frilka M m leto xxmi • cena 12 ain Celje, 3. no¥embra 1983 linednik je guksilo obcinsk^^ organizacij szdl ceue. laško, mozirje, SLOVENSKE konjice, seiltjur, šmarje prijelsah in 2alec načelo ;e le g premiero filma Dih {User ja Boža Šprajca se ) včeraj pričel v Celju I Teden domačega fil- ig. Vsebinsko bogat - i) s spremnimi priredi- lami presega zgolj pre- led filmske ustvarjal- osti - odpira vrata šte- ili^ Ijubitelem filma, looobiskovalcem, in Bmskim ustvarjalcem, s lojimi programi pa po- Ha tudi na širše celjsko taočje. In znova velja i^ariti, da je Teden l^čega filma tudi le- ti izraz volje delavcev I občanov, ki so v mno- ^ delovnih kolektivih, hištvih, na šolah, v kul- brnih skupnostih in ingod gomotno in vse- Ibsko podprli to osred- ijo slovensko filmsko imifestacijo. Na včerajšnji otvoritvi U. Tedna domačega fil- Ba je bil slavnostni go- Nffiuk član predsedstva Zvezne konference ^SEDLJ Marjan Rožič. V |»9em govoru je uvo- Ama dejal, da Teden do- iličega filma pomeni lUr se da popoln pregled dovenske filmske tvor- nosti v razdobju enega leta, s posvetoval, po- pvori, srečanji in z raz- itavami pa spodbuja Bbnsko vzgojna prizade- nmja, samoupravno VKobrazbo kinemato- ISifije in vso tisto tvor- Kttt, ki ima pomen za ^oj domačega film- i^a snovanja. V nada- g^anju pa je Marjan pllč poudaril, da je sta- Ivllzacija svojevrsten iz- ^ za celotno filmsko ^vnost. Domača kine- N^rafija je namreč v Nožaju, ko si bo morala nno in prepričljivo od- meriti, kakšno mesto ji ^pada v kulturni poli- V in kako bo v splošni [^ilizacijski usmeritvi ^užbe znala poiskati Nej neizkorištene no- '''nje rezerve in možne ^ razvoja na novih '^vah. Vsak del kine- ^tografije išče izhod, je Iflal Marjan Rožič, de- Jvci v kinematografiji ''vse bolj glasno pred- da to sestavina ^lonalne kulturne po- ^ ne sme manjkati v *^amih interesnih Topnosti. In dodajajo, ^ politika stabilizacije ? omejevanje, temveč ^a k novi kvaliteti, ^v sed^i čas, čas J^nomskih težav, je za- ' J>rimeren za natanč- ni odgovor na vpraša- kako naj se delavci v jjjematografiji družbe- JJ^onomsko organizi- j^in postanejo skupaj ii^rabniki resnični na- '^valci in izvajalci na tem področju, koncu svojega go- ^ dejal Marjan Rožič. DS O tem ponkO¥škem afežeju In še čem Tako je pogovor s Slavico Kovačič s Ponikve pri Grobelnem duhovito oz- načil Jure Krašovec, preberete pa ga lahko na 6. strani. Peilzemellska lepotica na RaauM bo ilnigo leto oilprta tutll za obiskovalce. Nekaj več o snežni jami na Raduhi boste zvedeli na 11. strani, čeprav je obljuba v naslovu morda preveč optimi- stična. Gorniegralcl so ponosni na bogato zgodovino kra/a Spet smo bili na letečem uredništvu, to pot v gornjegraj- ski okolici in starodavnem trgu. Nekaj od tega je na 12. strani. IVIarjan Orožen o skrbi za varno delo Po srečanju s predstavniki družbenopolitičnega življe- nja je Marjan Orožen po- udaril, da se bo pri nadalj- njem razvoju občine treba vse bolj naslanjati na lastne sile. Predsednik slovenskih sindikatov se je udeležil otvoritvene slovesnosti ob osmem posvetu varnostnih inženirjev in tehnikov Slove- nije v Rogaški Slatini pod geslom Združeni v skrbi za varno delo. Marjan Orožen je v uvod- nem govoru posveta opozo- ril na nujnost podružbljanja odgovornosti za varstvo pri delu ter da mora postati stro- kovna varstvena služba or- gan združenih delavcev, ne pa podaljšana roka državnih organov in inšpekcijskih služb. V Kozjem si je Marjan Oro- žen ogledal proizvodnjo v obeh tamkajšnjih temeljnih organizacijah; v tozdu celj- ske Metke in v Dekorju, te- meljni organizaciji Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slati- na. Bil je prijetno presene- čen nad gospodarskimi in samoupravnimi rezultati in prijetnimi delovnimi odnosi v obeh delovnih kolektivih. M. A. Mesec požarne varnosti postaja leto Tako meni Tone Sentočnik, načel- nik Gasilske zveze Slovenije in sekre- tar SIS za požarno varnost občine Ce- lje. Oktober je mesec požarne varno- sti, ko se bolj kot katerikoli drugi mesec spominjamo vsega, kar je tre- ba narediti, da bomo preprečili po^ in z njim veliko škodo. Razveseljivo je, da se vsi od krajevnih skupnosti do organizacij združenega dela proti požaru ne borijo samo v tem mesecu, pač pa številne protipožarne akcije izvajajo skozi vse leto. Po vseh občinah so v oktobru pri- pravili različne prireditve, vezane na mesec požarne varnosti. V Celju so imeli več problemskih konferenc, raz- stavo gasilske tehnike in opreme na Trgu V. kongresa ter zaključno vajo v Krajevni skupnosti Nova vas, kjer je sodelovalo s^em društev - Vojnik, Skofja vas, Lokrovec, Ostrožno, Ga- berje in Zavod za požarno varnost Ce- lje ter kot gostje člani gasilskega druš- tva Varaždin. Po končani vaji, kjer so gasilci skupaj s člani civilne zaščite poskušali čimprej omejiti »namišlje- ni« požar, je pred zbranimi gasilci so- delujočimi v vaji predal raport pred- sedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvonetu Hudeju pred- stavnik Štaba operative OGZ Celje Vinko Sentočnik. Na vaji so bili prisot- ni tudi gEisilci iz Elrdinga v Zvezni re- publiki Nemčiji, ki sodelujejo s Ce- ljani. Ob vsem konkretnem delovanju v oktobru pa so se predstavniki pobrate- nih gasilskih zvez Celja in Varaždina tudi dogovorili za pripravo posveta o požarni varnosti v lesni industriji. To posvetovanje naj bi bilo v začetku pri- hodnjega leta tako v Celju kot Varaždi- nu. Bistvo zaključka letošnjega mese- ca požarne varnosti pa je v tem, da resnično zajema vedno več ljudi, ki se zavedajo pomembnosti preventivnega delovanja na tem področju. T.VRABL Bo še čas, da odrastem? s tem vprašanjem je 500 učencev z osnovne šole Mi- roslava Sirce iz Petrovč sto- pilo na cesto in izrazilo svoj protest proti oboroževalni tekmi in namestitvi jedrskih raket v Evropi. Učenci iz Petrovč so se ta- ko priključili v£ilu mirovnih gibanj v Evropi, ki jih je po- vzročila odločitev Združenih držav, da namestijo rakete v Zahodni Evropi. VVE 2. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te ZK presojamo po ljudeh In delu Za nami je 8. seja centralnega komiteja ZK Slove- nije, za nami 10. seja centralnega komiteja ZK Jugosla- vije, ki sta kot najpomembnejšo nalogo komunistov izpostavili uresničevanje dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije, še zlasti gospodarske in raz- vojne politike za leto 1984 kot prve stopnje uresničeva- nja programa. Usmeritev in nalog je dovolj, strategija in politične usmeritve so jasno oblikovane, sedaj pa jih je treba uresničevati. »Vsako čakanje je sabotiranje, oportunizem, nadaljevanje stare politike,« je med dru- gim dejal predsednik slovenskih komunistov Andrej Marine na posvetu vodstev občinskih konferenc ZKS. Komunisti se morajo brez odlašanja najprej podati v tista okolja, ki imajo pri uresničevanju stabilizacijskih nalog največ težav ali največ možnosti. Ne enih ne drugih na našem območju ne manjka. Občinska vod- stva ZK morajo vzpodbujati in pomagati osnovnim organizacijam, da ne bodo samo čakale pobud od zgo- raj, hkrati pa bolj upoštevati njihove predloge in po- bude. Dolžna so tudi zagotoviti usklajeno delovanje družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju sta- bilizacijskih nalog, pri čemer je enako pomembno frontno delo v okviru SZDL kot konkretno v osnovnih organizacijah. Zaprtosti si ne smemo dovoliti, saj je treba v napore pritegniti vse sposobne ljudi, ki še stoje ob strani, opravljeno delo pa tudi nadzirati. Pri vsem tem, pri vsaki odločitvi, pri ocenjevanju opravljenega dela ali načrtih, pa mora biti v ospredju program gospodarske stabilizacije. Člani in organi Zveze komunistov morajo zahtevati, da se njegove rešitve dosledno uveljavljajo, saj sedaj ne moremo več dovoliti razpravljanja o zadevah, ki jih je program že rešil. To je naš skupni, enotni program. Ob njem mo- ramo dan za dnem, v vseh okoljih graditi konkretno, vedno novo enotnost in sprotno ugotavljati odgovor- nost. Veliko besed ustvarja le dimno zaveso, za katero se skriva neenotnost in zagovarjanje kratkoročnih, oz- kih interesov v posameznih okoljih. Tu pa se mora odraziti vloga komunistov, tu se bo tudi z enotnim in odgovornim delom gradilo marsikje že omajano zau- panje v ZK in njene člane, saj navsezadnje vsako orga- nizacijo, tudi ZK presojamo po ljudeh, ki jo sestavljajo in ne le po idejah in ciljih, ki jih zastopa. MILENA B. POKLIC Učna ura ob pomniku Podobnih prizorov je bilo v času pred dnevom mrtvih veliko. Naši šolarji in njihovi učitelji so znali koristno zdru- žiti izobraževalni in vzgojni vidik pouka zgodovine s poča- stitvijo spomina na naše žrtve za svobodo. Tudi šolarji v Gornjem gradu so ob spomeniku NOB iz pripovedi tovari- šice Štefke Dešman izvedeli še kaj več o svojih hrabrih rojakih. M. A. Vse več denarja za varstvo okolja v CeUu dobro urosničujojo dogovor o ¥arst¥u okolja Uresničevanje družbenega dogovora o varstvu okolja v občini Celje v tem srednje- ročnem obdobju redno spremljajo delegati zborov občinske skupščine. O nje- govem uresničevanju v letu 1983 so razpravljali na seji skupščine. Ugotavljali so, da so udeleženci dogovora vla- gali pomembna finančna sredstva za izboljšanje ob- stoječega, s takšnimi priza- devanji pa bo potrebno še nadaljevati med drugim pri preskrbi s pitno vodo, zaščiti talnice v Medlogu in Levcu in pri ravnanju z odpadki, še zlasti s posebnimi. Uspešno poteka tudi eko- loška sanacija Cinkarne Ce- lje. Cinkarna je zmanjšala emisije žveplovega oksida za okoli 30 odstotkov, zgradila sanogljivosti za obdelavo in čiščenje izrabljenih voda ter odlagališče odpadnega kalci- jevega sulfata in piritnih ogorkov v Bukovžlaku. Na- pori Cinkarne za dokončno" ekološko ozdravitev se še na- daljujejo. Delegati so sprejeli vrsto odlokov, obravnavali pa so tudi delovni čas v občini in podprli odločitev, da z 31. oktobrom prično povsod, kjer delajo v dveh in več izmenah ponovno ob 6. uri. Poleg zborov občinske skupščine se je v razpravo in odločanje o uresničevanju socialne politike v občini vključila kot četrti zbor skupščina skupnosti social- nega varstva. Nekatere ocilo. čitve bodo v teh dneh sprejo mali delegati na sejah sW ščin posameznih skupnosti" ki jih skupnost socialne^ varstva združuje. MBp Rojstni dan republike v Celju Rojstvo republike borno tudi v Celju proslavili s po^g. stitvijo 40-letnice II. zaseda, nja AVNOJ-a. Osrednja pri. reditev bo 24. novembra ob 18. uri v dvorani Golovec Proslava bo dokaz enotnosti kulturnih delavcev in druž. beno-političnih organizacij Celja, da skupaj z delovnimi ljudmi in občani obeležijo praznik in jubilej. Pri tem je razveseljivo, da bo pečat te prireditve svež, nov in kakovosten. Tokrat ne bo šlo za klasično priredi, tev, s proslavo z dolgim go- vorom, ampak za kulturni nastop, ki obeta tudi na tem področju svojevrstno inova- cijo. Na istem odru se bodo občinstvu predstavili celjski poklicni in ljubiteljski kul- turni delavci. MP Se ni prepozno, da stvari postavimo na pravo mesto Obveščenost širše javno- sti, predvsem pa vzgojno- izobraževalnih in kulturnih delavcev o poteku usklaje- vanja in nesoglasjih pri de- lu medrepubliško pokrajin- ske komisije je bila odločno prešibka, so menili na zad- nji seji člani sveta za kultu- ro ter vzgojo in izobraževa- nje pri OK SZDL v Celju. Na seji so poudarili odgo- vornost vseh republiških in- stitucij in komunistov v njih, ki se niso odločno zavzeli za prekinitev strokovnega - ko- misijsko forumskega uskla- jevanja takrat, ko so razpra- ve in sprejeta stališča ter po- nujena jedra, neposredno posegla v ustavne pravice in ker niso sprožili širše razpra- ve med članstvom in v jav- nosti. Vsi razpravljalci podpirajo enakopravno sodelovanje in medsebojno dogovarjanje, ki v medrepubliške in med- nacionalne odnose vnaša no- ve kakovosti in vpliva na boljše medsebojno spozna- vanje in vrednotenje naro- dnostnih kultur. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi to dogovarjanje rodilo unifor- rnnost, obligatorne rešitve, ki niso v skladu z ustavo in suverenostjo vsakega naro- da in narodnosti. Zaskrbljujoča je predvsem ugotovitev, da v širši skup- nosti ne znamo voditi strpne in kulturne razprave, kadar gre za tako pomembna vpra- šanja kot so narod, naro- dnostna kultura in suvere- nost. Posebej je vredna ra- zmisleka ugotovitev, da smo bili Slovenci zaradi živih raz- prav in pomislekov celo ob- toženi nacionalizma in šovi- nizma. Očitno je, da se še premalo poznamo med se- boj, mnogo premalo dejan- sko spoštujemo nacionalno in kulturno samobitnost vsa- kega naroda in narodnosti. Čeprav se je javna razpra- va razvnela pozno, še ni pre- pozno, da se v pametnem dialogu in na osnovi strokov- ne ocene še enkrat stvari po- stavijo na pravo mesto, so menili na omenjeni seji. VIKA NENDL Ogrevanje je vse dražje Nobena skrivnost ni, da je energija vedno dražja in nas ogrevanje stane vse več. Kdorkoli sam skrbi za ogreva- nje stanovanja to dobro ve, vse bolj pa to občutijo tudi stanovalci v družbe- nih stanovanjih. Dvajset celjskih ku- rilnic, ki ogrevaj 5500 družbenih sta- nova:^, uporablja za opevanje kuril- no olje, mazut, zemeljski in mestni plin ter premog. Nobeno ogrevanje ni več poceni, vendar so stroški različni. Res- da je v njih približno 90 odstotkov energije, so pa med drugim pri nekate- rih tudi dolgovi iz prejšnjih kurilnih sezon. Kurilni odbori so prejšnji teden raz- pravljali o cenah za ogrevanje, nekateri so sprejeli nove cene, nekateri so ostali kar pri starih ali pa med starimi in novi- mi predlogi. Manjše podražitve so si lah- ko privoščili tam, kjer so si že pred po- dražitvami priskrbeli kurjavo ali pa tam, kjer nameravajo zmanjšati porabo. Med kurilnicami, ki ogrevajo s kuril- nim oljem, bo ogrevanje še naprej naj- dražje na Dobrni, kjer plačujejo 55,05 dinarjev za kvadratni meter že od julija. Stanovalci Kajuhove ulice predlagane podražitve na 65,80 dinarjev niso spreje- li in ostajajo na stari, 50 dinarjev, med najcenejšimi pa bo ogrevanje na Otoku 3S - 35.50 dinarjev. Najdražje ogrevanje z mazutom bodo še naprej plačevali stanovalci Hudinje - 43,30 dinarja, najcenejše pa stanovalci Otoka 29.50 dinarja. Z zemeljskim plinom ogrevajo stano- vanja v Novi vasi. Plačev^ bodo 48 di- n^ev za kvadratni meter, saj predlaga- nih 52 dinarjev niso sprejeli. Na Nušiče- vi 12 so ostali pri 40 dinarjih in prav tako predloga za 62 dinarjev niso sprejeli.. Sprejeli pa so nove cene v Miklošičevi, kjer ogrevajo z mestnim plinom in sicer bodo odslej plačevali po 56,20 din^a. Ogrevanje s premogom bo še naprej ve- ljalo 32,65 dinarja za kvadratni meter. MILENA B. POKLIC Očistimo okoiie Koordinacijski odbor za prostorsko načrtovanje in hortikulturo pri OK SZDL Celje je v sodelovanju z Javni- mi napravami. Surovino in Dinosom iz Celja tudi to jesen pripravil tradicio- nalno akcijo čiščenja okolja. V primer- javi s prejšnjimi bo organiziran, brez- plačen kontejnerski odvoz odpadkov v vsaki KS trajal teden dni. Tako imajo vodstva KS in komisije za ko- munalo dovolj časa, da akcijo temelji- teje pripravijo, odvoz odpadkov pa prilagajajo krajevnim razmeram. V ciji bodo sodelovale tudi OZD. Brez sodelovanja delavcev in kraja- nov seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato imajo KK SZDL in OO sindikata do- volj odgovorno delo - da seznanijo de- lavce in občane z namenom akcije, njenim potekom in jih motivirajo za ustvarjalno sodelovanje. Akcija bo trajala od 9.11. do 16.11. v mestnih KS in od 16. 11. do 24. 11. v vseh ostalih KS. O njenem poteku bo- mo še p>oročali. Soičavani so praznovali Prejšnji teden je minilo 39 let, kar je okupator skoraj do tal požgal partizansko Solča- vo, ter veliko hiš in gospo- darskih poslopij v Podolše- vi, Logarski dolini, Matko- vem kotu... Z grenkobo se danes v teh krajih spominja- jo okupatorjevega maščeval- nega pohoda, v spomin na ta dogodek, na žrtve in trplje- nje, praznujejo vsako leto konec oktobra svoj praznik. Letos so dobili nov gasilski dom, sad prizadevnosti do- mačih gasilcev in vseh kraja- nov. Z izgradnjo novega Soiča- vani najlaže zabrišejo sledo- ve strašne preteklosti, kate- rih žrtve ne bodo nikoli po- zabili. Gasilski dom je zanje in vse prebivalce velika pri- dobitev. Svoj delež k prazno- vanju so prispevali tudi pla- ninci, ki so že septembra od- prli na Klemenči jami pre- novljeno planinsko posto- janko. Ob prazniku so Solčavo obiskali tudi koroški borci, katerih odbor je partizan- skim aktivistom s tega po- dročja podelil priznanja Osvobodilne fronte. Praznič- ne dni so popestrili tudi s športnimi tekmovanji. Športno društvo je organizi- ralo šahovski turnir in stre- ljanje z vojaško puško. Kai delajo mladi v konllški občini Mladi iz Kostroja so v kra- jevni skupnosti Blato pripra- vili športno srečanje s kosta- njevim piknikom, ki so se ga poleg Kostrojčanov udeležili tudi vojaki gamizije iz Slo- venske Bistrice. Tako so mladi iz te osnovne organiza- cije počastili tudi 30-letnico svojega kolektiva. V domu teritorialne obrambe v Slovenskih Ko- njicah bodo mladinci iz ko- njiške občine 18. novembra organizirali kviz na temo: Mladost v pesmi, spretnosti in besedi. Za moto prireditve so si vzeli olimpijsko načelo, da ni potrebno zmagati, am- pak sodelovati. Zaenkrat se je prijavilo 11 ekip, ki bodo preiskusile svoje znanje in pripravile tudi kulturni pro- gram. V decembru bodo mladi iz konjiške občine obiskovali politično šolo. Namenjena bo predvsem vodstvenim kadrom v zvezi socialistične mladine. Sezncinili se bodo z gospo- darskim položajem občine in Jugoslavije, s političnim po- ložajem v svetu in mladin- skim prostovoljnim delom. MATEJA PODJED Uspešni poslovni dnevi EMO Celje Konec tedna so v Golovcu sklenili letošnje poslovne dneve tovarne Emo ' Kot vsa leta doslej, odkar se odločajo za tovrstno prireditev, so tudi tokrat predstavili vrsto novih proizvodov, ki jih bodo kmalu poslali na domače in tuje tržišče. Prav tako pa so ob tej priložnosti spregovorili o nadaljnji usmeritvi te tovarne in o naložbah, ki jih načrtujejo. V ospredju je obnova temeljne organizacije Posoda. Z njo bodo pričeli že v kratkem in tako od- pravili težave, s katerimi se zaradi za- starelosti zdaj vsakodnevno srečujejo Poslovni dnevi, na katere je prišl® izredno veliko poslovnih sodelavce^A so uspeli tudi zato, ker so v teh dneh prodali že kar 80 odstotkov izdelkov, ki jih bodo prihodnje leto naredili- f.k. ^flovember 1983 novi tedmk - stran 3 uazsvetijava prihodnje leto Samoprispevek, ki ga [a^ujejo krajani KS cen- L in okolica Šentjur je ujl doslej v glavnem upo- rabljen^ za gradnjo otro- ilcega vrtca na Pešnici in ^jj-editev kuhinje v osnov- ^ šoli Franja Malgaja. Iz tega razloga je zasta- lo delo na širitvi cestne j^svetljave v posamez- jj^h soseskah. Cestno raz- svetljavo bodo širili zopet jja pomlad leta 84, ko bo- jo tudi pričeli z urejeva- j^jem kanalizacije v gor- njeni delu Šentjurja. S tem bodo referendumske obljube končno izpol- njene. E. R. IVIajiien mož na prste stopi Gneča na šoU E. Kardelja ¥ Slovenskih KonHcah Učence in učitelje na osnovni šoli Edvarda Kar- delja v Slovenskih Konji- cah že nekaj let pesti huda prostorska stiska, kar cesto krni njihove redne in in- teresne dejavnosti. O tem problemu je bilo v občini že veliko govora, vprašanja, kako jih rešiti, so prihajala tudi iz delegatskih klopi in v občini so z njimi dodobra seznanjeni. Kje je torej i/hod? Ponujata se dve mož- nosti, ki ju bodo morali se- veda še dodobra premotriti, preden se bodo odločili za eno izmed njih. Ali zgraditi novo šolo, za katero se je že našla lokacija, ali pa razši- riti zdajšnjo, s čemer bi bilo verjetno zaradi stiske z za- zidalnim prostorom ob njej več problemov. Najbolj nazorno govore o težavah na šoli številke, saj 456 učencev polno zasede 26 učilnic. Letos imajo na šoli en oddelek več kot lani, več pa je tudi interesnih dejav- nosti. Na predmetni stopnji je v večini oddelkov po 34 otrok, kar seveda otežkoča delo in onemogoča uporabo sodobnih metod in oblik de- la. Sola ima 17 oddelkov in še en oddelek podaljšanega bivanja. Meri le 36 kvadrat- nih metrov, obiskuje pa ga 32 učencev. Gneča je še posebej nevz- držna v času, ko konča pouk predmetna stopnja in ima večina učencev dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in razredne ure, pouk pa že začenja razredna stopnja. V popoldanskem času je izre- dno težko organizirati in- teresne dejavnosti, ker je ve- liko učencev iz okoliških krajev in ti so seveda vezani na prevoz. Teh je kar 120. Da bi krnili prav te aktivnosti, na katere smo še pred krat- kim v šolstvu tako prisegali, pa kljub stabilizaciji, tudi ne gre. Sola Edvarda Kardelja v Slovenskih Konjicah tudi ni- ma nobenega velikega pro- stora, da bi se v njem zbirali učenci ali starši. Telovadni- ca, na primer, je bila zgraje- na pred skoraj 80 leti za 120 učencev, danes jih je na šoli skoraj štirikrat toliko. V šoli prejema kosilo 136 učencev, jedilnica pa je za- snilno urejena na hodniku v kleti, kjer je prostora za 40 sedežev. Tako je na dlani, da se bo potrebno problema okoli prostorske stiske, ki posre- dno prizadene tudi starše, lo- titi v najkrajšem času, kar pa je seveda povezano s finanč- nimi sredstvi. To pa v vsa- kem od ponujenih primerov ne bodo majhna. MATEJA PODJED Alkohol uničuje družbeno zdravje Da je alkoholizem veliko družbeno zlo, se vsi zave- damo. Pri tem pa običajno mislimo le na tistih 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki se omami niso mogli upreti in se bo zaradi pge njihova življenska pot predčasno končala. Pozabljamo pa vse preradi na tiste, ki jim kozarec alkoholne pijače še ni po- treba, pozabljamo na vse tisto, kar lahko kot družba storimo, da jim to tudi ne bo postala. Zdravje vsem do leta 2000 je geslo, ki si ga je za cilj postavila svetovna zdravstvena organizacija. V njem pa ima še kako pomembno vlogo skrb za lastno zdravje. Nihče zanj ne more več storiti, kot lahko vsak posameznik. Ravno pri preprečevanju alkoholizma pa imamo še ogromno neizkoriščenih možnosti. Od še večjega vzpodbujanja zdravega načina življenja pri mladih in najmlajših, do ukrepov, kakršni so prepoved alkoholnih pijač na delovnem mestu, ulicah in nekate- rih drugih javnih mestih, še strožjih kazni za prometne prekrške, storjene pod vplivom alkohola in seznanja- nja ljudi s posledicami, ki jih tvegajo, če se alkoholu ne bodo odrekli. Cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač žal pri nas prej navajajo k alkoholizmu, kot da bi ga omejevale. Ekonomija gor ali dol, brezalkoholne pijače bi morale biti cenejše od alkoholnih. November je mesec boja proti alkoholizmu. Ne smemo tega enačiti z bojem proti vsakršnemu alko- holu, saj navsezadnje majhne količine alkoholnih pi- jač, predvsem vina, zdravja še ne bodo ogrozile, prav tako kot kava ne bo pregiiale omame. Kakšna pa je ta manjša količina pa je spet prepuščeno vsakemu posa- mezniku, njegovemu odnosu do zdravja, do soljudi, do življenja. MILENA B. POKLIC popravek v prejšnji številki NT se nam je v vest o proslavi bitke na Čreti vrinila ne- ljuba napaka pri datumu te prve front^ne bitke z Nemci na Štajerskem. Ta je bila 26. oktobra 1941. leta. V Laškem vseljivih 35 novih stanovanj Kljub vsem težavam, ki jih imamo, človek vendarle lahko doživi še kaj lepega. Tako verjetno misli 35 dru- iin, ki so v Laškem prejšnji teden dobili ključe novih stanov^. Te dni so novi lastniki družbenih stano- vanj v dveh novih blokih v Debru verjetno izkoristili za selitev ali vsaj čiščenje. Čeprav še niso ustanovili hišnega sveta, so se pri prvem skupnem sestanku, id ga je ob predaji organizira- la stanovanjska skupnost, dogovorili, da okolico blo- kov uredijo v drugačen na- sad, kot smo jih vajeni videti na naših zelenicah. Skupaj s stanovEinjsko skupnostjo, ki ie njihovo idejo podprla, so te naročili 14 mladik orehov infešenj. Z izročitvijo teh stanovanj si je nekoliko oddahnila tudi stanovanjska skupnost, ka- teri bo do konca leta uspelo izpolniti občinski mačrt gradnje družbenih stano- vanj. Pred slabimi tremi te- dni se je v nova stanovanja vselilo 20 družin v Radečah, samo še tehnični pregled je potrebno opraviti pri štirih stanovanjih v Svibnem in do konca leta bo nared za vseli- tev tudi pet stanovanj v Jur- kloštru. Skoraj polovica vseh družbenih stanovanj bodo v letošnjem letu dobili upravičenci iz solidarnostne- ga sklada, med njimi je več mladih družin, invalidov in upokojencev. Kvadratni meter teh stano- vanj pa stane 35.000 dinar- jev, kar je za 9000 dinarjev dražje kot lani. VVE ^ moderno opremo proti ■Požarom j.