frilka M m leto xxmi • cena 12 ain
Celje, 3. no¥embra 1983
linednik je guksilo obcinsk^^ organizacij szdl ceue. laško, mozirje, SLOVENSKE konjice, seiltjur, šmarje prijelsah in 2alec
načelo
;e le
g premiero filma Dih
{User ja Boža Šprajca se
) včeraj pričel v Celju
I Teden domačega fil-
ig. Vsebinsko bogat -
i) s spremnimi priredi-
lami presega zgolj pre-
led filmske ustvarjal-
osti - odpira vrata šte-
ili^ Ijubitelem filma,
looobiskovalcem, in
Bmskim ustvarjalcem, s
lojimi programi pa po-
Ha tudi na širše celjsko
taočje. In znova velja
i^ariti, da je Teden
l^čega filma tudi le-
ti izraz volje delavcev
I občanov, ki so v mno-
^ delovnih kolektivih,
hištvih, na šolah, v kul-
brnih skupnostih in
ingod gomotno in vse-
Ibsko podprli to osred-
ijo slovensko filmsko
imifestacijo.
Na včerajšnji otvoritvi
U. Tedna domačega fil-
Ba je bil slavnostni go-
Nffiuk član predsedstva
Zvezne konference
^SEDLJ Marjan Rožič. V
|»9em govoru je uvo-
Ama dejal, da Teden do-
iličega filma pomeni
lUr se da popoln pregled
dovenske filmske tvor-
nosti v razdobju enega
leta, s posvetoval, po-
pvori, srečanji in z raz-
itavami pa spodbuja
Bbnsko vzgojna prizade-
nmja, samoupravno
VKobrazbo kinemato-
ISifije in vso tisto tvor-
Kttt, ki ima pomen za
^oj domačega film-
i^a snovanja. V nada-
g^anju pa je Marjan
pllč poudaril, da je sta-
Ivllzacija svojevrsten iz-
^ za celotno filmsko
^vnost. Domača kine-
N^rafija je namreč v
Nožaju, ko si bo morala
nno in prepričljivo od-
meriti, kakšno mesto ji
^pada v kulturni poli-
V in kako bo v splošni
[^ilizacijski usmeritvi
^užbe znala poiskati
Nej neizkorištene no-
'''nje rezerve in možne
^ razvoja na novih
'^vah. Vsak del kine-
^tografije išče izhod, je
Iflal Marjan Rožič, de-
Jvci v kinematografiji
''vse bolj glasno pred-
da to sestavina
^lonalne kulturne po-
^ ne sme manjkati v
*^amih interesnih
Topnosti. In dodajajo,
^ politika stabilizacije
? omejevanje, temveč
^a k novi kvaliteti,
^v sed^i čas, čas
J^nomskih težav, je za-
' J>rimeren za natanč-
ni odgovor na vpraša-
kako naj se delavci v
jjjematografiji družbe-
JJ^onomsko organizi-
j^in postanejo skupaj
ii^rabniki resnični na-
'^valci in izvajalci
na tem področju,
koncu svojega go-
^ dejal Marjan Rožič.
DS
O tem ponkO¥škem
afežeju In še čem
Tako je pogovor s Slavico Kovačič s
Ponikve pri Grobelnem duhovito oz-
načil Jure Krašovec, preberete pa ga
lahko na 6. strani.
Peilzemellska lepotica na RaauM bo
ilnigo leto oilprta tutll za obiskovalce.
Nekaj več o snežni jami na Raduhi boste zvedeli na 11.
strani, čeprav je obljuba v naslovu morda preveč optimi-
stična.
Gorniegralcl so ponosni na bogato
zgodovino kra/a
Spet smo bili na letečem uredništvu, to pot v gornjegraj-
ski okolici in starodavnem trgu. Nekaj od tega je na 12.
strani.
IVIarjan Orožen o
skrbi za varno delo
Po srečanju s predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja je Marjan Orožen po-
udaril, da se bo pri nadalj-
njem razvoju občine treba
vse bolj naslanjati na lastne
sile. Predsednik slovenskih
sindikatov se je udeležil
otvoritvene slovesnosti ob
osmem posvetu varnostnih
inženirjev in tehnikov Slove-
nije v Rogaški Slatini pod
geslom Združeni v skrbi za
varno delo.
Marjan Orožen je v uvod-
nem govoru posveta opozo-
ril na nujnost podružbljanja
odgovornosti za varstvo pri
delu ter da mora postati stro-
kovna varstvena služba or-
gan združenih delavcev, ne
pa podaljšana roka državnih
organov in inšpekcijskih
služb.
V Kozjem si je Marjan Oro-
žen ogledal proizvodnjo v
obeh tamkajšnjih temeljnih
organizacijah; v tozdu celj-
ske Metke in v Dekorju, te-
meljni organizaciji Steklarne
Boris Kidrič Rogaška Slati-
na. Bil je prijetno presene-
čen nad gospodarskimi in
samoupravnimi rezultati in
prijetnimi delovnimi odnosi
v obeh delovnih kolektivih.
M. A.
Mesec požarne varnosti postaja leto
Tako meni Tone Sentočnik, načel-
nik Gasilske zveze Slovenije in sekre-
tar SIS za požarno varnost občine Ce-
lje. Oktober je mesec požarne varno-
sti, ko se bolj kot katerikoli drugi
mesec spominjamo vsega, kar je tre-
ba narediti, da bomo preprečili po^
in z njim veliko škodo. Razveseljivo
je, da se vsi od krajevnih skupnosti
do organizacij združenega dela proti
požaru ne borijo samo v tem mesecu,
pač pa številne protipožarne akcije
izvajajo skozi vse leto.
Po vseh občinah so v oktobru pri-
pravili različne prireditve, vezane na
mesec požarne varnosti. V Celju so
imeli več problemskih konferenc, raz-
stavo gasilske tehnike in opreme na
Trgu V. kongresa ter zaključno vajo v
Krajevni skupnosti Nova vas, kjer je
sodelovalo s^em društev - Vojnik,
Skofja vas, Lokrovec, Ostrožno, Ga-
berje in Zavod za požarno varnost Ce-
lje ter kot gostje člani gasilskega druš-
tva Varaždin. Po končani vaji, kjer so
gasilci skupaj s člani civilne zaščite
poskušali čimprej omejiti »namišlje-
ni« požar, je pred zbranimi gasilci so-
delujočimi v vaji predal raport pred-
sedniku Izvršnega sveta Skupščine
občine Celje Zvonetu Hudeju pred-
stavnik Štaba operative OGZ Celje
Vinko Sentočnik. Na vaji so bili prisot-
ni tudi gEisilci iz Elrdinga v Zvezni re-
publiki Nemčiji, ki sodelujejo s Ce-
ljani.
Ob vsem konkretnem delovanju v
oktobru pa so se predstavniki pobrate-
nih gasilskih zvez Celja in Varaždina
tudi dogovorili za pripravo posveta o
požarni varnosti v lesni industriji. To
posvetovanje naj bi bilo v začetku pri-
hodnjega leta tako v Celju kot Varaždi-
nu. Bistvo zaključka letošnjega mese-
ca požarne varnosti pa je v tem, da
resnično zajema vedno več ljudi, ki se
zavedajo pomembnosti preventivnega
delovanja na tem področju.
T.VRABL
Bo še čas, da
odrastem?
s tem vprašanjem je 500
učencev z osnovne šole Mi-
roslava Sirce iz Petrovč sto-
pilo na cesto in izrazilo svoj
protest proti oboroževalni
tekmi in namestitvi jedrskih
raket v Evropi.
Učenci iz Petrovč so se ta-
ko priključili v£ilu mirovnih
gibanj v Evropi, ki jih je po-
vzročila odločitev Združenih
držav, da namestijo rakete v
Zahodni Evropi.
VVE
2. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
ZK presojamo po
ljudeh In delu
Za nami je 8. seja centralnega komiteja ZK Slove-
nije, za nami 10. seja centralnega komiteja ZK Jugosla-
vije, ki sta kot najpomembnejšo nalogo komunistov
izpostavili uresničevanje dolgoročnega programa go-
spodarske stabilizacije, še zlasti gospodarske in raz-
vojne politike za leto 1984 kot prve stopnje uresničeva-
nja programa. Usmeritev in nalog je dovolj, strategija
in politične usmeritve so jasno oblikovane, sedaj pa jih
je treba uresničevati. »Vsako čakanje je sabotiranje,
oportunizem, nadaljevanje stare politike,« je med dru-
gim dejal predsednik slovenskih komunistov Andrej
Marine na posvetu vodstev občinskih konferenc ZKS.
Komunisti se morajo brez odlašanja najprej podati v
tista okolja, ki imajo pri uresničevanju stabilizacijskih
nalog največ težav ali največ možnosti. Ne enih ne
drugih na našem območju ne manjka. Občinska vod-
stva ZK morajo vzpodbujati in pomagati osnovnim
organizacijam, da ne bodo samo čakale pobud od zgo-
raj, hkrati pa bolj upoštevati njihove predloge in po-
bude. Dolžna so tudi zagotoviti usklajeno delovanje
družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju sta-
bilizacijskih nalog, pri čemer je enako pomembno
frontno delo v okviru SZDL kot konkretno v osnovnih
organizacijah. Zaprtosti si ne smemo dovoliti, saj je
treba v napore pritegniti vse sposobne ljudi, ki še stoje
ob strani, opravljeno delo pa tudi nadzirati.
Pri vsem tem, pri vsaki odločitvi, pri ocenjevanju
opravljenega dela ali načrtih, pa mora biti v ospredju
program gospodarske stabilizacije. Člani in organi
Zveze komunistov morajo zahtevati, da se njegove
rešitve dosledno uveljavljajo, saj sedaj ne moremo več
dovoliti razpravljanja o zadevah, ki jih je program že
rešil. To je naš skupni, enotni program. Ob njem mo-
ramo dan za dnem, v vseh okoljih graditi konkretno,
vedno novo enotnost in sprotno ugotavljati odgovor-
nost. Veliko besed ustvarja le dimno zaveso, za katero
se skriva neenotnost in zagovarjanje kratkoročnih, oz-
kih interesov v posameznih okoljih. Tu pa se mora
odraziti vloga komunistov, tu se bo tudi z enotnim in
odgovornim delom gradilo marsikje že omajano zau-
panje v ZK in njene člane, saj navsezadnje vsako orga-
nizacijo, tudi ZK presojamo po ljudeh, ki jo sestavljajo
in ne le po idejah in ciljih, ki jih zastopa.
MILENA B. POKLIC
Učna ura ob pomniku
Podobnih prizorov je bilo v času pred dnevom mrtvih
veliko. Naši šolarji in njihovi učitelji so znali koristno zdru-
žiti izobraževalni in vzgojni vidik pouka zgodovine s poča-
stitvijo spomina na naše žrtve za svobodo. Tudi šolarji v
Gornjem gradu so ob spomeniku NOB iz pripovedi tovari-
šice Štefke Dešman izvedeli še kaj več o svojih hrabrih
rojakih.
M. A.
Vse več denarja
za varstvo okolja
v CeUu dobro urosničujojo dogovor o
¥arst¥u okolja
Uresničevanje družbenega
dogovora o varstvu okolja v
občini Celje v tem srednje-
ročnem obdobju redno
spremljajo delegati zborov
občinske skupščine. O nje-
govem uresničevanju v letu
1983 so razpravljali na seji
skupščine. Ugotavljali so, da
so udeleženci dogovora vla-
gali pomembna finančna
sredstva za izboljšanje ob-
stoječega, s takšnimi priza-
devanji pa bo potrebno še
nadaljevati med drugim pri
preskrbi s pitno vodo, zaščiti
talnice v Medlogu in Levcu
in pri ravnanju z odpadki, še
zlasti s posebnimi.
Uspešno poteka tudi eko-
loška sanacija Cinkarne Ce-
lje. Cinkarna je zmanjšala
emisije žveplovega oksida za
okoli 30 odstotkov, zgradila
sanogljivosti za obdelavo in
čiščenje izrabljenih voda ter
odlagališče odpadnega kalci-
jevega sulfata in piritnih
ogorkov v Bukovžlaku. Na-
pori Cinkarne za dokončno"
ekološko ozdravitev se še na-
daljujejo.
Delegati so sprejeli vrsto
odlokov, obravnavali pa so
tudi delovni čas v občini in
podprli odločitev, da z 31.
oktobrom prično povsod,
kjer delajo v dveh in več
izmenah ponovno ob 6. uri.
Poleg zborov občinske
skupščine se je v razpravo in
odločanje o uresničevanju
socialne politike v občini
vključila kot četrti zbor
skupščina skupnosti social-
nega varstva. Nekatere ocilo.
čitve bodo v teh dneh sprejo
mali delegati na sejah sW
ščin posameznih skupnosti"
ki jih skupnost socialne^
varstva združuje.
MBp
Rojstni dan
republike v Celju
Rojstvo republike borno
tudi v Celju proslavili s po^g.
stitvijo 40-letnice II. zaseda,
nja AVNOJ-a. Osrednja pri.
reditev bo 24. novembra ob
18. uri v dvorani Golovec
Proslava bo dokaz enotnosti
kulturnih delavcev in druž.
beno-političnih organizacij
Celja, da skupaj z delovnimi
ljudmi in občani obeležijo
praznik in jubilej.
Pri tem je razveseljivo, da
bo pečat te prireditve svež,
nov in kakovosten. Tokrat
ne bo šlo za klasično priredi,
tev, s proslavo z dolgim go-
vorom, ampak za kulturni
nastop, ki obeta tudi na tem
področju svojevrstno inova-
cijo. Na istem odru se bodo
občinstvu predstavili celjski
poklicni in ljubiteljski kul-
turni delavci.
MP
Se ni prepozno, da stvari
postavimo na pravo mesto
Obveščenost širše javno-
sti, predvsem pa vzgojno-
izobraževalnih in kulturnih
delavcev o poteku usklaje-
vanja in nesoglasjih pri de-
lu medrepubliško pokrajin-
ske komisije je bila odločno
prešibka, so menili na zad-
nji seji člani sveta za kultu-
ro ter vzgojo in izobraževa-
nje pri OK SZDL v Celju.
Na seji so poudarili odgo-
vornost vseh republiških in-
stitucij in komunistov v njih,
ki se niso odločno zavzeli za
prekinitev strokovnega - ko-
misijsko forumskega uskla-
jevanja takrat, ko so razpra-
ve in sprejeta stališča ter po-
nujena jedra, neposredno
posegla v ustavne pravice in
ker niso sprožili širše razpra-
ve med članstvom in v jav-
nosti.
Vsi razpravljalci podpirajo
enakopravno sodelovanje in
medsebojno dogovarjanje,
ki v medrepubliške in med-
nacionalne odnose vnaša no-
ve kakovosti in vpliva na
boljše medsebojno spozna-
vanje in vrednotenje naro-
dnostnih kultur. Nikakor pa
ne smemo dopustiti, da bi to
dogovarjanje rodilo unifor-
rnnost, obligatorne rešitve,
ki niso v skladu z ustavo in
suverenostjo vsakega naro-
da in narodnosti.
Zaskrbljujoča je predvsem
ugotovitev, da v širši skup-
nosti ne znamo voditi strpne
in kulturne razprave, kadar
gre za tako pomembna vpra-
šanja kot so narod, naro-
dnostna kultura in suvere-
nost. Posebej je vredna ra-
zmisleka ugotovitev, da smo
bili Slovenci zaradi živih raz-
prav in pomislekov celo ob-
toženi nacionalizma in šovi-
nizma. Očitno je, da se še
premalo poznamo med se-
boj, mnogo premalo dejan-
sko spoštujemo nacionalno
in kulturno samobitnost vsa-
kega naroda in narodnosti.
Čeprav se je javna razpra-
va razvnela pozno, še ni pre-
pozno, da se v pametnem
dialogu in na osnovi strokov-
ne ocene še enkrat stvari po-
stavijo na pravo mesto, so
menili na omenjeni seji.
VIKA NENDL
Ogrevanje je vse dražje
Nobena skrivnost ni, da je energija
vedno dražja in nas ogrevanje stane
vse več. Kdorkoli sam skrbi za ogreva-
nje stanovanja to dobro ve, vse bolj pa
to občutijo tudi stanovalci v družbe-
nih stanovanjih. Dvajset celjskih ku-
rilnic, ki ogrevaj 5500 družbenih sta-
nova:^, uporablja za opevanje kuril-
no olje, mazut, zemeljski in mestni plin
ter premog. Nobeno ogrevanje ni več
poceni, vendar so stroški različni. Res-
da je v njih približno 90 odstotkov
energije, so pa med drugim pri nekate-
rih tudi dolgovi iz prejšnjih kurilnih
sezon.
Kurilni odbori so prejšnji teden raz-
pravljali o cenah za ogrevanje, nekateri
so sprejeli nove cene, nekateri so ostali
kar pri starih ali pa med starimi in novi-
mi predlogi. Manjše podražitve so si lah-
ko privoščili tam, kjer so si že pred po-
dražitvami priskrbeli kurjavo ali pa tam,
kjer nameravajo zmanjšati porabo.
Med kurilnicami, ki ogrevajo s kuril-
nim oljem, bo ogrevanje še naprej naj-
dražje na Dobrni, kjer plačujejo 55,05
dinarjev za kvadratni meter že od julija.
Stanovalci Kajuhove ulice predlagane
podražitve na 65,80 dinarjev niso spreje-
li in ostajajo na stari, 50 dinarjev, med
najcenejšimi pa bo ogrevanje na Otoku
3S - 35.50 dinarjev.
Najdražje ogrevanje z mazutom bodo
še naprej plačevali stanovalci Hudinje -
43,30 dinarja, najcenejše pa stanovalci
Otoka 29.50 dinarja.
Z zemeljskim plinom ogrevajo stano-
vanja v Novi vasi. Plačev^ bodo 48 di-
n^ev za kvadratni meter, saj predlaga-
nih 52 dinarjev niso sprejeli. Na Nušiče-
vi 12 so ostali pri 40 dinarjih in prav tako
predloga za 62 dinarjev niso sprejeli..
Sprejeli pa so nove cene v Miklošičevi,
kjer ogrevajo z mestnim plinom in sicer
bodo odslej plačevali po 56,20 din^a.
Ogrevanje s premogom bo še naprej ve-
ljalo 32,65 dinarja za kvadratni meter.
MILENA B. POKLIC
Očistimo okoiie
Koordinacijski odbor za prostorsko
načrtovanje in hortikulturo pri OK
SZDL Celje je v sodelovanju z Javni-
mi napravami. Surovino in Dinosom iz
Celja tudi to jesen pripravil tradicio-
nalno akcijo čiščenja okolja. V primer-
javi s prejšnjimi bo organiziran, brez-
plačen kontejnerski odvoz odpadkov
v vsaki KS trajal teden dni. Tako
imajo vodstva KS in komisije za ko-
munalo dovolj časa, da akcijo temelji-
teje pripravijo, odvoz odpadkov pa
prilagajajo krajevnim razmeram. V
ciji bodo sodelovale tudi OZD.
Brez sodelovanja delavcev in kraja-
nov seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato
imajo KK SZDL in OO sindikata do-
volj odgovorno delo - da seznanijo de-
lavce in občane z namenom akcije,
njenim potekom in jih motivirajo za
ustvarjalno sodelovanje.
Akcija bo trajala od 9.11. do 16.11. v
mestnih KS in od 16. 11. do 24. 11. v
vseh ostalih KS. O njenem poteku bo-
mo še p>oročali.
Soičavani so
praznovali
Prejšnji teden je minilo 39
let, kar je okupator skoraj do
tal požgal partizansko Solča-
vo, ter veliko hiš in gospo-
darskih poslopij v Podolše-
vi, Logarski dolini, Matko-
vem kotu... Z grenkobo se
danes v teh krajih spominja-
jo okupatorjevega maščeval-
nega pohoda, v spomin na ta
dogodek, na žrtve in trplje-
nje, praznujejo vsako leto
konec oktobra svoj praznik.
Letos so dobili nov gasilski
dom, sad prizadevnosti do-
mačih gasilcev in vseh kraja-
nov.
Z izgradnjo novega Soiča-
vani najlaže zabrišejo sledo-
ve strašne preteklosti, kate-
rih žrtve ne bodo nikoli po-
zabili. Gasilski dom je zanje
in vse prebivalce velika pri-
dobitev. Svoj delež k prazno-
vanju so prispevali tudi pla-
ninci, ki so že septembra od-
prli na Klemenči jami pre-
novljeno planinsko posto-
janko.
Ob prazniku so Solčavo
obiskali tudi koroški borci,
katerih odbor je partizan-
skim aktivistom s tega po-
dročja podelil priznanja
Osvobodilne fronte. Praznič-
ne dni so popestrili tudi s
športnimi	tekmovanji.
Športno društvo je organizi-
ralo šahovski turnir in stre-
ljanje z vojaško puško.
Kai delajo
mladi v konllški
občini
Mladi iz Kostroja so v kra-
jevni skupnosti Blato pripra-
vili športno srečanje s kosta-
njevim piknikom, ki so se ga
poleg Kostrojčanov udeležili
tudi vojaki gamizije iz Slo-
venske Bistrice. Tako so
mladi iz te osnovne organiza-
cije počastili tudi 30-letnico
svojega kolektiva.
V	domu teritorialne
obrambe v Slovenskih Ko-
njicah bodo mladinci iz ko-
njiške občine 18. novembra
organizirali kviz na temo:
Mladost v pesmi, spretnosti
in besedi. Za moto prireditve
so si vzeli olimpijsko načelo,
da ni potrebno zmagati, am-
pak sodelovati. Zaenkrat se
je prijavilo 11 ekip, ki bodo
preiskusile svoje znanje in
pripravile tudi kulturni pro-
gram.
V	decembru bodo mladi iz
konjiške občine obiskovali
politično šolo. Namenjena
bo predvsem vodstvenim
kadrom v zvezi socialistične
mladine.
Sezncinili se bodo z gospo-
darskim položajem občine in
Jugoslavije, s političnim po-
ložajem v svetu in mladin-
skim prostovoljnim delom.
MATEJA PODJED
Uspešni poslovni dnevi
EMO Celje
Konec tedna so v Golovcu sklenili
letošnje poslovne dneve tovarne Emo '
Kot vsa leta doslej, odkar se odločajo
za tovrstno prireditev, so tudi tokrat
predstavili vrsto novih proizvodov, ki
jih bodo kmalu poslali na domače in
tuje tržišče. Prav tako pa so ob tej
priložnosti spregovorili o nadaljnji
usmeritvi te tovarne in o naložbah, ki
jih načrtujejo. V ospredju je obnova
temeljne organizacije Posoda. Z njo
bodo pričeli že v kratkem in tako od-
pravili težave, s katerimi se zaradi za-
starelosti zdaj vsakodnevno srečujejo
Poslovni dnevi, na katere je prišl®
izredno veliko poslovnih sodelavce^A
so uspeli tudi zato, ker so v teh dneh
prodali že kar 80 odstotkov izdelkov,
ki jih bodo prihodnje leto naredili-
f.k.
^flovember 1983
novi tedmk - stran 3
uazsvetijava
prihodnje leto
Samoprispevek, ki ga
[a^ujejo krajani KS cen-
L in okolica Šentjur je
ujl doslej v glavnem upo-
rabljen^ za gradnjo otro-
ilcega vrtca na Pešnici in
^jj-editev kuhinje v osnov-
^ šoli Franja Malgaja.
Iz tega razloga je zasta-
lo delo na širitvi cestne
j^svetljave v posamez-
jj^h soseskah. Cestno raz-
svetljavo bodo širili zopet
jja pomlad leta 84, ko bo-
jo tudi pričeli z urejeva-
j^jem kanalizacije v gor-
njeni delu Šentjurja. S
tem bodo referendumske
obljube končno izpol-
njene.
E. R.
IVIajiien mož na prste stopi
Gneča na šoU E. Kardelja ¥ Slovenskih KonHcah
Učence in učitelje na
osnovni šoli Edvarda Kar-
delja v Slovenskih Konji-
cah že nekaj let pesti huda
prostorska stiska, kar cesto
krni njihove redne in in-
teresne dejavnosti. O tem
problemu je bilo v občini že
veliko govora, vprašanja,
kako jih rešiti, so prihajala
tudi iz delegatskih klopi in
v občini so z njimi dodobra
seznanjeni. Kje je torej
i/hod? Ponujata se dve mož-
nosti, ki ju bodo morali se-
veda še dodobra premotriti,
preden se bodo odločili za
eno izmed njih. Ali zgraditi
novo šolo, za katero se je že
našla lokacija, ali pa razši-
riti zdajšnjo, s čemer bi bilo
verjetno zaradi stiske z za-
zidalnim prostorom ob njej
več problemov.
Najbolj nazorno govore o
težavah na šoli številke, saj
456 učencev polno zasede 26
učilnic. Letos imajo na šoli
en oddelek več kot lani, več
pa je tudi interesnih dejav-
nosti. Na predmetni stopnji
je v večini oddelkov po 34
otrok, kar seveda otežkoča
delo in onemogoča uporabo
sodobnih metod in oblik de-
la. Sola ima 17 oddelkov in
še en oddelek podaljšanega
bivanja. Meri le 36 kvadrat-
nih metrov, obiskuje pa ga
32 učencev.
Gneča je še posebej nevz-
držna v času, ko konča pouk
predmetna stopnja in ima
večina učencev dopolnilni
pouk, interesne dejavnosti
in razredne ure, pouk pa že
začenja razredna stopnja. V
popoldanskem času je izre-
dno težko organizirati in-
teresne dejavnosti, ker je ve-
liko učencev iz okoliških
krajev in ti so seveda vezani
na prevoz. Teh je kar 120. Da
bi krnili prav te aktivnosti,
na katere smo še pred krat-
kim v šolstvu tako prisegali,
pa kljub stabilizaciji, tudi ne
gre.
Sola Edvarda Kardelja v
Slovenskih Konjicah tudi ni-
ma nobenega velikega pro-
stora, da bi se v njem zbirali
učenci ali starši. Telovadni-
ca, na primer, je bila zgraje-
na pred skoraj 80 leti za 120
učencev, danes jih je na šoli
skoraj štirikrat toliko.
V šoli prejema kosilo 136
učencev, jedilnica pa je za-
snilno urejena na hodniku v
kleti, kjer je prostora za 40
sedežev.
Tako je na dlani, da se bo
potrebno problema okoli
prostorske stiske, ki posre-
dno prizadene tudi starše, lo-
titi v najkrajšem času, kar pa
je seveda povezano s finanč-
nimi sredstvi. To pa v vsa-
kem od ponujenih primerov
ne bodo majhna.
MATEJA PODJED
Alkohol uničuje
družbeno zdravje
Da je alkoholizem veliko družbeno zlo, se vsi zave-
damo. Pri tem pa običajno mislimo le na tistih 100
milijonov ljudi po vsem svetu, ki se omami niso
mogli upreti in se bo zaradi pge njihova življenska
pot predčasno končala. Pozabljamo pa vse preradi
na tiste, ki jim kozarec alkoholne pijače še ni po-
treba, pozabljamo na vse tisto, kar lahko kot družba
storimo, da jim to tudi ne bo postala.
Zdravje vsem do leta 2000 je geslo, ki si ga je za cilj
postavila svetovna zdravstvena organizacija. V njem
pa ima še kako pomembno vlogo skrb za lastno
zdravje. Nihče zanj ne more več storiti, kot lahko vsak
posameznik. Ravno pri preprečevanju alkoholizma pa
imamo še ogromno neizkoriščenih možnosti. Od še
večjega vzpodbujanja zdravega načina življenja pri
mladih in najmlajših, do ukrepov, kakršni so prepoved
alkoholnih pijač na delovnem mestu, ulicah in nekate-
rih drugih javnih mestih, še strožjih kazni za prometne
prekrške, storjene pod vplivom alkohola in seznanja-
nja ljudi s posledicami, ki jih tvegajo, če se alkoholu ne
bodo odrekli. Cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač
žal pri nas prej navajajo k alkoholizmu, kot da bi ga
omejevale. Ekonomija gor ali dol, brezalkoholne pijače
bi morale biti cenejše od alkoholnih.
November je mesec boja proti alkoholizmu. Ne
smemo tega enačiti z bojem proti vsakršnemu alko-
holu, saj navsezadnje majhne količine alkoholnih pi-
jač, predvsem vina, zdravja še ne bodo ogrozile, prav
tako kot kava ne bo pregiiale omame. Kakšna pa je ta
manjša količina pa je spet prepuščeno vsakemu posa-
mezniku, njegovemu odnosu do zdravja, do soljudi, do
življenja.
MILENA B. POKLIC
popravek
v prejšnji številki NT
se nam je v vest o proslavi
bitke na Čreti vrinila ne-
ljuba napaka pri datumu
te prve front^ne bitke z
Nemci na Štajerskem. Ta
je bila 26. oktobra 1941.
leta.
V Laškem vseljivih
35 novih stanovanj
Kljub vsem težavam, ki
jih imamo, človek vendarle
lahko doživi še kaj lepega.
Tako verjetno misli 35 dru-
iin, ki so v Laškem prejšnji
teden dobili ključe novih
stanov^. Te dni so novi
lastniki družbenih stano-
vanj v dveh novih blokih v
Debru verjetno izkoristili
za selitev ali vsaj čiščenje.
Čeprav še niso ustanovili
hišnega sveta, so se pri
prvem skupnem sestanku,
id ga je ob predaji organizira-
la stanovanjska skupnost,
dogovorili, da okolico blo-
kov uredijo v drugačen na-
sad, kot smo jih vajeni videti
na naših zelenicah. Skupaj s
stanovEinjsko skupnostjo, ki
ie njihovo idejo podprla, so
te naročili 14 mladik orehov
infešenj.
