lawrence življenje svojo lastno logiko. Weiner je v besedilu, svojevrstnem manifestu Statements iz leta 1969 pisal, da je »ključna ideja distribucije umetnine ta, Umetnost je, pa hkrati ni strošek. Je dobiček, je tudi izjemen da je v javni domeni in da naj ne bi nikoli postala zasebna, dobiček, celo z ekonomskega vidika. Si lahko zamislimo kaj oziroma da gre v osnovi vedno za obče, javno delo«. Hkrati pa bolj ekonomičnega ali »ekonomsko uspešnega« od v Louvru gre po Weinerju za posebna dela (»specific works«), ki so lahko viseče Mone Lize, slavne – sicer po dimenzijah (77 × 53 cm) a) ustvarjena, narejena; b) izdelana industrijsko; c) delo sploh pravzaprav majhne – slike Leonarda da Vincija? Zgolj zaradi ni nujno ustvarjeno. Obstaja le kot ideja. te slike milijoni obiskovalcev letno potujejo v Pariz, in to kljub temu, da gre za materialno zelo skromen, reven in preprost Kako nas oblikujejo ideje? In kako nas slika, kipari, oblikuje predmet, čeprav časovno zelo dolgotrajno in zelo umetelno Marx? narejen: z nekaj oljne barve na topolovem lesu, uokvirjen v lesen okvir. Pravzaprav je Mona Liza ekonomski čudež: 18 19 reference Rastko Močnik Alpers, Svetlana, »Is Art History?«, Explanation and Value in the Arts, kako gledamo umetnine? kako naj jih analiziramo? ur. S. Kemal in I. Gaskel , Cambridge University Press, Cambidge 1993, str. 109–126, https://doi.org/10.1017/CBO9780511659492.006 (11. 5. 2019). Izhajamo iz intuicije, da tradicionalne umetnine gledamo Belting, Hans, The End of the History of Art? , University of Chicago drugače kakor sodobne. Tradicionalne umetnine gledamo Press, Chicago 1987. skozi ideologijo estetske avtonomije, po kateri so umetnine Beuys, Joseph, »I Am Searching For Field Character« (1973), v: Caroline Tisdal , Art Into Society, Society Into Art, Institute emancipirane od družbenozgodovinskih pogojev svoje of Contemporary Art, London 1974, str. 48. proizvodnje in so tudi zunaj ideologij. Sodobnim umetninam Kaprow, Al an, Art Which Can’t Be Art (1986), UbuWeb Papers, sicer prav tako priznavamo estetsko avtonomijo, a jih www.ubu.com/papers/kaprow_art-which-cant.html (11. 5. 2019). vendarle moramo dojemati na ozadju neumetnostnih Kuspit, Donald, The End of Art, Cambridge University Press, ideologij. Michelangelovo Sveto družino (1505), denimo, lahko Cambridge 2005. občudujemo, ne da bi se ukvarjali s krščanskim naukom o Rancière, Jacques, The Future of the Image, Verso, London 2007, str. 81. inkarnaciji, brezmadežnem spočetju itn. Z instalacijo Lady Weiner, Lawrence, Statements, UbuWeb Papers, 1969, www.ubu.com/ Rosa of Luxembourg Sanje Iveković (2001) pa si ne moremo papers/weiner_statements.html (11. 5. 2019). pomagati, če ne upoštevamo nacionalne ideologije in njenih Steyerl, Hito, Duty Free Art. Art In the Age of Planetary Civil War, »krajev spomina«, zatiranja in izkoriščanja žensk, zgodovine Verso Press, London and New York, 2017. Ebeling, Knut, There Is No Now, An Archaeology of Contemporaneity, delavskih bojev ... Sternberg Press, Berlin 2017. Ko se znajdemo pred sodobno umetnino, samodejno preklopimo iz tradicionalnega »gledalnega« registra v sodobni register, saj so nas k temu priučili šola, občila, kulturne ustanove – skratka, ideološki aparati sodobne buržoazne družbe. Razliko med tradicionalno in sodobno estetsko upostavitvijo bi zato lahko preučevali v umetnostnih kritikah v občilih, jo razbirali iz besedil v razstavnih katalogih, iskali v šolskih programih itn. Mi pa bomo raje poskusili dognati, kaj v umetninah samih zahteva ta različna načina gledanja. To bo najkrajša pot do sedanje estetske ideologije, hkrati pa si lahko obetamo, da bomo odkrili tudi kaj o ustroju umetnin samih. Ko bomo opravili to analizo, se bomo vprašali, kakšni teoretski koncepti so nam jo omogočili. Pokazalo se bo, da 20 21 smo pojem »simbolne forme« Erwina Panofskega1 predelali arhitekturo.4 Na drugi strani so takratnima gledalki in v problematiko »simbolne formacije«, ki se navdihuje pri gledalcu sporočale, da je bilo z rojstvom Sina božjega konec konceptu »družbene formacije« Karla Marxa.2 neke dobe, obdobja poganstva, in da se je začel nov čas, čas odrešenja in božje milosti. Na upodobitvah svetih družin, poklonov Svetih treh kraljev, adoracij Deteta ipd. se od sredine 15. stoletja naprej pogosto Na dveh Signorellijevih Madonah z Detetom pa je v ozadju pojavljajo antične razvaline.3 K temu motivu so na eni strani Arkadija s svojimi prvobitnimi prebivalci.5 To novo tematiko je prispevale humanistične študije in zanimanje za antično vpeljala propaganda Medičejcev, ki so se hvalili, da so prinesli novo zlato dobo.6 Signorellijevi Madoni sta estetsko uspešna 1 »[Perspektivo] lahko celo označimo (če posrečeni 4 Motiv arhitekturnih ostankov pri upodabljanju rojstva in Cassirerjev izraz razširimo na umetnostno zgodovino) za eno čaščenja Deteta je sicer prišel s Severa, a tam so bile razvaline izmed tistih 'simbolnih form' [' symbolische Form‘], v katerih romanske, včasih tudi gotske. Za začetnika kulta antičnih razse 'duhovni pomen poveže s konkretnim materialnim znakom valin velja Petrarka, ki v pismu zavetniku in prijatelju kardinalu in postane njegov bistveni pomen'.« (Erwin Panofsky, Die Giovanniju Colonni obuja spomine, kako sta se sprehajala Perspektive als »symbolische Form«, Vorträge der Bibliothek po Rimu in se navduševala nad ostanki rimske zgodovine Warburg, IV, 1924–1925, Leipzig/Berlin 1927, str. 108, v izdaji: ( Familiarium rerum libri, VI, 2; pismo je napisal med l. 1337 in Volker Spiess, Berlin 1980; Perspective as Symbolic Form, 1342; komentar k Petrarkovemu pismu gl. v: Rastko Močnik, Zone Books, New York 1991, str. 40–41.) »Predgovor« k: Spisi iz humanistike, Založba /*cf., Ljubljana 2 »Nobena družbena formacija [ Gesellschaftsformation] 2009). – Leon Battista Alberti je v Opisu mesta Rima (okoli ne propade prej, preden se ne razvijejo vse produktivne sile, 1433–1434) predstavil topografijo Rima, izmerjeno, kakor je ki je zanje v njej dovolj prostora. [...] V velikih obrisih lahko napisal, »z matematičnimi orodji«. Flavio Biondo je okoli l. 1444 označimo azijske, antične, fevdalne in sodobne buržoazne napisal Obnovljeni Rim (natisnili so ga l. 1481). – Vitruvijevo produkcijske načine kot progresivne dobe ekonomskega razpravo o arhitekturi (okoli leta 25 pr. n. št.) je na začetku 15. formiranja družbe [ Gesellschaftsformation]. [...] S to stoletja populariziral humanist Poggio Bracciolini, ki naj bi jo [buržoazno] družbeno formacijo [ Gesellschaftsformation] se bil leta 1414 odkril v knjižnici benediktinskega samostana St. torej končuje predzgodovina človeške družbe.« (Karl Marx, Gallen v Švici. Prva tiskana izdaja je izšla leta 1486. Prispevek h kritiki politične ekonomije, Predgovor, v: Karl 5 Luca Signorelli, Madona z Detetom med nagci, 1485–c. Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela, IV, Cankarjeva založba, 1490, Uffizi; Luca Signorelli, Madona z Detetom, 1492–1493, Alte Ljubljana 1968, str. 106.) Pinakothek, München; da je krajina v ozadju res Arkadija, lahko 3 Na primer: Fra Angelico (?), fra Filippo Lippi (?), Poklon sklepamo na podlagi uničene Signorellijeve slike Panova vzgo-Svetih treh kraljev, ok. 1445, National Gallery of Art, ja, 1490 (visela je v muzeju Kaiser Friedrich Museum v Berlinu): Washington; Delavnica Andree del Verrocchia , Čaščenje ležeči mladenič s piščaljo in moški akt, gledan v hrbet, sta na Deteta, ok. 1470–1475, Scottish National Gallery, Edinburg; Panovi vzgoji videti kot variaciji dveh figur v ozadju Madone iz Sandro Botticelli, Poklon Svetih treh kraljev, 1470–1472, let 1485–1490. National Gallery, London; Sandro Botticelli, Poklon Svetih 6 Zlata doba je po antični mitologiji prvotno obdobje člove-treh kraljev, 1472–1473, National Gallery of Art, Washington; štva, ko ni bilo ne vojn ne države in so ljudje srečno živeli v slogi Domenico Ghirlandaio, Poklon pastirjev, 1485, Cappella in v sožitju z radodarno naravo. Stari so zlato dobo umestili Sassetti – Santa Trinità, Firence; Francesco di Giorgio v Arkadijo, pokrajino na Peloponezu, kjer so prebivalci še v Martini, Rojstvo Deteta, 1490–1495, San Domenico, Siena; itn. antiki živeli v zelo preprostih razmerah. Arkadijski pastirji so v 22 23 kolaža motivov z učenimi referencami, a vse skupaj vendarle S tem je posegel v takratno polemiko med (zlasti beneškimi) ostaja mehanična zbirka namigov za eruditsko gledalstvo.7 slikarji, ki so trdili, da je v slikarstvu najpomembnejša barva, in tistimi (med katerimi je bil Michelangelo), ki so menili, da je Pri Michelangelovi Sveti družini tega problema ni. Tudi pri najpomembnejša risba. Nasprotnike je premagal na njihovem njem so v ozadju goli antični mladci, posneti po helenističnih področju. zgledih.8 A tudi Marija je upodobljena po antičnem vzorcu figura serpentinata. Kompozicija glavne skupine figur na Vidimo: Michelangelo predela zunajumetnostno ideološko sliki je naslikana po zgledu antičnih piramidnih skupin. problematiko v praktičnotehnično umetnostno problematiko Michelangelo antičnih prvin ne prevzema na način ideoloških (npr. Signorellijevo »Arkadijo« v figura serpentinata, motivov (kot Signorelli prevzema mit o Arkadiji), temveč si jih v telesno gestikulacijo in držo .. ), protislovja med prisvaja kot umetnostne postopke. umetnostnimi ideologijami (spor med risbo in barvo) pa tudi praktičnotehnično rešuje. Michelangelo prakticira še druge postopke. Izredno plastičnost osrednje skupine je dosegel s postopkom cangiantismo.9 Naposled predela ideološko nasprotje med poganskim obdobjem in obdobjem odrešitve v tehnično napetost med klasičnem izročilu zgled prvotnega človeštva. Arkadija je tudi dvema perspektivama: to, v kateri je prikazana glavna skupina, domovanje Pana, boga divje neokrnjene narave. – Motiv zlate in tisto, v kateri so prikazani goli mladeniči v ozadju. Vmes dobe nastopa v Stancah (20. stanca), ki jih je Angelo Poliziano, poet, vzgojitelj in svetovalec na medičejskem dvoru, napisal je nekakšna nevtralna cona, brezbarvno sivi zidek, izza okoli leta 1475, in v zbirki Selve d‘amore ( Ljubezenski gozdovi; katerega kuka Janez Krstnik. Tako so z dvema perspektivnima 40. in 121. stanca) Lorenza Magnifica (1480 in pozneje). prostoroma in z enim neprostorom prikazane tri dobe 7 Slika je bila narejena za medičejsko vilo na Castellu, človeštva: po Vasariju jo je naročil Lorenzo de' Medici, po vsej verjetnosti Lorenzo di Pierfrancesco, bratranec Lorenza Magnifica. 1. poganska doba pred zakonom ( ante legem), ki ji je 8 Poze atletov se pri Michelangelu navdihujejo pri florentinski neoplatonist Marcilio Ficino10 pripisal helenistični Laokoontovi skupini (izkopana v Rimu leta 1506, najpreprostejšo vrsto ljubezni – amor voluptuosus, ferinus zdaj v Vatikanskih muzejih) in pri prav tako helenističnem belvederskem Apolonu (izkopan v Rimu ob koncu 15. stoletja, (pohotno ali živalsko ljubezen; grško: érōs); skupino treh zdaj v Vatikanskih muzejih). Signorelli je pri Madonni (1492– mladcev na desni pretresa ljubezenska drama, mladeniški 1493) v ozadju naslikal moški akt po zgledu helenistične par na levi opazuje in komentira; skulpture Deček, ki si vleče trn iz podplata (dokumentirane v Rimu že sredi 12. stoletja, zdaj v Kapitolskih muzejih). 9 Tehnika se pravzaprav imenuje cangiante (iz italijan-skega glagola cangiare, spremeniti; torej: »spreminjajoča« upodobitvah svetega Avguština in svetega Gregorija Velikega se obarvanost). Z dodajanjem drugih barv (npr. črne ali bele) (ok. 1380), ki sta zdaj v Gemäldegalerie v Berlinu. Tehniko je osnovnim barvam slikar poudari kontraste (in doseže npr. prakticiral že Giotto. učinek senčenja). O tem postopku piše Cennino d’Andrea 10 V delu O ljubezni ali Komentar k Platonovemu Simpoziju Cennini v Libro dell’Arte (1390) . Razviden je na Cenninijevih ( De Amore sive Commentarium in Convivium Platonis, 1469). 24 25 2. doba Stare zaveze, čas pod zakonom ( sub lege), v katerem ideologije. Krščanska ideologija s tem postane »snov«, ki vlada dejavna človeška ljubezen ( amor activus, humanus; jo tehnično obdeluje umetnostna praksa s svojo specifično gr.: philía); tej dobi pripadata Janez Krstnik in sveti Jožef; umetnostno praktično ideologijo. V moderni zgodovinski 3. in naposled naš čas, doba v milosti, sub gratia, ki živi situaciji, ki se začne oblikovati v renesansi, umetnostna praksa v kontemplativni božji ljubezni ( amor contemplativus, izhaja iz svojih lastnih postopkov, problematik, neodvisnih od divinus; gr.: agápē). ideologije, ki jo obdeluje.13 Zdi se, da se je slika ujela v paradoks:11 ideološka zahteva je, Sodobna umetnost nima svoje posebne tehnične da se prikaže superiornost krščanstva nad antiko – a tehnika problematike,14 ima pa moderno estetsko ideologijo. Zato se je dokazuje superiornost antičnih obrazcev. Umetnostni problem na celotnem avtonomnem umetnostnem področju dominanta bi potemtakem bil, kako z antičnimi obrazci prikazati krščansko prestavila z umetnostnih praks na umetnostne ustanove ideologijo. Paradoks se reši s tem, da se antični obrazci prakticirajo prav kot umetnostni postopki, se pravi, kot estetski 13 To teorijo umetnostnih praks sem podrobneje razvil v besedilu »Teorija umetnostnih praks«, v: Rastko Močnik, postopki, emancipirani od družbenih in zgodovinskih pogojev Veselje v gledanju, Založba /*cf., Ljubljana 2007. – Pot do svojega nastanka. Umetnostni problem je rešen že vnaprej, dokončne emancipacije estetskih praks je še dolga. Do nje zato ker se postavi kot umetnostni problem, in ne kot ideološki pride z l‘art pour l‘art, ko umetnostne prakse za svoj predmet paradoks. Renesansa je čas, ko se začne zgodovinsko oblikovati obdelave vzamejo umetnostne ideologije same. Nekaj več o tem v: Rastko Močnik, »U umetnosti, savremenost počinje moderna avtonomna umetnost, okoli nje kot svojega jedra 1917«, v: Nova povezivanja. Od scene do mreže, uredila Jovan pa posebna družbena kulturna sfera, relativno neodvisna od Čekić in Miško Šuvaković, Fakultet za medije i komunikacije, pravno-politične sfere in od ekonomske sfere. Začne se torej Beograd 2017; www.studijesavremenosti.org/wp-content/ oblikovati kapitalistična družbena struktura s tremi sferami – uploads/2018/04/novapovezivanja.pdf (10. 5. 2019). 14 O tem se lahko prepričamo, če primerjamo Lady ekonomijo, pravom in politiko ter kulturo (ideologijo).12 Roso of Luxembourg z drugimi umetnostnimi izdelki Sanje Iveković. Npr. z instalacijo Resnik (1994) v Muzeju suvremene Rešitev paradoksa je v tem, da se register praktične umjetnosti v Zagrebu: zatemnjena soba, napolnjena s sobnimi rastlinami, na eni steni teče videoprojekcija. Ali črno-beli umetnostne ideologije, ki neposredno deluje kot tehnična in barvni video Osobni rezovi – Personal cuts, 1982 (v The problematika slikarske prakse, loči od ideologije, ki jo Museum of Modern Art, New York, in na spletu). Ali z Gen umetnostna praksa obdeluje, v tem primeru od krščanske XX (1997–2001): niz sodobnih reklamnih fotografij ženskih modelov s podnapisi o antifašističnih borkah (kakor: »Nada 11 Na ta paradoks me je opozoril Rade Pantić. Dimić. Uhićena zbog antifašističke djelatnosti. Mučena i 12 Maja Breznik opisuje zgodovinsko oblikovanje moderne ubijena u Novoj Gradiški 1942. Starost u trenutku smrti: 19 (kapitalistične) relativno avtonomne sfere kulture kot prehod od godina.«); projekt Gen XX je izvirno izhajal kot umetnostna fevdalnega družbenega gospostva, utemeljenega na fizičnem stran zagrebškega časnika Arkzin. – Značilen paradoks je, da nasilju, k modernemu buržoaznemu gospostvu, utemeljenemu Sanja Iveković izrecno zavrača ideologijo estetske avtonomije na kulturi in na praksah visoke omike. Gl. Maja Breznik, Kultura in ločitev umetnostnih praks od političnih praks, pa so danajskih darov. Od mecenstva do avtorstva, Založba Sophia, vendarle njeni posegi institucionalizirani kot umetnine in Ljubljana 2009. javno dosegljivi v umetnostnih ideoloških aparatih. 