^ed številnimi prireditvami v mesecu požarne varnosti so Občinske gasilske zveze Celje pripravili na Trgu V. i^^r^gresa tudi razstavo najsodobnejše gasilsko reševalne ie J Prvo takšno razstavo so pripravili lani, letošnja pa Q p imela večji odziv pri ljudeh, ki so si jo z zanimanjem j^siedali ter tako spoznali, kaj vse naša društva premorejo za in uničevanje požara ali pomoči ob kakšni elementaini nesreči. Prava paša za oči pa je bila raz- t^ Sljiva lestev s košaro s katero lahko rešujejo ljudi iz ^^višji}^ nadstropij hiš, ki jih je v modernih mestih vedno Foto: M. PODJED - TV liam delo z rokami še vedno smrdi? v šmarski občini bi bilo lahko mani lluai brez aela Konec septembra je bilo pri skup- nosti za zaposlovanje občine Šmarje pri Jelšah prijavljenih 291 oseb, ki iščejo zaposlitev. Od teh sta dve z visokošolsko izobrazbo, tri z višjo, 35 s srednjo, 58 je iskalcev zaposlitve s poklicno šolo, 36 je priučenih, 57 pa delavcev brez poklica. Med temi je veliko mladih. Kar 145 je starih manj kot 27 let, prvo zaposlitev pa jih išče kar 92. Težje zaposljivih oseb, ki iščejo za- polistev s pomočjo skupnosti je v šmarski občini 108, 9 jih prejema de- narno nadomestilo, 15 pa denarno po- moč. Nekoliko boj razveseljiv je poda- tek, da je od mladih ljudi brez stalne zaposlitve le en štip>endist, ki je v času šolanja prejemal štipendijo iz združe- nih sredstev in, prav tako eden s ka- drovsko štipendijo, izšolal pa se je za gradbenega tehnika. Občina Sm^e pri Jelšah je na celj- skem območju trenutno na drugem mestu po prijavljenih iskždcih zaposli- tve, nič manj spodbuden pa ni poda- tek, da je med njimi dobra polovica žensk. Nekoliko pa se ta podoba spremeni ob dodatnih podatkih, da v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina iščejo pi- halce stekla, da je Zdravilišče v Roga- ški Slatini v času najugodnejše sezone potrebovalo več delavcev za občasna opravila. Prav tako je premalo delav- cev, zlasti delavk, za delo v proizvodnji v Konfekciji Kors Rogaška Slatina. V času obiranja jabolk v nasadu Skrbnik Kmetijskega kombinata Sm^e so si morali pomagati z delavci iz drugih republik, med obiralci pa je bilo tudi veliko Romov. Najbrž bi še lahko na- števali podobne primere. Uradne številke se da tudi obračati, ob tem pa na problem pogledati z dru- ge plati. Najbolj temna se zdi slika, ki opozarja na dejstvo, da je fizično delo v očeh naših občanov, dilavljanov, ta- ko malo vredno. Pa ni vedno izgovor, ki ga tako radi poudarjamo, češ da je fizično delo premalo materialno vre- dnotena uporaben. Obiralci jabolk v nasadu Skrbnik so si v sezoni prisluži- li kar lepe denarce. Tudi delo pihalca v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slati- na ni tako slabo nagrajevano. Imeti pa je treba tudi dobro sapo, te nam pa marsikdaj in marsikje zmanjkuje. MAHJELA AGRE2 Kako zdaj, po invaziji na Grenadi? Dogajanje je potekalo po pričakova- nju - skoraj. Ameriški marinci v sprem- stvu simboličnih enot nekaterih karib- skih drža v so se izkrcali in vse je kazalo, da bodo tako rekoč brez bojev zasedli miniaturno državo Grenado s 343 kv. kilometri in nekaj več kot 110.000 prebi- valci. Toda boji so se zavlekli, vsaj za nekaj dni. Invazijskim četam so se po- stavili po robu tudi domači ljudje, ne samo Kubanci, ki so sicer nastopali ura- dno kot graditelji novega letališča, ki pa so bili oboroženi in med katerimi je bilo tudi nekaj poklicnih vojakov in - kot je z nekoliko zamude sporočila kubanska stran - nekaj častnikov. Koliko? Napa- dalci razumljivo skušajo prikazati kar največje število Kubancev, ki da naj bi ne samo odločilno vplivali na dogajanje na Grenadi pred vojaškim posegom ZDA in le-tega pravzaprav tudi izzvali, s Kube pa želijo prikazati čim manjše šte- vilo njihovih rojakov na Grenadi, pred- vsem pa docela miroljubni, civilni zna- čaj njihovega bivanja na otoku. Dogajanje je potekalo po pričakova- nju. Sestanek varnostnega sveta OZN je zahtevala Nikaragva, ki je zdaj na tem območju najbolj ogrožena od ZDA (vsaj posredno, če že ne neposredno), večina članic varnostnega sveta je bila proti ameriški invaziji, toda ZDA so izrekle veto, torej izkoristile posebno pravico, ki v svetovni organizaciji pripada petim velesilam, da ne glede na izid glasova- nja preprečijo vsakršni, z večino glasov sprejeti sklep, vsaj v varnostnem svetu. Invazijo na Grenado je - kakor mnogi drugi - obsodila tudi jugoslovanska jav- nost, vjada, socialistična zveza, sindika- ti, mladinska organizacija. S tem je bilo vnovič dano vedeti, da ne priznavamo dvojnih meril, ko gre za ključne, osred- nje probleme sodobnega sveta, za vpra- šanje suverenosti držav (velikih ali ma- lih ali najmanjših, kakršna je Grenada), za vprašanje ozemeljske nedotakljivo- sti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, za to, da nihče nima ali ne bi smel imeti pravice uporabiti sile pro- ti drugi državi oziroma vladi, da razlike v ideološki presoji ne morejo biti povod, kaj šele opravičilo za uporabo orožja, s katerim si zagotoviš v določeni državi drugo vlado, ki ti oo ideološko bolj po- godu. Spodbudno je, da se jena enako stali- šče postavila tudi večina članic Združe- nih narodov, ko so v generalni skupščini • ponovno glasovali o resoluciji, ki se je nanašala na posledice vietnamske inva- zije vKampučiji pred več leti. Za resolu- cijo, v srčiki katere je rešitev tega pro- blema s pogajanji, po politični poti, je glasovalo 105 držav. Primerjava s prejš- njimi glasovanji bi pokazala, da se glede na prejšnje zasedanje generalne skup- ščine število takih držav ni zmanjšalo. To je vnovična potrditev razpoloženja večine svetovne skupnosti, da se ne mo- re in se, kot vse kaže, ne bo sprijaznila z uporabo sile v meddržavnih ali regio- nalnih sporih, razen seveda, če gre za povsem jasne primere samoobrambe pred napadi od zunaj Kako po Grenadi, smo vprašali v na- slovu. Ali se bo ta praksa odstranjeva- nja vlad, ki nekaterim niso po volji, na- daljevala? Šk" zlasti velja to vprašanje za območje Latinske Amerike in Kari- bov, ob morebitnem nadaljevanju do- godkov na Grenadi še posebej na območ- je Srednje Amerike in tod še zlasti za Nikaragvo. Piše Jože Sircelj_ 4. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Celjska LB je z denarjem povsem zasidrana na območju mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmmmmmmm Bančna sredstva so Izrazito namenjena tudi za razve! HptetUstva __ Prva naloga banke je, da omogoča normalno zago- tavljanje redne proizvod- nje. Prav zato velja vsa skrb banke politiki kratkoroč- nih posojil s selektivnimi nameni. Že tako stroga se- lekcija je zaradi premalo sredstev, ki so na razpolago, še bolj zožena in obsega v glavnem troje področij: po- sojila za proizvodnjo, od- kup in zaloge kmetijskih pridelkov - za hrano, za po- speševale izvozne proiz- vodnje in za vse ostalo. Pod to rubriko sodi tudi tako imenovani odkup menic, s čemer banka kreditira bla- go, ki je lahko tudi za doma- či trg, pa je v bistvu že pro- dano. Osemdeset odstotkov vseh kratkoročnih naložb LB Splošne banke Celje je na- menjeno za omenjene selek- tivne namene, od tega v se- stavi teh sredstev polovica za izvoz, tretjina pa za kme- tijstvo. Celjska banka LB letos na področju kmetijstva v druž- benem in zasebnem kmetij- stvu kreditira: 15.000 glav govedi, 584.000 piščancev in milijon devetsto tisoč litrov mleka. Vse to je torej name- njeno samo osnovni kmetij- ski proizvodnji, hkrati pa so bančna sredstva angažirana pri zalogah ključnih kmetij- skih pridelkov. Tudi za to so dovolj zgovorne nekatere številke: glavnemu regijske- mu preskrbovalnemu sozdu Merx je banka tudi omogoči- la odkup 28.000 ton pšenice, 8000 ton sladkorja, 40.000 ton koruze. Letos so bančna sredstva prvič vključena v kreditiranje zalog v malopro- daji za nekatere ključne arti- kle, kot so moka, testenine, riž, meso, olje in drugo. Drugo pomembno angaži- ranje bančnih sredstev je priprava blaga za izvoz in sam izvoz, pri čemer ima lo- gično prednost konvertibilni izvoz. Letos so v celjski ban- ki LB najbolj povečali prav izvozna posojila, čeprav hkrati ugotavljajo, da izvoz na celjskem območju še ve- dno ne dosega prič^ovanih in mogočih rezultatov. V banki poudarjajo, da do danes še niso zavrnili niti enega zahtevka za posojila pri pripravi blaga za izvoz oziroma za izvoz. Tega ne bo- do počeli niti v prihodnje, ker so zavzeli trdno stališče, da je izvoz zadnje področje, kjer bi lahko zmanjkovalo denarja. MITJA UMNIK Stalno spremijanje naložb in njiliovili učinkov Glavna pozornost na zadnji seji članov izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v petek, 28. okto- bra, je veljala uresničevanju bančnega načrta v devetih me- secih letos in doseženim učinkom pri dokončanih naložbah. Sicer pa razprave o učinkih novih naložb v gospodarstvu, poslej ne bodo več ali manj naključne, marveč bodo dobile bolj trdno in stalno mesto tudi na sejah izvršilnega odbora. Za kaj gre? Izvršilni odbor bo poslej stalno spremljal delo pri uresni- čevanju naložbe in tudi učinke dokončane naložbe. Očitno gre torej za bistven kakovostni premik in nov odnos banke, ki daje del razpoložljivih združenih sredstev za nove na- ložbe. Tako je zadnja ocena zajela devet naložb, od tega štiri s področja industrije, tri s kmetijskega in dve s področja turizma in Mstinstva. Tako so Zeleaniškemu gospodarstvu Ljubljana odobrili dolgoročno dinarsko posojilo v znesku 32 milijonov dinar- jev za nakup petih diesel motornih vlakov. Gre za naložbo v vrednosti okoli 468 milijonov dinarjev, pri kateri bodo s posojili sodelovale še druge banke. M. B02IC ETOL četrtino proizvodnje proda na tujih tržiščih Letos so storilnost povečali za tri odstotke Resda se v celjski delovni organizaciji Etol IFF, kjer izdelujejo arome in eterična olja, tudi srečujejo s težava- mi, zlasti pri nujnem uvozu nekaterih surovin, kljub te- mu pa so lahko zadovoljni s svojim delom. Lani so ustvarili za eno milijardo dohodka, letos v devetih mesecih že za 1,26 milijarde dinarjev. Kar četrtino pro- izvodnje so izvozili - na konvertibilna tržišča za 116 milijonov dinarjev in na klirinška za,214 milijonov dinarjev. Izvozu so že prej namenjali precej skrbi in so bili na pri- mer lani na 261. mestu v Ju- goslaviji, v Sloveniji pa med izvozniki na 99. mestu, če- prav po dohodku niso bili ni- ti med prvimi 200 organizaci- jami. Za 200 zaposlenih je to lep dosežek, še zlasti pa so lahko letos ponosni na svoje boljše delo, saj so povečali storilnolst v primerjavi z lan- skimi devetimi meseci za 3 odstotke. V Etolu so tudi za naprej optimisti, pa čeprav je oskr- ba s surovinami vse slabša Ni še tako dolgo, kar so ve- deli za pol leta naprej, kako bo s surovinami, sedaj vedo le še za mesec dni. V Jugo- slaviji je precej slabo razvita bazična kemijska industrija tako da fina predelava Etola ne dobi vsega, kar potrebuje Uvažati morajo okoli 30 od- stotkov surovin, v glavnem s konvertibilnega trga, venda' letos s pomočjo kupcev ip hovih izdelkov pri uvozu li bilo prehudih težav. Izvoza pa ravno zaradi potreb do- mačih kupcev ne bo mogoče bistveno povečati, saj so ve- liki izvozniki odvisni od Eto- love oskrbe. Za lažje in za več dela mo- dernizirajo oddelek prašna- tih arom, kjer bo v teh dneh gotova mehanizacija, moder- nizirajo pa tudi kemijsko proizvodnjo, kjer prav tako nadomeščajo zastarelo me hanizacijo z novo. Ta jim bo omogočila bolj kakovostne proizvode in povezan posto- pek. Sicer pa se v Etolu pre- cej naslanjajo na lastno zna- nje. Vsako leto ustvarijo ne- kaj inovacij, tako zaradi na- rave dela kot tudi zaradi pra- vilnika, ki spodbuja inven- tivno dejavnost pri delavcih in strokovnjakih. Spodbu- dno je tudi na^ajevanje de- lavcev. Osebni dohodki so nad republiškim povpreč- jem, vgrajene imajo elemen- te nagrajevanja po delu, ven- dar zaradi pomanjkanja su- rovin sedaj ne delajo v nor- malnih pogojih in je tudi na- grajevanje po delu težje ure sničevati. MILENA B. POKLIC Brez lastnih vinogradov do vina To velja za Vino Šmart- no ob Paki, ki deluje kot tozd v okviru delovne or- ganizacije ERA Velenje. Ko nas je direktor Jože Aristovnik povabil v svo- je delovne prostore je po- kazal na nekaj metrov brajde pred upravnimi prostori in med smehom rekel, »vidite, iz te majhne brajde priteče na stotisoče litrov vinal« V Vinu Šmartno ob Paki se ukvarjajo z dvema osnov- nima dejavnostima: grosi- stično trgovino z alkoholni- mi in brezalkoholnimi pija- čami od mineralne vode do viskija, kjer so glavni kupci trgovina na drobno, di\iž- beno in zasebno gostin- stvo, obrati družbene pre- hrane in priložnostni kup- ci, drugi del poslovanja pa predstavlja stekleničenje in distribucija namiznih vin brez geografskega po- rekla, ki izvirajo iz znanih vinorodnih območij Fru- ške gore in Istre. Tako tre- nutno stekleničijo štiri vrste namiznih vin - beli in rdeči Veseli Martin ter beli in rdeči Urban. Po besedah direktorja Jožeta Aristov- nika so se želeli pri izbiri surovin za omenjena vina čimbolj približati okusu potrošnika na tem područ- ju, ter so primerna pred- vsem za kupce, ki segajo po cenejših vinih, hkrati pa tudi za kupce, ki želijo vina mešati z mineralno vodo, ne da bi pri tem menjala barvo in okus. Osnovna enota v Smart- nem ob Paki ima šest po- slovnih enot: skladišča v Smartnem, Celju in Zagor- ju, klet s polnilnico, malo- prodaja Šmartno in skup- ne službe. Pri razvojnem programu tozd postavljajo v ospredje krepitev dejavnosti stekle- ničenja vin, kajti pred dve- ma letoma so ^tivirali no- vo polnilno linijo z zmoglji- vostjo 3500 steklenic na uro. Zavedajo se, da si mo- rajo za zagotovitev trajnej- šega uspešnega poslovanja zagotoviti lastno surovin- sko zaledje, vključno s pre- delavo grozdja, bodisi pre- ko poslovno tehničnega poslovanja z proizvajalci ali s sovlaganji. Glede razvoja grosistične trgovine trenutno ne načr- tujejo novih skladiščnih in transportnih zmogljivosti, kajti vzporedno s porastom cen pijač v letošnjem letu, ugotavljajo, da jim fizični promet stagnira! Predvsem to opažajo pri prodaji piva in delno pri vinih, medtem ko se prodaja žganih pijač zmanjšuje že dalj časa. V porastu je prodaja v di- skontnih enotah v Smart- nem in Celju predvsem za- radi tega, ker so v teh eno- tah 10 do 15 odstotkov ce- nejši od redne prodaje v tr- govinah. Opažajo tudi, da se zadnje čase zaradi viso- kih cen pijač v gostinskih lokalih njihova potrošnja seli v trgovine. TONE VRABL Razstava otroške risbe Lahko bi rekli in zapisali: Ljubljanska banka Splošna banka Celje ohranja tradi- cijo tudi na tem področju, likovnem, ki ga sicer z vsakoletnimi razpisi, skupaj z lite- rarnimi in fotografskimi deli, spodbuja med malčki v otroških vrtcih in pri učencih osnovnih šol. Otroci v osnovnih šolah in malčki v vrtcih so na pobudo celjske temeljne ban- ke Ljubljanske banke že 1975. leta prvič risali. Takrat še na temo varčevanje. Štiri leta za tem in vse doslej je bančni razpis za najboljša likovna dela še bolj sprostil otro- ško domišljijo in ustvarjalnost, saj se ni več omejeval na določeno temo, marveč je izbiro prepustil otrokom samim. In tako je zdaj nekaj teh del. ki so nastala v minulem šolskem letu, našlo svoj prostor v razstavnem salonu ekspoziture Ljubljan- ske banke v Vodnikovi ulici, ki je tudi sicer na voljo za razstave del domačih amater- skih likovnih ustvarjalcev. Rastavljene slike v različnih tehnikah go- vorijo o življenju, ki je otrokom najbližje, ki je hkrati njihovo. Opozarjajo na naravo, igrače in šport, na razne dogodke in po- dobno. To je svet, ki ga vidijo otroške oči. Lep je in čist, zanimiv in vreden ogleda. In če vas pot zanese v bančno ekspozitu- ro ali v bližino Vodnikove ulice, stopite še v razstavni prostor. Ne bo vam žal. Razstava bo odprta do 10. novembra. Na posnetku pa trenutek z njene otvori- tve, ki jo je popestril dekliški nonet iz osnovne šole Prve celjske čete. riovember 1983 novi tednik - stran 5 I uičah nov l3Silski avto Y rnesecu požarne varnosti T,uče dobile nov gasilski av- "niobil, najnovejši TAM-130- ?,Q 3. To je prvo gasilsko vozi- y vsej občini, s katerim bodo gasili naftne derivate in Jektri^ne naprave. Takrat, ko so v Lučah pričeli ^^šljati o novem gasilskem je malokdo verjel, da bo- jo takšni investiciji lahko ša- li kos. Poleg prispevkov ne- ^terih delovnih organizacij, finske gasilske zveze in sisa ° požarno varnost so krajani rjč sami zbrali 300.000 dinar- j^^r in še 572 m^ lesa. K Šentjurju takajo na telefone v KS Šentjur center čaka na telefone 250 naročnikov, v KS Šentjur okolica 90 in v KS Bla- govna 160 naročnikov - skup- no kar 500. Naročniki so opra- vili že veliko dela pri izkopu jemlje za položitev primarne- ga voda. Seveda morajo izko- pati še tudi vse jarke za sekun- (larni vod, to je za hišne prik- ljučke. S tem delom se jim zmanjša dajatev od 50.000 din na 35.000 din. Dela ne potekajo tako, kot bi morala, ker tovar- na kablov iz Svetozareva nere- dno pošilja kable. E. R. DrugI rod planinskih vodnikov Pred letom dni so v Savii^ skem MDO pričeli z vzgojo drugega rodu planinskih vo- dnikov (PLV). Tečaj se je pri- čel s preizkusno turo Logar- ska dolina-Klemenča jama -Kačjek-Plesnikova planina -Dom planincev, kjer je bilo tudi prvo predavanje. Vse ostalo teoretično znanje so si novi planinski vodniki nabi- rali v žalski osnovni šoli. Opravili so tudi dvodnevni izlet z zimskim vzponom na vrh Raduhe, na Loki pa so imeli tudi praktične vaje. V snežnih razmerah so prečili tu- di Posavce od Smohorja do Mrzlice, orientacijske veščine pa vadili na Dobrovljah. Pisne in ustne izpite so imeli kandi- dati v Žalcu, zaključno turo pa so opravili 8. oktobra po drugi polovici poti gomjegrajskih planincev od Črnivca do Gor- njega Grada. Na vrhu Rogatca (1557 m) je predsednik lO PZS Danilo Skrbinek podelil no- vim vodnikom vodniške znač- ke in izkaznice, nageljne pa jim je pripela na prsi vodnica prvega rodu. Vsi pa so rdeče cvetove, ki so verjetno tudi najviše podeljeni »maturant- ski nageljni«, pustili na grobu Frana Kocbeka. Tečaj je vodil Srečko Culk ob sodelovanju Silva Jošta, dr. Toneta 2untarja, Ernesta Stoklasa, Petra Ficka, Petra Skobemeta, Dušana Gradišni- ka in Adija Vidmajerja. Od ko- misije za vzgojo in izobraževa- nje pri PZS sta sodelovala Ma- rinka Koželj in Franček Vogel- nik. Planinska društva v naši do- lini so tako dobila 17 noyih pla- ninskih vodnikov (PD Polzela 1, Zabukovica 5, Žalec 5, T. Ve- lenje 2, Celje 1, PTT 1, Aerolin Store 1), ki bodo vodili naše planince po gorah. V vzgojo tega, kakor prvega rodu, je bilo vloženo veliko amaterskega dela in porablje- no precej prostega časa, ki so si ga kandidati in inštruktorji vzeli z dobro voljo, kar da te- mu še večjo vrednost. B. J. SmoHor je gostil invalide Društvo invalidov Laško je v svoj bogat in pester program uvrstilo tudi Memorial Sonje Aškerc, kot spomin na lani umrlo članico društva, ki se je kljub svoji zahrbtni bolezni z dušo in srcem predala humanemu delu pri društvu. Smohor, kjer so organizirali prvi memorial, je privabil okrog dvesto udeležencev memoriala iz Ljubljane, Hrastnika, Titovega Velenja, 2alca, Šmarja pri Jelšah in Celja. V športnih panogah je sodelov^o 77 tekmovalcev, kjer je ekipno med ženskami zmagalo društvo invalidov iz Laškega. V. M. Marljivi upciccjenci Šentjursko ■ občinsko društvo upokojencev združuje 950 članov. Vsi Upokojenci v občini pa niso člani društva, naj- nianj pa je zajetih kmeč- l^ih upokojencev. Od pomladi do jeseni je društvo organiziralo 16 i^etov, pričali so tudi ša- ^ti, gobarji, ki se udele- ^jejo različnih tekmo- vanj v sosednjih občinah. Društvo ima lepo ureje- ne klubske prostore. V le- ^Snjem letu je bila v vse prostore napeljana cen- ^•^a kurjava. Glavni prihodek druš- upokojencev izhaja iz dejavnosti v bifeju, ki pri- lepe dohodke, razde- ® pa jih bolnim članom ^ pa takim, ki imajo niz- pokojnine. Sicer pa ^okojenci poslujejo z ^^ninnialnimi stroški, ker ^poslujejo le honorarno ^ajko in tajnika. E.R. iolge poti esreškiii šolarjev .................. I.................. iiiii!iiiiiiiniiiiiiiiiiiwiiiw II '■iim KS Osredek /o najmanjše ¥ občini Šmarje Ena najvišje segajočih krajevnih skupnosti v obči- ni Šmarje pri Jelšah je Osredek. Na 664. metrih nadmorske višine je 30 do- mačij z 98 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, 25 pa se jih vsak dan vozi tudi na delo v sosednji občini Krško in Brežice. Gradnji in posodabljanju cest posvečajo v šmarski ob- čini veliko pozornost, zato je danes ostalo še zelo malo predelov, kjer je cesta glavni problem občanov, zlasti ti- stih v odmaknjenih, krajev- nih skupnostih. Ena takšnih je tudi Osredek, do koder vo- di iz Podsrede 3600 metrov nove asfaltne ceste, zgrajene v letošnjem letu. Ost^i so le še dobri trije kilometri, ki jih bo treba posodobiti. Po- membna letošnja pridobitev za krajevno skupnost Osre- dek je tudi dom krajanov, prvi javni prostor za dnižbe- nopolitično delo, delo orga- nov krajevne skupnosti in za kulturne prireditve. Osredek je vse manj od- maknjena krajevna skup- nost, življenje v njej pa iz leta v leto bolj pestro. Potreba, ki jo krajani vse bolj izpostav- ljajo, je telefon, kd bi lahko odpravil marsikatero zadre- go in nevšečnost. Kaže, da bodo prihodnje leto tudi v zaselkih krajevne skupnosti Osredek zazvonili prvi tele- foni. Poseben problem pa so otroci. Pa ne zato, ker bi bili kaj drugačni od drugih otrok. Gre za njihove napore pri premagovanju dolge poti v šolo, zlasti v zimskem času, ko zapade sneg. Takole o tem pripoveduje Ivan Ja- grič, predsednik delegacije KS Osredek v občinski skupščini Šmarje pri Jelšah: »Trije naši otroci hodijo vsak dan i^š v šolo v Pišece, de- vet l^ometrov daleč, en šo- lar obiskuje podružnično šo- lo v Kozjem in mora do avto- busne postaje v Železnem pešačiti šest kilometrov. Do avtobusne postaje v Pečicah so štirje kilometri peš hoje in nato še 11 kilometrov vožnje z avtobusom do Artič. Smili- jo se nam ti naši otroci, ko morajo ob vsakem vremenu premagovati tako dolge poti. Trudimo se, kolikor more- mo, da bi jim to pot olajšali.« Ljudje v krajevni skupno- sti Osi^ek morajo biti ak- tivni, če hočejo la^e živeti. O družbenopolitični aktivnosti in njihovi osveščenosti pa govori podatek, da se v kra- jevni skupnosti Osredek vo- lišča vedno najprej zaprejo. M. AGRE2 Rojen v gostilni In ostal gostinec Jakob Filač iz Gornjega grada je takšen človek, kot bi jih želeli imeti še več. Poln volje do pravega dela! Od jutra do večera pa tudi ponoči, ko se zbudi in ra- zmišlja o gostinstvu, gasil- stvu, družini. To ni čudno, saj živi v hiši, kjer je že 104 leta gostilna! Pri Filačevih so ali v bliž- nji prihodnosti bodo vsi go- stinci. Oče Jakob se je rodil v gostilni. Domači. Po osnovni šoli je napravil v Ljubljani gostinsko in hotelirsko šolo, odslužil vojsko ter se z dušo in telesom zapisal gostinske- mu poklicu. To počenja že petnajst let! Vse kaže, da uspešno. Tudi žena Stanka je dobe- sedno vprežena v gostilno, kajti Jakob je veliko odso- ten. Nabava, delo... Hčerka Simona obiskuje 3. letnik turistične smeri go- stinstva v Ljubljani, sin do pa 2. letnik tudi na gostin- ski šoli smer kuharstvo. Vsi so zaljubljeni v gostinstvo! Jakob niač: »Tarnamo, da nimamo dobrih gostincev in vseh tistih, ki bi pomagali, po drugi strani pa nimamo niti ene štipendije za turistič- nega delavca! Moja Simona ima najboljše ocene v šoli, do štipendije pa nfe more pri- ti. Saj ji lahko sami pomaga- mo, vendar razmišljam širše, kako pa drugi. Ob koncu te- dna, ko sta doma, nama veli- ko postorita v lokalu. Tudi to je šola. Potrebujemo takšne delavce, za njih pa ne skrbi- mo dovolj.« Ste nezadovoljni v svojem delu? Jakob Filač: »Vse kar de- lam, delam s srcem. Tako do- ma kot v gostinstvu in pred- vsem v gasilstvu.« Ko sediva v prijetni gostilni v srcu Gornjega grada v neposredni bliži- ni znamenite cerkve, se mladi Jakob spominja starih dni... Jakob Filač: »Pri nas je traktor zamenjal živino. Konj je žal danes bolj redek kot včasih mercedes!« Med pogovorom kljub zaljubljenosti v gasil- stvo z i^limi in pogovo- rom pobegne drugam. Jakob Filač: »Naša pašna skupnost ima urejene pašni- ke na Menini planini. Najsta- rejša krava zna pot od doma do Menine in nazaj. Vse osta- lo gre za njo.« Razlaga o pojatvi... Jakob Filač: »Mi pravimo, da je pojatev za enega, pojez- da pa za ves trop.« - Pove tudi, da ob sonč- nem zahodu obe njivi go- ri Lepenatka in Rogatec predstavljata ležečega moža - meniha. Samo opazovati je treba dobro in ga vidiš, kako leži, saj ga ob sončnem zahodu dobro izrišejo v nebo obrisi obeh omenjenih gor& Spomni se pusto- vanja... Jakob Filač: »2e vrsto let tradicionalno objavljamo ob pustu pustne zadške novice. To je edini časopis, ki pri nas redilo izhaja. Vse leto ljudje zbirajo šaljivo in pikro gradi- vo, ki ga potem objavimo.« Razlaga, kako je prišlo do imena Gornji grad... Jakob Filač: »Bila sta dva gradova. Prvi v Nazarjih in potem so ga postavili še tu pri nas in, ker je bil ,zgoraj', so ga poimenovali Gornji grad.« Vrne se v gostinstvo. Jakob Filač: »Sest nas je v občini, ki med drugim lahko točimo odprta vina. Za to so potrebni posebni pogoji. Pri nas točimo odprta vina met- liško črnino, teran, merlot, bizeljsko belo in rdeče, rebu- lo. Vse pa občasno in ob svo- jem času.« Stajerslca vina? Jakob Filač: »Nimamo, ker so predraga. Imajo pa jih v sosedovi gostilni. Tako lah- ko dobiš vse, nekaj pri sose- du, nekaj pri meni. Za vsak okus smo v Gornjem gradu.« Jedilni list je obši- ren... Jakob Filač: »Naredimo vse, samo prej je treba pove- dati, kaj kdo želi.