Z izročitvijo teh stanovanj
si je nekoliko oddahnila tudi
stanovanjska skupnost, ka-
teri bo do konca leta uspelo
izpolniti občinski mačrt
gradnje družbenih stano-
vanj. Pred slabimi tremi te-
dni se je v nova stanovanja
vselilo 20 družin v Radečah,
samo še tehnični pregled je
potrebno opraviti pri štirih
stanovanjih v Svibnem in do
konca leta bo nared za vseli-
tev tudi pet stanovanj v Jur-
kloštru. Skoraj polovica
vseh družbenih stanovanj
bodo v letošnjem letu dobili
upravičenci iz solidarnostne-
ga sklada, med njimi je več
mladih družin, invalidov in
upokojencev.
Kvadratni meter teh stano-
vanj pa stane 35.000 dinar-
jev, kar je za 9000 dinarjev
dražje kot lani.
VVE
^ moderno opremo proti
■Požarom
j.^ed številnimi prireditvami v mesecu požarne varnosti so
Občinske gasilske zveze Celje pripravili na Trgu V.
i^^r^gresa tudi razstavo najsodobnejše gasilsko reševalne
ie J Prvo takšno razstavo so pripravili lani, letošnja pa
Q p imela večji odziv pri ljudeh, ki so si jo z zanimanjem
j^siedali ter tako spoznali, kaj vse naša društva premorejo za
in uničevanje požara ali pomoči ob kakšni
elementaini nesreči. Prava paša za oči pa je bila raz-
t^ Sljiva lestev s košaro s katero lahko rešujejo ljudi iz
^^višji}^ nadstropij hiš, ki jih je v modernih mestih vedno
Foto: M. PODJED - TV
liam delo z rokami še vedno smrdi?
v šmarski občini bi bilo lahko mani lluai brez aela
Konec septembra je bilo pri skup-
nosti za zaposlovanje občine Šmarje
pri Jelšah prijavljenih 291 oseb, ki
iščejo zaposlitev. Od teh sta dve z
visokošolsko izobrazbo, tri z višjo, 35
s srednjo, 58 je iskalcev zaposlitve s
poklicno šolo, 36 je priučenih, 57 pa
delavcev brez poklica. Med temi je
veliko mladih. Kar 145 je starih manj
kot 27 let, prvo zaposlitev pa jih išče
kar 92.
Težje zaposljivih oseb, ki iščejo za-
polistev s pomočjo skupnosti je v
šmarski občini 108, 9 jih prejema de-
narno nadomestilo, 15 pa denarno po-
moč. Nekoliko boj razveseljiv je poda-
tek, da je od mladih ljudi brez stalne
zaposlitve le en štip>endist, ki je v času
šolanja prejemal štipendijo iz združe-
nih sredstev in, prav tako eden s ka-
drovsko štipendijo, izšolal pa se je za
gradbenega tehnika.
Občina Sm^e pri Jelšah je na celj-
skem območju trenutno na drugem
mestu po prijavljenih iskždcih zaposli-
tve, nič manj spodbuden pa ni poda-
tek, da je med njimi dobra polovica
žensk.
Nekoliko pa se ta podoba spremeni
ob dodatnih podatkih, da v Steklarni
Boris Kidrič Rogaška Slatina iščejo pi-
halce stekla, da je Zdravilišče v Roga-
ški Slatini v času najugodnejše sezone
potrebovalo več delavcev za občasna
opravila. Prav tako je premalo delav-
cev, zlasti delavk, za delo v proizvodnji
v Konfekciji Kors Rogaška Slatina. V
času obiranja jabolk v nasadu Skrbnik
Kmetijskega kombinata Sm^e so si
morali pomagati z delavci iz drugih
republik, med obiralci pa je bilo tudi
veliko Romov. Najbrž bi še lahko na-
števali podobne primere.
Uradne številke se da tudi obračati,
ob tem pa na problem pogledati z dru-
ge plati. Najbolj temna se zdi slika, ki
opozarja na dejstvo, da je fizično delo
v očeh naših občanov, dilavljanov, ta-
ko malo vredno. Pa ni vedno izgovor,
ki ga tako radi poudarjamo, češ da je
fizično delo premalo materialno vre-
dnotena uporaben. Obiralci jabolk v
nasadu Skrbnik so si v sezoni prisluži-
li kar lepe denarce. Tudi delo pihalca v
Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slati-
na ni tako slabo nagrajevano. Imeti pa
je treba tudi dobro sapo, te nam pa
marsikdaj in marsikje zmanjkuje.
MAHJELA AGRE2
Kako zdaj, po invaziji na Grenadi?
Dogajanje je potekalo po pričakova-
nju - skoraj. Ameriški marinci v sprem-
stvu simboličnih enot nekaterih karib-
skih drža v so se izkrcali in vse je kazalo,
da bodo tako rekoč brez bojev zasedli
miniaturno državo Grenado s 343 kv.
kilometri in nekaj več kot 110.000 prebi-
valci. Toda boji so se zavlekli, vsaj za
nekaj dni. Invazijskim četam so se po-
stavili po robu tudi domači ljudje, ne
samo Kubanci, ki so sicer nastopali ura-
dno kot graditelji novega letališča, ki pa
so bili oboroženi in med katerimi je bilo
tudi nekaj poklicnih vojakov in - kot je
z nekoliko zamude sporočila kubanska
stran - nekaj častnikov. Koliko? Napa-
dalci razumljivo skušajo prikazati kar
največje število Kubancev, ki da naj bi
ne samo odločilno vplivali na dogajanje
na Grenadi pred vojaškim posegom
ZDA in le-tega pravzaprav tudi izzvali, s
Kube pa želijo prikazati čim manjše šte-
vilo njihovih rojakov na Grenadi, pred-
vsem pa docela miroljubni, civilni zna-
čaj njihovega bivanja na otoku.
Dogajanje je potekalo po pričakova-
nju. Sestanek varnostnega sveta OZN je
zahtevala Nikaragva, ki je zdaj na tem
območju najbolj ogrožena od ZDA (vsaj
posredno, če že ne neposredno), večina
članic varnostnega sveta je bila proti
ameriški invaziji, toda ZDA so izrekle
veto, torej izkoristile posebno pravico,
ki v svetovni organizaciji pripada petim
velesilam, da ne glede na izid glasova-
nja preprečijo vsakršni, z večino glasov
sprejeti sklep, vsaj v varnostnem svetu.
Invazijo na Grenado je - kakor mnogi
drugi - obsodila tudi jugoslovanska jav-
nost, vjada, socialistična zveza, sindika-
ti, mladinska organizacija. S tem je bilo
vnovič dano vedeti, da ne priznavamo
dvojnih meril, ko gre za ključne, osred-
nje probleme sodobnega sveta, za vpra-
šanje suverenosti držav (velikih ali ma-
lih ali najmanjših, kakršna je Grenada),
za vprašanje ozemeljske nedotakljivo-
sti, nevmešavanja v notranje zadeve
drugih držav, za to, da nihče nima ali ne
bi smel imeti pravice uporabiti sile pro-
ti drugi državi oziroma vladi, da razlike
v ideološki presoji ne morejo biti povod,
kaj šele opravičilo za uporabo orožja, s
katerim si zagotoviš v določeni državi
drugo vlado, ki ti oo ideološko bolj po-
godu.
Spodbudno je, da se jena enako stali-
šče postavila tudi večina članic Združe-
nih narodov, ko so v generalni skupščini •
ponovno glasovali o resoluciji, ki se je
nanašala na posledice vietnamske inva-
zije vKampučiji pred več leti. Za resolu-
cijo, v srčiki katere je rešitev tega pro-
blema s pogajanji, po politični poti, je
glasovalo 105 držav. Primerjava s prejš-
njimi glasovanji bi pokazala, da se glede
na prejšnje zasedanje generalne skup-
ščine število takih držav ni zmanjšalo.
To je vnovična potrditev razpoloženja
večine svetovne skupnosti, da se ne mo-
re in se, kot vse kaže, ne bo sprijaznila z
uporabo sile v meddržavnih ali regio-
nalnih sporih, razen seveda, če gre za
povsem jasne primere samoobrambe
pred napadi od zunaj
Kako po Grenadi, smo vprašali v na-
slovu. Ali se bo ta praksa odstranjeva-
nja vlad, ki nekaterim niso po volji, na-
daljevala? Šk" zlasti velja to vprašanje
za območje Latinske Amerike in Kari-
bov, ob morebitnem nadaljevanju do-
godkov na Grenadi še posebej na območ-
je Srednje Amerike in tod še zlasti za
Nikaragvo.
Piše Jože Sircelj_
4. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Celjska LB je z denarjem
povsem zasidrana na območju
mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmmmmmmm
Bančna sredstva so Izrazito namenjena tudi za razve!
HptetUstva	__
Prva naloga banke je, da
omogoča normalno zago-
tavljanje redne proizvod-
nje. Prav zato velja vsa skrb
banke politiki kratkoroč-
nih posojil s selektivnimi
nameni. Že tako stroga se-
lekcija je zaradi premalo
sredstev, ki so na razpolago,
še bolj zožena in obsega v
glavnem troje področij: po-
sojila za proizvodnjo, od-
kup in zaloge kmetijskih
pridelkov - za hrano, za po-
speševale izvozne proiz-
vodnje in za vse ostalo. Pod
to rubriko sodi tudi tako
imenovani odkup menic, s
čemer banka kreditira bla-
go, ki je lahko tudi za doma-
či trg, pa je v bistvu že pro-
dano.
Osemdeset odstotkov vseh
kratkoročnih naložb LB
Splošne banke Celje je na-
menjeno za omenjene selek-
tivne namene, od tega v se-
stavi teh sredstev polovica
za izvoz, tretjina pa za kme-
tijstvo.
Celjska banka LB letos na
področju kmetijstva v druž-
benem in zasebnem kmetij-
stvu kreditira: 15.000 glav
govedi, 584.000 piščancev in
milijon devetsto tisoč litrov
mleka. Vse to je torej name-
njeno samo osnovni kmetij-
ski proizvodnji, hkrati pa so
bančna sredstva angažirana
pri zalogah ključnih kmetij-
skih pridelkov. Tudi za to so
dovolj zgovorne nekatere
številke: glavnemu regijske-
mu preskrbovalnemu sozdu
Merx je banka tudi omogoči-
la odkup 28.000 ton pšenice,
8000 ton sladkorja, 40.000
ton koruze. Letos so bančna
sredstva prvič vključena v
kreditiranje zalog v malopro-
daji za nekatere ključne arti-
kle, kot so moka, testenine,
riž, meso, olje in drugo.
Drugo pomembno angaži-
ranje bančnih sredstev je
priprava blaga za izvoz in
sam izvoz, pri čemer ima lo-
gično prednost konvertibilni
izvoz. Letos so v celjski ban-
ki LB najbolj povečali prav
izvozna posojila, čeprav
hkrati ugotavljajo, da izvoz
na celjskem območju še ve-
dno ne dosega prič^ovanih
in mogočih rezultatov.
V banki poudarjajo, da do
danes še niso zavrnili niti
enega zahtevka za posojila
pri pripravi blaga za izvoz
oziroma za izvoz. Tega ne bo-
do počeli niti v prihodnje,
ker so zavzeli trdno stališče,
da je izvoz zadnje področje,
kjer bi lahko zmanjkovalo
denarja.
MITJA UMNIK
Stalno spremijanje naložb in
njiliovili učinkov
Glavna pozornost na zadnji seji članov izvršilnega odbora
Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v petek, 28. okto-
bra, je veljala uresničevanju bančnega načrta v devetih me-
secih letos in doseženim učinkom pri dokončanih naložbah.
Sicer pa razprave o učinkih novih naložb v gospodarstvu,
poslej ne bodo več ali manj naključne, marveč bodo dobile
bolj trdno in stalno mesto tudi na sejah izvršilnega odbora.
Za kaj gre?
Izvršilni odbor bo poslej stalno spremljal delo pri uresni-
čevanju naložbe in tudi učinke dokončane naložbe. Očitno
gre torej za bistven kakovostni premik in nov odnos banke,
ki daje del razpoložljivih združenih sredstev za nove na-
ložbe.
Tako je zadnja ocena zajela devet naložb, od tega štiri s
področja industrije, tri s kmetijskega in dve s področja
turizma in Mstinstva.
Tako so Zeleaniškemu gospodarstvu Ljubljana odobrili
dolgoročno dinarsko posojilo v znesku 32 milijonov dinar-
jev za nakup petih diesel motornih vlakov. Gre za naložbo v
vrednosti okoli 468 milijonov dinarjev, pri kateri bodo s
posojili sodelovale še druge banke.	M. B02IC
ETOL četrtino proizvodnje
proda na tujih tržiščih
Letos so storilnost povečali za tri odstotke
Resda se v celjski delovni
organizaciji Etol IFF, kjer
izdelujejo arome in eterična
olja, tudi srečujejo s težava-
mi, zlasti pri nujnem uvozu
nekaterih surovin, kljub te-
mu pa so lahko zadovoljni s
svojim delom. Lani so
ustvarili za eno milijardo
dohodka, letos v devetih
mesecih že za 1,26 milijarde
dinarjev. Kar četrtino pro-
izvodnje so izvozili - na
konvertibilna tržišča za 116
milijonov dinarjev in na
klirinška za,214 milijonov
dinarjev.
Izvozu so že prej namenjali
precej skrbi in so bili na pri-
mer lani na 261. mestu v Ju-
goslaviji, v Sloveniji pa med
izvozniki na 99. mestu, če-
prav po dohodku niso bili ni-
ti med prvimi 200 organizaci-
jami. Za 200 zaposlenih je to
lep dosežek, še zlasti pa so
lahko letos ponosni na svoje
boljše delo, saj so povečali
storilnolst v primerjavi z lan-
skimi devetimi meseci za 3
odstotke.
V Etolu so tudi za naprej
optimisti, pa čeprav je oskr-
ba s surovinami vse slabša
Ni še tako dolgo, kar so ve-
deli za pol leta naprej, kako
bo s surovinami, sedaj vedo
le še za mesec dni. V Jugo-
slaviji je precej slabo razvita
bazična kemijska industrija
tako da fina predelava Etola
ne dobi vsega, kar potrebuje
Uvažati morajo okoli 30 od-
stotkov surovin, v glavnem s
konvertibilnega trga, venda'
letos s pomočjo kupcev ip
hovih izdelkov pri uvozu li
bilo prehudih težav. Izvoza
pa ravno zaradi potreb do-
mačih kupcev ne bo mogoče
bistveno povečati, saj so ve-
liki izvozniki odvisni od Eto-
love oskrbe.
Za lažje in za več dela mo-
dernizirajo oddelek prašna-
tih arom, kjer bo v teh dneh
gotova mehanizacija, moder-
nizirajo pa tudi kemijsko
proizvodnjo, kjer prav tako
nadomeščajo zastarelo me
hanizacijo z novo. Ta jim bo
omogočila bolj kakovostne
proizvode in povezan posto-
pek. Sicer pa se v Etolu pre-
cej naslanjajo na lastno zna-
nje. Vsako leto ustvarijo ne-
kaj inovacij, tako zaradi na-
rave dela kot tudi zaradi pra-
vilnika, ki spodbuja inven-
tivno dejavnost pri delavcih
in strokovnjakih. Spodbu-
dno je tudi na^ajevanje de-
lavcev. Osebni dohodki so
nad republiškim povpreč-
jem, vgrajene imajo elemen-
te nagrajevanja po delu, ven-
dar zaradi pomanjkanja su-
rovin sedaj ne delajo v nor-
malnih pogojih in je tudi na-
grajevanje po delu težje ure
sničevati.
MILENA B. POKLIC
Brez lastnih
vinogradov do vina
To velja za Vino Šmart-
no ob Paki, ki deluje kot
tozd v okviru delovne or-
ganizacije ERA Velenje.
Ko nas je direktor Jože
Aristovnik povabil v svo-
je delovne prostore je po-
kazal na nekaj metrov
brajde pred upravnimi
prostori in med smehom
rekel, »vidite, iz te majhne
brajde priteče na stotisoče
litrov vinal«
V Vinu Šmartno ob Paki se
ukvarjajo z dvema osnov-
nima dejavnostima: grosi-
stično trgovino z alkoholni-
mi in brezalkoholnimi pija-
čami od mineralne vode do
viskija, kjer so glavni kupci
trgovina na drobno, di\iž-
beno in zasebno gostin-
stvo, obrati družbene pre-
hrane in priložnostni kup-
ci, drugi del poslovanja pa
predstavlja stekleničenje
in distribucija namiznih
vin brez geografskega po-
rekla, ki izvirajo iz znanih
vinorodnih območij Fru-
ške gore in Istre. Tako tre-
nutno stekleničijo štiri
vrste namiznih vin - beli in
rdeči Veseli Martin ter beli
in rdeči Urban. Po besedah
direktorja Jožeta Aristov-
nika so se želeli pri izbiri
surovin za omenjena vina
čimbolj približati okusu
potrošnika na tem područ-
ju, ter so primerna pred-
vsem za kupce, ki segajo
po cenejših vinih, hkrati pa
tudi za kupce, ki želijo vina
mešati z mineralno vodo,
ne da bi pri tem menjala
barvo in okus.
Osnovna enota v Smart-
nem ob Paki ima šest po-
slovnih enot: skladišča v
Smartnem, Celju in Zagor-
ju, klet s polnilnico, malo-
prodaja Šmartno in skup-
ne službe.
Pri razvojnem programu
tozd postavljajo v ospredje
krepitev dejavnosti stekle-
ničenja vin, kajti pred dve-
ma letoma so ^tivirali no-
vo polnilno linijo z zmoglji-
vostjo 3500 steklenic na
uro. Zavedajo se, da si mo-
rajo za zagotovitev trajnej-
šega uspešnega poslovanja
zagotoviti lastno surovin-
sko zaledje, vključno s pre-
delavo grozdja, bodisi pre-
ko poslovno tehničnega
poslovanja z proizvajalci
ali s sovlaganji.
Glede razvoja grosistične
trgovine trenutno ne načr-
tujejo novih skladiščnih in
transportnih zmogljivosti,
kajti vzporedno s porastom
cen pijač v letošnjem letu,
ugotavljajo, da jim fizični
promet stagnira! Predvsem
to opažajo pri prodaji piva
in delno pri vinih, medtem
ko se prodaja žganih pijač
zmanjšuje že dalj časa.
V porastu je prodaja v di-
skontnih enotah v Smart-
nem in Celju predvsem za-
radi tega, ker so v teh eno-
tah 10 do 15 odstotkov ce-
nejši od redne prodaje v tr-
govinah. Opažajo tudi, da
se zadnje čase zaradi viso-
kih cen pijač v gostinskih
lokalih njihova potrošnja
seli v trgovine.
TONE VRABL
Razstava otroške risbe
Lahko bi rekli in zapisali: Ljubljanska
banka Splošna banka Celje ohranja tradi-
cijo tudi na tem področju, likovnem, ki ga
sicer z vsakoletnimi razpisi, skupaj z lite-
rarnimi in fotografskimi deli, spodbuja
med malčki v otroških vrtcih in pri učencih
osnovnih šol.
Otroci v osnovnih šolah in malčki v
vrtcih so na pobudo celjske temeljne ban-
ke Ljubljanske banke že 1975. leta prvič
risali. Takrat še na temo varčevanje. Štiri
leta za tem in vse doslej je bančni razpis za
najboljša likovna dela še bolj sprostil otro-
ško domišljijo in ustvarjalnost, saj se ni več
omejeval na določeno temo, marveč je
izbiro prepustil otrokom samim.
In tako je zdaj nekaj teh del. ki so nastala v
minulem šolskem letu, našlo svoj prostor v
razstavnem salonu ekspoziture Ljubljan-
ske banke v Vodnikovi ulici, ki je tudi sicer
na voljo za razstave del domačih amater-
skih likovnih ustvarjalcev.
Rastavljene slike v različnih tehnikah go-
vorijo o življenju, ki je otrokom najbližje, ki
je hkrati njihovo. Opozarjajo na naravo,
igrače in šport, na razne dogodke in po-
dobno. To je svet, ki ga vidijo otroške oči.
Lep je in čist, zanimiv in vreden ogleda.
In če vas pot zanese v bančno ekspozitu-
ro ali v bližino Vodnikove ulice, stopite še v
razstavni prostor. Ne bo vam žal. Razstava
bo odprta do 10. novembra.
Na posnetku pa trenutek z njene otvori-
tve, ki jo je popestril dekliški nonet iz
osnovne šole Prve celjske čete.
riovember 1983
novi tednik - stran 5
I uičah nov
l3Silski avto
Y rnesecu požarne varnosti
T,uče dobile nov gasilski av-
"niobil, najnovejši TAM-130-
?,Q 3. To je prvo gasilsko vozi-
y vsej občini, s katerim bodo
gasili naftne derivate in
Jektri^ne naprave.
Takrat, ko so v Lučah pričeli
^^šljati o novem gasilskem
je malokdo verjel, da bo-
jo takšni investiciji lahko ša-
li kos. Poleg prispevkov ne-
^terih delovnih organizacij,
finske gasilske zveze in sisa
° požarno varnost so krajani
rjč sami zbrali 300.000 dinar-
j^^r in še 572 m^ lesa.
K Šentjurju
takajo na
telefone
v KS Šentjur center čaka na
telefone 250 naročnikov, v KS
Šentjur okolica 90 in v KS Bla-
govna 160 naročnikov - skup-
no kar 500. Naročniki so opra-
vili že veliko dela pri izkopu
jemlje za položitev primarne-
ga voda. Seveda morajo izko-
pati še tudi vse jarke za sekun-
(larni vod, to je za hišne prik-
ljučke. S tem delom se jim
zmanjša dajatev od 50.000 din
na 35.000 din. Dela ne potekajo
tako, kot bi morala, ker tovar-
na kablov iz Svetozareva nere-
dno pošilja kable.	E. R.
DrugI rod planinskih vodnikov
Pred letom dni so v Savii^
skem MDO pričeli z vzgojo
drugega rodu planinskih vo-
dnikov (PLV). Tečaj se je pri-
čel s preizkusno turo Logar-
ska dolina-Klemenča jama
-Kačjek-Plesnikova planina
-Dom planincev, kjer je bilo
tudi prvo predavanje. Vse
ostalo teoretično znanje so si
novi planinski vodniki nabi-
rali v žalski osnovni šoli.
Opravili so tudi dvodnevni
izlet z zimskim vzponom na
vrh Raduhe, na Loki pa so
imeli tudi praktične vaje. V
snežnih razmerah so prečili tu-
di Posavce od Smohorja do
Mrzlice, orientacijske veščine
pa vadili na Dobrovljah. Pisne
in ustne izpite so imeli kandi-
dati v Žalcu, zaključno turo pa
so opravili 8. oktobra po drugi
polovici poti gomjegrajskih
planincev od Črnivca do Gor-
njega Grada. Na vrhu Rogatca
(1557 m) je predsednik lO PZS
Danilo Skrbinek podelil no-
vim vodnikom vodniške znač-
ke in izkaznice, nageljne pa
jim je pripela na prsi vodnica
prvega rodu. Vsi pa so rdeče
cvetove, ki so verjetno tudi
najviše podeljeni »maturant-
ski nageljni«, pustili na grobu
Frana Kocbeka.
Tečaj je vodil Srečko Culk
ob sodelovanju Silva Jošta,
dr. Toneta 2untarja, Ernesta
Stoklasa, Petra Ficka, Petra
Skobemeta, Dušana Gradišni-
ka in Adija Vidmajerja. Od ko-
misije za vzgojo in izobraževa-
nje pri PZS sta sodelovala Ma-
rinka Koželj in Franček Vogel-
nik.
Planinska društva v naši do-
lini so tako dobila 17 noyih pla-
ninskih vodnikov (PD Polzela
1, Zabukovica 5, Žalec 5, T. Ve-
lenje 2, Celje 1, PTT 1, Aerolin
Store 1), ki bodo vodili naše
planince po gorah.
V vzgojo tega, kakor prvega
rodu, je bilo vloženo veliko
amaterskega dela in porablje-
no precej prostega časa, ki so
si ga kandidati in inštruktorji
vzeli z dobro voljo, kar da te-
mu še večjo vrednost.
B. J.
SmoHor je gostil invalide
Društvo invalidov Laško je v svoj bogat in pester program uvrstilo tudi Memorial Sonje Aškerc, kot spomin na lani
umrlo članico društva, ki se je kljub svoji zahrbtni bolezni z dušo in srcem predala humanemu delu pri društvu.
Smohor, kjer so organizirali prvi memorial, je privabil okrog dvesto udeležencev memoriala iz Ljubljane, Hrastnika,
Titovega Velenja, 2alca, Šmarja pri Jelšah in Celja.
V športnih panogah je sodelov^o 77 tekmovalcev, kjer je ekipno med ženskami zmagalo društvo invalidov iz Laškega.
V. M.
Marljivi
upciccjenci
Šentjursko ■ občinsko
društvo upokojencev
združuje 950 članov. Vsi
Upokojenci v občini pa
niso člani društva, naj-
nianj pa je zajetih kmeč-
l^ih upokojencev.
Od pomladi do jeseni je
društvo organiziralo 16
i^etov, pričali so tudi ša-
^ti, gobarji, ki se udele-
^jejo različnih tekmo-
vanj v sosednjih občinah.
Društvo ima lepo ureje-
ne klubske prostore. V le-
^Snjem letu je bila v vse
prostore napeljana cen-
^•^a kurjava.
Glavni prihodek druš-
upokojencev izhaja iz
dejavnosti v bifeju, ki pri-
lepe dohodke, razde-
® pa jih bolnim članom
^ pa takim, ki imajo niz-
pokojnine. Sicer pa
^okojenci poslujejo z
^^ninnialnimi stroški, ker
^poslujejo le honorarno
^ajko in tajnika.
E.R.
iolge poti esreškiii šolarjev
.................. I.................. iiiii!iiiiiiiniiiiiiiiiiiwiiiw II '■iim
KS Osredek /o najmanjše ¥ občini Šmarje
Ena najvišje segajočih
krajevnih skupnosti v obči-
ni Šmarje pri Jelšah je
Osredek. Na 664. metrih
nadmorske višine je 30 do-
mačij z 98 prebivalci, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom, 25
pa se jih vsak dan vozi tudi
na delo v sosednji občini
Krško in Brežice.
Gradnji in posodabljanju
cest posvečajo v šmarski ob-
čini veliko pozornost, zato je
danes ostalo še zelo malo
predelov, kjer je cesta glavni
problem občanov, zlasti ti-
stih v odmaknjenih, krajev-
nih skupnostih. Ena takšnih
je tudi Osredek, do koder vo-
di iz Podsrede 3600 metrov
nove asfaltne ceste, zgrajene
v letošnjem letu. Ost^i so le
še dobri trije kilometri, ki jih
bo treba posodobiti. Po-
membna letošnja pridobitev
za krajevno skupnost Osre-
dek je tudi dom krajanov,
prvi javni prostor za dnižbe-
nopolitično delo, delo orga-
nov krajevne skupnosti in za
kulturne prireditve.
Osredek je vse manj od-
maknjena krajevna skup-
nost, življenje v njej pa iz leta
v leto bolj pestro. Potreba, ki
jo krajani vse bolj izpostav-
ljajo, je telefon, kd bi lahko
odpravil marsikatero zadre-
go in nevšečnost. Kaže, da
bodo prihodnje leto tudi v
zaselkih krajevne skupnosti
Osredek zazvonili prvi tele-
foni.
Poseben problem pa so
otroci. Pa ne zato, ker bi bili
kaj drugačni od drugih
otrok. Gre za njihove napore
pri premagovanju dolge poti
v šolo, zlasti v zimskem času,
ko zapade sneg. Takole o
tem pripoveduje Ivan Ja-
grič, predsednik delegacije
KS Osredek v občinski
skupščini Šmarje pri Jelšah:
»Trije naši otroci hodijo vsak
dan i^š v šolo v Pišece, de-
vet l^ometrov daleč, en šo-
lar obiskuje podružnično šo-
lo v Kozjem in mora do avto-
busne postaje v Železnem
pešačiti šest kilometrov. Do
avtobusne postaje v Pečicah
so štirje kilometri peš hoje in
nato še 11 kilometrov vožnje
z avtobusom do Artič. Smili-
jo se nam ti naši otroci, ko
morajo ob vsakem vremenu
premagovati tako dolge poti.
Trudimo se, kolikor more-
mo, da bi jim to pot olajšali.«
Ljudje v krajevni skupno-
sti Osi^ek morajo biti ak-
tivni, če hočejo la^e živeti. O
družbenopolitični aktivnosti
in njihovi osveščenosti pa
govori podatek, da se v kra-
jevni skupnosti Osredek vo-
lišča vedno najprej zaprejo.
M. AGRE2
Rojen v gostilni
In ostal gostinec
Jakob Filač iz Gornjega
grada je takšen človek, kot
bi jih želeli imeti še več.
Poln volje do pravega dela!
Od jutra do večera pa tudi
ponoči, ko se zbudi in ra-
zmišlja o gostinstvu, gasil-
stvu, družini. To ni čudno,
saj živi v hiši, kjer je že 104
leta gostilna!
Pri Filačevih so ali v bliž-
nji prihodnosti bodo vsi go-
stinci. Oče Jakob se je rodil v
gostilni. Domači. Po osnovni
šoli je napravil v Ljubljani
gostinsko in hotelirsko šolo,
odslužil vojsko ter se z dušo
in telesom zapisal gostinske-
mu poklicu. To počenja že
petnajst let! Vse kaže, da
uspešno.
Tudi žena Stanka je dobe-
sedno vprežena v gostilno,
kajti Jakob je veliko odso-
ten. Nabava, delo...
Hčerka Simona obiskuje 3.
letnik turistične smeri go-
stinstva v Ljubljani, sin
do pa 2. letnik tudi na gostin-
ski šoli smer kuharstvo. Vsi
so zaljubljeni v gostinstvo!