26 27 (galerije, muzeje, akademije, na institucije kritike, umetnostne prevladujočo estetsko ideologijo, ki nam je ostala od romantike zgodovine itn.). Izdelek, ki ima umetnostno pretenzijo, bo in ki jo je prvi formuliral Lessing.18 tako postal umetnina šele, ko ga bo priznal » art- system«.15 Posledica je stalna dvoumnost, ki je ni mogoče odpraviti: ali Replikacija za nazaj v lessingovski perspektivi obdeluje svoj domnevna »umetnostna vrednost« izdelka ne izraža zgolj »izvirnik«, Gëlle Fra št. 1, in ga interpretira kot prostorsko vpetosti njegovega izdelovalca ali izdelovalke v umetnostni uprizoritev časa – ideološkega časa nacionalne zgodovine. establišment?16 Druga posledica nujnosti, da izdelek z Gël e Fra št. 1 po replikaciji eksplicitno deluje kot privilegiran umetnostno pretenzijo pridobi »priznanje«, je hiperprodukcija kraj, ki v nacionalnem prostoru predstavlja čas nacionalne kritik, raznih modrovanj, modnih žargonov, skratka, nastanek zgodovine. Gëlle Fra št. 1 v svoji kopiji potemtakem deluje cele elitistične folklore, ki cveti za obzidji estetske avtonomije. kot to, kar je že ves čas bila: kot nacionalni monument, kot kraj nacionalnega spomina. A zdaj ob tem, ko gledamo Instalacija Lady Rosa of Luxembourg Sanje Iveković spodbija skulpturo, vidimo tudi, kako jo gledamo. Praksa gledanja prav ta umetnostni establišment in njegovo širše družbeno je tako postala eksplicitni predmet predstavitve v vizualni ozadje.17 Umetnica je precizno posegla v še zmerom umetnini. Michelangelo je s postopkom na ravni prakse 15 Tega se jasno zavedajo umetnostni proizvajalci in skulpturo je imenovala Lady Rosa of Luxembourg. S temi proizvajalke. K tej ideologiji spada tudi prepričanje, da tržna drobnimi posegi – z dopolnitvijo, spremembo, imenom – cena izdelka ustrezno izraža njegovo estetsko vrednost. in z glavnim posegom – replikacijo – je sprožila učinke, ki Kakor je pokazala nedavna raziskava, so med umetnicami segajo daleč onkraj pričakovane »subverzivnosti« estetskega in umetniki vsaj v Sloveniji likovne umetnice in umetniki posega. Obširnejšo analizo dela prinašata besedili »Nove edini, ki dosledno enačijo tržno ceno in estetsko vrednost. umetnostne prakse, nove politike gledanja«, v: Rastko O tem gl. Maja Breznik, Posebni skepticizem v umetnosti, Močnik, Veselje v gledanju, Založba /*cf., Ljubljana 2007; Založba Sophia, Ljubljana 2011; in ista, »Splošni skepticizem in »Identity and the arts«, www.moma.org/interactives/ v umetnosti«, Primerjalna književnost, let. 33, št. 2, 2010; exhibitions/2011/sanjaivekovic/essays/RM%20Identity%20 www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAMNRO41 (10. 5. and%20the%20Arts.pdf (10. 5. 2019). 2019). 18 Lessing je v spisu Laokoon ali o mejah slikarstva in 16 To problematiko obravnavajo številna dela Tanje poezije (1766) razločil vizualne umetnosti od besednih Ostojić. Npr. I‘ll be your Angel (ob Beneškem bienalu 2001); umetnosti na podlagi razlike v njihovih omejitvah. Vizualne Paparazzo – Vacation with curator (Bienale v Tirani, 2003); umetnosti so umetnosti prostora, njihova omejitev je v tem, knjiga: Tanja Ostojić, Strategies of Success, La Box, Bourges, da ne morejo prikazati časa. Besedne umetnosti so umetnosti in SKC, Beograd 2004. časa, njihova omejitev je v tem, da ne morejo prikazati 17 Ob razstavi Luksemburg in Luksemburžani. Soglasje in prostora. Po Lessingu je odličnost vsake vrste umetnosti v obrzdane strasti (2001) je Sanja Iveković postavila dvojnik tem, da premaga svojo mejo. Prava umetelnost v prostorskih luksemburškemu nacionalnemu spomeniku, ki mu popularno vizualnih umetnostih je prikazati čas (to naj bi se po Lessingu pravijo Zlata gospa ( Gëlle Fra, Claus Cito, 1923). Gëlle Fra je posrečilo helenistični skulpturi Laokoon in njegova sinova; zdaj simbol svobode in odpora luksemburškega ljudstva ter od tod naslov spisa); v časovnih besednih umetnostih pa je slavi padle v obeh svetovnih vojnah in v korejski vojni. – Sanja bravura v prikazovanju prostora. Gotthold Ephraim Lessing, Iveković je dvojnici dodala dopolnilno potezo: njena gospa Laokoon, oder über die Grenzen der Malerei und Poesie je noseča; spremenila je besedilo na podstavku; in svojo [Laokoon ali o mejah slikarstva in poezije], 1766. 28 29 gledanja (dve različni perspektivi) predelal ideološko prvino Novo ime Lady Rosa of Luxembourg hkrati napeljuje k (krščansko nasprotje »čas pred odrešitvijo : čas po odrešitvi«) nacionalni luksemburški identiteti in k Rosi Luxemburg, v predmet umetnostne obdelave in jo s tem prepeljal, prevedel zgodovinski osebi iz revolucionarnega mednarodnega v estetsko razsežnost. Ivekovićeva pa z umetnostno obdelavo delavskega gibanja. Proti alegoriji Gël e Fra št. 1, ki je totalizirala aktivira ideološko prvino (povezavo »nacionalna zgodovina – nacionalni »prostor-čas«, replika vpeljuje vrsto detotalizirajočih nacionalno ozemlje«), s tem razdre estetski zaslon, za katerim nasprotij: proti sedanjemu središču Evrope ime uveljavlja preteklo je Gëlle Fra št. 1 pod krinko estetike tihotapila nacionalno obrobje; proti idilični predstavi o nacionalni preteklosti – ideologijo – in z razliko med Gël e Fra št. 1 in Lady Roso of umevanje zgodovine kot razrednega boja. V abstraktno moderno Luxembourg ( Gëlle Fra št. 2) vpelje pluralizem praks gledanja: opozicijo časa in prostora, ki jo je bilo mogoče predelati v prvotni spomenik zdaj gledamo skozi optiko replike. ideološko totalnost nacionalnega prostora in časa, umetnostni postopek replikacije-s-transformacijo vpeljuje konkretni Poseg Sanje Iveković demistificira prakso estetskega gledanja koncept množice antagonističnih zgodovinskih procesov in in njeno ideologijo estetske avtonomije.19 Njena praksa hierarhičnega členjenja prostora na center in periferijo. je postestetska, pripada zgodovinskemu obdobju, ki se je začelo z Malevičevim Kvadratom (1915) in z Rodčenkovim Naposled: Lady Rosa of Luxembourg je noseča. Doslej triptihom Rdeča barva, rumena barva, modra barva obravnavane značilnosti replike so bile polemične, antiestetske: (1921).20 V Michelangelovem času so se umetnostne prakse proti nacionalni spominski pripovedi so uveljavljale šele avtonomizirale v okviru osamosvajanja »relativno zgodovinski razredni boj, proti homogenosti nacionalnega avtonomne sfere kulture«, se pravi, v procesu vzpostavljanja ozemlja hierarhična razmerja neenakosti področij v sistemu značilne trojne sestave kapitalističnih družbenih formacij kapitalizma. Nosečnost pa vpeljuje pozitivno, » postestetsko« »ekonomija + pravo-politika + kultura (ideologija)«. V našem razsežnost: osi kontradikcije (realna zgodovinska oseba proti času dekadence kapitalizma progresivne simbolne prakse alegoriji) dodaja os komplementarnosti. Motiv razrednega boja navezujejo na izročilo zgodovinskih avantgard in ponovno opozarja na razmerja izkoriščanja v produkciji stvari: motiv razbijajo slonokoščeni stolp kulturnega in umetnostnega nosečnosti vpeljuje komplementarno razsežnost produkcije esteticizma, elitizma. ljudi 21 – s tem pa celotni kompleks izkoriščanja in zatiranja 21 Komplementarnost med »produkcijo stvari« in 19 »Pomembna prednost tega, da živiš in delaš v socia- »produkcijo ljudi« je vpeljal Friedrich Engels v predgovoru lizmu, je, da že zelo zgodaj spoznaš, da ni nič neodvisno od k Izvoru družine, privatne lastnine in države (1884): »Po ideologije. Vse, kar počnemo, ima politični naboj – in delitev materialističnem pojmovanju je moment, ki v zgodovini v zadnji med politiko in estetiko je popolnoma zgrešena.« »Sanja instanci odloča [ das in letzter Instanz bestimmende Moment Iveković by Roxana Marcoci«, Flash Art, 7. 10. 2015: in der Geschichte]: produkcija in reprodukcija neposrednega https://flash---art.com/article/sanja-ivekovic/ (9. 5. 2019). življenja. Ta pa je spet dvojna. Na eni strani proizvodnja 20 Več o tem v spisu: »U umetnosti, savremenost počinje življenjskih potrebščin [. .]; na drugi strani proizvodnja ljudi 1917«: www.studijesavremenosti.org/2017/11/11/u-umetnosti-samih, razplojevanje vrste.« (Karl Marx, Friedrich Engels, savremenost-pocinje-1917/ (9. 5. 2019). Izbrana dela V, Cankarjeva založba, Ljubljana 1975, str. 204.) 30 31 žensk v neplačanem delu reprodukcije delovne sile v sistemu produkciji stvari komplementarno razsežnost produkcije in reprodukcije družbe v zgodovini. Lady Rosa of Luxembourg ljudi. ne obrne samo prakse gledanja (in nam s tem omogoči, da se »gledamo gledajoče«), temveč prevrne poanto spomenika: Ne govorimo več o statični in nezgodovinski simbolni formi, namesto žalovanja za mrtvimi – življenjska radost. temveč o simbolni formaciji, ki je dinamična, notranje protislovna, zgodovinska.22 Simbolno formacijo lahko Sklenímo s splošnimi epistemološkimi poantami zgornjih povežemo s širšimi družbenimi zgodovinskimi procesi analiz. Na pojem perspektive kot simbolne forme Panofskega prek njenih notranjih odnosov, nasprotij in protislovij. smo se oprli, da si pojasnimo nasprotje, ki ga vzpostavlja Prav zato, ker je simbolna formacija notranje protislovna Michelangelova umetnostna praksa, ko na isto sliko in nestabilna, lahko umetnostne prakse s svojimi posegi vpeljuje dve različni perspektivi. Ta postopek omogoči, spreminjajo simbolne formacije in proizvajajo nove – ter se s da se umetnostna praksa otrese dominacije (krščanske) tem pridružujejo drugim praksam v družbenozgodovinskih ideologije in ideološke prvine predela v predmete svoje procesih. Michelangelo se je pridružil praksam in procesom, tehnične obdelave. Michelangelova praksa se vključuje v ki so oblikovali avtonomno kulturno sfero in s tem podpirali širši zgodovinski proces avtonomizacije estetskih praks zgodovinsko nastajanje kapitalistične družbene formacije. in s tem vzpostavljanja avtonomne estetske sfere, ki je Sanja Iveković podira estetsko avtonomijo in s postestetsko jedro oblikovanja avtonomne sfere kulture, značilne za prakso ustvarja nove simbolne formacije za nove družbe. kapitalistično družbeno formacijo. – Na drugi strani zgodovinske epohe avtonomne umetnosti Sanja Iveković z vrsto postopkov (replikacija, dodatek, preimenovanje) ponovno odpre umetnostni izdelek za ideološka protislovja in se s tem vključuje v odpravljanje umetnostne avtonomije, se pravi, v zgodovinske procese razbijanja tridelne kapitalistične družbene formacije (ekonomija + pravo-ekonomija + kultura), ter se tako pridružuje vzpostavljanju novih postestetskih in postkapitalističnih simbolnih formacij. 22 Takole piše Marx o notranjih odnosih v družbeni forma-Namesto ideološkega pojma »forme« smo torej uveljavili ciji: »Rezultat, do katerega pridemo, ni ta, da so produkcija, distribucija, menjava, konsumpcija identične, temveč ta, da teoretski koncept prakse z njenimi postopki. Postopki ne so vse členi neke totalnosti [ Glieder einer Totalität], razločki v proizvajajo zgolj nasprotij, lahko jih tudi odpravljajo – neki enotnosti. [...] Določena produkcija določa torej določeno kakor je Michelangelo s tehniko cangiantismo presegel konsumpcijo, distribucijo, menjavo in določena medsebojna nasprotje med risbo in barvo. S prikazom poenotujoče moči razmerja teh različnih momentov. [...] Med različnimi momenti poteka vzajemno učinkovanje. Tako je pri vsaki organski celoti.« umetnostne prakse je okrepil težnjo k estetski avtonomiji. (Karl Marx, Kritika politične ekonomije 1857/58, Delavska Sanja Iveković pa s postopkom dodajanja (nosečnost) vpelje enotnost, Ljubljana 1985, str. 31–32.) 32 33 Petra Černe Oven, Alen Ožbolt, Barbara Predan marx po marxu: tedenska izhodišča in vprašanja Seminar Marx po Marxu se je v grobem delil na dva sklopa. Prvi 6-tedenski sklop je temeljil na intenzivnem branju in raziskovanju, drugi 6-tedenski sklop pa na sintezi in iskanju načinov utelešanja raziskanega. Časovna struktura sklopov nam je že v izhodišču narekovala pripravo šestih tem, te pa so študentom omogočale raziskovanje Marxa z različnih vidikov. Teme, ki so jih imeli študenti v prvem sklopu iz tedna v teden na voljo, so bile: karl marx sreča misel williama morrisa V kontekstu umetnosti in oblikovanja se srečanje misli Marxa z Morrisom zdi skorajda najnaravnejše zavezništvo. William Morris, ena od glavnih figur britanske umetnosti in oblikovanja 19. stoletja, ni bil le umetnik in oblikovalec, temveč tudi socialist, reformator, pisec in poet. Ko beremo njegova besedila, ga večina označi za naslednika misli britanskega umetnostnega kritika Johna Ruskina. Dejstvo pa je, da že v njegovem apelu o nujnosti prepoznavanja in zavračanja suženjskega dela – nesuženjsko delo utemelji na treh upanjih: upanju na delo, na izdelek in na počitek – pravzaprav slišimo odmev Marxovih besed o odtujenem delu. Posledično smo se s prvo temo posvetili raziskovanju odnosa do dela ter nujnosti preizpraševanja zavedanja naše (na ideologiji utemeljene) odvisnosti od dela. Tema se je osredotočala tudi na problem fetišizacije, dodane vrednosti kot identitete ter razumevanja vloge in učinkov razrednega boja. 35 karl marx sreča misel rose luxemburg temo lastnega časa, v kateri je živel, in hkrati narediti še korak Z drugo temo smo v premislek o Marxu vpletli razmišljanja dlje, predlagati alternativo, kako bi lahko delovali drugače. Rose Luxemburg o uporu, njeno dialektiko spontanosti in Kako naj si torej tudi mi, zaslepljeni z neonskimi lučmi, končno organizacije kot nadgradnjo Marxove misli. Zanimalo nas nataknemo očala iz filma They Live ter zberemo pogum, da se je, kako se bodo mladi odzvali na ideje o morebitni nujnosti distanciramo od našega časa in postanemo sodobni? spontanosti upora (samoniklosti in samoaktivacije) in vlogi anarhizma ter kako bodo interpretirali izredno kritično misel karl marx in historični materializem in aktivistične akcije Rose Luxemburg. Z vprašanji smo želeli V relaciji drugačnega pogleda na oblikovanje in umetnost kot spodbuditi razmislek o tem, kaj je lahko rezultat spontanega potencialna gradnika materialnega sveta smo kot četrto temo upora in koliko individualnega razmišljanja samoaktivacije v seminar vpeljali Marxovo teorijo historičnega materializma. lahko prenese akcija, če naj iz nje nastane trajna in organizirana Marx se je pri snovanju teorije neposredno naslanjal na Heglov sprememba v družbi. Zanimal nas je odnos do vprašanja, ali dialektični idealizem, a ga je – kot slednje opisujejo nekateri lahko razredni boj vznikne iz impulzivnega stanja na podlagi teoretiki – obrnil na glavo. Ni se namreč strinjal s Heglovo tezo, premise, da množična stavka ni umetno »sproducirana«, ampak da misel oblikuje materialni svet okrog sebe, da so abstraktne je zgodovinski fenomen, ki izhaja iz trenutnih družbenih ideje pobudnice sprememb v družbi. Nasprotno, po Marxu razmer (ob zavedanju in dopuščanju možnosti razvoja boja dialektiko sprememb vodijo materialne in ekonomske sile (v na višjo politično raven). Vse našteto je bilo tudi poklon njeni povezavi z naravnim, biološkim in fizičnim svetom). Povedano misli, s katerim smo obeležili stoto obletnico brutalnega umora drugače, po Marxu motor zgodovine temelji na notranjih Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, dveh izjemnih mislecev sistemskih protislovjih materialne proizvodnje (na stvareh, ki nemškega revolucionarnega gibanja. jih počnemo zato, da bi proizvedli tisto, kar potrebujemo za preživetje). Posledično smo pred bodoče magistre oblikovanja karl marx sreča misel giorgia agambena in umetnosti postavili premislek o vlogi posameznika ter S tretjo temo smo pogled uprli v sodobnost. Po Agambenu povezav in odnosov z drugimi. je sodobnik tisti, ki se s časom ne ujema popolnoma in se ne izenačuje z njegovimi zahtevami. Zato je v tem smislu karl marx in branja karla marxa sodobnik na neki način neprimeren za čas, toda – in to je Iz otroštva poznamo igrico »telefonček«. S prenosom najpomembnejše – prav zaradi neujemanja je sposoben zaznati misli od ust do ušes se informacije spreminjajo, mestoma in doumeti čas. Agamben nam zato ne priporoča zaznavanja postanejo izmaličene, sprevržene ali celo izkoriščane za časa prek iskanja svetlobe, temveč prek zrenja v temo lastnega dosego partikularnih ciljev. Podobno lahko sledimo številnim časa. Vprašanja, ki smo jih zastavili študentom, so se vrtela interpretacijam del velikih mislecev, ki so nastala v nekem okoli izziva, kako uzreti temo lastnega časa ter ob tem ne postati drugem obdobju zgodovine. Vemo, da so tudi Marxovi teksti že apatičen, temveč začeti misliti alternativo. V tej povezavi smo z desetletja izpostavljeni takšnim in drugačnim interpretacijam, nasprotne strani prišli nazaj k Marxu: v Agambenovem smislu reinterpretacijam interpretacij in v kontekstu spreminjajočega je bil Marx nedvomno sodobnik. Dopustil si je videti in uvideti se časa vsakič novih in ponavljajočih se razlag. Podobno nam 36 37 je pokazal tudi nedavni duel med Jordanom Petersonom in slednjih so bili študenti in študentke spodbujeni, da temo in Slavojem Žižkom v Torontu. Pokazal je, da imaš, tudi če Marxa vprašanja tedensko samostojno raziskujejo tudi širše. Vsak nikoli nisi zares bral, o njegovi misli še vedno ne le svoje ponedeljek so na srečanju prejeli še dodatno, skupno vprašanje, mnenje, ampak celo lastno interpretacijo. Na podlagi zaznane iz česar so nato formirali tedenski odgovor na raziskano, problematike je Terry Eagleton že leta 2011 napisal knjigo Zakaj prebrano in razdelano. Odgovori so se lahko povezovali in se je imel Marx prav. Z njo skuša ovreči deset največjih napačnih (v primeru iste teme) tedensko nadgrajevali, lahko pa so temo interpretacij Marxa. Slednje je bilo tudi podlaga za našo peto vsak teden zamenjali in vsakič znova tvorili samostojen odziv temo: raziskovanje poti in stranpoti branja Marxa ter premislek na prejeto izhodišče. Šesti teden so vse skupine prejele isto o tem, koliko so naše interpretacije Marxa res nam lastne. izhodišče in vprašanje, s ciljem najti skupni imenovalec vseh predhodnih odgovorov ter z iskanjem odgovora na zadnje karl marx in vsakdanje vprašanje prepoznati skupni pogled na raziskano. Francoski esejist Georges Perec v svojem kratkem besedilu Approaches to what? pred nas postavi vprašanje: »Kaj je V drugem sklopu, osredotočenem na tvorjenje načinov predsta-pravzaprav tisto, kar nas nagovarja?