« Razmišlja o tem, da bi pozimi avtobus vozil go- ste na Golte. Ima turi- stične sobe in še nekaj jih bo napravil. Prve skupine se že pojavljajo in so zadovoljne. Z biva- njem, hrano, okolico, prijaznostjo. Ta je naj- več vredna. Jakob Filač: »Družbeno gostinstvo nekam čudno gle- da na našo dejavnost. To ni v redu. Ce bi vsi dobro delali, bi se vsi tudi dobro počutili. Mi ne poznamo počitka. Ko bi le nam padel kakšen dinar za postavitev vlečnic, manj- ših bazenov, da bi bila po- nudba boljša in p«strejša. Sami vsega žal ne zmoremo. Na referendumu so rekli, da se moramo odločiti tudi za razvoj gostinstva, vse pa ka- že, da ^ dela tega kruha de- ležen samo družbeni sektor. To ni prav.« Tako razmišlja človek, ki je tudi predsednik sekcije za gostinstvo za Gornjo Savinjsko dolino pri obrtnem združenju Mozirje. Trenutno imajo 34 obratovalnic, od go- stiln s prenočišči do bife- jev in enega penziona, medtem ko nimajo nobe- ne restavracije. Od go- stinstva ,skoči' k ljubez- ni - gasilstvu (upamo, da žena tega ne bo zame- rila!)! Jakob Filač: »Dvesto čla- nov je letos proslavilo sku- paj z ostalimi krajani 100-let- nico našega gasilskega druš- tva. V mesecu požarne var- nosti smo prvič pripeljali v gasilski dom prav vse šolarje ter jih poučili o požarni pre- ventivi. Poleg ostalega arhi- viramo stare gasilske stvari, ki jih bodo razstavili v gasil- skem muzeju. Najlepši ek- sponat je 96 let stara gasilska ,pumpa', ki so jo po sistemu tehtnice gonili na vsaki stra- ni po štirje gasilci.« Filačeva družina ima v svojih prostorih tudi di- sko... Jakob Filač: »Pravih pro- blemov z gosti nimam. Ce pa do njih pride, jih rešim na diplomatski način.« TONE VRABL 6. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te V Šoštanju v ospredju komunalna dela v Šoštanju so trenutno v ospredju mnoga zahtevna komunalna dela. Več kot 3200 krajanov poskuša z • raznimi prispevski ter prostovoljnim delom urediti ti- sto, kar bo izboljšalo njihove osnovne življenjske po- goje. Letošnja glavna delovna akcija je nadaljevanje izgradnje toplovoda v vrednosti 510 tisoč dinarjev. S tem bodo rešili sekundarni del toplovoda, kar je iz samoprispevka krajanov, medtem ko zaenkrat še niso uspeli zagotoviti potrebnih sredstev za primarni del toplovoda od SKIS. Posodobili so nekaj cest (v Metlečah, del Goriške in Cankarjeve, urejeno je novo avtobusno postajališče v Metlečah,) ter uredili kanalizacijo na delu Cank^eve ceste. Med prihodnjimi akcijami je treba omeniti do- končanje toplifikacije, preplastitev dela Koroške ce- ste, obnova glavnega otroškega igrišča, napeljava raz- svetljave v Metlečah in Koroški cesti, posodobitev ce- ste talcev in zagotovitev gradbenega prostora ob Aškerčevi cesti za stanovanjsko gradnjo, kjer naj bi bilo 196 stanovanjskih enot. Ta stanovanja potrebujejo za nadomestitev tistih, ki jih bodo izgubili pri pogreza- nju zemlje zaradi izkopa premoga v severnem delu mesta. Nadaljevali bodo z urejanjem mestnih zelenih povr- šin, rekreacijskega centra ob jezeru ter pri športnih površinah in objektih. Samo do konca septembra so Soštanjčani opravili že 3998 udarniških ur. T.VRABL O tem ponkovškem afežeju in še čem Ponmnek s Slavico Kovačičevo aH Intervju z nikalnicami Zavrtala je vame z očmi, češ, bo kaj dobrega s tem obiskom v kratki opoldan- ski urici v glavnem odmoru na celodnevi šoli v Ponikvi pri Grobelnem {ali, da ne bo zamere: pri Šentjurju). Toli- ko je treba postoriti. V šoli mrgoli otrok in od proble- mov. In če sedeš, pripove- duješ že stokrat povedano, te vseeno zanese in čas mine. Naposled odprem usta in pridem z vprašanjem na dan: »Pravijo, da je malo takega na Ponikvi v družbenem živ- ljenju kraja, pri čemer bi vi ne dala svojega prispevka. Ste rojena ponkovljanka?« Kot da bi me zasačila, da se besedila za domačo nalo- go nisem naučila, je z nasme- škom popravila: »Ne drži. Niti prvoi niti drugo! Bi se Ponikvi res sla- bo pisalo, če bi se dogajalo tako malo, da bi en sam člo- vek mogel biti pri vsem ude- ležen. Tudi domačinka ni- sem. Sem Hrastničanka, celjska dijakinja učiteljišča. Prva služba 4 leta na Dobrini pri Zusmu, zdaj že 27 let na Ponikvi...« .. .je oddeklamirala na kratko in mi potlej nasula polno naročje podatkov o Ponikvi iz njene preteklosti in o njeni pomembnosti, češ, to je vredno zapisati. O Mi- haelu Žagaj šku. Vodnikove- mu sodobniku, duhovniku, dobrotniku, pedagogu, ki se je skrival za psevdonimom Jurij Zelenko; o kartografu, profesorju v cesarskem. Du- naju Blažu Kocenu, ki mu rojaki niso dovolj hitro izka- zali hvaležnosti in spoštova- nja, da bi ohranili njegovo rojstno hišo, so mu pa zato na kraju, kjer je stala posta- vili spominsko obeležje, v Ponikvi pa posvetili solidar- nostno zgrajeno novo »učil- no zidano«. In seveda o pe- sniku, skladatelju in škofu Antonu Martinu Slomšku, o pomnikih novejše zgodovi- ne, kot je Rižnerjeva hiša, kjer je bila že pred vojno par- tijska celica, že kar prve dni okupacije pa odbor OF. Marljivo sem čečkal narek in vstrajal pri svojem: »Kako je z aktivnostjo žensk, ki jo vodite še kar na- prej pod imenom AF2?« Stresla je z glavo: »Nič je ne vodim in tudi njen pobudnik nisem. Duša in steber je bila pokojna Ve- ra Hlasteceva. Jaz samo so- delujem, ker se to od mene, učiteljice, tudi pričakuje. AF2? Seveda tako rečemo, ker je krajše od »sekcije za družbeno aktivnost žena«. Ne rečem, da ima vsa reč še vedno malo vonja po AF2, vsaj kar se domiselnosti, izvirnosti in zagnanosti tiče...« Potem ji je beseda stekla kot na pamet naučeno bese- dilo; o tem, kako prirejajo te- čaje, predavanja, d^ so to sa- me koristne in praktične re- či, da gredo na izlete in so tako videle veliko lepot naše domovine in se šle tudi »go- spodinjsko špionažo«. In da vsako leto prirejajo za svoj praznik prireditev in pogo- stitev, ko za pogrinjek vse same napečejo, same pripra- vijo spored in včasih, če so že v igri neizbežno potrebni, odigrajo tudi moško vlogo. Moški pa da tradicionalno prispevajo govor poln laska- vih priznanj o treh stebriK pri hiši, dveh šihtih 1!! sploh... Spet mi je ušla iz predmeta - to je sebe. Pa sem ji nasfe vil zanko: »Kaj pa zbor kmečkih p^v. cev in pevk, ki' ohranjajo izvirno ljudsko pesem. Saj ga vodite vi, ali ne?« Zdaj pa je malone vzrojila, ko da bi bil Savo speljeval čez jez falske hidroelek. trarne: »Kar naprej mi natikate tu. je perje. Ti pevci in pevke nimajo zborovodje. Pojo kot pač prepevajo na vasi; eden naprej, potem nekateri čez in drugi za njimi. Vodi jih kmet Miha Hrovatič, jaz pa samo pomagam, iščem stare pe. smarice, zapisane pesmi. So pač zvedeli, da se zanimam za preteklost, za ljudsko izro- čilo.« Dobil sem vtis, da mi ho^e dopovedati, kako nisem po- trkal na prava vrata; da je v resnici učiteljica, kar je njen poklic, da je prav tako po lastni izbiri z^onska žena moža, ki je po izbiri drugih tudi njen ravnatelj. Pa ven- dar vemo, da do vratu tiči v kulturnem valovanju kraja in občine, da je do nedavne- ga bila samoupravni krmar občinske kulturne barke. Raje sem odnehal. Lahko bi se mi primerilo, da bi po- navljal ... Ponavljal vse tisto, kar njeni sokrajani zelo do- bro vedo in zaradi česar so me poslali trkat na njena vrata. JURE KRASOVEf Marija Brezov ar Stanko Florjan Pepca Cvenk Franc Bergant Antonija Pinter imamo se lepo Pred dobrim letom dni so na Polzeli zraven graščine Se- nek zgradili nov dom upokojencev. Danes je v njem nekaj več kot 160 oskrbovancev iz žalske, pa tudi iz drugih občin celjskega območja. Kako se nekateri počutijo v novem domu iti kako so zadovoljni z vsem ostalim pa so nam povedali: Marija Brezovar, doma iz Prebolda: Pred dnevi sem dopolnita devetdeset let. Ce bi bila oskrba za nas starejše slaba, verjetno ne bi dočakala teh let. Zadovoljna sem z vsem in hvala osebju našega doma.« Stanko Florjan doma iz Zabukovice: »Prej sem bil v stari graščini, sedaj pa sem v novem domu. Povedati velja, da je tu precej drugače. Čeprav sem brez desne noge, hodim na sprehod v bližnji park. Na Savinjsko dolino je od tu čudovit pogled.« Pepca Cvenk doma iz Ložnice: »Letos je dvajset let, odkar sem v domu upokojencev. Sem pri dobrem zdravju, zato tudi tistim nepokretnim pomagam. Nov dom je lep in tu je tudi moj drugi dom. Sestre in strežno osebje je prijazno zadovoljna sem tudi s hrano.« Franc Bergant doma iz Tabora: »Kot vidite sem na vo- zičku, zato se bolj težko gibljem. V domu je tudi žena, ki jo je zadela kap. Tu je življenje za nas starejše kar dobro urejeno, posebno še sedaj, ko smo v novem domu. Imava pet otrok, ki naju obiskujejo.« Antonija Pinter doma iz Marije Reke: »Z novim domom se je življenje za nas starejše veliko spremenilo. Stara sem 81 let in sem še kar pri zdravju, vendar bi brez nege in pomoči, ki mi jo nudijo v domu, težko shajala.« TONE TAVČAR Jožica Purnat Kot dekletce je s svoji- mi vrstniki sodelovala na partizanskih miting v domači vasi na Ptihorju pri Nazaijih. Doma je bila iz številne kmečke druži- ne, najstarejša hči, in le s težavo je uspela prepriča- ti starše, da so ji dovolili oditi v Velenje, kjer se je pripravila na učitelji poklic. Prvo učiteljsko mesto je dobila na Solča- vi, kjer se je takoj vključi- la v delo mladinske orga- nizacije in že ob polletju opravila prvi tečaj za reži- serje v Mariboru, Isto leto seje včlanila tudi v Zvezo komunistov. Delo na družbenopolitičnem in kulturnem področju jo je spremljalo po vseh šolah in krajih od Solčave do Šentvida nad Mozirjem, Smartnega ob Dreti do Nove Štifte, kjer je. pou- čevala in živela celih ose- mnajst let, pa do Gornje- ga grada, kjer uči na tam- kajšnji osnovni šoli že 9 let Iz vrst mladih, ki jih je navdušila za odrsko bese- do, je zraslo več kulturnih delavcev, ki v različnih kr^ih delajo kot gledali- ški amaterji. Delo z mla- dimi jo je vedno navduše- valo, mladi so ji zaupali in so radi delali z njo. Zato ni čudno, da se je v času, ko je v Gornjem gradu postala sekretar, osnovne organizacije ZK, le-ta po- mladila za tretjino članov. Enkrat samkrat jo je življenje zlomilo. Bilo je to pred enajstimi leti, ko ji je mož nenadoma hudo zbolel. Razpeta med do- mačim krajem in ljub- ljansko bolnišnico s tremi šoloobveznimi otroki, s poklicem, ki je zahteval celega človeka, se ji je zdelo, da ne bo več zmo- gla. V obupu je segla po steklenici, ki jo je spraz- nila prav do dna. Ljube- zen njenih otrok in še ve- dno močna volja, stajo po nekaj mesečnem zdrav- ljenju ponovno postavila na noge, Njeno življenje je postalo ponovno lepše in izpolnjeno z nenehnim delom in z ljubeznijo otrok in vnukov. Za svoje delo je dobila- številna družbena prizna- nja že kot mladinska akti- vistka. V zadnjih letih pa je dobila še več drugih, naj omenimo le nekatere: bronasto in srebrno priz- nanje Osvobodilne fron- te, republiško odličje svo- bode s srebrnim listom za delo v kulturi in letos še red zaslug za narod s sre- brno zvezdo. VVE Neskaljena lovska sreča Tale dva lovca smo srečali nekega sončnega dopoldneva v Lokrovcu. Oto Sloser ' Branko Petrina, člana celjske lovske družine Hum, sta se pravkar vračala z običaji kontrole v lovišču. Da bi ne bilo kaj narobe, saj je na naših livadah in v gozdovih vse prev^ krivolovcev. V naravi je potrebno ohranjati ravnotežje. Oto in Branko sta že dolgo zapisa lovu. Zanj sta se odločila, ker uživata v naravi, zato jima lovske trofeje ne pomenijo « dosti. Tala^t, ko smo ju srečali, sta se zadovoljna vračala domov. V lovišču je bilo vse najlepšem redu, obenem pa sta se naužila čistega zraka in spočila zrahljane živce. novi tednik - stran 7 ^ progi Celle-Titovo Velenje že I0lja nov vozni red Čeprav bi naj nov vozni red na železnici pričel veljati le 13 novembra, pa so se zaradi potreb na progi ^Ije-Titovo Velenje odločili, da bo tu pričel veljati že . prvim novembrom. Eno uro prej so odhodi vlakov, !j3inenjeni prevozom delavcev in dijakov, odhodi osta- jji vlakov pa so v glavnem nespremenjeni, fja ostalih progah velja star vozni r^, dopolnjen z jjdatnimi vl^i, ki prav tako omogočajo prihod delav- cev na delo ob 6. uri, v celoti pa se bo vozni red Spremenil 13. novembra. MBP nfi predšolske vzgoje jtevilo zaposlenih žena v šentjurski občini seje povečalo, zato jjdi zanimanje za varstvo predšolskih otrok narastlo. S'ajvečje so potrebe v samem Sentjuiju, niso pa izkoriščene v loti zmogljivosti v oddelkih zunanjih krajevnih skupnosti, i^eseljivo pa je dejstvo, da so v pripravEih za šolo vključeni v jdSolski vzgoji prav vsi otroci v šentjurski občini. Sekaj je tudi novosti, predvsem pa potujoči vrtec, v katerega zajetih 48 otrok iz Prevorja, Kalobja, Dobja in Blagovne. Ti joci prihajajo v potujoči vrtec enkrat tedensko. ;{ajvečja stiska zaradi prostora je v samem Šentjurju, zato na ^ci gradijo montažno stavbo, ki bo lahko sprejela v zavetje t otroke, ki so potrebni družbenega varstva. E. R. % Tetiarsko cesto črna pika Teharska cesta, nekoč obrobljena s skrbno obdelanimi nji- jni in lepo pokošenimi travniki, je z lokacijami obrtnih obra- jii ln obratov lahke industrije, zgubile videz domačnosti in (ake obljudenosti sploh. Vse od samopostrežne trgovine »Vo- ^na« pa skoro tja do teharskega mosta je leva stran ceste ena pa travna stepa, ki niti malo ne da slutiti, da so v neposredni liilini živa bitja, ki pripadajo civilizaciji dvajsetega stoletja in jobivajo električno energijo iz atomske centrale. Mar ni med lajani, ki še stanujejo na tem območju res nikogar, ki bi opazil, i ta džungla ne spada tja, kjer živijo kulturni ljudje z vsemi npomočki, ki bi pomag^ pri urejanju tega zapuščenega oko- 1 Morda se nekomu to zdi malenkost, kar morda tudi je, toda na hltft malenkostih širom naše domovine je odraz našega smisla ared in odgovornost. Pri takih rečeh se ne moremo izgovarjati ra pomanjkanje deviz, saj so kose in grablje domač izdelek, spravljen iz domačih surovin, delovne sile, spričo naraščajoče li^oselnosti pa tudi ne manjka. FERDO SIRCA Pestra dejavnost ZRVS v konjišifi občini BoU bo še b-eba prodreti v obrambne priprave v delovnih organIzacUab Člani Zveze rezervnih vo- jaških starešin v konjiški občini so vse bolj vpeti v dejavnosti, ki izhajajo iz koncepta splošne ljudske obrambe. Ne le, da uspešno uresničujejo programe usposabljanja v svojih vrstah, veliko so že storili tudi med mladimi v osnov- nih šolah, pričeli so vklju- čevati odgovorne delavce na področju splošne ljudske obrambe iz krajevnih skup- nosti in organizacij združe- nega dela, v tem času pa ustanavljajo aktive ZRVS po delovnih organizacijah, da bi se tudi tam celoviteje vključili v obrambne pri- prave. Občinska konferenca ZRVS združuje tri krajevne organizacije v Slovenskih Konjicah ter po eno v Ločah, Zrečah in Vitanju, v njih pa je 492 članov. Ker so v Tepa- nju in na Stranicah i^goji za ustanovitev krajevnih orga- nizacij, o tem že razmišljajo. Med krajevnimi organizaci- jami izstopa zreška, ki je za svoje delo lani prejela občin- sko plaketo »12. oktober«, le- tos pa je predlagana za zvez- no plaketo ZRVS, kakršno je lani prejela občinska konfe- renca. Vojaško-strokovno, idej- no-politično in samozaščitno usposabljanje poteka po pro- gramu v treh ciklusih, pri tem pa je razvejan zlasti neobvezen program - vanj vključujejo orientacijske po- hode, streljanje z raznimi vr- stami orožja, taktično-te- hnične zbore, vojaško-stro- kovne ekskurzije... Tudi na delovne akcije ne pozabljajo. Vitanski člani so na primer letos pomagali pri izkopu vo- dovoda na Breznu. Izredno visok pa je odstotek prisot- nosti na usposabljanju - pre- ko 87 odstotkov, ob tem da je bilo neupravičeno odsotnih le 2,6 odstotka članov v vseh treh ciklih usposabljanja. Že lani so na vseh šestih matičnih šolah v občini usta- novili obrambne krožke, ki jih tako kot sicer obrambno vzgojo na šolah vodijo člani ZRVS. Vsaka krajevna orga- nizacija je zadolžena za eno izmed šol in letos so učenci osnovne šole Dušana Jereba dokazali, da dobro poznajo obrambne veščine in znanja saj je njihova ekipa zmagala na območnem tekmovanju, dosegla pa je tudi najboljši rezultat v republiki. Obrambni krožki pa so tu- di možnost, da mladim pri- bližajo vojaške poklice. Tudi z organiziranjem ogledov srednjih in visokih vojaških šol ter z vključevanjem uči- teljev store tako za seznanja- nje z vojaškimi poklici veli- ko, žal pa doslej ni bilo uspe- hov. Člani ZRVS so tudi orga- nizatorji obrambnih dnevov na šol^, skupno z občin- skim štabom za teritorialno obrambo so pripravili taktič- no-tehnični zbor za vse osnovne šole, kjer se je zbra- lo preko 600 mladih, priprav- ljajo občinska tekmovanja v streljanju in s svojo ekipo so- delujejo na vseh tekmova- njih z njihovega področja. Dela jim tako res ne zmanj- ka, pri tem pa jim s sredstvi veliko pomagajo delovne or- ganizacije, MILENA B. POKLIC Vendar so spet denamiški irogi nemških zavodov pre- prečili ustanovitev sloven- skega denarnega zavoda Južnoštajerske hranilnice v Celju. Sele močni delegaciji slovenskih poslancev na Du- wju je končno usi^lo ovire Kistraniti, tako se je v Celju istanovila 10. 7. 1889 Južno- Nerska hranilnica (pred "^go vojno Banovinska ^tanilnica). Tudi to hranilni- Jje vodU M. Vošnjak. Ven- ■^r se Nemci niso sprijaznili 5 poslovanjem takšnega de- |®mega zavoda v Celju. Se- ko je na seji deželnega ^ra cesarski namestnik "gotovil: »da je obstoj Juž- "'^^jerske hranilnice po- ginoma zakonit«, je naspro- ®yanje, vsaj v javnosti, pre- nehalo. Zveza slovenskih posojil- ^ je bila sprva rahla vez J^ zavodi. 2e leta 1887 wjmejo na občnem zboru po katerem je imela ^eza pravico in dolžnost ^^ti posojilnice pred j^lošnimi napadi ter čuvati ®rtsti posojilnic kot skupi- ^ Sčasoma so razširili de- ^ost zveze tudi na revizi- ^ kar je pomenilo hkrati iz- strokovno pomoč. Pri J^so pazili, da bi samostoj- ^ posojilnic v ničemer ne "'^ejevali. Položaj zveze se je poseb- no utrdil s sprejetjem zakona o obvezni reviziji (10. junija 1903). Za ta zakon pripisuje- jo glavne zasluge M. Vošnja- ku, ki je v dunajskem držav- nem zboru ustanovil pose- ben klub prijateljev posojil- ništva. Ta je med poslanci ši- ril misel o narodnih denar- nih zavodih. Spričo naraščajočega šte- vila posojilnic in njihovih ra- zličnih potnih sposobno- stih, se je pokazala potreba po denarni izravnavi. Slo je zato, da bi se preko zveze ohlajala likvidnost posojil- nic, članic zveze. Dogovora, ki je urejal takšno skupno denarno centralo, se žal niso držali, zato tudi uspehi niso bili zadovoljivi. Takrat je Ivan Lapajne zaradi splošne- ga oklevanja in na dru& stra- ni potrebe, ustanovil leta 1895 v Krškem, mimo volje zveze, Centralno posojilnico slovensko, ki pa je po 15 le- tih morala prenehati z de- lom, saj ni mogla pridobiti ministrskega dovoljenja za izvajanje revizije. Medtem je do določene mere opravljala vlogo denarne izravnave Celjska posojilnica. Zato so na občnem zboru zveze leta 1905 na Vošnjakovo zahtevo vendarle sklenili ustanoviti denarno centralo, ki naj bi posloveda na zadružnih nače- lih. Zveza je takrat imela že lastno tiskamo in vrsto go- spodarskih naložb, zato se je morala kot taka ohraniti. Sklenili so torej ustanoviti Zadružno zvezo v Celju, ki je odslej jačala zadružništvo na Spodnještajerskem. Načelo- v^ pa ji je Mihael Vošnjak. Po odhodu celjskega ti- skamarja D. Hribarja v Ljub- ljano, odkupi 1.1904. Zadruž- na zveza njegovo tiskamo. Ta postane poslej Zvezna ti- skarna. Narodni voditelji so dobro vedeli, da je naše ljudstvo brez lastnega tiska in da so časniki zaradi povezovanja ljudi in obveščanja zelo po- trebni. V Celju so tiskali in izdajali Domovino vse do le- ta 1908. Tudi zveza je imela svoje glasilo Zadrioga od leta 1890 dalje. Vsa ta in podobna glasila so se tiskala v zadruž- ni tiskarni, ki so jo imenovali Zvezna tiskarna in je delala v zvezini hiši (sedaj je v teh prostorih Finomehanika). Že leta 1899 je znani hranilnični strokovnjak Ivan Lai^jne pričel s pomočjo zveze izda- jati mesečnik Slovenska za- druga. Ob tem je treba še po- udaJiti izreden pomen slo- venske tiskarne na takrat- nem Spodnještajerskem. Se- veda pri dovoljenju zanjo ni šlo lahko, spet je moral Voš- njak preko svojih političnih zvez kot poslanec izposlovati na Dunaju dovoljenje, ker je deželno cesarsko namestniš- tvo v Gradcu prošnjo odbilo iz poUtično-narodriih razlo- gov. Zanimivo je, da je ta ti- skama delala vse do prihoda okupatorja, ki jo je ukinil, vse stroje in drugo orodje pa prenesel v nekdanjo Mohor- jevo tiskamo (pozneje C^tis), kjer so ustanovili že prve mesece okupacije Cillier Zeitung. Se to, med obema vojnama se je v Zvezni ti- skarni tiskalo glasilo Nova doba, ki je bilo napredno usmerjeno. Treba pa je vede- ti, da so Nemci imeli že dav- no prej v Celju svojo tiskar- no Cillier Dmckerei ((Celjsko tiskamo), ki je delovala v prostorih, kjer je sedaj pe- kama slaščičame Zvezda, vse do leta 1941. Celjska zadružna zveza, dolga leta ogrodje razvijajo- čega se zadružništva, je delo- vala v Celju vse do leta 1930, ko se je vključila v Zvezo slo- venskih zadrug v Ljubljani. Celjska zadružna zveza je po prvi svetovni vojni zašla v težave, zaradi naložb v Sla- vensko banko, ki je pozneje bila likvidirana. Tako je Zve- za izgubila veliko denarja. Da bi jo rešili, so njen sedež leta 1927 premestili iz Celja v Žalec, kjer je delovala moč- na Savinjska posojilnica. Predsednik Zveze je postal znani žalski gospodarstve- nik Fran Roblek, ki ima ne- minljive zasluge za ozdravi- tev Zveze. Vendar so sklenili Zvezo razpustiti, njene člani- ce pa vključiti v Zvezo slo- venskih zadrug v Ljubljani. Do tega je prišlo leta 1930. Takrat je Zveza imela 36.000 članov, ki so bili združeni v 82 kreditnih in 76 gospodar- skih zadrug. Slovencem nenaklonjeni avstrijski oblastveni krogi sC proti koncu prejšnjega sto- letja, hitro stopnjevali razna- rodovalne ukrepe. Seveda so to počenjali tudi zaradi pre- bujanja slovenske narodne in gospodarske zavesti. Hkrati pa so se zavedali, da so njihovi načrti z osvešča- njem naših ljudi ogroženi. Zelo značilno za tiste čase je dejstvo, da se je težišče naro- dnostnega ,boja preneslo v Celje. Znan je spor med Voš- njakom in predsednikom celjskega sodišča Heinric- herjem. Vošnjak je v dežel- nem zboru močno napadel razmere na celjskem sodi- šču, kjer je uporaba sloven- skega jezika bila kljub obsto- ječemu predpisu o dvojezič- nosti zatrta. Tako je bilo tudi na celjski pošti, kjer so po- nujali le nemške obrazce in se izgovaijali, da dvojezičnih ni na voljo. Heinricher, ki je imel trdno oporo v najbolj nazadnjaških krogih tja do zloglasnega ministrskega predsednika Schmerlinga, ni štedil z žaljivimi pripom- bami na račun narodnostne- ga dela slovenskih poslan- cev, posebno pa je napadal Vošnjaka. Ob neki priliki je v javnosti, izjavil: »I^pital in izobraženstvo na Spodnje- štajerskem sta nemška in morata takšna ostati,..« CeljB, narodno središče slovenske Štajerske Franc Roblek, dolgoletni predsednik Savinjske poso- jilnice v Žalcu in predsed- nik Zadružne zveze od leta 1927. 8. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Filmski spored se siabša Ali Izboljšanje lahko pričakujemo od posvetovanja v okviru TDF Ali bo problematika ekonomskega položaja domače ki- nematografije bolj izostrila vprašanja o tem, kakšno je njeno mesto v načrtih kulturnih skupnosti? Kaže, da se bo to zgodilo še na celjskem zveznem posvetovanju o samou- pravni organiziranosti in materialnem položaju jugoslo- vanske kinematografije. Razen filmske produkcije, to pa ni samo slovenska posebnost, namreč niti kinematografi niti distribucija nista udeležena v svobodni menjavi dela v kulturi. To pomeni, da realizirata, dohodek na trgu, v kinodvoranah s kinovstopnico. Ekonomske zakonitosti si- lijo kinematografe in distribucijo v model poslovanja, ki ni povsem neznan - na vsak način kar največ zaslužiti in to z blagom, ki se najbolj prodaja. V filmskem jeziku se to razume pač tako, da distributerji uvažajo poceni in umet- niško nez^tevne filme, kinematografi pa pridno vrtijo vse, kar jim dobro nese. In rezultat? Je znan. Spored v kinodvoranah se slbša. V slovenskih kinodvoranah kralju- jeta tematska plehkost, profesionalna rutina in umetniška podpovprečnost. Koliko je sploh realno pri- čakovati, da bi na celjskem posvetovanju udeleženci ploskali zamisli, naj vsi deli kinematografije, ne le proiz- vodnja, končno le postanejo udeleženci svobodne menja- ve dela v kulturi? Ve se namreč, na primer, da slovenska kinematograf- ska mreža, razen v večjih kulturnih središčih, stagni- ra. Ni niti denarja za obnovo niti za izboljšanje kulturnega standarda, kinodvoran. Ven- dar je treba hkrati poudariti še nekaj. V občinah, kjer si zaradi kinematografov pra- viloma nihče ne beli las, niti ne razmišljajo mnogo o mož- nostih za širitev kulturnega programa ob predvajanju fil- mov. V okleščenih orogra- mih za kulturo ta trenutek bržčas ne bo mogoče najti dodatnih sredstev za izbolj- šanje materialnega položaja kinematografije. Vendar bi morali ne glede na to znano dejstvo končno le premagati trdovratna stališča, da kine- matografi in distribucija ni- mata kaj iskati v svobodni menjavi dela in na zaseda- njih skupščin kulturnih skupnosti. Mnogi iščejo izhod za izboljšanje materialnega po- ložaja slovenske kinemato- grafske mreže v višji ceni ki- novstopnic. Poleg Ljubljane plačajo za obisk ene filmske predstave po 50 dina^ev še na Reki, v Sarajevu in No- vem Sadu, vsepovsod drugje pa so cene nižje. V Sloveniji se cene kinovstopnic giblje- jo med 30 in 35 din. So pa še tudi občine, kjer stane ogled filma samo 25 din, torej en- krat manj kot v Ljubljani. Razlike v vdšini cen kinov- stopnic so kajpak upraviče- ne - znotraj Slovenije in zno- traj Jugoslavije. Je pa vsee- no zanimivo, da o višini cen kinovstopnic ne odločajo v kulturnih skupnostih, kot določa zakon o svobodni me- njavi dela na področju kul- turnih dejavnosti, marveč v skupnostih za cene. Ali so iz- jeme? Da, a samo ena. Ko je letos Splošno združenje ki- nematografije Slovenije raz- grnilo problematiko cen ki- novstopnic, so ugotovili, da je edinole skupščina kultur- ne skupnosti v Gornji Rad- goni odločila o cenah kinov- stopnic v občini. Edina je po- temtakem ravnala, kot terja zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti. Kinematografi v Sloveniji med seboj ne usklajujejo cen kinovstopnic, saj imajo tudi zelo različen položaj. Pone- kod pomagajo k pozitivne- mu poslovanju kinodvoran krajevne skupnosti oziroma kulturna društva, sicer pa se ravnajo po pravilu - znajdi se. Ponekod so prepričani, da so nizke cene kinovstop- nic protipropaganda za filrn- ski obisk. Gledalci s tem brž- kone ne bi soglašali. Primer- java s svetovnimi cenami je resda mogoča, vendar je vprašljiva. Izračunali so, da bi lahko dosegla cena kinov- stoonic v Jugoslaviji okroglo 70 din^ev. Toda bodimo previdni, pravijo v kinema- tografih. Ljudje se vračajo v kinodvorane. Vsako poviša- nje cen kinovstopnic naj bo zares premišljeno, še doda- jajo. Se bolj premišljeno pa bi bilo treba končno odgovori- ti, kdo je sploh pristojen za določanje cen kinovstopnic. Zakaj ne bi o tem odločale delegatske skupščine kul- turnih skupnosti in tako prevzemale nase nekaj več odgovornosti za položaj ki- nematografije. Problematika cen kinov- stopnic samo nekoliko odsli- kuje materialni in kulturni položaj kinematografije v Sloveniji in opominja, kako nesmotrna je odsotnost ki- nematografov v planih kul- turnih skupnosti. Pove pa še nekaj več. Kinematografi, di- stribucija in filmska proiz- vodnja v Sloveniji so preveč razdrobljeni in nepovezani. Medtem ko v Srbiji na pri- mer kinematografi že zdru- žujejo del sredstev celo za snemanje novih filmov, v slovenski kinematografiji ne morejo dogovoriti niti tega, kaj bodo skupno storili za boljšo propagando vsakega premierskega slovenskega filma. Vsaj odgovornost za dolgoročnejše izboljšanje materialnega položaja slo- venske kinematografije bi morala krojiti drug stil obna- šanja. Izhod za kinematogra- fijo je namreč v zdajšnjih sta- bilizacijskih časih vendarle dokaj na dlani: ob upošteva- nju ekonomskih zakonitosti mora kinematografija parti- cipirati v svobodni menjavi dela, sama pa se mora na do- hodkovnih odnosih končno le povezati in se otresti vrtič- karstva, ki ga v kinematogra- fiji čedalje manj pozna Jugo- slavija, za svet pa je že dolgo zgodovina. Celjsko posvetovanje bi lahko potemtakem postavilo piko na i nekaterim pojavom v slovenski kinematografiji. J. V Baročni večer v Opatijslii cerlcvi CELJSKI GODALNI ORKESTER je priredil popu. larni koncert baročne glasbe v četrtek, 27. oktobra v Opatijski cerkvi v Celju. Dirigent je bil RADOVav MARVIN, solist TOMAŽ LORENZ. Koncert je lep« uspel tako zaradi odličnega ambienta, zaradi krasne akustike in solidne izvedbe. _ Uvodoma je orkester zaigral BALETTI slovenskega skladatelja iz 17. stoletja Janeza Krstnika Dolarja. Pj. sani so za godalni orkester in čembalo; pravzaprav je to suita z raznimi plesi tedanjega časa. Takoj je bila očitna izvrstna akustika cerkvenega prostora, vsle^ katere je donel orkester polno izenačeno. Naslednje skaldbe so bile reprize pomladnega koncerta istega orkestra, deloma v izboljšani reprodukciji. Purcellov »Gordijski vozel«, suita v osmih kratkih stavkih, je bila enotna, čvrsto in ritmično dognana. Zlasti dobro so bili interpretirani počasni, ariozni stavki, želel bi večje diference med hitrejšimi, živahnimi deli, ki bi jim ve- Ijalo vliti več lahkote. Dirigent je zanesljivo vodil svoj 20-članski ansambel, ki je muziciral z velikim zano- som, intonacijsko prav dobro in enotno. Ce bi bili dinamični odtenki še bolj odtehtani, bi bila predstavi- tev odlična. Tako kot na pomladanskem koncertu (18. 5. 83.) je tudi tokrat prevzel vodstvo in solistični part odlični violinist TOMAŽ LORENZ. Kot tedaj, je tudi topot izvabil s svojim lokom in z muzikalnostjo iz orkestra doživeto muziko, polno temperamenta, iskrivih pasaž in plemenitih efektov, ki so mestoma spominjali na profesionalno telo. Popularni niz concertov grossov benečana Antonia Vivaldija z naslovom »Štirje letni časi« spadajo med najbolj posrečene primere program- ske glasbe vseh časov. Prav je bilo, da je recitator komentiral vsak koncert zase in tako uvedel poslu- šalce v razpoloženje vsakega letnega časa, ki ga je skladatelj izvrstno uglasbil. Violinist Lorenz je z veli- kim zam^om potegnil orkester za sabo, pri čemer mu je Marvin, sedaj koncertni mojster, nudil krepko oporo. Posebno lepo so izzveneli srednji, počasni stavki v »Jeseni« in »Zimi«, polni nežnosti v pritaje- nem pianu in v čisti igri. Sicer pa so bili kontrasti med poedinimi stavki dobro odmerjeni in zato učinkoviti tako v tempih kot v dinamiki. EGO KUNEJ Jubiieini večer ceilsicili folliioristov mmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmKommmmmmmammmm^^ Čestitke za Uesetletnlco Iz vseh strani v soboto je bil za celjske folkloriste praznični včer. Imeli so za to prilož- nost tudi praznični okvir, kajti za ju- bilejni nastop so vso žlahtnost ljud- skega izročila v plesu, pesmi in glas- bi razsuli v avditorij slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Večer slovenskih pesmi in plesov je obsegal bisere iz te vrste zakladnice naslednjih slovenskih pokrajin: Koz- janskega, Prekmurja, Bele Krajine, Gorenjske in Štajerske. Vmes so seve- da skladno s programom natkali na- stope mladih pevcev in godbenikov, da je bil večer po tej plati zares popoln, kakovost izvedbe pa gotovo sega med vrhunske dosežke te vrste na Sloven- skem. Ob priložnosti, ki jo ponuja jubilej, da poleg plesa, pesmi in viž slišimo ter vidimo tudi kakšnega pripovedovalca, je bilo skozi rožice povedano tudi, ka- ko celjska plesna skupina ni imela ve- dno z rožicami postlane poti, s cekini pa celo ne. Nič jih ni bilo sram poveda- ti, da so enega od pleosv pokazali v izposojeni opravi, kar je za marsikod še vedno skromne slovenske razmere tudi folklorna posebnost, za slovesne trenutke so si opravo, od plaščev do skepancev najpogosteje sposojali. Da bi ne ponavljali evforičnih besedi gratulantov iz Postojne; večer je bil eden tistih redkih trenutkov, ko vidiš in slišiš nasledek o^omnega ljubitelj- skega napora, ki bi brez nadarjenosti bil brez haska, ko so dani pogoji trda kremena, ki je izpilil vsak korak in gil Nič čudnega, če je ta večer bilo izre6 nih več pohval in zahval, ker je bil p« jubilej - nič pa bi ne bilo narobe, čel take dokaze naklonjenosti privošč raje večkrat kot več. Seveda je bil večer svoje vrste slav tudi za duhovnega in strokovnega v djo Edija Gabrška, ki so mu vredne in težo zaslug prišli pečatiti iz vodst slovenskega združenja folklornih sh pin-ter se tako pridružili celjskim ( stitkam. Priznanja pa so dobili vsi, so v skupini pet let in oba (v preš številki NT predstavljena) plesalcj desetletno zvestobo skupini celjsP folkloristov. Komorni mošlci zbor Je več iiot navdušil ¥ellkl uspeh prvega celovečernega koncerta v tej sezoni Pričakovanja so se izpol- nila v celoti. Še več. Prvi celovečerni koncert Komor- nega moškega zbora v tej sezoni, v pete^ 29. oktobra, je bil v resnici velik kultur- ni in pevski dogodek. Veli- ka dvorana Narodnega do- ma v Celju je bila premaj- hna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli prisluhniti koncertu. Komorni moški zbor pod umetniškim vodstvom prof- . Vida Marcena je dokazal, da je na dobri poti. Potrdil je vse odlike, ki jih tak ansam- bel mora imeti, če se hoče tudi v drugačnih preizkuš- njah, recimo na tekmova- njih, povzpeti na najvišjo stopnico. Potrdil je svojo umetniško veljavo. Rezultati nekajletnega dela pod vod- stvom dirigenta Vida Marce- na so zdaj tu. Tu je tudi zav- zetost pevcev, tu je hotenje. Zato je uspeh na prvem kon- certu v letošnji sezoni prav gotovo nova spodbuda za še intenzivnejše delo. Zboru se pozna, da ima v svojem se- stavu nove, sveže moči, ki se uspešno vključujejo v za- htevno in odgovorno delo. In tudi tokrat je koncert poka- zal, da ima v svoji vrsti veli- ko število odličnih solistov. V rednem delu programa so se v tej vlogi izkazali Stane Bizjak, Franci Satčer in kot nova imena še Franc Gril, Božo Jager in Janko Jutriša, v dodatnem delu pa še Ivan Grobler, ki je že v prejšnjih letih, tako kot zdaj z drugimi vred, požel obilo odobrava- nja. Skratka, Komorni moški zbor je v petek zvečer v pre- polni dvorani Narodnega do- ma navdušil tako, da nekaj sto poslušalcev kar ni moglo oditi iz dvorane. Zboc je do- dal še tri pesmi, M.BOŽIC Nagraleni iVIozart v Mariboru se je v ne- deljo končalo 18. Borštni- kovo srečanje. Na tej naj- večji slovenski gledališki menifestaciji, se je pred- stavilo tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje z uspelo predstavo lanske sezone Amadeus Petra Shaferja v režiji Dušana Mlakarja. Ob podeljevanju na- ^ad je žirija odločila, da jo prejme igralec Zvone Agrež iz Celja, in sicer za odlično igralsko stvaritev Mozarta v tej predstavi, ki je tudi med celjskim ob- činstvom doživela veliko laskavih priznanj. Čeprav gre za nagrado posamezniku, je po mne- nju nagrajenca Zvoneta Agreža to spet odraz ko- lektivne igre, tako značil- ne prav za celjsko gledali- šče. V vidnejših vlogah so se ob njem predstavili še odlični Janez Bermež, Anica Kumrova, Bogo- mir Veras, Jože Pristov, Matjaž Arsenjuk, Igor Sancin in drugi. MP Odprta so vsa pota do Icniige wmmimmBimmmmmmmmmmmammamammmmmtammmmmmmm ttrice pravljic v knjižnici v Slovenskih Konjicah Občinska knjižnica v Slo- venskih Konjicah ima sicer že svojo tradicijo, več mož- nosti za nadaljnji razvoj pa ji dajejo novi prostori v do- mu kulture v kraju, kamor se je preselila lani. Del fon- da od 24.000 knjižnih enot matične knjižnice je še v enotah v Vitanju, Zrečah in Tepanju. Letno si bralci iz- posodijo okoli 26.000 knjig, letos pa bodo to številko še presegli. V knjižnici ugotavljajo, da k njim prihajajo v glavnem mladi in najrnlajši bralci, pa upokojenci, medtem ko je bralcev iz srednje generacije manj. Knjižnico v celoti fi- nancira kulturna skupnost, v nekaj sredstev pa se nabere tudi iz članarine, ki znaša 100 dinarjev in v glavnem imajo vsi družinske izkaznice. Spodbuden je predvsem po- datek, da število bralcev na- rašča. Kako so to dosegli? Lotili so se skrbi predvsem za najmlajše bralce, in sicer z uricami pravljfc. Te so se, or- ganizirane za dve starostni stopnji, že dodobra vrasle med dodatne aktivnosti treh delavk v knjižnici in pred- vsem med otroke. V svetli, lepo urejeni čitalnici se zbe- re tudi po 50 otrok. Mnogi pridejo že kar sami, nekatere še pospremijo starši, ali pa pridejo kar v skupini s tova- rišico iz vrtca. Tako se na najbolj neposreden način seznanjajo s knjigo, zvedo kaj o pesnikih in pisateljih, si ogledajo knjižnico, radi pa tudi ilustrirajo vsebino zgodb ali pravljic. S tak oblikami dela z mlad bralci nameravajo v knjii ci še nadaljevati in jih ol piti zlasti v zimskih poči' ških dnevih. Ob vsem tem pa ne po2 Ijajo tudi na odrasle bra Zanje pripravljajo litera večere z manj znanimi mačimi pesniki in pisat -amaterji, ki jih tako pi stavljajo širšemu krogu biteljev lepe besede. MATEJA PODJ »En Icrvavi familiarni Icabaret« Na pohodu je uspešna sati- rična predstava, ki bo po vsej verjetnosti navdušila gledalce. »En krvavi fami- liarni kabaret«, avtorja Mat- jaža Arsenjuka, na predstavi konec tedna v gostišču Gri- ček v Celju požel priznanje med gledalci. Ker uprizori- tev ne zahteva velike scene bo lahko dobila svoj prostor tudi v delovnih organiz jah in na manjših odrih. Poleg avtorja v preds nastopa še Ljerka Bela^ Bogomir Veras. Na ci igra Božo Trnovšek na i bo Edija Goršiča, koreo je Jaka Hafner, za like podobo pa je poskrbel Frelih. hovember 1983 novi tedmk - stran 9 Poslastica za ijubiteHe filma ^mmmmmmmH^mammmmmmammmmmmmmmmmmm o/iujajo večer s filmi Metoda BatUure Kadarkoli seže spomin v jpirska leta slovenskega ne more mimo imena jtoda Badjure - sloven- gga snemalca, režiserja in gnarista. Človeka, ki sicer iistvaril prvih posnetih etrov filmskega traku na ^venskem, ki pa je s svo- ji delom bogatil in pleme- til slovenski film vse od ta 1926 do leta 1968. j^letod Badjura je poskrbel , nekaj neprecenljivih film- ^ dokumentov, tudi sam •tvarjal celovečerce (Tri- avske strmine) ali pa sode- 'val pri njih. A vendar je ajbolj neprecenljivo njego- 3 delo dokumentarista in /torja kratkih filmov. Ko si dandanes ogleduje- mo nekatere njegove zgod- nejše filme kar razumeti ne moremo, kako je brez poseb- nih tehničnih pripomočkov in s skromno snemalno te- hniko lahko nastalo toliko iz- jemno čistih, stilno bogatih filmov, neprecenljivih zakla- dov slovenske kulture in zgodovine. Zaradi tega, pa tudi zato, ker je ime Metoda Badjure že od samih začetkov Tedna domačega filma tesno pove- zano s to manifestacijo (po njem imajo ime tudi nagrade Društva slovenskih filmskih delavcev, ki jih vsako leto podelijo na TDF) smo še toli- ko bolj srečni, da bo spored TDF obogatil večer z njego- vimi filmi. Videli bomo spored pred- vojnih in povojnih Badjuro- vih filmov. V prvem delu se bodo odvrteli filmi z revije narodnih noš na pokrajinski razstavi v Ljubljani leta 1927, pa prizore z odkritja spome- nika Napoleonu v Ljubljani, film o Blokah, pradomovini smuči, film o Kozorogih in še nekaj dragocenih posnet- kov iz naših krajev, med nji- mi tudi Planico iz leta 1934. Povojni del sporeda pa obse- ga filme Naši lipicanci, Kole- dniki. Fazani in Badjurov zadnji film portret Božidarja Jakca. Spored je ob ljubeznivi po- moči Badjurove soproge Milke in Arhiva SRS omogo- čil Etol IFF iz Celja. Čigava bodo priznanja? Žirija Društva sloven- skih filmskih delavcev bo tudi letos na TDF podeli- la tradicionalna priznanja in nagrade Metoda Ba- djure za najvidnejše do- sežke v slovenski kine- matografiji. Predsednik letošnje žirije je režiser Frane Žižek. Žirija revije Stop in No- vega tednika ter Radia Celje pa bo s slikami Da- reta Zavška in naslovi igralec, igralka in debi- tant leta nagradila tri naj- vidndše igralske stvari- tve. Žiriji predseduje pi- satelj Tone Partljič. Celie tudi s svojo zunanjostjo izrelca dobrodošlico filmu Celje je znova slavnostno okrašeno pričakalo Teden do- mačega filma. Ne le s plakati, zastavicami in reklamnimi stolpi. Tudi z domiselno aranžiranimi izložbami, katerih avtorji se potegujejo za razpisane nagrade Društva ekonom- skih propagandistov. Pa ni le v Celju tako. Tudi nekateri kraji v ž^sld občini, kjer teče repriza premiemega sporeda TDF, s primerno zunanjo podobo izrekajo dobrodošlico filmu. Vabljivi liratki meter TDF vsako leto razgrne pred občinstvo pomem- ben prerez vsega, kar na- stane na organiziran na- iin v slovenski kinemato- grafiji. Zato ni naključje, da je eden od pomemb- nejših delov letošnjega sporeda namenjen pre- gledu slovenske filmske tvornosti v kratkometraž- tiih filmih. Ze uvodna pri- reditev - mali TDF - ki je predstavil izbor najbolj- ših pionirskih in mladin- skih filmov tega leta, je potrdil, da slovenska kul- tura in ustvarjalnost brez filma ne more. Danes bo- do to še podkrepili kratki , (ilmi slovenskih produ- I centov - Vibe filma, DDU \5wverzum in Unikal stu- dia. Ponedeljkov večer bo svojevrsten izziv za ti- ste, ki na film mislijo z drugačnih zornih kotov, izven ustaljenih običajev in norm. Prinaša namieč program filmov Študent- skega kultumo-umetni- škega centra (ŠKUC) in z njim mnoge oblike alter- nativnega filmskega izra- žanja. Ta del TDF bo v torek zaključil večer z najboljšimi letošnjimi fil- mi slovenskih amaterjev. Toda to še ni vse. 1T)F bo dal kratkometražnim filmom mnogo pozorno- sti tudi v ostalih spore- dih, kjer bodo na ogled slovenski in srbski kratki filmi kot predfilmi, po- sebno atraktiven spored pa vsak dan teče na dveh platnih v Celju - pred ki- nom Union in blagovnico Tkanina. Ekološko svarilo In opomin Sporeda ekoloških filmov bosta dregnila v našo zavest Pred mesecem dni je bil Kranj v organizaciji In- terfilm festivala prizorišče prvega festivala etnoloških in ekoloških filmov. S spo- reda tega festivala smo za celjski Teden domačega fil- ma odbrali osem izjemno zanimivih in kakovostnih ekoloških filmov. Nekateri od njih svarijo in opominjajo pred mračno pri- hodnostjo človeštva, ki se v celoti še ni ovedlo grozljivih posledic onesnaževanja in uničevanja narave. Drugi spet so filmi, ki opozarjaj na nekatere dobre dosežke, ki ob spoštovanju ekologije vendarle v industriji ustvar- jajo dobiček, v naravi pa rav- notežja ne podirajo. In tretji so filmi, ki govorijo o priza- devanjih redkih, da bi ohra- nili svet živali, ki se vse bolj umika civilizaciji in s tem umira. Britanski film Skrivnost obale bo takšen, indijska Vprašanja življenja ali smrti in Mislec pa sta ekološki opomin in sva ilo. Prvi govo- ri o zastrupljanju okolja, a ob tem, ko pokaže posledice, že nakaže tudi možne rešitve predvsem pri varstvu voda. Mislec pa je r .oanka, ki žigo- sa uničevalna slo členka. Naš film Strupi brez u sed neposredno kaže naš malo- maren odnos do okolja, ame- riški film Rudnik in njegova okolica pa že prikaže ekolo- ško čisto proizvodnjo. Sveti ski film Cisto in varno oko', opozarja na problem ind^;- strijskih odpadkov in na po- jave kislega dežja, a hkrati razmišlja tudi o možnostih pridobivanja energije ob uravnoteženi ekologiji. Ro- munski film Onesnaževanje voda že prikaže možnosti re- ciklaže industrijske vode in njenega čiščenja, medtem ko domači film Zemlja govori o rekultiviranju jalovine v po- vršinskih kopih premogov- nika. Tu je še kanadski film Ce ljubite ta planet, ki v obli- ki filmsko ilustriranega pre- davanja grozljivo natančno napove, kam drvi svet ob ne- nehni nevarnosti jedrske vojne. V soboto, 5. in v sredo 9. novembra bomo torej gledali izjemno zanimiv spored fil- mov, ki ga je ob sodelovanju Interfilm festivala omogočil Razvojni center Celje. Bodočnost na trdnih temeljih Zagotavlja Jo nova generacija Iz ljubljanske AGRFTV Kljub vse večjim težavam, s katerimi se otepajo na ljub- ljanski Akademiji za gledali- šče, radio film in televizijo, so študenti tudi letos pripra- vili izredno atraktiven izbor svojih filmov, ki nastajajo kot del izobraževalnega pro- cesa. In če bomo imeli letos možnost videti prvenec treh mladih debitantov, ki izhaja- jo iz te akademije (Trije pri- spevki k slovenski blaznosti) potem tudi letošnji spored Akademije zagotavlja, da se nam za kakovosten filmski podmladek v Sloveniji ni bati. Študenti se bodo s svojim sporedom predstavili v dvo- rani kina Metropol, kjer bo- do v ponedeljek, 7. novem- bra ob 18. uri prikazali šest filmov. Boris Palčič je avtor filma Tja bomo našli pot, ki je nastal po noveli Uroša Kalčiča. Samo Milavec bo predstavil film Ura teče po noveli Danila Lokarja. Slav- ko Hren je pripravil film Zmagujoča podoba Narcisa. V slogi je moč pa je naslov filma Boštjana Korbarja. Igor Smid je svoj film naslo- vil Veš, sine, jaz sem bohem. Jure Zikič pa se bo predsta- vil s filmom In vendar se vrti. Nekateri od teh filmov so dokumentarci, drugi spet so kratki igrani filmi. Prav vsi pa so izredno sveži in izvirni, s tem pa tudi zanimivi. Ker prav ta predstava ponuja en- kratno možnost, da spozna- mo avtorje naše filmske bo- dočnosti in njihov pogosto- ma izredno angažiran in brezkompromisen slog, se za obisk te imenitne prireditve najbrže ni treba bati. Za sklep le še obvestilo, da bo projekciji sledil tudi pogo- vor s študenti. V NadStevilni tudi celiski brigadirji V glavi filma Nadštevil- na, ki ga bomo gledali v sporedu srbskih filmov v kinu Metropol smo pre- brali tudi zahvalo briga- dirjem 4. celjske mladin- ske delovne brigade Bori- sa Vinterja, ki so nesebič- no pomagali pri realizaci- ji filma. Brigadirji iz leta 1961 ali 1962 - na plan! V pričakovanju Treh prispevkov k slovenski blaznosti s posebnim vznemirje- njem pričakujejo ljubitelji filma premiero najnovejše- ga slovenskega igranega filma Trije prispevki k slo- venski blaznosti, ki bo sklenila 11. Teden domače- ga filma. Veliko si namreč obetajo od tega filmskega prvenca treh režiserjev mlade slovenske filmske garde - Milavca, Jurjaševi- ča in Lužnika. Razstavi za ogled In premislek v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava tujih plakatov za domače filme, ki predstavlja izjemno domiselne in sporočilne plakate za domače filme, kot so nastali v delih češkoslovaških, poljskih, sovjetskih in vzhodnonemških oblikovalcev. Ker je tem izdelkom priložena tudi fotografija domačega plakata (praviloma bogatejšega, a sporočilno siromaš- nejšega), je razstava tudi priložnost za resen razmislek. V Domu JLA pa so včeraj odprli razstavo celjskih osnovnošolcev in srednješolcev, ki so ustvarjali likovna dela ob vtisih, ki so jih dobili ob ogledu dveh slovenskih filmov: Dih in Opre Roma. Tudi ta dela odslikavajo več kot le spomin na posamezne prizore in s tem dokazujejo, kako lahko film kot medij bogati ustvarjalnost mladih. 10. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Startno gnojilo Lešniicovili za dobro rast Dandanes Je potrebna tudi Iznajdljivost v slikoviti vasici Hrainše blizu Dobrne, v krajevni skupnosti Galicija v žalski občini, je kmetija Lešniko- vih. Mož je sicer zasebni av- toprevoznik, na kmetiji pa gosi^arita žena in moževa mati, seveda pa tudi mož in sin poprimeta za delo, ka- dar koli pač lahko. Ivanka Lešnik je pred časom prišla na zanimivo idejo. Proizva- jati ^ začela startno gnoji- lo, ki je kmalu pokazalo od- lične rezultate. O tem smo se tudi pogovarjali z Ivanko. - »Dela na kmetiji je vedno dovolj. Pri nas se ukvarjamo z živinorejo in sadjarstvom, mislim pa, da mora človek vedno razmišljati o čem no- vem. Z možem sva tako tudi prišla na idejo, da bi proizva- jala dobro startno gnojilo. Posvetovali smo se na inšti- tutu v Žalcu in z našo zami- slijo so se strinjali. Gnoja imamo zaradi živinoreje do- volj, pa tudi zemlje, ki je za- res kakovostna. Zemljo in gnoj mešamo, dodajamo še druge sestavine, tudi kalij, in izdelek z uspehom prodajajo v Hmezadovih trgovinah, v Titovem Velenju, pa tudi v hrvatskem Zagorju.« - Pomembno je razpada- nje gnoja. To traja kar pre- cej časa... 1. Lešnik: »To je res, ven- dar z določenimi kemičnimi postopki uredimo tako, da prične gnoj prej razpadati. To pomeni, da za izdelavo startnega gnojila ne potrebu- jemo toliko časa kot bi ga sicer.« - Potrebovali ste prav gotovo precej strokovnih nasvetov. KJo vam je po- magal? I. Lešnik: »Strokovnjaki s Hmezada oziroma z institu- ta. Ti nam še sedaj svetujejo, kaj naj storimo, da bi bilo gnojilo še boljše. Trudimo se, da bi bila kakovost vedno boljša in reči moram, da pri tem kar uspevamo. Sploh pa o tem govori tudi to, da ne moremo sproti ugoditi vsem zalitevam naročnikov.« - Je bilo kdaj kaj pri- pomb na vaše startno gno- jilo? I. Lešnik: »Doslej pripomb še nisem slišala, pač pa kveč- jemu pohvale, res pa je, da se lahko zgodi, da v startno gnojilo zaide kakšen črv, vendar se bomo potrudili, da tudi tega ne bi bilo.« - Vam vzame delo pri iz- delavi startnega gnojila ve- liko časa? 1. Lešnik: »Prav gotovo, vendar je tudi res, da je treba za novosti in za dodatno delo žrtvovati tudi nekaj prostega časa, po drugi strani pa je res, da nam zaradi dobro or- ganiziranega dela ne zmanj- ka časa tudi za druge stvari.« - Še vam izdelovanje startnega gnojila finančno zelo izplača? I. Lešnik: »Družinski pro- račun je ugodnejši, obogateti pa s tem seveda nihče ne more.« - Za kaj je primemo to startno gnojilo? I. Lešnik: »Za sadjarje in vrtičkarje ter vrtnarje. Vreč- ka, v kateri je okrog 10 kilo- gramov tega gnojila, zado- stuje za eno sadno drevo in za nekaj cvetlic.