Jakob niač: »Tarnamo, da
nimamo dobrih gostincev in
vseh tistih, ki bi pomagali,
po drugi strani pa nimamo
niti ene štipendije za turistič-
nega delavca! Moja Simona
ima najboljše ocene v šoli,
do štipendije pa nfe more pri-
ti. Saj ji lahko sami pomaga-
mo, vendar razmišljam širše,
kako pa drugi. Ob koncu te-
dna, ko sta doma, nama veli-
ko postorita v lokalu. Tudi to
je šola. Potrebujemo takšne
delavce, za njih pa ne skrbi-
mo dovolj.«
Ste nezadovoljni v
svojem delu?
Jakob Filač: »Vse kar de-
lam, delam s srcem. Tako do-
ma kot v gostinstvu in pred-
vsem v gasilstvu.«
Ko sediva v prijetni
gostilni v srcu Gornjega
grada v neposredni bliži-
ni znamenite cerkve, se
mladi Jakob spominja
starih dni...
Jakob Filač: »Pri nas je
traktor zamenjal živino.
Konj je žal danes bolj redek
kot včasih mercedes!«
Med pogovorom kljub
zaljubljenosti v gasil-
stvo z i^limi in pogovo-
rom pobegne drugam.
Jakob Filač: »Naša pašna
skupnost ima urejene pašni-
ke na Menini planini. Najsta-
rejša krava zna pot od doma
do Menine in nazaj. Vse osta-
lo gre za njo.«
Razlaga o pojatvi...
Jakob Filač: »Mi pravimo,
da je pojatev za enega, pojez-
da pa za ves trop.« -
Pove tudi, da ob sonč-
nem zahodu obe njivi go-
ri Lepenatka in Rogatec
predstavljata ležečega
moža - meniha. Samo
opazovati je treba dobro
in ga vidiš, kako leži, saj
ga ob sončnem zahodu
dobro izrišejo v nebo
obrisi obeh omenjenih
gor& Spomni se pusto-
vanja...
Jakob Filač: »2e vrsto let
tradicionalno objavljamo ob
pustu pustne zadške novice.
To je edini časopis, ki pri nas
redilo izhaja. Vse leto ljudje
zbirajo šaljivo in pikro gradi-
vo, ki ga potem objavimo.«
Razlaga, kako je prišlo
do imena Gornji grad...
Jakob Filač: »Bila sta dva
gradova. Prvi v Nazarjih in
potem so ga postavili še tu
pri nas in, ker je bil ,zgoraj',
so ga poimenovali Gornji
grad.«
Vrne se v gostinstvo.
Jakob Filač: »Sest nas je v
občini, ki med drugim lahko
točimo odprta vina. Za to so
potrebni posebni pogoji. Pri
nas točimo odprta vina met-
liško črnino, teran, merlot,
bizeljsko belo in rdeče, rebu-
lo. Vse pa občasno in ob svo-
jem času.«
Stajerslca vina?
Jakob Filač: »Nimamo,
ker so predraga. Imajo pa jih
v sosedovi gostilni. Tako lah-
ko dobiš vse, nekaj pri sose-
du, nekaj pri meni. Za vsak
okus smo v Gornjem gradu.«
Jedilni list je obši-
ren...
Jakob Filač: »Naredimo
vse, samo prej je treba pove-
dati, kaj kdo želi.«
Razmišlja o tem, da bi
pozimi avtobus vozil go-
ste na Golte. Ima turi-
stične sobe in še nekaj
jih bo napravil. Prve
skupine se že pojavljajo
in so zadovoljne. Z biva-
njem, hrano, okolico,
prijaznostjo. Ta je naj-
več vredna.
Jakob Filač: »Družbeno
gostinstvo nekam čudno gle-
da na našo dejavnost. To ni v
redu. Ce bi vsi dobro delali,
bi se vsi tudi dobro počutili.
Mi ne poznamo počitka. Ko
bi le nam padel kakšen dinar
za postavitev vlečnic, manj-
ših bazenov, da bi bila po-
nudba boljša in p«strejša.
Sami vsega žal ne zmoremo.
Na referendumu so rekli, da
se moramo odločiti tudi za
razvoj gostinstva, vse pa ka-
že, da ^ dela tega kruha de-
ležen samo družbeni sektor.
To ni prav.«
Tako razmišlja človek,
ki je tudi predsednik
sekcije za gostinstvo za
Gornjo Savinjsko dolino
pri obrtnem združenju
Mozirje. Trenutno imajo
34 obratovalnic, od go-
stiln s prenočišči do bife-
jev in enega penziona,
medtem ko nimajo nobe-
ne restavracije. Od go-
stinstva ,skoči' k ljubez-
ni - gasilstvu (upamo, da
žena tega ne bo zame-
rila!)!
Jakob Filač: »Dvesto čla-
nov je letos proslavilo sku-
paj z ostalimi krajani 100-let-
nico našega gasilskega druš-
tva. V mesecu požarne var-
nosti smo prvič pripeljali v
gasilski dom prav vse šolarje
ter jih poučili o požarni pre-
ventivi. Poleg ostalega arhi-
viramo stare gasilske stvari,
ki jih bodo razstavili v gasil-
skem muzeju. Najlepši ek-
sponat je 96 let stara gasilska
,pumpa', ki so jo po sistemu
tehtnice gonili na vsaki stra-
ni po štirje gasilci.«
Filačeva družina ima v
svojih prostorih tudi di-
sko...
Jakob Filač: »Pravih pro-
blemov z gosti nimam. Ce pa
do njih pride, jih rešim na
diplomatski način.«
TONE VRABL
6. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
V Šoštanju v ospredju
komunalna dela
v Šoštanju so trenutno v ospredju mnoga zahtevna
komunalna dela. Več kot 3200 krajanov poskuša z
• raznimi prispevski ter prostovoljnim delom urediti ti-
sto, kar bo izboljšalo njihove osnovne življenjske po-
goje. Letošnja glavna delovna akcija je nadaljevanje
izgradnje toplovoda v vrednosti 510 tisoč dinarjev. S
tem bodo rešili sekundarni del toplovoda, kar je iz
samoprispevka krajanov, medtem ko zaenkrat še niso
uspeli zagotoviti potrebnih sredstev za primarni del
toplovoda od SKIS.
Posodobili so nekaj cest (v Metlečah, del Goriške in
Cankarjeve, urejeno je novo avtobusno postajališče v
Metlečah,) ter uredili kanalizacijo na delu Cank^eve
ceste. Med prihodnjimi akcijami je treba omeniti do-
končanje toplifikacije, preplastitev dela Koroške ce-
ste, obnova glavnega otroškega igrišča, napeljava raz-
svetljave v Metlečah in Koroški cesti, posodobitev ce-
ste talcev in zagotovitev gradbenega prostora ob
Aškerčevi cesti za stanovanjsko gradnjo, kjer naj bi
bilo 196 stanovanjskih enot. Ta stanovanja potrebujejo
za nadomestitev tistih, ki jih bodo izgubili pri pogreza-
nju zemlje zaradi izkopa premoga v severnem delu
mesta.
Nadaljevali bodo z urejanjem mestnih zelenih povr-
šin, rekreacijskega centra ob jezeru ter pri športnih
površinah in objektih. Samo do konca septembra so
Soštanjčani opravili že 3998 udarniških ur.
T.VRABL
O tem ponkovškem afežeju in še čem
Ponmnek s Slavico Kovačičevo aH Intervju z nikalnicami
Zavrtala je vame z očmi,
češ, bo kaj dobrega s tem
obiskom v kratki opoldan-
ski urici v glavnem odmoru
na celodnevi šoli v Ponikvi
pri Grobelnem {ali, da ne bo
zamere: pri Šentjurju). Toli-
ko je treba postoriti. V šoli
mrgoli otrok in od proble-
mov. In če sedeš, pripove-
duješ že stokrat povedano,
te vseeno zanese in čas
mine.
Naposled odprem usta in
pridem z vprašanjem na dan:
»Pravijo, da je malo takega
na Ponikvi v družbenem živ-
ljenju kraja, pri čemer bi vi
ne dala svojega prispevka.
Ste rojena ponkovljanka?«
Kot da bi me zasačila, da
se besedila za domačo nalo-
go nisem naučila, je z nasme-
škom popravila:
»Ne drži. Niti prvoi niti
drugo! Bi se Ponikvi res sla-
bo pisalo, če bi se dogajalo
tako malo, da bi en sam člo-
vek mogel biti pri vsem ude-
ležen. Tudi domačinka ni-
sem. Sem Hrastničanka,
celjska dijakinja učiteljišča.
Prva služba 4 leta na Dobrini
pri Zusmu, zdaj že 27 let na
Ponikvi...«
.. .je oddeklamirala na
kratko in mi potlej nasula
polno naročje podatkov o
Ponikvi iz njene preteklosti
in o njeni pomembnosti, češ,
to je vredno zapisati. O Mi-
haelu Žagaj šku. Vodnikove-
mu sodobniku, duhovniku,
dobrotniku, pedagogu, ki se
je skrival za psevdonimom
Jurij Zelenko; o kartografu,
profesorju v cesarskem. Du-
naju Blažu Kocenu, ki mu
rojaki niso dovolj hitro izka-
zali hvaležnosti in spoštova-
nja, da bi ohranili njegovo
rojstno hišo, so mu pa zato
na kraju, kjer je stala posta-
vili spominsko obeležje, v
Ponikvi pa posvetili solidar-
nostno zgrajeno novo »učil-
no zidano«. In seveda o pe-
sniku, skladatelju in škofu
Antonu Martinu Slomšku, o
pomnikih novejše zgodovi-
ne, kot je Rižnerjeva hiša,
kjer je bila že pred vojno par-
tijska celica, že kar prve dni
okupacije pa odbor OF.
Marljivo sem čečkal narek
in vstrajal pri svojem:
»Kako je z aktivnostjo
žensk, ki jo vodite še kar na-
prej pod imenom AF2?«
Stresla je z glavo:
»Nič je ne vodim in tudi
njen pobudnik nisem. Duša
in steber je bila pokojna Ve-
ra Hlasteceva. Jaz samo so-
delujem, ker se to od mene,
učiteljice, tudi pričakuje.
AF2? Seveda tako rečemo,
ker je krajše od »sekcije za
družbeno aktivnost žena«.
Ne rečem, da ima vsa reč še
vedno malo vonja po AF2,
vsaj kar se domiselnosti,
izvirnosti in zagnanosti
tiče...«
Potem ji je beseda stekla
kot na pamet naučeno bese-
dilo; o tem, kako prirejajo te-
čaje, predavanja, d^ so to sa-
me koristne in praktične re-
či, da gredo na izlete in so
tako videle veliko lepot naše
domovine in se šle tudi »go-
spodinjsko špionažo«. In da
vsako leto prirejajo za svoj
praznik prireditev in pogo-
stitev, ko za pogrinjek vse
same napečejo, same pripra-
vijo spored in včasih, če so
že v igri neizbežno potrebni,
odigrajo tudi moško vlogo.
Moški pa da tradicionalno
prispevajo govor poln laska-
vih priznanj o treh stebriK
pri hiši, dveh šihtih 1!!
sploh...
Spet mi je ušla iz predmeta
- to je sebe. Pa sem ji nasfe
vil zanko:
»Kaj pa zbor kmečkih p^v.
cev in pevk, ki' ohranjajo
izvirno ljudsko pesem. Saj
ga vodite vi, ali ne?«
Zdaj pa je malone vzrojila,
ko da bi bil Savo speljeval
čez jez falske hidroelek.
trarne:
»Kar naprej mi natikate tu.
je perje. Ti pevci in pevke
nimajo zborovodje. Pojo kot
pač prepevajo na vasi; eden
naprej, potem nekateri čez in
drugi za njimi. Vodi jih kmet
Miha Hrovatič, jaz pa samo
pomagam, iščem stare pe.
smarice, zapisane pesmi. So
pač zvedeli, da se zanimam
za preteklost, za ljudsko izro-
čilo.«
Dobil sem vtis, da mi ho^e
dopovedati, kako nisem po-
trkal na prava vrata; da je v
resnici učiteljica, kar je njen
poklic, da je prav tako po
lastni izbiri z^onska žena
moža, ki je po izbiri drugih
tudi njen ravnatelj. Pa ven-
dar vemo, da do vratu tiči v
kulturnem valovanju kraja
in občine, da je do nedavne-
ga bila samoupravni krmar
občinske kulturne barke.
Raje sem odnehal. Lahko
bi se mi primerilo, da bi po-
navljal ... Ponavljal vse tisto,
kar njeni sokrajani zelo do-
bro vedo in zaradi česar so
me poslali trkat na njena
vrata.
JURE KRASOVEf
Marija Brezov ar
Stanko Florjan
Pepca Cvenk
Franc Bergant
Antonija Pinter
imamo se lepo
Pred dobrim letom dni so na Polzeli zraven graščine Se-
nek zgradili nov dom upokojencev. Danes je v njem nekaj
več kot 160 oskrbovancev iz žalske, pa tudi iz drugih občin
celjskega območja. Kako se nekateri počutijo v novem
domu iti kako so zadovoljni z vsem ostalim pa so nam
povedali:
Marija Brezovar, doma iz Prebolda: Pred dnevi sem
dopolnita devetdeset let. Ce bi bila oskrba za nas starejše
slaba, verjetno ne bi dočakala teh let. Zadovoljna sem z
vsem in hvala osebju našega doma.«
Stanko Florjan doma iz Zabukovice: »Prej sem bil v stari
graščini, sedaj pa sem v novem domu. Povedati velja, da je
tu precej drugače. Čeprav sem brez desne noge, hodim na
sprehod v bližnji park. Na Savinjsko dolino je od tu čudovit
pogled.«
Pepca Cvenk doma iz Ložnice: »Letos je dvajset let, odkar
sem v domu upokojencev. Sem pri dobrem zdravju, zato
tudi tistim nepokretnim pomagam. Nov dom je lep in tu je
tudi moj drugi dom. Sestre in strežno osebje je prijazno
zadovoljna sem tudi s hrano.«
Franc Bergant doma iz Tabora: »Kot vidite sem na vo-
zičku, zato se bolj težko gibljem. V domu je tudi žena, ki jo je
zadela kap. Tu je življenje za nas starejše kar dobro urejeno,
posebno še sedaj, ko smo v novem domu. Imava pet otrok,
ki naju obiskujejo.«
Antonija Pinter doma iz Marije Reke: »Z novim domom
se je življenje za nas starejše veliko spremenilo. Stara sem 81
let in sem še kar pri zdravju, vendar bi brez nege in pomoči,
ki mi jo nudijo v domu, težko shajala.«
TONE TAVČAR
Jožica Purnat
Kot dekletce je s svoji-
mi vrstniki sodelovala na
partizanskih miting v
domači vasi na Ptihorju
pri Nazaijih. Doma je bila
iz številne kmečke druži-
ne, najstarejša hči, in le s
težavo je uspela prepriča-
ti starše, da so ji dovolili
oditi v Velenje, kjer se je
pripravila na učitelji
poklic. Prvo učiteljsko
mesto je dobila na Solča-
vi, kjer se je takoj vključi-
la v delo mladinske orga-
nizacije in že ob polletju
opravila prvi tečaj za reži-
serje v Mariboru, Isto leto
seje včlanila tudi v Zvezo
komunistov. Delo na
družbenopolitičnem in
kulturnem področju jo je
spremljalo po vseh šolah
in krajih od Solčave do
Šentvida nad Mozirjem,
Smartnega ob Dreti do
Nove Štifte, kjer je. pou-
čevala in živela celih ose-
mnajst let, pa do Gornje-
ga grada, kjer uči na tam-
kajšnji osnovni šoli že 9
let
Iz vrst mladih, ki jih je
navdušila za odrsko bese-
do, je zraslo več kulturnih
delavcev, ki v različnih
kr^ih delajo kot gledali-
ški amaterji. Delo z mla-
dimi jo je vedno navduše-
valo, mladi so ji zaupali in
so radi delali z njo. Zato
ni čudno, da se je v času,
ko je v Gornjem gradu
postala sekretar, osnovne
organizacije ZK, le-ta po-
mladila za tretjino članov.
Enkrat samkrat jo je
življenje zlomilo. Bilo je
to pred enajstimi leti, ko
ji je mož nenadoma hudo
zbolel. Razpeta med do-
mačim krajem in ljub-
ljansko bolnišnico s tremi
šoloobveznimi otroki, s
poklicem, ki je zahteval
celega človeka, se ji je
zdelo, da ne bo več zmo-
gla. V obupu je segla po
steklenici, ki jo je spraz-
nila prav do dna. Ljube-
zen njenih otrok in še ve-
dno močna volja, stajo po
nekaj mesečnem zdrav-
ljenju ponovno postavila
na noge, Njeno življenje
je postalo ponovno lepše
in izpolnjeno z nenehnim
delom in z ljubeznijo
otrok in vnukov.
Za svoje delo je dobila-
številna družbena prizna-
nja že kot mladinska akti-
vistka. V zadnjih letih pa
je dobila še več drugih,
naj omenimo le nekatere:
bronasto in srebrno priz-
nanje Osvobodilne fron-
te, republiško odličje svo-
bode s srebrnim listom za
delo v kulturi in letos še
red zaslug za narod s sre-
brno zvezdo.
VVE
Neskaljena lovska sreča
Tale dva lovca smo srečali nekega sončnega dopoldneva v Lokrovcu. Oto Sloser '
Branko Petrina, člana celjske lovske družine Hum, sta se pravkar vračala z običaji
kontrole v lovišču. Da bi ne bilo kaj narobe, saj je na naših livadah in v gozdovih vse prev^
krivolovcev. V naravi je potrebno ohranjati ravnotežje. Oto in Branko sta že dolgo zapisa
lovu. Zanj sta se odločila, ker uživata v naravi, zato jima lovske trofeje ne pomenijo «
dosti. Tala^t, ko smo ju srečali, sta se zadovoljna vračala domov. V lovišču je bilo vse
najlepšem redu, obenem pa sta se naužila čistega zraka in spočila zrahljane živce.

novi tednik - stran 7
^ progi Celle-Titovo Velenje že
I0lja nov vozni red
Čeprav bi naj nov vozni red na železnici pričel veljati
le 13 novembra, pa so se zaradi potreb na progi
^Ije-Titovo Velenje odločili, da bo tu pričel veljati že
. prvim novembrom. Eno uro prej so odhodi vlakov,
!j3inenjeni prevozom delavcev in dijakov, odhodi osta-
jji vlakov pa so v glavnem nespremenjeni,
fja ostalih progah velja star vozni r^, dopolnjen z
jjdatnimi vl^i, ki prav tako omogočajo prihod delav-
cev na delo ob 6. uri, v celoti pa se bo vozni red
Spremenil 13. novembra.
MBP
nfi predšolske vzgoje
jtevilo zaposlenih žena v šentjurski občini seje povečalo, zato
jjdi zanimanje za varstvo predšolskih otrok narastlo.
S'ajvečje so potrebe v samem Sentjuiju, niso pa izkoriščene v
loti zmogljivosti v oddelkih zunanjih krajevnih skupnosti,
i^eseljivo pa je dejstvo, da so v pripravEih za šolo vključeni v
jdSolski vzgoji prav vsi otroci v šentjurski občini.
Sekaj je tudi novosti, predvsem pa potujoči vrtec, v katerega
zajetih 48 otrok iz Prevorja, Kalobja, Dobja in Blagovne. Ti
joci prihajajo v potujoči vrtec enkrat tedensko.
;{ajvečja stiska zaradi prostora je v samem Šentjurju, zato na
^ci gradijo montažno stavbo, ki bo lahko sprejela v zavetje
t otroke, ki so potrebni družbenega varstva.
E. R.
% Tetiarsko cesto črna pika
Teharska cesta, nekoč obrobljena s skrbno obdelanimi nji-
jni in lepo pokošenimi travniki, je z lokacijami obrtnih obra-
jii ln obratov lahke industrije, zgubile videz domačnosti in
(ake obljudenosti sploh. Vse od samopostrežne trgovine »Vo-
^na« pa skoro tja do teharskega mosta je leva stran ceste ena
pa travna stepa, ki niti malo ne da slutiti, da so v neposredni
liilini živa bitja, ki pripadajo civilizaciji dvajsetega stoletja in
jobivajo električno energijo iz atomske centrale. Mar ni med
lajani, ki še stanujejo na tem območju res nikogar, ki bi opazil,
i ta džungla ne spada tja, kjer živijo kulturni ljudje z vsemi
npomočki, ki bi pomag^ pri urejanju tega zapuščenega oko-
1
Morda se nekomu to zdi malenkost, kar morda tudi je, toda na
hltft malenkostih širom naše domovine je odraz našega smisla
ared in odgovornost. Pri takih rečeh se ne moremo izgovarjati
ra pomanjkanje deviz, saj so kose in grablje domač izdelek,
spravljen iz domačih surovin, delovne sile, spričo naraščajoče
li^oselnosti pa tudi ne manjka.
FERDO SIRCA
Pestra dejavnost ZRVS v konjišifi občini
BoU bo še b-eba prodreti v obrambne priprave v delovnih organIzacUab
Člani Zveze rezervnih vo-
jaških starešin v konjiški
občini so vse bolj vpeti v
dejavnosti, ki izhajajo iz
koncepta splošne ljudske
obrambe. Ne le, da uspešno
uresničujejo programe
usposabljanja v svojih
vrstah, veliko so že storili
tudi med mladimi v osnov-
nih šolah, pričeli so vklju-
čevati odgovorne delavce
na področju splošne ljudske
obrambe iz krajevnih skup-
nosti in organizacij združe-
nega dela, v tem času pa
ustanavljajo aktive ZRVS
po delovnih organizacijah,
da bi se tudi tam celoviteje
vključili v obrambne pri-
prave.
Občinska konferenca
ZRVS združuje tri krajevne
organizacije v Slovenskih
Konjicah ter po eno v Ločah,
Zrečah in Vitanju, v njih pa
je 492 članov. Ker so v Tepa-
nju in na Stranicah i^goji za
ustanovitev krajevnih orga-
nizacij, o tem že razmišljajo.
Med krajevnimi organizaci-
jami izstopa zreška, ki je za
svoje delo lani prejela občin-
sko plaketo »12. oktober«, le-
tos pa je predlagana za zvez-
no plaketo ZRVS, kakršno je
lani prejela občinska konfe-
renca.
Vojaško-strokovno, idej-
no-politično in samozaščitno
usposabljanje poteka po pro-
gramu v treh ciklusih, pri
tem pa je razvejan zlasti
neobvezen program - vanj
vključujejo orientacijske po-
hode, streljanje z raznimi vr-
stami orožja, taktično-te-
hnične zbore, vojaško-stro-
kovne ekskurzije... Tudi na
delovne akcije ne pozabljajo.
Vitanski člani so na primer
letos pomagali pri izkopu vo-
dovoda na Breznu. Izredno
visok pa je odstotek prisot-
nosti na usposabljanju - pre-
ko 87 odstotkov, ob tem da je
bilo neupravičeno odsotnih
le 2,6 odstotka članov v vseh
treh ciklih usposabljanja.
Že lani so na vseh šestih
matičnih šolah v občini usta-
novili obrambne krožke, ki
jih tako kot sicer obrambno
vzgojo na šolah vodijo člani
ZRVS. Vsaka krajevna orga-
nizacija je zadolžena za eno
izmed šol in letos so učenci
osnovne šole Dušana Jereba
dokazali, da dobro poznajo
obrambne veščine in znanja
saj je njihova ekipa zmagala
na območnem tekmovanju,
dosegla pa je tudi najboljši
rezultat v republiki.
Obrambni krožki pa so tu-
di možnost, da mladim pri-
bližajo vojaške poklice. Tudi
z organiziranjem ogledov
srednjih in visokih vojaških
šol ter z vključevanjem uči-
teljev store tako za seznanja-
nje z vojaškimi poklici veli-
ko, žal pa doslej ni bilo uspe-
hov.
Člani ZRVS so tudi orga-
nizatorji obrambnih dnevov
na šol^, skupno z občin-
skim štabom za teritorialno
obrambo so pripravili taktič-
no-tehnični zbor za vse
osnovne šole, kjer se je zbra-
lo preko 600 mladih, priprav-
ljajo občinska tekmovanja v
streljanju in s svojo ekipo so-
delujejo na vseh tekmova-
njih z njihovega področja.
Dela jim tako res ne zmanj-
ka, pri tem pa jim s sredstvi
veliko pomagajo delovne or-
ganizacije,
MILENA B. POKLIC
Vendar so spet denamiški
irogi nemških zavodov pre-
prečili ustanovitev sloven-
skega denarnega zavoda
Južnoštajerske hranilnice v
Celju. Sele močni delegaciji
slovenskih poslancev na Du-
wju je končno usi^lo ovire
Kistraniti, tako se je v Celju
istanovila 10. 7. 1889 Južno-
Nerska hranilnica (pred
"^go vojno Banovinska
^tanilnica). Tudi to hranilni-
Jje vodU M. Vošnjak. Ven-
■^r se Nemci niso sprijaznili
5 poslovanjem takšnega de-
|®mega zavoda v Celju. Se-
ko je na seji deželnega
^ra cesarski namestnik
"gotovil: »da je obstoj Juž-
"'^^jerske hranilnice po-
ginoma zakonit«, je naspro-
®yanje, vsaj v javnosti, pre-
nehalo.
Zveza slovenskih posojil-
^ je bila sprva rahla vez
J^ zavodi. 2e leta 1887
wjmejo na občnem zboru
po katerem je imela
^eza pravico in dolžnost
^^ti posojilnice pred
j^lošnimi napadi ter čuvati
®rtsti posojilnic kot skupi-
^ Sčasoma so razširili de-
^ost zveze tudi na revizi-
^ kar je pomenilo hkrati iz-
strokovno pomoč. Pri
J^so pazili, da bi samostoj-
^ posojilnic v ničemer ne
"'^ejevali.
Položaj zveze se je poseb-
no utrdil s sprejetjem zakona
o obvezni reviziji (10. junija
1903). Za ta zakon pripisuje-
jo glavne zasluge M. Vošnja-
ku, ki je v dunajskem držav-
nem zboru ustanovil pose-
ben klub prijateljev posojil-
ništva. Ta je med poslanci ši-
ril misel o narodnih denar-
nih zavodih.
Spričo naraščajočega šte-
vila posojilnic in njihovih ra-
zličnih potnih sposobno-
stih, se je pokazala potreba
po denarni izravnavi. Slo je
zato, da bi se preko zveze
ohlajala likvidnost posojil-
nic, članic zveze. Dogovora,
ki je urejal takšno skupno
denarno centralo, se žal niso
držali, zato tudi uspehi niso
bili zadovoljivi. Takrat je
Ivan Lapajne zaradi splošne-
ga oklevanja in na dru& stra-
ni potrebe, ustanovil leta
1895 v Krškem, mimo volje
zveze, Centralno posojilnico
slovensko, ki pa je po 15 le-
tih morala prenehati z de-
lom, saj ni mogla pridobiti
ministrskega dovoljenja za
izvajanje revizije. Medtem je
do določene mere opravljala
vlogo denarne izravnave
Celjska posojilnica. Zato so
na občnem zboru zveze leta
1905 na Vošnjakovo zahtevo
vendarle sklenili ustanoviti
denarno centralo, ki naj bi
posloveda na zadružnih nače-
lih. Zveza je takrat imela že
lastno tiskamo in vrsto go-
spodarskih naložb, zato se je
morala kot taka ohraniti.
Sklenili so torej ustanoviti
Zadružno zvezo v Celju, ki je
odslej jačala zadružništvo na
Spodnještajerskem. Načelo-
v^ pa ji je Mihael Vošnjak.
Po odhodu celjskega ti-
skamarja D. Hribarja v Ljub-
ljano, odkupi 1.1904. Zadruž-
na zveza njegovo tiskamo.
Ta postane poslej Zvezna ti-
skarna.
Narodni voditelji so dobro
vedeli, da je naše ljudstvo
brez lastnega tiska in da so
časniki zaradi povezovanja
ljudi in obveščanja zelo po-
trebni. V Celju so tiskali in
izdajali Domovino vse do le-
ta 1908. Tudi zveza je imela
svoje glasilo Zadrioga od leta
1890 dalje. Vsa ta in podobna
glasila so se tiskala v zadruž-
ni tiskarni, ki so jo imenovali
Zvezna tiskarna in je delala v
zvezini hiši (sedaj je v teh
prostorih Finomehanika). Že
leta 1899 je znani hranilnični
strokovnjak Ivan Lai^jne
pričel s pomočjo zveze izda-
jati mesečnik Slovenska za-
druga. Ob tem je treba še po-
udaJiti izreden pomen slo-
venske tiskarne na takrat-
nem Spodnještajerskem. Se-
veda pri dovoljenju zanjo ni
šlo lahko, spet je moral Voš-
njak preko svojih političnih
zvez kot poslanec izposlovati
na Dunaju dovoljenje, ker je
deželno cesarsko namestniš-
tvo v Gradcu prošnjo odbilo
iz poUtično-narodriih razlo-
gov. Zanimivo je, da je ta ti-
skama delala vse do prihoda
okupatorja, ki jo je ukinil,
vse stroje in drugo orodje pa
prenesel v nekdanjo Mohor-
jevo tiskamo (pozneje C^tis),
kjer so ustanovili že prve
mesece okupacije Cillier
Zeitung. Se to, med obema
vojnama se je v Zvezni ti-
skarni tiskalo glasilo Nova
doba, ki je bilo napredno
usmerjeno. Treba pa je vede-
ti, da so Nemci imeli že dav-
no prej v Celju svojo tiskar-
no Cillier Dmckerei ((Celjsko
tiskamo), ki je delovala v
prostorih, kjer je sedaj pe-
kama slaščičame Zvezda,
vse do leta 1941.
Celjska zadružna zveza,
dolga leta ogrodje razvijajo-
čega se zadružništva, je delo-
vala v Celju vse do leta 1930,
ko se je vključila v Zvezo slo-
venskih zadrug v Ljubljani.
