JUTRI, V NEDELJO, OB 16. URI VSI NA SPOMINSKO SVEČANOST V BAZOVICO! Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naroCnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstTT— tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. NAŠ ODGOVOR NA ZLOČINSKI NAPAD V ŠKOFIJAH: POOPIŠIMO POZIV! OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 143 TltST SOBOTA, 8. SEPTEMBRA 19S1. CENA 25 LIK ZANIMIVO PREREKANJE Zelo zanimivo je «bratsko» Prerekanje med titovci in voditelji slovenskih klerikalcev, liberalcev in takozvanih neod-visnikov. Zanimivo je, ker nam kljub vsej svoji milini, «ko-fektnosti» in «gentlemanski» vljudnosti odkriva, da sta obe lupini, — ki pravzaprav nihata nič skupnega s slovenskim narodom, ker se zavze-diata za stvar Amerike ne pa Slovencev, — v bistvu in depojih proti STO in za njegovo razkosanje. Titofašisti in voditelji «slo-'enske» narodne liste so se že več mesecev pogajali za skupen nastop na volitvah. ®abič nam pove, da so se ta dogajanja vodila z daleko-s^žnejšimi načrti, ker se na "Jih niso obravnavala le volil-'a vprašanja, marveč, se je go-v°rilo tudi o skupnih akcijah vseh poljih in ob vsakem fenutku. Jasno je, da so vse 0 skrili pod imenom obrambe slovenstva in slovenskih inte-rdsov, za kar prav gotovo ni- 10 najprimernejše in najbolj dezainteresirane osebe. Sedaj so pa z ene in druge kfani padli očitki. Tako je dfišlo do nove potrditve, da so itofašisti odločno proti uresničenju STO in za njegovo razkosanje po zamisli Daviesa, ki ji je privolil tudi Harriman. 'oditelji «slovenske» narodne ,ste so titofašiste izrecno vpra-dli, naj se izjasnijo za STO in Jiegovo uresničitev, a sam Ba-•'č jim je odgovoril, da «on od. d°sno njegove politične organi-dcije ne more podati izjave 11 STO» («Demokracija» 31. ?vgusta). Zakaj se Babič ne ?°re izjasniti za STO? Ker so joitram, Regent, Kardelj in ;ito pribili, da se oni ne bodo Jbaknili iz cone B, s čemer se bemogočuje dejanska ustano-htev STO. Regent je v nekem 8v°jem članku tudi zelo jasno :eJai: «Vendar si mislim, da sebuje resolucija, ki jo je l"r*jela konferenca KP za STO J. titofašistična mršava sku->»a) 'dsa , pravilne misli in da pred. sedanjo najboljšo rešitev baškega vprašanja s stališča |. fisti tržaškega delovnega Ibflstva. Trst, brez cone B, naj /■ organizira kot svobodno in l’biostojno mesto». To je torej ‘‘Ovska zamisel o «resnično , °bodnem Tržaškem ozemlju», je v skladu s predlogi Da-(;esa in Harrimana o «etnični rti». .^ato ne bodo tržaški titofaši-i' nikoli izjavili, da so za STO. bi bodo vedno izjavljali, da 1 za «resnično svobodo TO», , J- za «prilagoditev pogojev jbe a onim cone B», t. j. za ^kosanje cone A na dva dela. j.flelu, ki bi pripadal Jugosla-j'i*. bi se «pogoji» v resnici ^bačili, v delu, ki bi formal-i.0 Pripadal Italiji in v kate-i [b bi ostale anglo-ameriške A, kot «najboljša garancija» f Tita, pa bi se ustvarili po-«samostojnega in svobodna» Trsta v smislu Gibral-Singapurja, Groenlandije S odnehali od tega stališča, k'* bi bilo to proti njihovim s‘him Toda v tej nesramni igri, v ^fi naj ne bi Tržačani — po ll0stalih anglo-ameriških Straških oporišč. To je bistvo ti-Jzšističnega stališča. Oni odnehali od teea stali JJnim interesom. l T°d Sri_________________ Ijbiisli imperialistov in tito-A*stov — imeli najmanjše be-so soudeleženi tudi sionski nacionalistični krogi o-L0? «lipe». V polemiki med ^bifem in njimi je prišlo na lij11- da se tudi ljudje okrog s^be» ne zavzemajo preveč za Babič Jim očita, da se K® «abstraktno» borijo za medtem ko ne postavlja-s^nprašanja guvernerja in o-Hlbh zahtev, ki jih vsebuje I/bvna pogodba. In to je res. iijbbje okrog «lipe» se zavze-«za» STO, pozvali pa so pristaše, naj «pokažejo w?ka kominformistom», ako bi Sflji s podpisnimi polami za \N; Agneletto je v občinskem JA izjavil, da je «utopija» i btevati umik okupacijskih ti,.’ nedavno je v «Demokra-i^11 napisal, da STO «obstoja, sA svoje meje, svojo zastavo, oblastva in samostojno vs avo», kar zveni v zasmeh Sj bi Tržačanom, ki vidijo, da [((."bleje»... bloki na Škofijah ]eJbf titofašisti uprizarjajo svo. tv’ašistične napade), ali pa stjbe «etnične črte», da je «za-. angleška, ameriška i(j Jbgosiovanska (o tržaški pa tk kbvora), «oblastvo» pred-VjjUajo... gospod Palutan in V, bstali, ki jih je VU imeno- ti, ’® in med katerimi ni niti ka predstavnika Slovencev, st «Sbrnostojno upravo» prediti . ^aJ°- •. angleški, ameriški tj, ibgoslovanski visoki ofici- to nam dokazuje, da se l8jbJe okrog «lipe» zadovolju-Sj s sedanjim stanjem in da gorijo za tako STO», ki ì^byarja anglo - ameriškim bovškim interesom, ne pa interesom našega prebivalstva. Na teh pogajanjih je, torej, prišlo na dan, da je protikomunizem skupna podlaga teh ljudi in da zaradi tega so oboji proti ustanovitvi STO in za njegovo razkosanje, ker to pač zahtevajo njihovi voditelji, ki sedijo v Washingtonu in Londonu. To so dejstva. Slovenstvo pa jim služi le za krinko. To krinko pa jim bo definitivno snelo ljudstvo na bodočih volitvah, ko bo dokazalo, da ne bo volilo za sovražnike STO, marveč da bo podpiralo Komunistično partijo in Sovjetsko zvezo v naporih za uresničenje STO, ki je edino jamstvo, da se bodo spoštovali interesi vseh prebivalcev. KAREL SISKOVIC Enotnost Nemcev proti oborožiti BERJL-IN — V članku «Sedaj je ugodni trenutek» je tov. Grotewohl poizval zahodnonem-ške -socialdemokrate in komuniste na akcijsko enotnost proti oborožitvi, ki je že dvakrat privedla do katastrofe. E K B E P, ZA KATERIM STOJI « E T X 6 Č X A ÈRTA» Z nečuvenim ukrepom je VU odložila volitve Namesto uradne otvoritve volilne kampanje je VU izdala ukrep o odložitvi volitev - Nekaj ur pred tem je neki list napisal, da so Angleži pristali na odložitev volitev - ZSSR in Tržačani bodo preprečili razkosanje STO Predsfciočnjim je PIO izdal naslednje uradno poročilo o odložitvi upravnih volitev vconi A STO: «Pred kratkim so gen. Wintertonu predpostavili, da bi bilo zaželeno, da bi za krajši čas odložili upravne volitve na področju. Po posvetovanju natančni preučitvi v poštev prihajajočih činiteljev je gen. Winterton sklenil preložiti volitve v občinske svete, ki so bile določene za 7. in 14. oktobra. Nove datume za volitve, ki bi morale biti pred koncem letošnjega leta, bodo ob pravem času javili». s conskim predsednikom in To je vse, kar nam pove poročilo VU. Toda pred tem poročilom so De Gasperi in italijanske šovinistične stranke predlagale VU odložitev volitev «na primernejši čas», ko bi se «položaj v Trstu pomi- ril». Toda zakaj naj bi se «položaj v Trstu pomiril? Po zamisli rimskih kragov, za katerimi stojijo Angleži in Ameri-kanci, naj bi se «pomiril» tako, da bi se najprej izvedlo razlkosam/je STO, ki je poglavitne važnosti za anglo-ameriške načrte na Balkanu, nato pa bi šele prišle v poštev volitve. Vsi časopisi priznavajo, da stojijo za sklepom VU nekateri zelo važni mednarodni fak. torji. 2e v četrtek je «Corriere della Sera» napisal iz Londona, da so Angleži napravili ZA HARRIMANOM MONTGOMERY IN EDELSTEN Napovedan napadalni pakt Jugoslavije, Urei j e in Turčije Komaj je potekel dober teden po obisku Trumanovega osebnega 'odposlanca Harrimana pri Titu, že se kažejo njegovi prvi učinki. Kot smo zadnjič poročali, ge bil riamen teh razgovorov na Bledu in v Kardeljevi graščini na Brdu, pospešiti dobave vojnega materiala ter dokončno vključiti Jugoslavijo v ameriški vojni načrt za Balkan. V teku teh razgovorov je Tito pristal na sklenitev tajne pogodbe z Ameriko, katera naj bi bila podpisana v najkrajšem času; potrdilo za to je dal sam Harri-man v svoji brzojavki Trumanu, v kateri sporoča: «Tito se bo boril». Najboljše potrdilo naših zadevnih ugotovitev je dal ta teden Tito sam s svojo izjavo dopisniku londonskega lista «The Observer». Na dopisnikovo vprašanje je fašistični tiran izjavil, da «bo v primeru napada in morda tudi pred morebitnim napadom nemudoma postavljeno vprašanje vojaškega sodelovanja med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo». Kot znano, je fašistična klika doslej iz strahu pred domačim javnim mnenjem vedno odlagala sklenitev kakršnih koli javnih vojaških paktov in zavezništev, čeprav se že skoro dve leti preučuje možnost in koristnost njihove sklenitve, zlasti še takozvanega «sredozemskega pakta» med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ter morda celo s sodelovanjem ìtalije in Francove Španije. Ce torej beograjska fašistična vlada hoče sedaj skleniti ta vojni pakt kljub nadejanemu odporu v državi, pomenja, da je to napravila pod neposrednim pritiskom ZDA in v skladu z njenimi bližnjimi načrti v tem delu Evrope. Harriman je povedal Titu, da je prišel sedaj njegov čas, da izvrši svojo nalogo vojnega provokatorja, zadano mu s strani ameriških netilcev vojne. Neposredna nevarnost vojne provokacije s strani titofašistične klike iz- haja med drugim tudi iz pisanja titovskega lista «Corriere di Trieste», ki je v svoji nedeljski številki objavil članek svojega stalnega beograjskega dopisnika «da so jugoslovanski voditelji iskreno zaskrbljeni in da ne izključujejo bližnjega napada na svojih mejah». Prav s to «zaskrbljenostjo», kako izzvati napad na svoje socialistične sprede, skuša izdajalska klika opravičiti vse vojne priprave in blazen tempo oboroževanja, kakor piše «Corriere» od sobote, ki ugotavlja, da «jugoslovanski voditelji ne verujejo v trajno ohranitev miru». V ta okvir vojnih priprav spada nameravani obisk maršala Montgomeryja, česar v Beogradu niso zanikali. Poleg njega pa je napovedan obisk angleškega admirala Edelstena na svoji križarki «Liverpool» ki bo priplula v Split 19. t, m.; po vsej verjetnosti bosta oba obiska istočasno. Za povečanje vojaške pomoči beograjski kliki nameravajo ZDA, Anglija in Francija pozvati tudi ostale zahodne države, naj prispevajo zlasti z olajšanjem njenih dolgov pri njih. Nacist Skorzeny v Južnem Tirolu TRENTO — Pred dnevi je prispel v Italijo z rednim vizumom italijanskega konzulata nacistični zločinec Skorze-ni, ki je začel organizirati po Južnem Tirolu fašistične sestanke medtem ko išče pisma, ki sta si jih izmenjala Curchill in Mussolini. korak naprej glede tržaškega vprašanja in da bodo zato podprli odložitev volitev. Komaj 15 ur pozneje je PIO VU izdal znano poročilo o odložitvi volitev. Za vsem tem stoji «etnična črta». Anglo-ameriški imperialisti ne morejo več čakati in zato pritiskajo na Tita, da izjavlja, da je pripravljen skleniti vojaški pakt s Turčijo m Grčijo. V tej zvezi hočejo rešiti tržaško vprašanje, ki je poglavitne važnosti za njihove načrte na Balkanu. «Zgubljati» se sedaj z volitvami bi pomenilo «zgubljati» dragoceni čas v vojaških pripravah. Zato je imperialistom prišla odložitev volitev v najprimernejšem trenutku. Tako bodo mogli pritiskati na Tita in De Gasperija, naj čimprej pride do razkosanja STO na podlagi etnične linije, kar jim bi omogočilo, da bi končno imeli proste rdke v Jugoslaviji in da bi začeli svojo vojno pustolovščino. Toda ti ljudje delajo vedno račune brez krčmarja. Delajo račune brez Sovjetske zveze in tržaškega prebivalstva. Mi vemo, da Sovjetska, zveza ne bo nikoli dopustila, da bi prišlo do tako nesramne kršitve mirovne pogodbe in do razkosanja STO. Naše ljudstvo pa bo podprlo Sovjetsko zvezo v teh prizadevanjih. Kar se pa tiče odložitve volitev, ki je popolnoma političnega značaja, je «listo ameriških Slovencev»?) narodne liste, osvežili spomin. Na volitvah 12. in 19. junija 1949. je «slov», narodna lista prejela naslednje glasove: v Trstu 3.017 glasov, v Dolini pod krinko «neodvisnih» 772; v Repentabru kot «neodvisna» 142; v Zgoniku kot «lipa» 1H2: v Nabrežini 752: V Miljah pa... nič. Vsega skupaj, torej, 4.855 glasov. Ce pravijo, ria imajo, za «seboj» 90 odst. Slovencev, je pri nas, reci in piši. 5351 in pol Slovenca. Torej imajo prav italijanski šovinisti, ko pravijo, da v Trstu ni Slovencev? Kaj nam bu-do o tem povedali voditelji «lipe». PO VZGLEDI! GRŠKEGA IN ŠPANSKEGA LJUDSTVA Po Jugoslaviji se širijo protililovske akcije delavstva Stavke in protestne manifestacije pristaniških delavcev in rudarjev - Sabotaža železničarjev Miniranje mostov in sežiganje vlakov - Uničevanje vojnih objektov v Sloveniji in Srbiji Delovno ljudstvo Jugoslavije nadaljuje svojo borbo za strmoglavljenje titovskega fašističnega režima. Na čeiu te borbe stojijo organizirane skupine nove, resnično marksistično - leninistične Komunistične partije Jugoslavije. Medtem ko so v začetku stopale