« Če bi sledili medijem, vitve razdelanega, je bila odločitev za medij reprezentacije potem je to vedno nekaj, kar v sebi nosi sled katastrofičnega, prepuščena študentom in študentkam. Zahtevnost naloge je spektakularnega. Nekaj, kar odstopa od normalnega. Toda, kot zvišal dodaten parameter: zavedanje, da bo reprezentacija še nadaljuje Perec, dnevniki nam kažejo vse, kar ni »dnevno«. obdelanega postavljena na lokacijo partnerske institucije Izpustijo namreč vse, kar sestavlja večji del našega življenja. (Goethe-Institut), in ne v klasično galerijo z ustrezno Temu se je z delom Critique de la vie quotidienne ( Kritika infrastrukturo. vsakdanjega življenja) uprl francoski marksistični filozof Henri Lefebvre. Kot razlog za svojo obravnavo vsakdanjega je navedel V nadaljevanju sledijo tedenska izhodišča, vprašanja in branja željo, da filozofom dokaže, da trivia ne sme biti izključena iz za teme, ki so si jih študenti izbirali. Če tema ni bila izbrana, polja filozofske obravnave. Kajti če želimo človeka znanstveno izhodišče ni navedeno. preučevati, ne smemo spregledati tudi vsega trivialnega, vsakdanjega. Sledeč Lefebvru, smo s šesto temo raziskovali odzive umetnikov in oblikovalcev na vprašanji, kdo smo in kaj reference mislijo, da smo. Agamben, Giorgio, »Kaj je sodobno?«, Likovne besede, Teoretska priloga, 87/88, 2009, str. 2–5. proces dela Carpenter, John, They Live, celovečerni film, 1988. Eagleton, Terry, Zakaj je imel Marx prav, Modrijan, Ljubljana 2013. Študenti in študentke so delali v skupinah (največ po tri), v Lefebvre, Henri, Critique of Everyday Life, Verso, London 2014. parih ali posamezno. Vsak teden so imeli možnost izbrati Perec, Georges, »Approaches to what?« (1973), The Everyday Life temo, za katero so dobili izhodišče za nadaljnjo tedensko Reader, ur. Ben Highmore, Routledge, London in New York obravnavo. Izhodišče je bilo sestavljeno iz besedilnega odlomka 2002, str. 176–178. ali slikovnega gradiva, vprašanja in predlogov za branje. Poleg 38 39 Marx po Marxu: William Morris, »Useful Work versus Useless Toil«, predavanje, izhodišča in vprašanja – prvič News from Nowhere and Other Writings, Penguin Books, London 2004, str. 285–306. Dostopno tudi na: www.marxists.org/archive/morris/works/1884/useful.htm karl marx in william morris (4. 3. 2019). Odnos do dela, fetišizacija, dodana vrednost kot identiteta, razredni boj karl marx in rosa luxemburg »Toda kaj je pravo dejstvo? Kdo si bo drznil zanikati, da je Spontanost upora, anarhizem, samoniklost, samoaktivacija velikanska množica civiliziranih ljudi revna? Tako revni so, da je pravzaprav otročje truditi se z razpravljanjem, ali jim »To je običajen primer diferencialne percepcije nasilja: velik gre morda na neki način le malce bolje od njihovih prednikov. del medijsko-političnega sveta želi, da verjamemo, da nasilje ne Da, revni so, a njihove revščine ne moremo primerjati z pomeni tisočev življenj, ki jih politika uničuje in potiska v bedo, revščino divjaka brez dobrin, saj ta ne pozna nič drugega kot temveč nekaj zažganih avtomobilov. Resnično ne smete nikoli svojo revščino; da ga zebe, da je lačen, brezdomen, umazan, izkusiti revščine, če menite, da so grafiti na zgodovinskem neveden, vse to je zanj tako naravno kot to, da ima kožo. spomeniku hujši od nezmožnosti poskrbeti zase, poskrbeti za A nam, večini med nami, je civilizacija privzgojila želje, ki preživetje, zagotoviti hrano zase ali za svojo družino.« pa nam jih prepoveduje zadovoljevati, in tako torej ni zgolj Édouard Louis, Can the Yel ow Vests Speak? skopuška, temveč tudi mučiteljska. Tako so nam torej ukradli sadove naše zmage nad Naravo, tako je bila prisila Narave, da vprašanje delamo v upanju na počitek, dosežke in užitek, pretvorjena v Kako odgovarjate na Marxovo zahtevo po »neprizanesljivi prisilo človeka, da dela v upanju – da bi živel za delo!« kritiki vsega, kar obstaja«? William Morris, Useful Work versus Useless Toil, str. 193 branji vprašanje Daniel Guérin, »Spontanost, organizacija in anarhizem«, Marxov stavek iz prve knjige Kapital se glasi: »Imamo stvarna Dragan Nikčević (prevod), Časopis za kritiko znanosti, razmerja med osebami in družbena razmerja med stvarmi.« letnik 42, številka 257, Ljubljana 2014, str. 205–213. Kdo (ali kaj) je potem človek? Dostopno na: www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:col- O0BZPES9 (3. 3. 2019). branji Édouard Louis, »Can the Yellow Vests Speak?«, Jacobin, Karl Marx, »Fetiški značaj blaga in njegova skrivnost«, Kapital: 8. 12. 2018. Dostopno na: www.jacobinmag.com/2018/12/ kritika politične ekonomije, zvezek 1, knjiga 1: Produkcijski france-yellow-vests-gilets-jaunes-austerity-macron proces kapitala, Sophia, Ljubljana 2012, str. 57–66. (4. 3. 2019). 40 41 karl marx in giorgio agamben karl marx in historični materializem Kako uzreti temo lastnega časa, kako biti sodoben? Vloga posameznika in povezav z drugimi »V moderni dobi je zahodna politika posledično zasnovana kot »Po materialističnem pojmovanju zgodovine sta v zadnji kolektivna predpostavka zgodovinske naloge (‘dela’) ljudstva instanci odločujoča momenta v zgodovini produkcija in ali naroda. Ta politična naloga je sovpadla z metafizično reprodukcija resničnega življenja. Več nisva niti Marx niti nalogo, in sicer z realizacijo človeka kot racionalnega bitja. jaz nikdar trdila. Če pa zdaj kdo to prevrača tako, češ da je Težavnost, povezana z določitvijo te ‘politične’ naloge v ekonomski moment edini odločujoči moment, tedaj spreminja odnosu do konkretnih figur dela, delovanja in, ne nazadnje, to trditev v prazno, abstraktno, absurdno frazo.« človekovega življenja, je postopoma naraščala. Marxovo Friedrich Engels, Engels – Josefu Blochu, str. 627 mišljenje, ki si prizadeva za realizacijo človeka kot generičnega bitja (Gattungswesen), predstavlja s te perspektive obnovitev vprašanje in radikalizacijo aristotelovskega projekta. S to obnovitvijo sta Kje se v vsej zgodbi historičnega materializma skriva Charles povezani dve aporiji: (1) subjekt človeškega dela mora nujno Darwin? biti nedoločljiv razred, ki se, če predstavlja določeno dejavnost (denimo delavski razred), uniči; (2) dejavnost človeka v branje in poslušanje brezrazredni družbi je nemogoča ali, v vsakem primeru, Paul Blackledge, »Historical Materialism«, The Oxford izjemno težko opredeljiva (od tod tudi Marxova neodločnost Handbook of Karl Marx, ur. Matt Vidal, Tony Smith, glede usode dela v brezrazredni družbi in pravice do lenobe, ki Tomás Rotta in Paul Prew, Oxford Handbooks jo zahtevata Lafargue in Malevič).« Online, september 2018. Dostopno na: DOI: 10.1093/ Giorgio Agamben, The Work of Man, str. 6 oxfordhb/9780190695545.013.1. (4. 3. 2019). Tibor Rutar, Kaj je historični materializem? , kanal Študentska vprašanje Iskra na YouTubu, Ljubljana 2014, www.youtube.com/ Sodobnost osvoboditve s pomočjo lenobe? watch?v=wS7v8h5z000 (4. 3. 2019). branji referenca Giorgio Agamben, »The Work of Man«, Giorgio Agamben: Friedrich Engels, »Engels – Josefu Blochu«, London, 21. Sovereignty and Life, ur. Matthew Calarco in Steven september 1890. V: Marx/Engels: Izbrana dela II, Cankarjeva DeCaroli, Stanford University Press, Stanford 2007, str. 1–10. založba, Ljubljana 1951, str. 627–629. Sven Lütticken, »Liberation through Laziness. Some chronopolitical remarks«, Mousse Magazine, št. 42, februar– marec 2014, http://moussemagazine.it/sven-luetticken-refusal-2014/ (4. 3. 2019). 42 43 karl marx in branja marxa Marx po Marxu: Obstoječe interpretacije Marxa in vaša interpretacija izhodišča in vprašanja – drugič interpretacij karl marx in william morris Odnos do dela, fetišizacija, dodana vrednost kot identiteta, razredni boj »A namesto da bi dopustili množično skrajšanje delovnega časa in s tem osvobodili svetovno prebivalstvo, da bi sledilo svojim lastnim projektom, užitkom, vizijam in zamislim, smo priča napihovanju niti ne toliko ‘storitvenega’ sektorja, temveč admi-nistrativnega sektorja, vključno z ustvarjanjem povsem novih industrij, kot so finančne storitve ali telefonska prodaja, ali izje-mnim širitvam sektorjev, kot so korporacijsko pravo, akadem-Matjaž Vipotnik, Est ce que l'avenir est déjà venu? , 1983 Ponatisnjeno z dovoljenjem © Anamarija Kovač, izvirnik hrani Muzej za ska in zdravstvena uprava, človeški viri in odnosi z javnostjo. arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana In ti primeri sploh ne odražajo vseh tistih ljudi, katerih služba je zagotavljanje administrativne, tehnične ali varnostne pod-vprašanje pore tem industrijam, ali pa vse te množice pomožnih industrij Je prihodnost že prispela? (kopalci psov, nočna dostava pic), ki obstajajo zgolj zato, ker vsi ostali porabijo ves svoj čas za delo v drugih službah. branje Za vse te predlagam naziv ‘nesmiselne službe’«. Johan H. Hartle, »Marx as Art as Politics: Representations of David Graeber, On the Phenomenon of Bul shit Jobs: Marx in Contemporary Arts«, Aesthetic Marx, ur. Samir A Work Rant Gandesha in Johan F. Hartle, Bloomsbury Academic, London 2017, str. 251–274. vprašanje Marxov stavek iz Komunističnega manifesta se glasi: »Proletarci nimajo v njej [komunistični revoluciji] nič izgubiti razen svojih 11. 3. 2019 verig.« S katerimi verigami navidezno prostovoljno živimo Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): danes? Kaj je za vas kapital oziroma kaj je vaš kapital oziroma kateri branji kapital imate? David Graeber, »On the Phenomenon of Bul shit Jobs: A Work Rant«, Strike! Magazine, št. 3, poletje 2013. Dostopno na: https://strikemag.org/bul shit-jobs/ (10. 3. 2019). 44 45 Karl Marx in Friedrich Engels, Komunistični manifest, Sanje, brez učinka. Kar ni učinkovito – izvedljivo, upravljivo – ni Ljubljana 2009. Dostopno na: www.marxists.org/slovenian/ resnično. Naslednja naloga filozofije je razmišljati o politiki in marx-engels/1840s/manifesto/index.htm (10. 3. 2019). etiki, ki bi bili osvobojeni konceptov dolžnosti in učinkovitosti. [...] Vztrajanje pri delu in produkciji je maligno. Ko je levica karl marx in rosa luxemburg sprejela te kategorije, ki so v središču kapitalizma, je stopila na Spontanost upora, anarhizem, samoniklost, samoaktivacija napačno pot. Morali bi vztrajati pri tem, da neoperativnost, kot sem jo predstavil, ni niti inertnost niti nedejavnost. Sem anarhist! Ne bom vladal Osvoboditi se moramo dela, njegovega aktivnega pomena – v in tudi meni ne bodo vladali! tem pogledu mi je zelo všeč francoska beseda désoeuvrer. Gre John Henry Mackay za dejavnost, ki naredi vse družbene naloge ekonomije, prava in religije za neoperativne, s tem pa jih osvobodi za druge vprašanje možne uporabe. Kajti človeštvu pritiče prav to: napisati pesem, Življenje v dvostranskem imperativu razgaljanja moči in ki se izogne komunikacijski funkciji jezika; ali govoriti ali se zavračanja moči? poljubljati, saj se s tem spremeni funkcija ust, ki so namenjena predvsem prehranjevanju. Aristotel se je v Nikomahovi etiki branji spraševal, ali ima človeštvo nalogo. Delo flavtista je igrati L. Susan Brown, »Onkraj feminizma: anarhizem in človeška flavto, delo čevljarja je izdelovati čevlje, toda ali obstaja delo za svoboda«, Antologija anarhizma 3, Krtina, Ljubljana 2011, človeka kot takega? Aristotel je nato nadgradil svojo hipotezo, str. 89–96. po kateri je človek morda rojen brez kakršnekoli naloge, a jo Metina lista, Ženske v politiki, https://metinalista.si/ je kmalu opustil. Pa vendar nas ta hipoteza pripelje do jedra zenskevpolitiki/ (11. 3. 2019). tega, kaj pomeni biti človek. Človek je žival brez naloge: je brez določene biološke naloge, brez jasno predpisane funkcije. referenca Samo bitje z močjo ima moč, da je brez moči. Človek lahko Emma Goldman, Anarchism and Other Essays, Dover, New stori vse, a mu ni treba storiti nič.« York 1969. Misel Johna Henryja Mackaya je objavljena na Giorgio Agamben, v intervjuju z Jordanom Skinnerjem str. 47. vprašanje Kaj je torej naša naloga? karl marx in giorgio agamben Kako uzreti temo lastnega časa, kako biti sodoben? branji Friedrich Engels, »Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka« »Danes nimamo nobene druge reprezentacije realnosti kot (1876), v: Karl Marx in Friedrich Engels, Izbrana dela v operativnost, učinkovitost. Obstoja si ne znamo več zamišljati petih zvezkih, IV. zvezek, tretja izdaja, Cankarjeva založba, 46 47 Ljubljana 1979, str. 511–527. Dostopno na: www.marxists.org/ karl marx in branja marxa slovenian/marx-engels/1876/06/vloga_dela.htm (9. 3. 2019). Obstoječe interpretacije Marxa in vaša interpretacija Jordan Skinner, »Thought is the courage of hopelessness: an interpretacij interview with philosopher Giorgio Agamben«, Verso Blog, 17. 6. 2014, www.versobooks.com/blogs/1612-thought-is-the-courage-of-hopelessness-an-interview-with-philosopher-giorgio-agamben (9. 3. 2019). karl marx in historični materializem Vloga posameznika in povezav z drugimi Slavna formula iz Marxovega besedila »Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta«: »Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo.« John Heartfield, Roka ima pet prstov [ 5 Finger hat die Hand], 1928 Karl Marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, str. 452 Ponatisnjeno z dovoljenjem © The Heartfield Community of Heirs / VG Bild-Kunst, Bonn 2019 vprašanje vprašanje Kdo vodi demokracijo? Ima delavska roka res pet prstov? branje in poslušanje: branje in gledanje: Karl Marx, »Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta« John Heartfield, »German Graphic Designer and (1851–1852), v: Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela v Photomonteur«, The Art Story, www.theartstory.org/artist-petih zvezkih, III. zvezek, tretja izdaja, Cankarjeva založba, heartfield-john.htm (10. 3. 2019). Ljubljana 1979, str. 443–570. Heartfield (dokumentarni film), režija Joe Lee, kanal Joeja Yanis Varoufakis, How Capitalism Works and How It Fails, kanal Leeja na YouTubu, 26. 5. 2013, www.youtube.com/ Eda Maysa na YouTubu, 11. 6. 2018, www.youtube.com/ watch?v=ZbtCXWFFqxk (10. 3. 2019). watch?v=QkmGfY9iY9Y (10. 3. 2019). 48 49 18. 3. 2019 Marx po Marxu: Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): izhodišča in vprašanja – tretjič V reklami za 3D-tiskalnike so nam pred časom obljubljali, da »ni več oblike, ki je ne bi mogli izdelati«. Kar se lahko bere kot: »Vse oblike so mogoče.