Celjska zadružna zveza je
po prvi svetovni vojni zašla v
težave, zaradi naložb v Sla-
vensko banko, ki je pozneje
bila likvidirana. Tako je Zve-
za izgubila veliko denarja.
Da bi jo rešili, so njen sedež
leta 1927 premestili iz Celja v
Žalec, kjer je delovala moč-
na Savinjska posojilnica.
Predsednik Zveze je postal
znani žalski gospodarstve-
nik Fran Roblek, ki ima ne-
minljive zasluge za ozdravi-
tev Zveze. Vendar so sklenili
Zvezo razpustiti, njene člani-
ce pa vključiti v Zvezo slo-
venskih zadrug v Ljubljani.
Do tega je prišlo leta 1930.
Takrat je Zveza imela 36.000
članov, ki so bili združeni v
82 kreditnih in 76 gospodar-
skih zadrug.
Slovencem nenaklonjeni
avstrijski oblastveni krogi sC
proti koncu prejšnjega sto-
letja, hitro stopnjevali razna-
rodovalne ukrepe. Seveda so
to počenjali tudi zaradi pre-
bujanja slovenske narodne
in gospodarske zavesti.
Hkrati pa so se zavedali, da
so njihovi načrti z osvešča-
njem naših ljudi ogroženi.
Zelo značilno za tiste čase je
dejstvo, da se je težišče naro-
dnostnega ,boja preneslo v
Celje. Znan je spor med Voš-
njakom in predsednikom
celjskega sodišča Heinric-
herjem. Vošnjak je v dežel-
nem zboru močno napadel
razmere na celjskem sodi-
šču, kjer je uporaba sloven-
skega jezika bila kljub obsto-
ječemu predpisu o dvojezič-
nosti zatrta. Tako je bilo tudi
na celjski pošti, kjer so po-
nujali le nemške obrazce in
se izgovaijali, da dvojezičnih
ni na voljo. Heinricher, ki je
imel trdno oporo v najbolj
nazadnjaških krogih tja do
zloglasnega ministrskega
predsednika Schmerlinga,
ni štedil z žaljivimi pripom-
bami na račun narodnostne-
ga dela slovenskih poslan-
cev, posebno pa je napadal
Vošnjaka. Ob neki priliki je
v javnosti, izjavil: »I^pital in
izobraženstvo na Spodnje-
štajerskem sta nemška in
morata takšna ostati,..«
CeljB, narodno
središče slovenske
Štajerske
Franc Roblek, dolgoletni
predsednik Savinjske poso-
jilnice v Žalcu in predsed-
nik Zadružne zveze od leta
1927.
8. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Filmski spored se siabša
Ali Izboljšanje lahko pričakujemo od posvetovanja v okviru TDF
Ali bo problematika ekonomskega položaja domače ki-
nematografije bolj izostrila vprašanja o tem, kakšno je
njeno mesto v načrtih kulturnih skupnosti? Kaže, da se bo
to zgodilo še na celjskem zveznem posvetovanju o samou-
pravni organiziranosti in materialnem položaju jugoslo-
vanske kinematografije. Razen filmske produkcije, to pa
ni samo slovenska posebnost, namreč niti kinematografi
niti distribucija nista udeležena v svobodni menjavi dela
v kulturi. To pomeni, da realizirata, dohodek na trgu, v
kinodvoranah s kinovstopnico. Ekonomske zakonitosti si-
lijo kinematografe in distribucijo v model poslovanja, ki
ni povsem neznan - na vsak način kar največ zaslužiti in
to z blagom, ki se najbolj prodaja. V filmskem jeziku se to
razume pač tako, da distributerji uvažajo poceni in umet-
niško nez^tevne filme, kinematografi pa pridno vrtijo
vse, kar jim dobro nese. In rezultat? Je znan. Spored v
kinodvoranah se slbša. V slovenskih kinodvoranah kralju-
jeta tematska plehkost, profesionalna rutina in umetniška
podpovprečnost.
Koliko je sploh realno pri-
čakovati, da bi na celjskem
posvetovanju udeleženci
ploskali zamisli, naj vsi deli
kinematografije, ne le proiz-
vodnja, končno le postanejo
udeleženci svobodne menja-
ve dela v kulturi?
Ve se namreč, na primer,
da slovenska kinematograf-
ska mreža, razen v večjih
kulturnih središčih, stagni-
ra. Ni niti denarja za obnovo
niti za izboljšanje kulturnega
standarda, kinodvoran. Ven-
dar je treba hkrati poudariti
še nekaj. V občinah, kjer si
zaradi kinematografov pra-
viloma nihče ne beli las, niti
ne razmišljajo mnogo o mož-
nostih za širitev kulturnega
programa ob predvajanju fil-
mov. V okleščenih orogra-
mih za kulturo ta trenutek
bržčas ne bo mogoče najti
dodatnih sredstev za izbolj-
šanje materialnega položaja
kinematografije. Vendar bi
morali ne glede na to znano
dejstvo končno le premagati
trdovratna stališča, da kine-
matografi in distribucija ni-
mata kaj iskati v svobodni
menjavi dela in na zaseda-
njih skupščin kulturnih
skupnosti.
Mnogi iščejo izhod za
izboljšanje materialnega po-
ložaja slovenske kinemato-
grafske mreže v višji ceni ki-
novstopnic. Poleg Ljubljane
plačajo za obisk ene filmske
predstave po 50 dina^ev še
na Reki, v Sarajevu in No-
vem Sadu, vsepovsod drugje
pa so cene nižje. V Sloveniji
se cene kinovstopnic giblje-
jo med 30 in 35 din. So pa še
tudi občine, kjer stane ogled
filma samo 25 din, torej en-
krat manj kot v Ljubljani.
Razlike v vdšini cen kinov-
stopnic so kajpak upraviče-
ne - znotraj Slovenije in zno-
traj Jugoslavije. Je pa vsee-
no zanimivo, da o višini cen
kinovstopnic ne odločajo v
kulturnih skupnostih, kot
določa zakon o svobodni me-
njavi dela na področju kul-
turnih dejavnosti, marveč v
skupnostih za cene. Ali so iz-
jeme? Da, a samo ena. Ko je
letos Splošno združenje ki-
nematografije Slovenije raz-
grnilo problematiko cen ki-
novstopnic, so ugotovili, da
je edinole skupščina kultur-
ne skupnosti v Gornji Rad-
goni odločila o cenah kinov-
stopnic v občini. Edina je po-
temtakem ravnala, kot terja
zakon o svobodni menjavi
dela na področju kulturnih
dejavnosti.
Kinematografi v Sloveniji
med seboj ne usklajujejo cen
kinovstopnic, saj imajo tudi
zelo različen položaj. Pone-
kod pomagajo k pozitivne-
mu poslovanju kinodvoran
krajevne skupnosti oziroma
kulturna društva, sicer pa se
ravnajo po pravilu - znajdi
se. Ponekod so prepričani,
da so nizke cene kinovstop-
nic protipropaganda za filrn-
ski obisk. Gledalci s tem brž-
kone ne bi soglašali. Primer-
java s svetovnimi cenami je
resda mogoča, vendar je
vprašljiva. Izračunali so, da
bi lahko dosegla cena kinov-
stoonic v Jugoslaviji okroglo
70 din^ev. Toda bodimo
previdni, pravijo v kinema-
tografih. Ljudje se vračajo v
kinodvorane. Vsako poviša-
nje cen kinovstopnic naj bo
zares premišljeno, še doda-
jajo.
Se bolj premišljeno pa bi
bilo treba končno odgovori-
ti, kdo je sploh pristojen za
določanje cen kinovstopnic.
Zakaj ne bi o tem odločale
delegatske skupščine kul-
turnih skupnosti in tako
prevzemale nase nekaj več
odgovornosti za položaj ki-
nematografije.
Problematika cen kinov-
stopnic samo nekoliko odsli-
kuje materialni in kulturni
položaj kinematografije v
Sloveniji in opominja, kako
nesmotrna je odsotnost ki-
nematografov v planih kul-
turnih skupnosti. Pove pa še
nekaj več. Kinematografi, di-
stribucija in filmska proiz-
vodnja v Sloveniji so preveč
razdrobljeni in nepovezani.
Medtem ko v Srbiji na pri-
mer kinematografi že zdru-
žujejo del sredstev celo za
snemanje novih filmov, v
slovenski kinematografiji ne
morejo dogovoriti niti tega,
kaj bodo skupno storili za
boljšo propagando vsakega
premierskega slovenskega
filma. Vsaj odgovornost za
dolgoročnejše izboljšanje
materialnega položaja slo-
venske kinematografije bi
morala krojiti drug stil obna-
šanja. Izhod za kinematogra-
fijo je namreč v zdajšnjih sta-
bilizacijskih časih vendarle
dokaj na dlani: ob upošteva-
nju ekonomskih zakonitosti
mora kinematografija parti-
cipirati v svobodni menjavi
dela, sama pa se mora na do-
hodkovnih odnosih končno
le povezati in se otresti vrtič-
karstva, ki ga v kinematogra-
fiji čedalje manj pozna Jugo-
slavija, za svet pa je že dolgo
zgodovina.
Celjsko posvetovanje bi
lahko potemtakem postavilo
piko na i nekaterim pojavom
v slovenski kinematografiji.
J. V
Baročni večer v Opatijslii cerlcvi
CELJSKI GODALNI ORKESTER je priredil popu.
larni koncert baročne glasbe v četrtek, 27. oktobra v
Opatijski cerkvi v Celju. Dirigent je bil RADOVav
MARVIN, solist TOMAŽ LORENZ. Koncert je lep«
uspel tako zaradi odličnega ambienta, zaradi krasne
akustike in solidne izvedbe.	_
Uvodoma je orkester zaigral BALETTI slovenskega
skladatelja iz 17. stoletja Janeza Krstnika Dolarja. Pj.
sani so za godalni orkester in čembalo; pravzaprav je
to suita z raznimi plesi tedanjega časa. Takoj je bila
očitna izvrstna akustika cerkvenega prostora, vsle^
katere je donel orkester polno izenačeno. Naslednje
skaldbe so bile reprize pomladnega koncerta istega
orkestra, deloma v izboljšani reprodukciji. Purcellov
»Gordijski vozel«, suita v osmih kratkih stavkih, je bila
enotna, čvrsto in ritmično dognana. Zlasti dobro so bili
interpretirani počasni, ariozni stavki, želel bi večje
diference med hitrejšimi, živahnimi deli, ki bi jim ve-
Ijalo vliti več lahkote. Dirigent je zanesljivo vodil svoj
20-članski ansambel, ki je muziciral z velikim zano-
som, intonacijsko prav dobro in enotno. Ce bi bili
dinamični odtenki še bolj odtehtani, bi bila predstavi-
tev odlična.
Tako kot na pomladanskem koncertu (18. 5. 83.) je
tudi tokrat prevzel vodstvo in solistični part odlični
violinist TOMAŽ LORENZ. Kot tedaj, je tudi topot
izvabil s svojim lokom in z muzikalnostjo iz orkestra
doživeto muziko, polno temperamenta, iskrivih pasaž
in plemenitih efektov, ki so mestoma spominjali na
profesionalno telo. Popularni niz concertov grossov
benečana Antonia Vivaldija z naslovom »Štirje letni
časi« spadajo med najbolj posrečene primere program-
ske glasbe vseh časov. Prav je bilo, da je recitator
komentiral vsak koncert zase in tako uvedel poslu-
šalce v razpoloženje vsakega letnega časa, ki ga je
skladatelj izvrstno uglasbil. Violinist Lorenz je z veli-
kim zam^om potegnil orkester za sabo, pri čemer mu
je Marvin, sedaj koncertni mojster, nudil krepko
oporo. Posebno lepo so izzveneli srednji, počasni
stavki v »Jeseni« in »Zimi«, polni nežnosti v pritaje-
nem pianu in v čisti igri. Sicer pa so bili kontrasti med
poedinimi stavki dobro odmerjeni in zato učinkoviti
tako v tempih kot v dinamiki.
EGO KUNEJ
Jubiieini večer ceilsicili folliioristov
mmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmKommmmmmmammmm^^
Čestitke za Uesetletnlco Iz vseh strani
v soboto je bil za celjske folkloriste
praznični včer. Imeli so za to prilož-
nost tudi praznični okvir, kajti za ju-
bilejni nastop so vso žlahtnost ljud-
skega izročila v plesu, pesmi in glas-
bi razsuli v avditorij slovenskega
ljudskega gledališča v Celju.
Večer slovenskih pesmi in plesov je
obsegal bisere iz te vrste zakladnice
naslednjih slovenskih pokrajin: Koz-
janskega, Prekmurja, Bele Krajine,
Gorenjske in Štajerske. Vmes so seve-
da skladno s programom natkali na-
stope mladih pevcev in godbenikov,
da je bil večer po tej plati zares popoln,
kakovost izvedbe pa gotovo sega med
vrhunske dosežke te vrste na Sloven-
skem.
Ob priložnosti, ki jo ponuja jubilej,
da poleg plesa, pesmi in viž slišimo ter
vidimo tudi kakšnega pripovedovalca,
je bilo skozi rožice povedano tudi, ka-
ko celjska plesna skupina ni imela ve-
dno z rožicami postlane poti, s cekini
pa celo ne. Nič jih ni bilo sram poveda-
ti, da so enega od pleosv pokazali v
izposojeni opravi, kar je za marsikod
še vedno skromne slovenske razmere
tudi folklorna posebnost, za slovesne
trenutke so si opravo, od plaščev do
skepancev najpogosteje sposojali.
Da bi ne ponavljali evforičnih besedi
gratulantov iz Postojne; večer je bil
eden tistih redkih trenutkov, ko vidiš
in slišiš nasledek o^omnega ljubitelj-
skega napora, ki bi brez nadarjenosti
bil brez haska, ko so dani pogoji trda
kremena, ki je izpilil vsak korak in gil
Nič čudnega, če je ta večer bilo izre6
nih več pohval in zahval, ker je bil p«
jubilej - nič pa bi ne bilo narobe, čel
take dokaze naklonjenosti privošč
raje večkrat kot več.
Seveda je bil večer svoje vrste slav
tudi za duhovnega in strokovnega v
djo Edija Gabrška, ki so mu vredne
in težo zaslug prišli pečatiti iz vodst
slovenskega združenja folklornih sh
pin-ter se tako pridružili celjskim (
stitkam. Priznanja pa so dobili vsi,
so v skupini pet let in oba (v preš
številki NT predstavljena) plesalcj
desetletno zvestobo skupini celjsP
folkloristov.
Komorni mošlci zbor
Je več iiot navdušil
¥ellkl uspeh prvega celovečernega
koncerta v tej sezoni
Pričakovanja so se izpol-
nila v celoti. Še več. Prvi
celovečerni koncert Komor-
nega moškega zbora v tej
sezoni, v pete^ 29. oktobra,
je bil v resnici velik kultur-
ni in pevski dogodek. Veli-
ka dvorana Narodnega do-
ma v Celju je bila premaj-
hna, da bi lahko sprejela
vse, ki so želeli prisluhniti
koncertu.
Komorni moški zbor pod
umetniškim vodstvom prof-
. Vida Marcena je dokazal, da
je na dobri poti. Potrdil je
vse odlike, ki jih tak ansam-
bel mora imeti, če se hoče
tudi v drugačnih preizkuš-
njah, recimo na tekmova-
njih, povzpeti na najvišjo
stopnico. Potrdil je svojo
umetniško veljavo. Rezultati
nekajletnega dela pod vod-
stvom dirigenta Vida Marce-
na so zdaj tu. Tu je tudi zav-
zetost pevcev, tu je hotenje.
Zato je uspeh na prvem kon-
certu v letošnji sezoni prav
gotovo nova spodbuda za še
intenzivnejše delo. Zboru se
pozna, da ima v svojem se-
stavu nove, sveže moči, ki se
uspešno vključujejo v za-
htevno in odgovorno delo. In
tudi tokrat je koncert poka-
zal, da ima v svoji vrsti veli-
ko število odličnih solistov.
V rednem delu programa so
se v tej vlogi izkazali Stane
Bizjak, Franci Satčer in kot
nova imena še Franc Gril,
Božo Jager in Janko Jutriša,
v dodatnem delu pa še Ivan
Grobler, ki je že v prejšnjih
letih, tako kot zdaj z drugimi
vred, požel obilo odobrava-
nja.
Skratka, Komorni moški
zbor je v petek zvečer v pre-
polni dvorani Narodnega do-
ma navdušil tako, da nekaj
sto poslušalcev kar ni moglo
oditi iz dvorane. Zboc je do-
dal še tri pesmi,
M.BOŽIC
Nagraleni
iVIozart
v Mariboru se je v ne-
deljo končalo 18. Borštni-
kovo srečanje. Na tej naj-
večji slovenski gledališki
menifestaciji, se je pred-
stavilo tudi Slovensko
ljudsko gledališče Celje z
uspelo predstavo lanske
sezone Amadeus Petra
Shaferja v režiji Dušana
Mlakarja.
Ob podeljevanju na-
^ad je žirija odločila, da
jo prejme igralec Zvone
Agrež iz Celja, in sicer za
odlično igralsko stvaritev
Mozarta v tej predstavi, ki
je tudi med celjskim ob-
činstvom doživela veliko
laskavih priznanj.
Čeprav gre za nagrado
posamezniku, je po mne-
nju nagrajenca Zvoneta
Agreža to spet odraz ko-
lektivne igre, tako značil-
ne prav za celjsko gledali-
šče. V vidnejših vlogah so
se ob njem predstavili še
odlični Janez Bermež,
Anica Kumrova, Bogo-
mir Veras, Jože Pristov,
Matjaž Arsenjuk, Igor
Sancin in drugi. MP
Odprta so vsa pota do Icniige
wmmimmBimmmmmmmmmmmammamammmmmtammmmmmmm
ttrice pravljic v knjižnici v Slovenskih Konjicah
Občinska knjižnica v Slo-
venskih Konjicah ima sicer
že svojo tradicijo, več mož-
nosti za nadaljnji razvoj pa
ji dajejo novi prostori v do-
mu kulture v kraju, kamor
se je preselila lani. Del fon-
da od 24.000 knjižnih enot
matične knjižnice je še v
enotah v Vitanju, Zrečah in
Tepanju. Letno si bralci iz-
posodijo okoli 26.000 knjig,
letos pa bodo to številko še
presegli.
V knjižnici ugotavljajo, da
k njim prihajajo v glavnem
mladi in najrnlajši bralci, pa
upokojenci, medtem ko je
bralcev iz srednje generacije
manj. Knjižnico v celoti fi-
nancira kulturna skupnost,
v nekaj sredstev pa se nabere
tudi iz članarine, ki znaša 100
dinarjev in v glavnem imajo
vsi družinske izkaznice.
Spodbuden je predvsem po-
datek, da število bralcev na-
rašča. Kako so to dosegli?
Lotili so se skrbi predvsem
za najmlajše bralce, in sicer z
uricami pravljfc. Te so se, or-
ganizirane za dve starostni
stopnji, že dodobra vrasle
med dodatne aktivnosti treh
delavk v knjižnici in pred-
vsem med otroke. V svetli,
lepo urejeni čitalnici se zbe-
re tudi po 50 otrok. Mnogi
pridejo že kar sami, nekatere
še pospremijo starši, ali pa
pridejo kar v skupini s tova-
rišico iz vrtca. Tako se na
najbolj neposreden način
seznanjajo s knjigo, zvedo
kaj o pesnikih in pisateljih,
si ogledajo knjižnico, radi pa
tudi ilustrirajo vsebino
zgodb ali pravljic. S tak
oblikami dela z mlad
bralci nameravajo v knjii
ci še nadaljevati in jih ol
piti zlasti v zimskih poči'
ških dnevih.
Ob vsem tem pa ne po2
Ijajo tudi na odrasle bra
Zanje pripravljajo litera
večere z manj znanimi
mačimi pesniki in pisat
-amaterji, ki jih tako pi
stavljajo širšemu krogu
biteljev lepe besede.
MATEJA PODJ
»En Icrvavi familiarni Icabaret«
Na pohodu je uspešna sati-
rična predstava, ki bo po
vsej verjetnosti navdušila
gledalce. »En krvavi fami-
liarni kabaret«, avtorja Mat-
jaža Arsenjuka, na predstavi
konec tedna v gostišču Gri-
ček v Celju požel priznanje
med gledalci. Ker uprizori-
tev ne zahteva velike scene
bo lahko dobila svoj prostor
tudi v delovnih organiz
jah in na manjših odrih.
Poleg avtorja v preds
nastopa še Ljerka Bela^
Bogomir Veras. Na ci
igra Božo Trnovšek na i
bo Edija Goršiča, koreo
je Jaka Hafner, za like
podobo pa je poskrbel
Frelih.
hovember 1983
novi tedmk - stran 9
Poslastica za ijubiteHe filma
^mmmmmmmH^mammmmmmammmmmmmmmmmmm
o/iujajo večer s filmi Metoda BatUure
Kadarkoli seže spomin v
jpirska leta slovenskega
ne more mimo imena
jtoda Badjure - sloven-
gga snemalca, režiserja in
gnarista. Človeka, ki sicer
iistvaril prvih posnetih
etrov filmskega traku na
^venskem, ki pa je s svo-
ji delom bogatil in pleme-
til slovenski film vse od
ta 1926 do leta 1968.
j^letod Badjura je poskrbel
, nekaj neprecenljivih film-
^ dokumentov, tudi sam
•tvarjal celovečerce (Tri-
avske strmine) ali pa sode-
'val pri njih. A vendar je
ajbolj neprecenljivo njego-
3 delo dokumentarista in
/torja kratkih filmov.
Ko si dandanes ogleduje-
mo nekatere njegove zgod-
nejše filme kar razumeti ne
moremo, kako je brez poseb-
nih tehničnih pripomočkov
in s skromno snemalno te-
hniko lahko nastalo toliko iz-
jemno čistih, stilno bogatih
filmov, neprecenljivih zakla-
dov slovenske kulture in
zgodovine.
Zaradi tega, pa tudi zato,
ker je ime Metoda Badjure
že od samih začetkov Tedna
domačega filma tesno pove-
zano s to manifestacijo (po
njem imajo ime tudi nagrade
Društva slovenskih filmskih
delavcev, ki jih vsako leto
podelijo na TDF) smo še toli-
ko bolj srečni, da bo spored
TDF obogatil večer z njego-
vimi filmi.
Videli bomo spored pred-
vojnih in povojnih Badjuro-
vih filmov. V prvem delu se
bodo odvrteli filmi z revije
narodnih noš na pokrajinski
razstavi v Ljubljani leta 1927,
pa prizore z odkritja spome-
nika Napoleonu v Ljubljani,
film o Blokah, pradomovini
smuči, film o Kozorogih in
še nekaj dragocenih posnet-
kov iz naših krajev, med nji-
mi tudi Planico iz leta 1934.
Povojni del sporeda pa obse-
ga filme Naši lipicanci, Kole-
dniki. Fazani in Badjurov
zadnji film portret Božidarja
Jakca.
Spored je ob ljubeznivi po-
moči Badjurove soproge
Milke in Arhiva SRS omogo-
čil Etol IFF iz Celja.
Čigava bodo
priznanja?
Žirija Društva sloven-
skih filmskih delavcev bo
tudi letos na TDF podeli-
la tradicionalna priznanja
in nagrade Metoda Ba-
djure za najvidnejše do-
sežke v slovenski kine-
matografiji. Predsednik
letošnje žirije je režiser
Frane Žižek.
Žirija revije Stop in No-
vega tednika ter Radia
Celje pa bo s slikami Da-
reta Zavška in naslovi
igralec, igralka in debi-
tant leta nagradila tri naj-
vidndše igralske stvari-
tve. Žiriji predseduje pi-
satelj Tone Partljič.
Celie tudi s svojo zunanjostjo
izrelca dobrodošlico filmu
Celje je znova slavnostno okrašeno pričakalo Teden do-
mačega filma. Ne le s plakati, zastavicami in reklamnimi
stolpi. Tudi z domiselno aranžiranimi izložbami, katerih
avtorji se potegujejo za razpisane nagrade Društva ekonom-
skih propagandistov. Pa ni le v Celju tako. Tudi nekateri
kraji v ž^sld občini, kjer teče repriza premiemega sporeda
TDF, s primerno zunanjo podobo izrekajo dobrodošlico
filmu.
Vabljivi liratki
meter
TDF vsako leto razgrne
pred občinstvo pomem-
ben prerez vsega, kar na-
stane na organiziran na-
iin v slovenski kinemato-
grafiji. Zato ni naključje,
da je eden od pomemb-
nejših delov letošnjega
sporeda namenjen pre-
gledu slovenske filmske
tvornosti v kratkometraž-
tiih filmih. Ze uvodna pri-
reditev - mali TDF - ki je
predstavil izbor najbolj-
ših pionirskih in mladin-
skih filmov tega leta, je
potrdil, da slovenska kul-
tura in ustvarjalnost brez
filma ne more. Danes bo-
do to še podkrepili kratki
, (ilmi slovenskih produ-
I centov - Vibe filma, DDU
\5wverzum in Unikal stu-
dia. Ponedeljkov večer
bo svojevrsten izziv za ti-
ste, ki na film mislijo z
drugačnih zornih kotov,
izven ustaljenih običajev
in norm. Prinaša namieč
program filmov Študent-
skega kultumo-umetni-
škega centra (ŠKUC) in z
njim mnoge oblike alter-
nativnega filmskega izra-
žanja. Ta del TDF bo v
torek zaključil večer z
najboljšimi letošnjimi fil-
mi slovenskih amaterjev.
Toda to še ni vse. 1T)F
bo dal kratkometražnim
filmom mnogo pozorno-
sti tudi v ostalih spore-
dih, kjer bodo na ogled
slovenski in srbski kratki
filmi kot predfilmi, po-
sebno atraktiven spored
pa vsak dan teče na dveh
platnih v Celju - pred ki-
nom Union in blagovnico
Tkanina.
Ekološko svarilo In opomin
Sporeda ekoloških filmov bosta dregnila v našo zavest
Pred mesecem dni je bil
Kranj v organizaciji In-
terfilm festivala prizorišče
prvega festivala etnoloških
in ekoloških filmov. S spo-
reda tega festivala smo za
celjski Teden domačega fil-
ma odbrali osem izjemno
zanimivih in kakovostnih
ekoloških filmov.
Nekateri od njih svarijo in
opominjajo pred mračno pri-
hodnostjo človeštva, ki se v
celoti še ni ovedlo grozljivih
posledic onesnaževanja in
uničevanja narave. Drugi
spet so filmi, ki opozarjaj
na nekatere dobre dosežke,
ki ob spoštovanju ekologije
vendarle v industriji ustvar-
jajo dobiček, v naravi pa rav-
notežja ne podirajo. In tretji
so filmi, ki govorijo o priza-
devanjih redkih, da bi ohra-
nili svet živali, ki se vse bolj
umika civilizaciji in s tem
umira.
Britanski film Skrivnost
obale bo takšen, indijska
Vprašanja življenja ali smrti
in Mislec pa sta ekološki
opomin in sva ilo. Prvi govo-
ri o zastrupljanju okolja, a ob
tem, ko pokaže posledice, že
nakaže tudi možne rešitve
predvsem pri varstvu voda.
Mislec pa je r .oanka, ki žigo-
sa uničevalna slo členka.
Naš film Strupi brez u sed
neposredno kaže naš malo-
maren odnos do okolja, ame-
riški film Rudnik in njegova
okolica pa že prikaže ekolo-
ško čisto proizvodnjo. Sveti
ski film Cisto in varno oko',
opozarja na problem ind^;-
strijskih odpadkov in na po-
jave kislega dežja, a hkrati
razmišlja tudi o možnostih
pridobivanja energije ob
uravnoteženi ekologiji. Ro-
munski film Onesnaževanje
voda že prikaže možnosti re-
ciklaže industrijske vode in
njenega čiščenja, medtem ko
domači film Zemlja govori o
rekultiviranju jalovine v po-
vršinskih kopih premogov-
nika. Tu je še kanadski film
Ce ljubite ta planet, ki v obli-
ki filmsko ilustriranega pre-
davanja grozljivo natančno
napove, kam drvi svet ob ne-
nehni nevarnosti jedrske
vojne.
V soboto, 5. in v sredo 9.
novembra bomo torej gledali
izjemno zanimiv spored fil-
mov, ki ga je ob sodelovanju
Interfilm festivala omogočil
Razvojni center Celje.
Bodočnost na trdnih temeljih
Zagotavlja Jo nova generacija Iz ljubljanske AGRFTV
Kljub vse večjim težavam,
s katerimi se otepajo na ljub-
ljanski Akademiji za gledali-
šče, radio film in televizijo,
so študenti tudi letos pripra-
vili izredno atraktiven izbor
svojih filmov, ki nastajajo
kot del izobraževalnega pro-
cesa. In če bomo imeli letos
možnost videti prvenec treh
mladih debitantov, ki izhaja-
jo iz te akademije (Trije pri-
spevki k slovenski blaznosti)
potem tudi letošnji spored
Akademije zagotavlja, da se
nam za kakovosten filmski
podmladek v Sloveniji ni
bati.
Študenti se bodo s svojim
sporedom predstavili v dvo-
rani kina Metropol, kjer bo-
do v ponedeljek, 7. novem-
bra ob 18. uri prikazali šest
filmov. Boris Palčič je avtor
filma Tja bomo našli pot, ki
je nastal po noveli Uroša
Kalčiča. Samo Milavec bo
predstavil film Ura teče po
noveli Danila Lokarja. Slav-
ko Hren je pripravil film
Zmagujoča podoba Narcisa.
V slogi je moč pa je naslov
filma Boštjana Korbarja.
Igor Smid je svoj film naslo-
vil Veš, sine, jaz sem bohem.
Jure Zikič pa se bo predsta-
vil s filmom In vendar se
vrti.