v borbo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev le male skupine delavcev, se danes o-paza, da so se stavke razširile na celotne aelovne kolektive velikih podjetij, tovarn in rudnikov. Tako se je zgodilo v Zenici, kjer so delavci, ki gradijo neko vojno tovarno, enotno ustavili delo in zahtevali izboljšanje življenjskih pogojev. ■batno v prvih mesecih tega leta se je uaeiežilo stavk za izooljšanje delovnih pogojev in demonstracij proti titotaisisti-čni vojni politiki preko 20.00U pristaniških delavcev. Jugoslovanski aelavci se zavedajo, da je mogoče voditi aktivno borbo proti titovskemu fašističnemu režimu. O tem jih prepričujejo primeri španskih in grških bratov. Zato Vodijo stame akcije za sabotiranje vojnih načrtov titovske vlade in zato sabotirajo njeno vojno industrijo in njene vojne priprave. Tako dokazujejo jugoslovanski delavci, da se niso prestrašili težkih pogojev, v katerih se morajo boriti, da preprečijo vojno in da ustavijo na svojem sektorju borbe zločinsko roko imperialističnega psa-čuvaja Tita, ki namerava sprožiti osvajalno vojno proti deželam ljudske demokracije. morali priznati, da so v prvih mesecih letošnjega leta delavci uničili 48% celotne mehanizacije vojnih gradbišč. Pred kratkim so delavci zažgali električno centralo v Sremski Mitroviči. ki je preskrbovala lesni kombinat v katerem se izdelujejo šperplošče za angleške tovarne vojnih letal «Vic-kers» in «Bristol». Ljubljanski železničarji pa so zazgali skladišča vojnega materiala. Prav tako se uspesno nadaljuje akcija za onesposobitev železniških transportov, ki so izvanreane važnosti za titofa-sistično vlado. Od vsega parka se stalno nahaja v popravilu prekO' 40% parnih strojev, oamo v Dalmaciji in Bosni so ueiavci letos onesposobili 5ò°/o odnosno 60% vagonov in parnih strojev. Na dnevnem redu je zažiganje vlakov, miniranje mostov, tunelov in vojnih skladišč. Tako so rodoljubi u-ničili most na reki Krki pri Kninu, zažgali vlak na progi Niš-S kop j e itd. Lani je zaradi sabotaže delavcev ostalo neraztovorjenih okrog 1000 vagonov dnevno. Letos pa ostaja neraztovorjenih preko 3000 vagonov dnevno. To nam dokazuje, da se jugoslovanski transportni delavci zavedajo, kako je važna njihova borba za preprečitev iztovarjenja ameriškega orožja. Tudi rudarji ne zaostajajo za drugimi delavci Jugoslavije. Oni dobro vedo, da je treba preprečiti proizvodnjo strateških surovin, ki jih titofa-šistična vlada pošilja v ZDA in Angljio, kjer izdelujejo Zaradi sabotaže jugoslovan- smrtonosno orožje, ki naj bi skih delavcev so lani titofaši- služilo za vojno proti miro- ■sti izpolnili svoj plan vojne proizvodnje za komaj 70%. V posameznih rudnikih pa se je zgodilo, da so v Trepči izpolnili plan le za 200/o, v Sorskem rudniku za 45% in plan za kopanje premoga za 40%. To nam dokazuje, da bo morala titovska klika resno računati na odpor jugoslovanskega delavstva proti njenim vojnim načrtom. Prav tako se po vsej deželi izvršujejo sabotažna akcije proti vojnim objektom. Lani so jugoslovanski rodoljubi samo na področju Srbije in Slovenije vrgli v zrak 2350 vojnih objektov. Letos pa so se te akcije pomnožile tako, da so rodoljubi samo v prvih mesecih tega leta uničili v Sloveniji 800 objektov, v Srbiji pa kar 1300. Sami titofašisti so ljubnemu človeštvu in Sovjetski zvezi. Rudarji organizirajo stavke in potestne manifestacije proti titovskemu režimu, zmanjšujejo proizvodnjo in sabotirajo rudnike naprave. Tako so v maju letošnjega leta borski rudarji organizirali veliko, enotno' manifestacijo proti odvzemu denarja od plače za rudarska oblačila, ki jih je podjetje dolžno preskrbovati. Zaradi te enotne akcije so bili titofaši-stični gospodarji prisiljeni pre- proizvodnja padla za 50°/o v primeri z januarjen. Zaradi sabotaže se je proizvodnja baso titofašisti v treh mesecih kra podražila za 30%. Tako zgubili 40 milijonov dinarjev. V rudnikih Trepč se je proizvodnja v letošnjem letu zmanjšala za 20%. Vsakodnevno se zaradi sabotaže uničuje za 100 ton svinca. V rudniku Raša je proizvodnja za 30% manjša od titovskega plana. Večina naprav je pokvarjenih. Okrog 43% vagončkov za prevoz premaga je pokvarjenih in neuporabnih. Velik obseg je zavzel tudi beg rudarjev, ki nočejo proizvajati za anglo-ameriške kapitaliste, ki so gospodarji tega rudnika, in zaradi težkih življenjskih pogojev. Samo v marcu tega leta je iz Raiše zbežalo 283 delavcev. Na njihovo mesto so titovci privlekli s silo le 132 novih ljudi. V mnogih rudnikih Jugoslavije je veliko rovov poplavljenih tako, da so sedaj neuporabni. Zato so morali titofašisti ustaviti delo v njih. To se je dogodilo v Suhači, Zenici in drugje. Temu je vzrok kvalitetno slab material, ki ga titovske tovarne proizvajajo. Vsi primeri, ki smo jih navedli, so najboljši dokaz, da se v Jugoslaviji bije težka a uspešna borba proti titovskemu fašističnemu režimu in da se organizirana borba razširja na vso deželo. Na čelu te ■borbe stoji delavski razred, ki ga vodijo skupine nove Komunistične partije Jugoslavije. Titofašisti ne bodo mogli -streti tega odpora, ki je že postal plamen. Ta plamen bo kmalu zagorel v vsakem ko-tiču jugoslovanske zemlje m bo uničil v svoji mogočnosti titovske hlapce imperializma, ki pripravljajo vojno in jo skušajo začeti s svojimi provokacijami na mejah ljudskih demokracij. Jugoslovansko ljudstvo ne bo dopustilo, da bi fašistični zločinci, ki danes vladajo v Jugoslaviji ponovno pahnili deželo in s tem tudi vso Evropo in svet v konflikt, ki bi požrl na desetine milijonov človeških življenj. Pravočasno bodo postavili ob zid titovske rokovnjače in jim pokazali, da se z ljudstvom ne sme nihče igrati. NAŠE NALOGE V ZVEZI Z VOLILNO KAMPANJO Kako bomo vodili učinkovito propagando VI. Kapilarno delo je — lahko rečemo — najučinkovitejše propagandno delo. Zato mu moramo polagati največjo važnost. Zavedati se moramo, da so vsa druga propagandna sredstva učinkovita, a da ne morejo priti do vsakega volivca in prebivalca. Boriti se moramo proti težnjam nekaterih tovarišev, ki se upirajo temu delu, ker je to znak sektaštva, ki ga moramo odpraviti. Zelo važno je, da bo kapilarni propagandist dobro pripravljen o vprašanju, ki ga hoče sprožiti in diskutirati v krogu manjše skupine ljudi. Prav tako morajo kapilarni propagandisti dokazati s svojim zadržanjem in svojo mirnostjo, da more vsak diskutirati z nami, ne da bi prišlo do ostrih besed ali do prerekanja, ki se ga je na vsak način izogniti. Kot tretje pravilo našega propagandista mora biti spoznavanje vsakega nasprotnika ali pasivnega elementa, s katerim je načeti razgovor. Vedeti moramo, s kom bomo govorili: z demokristjanom, pristašem slovenske narodne liste, indipendentistom ali pa tudi s kakšnim še poštenim titovcem. Z vsakim posebej bomo morali načeti vprašanja, ki se njega tičejo Med Slovenci si morajo naši kapilarni propagandisti prizadevati, da dobro preučijo politično. socialno-gospodarsko stanje vasi | ki je edina stranka, ki ima v svo< ali okoliša. Popularizirati je tre- jem programu rešitev vseh poli-ba politično akcijo naše Partije, Učnih, socialnih, gospodarskih Oropati hočejo ljudstvo ! Zgradbo Ljudskega doma pri Sv. Jakobu, ki je biia zgrajena z denarnimi prispevki demokratov in z množičnim udarniškim delom, skušajo titofašistični tatovi in špijoni ukrasti tržaškemu demokratičnemu ljudstvu ŽUPAN PACCO PODAJA OBRAČUN DELA MILJSKE OBČINE OBČINSKI SVET V MILJAH JE BIL delovnemu ljudstvu vedno ob strani Za javna dela je bilo izdanih 380 milijonov lir - Gradnja novih in popravilo in oprema starih šol - Za socialno skrbstvo je bilo letos izdanih nad 12 milijonov lir več kot leta 1949 Prejšnjo sredo je bila zaključna seja občinskega sveta v Miljah, na kateri je župan tov. Giordano Pacco podal pregled dvoletnega dela miljske občine v dobrobit njenih občanov. Da seznanimo svoje bralce s prizadevanji in uspehi demokratične uprave v Miljah, ga priobčujemo v izvlečku. Kljub temu da je demokra kinitì uTe^amer^rrizi;;: tična uprava vadila občino ko- riščanja delavcev in pred delavskimi zahtevami. Borski rudarji se tudi uspešno borijo za zmanjšanje proizvodnje V prvem tromesečju tega leta je bila proizvodnja kloniti ma'l dve leti — doba, ki je pre kratka za rešitev vseh težkih vprašanj občanov — je izvršila svojo nalogo dobro, in v zadovoljstvo prebivalstva. Predvsem smo skoro dose- Cankarjev «Hlapec Jernej» v Bazovici. Dolinska dramska družina bo uprizorila v nedeljo 9. t. m. v okviru proslave Bazovskih žrtev v Bazovici na prostem Ivana Cankarja dramo v 7. slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica». Začetek ob 20. uri. * * * Okrajna prosvetna konferenca v Nabrežini. Pozivamo vsa prosvetna društva okraja Devin - Nabrežina, da se udeleže po svojih zastopnikih okrajno-pro-svetne konference, ki bo jutri, v nedelja 9. t. m. ob 9. uri dopoldne na sedežu PD Nabrežina - center. * * * Ostale kulturne prireditve: v Kraljiču: V petek 14. t. m. bo v «Kraljiču» lep večer s mešanim sporedom, ki ga priredita PD «S. Jenko» in CCP «Kralich». Nastopijo mladinke iz PD «Tomažiča» z igrico, ki so jo podale -pri Sv. Vidu, dalje pionirček iz istega društva s harmoniko, mladi recitatorji iz Barkovelj in italijanski solisti Začetek ob 20. uri. * * * na Greti: Opozarjamo na kulturno-prosvetno prireditev, ki bo v soboto 15. t. m. zvečer v PD «Ravbar» na Greti. Za slovenski spored poskrbita društvi «Tomažič» in «M. Matjašič-Milan» * * * Finžgarjeva «Razvalina življenja» v Saležu. Druigo nedeljo 16. t. m. bo Salež doživel enega najzanimivejših kulturnih dogodkov, ko bodo domačini prvič priredili večjo igro na prostem in sicer Finžgarjevo «Razvalino življenja» v treh dejanjih. Za to uprizoritev vlada med domačini in okoličani prav izredno zanimanje. Začetek ob 17. uri. bakra za 25% nižja od titovskih gli uravnovešenje občinskega ' proračuna, ne da bi pri tem obremenili občane z novimi davki; še celo znižali smo nekatere trošarine na predmete ljudske potrošnje. Dohodki so se zvišali predvsem zaradi večjega gotoka letoviščarjev in višjih dohodkov iz davka na industrijo in trgovino. Tudi občinski podjetji, vodovod in ACNA (ladijsko in avtobusno prevozno podjetje), sta dosegli proračunsko ravnovesje z zboljšanjem delovanja. Problem vode je rešen za vso občino razen Lazaretta, kjer bo pa poskrbljeno morda že prihodnje leto. Potrošnja vode se je od leta 1949 dvignila za 25 kubičnih metrov na mesec. Poslovanje ACiNA se je Zboljšalo z nabavo treh novih avtobusov, kupljenih deloma Otvoritev dvorane v Skednju. Končno je prosvetna dvorana v Skednju prišla spet v last Skedenjcev, kar bo zelo pripomoglo k oživitvi tamkajšnjega prosvetnega delovanja. Tako bo že drugo nedeljo 16. t. m. prosvetna prireditev z nastopom pevskih zborov, godbe Rinaldi, recitacijami in govori. * * * Poročili o kulturnih prireditvah v Križu in pri Sv. Vidu bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič. z izkupičkom za prodani parnik «Gianpaolo», deloma pa z lastnimi sredstvi. Dalje je bil s podporo države v znesku 29 milijonov lir prenovljen parnik; «Italia». Na področju skrbstva so se znatno povečali stroški za bolnico in zdravila, v primeri z letom 1949 skoro podvojili. V Škofijah je bil odprt občin ski ambulatorij; v onem v Mi ijah pa bodo v kratkem začeli delovati roentgenski aparat ter kopeli z obsevanjem. Tu so doslej trije specialisti in sicer za oči, za grlo, nos in ušesa ter za ženske bolezni, kateri so bili nameščeni na podlagi pogodbe. Z otvoritvijo novega zavetišča smo napravili velik korak naprej v pomoči onemoglim. Šolski obedi so bili pomnoženi ter jih je bilo ponekod deležnih do 70 odst. učencev. Skupno je bilo razdeljenih v šolskem letu 1950-51 nad 135 tisoč obedov, to je 7260 več kot leto prej. Za otroško božičnico je bilo izdanih okrog l milijon lir. Upokojencem je bilo nakazanih iz Skladu za zimsko pomoč skoro dva milijona lir. Proračun Občinske podporne ustanove (ECA), ki je leta 1949 znašal 28,675.278 lir, je letos narastel na 40 milijonov 944.819 lir. Najbolj pereč pa je in ostane problem stanovanj. Zgrajen je bil Dom za prisilno izgnane. Za zgraditev dveh občinskih hiš s 16 stanovanji je bilo v gradbenem načrtu za drugo polovico 1950 odobrenih 14 milijonov in nato zvišanih na 28 milijonov lir. Nadaljnjih 22 milijonov smo prejeli za zidanje zasilnih stanovanj in še 4 milijone za preureditev nekdanjega zavetišča. De- občini po tolikih letih postavljenih uprav nov, demokratičen način poslovanja. Sli smo