« JANEZ VEDENIK Gospodarno kmetovanje mmemmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmmm^m Piše Franc Potočnik, dIpL kmet. Inž. Hranilna vrednost krmil za govedo (1) v nekaj nadaljevanjih želimo poveda- ti, kako sestavljamo krmne obroke za govedo in kakšni naj bi ti obroki bili v praksi za posamezne kategorije živali. Ce hočemo krmni obrok pravilno sesta- viti, moramo poznati, kakšna je hranilna vrednost krmil, ki jih imamo na razpola- go. Najbolj točne podatke o hranilni vre- dnosti dobimo, če damo kfmila analizi- rat v laboratorij. To še posebej velja za domačo voluminozno krmo, katere kva- liteta se zelo spreminja. Pomagamo pa si lahko tudi s tabelami, -v katerih so navedene povprečne vsebnosti hranil- nih snovi za posamezna krmila, V teh tabelah je navedeno, koliko suhe sno- vi, surove vlaknine, škrobnih enot, prebavljivih surovih beljakovin in po- sameznih mineralov vsebuje posamez- no krmilo. V naših tabelah bomo navajali samo vsebnost suhe snovi, energije, prebavlji- vih surovih beljakovin, surove vlaknine in pa procent prebavljivosti. Koruza Je dovoli. Kal pa drago lato? Vreme je bilo za spravilo pridelkov kmetom še kar na- klonjeno, pa tudi za to, da so vrgli zrnje v zemljo. Bolj z^krbljeno o svoji prihodnosti pa razmišljajo kmetje na dnižmirski zemlji. Ali bodo prihodnje leto spet lahko posejali svoje njive? Zaradi odkopavanja premo- ga se jim lahko ugrezne zem- lja s pridelki vred, skrbi tudi Jožeta Stropnika iz Družmir- ja št. 87. Ostati namerava na zemdji v Družmirju, še bolj razviti gospodarstvo svoje kmetije, s fotografskim apa- ratom pa ga je pri spravilu koruze v silos zalotil naš stal- ni sodelavec Lojze Ojster- šek. UM Se ena turistična kmetija ¥ vasi Križevec sta se zanjo ogrela Gorenakova Iz Zreč se makadamska cesta vije v vas Križevec in prav na prevoju, kjer se ce- sta spusti proti Vitanju, opozori popotnika nase kmečka hiša, za katero je gospodarsko poslopje in dvorišče. Tam gospodarita Gorenakova. Po domaČe se pri n^ pravi pri Falentlo- vih. Četudi boste k njima prišli kot nenapovedan gost, vas bosta gostoljubno sprejela. Prijetno se je po- menkovati z njima. Franc in Rozika imata pri- dne roke in veselje do kmeč- kega dela, ki jima ga nikoli ne zmanjka ne hlevu, ne na poljih hribovite kmetije, ki često od njiju terja nemogo- če. Kmetija je zapisana kot nižinska, pa to zd^eč ni, pra- vita Gorenakova, ki sta se pred leti odločila tudi za kmečki turizem. Prvi gostje bodo resda nekaj časa še mo- rali počakati, kajti gostitelja bi jih rada povabila na ureje- no kmetijo. Zato pa je po- trebno veliko garanja in še več sredstev. Za^ začetek sta povsem prenovila staro hišo, ki je s pomočjo strokovnja- kov ohranila svoj nekdanji pečat, a dobila svež in urejen videz. Ko bo vse nared, bosta lahko sprejela 12 gostov, ki bodo pri njiju našli vse, kar pač lahko nudi kmetija. Po- zimi je z vasi le dober skok do Rogle, v ostalih mesecih pa se bodo gostje lahko nau- žili sprehodov in svežega zraka ter domače hrane. V bližini hotela Dobrava v Zre- čah na njuno odločitev o kmečkem turizmu že opo- zarja lasen smerokaz, ki zdaj še marsikoga zavede. »Inže- nir Kobler je, kot da bi slutil, da ga ne bo več na pogovore v naš dom, uredil vse potreb- no za to smerokaz«, je pove- dal Franc, ko je pogovor za nekaj minut zastal. »Velii nam je pomagal, svetov« nas opogumljal in upav^ ( z njegovim slovesom napo na področju kmečkega tui zma ne bodo zamrli. Midij sva odločena, da začeta dd tudi dokončava in če boval še dobila kakšen kredit po zanesljivimi in ugodnimi pi goji, upava, da bo ta najk sneje čez dve leti. Nekato goste sva že morala odsld ti, ker še nimava dokončani in opremljenih sob. Za mon bitne goste pa si želiva, dal se pri nas prijetno počutili' MATEJA PODJE Tudi kunčereja ni brez problemov Reja kuncev post^ vse bolj zanimiva, bodisi kot ljubiteljska bodisi kot in- tenzivna na farmah. Zadnje leto so v nekaterih delovnih organizacijah, kot sta Emona iz Ljubljane in Merx iz Celja, naredili prve korake, ki so že doslej precej prispevali k hitrejšemu in kakovostnejšemu razvoju kunčereje pri nas. Klavnica v Laškem je zaživela, prav tako pa tudi odkupne po- steje. Kljub vsemu pa se na klav- nici že spopadajo s prvimi težavami, največje so z izre- dno nihajočo klavnostjo od- kupljenih živali. Zato se stro- kovnjaki za živinorejo že dlje časa ukvarjajo z mislijo, ka- ko bi v ohišničnih rejah kar najhitreje izboljšali oziroma izenačili kakovost reje in s tem izboljšali tudi klavnost živali. Prvi korak so pravza- prav storili že v obeh delov- nih organizacijah, zlasti celj- skem Mencu, kjer so na od- kupnih postajah rejcem po- nudili tudi krmila, s katerimi bodo kunci lahko hitreje pri- raščali. Seveda pa samo bolj- ša prehrana pri tem ne zado- stuje, zato je treba čimprej ustanoviti selekcij ski in zrej- ni center za Scimce, ki bi jih kasneje oddajali posamez- nim rejcem. Z načrtnim se- lekcij skim delom bi najlaže dvignili kakovostno rav domače kunčereje, kar bi drugi strani tudi poveč možnosti za izvoz. Učenci pogozdujejo na Menini planini Učenci celodnevne osr ne šole iz Gornjega gradJ prejšnji teden pogozdo na Menini planini. Pogoz vanje sodi v okvir nar£ slovnih dni na tej šoli, oi nizirali pa so ga tokrat v delovanju z gozdnim gos darstvom. Denar, ki ga b dobili za opravljeno dele šel v skupno blagajno ii bodo porabili za izlete in kup učbenikov. Učenci s te šole sodelu tudi s kmetijsko zadn zlasti spomladi in poleti je največ dela na hmeljiž Povezali so se tudi z lov družino, kateri pomaga zimskih mesecih krmiti jad. Tudi za ta opravila u ci dobijo denarno nagr ki jo potem koristno up bijo bodisi za izlete, učt ke ali nakup pripomočke orodja, ki ga potrebujej< interesnih dejavnostih, je na šoli kar 26. Na Gorenakovi kmetiji urejajo kmetijo, da bi čez nekaj k lahko sprejeli prve goste. ^ november 1983 novi tedmk - stran 11 podzemeljska lepotica na Raduhi bo drugo leto odprta tudi za obiskovalce Dve leti je minilo, kar so prizadevni člani jamarske- ga društva Cmi galeb iz Prebolda odkrili še eno le- potico slovenskega podzem- lja, visokogorsko Snežno ja- mo na Raduhi. Pobuda ja- marskega društva mozirski občini in lučkim planin- cem, da jama ne bi bila več dostopna le jamarjem in drmejšim planincem, bo uresničena že drugo leto, ko naj bi raduški podzemeljski svet sprejel prve organizi- rane skupine obiskovalcev. Darko Naraglav in Anton Vedenik iz jamarskega klu- ba Cmi galeb sta mnenja, da bi bilo škoda, da ta 1064 me- trov dolga jama, ne bi bila dostopna vsakomur. Tehnič- no jama ni zahtevna, po ce- lotni dolžini je namreč ravna in lahko prehodna. Vseskozi je široka od 20 do 30 metrov, takšna pa je tudi njena viši- na. Najnevarnejši je strm in leden vstop, tako da brez po- sebne jamarske opreme obisk podzemeljskih narav- nih lepot ni mogoč. Vhodni del te visokogor- ske jame je nekaj posebnega, pred obiskovalcem se na- mreč odpre manjša ledena dvorana s prelepimi ledeni- mi masivi ter drsališčem. V kasnejšem delu se jama oto- pli, podzemlje tam poleg prelepih stalaktitov in sta- lagmitov skriva še mnoge druge posebnosti. Blizu nje- nega konca pa so člani pre- boldskega kluba našli tudi okostje jamskega medveda, staro preko 20.000 let. Se do- datna, panteološka vrednota jame torej. Vsi, ki so jih ja- m^i peljali v podzemlje, so bili presenečeni nad lepota- mi, ki jih v sebi skriva Radu- Aa, enotni so si bili, da bi morali omogočiti ogled te naravne znamenitosti vsem obiskovalcem Gornje Sa- vinjske doline. Jamarji so obljubili, da bodo pomagali pripraviti predlog ureditve, predlagajo pa, da jame ne bi elektrificirali, temveč osvet- lili z rudarskimi svetilkami. Ogled naj bi uvrstili v turi- stično ponudbo Gornje Sa- vinjske doline. Lojze Plaznik, predsednik skupščine občine Mozirje pa je o tem dejal: »Vsi, ki smo imeli priložnost videti radu- ško jamo, smo bili prijetno presenečeni. Za nas je bilo to enkratno odkritje, ki pa bi ga morali približati vsakomur. To bi hkrati še bolj poživilo naš planinski in izletniški tu- rizem. Pomembno je tudi, da je vhod v jamo le streljaj od ceste in tudi v bližini koče na Loki. Ob pomoči občine in strokovnjakov moramo za- gotoviti usposobitev jame.« Peter Jež, gospodar pla- ninskega društva iz Luč, je povedi, da bo za podzemlje pod Raduho skrbelo njihovo planinsko društvo. Dokler jama ne bo usposobljena, bo zaprta, s čimer bodo prepre- čili morebitne nesreče. Do prihodnjega leta, ko naj bi bila ureditev končana, pa bo potrebno še dosti dela, seve- da tudi sredstev, da bo lahko skrivnosti raduškega pod- zemlja spoznal prav vsak. R. PANTEUC Člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda se pripravljajo na jamarsko odpravo v Indonezijo v letu 1984. Takšne odprave pome- nijo tudi tehnični in kondi- cijski napredek, zato so se odločili za zahtevno odpra- vo na kras otoka Sumatra. Čeprav bodo člani odprave sami prispevali veliko sred- stev, računajo tudi na po- moč delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupno- sti. V vhodni dvorani je nekaj metrov na debelo ledene plasti Jama je ogromnih dimenzij in nič ne preseneča, da lahko v tej podzemeljski lepotici odkrivaš še manjše skrivnosti in lepote »Jezero« ob jezeru Velenjčani in vsi, ki to mesto obiščejo, so bogatejši za nov gostinski obrat z ^ogimi športnimi objekti in sprehajalnimi i^tmi. Gre za novo restavracijo Jezero, ki je zamenjava za staro, ka- tero so pred leti zaradi po- grezanja zemlje (premog) ob Velenjskem jezeru podrli. Velenjčani so se odločili, da bodo ob Plevelovem jeze- ru zgradili ne samo restavra- cijo, ampak turistično - go- stinsko - rekreacijski objekt. »Srce« tega centra je bilo v letošnjem letu končano. Po besedah vodje restavracije Jezero Iva Zupana imajo v restavTaciji 12() sedežev, vi- noteko s 70 sedeži in dve po- sebni sobi (lovska in kmeč- ka) s po dvajsetimi sedeži. Poleti je na vrtu prostora za 250 gostov. Vsak večer imajo živo glasbo, pri hrani pa lah- gost dobi vse. Ivo Zupan: »Imamo vse ^ste mesa in iz njega lahko •Redimo vse, kar gost želi. ^aše specialitete so za kosilo ^darsko nabodalo ali cigan- ski zrezek iz ovčetine in slad- kovodne ribe. Za malico pa bogradž, kisla juha z žganci in še kaj, recimo ajdovi štruklji in žlinkrofi. Posebno poglavje je vinoteka, ki je prva te vrste pri nas. V njej imamo izbor 60 najboljših ju- goslovanskih vin.« Ob restavraciji je velik par- kirni prostor, številna lepo urejena teniška igrišča ter seveda možnost jadranja in veslanja po Plevelovem jeze- ru. Kaj bodo še pripravili? Ivo Zupan: »Pripravili smo že kostanjev večer, zdaj so na vrsti M^inovanje ter domače (štajerske in prek- murske) koline in Novo leto. V vinoteki pripravljamo de- gustacije večjih proizvajal- cev jugoslovanskih vin. Ra- zmišljamo o nadevanem zaj- cu, krapih in postrvi. Poleti bomo imeli na prostem ro- štilj, pripravljamo se za mini golf in avtokamp, v katerem bi zadržali prehodne goste, ki jih je na poti iz Avstrije proti morju vedno več skozi naše mesto. Nadaljevali bo- mo z urejevanjem okolice, poskušali bomo narediti manjši velenjski gaj po vzor- cu mozirskega. Tam sem za- čel, tu bom nadaljeval.« T. VRABL Nedeljski in Radio l^ubljana prirejata v Zavodu Golovec 13. novembra ob 18. in 20. uri koncert POMAGAMO SMUČARJEM Nastopili bodo ansambli: Pankrti, Šok. 12. nadstropje s pevcem Dominikom Trobentarjem, Ultimat s pevko Si- mono Vodopivec. Pevci: Tatjana Dremelj, Majda Sepe, Zorica Fingušt, Marjan Smode, Dušan Uršič, Ivo Mojzer Oto Pestner, Andrej Šifrer. Skupine: Plesna skupina KRIK z modno revijo UTOKA. Pepel in kri, Nevv Svving Ouartet, ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, kvintet Gorenjci, Ribniški oktet Napovedovalci: Marjan Kralj, Vili Vodopivec, Dare Mi- lič, Mirko Bogataj, Nataša Dolenc. Milanka Bavcon. Moped show: Marta, Maja, Brane, Rifie, Tof. Smučarji: Bojan Križaj, Boris Strel, Jure F ran ko. Jože Kuralt Tomaž Čizman, Tomaž Cerkovnik. Rok Petro- vič, Grega Benedik, Anja Zavadlav, Nuša Tome, Andre- ja Leskcvšek, direktor reprezentance Tone Vogrinec in trenerja FiHp Gartner in Aleš Gartner, tekača Jože Kle- menčič, Ivo Čarman. skakalca Miran Tepeš in Primož Ulaga in direktor reprezentance Lojze Gorjanc. Predprodaja vstopnic dvorana Golovec in TTG Celje. Vstopnina je 200 din. Vabljeni! Slovensko ljudsko gledališče Četrtek, 3. nov. ob 14.; Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK. II. mladinski abonma. Ob 19.30.: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALI- STIČNI KULAK. Abonma Tehniška šola in abonma četrtek. Gostuje SNG DRAMA iz Maribora. Ob 20.00 Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje SLG V Portorožu. Petek, 4. nov. ob-12.: Tone Partljič: MOJ ATA, SO- CIALISTIČNI KULAK. Abonma PSC. Ob 19.30: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK. Premierski abonma in izven. Gostuje SNG Drama iz Maribora. Ob 20.: Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje SLG v Novi Gorici. Sobota, 5. nov. ob 19.30: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK. Sobotni abonma in izven. Gostuje SNG Drarria iz Maribora. Nedelja, 6. nov. ob 16.: Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje v Gorici. Ponedeljek, 7. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMA- DEUS. Gostovanje v Gorici. Torek, 8. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje v Gorici. Sreda, 9. nov. ob 20.30: Peter Shaffer; AMADEUS. Gostovanje v Trstu. Četrtek, 10. nov. ob 16.00: Peter Shaffer: AMA- DEUS. Gostovanje v Trstu. Kulturni center Ivan NapoUilk Titovo Velenje v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Na- potnik je odprta retrospektivna razstava grafik Lojzeta Spacala. Razstavo si, l^iko ogledate do 7. novembra. Avla Razvojnega centra v avli Razvojnega centra je odprta razstava del, ki so nastala na letošnjem Ex Tempore Dobrna 83. Razstava bo odprta do 8. novembra Likovni salon Celje v Likovnem salonu je odprta razstava Domači filmi na tujih plakatih. Razstava je organizirana v okviru 11. Tedna domačega filma, ogledate pa si jo lahko do 9. novembra. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava kiparja Ivana Dvoršaka in slikarke Veronike Rakuš. Dvoršak se predstavlja s skulpturami iz litega železa, Rakuševa pa z olji. R^stavo si lahko ogledate do 10. novembra. Knjižnica Edvarda Kardelja v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta razstava z naslovom iz Starih tiskov. R^stava je posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo lahko vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 17. novembra. Dom JLA Celje v veliki dvorani Doma JLA v Celju je od srede odprta razstava Likovnih vtisov celjskih osnovnošol- cev ob ogledu filma Opre Roma in celjskih srednješol- cev ob ogledu filma Dih. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v času trajanja TDF do 9. novembra. Zdravilišče Dobrna v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri zvečer ob 20. uri koncert komornega moškega zbora tovarne Lek iz Mengša. S tem koncertom bodo obele- žili petletnico svojega delovanja. Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 5. novembra ob 21. uri za nočni kino jugoslovanski film Mederu mesec. V nedeljo, 6. novembra pa bo na sporedu ob 17. in 19.30 uri film Neposlušnost. Kino Šmarje Četrtek, 3. 11. ob 19.: italijanska komedija - Vem. da veš, da vem. Petek, 4. 11. ob 16.: Eimeriški pustolovski film - Lov za iz^bljenim zakladom. Ob 19.: francoska komedija: Pridi k meni, stanujem pri dekletu. Sobota, 5. 11. ob 17.: jugoslovanska komidrama - Balkan expressi Zunanja premiera v okviru 11. Tedna domačega filma. Nedelja, 6. 11. ob 18.: ameriška komedija - Edini moški na svetu. 12. stran - novi tednik i^lj Gornjegrajci so ponosni na bogato zgodovino icraja Prt tem pa ne pozabljajo na prthotJnost: kmetijstvo In turizem z roko v roki Gornji Grad, zgodovinsko turistično mestece v Zadrečki dolini, je bil prejšnjo sredo postojanka našega zadnjega letečega uredništva v tem letu. Nekdo iz sosednje kra- jevne skupnosti je malce zlobno dejal, da smo to krajevno skupnost obiskali le zato, ker so se Gomjegra^ani tako dobro odrezali ob letošnjem glasovanju za tretji občinski samoprispevek. A se je uštel. Naših dolgov, novinarskih seveda, se je letos do Gomjegrajčanov nabralo toliko, da bi v eni sami novinarski beležnici težko zapisali vse, kar smo skozi leto izpustili. Celo tako se je zgodilo, da kljub številčni ekipi nismo mogli obiskati vseh, ki so nas tega dne pričakovali. Kakorkoli, ta malo manjši dolg bomo vsekakor lažje odplačali kakor prejšnjega. Gornji Grad, ki je iz svoje- ga središča enako blizu Celju kakor Ljubljani, ni znan le po največji baročni katedrali na Štajerskem, ostalih kul- turnozgodovinskih spome- nikih in bogati zgodovini. Danes je to središče večjega kmetijskega območja z lesno predelovalno industrijo, z le- po okohco, z vrsto turistič- nih kmetij pa je to predvsem turistični kraj. Dela za vse, ki živijo v tej krajevni skupnosti s 1300 prebivalci, v domačem kraju ni dovolj. Celo v Ljubljano se nekateri vozijo, ali pa slu- žijo kruh v Kamniku, na Ljubnem, v Mozirju, Nazar- jih in Velenju. Krajevno skupnost, ki obsega področ- ja Gornjega Grada, Florjana, Lenarta, Križa in delno tudi Dola, je Janez Pustoslem- šek, predsednik sveta KS, ta- kole opisal: »Nosilec industrije v na- šem kraju, kjer sta sicer glav- ni dejavnosti kmetijstvo in turizem, je delovna organiza- cija Smreka, poleg te pa sta tu še enoti gozdnega gospo- darstva iz Nazarij in zgomje- savinjske kmetijske zadru- ge. Tako kot v vsej Gornji Savinjski dolini je tudi v Gornjem gradu veliko polk- mečkega prebivalstva, ki išče dohodek v industriji in kmetijstvu. Kljub temu pa to ni ovira, da ljudje ne bi imeli časa razmišljati o razvoju svojega kraja in se, kolikor je mogoče, vključujejo v kra- jevno samoupravo, interesne dejavnosti. Ljudje se namreč na podeželju bolje poznamo kot v mestih in t^o tudi laž- je odločamo o svoji prihod- nosti. Ob dobro zastavljenih programih je vsak priprav- ljen primakniti kakšen dinar in taJco je bilo tudi letos, ko smo sklenili, da bom»o s sred- stvi krajanov v naslednjih petih letih predvsem poso- dobili komunalo. Upamo, da bomo tudi v Gornjem gradu enkrat imeli bencinsko čr- palko, poleg te želje iz prete- klosti, pa bi radi vse kraje, predvsem višinske, še bolje povezali s telefoni. Trenutno v kraju, predvsem zaradi problemov pri spremembi lastništva parcel, ne moremo z^diti niti enega stanova- nja. Brez tega pa tudi ni raz- voja, katerega pot pam je ob letošnji položitvi asfalta čez Črnivec še bolj odprta.« Pa dodajmo k temu še to, da je v Gornjem Gradu sko- raj polovica prebivalcev vključenih v vrsto društev. ki za svoje delo zaslužijo le pohvale. Gasilsko društvo je letos praznovalo 100-letnico, gomjegrajski planinci so 90- letni jubilej proslavili z otvo- ritvijo prenovljene koče in pristave na Menini planini, med najaktivnejšimi pa so tudi člani prosvetnega druš- tva, ki so letos presenetili z Zadrečkimi zdrahami. Uspe- hov v turizmu si tudi ni n|p- goče predstavljati brez turi- stičnega društva, organizira- ni pa so tudi čebelarji, lovci, radioamaterji in športniki v TVD Partizanu. Vsi ti ne bo- do brez naslednikov, kajti za to bodo poskrbeli na edini celodnevni osnovni šoli v občini, COS Frana Kocbeka. Da v tem prvem zapisu ne bomo krivični, omenimo še odlične športnike ter loko- strelce, ki so po dosežkih v republiškem in zveznem vrhu. Ob tolikšni aktivnosti Gor- njegrajčanov tudi zvečer na ustnem časopisu ni bilo za- dreg pri pripravi kulturno zabavnega programa. Polno kinodvorano obiskovalcev v zadružnem domu so napol- nili zvoki domačega ansam- bla Lenartčani, z recitacijo in pesmijo so se predstavili učenci domače osnovne šo- le, prireditev pa so z odlom- koma iz dveh domačih del popestrili člani prosvetnega društva iz Gornjega Grada. Naš prispevek tega večera pa sta bila dva kratka filma. zgolj pokušina tistega, kar bomo videli na 11. tednu do- mačega filma. O vsem ostalem pa v pri- spevkih novina^ev v tej in prihodnjih številkah NT, za- to ob koncu le še zahvala Gomjegrajčanom, ki so nas res lepo sprejeli. Na letečem uredništvu in ustnem časopisu so sodelovali: Violeta V. Einspieler, Tone Vrabl, Marjela Agrež, Rado Pante- lič, Janez Vedenik, Jure Krašovec, Tomaž Gubenšek in Fran- ček Pungerčič, Mitja Omnik v novinarskem šopku, radijski tehnik Mitja Tatarevič in odg. urednika Novega tednika ter Radia Celje, Branko Stamejčič in Miran Korošec. Zapis je pripravil Rado Pantelič. Gornjegrajci so ponosni na zgodovino svojega kraja, v katerem je bila nekdaj re- zidenca ljubljanskih škofov (1581-1783). Precej kultur- nozgodovinskih spomeni- kov je ohranjenih. Na nek- danjo gospoščino spominja- jo imena hiš, ledinska ime- na, pa kulturnozgodovinski spomeniki, ki spominjajo na zgodnje čase, ko je Gor- nji Grad pridobil trške pra- vice. Celo stare trške vislice še stoje v bližini ceste Gor- nji Grad-Radmirje. Tudi med obema vojnama je bil Gornji Grad pomem- ben kraj, saj je bil v njem sedež sreza, ki je zajemal ra- zen današnje občine Mozir- f! tudi takratno občino martno ob Paki. V zadnji vojni je darovalo življenje za svobodo 97 Gomjegraj- čanov. V nekdanjem sokol- skem domu, za katerega ob- novitev bo poskrbel mozir- ski Elkroj, je bil med NOB sedež kulturniške skupine IV. operativne cone, tu je bi- la leta 1944 tudi konferenca SKOJ za Štajersko. Ime te- ga kraja je skozi bogato zgo- dovino povezano z mnogimi znanimi imeni, med njimi Franom Kocbekom, stro- kovnim pisateljem, šolni- kom in ustanoviteljem sa- vinjske podružnice Sloven- skih planinskih društev. .. Med gosti večernega ust- nega časopisa sta bila tudi Lojro Plaznik, predsednik mozirske skupščine občine in Hinko Cop, predsednik OK SZDL Mozirje. Razgo- vor Mitje Umnika z Lo^e- tom Plaznikom zahteva že kar malce zapisnika, kajti ob odobritvi polne dvorane je mozirski župan uradno razrešil odgovornosti člane občinskega štaba za lov na medveda. Pa naj ta sklep, sicer brez datuma in ura- dnega podpisa, obvelja brez ponovnega zasedanja ob- činskih mož. Medved ^ na- mreč v preparatorjevih ro- kah in torej takšnega kriz- nega štaba Gom^avinjč^- ni res ne potrebujejo več. Jože Pustoslemšek: »Ljudje se na deželi bolje poznamo in tudi lažje odločamo o svoji bodočnosti« Panorama Gornjega Gr ida z mogočno katedralo v središču Le nekaj sedežev v dvorani je bilo praznih Z odlomkoma iz Zadrečkih zdrah in Kreflovih so člani prosvetnega društva dokazali, da na odru zanje ni zahtev- nih del S pesmijo so večer popestrili tudi najmlajši iz celodnevne osnovne šole Prvi I« Težave z nosači st »Fant, to je pa stena!« vzkliknil stari maček Sn ko si je ogledoval fotogra ^ne stene Gaurishanka Srauf je z ekspedicijo AO: tica prišel v Kathmandu za nami. Z zemljevidom v i je izračunal, da je povpre nagib stene 60°, Veličastn tudi zaskrbljujoče! Tudi avstrijska ekspedi ki je hodila del poti z nan je z občudovanjem ogled la fotografije južne sten večina članov je kar zmaj la z glavo. Ni kaj, zaht< cilj. Cesta do Charikota, ke smo se odpravili iz KathJ duja je še kar solidna. Ce je ozka, je večji del asfa na. V ostrih serpetinah s tro povzpne na 2000 m< nadmorske višine. Neh odseki še niso dograjeni, cesto so začeli ^aditi pred kratkim. Vsaj za dv nam je skrajšala pot. Prespali smo v lodge-i ke vrste hotelu, ki pa je daleč od tega, kar mi pojr mo pod to besedo, pred kar se udobja tiče. Več smo v nekakšni kleti ob starih mizah. Postreg nam z dalbatom (riž, ne na omaka, nekaj kuhane tB3 novi teomk - stran 13 Zakai si zatajila, mati naraval MiseJ na najdaljšo noč v letu se zdi še nekam odmak- njena, marsikdo pa že ra- zmišlja na skok v novo leto. Delovna organizacija ESTRADA Kikinda, Je na primer že ena tistih, ki je sredi oktobra razposlala svoje novoletne ponudbe za nastope ansamblov, vokal- nih solistov in humoristov za novoletne programe po različnih krajih. V uvod- nem dopisu naslovljencem pravi, da upa, da bodo z nji- hovo ponudbo zadovoljni in da se Ji bodo odzvali. Kje se ji bodo, bi bilo ta hip preu- ranjeno ugotavljati, k^ti o mičnem programu izvajal- cev bržčas marsikje danes že žolčno razpravljajo. Za- kaj? Vmes Je kajpak dinar. Naš, vaš, tvoj, moj in čigar- koli Je že. Tudi Tereza Keso- vije, na primer, ki naj bi po ponudbi za nastop z ansam- blom dobila 400.000 dinar- jev, ali 40 starih milijonov (za boljšo predstavo). An- sambel Novi fosili, žeU za nastop po dnevu 80 starih milijonov. Sfuno še nekaj primerov: Ollver Ih'agoJ^ Vič z ansamblom Faroni 33 milijonov. Ob teb vrtogla- vih številkah se zdijo bono- raji za 12 milijonov (Jaka Šrauieiger, Nela Eržišnik) kar minimalni. Tomislav Ivčič 13 milijonov, Cobi 10 in tako gor in tako dol še komaj znani in skoraj ne- znani drugi ansambli. Res da Je to za njib »brutto*, ampak kar izdat&a. Novo- letna noč Je pač svojevrstna priložnost za naše estradni- ke, a kaj, ko kar naprej ob teb številkah silijo v oči ih nas primerjave z letnim do- hodkom povprečnega Jugo- slavana. Mati narava nas ni vse enako obdarila. MATEJA PODJED Narava Je največji zdravnik Še posebno to drži, če // poda roko človek s svojim znanjem v naslovu povedano mi- sel večkrat izrečemo. Ce na- ravi poda roko še človek s svojim znanjem in pripo- močki, ki jih je ustvaril, pa je kos skoraj vsemu. Na Do- brni so sklenili takšno te- sno zvezo. Narava daje po- leg svoje lepote in miru še toplo mineralno vodo in zdravilno blato, ki so ju za zdravljenje uporabljali že pred stoletji. V dan^njem zdravilišču pa svoje znanje za ohranitev in vrnitev zdravja nudijo zdravniki specialisti in drugi zdrav- stveni delavci. Medicinska oprema, s katero razpolaga- jo, je še tisto zadn^, kar je potrebno za celovito delo, pa naj gre za ugotavljanje človekovega zdravja ali za pomoč pri bolezni, poškod- bi. Zdravilišča so se tako z zdravstvenimi delovnimi organizacijami znašla v skupnem programu celovi- te skrbi za zdravje. Za vsakogar nekaj Resda je zdravilišče Dobr- na znano daleč naokoli po zdravljenju ženskih bolezni, a zadnja leta že več kot polo- vico dejavnosti odpade na zdravljenja gibalnega siste- ma, kamor sodijo ortoped- ska obolenja, stanja po po- škodbah in operacijah. Ko- panje v dobmski vodi zelo ugodno vpliva tudi na živčni in žlezni sistem, strokovnja- ki pa svoje store še za lepši izgled z medicinsko kozme- tično nego ter zmanjševa- njem prevelike telesne teže, ki je lahko vzrok za celo vrsto obolenj. Na Dobrni pravijo, da lahko pacienti po treh tednih odidejo domov za deset odstotkov lažji, kot so bili, ali pa za za 6 do 7 centimetrov ožji po anticelu- litični kuri že po desetih dneh. Ne le takšni ali drugačni bolniki, tudi na videz po- vsem zdravi ljudje, najdejo na Dobrni odgovore na svoja vprašanja o zdravju. Le tri dni je potrebnih za celovit preventivni pregled, za spoz- nanje, če je zdravje ogroženo in napotke, kako bo treba ži- veti naprej. V zdravilišču že štiri leta deluje športno me- dicinski center za vrhunske športnike. Sem prihajata moška in ženska smučarska reprezentanca Jugoslavije, prihajajo rokometaši, košar- kark^i in drugi. »Težave so le z neurejenostjo plačila za takšno pomoč športnikom, saj telesno kulturne skupno- sti in klubi nimajo dovolj de- n^a. Toda prav to je oblika, ki lahko veliko doprinese k telesni pripravljenosti šport- nika. Ce pa ta ni v polni tele- sni in duševni pripravljeno- sti, tudi ne moremo pričako- vati in zahtevati dobrih ali najboljših rezultatov,« pravi specialist fiziater dr. Karel Lipovec. Negotova usoda zdravilišč Na še tako dolgo, kar je bilo povsem naravno, da so večino - 60 do 70 odstotkov pacientov pošiljale v zdravi- lišče zdravstvene skupnosti. Zaradi zaostrenega varčeva- nja jih le še 30 odstotkov. Ljudje, ki prihajajo sami, ki so za zdravje tudi pripravlje- ni vse plačati, so v večini. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, iz drugih repu- blik, pa tudi iz Avstrije in Italije. V tem času so na zdravlje- nju tudi skupine iz Finske, ki edine pril^jajo iz tujine organizirano. Med domačimi gosti pa je vse več tistih, ki se odločijo za tako imenova- ni »paket«. Kako dolgo bodo še zmogli stroške, je težko predvideti. Ce bi spet uvedli »B indikacije«, ko so zdrav- stvene skupnosti plačale zdravstvene storitve, ostale pa pacient sam, bi se verjet- no marsikdo še odločil za zdravilišče. Za ohranitev zdravja Dobrna je usposobljena za preventivno zdravljenje, pa ga vse premalo izkoriščamo. V splošne in obratne ambu- lante prihaja okoli 40 odstot- kov ljudi, ki imajo težave s klepi, s hrbtenico in drugimi deli lokomotomega sistema. Slej ko prej se te razvijejo v eno izmed oblik invaUdno- sti. MILENA B. POKLIC Tako kot pomagajo zdra- viliškim zdravnikom spe- cialisti, ki prihajajo od dru- god, tako si pri delu poma- gajo z najrazličnejšimi pri- pomočki. Poleg vode in zdravilnega blata, poleg medicinskih aparatur, pri- de prav tudi akupunktura kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečin in za pomirjanje. Z njo se ukvar- ja dr. Mirana Male, ki je si- cer specialistka fiziatrije. Dr. Mirana Male Dr. Karel Lipovec Maserka Mojca Seničar pri »šranger« masaži, ki je dopolnjena s podvodno masažo. ki proti Sveti gori II)// zapletle, ko smo naleteli na plaz JI začimbe) in jajcami. J smo v Kathmanduju H jedi nekako vzdrževa- li !no, je bilo to tukaj ne- 5 Sicer pa sem kasneje drat jedel še v večji ne- •( i o^nji dan smo z nosači, se za nami pripeljali na 'laku, opravili prvo eta- c %rej smo se spustili li ^ 800 metrov niže, ob o >othekosi in po njenem e ^ bregu nadaljevali do e Ne. Etapa je minila še {^o, čeprav so 30 kilo- tovore nosili tudi ^ le malo večji otroci, ^ ^va omagala na poti. e težave In zvita krošnja r^či so včasih križi in Pa saj tudi ni čudno, a j ^sih kar nisem mogel ' kaj vse počnejo ti bo- * domačini za borih 30 i. ^ibližno 210 dinarjev) ! 2 ^ Toda, ko je naslednji Vstopilo še nekaj nosa- v- jih zamenjali z dru- d ^^^^ uvod v pra- ii . popoldan se je kolona na nekaj kilome- trov. Nekaterim se res ni lju- bilo nositi. Nekaj pred pol- dnevom pa je naša predho- dnica - M^ana in Tonč nale- tela na približno 100 metrov širok, precej visok in še neu- mirjen plaz, kamenja je še ve- dno padalo po strmini. Marja- na jo je srečno odnesla, Tonča pa je zadelo. Precej velika skala je letela proti njemu in nagonsko se je obrnil in nastavil krošnjo, ka- kor imenujemo poseben na- hrbtnik. »Slo je samo za nekaj centi- metrov,« je bil kasneje še ves pretresen. »Pogledala sem nazaj in mi- slila, da je po njem,« je pripo- vedovala Marjana. »K sreči se je kmalu pobral in pritekel za mano.« Skala mu je zvila krošnjo, raztrgala majico in ga k sreči samo opraskala po hrbtu. Za- radi udarca pa je Tonč pristal na trebuhu in obležal. Sam sem prečil plaz kakšno uro kasneje. Kamenje je še ve- dno padalo in, priznam, že dolgo me ni bilo tako strah kot takrat, ko so mi okrog gla- ve frčale velike skale. Enkrat, ko so projektih leteli prav na gosto, sem se že pripravil, da bi nastavil nahbrtnik, čeprav je bilo v njem za nekaj starih milijonov fotografske opreme. No, končalo se je srečno in tudi drugi člani odprave so prišli čez plaz. Vodja šerp, ki so spremljali avstrijsko odpravo je videl Tončev padec in stekel nazaj, da bi preusmeril nosače po poti v hrib nad plazom. S tem se je seveda njihova pot še po- daljšala, tako da so še bolj zaostali za nami. Ko smo zvečer prispeli v Ja- gat, smo od sedeminosemde- setih zbrali le trideset tovo- rov. Rep kolone, ki so ga spremljali Aco, Aleš, Bojan in vodja naših šerp Pasang, je bil daleč zadaj. 2e v mraku sem jih šel iskat. Kakšno uro sem se v dežju spotikal ob kamenje na blatni poti, padal, nekajkrat z eno nogo že stopil proti previ- som nad deročo reko. Zgubil sem dežnik in končno le pri- spel do dveh hiš. Naše kolone pa nikjer. Ko sta kasneje za mano prišla še naš poštar in zvezni oficir Mr. Raba, smo sklenili, da jih v temi ne bomo več isk^i. Vrnili smo se v Jagat. (se nadaljuje) SREČKO SROT Na poti proti Gaurishankarju. Nosači za 30 rupij ves dan nosijo 30 kilogramov tovora. 14. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Kdo ie prizadet v tedniku sem bral, da je večina delavcev za to, da se prične delovni dan ob 6. zju- traj. To so pretežno ljudje, ki popoldan šušmarijo in kmet- je, ki so zaposleni v tovarni. Nihče pa do zdaj ni pomislil, da morajo naši malčki ustati že ob 4. zjutraj in da se nji- hov delovni dan začenja že ob 5. uri. Velja seveda za ti- ste, ki se na delo vozijo iz oddaljenih krajev. In morajo pred zgodnjim odhodon> svoje otroke že oddati v vrtec ali varstvo. Kot vemo, otroci najraje spijo zjutraj in težko jih je buditi. Vem, ka- ko je bilo ko sem moral sina buditi zjutraj ob 4.30 in ko me je prosil, da bi še ajal. To je le en primer. Pa poglejmo otroke, ki ji}\.vozijo v varstvo s kolesom in to tudi pozimi v mrazu, ker vsi pač nimajo avta ali varstva doma. In kaj bo poleti z novim časom, ko morajo otroci vstajati še uro prej. Ce bi vprašali le matere, kakšen delovni čas bi bil za- nje boljši, bi se odločale za delo ob 8. in ne ob 6. uri. Kaj pa energetska kriza? Tudi tu vidimo, kako ravnamo v sta- bilizaciji. Takšni smo pač, še posebej Slovenci, ki gleda- mo samo na svoj žep in svoj želodec, premalo pa misli- mo, kdo je za to prizadet. J02E DRASAK Uredništvo: O tem nesrečnem delov- nem času smo toliko pisali kot le o malokateri stvari. Toda, ko smo prišli v polo- žaj, da presojamo, kaj je bc- Ije, tudi sami nismo več ve- deli pravega odgovora. Go- tovo držijo vaši argumenti. Toda prav tako zanesljivo držijo tudi argumenti proi- zvodnih delovnih organiza- cij in njihovih delovnih or- ganizacij, še posebej tistih, ki delajo v izmenah. Tako ostaja naše stališče le to, da zagotovimo vsaj enotnost pri delovnem času. Morda pa se bo v zvezi s tem ogla- sil še kdo od bralcev. izletniški SokI V petek, 30. septembra smo se zbrali veseli planinci iz Celja, da bi konec tedna preživeli v Savinjskih Alpah. Osem nas je bUo, prijateljica pa se nam je nameravala pri- družiti v Žalcu. Nameravali smo odpotovati z avtobusom ob 14.10 za Logarsko dolino. Ko smo ga čakali in je le-ta pripeljal, je z njega skočil živčen šofer in se pričel jezi- ti, da v Žalcu ne bo ustavil, ker da so mu šolarji počečka- li sedež. Mislili smo, da to pač ne more biti res. Pa je bilo! Mimo Žalca, ki je ena glavnih postaj na progi Ce- Ije-Logarska dolina smo se peljali kar po obvoznici. Vprašal sem se zakaj imajo vozni red, če se ga ne držijo. Na avtobusu smo opazili diktatorski odnos sprevo- dnika do šolarjev - potnikov. Omenim naj, da smo za Žal- cem stali na sleherni postaji. Toda to je bil šele prvi šok. Ko smo se vračali v nedeljo, smo v Lučah dočakali ob 16.20 nabito poln avtobus, na katerega so vstopili le naj- bolj zagrizeni potniki, spre- vodnika pa sploh ni bilo po naše nahrbtnike. Ko smo vprašali šoferja, če bomo lahko tudi mi vstopili, je ne- jevoljno odgovoril, da nič ne ve (česar mu ne oporekam). Z nahrbtniki se na avtobus nismo mogli zriniti in tako smo ob 16.20 ostali v Lučah z ugotovitvijo, da je bil to tisti dan zadnji avtobus. Ker po tej cesti vozijo tudi prijazni planinci, smo neka- teri prišli z avtostopom do Mozirja, nekateri tudi dlje. Od tam pa smo avtobuse tu- di imeli. »Dragi Izletnikovci«, po- zabljate, od kod vaši osebni dohodki. Pozabljate, da ste v službi potnikov. Najbrž ste tudi pozabili, da je Logarska dolina zbirališče mnogih pla- nincev in turistov, poleg njih pa se ob nedeljah vrača v večje kraje tudi mnogo šolar- jev, študentov... Strah me je, da boste po- polnoma ukinili progo Celje- -Logarska dolina, če vam še kak šolarček počečka sedež. Pozdravljam vas z upanjem, da boste povečali kapacitete prevozov in prijaznost usluž- bencev. MIRKO BOSNAK in skupina planincev, Celje Priznanje zdravnici Zadnje čase pri iias pode- ljujemo zelo veliko različnih priznanj, nagrad, odličij, pohval. Mnoge od teh dobijo trenutno zaslužni. Za kakšno priznanje predlagam dr. Ve- ro Osojnik, ki je naša splošna zdravnica, zaposlena v Zdravstvenem domu Roga- ška Slatina. Je poročena, mati, gospodinja, negovalka, ki ima gotovo težave v druži- ni tudi zaradi ogromnega de- la, ki ga dnevno opravlja v zdravstvu. Ima bolno mamo in še težje bolno taščo. Ob vsem odgovornem delu opravlja še vsa domača hišna dela. Predlagam vam, da jo obiščete in o njej kaj napiše- te. Predlagam tudi, da se o tej zdravnici javno pohvalno izrazite. Ker vaš časopis lju- dje zelo radi berejo, bodo takšnega prispevka zelo ve- seli. Posebno veseli pa ga bo- mo njeni dolgoletni pacienti, saj se ji za njeno humano de- lo drugače ne moremo od- dolžiti. ALFONZ KOSER, Rogaška Slatina Preveč je zločinov v Novem tedniku sem pre- bral članek Peščica poslušal- cev, se zamislil in se odločil, da napišem o tem nekaj vrstic. Sredstva javnega ob- veščanja večkrat poročajo, o pretresljivih dejanjih krimi- nala in gnusnih zločinih. Takšnih, da človek za trenu- tek pomisli, kako lahko lju- dje v mirnem času storijo, kar pač so storili. Zadnja dva zločina v Celju sta najbrž vsakogEir pretresla. Žal pa jih je v državi še mnogo več. Ljudje se ob takih vesteh zgrozimo in se vsakokrat za- mislimo, kako bi bilo, če bi se to pripetilo v naši družini. Zamislimo se, kaj bi taki lju- dje počeli, če bi prišlo do voj- ne. Gotovo se ne bi borili za nas. V knjigi sem prebral sta- vek nacističnega zločinca Himmlerja, ki je dejal neka- ko takole - ko neka država propade, je treba počakati le, da na površje priplava sme- tana. Takrat pridejo takšne zveri do svojega posla in neusmiljeno morijo lasten narod. Tako je tudi bilo, spo- mnimo se le zadnje vojne. Povedati želim le, da so pri nas sodbe hudim zločincem vse premile. Najdemo zago- vornike, ki zločince na vse mogoče načine zagova^ajo in jih rešijo pred najhujšim. Zakaj torej le redki hodijo poslušat ticšne obravnave? Vsakdo že vnaprej dobro ve, da bo sodba mila. Pa si misli, kaj pa če me ta zločinec ne- koč na cesti vpraša, kaj sem takrat iskal na njegovi obravnavi? Hudim zločin- cem bi bilo treba soditi brez milosti, saj takšni ljudje ne sodijo v urejeno družbo. V. L., Laško Uredništvo: Veseli smo tega odmeva, ki odpira pomembno plat razmišljanja. Vendar s^i- mo, da ima vsakdo pravico do zagovora in da moramo v humani družbi, kakršno izgrajujemo, tudi prestop- nikom, torej tudi n^u^im zločincem - takšnim, ki so morili, omogočiti, da najde- jo pravo pot. V kolikor sp seveda tega sposobni ob na- ši skupni pomoči. To pa so že stvari, o katerih mora razsojati sodišče s pomočjo vseh strokovnjakov. Se enkrat težave s šolo Prebral sem odgovor vod- stva šole Vojnik na moje vprašanje zastavljeno v NT 29. 9. o težavah s šolo. Z od- govorom se ne strinjam, ker preveč pojasnjuje le njihovo gledanje na problem, navaja razne dogovore in sporazu- me v zvezi s prešolanjem na- ših otrok, pri katerem starši nismo sodelovali. Obide pa dejstvo, da še vedno stanuje- mo v Vizorah, Hrenovi, Vi- nah jn Lembergu in bomo tudi tu ostali. iSi je bilo bi- stvo vprašanja. Do šole Do- brna imamo okoli 4 km, do šole Vojnik pa najmanj 3 km več. - okrog 7 km. Ne pusti- mo se prepričati, da daljša vožnja učencev zmanjšuje stroške in da je v korist sta- bilizaciji. Ce bi se ravnali po nasvetu vodstva šole Vojnik, bi imeli naši učenci dve mož- nosti, a nobena ni v skladu s stabilizacijo, saj ne zmanjšu- je stroškov družbi in ne star- šem. Prva možnost: otroci bi morali najprej peš do Strmca, čeprav nekateri nad 4 km, tu bi vstopili na šolski avtobus, ki pripelje iz Socke in se z njim peljali še 3 km v šolo v Vojnik. Druga mož- nost: dobili bi vozovnice za redni avtobus Dobma-Voj- nik in se peljali z njim pri- bližno 7 km v šolo Vojnik (do Dobrne pa le 4 km). Tudi sam kot neposredni proizvajalec prispevam de- nar za izobraževanje in ni mi vseeno, kako se troši. V celo- ti se strinjam z ugotovitvijo vodstva šole Vojnik, da čas ni niti najmanj primeren, da bi si vsak po svoje, kar velja tudi za šolo Vojnik, krojil in širil pravico na račun drugih. Bralcem pa moram sporočiti veselo novico, da so zdaj naši učenci dobili vozovnice, ker je tako odločil odbor pri izo- br^evalni skupnosti Celje. Se vedno pa nima vozovnice učenec prvega razreda Bran- ko Borinc, doma v Hrenovi, za katero bi morala poskrbe- ti šola Vojnik. Problem vo- zovnic smo z delegatskim vprašanjem začeli na zadnji skupščini občine Celje, o tem so razpravljale DTO in KS Strmec. Sam pa v zvezi s tem vprašanjem ne mislim več razpravljati. DRAGOSLAV NIKOLIC, Hrenova Grajska razvalina je še vedno precej razsežna, čeprav v nekate- rih sestavinah toliko razsuta, da si moramo pri njenem opisu poma- gati s starimi tlorisi in upodobitva- mi. Grajski kompleks je sestavljen iz dvojnega predgradja in notra- njega gradu - sestavine si sledijo v^olž grebena grajskega hriba. Predgradje oblikujeta obzidana obora, ločena od okolice, med se- boj in od notranjega gradu z glo- bokimi obrambnimi jarki. Oblika oborov se prilagaja konfiguraciji zemljišča, pri notranjem so na ju- gov^odni strani vidni sledovi' okroglega obrambnega stolpiča. Obodno zidovje je že malone do- cela izravnano z notranjim nivo- jem zemljišča. Skozi obora je nekdaj držala pot do mogočnega portala notranjega gradu. Portal - njegova bogato profilirana podboja sta še ohranje- na - je bil urejen v vhodnem stol- pu, ki je zapiral dostop v notranje medzidje. Od tu je držala pot h grajskemu jedru. Jedro je imelo obliko kastela, pozidanega na ne- pravilni talni ploskvi. Notranjo ra- zvrstitev prostorov je tu komaj še čutiti. Vsekakor so večnadstropni trakti obdajali majhno, v času re- nesanse z arkadami opremljeno dvorišče, na katerem je bila tudi grajska cisterna. Pred leti so men- da našli celo ostanke cevi vodne naF>eljave, ki je prihajala s seve- rovzhoda. Na jugozahodnem vo- galu je bil v kastelno zasnovo se- kundarno vpet mogočen gotski okrogli stolp, ki je imel funkcijo bergfrida. Stolp, ki je danes dosto- pen tudi skozi pozneje prebito ste- no v pritličju, nekdaj pa je bil sa- mo iz notranjščine kastela, ima 2.70 m debele stene, v drugem nadstropju pa nastavke rebraste- ga oboka, ki kažejo, da je bila nek- daj tu grajska kapela. Iz tega pro- stora držijo v debelini stene ureje- ne, delno še ohranjene kamnitne stopnice v vrhnje nadstropje, ki je že zelo derutno. Grajsko jedro je bilo zlasti moč- no u^eno na južnem in vzho- dnem delu. Na vzhodu sta ga varo- vala okrogla stolpa, na jugu dvoj- no obzidje. Že zunanje od obeh obzidij je nastalo zelo zgodaj, saj ga njegova plastovita gradnja iz rezanega peščenjaka z značilnimi zgodnjegotskimi kamnoseškimi znamenji dovolj natanko oprede- ljuje. Zalog (Salloch), dvor, graščina Na položni vzpetini. Zaloška Gorica 16 pri Petrovčah. Občina Žalec. 1479 je Štefan Hohenvvarter pri- pojil sedem kmetij v Zalogu k svo- ji deželnoknežji gospoščini Ranš- perk, vendar se dvor takrat še ne omenja, kakor izrečno tudi ne 1672, ko je krški škof podelil grofu Hansu Schrottenbachu zaloško posest, ki je prej sodila k Freien- ber^ in si jo je grof postopno pri- dobil od Hohenwarterjev. Dvor je takrat pač že stal, saj ga je nekaj let pozneje upodobil Vischer. Schrottenbachi so ostali v posesti Zaloga dc poznega 18. stoletja, 1793 pa se kot njegov lastnik že omenja grof Anton Gaisruck z bližnjega Novega Celja. Nadaljnji lastniki so postali 1814 Kristijan pl. Leitner in še isto leto Johan Steinmetz, za njim 1831 njegov zet Alojz Jaut, 1846 Herman Schnit- zler pl. Lindenstamm, 1864 Adolf Maurer in 1871 Karel baron pl. Puthon. Puthoni so ostali v pose- sti dela graščine tudi še po zadnji vojni. Zdaj je že do kraja derutna stavba brez funkcije. Stavba, ki je nastala v 17. stolet- ju, se je do danes le malo spreme- nila. Ob predelavah na zač. 19. stol., verjetno med 1823 in 1828, je izgubila urni stolpič v osi nad prednjo fasado in svoja baročna portala, značaj fasad in zlasti okenskih odprtin pa se je prilago- dil novemu okusu. Devetosna stavba je enonadstropna, delno podkletena, pozidana na pravo- kotnem tlorisu. Na fasadi, ki je obrnjena proti dolini, ima kamni- ten portal, nad njim pa balkon z železno ograjo in trikotno čelo. Okna so v pritličju okrašena s pre- ^prostimi obrobami, v nadstropju 'so poudarjena s trikotnimi čeli. Podobno je oblikovana dvoriščna fasada, le da nima trikotnega riza- litnega čela in da v nadstropju ri- zaUtnega dela ni poudarjena s pa- rom kaneliranih pilastrov. Pritlič- je je obokano, nadstropje ravno stropano. Lesena oprema nad- stropnega dela je uničena. Ob stavbi je petosno, močno predela- no, dvonadstropno gospodarsko poslopje - kašča iz 17. stoletja, ne- koliko vstran je sočasna pristava. Park, ki je nekdaj obdajal ^aščin- sko poslopje, je razen nekaj platan večidel uničen, delno pa je ohra- njena aleja ob grajski poti. Na dvo- rišču je moderniziran, a že demoli- ran vodnjeik. Zalog, graščina ob koncu 17. stoletja i. n0veiwber 1983 novi teomk - stran 15 Ifeliki intervju poročali smo že o 15. sreča- ju pionirjev dopisnikov Slo- ki je bilo oktobra v lliofji Loki. Povedali smo tu- li, da se je pionirjem iz vse ;lovenije predstavil znani sli- kar Ive Subic. DARJA LU- ^ iz Šempetra je zabeležila fogovor Janeza Kajzerja s to- raHšem Subicem in nam ga joslala. Ive Subic je rojen v Hotov- jah, zdaj pa stanuje v Skofji [X)ki blizu OS Peter Kavčič. jCot pravi, je z vsem srcem sli- icar. - Dva slikarja ne vidita po- lirajine enako, slikata jo v ra- [ličnih barvah. Katera barva je vaša? Moje barve so tople (rdeče, rjave), pa tudi hladne (modre, sive) Rad imam zimo in plani- ne. Manj všeč mi je zelena barva. - Kaj najraje slikate? Zimo, kot letni čas, drugače pa veliko dela posvečam Po- ljanski dolini, kmečkim prede- lonii hribom, pa tudi vtisom in spominom iz partizanskega življenja. - Je kakšna stvar, ki je ni- ste naslikali? O, ja. Teh stvari je veliko. Ve- liko imam še načrtov, a se bo- jim. da mi bo zmanjkalo časa. Veliko skic imam. Vedno no- sim s seboj beležko in svinč- nik. - Blegoš ste naslikali že v vseh letnih časih. Zakaj ga to- likokrat upodabljate? To je ena najlepših gora v škofjeloškem pogorju. Poljan- ci pravijo, da jo mora vsak obi- skati vsaj enkrat na leto. Vča- sih slikam vzhod, zahod... Sli- kam jo tudi zato, ker smo se čeznjo vračali iz Dražgoške , bitke. - Kakšni ljudje so Po- Ijanci? Delavni, s trdimi rokami, za- sanjani v svoje hribe. So pa tu- di mehki, recimo Tavčar. V po- govoru so trdi in nepopustljivi. Zdravijo se z zdravilnimi zeli- šči. - Kaj mislijo o vaših sli- kah? Včasih slike ne razumejo. V glavnem pa čutijo, da je to nji- hova polarajina in so ponosni, da me imajo. V zadnjih časih rišem tudi freske na stene, kot sami želijo. Pred več sto leti je bila to poljanska tradicija in prav je, da se to ohrani. - Imate radi otroke? Kdo jih pa nima? Otroke sem imel zmeraj rad. Tovariš Ivo Subic je prijeten človek, ki se včasih rad pošali. Preden se je poslovil od nas, je obljubil, da bo še slikal, če bo mogoče, tudi za otroke. Deklica s fotografije . (Ob obletnici dogodka) Sprehajala sem se po šolskem hodniku in si zvedavo ogledova- la slike iz vojnih let. Tu objokani, tu mrki obrazi. Obstala sem pred večjo sliko še danes neznane de- klice. So jo fotografirali pred nje- nim odhodom v taborišče? Ali takrat, ko so jo iztrgali iz materi- nega objema? • Le kaj si je mislil ta ubogi otrok, sirota, stara 9 ali 10 let, ko so jo nasilno odtrgali od matere, očeta, bratov, sestra, ko je s culo na rami stala pred novim življe- njem? Krutim življenjem. Brez starševske topline, brez tople materine besede, ki bi jo zvečer uspavala in zjutraj prebudila? Ne, takšne besede dolgo ne bo slišala. Dolgo. Morda nikoli več. In kaj sta mislila njena starša? Jokala sta, prosila, obupovala, se zgražala, a kaj, ko so bila srca nacistov kakor ledene, nedostop- ne kepe. A kaj, ko sta slutila, da bodo očeta morda že naslednje jutro usmrtili,, mater pa odpeljali v taborišče. Zakaj tako? Zakaj? Uboga deklica! Objokana in s strahom je sledila Nemcem. Kaj jim je storila? Kaj so jim storili njeni starši? Kaj jim je storilo vse ljudstvo, da so planili mednje ka- kor drhal, ki hoče podjarmiti in uničiti vse, kar ne misli in ne go- vori kot oni. Je mar to, da ljubi svojo domovino zločin? Pionirji iz Polzele so zaen- krat najbolj vestni dopisniki te naše rubrike. Želeli bi si, da bi nas tudi iz drugih šol na kratko obveščali, kaj se doga- ja pri vas. S Polzele so prišle tele vesti: • ALEKSANDRA MARKO nam je sporočila: V nedeljo, 23. 10. smo se pla- ninci naše šole udeležili pla- ninske orientacije »Ponikva 83«. Organiziral jo je jamarski klub Črni galeb iz I^ebolda. Tekmovali so pionirji in pla- ninci. Naši planinci so dosegli več dobrih mest. • SONJA BEDEKOVIC pa piše, da so člani krožka OZN na OS Vere Slander na dcin OZN pripravili kratek pro- gram v domu oskrbovancev na Polzeli. • Sredi oktobra so si polzel- ski osmošolci ogledali proi- zvodnjo v Železarni Store, po- roča ALENKA MAROVT. Ko so se vračali domov, so se usta- vili še v Celju, kjer so si ogleda- li Muzej revolucije. • Alenka nam je sporočila, da sta OS Vere Slander in Dom oskrbovcincev na Polzeli okto- bra podpisala samoupravni sporazum o sodelovanju. »Učenci šole bomo skrbeli za kulturno življenje v domu, likovno bomo opremih njiho- vo zaklonišče. Oskrboveinci doma pa bodo pomagali pri urejanju šolske okolice.« Kdo ve, ali je živela do konca vojne? Ali ni morda v svobodi padla staršem v objem? Otrok... otrok z ukradeno mladostjo. Poslovila sem se, kakor da bi bila deklica živa. Pa saj je bila živa. Ce že ne med nami, pa v naših srcih. O, ta vojna. Zakaj? PETRA POGOREVC, 6. b I. osnovna šola CELJE Požarna varnost Oktober je mesec požarne var- nosti. Tovariš Krumpak nam je pripovedoval o požarni varnosti. Ljudje so največkrat sami krivi za nastanek požara. Bil je primer, da je gospodinja likala in imela prižgano plinsko peč. Zgodilo se je tudi, da je gospodinja prala z bencinom v zaprtem prostoru, kjer je bila tudi peč na trdo gori- vo. Eksplodiralo je. SVJETLANA BOZiC, 2. r OS KOMPOLE Mrtvi nam naročajo Ob glavni cesti teče žuboreč potoček. Čezenj vodi leseni most, ki pelje na jaso, kjer po- čiva mlad partizan. Večkrat ga obiščem. Stopam preko brvi in mislim nanj. Nekega dne se mi je zdelo, da sem ujela rahel še- pet: Nesrečnega dne sem se umi- val pri koritu v Lindeku. Nena- doma so se pojavili Nemci. Ujeli so me in odpeljali v doli- no. Mlado dekle me je izdalo in moral sem umreti v maju, naj- lepšem mesecu v letu. Umrl sem mlad, rad bi še bil živel. A umrl sem za svobodo naše do- movine in vem, da živim v srcih vseh, ki jim je svoboda draga. Med vami sem in srečen sem. Na spomenik je priletel pti- ček. Zmotil naju je, vendar sem še prebrala napis: V spo- min neznanemu junaku, ki je dal življenje za svobodo. Ko sem odhajala, se mi je zdelo, da sem slišala še naročilo: Čuvaj- te mir, svobodo, bratstvo... ANDREJA ROTOVNIK Narisala: IVANKA KODRIN OS STRANICE Dragi Novi tednilc Pozdravljamo te učenci novinarskega krožka OS Vita- nje. Sporočamo ti, da smo že pričeli z delom. Krožek imamo v torek od 16.