« Ali morda slednje pomeni, da je karl marx in william morris tudi nemogoče mogoče? To pa nas (zaradi politične, družbene, Odnos do dela, fetišizacija, dodana vrednost kot identiteta, socialne in ekološke krize) pripelje do naslednjih ključnih razredni boj vprašanj: o kakšni obliki sploh govorimo? Kaj je pravilna, ustrezna oblika? Če sploh še oblika, raje morda le manj oblike? »Medtem ko je sam Marx trdil, da je inherentna menjalna vrednost blaga enaka delu, ki ga je ustvarilo, pa je obenem spoznal, da blago pogosto obravnavamo in doživljamo, kot da je vredno veliko, veliko več (včasih celo več kot samo življenje). To navado gledanja na blago, kot da ima človeške ali celo nadčloveške lastnosti, je imenoval blagovni fetišizem. Blagovni fetišizem prevzema številne oblike, a eden od najpogostejših načinov fetišiziranja blaga je identificiranje s stvarmi, ki jih posedujemo – z našimi mobilnimi telefoni, obutvijo, avtomobili itd. Marx je menil, da je perverzno, da stvari, ki jih ljudje ustvarijo, opredelijo tudi njih same kot osebe, če se to, kar ljudje posedujejo, izteče – v nič manjšem obsegu – tako, da poseduje njih same. Marx je bil izjemno kritičen do težnje, da naše stvaritve obravnavamo kot ‘magične’ objekte, ki nas nato opredelijo in imajo nad nami moč.« »Historical materialism«, Social Theory re-wired vprašanje Vrednost življenja je ... branji William Morris, The Art of the People, predavanje na Birmingham Society of Arts and School of Design (1879), www.marxists.org/archive/morris/works/1882/hopes/hopes. htm#chap-2 (18. 3. 2019). 50 51 Jean-François Lyotard, podpoglavje »Kultura« iz besedila je, nepopravljiv, a prav to bo njegova novost’. V Agambenovih »Zgodovinski znak«, Navzkrižje, ZRC SAZU, Ljubljana političnih spisih se dosledno pojavlja misel, da današnja družba, 2003, str. 238–254. ob vseh krivicah in grozotah, vsebuje v sebi tudi sredstva za preoblikovanje v pravičnejši in privlačnejši svet. Ta misel, da referenca lahko iz globin obupa poprimemo za orodja, s katerimi se lahko »Historical materialism«, Social Theory re-wired, Routledge, spremenimo, ni zgolj Agambenova – Marxov citat iz Komu-Abingdon-on-Thames 2016, http://routledgesoc.com/ nističnega manifesta, ‘Orožja, s katerimi je buržoazija podrla category/profile-tags/historical-materialism (17. 3. 2019). fevdalizem do tal, se sedaj obračajo proti sami buržoaziji’, izraža enak občutek.« Elizabeth Balskus, Examining Potentiality in the Philosophy of karl marx in rosa luxemburg Giorgio Agamben Spontanost upora, anarhizem, samoniklost, samoaktivacija vprašanje »Teza 4. V zadnjih desetih letih je bilo mnogo uporov, včasih Smo danes sposobni prepoznati globine obupa sveta, v katerem silovitih, proti temu ali onemu vidiku hegemonije liberalnega bivamo? kapitalizma. A vsi so bili brez večjih težav zatrti.« Alain Badiou, Thirteen Thesis and Some Comments on Politics branji Today, str. 42 Elizabeth Balskus, »Examining Potentiality in the Philosophy of Giorgio Agamben«, Macalester Journal of Philosophy, letnik vprašanje 19, št. 1, članek 10, pomlad 2010. Dostopno na: Kako se je v 21. stoletju še mogoče upreti? http://digitalcommons.macalester.edu/philo/vol19/iss1/10 (18. 3. 2019). branje Karl Marx in Friedrich Engels, Komunistični manifest, Sanje, Alain Badiou, »Thirteen Thesis and Some Comments on Ljubljana 2009. Dostopno na: www.marxists.org/slovenian/ Politics Today«, I Know There Are So Many of You, Polity marx-engels/1840s/manifesto/index.htm (18. 3. 2019). Press, Cambridge 2019, str. 36–62. karl marx in historični materializem karl marx in giorgio agamben Vloga posameznika in povezav z drugimi Kako uzreti temo lastnega časa, kako biti sodoben? »Za Marxa je vsak ekonomski sistem ali ‘način produkcije’ v »Giorgio Agamben v poglavju ‘The Irreparable’ (‘Nepopra- človeški zgodovini vseboval protislovje, ki je sčasoma pripeljalo vljivo’), objavljenem v knjigi The Coming Community, opisuje do njegovega propada in zamenjave z drugo, naprednejšo svet po končnem, bibličnem sodnem dnevu kot ‘takšen, kot pač stopnjo ekonomskega in družbenega življenja. Protislovja, ki 52 53 so izhajala iz fevdalizma, kot je nujnost držav, ki jim vladajo referenca monarhi, da trgujejo z drugimi državami, s čemer se je ustvaril »Historical materialism«, Social Theory re-wired, Routledge, trgovski razred, so sčasoma privedla do prodora kapitalizma. Abingdon-on-Thames 2016, http://routledgesoc.com/ Toda Marx je ugotovil, da ima tudi kapitalizem svoja category/profile-tags/historical-materialism (17. 3. 2019). protislovja, zlasti v čezmerni produkciji blaga. Z napredovanjem tehnologije (z večjimi in hitrejšimi stroji) in nadaljevanjem karl marx in branja marxa izkoriščanja delavcev se ustvarja vse več blaga (naslednjič, ko boste v Targetu ali Wal-Martu, se ozrite na število razprodaj in Obstoječe interpretacije Marxa in vaša interpretacija interpretacij ugodnosti). Izhajajoč iz Marxa je problem v tem, da čezmerna produkcija povzroča v kapitalizmu krizo, takšne krize pa, kot je menil, sčasoma postanejo usodne in privedejo do razvoja komunizma.« »Historical materialism«, Social Theory re-wired vprašanje Družbeni sistem 21. stoletja? branji Jeremy Rifkin, The Zero Marginal Cost Society: The Internet of Things, the Col aborative Commons, and the Eclipse of Capitalism, St. Martin’s Press, New York 2014. Avtorjevi predstavitvi knjige: Jeremy Rifkin on the Fall of Capitalism and the Internet of Things, kanal Big Think na YouTubu, 22. 4. 2014, www.youtube.com/watch?v=3xOK2aJ-0Js (18. 3. 2019). Laibach, The Death of Ideology, 1982 Kate Raworth, Doughnut Economics: Seven Ways to Think Vir: https://wtc.laibach.org/products/the-death-of-ideology-poster (18. 3. 2019) Like a 21st-Century Economist, Random House Business Books, London 2018. Avtoričini predstavitvi koncepta: vprašanje Doughnut Economics – Kate Raworth, kanal The RSA na Je ekonomija mrtva? YouTubu, 9. 1. 2013, www.youtube.com/watch?v=CqJL- branje in poslušanje cM8gb4; Economics for the 21st Century with Kate Raworth, Laibach, skladba »The Economy is Dead / Wirtschaft ist tot!«, kanal The RSA na YouTubu, 11. 1. 2018, www.youtube.com/ Kapital (album), Mute Records, London 1992. Dostopno na: watch?v=MeknuJWVsTk (18. 3. 2019). www.youtube.com/watch?v=KPs2Z1rL54Q&list=PLD0E51E 55D4D2575A (18. 3. 2019). 54 55 NSK, From Kapital to Capital; Neue Slowenische Kunst: An referenca Event of The Final Decade of Yugoslavia, Moderna galerija, David McLel an , Karl Marx: A Biography (četrta izdaja), Ljubljana 2015. Dostopno na: www.internationaleonline.org/ Palgrave MacMil an, Hampshire 2006. media/files/mg-msum_nsk_vodic_eng.pdf (10. 3. 2019). 25. 3. 2019 Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): karl marx in vsakdanje Magrittovo najbolj znano delo je risba ali slika pipe v različnih Kdo smo in kaj mislijo, da smo? variacijah s tekstom Ceci n’est pas une pipe ( La trahison des images, 1928–1929). Z omenjenimi deli nam Magritte omogoči, Med študijskimi leti Marx ni bil zgleden študent. Med drugim da vidimo varanje, laganje podobe. Njegovo manj znano delo je članek z naslovom Les mots et les images ( Besede in slike), v je s sošolcem Brunom Bauerjem na oslih galopiral po cestah katerem nam pokaže, da predmet ni nikoli tam in nikoli ni isto Bonna. kot ime (njegovo ime) ali slika (njegova podoba). David McLel an , Karl Marx: A Biography Po drugi strani pa je tudi res, da to, kar gledamo, nikoli ne »Zgodovina imenuje največje može tiste ljudi, ki so plemenitili prebiva povsem v tem, kar izrečemo (glej na primer delo sebe, ko so delovali za skupni blagor, izkušnja slavi kot Joseph Kosuth, One and Three Chairs, 1965). To pa nas nikakor najsrečnejšega tistega, ki jih je največ osrečil.« ne odvezuje tega, da ne bi rekli, da ne bi interpretirali, brali Karl Marx, Razmišljanje mladeniča ob izbiri poklica, str. 15 umetniških del. Ali kot je rekel Jacques Derrida: »Imam en jezik – toda ta jezik ni moj.« vprašanje Ali je bil Marx srečen človek? branja George Klosko, »Socrates on Goods and Happiness«, History of Philosophy Quarterly, letnik 4, št. 3, University of Illinois Press, str. 251–264. Dostopno na: https://politics.virginia. edu/georgeklosko/wp-content/uploads/sites/8/2016/09/sgh. pdf (17. 3. 2019). »Socrates«, The Pursuit of Happiness, www.pursuit-of-happiness. org/history-of-happiness/socrates/ (17. 3. 2019). Karl Marx, »Razmišljanje mladeniča ob izbiri poklica« (1935), v: Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, tretja izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, Milton Glaser, Van Gogh 100 Years, 1989 str. 9–15. Ponatisnjeno z dovoljenjem © Milton Glaser Ltd. 56 57 Marx po Marxu: Together«, On Happiness: New Ideas for the Twenty-First izhodišča in vprašanja – četrtič Century, ur. D. Pike, C. Nelson in G. Ledvinka, University of Western Australia Press, Perth 2016, str. 116–131. Rutger Bregman, »Long live intrinsic motivation. Or why it’s karl marx in william morris time to ditch the carrots and the sticks«, Unbreaking news, Odnos do dela, fetišizacija, dodana vrednost kot identiteta, 22. 12. 2016, https://thecorrespondent.com/5889/long-live-razredni boj intrinsic-motivation-or-why-its-time-to-ditch-the-carrots-and-the-sticks/226402605-5dbd8da4 (22. 3. 2019). referenca William Morris, »Useful Work versus Useless Toil«, predavanje, News from Nowhere and Other Writings, Penguin Books, London 2004, str. 285–306. Dostopno tudi na: www.marxists.org/archive/morris/works/1884/useful. htm (22. 3. 2019). karl marx in rosa luxemburg Spontanost upora, anarhizem, samoniklost, samoaktivacija »Absurdno je razmišljati o množični stavki kot o enkratnem dejanju, izolirani akciji. Ravno nasprotno, množična stavka je Ekonomija kot ledena gora znamenje, nosilna ideja celotnega obdobja razrednega boja, ki Vir: Gibson-Graham et al., Take Back the Economy, 2013. traja že leta, morda desetletja« [str. 33]. »Toda gibanje kot celota Oblikovanje James Langdon. se ne pomika od ekonomskega k političnemu boju, pa niti obratno ne. Vsaka velika politična množična akcija se, potem ko vprašanje doseže najvišjo politično točko, razcepi v množico ekonomskih Če je Morris (sledeč Marxu) v kontekstu dela sanjal o treh stavk. In to velja ne le za vsako od velikih množičnih stavk, upanjih (ter o njih pisal v tekstu Useful Work versus Useless temveč tudi za revolucijo kot celoto. Ekonomski boj s samim Toil), na kaj danes upamo mi? širjenjem, pojasnjevanjem in vključevanjem političnega boja ne pojenja, temveč se razširi, organizira in postane njegov branji enakovredni del. Med njima obstaja najpopolnejša vzajemnost.« J. K. Gibson-Graham, Jenny Cameron in Stephen Healy, Rosa Luxemburg, The Mass Strike, the Political Party and the »Pursuing Happiness: The Politics of Surviving Well Trade Unions, 1906, str. 33 in 35 58 59 »Iz mrtvih strojev, ki jim mesto v produkciji dodeljuje kapital, dodatno se morajo proletarske množice naučiti spremeniti v svobodne Herman Melville, Bartleby: raje bi, da ne, ur. Mladen Dolar, in neodvisne voditelje tega procesa. Pridobiti morajo občutek Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2004. odgovornosti, primeren za aktivne člane kolektivnosti, ki ima lastništvo nad vsem družbenim bogastvom. Razviti morajo referenci marljivost brez kapitalističnega biča, najvišjo produktivnost Rosa Luxemburg, The Mass Strike, the Political Party and brez goničev sužnjev, disciplino brez jarma, red brez avtoritete. the Trade Unions (1906), Marxist Educational Society of Najvišji idealizem v interesu kolektivnosti, najstrožja Detroit, Detroit 1925. Dostopno na: www.marxists.org/ samodisciplina, najiskrenejša javna zavest množic so moralni archive/luxemburg/1906/mass-strike/index.htm temelji socialistične družbe, prav tako kot so neumnost, (24. 3. 2019). egoizem in korupcija moralni temelji kapitalistične družbe.« Karl Marx, »Confession«, Zalt-Bommel, 1. april 1865. Rosa Luxemburg, What Does the Spartacus League Want? , 1918 Dostopno na: www.marxists.org/archive/marx/ works/1865/04/01.htm (24. 3. 2019). Utelešenje bede po Marxu: podreditev Marxov junak: Spartak (tračanski suženj, ki je vodil upor rimskih sužnjev v letih 73–71 pr. n. št.) karl marx in giorgio agamben Karl Marx, Confession, 1865 Kako uzreti temo lastnega časa, kako biti sodoben? vprašanje Stoletje moje, moja zver, le kdo Koga med nami (v današnji družbi) bi lahko prepoznali kot ti pogledal bo v zenice, svobodnega in neodvisnega voditelja? Kdo je danes Spartak? zlepil z lastno bo krvjo dveh obdobij hrbtenice? branji Osip Mandelštam, Stoletje (odlomek), 1923 Rosa Luxemburg, »What Does the Spartacus League Want?« (1918), Selected Political Writings, Rosa Luxemburg, ur. Dick vprašanje Howard, Monthly Review Press, New York 1971. Dostopno glej zgornji odlomek na: www.marxists.org/archive/luxemburg/1918/12/14.htm (24. 3. 2019). branje Rosa Luxemburg, »II. The Mass Strike, A Historical and Not Giorgio Agamben, »Kaj je sodobno?«, Likovne besede, Teoretska an Artificial Product« (1906), The Mass Strike, the Political priloga, 87/88, 2009, str. 2–5. Party and the Trade Unions, Marxist Educational Society of Detroit, Detroit 1925. Dostopno na: www.marxists.org/ referenca archive/luxemburg/1906/mass-strike/ch02.htm (24. 3. 2019). Alain Badiou, Dvajseto stoletje, Analecta, Ljubljana 2005. Odlomek pesmi Osipa Mandelštama je na str. 26. Nekoliko 60 61 modificiran prevod pesmi (z naslovom Doba) je objavljen temveč kot nekoga, ki zahteva, da njegova misel postane tudi v prevodu Draga Bajta v zbirki Lirika, Mladinska družbeno učinkovita.« knjiga, Ljubljana 1984, str. 75–76. Jože Barši, Branje Kapitala, 2007–2008 vprašanje karl marx in historični materializem Kako se ideja o družbeno učinkoviti misli (in vsega do sedaj Vloga posameznika in povezav z drugimi predelanega) umešča v kontekst historičnega materializma? branji Rutger Bregman, The solution to just about everything: Working less, https://thecorrespondent.com/4373/the-solution-to-just-about-everything-working-less/168119985-db3d3c10. Karl Marx, Kapital I: Kritika politične ekonomije, zvezek 1, knjiga 1: Produkcijski proces kapitala, Naprej!, Ljubljana 2012. Knjiga je v angleškem jeziku dostopna na: www.marxists.org/archive/marx/works/download/pdf/ Capital-Volume-I.pdf (23. 3. 2019). Do naslednjega tedna – glede na temo, ki jo raziskujete in želite poglobiti – izberite Jože Barši: Branje Kapitala, 2007–2008 eno do dve poglavji iz Kapitala I. Ponatisnjeno z dovoljenjem avtorja in Moderne galerije. Foto: Dejan Habicht. »Jeseni leta 2007 sem se v okviru Delavsko-punkerske univerze, karl marx in branja marxa ki deluje v Ljubljani, priključil skupini študentov politologije, Obstoječe interpretacije Marxa in vaša interpretacija ki se je enkrat tedensko dobivala na študijsko-bralnih srečanjih interpretacij Marxovega Kapitala. Po političnih spremembah v Sloveniji in ex-Jugoslaviji na začetku 90-tih je branje Marxa tako rekoč »To, kar razstavljajo, pove veliko o muzeju, toda to, česar ne izginilo iz univerzitetnega okolja, obenem pa je knjiga še danes razstavijo, pove še več.« tudi v antikvariatih nedosegljiva. Seveda tu mislim na slovenski Fred Wilson, Mining the Museum, 1992 prevod. Čeprav je trenutno branje Kapitala, zaradi svetovne krize, bolj popularno, ne zagovarjam neke romantične ideje o vprašanje razrešitvi krize sveta skozi Kapital, napisan v 19. stoletju. Vendar Če je vaša naloga (v kontekstu branja in interpretiranja Marxa) pa se mi zdi ponovno branje nadvse priporočljivo, oziroma narediti nevidno vidno, kako odgovarjate na zastavljeno? še drugače, s ponovnim branjem ga je potrebno redefinirati, ga nekako na novo izumiti. Brati Marxa ne toliko kot misleca, 62 63 branje vprašanje Judith E. Stein, »Sins of Omission: Fred Wilson’s Mining The Kaj je torej res in kaj ni? Kdaj je pomembno, kaj je res, in kdaj Museum«. Prvič objavljeno v: Art in America, oktober ni (če kdaj je ali ni)? 1993. Dostopno na: Slought Salons for a new criticism: www.yougenics.net/griffis/courses/arts344/readings/ branji MiningMuseum.pdf (24. 3. 