med ljudstvo ter smo poslušali njihove kritike in nasvete ter ugotavljali njegove potrebe. Na ta način nam je uspelo rešiti nebroj drobnih in veli- la pa se niso še pričela, ker kih vprašanj. Kdor koli se je se podjetniki niso odzvali licitacijam. Za javna dela smo dosegli kredite in so se dela ponekod že pričela ali celo končala: šola v Zavljah, avto-filotausna postaja, drugi del kanalizacije, občinska klavnica, javno kopališče itd. VU je v ta namen nakazala 350 milijonov lir. Urejeni so bili občinski u-radi, občinskim nameščencem pa je bil z novim organikom zboljšan njihov položaj. Na novo so bile opremljene šole v Camporah, Kolomba-nu in v Plavjah. Odprta je bila srednja šola v Miljah ter slovenska nadaljevalna šola v Plavjah; ustanovljeni so bili strokovni tečaji v Camporah in Kolombanu ter dvoletni krojni tečaj v Miljah. V kratkem bo otvorjena nova osnovna šola v Miljah dočim je v Božičih še v gradnji. V teku so dela za razširitev električne razsvetljave po vaseh, ki so bile doslej brez nje. Občinski svet je imel 69 sej in je s,prejel 120 sklepov, od teh 105 soglasno. Seje so potekale v pomirljivem vzdušju, kar dokazuje, da smo dali naši obrnil da nas, je bil ne glede na politično, versko ali ideološko prepričanje prijazno sprejet. Občinsko imovino smo skušali po svojih najboljših močeh upravljati dobro, pošteno in brez zasledovanja zasebnih interesov, zavedajoč se, da je last skupnosti. Odnosi z manjšino so bili prežeti s širokogrudno željo po sodelovanju. Sprejemali smo opombe in nasvete; naši predlogi so bili često spremenjeni na podlagi želja manjšine Bili smo vedno blizu problemom, ki so se tikali večine občanov, kot na pr: stavka v februarju 1950, periodične krize ladjedelnic Sv. Roka, Martinuzzi in Felzsegi, nabiranje za zimsko pomoč. Občinski svet je bil delavcem vedno ob strani. Soglasno je občinski svet izrazil svoje mnenje o miru in uporabi atomske bombe, da bi m.u bi tudi soglasno prihranjena nesreča nove vojne. Zupan Pacco se je na koncu zahvalil vsem za izkazano sodelovanje in zanimanje ter izrazil željo, da bi tudi novi občinski svet stopal po stopinjah dosedanjega. vprašanj vseh tuživečih narodnosti, medtem ko skušajo vse druge slovenske in italijanske šovinistične stranke preprečiti enotno fronto med Slovenci in Italijani, ki je edino zagotovilo, da lahko pridemo do zmage na vseh poljih in ne samo na na. cionalnem. Predvsem moramo nadaljevati z razkrinkanjem titofašistov. ki imajo kot dosledni makiavelistl in sovražniki ljudstva dve politiki: eno za Slovence, drugo za Italijane. Komunisti pa ne morejo imeti dve politiki, ker 61 bilo to v ostrem nasprotju z vso njihovo ideologijo in politiko. Razkrinkati moramo takozvano slovensko narodno listo kot agenturo anglo-ameriškega impe-lizma in sedaj tudi titovstva, kot pribežališče najdoslednejših in najzakrknjenejših sovražnikov delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in poštene inteligence, Prav tako moramo med Slovenci razkrinkati nesramno barantanje in sporazume za razkosanje našega Ozemlja. Pri tem moramo dokazati tudi pristašem slovenskih šovinističnih strank, da sledijo ljudem, ki so proti STO, Prav tako se je treba posvetiti vprašanju kmetovalcev, ki je zelo pereče Z vsemi temi smernicami stopimo v volilno borbo z zavestjo, da noben drugi ne more stopiti pred ljudstvo s takim odkritim čelom kot mi. To naj nam vliva poguma in navdušenja. V zaključku pa opozarjamo vse tovariše na provokacije, ki jih lahko organizirajo titofašisti in fašisti. Najnovejši primer, s kak-šnimi metodami nameravajo iti v volilno bitko titofašisti, so nam Škofije. Ker so že pred vsemi osamljeni kot priti na dan z or-osamljeni kot tolpa morilcev, zločincev in pokrlienih rokovnjačev ne morejo drugače kot priti na dan z organiziranjem provokacij, ki naj bi razbelile ozračje in koristile anglo-ameriškim imperialistom. Bodimo budni in pokažimo titojašistom in fašistom, da se naše ljudstvo ne pusti izzivati. Naprej, torej, za Občino- delov nemu ljudstvu v znamenju miru, dela in svobode! KONEC. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Po vsej pokrajini se vrstijo razne prireditve v korist demokratičnega in komunističnega tiska. 25. avgusta je bila večja prireditev v Ronkah. Organizirali so jo komunisti iz Ronfc in Vermeljana. Na veseličnem prostoru so izobesili več napisov z raznimi gesli. Nemalo so se vsi navzoči začudili, da je tamkajšnjega brigadirja posebno- bodel v oči lepak, ki vabi ljudi naj podpišejo berlinski poziv. Tudi v Pierisu je bila nad vse uspela prireditev ob priliki «meseca komunističnega tiska», na kateri je bil prisoten tudi sekretar goriške federacije KPI in svetovalec po- AMERIŠRI HIBRID krajinskega sveta tov. Poletto, ki je bil izvoljen v tamkajšnjem volilnem okrožju. Ob tej priliki je imel priložnostni govor, v katerem je posebno poudaril, važnost podpisovanja berlinskega poziva ter nevarnost, ki jo predstavlja bratenje med Titom in De Gasperijem. Tudi po drugih manjših krajih so ,bile številne manjše prireditve. V Gradiški je bilo že pretekli teden nekaj manjših prireditev; prave osrednje pokrajinske proslave «Meseca tiska» pa so se pričele včeraj. Drevi bo na sporedu večja kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili razni furlanski pevski zbori, solisti, baleti itd. Jutri, v dopoldanskih urah, bo več športnih tekem. Ob 11. uri priredi koncert godba iz Mariana ob 16. pa godba Rinaldi iz Trsta; ob 20. uri pa prične ples. Slovenci, udeležite se prira ditev «komunističnega in demokratičnega tiska», zlasti o-nih v Gradiški. S tem boste ne le podprli naš tisk, temveč boste tudi dejansko dokazali svk jo pravo solidarnost z bratskim italijanskim demokratičnim in komunističnim tiskom, ki se bori za rešitev vseh naših perečih problemov! Vpisovanje v srednje šole v Gorici Na slovenskih srednjih šolah v Gorici se 17. septembra pričnejo izpiti, in sicer sprejemni v I. razred gimnazije in v I. razred liceja, vstopni izpit v vse razrede, nižji tečajni izpit in popravni izpiti. Kdor namerava polagati kak izpit, naj si na oglasni deski šole ogleda tozadevna navodila, in to čim-prej, da ne zamudi roka za morebitno vlaganje prošenj. Tajništvo šole daje vsakomur vsa potrebna pojasnila med uradnimi urami od 9. do 12. V nedeljo 2. septembra je bil v Gorici širši sestanek delegatov selkcij Zveze partizanov Italije ANBI. Poleg številnih delegatov Slovencev in Italijanov so se sestanka udeležili tudi nekateri bivši komandanti partizanskih - garibaldinskih skupin s polk. Roncionijem na čelu. Na sestanku je bil izdelan podrobnejši načrt za pokrajinsko zborovanje bivših partizanov, ki bo 12. t. m. v Gradiški in za pokrajinski kongres, ki bo istotam prihodnjega oktobra. S sestanka so delegati poslali pozdravno brzojavko bivšim partizanom - garibaldincem Julijske Benečije in Furlanije, ki so zaprti v mestu Lucca in ki bodo v kratkem sojeni, želeč jim, da bi na procesu zmagala pravica, kar bi popolnoma razgalilo politične špekulacije, zaradi katerih so danes zaprti. Kdaj bo konec špekulacij s pokojninami po padlih? Titofašisti potrosijo milijone za širjenje svoje propagande za izplačilo podpore invalidom, vdovam in sirotam pa nimajo denarja Vsem je dobro znano, da so titofašisti porabili milijone lir za svojo volilno kampanjo na Goriškem. Tudi tisti štirje milijoni od Kodermaca, poleg o-stalih, ki jih pošiljajo čez mejo, služijo titofašistom za širjenje propagande. Našim ljudem po vaseh pošiljajo razne časopise in ostalo propagando popolnoma brezplačno in jih na ta način skušajo prepričati ter pridobiti zase. Nekaj časa pred začetkom volilne kampanje so titofašisti pošiljali ne samo slovenskim družinam, temveč tudi italijanskim, večje denarne podpore invalidom in svojcem padlih v osvobodilni borbi. Ze takrat smo napovedali, da je to titofašistični volilni manever in se pri tem tudi nismo zmotili. Nekateri tovariši so dejali: «Sprejeli bomo ta denar, ker tisti, ki je umrl v osvobodilni borbi je umrl za osvoboditev delavskega razreda in ne za ta denar, ki so ga titovci poropali jugoslovanskim delavcem». Ko so titovci izvedeli, da so se ti tovariši tako izrazili jim niso več poslali niti ene lire. Danes pa vedno večje število družin iz Doberdoba ne dobiva več pokojnine. Na pritožbe pa so titofašisti odgovorili, da je v teku revizija in da bodo v bodoče dobile pokojnino le družine, ki so najbolj potrebne. Mi dobro vemo, kdo so te «najpotrebnejše» družine. Volilna kampanja je namreč končana in sedaj bodo titofašisti pošiljali denar le svojim, zvestim agentom, katerih se poslužujejo v borbi proti delavskemu razredu. Ni jim mar za tiste družine, ki se nahajajo v kljub temu nočejo izdati idealov, za katere so padli njihovi dragi. Vsi pošteni Slovenci in Italijani morajo na te podle špekulacije titofašističnih goljufov odgovoriti s tem, da še bolj utrdijo svoje vrste in se strnejo v borbi proti Titu, de Gaspariju, in proti ameriškim imperialistom, ki s svojimi dolarji podpirajo njuno politiko ter pripravljajo nove vojne avanture. Kdor ima kako zadevo, ki jo mora rešiti katera Izmed parlamentarnih komisij v Rimu — in ki morda čaka že leta na ugodno rešitev — naj se zaradi posredovanja obrne do poslanca tov. Beltrameja, ki ima svojo pisarno na sedežu težkem finančnem položaju, a KPI v Gorici. NEKAJ IZ ŠTEVERJANA «Demokracija» nasprotuje gradnji nove gostilne STEVERJAN — V predzadnji številki «Demokracije» smo čitall med drugim, da omenjeni list ne odobrava gradnje nove gostilne, ki jo namerava postaviti na šte-verjanskem trgu domačin Rožič ježe. Po mnenju lista bi nova gostilna pokvarila «lice trga» in da je preblizu cerkve, spomenika padlih in stare lipe na trgu. To vsekakor ne drži, kajti mnogo bliže vseh omenjenih objektov se nahajajo druge zgradbe. Jasno pa je, da je ozadje tega nasprotovanja povsem drugačno, kot pa bi morda na videz izgledalo. Kdor govori o licu trga pred cerkvijo, bi moral najprej poskrbeti, da bi izginile ruševine bivšega «dopolavora», ki resnično kvarijo lice trga. Prav tako ga kvarijo druge ruševine v neposredni bližini cerkve. Nedvomno pa je temu prerekanju in nasprotovanju krivo predvsem dejstvo, da se v bližini nahaja že ena gostilna in da komu ni ljubo, da bi izgubil svoj monopol nad gostinskim obratom v Steve-rjanu. »EVIN Levinvam smo oooeuaj oui vsake sobote deležni javnega kina, 'ki predvaja razne kratke propagandne tilme za Marshallov plan. Precej časa pred začetkom pride na trg avto z vso kkio-apara-turo ter poziva vaščane na čim večjo udeležbo. Nič ne bi nasprotovali temu kinu, če bi predvajal kakšen film, 'ki bi ibii vzgojno-kulturnega značaja, toda 'ker sem se nekajkrat udeležil, je na žalost ugotoviti, da predvajani filmi nimajo nobene kulturne in vzgojne vrednosti. Nasprotno, iz teh filmov se ne odnese nič poučnega, temveč le veliki slavospevi in propaganda za ERP. Nekoč so vrteli film, ki je prikazoval nove tipe ameriških letal ter njih zmožnosti. Seveda ni manjkalo strašnega brenčanja, ki ga povzročajo ta letala, tako da se je iz oči gledalcev videl strah in groza. Tu pa tam se je slišalo šepetanje, da se ameriški «osvoboditelji» najbrže poslužujejo teh letal na Koreji. Pri tem se Devinčani lahko upravičeno sprašujemo, zakaj tudi ta kino ne moti oz. ni motil gen. Aireya in sedaj gen. Wintertona. Večkrat smo vprašali, da bi se tudi v naši vasi naredilo kakšno zborovanje ali pa še lepše bi bilo, če bi nam 'bilo dovoljeno narediti kakšno kulturno prireditev, ki si jo vsi vaščani prav od srca želimo. Lahko rečemo, da sta že več kot dve leti tega, kar se v naši vasi ni vršila nobena kulturna prireditev. Zadnjič, 'ko smo zaprosili za šolsko dvorišče, kjer naj bi nastopili kriški pionirji, nam je šolski ravnatelj Ščuka v Nabrežini odgovoril, da on ni za to svar merodajen ter naj se obrnemo na VU. Ce bi se obrnili na VU, vemo že vnaprej, kakšen odgovor bi dobili. Kot vedno: «non è possibile perchè zona militare». Kdaj bo enkrat konec tej «zona militare» in bomo tudi mi v naši vasi lahko svo-bodno prirejali tisto, kar si želimo. To pa bomo dosegli edinole takrat, ko bo uveljavljena mirovna pogodba in ko bodo anglo-ameriške okupacijske čete zapustile naše Ozemlje. Za celotno u-Veljavitev mirovne pogodbe pa se na našem Ozemlju bori edinole KP in tega se zavedajo tudi vsi Devinčani, žato bodo na prihodnjih volitvah oddali svoje glasove kandidatom KP za nabre-žinski občinski svet, kjer se bodo še nadalje kot so se doslej, vztrajno 'borili