-17. ure. H krožku hodi 10 učencev. Pišemo spi§e in pesmice. Sproti te bomo obveščali o vseh dogodkih v Vitanju in o naših veselih in žalostnih prigo- dah doma in v šoli. Sporočili ti bomo tudi vse zanimive in pomembne vesti, ki jih bomo izvedeli od staršev in drugih krajanov. S tem obveščanjem im^o veliko dela. Ko napi- šemo spise ali pesmice, nam jih najprej popravi tovarišica. Popravljene spise nato prepišemo. Zložimo jih v kuverte, nanje napišemo tvoj naslov in jih vržemo v nabiralnik. Nato nestrpno čcikamo, da izide Novi tednik. Najprej po- gledamo, ali je objavljen kakšen naš spis. Veseli smo, da imamo tudi učenci svoj kotiček v časopisu. Priejmi lepe pozdrave iz vznožja zelenega Pohorja. • Člani novinarskega krožka OS Vitanje Dragi pionirji! Hvala za vaše prijazho pismo. Predvsem vesela pa sem obljube, da boste tudi letos pridno pisali za naš Vrtiljak. Veseli me tudi to, da vam je naš kotiček všeč. Ce pa v njem kaj pogrešate, se oglasite s predlogi, kako bi ga naredili še pestrejšega in zanimivejšega. Lep pozdrav! Nadja 16. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Razgibana športna dejavnost y aornjem gradu niso zadovoljni z aktivnostjo krajanov Predsednik Partizana v Gornjem gradu je Zdenko Pumat, sicer RTV mehanik v Gorenju. Prej je živel v Novi Štifti, po preselitvi v Goi^i pad pa se je začel aktivneje ukvarjati tudi s športom in njegovo organi- zacijo. Tako že dve leti vodi društvo Partizan, ki je med najdelavnejšimi v mozirski občini. V društvu imajo sekcije: nogomet, košarka, rokomet, odbojka, atletika, namizni tenis in smučanje. Trenutno imajo sto članov, ki se udele- žujejo različnih trim akcij, resno pa se jih s športno de- javnostjo ukvarja okoli 40. S to številko po besedah pred- sednika Purnata seveda niso zadovoljni, saj si želijo, da bi sodelovala vsaj večina kraja- nov. Zlasti je premajhen od- ziv pri številnih trim akcijah, ki so namenjene prav vsem, ne pa samo nekaterim posa- meznikom. Letos so že organizirali trim akcije v sankanju, smu- čanju, streljanju, kolesarje- nju in hoji na Menino plani- no. Od športnih objektov imajo igrišče za male športe in nogometno igrišče. Pose- ben problem predstavlja biv- ši Sokolski dom, kjer je bilo pred leti zelo razvejano delo Partizana. Zdenko Pumat: »Bivši So- kolski dom je propadal, mi pa nikjer nismo dobili sred- stev, da bi ga obnovili. Ima- mo denarja komaj za redno dejavnost. Zdaj je dom ob- novil Elkroj iz Mozirja, ki bo imel v njem skladišče, čez kakšni dve leti pa bo tu ver- jetno nastal nov Elkrojev obrat za delavce Nove Štifte in Gornjega grada z zaselki. Zdaj pozimi za našo dejav- nost uporabljamo telovadni- co v osnovni šoli.« Nogometaši nastopajo v občinski rekreacijsld ligi. kjer pa vse skupaj poteka dokaj neresno, saj niso odi- grali jesenskega dela. Starej- še članice so združene v sek- ciji Lastovičke in vadijo en- krat tedensko, poleti zunaj, pozimi v telovadnici. Ukvar- jajo se prav z vsem, kar sodi k rekreaciji. Dvakrat teden- sko pripravljajo za vse kraja- ne rekreacijo, žal pa je odziv bolj pičel. Problemi? Zdenko Pumat: »Omenil sem že slab odziv pri trim akcijah in rekreacijski vadbi. Nimamo denarja. S kombi- jem nam pomaga naša delov- na organizacija Smreka, po- magajo nam gasilci in dela- mo pač, kakor se znajdemo. Nogometno igrišče smo do- bili lani pa imamo težave s kmeti, ki imajo tam zemljo. Je pa to igrišče za tri krajev- ne skupnosti Novo Štifto, Gornji grad in Bočno.« Zdenko Pumat se kljub težavam pohvali, da so pri- pravili tekmo v maratonski košarki dvanajst ur, da so občinski prvaki v malem no- gometu in da vsako leto ob čebelarskem prazniku pri- pravijo tradicionalno roko- metno srečanje med občin- skim pi-vakom in domačo ekipo. TONE VRABL Velenjčani(e brez dveli telcem četrte V 5. kolu II. zvezne lige so rokometašice Velenja odigrale komaj tretje sre- čanje in zabeležile drugo zmago v Skofji Loki proti Alplesu 21:15. Cefarinova je dala 7 golov. Velenj- čanke so z dvema neodi- granima tekmama vseeno na odličnem četrtem me- stu, v 6. kolu pa bodo igrale doma proti trenut- no desetemu Trogirju 73. V MRL ekipa Šoštanja ni igrala srečanja s Krškim, ker je preloženo na november. V 10. ko- lu bo Šoštanj igral doma s Splitom. Srečanje v republiški moški ligi med Minervo in Poletom je bilo včeraj (2. november), v 10. kolu pa bo Minerva igrala do- ma proti Usnjarju. Republiška ženska liga vzhod: Šmartno je izgubi- lo s Polano 17:13, mlada ekipa Velenja doma z Dravo 17:22, Radeče pa v Zagorju Izlake 23:19. Črna nedelja za ženski ro- komet, ki je ostal brez točk. Šmartno je tretje, Radeče osmo in Velenje deseto. 10. kolo: ŠMART- NO - Radgona, RADEČE - Beltinka in Polana - VELENJE. Uspešen nastop v Mariboru Na Iršičevem memorialu slo- venskih judoistov v Mariboru so trije celjski tekmovalci dosegli lep uspeh. V kategoriji do 86 kg je zmagal Marjan Fabjan, v nje- govi »bivši « kategoriji do 78 kg Fadil Imamovič, medtem ko je bil mladi Srečko Pliberšek v ka- tegoriji do 71 kg tretji. 16. memorial Ivo Reve Judoisti Ivo Reye Celje bodo v soboto, 5. novembra, ob 10.30 uri pripravili v športni dvorani Te- hniškega centra spominsko tek- movanje na svojega prvega tre- nerja in učitelja ter nosilca črne- ga pasu pri nas ing. Iva Reyo. To je že 16. memorialni turnir, ki bo potekal v sedmih kategori- jah in se točkoval tudi moštveno. Nastopili bodo najboljši sloven- ski tekmovalci ter gostje iz Za- greba in Avstrije. V Beograd in Subotico Hokejisti na ledu Cinkarne so dobro izkoristili proste dni in se pripravili za preostale tekme pr- vega dela prvenstva v državnem prvenstvu. Med tednom so pre- magali v trening tekmi Tivoli s 7:3. V soboto bodo igrali v Beo- gradu proti Partizanu in v nede- ljo v Subotici proti Spartaku, tri dni pozneje pa s.e proti Kranjsk' gori. J.KUZMa Pešec dobil vse partije Člani celjskega šahovskegj kluba so zmagali na mednarcKj. nem hitropoteznem turnirju v Wolfsburgu ^ Avstriji. V mo^tij konkurenci 10 klubov so zbrali 28,5 točk pred 4rugouvrščeni^ Zagrebom (28) in tretjim Juden. burgom (24X Za Celjane so nasto, pili Pešec, ki je zbral vseh 9 točk B. Stud (7), Bervar (7) in Pertinaf (5,5). M. K, Startali v malem zimsicem nogometu v nedeljo se je pričelo tekmo- vanje v zimski ligi malega nogo. meta. V šestih ligah sodeluje 72 ekip. Prijavljeni so vsi, ki nekaj pomenijo v igri na malih nogo. melnih igriščih. V prvi ligi so po. leg najboljših celjskih ekip Aškerčeve, Skavtov, Gaberja 39, Partizana Gaberja in Penala še nogometaši Velenje 77 iz Titove- ga Velenja. Igrali bodo v dvorani Golovec ob sobotah in nedeljah J. K Trim-team med poinnaiisti Veterani celjskega rokometa, igralci Trim-teama, so se uvrstili v polfinale pokalnega tekmova- nja Slovenije. To je na eni strani največje presenečenje in uspeh za celjske veterane, na drugi stra- ni pa znak za premislek vsem strokovnjakom v republiki. Za- kaj? Ce lahko veterani, ki se zbe- rejo enkrat ali dvakrat na teden na rekreaciji, premagajo v osmi- ni finala republiškega ligaša Sev- nico in v četrtfinalu še Veliko Nedeljo, pravtako iz vrst republi- ških moštev, potem je to tudi znak za »prepih«. Je torej Trim- team toliko boljši ali pa je kako- vost v slovenski ligi padla? Poleg Trim teama bodo v polfi- nalu igrali še zmagovalec sreča- nja Aero - Šoštanj, Kolinska - Slovan in Lipa. V srečanju prot Veliki Nedelji je bil junak sreča- nja Žarko Presinger v golu, ki je s svojimi obrambami potrdil, da bi še lahko pomagal tudi prvi ekipi Aera. Ob njem so se odliko- vali igralci v polju Guček 12, Po- valej 6 in Kavčič 7 zadetkov. J. KUZMA V petelc s Kolinsko Slovanom Rokometaši Aera kljub preki- nitvi državnega prvenstva ne po- čivajo in se redno pripravljajo na nadaljevanje, ki se bo začelo 12, novembra z Medveščakom v Za grebu. V okviru priprav se bode jutri, v petek, srečali v dvoran: Golovec s Kolinsko Slovanom is Ljubljane, Tekma bo ob 19. uri ir prva po podpisu sporazuma o te snejšem sodelovanju med vodil nima slovenskima rokometnimi centroma. Bajde Cebla na državnem prvenstvu V Kranju se je končalo 33. di žavno prvenstvo v kegljanju z ženske, kjer so nastopile tuc predstavnice KK Celje. Najbol; šo uvrstitev je dosegla Lojzk Bajde, ki je osvojila 4. mesto 82 (404, 420) ter pri tem za zmage valko, svetovno prvakinjo Pei manovo, zaostala le za 12 keglje^ Tanja Gobec je bila deseta (808 Jožica Seško štirinajsta (804) i Tončka Pečovnik petnajsta (802 Tekmovalke so bile izredno izi načene, saj so bile na posame; nih mestih razlike le za kegelj. T Druga zmaga košarkaric Rogaške V 3. kolu II. zvezne lige so k šarkarice Rogaške doma doseg tesno, vendar nadvse pomembr zmago, ko so pred okoli 200 gl dalci premagale ljubljansko Ilii jo 61:60. Največ košev so dale \ rantova in Pajenkova po 16 t Cuježeva 14. Po 3. kolu je Rog ška s štirimi točkami na 4. mes med desetimi ekipami, kar je novinke v tej ligi spodbuden z četek. V 4. kolu bo Rogaška g stovala v Lavčeviču, ki je z dv ma točkama na 8. mestu. Republiška liga: Iz treh tekem so trije predstavniki celjskega območja iztržili 50 odstotkov točk ali tri. Majhen derbi, ki si ga je ogledalo kar 500 ljudi na igrišču Skalna klet, je dobil vodeči Maribor proti Kla- cSvarju prepričljivo s 5:0. Razočarali so nogometaši Smartnega, ki so doma igrali komaj 1:1 (strelec Pod- vratnik v 86. minuti iz 11 metrovke, medtem ko so do te minute gostje celo vodili) s Primorjem. Edino tesno zmago 2:1 (strelec Boško\dč 2) so dosegli nogometaši Rudarja (TV) proti Vozilom. Lestvica po 10. kolu: 1. Maribor 18, 2. Rudar (TV) 18, 9. Šmartno 8,13. Kladivar 6 točk. Pari 11. kola: Triglav - KLADIVAR, Izola - ŠMARTNO in Železničar - RUDAR (TV). Vzhodna liga: Nepričakovan in nepotreben spodrs- ljaj so si v 9. kolu privoščili na domačem igrišču nogo- metaši Dravinje, ki so do tega kola vodili. Premagala jih je ekipa Brežic 3:1 ter jih zamenjala na vrhu. V lokalnem derbi ju je Steklar doma premagal Elkroj 3:1. Lestvica po 9. kolu: 1. Brežice 14, 2. Dravinja 13, 9. Steklar 8, 10. Elkroj 6. 10. kolo: Elkroj - Dravinja in Fužinar - Steklar. TV Jesenski prvak je ekipa Ferralita, kjer stojijo od leve proti desni Rade Dokič, Zvone Urankar, Branko Novak in Pero Šekič, spredaj pa Ivan Povše, Dragan Jukič, Ivek Mavrek (tudi najboljši strelec) in Franc Gorišek. Manjkajo Vaško Temov, Drago Novak, Enes Pajič in Roman Kunstek. Foto: LJUBO KORBER Tretja zmaga košarkarjev Libele Po zadnjem uspehu nad košarkarji Železničarja iz Sa- rajeva v domači dvorani Te- hničnega centra so košarkar- ji Libele že na drugem mestu v I. B zvezni ligi! Tako poča- si, vendar vztrajno izpolnju- jejo obljube pred začetkom prvenstva, da v tej ligi ne bo- do samo opazovalci, ampak' se bodo borili za najboljša mesta tik pod vrhom. Zadnje srečanje si je ogle- dalo kair 1000 ljubiteljev ko- šarke, ki so videli zasluženo zmago domače ekipe nad borbenimi gosti 100:90 (48:45). Zlasti dobro so Celja- ni igrali v II. polčasu, ko so že vodili za 18 točk. Vsi so pričakovali katastrofo go- stov, ko so domačini popu- stili, Železničar pa je to izko- ristil za omilitev poraza. Li- bela: <3ovc 8, Gole 32, Pro- dan 4, Tovornik 26, Aničič 2, Mirt 24, Kahfedžič 4. Po 4. kolu vodi brez poraza Ra- dnički, ki je edini v 1. kolu premagal Libelo na svojem igrišču. Libela je s 6. točkami druga, po šest točk pa imata tudi MTT in Kombinat. V 5. kolu gostujejo Celjani v Tu- zli proti Slobodi Dita, ki je trenutno z dvema točkama na predzadnjem mestu. Ali je to nova možnost za nov par celjskih košarkarskil-i točk? Prav gotovo je in ko- šarkarji Libele jo bodo po- skušali izkoristiti ter obdrža- ti najtesnejši stik z vrhom. TV^K Jesensicf prvalc elilpa Ferralita Končan je jesenski del li- ge v malem nogometu v krajevni skupnosti Žalec, kjer nastopa dvanajst ekip. Jesenski prvak je nepriča- kovano, vendar zasluženo postala ekipa Ferralita, ker si je Manchester v zadnjih dveh kolih privoščil spo^- Ijaja, kar ga je stalo prvo mesto. Izredno razpoloženi so bili strelci, ki so v vseh tekmah dosegli 725 golov. Največ go- lov so dali igralci Manche- stra 51, najmanj pa so jih pre- jeli Sokoli 15. Najbolj disci- plinirana je bila ekipa Re- kreacije, ki ni imela nobene- ga izključenega igralca. Naj- starejši igralec je bil Adi Ar- zenšek (tudi znani slikar) 52 let, ki je dal tudi pet golov. Poprečna starost ekipe je bi- la 42 let. Najbolj nediscipli- nirana je bila ekipa Juteksa, pri kateri je morala disciplin- ska komisija enega igralca celo izključiti do konca pr- venstva. Najboljši strelci: Mavrek (Ferralit) 20, Herič (Flamengo) 19, Sarlah (Manchester) 17 itd. Vsi so- dniki so dobro vodili tekme pa čeprav med njimi ni bilo nobenega izprašanega sodni- ka. Sodili so brezplačno. Lestvica po jesenskem de- lu: 1. Ferralit 18 točk, 2. Manchester 16, 3. Sokoli 16, 4. Partizan Žalec 14, 5. Fla- mengo 11,6. Rekreacija 11,7. PM Žalec 10, 8. Sušil de Bra- sil 10, 9. Cosmos 7,10. Juteks 6, 11. Gradnja 6 in 12. Borut 6 ( -Dtočk. Najbolj zaskrbljujoče je, da se pojavlja vse več nogo- metašev, ki včasih gojijo vse drugo, samo športne igre ne. Zato je tudi disciplinska ko- misija imela veliko dela. Ce spomladi ne bo bolje, bo tre- ba največje povzročitelje ne- reda odstraniti s tekmovanja ali pa celo ligo ukiniti. To pa bi bilo verjetno škoda zaradi vseh ostalih poštenih rekrea- tivcev. GREGOR CULK VII. turnir veteranov v rokometu Tudi letos bo Rokometni klub Trim-tim pripravil zdaj že VII. turnir veteranov v ro- kometu. To pomeni, da bo znova mogoče videti številne nekdanje odlične slovenske rokometaše, ki so po različnih ekipah nav- duševali s svojo privlačno i^o. Med njimi bo tudi nekaj bivših državnih reprezentan- tov. Čeprav ti veterjini niso več rosno mladi, pa tudi na »teži« so že pridobili ne pomeni, da ne znajo prikazati lepe igre, ki navdušu- je. Nasprotno, kar so dokazali že v prejšnjih podobnih turnirjih. Letošnji bo v soboto, 12. novembra v dvo- rani Golovec in Tehnični šoli. Pravico na- stopa imajo letniki 1953 in starejši, ki niso v letošnjem letu nastopili za klube II. republi- ške lige ali višjih lig. Pričetek turmrja bo ob 9. uri v obeh dvoranah, finalni del pa takoj po končanih predtekmovanjih v dvorani Golovec. Prijavljene ekipe bodo glede na lanske dosežke razdeljene v štiri skupine. Organizator pripravlja tudi več nagrad za najboljše ekipe in posameznike. Med daro- valci nagrad je tudi Rokometna zveza Slo- venije za memorial bivšega predsednika To- ša in sodnika Krena. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal, ki ga podarja ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje! Organizator je pripravil še eno zanimivost: vsi, ki si bodo ogledali turnir bodo lahko po njem tudi strelj^ sedemmetrovke. Najbolj- še čakajo lepe nagrade. T. VRABL . november 1983 novi tedmk - stran 17 • Perutnina je vse bolj cenjena in iskana. To potr- jujeta tudi dve tatvini, ki sta se v preteklih dneh zgo- dili na Lopati in na Parti- zanski cesti v Celju. J. P.-ju je neznani lisjeik ukradel pet kokoši, S. B.-ju pa kar dvanajst nesnic. • Nekdo je nadvse do- miselno rešil svojo skrb okrog krašenja grobov ob 1. novembru. Namesto, da bi se gužval v cvetličarnah ali na tržnici, si je postregel kar sam v rastlinjaku v Medlogu. Ker pa ni bil čisto prepričan, ali so v tem rast- linjaku že uvedli samopo- strežni način prodaje, je vse to opravil na skrivaj po- noči. Najbrž je s cvetjem dobro založil tudi vse znan- ce in prijatelje, saj je odne- sel kar 250 krizantem. • Brata F. in S. S. ljubita pustolovščine in v četrtek sta si privoščila prav ra- zburljivo popoldne in ve- čer. Najprej sta se z alkoho- lom dobro podložila na Svetini in potem nadaljeva- la popivanje na Celjski ko- či. Proti 18. uri jima je pija- ča že pošteno ogrela kii in srce in veseljaška brata sta si dala duška z razbijanjem steklenine in stolov. Očitno se jima je zdelo za malo, da pri drugih gostih nista po- žela posebnega navduše- nja, zato sta se odpravila v posebno sobo, kjer je sede- la vesela družba. Ko se tudi ti niso posebej zmenili za- nju, ju je pošteno razjezilo. Potegnila sta prt z njihove mize, potem pa se lotila dveh gostov, ki sta jima menda šla še prav posebej na živce in ju hudo ranila. Tako razpeta se nista ustrašila niti miličnikov, ki so ju prišh pomirit. Zato so ju pridržali v prostorih za iztreznitev, kjer ju je ob mi- sli na zagovor pri sodniku za prekrške in na sodišču pogum nekoliko minil. • Pregovor »Kdor ne de- la, naj ne je« po sledečih dogodkih sodeč ne drži več tako kot svojčas. O tem sta se dobro prepričali dve go- spodinji, ki sta mnogo ur trdega dela posvetili vlaga- nju sadja in zelenjave, do- brot pa ne bosta mogli po- jesti, saj se bosta z njimi mastila neznanca, ki sta jih izmaknila iz njunih kleti. No, resnici na ljubo, nekoli- ko sta neznana zmikavta vendarle »delala«, saj sta morala vlomiti v klet. • Kdo ve, kaj se je oseb- ni avtomobil, last F. J., ki je bil parkiran na trgu V. kon- gresa zameril neznancu, vsekakor je moral biti hudo besen nanj, saj ga je pošte- no obrcal. Kakšne so posle- dice na njegovi nogi ni zna- no, na avtomobilu pa se po- zna udrtina njegovega čev- lja. Kazni za roparsico četverico yišle sodišče upoštevalo le pritožbo Ludvika Rajha Celjsko temeljno sodišče je že pred časom obsodilo štiričlansko skupino za kaz- nivo dejanje ropa. Stanislav Zacirkovnik star 36 let, Lu- dvik Rajh, star 23 let. Drago Ojsteršek, star 25 let in Voj- ko Starovasnik, star 27 let so se že v Celju dogovorili, da bodo oropali starejšo ženico, ki je živela v osamljeni hišici pri Ponikvi. Zvečer so se odpravili tja in nasilno vdrli v l^šo. Med- tem ko je Starovasnik stražil, sta Rajh in Ojsteršek vlomila v klet, potem pa skupaj z Za- cirkovnikom prišla v stano- vanje. Zenico so našli pri lu- ščenju fižola, ji z ruto zvezali roke in noge in začeli prei- skovati stanovanje. Ker niso našli denarja, so prestrašeno starko spet osvobodili vezi, in ko je ta skušala denar skri- ti v žep predpasnika, so ji ga vzeli. Našli so 12 000 dinar- jev in vzeli še torbico s srebr- nino, verižico in pozlačeno verižico. Potem so ženico spet zvezali in ji zmašili usta, da ne bi mogla kričati ter odšli. Med potjo so si plen razdelili. Temeljno sodišče je Zacir- kovnika za stoijeno dejanje in še dve prejšnji kaznivi de- janji obsodilo na skupno ka- zen 6 let in 4 mesece zapora, Rajha na tri leta in 6 mesecev zapora, Ojsterška na pet let in 4 mesece zapora in Staro- vasnika na 4 leta zapora, pri čemer je preklicalo pogojno obsodbo, ki so mu jo izrekli v prejšnjih kazenskih po- stopkih. Obsojenci bodo mo- rali tudi povrniti škodo nji- hovi žrtvi, Zacirkovniku in Ojsteršku pa so izrekli tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov. Višje sodišče, ki je obrav- navalo pritožbe zagovorni- kov, je ugodilo le pritožbi Rajhovega zagovornika in je Ludviku Rajhu znižalo ka- zen na tri leta zapora. Pri tem je upoštevalo, da gre za člo- veka, ki je zašel v težave za- radi trenutnih neurejenih razmer. Vse ostale pritožbe je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo kazni, ki jih je izreklo temelj- no sodišče. NADAKUMER Uboj na Vrliu nad Lašicim Pri FRANCU KNEZU, 49, na Vrhu nad Laškim so ponoči iz sobote na ne- deljo igrali karte: sosed in Knezova podnajemni- ka FRANČIŠKA in njen sin VIKTOR BRATEC. Med igranjem pa so se sprli in Knez je vse napo- dil iz hiše ter se odpravil v sobo Bratečevih z mo- torno žago uničevat po- hištvo. Viktor Bratec je stopil v sobo, da bi mu to preprečil, takrat pa ga je Knez nekajkrat zabodel z nožem. 18-letni Viktor Bratec je že po nekaj mi- nutah umrl. tibiažena obtožnica Iz obtožite Izpadla dva ropa Hamdija Dizdarevič, 23, Ahmet Baltič, 28, in 2eljko Adžič, 23, so se na temelj- nem sodišču v Celju zago- varjali za precej hujša kaz- niva dejanja, kot se zdaj glasi prvostopenjska sodba. Vsi trije začasno stanujejo v Celju, Dizdarevič je bil v zadnjem času brez zaposli- tve. Dizdarevič je obsojen na enotno kazen eno leto in 5 mesecev zapora, Baltič na 10 mesecev, Zeljko Adžič pa na 10 mesecev, pogojno za dobo dveh let. Tak izrek ksizni je sledil spremenjeni obtožnici javnega tožilca, sodišče pa je tudi še samo, skladno z zako- nom, ublažilo obtožbo. Adžič je bil tako kaznovan le za tatvino na predrzen na- čin, ne pa tudi, da je skupaj z Dizdarevičem oropal maja letos v Celju M. M. Dizdare- vič je bil obsojen za tatvino nove obleke in ne za rop - prav tako na škodo M. M. - skupaj z Baltičem pa sta kri- va, da sta zagrešila rop in si- cer sta prav tako maja letos zvabila V. 2. v temen del Ce- lja, ga napadla in oškodovala za 16 tisočakov. Adžiču so iz obtožnice črtali še rop, ki naj bi ga zagrešil febru^a letos in sicer pri vojašnici na Mari- borski cesti v Celju. Tam naj bi okoli polnoči zagrabil A. I. in mu segel v žep po denar. Napadeni pa je bil močnejši in je fanta prijel. Ko je hotel poklicati milico, pa se mu je ta izmuznil in izginil v noč. Znižana iiazen Višje sodišče v Celju je zni- žalo kazen, ki jo je Temeljno sodišče v Celju izreklo Bori- su Vinterju iz Slovenskih Konjic. Sodišče je ugotovilo, da je sam ali v skupini zakrivil več kaznivih dejanj in je bil ob- sojen za dve kaznivi dejanji goljufije, dve kaznivi dejanji velike tatvine, kaznivo deja- nje tatvine, prikrivanja in ve- like tatvine skupaj z ostalimi na 6 let zapora. Višje sodišče je upoštevalo Vinterjeve zdravstvene teža- ve in skrb za družino pa tudi to, da ima težave z alkoho- lom, saj je sodišče že na prvi stopnji izreklo varnostni ukrep zdravljenja zaradi al- koholizma in mu znižalo ka- zen na 5 let in štiri mesece zapora. N. K. Priklopnik zaneslo v \BVO v Prožinski vasi je voznik to- vornjaka s priklopnikom DU- ŠAN STEGEL, 32, iz II. Bistrice 50 m pred seboj zagledal konjsko vprego in močno zavrl. Pri tem je prikolico zaneslo v levo. Takrat sta iz nasprotne smeri pripeljala z osebnima avtomobiloma DA- UBOR LJUBIC, 57, iz Zagreba in FRANC STRUKEL, 40, iz Domžal • ter trčila v priklopnik. Pri nesreči, pri kateri je škode za 300.000 dina^ev, sta se težje rani- la voznik Ljubič in njegova so- potnica. Nepreviden pešec Po Šaleški cesti v Titovem Ve- lenju je vozil z osebnim avtomo- bilom MATJAŽ POTOČNIK, 28, iz T. Velenja. Blizu križišča s Sta- netovo ulico pa je z njegove leve strani nenadoma stekel čez cesto MIRSAD PALKIC, 19, iz T. Vele- nja, katerega je voznik zbil. Pal- kič se je pri pacu hudo telesno poškodoval - ima zlomljeno ključnico. Umrl v bolnišnici Enajst dni po prometni nesreči je v celjski bolnišnici umrl MAR- TIN LESJAK, 87, iz Zg. Kostriv- nice. Lesjaka, ki je hodil peš iz Kostrivnice proti Rogaški Slati- ni, je zbil voznik kolesa na po- možni motor J02E VERBEK, 22, iz Sp. Negonj. 4 mllilone škode pri požaru Na pogorelem gospodarskem poslopju in stvareh, ki so bile v njem shranjene, v Dobjem pri Lesičnem, je škode za 4 milijone dinarjev. Poslopje, ki je last Franca Hočevarja, je zgorelo naj- verjetneje zaradi samovžiga, ali zaradi dotrajale električne nape- ljave, kar pristojna komisija še ugotavlja. Smrtna poškodba pri delu JANEZ BREZNIKAR, 45, iz Jag- njenice je pred domačo hišo vključil mešalec za beton in, ko se ga je dotaknil, ga je ubilo. Ugotovili so, da je električni tok prebil iz vtičnice preko kabla na mešalec. 18. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te HOROSKOP • OVEN 20.3.-20.4. v tem tednu pričakujte veliko družabnih stikov. V glavnem bodo srečanja ugodnega značaja, pričakujte pa še nekaj nesporazumov, zaradi stvari, o katerih bi morali molčati. Denarno stanje bo boljše. Ne storite drugim tistega, kar tudi vam ni všeč. Nervoza. • BIK 20.4.-21.5. Srečanja z novimi ljudmi vam bodo prinesla več veselja, kot ste pričakovali. Čeprav je počutje ugodno, se boste jezili zaradi nečesar, kar bo »skuhala« znana oseba. Bodite odločni in pokažite, kaj hočete. V ljubezni nič novega. • DVOJČKA 21.5.-21.6. Ugodno obdobje se izteka. Počutili se boste boljše, ker ne bo neso- glasij z okolico. Izogibajte se velikih načrtov in nalog, ki so vezane na riziko. V zvezi s osebnim načrtom se posvetujte z osebo, ki ji zaupate. Se malo in dosegli boste cilj. Polni ste energije. • RAK 21.6.-23.7. Nekatere nejasnosti bodo prisotne še v tem tednu. Bodite potrpež- ' Ijivi in ne ukrepajte ničesar. Potovali boste. Izogibajte se osebam, od katerih ste kakorkoli odvisni. Mogoči so nesporazumi in spori. Pre- pričajte partnerja, da so vaši nameni čisti. • LEV 23.7.