Nekateri od teh filmov so
dokumentarci, drugi spet so
kratki igrani filmi. Prav vsi
pa so izredno sveži in izvirni,
s tem pa tudi zanimivi. Ker
prav ta predstava ponuja en-
kratno možnost, da spozna-
mo avtorje naše filmske bo-
dočnosti in njihov pogosto-
ma izredno angažiran in
brezkompromisen slog, se za
obisk te imenitne prireditve
najbrže ni treba bati. Za
sklep le še obvestilo, da bo
projekciji sledil tudi pogo-
vor s študenti.
V NadStevilni
tudi celiski
brigadirji
V glavi filma Nadštevil-
na, ki ga bomo gledali v
sporedu srbskih filmov v
kinu Metropol smo pre-
brali tudi zahvalo briga-
dirjem 4. celjske mladin-
ske delovne brigade Bori-
sa Vinterja, ki so nesebič-
no pomagali pri realizaci-
ji filma. Brigadirji iz leta
1961 ali 1962 - na plan!
V pričakovanju
Treh prispevkov
k slovenski
blaznosti
s posebnim vznemirje-
njem pričakujejo ljubitelji
filma premiero najnovejše-
ga slovenskega igranega
filma Trije prispevki k slo-
venski blaznosti, ki bo
sklenila 11. Teden domače-
ga filma. Veliko si namreč
obetajo od tega filmskega
prvenca treh režiserjev
mlade slovenske filmske
garde - Milavca, Jurjaševi-
ča in Lužnika.
Razstavi za ogled In premislek
v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava tujih plakatov za domače filme, ki
predstavlja izjemno domiselne in sporočilne plakate za domače filme, kot so nastali v delih
češkoslovaških, poljskih, sovjetskih in vzhodnonemških oblikovalcev. Ker je tem izdelkom
priložena tudi fotografija domačega plakata (praviloma bogatejšega, a sporočilno siromaš-
nejšega), je razstava tudi priložnost za resen razmislek.
V Domu JLA pa so včeraj odprli razstavo celjskih osnovnošolcev in srednješolcev, ki so
ustvarjali likovna dela ob vtisih, ki so jih dobili ob ogledu dveh slovenskih filmov: Dih in
Opre Roma. Tudi ta dela odslikavajo več kot le spomin na posamezne prizore in s tem
dokazujejo, kako lahko film kot medij bogati ustvarjalnost mladih.
10. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Startno gnojilo Lešniicovili za dobro rast
Dandanes Je potrebna tudi Iznajdljivost
v slikoviti vasici Hrainše
blizu Dobrne, v krajevni
skupnosti Galicija v žalski
občini, je kmetija Lešniko-
vih. Mož je sicer zasebni av-
toprevoznik, na kmetiji pa
gosi^arita žena in moževa
mati, seveda pa tudi mož in
sin poprimeta za delo, ka-
dar koli pač lahko. Ivanka
Lešnik je pred časom prišla
na zanimivo idejo. Proizva-
jati ^ začela startno gnoji-
lo, ki je kmalu pokazalo od-
lične rezultate. O tem smo
se tudi pogovarjali z Ivanko.
- »Dela na kmetiji je vedno
dovolj. Pri nas se ukvarjamo
z živinorejo in sadjarstvom,
mislim pa, da mora človek
vedno razmišljati o čem no-
vem. Z možem sva tako tudi
prišla na idejo, da bi proizva-
jala dobro startno gnojilo.
Posvetovali smo se na inšti-
tutu v Žalcu in z našo zami-
slijo so se strinjali. Gnoja
imamo zaradi živinoreje do-
volj, pa tudi zemlje, ki je za-
res kakovostna. Zemljo in
gnoj mešamo, dodajamo še
druge sestavine, tudi kalij, in
izdelek z uspehom prodajajo
v Hmezadovih trgovinah, v
Titovem Velenju, pa tudi v
hrvatskem Zagorju.«
- Pomembno je razpada-
nje gnoja. To traja kar pre-
cej časa...
1. Lešnik: »To je res, ven-
dar z določenimi kemičnimi
postopki uredimo tako, da
prične gnoj prej razpadati.
To pomeni, da za izdelavo
startnega gnojila ne potrebu-
jemo toliko časa kot bi ga
sicer.«
-	Potrebovali ste prav
gotovo precej strokovnih
nasvetov. KJo vam je po-
magal?
I. Lešnik: »Strokovnjaki s
Hmezada oziroma z institu-
ta. Ti nam še sedaj svetujejo,
kaj naj storimo, da bi bilo
gnojilo še boljše. Trudimo
se, da bi bila kakovost vedno
boljša in reči moram, da pri
tem kar uspevamo. Sploh pa
o tem govori tudi to, da ne
moremo sproti ugoditi vsem
zalitevam naročnikov.«
-	Je bilo kdaj kaj pri-
pomb na vaše startno gno-
jilo?
I. Lešnik: »Doslej pripomb
še nisem slišala, pač pa kveč-
jemu pohvale, res pa je, da se
lahko zgodi, da v startno
gnojilo zaide kakšen črv,
vendar se bomo potrudili, da
tudi tega ne bi bilo.«
-	Vam vzame delo pri iz-
delavi startnega gnojila ve-
liko časa?
1. Lešnik: »Prav gotovo,
vendar je tudi res, da je treba
za novosti in za dodatno delo
žrtvovati tudi nekaj prostega
časa, po drugi strani pa je
res, da nam zaradi dobro or-
ganiziranega dela ne zmanj-
ka časa tudi za druge stvari.«
-	Še vam izdelovanje
startnega gnojila finančno
zelo izplača?
I. Lešnik: »Družinski pro-
račun je ugodnejši, obogateti
pa s tem seveda nihče ne
more.«
-	Za kaj je primemo to
startno gnojilo?
I. Lešnik: »Za sadjarje in
vrtičkarje ter vrtnarje. Vreč-
ka, v kateri je okrog 10 kilo-
gramov tega gnojila, zado-
stuje za eno sadno drevo in
za nekaj cvetlic.«
JANEZ VEDENIK
Gospodarno kmetovanje
mmemmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmmm^m
Piše Franc Potočnik, dIpL kmet. Inž.
Hranilna vrednost krmil za govedo (1)
v nekaj nadaljevanjih želimo poveda-
ti, kako sestavljamo krmne obroke za
govedo in kakšni naj bi ti obroki bili v
praksi za posamezne kategorije živali.
Ce hočemo krmni obrok pravilno sesta-
viti, moramo poznati, kakšna je hranilna
vrednost krmil, ki jih imamo na razpola-
go. Najbolj točne podatke o hranilni vre-
dnosti dobimo, če damo kfmila analizi-
rat v laboratorij. To še posebej velja za
domačo voluminozno krmo, katere kva-
liteta se zelo spreminja. Pomagamo pa
si lahko tudi s tabelami, -v katerih so
navedene povprečne vsebnosti hranil-
nih snovi za posamezna krmila, V teh
tabelah je navedeno, koliko suhe sno-
vi, surove vlaknine, škrobnih enot,
prebavljivih surovih beljakovin in po-
sameznih mineralov vsebuje posamez-
no krmilo.
V naših tabelah bomo navajali samo
vsebnost suhe snovi, energije, prebavlji-
vih surovih beljakovin, surove vlaknine
in pa procent prebavljivosti.
Koruza Je
dovoli. Kal pa
drago lato?
Vreme je bilo za spravilo
pridelkov kmetom še kar na-
klonjeno, pa tudi za to, da so
vrgli zrnje v zemljo.
Bolj z^krbljeno o svoji
prihodnosti pa razmišljajo
kmetje na dnižmirski zemlji.
Ali bodo prihodnje leto spet
lahko posejali svoje njive?
Zaradi odkopavanja premo-
ga se jim lahko ugrezne zem-
lja s pridelki vred, skrbi tudi
Jožeta Stropnika iz Družmir-
ja št. 87. Ostati namerava na
zemdji v Družmirju, še bolj
razviti gospodarstvo svoje
kmetije, s fotografskim apa-
ratom pa ga je pri spravilu
koruze v silos zalotil naš stal-
ni sodelavec Lojze Ojster-
šek.
UM
Se ena turistična kmetija
¥ vasi Križevec sta se zanjo ogrela Gorenakova
Iz Zreč se makadamska
cesta vije v vas Križevec in
prav na prevoju, kjer se ce-
sta spusti proti Vitanju,
opozori popotnika nase
kmečka hiša, za katero je
gospodarsko poslopje in
dvorišče. Tam gospodarita
Gorenakova. Po domaČe se
pri n^ pravi pri Falentlo-
vih. Četudi boste k njima
prišli kot nenapovedan
gost, vas bosta gostoljubno
sprejela. Prijetno se je po-
menkovati z njima.
Franc in Rozika imata pri-
dne roke in veselje do kmeč-
kega dela, ki jima ga nikoli
ne zmanjka ne hlevu, ne na
poljih hribovite kmetije, ki
često od njiju terja nemogo-
če. Kmetija je zapisana kot
nižinska, pa to zd^eč ni, pra-
vita Gorenakova, ki sta se
pred leti odločila tudi za
kmečki turizem. Prvi gostje
bodo resda nekaj časa še mo-
rali počakati, kajti gostitelja
bi jih rada povabila na ureje-
no kmetijo. Zato pa je po-
trebno veliko garanja in še
več sredstev. Za^ začetek sta
povsem prenovila staro hišo,
ki je s pomočjo strokovnja-
kov ohranila svoj nekdanji
pečat, a dobila svež in urejen
videz. Ko bo vse nared, bosta
lahko sprejela 12 gostov, ki
bodo pri njiju našli vse, kar
pač lahko nudi kmetija. Po-
zimi je z vasi le dober skok
do Rogle, v ostalih mesecih
pa se bodo gostje lahko nau-
žili sprehodov in svežega
zraka ter domače hrane. V
bližini hotela Dobrava v Zre-
čah na njuno odločitev o
kmečkem turizmu že opo-
zarja lasen smerokaz, ki zdaj
še marsikoga zavede. »Inže-
nir Kobler je, kot da bi slutil,
da ga ne bo več na pogovore
v naš dom, uredil vse potreb-
no za to smerokaz«, je pove-
dal Franc, ko je pogovor za
nekaj minut zastal. »Velii
nam je pomagal, svetov«
nas opogumljal in upav^ (
z njegovim slovesom napo
na področju kmečkega tui
zma ne bodo zamrli. Midij
sva odločena, da začeta dd
tudi dokončava in če boval
še dobila kakšen kredit po
zanesljivimi in ugodnimi pi
goji, upava, da bo ta najk
sneje čez dve leti. Nekato
goste sva že morala odsld
ti, ker še nimava dokončani
in opremljenih sob. Za mon
bitne goste pa si želiva, dal
se pri nas prijetno počutili'
MATEJA PODJE
Tudi kunčereja
ni brez problemov
Reja kuncev post^ vse
bolj zanimiva, bodisi kot
ljubiteljska bodisi kot in-
tenzivna na farmah.
Zadnje leto so v nekaterih
delovnih organizacijah, kot
sta Emona iz Ljubljane in
Merx iz Celja, naredili prve
korake, ki so že doslej precej
prispevali k hitrejšemu in
kakovostnejšemu razvoju
kunčereje pri nas. Klavnica
v Laškem je zaživela, prav
tako pa tudi odkupne po-
steje.
Kljub vsemu pa se na klav-
nici že spopadajo s prvimi
težavami, največje so z izre-
dno nihajočo klavnostjo od-
kupljenih živali. Zato se stro-
kovnjaki za živinorejo že dlje
časa ukvarjajo z mislijo, ka-
ko bi v ohišničnih rejah kar
najhitreje izboljšali oziroma
izenačili kakovost reje in s
tem izboljšali tudi klavnost
živali. Prvi korak so pravza-
prav storili že v obeh delov-
nih organizacijah, zlasti celj-
skem Mencu, kjer so na od-
kupnih postajah rejcem po-
nudili tudi krmila, s katerimi
bodo kunci lahko hitreje pri-
raščali. Seveda pa samo bolj-
ša prehrana pri tem ne zado-
stuje, zato je treba čimprej
ustanoviti selekcij ski in zrej-
ni center za Scimce, ki bi jih
kasneje oddajali posamez-
nim rejcem. Z načrtnim se-
lekcij skim delom bi najlaže
dvignili kakovostno rav
domače kunčereje, kar bi
drugi strani tudi poveč
možnosti za izvoz.
Učenci
pogozdujejo na
Menini planini
Učenci celodnevne osr
ne šole iz Gornjega gradJ
prejšnji teden pogozdo
na Menini planini. Pogoz
vanje sodi v okvir nar£
slovnih dni na tej šoli, oi
nizirali pa so ga tokrat v
delovanju z gozdnim gos
darstvom. Denar, ki ga b
dobili za opravljeno dele
šel v skupno blagajno ii
bodo porabili za izlete in
kup učbenikov.
Učenci s te šole sodelu
tudi s kmetijsko zadn
zlasti spomladi in poleti
je največ dela na hmeljiž
Povezali so se tudi z lov
družino, kateri pomaga
zimskih mesecih krmiti
jad. Tudi za ta opravila u
ci dobijo denarno nagr
ki jo potem koristno up
bijo bodisi za izlete, učt
ke ali nakup pripomočke
orodja, ki ga potrebujej<
interesnih dejavnostih,
je na šoli kar 26.
Na Gorenakovi kmetiji urejajo kmetijo, da bi čez nekaj k
lahko sprejeli prve goste.
^ november 1983
novi tedmk - stran 11
podzemeljska lepotica na Raduhi bo
drugo leto odprta tudi za obiskovalce
Dve leti je minilo, kar so
prizadevni člani jamarske-
ga društva Cmi galeb iz
Prebolda odkrili še eno le-
potico slovenskega podzem-
lja, visokogorsko Snežno ja-
mo na Raduhi. Pobuda ja-
marskega društva mozirski
občini in lučkim planin-
cem, da jama ne bi bila več
dostopna le jamarjem in
drmejšim planincem, bo
uresničena že drugo leto, ko
naj bi raduški podzemeljski
svet sprejel prve organizi-
rane skupine obiskovalcev.
Darko Naraglav in Anton
Vedenik iz jamarskega klu-
ba Cmi galeb sta mnenja, da
bi bilo škoda, da ta 1064 me-
trov dolga jama, ne bi bila
dostopna vsakomur. Tehnič-
no jama ni zahtevna, po ce-
lotni dolžini je namreč ravna
in lahko prehodna. Vseskozi
je široka od 20 do 30 metrov,
takšna pa je tudi njena viši-
na. Najnevarnejši je strm in
leden vstop, tako da brez po-
sebne jamarske opreme
obisk podzemeljskih narav-
nih lepot ni mogoč.
Vhodni del te visokogor-
ske jame je nekaj posebnega,
pred obiskovalcem se na-
mreč odpre manjša ledena
dvorana s prelepimi ledeni-
mi masivi ter drsališčem. V
kasnejšem delu se jama oto-
pli, podzemlje tam poleg
prelepih stalaktitov in sta-
lagmitov skriva še mnoge
druge posebnosti. Blizu nje-
nega konca pa so člani pre-
boldskega kluba našli tudi
okostje jamskega medveda,
staro preko 20.000 let. Se do-
datna, panteološka vrednota
jame torej. Vsi, ki so jih ja-
m^i peljali v podzemlje, so
bili presenečeni nad lepota-
mi, ki jih v sebi skriva Radu-
Aa, enotni so si bili, da bi
morali omogočiti ogled te
naravne znamenitosti vsem
obiskovalcem Gornje Sa-
vinjske doline. Jamarji so
obljubili, da bodo pomagali
pripraviti predlog ureditve,
predlagajo pa, da jame ne bi
elektrificirali, temveč osvet-
lili z rudarskimi svetilkami.
Ogled naj bi uvrstili v turi-
stično ponudbo Gornje Sa-
vinjske doline.
Lojze Plaznik, predsednik
skupščine občine Mozirje pa
je o tem dejal: »Vsi, ki smo
imeli priložnost videti radu-
ško jamo, smo bili prijetno
presenečeni. Za nas je bilo to
enkratno odkritje, ki pa bi ga
morali približati vsakomur.
To bi hkrati še bolj poživilo
naš planinski in izletniški tu-
rizem. Pomembno je tudi, da
je vhod v jamo le streljaj od
ceste in tudi v bližini koče na
Loki. Ob pomoči občine in
strokovnjakov moramo za-
gotoviti usposobitev jame.«
Peter Jež, gospodar pla-
ninskega društva iz Luč, je
povedi, da bo za podzemlje
pod Raduho skrbelo njihovo
planinsko društvo. Dokler
jama ne bo usposobljena, bo
zaprta, s čimer bodo prepre-
čili morebitne nesreče. Do
prihodnjega leta, ko naj bi
bila ureditev končana, pa bo
potrebno še dosti dela, seve-
da tudi sredstev, da bo lahko
skrivnosti raduškega pod-
zemlja spoznal prav vsak.
R. PANTEUC
Člani jamarskega kluba
Črni galeb iz Prebolda se
pripravljajo na jamarsko
odpravo v Indonezijo v letu
1984. Takšne odprave pome-
nijo tudi tehnični in kondi-
cijski napredek, zato so se
odločili za zahtevno odpra-
vo na kras otoka Sumatra.
Čeprav bodo člani odprave
sami prispevali veliko sred-
stev, računajo tudi na po-
moč delovnih organizacij in
družbenopolitičnih skupno-
sti.
V vhodni dvorani je nekaj metrov na debelo ledene plasti
Jama je ogromnih dimenzij in nič ne preseneča, da lahko v tej podzemeljski lepotici
odkrivaš še manjše skrivnosti in lepote
»Jezero« ob jezeru
Velenjčani in vsi, ki to
mesto obiščejo, so bogatejši
za nov gostinski obrat z
^ogimi športnimi objekti
in sprehajalnimi i^tmi. Gre
za novo restavracijo Jezero,
ki je zamenjava za staro, ka-
tero so pred leti zaradi po-
grezanja zemlje (premog) ob
Velenjskem jezeru podrli.
Velenjčani so se odločili,
da bodo ob Plevelovem jeze-
ru zgradili ne samo restavra-
cijo, ampak turistično - go-
stinsko - rekreacijski objekt.
»Srce« tega centra je bilo v
letošnjem letu končano. Po
besedah vodje restavracije
Jezero Iva Zupana imajo v
restavTaciji 12() sedežev, vi-
noteko s 70 sedeži in dve po-
sebni sobi (lovska in kmeč-
ka) s po dvajsetimi sedeži.
Poleti je na vrtu prostora za
250 gostov. Vsak večer imajo
živo glasbo, pri hrani pa lah-
gost dobi vse.
Ivo Zupan: »Imamo vse
^ste mesa in iz njega lahko
•Redimo vse, kar gost želi.
^aše specialitete so za kosilo
^darsko nabodalo ali cigan-
ski zrezek iz ovčetine in slad-
kovodne ribe. Za malico pa
bogradž, kisla juha z žganci
in še kaj, recimo ajdovi
štruklji in žlinkrofi. Posebno
poglavje je vinoteka, ki je
prva te vrste pri nas. V njej
imamo izbor 60 najboljših ju-
goslovanskih vin.«
Ob restavraciji je velik par-
kirni prostor, številna lepo
urejena teniška igrišča ter
seveda možnost jadranja in
veslanja po Plevelovem jeze-
ru. Kaj bodo še pripravili?
Ivo Zupan: »Pripravili
smo že kostanjev večer, zdaj
so na vrsti M^inovanje ter
domače (štajerske in prek-
murske) koline in Novo leto.
V vinoteki pripravljamo de-
gustacije večjih proizvajal-
cev jugoslovanskih vin. Ra-
zmišljamo o nadevanem zaj-
cu, krapih in postrvi. Poleti
bomo imeli na prostem ro-
štilj, pripravljamo se za mini
golf in avtokamp, v katerem
bi zadržali prehodne goste,
ki jih je na poti iz Avstrije
proti morju vedno več skozi
naše mesto. Nadaljevali bo-
mo z urejevanjem okolice,
poskušali bomo narediti
manjši velenjski gaj po vzor-
cu mozirskega. Tam sem za-
čel, tu bom nadaljeval.«
T. VRABL
Nedeljski in Radio l^ubljana
prirejata v Zavodu Golovec
13. novembra ob 18. in 20. uri
koncert POMAGAMO SMUČARJEM
Nastopili bodo ansambli: Pankrti, Šok. 12. nadstropje s
pevcem Dominikom Trobentarjem, Ultimat s pevko Si-
mono Vodopivec.
Pevci: Tatjana Dremelj, Majda Sepe, Zorica Fingušt,
Marjan Smode, Dušan Uršič, Ivo Mojzer Oto Pestner,
Andrej Šifrer.
Skupine: Plesna skupina KRIK z modno revijo UTOKA.
Pepel in kri, Nevv Svving Ouartet, ansambel Lojzeta
Slaka s Fanti s Praprotna, kvintet Gorenjci, Ribniški
oktet
Napovedovalci: Marjan Kralj, Vili Vodopivec, Dare Mi-
lič, Mirko Bogataj, Nataša Dolenc. Milanka Bavcon.
Moped show: Marta, Maja, Brane, Rifie, Tof.
Smučarji: Bojan Križaj, Boris Strel, Jure F ran ko. Jože
Kuralt Tomaž Čizman, Tomaž Cerkovnik. Rok Petro-
vič, Grega Benedik, Anja Zavadlav, Nuša Tome, Andre-
ja Leskcvšek, direktor reprezentance Tone Vogrinec in
trenerja FiHp Gartner in Aleš Gartner, tekača Jože Kle-
menčič, Ivo Čarman. skakalca Miran Tepeš in Primož
Ulaga in direktor reprezentance Lojze Gorjanc.
Predprodaja vstopnic dvorana Golovec in TTG
Celje. Vstopnina je 200 din.	Vabljeni!
Slovensko ljudsko gledališče
Četrtek, 3. nov. ob 14.; Tone Partljič: MOJ ATA,
SOCIALISTIČNI KULAK. II. mladinski abonma.
Ob 19.30.: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALI-
STIČNI KULAK. Abonma Tehniška šola in abonma
četrtek. Gostuje SNG DRAMA iz Maribora.
Ob 20.00 Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje
SLG V Portorožu.
Petek, 4. nov. ob-12.: Tone Partljič: MOJ ATA, SO-
CIALISTIČNI KULAK. Abonma PSC.
Ob 19.30: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI
KULAK. Premierski abonma in izven. Gostuje SNG
Drama iz Maribora.
Ob 20.: Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje SLG
v Novi Gorici.
Sobota, 5. nov. ob 19.30: Tone Partljič: MOJ ATA,
SOCIALISTIČNI KULAK. Sobotni abonma in izven.
Gostuje SNG Drarria iz Maribora.
Nedelja, 6. nov. ob 16.: Peter Shaffer: AMADEUS.
Gostovanje v Gorici.
Ponedeljek, 7. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMA-
DEUS. Gostovanje v Gorici.
Torek, 8. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMADEUS.
Gostovanje v Gorici.
Sreda, 9. nov. ob 20.30: Peter Shaffer; AMADEUS.
Gostovanje v Trstu.
Četrtek, 10. nov. ob 16.00: Peter Shaffer: AMA-
DEUS. Gostovanje v Trstu.
Kulturni center Ivan NapoUilk Titovo
Velenje
v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Na-
potnik je odprta retrospektivna razstava grafik Lojzeta
Spacala. Razstavo si, l^iko ogledate do 7. novembra.
Avla Razvojnega centra
v avli Razvojnega centra je odprta razstava del, ki so
nastala na letošnjem Ex Tempore Dobrna 83. Razstava
bo odprta do 8. novembra
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava Domači filmi
na tujih plakatih. Razstava je organizirana v okviru 11.
Tedna domačega filma, ogledate pa si jo lahko do
9. novembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta
razstava kiparja Ivana Dvoršaka in slikarke Veronike
Rakuš. Dvoršak se predstavlja s skulpturami iz litega
železa, Rakuševa pa z olji. R^stavo si lahko ogledate
do 10. novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem
trgu je odprta razstava z naslovom iz Starih tiskov.
R^stava je posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo
lahko vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in
sicer do 17. novembra.
Dom JLA Celje
v veliki dvorani Doma JLA v Celju je od srede
odprta razstava Likovnih vtisov celjskih osnovnošol-
cev ob ogledu filma Opre Roma in celjskih srednješol-
cev ob ogledu filma Dih. Razstavo si lahko ogledate
vsak dan v času trajanja TDF do 9. novembra.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri
zvečer ob 20. uri koncert komornega moškega zbora
tovarne Lek iz Mengša. S tem koncertom bodo obele-
žili petletnico svojega delovanja.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto,
5. novembra ob 21. uri za nočni kino jugoslovanski
film Mederu mesec. V nedeljo, 6. novembra pa bo na
sporedu ob 17. in 19.30 uri film Neposlušnost.
Kino Šmarje
Četrtek, 3. 11. ob 19.: italijanska komedija - Vem. da
veš, da vem.
Petek, 4. 11. ob 16.: Eimeriški pustolovski film - Lov
za iz^bljenim zakladom. Ob 19.: francoska komedija:
Pridi k meni, stanujem pri dekletu.
Sobota, 5. 11. ob 17.: jugoslovanska komidrama -
Balkan expressi Zunanja premiera v okviru 11. Tedna
domačega filma.
Nedelja, 6. 11. ob 18.: ameriška komedija - Edini
moški na svetu.
12. stran - novi tednik
i^lj
Gornjegrajci so ponosni
na bogato zgodovino icraja
Prt tem pa ne pozabljajo na prthotJnost: kmetijstvo In turizem z roko v roki
Gornji Grad, zgodovinsko turistično mestece v Zadrečki
dolini, je bil prejšnjo sredo postojanka našega zadnjega
letečega uredništva v tem letu. Nekdo iz sosednje kra-
jevne skupnosti je malce zlobno dejal, da smo to krajevno
skupnost obiskali le zato, ker so se Gomjegra^ani tako
dobro odrezali ob letošnjem glasovanju za tretji občinski
samoprispevek. A se je uštel. Naših dolgov, novinarskih
seveda, se je letos do Gomjegrajčanov nabralo toliko, da
bi v eni sami novinarski beležnici težko zapisali vse, kar
smo skozi leto izpustili. Celo tako se je zgodilo, da kljub
številčni ekipi nismo mogli obiskati vseh, ki so nas tega
dne pričakovali. Kakorkoli, ta malo manjši dolg bomo
vsekakor lažje odplačali kakor prejšnjega.
Gornji Grad, ki je iz svoje-
ga središča enako blizu Celju
kakor Ljubljani, ni znan le
po največji baročni katedrali
na Štajerskem, ostalih kul-
turnozgodovinskih spome-
nikih in bogati zgodovini.
Danes je to središče večjega
kmetijskega območja z lesno
predelovalno industrijo, z le-
po okohco, z vrsto turistič-
nih kmetij pa je to predvsem
turistični kraj.
Dela za vse, ki živijo v tej
krajevni skupnosti s 1300
prebivalci, v domačem kraju
ni dovolj. Celo v Ljubljano
se nekateri vozijo, ali pa slu-
žijo kruh v Kamniku, na
Ljubnem, v Mozirju, Nazar-
jih in Velenju. Krajevno
skupnost, ki obsega področ-
ja Gornjega Grada, Florjana,
Lenarta, Križa in delno tudi
Dola, je Janez Pustoslem-
šek, predsednik sveta KS, ta-
kole opisal:
»Nosilec industrije v na-
šem kraju, kjer sta sicer glav-
ni dejavnosti kmetijstvo in
turizem, je delovna organiza-
cija Smreka, poleg te pa sta
tu še enoti gozdnega gospo-
darstva iz Nazarij in zgomje-
savinjske kmetijske zadru-
ge. Tako kot v vsej Gornji
Savinjski dolini je tudi v
Gornjem gradu veliko polk-
mečkega prebivalstva, ki
išče dohodek v industriji in
kmetijstvu. Kljub temu pa to
ni ovira, da ljudje ne bi imeli
časa razmišljati o razvoju
svojega kraja in se, kolikor je
mogoče, vključujejo v kra-
jevno samoupravo, interesne
dejavnosti. Ljudje se namreč
na podeželju bolje poznamo
kot v mestih in t^o tudi laž-
je odločamo o svoji prihod-
nosti. Ob dobro zastavljenih
programih je vsak priprav-
ljen primakniti kakšen dinar
in taJco je bilo tudi letos, ko
smo sklenili, da bom»o s sred-
stvi krajanov v naslednjih
petih letih predvsem poso-
dobili komunalo. Upamo, da
bomo tudi v Gornjem gradu
enkrat imeli bencinsko čr-
palko, poleg te želje iz prete-
klosti, pa bi radi vse kraje,
predvsem višinske, še bolje
povezali s telefoni. Trenutno
v kraju, predvsem zaradi
problemov pri spremembi
lastništva parcel, ne moremo
z^diti niti enega stanova-
nja. Brez tega pa tudi ni raz-
voja, katerega pot pam je ob
letošnji položitvi asfalta čez
Črnivec še bolj odprta.«
Pa dodajmo k temu še to,
da je v Gornjem Gradu sko-
raj polovica prebivalcev
vključenih v vrsto društev.
ki za svoje delo zaslužijo le
pohvale. Gasilsko društvo je
letos praznovalo 100-letnico,
gomjegrajski planinci so 90-
letni jubilej proslavili z otvo-
ritvijo prenovljene koče in
pristave na Menini planini,
med najaktivnejšimi pa so
tudi člani prosvetnega druš-
tva, ki so letos presenetili z
Zadrečkimi zdrahami. Uspe-
hov v turizmu si tudi ni n|p-
goče predstavljati brez turi-
stičnega društva, organizira-
ni pa so tudi čebelarji, lovci,
radioamaterji in športniki v
TVD Partizanu. Vsi ti ne bo-
do brez naslednikov, kajti za
to bodo poskrbeli na edini
celodnevni osnovni šoli v
občini, COS Frana Kocbeka.