za u-veljavitev mirovne pogodbe, ki je predpogoj za dobrobit prebivalcev STO. Devinčan PREČNIK V naši vasi se je še do danes ohranil kal, ki je do pred kratkim vedno služil za napajanje živine. Ko pa je bil v vas napeljan vodovod, so ta kal pustili v nomar. V njem se je pričelo nabirati veliko smeti in ka-meja. Kljub temu, da imamo v vasi dve napajališči, starega kala ne bi smeli tako zanemariti; posebno zato ne, ker kljub novemu vodovodu nimamo dovolj vode. Zaradi tega živina često trpi žejo. Kolikokrat se spomnimo na stari kal, ki smo ga hoteli prehitro zanemariti ter zasuti. Ce naša živina trpi žejo, je to predvsem krivo podjetje, ki ga je zgradilo. Na-brežiniska občinska uprava bi morala gledati, da se vodovod čim prej popravi, ker pa bo za to potrebno več časa, bi nam morala občina vsaj toliko pomagati, da bi nakazala potrebno vsoto denarja, da bi vsaj kal očistili in uredili. Cim prej je treba nekaj storiti, da naša živina ne bo več trpela žeje. To je sedaj največja skrb za nas Prečence, zato pozivamo občinsko upravo, naj ta problem čim prej reši. Živinorejec BOL.IU1IIEC 2e večkrat smo čitali v «Delu», koliko škode na pašnikih in njivah napravijo vojaški avtomobili in tanki v nabrežinski in zgoniški občini ter v okolici Proseka, Opčin in Bazovice. Sedaj pa smo na žalost tud: mi deležni teh nezaželenih obiskov. Vojaške vaje se sedaj vršijo po vseh vaseh naše občine in seveda tudi pri nas. Naše njive in travniki so popolnoma razorani tako da se skoraj ne pozna, da je kdaj tu bila rodovitna njiva ali pašnik, na katerem se je pasla naša živina. Žalostno je tudi pogledati na nekdanje zidove, ki so spremenjeni v ruševine. Za vse to se seveda naši gospodje «zavezniki» sploh ne zmenijo. Vi- di se, da so jim problemi, ki tarejo našega kmeta, deveta briga. Ne upoštevajo tega. da se naš kmet preživlja s svojim pridelkom, ki še v najboljši letini ni tako velik, da bi zadostoval potrebam. Kmetje zelo žalostno gledamo na naše njive, ki so postaje prava bojna polja, po katerih brenčijo piskajo in se z največjo brzino podijo tanki in druga vojaška vozila. Veliko je škode po naših njivah, o njej je sploh težko govoriti. Gospodje zavezniki se še ne zmenijo, da bi povrnili vsaj to, kar nato pripada. Prav gotovo bomo na povrnitev škode čakali mesece in mesece. Se do danes ni bilo nobene komisije, ki bi ugo lovila povzročeno škodo. Ver' jetno bo prišla šele takrat, ko bodo na njivah delno izginili sledovi povzročene škode. Seveda takrat je ne bo mogoče točno ugotoviti in oceniti. Tako se utegne zgoditi, da bomo dobili le 60 aii celo 40 odst. odškodnine. Ce nam vojaške oblasti povzročajo škodo po njivah, naj jo tudi v celoti priznajo in povrnejo! To zahtevajo vsi kmetje dolinske občine! Se bolj pa bomo hvaležni gospodom zaveznikom, če bodo svoje tanke in ostala vozila peljali kam drugam in ne na naše njive in travnike ter nas pustili, da v miru obdelujemo naša polja Z. V. LDNJER Zaradi nujnega opravka sem se v ponedeljek napotil v Lonjer, v mojo rodno vas. Celo pot me je spremljalo zelo slabo vreme in vsako toliko je tudi še precej deževalo. Do tam še ni bilo toliko hudega, ker sem v Trstu pod streho dočakal avtobus, ki pelje na Katina-ro in ko sem dospel do kraja je dež že nehal. Izstopil seffl iz avtobusa in se hitrih korakov napotil po poti .proti Lonjerju. Ko sem opravil osebne Z3" deve, sem se napotil v vaško gostilno, da se vidim in p6-menim s svojimi Sovaščani-Govorili smo o raznih stvareh ter so mi nato še povedali o raznih potrebah vasi. Se med pripovedovanjem sem sam pri sebi sklenili da bom o potrebah Lonjer-cev pisal v naš časopis «De-lo», v tisto rubriko «Sprehod po podeželju», ki jo tako rad berem. V mislih sem že imel načrt, da ijom napisal o P0" trebi postavitve dveh pip 1° pralnice, toda med potjo domov sem se premislil. Prav med potjo proti Ka-tinari me je spet zalotil dež-Le še nekaj korakov mi ie manjkalo do avtobusa, ko se je ta že začel premikati. Sla' bo vreme, dež, in še «pred nosom» zgubiti avtobus j® res huda. Ni mi preostal0 drugega, kot da se čim boli stisnem k zidu in da poh1' pežljivo čakam na dežju. Ena izmed najnujnejših P°' treb prebivalcev Lonjerja i11 Katinare je brez dvoma P°' stavitev avtobusne čakalni' ce. Vsakodnevno, ne glede na vreme, gredo številni L°' njerci in Katinarci na de!° ali po drugih opravkih v mesto. Zato ni prav prijetn0 čakati posebno v zimskih časih na vetru in dežju tud1 po 20 minut na avtobus. N8 Katinari je zaradi tega treh8 čim -prej postaviti čakaln1' co, ki bo branila pred sla' bim vremenom tiste, ki ča' kajo na avtobus. domačin lil L'l ‘A h Stenčas prosvetnega dri1' štva «Ivan Vojko» na PrP' seku je še precej pester i? napolnjen z raznimi člank1' Med ostalimi članki je hj1 tudi članek z naslovom «“I1' tofašistična junaštva», kat®' rega je marsikateri vašča11 pazljivo preč it al. V člarfri1 je bilo prikazano titafašish' čno podlo dejanje, ki so S8 izvršili na škodo proseškoS8 prosvetnega društva. Pon08' so namreč titofašistični «k1»' turniki» ukradli iz prosvetn6 dvorane klavir, stole in r8j zne druge stvari, ki so l8'5 prosvetnega društva «Iv88 Vojko». Titofašistični «kult111' niki» izvajajo svoje «kultu1'' no delovanje» ponoči, s čime._ so dokazali da skušajo UiU' čiti PD na Proseku-Kobto' velu. . Prosečani in Kontovel®' člani svojega krajevne»^ prosvetnega društva, so ko11 čno uvideli, da skušajo fašisti do kraja izvesti je razdiralno delovanje, jih za to dejanje ne le S*8 ni prosvetnega društva teU1 več vsi prebivalci Prosc^8^ Kontovela ogorčeno ob*0 jajo kot najhujše izdajal® kar jih pomni zgodovin^ Kljub temu pa 'bo prosvetn društvo «Ivan Vojko» še b0^ vzcvetelo ter nudilo SVOJ1 članom pravo ljudsko k turo. . „ Clan PD «I. Vojko* »ELO STRAN 3 ^ SEPTEMBRA 1951. Komunistični upravitelji občine Milje so ostali zvesti svojim volilnim obvezam toncno imajo vodo skoiraj 'se vasi miljske okcine polnem teku so dela za napeljavo vodovoda Škofije-Plavje. W moderno opremljen zdravniški ambulatorij, * se nahaja v občinskem zavetišču, je na razpolago vsemu prebivalstvu. VOULNI PROGRAM K. P. $10. ZA MINSKO OBČINO Komunistična partija namerava v izključno korist miljskih občanov uresničiti sledeči program: V zavesti, da je mir za vse občane najdragocenejše dobro in temeljni pogoj za srečno in mirno življenje, se obvezuje, da bo podpirala vse pobude v njegovo obrambo, od koder koli naj pridejo. V prvi vrsti bo podpirala nujno potrebo dejanske ustanovitve S.T.O., ker bi ista mnogo doprinesla k mednarodnemu pomirjenju in bi dovedla do umika tujih čet, katere spreminjajo Trst in vse S.T.O. v nevarno vojaško oporišče. Borila se bo za široko občinsko avtonomijo, katera je bila onemogočena z obstoječim redom in zaradi vmešavanja tujih okupatorjev. Občinska avtonomija je nenadomestljiv pogoj za to, da bi se ljudstvo moglo samo upravljati in neposredno sodelovati pri življenju občine po organih, ustanovljenih v ta namen. Zahtevala bo preklic vseh zakonov, ki branijo slovenskemu ljudstvu svobodno narodno izživljanje s tem, da se mu dà možnost rabe materinščine v vseh priložnostih, predvsem pa v odnosih z občino. Javna dela Treba je doseči kredite in nabaviti posojila za izvedbo naslednjih del: -— a) zgraditev občinskih ljudskih stanovanj; — b) zgraditev šolskega poslopja pri Sv. Bar- bari; •— c) zgraditev pokritega trga in ribarnice; — č) zgraditev otroškega vrtca v Miljah; — d) zgraditev občinskega otroškega rikrea- t ori j a v Miljah; — e) dovršitev vodovoda; — f) dovršitev mreže javne razsvetljave v Miljah in po vaseh; — g) otvoritev ljudskega vrta z igriščem v Milj ah ; — h) popravilo občinskih cest; — i) zgraditev novega poslopja ali preureditev obstoječega za Obrtno nadaljevalno šolo in za Srednjo šolo; — j) razširitev osnovne šole v Čamporah; — k) zgraditev dela osnovne šole v Miljah; — 1) razširitev osnovne šole na Plavjah; — m) razširitev osnovne šole v Kolombanu. Finančna in davčna politika — a) uvesti družinski davek, na podlagi pro- gresivnega sistema obdavčenja, pri čemer naj bodo oproščeni plačevanja najrevnejši; — b) spremeniti trošarine in sicer: zmanjšati postavke na potrošnjo ljudskega značaja (vino, meso itd.), zvišati in uvesti postavke na luksuzno potrošnjo (potrošnja bagatašev) ; — c) spremeniti po sorazmernem načinu pri- stojbino za odnašanje smeti; — č) spremeniti trošarino v občinsko davščino. Socialno skrbstvo —^ a) razširiti omrežje otroških slovenskih in italijanskih vrtcev v mejah potreb; — b) pomoč občinskim revežem. Prometna sredstva — a) ojačiti in razširiti avtobusne zveze; -— b) zgraditev čakalnic po vaseh; -— c) postaviti telefonske govorilnice pri Sv. Barbari, v Čamporah, Farnejih, Hrvatinih, Božičih in v drugih vaseh, kjer bi se pokazala potreba. Higiena m zdravstvo — a) ustanoviti obmorsko kolonijo za potrebne otroke; — b) zboljšanje službe za mestno čistočo z raz- širitvijo in ojačenjem podjetja; — c) zgraditi drugi del mestne kanalizacije; — č) dobiti sredstva za pokritje hudournika Funjana. Vodovod — a) povečati dobavo vode za poljedelsko upo- rabo s tem, da se zniža cena; — b) zgraditi poslopje za črpalne naprave pri Farnejih; — c) ojačiti in razširiti črpanje pri črpalni po- staji na Zlati gori. Šport in turizem a) pospeševati in podpirati je treba vse pobude za okrepitev dotoka turistov v naše kraje, prav tako pa tudi domača športna in razvedrilna društva. Naša občinska uprava bo pospeševala vse pobude, ki jim je namen ojačiti gradbeno delavnost v interesu občanov; prav tako bo ob enakosti pogojev dodelila vsako naročilo in zakup del, razen onih v lastni režiji, domačim podjetjem, obrtnikom, trgovcem in delavcem. Udobno urejeno občinsko zavetišče nudi Onemoglim starčkom, človeka vreden dom. Dela za razširitev vodovoda za vasi miljskih hribov so stala 40 milijonov. Razširitev električnega omrežja Ko. lomban-Sv. Brigida 4.700.000. Popravila krožne ceste 4.900.000. Gradnja nove šole v Božičih 22.500.000. Nova šola v Miljah, ki je že dograjena,- v gradnji je nadalje nova šola v Božičih. Popravljene in opremljene so bile obenem šole v Sv. Brigidi, Plavjah, Čamporah. - Občina ima že na razpolago potrebna denarna sredstva za razširitev šole v Škofijah. V kratkem pa bodo začeli graditi novo šolo v Žavljah. Kaši kandidati 1) PACCO Giordano, uradnik, It., Milje, župan 2) POSTOGNA Giovanni, delavec, It., Milje, svetovalec 3) MICOR Pietro, učitelj, It., Milje, podžupan 4) SANTALESA Ricciotti, delavec, It., Milje, svetovalec 5) PRODAN Carlo, uradnik, It., Milje, obč. odbornik 6) MILLO Gastone, delavec, It., Milje, obč. odbornik 7) BRAINI Renato, uradnik. It., Milje svetovalec 8) CHINCHIO Romilda, delavka, It., Milje 9) FONTANOT por. VASCON Maria, gospodinja, It., Milje, svetovalka 10) DEIURI Luigi, delavec, It., Milje 11) LOREDAN Luciano, delavec, It., Sv. Rok 12) BERTOCCHI Rainiero, industr. izvedenec. It., Milje, obč. odbornik 13) ARGENTI Ottavio, delavec, It., Krevatini, svetovalec 14) ČOK (Zocchi) Božidar, kmet, Slov., Plavje, svetovalec 15) RUMEN Giuseppe, delavec, It., Čampore, svetovalec 16) MERCANDEL Narcis, obrtnik, Slov., Sv. Barbara 17) FONTANOT Gino, delavec. It., Griža 18) STARC (Vecchietti) Marij, delavec. Slov., Božiči 19) DEPANGHER Mario, prodajalec rib, It., Milje 20) FONTANOT por. ROBBA Nerina, gospodinja. It., Milje 21) FURLAN (Furlani) Ana, gospodinja, Slov., Škofije, svetovalka 22) ZACCARIA Spartaco, delavec, It., Milje 23) APOSTOLI Giuseppe, obrtnik, It., Milje 24) DEMARCHI Giuseppe, delavec. It., Milje 25) MANIACO Bruno, delavec, It., Milje 26) BUTTORAZ Michele, delavec, It., Milje 27) CUNJA (Zugna) Božidar, bolničar. Slov., Žavlje 28) TUL por. KORDA Nikolina, gospodinja, Slov., Elerji 29) FONTANOT Gnido, rok. mojster, It., Milje 30) APOLLONIO Gianpaolo, kmet. It., Lazaret Tudi vprašanje elektrike za vse, tudi najbolj oddaljene vasi bo rešeno v kratkem. - V teku so dela za razširitev omrežja v Farneje, Sv. Barbaro, Premencan in Čampore. (Slovenci mil/sfee občine / VOLITE llt.UHIVA ! VOLILNI PROGRAM K.P. S.T.0 Z. za občino Devin - Nabrežina Prebivalstvo občine Devina-Nubrežine je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še vedno težijo nad življenjem našega področja posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla Trstu žalovanja, bedo, korupcijo in ponižanje : tuje vojaške okupacije. Nova demokratična uprava se bo morala odločno oprijeti vseh še nerešenih vprašanj v naši občini. Veliko oviro za reševanje mpogih vprašanj so tuje čete, ki še vedno zasedajo naše področje, ker še ni bila uveljavljena mirovna pogodba. Te čete znatno otežujejo sedanjo splošno situacijo s tem, da se vmešujejo v občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni režim, zavirajoč svobodno izvajanje nacionalnih pravic našega prebivalstva, posebno še Slovencev. 