2019). Colin Higgins, »‘Seeing “Sights” That Don’t Exist’: Karl Marx in the British Museum Round Reading Room«, Library & Information History, 33:2, 81–96, 2017. Dostopno na: karl marx in vsakdanje https://doi.org/10.1080/17583489.2017.1298892 (24. 3. 2019). Kdo smo in kaj mislijo, da smo? Uvod v delo: Cherilyn Ireton in Julie Posetti, Journalism, ‘Fake News’ & Disinformation: Handbook for Journalism Education and Training, UNESCO, Pariz 2018, https://en.unesco.org/ sites/default/files/journalism_fake_news_disinformation_ print_friendly_0_0.pdf (24. 3. 2019). referenci »Marx: reader at the British Library, 1873«, British Library, www.bl.uk/learning/timeline/item106263.html (24. 3. 2019). Karl Marx, »Confession«, Zalt-Bommel, 1. april 1865. Dostopno Vpis Karla Marxa v register Britanske knjižnice, 1873 Ponatisnjeno z dovoljenjem © The British Library Board (Add. 54579, f. 1) na: www.marxists.org/archive/marx/works/1865/04/01.htm (24. 3. 2019). »Marx je bil leta 1849 izgnan v London in je tam živel do konca svojega življenja. Velik del časa je preživel v čitalnicah Britanskega muzeja (ki je tedaj vseboval zbirko Britanske 1. 4. 2019 knjižnice) – to je njegov vpis v register iz leta 1873. Tam je Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): pripravljal svojo najslovitejšo knjigo Kapital, ki postavlja v Pesnik T. S. Eliot v Štirih kvartetih, v prvem kvartetu Burnt ospredje njegovo teorijo politične ekonomije, s slavno frazo Norton združi vse tri čase v večno navzočnost: »Čas sedanji in ‘Vsak po svojih zmožnostih in vsakemu po njegovih potrebah’.« čas pretekli / sta oba morda navzoča v času prihodnjem / in čas Karl Marx: bralec v Britanski knjižnici, 1873 prihodnji vsebovan v času preteklem.« Kakšne so torej meje našega časa? Kateri čas živimo? Imamo, če sploh imamo, danes? Marxova maksima: Nihil humani a me alienum puto [Ni mi tuje Ali je morda brez-čas-je? Namreč, v angleškem »Edge of Now« nič človeškeg] je v »sedaj« [now] vsebovan »no«, torej ne? Marxov moto: De omnibus dubitandum [Dvomi o vsem] 64 65 Čas in pozaba. Amnezija je v kapitalizmu aktivna. Diktatura samo v svetu razglabljanja. »tukaj in zdaj«, totalitarizem sedanjega trenutka, prevladovanje Kar mogoče je bilo in kar je bilo danes nad včeraj in danes danes amnezije do preteklosti. vodi k istemu koncu, ki je zmeraj navzoč. Kapitalizem kot sistem je progresiven. Drvi vse hitreje, tisto, Koraki odmevajo v spominu kar stoji na mestu, propada. Kapitalizem lahko razumemo kot skozi prehod po katerem nismo krenili kompleksno samouničujočo strukturo, ki neprestano spreminja proti vratom, ki jih nismo odprli produkcijske procese, delo in odnose, notranje in zunanje v vrt rož. Moje besede odmevajo pogoje, pri čemer nekritično porablja in izčrpava vire. In ob tako, v tvojem duhu. tem hitro pozablja. Briše načrtno in nenačrtno. Vendar čemu vznemirjati prah in skodeli rožnih lističev Pa vendar: vedno je obstajal spor med zgodovino in sedanjostjo. ne vem. Sedanjost je bila in je v sporu s preteklostjo. Stari časi so pač Dragi odmevi preteklost, so mimo ... Ali so res? Ko živimo sedanjost, smo napolnjujejo vrt. Naj jim sledimo? že svoja preteklost. Toda kako vidimo preteklost? Preteklost Brž, je rekel ptič, najdite jih, najdite jih, vedno vidimo skozi lečo, daljnogled, očala, ideološka očala. za vogalom. Skozi prva vrata, Perspektiva, zorna točka pa je tista, ki ustvarja ali soustvarja v naš prvi svet, naj sledimo svoj objekt. goljufiji drozga? V naš prvi svet? Tam so bili, dostojanstveni, nevidni, Igra spomina in amnezije je Zgodovina. Spomin je tudi način, stopajoč brez vtiskov, preko mrtvega listja, kako nekaj pozabimo: to je ekonomija spomina. Spomnimo se v jesenskem žaru, skozi trepetajoči zrak, tistega, kar potrebujemo, in pozabimo tisto, kar ni prijetno, kar in ptič je klical, v odgovor moramo pozabiti. neslišni glasbi pritajeni v grmovju, in neviden žarek očesa je preletel, zakaj rože T. S. Eliot so imele videz cvetov, ki so ogledovani. Štirje kvarteti: Burnt Norton Tam so bili kot naši gostje, hkrati gostitelji in pogoščeni. Tako smo šli, tudi oni, vzorno razvrščeni, I skozi prazen drevored, v krog pušpanove žive meje, Čas sedanji in čas pretekli da bi pogledali v izsušeni ribnik. sta oba morda navzoča v času prihodnjem Suh je ribnik, suh beton, rjavo obrobljen, in čas prihodnji vsebovan v času preteklem. in ribnik se je napolnil z vodo iz sončne luči, Če ves čas je večno navzoč in lotos se je vzdignil, mirno, mirno, ves čas je neodrešljiv. gladina se je bleščala iz srca luči, Kar mogoče je bilo je abstrakcija in oni so bili za nami, odsevali so v ribniku. ki ostaja nenehna možnost Potem je šel mimo oblak, in ribnik je bil prazen. 66 67 Proč, je rekel ptič, zakaj listje je bilo polno otrok, Marx po Marxu: vznemirljivo pritajenih, zadržujočih smeh. izhodišča in vprašanja – petič Proč, proč, proč, je rekel ptič: človeški rod ne more zdržati dosti resničnosti. Čas pretekli in čas prihodnji karl marx in william morris kar mogoče je bilo in kar je bilo Odnos do dela, fetišizacija, dodana vrednost kot identiteta, vodi k istemu koncu, ki zmeraj je navzoč. razredni boj Odlomek pesmi iz: T. S. Eliot, Pesmi in pesnitve, prevedel Veno »Marx si v 'Fragmentu' predstavlja ekonomijo, v kateri je Taufer, DZS, Ljubljana 1966, str. 88–89. glavna vloga strojev proizvajanje, glavna vloga ljudi pa nadzor nad njimi. Jasno mu je bilo, da bi bile v takšni ekonomiji glavna produkcijska sila informacije. Produkcijska moč strojev, kot so avtomatizirani stroj za predenje bombaža, telegraf in parna lokomotiva, ni odvisna od količine dela, potrebnega za njihovo izdelavo, temveč od stanja družbenega znanja. Z drugimi besedami, organizacija in znanje k produkcijski moči prispevata več kot delo za izdelavo in vodenje strojev. Glede na to, kaj je marksizem postal – teorija izkoriščanja, ki temelji na kraji delovnega časa – je bilo to revolucionarno stališče. Govorilo je o tem, da se, ko znanje postane produkcijska sila, ki presega dejansko delo, porabljeno za izdelavo stroja, ključno vprašanje ne glasi več 'plače proti profitu', temveč kdo nadzoruje to, kar je Marx poimenoval 'moč znanja'.« Paul Mason, The end of capitalism has begun, 2015 vprašanje (Prihajajoči?) svet, kjer vladajo informacije/znanja/ekologija ... kot produkcijska sila? Kdo nam bo torej vladal (nas kontroliral) v prihajajočem svetu in kakšna bo pri tem vaša vloga? branje Paul Mason, »The end of capitalism has begun«, The Guardian, 17. 7. 2015, www.theguardian.com/books/2015/jul/17/ postcapitalism-end-of-capitalism-begun (5. 4. 2019). 68 69 Brian Milani, »New Productive Forces & Emerging Human branji Potentials« (poglavje 4), Designing the Green Economy: Konkretni ukrepi mladih za podnebno pravičnost, https://files. The postindustrial alternative to corporate globalization, dnevnik.si/2019/Ukrepi-mladi-za-podnebno-pravicnost.pdf Rowman & Littlefield, Washington 2000. Slavoj Žižek, »Če želimo na tem planetu preživeti, moramo opustiti sklicevanje na nacionalno državo«, Misliti pogoje našega časa, ur. Barbara Predan, ALUO, Ljubljana 2019. karl marx in rosa luxemburg Spontanost upora, anarhizem, samoniklost, samoaktivacija referenci Mladi za podnebno pravičnost, Podnebni štrajk, tiskovna konferenca, kanal vŽIVOsi na YouTubu, 13. 2. 2019, www.youtube.com/watch?v=DXESlcORsY8&feature=yo utu.be&fbclid=IwAR1sMs2pRfwg_eo7xTL4Hs3sbzhpleyB3_ gCMrx2XQXKiAh18Gy-_Yz2d1E (30. 3. 2019). Karl Marx in Friedrich Engels, O historičnem materializmu, Cankarjeva založba, Ljubljana 1956. karl marx in giorgio agamben Kako uzreti temo lastnega časa, kako biti sodoben? Mladi za podnebno pravičnost, Podnebni štrajk, tiskovna konferenca, 13. 2. 2019. »A lahko začnemo?«, je vprašala novinarka med tiskovno konferenco. »Kot socialisti po Marxu, tako kot biologi po Darwinu, zgolj sprejemamo materialno realnost sistema, v katerem živimo. »Iz principov sveta razvijamo svetu nove principe. Ne pravimo Produkcijske sile slonijo na izkoriščanju, da bi pridobile mu: opusti svoje boje, neumnost so; mi ti bomo vrgli prave 'presežno vrednost', in zahtevajo poblagovljeno delo, ki odtujuje borbene parole. Svetu kažemo le, zakaj se pravzaprav bori, in delavce. Boj je del kapitalističnega sistema. Šele tedaj, ko se zavest je stvar, ki si jo mora prisvojiti, četudi noče.« delavci ozavestijo kot razred in delujejo v svojem imenu, Karl Marx, Pismo Rugeju, 1843, str. 9 delujejo afirmativno za odpravo sistema. Tu pravzaprav ne gre za globoka vprašanja morale; ne gre za pravičnost. Gre za boj vprašanje med tistimi, ki nadzorujejo lastno usodo in niso odtujeni od sredstev za preživljanje (kapitalisti), in onimi, ki si želijo teh S čim moramo začeti? razmer tudi zase, a jim je to odtegnjeno (delavski razred).« Ramsin Canon, What It Means to Be a Marxist, 2018 vprašanje Ste sodobni? Kaj boste torej naredili? 70 71 branja 2. Sistem enakovrednih izmenjav ( peer-to-peer) je tudi Jelica Šumič Riha, »Hieroglifi nove nečloveškosti«, v: Giorgio tehnološka infrastruktura, ki omogoča generalizacijo in Agamben, Odprto. Človek in žival, Koda, Ljubljana 2011. nadgradnjo takšnih odnosov. Ramsin Canon, »What It Means to Be a Marxist«, Jacobin, 3. Sistem enakovrednih izmenjav ( peer-to-peer) tako 11. 12. 2018, www.jacobinmag.com/2018/12/marxism-omogoča nov način produkcije in lastnine. socialism-class-struggle-materialism (31. 3. 2019). 4. Sistem enakovrednih izmenjav ( peer-to-peer) ustvarja Daniel Denvir, »Why Marx’s Capital Still Matters, An Interview potencial za prehod v ekonomijo, ki bo generativna tako With David Harvey«, Jacobin, 12. 7. 2018, www.jacobinmag. do ljudi kot do narave. com/2018/07/karl-marx-capital-david-harvey (31. 3. 2019). Jipson John in Jitheesh P. M., »‘The Neoliberal Project is Alive Verjamemo, da bodo ti štirje vidiki temeljito spremenili But Has Lost Its Legitimacy’: David Harvey«, The Wire, človeško družbo.« 9. 2. 2019, https://thewire.in/economy/david-harvey-Michel Bauwens et al., Peer to Peer: The Commons Manifesto, str. 1 marxist-scholar-neo-liberalism (31. 3. 2019). vprašanje Vaša vloga v svetu in za svet brez rasti? karl marx in historični materializem Vloga posameznika in povezav z drugimi branja Michel Bauwens et al., Peer to Peer: The Commons Manifesto, »Odkar je Marx označil produkcijske obrate v Manchestru kot University of Westminster Press, London 2019. model nove kapitalistične družbe, še ni bilo globlje spremembe Paul Mason, »The end of capitalism has begun«, The Guardian, temeljev našega družbenega življenja. Ker se kapitalizem sooča 17. 7. 2015, www.theguardian.com/books/2015/jul/17/ z vrsto strukturnih kriz, se pojavlja nova družbena, politična postcapitalism-end-of-capitalism-begun (30. 3. 2019). in ekonomska dinamika: sistem enakovrednih izmenjav ( peer- »Evropa, čas je, da prenehamo biti odvisni od rasti«, Pismo to-peer). skupine zaskrbljenih znanstvenikov s področij družboslovja in naravoslovja iz vseh 28 držav EU poziva Evropsko unijo, Kaj je sistem enakovrednih izmenjav ( peer-to-peer)? Zakaj njene institucije in države članice, Mladina, 17. 9. 2018, je bistvenega pomena za izgradnjo na skupnem zasnovane www.mladina.si/187363/evropa-cas-je-da-prenehamo-biti-prihodnosti? Kako lahko to uresničimo? To so vprašanja, na odvisni-od-rasti/ (31. 3. 2019). katera skušamo odgovoriti s povezavo štirih vidikov: dodatno 1. Sistem enakovrednih izmenjav ( peer-to-peer) je vrsta Ramsin Canon, »What It Means to Be a Marxist«, Jacobin, družbenih odnosov v človeških omrežjih, kjer imajo 11. 12. 2018, www.jacobinmag.com/2018/12/marxism-udeleženci največjo možno svobodo pri povezovanju. socialism-class-struggle-materialism (31. 3. 2019). 72 73 karl marx in branja marxa bo le kupoval hrane in odplačal dolgov, temveč da bo podžgal Obstoječe interpretacije Marxa in vaša interpretacija množice. Ko knjiga ni bila uspešna, jih je to zdrobilo. Zaradi interpretacij žrtev, ki jih je zahtevala, je Karlovo telo komajda še delovalo, Jenny [Marx] pa je postala zagrenjena: ‘Lahko mi verjamete, ko vam povem, da je bilo le malo knjig napisanih v težjih okoliščinah, in lahko bi napisala njeno skrivno zgodovino, ki bi razkrila mnoge, premnoge neizrečene težave, tesnobe in muke. Če bi delavci zgolj slutili žrtvovanje, ki je bilo potrebno za dokončanje tega dela, napisanega le zanje in zaradi njih, bi morda pokazali malce več zanimanja.’« vprašanje Jenny Marx v članku The Life of Jenny Marx Ali kaj manjka? Če da, kaj? »Čas je iz sklepa spahnjen. Zlo pekla, branje da jaz sem mož, ki naj ga uravna.« Jacques Rancière, »On Art and Work«, The Politics of Aesthetics: William Shakespeare, Hamlet, str. 59 The Distribution of the Sensible, Continuum, London 2011. »Njegovo ime bo živelo skozi stoletja in prav tako njegovo delo!« Friedrich Engels, Govor na Marxovem grobu, 1883, str. 185 karl marx in vsakdanje Kdo smo in kaj mislijo, da smo? »Nova znanstvena resnica ne zmaga s prepričevanjem nasprotnikov in z njihovim razsvetljevanjem, temveč zato, ker njeni nasprotniki sčasoma pomrejo, zraste pa nova generacija, ki to resnico pozna.« Max Planck, Scientific Autobiography and Other Papers, 1949 vprašanje Čigava generacija ste? Kateri čas je vaš? »Marxov grob«, rezultati iskanja v brskalniku Google branja Harrison Fluss in Sam Miller, »The Life of Jenny Marx«, Jacobin, »Leta 1867 je v Londonu izšel Kapital, knjiga, s katero se je 14. 2. 2016, www.jacobinmag.com/2016/02/jenny-karl-marx-Karl ukvarjal kakšnih petnajst let in ki še danes pomeni njegov mary-gabriel-love-and-capital (31. 3. 2019). največji dosežek. Njegova družina je upala, da njen uspeh ne 74 75 Mark Bulik, »1871: Karl Marx’s Premature Obituary«, subjektivnost z zunanjostjo. Telo je torej prvi svet, iz njega The New York Times, 6. 8. 2015, www.nytimes.com/times-izhaja izkušnja in šele s telesom je izkušnja mogoča. insider/2015/08/06/1871-karl-marxs-premature-obituary/ (31. 3. 2019). Čigavo pa je telo? Vsakdo ima svoje telo, toda koliko ga imamo »Karl Marx’s Funeral«, Der Sozialdemokrat, 22. 3. 1883, zares v posesti in ali nam v celoti pripada? Telo ni nekakšen www.marxists.org/archive/marx/works/1883/death/dersoz1. zaprt »objekt«, je živ in odprt sistem, kjer se »pretaka, meša«, htm (31. 3. 2019). poteka gibanje, cirkulacija med zunanjim in notranjim. Meja Pierre Azoulay, Christian Fons-Rosen in Joshua S. Graff Zivin, je zabrisana, je zgolj navidezna, ker telo ni nekaj zaprtega Does Science Advance One Funeral at a Time? , NBER (internega) nasproti odprtemu (eksterierju). Naš »notranji« svet Working Paper Series, National Bureau of Economic je obrnjen navzven in zunanji svet je tako tudi naš notranji svet. Research, Cambridge 2018. Dostopno na: www.nber.org/ To se seveda ne dogaja zgolj v pogledu, ampak v vsem telesu. papers/w21788.pdf (31. 3. 2019). Telo je tu vsekakor pred pogledom in je nekakšen veliki čuteči organ z močnim čutenjem in potencirano občutljivostjo. reference Friedrich Engels, »Govor na Marxovem grobu« (1883), v: Občutenje pa seveda ni vezano samo na rob, na mejo telesa – Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela v petih zvezkih, kožo, saj je v celotnem telesu. Naše dojemanje je telesno-V. zvezek, tretja izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, prostorsko-časovno – peripatetično – takšno, ki hodi naokoli. str. 181–185. Naše izkušnje v svetu se dosegajo ter potrjujejo z neskončnim Max Planck, Scientific Autobiography and Other Papers, in neprestanim soočanjem – dotikanjem – skozi celo telo. Telo Philosophical Library, New York 2007. je torej tam, kjer človek čuti. In telo je tam, kjer je človek ranljiv. Wil iam Shakespeare , Hamlet, Mladinska knjiga, Ljubljana 1996. Telo je tudi tam, kjer obstaja spolna razlika. Telo torej pomeni ugodje, bolečino in užitek. 8. 4. 