Da v tem prvem zapisu ne
bomo krivični, omenimo še
odlične športnike ter loko-
strelce, ki so po dosežkih v
republiškem in zveznem
vrhu.
Ob tolikšni aktivnosti Gor-
njegrajčanov tudi zvečer na
ustnem časopisu ni bilo za-
dreg pri pripravi kulturno
zabavnega programa. Polno
kinodvorano obiskovalcev v
zadružnem domu so napol-
nili zvoki domačega ansam-
bla Lenartčani, z recitacijo in
pesmijo so se predstavili
učenci domače osnovne šo-
le, prireditev pa so z odlom-
koma iz dveh domačih del
popestrili člani prosvetnega
društva iz Gornjega Grada.
Naš prispevek tega večera
pa sta bila dva kratka filma.
zgolj pokušina tistega, kar
bomo videli na 11. tednu do-
mačega filma.
O vsem ostalem pa v pri-
spevkih novina^ev v tej in
prihodnjih številkah NT, za-
to ob koncu le še zahvala
Gomjegrajčanom, ki so nas
res lepo sprejeli.
Na letečem uredništvu in ustnem časopisu so sodelovali:
Violeta V. Einspieler, Tone Vrabl, Marjela Agrež, Rado Pante-
lič, Janez Vedenik, Jure Krašovec, Tomaž Gubenšek in Fran-
ček Pungerčič, Mitja Omnik v novinarskem šopku, radijski
tehnik Mitja Tatarevič in odg. urednika Novega tednika ter
Radia Celje, Branko Stamejčič in Miran Korošec. Zapis je
pripravil Rado Pantelič.
Gornjegrajci so ponosni
na zgodovino svojega kraja,
v katerem je bila nekdaj re-
zidenca ljubljanskih škofov
(1581-1783). Precej kultur-
nozgodovinskih spomeni-
kov je ohranjenih. Na nek-
danjo gospoščino spominja-
jo imena hiš, ledinska ime-
na, pa kulturnozgodovinski
spomeniki, ki spominjajo
na zgodnje čase, ko je Gor-
nji Grad pridobil trške pra-
vice. Celo stare trške vislice
še stoje v bližini ceste Gor-
nji Grad-Radmirje.
Tudi med obema vojnama
je bil Gornji Grad pomem-
ben kraj, saj je bil v njem
sedež sreza, ki je zajemal ra-
zen današnje občine Mozir-
f! tudi takratno občino
martno ob Paki. V zadnji
vojni je darovalo življenje
za svobodo 97 Gomjegraj-
čanov. V nekdanjem sokol-
skem domu, za katerega ob-
novitev bo poskrbel mozir-
ski Elkroj, je bil med NOB
sedež kulturniške skupine
IV. operativne cone, tu je bi-
la leta 1944 tudi konferenca
SKOJ za Štajersko. Ime te-
ga kraja je skozi bogato zgo-
dovino povezano z mnogimi
znanimi imeni, med njimi
Franom Kocbekom, stro-
kovnim pisateljem, šolni-
kom in ustanoviteljem sa-
vinjske podružnice Sloven-
skih planinskih društev. ..
Med gosti večernega ust-
nega časopisa sta bila tudi
Lojro Plaznik, predsednik
mozirske skupščine občine
in Hinko Cop, predsednik
OK SZDL Mozirje. Razgo-
vor Mitje Umnika z Lo^e-
tom Plaznikom zahteva že
kar malce zapisnika, kajti
ob odobritvi polne dvorane
je mozirski župan uradno
razrešil odgovornosti člane
občinskega štaba za lov na
medveda. Pa naj ta sklep,
sicer brez datuma in ura-
dnega podpisa, obvelja brez
ponovnega zasedanja ob-
činskih mož. Medved ^ na-
mreč v preparatorjevih ro-
kah in torej takšnega kriz-
nega štaba Gom^avinjč^-
ni res ne potrebujejo več.
Jože Pustoslemšek: »Ljudje se na deželi bolje poznamo in
tudi lažje odločamo o svoji bodočnosti«
Panorama Gornjega Gr ida z mogočno katedralo v središču
Le nekaj sedežev v dvorani je bilo praznih
Z odlomkoma iz Zadrečkih zdrah in Kreflovih so člani
prosvetnega društva dokazali, da na odru zanje ni zahtev-
nih del
S pesmijo so večer popestrili tudi najmlajši iz celodnevne osnovne šole
Prvi I«
Težave z nosači st
»Fant, to je pa stena!«
vzkliknil stari maček Sn
ko si je ogledoval fotogra
^ne stene Gaurishanka
Srauf je z ekspedicijo AO:
tica prišel v Kathmandu
za nami. Z zemljevidom v i
je izračunal, da je povpre
nagib stene 60°, Veličastn
tudi zaskrbljujoče!
Tudi avstrijska ekspedi
ki je hodila del poti z nan
je z občudovanjem ogled
la fotografije južne sten
večina članov je kar zmaj
la z glavo. Ni kaj, zaht<
cilj.
Cesta do Charikota, ke
smo se odpravili iz KathJ
duja je še kar solidna. Ce
je ozka, je večji del asfa
na. V ostrih serpetinah s
tro povzpne na 2000 m<
nadmorske višine. Neh
odseki še niso dograjeni,
cesto so začeli ^aditi
pred kratkim. Vsaj za dv
nam je skrajšala pot.
Prespali smo v lodge-i
ke vrste hotelu, ki pa je
daleč od tega, kar mi pojr
mo pod to besedo, pred
kar se udobja tiče. Več
smo v nekakšni kleti ob
starih mizah. Postreg
nam z dalbatom (riž, ne
na omaka, nekaj kuhane
tB3
novi teomk - stran 13
Zakai si zatajila,
mati naraval
MiseJ na najdaljšo noč v
letu se zdi še nekam odmak-
njena, marsikdo pa že ra-
zmišlja na skok v novo leto.
Delovna organizacija
ESTRADA Kikinda, Je na
primer že ena tistih, ki je
sredi oktobra razposlala
svoje novoletne ponudbe za
nastope ansamblov, vokal-
nih solistov in humoristov
za novoletne programe po
različnih krajih. V uvod-
nem dopisu naslovljencem
pravi, da upa, da bodo z nji-
hovo ponudbo zadovoljni in
da se Ji bodo odzvali. Kje se
ji bodo, bi bilo ta hip preu-
ranjeno ugotavljati, k^ti o
mičnem programu izvajal-
cev bržčas marsikje danes
že žolčno razpravljajo. Za-
kaj?
Vmes Je kajpak dinar.
Naš, vaš, tvoj, moj in čigar-
koli Je že. Tudi Tereza Keso-
vije, na primer, ki naj bi po
ponudbi za nastop z ansam-
blom dobila 400.000 dinar-
jev, ali 40 starih milijonov
(za boljšo predstavo). An-
sambel Novi fosili, žeU za
nastop po dnevu 80 starih
milijonov. Sfuno še nekaj
primerov: Ollver Ih'agoJ^
Vič z ansamblom Faroni 33
milijonov. Ob teb vrtogla-
vih številkah se zdijo bono-
raji za 12 milijonov (Jaka
Šrauieiger, Nela Eržišnik)
kar minimalni. Tomislav
Ivčič 13 milijonov, Cobi 10
in tako gor in tako dol še
komaj znani in skoraj ne-
znani drugi ansambli. Res
da Je to za njib »brutto*,
ampak kar izdat&a. Novo-
letna noč Je pač svojevrstna
priložnost za naše estradni-
ke, a kaj, ko kar naprej ob
teb številkah silijo v oči ih
nas primerjave z letnim do-
hodkom povprečnega Jugo-
slavana. Mati narava nas ni
vse enako obdarila.
MATEJA PODJED
Narava Je največji zdravnik
Še posebno to drži, če // poda roko človek s svojim znanjem
v naslovu povedano mi-
sel večkrat izrečemo. Ce na-
ravi poda roko še človek s
svojim znanjem in pripo-
močki, ki jih je ustvaril, pa
je kos skoraj vsemu. Na Do-
brni so sklenili takšno te-
sno zvezo. Narava daje po-
leg svoje lepote in miru še
toplo mineralno vodo in
zdravilno blato, ki so ju za
zdravljenje uporabljali že
pred stoletji. V dan^njem
zdravilišču pa svoje znanje
za ohranitev in vrnitev
zdravja nudijo zdravniki
specialisti in drugi zdrav-
stveni delavci. Medicinska
oprema, s katero razpolaga-
jo, je še tisto zadn^, kar je
potrebno za celovito delo,
pa naj gre za ugotavljanje
človekovega zdravja ali za
pomoč pri bolezni, poškod-
bi. Zdravilišča so se tako z
zdravstvenimi delovnimi
organizacijami znašla v
skupnem programu celovi-
te skrbi za zdravje.
Za vsakogar nekaj
Resda je zdravilišče Dobr-
na znano daleč naokoli po
zdravljenju ženskih bolezni,
a zadnja leta že več kot polo-
vico dejavnosti odpade na
zdravljenja gibalnega siste-
ma, kamor sodijo ortoped-
ska obolenja, stanja po po-
škodbah in operacijah. Ko-
panje v dobmski vodi zelo
ugodno vpliva tudi na živčni
in žlezni sistem, strokovnja-
ki pa svoje store še za lepši
izgled z medicinsko kozme-
tično nego ter zmanjševa-
njem prevelike telesne teže,
ki je lahko vzrok za celo
vrsto obolenj. Na Dobrni
pravijo, da lahko pacienti po
treh tednih odidejo domov
za deset odstotkov lažji, kot
so bili, ali pa za za 6 do 7
centimetrov ožji po anticelu-
litični kuri že po desetih
dneh.
Ne le takšni ali drugačni
bolniki, tudi na videz po-
vsem zdravi ljudje, najdejo
na Dobrni odgovore na svoja
vprašanja o zdravju. Le tri
dni je potrebnih za celovit
preventivni pregled, za spoz-
nanje, če je zdravje ogroženo
in napotke, kako bo treba ži-
veti naprej. V zdravilišču že
štiri leta deluje športno me-
dicinski center za vrhunske
športnike. Sem prihajata
moška in ženska smučarska
reprezentanca Jugoslavije,
prihajajo rokometaši, košar-
kark^i in drugi. »Težave so
le z neurejenostjo plačila za
takšno pomoč športnikom,
saj telesno kulturne skupno-
sti in klubi nimajo dovolj de-
n^a. Toda prav to je oblika,
ki lahko veliko doprinese k
telesni pripravljenosti šport-
nika. Ce pa ta ni v polni tele-
sni in duševni pripravljeno-
sti, tudi ne moremo pričako-
vati in zahtevati dobrih ali
najboljših rezultatov,« pravi
specialist fiziater dr. Karel
Lipovec.
Negotova usoda
zdravilišč
Na še tako dolgo, kar je
bilo povsem naravno, da so
večino - 60 do 70 odstotkov
pacientov pošiljale v zdravi-
lišče zdravstvene skupnosti.
Zaradi zaostrenega varčeva-
nja jih le še 30 odstotkov.
Ljudje, ki prihajajo sami, ki
so za zdravje tudi pripravlje-
ni vse plačati, so v večini.
Prihajajo iz različnih koncev
Slovenije, iz drugih repu-
blik, pa tudi iz Avstrije in
Italije.
V tem času so na zdravlje-
nju tudi skupine iz Finske,
ki edine pril^jajo iz tujine
organizirano. Med domačimi
gosti pa je vse več tistih, ki
se odločijo za tako imenova-
ni »paket«. Kako dolgo bodo
še zmogli stroške, je težko
predvideti. Ce bi spet uvedli
»B indikacije«, ko so zdrav-
stvene skupnosti plačale
zdravstvene storitve, ostale
pa pacient sam, bi se verjet-
no marsikdo še odločil za
zdravilišče.
Za ohranitev
zdravja
Dobrna je usposobljena za
preventivno zdravljenje, pa
ga vse premalo izkoriščamo.
V splošne in obratne ambu-
lante prihaja okoli 40 odstot-
kov ljudi, ki imajo težave s
klepi, s hrbtenico in drugimi
deli lokomotomega sistema.
Slej ko prej se te razvijejo v
eno izmed oblik invaUdno-
sti.
MILENA B. POKLIC
Tako kot pomagajo zdra-
viliškim zdravnikom spe-
cialisti, ki prihajajo od dru-
god, tako si pri delu poma-
gajo z najrazličnejšimi pri-
pomočki. Poleg vode in
zdravilnega blata, poleg
medicinskih aparatur, pri-
de prav tudi akupunktura
kot dodatno sredstvo za
zmanjševanje bolečin in za
pomirjanje. Z njo se ukvar-
ja dr. Mirana Male, ki je si-
cer specialistka fiziatrije.
Dr. Mirana Male
Dr. Karel Lipovec
Maserka Mojca Seničar pri »šranger« masaži, ki je dopolnjena s podvodno masažo.
ki proti Sveti gori
II)// zapletle, ko smo naleteli na plaz
JI začimbe) in jajcami.
J smo v Kathmanduju
H jedi nekako vzdrževa-
li !no, je bilo to tukaj ne-
5 Sicer pa sem kasneje
drat jedel še v večji ne-
•(
i
o^nji dan smo z nosači,
se za nami pripeljali na
'laku, opravili prvo eta-
c %rej smo se spustili
li ^ 800 metrov niže, ob
o >othekosi in po njenem
e ^ bregu nadaljevali do
e Ne. Etapa je minila še
{^o, čeprav so 30 kilo-
tovore nosili tudi
^ le malo večji otroci,
^ ^va omagala na poti.
e težave In
zvita krošnja
r^či so včasih križi in
Pa saj tudi ni čudno,
a j ^sih kar nisem mogel
' kaj vse počnejo ti bo-
* domačini za borih 30
i. ^ibližno 210 dinarjev)
! 2 ^ Toda, ko je naslednji
Vstopilo še nekaj nosa-
v- jih zamenjali z dru-
d	^^^^ uvod v pra-
ii .
popoldan se je kolona
na nekaj kilome-
trov. Nekaterim se res ni lju-
bilo nositi. Nekaj pred pol-
dnevom pa je naša predho-
dnica - M^ana in Tonč nale-
tela na približno 100 metrov
širok, precej visok in še neu-
mirjen plaz, kamenja je še ve-
dno padalo po strmini. Marja-
na jo je srečno odnesla, Tonča
pa je zadelo.
Precej velika skala je letela
proti njemu in nagonsko se je
obrnil in nastavil krošnjo, ka-
kor imenujemo poseben na-
hrbtnik.
»Slo je samo za nekaj centi-
metrov,« je bil kasneje še ves
pretresen.
»Pogledala sem nazaj in mi-
slila, da je po njem,« je pripo-
vedovala Marjana. »K sreči se
je kmalu pobral in pritekel za
mano.«
Skala mu je zvila krošnjo,
raztrgala majico in ga k sreči
samo opraskala po hrbtu. Za-
radi udarca pa je Tonč pristal
na trebuhu in obležal.
Sam sem prečil plaz kakšno
uro kasneje. Kamenje je še ve-
dno padalo in, priznam, že
dolgo me ni bilo tako strah
kot takrat, ko so mi okrog gla-
ve frčale velike skale. Enkrat,
ko so projektih leteli prav na
gosto, sem se že pripravil, da
bi nastavil nahbrtnik, čeprav
je bilo v njem za nekaj starih
milijonov	fotografske
opreme.
No, končalo se je srečno in
tudi drugi člani odprave so
prišli čez plaz.
Vodja šerp, ki so spremljali
avstrijsko odpravo je videl
Tončev padec in stekel nazaj,
da bi preusmeril nosače po
poti v hrib nad plazom. S tem
se je seveda njihova pot še po-
daljšala, tako da so še bolj
zaostali za nami.
Ko smo zvečer prispeli v Ja-
gat, smo od sedeminosemde-
setih zbrali le trideset tovo-
rov. Rep kolone, ki so ga
spremljali Aco, Aleš, Bojan in
vodja naših šerp Pasang, je bil
daleč zadaj.
2e v mraku sem jih šel
iskat. Kakšno uro sem se v
dežju spotikal ob kamenje na
blatni poti, padal, nekajkrat z
eno nogo že stopil proti previ-
som nad deročo reko. Zgubil
sem dežnik in končno le pri-
spel do dveh hiš. Naše kolone
pa nikjer.
Ko sta kasneje za mano
prišla še naš poštar in zvezni
oficir Mr. Raba, smo sklenili,
da jih v temi ne bomo več
isk^i. Vrnili smo se v Jagat.
(se nadaljuje)
SREČKO SROT
Na poti proti Gaurishankarju. Nosači za 30 rupij ves dan
nosijo 30 kilogramov tovora.
14. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Kdo ie prizadet
v tedniku sem bral, da je
večina delavcev za to, da se
prične delovni dan ob 6. zju-
traj. To so pretežno ljudje, ki
popoldan šušmarijo in kmet-
je, ki so zaposleni v tovarni.
Nihče pa do zdaj ni pomislil,
da morajo naši malčki ustati
že ob 4. zjutraj in da se nji-
hov delovni dan začenja že
ob 5. uri. Velja seveda za ti-
ste, ki se na delo vozijo iz
oddaljenih krajev. In morajo
pred zgodnjim odhodon>
svoje otroke že oddati v
vrtec ali varstvo. Kot vemo,
otroci najraje spijo zjutraj in
težko jih je buditi. Vem, ka-
ko je bilo ko sem moral sina
buditi zjutraj ob 4.30 in ko
me je prosil, da bi še ajal. To
je le en primer. Pa poglejmo
otroke, ki ji}\.vozijo v varstvo
s kolesom in to tudi pozimi v
mrazu, ker vsi pač nimajo
avta ali varstva doma. In kaj
bo poleti z novim časom, ko
morajo otroci vstajati še uro
prej. Ce bi vprašali le matere,
kakšen delovni čas bi bil za-
nje boljši, bi se odločale za
delo ob 8. in ne ob 6. uri. Kaj
pa energetska kriza? Tudi tu
vidimo, kako ravnamo v sta-
bilizaciji. Takšni smo pač, še
posebej Slovenci, ki gleda-
mo samo na svoj žep in svoj
želodec, premalo pa misli-
mo, kdo je za to prizadet.
J02E DRASAK
Uredništvo:
O tem nesrečnem delov-
nem času smo toliko pisali
kot le o malokateri stvari.
Toda, ko smo prišli v polo-
žaj, da presojamo, kaj je bc-
Ije, tudi sami nismo več ve-
deli pravega odgovora. Go-
tovo držijo vaši argumenti.
Toda prav tako zanesljivo
držijo tudi argumenti proi-
zvodnih delovnih organiza-
cij in njihovih delovnih or-
ganizacij, še posebej tistih,
ki delajo v izmenah. Tako
ostaja naše stališče le to, da
zagotovimo vsaj enotnost
pri delovnem času. Morda
pa se bo v zvezi s tem ogla-
sil še kdo od bralcev.
izletniški SokI
V petek, 30. septembra
smo se zbrali veseli planinci
iz Celja, da bi konec tedna
preživeli v Savinjskih Alpah.
Osem nas je bUo, prijateljica
pa se nam je nameravala pri-
družiti v Žalcu. Nameravali
smo odpotovati z avtobusom
ob 14.10 za Logarsko dolino.
Ko smo ga čakali in je le-ta
pripeljal, je z njega skočil
živčen šofer in se pričel jezi-
ti, da v Žalcu ne bo ustavil,
ker da so mu šolarji počečka-
li sedež. Mislili smo, da to
pač ne more biti res. Pa je
bilo! Mimo Žalca, ki je ena
glavnih postaj na progi Ce-
Ije-Logarska dolina smo se
peljali kar po obvoznici.
Vprašal sem se zakaj imajo
vozni red, če se ga ne držijo.
Na avtobusu smo opazili
diktatorski odnos sprevo-
dnika do šolarjev - potnikov.
Omenim naj, da smo za Žal-
cem stali na sleherni postaji.
Toda to je bil šele prvi šok.
Ko smo se vračali v nedeljo,
smo v Lučah dočakali ob
16.20 nabito poln avtobus, na
katerega so vstopili le naj-
bolj zagrizeni potniki, spre-
vodnika pa sploh ni bilo po
naše nahrbtnike. Ko smo
vprašali šoferja, če bomo
lahko tudi mi vstopili, je ne-
jevoljno odgovoril, da nič ne
ve (česar mu ne oporekam).
Z nahrbtniki se na avtobus
nismo mogli zriniti in tako
smo ob 16.20 ostali v Lučah z
ugotovitvijo, da je bil to tisti
dan zadnji avtobus.
Ker po tej cesti vozijo tudi
prijazni planinci, smo neka-
teri prišli z avtostopom do
Mozirja, nekateri tudi dlje.
Od tam pa smo avtobuse tu-
di imeli.
»Dragi Izletnikovci«, po-
zabljate, od kod vaši osebni
dohodki. Pozabljate, da ste v
službi potnikov. Najbrž ste
tudi pozabili, da je Logarska
dolina zbirališče mnogih pla-
nincev in turistov, poleg njih
pa se ob nedeljah vrača v
večje kraje tudi mnogo šolar-
jev, študentov...
Strah me je, da boste po-
polnoma ukinili progo Celje-
-Logarska dolina, če vam še
kak šolarček počečka sedež.
Pozdravljam vas z upanjem,
da boste povečali kapacitete
prevozov in prijaznost usluž-
bencev.
MIRKO BOSNAK
in skupina planincev,
Celje
Priznanje
zdravnici
Zadnje čase pri iias pode-
ljujemo zelo veliko različnih
priznanj, nagrad, odličij,
pohval. Mnoge od teh dobijo
trenutno zaslužni. Za kakšno
priznanje predlagam dr. Ve-
ro Osojnik, ki je naša splošna
zdravnica, zaposlena v
Zdravstvenem domu Roga-
ška Slatina. Je poročena,
mati, gospodinja, negovalka,
ki ima gotovo težave v druži-
ni tudi zaradi ogromnega de-
la, ki ga dnevno opravlja v
zdravstvu. Ima bolno mamo
in še težje bolno taščo. Ob
vsem odgovornem delu
opravlja še vsa domača hišna
dela. Predlagam vam, da jo
obiščete in o njej kaj napiše-
te. Predlagam tudi, da se o
tej zdravnici javno pohvalno
izrazite. Ker vaš časopis lju-
dje zelo radi berejo, bodo
takšnega prispevka zelo ve-
seli. Posebno veseli pa ga bo-
mo njeni dolgoletni pacienti,
saj se ji za njeno humano de-
lo drugače ne moremo od-
dolžiti.
ALFONZ KOSER,
Rogaška Slatina
Preveč je
zločinov
v Novem tedniku sem pre-
bral članek Peščica poslušal-
cev, se zamislil in se odločil,
da napišem o tem nekaj
vrstic. Sredstva javnega ob-
veščanja večkrat poročajo, o
pretresljivih dejanjih krimi-
nala in gnusnih zločinih.
Takšnih, da človek za trenu-
tek pomisli, kako lahko lju-
dje v mirnem času storijo,
kar pač so storili. Zadnja dva
zločina v Celju sta najbrž
vsakogEir pretresla. Žal pa jih
je v državi še mnogo več.
Ljudje se ob takih vesteh
zgrozimo in se vsakokrat za-
mislimo, kako bi bilo, če bi
se to pripetilo v naši družini.
Zamislimo se, kaj bi taki lju-
dje počeli, če bi prišlo do voj-
ne. Gotovo se ne bi borili za
nas. V knjigi sem prebral sta-
vek nacističnega zločinca
Himmlerja, ki je dejal neka-
ko takole - ko neka država
propade, je treba počakati le,
da na površje priplava sme-
tana. Takrat pridejo takšne
zveri do svojega posla in
neusmiljeno morijo lasten
narod. Tako je tudi bilo, spo-
mnimo se le zadnje vojne.
Povedati želim le, da so pri
nas sodbe hudim zločincem
vse premile. Najdemo zago-
vornike, ki zločince na vse
mogoče načine zagova^ajo
in jih rešijo pred najhujšim.
Zakaj torej le redki hodijo
poslušat ticšne obravnave?
Vsakdo že vnaprej dobro ve,
da bo sodba mila. Pa si misli,
kaj pa če me ta zločinec ne-
koč na cesti vpraša, kaj sem
takrat iskal na njegovi
obravnavi? Hudim zločin-
cem bi bilo treba soditi brez
milosti, saj takšni ljudje ne
sodijo v urejeno družbo.
V. L., Laško
Uredništvo:
Veseli smo tega odmeva,
ki odpira pomembno plat
razmišljanja. Vendar s^i-
mo, da ima vsakdo pravico
do zagovora in da moramo
v humani družbi, kakršno
izgrajujemo, tudi prestop-
nikom, torej tudi n^u^im
zločincem - takšnim, ki so
morili, omogočiti, da najde-
jo pravo pot. V kolikor sp
seveda tega sposobni ob na-
ši skupni pomoči. To pa so
že stvari, o katerih mora
razsojati sodišče s pomočjo
vseh strokovnjakov.
Se enkrat težave
s šolo
Prebral sem odgovor vod-
stva šole Vojnik na moje
vprašanje zastavljeno v NT
29. 9. o težavah s šolo. Z od-
govorom se ne strinjam, ker
preveč pojasnjuje le njihovo
gledanje na problem, navaja
razne dogovore in sporazu-
me v zvezi s prešolanjem na-
ših otrok, pri katerem starši
nismo sodelovali. Obide pa
dejstvo, da še vedno stanuje-
mo v Vizorah, Hrenovi, Vi-
nah jn Lembergu in bomo
tudi tu ostali. iSi je bilo bi-
stvo vprašanja. Do šole Do-
brna imamo okoli 4 km, do
šole Vojnik pa najmanj 3 km
več. - okrog 7 km. Ne pusti-
mo se prepričati, da daljša
vožnja učencev zmanjšuje
stroške in da je v korist sta-
bilizaciji. Ce bi se ravnali po
nasvetu vodstva šole Vojnik,
bi imeli naši učenci dve mož-
nosti, a nobena ni v skladu s
stabilizacijo, saj ne zmanjšu-
je stroškov družbi in ne star-
šem. Prva možnost: otroci bi
morali najprej peš do
Strmca, čeprav nekateri nad
4 km, tu bi vstopili na šolski
avtobus, ki pripelje iz Socke
in se z njim peljali še 3 km v
šolo v Vojnik. Druga mož-
nost: dobili bi vozovnice za
redni avtobus Dobma-Voj-
nik in se peljali z njim pri-
bližno 7 km v šolo Vojnik
(do Dobrne pa le 4 km).
Tudi sam kot neposredni
proizvajalec prispevam de-
nar za izobraževanje in ni mi
vseeno, kako se troši. V celo-
ti se strinjam z ugotovitvijo
vodstva šole Vojnik, da čas
ni niti najmanj primeren, da
bi si vsak po svoje, kar velja
tudi za šolo Vojnik, krojil in
širil pravico na račun drugih.
Bralcem pa moram sporočiti
veselo novico, da so zdaj naši
učenci dobili vozovnice, ker
je tako odločil odbor pri izo-
br^evalni skupnosti Celje.
Se vedno pa nima vozovnice
učenec prvega razreda Bran-
ko Borinc, doma v Hrenovi,
za katero bi morala poskrbe-
ti šola Vojnik. Problem vo-
zovnic smo z delegatskim
vprašanjem začeli na zadnji
skupščini občine Celje, o
tem so razpravljale DTO in
KS Strmec. Sam pa v zvezi s
tem vprašanjem ne mislim
več razpravljati.
DRAGOSLAV NIKOLIC,
Hrenova
Grajska razvalina je še vedno
precej razsežna, čeprav v nekate-
rih sestavinah toliko razsuta, da si
moramo pri njenem opisu poma-
gati s starimi tlorisi in upodobitva-
mi. Grajski kompleks je sestavljen
iz dvojnega predgradja in notra-
njega gradu - sestavine si sledijo
v^olž grebena grajskega hriba.
Predgradje oblikujeta obzidana
obora, ločena od okolice, med se-
boj in od notranjega gradu z glo-
bokimi obrambnimi jarki. Oblika
oborov se prilagaja konfiguraciji
zemljišča, pri notranjem so na ju-
gov^odni strani vidni sledovi'
okroglega obrambnega stolpiča.
Obodno zidovje je že malone do-
cela izravnano z notranjim nivo-
jem zemljišča.
Skozi obora je nekdaj držala pot
do mogočnega portala notranjega
gradu. Portal - njegova bogato
profilirana podboja sta še ohranje-
na - je bil urejen v vhodnem stol-
pu, ki je zapiral dostop v notranje
medzidje. Od tu je držala pot h
grajskemu jedru. Jedro je imelo
obliko kastela, pozidanega na ne-
pravilni talni ploskvi. Notranjo ra-
zvrstitev prostorov je tu komaj še
čutiti. Vsekakor so večnadstropni
trakti obdajali majhno, v času re-
nesanse z arkadami opremljeno
dvorišče, na katerem je bila tudi
grajska cisterna. Pred leti so men-
da našli celo ostanke cevi vodne
naF>eljave, ki je prihajala s seve-
rovzhoda. Na jugozahodnem vo-
galu je bil v kastelno zasnovo se-
kundarno vpet mogočen gotski
okrogli stolp, ki je imel funkcijo
bergfrida. Stolp, ki je danes dosto-
pen tudi skozi pozneje prebito ste-
no v pritličju, nekdaj pa je bil sa-
mo iz notranjščine kastela, ima
2.70 m debele stene, v drugem
nadstropju pa nastavke rebraste-
ga oboka, ki kažejo, da je bila nek-
daj tu grajska kapela. Iz tega pro-
stora držijo v debelini stene ureje-
ne, delno še ohranjene kamnitne
stopnice v vrhnje nadstropje, ki je
že zelo derutno.