1 OBČINO DELOVNEMU LJUDSTVU je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega prebivalstva, da bi se nehala vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne s pričetkom režima svobode in miru. To upanje se more uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t. j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet, izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od te rešitve bo tudi odvisen gospodarski procvit naše občine v sklopu proevita vsega našega Ozemlja, kar okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno povezavo Trsta s srednjeevropskimi deželami in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve je tudi odvisno, da se bo mogla občina osvoboditi od 'vmešavanja tujih vojska in da bo postala učinkovito sredstvo za izpolnjevanje vseobčih potreb. Vsi prebivalci, ki ljubijo našo občino in Trst, ne ozirajoč se na njihovo ideološko ali versko prepričanje in narodnost, morajo enotno zahtevati uveljavitev mirovne pogodbe ter popolno avtonomijo lastne občine, spoštovanje njihovega dostojanstva in svobodo pri reševanju vseh občinskih vprašanj. v Komunistična partija si osvaja te želje občanov in se v tej volilni kampanji postavlja na čelo prebivalstva, da dà občini svobodno upravo, ki naj še nadalje — kot do sedaj — skrbi le za osnovne interese prebivalstva, ne da bi morala prenašati tuje zainteresirano vmeševanje, ter ne glede na posebne interese maloštevilnih privilegirancev, in ki naj prizna enake pravice vsem prebivalcem STO ter naj ne dopušča narodnih zapostavljanj. Od ljudstva izvoljenim poverja Komunistična partija uresničenje naslednjih programatičnih ciljev: Za avtonomno in demokratično občino Občinska uprava more uspešno delovati v korist občanov le, kadar sme tudi v finančnih zadevah sprejemati in izvajati sklepe brez predhodnega nadzorstva višjih oblasti kakršne koli vrste. Zato se bodo naši svetovalci borili za popolno avtonomijo občinskega sveta. Za razvoj turizma Svetovalci K. P. se bodo borili, da bo občina primerno izkoristila turistične možnosti, ki jih nudi zlasti predel Sesljana, pospešujoč gradnjo hotelov, zasebnih hiš itd. za občino Repentabo V težkem položaju, k katerem se nahaja ljudstvo našega Ozemlja, ko mračnjaške sile imperializma pripravljajo človeštvu novo svetovno vojno, je največja dolžnost občinske uprave, da se bori za ohranitev miru pri nas in v svetu, kar je predpogoj za vsestranski razvoj, napredek in blaginjo občanov. Za odstranitev vojne nevarnosti na tukajšnjih tleh je obenem neobhodno potrebno boriti se za dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in za popolno izvedbo stalnega statuta, ki ga določa mirovna pogodba z Italijo. Dosega tega cilja predstavlja istočasno tudi jamstvo za spoštovanje vseh nacionalnih pravic in enakopravnosti tu živečih Slovencev. Dober uspeh delovanja občinske uprave zavisi predvsem od njenega samostojnega in neodvisnega poslovanja. Zaradi tega se bo Komunistična partija borila proti vsakemu pritisku in vmešavanju oblastnih organov, za demokratično in samostojno občinsko upravo. Za dvig življenjske in kulturne ravni vseh občanov se bo Komunistična partija zanimala za rešitev predvsem sledečih vjirašanj : a) za razvoj in obrambo kmetijstva; za konkretno pomoč po bolezni prizadetih revnejših kmetov in za pravično ter izdatnejšo socialno podporo, tako v denarju kot v naravi, vsem siromašnim občanom; za olajšanje težkega dela na polju in za dvig kmečke proizvodnje, naj občina nabavi traktor, ki bo proti primerni najemnini na razpolago vsem kmetovalcem; za obrambo vseh poslopij pred po- II žarom mora občina posredovati pri pristojnih lasteh, da dobi vsaka vas primerno gasilsk opremo; —- b) za pravo progresivno politiko obdavčenja, ki mff temeljiti na imovinskem stanju posameznikov na njihovih letnih dohodkih; — c) za razvoj in zaščito občinske kamnoseške 1 dustrije; — č) za zgraditev ustreznih občinskih stanovanj, ki D8' zadoste potrebam občanov; *1 — d) za pravilno vzgojo šolskih otrok in dobro vzdrŽ1 vanje šole ter otroškega vrtca; — e) za zgraditev občinskega Prosvetnega doma, šport nega igrišča, javnega kopališča ter za postavit6' primernega občinskega ambulatorija; — f) za razvoj turizma in v zvezi s tem za zgradit6’ občinskega hotela na primernem prostoru v občil1'' — g) za pravilno vzdrževanje in popravljanje občinskiesta cest; posredovati je treba pri tržaški občini, ^ ista dokonča asfaltiranje ceste, ki vodi iz Velik6?8 Repna na Opčine; za popravilo in boljšo uredit6’ občinskega vodovoda. Komunistična partija se bo borila v repentabrs^ občini v prvi vrsti za izvedbo navedenega programa, kitare v skladu z interesi vseh občanov in izraz borbe za mir, f Svobodno tržaško ozemlje, za socialne pravice delavca ^ kmeta, za spoštovanje nacionalnih pravic in enakoprtf' nost tu živečega slovenskega življa. »je cij r -tov; 'favs pa a zf ved Za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za priznanje narodnih pravic Pod fašistično tiranijo je bilo naše ljudstvo silovito zatirano in še posebno so bile teptane narodne pravice Slovencev. Tudi danes niso demokratične svoboščine popolnoma spoštovane s strani ZVU in predsedstva cone ter ni priznana pravica Slovencem, da bi v občinskih zadevah govorili v svojem jeziku. Komunistična partija se bo zato borila za dosledno spoštovanje demokratičnih svoboščin in za popolno priznanje narodnih pravic Slovencem, posebno še, kar se tiče rabe jezika. Za kulturni razvoj našega ljudstva Da bi dala stvarno podporo kulturnemu razvoju našega ljudstva, se bo K. P. v občinskem svetu borila za: — ponovno otvoritev industrijske strokovne šole za vajence In za ustanovitev neobveznih večernih tečajev za specializacijo v obdelavi kamna; — ustanovitev kmetijske strokovne šole s pridadajočo drevesnico, ki naj bi po ugodnih cenah dobavljala izbrane sadike našim poljedelcem; — osnovanje Kulturnega doma v bivšem občinskem poslopju v Nabrežini potem ko bo dosežena njegova derekvizicija; — zgraditev modernih otroških vrtcev, posebno v Sempolaju, in osnovnih šol v Sempolaju, Slivnem in Cerovljah; — ureditev občinskega športnega igrišča. Za pravično razdelitev občinskih davščin Sedanji davčni sistem je v svojem bistvu nepravičen, ker najtežje prizadeva najrevnejše sloje našega prebivalstva. Zato K. P. predlaga takšne občinske finance, ki naj se izvajajo po načelu: KDOR VEČ IMA, NAJ VEČ PLAČA. Poleg tega se bo naša lista borila: — za znižanje trošarine na vino; — za odpravo klavne pristojbine za enega prašiča za družino; — za določitev dodatnega zemljiškega davka sorazmerno rodovitnosti zemljišč in celotnemu dohodku družine, pri čemer naj bodo izvzeta najmanj rodovitna. Za primerno socialno skrbstvo Da bi odpravili nedostatke, ki še vedno obstajajo v organizaciji občinskega skrbstva, si bo K. P. prizadevala: — da bodo potrebni v občini prejemali primerno stalno podporo v denarju in naravi; — da se s sodelovanjem občin Zgonik in Repentabor ustanovi ubožnica; — da se ojači in zboljša zdravniška pomoč, med drugim tudi z gradnjo novih zdravniških ambulatorijev in z brezplačnim razdeljevanjem potrebnih zdravil. Za napredek naše občine Da bi odpravili zaostalost in zanemarjenost, v kateri je pustil fašizem vasi naše občine, bo K. P. predlagala izvedbo naslednjih javnih del: — zgraditev novih cest posebno onih iz Slivnega v Sempolaj in iz Trnovce do ceste, ki jo je zgradila zgoniška občina do «Ruse Jave»; — redno vzdrževanje obstoječih cest in izboljšanje vaških ulic in poljskih poti; — zgraditev stanovanjskih hiš v Stivanu, Devinu, Sesljanu in Nabrežini; — zgraditev Javnih pralnic in kopališč v raznih krajih občine; — razširitev vodovodnega omrežja po vseh delih vasi ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja; — zgraditev čakalnic na avtobusnih postajah; — zgraditev hleva v bližini nove občinske klavnice v Nabrežini s pripadajočim gnojiščem; — zgraditev potrebam odgovarjajočega števila javnih stranišč; — pozidava in obnova v zadnji vojni porušenih hiš in gospodarskih poslopij v Medji vasi, Cerovljah, Mavhinjah, Trnovci; — zgraditev smetišč; — postavitev javnih vodnjakov, kolikor jih bo potrebnih; — napeljava javnega telefona v vse vasi občine; — napeljava električne luči povsod, kjer je še ni; — postavitev ur na zvonikih v Sempolaju, Mavhinjah in Slivnem; — zgraditev mostu v Nabrežini-postaja namesto dosedanjega prelaza preko železniške proge; — postavitev spomenika padlim v osvobodilni vojni na trgu Sv. Roka v Nabrežini; — prestavitev napajališč, zgrajenih na trgih v posameznih vaseh, na prikladnejša mesta; — očiščenje vseh občinskih vodnjakov in zgraditev novih, kjer bo potrebno. Za razvoj ribišlva Da bi pomagala ribičem, kolikor odvisi to od občine, bo K. P. zahtevala ureditev in razširitev poti, ki pelje v novi pristan, ki je v gradnji pri stopnišču; nadalje zgraditev vodnjaka za uporabo ribičem, katerega bo napajala voda iz izvirka v bližini novega pristana. Za ustanovitev pogrebnega zavoda Komunistični svetovalci bodo predlagali občinskemu svetu ustanovitev medobčinskega pogrebnega zavoda; dalje bodo predlagali razširitev pokopališča v Sempolaju, da bi tako preprečili prekop smrtnih ostankov pred iztekom desetih let. Za učinkovito gasilsko službo Komunistična partija bo predlagala občinskemu svetu, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da dobi vsaka vas potrebno gasilsko opremo. KANDIDATI K.P. WiSt Devin - K a brežino 1. AIIIIAM RimIL mehanik, Nabrežina-postoja, Slov. 2. BRONZIN Ernesto, delavec, Devin, It. 3. RROŠELJ (Croscili) por. GHERSETTI Cita, gosp«, Štlvan, Slov. 4. DORBEŠI Oskar, kamnosek, Nabrežina-kamnolom, Slov. 5. DOI.JA 12 Frane, brnet, Trnovca, Slov. 6. FOSUZARI Giuseppe, železničar, Nabrežina-kamnolom, It. 7. GBATTON Ferruccio, uradnik, Nabrežina, It. 8. LEBAN Štefan, kamnosek, Slivno, Slov. 9. LEGIŠA Ema, gospodinja, Alavhlnje, Slov. IO. LEGIŠA por. AIEIIVIC Zorka, uradnica, Devin, Slov. 11. LEGIŠA Marij, kmet, Medjavas, Slov. 12. MARKOVIČ Alojz, elektromehanlk, Nabrežina, Slov. 13. MARIZZA Josip, mali trgovec, Nabrežina, Slov. 14. MOKOLE Ludvik, delavec, Prečnik, Slov. 15. PERIC Josip, delavec, Cerovlje, Slov. 16. PIRH Atilij, mehanik, Sesljan-Vižovlje, Slov. 17. RADOVIČ Danilo, kmet, Nabrežina, Slov. 18. ŠKRK Albin, kamnosek, Šempolaj, Slov. 19. VIBINTIN Ado (SLAVEC), kamnosek, Nabrežina, Slov. 20. ZIDARIČ Hilarij, delavec, Praprot, Slov, tud Kandidatna lista KP STO za občino Dolina 1) LOVRIHA Dušan, Dolina 2) VALENČIČ Josip, Domjo 3) OTA Josip, Boljunec (1) PURGER Aleksander, Mačkovlje 5) HRVATIČ Zdenko, Ricmanje 6) KOSMAČ Rudi, Boršt 7) STARC Josip, Boljunec 8) PRAŠELJ Bruno, Dolina 9) ŽERJAL Anton, Boršt 10) ŽULJ AN Peter, Ricmanìe 11) PRAŠELJ Josip, Prebeneg 12) FORAUS Josip. Dolina 13) ŽERJAL Josip, Boljunec 14) ZULJAN Just, Ricmanje 15) KURET Viktor, Domjo 16) KURET Anton, Log 17) KOMAR Emil, Ricmanje 18) PAVLIČ Zdravko, Boršt 19) PANGER Josip, Kroglje 20) VELJAK Angel, Domjo 'siln 'Hace ^tejc P ste v 1 'tav Ari OO to tla i 'da 'čin; ra 'stih V občinah Devin * Nabrežina, Dolina. Repentabor in Zgonik Volte KP ! 