2019 Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): Telo in svet. Tradicionalno kiparstvo, pa tudi sodobno, nas velikokrat opozarja in opominja, da smo »utelešena bitja«. Utelešenje je določeno z rojstvom. Telo je v več pomenih naša končnost in naša omejitev v odnosu do neskončnega, brezmejnega prostora in časa. Smo v telesu in tudi prihajamo iz telesa, pa vendar je naše telo vedno tudi »objekt« v svetu, ki hkrati vsebuje svet. Naša percepcija sveta in drugega se dogaja skozi čute, »luknje v telesu«, ki povezujejo našo utelešeno 76 77 Marx po Marxu: mora vzpostaviti nov paradigmatski sistem, če želimo razumeti izhodišča in vprašanja – šestič in zlasti osvoboditi novo konstelacijo človeške dejavnosti, tehnologij, vmesnikov in družbenih interakcij. Toda menjava paradigme se odvija z drugačno hitrostjo kot čas tehnoloških Za zadnje srečanje so vse skupine prejele isto izhodišče, vprašanje potencialov in produktivnih potencialov občega intelekta. in napotke za nadaljnje branje. S pomembnim dodatkom: vsaka Menjava paradigme se zapleta v počasni čas kulture, družbenih skupina je dano izhodišče, vprašanje in branje umestila v svoj navad, vzpostavljenih identitet, razmerij moči in prevlade kontekst raziskave. ekonomskega načela. Kapitalizem, ki ni zgolj ekonomski in družbeni, ampak tudi kulturni in epistemični sistem, »Imamo torej nadzornike nadzornikov in ljudi, ki ustvarjajo semiotizira strojne potenciale postindustrijskega sistema po zanje orodja, s katerimi potem nadzorniki nadzorujejo reduktivnih paradigmatskih obrazcih. Dediščina moderne dobe nadzornike. Prava dejavnost ljudi naj bi bila vrnitev v šolo in z vsem bremenom industrije (pa tudi z bremenom miselnih razmišljanje o tem, o čem so razmišljali, preden je nekdo prišel navad, kompetitivnih in agresivnih imaginarijev) nas teži kot mimo in jim povedal, da morajo za preživetje delati.« nepremostljiva ovira in preprečuje, da bi se razprla perspektiva Richard Buckminster Fuller, 1970 redistribucije in postopne širitve mezdnega dela. »V čem tedaj obstaja povnanjenje dela? Prvič [v tem], da je [Ali kot še razloži Marx v delu Očrt kritike politične ekonomije]: delo delavca vnanje, tj., da ne spada k njegovemu bistvu, da se ‘Kapital tukaj – docela nenamerno – reducira človeško delo, zategadelj delavec v svojem delu ne zatrjuje, marveč zanikuje, porabo moči na minimum. To bo v prid emancipiranemu delu da se ne počuti dobro, marveč nesrečno, da ne razvija svobodne in je pogoj njegove emancipacije.’« fizične in duhovne energije, ampak trpinči svojo naravo in Franco Berardi – Bifo, Duša na delu, str. 60–61 ugonablja svojega duha. Delavec se zategadelj počuti šele izven dela pri sebi in v delu izven sebe. Doma je, kadar ne dela, in vprašanje kadar dela, je zdoma. Njegovo delo zategadelj ni prostovoljno, Ko strnete vseh pet svojih prejšnjih odgovorov in v novo celoto ampak prisiljeno, prisilno delo.« (poleg Marxove misli) dodate pogoj emancipacije dela: kako se Karl Marx, Prvi rokopis: Odtujeno delo, 1844, str. 303 glasi vaš zadnji, šesti odgovor? »Po zaslugi akumulacije znanosti in splošnih sil družbenega branji uma, kakor še zapiše Marx, delo postane odvečno. Težnja Karl Marx, »Prvi rokopis: Odtujeno delo« (1844), v: Karl Marx, kapitala, če jo ugledamo karseda jasno, je eliminirati človeško Friedrich Engels, Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, delo v njegovi neposredni, materialni obliki in ga nadomestiti tretja izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 301–315. s tehnološko izrabo znanosti. Obstaja možnost, da bo Franco Berardi – Bifo, »Brez duše«, Duša na delu, Maska, razvoj te težnje ponesel globalni produkcijski sistem izven Ljubljana 2013, str. 9–19. paradigmatske orbite modernega kapitalizma. V tej točki se 78 79 referenca študijski projekti seminarja Elizabeth Barlow, »The New York Magazine Environmental marx po marxu: kunst marx Teach-In«, New York Magazine, 30 3. 1970. Odlomek misli Richarda Buckminstra Fullerja je na str. 30. Študentje različnih študijskih smeri na ALUO so dvanajst te-dnov brali, raziskovali, ustvarjali in mislili Marxova besedila in 15. 4. 2019 teze. Brali so o življenju Marxa, o njegovih mladostnih uporih, Dodatek za predavanje (skupno vsem skupinam): bojih, uspehih in bedi, v kateri se je pogosto znašel skupaj z Marx in povezava z grškim Prometejem (on, ki vidi ali misli družino. Kljub slednji pa je bilo nemogoče spregledati njegovo prihodnost): do katere mere sploh smo – oblikovalci, umetniki – željo in vse do smrti vseprisotno optimistično vero v možnosti predani ideji iskanja prihodnosti? za izboljšanje stanja sveta, v katerem živimo. Za čas po marksizmu, ko boj za enakost vseh nas končno ne bo več potreben. Poleg Marxovih besedil so seminar Marx po Marxu: Kunst Marx spremljala številna dodatna predavanja sodobnih avtorjev. Ta so nam z različnih zornih kotov predstavila sveža razmišljanja o kontekstu Marxove misli in nam ponudila orodje za premislek Marxa v kontekstu časa, v katerem živimo. V nadaljevanju sledi predstavitev osmih študentskih del, nastalih v okviru projekta Marx po Marxu: Kunst Marx, ki je v študijskem letu 2018/19 potekal na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pri projektu so sodelovali: Simon Bregar, Tamara Fras, Eva Garibaldi, Lin Gerkman, Miha Hain, Jakob Koncut, Maruša Mazej, Neža Medved, Tjaša Mužina, Nina Podobnikar, Simon Rozman, Blaž Skodlar, Gregor Stražar, Isidora Todorić, Jera Tratar, Andraž Rudi Vrhovšek, Zala Zagoršek, Simona Žiher Mentorji: izr. prof. Petra Černe Oven, prof. Alen Ožbolt, doc. dr. Barbara Predan Pobudnik in koordinator projekta: dr. Urban Šrimpf (Goethe- -Institut Ljubljana) 80 81 Simon Bregar, Jakob Koncut, Gregor Stražar Življenje se mora zaradi delovanja sistema prilagajati matema-brez nič ni nič tičnim formulam. Sistem nas v vseh pogledih našega bivanja nenehno ocenjuje. Vrednost naših pravic ocenjuje pravo. Vrednost našega zdravja ocenjujejo zavarovalnice. Vrednost našega Delavec postaja toliko revnejši, kolikor več bogastva dela ocenjujeta delodajalec in trg. Vrednost našega prostega producira, kolikor več moči in obsega dobiva njegova časa ocenjujejo virtualna družbena omrežja. produkcija. Delavec postane tem cenejše blago, čim več blaga izdela. Z uvrednotenjem [ Verwertung] sveta Vrednote, ki jih zagovarja kapital, so individualistične. Nujno stvari raste v premem sorazmerju razvrednotenje je, da družba najde notranjo motivacijo v gradnji prijaznejšega sveta ljudi. Delo ne producira samó blaga; producira in pravičnejšega sveta. Pri tem je pomembno, da motivacije ne sámo sebe in delavca kot blago, in sicer v razmerju, v vodi le empatija do soljudi. Kapitalizem jo je zahrbtno premagal katerem sploh producira blago. in na hrbtu navidezne dobrodelnosti nadaljuje svojo brezbrižno — Karl Marx, »Odtujeno delo«, Ekonomsko-filozofski pot. Za korenite in sistemske spremembe bomo morali v sebi rokopisi, 1844 najti pristen, iskren altruizem. Notranjo strast do življenja in njegovega smisla. Šele potem bomo zmožni gojiti zdrave upe V dobi kapitalizma nas pretanjeno prežema vse večje razvre-o srečnem življenju, delu, okolju in družbi, kjer bodo vladali dnotenje človeka. Zato je nujno, da slednje prepoznamo. Nujno sodelovanje, sočutje ter socialna in okoljska pravičnost. je, da svoj položaj umestimo v aktualni kontekst časa in prostora 21. stoletja. S pomočjo ključnih nosilcev sodobne družbe Znanje je elitizirano. Zato bomo morali opraviti prehod od priv nadaljevanju kritično opredeljujemo točke, na katerih sistem vatizacije informacij, znanja, naravnih dobrin/virov in sredstev degradira družbo in izrablja posameznika v lastno korist. produkcije k odprtokodnim alternativam, ki upoštevajo načela biomimikrije in se tako približujejo trajnostnemu družbenemu Človek je v kapitalizmu sposoben oceniti vrednost abstraktnih ekosistemu. Menimo, da prost in odprt tok znanja ter življenj-stvari in njegova sposobnost ocenjevanja abstrakcij definira sko pomembnih dobrin, kjer ni prisoten le motiv po dobičku, njega samega. Od delovnega človeka se pričakuje, da izpolnjuje lahko vznikne le prek avtonomnih, decentraliziranih organi-družbene norme. Slednje pomeni, da se od vsakogar neizpodbi-zacijskih oblik, distanciranih od ustaljenih monopoliziranih tno pričakuje, da ustvarja in porablja kapital. sistemov, ki prežemajo tako ekonomijo kot politiko, naše delo, zasebno življenje in prosti čas. Družba izobražuje z namenom nadaljnje podpore razvoju delu-jočega mehanizma. Navidezno ima vsak možnost izbire svoje Delo se neizogibno oddaljuje od delavca. Problematika eman-usode. Toda usodo mu pravzaprav določajo organi sistema, ti cipacije dela v dobi avtomatiziranega dela in intelekta nas bo pa pravega mentalnega in moralnega preboja ne dopuščajo. pripeljala do tega, da bomo morali na novo razviti svoj smisel Izobraževalni sistem nas nauči misliti kot del sistema, ne pa kot in poslanstvo. Zavedamo se, da je v smeri razumevanja post-snovalce nove prihodnosti. industrijske družbe eden od ključnih elementov za novo dobo 82 83 spremenjen odnos do dela, vzgoje in šolstva. Živimo v obdobju prehoda iz družbe, usmerjene v korist industrije, v družbo, usmerjeno v korist osebnega razvoja. Za osebni razvoj pa sta ključna naše znanje in razvoj občutka za družbo, ki temelji na kolektivizmu in altruizmu namesto na individualizmu in tek-movalnosti, ki jo sistem spodbuja sedaj. brez nič ni nič Z delom, naslovljenim Brez nič ni nič, smo raziskovali odnos človeka do dela znotraj kapitalistične družbe. Dokumenti-rali smo serijo služb brez večjega družbenega pomena, ki jih kapitalizem paradoksalno generira. Z medijema fotografije in videa smo vzpostavili dialog med delavcem in delom, ki ga ta opravlja. Delavec je prikazan dvakrat: na eni strani kot delovno sredstvo za opravljanje brazpomenskega dela, na drugi strani kot posameznik sodobne družbe, odtujen od lastnega dela. literatura in viri Brooks, Mick, »Productive and unproductive labour«, In Defence of Marxism, 18. 5. 2005, www.marxist.com/unproductive-labour1981. htm (10. 4. 2019). Graeber, David, »‘I had to guard an empty room’: the rise of the pointless job«, The Guardian, 4. 5. 2018, www.theguardian.com/ money/2018/may/04/i-had-to-guard-an-empty-room-the-rise-of-the-pointless-job (23. 4. 2019). Illing, Sean, »Bul shit jobs: why they exist and why you might have one«, Vox, 10. 10. 2018, www.vox.com/2018/5/8/17308744/bul shit- -jobs-book-david-graeber-occupy-wall-street-karl-marx (23. 4. 2019). 84 85 Isidora Todorić »neprizanesljiva kritika vsega, kar obstaja« Kapitalizem požre lastno kritiko in jo uporabi, da izboljša svoje napake. Ali jih sam dojema kot napake? Dovolj je, da objekt1 obstaja, ni treba, da je uporabljen. Zato presežku sledi de(kon)strukcija. Hiperprodukciji, ki se dogaja tako v proizvodnji kot v umetnosti,2 sledi uničenje, da se ustvari prostor za novo. Če umetnostni prostori delujejo v skladu s kapitalistično politiko, ali je potem tudi umetnostno delo odtujeno delo? Umetniška dela v takem sistemu nimajo moči in obstajajo zato, da so. Komunističnim režimom očitajo propagandno umetnost. Tudi kapitalistična umetnost je propaganda. Ironija ni kritika. Umetnost naj gre ven. Naj okupira javni prostor. 1 OBJEKT kot produkt in umetniški objekt. 2 V umetnosti hiperprodukcija vodi v izgubo kritične moči dela. 86 87 88 89 90 91 Blaž Skodlar, Andraž Rudi Vrhovšek hipu, z danes na jutri, nas potiska v nihilizem, v stanje pasivno- človek nosi kal upora sti, vse našteto pa kapitalističnemu sistemu še kako ustreza.1 Ob tem ne smemo zanemariti tudi drugih družbenih ureditev, Stojimo na pragu in trkamo na vrata novemu svetu. S temi ki so se zgodile v bližnji preteklosti. Za primer vzemimo besedami bi lahko strnili misel francoskega filozofa Alaina prejšnje stoletje, ko je kapitalizmu nasprotoval komunistični Badiouja, ki nagovarja nas, mlade. Nagovarja nas kot kal novega blok, katerega izvajanje je bilo osnovano na slabi izpeljavi sveta, ki izrašča iz starega. Kdaj bi bil za to boljši trenutek kot Marxove ideje. Ta je v teoriji zagovarjala družbeno in danes, ko stojimo praktično še vedno na začetku novega stoletja ekonomsko ureditev enakopravne družbe brez proizvodnje v in – če si dopustimo sanjati – tudi novega tisočletja, novega zasebni lasti, denarja in družbenih razredov. V komunizmu naj sveta, novih generacij. bi bila torej vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi ljudje pa naj bi imeli enak družbeni in ekonomski položaj. Kot vemo, Danes na robu revščine živi skoraj 50 odstotkov globalnega do komunistične družbe, o kateri je pisal Marx, v praksi še prebivalstva. Ostalih 40 odstotkov vsakodnevno soustvarja ni prišlo. Implementacije koncepta so se zaradi represivnih kapitalistično »mašinerijo«, v kateri uspeva najbogatejših 10 oblasti, nasilja in pobojev (vsemu naštetemu marksizem odstotkov ljudi. V pičlih nekaj stoletjih je kapitalizmu s svojo ostro nasprotuje) sčasoma izjalovile. Uporu je sledil razpad komunističnega bloka. Vprašanje, ki se iz danega zastavlja, je, zakaj je praksa tako Slika 1: Vlada, v kakršnem koli pomenu, naj drugačna od v teoriji zastavljenih tez. Kaj gre za kralja, diktatorja, duhovnega voditelja ali demokratično izvoljeno predsedstvo, so prinesla razočaranja vseh -izmov, ki smo nima pravice posedovati posameznika. jih skozi različna obdobja kot človeštvo Povzdignimo glas: smo ljudje in smo med preživeli? seboj enakopravni. (Slika 1) Grafit na zgradbi Univerze v Lyonu med študentskimi protesti leta 1968, foto: George Garrigues Slika 2: Orodja manipulacije imajo moč v trenutku razbliniti ideal idealnega. Lep primer slednjega je brexit. obljubo o iskanju sreče uspelo okrniti tisočletja staro idejo o Je prikaz oblasti, ki v svoji napaki ne dovoljuje priznanja demokraciji. Kljub temu vedenju še naprej slepo verjamemo v izgubljenega položaja, hkrati pa z zavračanjem novega referenduma milijonom Britancev jemlje pravico do obstoječi ekonomski sistem, saj se nam zdi, da izhoda sploh ni, izražanja svobodne volje. ali še slabše, zdi se nam, da nam aparat globalno prevladujočega (Slika 2) Peticija za ukinitev 50. člena, brexit sistema daje (ali bolje, odmerja) dovolj svobode za življenje. (osebni arhiv) Zares pa te svobode nimamo, saj nam je v praksi odmerjena z višino zaslužka. Prav ta višina pa sistemu daje pravico, da nas 1 Povzeto po Alain Badiou, The True Life ( La vraie vie), upravlja. Nekakšen sestav impulzivnosti odločanja, življenja v Librairie Arthéme Fayard, 2016, str. 9–13. 92 93 Če si nataknemo očala nihilizma – ki nam jih tako z veseljem ponuja kapitalizem – potem je snovanje kakršne koli ideje novega sveta že v izhodišču prešito s strahom pred neuspehom. Napake niso dopuščene, saj smo prav zaradi napak pri izvajanju družbenih sistemov doživeli in še doživljamo toliko grozot. Posledično venomer iščemo ultimativne, idealistične rešitve, kar pa nas lahko hitro privede do tega, da se ustavimo že na začetku poti, saj se zavedamo, da napakam najverjetneje ne bo mogoče ubežati. To pa nas hendikepira v iskanju rešitve za izhod iz situ-acije. Največ, kar nam od časa do časa uspe, je, da se s pomočjo anarhične ideje upremo vsaki hierarhični strukturi nadvladja. kako torej misliti upor? kako prepoznati kal upora? Upora ni, če ni tebe, mene, njega, nje, vas in nas. Upor je vsakič, ko smo se pripravljeni upreti pasivnosti, ki jo v nas neguje obstoječi sistem. V nekem trenutku se lahko združimo za skupen cilj. Nastane masa, zanos, ki daje uporu prepotrebno telo. Toda upor je mogoč le, ko ne glede na njegovo telo prav vsak od nas postane Spartak, osvobojeni subjekt, ki misli, ki si upa izraziti svoje zahteve, potrebe, dvom, vprašanja in nezadovoljstvo. To je trenutek, ko vsak od nas postane figura upora. Trenutek, ko v sebi najdemo kal upora in smo se sposobni upreti temu, da smo še naprej le orodje sistema. To je trenutek, ko se rodi spontana ideja o uporu, ki se kasneje oblikuje v organizirano dejanje. Sliki 3 in 4: Zavedanje odsotnosti pravic in ustvarjene neenakosti nas mora pripeljati do trdnih odločitev, da izrazimo nezadovoljstvo, da opozorimo na krivice, ki se v družbi dogajajo najšibkejšim. Pomagajmo jim najti svoj glas in skupaj nato še enkrat opozorimo, da moramo ustvariti družbo, ki bo temeljila na egalitarnosti, solidarnosti in kolektivizmu. 94 95 literatura in viri Alcoy, Philippe, »The 1968 Student Revolt in Yugoslavia: ‘We demanded a radical y different socialism!’«, Left East, 29. 6. 2018, www. criticatac.ro/lefteast/the-1968-student-revolt-in-yugoslavia-we- -demanded-a-radical y-different-socialism-part-2/ (29. 4. 