Grajsko jedro je bilo zlasti moč-
no u^eno na južnem in vzho-
dnem delu. Na vzhodu sta ga varo-
vala okrogla stolpa, na jugu dvoj-
no obzidje. Že zunanje od obeh
obzidij je nastalo zelo zgodaj, saj
ga njegova plastovita gradnja iz
rezanega peščenjaka z značilnimi
zgodnjegotskimi kamnoseškimi
znamenji dovolj natanko oprede-
ljuje.
Zalog (Salloch),
dvor, graščina
Na položni vzpetini. Zaloška
Gorica 16 pri Petrovčah. Občina
Žalec.
1479 je Štefan Hohenvvarter pri-
pojil sedem kmetij v Zalogu k svo-
ji deželnoknežji gospoščini Ranš-
perk, vendar se dvor takrat še ne
omenja, kakor izrečno tudi ne
1672, ko je krški škof podelil grofu
Hansu Schrottenbachu zaloško
posest, ki je prej sodila k Freien-
ber^ in si jo je grof postopno pri-
dobil od Hohenwarterjev. Dvor je
takrat pač že stal, saj ga je nekaj
let pozneje upodobil Vischer.
Schrottenbachi so ostali v posesti
Zaloga dc poznega 18. stoletja,
1793 pa se kot njegov lastnik že
omenja grof Anton Gaisruck z
bližnjega Novega Celja. Nadaljnji
lastniki so postali 1814 Kristijan
pl. Leitner in še isto leto Johan
Steinmetz, za njim 1831 njegov zet
Alojz Jaut, 1846 Herman Schnit-
zler pl. Lindenstamm, 1864 Adolf
Maurer in 1871 Karel baron pl.
Puthon. Puthoni so ostali v pose-
sti dela graščine tudi še po zadnji
vojni. Zdaj je že do kraja derutna
stavba brez funkcije.
Stavba, ki je nastala v 17. stolet-
ju, se je do danes le malo spreme-
nila. Ob predelavah na zač. 19.
stol., verjetno med 1823 in 1828, je
izgubila urni stolpič v osi nad
prednjo fasado in svoja baročna
portala, značaj fasad in zlasti
okenskih odprtin pa se je prilago-
dil novemu okusu. Devetosna
stavba je enonadstropna, delno
podkletena, pozidana na pravo-
kotnem tlorisu. Na fasadi, ki je
obrnjena proti dolini, ima kamni-
ten portal, nad njim pa balkon z
železno ograjo in trikotno čelo.
Okna so v pritličju okrašena s pre-
^prostimi obrobami, v nadstropju
'so poudarjena s trikotnimi čeli.
Podobno je oblikovana dvoriščna
fasada, le da nima trikotnega riza-
litnega čela in da v nadstropju ri-
zaUtnega dela ni poudarjena s pa-
rom kaneliranih pilastrov. Pritlič-
je je obokano, nadstropje ravno
stropano. Lesena oprema nad-
stropnega dela je uničena. Ob
stavbi je petosno, močno predela-
no, dvonadstropno gospodarsko
poslopje - kašča iz 17. stoletja, ne-
koliko vstran je sočasna pristava.
Park, ki je nekdaj obdajal ^aščin-
sko poslopje, je razen nekaj platan
večidel uničen, delno pa je ohra-
njena aleja ob grajski poti. Na dvo-
rišču je moderniziran, a že demoli-
ran vodnjeik.
Zalog, graščina ob koncu 17. stoletja
i. n0veiwber 1983
novi teomk - stran 15
Ifeliki intervju
poročali smo že o 15. sreča-
ju pionirjev dopisnikov Slo-
ki je bilo oktobra v
lliofji Loki. Povedali smo tu-
li, da se je pionirjem iz vse
;lovenije predstavil znani sli-
kar Ive Subic. DARJA LU-
^ iz Šempetra je zabeležila
fogovor Janeza Kajzerja s to-
raHšem Subicem in nam ga
joslala.
Ive Subic je rojen v Hotov-
jah, zdaj pa stanuje v Skofji
[X)ki blizu OS Peter Kavčič.
jCot pravi, je z vsem srcem sli-
icar.
-	Dva slikarja ne vidita po-
lirajine enako, slikata jo v ra-
[ličnih barvah. Katera barva
je vaša?
Moje barve so tople (rdeče,
rjave), pa tudi hladne (modre,
sive) Rad imam zimo in plani-
ne. Manj všeč mi je zelena
barva.
-	Kaj najraje slikate?
Zimo, kot letni čas, drugače
pa veliko dela posvečam Po-
ljanski dolini, kmečkim prede-
lonii hribom, pa tudi vtisom in
spominom iz partizanskega
življenja.
-	Je kakšna stvar, ki je ni-
ste naslikali?
O, ja. Teh stvari je veliko. Ve-
liko imam še načrtov, a se bo-
jim. da mi bo zmanjkalo časa.
Veliko skic imam. Vedno no-
sim s seboj beležko in svinč-
nik.
-	Blegoš ste naslikali že v
vseh letnih časih. Zakaj ga to-
likokrat upodabljate?
To je ena najlepših gora v
škofjeloškem pogorju. Poljan-
ci pravijo, da jo mora vsak obi-
skati vsaj enkrat na leto. Vča-
sih slikam vzhod, zahod... Sli-
kam jo tudi zato, ker smo se
čeznjo vračali iz Dražgoške
, bitke.
-	Kakšni ljudje so Po-
Ijanci?
Delavni, s trdimi rokami, za-
sanjani v svoje hribe. So pa tu-
di mehki, recimo Tavčar. V po-
govoru so trdi in nepopustljivi.
Zdravijo se z zdravilnimi zeli-
šči.
-	Kaj mislijo o vaših sli-
kah?
Včasih slike ne razumejo. V
glavnem pa čutijo, da je to nji-
hova polarajina in so ponosni,
da me imajo. V zadnjih časih
rišem tudi freske na stene, kot
sami želijo. Pred več sto leti je
bila to poljanska tradicija in
prav je, da se to ohrani.
-	Imate radi otroke?
Kdo jih pa nima? Otroke
sem imel zmeraj rad.
Tovariš Ivo Subic je prijeten
človek, ki se včasih rad pošali.
Preden se je poslovil od nas, je
obljubil, da bo še slikal, če bo
mogoče, tudi za otroke.
Deklica s
fotografije .
(Ob obletnici dogodka)
Sprehajala sem se po šolskem
hodniku in si zvedavo ogledova-
la slike iz vojnih let. Tu objokani,
tu mrki obrazi. Obstala sem pred
večjo sliko še danes neznane de-
klice. So jo fotografirali pred nje-
nim odhodom v taborišče? Ali
takrat, ko so jo iztrgali iz materi-
nega objema? •
Le kaj si je mislil ta ubogi
otrok, sirota, stara 9 ali 10 let, ko
so jo nasilno odtrgali od matere,
očeta, bratov, sestra, ko je s culo
na rami stala pred novim življe-
njem? Krutim življenjem. Brez
starševske topline, brez tople
materine besede, ki bi jo zvečer
uspavala in zjutraj prebudila?
Ne, takšne besede dolgo ne bo
slišala. Dolgo. Morda nikoli več.
In kaj sta mislila njena starša?
Jokala sta, prosila, obupovala, se
zgražala, a kaj, ko so bila srca
nacistov kakor ledene, nedostop-
ne kepe. A kaj, ko sta slutila, da
bodo očeta morda že naslednje
jutro usmrtili,, mater pa odpeljali
v taborišče. Zakaj tako? Zakaj?
Uboga deklica! Objokana in s
strahom je sledila Nemcem. Kaj
jim je storila? Kaj so jim storili
njeni starši? Kaj jim je storilo vse
ljudstvo, da so planili mednje ka-
kor drhal, ki hoče podjarmiti in
uničiti vse, kar ne misli in ne go-
vori kot oni. Je mar to, da ljubi
svojo domovino zločin?
Pionirji iz Polzele so zaen-
krat najbolj vestni dopisniki
te naše rubrike. Želeli bi si, da
bi nas tudi iz drugih šol na
kratko obveščali, kaj se doga-
ja pri vas. S Polzele so prišle
tele vesti:
•	ALEKSANDRA MARKO
nam je sporočila:
V nedeljo, 23. 10. smo se pla-
ninci naše šole udeležili pla-
ninske orientacije »Ponikva
83«. Organiziral jo je jamarski
klub Črni galeb iz I^ebolda.
Tekmovali so pionirji in pla-
ninci. Naši planinci so dosegli
več dobrih mest.
•	SONJA BEDEKOVIC pa
piše, da so člani krožka OZN
na OS Vere Slander na dcin
OZN pripravili kratek pro-
gram v domu oskrbovancev na
Polzeli.
•	Sredi oktobra so si polzel-
ski osmošolci ogledali proi-
zvodnjo v Železarni Store, po-
roča ALENKA MAROVT. Ko
so se vračali domov, so se usta-
vili še v Celju, kjer so si ogleda-
li Muzej revolucije.
•	Alenka nam je sporočila,
da sta OS Vere Slander in Dom
oskrbovcincev na Polzeli okto-
bra podpisala samoupravni
sporazum o sodelovanju.
»Učenci šole bomo skrbeli
za kulturno življenje v domu,
likovno bomo opremih njiho-
vo zaklonišče. Oskrboveinci
doma pa bodo pomagali pri
urejanju šolske okolice.«
Kdo ve, ali je živela do konca
vojne? Ali ni morda v svobodi
padla staršem v objem? Otrok...
otrok z ukradeno mladostjo.
Poslovila sem se, kakor da bi
bila deklica živa. Pa saj je bila
živa. Ce že ne med nami, pa v
naših srcih.
O, ta vojna. Zakaj?
PETRA POGOREVC, 6. b
I. osnovna šola
CELJE
Požarna varnost
Oktober je mesec požarne var-
nosti. Tovariš Krumpak nam je
pripovedoval o požarni varnosti.
Ljudje so največkrat sami krivi
za nastanek požara. Bil je primer,
da je gospodinja likala in imela
prižgano plinsko peč. Zgodilo se
je tudi, da je gospodinja prala z
bencinom v zaprtem prostoru,
kjer je bila tudi peč na trdo gori-
vo. Eksplodiralo je.
SVJETLANA BOZiC, 2. r
OS KOMPOLE
Mrtvi nam naročajo
Ob glavni cesti teče žuboreč
potoček. Čezenj vodi leseni
most, ki pelje na jaso, kjer po-
čiva mlad partizan. Večkrat ga
obiščem. Stopam preko brvi in
mislim nanj. Nekega dne se mi
je zdelo, da sem ujela rahel še-
pet:
Nesrečnega dne sem se umi-
val pri koritu v Lindeku. Nena-
doma so se pojavili Nemci.
Ujeli so me in odpeljali v doli-
no. Mlado dekle me je izdalo in
moral sem umreti v maju, naj-
lepšem mesecu v letu. Umrl
sem mlad, rad bi še bil živel. A
umrl sem za svobodo naše do-
movine in vem, da živim v
srcih vseh, ki jim je svoboda
draga. Med vami sem in srečen
sem.
Na spomenik je priletel pti-
ček. Zmotil naju je, vendar
sem še prebrala napis: V spo-
min neznanemu junaku, ki je
dal življenje za svobodo. Ko
sem odhajala, se mi je zdelo, da
sem slišala še naročilo: Čuvaj-
te mir, svobodo, bratstvo...
ANDREJA ROTOVNIK
Narisala:
IVANKA KODRIN
OS STRANICE
Dragi Novi tednilc
Pozdravljamo te učenci novinarskega krožka OS Vita-
nje. Sporočamo ti, da smo že pričeli z delom. Krožek
imamo v torek od 16.-17. ure. H krožku hodi 10 učencev.
Pišemo spi§e in pesmice. Sproti te bomo obveščali o vseh
dogodkih v Vitanju in o naših veselih in žalostnih prigo-
dah doma in v šoli. Sporočili ti bomo tudi vse zanimive in
pomembne vesti, ki jih bomo izvedeli od staršev in drugih
krajanov. S tem obveščanjem im^o veliko dela. Ko napi-
šemo spise ali pesmice, nam jih najprej popravi tovarišica.
Popravljene spise nato prepišemo. Zložimo jih v kuverte,
nanje napišemo tvoj naslov in jih vržemo v nabiralnik.
Nato nestrpno čcikamo, da izide Novi tednik. Najprej po-
gledamo, ali je objavljen kakšen naš spis. Veseli smo, da
imamo tudi učenci svoj kotiček v časopisu.
Priejmi lepe pozdrave iz vznožja zelenega Pohorja.
• Člani novinarskega krožka OS Vitanje
Dragi pionirji!
Hvala za vaše prijazho pismo. Predvsem vesela pa sem
obljube, da boste tudi letos pridno pisali za naš Vrtiljak.
Veseli me tudi to, da vam je naš kotiček všeč. Ce pa v
njem kaj pogrešate, se oglasite s predlogi, kako bi ga
naredili še pestrejšega in zanimivejšega. Lep pozdrav!
Nadja
16. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Razgibana športna dejavnost
y aornjem gradu niso zadovoljni z aktivnostjo krajanov
Predsednik Partizana v
Gornjem gradu je Zdenko
Pumat, sicer RTV mehanik
v Gorenju. Prej je živel v
Novi Štifti, po preselitvi v
Goi^i pad pa se je začel
aktivneje ukvarjati tudi s
športom in njegovo organi-
zacijo. Tako že dve leti vodi
društvo Partizan, ki je med
najdelavnejšimi v mozirski
občini.
V društvu imajo sekcije:
nogomet, košarka, rokomet,
odbojka, atletika, namizni
tenis in smučanje. Trenutno
imajo sto članov, ki se udele-
žujejo različnih trim akcij,
resno pa se jih s športno de-
javnostjo ukvarja okoli 40. S
to številko po besedah pred-
sednika Purnata seveda niso
zadovoljni, saj si želijo, da bi
sodelovala vsaj večina kraja-
nov. Zlasti je premajhen od-
ziv pri številnih trim akcijah,
ki so namenjene prav vsem,
ne pa samo nekaterim posa-
meznikom.
Letos so že organizirali
trim akcije v sankanju, smu-
čanju, streljanju, kolesarje-
nju in hoji na Menino plani-
no. Od športnih objektov
imajo igrišče za male športe
in nogometno igrišče. Pose-
ben problem predstavlja biv-
ši Sokolski dom, kjer je bilo
pred leti zelo razvejano delo
Partizana.
Zdenko Pumat: »Bivši So-
kolski dom je propadal, mi
pa nikjer nismo dobili sred-
stev, da bi ga obnovili. Ima-
mo denarja komaj za redno
dejavnost. Zdaj je dom ob-
novil Elkroj iz Mozirja, ki bo
imel v njem skladišče, čez
kakšni dve leti pa bo tu ver-
jetno nastal nov Elkrojev
obrat za delavce Nove Štifte
in Gornjega grada z zaselki.
Zdaj pozimi za našo dejav-
nost uporabljamo telovadni-
co v osnovni šoli.«
Nogometaši nastopajo v
občinski rekreacijsld ligi.
kjer pa vse skupaj poteka
dokaj neresno, saj niso odi-
grali jesenskega dela. Starej-
še članice so združene v sek-
ciji Lastovičke in vadijo en-
krat tedensko, poleti zunaj,
pozimi v telovadnici. Ukvar-
jajo se prav z vsem, kar sodi
k rekreaciji. Dvakrat teden-
sko pripravljajo za vse kraja-
ne rekreacijo, žal pa je odziv
bolj pičel. Problemi?
Zdenko Pumat: »Omenil
sem že slab odziv pri trim
akcijah in rekreacijski vadbi.
Nimamo denarja. S kombi-
jem nam pomaga naša delov-
na organizacija Smreka, po-
magajo nam gasilci in dela-
mo pač, kakor se znajdemo.
Nogometno igrišče smo do-
bili lani pa imamo težave s
kmeti, ki imajo tam zemljo.
Je pa to igrišče za tri krajev-
ne skupnosti Novo Štifto,
Gornji grad in Bočno.«
Zdenko Pumat se kljub
težavam pohvali, da so pri-
pravili tekmo v maratonski
košarki dvanajst ur, da so
občinski prvaki v malem no-
gometu in da vsako leto ob
čebelarskem prazniku pri-
pravijo tradicionalno roko-
metno srečanje med občin-
skim pi-vakom in domačo
ekipo.
TONE VRABL
Velenjčani(e
brez dveli
telcem četrte
V	5. kolu II. zvezne lige
so rokometašice Velenja
odigrale komaj tretje sre-
čanje in zabeležile drugo
zmago v Skofji Loki proti
Alplesu 21:15. Cefarinova
je dala 7 golov. Velenj-
čanke so z dvema neodi-
granima tekmama vseeno
na odličnem četrtem me-
stu, v 6. kolu pa bodo
igrale doma proti trenut-
no desetemu Trogirju 73.
V	MRL ekipa Šoštanja
ni igrala srečanja s
Krškim, ker je preloženo
na november. V 10. ko-
lu bo Šoštanj igral doma s
Splitom.
Srečanje v republiški
moški ligi med Minervo
in Poletom je bilo včeraj
(2. november), v 10. kolu
pa bo Minerva igrala do-
ma proti Usnjarju.
Republiška ženska liga
vzhod: Šmartno je izgubi-
lo s Polano 17:13, mlada
ekipa Velenja doma z
Dravo 17:22, Radeče pa v
Zagorju Izlake 23:19.
Črna nedelja za ženski ro-
komet, ki je ostal brez
točk. Šmartno je tretje,
Radeče osmo in Velenje
deseto. 10. kolo: ŠMART-
NO - Radgona, RADEČE
- Beltinka in Polana -
VELENJE.
Uspešen nastop v
Mariboru
Na Iršičevem memorialu slo-
venskih judoistov v Mariboru so
trije celjski tekmovalci dosegli
lep uspeh. V kategoriji do 86 kg
je zmagal Marjan Fabjan, v nje-
govi »bivši « kategoriji do 78 kg
Fadil Imamovič, medtem ko je
bil mladi Srečko Pliberšek v ka-
tegoriji do 71 kg tretji.
16. memorial Ivo
Reve
Judoisti Ivo Reye Celje bodo v
soboto, 5. novembra, ob 10.30 uri
pripravili v športni dvorani Te-
hniškega centra spominsko tek-
movanje na svojega prvega tre-
nerja in učitelja ter nosilca črne-
ga pasu pri nas ing. Iva Reyo.
To je že 16. memorialni turnir,
ki bo potekal v sedmih kategori-
jah in se točkoval tudi moštveno.
Nastopili bodo najboljši sloven-
ski tekmovalci ter gostje iz Za-
greba in Avstrije.
V Beograd in
Subotico
Hokejisti na ledu Cinkarne so
dobro izkoristili proste dni in se
pripravili za preostale tekme pr-
vega dela prvenstva v državnem
prvenstvu. Med tednom so pre-
magali v trening tekmi Tivoli s
7:3. V soboto bodo igrali v Beo-
gradu proti Partizanu in v nede-
ljo v Subotici proti Spartaku, tri
dni pozneje pa s.e proti Kranjsk'
gori.
J.KUZMa
Pešec dobil vse
partije
Člani celjskega šahovskegj
kluba so zmagali na mednarcKj.
nem hitropoteznem turnirju v
Wolfsburgu ^ Avstriji. V mo^tij
konkurenci 10 klubov so zbrali
28,5 točk pred 4rugouvrščeni^
Zagrebom (28) in tretjim Juden.
burgom (24X Za Celjane so nasto,
pili Pešec, ki je zbral vseh 9 točk
B. Stud (7), Bervar (7) in Pertinaf
(5,5).
M. K,
Startali v malem
zimsicem nogometu
v nedeljo se je pričelo tekmo-
vanje v zimski ligi malega nogo.
meta. V šestih ligah sodeluje 72
ekip. Prijavljeni so vsi, ki nekaj
pomenijo v igri na malih nogo.
melnih igriščih. V prvi ligi so po.
leg najboljših celjskih ekip
Aškerčeve, Skavtov, Gaberja 39,
Partizana Gaberja in Penala še
nogometaši Velenje 77 iz Titove-
ga Velenja. Igrali bodo v dvorani
Golovec ob sobotah in nedeljah
J. K
Trim-team med
poinnaiisti
Veterani celjskega rokometa,
igralci Trim-teama, so se uvrstili
v polfinale pokalnega tekmova-
nja Slovenije. To je na eni strani
največje presenečenje in uspeh
za celjske veterane, na drugi stra-
ni pa znak za premislek vsem
strokovnjakom v republiki. Za-
kaj? Ce lahko veterani, ki se zbe-
rejo enkrat ali dvakrat na teden
na rekreaciji, premagajo v osmi-
ni finala republiškega ligaša Sev-
nico in v četrtfinalu še Veliko
Nedeljo, pravtako iz vrst republi-
ških moštev, potem je to tudi
znak za »prepih«. Je torej Trim-
team toliko boljši ali pa je kako-
vost v slovenski ligi padla?
Poleg Trim teama bodo v polfi-
nalu igrali še zmagovalec sreča-
nja Aero - Šoštanj, Kolinska -
Slovan in Lipa. V srečanju prot
Veliki Nedelji je bil junak sreča-
nja Žarko Presinger v golu, ki je
s svojimi obrambami potrdil, da
bi še lahko pomagal tudi prvi
ekipi Aera. Ob njem so se odliko-
vali igralci v polju Guček 12, Po-
valej 6 in Kavčič 7 zadetkov.
J. KUZMA
V petelc s Kolinsko
Slovanom
Rokometaši Aera kljub preki-
nitvi državnega prvenstva ne po-
čivajo in se redno pripravljajo na
nadaljevanje, ki se bo začelo 12,
novembra z Medveščakom v Za
grebu. V okviru priprav se bode
jutri, v petek, srečali v dvoran:
Golovec s Kolinsko Slovanom is
Ljubljane, Tekma bo ob 19. uri ir
prva po podpisu sporazuma o te
snejšem sodelovanju med vodil
nima slovenskima rokometnimi
centroma.
Bajde Cebla na
državnem prvenstvu
V	Kranju se je končalo 33. di
žavno prvenstvo v kegljanju z
ženske, kjer so nastopile tuc
predstavnice KK Celje. Najbol;
šo uvrstitev je dosegla Lojzk
Bajde, ki je osvojila 4. mesto 82
(404, 420) ter pri tem za zmage
valko, svetovno prvakinjo Pei
manovo, zaostala le za 12 keglje^
Tanja Gobec je bila deseta (808
Jožica Seško štirinajsta (804) i
Tončka Pečovnik petnajsta (802
Tekmovalke so bile izredno izi
načene, saj so bile na posame;
nih mestih razlike le za kegelj.
T
Druga zmaga
košarkaric Rogaške
V	3. kolu II. zvezne lige so k
šarkarice Rogaške doma doseg
tesno, vendar nadvse pomembr
zmago, ko so pred okoli 200 gl
dalci premagale ljubljansko Ilii
jo 61:60. Največ košev so dale \
rantova in Pajenkova po 16 t
Cuježeva 14. Po 3. kolu je Rog
ška s štirimi točkami na 4. mes
med desetimi ekipami, kar je
novinke v tej ligi spodbuden z
četek. V 4. kolu bo Rogaška g
stovala v Lavčeviču, ki je z dv
ma točkama na 8. mestu.
Republiška liga: Iz treh tekem so trije predstavniki
celjskega območja iztržili 50 odstotkov točk ali tri.
Majhen derbi, ki si ga je ogledalo kar 500 ljudi na
igrišču Skalna klet, je dobil vodeči Maribor proti Kla-
cSvarju prepričljivo s 5:0. Razočarali so nogometaši
Smartnega, ki so doma igrali komaj 1:1 (strelec Pod-
vratnik v 86. minuti iz 11 metrovke, medtem ko so do
te minute gostje celo vodili) s Primorjem. Edino tesno
zmago 2:1 (strelec Boško\dč 2) so dosegli nogometaši
Rudarja (TV) proti Vozilom. Lestvica po 10. kolu: 1.
Maribor 18, 2. Rudar (TV) 18, 9. Šmartno 8,13. Kladivar
6 točk. Pari 11. kola: Triglav - KLADIVAR, Izola -
ŠMARTNO in Železničar - RUDAR (TV).
Vzhodna liga: Nepričakovan in nepotreben spodrs-
ljaj so si v 9. kolu privoščili na domačem igrišču nogo-
metaši Dravinje, ki so do tega kola vodili. Premagala
jih je ekipa Brežic 3:1 ter jih zamenjala na vrhu. V
lokalnem derbi ju je Steklar doma premagal Elkroj 3:1.
Lestvica po 9. kolu: 1. Brežice 14, 2. Dravinja 13, 9.
Steklar 8, 10. Elkroj 6. 10. kolo: Elkroj - Dravinja in
Fužinar - Steklar.	TV
Jesenski prvak je ekipa Ferralita, kjer stojijo od leve proti desni Rade Dokič, Zvone
Urankar, Branko Novak in Pero Šekič, spredaj pa Ivan Povše, Dragan Jukič, Ivek
Mavrek (tudi najboljši strelec) in Franc Gorišek. Manjkajo Vaško Temov, Drago Novak,
Enes Pajič in Roman Kunstek.	Foto: LJUBO KORBER
Tretja zmaga
košarkarjev Libele
Po zadnjem uspehu nad
košarkarji Železničarja iz Sa-
rajeva v domači dvorani Te-
hničnega centra so košarkar-
ji Libele že na drugem mestu
v I. B zvezni ligi! Tako poča-
si, vendar vztrajno izpolnju-
jejo obljube pred začetkom
prvenstva, da v tej ligi ne bo-
do samo opazovalci, ampak'
se bodo borili za najboljša
mesta tik pod vrhom.
Zadnje srečanje si je ogle-
dalo kair 1000 ljubiteljev ko-
šarke, ki so videli zasluženo
zmago domače ekipe nad
borbenimi gosti 100:90
(48:45). Zlasti dobro so Celja-
ni igrali v II. polčasu, ko so
že vodili za 18 točk. Vsi so
pričakovali katastrofo go-
stov, ko so domačini popu-
stili, Železničar pa je to izko-
ristil za omilitev poraza. Li-
bela: <3ovc 8, Gole 32, Pro-
dan 4, Tovornik 26, Aničič 2,
Mirt 24, Kahfedžič 4. Po 4.
kolu vodi brez poraza Ra-
dnički, ki je edini v 1. kolu
premagal Libelo na svojem
igrišču. Libela je s 6. točkami
druga, po šest točk pa imata
tudi MTT in Kombinat. V 5.
kolu gostujejo Celjani v Tu-
zli proti Slobodi Dita, ki je
trenutno z dvema točkama
na predzadnjem mestu. Ali
je to nova možnost za nov
par celjskih košarkarskil-i
točk? Prav gotovo je in ko-
šarkarji Libele jo bodo po-
skušali izkoristiti ter obdrža-
ti najtesnejši stik z vrhom.
TV^K
Jesensicf prvalc elilpa Ferralita
Končan je jesenski del li-
ge v malem nogometu v
krajevni skupnosti Žalec,
kjer nastopa dvanajst ekip.
Jesenski prvak je nepriča-
kovano, vendar zasluženo
postala ekipa Ferralita, ker
si je Manchester v zadnjih
dveh kolih privoščil spo^-
Ijaja, kar ga je stalo prvo
mesto.
Izredno razpoloženi so bili
strelci, ki so v vseh tekmah
dosegli 725 golov. Največ go-
lov so dali igralci Manche-
stra 51, najmanj pa so jih pre-
jeli Sokoli 15. Najbolj disci-
plinirana je bila ekipa Re-
kreacije, ki ni imela nobene-
ga izključenega igralca. Naj-
starejši igralec je bil Adi Ar-
zenšek (tudi znani slikar) 52
let, ki je dal tudi pet golov.
Poprečna starost ekipe je bi-
la 42 let. Najbolj nediscipli-
nirana je bila ekipa Juteksa,
pri kateri je morala disciplin-
ska komisija enega igralca
celo izključiti do konca pr-
venstva. Najboljši strelci:
Mavrek (Ferralit) 20, Herič
(Flamengo) 19, Sarlah
(Manchester) 17 itd. Vsi so-
dniki so dobro vodili tekme
pa čeprav med njimi ni bilo
nobenega izprašanega sodni-
ka. Sodili so brezplačno.
Lestvica po jesenskem de-
lu: 1. Ferralit 18 točk, 2.
Manchester 16, 3. Sokoli 16,
4. Partizan Žalec 14, 5. Fla-
mengo 11,6. Rekreacija 11,7.
PM Žalec 10, 8. Sušil de Bra-
sil 10, 9. Cosmos 7,10. Juteks
6, 11. Gradnja 6 in 12. Borut 6
( -Dtočk.
Najbolj zaskrbljujoče je,
da se pojavlja vse več nogo-
metašev, ki včasih gojijo vse
drugo, samo športne igre ne.
Zato je tudi disciplinska ko-
misija imela veliko dela. Ce
spomladi ne bo bolje, bo tre-
ba največje povzročitelje ne-
reda odstraniti s tekmovanja
ali pa celo ligo ukiniti. To pa
bi bilo verjetno škoda zaradi
vseh ostalih poštenih rekrea-
tivcev.
GREGOR CULK
VII. turnir veteranov v rokometu
Tudi letos bo Rokometni klub Trim-tim
pripravil zdaj že VII. turnir veteranov v ro-
kometu. To pomeni, da bo znova mogoče
videti številne nekdanje odlične slovenske
rokometaše, ki so po različnih ekipah nav-
duševali s svojo privlačno i^o. Med njimi
bo tudi nekaj bivših državnih reprezentan-
tov. Čeprav ti veterjini niso več rosno mladi,
pa tudi na »teži« so že pridobili ne pomeni,
da ne znajo prikazati lepe igre, ki navdušu-
je. Nasprotno, kar so dokazali že v prejšnjih
podobnih turnirjih.