'ki, II ?0r tp-ln Vi 'ki, lku' Por Hhaiirišlo na misel, M za te reveže preskrbela dostojne jedilnice, ki bi bile pozimi tudi ^rjene. Tisti reveži, ki stanujejo v zavetiščih brez kuhinje ali pa samo 'ločujejo v občinskih prenočiščih, morajo dvakrat dnevno pešačiti v Jr^jene kuhinje po hrano in jo nato kot psi ponziti na cesti in v javnih Ali ni vse to poniževalno za vsakega človeka? Kot prejšnje uprave, Za vsakega kulturnega 'človeka bi moralo biti poniževalno gledati tudi sedanja demokrščanska uprava ni storila ničesar zato, da bi lem irQčnežcm poskrbela dostojni kotiček in odpravila to za naše mesto žalostno ^°niževalno sliko. V _______________ Upokojenci ! Nepristransko presodite ter ocenite aktivnost in zadržanje komunistične skupine svetovalcev in ostalih skupin v zvezi z vašimi problemi ! HJ4 eni izmed sej tržaškega občinskega sveta je naša *ka tov. Karleta podrobno orisala obupen položaj, '-iti eir' se nahaja na tisoče revežev v našem mestu. V,|ko upravo je opozorila na žalosten prizor, ki se Vl dan za dnem na ulici Madonna del Mare pred kuhinjo ter pred drugimi kuhinjami, kjer reveži stoje po cele ure v vrsti in potrpežljivo čakajo na malo borne hrane. Poudarila je med drugim, da bi morala občinska uprava imeti vsaj toliko socialnega in človeškega čuta, da bi tem revežem kako drugače uredila menzo. Te besede pa so se zdele demokrščanskim svetovalcem pretrde. Ta njihov «socialen čut» nam prikazuje ta karikatura. V Trstu živi nad 20.000 upokojencev, ki prejemajo takoimenovano (cpokojninoi> od Zavoda za socialno zavarovanje (Istituto provvidenza sociale). Ti ljudje prejemajo od tri do pet tisoč lir na mesec. To je torej priznanje za delo, ki so ga opravljali, dokler so bili zanj sposobni! Ali ni ta «pokojnina» dejansko poniževanje ljudi? ,, Nad polovico teh upokojencev mora preživljati poleg sebe tudi ženo. Tiste žene, ki so ovdovele pred letom 1945. ne prejemajo nikake pokojnine po možu. 1.100 upokojencev, bivših državnih nameščencev nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva, prejema še vedno pokojnino, ki je za .10 do 40 odst. nižja od one državnih upokojencev italijanske republike. Okrog 100 upokojencev bivše Tržaške trgovske banke prejema takoimenovano pokojnino od Italijanske narodne zavarovalnice (Istituto Nazionale di Assicurazione). Ta pokojnina se suče od 25 lir do 1.000 lir na mesec! Iz vsega lega si lahko ustvarimo primerno sliko o žalostnem življenju ljudi, predvsem starčkov, ki jih danes, ko so stari, tako tepe šiba krivičnega socialnega reda. Posledica slabih in obupnih razmer so: živčna izčrpanost, jetika, hiranje in samomori. Kaj je naredila demokrščanska občinska uprava v dveh letih svojega mandata za to, da bi izboljšala razmere teh nesrečnežev? Popolnoma nič. Zato je ta uprava nevredna zaupanja revnega prebivalstva! volite KOMUNISTIČNO PARTIJO! ^_____________________J MIAM... PONESREČENA SKVADRI-STICNA EKSPEDICIJA — Centurione Beltram nedvomno še danes sika od jeze kot razkačen gad. Nedeljski škvadri-stičnl pohod a la Giunta, pri katerem je titofašistična zalega zasledovala dokaj visoke bojne namene, se je spremenil v žalosten «Reši se, kdor se more!» Iz cone B so odšle skvadre na Škofije s trdnim prepričanjem da bodo «porazile vse sovražnike STO» (to je namreč titovsko volilno geslo). Toda kaj se noče, človek obrača — bog obrne, pravi pregovor. In tudi titofašisti so «obračali», stvari pa sc se zasukale povsem drugače. V Škofijah so jih titovskim škvadristom naložili toliko, da so kamaj nesli. Kot bi pihnil, se je razblinila njihova korajža, kljub vsem nožem in steklenicam ki so jih privlekli na dan. Ucvrli so jo skozi blok da se je kar kadilo. Pri tej «maratoni» bi brez dvoma prekosili v hitrosti vsakega, še tako urnega zajca. Pri «strateškem umiku» so dvigale «bojne horde» tak prah, da se je zam.eglil celo Beltramov daljnogled, čeprav se je držal centurione v previdni razdalji. Poučna lekcija ki so jo prejeli udbovski škvadristi v nedeljo i> Škofijah od demokratičnega ljudstva, jim bo brez dvoma ostala dobro v spominu. Verjetno si še danes ližejo bun- RAZNAŠALCI NAŠEGA TISKA ! V »Mesecu tiska" pojačajte širjenje «DELA» ki naj pride v vsako slovensko družino. ke in v Kopru so v lekarni prodali na ta račun marsikateri obliž. Kljub temu da se je njihova škvadristična avantura končala z rekordnim «tekom čez drn in strn», pa «Primorski» vseeno trobi, da «so kominformi-sti dobili v Škofijah nauk, ki jim bo ostal dobro v spominu.» Toda ta časnikarski obliž, s katerim bi hoteli pokriti neslaven konec danunzijevskega pohoda, je pa premajhen. Razne bedaste izmišljotine o tov. Vidoli ju in Poccecaju ne držijo Take kvante so že preveč obrabljene in verjeli jim ne bodo niti vrabci na strehi. Tem manj pa udbovski škvadristi, ki . so jih dobili pošteno po grbi. Prav radi verjamemo, da je titofašiste še posebno «srbela» oseba tov. Poccecaja, ki bi mu UDB s posebnim zadoščenjem preskrbela brezplačno «letovišče» v coni B, seveda ne morda v kopališčih, kjer se sprehajajo Američani in Angleži. Zato so se tudi «množično» potrudili v Škofije. Najbolj jih seveda jezi, da jim je to iz-podletelo in zato se bo morda kakemu federala od same jeze še žolč razlil. Končno pa lahko ugotovimo, da so udbovski škvadristi zda-leka prekosili katero koli, tudi najbolj ognjevito škvadro iz ul. Cavane. Edina razlika bi bila v bojnem kriku. Škvadristi iz cone B so se drli «Ti-to, Ti-to», «kavanovci» pa «duce, du-ce». NOVA POTOVALNA AGENCIJA — Verjetno ima titovska potovalna agencija «Adria-Express» v zadnjem času zelo malo dela z organiziranjem izletov v «socialistično Meko». Ta posel ji je namreč skoro docela prevzela titovska «OF», ki se pač drugače ne more u-veljaviti. Človek bi skoraj ne verjel, da se taka «velika» politična organizacija kot je Babičeva «OF» ukvarja s takimi «bagatelami», ko pa je toliko važnejšega dela. In vendar je tako. V «Primorskem» vidiš lahko že več časa celo vrsto objav za vsakovrstne izlete, ki jih organizirajo razni «terenski», «rajonski», «ulični», «hišni» in celo «podstrešni» odbori hirajoče Babičeve «OF». To je postalo torej vse njihovo «politično» delo in tako se titovska «OF» bori za pravice Slovencev. Alt bi ne bilo pametneje če bi si nadeli naziv «potovalni urad» in pustili ime OF pri miru. ALI JE ZA ENEGA PRETEŽKA — Kakor znano ima vsaka kandidatna lista katere kolt stranke vedno enega nosilca liste pa naj bo na tisti pet ali pa šestdeset kandidatov. Za titofašiste pa to ne velja. Njihova kandidatna lista za tržaško občino mora biti pač nekaj posebnega, ker imajo kar... dva nosilca liste. Vsaj tako razlaga «Primorski». Verjetno je lista, čeprav s 50 odst. «popustom» še vedno pretežka za en sam par ramen. Eh, kaj se hoče, to vam mora biti še precej «masla», ki ga eno samo človeče ne zmore. Zato so titofašisti razdelili to breme prav «salomonsko». Sicer «se blišči» na prvem mestu ime Bartola Petronija, vendar pa lahko vidiš v «Primorskem», da je njegova slika na drugem mestu, Dekleva pa na prvem. Ali ni morda to že nekaka svojevrstna direktiva: volite Deklevo! Titofašisti so pač vseeno preveliki šovinisti, da bi prepustili «borbo» v občinskem svetu Italijanu, čeprav jim je Petronio vdan z dušo in telesom SEDAJ UBIJAJO CELO MIRNE TRŽAŠKE IZLETNIKE Aov titofašisticni zločin na demarkacijski érti pri Dragi Z rafalom iz brzostrelke je titovski miličnik pobil dva izletnika iz Trsta, ki sta nehote prestopila demarkacijsko črto - Molk VU in policije Vso javnost je gloiboiko pretresla vest o tragični smrti dveh tržaških izletnikov, ki jih je v nedeljo popoldne ubila titofašistična obmejna straža kakih 100 m onstran demarkacijske črte v bližini Drage. O tragičnem dogodku je v tem tednu obširno pisalo vse tržaško časopisje, vštevši titovski «Primorstki» in «Corriere», ki sta seveda poročala to, kar jima je naročila VUJA v Kopru. V nedeljo popoldne tra šla na izlet z motoscooterjem Vittorio Di Pompeo in Pierina Panicari. Ustavila sta se v gostilni na Pesku, kjer sta spravila vozila ter se podala peš v smeri roti Dragi ter nato po stezi, ki pelje vzdolž železniškega tira. Kakor zgleda sta nekje v bližini tira nehote prekoračila demarkacijsko črto ter zašla kakih 100 m v cono B, kjer jih je takoj opazila titovska straža. Težko bo ugotoviti podrobnosti hladnokrvnega u-bojstva, ki ga je izvršil titovski stražar. Dejstvo pa je in ostane le eno in to je, da sta cba nesrečneža obležala na kraju zločina, zadeta od rafala iz stražarjeve brzostrelke. Ob tem novem krvavem zločinu, pa je tem bolj ogabno pisanje titovskega glasila, ki se omejuje na suhoparno poročilo, brez vsake besede obsodbe nad zločinskim početjem titovskega miličnika. Vse doslej so titofašistični obmejni rablj streljali na u-bežnike iz cone B in Jugoslavije. Kakor vidimo so sedaj razširili svoje zločinsko početje celo na nič hudega sluteče tržaške izletnike, ki jih pot pomotoma zanese onstran demarkacijske črte, kar. je tembolj opravičljivo, ker so obmejni koli docela nevidni. Posebno značilno pa je pri tem tragičnem dogodku, docela brezbrižno zadržanje tukajšnjih oblasti, od VU do civilne policije, ki niso smatrale za potrebno, da bi zahtevale od titovskih oblasti izvedbo skupne uradne preiskave. Titovski tisk sicer pravi, da je VUJA s svoje strani odredila preiskavo. Kakšen bo izid take preiskave pa si lahko že vnaprej predstavljamo. Toda ne samo to. Tukajšnja oblast, ki je dolžna ščititi osebno varnost vsakega meščana se dejansko ni niti pobrigala, da 'bi trupli nesreč- nih žrtev kriminalnega režima beograjske klike vrnili sorodnikom v Trst. Sorodniki so morali namreč podpisati zadevno prošnjo v lastnem imenu, kol bi šlo za navaden carinski postopek pri izvozu blaga. Tako daleč smo torej že prišli. Jugofašistični morilci ubijejo na demarkacijski črti, ki dejansko ni nikaka meja, Z' zločinslko hladnokrvnostjo dva mirna tržaška izletnika in VU ter policija ne smatrata potreb no, da bi takoj napravili potrebne korake, da se izkaže krivda in da se morilca kaznuje ter da -se preprečijo na-daljna obmejna utoojstva. Tudi o kakem podrobnejšem uradnem poročilu ni bilo ne duha ne sluha. To nam je nov dokaz, kako se skrbi za prebivalstvo te cone, posebno še ko je treba stopiti na prste titovskim oblastem cone B. Ali ni morda ta brezbrižnost neizbežna posledica vedno tesnejših prijateljskih odnosov do titovskih gostitejev cone B, ki so na stežaj odprli dostop v cono B tujim turistom? Javna debata med KP in SDZ Sporočamo, da je prišlo med KP STO in vodstvom SDZ do sporazuma o organizirani javni debati o «stališču SDZ in KP STO do uresničitve STO». Javna debata bo 21. septembra ob 19,30 v dvorani PD «Slavko Škamperle». Domenjeno je bilo, da se bo te debate udeležilo 150 somišljenj-kov obeh strank. Govorila bosta 2 govornika za vsako stranko. Pravočasno bodo javljena imena govornikov in razposlana vabila. Jutri se poročita Stuckler Emil in Kalc Olga iz Trebč. Ob tej priliki jima iskreno čestitajo komunisti celice KP STO «Zoran Kralj», PD «Primorec» in športno društvo «Trebče». Želijo jima, da bi bila v novem stanu srečna in zadovoljna. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». POTEK JAVNIH DEBAT Tudi v tem tednu so se nadaljevale javne debate o SDZ in ti-tovcih. In tudi v tem tednu se nihče od njih ni prikazal pred govorniki, da bi skušal pobiti argumente, ki so jih iznesli. Iz debate v debato pa postaja razvidno, da se jih ljudje udeležujejo v vedno večjem številu in z zanimanjem sledijo argumentom govornikov. Na te debate ne prihajajo le demokrati in komunisti, marveč tudi pristaši voditeljev «lipe» in titofašistov. V več krajih se je dogodilo, da so nekateri pristaši «lipe» postavili svojim voditeljem zelo delikatna vprašanja. To se je prav posebno zgodilo po debati v Borštu, kjer je nastalo veliko razburjenje med navadnimi pristaši «lipe». Debate so bile v naslednjih krajih: prejšnji petek na Opčinah, kjer je govoril tov. Siškovič, v Dolini — tovariša Buton in Gombač, v Skednju — Bidovec in Slavec; v soboto v Borštu so govorili tovariši Blažina, Siškovič in Škrk, v sredo v Malem Repnu — Gerlanc in Markovič, Velikem Repnu — Slavec in Gombač; v četrtek: v Zgoniku tov. Marija Bernetič in Gombač; v Dugolin tov. Bufon. V Malem Repnu policija ni v prvem trenutku hotela dovoliti debate, češ da na dovoljenju ni pisano, da se lahko uporabljajo zvočniki. Komaj ob pol desetih zvečer je dovolila debato. Ta nenadna natančnost policije se nam zdi zelo neumestna. Zakaj se tega ni spomnila že v Borštu, Dolini in povsod, kjer so se uporabili tudi zvočniki? ZA VOLIL Al SKLAD IV DEMOK U ATIL VI TISK Mobilizirajmo vse sile da bo naš tisk prodrl v vsako hišo Nove pobude poedinih sekcij za volilni sklad V okviru akcije za nabiranje denarnih sredstev za volilni sklad in demokratični tisk, ki se zadovoljivo razvija so povzele v zadnjem času razne sekcije in celice vrsto koristnih pobud. V Miljah so n. pr. nabrali že nad kvintal starega časopisnega papirja v Zgoniku je v polnem teku nabiranje starega želeča, celice iz Pončane so nabrale raznovrstni material. Druge sekcije in celice pa imajo v programu vrsto veselic in prireditev. V tem tednu so bili nabrani naslednji prispevki; iz raznih pobud tovarišev celice ILVA 9.854, tov. Cricic Eugenio 500, Baresi Carlo 500, Balzerò Gustavo 1000, Flego Ivan 500, Vecchiet Guido 1000. Ponča-na: celica Zoll 10.000, celica Ceccarini 10.000; Sv. Vid: celica Škodnik 4.850, celica 2da-nov 2.505, cel. Duse - tov. Mi-lena 1000, Marcello Ressani 