2019). Antologija anarhizma, Krt. Knjižnica revolucionarne teorije, Ljubljana 1986. Badiou, Alain, »Corrupting the Youth: A Conversation with Alain Badiou«, Verso, september 2016, www.versobooks.com/blogs/2826- -corrupting-the-youth-a-conversation-with-alain-badiou (29. 4. 2019). Badiou, Alain, The True Life (La vraie vie), Librairie Arthéme Fayard, 2016. Carlin, David, »Totalitarianism, Anarchism, and Our Growing Discontents«, Life Site, 22. 9. 2017, www.lifesitenews.com/opinion/totalita-rianism-anarchism-and-our-growing-discontents1 (29. 4. 2019). Dolgoff, Sam, »The Relevance of Anarchism to Modern Society«, The Anarchist Library, 1977, theanarchistlibrary.org/library/sam-dol-goff-the-relevance-of-anarchism-to-modern-society (29. 4. 2019). Eagleton, Terry, Zakaj je imel Marx prav, Modrijan, Ljubljana 2011. Hendricks, Scotty, »What happens when anarchists run a country? History has an answer«, Big Think, januar 2018, bigthink.com/ scotty-hendricks/what-happens-when-anarchists-run-a-country- -history-has-an-answer (29. 4. 2019). Jain, Ash, »Is the Democratic Order Doomed?«, Atlantic Council, 15. 2. 2018, www.atlanticcouncil.org/blogs/new-atlanticist/is-the- -democratic-order-doomed (29. 4. 2019). Molloy, David, »What is populism, and what does the term actual y mean?«, BBC News, 6. 3. 2018, www.bbc.com/news/amp/world-43301423 (29. 4. 2019). Schwerdtner, Ines, »One, Two, Many Rosa Luxemburgs«, Jacobin, 15. 1. 2019, www.jacobinmag.com/2019/01/rosa-luxemburg-anniversary- -spd-revolutionary-realpolitik (29. 4. 2019). Wil sher, Kim, »The spirit of 1968 rises again: can French students and workers triumph?«, The Guardian, 7. 4. 2018, www.theguardian. com/world/2018/apr/07/the-spirit-of-1968-rises-again-can-french- -students-and-workers-triumph (29. 4. 2019). 96 97 Tamara Fras, Nina Podobnikar raziskovanja in razvoja poteka, sva pri sebi še vedno pričakovali iskanje vprašanj v svetu odgovorov materialni, fizični (pa čeprav še tako nedorečen) rezultat, do katerega naj bi prišli. Projekt Marx po Marxu naju je postavil pred izziv, kako se Že ta zapis naju sedaj na svoj način sili, da z nekaj uvodnimi mi-prepustiti tematiki, o kateri skoraj ničesar ne veš, razen nekaj slimi ukrotiva spontano in igrivo zapisovanje misli, da ujameva splošne razgledanosti, a jo hkrati še vedno sprejeti z odprtimi konec, ki pa to pravzaprav ni. Prisila uniformiranja besed nama rokami in si zastaviti cilj, da boš odkril nekaj, za kar nisi zato pomeni velik izziv, kajti kako vso nevihto vprašanj in misli pričakoval, da boš našel prav tam. spraviti v za bralca razumljivo celoto? Kako ujeti mirovanje, ki sva ga s tako lahkoto posvojili na začetku? Prav to mirovanje Temeljno raziskovanje in iskanje odgovora na vprašanje je ključno za procesiranje najinih dognanj. S ponotranjanjem projekta, »kako biti sodoben?«, naju je med procesom lenobe, z željo po premagovanju procesa sva želeli dati možnost pripeljalo k raziskovanju procesa dela. Osredotočili sva se na drugačnemu mišljenju v tem kapitalističnem svetu. raziskovanje spontanosti odzivanja, na sledenje delovanju miselnih procesov in občutkov, ki se pri tem porajajo. Glavni sopotniki na najini poti raziskovanja so bila vprašanja, ki Materializacija misli in občutkov se je na papirju izrisovala v so se pojavljala za vsakim vogalom in nama zvesto sledila drugo obliki nenačrtovane ilustrirane časovnice, in ta je najin tok za drugim ... In vsa ta vprašanja so nama bila že dovolj. So misli mestoma prehitevala, mestoma pa za njim zaostajala. pravzaprav ključ in tudi pri najini prezentaciji projekta (v stavbi Goethe-Instituta) so bila neusahljiv vir. Pojavljajo se kot sprožil-Bogastvo vprašanj, ki sva jih dobili v seminarju, je najbolj ci nepričakovanih vprašanj, razkropljeni po prostorih in tesno zaznamovalo prvo vprašanje, o sodobnosti osvoboditve s prepleteni z vsakdanjim življenjem. Načrtno niso izpostavljena pomočjo lenobe. Prejeto vprašanje in branja niso bila ključna in razstavljena v pravem pomenu besede. Želijo biti najdena in le za celoten nadaljnji seminar, temveč tudi za nadaljnji razvoj iskana, želijo nagovarjati ljudi, kadar ti na to niso pripravljeni, najinih poti na različnih ustvarjalnih področjih. Pa s tem ne in želijo ostati vprašanja, na katera ne pričakujemo odgovorov. misliva zgolj na umetniško oz. oblikovalsko ustvarjalnost, temveč na širši, globlji, pa tudi vsakdanji način življenja. Če sva sprva še pričakovali, da bova na koncu procesa prišli do nekega zaključka, sva se med procesom zavedeli, da pravzaprav to ni smisel najine naloge. Prav nasprotno, zadali sva si nalogo dojeti, kaj sva s samim raziskovanjem pridobili. Poskušali sva prepoznati pristnost, se izogniti blefiranju, se izvleči iz primeža »prave« definicije dela. Slednje je bilo težje, kot se zdi. Kljub zavedanju, da je rezultat, h kateremu naj bi stremeli, izkušnja 98 99 100 101 102 103 Neža Medved 2 resnice našega časa denar Prvo Janezovo pismo 1 lenoba 3. poglavje zaupanje v denar Kdor ne lenari, naj ne je. Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Denarjem zaupni Lenoba krepi telo in duha. in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih Lenoba osvobaja. zapovedi in delamo, kar mu je všeč. Kdor se drži njegovih Lenoba in mir je sreče izvir. zapovedi, ostaja v Denarju in on v njem. Da ostaja v nas, pa Lenoba je sladkost življenja. spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal. Lenoba je revnega last, bogatemu v čast. Lenobi čast in oblast. 4. poglavje denar je ljubezen Kdor ne ljubi, Denarja ni spoznal, kajti Denar je ljubezen. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Denar do nas, in verujemo vanjo. Denar je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Denarju in Denar ostaja v njem. 104 105 3 4 razprodaja čas V psihologiji osebnosti se koncept razprodaj pomika vedno 4. 3. 2035: bolj na osrednje mesto. Danes o razprodajah ne govorimo več Uveljavitev zakona o prepovedi proizvajanja biološko samo kot o nečem, kar je dobro in zaželeno (kakršen je bil na nerazgradljive plastike primer pristop filozofije), ali samo kot o vidiku človekovih 10. 4. 2035: prepričanj (pristop socialne psihologije), temveč predvsem kot Masa plastike preseže maso rib v morju o osrednji motivacijski strukturi, o deklarativni, kognitivno predelani motivacijski usmerjenosti človeka. 30. 5. 2035: Temperatura zemeljskega površja preseže kritično mejo 15. 6. 2035: Predlog za uveljavitev zakona o ničnih emisijah 8. 7. 2035: Padec pestrosti vrst za 80 % 18. 8. 2035: Prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin 21. 9. 2035: Kritično pomanjkanje pitne vode po vsem svetu 1. 10. 2035: Prepoved izlivanja oporečnih odpadkov v vode 26. 11. 2035: Zakon o univerzalnem in brezplačnem dostopu do kontracepcije 17. 12. 2035: Svetovna populacija doseže 9 milijard 106 107 5 6 nadzor delo Stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom, in ne neomejeni, Delo je stanje, ko se človekova duša loči od telesa in zapusti samovoljni oblasti koga: pri nas je nadzor; živeti pod zemeljsko življenje. Ljudje zavestno žrtvujemo svoje nadzorom; osebni nadzor; politični, verski nadzor; nadzor, življenje, svoje telo in dušo, s tem pa izgubljamo smisel in se enakost, bratstvo. oddaljujemo od svojega izvornega bistva, človeške narave. Ostane samo telo, katerega življenje se je končalo z delom. To je najbolj gotovo in neizogibno dejstvo našega življenja, in ko se ozremo okoli sebe, lahko opazimo njegovo prisotnost povsod naokrog. 108 109 Eva Garibaldi, Miha Hain, Tjaša Mužina emancipacija dela = osvoboditev od kapitalizma 1 kaj je za nas kapital, kateri kapital imamo? Primarni kapital = denar ali lastnina Sekundarni kapital = znanje, spretnosti, sposobnost samostojnega odločanja, možnost upora, doseganje sprememb Kapital, ki ga imamo mladi, je sekundarni kapital, ki nam daje možnost kritičnega mišljenja in aktivnega upora. Vprašanje pa ni le to, kaj je za nas kapital, ampak to, kaj je kapital za družbo, znotraj katere delujemo. V tem primeru imamo praksi kažejo, da ni povsem tako. Z nepravičnim deljenjem možnost ustvarjanja kapitala, zaradi česar smo zanimivi za trg kapitala so se določene skupine posameznikov izognile oblasti dela. Dogma današnjega sveta je, da če v svetu kapitalizma ne ljudstva in oblast prevzele v svoje roke. Prišlo je do pojava zmoremo zaslužiti denarja, za sistem ne obstajamo. oligarhij, za katere pa je sistem – dokler mu to ustreza – slep. 2 kdo vodi demokracijo? Kljub temu razširjenemu pojavu večina ljudi zahodne družbe ne razmišlja več o tem, kako bomo družbo, svet, politični in V teoriji je demokracija oblika vladavine, v kateri oblast izvira ekonomski sistem spremenili na bolje. Zakaj le bi? Zaslepljeni iz ljudstva. Države z deklarirano demokratično vladavino v smo s potrošniško logiko in razmišljamo zgolj o tem, kako bomo zaslužili kapital, da si bomo lahko privoščili še več stvari in navidezno postali še bolj srečni. Zaslepljeni smo s stvarmi, ki jih fetišiziramo in jim dajemo življenjski pomen. S tem ko to nekritično sprejemamo, sprejemamo tudi odvzem sposobnosti samostojnega odločanja in želje oziroma potrebe po spremembi. Kaj je torej pravilna oblika? Pravilna oblika ni oblika stvari, temveč je sprememba v obliki našega mišljenja o stvareh, o kapitalistični logiki njihove proizvodnje in porabe. 110 111 3 družbeni sistem 21. stoletja? da materialni svet okrog nas določa stanje zavesti. Vse je torej produkt dolgotrajne in kontradiktorne zgodovine. Prav Vprašanje, kakšen bi moral biti družbeni sistem 21. stoletja, lastne kontradikcije vsakega družbenega sistema kot rezultata je izjemno kompleksno. Odgovorimo lahko tako, da nanj zgodovine pa po Marxu hkrati obljubljajo ukinitev in možnost pogledamo z drugega zornega kota in se vprašamo: kakšen za zamenjavo. družbeni sistem 21. stoletja zagotovo ne bo smel biti? Zadnje nas navdaja z upanjem na ukinitev spon kapitalističnega Zaradi koncepta nenehne rasti, optimizacije in naraščanja suženjstva. Navdaja nas z upanjem na možnost preoblikovanja obsega kapitala zagotovo ne bo smel temeljiti na obstoječi materialnega sveta (sredstev produkcije). Sredstva produkcije bi ekonomski ureditvi kapitalizma, kjer je primarnega pomena namreč morala biti domena celotnega človeštva, ne zgolj privi-dobiček. Če ne drugega, se bo – po Jeremyju Rifkinu – legirane peščice. Le tako bomo lahko krojili lastno prihodnost. kapitalizem zaradi ničelnih mejnih stroškov izpodjedel in se sesul sam vase. Razvrednotenje fizičnega in digitalnega kapitala 5 kakšna je naša vloga v svetu in za svet brez rasti? bo pomenilo konec kapitalističnega koncepta vrednotenja stvari. Soočiti se bomo morali s problematiko dela brez Čeprav po Marxu nimamo vpliva na materialni svet in družbeni vrednosti in posledično vzpostaviti sistem novih vrednot. sistem, v katerem smo ustvarjeni, pa se moramo še vedno Ker bo dela kot takega vedno manj, bomo prisiljeni na novo upirati nihilizmu in determinizmu. Aktivno moramo sodelovati definirati načine preživetja. v ustvarjanju boljšega sveta. Če ponovimo: šele ko si bomo vsi enakopravno delili materialno osnovo in možnost njenega 4 kako se ideja o družbeno učinkoviti misli umešča v preoblikovanja, se bomo lahko osvobodili spon kapitalizma. kontekst historičnega materializma? Spon dogme o nujnosti nenehne rasti. Tako, da Marx Heglovo misel o (abstraktni) ideji, ki spreminja Zagotavljanje vedno večje rasti ni več smiselno, zagotavljati svet, obrne na glavo. Če povzamemo Marxa in njegov koncept moramo blaginjo med ljudmi. historičnega materializma, lahko poenostavljeno rečemo, 6 kaj je pogoj za emancipacijo dela = osvoboditev od kapitalizma? Emancipacija delavcev vsebuje univerzalno človeško emancipacijo. — Karl Marx, Odtujeno delo Emancipacija človeštva se lahko začne, ko se osvobodimo kapitalističnega suženjstva. Ko svoje telo, intelektualni kapital 112 113 in svoj čas prenehamo prodajati za dobrine, ki so nujne za Ruiz Rejon, Manuel, »Two Clashing Giants: Marxism and Darwinism«, preživetje. Verjamemo, da lahko skozi skupnost povečamo OpenMind, avgust 2018, www.bbvaopenmind.com/en/science/ našo sposobnost za delovanje. Kako se v zapisanem odslikava leading-figures/two-clashing-giants-marxism-and-darwinism/ oblikovanje? Ali če vprašanje zastavimo natančneje: kakšna bo (27. 4. 2019). morala biti vloga oblikovanja v iskanju prihodnosti? Oblikovalci bi morali biti predani snovanju prihodnosti, ne pa da je stroka še vedno naravnana zgolj k izboljševanju sedanjosti in popravljanju napak preteklosti. Kot oblikovalci in umetniki imamo možnost ustvarjati novo, neobstoječe. Slednje nam daje izrazito moč in zmožnost za preoblikovanje materialnega sveta okrog nas in – če sledimo Marxu – s tem tudi stanj naše zavesti. literatura in viri Angus, Ian, »Marx and Engels ... and Darwin?«, International Socialist Review, https://isreview.org/issue/65/marx-and-engelsand-darwin (27. 4. 2019). Ector, Ethan, »Dialectical Materialism: The Other Social Darwinism«, Medium, junij 2017, https://medium.com/indian-thoughts/ dialectical-materialism-the-other-social-darwinism-7fc3af3827bf (27. 4. 2019). Glaser, Eliane, »Bul shit Jobs: A Theory by David Graeber Review – the Mtyh of Capitalist Efficiency«, The Guardian, 25. 5. 2018, www.theguardian.com/books/2018/may/25/bul shit-jobs-a-theory-by-david-graeber-review (27. 4. 2019). Illing, Sean, »Bul shit Jobs, Why They Exist and Why You Might Have One«, Vox, 10. 10. 2018, www.vox.com/2018/5/8/17308744/bul shit-jobs-book-david-graeber-occupy-wall-street-karl-marx (27. 4. 2019). »Karl Marx & Conflict Theory: Crash Course Socology #6«, Youtube, 17. 4. 2017, www.youtube.com/watch?v=gR3igiwaeyc (27. 4. 2019). »Kondo-Culture: The Fall of the House of Stuff«, Youtube, 19. 4. 2019, www.youtube.com/watch?v=e_8NnAYRslE (28. 4. 2019). »Marx«, Mladina: osebnosti, posebna številka, 19. 10. 2018. 114 115 Simon Rozman, Jera Tratar, Zala Zagoršek Še več, razslojenost sprejemamo kot imperativ in tiste, ki družba kot telo akumulirajo več, slavimo kot sposobne in uspešne. Naše telo napadajo avtoimunske bolezni, a mi še vedno Kako deluje telo današnje družbe? Zmaguje kolektivizem ali vztrajamo v prepričanju, da je vse lepo in prav. Kaj takšno vlada individualizem? zanikanje pomeni za prihodnost družbenega telesa? Matjaž Vipotnik nas je s podobo Marxa na kolesu že v osemdesetih Je roka res le delavska? Ima res pet prstov, kot jo je portretiral letih dvajsetega stoletja, na samem začetku neoliberalizma, John Hartfield leta 1928? O kom sploh govorimo, ko rečemo vprašal: Je prihodnost že prispela? Kaj bi mu odgovorili danes? delavec? Govorimo o posamezniku, ki dnevno opravlja svoje Da je to že to? Ali da s poskusom aktualizacije Marxove misli delo. Toda to delo v resnici ni njegovo. O odtujenosti delavca začenjamo nov cikel zgodovine? Morda celo na premisi o od dela sta med drugim pisala že Karl Marx in William odsotnosti telesa, ki (kot je pred njim apeliral Hegel) moč Morris. Pisala sta o tem, da je delavec iz dneva v dan bolj ločen spremembe gradi na ideji. Ideji brez materialnega telesa. od dela, ki ga opravlja, da postaja naprava, ki miselno sploh Alienacija posameznika od telesa in dela, izvedena v svoji ni več vpletena v izdelek. Danes, v 21. stoletju, je alienacija dokončnosti. Z enim upanjem: manifestacijo misli. delavca od dela še toliko bolj očitna, a vendar se zdi, da delavci o odtujenosti sploh ne govorijo zares. literatura in viri Govorimo torej o odtujenem telesu, ki dela, a ne misli, ne, Clarke, Richard, »What Do Marxists Have To Say About Art?«, Culture izdelki niso njegovi. Odtujenost pa se ne konča le tu. Alienacija Matters, 14. 10. 2017, www.culturematters.org.uk/index.php/cultu-vsakega posameznika hkrati s seboj nosi tudi odtujenost re/theory/item/2626-what-do-marxists-have-to-say-about-art med posamezniki. Med delavci. Namesto sodelovanja med (25. 3. 2019). Demirović, Alex, »Marx’s theory and philosophy of praxis«, Marx200, prsti iste roke med njimi vladajo tekmovalni odnosi. Kapital 7. 3. 2018, https://marx200.org/en/debate/marxs-theory-and-philo-posameznika pa s tem le še dodatno pada. Še več, kot opozori sophy-praxis (25. 3. 