-23.8. Ugodno obdobje je za vami, zato boste morali vložiti v delo več energije. To vas bo jezilo, čeprav brez pravega razloga. Srečali boste ljudi, ki bodo pomembni za naprej. Denarno stanje je dobro. Se boste imeli lepe priložnosti. • DEVICA 23.8.-23.9. Poslovno življenje bo še uspešnejše kot doslej, toda pazite, da ga ne združite z osebnim. Novo nalogo rešite sami, tako da ne boste odvi- sni od drugih. V osebnem življenju bodite popustljivejši in z denar~ jem previdnejši. Kmalu se bo zgodilo tisto, kar bi se že moralo. • TEHTNICA 23.9.-23.10. -3- Obdobje je brez bistvenih sprememb, vendar bi napetosti lahko povečale. Zato se izogibajte večjim nalogam. Izogibajte se tudi ose- bam, ki vam niso všeč. Razočarani boste in to prav od oset>e, s katero ste pogosto. Razmišljajte, kako boste reagirali. • ŠKORPION 23.10,-22.1li Obdobje je ugodno še naprej. Srečanja z različnimi ljudmi se bodo končala dobro, in bodo prinesla le ugodje in koristi. Ob koncu tedna bo neko sporočilo spremenilo odnos do starejšega sorodnika. Verje- mite, da se bodo stvari še ponovile. Polni ste energije. • STRELEC 22.11.-22.12. Obdobje pred vami je mirnejše od prejšnjega, vendar boste kljub temu zadovoljni. Med tednom boste dobili sporočilo, ki ne bo pri- jetno. V kolikor vas bo, prizadelo ostanite hladni. Denarja bo več. Sreča je z vami in nekdo vedno misli na vas. m KOZOROG 22.12.-20.1^ Obdobje pred vami je ugodno. Zato živite mimo in sproščeno. To stanje bodo poskusili narušiti, vendar vi tega ne boste dovolili. Bodite odločni in dosledni, če želite doseči uspeh. Nenadoma se bo ponudila dobra priložnost • VODNAR 20.1.-19.2^ Pred vami je ugodno obdobje, brez vznemirjanj, pa tudi brez večjih nalog. Srečevali boste ljudi, ki jih imate radi. V glavnem se boste počutili dobro. Pazite na denar, še posebno pri velikih investicijah. Bodite pazljivi, ko boste nekaj predlagali. • RIBI 19.2.-20.3^ Na določenem področju se stanje popravlja, drugje pa ostaja isto. Z delom boste zadovoljni, ne pa s vsemi stiki. Prišlo bo do nesoglasij zaradi stvari iz preteklosti in zaradi trenutnega stanja. Izvlekli se boste seveda s pomočjo nasvetov. Niste srečni v ljubezni. 1. Čeprav danes poznamo cel kup insekticidov ter zastrupljamo žuželke celo z letali, še vedno ne moremo uni- čiti velikanskih rojev pčtujočih kobi- lic. Kakor je možno razbrati iz starih napisov in legend so ti še danes prav takšna nevarnost, kot pred več tisoč leti. V letih 1873 do 1875 so prišli roji kobilic celo v Nemčijo. V letih 1879 do 1880 so morali v južni Rusiji zaklepati pred njimi vrata, ceste so bile nepreho- dne, kruha niso mogli peči, ker so bile peči polne kobilic. V stepi ob Donu niso mogli voziti vlaki, saj so se kolesa vrtela po obilju mrčesa kot po kolo- mazu. Leta 1955 je val kobilic, dolg 250 km in širok 20 km, prekril južni Maroko. V petih dneh so kobilice požrle 7000 ton pomaranč, se pravi 60 ton na uro. Da so popravili škodo so potrebovali pet let. Leta 1966 so za zavarovanje farm- skih področij v južnoafriški pokrajini Oranje porabili 250 milijard starih di- narjev. Znanstveniki poznajo več deset ti- soč vrst kobilic, vendar jih gre na pot le nekaj vTst. Ali veste koliko vrst potujočih ko- bilic poznamo? 2. Nekoč je živel v Franciji vitez, ki je slovel po svoji duhovitosti, še bolj pa po svojem dolgem nosu. Bil je tudi izvrsten mečevalec, kar je rad dokazal vsakemu, ki se je poskušal norčevati iz njegovega nosu. Imenoval se je Cyra- no de Bergerac. Kaj mislite, ali je naš Cyrano z veli- kim in dolgim nosom kaj bolje vonjal kot mi? Naj takoj povemo da ne. Dolg ali kratek nos je za vonj vseefio. V vseh nosovih na svetu je enak vonjalni or- gan. Za vonjanje imamo v nosni sluznici čutnice, ki so z živcem povezane z vo- njalnim centrom v možganih. Kakor hitro kaj vonj razdraži vonjalno čutni- co, ta to takoj sporoči možganom. Sele ti ugotovijo kaj sploh vonjamo in ali je vonj prijeten ali ne. Ali veste če vonjamo samo pri vdi- hu alu tudi pri izdihu? 3. Britanska vojska je 23. oktobra 1942 začela silovito bitko v Afriki in jo 2. novembra zmagovito končala. Poleg nemškega poraza pred Stalingradom, je ta poraz pomenil preokretnico v drugi svetovni vojni v škodo Hitlerje- ve Nemčije. Ali veste pri katerem kraju se je bila omenjena bitka? ODGOVORI: 1. Poznamo 5 vrst potujočih kobilic (teh pet je vsaj najbolj nevarnih). 2. Vonjamo samo pri vdihu. 3. Pri E1 Alameinu. november 1983 novi tednik - stran 19 adel je Savinjski medved je končno padel. Pravijo, da se J na »sedmini« zbralo toliko lovcev, da je kaj. Če bi jih tudi prej bilo na jagah toliko, bi ga erjetno že prej položili na dlako. Celjski rokometaši niso že nekaj časa iz- gubili niti ene prven- stvene tekme. No, prvenstvo pa se bo zdaj spet nadalje- valo... Zdaj, ko pravijo, da se je ozračje v Celju le popravilo, bodo po me- stu postavili kar deset hišic za ugotavljanje onesnaženosti ozračja. Pa Ja kdo ne pričaku- je, da se bo stanje spet poslabšalo?! Izpovednost premier čeprav nekateri menijo, da naši domači filmi nimajo prave izpovednosti, trdimo, da to sploh ni res. Samo poglejte, kaj nam povedo že samo neka- teri naslovi filmskih del. ki jih lahko vidimo v spo- redu Tedeefa! Že samo iz njih je mogoče narediti cel nov filmski scenarij. Prej, ko bo EVA v BALKAN EXPRESSU začutila DIH in VONJ TELESA in prej ko bo lahko ob VONJU POLJSKEGA CVETJA razmišljala o UUBEZEN- SKEM PRIMERU POŠTNE USLUŽBENKE, ji bo CI- FRA MOŽ dal čutiti NEKAJ VMES. Ko je spoznala, da jo tudi to ne bo pripeljalo na MEDENI MESEC, je začela modrovati: PAMET V ROKE, KO BOŠ V DRUGO USTVARJAL SVET. Drugače bodo tole, kar se je zgodilo z mano, vsaj TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI. Je pa res žalostno, da nas lahko le še tak dan reši depozita. Združevalne ežave v mozirski občini ni prav nikakršnega preve- likega navdušenja za združitev Turista in Savi- nje. Pa bi človek predvide- val, da ne bo tako. Saj je laka združitev kar na- ravna. Voda tam namreč še ni onesnažena, zato bi Savinja morala privab- ljati turiste. Množičnost Zimska olimpiada v Sarajevu bo prišla v zgodovino gotovo tu- di po tem, da pri njem množično sodelujemo skoraj prav vsi Jugo- slovani. Če ne drugače vsaj s plačeva- njem dodatnih poštnih znamk. Čudno v Rogaški Slatini je bilo konec pre- teklega tedna posvetovanje varstve- nih inženirjev in tehnikov. Tudi na njem so ugotovili, da je pri nas še vedno preveliko nesreč pri delu. Nekaterim se zdi to čudno, ko pa vendarle pravimo, da tako malo de- lamo. Minil je mesec varstva pred požari. Marsikje pa še kar tli! KAR SMO V NARAVI VČASIH POČELI, ZDAJ SO PRI KINU NASE PREVZELI. NJIM PA POMAGA ZDAJ ŠE TEVE, SAMO DA ČLOVEK ZADOSTI VE! 20. stran - novi tednik GMID 3. november Obleka za vsakdan Obleka je pomemben del vsakdanje garderobe. Oble- ke, sem spadajo tudi krila, se bodo zapenjale z asimetrič- nimi gumbi, pri strani ali po- prek obleke ali na ramenu. Veliko je tudi netopirastih rokavov, predvsem na blu- zah in pleteninah. Krila so lahko ozka ali pa bo- gato nabrana, ovijajoča. Oz- ka krila so krajša, segajo ma- lo nad koleni, široka pa sega- jo do meč. Pripravlja Dušica Sorn Posebneži Vsak konjiček je po svoje zanimiv, tako tudi vezanje umetnih muh, še posebej če jih ribič ne ve- že samo zaradi ribarjenja, temveč tudi zaradi vese- lja in želje po spoznava- nju narave. Že s tem, ko veže umet- ne muhe, je za večino lju- di nekaj posebnega, saj o muharjenju kot ribiško športni panogi prav malo vedo in spremenijo svoje slabo mnenje šele takrat, ko vidijo da se z umetno muho dajo uloviti prav čudovite postrvi. Ce pa naš ribič veže umetne muhe iz veselja, potem pa je nekaj posebnega tudi za svoje sotovariše, ki se na ribarjenje še kar spoz- najo. Zakaj? Piše Ignac Jevnišek Najprej zaradi potreb- nega znanja. Ure in ure presedi ob knjigah ter proučuje žuželke in ker je pri nas tovrstna literatura siromašna, mu ni žal de- narja za nabavo tujih knjig. Ure in ure dolgo lo- vi, z mrežico v roki, razne enodnevnice, mladoletni- ce, prodnice, komarje, kobilice, čmrlje, hrošče in slične žuželke, jih doma opazuje pod lupo, šteje krvne žilice na perutnič- kah in jih tako prepozna- va ter uvršča v skupine. Nekaj posebnega je tu- di zaradi svoje želje, da veže muhe čimbolj popol- no. Ce potrebuje petelinje pero posebne barve, mu ni žal ne časa ne denarja, da dobi ustrezen petelinji skalp. In če v sto let sta- rem receptu za vezanje modrokrile zelenke (se- daj ve, da se ji latinsko reče Ephemerella ignita), torej če v receptu piše da mora to enodnevnico zve- zati s pomočjo zelene tjul nove dlake, potem v iska- nje vključi vse znance, tu- di v tujini vse tja do Eski- mov. Pa tjulnova dlaka ni edino »čudno« gradivo za vezanje umetnih muh. Pri neki nimfi mora upo- rabiti raztegljivo gumo preservativa, v predzad- nji številki revije RIBIC pa je opisana takoimeno- vana Fratnikova puhov- ka, ki je zvezana iz peres ki rastejo okoli zadnjice domače race in ji Nemci pravijo kar »ritna muha«. Za posebneža ga lahko imamo tudi zaradi skriva- nja svojih spoznanj, saj jih razkrije le nekaterim prijateljem. Prav skriv- nostno se ti nasmehne če ga vprašaš s katero muho tako uspešno ribari in če ga dolgo nadleguješ, ti ra- zodene tako zamot^ re- cept vezanja in sestavo uporabljenega gradiva, da te mine volja do ribo- lova. No kakorkoli že, poseb- než ali ne, naš ribič živi svoje življenje. In vse bolj doumevam, da je njegovo življenje veliko bogatejše kot pa naše. Krompirjeta pojedina Potrebujemo: 1,25 1 vode, sol, 500 g govedine brez kosti, 700 g krompirja, dve rdeči papriki, pet paradižnikov, bel j^per, tri žUčke rdeče paprike, malo sladkorja, žlico sesek- ljanega peteršilja in drobnjaka. Vodo in sol damo v primeren lonec in segrejemo do vre- nja. Govedino damo v vrelo vodo. Pred tem olupimo krom- pir in ga narežemo na centimeter debele koleščke, ter jih džimo h govedini, ki se je med tem časom kuhala 40 min. Papriko razpolovimo, odstranimo pecelj in semenke, para- dižnike olupimo in vse razrežemo na drobne koščke. Vse skupaj dodamo že kuhani govedini in krompirju in še ku- hamo, da se paprika in paradižnik zmehčata. Nato vzamemo iz juhe gov^no in jo razrežemo na primerne koščke, ter posujemo z belim poprom, papriko, sladkorjem in po po- trebi še dosolimo. Peteršilj in drobnjak zrežemo na drobno in potresemo kuhano gov^ino. Kuhano zelenjavo in krom- pir damo v skledo, dodamo začinjeno govedino in vse sku- paj rahlo pomešamo ter postrežemo zelo toplo. Bodimo skrbiš pri sajenju ckevnin Saditvi drevnin po navadi posvečamo premalo po- zornosti, bodisi da kupujemo premajhne oziroma pre- mlade rastline, bodisi da jim ne namenimo primernega prostora ali pa izkopljemo premajhne jame. Predvsem je pomembno, da vemo, kaj rastline, ki jih želimo naseliti v svojenl vrtu, potrebujejo. Nekatere zahtevajo namreč predvsem suha tla, druge bolj vlažna, nekatere uspevajo le v izrazito kisli zemlji, drugim pa so všeč alkalna tla. Upanje, da so v drevesnicah rastline »tako vzgojene«, da uspevajo povsod, je zelo zmotno. Ce želimo, da bo naše delo uspešno, moramo to upošte- vati. Pomislimo samo na rododendrone. Ce jim ne nudimo kislih tal, dobre drenaže in zaščite pred zim- skim soncem, bodo že v prvem letu po saditvi začeli hirati, četudi smo jih posadili v veliko jamo in dobro pognojili. V tem sestavku smo vas hoteli opozoriti, da morate pri ureditvi vrta pomisliti na marsikaj. Želeli bi, da bi v svojih naporih uspeli in da bi vam \^na opravila p>o- stala lahka, zanimiva in prijetna. Ce boste uspeli v tem, bo uspel tudi vaš vrt. Ce pa boste morali tu in tam kakšno drevo ali grm presaditi, da bi dosegli svoj cilj, nič zato, saj prestavlja dobro organiziran vrt tudi prijetno reki^cijo. O cništvani aktivnosti Trenutno so v ospredju priprave na redni društveni občni zbor, ki bi naj bil 16. decembra. V tej zvezi gre predvsem za kadrovske zadeve in ne nazadnje za pri- pravo predloga delovnega načrta za prihodnje leto. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE Gorčica Gorčica (Sinapis nigraL) je visoka, enoletnica in ima visoko, razraslo steblo s pecljatimi listi. Spodnji listi so nekoliko ščetinasti, med tem ko so zgornji goli, celo- robi in ozko suličasti. Raste na poljih, ob poteh in ra- zveseljuje čebele, ki se na njenih cvetovih napijejo pr- vovrstnega nektarja. Cvetovi so rumeni, seme pa je belo (bela gorčica) ali pa temnorjava (črna gorčica). Pri gorčici je zdravilno seme, ki vsebuje približno 4% glikozida sinigrina, nekaj eteričnega olja, sinapinsko ki- slino, veliko maščobnega olja, sluzi, beljakovin in še ne- katere organske kisline. Med tem ko se bela gorčica upo- rablja za kulinarične namene in spada med začimbe, se črna gorčica uporablja za gorčične obliže ali kašaste ob- kladke. Bela gorčica prijetno izboljša okus mesa ali obo- gati aromo omak, vendar jo je treba uživati zmerno in je bolniki z želodčnimi težavami ne smejo uživati. Cma gorčično seme pa služi kot dražilno sredstvo in pospešuje priliv krvi (rdečica) kar pomaga pri revmatič- nih obolenjih, išijasu, neurcilgiji, vnetju rebeme mrene, ljudsko zdravilstvo priporoča obkladek iz gorčične moke pri padavici, pri oslovskem kašlju, če pride do težav pri dihanju in izčrpanosti. V ta namen priporočajo gorčično pasto, ki se pripravi tako, da se gorčično seme zdrobi v moko in se pomeša s toplo vodo v pasto. Debelo plast dobro zmešane gorčične paste namažemo na platneno krpo. Vzamemo kos gaze in ga zmočimo in položimo na obolelo mesto. Na to gazo sedaj položimo obliž iz gor- čične E)aste in to mora ostati na obolelem mestu toliko časa, dokler ne začutimo, da nas močno peče. Kako dolgo mora biti obliž nalepljen na koži, je odvisen od mnogih činiteljev in je od bolnika do bolnika različen. Ko odstranimo obliž, je koža močno rdeča, lahko otekla in občutljiva. Ljudska modrost priporoča gorčične obkladke zoper razne nadloge. Tako priporoča obliž pri visokem krvnem pritisku in se ga položi na tilnik ah na meča. Pri angini pektoris pa si bolniki dajejo obliže na hrbet ali na nad- laht; pri obolelem žolčniku pa na desno stran trebuha ali na desno stran hrbta. Zdravilne so tudi kopeli v vodi, v kateri se je kuhala gorčična moka. 200 g gorčične moke skuhamo v dveh litrih vode in pustimo nekaj časa, da se ohladi. Nato precedimo in vlijemo v kad polno vroče vode. Takšna kopel ugodno \T3liva na prekrvavitev ce- lega telesa in učinkuje p)oživljajoče. Takšna kopel se pri- poroča po hudem telesnem naj>oru, oziroma če nas nnrazi, ko je okolje hladno. BORIS JAGODIC november 1983 novi tedmk - stran 21 V Preboldu so pričeli graditi blagovnico SeHanle trgovske zmogljivosti so Izredno slabe pred dnevi so v Preboldu dočaka- li pomemben dogodek. Blizu tam- kajšnje osnovne šole so namreč pri- čeli z gradnjo blagovnice Savinj- skega magazina iz Žalca. Blagovni- ca ne bo pomembna le za krajane Prebolda, pač pa tudi za krajane okoliških vasi, ki so sedaj raje odha- jali po nakupih v Šempeter in Ža- lec. Osrednji preskrbovalni objekt v kraju naj bi bil zgrajen do avgusta prihodnjega leta. Zapisati je treba tudi to, da bi ta ob- jekt moral biti zgrajen že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. O tem več, direktor Savinjskega magazina To- ne Privošnik: Naporne so bile pri- prave za izgradnjo za Prebold prepo- trebnega objekta. Krajevna skupnost Prebold šteje že več kot 3000 prebi- valcev in je s tem eden izmed redkih krajev, ki jih poleg Polzele in Šempe- tra prištevamo med podcentre v ob- čini Žalec.« - Kakšne so bile težave pred iz- gradnjo tega objekta? T. Privošnik: »Odražale so se pred- vsem pri sestavi in pozneje realizaciji finančne konstrukcije. Sredstva za blagovnico so zbrana poleg lastnih še iz več drugih virov, predvsem iz na- slova sovlaganj. Za gradnjo tega ob- jekta je bilo potrebno razumevanje izvršnega sveta, komiteja za plan in razvoj, sekretariata in sveta za SLO občine Žalec ter seveda združenega dela. Objekt je namreč večnamensla. Pri pripravi na začetek gradnje je ve- liko pomagala tudi krajevna skup- nost Prebold.« - Kakšna bo blagovnica v Pre- boldu? T. Privošnik: »Po svoji strukturi bo podobna našima blagovnicama v Šempetru in na Polzeli. K temu pa je treba dodati tudi to, da bo imela svo- je prostore v njej tudi tekstilna tovar- na Prebold, ki bo prodajala svoje iz- delke.« - Kaj lahko poveste o sami loka- ciji? T. Privošnik: »Mislim, da je lokaci- ja dobra. Do objekta bo možen do- stop z več strani: z avtobusnega po- stajališča, šole in hotela, otroškega vrtca, zdravstvenega doma ter ceste Latkova vas-Trbovlje. Zagotovljen bo neposredni dovoz kupljenega bla- ga do parkirišča z nakupovalnimi vo- zički. Sicer pa ocenjujem, da smo pri dosedanjih dveh blagovnicah na Pol- zeli in v Šempetru uspešno uporabili metode sodobne tehnike poslovanja. To nas prepričujejo tudi poslovni re- zultati obeh enot. Prepričan sem, da tudi Prebold ne bo izjema.« - Kdo gradi blagovnico v Prebol- du in koliko bo stala? T.Privšnik: »Objekt gradi Gradiš Ljubljana, predračunska vrednost pa je okrog šestdeset milijonov dinar- jev. Skupna površma objekta bo 2000 kvadratnih metrov. Opremo bodo dobavili naši dosedanji stalni dobavi- telji, kot so Alpos, LTH, IMD ter mnogi drugi kooperanti, ki se pojav- ljajo tudi kot izvajalci gradnje.« - Kaj pa ponudba? T. Privošnik: Tu bo moč dobiti bla- go vsakodnevne rabe. Prepričan sem, da bodo Prebolčani po dolgem času bolj zadovoljni s preskrbo.« - Tovariš Privošnik, vsa povojna leta ste živeli s trgovino in njenim razvojem. Skratka, dobro vam je poznan ves razvoj trgovine v občini. Kaj bi se moralo pri bodočem raz- voju spremeniti? T. Privošnik: »Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Trgovina se je v skoraj 40 letih po svoji funkciji bistveno spremenila. Razvoj in sta- nje pa pričata o nekaterih neskladjih pri razvoju. Določenih ponudbenih kapacitet je preveč, drugih pa spet primanjkuje, predvsem pri vsako- dnevni preskrbi.« - Savinjski magazin je v svojem, skoraj 35 letnem razvoju namenjal posebno skrb strokovni vzgoji ka- drov ... T. Privošnik: »To je res! Pri nas je bilo za trgovski poklic usposobljenih precej ljudi. Naše kadre danes sreču- jete pri delu in opravilih raznih de- javnosti. Za prehod v druge poklice je bil glavni razlog v težkih pogojih dela. Tu mislim na delo ob sobotah, praznikih, na celodnevno delo, slaba pa je bila tudi stimulacija. Glede stro- kovnosti same pa se mi sedanji usmerjeni način izobraževanja ka- drov za trgovski poklic ne zdi zado- voljiv, čeprav vsebuje nekatere pre- dnosti. Mislim, da v njem manjka vsaj nekaj osnov stare šole. Se zlasti v pogledu strokovnosti. Strokovna raven znanja se slabša. Pozornost in vljudnosti do kupca je vedno manj. Včasih se to ne bi smelo dogajati in se tudi ni.« 22. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te fiovember 1983 novi tednik - stran 23 24. stran - novi tednik 3. noveiviber 19te Mrcina pred lovčevo puško Lučan Vinko Knapič Je metJvetJa spravil ob zimsko spanje Po Gornji Savinjski doli- ni, na Kamniškem, pa malo tudi na Koroškem, medved, ki je v nekaj mesecih poklal blizu 60 ovac, ne bo več strašil. Novica podobna tej- le, je prejšnji teden v enem dnevu obkrožila vso Slove- nijo. Kljub temu, da je to leto pri nas že padel kakšen medved, še zdaleč ni bilo popisano in povedano o njem toliko, kot ravno o tej kosmati medvedji nurcini. 5e že tako, da v časopisne črne kronike lahko pridejo le tisti, ki kaj hudega storč in dokler ne bo drugače, bo- do ostali medvedi lahko hlamudrali po gozdovih in prihajali pred puške lovcev brez posebne novinarske publicitete. Vinko Knapič, 60-letni, le- tos upokojeni lovski nadzor- nik, bi prejšnjo sredo lahko doživel dvojno srečo. Poleg tega, da je v prsiznih letih svoje lovske kariere dobil svojo najdragocenejšo trofe- jo, bi lahko v žep spravil za- jeten kup der^a. Ce bi se- veda pred svojo hišo pobiral vstopnino. Od jutra se je namreč mi- mo njegove hiše vila »proce- sija«. Ljudje so prihajali iz cele Gornje Savinjske doli- ne, prijatelji iz zelene bratov- ščine so hodili čestitat, avto- busi so imeli zamude, ker so potniki drli gledat medveda. Vprašanja, od jutra do veče- ra ista: Kje, kdaj, kako, koli- ko je težak, a je to res tisti, ki jih je toliko snedel... Kaj lahko bi na osnovi odgovo- rov sestavil poročilo, a sem hotel od srečnega uplenitelja zvedeti še kaj več. Ob tem. da je medvedjega ljubitelja ovac in medu, težkega 160 kg, z razdalje 120 me^ov zadel točno v srce, mi je še povedal: »Odkar so kmetje spravili ovce s planin, je bil medved brez hrane. V tem času, 15 dni bo tega, pa sem ga vsak dan čakal in sledil. Vedel sem, da se mora tja, kjer je že imel nastavljeno mrhovino, spet povrniti. Kljub temu, da sem toliko časa čakal na ta trenutek, sem bil v trenutku, ko se je prikazal na gozdni vlaki, zelo presenečen. Madonca, saj tb je medved, sem si rekel in pogledal puško, naslonjeno na stojišču, pa spet medveda in šele potem se mi je zjasni- lo, kaj pravzaprav t^ poče- njam. Pograbil sem puško, pomeril in ustrelil. Začutil je, da je zadet, zasukalo ga je v grmovje. Nisem ga več vi- del. Čakal sem 10, ne vem, morda 15 minut, vsekakor so bile dolge kot ure, prežete z razburjenjem. Ce te dobi v šape t^šna razjarjena ranje- na mrcina ni ravno luštno. Ker se je mračilo, sem šel previdno pogledat, glasu na- mreč ni bilo nobenega, kako sem opravil. A preblizu se ni- sem upal, malo sem pogledal tam okoli, kjer je bil zadet, potem pa sem odšel domov. Vrnili smo se drugo jutro in ga našli 20 metrov od mesta, lqer je bil zadet.« Pove mi še, da je trofeje zelo vesel, da pa je še toliko razburjen od vsega in ne mo- re zbrati vseh misli. Vedel je le-to, da bo trofejo daroval lovski družini in turistične- mu društvu. Naj bo na ogled vsem, zanj je najvažnejše to, da ga je on dobil. Ko sem odhajal, so ljudje še kar hodili. Medved, negi- ben sredi dvorišča, ni bil vi- deti ničkaj strašen ali zloben. Z lepo mehko rjavo dlako je bil prej podoben tistim do- brodušnežem, ki plešejo ob ciganskem tamburinu, ali pa tistim iz otroške slikanice, z loncem medu v šapah. Tudi otroci se ga niso nič bali, ka- teri ga je tudi prijel za uhelj ali pobožal, kot svojo pliša- sto igračko. In kot v potrdi- tev temu, je nekdo v ozadju rekel: »Pa saj ni imel kaj dru- gega jesti.« RADO PANTELIC Otroci se medveda niso nič bali Vinko Knapič s svojo življenjsko trofejo Sedaj, ko je zgodbe o medvedu konec, so zadovoljni vsi v občini Mozir^, ob kmetih, ki so rešeni nadloge pa so najbolj zadovolji lovci, kajti njihova čast je oprana. Prebivalci v zadnjem času namreč niso več razlikovali dobrih in slabih, na vse lovce so postrani gledali. Veseli so tudi v lučki lovski družini, da je padel v njihovem revirju in seveda, da ga je dobil njihov Vinko Knapič. Zanimivo pa je, da med zeleno bratovščino ni zavisti in da večina lovcev meni, da se je le enkrat izkazala pra- vica. Vinko Knapič namreč nima veliko lovskih trofej, ker nikoli ni bil lovec nanje. Bolj kot na trofeje je v 30- letih službovanja kot lovski nadzornik, mislil predvsem na divjad. Stanko Škrubej, predsednik lovske družine iz Luč, je povedal, da je bil medved, ki ga v teh krajih ni bilo že 25 let, precej zvit. Štiri tedne zapored je po pripovedova- nju očividcev vsak petek in soboto odhlačal na Ljuben- sko, ob nedeljah pa se je vračal v okolico Luč. Prav blizu mesta, kjer ga je ustrelil Vinko Knapič, so že streljali nanj, a so ga zgrešili. Zgodba pa je takšna. Nek lovec je ustrelil jelena, ki ga zaradi mraka ni mogel spraviti v dolino. Sklenil je, da bo to opravil naslednje jutro. Pre- pozno, kajti ponoči je jelena spravil medved in ga zako- pal, a tudi on ni dela opravil temeljito, saj je iz zemlje gledala jelenova taca. Tako je jelen spet prišel v roke lovcev, ki so ga ponovno nastavili medvedu. Uspelo je, a se ni srečno končalo, kajti spet smo na začetku zgodbe, tam, kjer so medveda zgrešili. Takšnih zgodb pa o po- kojniku in lovcih kroži še veliko, a ta je resnična. Jesenski odiov rib na Biagovni Tako kot že vrsto let, so člani celjske ribiške družine tudi letos FKjstavili eno izmed pik na i na svoje po- membno delo: jesenski od- iov rib iz gojitvenih ribnikov na Blagovni. Delo so začeli 16. oktobra, ko so zaprli za ribolov Smartinsko jezero. - Delo - ribiči ga opravijo zgolj prostovoljno - bo kon- čano čez kakšen teden, saj je treba izprazniti še dva izmed osmih ribnikov. Odlov rib je garaško delo, saj so ribiči pri njem več ur v vodi in blatu. Ribe nalovijo, potem, ko izpraznijo jezero, v košare, jih skopajo v čisti vodi, pa še v ra^užilu, da preprečijo morebitne bolez- ni, zatem pa jih odpeljejo v Smartinsko jezero. V to jeze- ro so letos vložili že 3.000 ki- logramov rib, bodo pa jih še okoU 2.000. Seveda vseh rib ne odpe- ljejo v Smartinsko jezero, marveč jih »razsadijo« še po drugih ribnikih, da se v njih v miru razvijajo. Ob dobri »letini« in kadar so celjski ribiči v ribnike vložili dovolj mladic, dajo okoli 10.000 ki- logramov »pridelka«. Na sliki: Oče in sin. Tone Hladin starejši in mlajši, vla- gata ribe, ki sta jih pripeljala iz gojitvenih ribnikov na Blagovni, v Smartinsko je- zero.