1000, tov. Cassetto 500, tovari- U/Pni.. M SO-lÈiio Ob jubileju prosvetnega dela v Boljuncu Jutri bodo Boljunčani proslavili 50. obletnico ustanovitve prosvetnega društva «Prešeren». Na to svečanost se čvrsto pripravljajo že več tednov. Vsi namreč želijo, da bi ta nenavaden jubilej proslavili čim dostojnejše Iz sporeda, ki ga objavljamo na drugem mestu je razvidno, da bodo ob tej priliki nastopili tudi stari pevci, med katerimi so celo nekateri ustanovitelji društva. Pohvale vredna je zamisel, da izroči društvo ob priliki izrednega jubileja zaslužnim prosvetnim delavcem in ustanoviteljem, posebne spominske diplome. Ne bo odveč, če ob tej priliki vsaj v skopih obrisih seznanimo tudi širšo javnost z imeni ustanoviteljev društva «Prešeren». Sicer je le malo še živečih ustanoviteljev in prvih članov. Najstarejši je menda Alberti Josip, njemu pa sledijo Žerjal Josip, Pikic; Maver Ivan, Nine; Maver Ivan, Curnik, Žerjal Josip, Miren; Žerjal Edvard; Slavec Mihael; Sancin Ivan; Kraljič Karol; Žerjal Karlina; Curman Marija; Sancin Uršula; Maver Marija in Rusjan Karlina. Morda je poleg navedenih še kdo, ki pa se ga trenutno ne spominjamo. Upamo, da nam ne bo zaradi tega zameril. Ob ustanovitvi je imelo društvo le pevsši odsek, pozneje pa Je dobilo še druge odseke, kot n. pr. čttalniški odsek ki je Imel svoj sedež tam, kjer je danes prodajalnica sadja in zelenjave; dočim je pevsko društvo imelo svoj sedež zraven Konsumnega društva. Ustanovitelji, kakor tudi prvi člani-pevci in podporni člani društva so bili že od začetka zelo delavni in iniciativni ljudje. S pravim mladeniškim zaletom so se postavili po robu vsem zaprekam in oviram. Ob ustanovitvi in tudi pozneje, skoraj do prve svetovne vojne so bili društvu zlasti sovražno usmerjeni klerikalci, ki so tudi v Boljuncu imeli svoje «Delavsko prosvetno in podporno društvo». Ti so pod vodstvom nekaterih starokopitnih in konservativno nastrojenih duhovnikov večkrat povzročili celo nerede. Zlasti ob prireditvah so nebrzdano rogovilili. Zaradi tega ni bilo tedaj prave sloge v vasi. Klerikalci so pravili Prešernov-cem, Rusi, Prešernovci pa klerikalcem Japonci. Dostikrat je prišlo do pravega konflikta med prvimi in drugimi, t. j. med Japonci in Rusi. Nekaj pozneje si je društvo «Prešeren» nabavilo prekrasno zastavo, s katero je ponosno nastopalo na raznih prireditvah in gostovanjih doma in izven domače vasi. Ko je začel fašizem ogra-žatl usodo naših društev in slovenske kulture na splošno, so voditelji društva «Prešeren» izročili dragoceno zastavo v varstvo enemu izmed svojih takratnih članov, ki jo hrani še danes in ki je te dni istim možem, ki so mu jo izročili, obljubil, da jim jo vrne ob priliki jutrišnje proslave. Ne le ustanovitelji in prvi člani društva, temveč vsi Prešer-nvci in vsi oBoljunčant bodo veseli, ako bodo po tolikih letih ponovno dobili v svoje roke staro zastavo. Tudi mi smo ponosni na tako redek in svečan jubilej, kot je 50. obletnica ustanovitve društva «Prešeren» v Boljuncu. Zato ob tej priliki iskreno čestitamo prav vsem Prešernovcem, predvsem pa častitljivim ustanoviteljem ter jim kličemo: Na mnoga leta v družbi velike Prešernove družine! ši celica Duše 4.680; celica ribarnice: Cucurin Natale 500; ženska celica: Spada Maria 500, Bizzotto Vera 500; sekcija Curiel: tovariši II. cel. 610, V. cel. 1.300: pristaniški delavci družb za raztovor in uto-vor 21.575; (pristanišče Sv. Andreja: pristaniški delavci 22.220; tov. Debello in Boni-vento 350; N. N. 200; Rebec 500; VI. cel. 14.171; cel. tolka-čev 6.505; skupina tovarišev I. cel. 3.400; pristacriščniki iz stare luke 23.360; cel. Sbisa in Kos 1.085; iz raznih pobud IV. in VITI cel. 16.798; tov. Costanza Colombo 5.575; I. in VII. cel. 15.645; V. cel. 3.400; tov. Armando Fortunat 300; sekcija Sv. Jakob: celica Rinaldi 2.100, cel. Spacal 2.000, tov. Zanki 400; sekcija Tomažič; 10.500; sekcija Barkovlje 7.425. Tovariši in simpatizerji sekc. Barriera 13.840; cel. De Rosa (Barriera) 10.000; sekcija Sv. Ana: cel. Riosa 5.500; celica Rumnic - Ravasini 1000. Občan O. N. je daroval za volilni sklad 100.000 lir; tov, Turra im. Cobau za cel. Lutman 3.000; Carla Valenti in Meri Zanghirella za cel. Castagna 2.000; tovariši cel. Val-demarin 3.000, tov. Lidia za cel. Knaipp 1.000. N.atalia Vi-sintin 1.000. Tudi škedenjski trgovci nočejo izostati in so že poslali prvi prispevek 9.250. Tov, Manzuffa za celico prevoznikov 6.665, tov. Ado Slavec 1.000, tov. Pompeo Milocco 500. Barkovljansfka sekcija KP je položila te dcii že tretji prispevek za volilni sklad in tisk in s tem izpolnila prevzeto obvezo v višini 62 odst.. Vse celice te sekcije so se obvezale, da bodo presegle postavljeni cilj. Celica Matjašič se je obvezala za vsoto 35.000, od teh je že položila 26.000. Društ. veni bar je prispeval 8.825, ženska celica 4.500, tov. Caha-rija 1.000, tov. Pertot Franc je nalbrad 3.500, tov Justina Blažič 1500, Milka Grbec 2400, na pobudo tov. Venčka 2.000, Primo Granzotto je položil 600, tov. sekcij®a komiteja z raznimi pobudami 5.346, Silvano Ferlatti 1.400. Kot v nabiranju prispevkov talko so tovariši aktivni tudi v širjenju našega tiska. Čeprav nismo še v posesti podrobnejših podatkov iz vseh sekcij, pa že danes lahko ugotovimo zadovoljivo napredovanje v razprodaji bodisi «Lavoratore» in «Unità» kakor tudi «Dela». Posebno razveseljivi so uspehi v dolinskem okraju, kjer se je razprodaja številke našega lista z dolinsko stranjo dvignila za 100 odst. Gotovi smo, da bodo tovariši tudi v bodoče napeli vse sile za čim boljša razprodajo našega lista. Pohvalo pa zaslužijo tudi marljivi raznašale! iz Skednja. Kolonkovca in drugod, ki so se krepko oprijeli tega važnega sektorja propagande. Sirjenje 'našega tiska je nedvomno ena izmed najvažnejših nalog v tej volilni kampanji in zato naj bo v vseh vaseh podeželja in v okolici geslo; «DELO» V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Tržaške volivce so prepisali v Nabrežino Ljudi s stalnim bivališčem v Trstu so prepisali v nabrežinski volilni seznam - Ali hočejo, da bi kdo volil celo dvakrat ? 23. avgusta bi bila morala biti volilna knjiga v nabrežinski občini zaključena. Od tega dne se ne bi smel sprejeti noben nov vpis v volilni seznam. Nabrežin-ska občina pa je prejela dne 22. avgusta dopis tržaške občine, ki je sporočila seznam ljudi s stalnim bivališčem v Trstu, da bi bili vpisani v seznam nabrežniske občine. Zaradi tega je bilo določeno število teh ljudi vpisanih med nabrežinske volivce. Zvedeli smo, da je bilo vpisanih na ta način preko 20 novih volilcev. Na vsak način ne vemo pa o drugih, ki so bili morda vpisani, ne da bi mi o tem zvedeli. Vemo tudi, da je okrog 15 ljudi odklonilo svoj prepis iz tržaške v nabrežinsko občino. Ti ljudje so bili na vsak način zbrisani iz tržaškega volilnega seznama in niso bili vpisani v nabrežinski volilni seznam. Kje bodo, torej, volili? Zelo sumljiva se nam zdi ta nenadna skrb za prepis ljudi z stalnim bivališčem v Trstu v nabrežinski volilni seznam. Zdi se nam sumljiva tudi, ker so pred kratkim nekateri dobro znani italijanski šovinisti hodili po hišah volivcev italijanske narodnosti in pobirali njih podatke, ki so najbrž prišli na «pravi naslov». Ali so morda te «turneje» italijanskih šovinistov po nabrežinskih hišah v zvezi s tem nenadnim prepi- P. D. «F. PREŠEREN» v BOLJUNCU slavi jutri, 9. t. m. svoj SO-LEIHI MEJ s sledečim sporedom: .Ob 15.30 zbirališče pred spomenikom, kjer bo svečana počastitev padlili. Nato bo krenila povorka z godbo na čelu čez trg na veselični prostor «Na manderji». Na veseličnem prostoru bodo otvoritveni govori bivšega in sedanjega predsednika društva ter slavnostni govor tov.ee BIDOVEC VLADE MORANE. Na sporedu je nadalje nastop domačega pevskega zbora, godbe in zborov iz Elerjev, Skednja, Sv. Ivana - Podlonjerja, Lo-njerja - Ratinare in Ric-manj. — Sledijo recitacije in duet. Po prireditvi bo ples. som nekaj desetin volivcev iz tržaške v nabrežinsko občino? Zakaj se je tržaška občina, torej, zavzela za te prepise? Kakšen namen imajo ti prepisi tržaških občanov v nabrežinsko občino? Ali hoče kdo pomagati italijanski šovinistični skupini Torre, ki bi hotela na vsak način priti do neke uveljavitve v nabrežinski občini in se bo prav gotovo v ta namen poslužila vseh sredstev? Na vsak način bi prav radi vedeli, če so bili ti volivci zbrisani v tržaškem volilnem seznamu. Ne bi hoteli, da bi prišlo na dan, da je kdo «pomotoma» volil na dveh krajih. Zato opozarjamo naše ljudi, naj na take zadeve prav dobro pazijo in naj nam sporočijo vsak najmanjši dogodek, ki bi potrdil naš sum. «favne debate V tem tednu bodo naslednje javne debate: V torek 11. t. m. ob 20. uri v GROCANI, kjer bo govoril tov. Siškovič Karel-Mitko. Snov debate je naslednja: «Titovci in SDZ proti STO in nacionalnim pravicam Slovencev. V soboto 15. t. m. ob 20. uri v BOLJUNCU. Govoril bo tov. Siškovič Karel. Snov je: «SDZ proti STO in nacionalnim pravicam Slovencev». Istega dne in ob isti uri bo javna debata tudi v BARKO-VLJAH in sicer na terasi gostilne Scheimer (Salita Contovello). Snov te debate je: «Titovci in SDZ proti STO in nacionalnim pravicam Slovencev». ČESTITKE — Košuti Grozdani in njenemu možu Ivanu iz Križa se je rodila hčerka, kateri so dali ime Vera. K veselemu dogodku jima iskreno čestitajo tovariši kriške sekcije KP STO. Pridružuje se tudi uredniški kolektiv «Dela». * * * Zakoncema Semolini iz novih hiš pri Sv. Ani se je rodila hčerka Marina. Tovariši in tovarišice, skupno s pristaniškimi de-lavi pošiljajo ob tem veselem dogodku iskrene čestitke, ki se jim pridužuje tudi naš list. V Rocolu zahtevajo novo šolo in otroški vrtec Da je potreba nove šole in vrtca v Rooolu globoko občutena med tamkajšnjim prebivalstvom obeh narodnosti nam potrjuje že sam potek roditeljskega sestanka ki je bil sklican 24. avgusta na pobudo ve čjega števila mater. nad 300 podpisi družinskih glavarjev. Na dobro obiskanem sestanku je govoril naš svetovalec prof. Ferlan, ki je prikazal staršem vse ugodnosti, ki bi jo nudila nova šolska stavba bodisi za slovenske kakor tudi italijanske šoloobvezne, otroke ter za malčke, ki posečajo o-troški vrtec. Da nimajo v Rocolu še danes svoje šole je pač krivda Se. danje demokristjanske občinske uprave. Naši svetovalci so v občinskem svetu že neštetokrat predlagali gradnjo šolskih poslopij v Rocolu in drugje. Toda vsi predlogi so pač padli v pozabljenje. Svojo zahtevo so obnovili tudi januarja meseca in sicer s predlogom naj bi se gradnja šole v Rocolu vzela v poštev kot eno izmed najnujnejših potreb na šolskem polju. Razen tega so rocolčani naslovili še junija meseca merodajnim oblastem resolucijo z TAKO "NAPREDUJE« TRŽAŠKA INDUSTRIJA Ali bo tovarna Gaslini postala taborišče za razseljene osebe? Delavska agitacija v ladjedelnici Sv- Marka se je zaostrila - Enourna stavka Na sindikalnem polju zavzema problem odpustov v ladjedelnici S. Marka vedno ostrejšo obliko. V tem tednu se vprašanje ni razčistilo in ravna-teljsvo je celo najavilo za danes nadaljnji odpust večjega števila delavcev, ki so bili sprejeti potom raznih zasebnih tvrdk. Kakor smo že zadnjič podčrtali pa. so te tvrdke le navadna krinka za vodstvo ladjedelnic, ki se hoče na ta način izogniti lastnim odgovornostim. To nam dokazuje tudi zadržanje ravnateljstva, ki se tudi v tem tednu ni udeležilo sestanka na Uradu za delo. Jasno je, da se hoče ravnateljstvo ORDA s tem izogniti vsakemu razpravljanju bodisi glede uvedenega ilegalnega po- PROTI TITOVSKIM RAZBIJAŠKIM NAČRTOM KMETOVALCI MORAJO PODPRETI KMETIJSKO NABAVNO ZADRUGO V resnici smo v našem listu premalo pisali o Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi za STO. Seveda smo v tem pogrešili, kajti omenjena zadruga s svojo organsko in finančno zmogljivostjo, ki je precejšnja, jamči dobre perspektive za bodočnost. Predvsem pa ta zadruga predstavlja trdno bazo na zadružnem polju. Naše kmečko gibanje lahko računa, da ima v tej bazi važno oporo v obrambi lastnih pravic in zahtev. Tri leta neme borbe puoti-titovstvu nam jasno dokazujejo jekleno vztrajnost in odločnost upravnega sveta zadruge, ki je znal premagati vsako oviro in sabotažo, ki so jo povzročili titovci. Medtem ko so laži-voditelji zadružništva pripeljali Jugoslavijo do strahovite zmede tudi na zadružnem polju se v ‘Trstu niso nikoli bavili z vprašanjem zadružništva razen v nekaj primerih, kjer so kot trojanski konji poskušali prodreti na gospodarskem polju. Zato pa ni