2019). že Marx, s tem, ko se vedno bolj delimo na zgolj dele družbe, Eagleton, Terry, Zakaj je imel Marx prav, Modrijan, Ljubljana 2013. kolektivno družbeno telo izgublja. Izgubljamo torej vsi. Marx, Karl, Kapital, Konzorcij Svobode, Ljubljana 1933. Posamezniki in skupnost. Marx, Karl, Kritika politične ekonomije, Delavska enotnost, Ljubljana 1985. Zakaj je tako? Zato, ker je vrednost telesa v naši družbi Plehanov, Georgij, Programme of the social-democratic emancipation of popolnoma podrejena ekonomiji. Ekonomija je glavna labour group, Progress Publishers, Moskva 1974. ideologija. Vodi svet in telo naše družbe, hkrati pa je v procesu delovanja kapitalističnega družbenega sistema človek popolnoma razvrednoten. Kljub tej razvrednotenosti pa kapitalizem še vedno dojemamo kot nekaj pozitivnega. 116 117 118 119 Varoufakis, Yanis, »Marx predicted our present crisis – and points the way out«, The Guardian, 20. 4. 2018, www.theguardian.com/ news/2018/apr/20/yanis-varoufakis-marx-crisis-communist-manifesto (25. 3. 2019). Winn, Joss, »Marx on individualism, equality and democracy«, 16. 2. 2014, https://josswinn.org/2014/02/16/marx-on-individualism-equality-and-democracy/ (25. 3. 2019). 120 121 Lin Gerkman, Maruša Mazej, Simona Žiher sveta, pa tudi prepričanja, da osebna sreča pomeni enačaj rdeča najvišji izpolnitvi človekovega potenciala. Meje med prostočas-nimi dejavnostmi in delom so zato vedno bolj zabrisane. Ponu-jajo nam lažne obljube, da delo, ki nas bo osrečevalo, pravza-i. lenoba osvobaja prav ne bo več delo. Posledično se pojavljajo nove oblike dela, katerih učinek in vpliv je moč opazovati predvsem v digitalni Ustvarjanje je najmočnejša radost v življenju, delo pa je človekovi realnosti.1 največje trpljenje v življenju. V trenutnih kriminalnih družbenih odnosih je nemogoče ustvarjati . Vse delo je zločin. — Herman Schuurman, Work is a Crime, 2017 V zahodni kulturi delo dojemamo kot največjo vrlino, vendar si hkrati vsi želimo, da bi delali manj in imeli več časa za ljudi in dejavnosti, ki nas veselijo. Delamo zato, da si lahko privoščimo sredstva, ki nam olajšajo življenje ali pa nas zabavajo v prostem času, vendar nam posledično ne ostane dovolj časa, da bi jih užili. Pojavlja se občutje, da če bomo zdaj delali več kot drugi, nam enkrat ne bo treba več delati in bomo svobodni. Ta ideja se manifestira tudi v popularni kulturi, kjer glasbeniki opevajo delo ii. cinizem kot pot do uspeha in nas prepričujejo, naj delamo čim več, medtem ko v spremlja-jočih videospotih prikazujejo sončenje na jahti, zabavo – torej V sodobni družbi postaja objavljanje osebnih informacij na nedelo. javnih družbenih omrežjih eno najvplivnejših dejanj: objave posameznika naredijo enkratnega, drugačnega in zanimivega. Trženje identitete posameznika kot blagovne znamke postaja vse pogostejše. Evolucija razumevanja osebne sreče je sodobno družbo pripeljala do novega dejanja; novodobni vzorniki, ki želijo pridobiti moč vpliva, morajo v prvi vrsti množicam prodati svojo osebno srečo in uspeh v obstoječem sistemu. Šele s tem postanejo dovolj zanimivi za pridobitev pozornosti širše javnosti. 1 The Verge, »What do 30K followers get you on Instagram«, Razumevanje sprememb konceptov dela bo sopotnik prihod-Youtube, 8. 4. 2019, www.youtube.com/watch?v=dssU6pAtRK8 nosti. Novi koncepti dela so namreč odraz spreminjajočega se (15. 3. 2019). 122 123 Jonah Peretti je v kritičnem eseju Capitalism and Schizophrenia iii. zračni upor leta 1996 zapisal: »Formiranje identitet je neločljivo povezano s potrebo po zapravljanju, [...] in zatorej pospeševanje kapitaliz- »10. 8. 2018 je bilo z letališča Seattle-Tacoma International ma zahteva povečanje frekvence, s katero posamezniki prevze-Airport v zvezni državi Washington ukradeno letalo Bom-majo in odmetavajo identitete. Internet je eden izmed mnogih bardier Dash 8 Q400 letalske družbe Horizon Air. Storilec, pojavov poznega kapitalizma, ki dopuščajo bolj fleksibilne, hitre devetindvajsetletni Richard Russel , je bil na letališču zaposlen in profitabilne mehanizme formiranja identitet.«2 kot transportni delavec pri podjetju Horizon Air in je bil brez pilotskih izkušenj. Potem ko je izvedel neavtorizirani vzlet, sta Peretti je leta 2006 ustanovil danes izjemno priljubljeno podjetje Buzzfeed, ki je vodilno na področju nativnega oglaševanja. Gre za oglaševanje, ki v načinu podajanja vsebin posnema relevantne spletne vsebine in za uporabnika vsebuje na videz koristne informacije. Za ta način oglaševanja je značilna velika učinkovitost, saj informacijo o prodajani storitvi ali izdelku uporabnik nezavedno prejema neposredno iz vsebine, ki jo prebira. Peretti je dognanja svoje marksistične analize mehanizmov kapitalistične porabe na uveljavljajočem se svetovnem spletu namesto za razodevanje družbene shizofrenije cinično uporabil mu sledili dve lovski letali McDonnell Douglas F-15 Eagle, da bi kot priložnost za novo podjetje, ki izkorišča njegove uvide v ga prestregli. [...] Približno eno uro in petnajst minut po vzletu načine formiranja identitet na internetu. je Russell naredil samomor: namerno je strmoglavil na redko poseljeni otok Ketron v Puget Soundu.«3 Transportni delavci letalske družbe Horizon Air so ena redkih skupin letaliških delavcev, ki na omenjenem letališču niso zdru- ženi v sindikat, prav tako pa so bili v svojem delovnem okolju edini, ki leta 2013 niso bili deležni povišanja minimalnih plač.4 Takšna nepovezanost med delavci se kaže v nizki pogajalski 3 »2018 Horizon Air Q400 incident«, Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/2018_Horizon_Air_Q400_incident (1. 5. 2019). 2 Peretti, Jonah, »Capitalism and Schizophrenia: Contempo-4 Amy Martinez, »$15 minimum wage passes in SeaTac, but rary Visual Culture and the Acceleration of Identity Formation/ recount coming«, The Seattle Times, www.seattletimes.com/ Dissolution«, Datawranglers, www.datawranglers.com/negati-business/15-minimum-wage-passes-in-seatac-but-recount-co-ons/issues/96w/96w_peretti.html (1. 5. 2019). ming/ (1. 5. 2019). 124 125 moči in slabši zmožnosti za organizirano upiranje neoliberalis-Langone, Alix, »‘Beebo Was Loved By Everyone.’ Family Left Heart-tičnim ukrepom. Ali kot je dejal Richard Russell v pogovoru z broken After Airline Worker Steals and Crashes Plane«, Time, nadzornikom zračnega prometa med svojim poletom: »Mini-12. 8. 2018, http://time.com/5364913/richard-russel-seattle-hori-malna plača. Temu pripišimo. Morda bo to kaj malega premak-zon-air-stolen-plane/ (1. 5. 2019). nilo v vrhu podjetja. Mogoče ... ja.«5 Russell je v času svojega Lennard, Ol y, »Vloggers of the World, Unite? A Marxist Analysis of YouTube«, Novara Media, 21. 2. 2016, https://novaramedia. službovanja pri Horizon Airu na blogu redno opisoval svojo com/2016/02/21/vloggers-of-the-world-unite-a-marxist-analysis-odtujenost od dela, ki ga je opravljal.6 Njegova zadnja in edina of-youtube/ (13. 5. 2019). velika gesta pomeni radikalen poskus prilastitve samoaktualiza-Lizzie, »Digital Identity: How are you Portraying Yourself on Social cije, ki mu je bila kot delavcu vsakodnevno odtujevana. Media?«, Smarten Up, 7. 11. 2017, www.smarten-up.com/smarten-up-student-news/2017/11/7/digital-identity-how-are-you-por-traying-yourself-on-social-media (25. 4. 2019). literatura in viri Malevič, Kazimir, Laziness as the truth of mankind, http://shifter-maga- »10 August 2018 – Horizon Air«, Trailstrike, www.tailstrike. zine.com/wp-content/uploads/2015/05/malevich_laziness.pdf com/100818.html (1. 5. 2019). (24. 4. 2019). »2018 Horizon Air Q400 incident«, Wikipedia, https://en.wikipedia. Martinez, Amy, »$15 minimum wage passes in SeaTac, but recount org/wiki/2018_Horizon_Air_Q400_incident (1. 5. 2019). coming«, The Seattle Times, www.seattletimes.com/business/15-mi-ABC NEWS, »How this fashion influencer makes money through her nimum-wage-passes-in-seatac-but-recount-coming/ (1. 5. 2019). Instagram posts«, Youtube, 27. 2. 2018, www.youtube.com/wat-Matthews, Dylan, »BuzzFeed‘s founder used to write Marxist theory ch?v=nQqY3j8btbI (13. 5. 2019). and it explains BuzzFeed perfectly«, Vox, 20. 5. 2014, www.vox. Calvert, Sean, »Richard Russel , Kierkegaard, and the Crisis of Moder-com/2014/5/20/5730762/buzzfeeds-founder-used-to-write-marxist-nity«, 71Republic, 18. 8. 2018, https://71republic.com/2018/08/18/ theory-and-it-explains (1. 5. 2019). russell-kierkegaard-crisis-modernity/ (24. 4. 2019). »Our Top Lifestyle Blogger Picks You Should Be Following On Instag-Engels, Friedrich, Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka, IV. zvezek, ram«, My Postcard Blog, www.mypostcard.com/blog/en/top-li-Cankarjeva založba, 1968. festyle-blogger-instagram/ (29. 4. 2019). Gutman, David, Hal Bernton, »Richard Russell was a jokester who Peretti, Jonah, »Capitalism and Schizophrenia: Contemporary Visual complained about work, but Sea-Tac plane heist still baffles Culture and the Acceleration of Identity Formation/Dissolu-friends«, The Seatte Times, 19. 8. 2018, www.seattletimes.com/seat-tion«, Datawranglers, www.datawranglers.com/negations/issue-tle-news/he-was-a-jokester-who-complained-about-his-job-but-s/96w/96w_peretti.html (1. 5. 2019). friends-still-baffled-by-richard-russel s-airplane-heist/ (1. 5. 2019). Planinc, Damjan, »Kaj je nativno oglaševanje?«, Računalniške novice, 17. 6. 2016, www.racunalniske-novice.com/novice/digitalni-marke-ting/kaj-je-nativno-oglasevanje.html (1. 5. 2019). 5 Iz transkripcije pogovora med Richardom Russllom in Pulkkinen, Levi, in Edward Helmore, »Richard Russell: quiet, well-li-nadzornikom zračnega prometa. »10 August 2018 – Horizon ked Seattle airport worker who stole a plane«, The Guardian, Air«, Trailstrike, www.tailstrike.com/100818.html (1. 5. 2019). www.theguardian.com/world/2018/aug/12/richard-rus- 6 Richard Russell, »Audio final draft mixdown«, Soundcloud, sell-quiet-well-liked-seattle-airport-worker-who-stole-a-plane https://soundcloud.com/beebo-russell/audio-final-draft-mixdown (11. 5. 2019). (1. 5. 2019). 126 127 Rice, Andrew, »Does BuzzFeed Know the Secret?«, New York Magazi-imensko kazalo ne, 5. 4. 2013, http://nymag.com/news/features/buzzfeed-2013-4/ (24. 4. 2019). Russel , Richard, »Audio final draft mixdown«, Soundcloud, https://soundcloud.com/beebo-russell/audio-final-draft-mixdown (11. 5. 2019). Schuurman, Herman, Work is a Crime (1924) , https://libcom.org/libra-Agamben, Giorgio: 36, 42, 46–48, Habicht, Dejan: 62 ry/work-crime-1924-–-herman-j-schuurman (14. 5. 2019). 52–53, 61, 71–72 Hain, Miha: 81, 110 Sontheimer, Michael, »Uganka denarja«, Posebna izdaja tednika Mladi-Alpers, Svetlana: 14, 20 Heartfield, John: 49 na: Osebnosti, Karl Marx, oktober 2018, str. 14–18. Hegel, Friedrich: 117 Barši, Jože: 62–63 Hergouth, Martin: 8 The Verge, »What do 30K followers get you on Instagram«, Youtube, Bauwens, Michel: 73 8. 4. 2019, www.youtube.com/watch?v=dssU6pAtRK8 (15. 3. 2019). Belting, Hans: 15, 20 Iveković, Sanja: 21, 27 op., 28, 28 op., Ungar, Lyle, Presentation of Self in Social Media, World-Well Being Berardi – Bifo, Franco: 79 30, 30 op., 32–33, Project, 13. 7. 2015, http://wwbp.org/blog/presentation-of-self-in-so-Beuys, Joseph: 17, 19, 20 cial-media/ (29. 4. 2019). Bregar, Simon: 81, 82 Jahić, Sanela: 8 Breivik, Anders: 15 Van Hoven, Matt, »96 percent of users who start BuzzFeed sponsor Brener, Alexander: 17 Kaprow, Allan: 15, 20 quizzes finish them«, Digiday UK, 13. 4. 2014, https://digiday.com/ Buckminster Fuller, Richard: 78, 80 Komelj, Miklavž: 8 media/buzzfeed-quizes/ (1. 5. 2019). Buonarroti, Michelangelo: 21, 24 op., Koncut, Jakob: 81, 82 Vinderslev, Anders, »The top 10 examples of BuzzFeed doing native 24–25, 29–30, 32–33 Kržan, Marko: 8 advertising«, Native Advertising Institute, https://nativeadvertisin-Kuhar, Lea: 8 Canon, Ramsin: 71, 72, 73 Kuspit, Donald: 15, 20 ginstitute.com/blog/10-examples-buzzfeed-native-advertising/ (1. 5. 2019). Černe Oven, Petra: 6, 9, 35, 81 Lefebvre, Henri: 38, 39 op. Wolters, Eugene, »Buzzfeed founder responds to his marxist roots, Lessing, Gotthold Ephraim: 29, 29 op. ‘LOL’«, Critical Theory, 20. 5. 2014, www.critical-theory.com/ da Vinci, Leonardo: 18 Louis, Édouard: 41 buzzfeed-founder-responds-to-his-marxist-roots-lol/ (1. 5. 2019). Duchamp, Marcel: 17, 19 Luxemburg, Rosa: 31, 36, 41, 46, 52, 59–61, 70, 97 Eagleton, Terry: 38, 39, 97, 117 Eliot, T. S.: 65–66, 68 Mackay, John Henry: 46 Engels, Friedrich: 5, 7, 7 op., 22 op., Majakovski Vladimir: 16 31 op., 43, 46, 47, 48, 53, 56, 71, 75, Malevič, Kazimir: 30, 42, 127 76, 79, 114, 126 Marx, Jenny: 75, 131 Enwezor, Okwui: 16 Mazej, Maruša: 81, 122 McLellan, David: 56, 57 Foucault, Paul-Michel: 13 Medved, Neža: 81, 104 Fras, Tamara: 81, 98 Močnik, Rastko: 8, 21, 23 op., 27 op., Fukuyama, Francis: 5, 6 op. 29 op. Morris, William: 35, 40–41, 45, 51, Garibaldi, Eva: 81, 110 58–59, 69, 116 Gerkman, Lin: 81, 122 Munch, Edvard: 16 Glaser, Milton: 57 Mužina, Tjaša: 81, 110 Graeber, David: 45, 84, 114 128 129 Ožbolt, Alen: 6, 13, 81 zahvala Panofsky, Erwin: 22, 22 op., 32 Perec, Georges: 38–39 Peretti, Jonah: 124, 124 op., 127 Peterson, Jordan: 38 Marxov model dobrega življenja je temeljil na idealu prostega Planck, Max: 75, 76 Podobnikar, Nina: 81, 98 časa in ideji umetniškega samoizražanja. Da bi dosegli to in Predan, Barbara: 6, 8, 35, 71, 81 vse ostalo, kar si je med svojim raziskovanjem in pisanjem zamislil Marx, bi bilo po njegovem v prvi vrsti treba zmanjšati Rancière, Jacques: 14, 20, 74 Reissig, Uwe: 131 pomen ekonomije v našem življenju. Ali nam bo to uspelo, Rodčenko, Aleksander: 30 ostaja odprto. Vsekakor pa smo avtorji projekta hvaležni Rozman, Simon: 81, 116 vsem, ki so nam to ponovno predstavili in nam omogočili, da Ruskin, John: 35 smo na novo premislili družbena razmerja, v katerih pogosto Russell, Richard: 125–127 nekritično živimo. Shakespeare, William: 75, 76 Signorelli, Luca: 23, 23 op., 24, 24 Zahvaljujemo se Urbanu Šrimpfu za pobudo, nenadomestljivo op., 25 Skodlar, Blaž: 81, 92 energijo, skrb za vse detajle, gostoljubnost in neusahljiv Stražar, Gregor: 81, 82 optimizem. Hvala Uweju Reissigu in Goethe-Institutu Ljubljana za zaupanje in podporo. Najlepša hvala tudi vsem Šrimpf, Urban: 8, 81, 131 predavateljem v okviru seminarja Marx po Marxu: Kunst Taufer, Veno: 68 Marx in seveda študentom, ki so se podali na pot odkrivanja Todorić, Isidora: 81, 86 Marxove misli. Tratar, Jera: 81, 116 Vipotnik, Matjaž: 44, 117 Hvala Marxovemu vztrajnemu in nepopustljivemu duhu, da Vrhovšek, Andraž Rudi: 81, 92 še vedno hodi naokoli – torej hodi, ne blodi – po neo-neo, neuro-neuro digitalni pokrajini današnjega časa. Warhol, Andy: 17 Wilson, Fred: 63, 64 Zagoršek, Zala: 81, 116 In ne nazadnje: najlepša hvala Jenny Marx, ženski, ki je trdno Žiher, Simona: 81, 122 verjela v nujnost boja za emancipacijo delavskega razreda od Žižek, Slavoj: 38, 71 kapitala, ki je bila zavezana revolucionarnemu socializmu in ki je kot življenjska sopotnica Karlu Marxu pomagala pri ustvarjanju njegovih del. 130 131 132 133 134 135 zbirka 42 Urednici: Petra Černe Oven, Barbara Predan 1. Zbirka 42: Separat Storitveno in informacijsko 1. oblikovanje – primeri dobre prakse Petra Černe Oven, Barbara Predan ur. Petra Černe Oven, Barbara Predan »Samo brez panike«. Storitveno in informacijsko oblikovanje: 2. metodologija in orodja Utopični seminar ur. Barbara Predan 2. Petra Černe Oven, Barbara Predan 3. Analiza digitalne prisotnosti RS po Petra Černe Oven, Barbara Predan parametrih vizualnih komunikacij Oblikovanje agende ali kako se in razumevanja storitvene kulture izogniti reševanju problemov, za potrebe projekta eUprava2 ki to niso 3. 4. Barbara Predan Javni sektor: nosilec napredka? Dejavno učenje: Tekstil ZDAJ! ur. Barbara Predan 5. Zbirka 42: Vrtinec totalne R. Buckminster Fuller perspektive Priročnik za vesoljsko ladjo Zemlja 1. Utopije potencialnosti 6. ur. Barbara Predan Petra Černe Oven, Barbara Predan Smrt v oblikovanju 2. Petra Černe Oven, Barbara Predan 7. V kakšnem svetu hočemo živeti? Petra Černe Oven, Barbara Predan Zdravstvo: življenjska premica Death in Design 3. 8. 2074 Edvard Ravnikar ur. Barbara Predan Design 9. Norman Potter Kaj je oblikovalec: stvari, kraji, sporočila 136 9 789619 374030 isbn 978-961-93740-3-0