čudno ako so se močno razsrdili ko so videli, da je Kmetijska zadruga odločila, da zaupa vodstvo v roke ljudem, ki bodo delali v korist zadruge in zadrugar-jev. Svoj pravi srd so pokazali konkretno s tem, da so sabotirali tudi na poslovnem področju seveda z namenom, da bi zadrugo v kratkem čar su popolnoma upropastili in uničili. K sreči so bili voditelji zadruge talko bistri, da so pravočasno opazili, kaj se dogaja v zadrugi ter so pravočasno odstranili poglavitne krivce. ' Toda, ko so titovci videli, da je tudi ta njihov poizkus brezuspešen, so se poslužili novega sredstva, s katerim so poskušali upogniti zadrugo. Zahtevali so takojšnje izplačilo nekih deležev. Seveda jim je tudi ta poizkus izpodletel. Tako je vodstvo zadruge tudi ta manever, ki bi bil utegnil povzročiti nemalo resnih posledic ustanovi, pravočasno preprečilo. Danes deluje zadruga povsem resno. Utrdilo se je njeno gospodarstvo, pre-noveljeni so razni prostori, kjer posluje, nekdanje skladišče v ulici Foscolo je spremenjeno v poslovalnico, podru- žnica v Miljah pa je dobila nove udobnejše prostore, ki bolj odgovarjajo svojemu namenu. Na vidiku je odpretje novih podružnic in poslovalnic v mestu in po večjih središčih na podeželju, kar je ponoven dokaz, da zadruga lahko uspeva, le če nima zajedal-cev v svoji sredi. Prav zato pa titovci še ne mirujejo. Po vseh porazih, ki so jih utrpeli, snujejo nove nakane in nove provokacije. Te dni se je izvedelo, da nameravajo zadrugo zadušiti s konkurenco, ki naj bi jo povzročila neka nova njihova zadruga, katero nameravajo ustanoviti. To se pravi, da nameravajo tudi z zadružništvom uganjati svoje razbijaško delo med našimi kmeti. Jasno pa je, da bodo tudi ti naklepi propadli, kajti naši kmetje se zavedajo važnosti zadruge, zato bodo, kot vselej, tudi v bodoče z vsemi svojimi silami in razpoložljivimi sredstvi podpirali svojo lastno zadrugo, ki ji je izključno le na tem, da podpre borbo za gospodarsko obrambo vseh poljedelcev na STO. stopka pri odpustih, kakor tudi glede opravičljivosti odpustov samih. Kakor zgleda pa se slednje ne namerava omejiti na dosedanje število. Nevarnost odpustov preti vsem 700 delavcem, ki so jih najele razne zasebne tvrdke. Težka borba, ki jo vodijo delavci ,v tej ladjedelnici pa postaja v resnici borba vse kovinarske stroke. Vsi kovinarski delavci so izrazili svojo pripravljenost, da bodo po potrebi konkretno podprli prizadete delavce in s tem onemogočili izvedbo širokopoteznih načrtov industrijskih magnatov na škodo delovnega ljudstva. Ker ni prišlo na sestanku, je bil v četrtek do nikakega sporazuma in to zaradi odsotnosti predstavnikov ladjedelnic, so ogorčeni delavci proglasili v znak protesta enourno stavko. Stavkali so včeraj od 12.30 do 13.30 in sicer v vseh treh ladjedelnicah GRDA. Se druga vest je zelo ogorčila, ae samo prizedete delavce, marveč skoro vso javnost. Iz merodajnih virov izhaja, da namerava VU baje rekvirirati dobršen del tovarne Gaslini ter ga prilagoditi v središče za zbiranje razseljenih oseb. To naj bi bila torej usoda ene izmed najstarejših tržaških tovarn. Mesto, da bi VU poskrbela potrebna sredstva za nadaljnjo proizvodnjo, hoče spremeniti tovarno v taborišče be guncev. Taki: so izigledi s tržaško industrijo po šestih letih vojaške okupacije. In kljub temu se drznejo še bahati o «procvitu» naše industrije po zaslugi ameriške «pomoči». ZA DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST44 . Elvira Brandolin'400, ASIZZ od loterije v Rocolu 1.280, Marij Sedmak 20, Ivan Sedmak 88, Giorgina Manzuffa 300, celica Ace-gat iz ul. Genova 550, Pristani-ščniki pri Sv. Andreju 3.400, pri-staniščniki pri raztovoru premoga 3.000, s skrinjico v baru v Domu pristaniških delavcev je bilo nabranih 2.120 lir, tov. Josip Ška- bar 200, tov. Marija Bonet tedensko 100, tov. Anton Juraga 100, Duilio Gurian 300, tov. Cherchi 770, Bogomir Rodela.100, Henrik Pahor 100, tov. Gregorettl v imenu P. D. «Dugolin» 50, Katerina Alzetta 100, tov. Tomažič 50, Rudolf Košuta 300, Angela Capon 100, pristaniški delavci lir 30.000, zadružna pristaniška menza lir 20.000, za politična preganjance pa 10.000, tov. Zotig, Luxa in Strubeili vsak po 2.500 lir, tov. iz ul. Madonnina lir 100, zakonca Nedok 250, tov. Vodopivec J ir 840, tov. Gorjup lir 100, Josipina Brezovec 500, Konzorcij vina 2.000 Stefi Policiardi 100, Pina Troiani 100, Ivana Pieri 50, Rina Pasquali 50, Guglielma 50, tov. Zini 1.150, Julija Manzuffa 300, tov. Norma 100. Prizadeti prebivalci Roccia bodo vsekakor vztrajali na svoji utemeljeni zahtevi in so na zadnjem sestanku tudi imenovali poseben odbor, ki bo vodil akcijo ter upoznal oblasti z nujno potrebo, da se zgradi šolska stavba, ki bo služila za slovensko in italijansko osnovno šolo ter oba otroška vrtca. Otroci iz Rocola morajo obiskovati oddaljeno šolo v ui. Donadoni, kar je pa združeno s stalno nevarnostjo cestnih nesreč in z nemalimi stroški za tramvaj. Skupni sestanki V dolinski občini so začele vidno upadati delnice takozvane slovenske narodne liste. V Dolini in Borštu sta bili dve javni debati, ki sta razgibali marsikakšnega naivnega človeka. Zato skušajo liparski voditelji pogasiti ogenj, ki se je razplamtel v vrstah njihovih pristašev, ki jih sprašujejo za «račun». Ne vemo, če moramo to spraviti v zvezo z zmešnjavo, ki je nastala v vrstah klerikalcev, liberalcev in neodvisnikov» dolinske občine, a dogaja se, da titofašisti in beli voditelji sklicujejo skupne sestanke svojih pristašev. Tako se je zgodilo v Mačkovljah (o tem smo pisali na prvi strani lista) in prav tako v torek tudi v Borštu. Od «veličin» sta bila prisotna Stocca za titovce in Branko Agne-letto za liparsko vodstvo. Sestanek je potekel kot tisti v Mačkovljah. Zanimivo pa je dejstvo, da je v Borštu vstal nek do nedavnega vneti pristaš SDZ in dejal proti govornikoma: «Ce se boste družili s fašisti, naj vas . . . gleda (spregovoril je neko neopisljivo besedo)». Prav tako sta govornika izjavila, da peščica komunistov ne more nič, ker je «večina» ljudstva proti njim. Na to je nek drugi poslušalec vstal in dejal, da komunisti imajo svoj program, svoje kandidate, medtem ko jih oni še iščejo. Na vsak način je bil tudi sestanek v Borštu zelo klavrn, čeprav sta ga vodili dve veličini Stoccovega in Agnelettovega kalibra. Prišla je do izraza njihova «bratska» zveza na vrhu. Na bazi pa se opaža, da so ljudje sprevideli, kam pelje politika raznih Agnelettov in Stoccov. Ljudje okrog “lipe,, so stavkokazi slovanstva V resnici smo si mislili, da so ljudje pri «Demokraciji» Inteligentnejši. Sedaj pa vemo, da smo se mutili. Na naša konkretna vprašanja v zvezi s STO, nam oni privlečejo na dan «cesto na Mars», t. j. hočejo vedeti «o svetovni revoluciji», o «meščanski vojni», o «Izkoriščanju človeka po človeku», o «našem bogatem tisku» in kdo ga podpira, če smo res «povezani z Moskvo», o «demokratičnem centralizmu», o «boljši rešitvi» in o «proračunih po naših občinah». Za vsa upraša-nja «cesie na Mars» jim odgovarjamo. da smo jim pripravljeni posoditi Marksova, Engelsova, Leninova in Stalinova dela. Naj pridejo na naše uredništvo in jih bodo dobili. Morda bodo razumeli. da se komunizma ne more pobijati s puhlimi člančiči, ki jih lahko brez truda ponatisnejo iz kakršne koli stare številke «Piccola» in «Popola di Trieste». Treba pač biti inteligentnejši za lak posel. Vsa druga vprašanja pa prav gotovo nimajo nikake zveze s STU, o katerem smo govorili. Razumemo, da se oni «atomsko» umikajo od teh kočljivih in zelo resnih vprašanj in da razen boljše rešitve» (kaeero konec kocev 1 so prepisali iz titofašističnih listov) nimajo nobenega «argumenta», ki bi dokazal, da je Komunistična partija proti STO. Naš «bogat» tisk pa dobiva denar od tam, od koder ga prav gotovo ne dobivata «Demokracija» in «slovenska» narodna lista. Denar dobivamo od naših delavcev in kmetov, ki se zavedajo, da jih «Demokracija» smatra za vse prej kot za ljudi, ali ni res? Mi smo povezani z Moskvo in z vsem slovanskim svetom, dragi ljudje okrog «Demokracije», medtem ko ste vi stavkokazi slovanskega sveta, ste pristaši tistega tabora, ki pripravlja vojno proti slovanskemu svetu, ki se je končno prvič v zgodovini združil in predstavlja danes predstražo napredka in omike v svetu. Mi smo ponosni, da smo komunisti in Slovani in kot taki smo povezani ne samo z Moskvo, marveč tudi s Prago, Varšavo, Sofijo in z jugoslovanskimi narodi. Vi pa ste proti Moskvi, Pragi, Varšavi, Sofiji in jugoslovanskim narodom, vi ste stavkokazi slovanstva, ste povezani z Washingtonom in Londonom, ki danes predstavljata najhujše sovražnike Slovanov. Povezani smo tudi s KPI, kot smo povezani s KPF, KPA, in z vsemi komunisti ter demokrati sveta. Vi ste pa povezani le z vsemi ljudmi, ki predstavljajo najtemnejše sile vseh narodov, z reakcionarji vseh sort in dob, ki računajo, le na ameriške bajonete in atomsko bombo, da bi pokončali svet in da bi zopet zasedli svoje žlahtne fotelje, iz katerih jih je ljudstvo brcnilo, kot se brcne gada. To je torej naš odgovor. Naj pa nam odgovorijo tudi oni na naša vprašanja. Vemo pa, da so jih sedaj javne debate razgibale in da je v dolinski občini nastal «hudičev» živ-žav, ker so vsi njihovi maloštevilni pristaši prestrašeni zaradi argumentov, ki smo jih. servirali. Najbolj prestrašeni pa so voditelji, ki tekajo sem pa tja, da bi vsaj nekaj rešili. A argumenti so argumenti in «ceste na Mars» so pač «ceste na Mars». ... uk Za teden dni Sobota 8 - Mali Šmaren ^ krajec) Nedelja 9 - Peter Ponedeljek 10 - Nikolaj Torek 11 - Emilijan Sreda 12 - Marija Četrtek 13 - Filip Petek 14 - Kresencij * * * t0H Itaiiftl ZGODOVINSKI DNEVI: 8 1841. se je rodil Anton žak, češki skladatelj 8. 1943. je kapitulirala Ital 13. 1944. je bilo v Moskvi pi no premirje med in Rumunijo. 14. 1944. je Rdeča armada z: varšavsko predmestje zave»1 l filili Ìli!!!! TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13. Šramel kvint*'^i, ženski duet; 19._Oddaja_za|llJsi(0 mlajše - Junak Omar - 20.1®, ; chardson: Londonska fanta*1 ‘ 21. Operetna glasba - 22.30 da černi ples. h NEDELJA: 9. Kmetijska ^«sa ja - 11.30 Aktualnosti - ILIO melodije do melodije - 13. \ , sba po željah - 16. Ruske K10 ■ lajke - 19. Koncert pian1’ lies Damijane Bratuš - 20. Slove* ltjm narodne - 21. Z domače kn)1 i police. aa PONEDELJEK: 13. Pop»1* ski koncert - 18.30 Koncert. » sista Petra Serdjuka - 19. Iz »J1 z skega sveta - 21.20 Koncert l ,Cju nistke Mirce Sancinove - 22. , kovski: Simfonija št. 2. .tt TOREK: 13. Glasba po želi1 ' i 19. Mamica pripovedujé 'a Vzori mladini - atomska s( i 22. Koncert violinista Lava,, . lahovskega - 22.30 Čajkovski'1 2 renada v C-duru ‘ 10 i SREDA: 13.30 Čajkovski: ,So n Julija - 18.5 - Sibelius: J. “i. 19. Zdrav!" ila in cert v D-molu - 19. Zdravi'Jkjì,. vedež - 20.30 Sola in 21. Vokalni kvartet - 22. Fra" Simfonija v D-molu. "te ČETRTEK: 13. Pevski due' ’ski harmonika - 19 Slovenščin* fodj Slovence - 20. Koncert mez? i-., pranistke Justine Vugove ',a , , Dvorakovi plesi - 21 Ra“‘! ll oder - Hodge: Dež in vihar, t; .dej. . 22.30 Rapsodije in'V, Je ii»! !s< PETEK: 13. Glasba po žel)? fi i« —i — viO1' 18.15 Brahms: Koncert za v€ m orkester v D-duru - 19. hi ' vor z ženo - 20.30 Tržaški ni razgledi - 21. Mojstri bese0' k"!. za ižit Martin Anderson ‘ Nexo , Beethoven: Simfonija št. 3' ^ ----- »si; lag MOSKVA V SLOVENŠČINI: čas 17'3“| "h val. dol. 25.08, 30.9, 31.4^, (o oao.o, OOk»./, cas val. dol. 25.38, 30.9, 31.48, VUi T7n Q 700 7 7CO n. 243.5, 240 finn k ' ' "iao o ' 300.6, 320.9, 398.3, 362.7; Č& arfif&rurfc- 362.7; čas 1.00 na val. dol-i &o2^ pet da vse to «ni vredno ",8l "K tem so pač samo dokaž3' pl ^ se še danes ne zavedal .jj, L žajoče se vojne nevarni’I Vsi ostali pa so volje svoj podpis in ni )'?. ' ikf i dal>. (jl % treba prepričevati. Saj y di naša vas precej Piej/ v zadnji vojni in nihže> f par brezvestnežev, ki s j( pomilovanja vredni, si " novih vojnih grozot. ^ ^ ob priliki besede m. Značilne so ki se je ob pum— 'vo'ib izrazil, da bi morali f if1 ^ htevo podpisati prav , dje, ker je svetovni ib'r "irlt v veliki nevarnosti. dinki sta izjavili, da v samo od svojega naporP61^ ' !a ter 'da radi podpišeta ,8 Ir, ^ ne bi bilo več vojne, f ^ vaščan, ki ne more vec / '1^, pa je naprosil sosedo, t tifg piše v njegovem i®? pristavil, da noče veC » ^ vojnih grozot. 1 ho 'r. vašč3" Odgovorni uredn^ji' »m WUgUVUTIll Ul .rtiy^ ““SSnSf.'&S:/ Tiska tip. Adriatica, Dovoljenje Al5 'tli s u 'kj