Letošnji bo v soboto, 12. novembra v dvo-
rani Golovec in Tehnični šoli. Pravico na-
stopa imajo letniki 1953 in starejši, ki niso v
letošnjem letu nastopili za klube II. republi-
ške lige ali višjih lig. Pričetek turmrja bo ob
9. uri v obeh dvoranah, finalni del pa takoj
po končanih predtekmovanjih v dvorani
Golovec. Prijavljene ekipe bodo glede na
lanske dosežke razdeljene v štiri skupine.
Organizator pripravlja tudi več nagrad za
najboljše ekipe in posameznike. Med daro-
valci nagrad je tudi Rokometna zveza Slo-
venije za memorial bivšega predsednika To-
ša in sodnika Krena. Zmagovalna ekipa bo
prejela prehodni pokal, ki ga podarja ure-
dništvo Novega tednika in Radia Celje!
Organizator je pripravil še eno zanimivost:
vsi, ki si bodo ogledali turnir bodo lahko po
njem tudi strelj^ sedemmetrovke. Najbolj-
še čakajo lepe nagrade.	T. VRABL
. november 1983
novi tedmk - stran 17
•	Perutnina je vse bolj
cenjena in iskana. To potr-
jujeta tudi dve tatvini, ki
sta se v preteklih dneh zgo-
dili na Lopati in na Parti-
zanski cesti v Celju. J. P.-ju
je neznani lisjeik ukradel
pet kokoši, S. B.-ju pa kar
dvanajst nesnic.
•	Nekdo je nadvse do-
miselno rešil svojo skrb
okrog krašenja grobov ob
1. novembru. Namesto, da
bi se gužval v cvetličarnah
ali na tržnici, si je postregel
kar sam v rastlinjaku v
Medlogu. Ker pa ni bil čisto
prepričan, ali so v tem rast-
linjaku že uvedli samopo-
strežni način prodaje, je
vse to opravil na skrivaj po-
noči. Najbrž je s cvetjem
dobro založil tudi vse znan-
ce in prijatelje, saj je odne-
sel kar 250 krizantem.
•	Brata F. in S. S. ljubita
pustolovščine in v četrtek
sta si privoščila prav ra-
zburljivo popoldne in ve-
čer. Najprej sta se z alkoho-
lom dobro podložila na
Svetini in potem nadaljeva-
la popivanje na Celjski ko-
či. Proti 18. uri jima je pija-
ča že pošteno ogrela kii in
srce in veseljaška brata sta
si dala duška z razbijanjem
steklenine in stolov. Očitno
se jima je zdelo za malo, da
pri drugih gostih nista po-
žela posebnega navduše-
nja, zato sta se odpravila v
posebno sobo, kjer je sede-
la vesela družba. Ko se tudi
ti niso posebej zmenili za-
nju, ju je pošteno razjezilo.
Potegnila sta prt z njihove
mize, potem pa se lotila
dveh gostov, ki sta jima
menda šla še prav posebej
na živce in ju hudo ranila.
Tako razpeta se nista
ustrašila niti miličnikov, ki
so ju prišh pomirit. Zato so
ju pridržali v prostorih za
iztreznitev, kjer ju je ob mi-
sli na zagovor pri sodniku
za prekrške in na sodišču
pogum nekoliko minil.
• Pregovor »Kdor ne de-
la, naj ne je« po sledečih
dogodkih sodeč ne drži več
tako kot svojčas. O tem sta
se dobro prepričali dve go-
spodinji, ki sta mnogo ur
trdega dela posvetili vlaga-
nju sadja in zelenjave, do-
brot pa ne bosta mogli po-
jesti, saj se bosta z njimi
mastila neznanca, ki sta jih
izmaknila iz njunih kleti.
No, resnici na ljubo, nekoli-
ko sta neznana zmikavta
vendarle »delala«, saj sta
morala vlomiti v klet.
• Kdo ve, kaj se je oseb-
ni avtomobil, last F. J., ki je
bil parkiran na trgu V. kon-
gresa zameril neznancu,
vsekakor je moral biti hudo
besen nanj, saj ga je pošte-
no obrcal. Kakšne so posle-
dice na njegovi nogi ni zna-
no, na avtomobilu pa se po-
zna udrtina njegovega čev-
lja.
Kazni za roparsico četverico
yišle sodišče upoštevalo le pritožbo Ludvika Rajha
Celjsko temeljno sodišče
je že pred časom obsodilo
štiričlansko skupino za kaz-
nivo dejanje ropa. Stanislav
Zacirkovnik star 36 let, Lu-
dvik Rajh, star 23 let. Drago
Ojsteršek, star 25 let in Voj-
ko Starovasnik, star 27 let so
se že v Celju dogovorili, da
bodo oropali starejšo ženico,
ki je živela v osamljeni hišici
pri Ponikvi.
Zvečer so se odpravili tja
in nasilno vdrli v l^šo. Med-
tem ko je Starovasnik stražil,
sta Rajh in Ojsteršek vlomila
v klet, potem pa skupaj z Za-
cirkovnikom prišla v stano-
vanje. Zenico so našli pri lu-
ščenju fižola, ji z ruto zvezali
roke in noge in začeli prei-
skovati stanovanje. Ker niso
našli denarja, so prestrašeno
starko spet osvobodili vezi,
in ko je ta skušala denar skri-
ti v žep predpasnika, so ji ga
vzeli. Našli so 12 000 dinar-
jev in vzeli še torbico s srebr-
nino, verižico in pozlačeno
verižico. Potem so ženico
spet zvezali in ji zmašili usta,
da ne bi mogla kričati ter
odšli. Med potjo so si plen
razdelili.
Temeljno sodišče je Zacir-
kovnika za stoijeno dejanje
in še dve prejšnji kaznivi de-
janji obsodilo na skupno ka-
zen 6 let in 4 mesece zapora,
Rajha na tri leta in 6 mesecev
zapora, Ojsterška na pet let
in 4 mesece zapora in Staro-
vasnika na 4 leta zapora, pri
čemer je preklicalo pogojno
obsodbo, ki so mu jo izrekli
v prejšnjih kazenskih po-
stopkih. Obsojenci bodo mo-
rali tudi povrniti škodo nji-
hovi žrtvi, Zacirkovniku in
Ojsteršku pa so izrekli tudi
varnostni ukrep obveznega
zdravljenja alkoholikov in
narkomanov.
Višje sodišče, ki je obrav-
navalo pritožbe zagovorni-
kov, je ugodilo le pritožbi
Rajhovega zagovornika in je
Ludviku Rajhu znižalo ka-
zen na tri leta zapora. Pri tem
je upoštevalo, da gre za člo-
veka, ki je zašel v težave za-
radi trenutnih neurejenih
razmer.
Vse ostale pritožbe je Višje
sodišče zavrnilo in potrdilo
kazni, ki jih je izreklo temelj-
no sodišče. NADAKUMER
Uboj na Vrliu
nad Lašicim
Pri FRANCU KNEZU,
49, na Vrhu nad Laškim
so ponoči iz sobote na ne-
deljo igrali karte: sosed
in Knezova podnajemni-
ka FRANČIŠKA in njen
sin VIKTOR BRATEC.
Med igranjem pa so se
sprli in Knez je vse napo-
dil iz hiše ter se odpravil
v sobo Bratečevih z mo-
torno žago uničevat po-
hištvo. Viktor Bratec je
stopil v sobo, da bi mu to
preprečil, takrat pa ga je
Knez nekajkrat zabodel
z nožem. 18-letni Viktor
Bratec je že po nekaj mi-
nutah umrl.
tibiažena obtožnica
Iz obtožite Izpadla dva ropa
Hamdija Dizdarevič, 23,
Ahmet Baltič, 28, in 2eljko
Adžič, 23, so se na temelj-
nem sodišču v Celju zago-
varjali za precej hujša kaz-
niva dejanja, kot se zdaj
glasi prvostopenjska sodba.
Vsi trije začasno stanujejo v
Celju, Dizdarevič je bil v
zadnjem času brez zaposli-
tve.
Dizdarevič je obsojen na
enotno kazen eno leto in 5
mesecev zapora, Baltič na 10
mesecev, Zeljko Adžič pa na
10 mesecev, pogojno za dobo
dveh let. Tak izrek ksizni je
sledil spremenjeni obtožnici
javnega tožilca, sodišče pa je
tudi še samo, skladno z zako-
nom, ublažilo obtožbo.
Adžič je bil tako kaznovan
le za tatvino na predrzen na-
čin, ne pa tudi, da je skupaj z
Dizdarevičem oropal maja
letos v Celju M. M. Dizdare-
vič je bil obsojen za tatvino
nove obleke in ne za rop -
prav tako na škodo M. M. -
skupaj z Baltičem pa sta kri-
va, da sta zagrešila rop in si-
cer sta prav tako maja letos
zvabila V. 2. v temen del Ce-
lja, ga napadla in oškodovala
za 16 tisočakov. Adžiču so iz
obtožnice črtali še rop, ki naj
bi ga zagrešil febru^a letos
in sicer pri vojašnici na Mari-
borski cesti v Celju. Tam naj
bi okoli polnoči zagrabil A. I.
in mu segel v žep po denar.
Napadeni pa je bil močnejši
in je fanta prijel. Ko je hotel
poklicati milico, pa se mu je
ta izmuznil in izginil v noč.
Znižana iiazen
Višje sodišče v Celju je zni-
žalo kazen, ki jo je Temeljno
sodišče v Celju izreklo Bori-
su Vinterju iz Slovenskih
Konjic.
Sodišče je ugotovilo, da je
sam ali v skupini zakrivil več
kaznivih dejanj in je bil ob-
sojen za dve kaznivi dejanji
goljufije, dve kaznivi dejanji
velike tatvine, kaznivo deja-
nje tatvine, prikrivanja in ve-
like tatvine skupaj z ostalimi
na 6 let zapora.
Višje sodišče je upoštevalo
Vinterjeve zdravstvene teža-
ve in skrb za družino pa tudi
to, da ima težave z alkoho-
lom, saj je sodišče že na prvi
stopnji izreklo varnostni
ukrep zdravljenja zaradi al-
koholizma in mu znižalo ka-
zen na 5 let in štiri mesece
zapora.
N. K.
Priklopnik zaneslo v
\BVO
v Prožinski vasi je voznik to-
vornjaka s priklopnikom DU-
ŠAN STEGEL, 32, iz II. Bistrice
50 m pred seboj zagledal konjsko
vprego in močno zavrl. Pri tem je
prikolico zaneslo v levo. Takrat
sta iz nasprotne smeri pripeljala
z osebnima avtomobiloma DA-
UBOR LJUBIC, 57, iz Zagreba
in FRANC STRUKEL, 40, iz
Domžal • ter trčila v priklopnik.
Pri nesreči, pri kateri je škode za
300.000 dina^ev, sta se težje rani-
la voznik Ljubič in njegova so-
potnica.
Nepreviden pešec
Po Šaleški cesti v Titovem Ve-
lenju je vozil z osebnim avtomo-
bilom MATJAŽ POTOČNIK, 28,
iz T. Velenja. Blizu križišča s Sta-
netovo ulico pa je z njegove leve
strani nenadoma stekel čez cesto
MIRSAD PALKIC, 19, iz T. Vele-
nja, katerega je voznik zbil. Pal-
kič se je pri pacu hudo telesno
poškodoval - ima zlomljeno
ključnico.
Umrl v bolnišnici
Enajst dni po prometni nesreči
je v celjski bolnišnici umrl MAR-
TIN LESJAK, 87, iz Zg. Kostriv-
nice. Lesjaka, ki je hodil peš iz
Kostrivnice proti Rogaški Slati-
ni, je zbil voznik kolesa na po-
možni motor J02E VERBEK,
22, iz Sp. Negonj.
4 mllilone škode pri
požaru
Na pogorelem gospodarskem
poslopju in stvareh, ki so bile v
njem shranjene, v Dobjem pri
Lesičnem, je škode za 4 milijone
dinarjev. Poslopje, ki je last
Franca Hočevarja, je zgorelo naj-
verjetneje zaradi samovžiga, ali
zaradi dotrajale električne nape-
ljave, kar pristojna komisija še
ugotavlja.
Smrtna poškodba pri
delu
JANEZ BREZNIKAR, 45, iz Jag-
njenice je pred domačo hišo
vključil mešalec za beton in, ko
se ga je dotaknil, ga je ubilo.
Ugotovili so, da je električni tok
prebil iz vtičnice preko kabla na
mešalec.
18. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
HOROSKOP
•	OVEN	20.3.-20.4.
v tem tednu pričakujte veliko družabnih stikov. V glavnem bodo
srečanja ugodnega značaja, pričakujte pa še nekaj nesporazumov,
zaradi stvari, o katerih bi morali molčati. Denarno stanje bo boljše.
Ne storite drugim tistega, kar tudi vam ni všeč. Nervoza.
•	BIK	20.4.-21.5.
Srečanja z novimi ljudmi vam bodo prinesla več veselja, kot ste
pričakovali. Čeprav je počutje ugodno, se boste jezili zaradi nečesar,
kar bo »skuhala« znana oseba. Bodite odločni in pokažite, kaj hočete.
V ljubezni nič novega.
•	DVOJČKA	21.5.-21.6.
Ugodno obdobje se izteka. Počutili se boste boljše, ker ne bo neso-
glasij z okolico. Izogibajte se velikih načrtov in nalog, ki so vezane na
riziko. V zvezi s osebnim načrtom se posvetujte z osebo, ki ji zaupate.
Se malo in dosegli boste cilj. Polni ste energije.
•	RAK	21.6.-23.7.
Nekatere nejasnosti bodo prisotne še v tem tednu. Bodite potrpež- '
Ijivi in ne ukrepajte ničesar. Potovali boste. Izogibajte se osebam, od
katerih ste kakorkoli odvisni. Mogoči so nesporazumi in spori. Pre-
pričajte partnerja, da so vaši nameni čisti.
•	LEV	23.7.-23.8.
Ugodno obdobje je za vami, zato boste morali vložiti v delo več
energije. To vas bo jezilo, čeprav brez pravega razloga. Srečali boste
ljudi, ki bodo pomembni za naprej. Denarno stanje je dobro. Se boste
imeli lepe priložnosti.
•	DEVICA	23.8.-23.9.
Poslovno življenje bo še uspešnejše kot doslej, toda pazite, da ga ne
združite z osebnim. Novo nalogo rešite sami, tako da ne boste odvi-
sni od drugih. V osebnem življenju bodite popustljivejši in z denar~
jem previdnejši. Kmalu se bo zgodilo tisto, kar bi se že moralo.
•	TEHTNICA	23.9.-23.10.
-3-
Obdobje je brez bistvenih sprememb, vendar bi napetosti lahko
povečale. Zato se izogibajte večjim nalogam. Izogibajte se tudi ose-
bam, ki vam niso všeč. Razočarani boste in to prav od oset>e, s katero
ste pogosto. Razmišljajte, kako boste reagirali.
•	ŠKORPION	23.10,-22.1li
Obdobje je ugodno še naprej. Srečanja z različnimi ljudmi se bodo
končala dobro, in bodo prinesla le ugodje in koristi. Ob koncu tedna
bo neko sporočilo spremenilo odnos do starejšega sorodnika. Verje-
mite, da se bodo stvari še ponovile. Polni ste energije.
•	STRELEC	22.11.-22.12.
Obdobje pred vami je mirnejše od prejšnjega, vendar boste kljub
temu zadovoljni. Med tednom boste dobili sporočilo, ki ne bo pri-
jetno. V kolikor vas bo, prizadelo ostanite hladni. Denarja bo več.
Sreča je z vami in nekdo vedno misli na vas.
m KOZOROG	22.12.-20.1^
Obdobje pred vami je ugodno. Zato živite mimo in sproščeno. To
stanje bodo poskusili narušiti, vendar vi tega ne boste dovolili.
Bodite odločni in dosledni, če želite doseči uspeh. Nenadoma se bo
ponudila dobra priložnost
•	VODNAR	20.1.-19.2^
Pred vami je ugodno obdobje, brez vznemirjanj, pa tudi brez večjih
nalog. Srečevali boste ljudi, ki jih imate radi. V glavnem se boste
počutili dobro. Pazite na denar, še posebno pri velikih investicijah.
Bodite pazljivi, ko boste nekaj predlagali.
•	RIBI	19.2.-20.3^
Na določenem področju se stanje popravlja, drugje pa ostaja isto. Z
delom boste zadovoljni, ne pa s vsemi stiki. Prišlo bo do nesoglasij
zaradi stvari iz preteklosti in zaradi trenutnega stanja. Izvlekli se
boste seveda s pomočjo nasvetov. Niste srečni v ljubezni.
1. Čeprav danes poznamo cel kup
insekticidov ter zastrupljamo žuželke
celo z letali, še vedno ne moremo uni-
čiti velikanskih rojev pčtujočih kobi-
lic. Kakor je možno razbrati iz starih
napisov in legend so ti še danes prav
takšna nevarnost, kot pred več tisoč
leti.
V letih 1873 do 1875 so prišli roji
kobilic celo v Nemčijo. V letih 1879 do
1880 so morali v južni Rusiji zaklepati
pred njimi vrata, ceste so bile nepreho-
dne, kruha niso mogli peči, ker so bile
peči polne kobilic. V stepi ob Donu
niso mogli voziti vlaki, saj so se kolesa
vrtela po obilju mrčesa kot po kolo-
mazu.
Leta 1955 je val kobilic, dolg 250 km
in širok 20 km, prekril južni Maroko. V
petih dneh so kobilice požrle 7000 ton
pomaranč, se pravi 60 ton na uro. Da
so popravili škodo so potrebovali pet
let. Leta 1966 so za zavarovanje farm-
skih področij v južnoafriški pokrajini
Oranje porabili 250 milijard starih di-
narjev.
Znanstveniki poznajo več deset ti-
soč vrst kobilic, vendar jih gre na pot
le nekaj vTst.
Ali veste koliko vrst potujočih ko-
bilic poznamo?
2. Nekoč je živel v Franciji vitez, ki
je slovel po svoji duhovitosti, še bolj
pa po svojem dolgem nosu. Bil je tudi
izvrsten mečevalec, kar je rad dokazal
vsakemu, ki se je poskušal norčevati iz
njegovega nosu. Imenoval se je Cyra-
no de Bergerac.
Kaj mislite, ali je naš Cyrano z veli-
kim in dolgim nosom kaj bolje vonjal
kot mi? Naj takoj povemo da ne. Dolg
ali kratek nos je za vonj vseefio. V vseh
nosovih na svetu je enak vonjalni or-
gan.
Za vonjanje imamo v nosni sluznici
čutnice, ki so z živcem povezane z vo-
njalnim centrom v možganih. Kakor
hitro kaj vonj razdraži vonjalno čutni-
co, ta to takoj sporoči možganom. Sele
ti ugotovijo kaj sploh vonjamo in ali je
vonj prijeten ali ne.
Ali veste če vonjamo samo pri vdi-
hu alu tudi pri izdihu?
3. Britanska vojska je 23. oktobra
1942 začela silovito bitko v Afriki in jo
2. novembra zmagovito končala. Poleg
nemškega poraza pred Stalingradom,
je ta poraz pomenil preokretnico v
drugi svetovni vojni v škodo Hitlerje-
ve Nemčije.
Ali veste pri katerem kraju se je
bila omenjena bitka?
ODGOVORI:
1.	Poznamo 5 vrst potujočih kobilic
(teh pet je vsaj najbolj nevarnih).
2.	Vonjamo samo pri vdihu.
3.	Pri E1 Alameinu.
november 1983
novi tednik - stran 19
adel je
Savinjski medved je končno padel. Pravijo, da se
J na »sedmini« zbralo toliko lovcev, da je kaj.
Če bi jih tudi prej bilo na jagah toliko, bi ga
erjetno že prej položili na dlako.
Celjski rokometaši
niso že nekaj časa iz-
gubili niti ene prven-
stvene tekme.
No, prvenstvo pa se
bo zdaj spet nadalje-
valo...
Zdaj, ko pravijo, da
se je ozračje v Celju le
popravilo, bodo po me-
stu postavili kar deset
hišic za ugotavljanje
onesnaženosti ozračja.
Pa Ja kdo ne pričaku-
je, da se bo stanje spet
poslabšalo?!
Izpovednost premier
čeprav nekateri menijo, da naši domači filmi
nimajo prave izpovednosti, trdimo, da to sploh ni
res. Samo poglejte, kaj nam povedo že samo neka-
teri naslovi filmskih del. ki jih lahko vidimo v spo-
redu Tedeefa! Že samo iz njih je mogoče narediti
cel nov filmski scenarij.
Prej, ko bo EVA v BALKAN EXPRESSU začutila
DIH in VONJ TELESA in prej ko bo lahko ob VONJU
POLJSKEGA CVETJA razmišljala o UUBEZEN-
SKEM PRIMERU POŠTNE USLUŽBENKE, ji bo CI-
FRA MOŽ dal čutiti NEKAJ VMES. Ko je spoznala,
da jo tudi to ne bo pripeljalo na MEDENI MESEC, je
začela modrovati: PAMET V ROKE, KO BOŠ V
DRUGO USTVARJAL SVET. Drugače bodo tole, kar
se je zgodilo z mano, vsaj TRIJE PRISPEVKI K
SLOVENSKI BLAZNOSTI.
Je pa res žalostno, da
nas lahko le še tak dan
reši depozita.
Združevalne
ežave
v mozirski občini ni
prav nikakršnega preve-
likega navdušenja za
združitev Turista in Savi-
nje.
Pa bi človek predvide-
val, da ne bo tako. Saj je
laka združitev kar na-
ravna.
Voda tam namreč še
ni onesnažena, zato bi
Savinja morala privab-
ljati turiste.
Množičnost
Zimska olimpiada v Sarajevu
bo prišla v zgodovino gotovo tu-
di po tem, da pri njem množično
sodelujemo skoraj prav vsi Jugo-
slovani.
Če ne drugače vsaj s plačeva-
njem dodatnih poštnih znamk.
Čudno
v Rogaški Slatini je bilo konec pre-
teklega tedna posvetovanje varstve-
nih inženirjev in tehnikov. Tudi na
njem so ugotovili, da je pri nas še
vedno preveliko nesreč pri delu.
Nekaterim se zdi to čudno, ko pa
vendarle pravimo, da tako malo de-
lamo.
Minil je mesec varstva pred požari.
Marsikje pa še kar tli!
KAR SMO V NARAVI VČASIH POČELI,
ZDAJ SO PRI KINU NASE PREVZELI.
NJIM PA POMAGA ZDAJ ŠE TEVE,
SAMO DA ČLOVEK ZADOSTI VE!
20. stran - novi tednik
GMID
3. november
Obleka za vsakdan
Obleka je pomemben del
vsakdanje garderobe. Oble-
ke, sem spadajo tudi krila, se
bodo zapenjale z asimetrič-
nimi gumbi, pri strani ali po-
prek obleke ali na ramenu.
Veliko je tudi netopirastih
rokavov, predvsem na blu-
zah in pleteninah.
Krila so lahko ozka ali pa bo-
gato nabrana, ovijajoča. Oz-
ka krila so krajša, segajo ma-
lo nad koleni, široka pa sega-
jo do meč.
Pripravlja
Dušica Sorn
Posebneži
Vsak konjiček je po
svoje zanimiv, tako tudi
vezanje umetnih muh, še
posebej če jih ribič ne ve-
že samo zaradi ribarjenja,
temveč tudi zaradi vese-
lja in želje po spoznava-
nju narave.
Že s tem, ko veže umet-
ne muhe, je za večino lju-
di nekaj posebnega, saj o
muharjenju kot ribiško
športni panogi prav malo
vedo in spremenijo svoje
slabo mnenje šele takrat,
ko vidijo da se z umetno
muho dajo uloviti prav
čudovite postrvi. Ce pa
naš ribič veže umetne
muhe iz veselja, potem pa
je nekaj posebnega tudi
za svoje sotovariše, ki se
na ribarjenje še kar spoz-
najo. Zakaj?
Piše
Ignac Jevnišek
Najprej zaradi potreb-
nega znanja. Ure in ure
presedi ob knjigah ter
proučuje žuželke in ker je
pri nas tovrstna literatura
siromašna, mu ni žal de-
narja za nabavo tujih
knjig. Ure in ure dolgo lo-
vi, z mrežico v roki, razne
enodnevnice, mladoletni-
ce, prodnice, komarje,
kobilice, čmrlje, hrošče in
slične žuželke, jih doma
opazuje pod lupo, šteje
krvne žilice na perutnič-
kah in jih tako prepozna-
va ter uvršča v skupine.
Nekaj posebnega je tu-
di zaradi svoje želje, da
veže muhe čimbolj popol-
no. Ce potrebuje petelinje
pero posebne barve, mu
ni žal ne časa ne denarja,
da dobi ustrezen petelinji
skalp. In če v sto let sta-
rem receptu za vezanje
modrokrile zelenke (se-
daj ve, da se ji latinsko
reče Ephemerella ignita),
torej če v receptu piše da
mora to enodnevnico zve-
zati s pomočjo zelene tjul
nove dlake, potem v iska-
nje vključi vse znance, tu-
di v tujini vse tja do Eski-
mov. Pa tjulnova dlaka ni
edino »čudno« gradivo za
vezanje umetnih muh.
Pri neki nimfi mora upo-
rabiti raztegljivo gumo
preservativa, v predzad-
nji številki revije RIBIC
pa je opisana takoimeno-
vana Fratnikova puhov-
ka, ki je zvezana iz peres
ki rastejo okoli zadnjice
domače race in ji Nemci
pravijo kar »ritna muha«.
Za posebneža ga lahko
imamo tudi zaradi skriva-
nja svojih spoznanj, saj
jih razkrije le nekaterim
prijateljem. Prav skriv-
nostno se ti nasmehne če
ga vprašaš s katero muho
tako uspešno ribari in če
ga dolgo nadleguješ, ti ra-
zodene tako zamot^ re-
cept vezanja in sestavo
uporabljenega gradiva,
da te mine volja do ribo-
lova.
No kakorkoli že, poseb-
než ali ne, naš ribič živi
svoje življenje. In vse bolj
doumevam, da je njegovo
življenje veliko bogatejše
kot pa naše.
Krompirjeta pojedina
Potrebujemo: 1,25 1 vode, sol, 500 g govedine brez kosti,
700 g krompirja, dve rdeči papriki, pet paradižnikov, bel
j^per, tri žUčke rdeče paprike, malo sladkorja, žlico sesek-
ljanega peteršilja in drobnjaka.
Vodo in sol damo v primeren lonec in segrejemo do vre-
nja. Govedino damo v vrelo vodo. Pred tem olupimo krom-
pir in ga narežemo na centimeter debele koleščke, ter jih
džimo h govedini, ki se je med tem časom kuhala 40 min.
Papriko razpolovimo, odstranimo pecelj in semenke, para-
dižnike olupimo in vse razrežemo na drobne koščke. Vse
skupaj dodamo že kuhani govedini in krompirju in še ku-
hamo, da se paprika in paradižnik zmehčata. Nato vzamemo
iz juhe gov^no in jo razrežemo na primerne koščke, ter
posujemo z belim poprom, papriko, sladkorjem in po po-
trebi še dosolimo. Peteršilj in drobnjak zrežemo na drobno
in potresemo kuhano gov^ino. Kuhano zelenjavo in krom-
pir damo v skledo, dodamo začinjeno govedino in vse sku-
paj rahlo pomešamo ter postrežemo zelo toplo.
Bodimo skrbiš pri sajenju ckevnin
Saditvi drevnin po navadi posvečamo premalo po-
zornosti, bodisi da kupujemo premajhne oziroma pre-
mlade rastline, bodisi da jim ne namenimo primernega
prostora ali pa izkopljemo premajhne jame. Predvsem
je pomembno, da vemo, kaj rastline, ki jih želimo
naseliti v svojenl vrtu, potrebujejo. Nekatere zahtevajo
namreč predvsem suha tla, druge bolj vlažna, nekatere
uspevajo le v izrazito kisli zemlji, drugim pa so všeč
alkalna tla. Upanje, da so v drevesnicah rastline »tako
vzgojene«, da uspevajo povsod, je zelo zmotno. Ce
želimo, da bo naše delo uspešno, moramo to upošte-
vati. Pomislimo samo na rododendrone. Ce jim ne
nudimo kislih tal, dobre drenaže in zaščite pred zim-
skim soncem, bodo že v prvem letu po saditvi začeli
hirati, četudi smo jih posadili v veliko jamo in dobro
pognojili.
V tem sestavku smo vas hoteli opozoriti, da morate
pri ureditvi vrta pomisliti na marsikaj. Želeli bi, da bi v
svojih naporih uspeli in da bi vam \^na opravila p>o-
stala lahka, zanimiva in prijetna. Ce boste uspeli v tem,
bo uspel tudi vaš vrt. Ce pa boste morali tu in tam
kakšno drevo ali grm presaditi, da bi dosegli svoj cilj,
nič zato, saj prestavlja dobro organiziran vrt tudi
prijetno reki^cijo.
O cništvani aktivnosti
Trenutno so v ospredju priprave na redni društveni
občni zbor, ki bi naj bil 16. decembra. V tej zvezi gre
predvsem za kadrovske zadeve in ne nazadnje za pri-
pravo predloga delovnega načrta za prihodnje leto.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Gorčica
Gorčica (Sinapis nigraL) je visoka, enoletnica in ima
visoko, razraslo steblo s pecljatimi listi. Spodnji listi
so nekoliko ščetinasti, med tem ko so zgornji goli, celo-
robi in ozko suličasti. Raste na poljih, ob poteh in ra-
zveseljuje čebele, ki se na njenih cvetovih napijejo pr-
vovrstnega nektarja. Cvetovi so rumeni, seme pa je
belo (bela gorčica) ali pa temnorjava (črna gorčica).
Pri gorčici je zdravilno seme, ki vsebuje približno 4%
glikozida sinigrina, nekaj eteričnega olja, sinapinsko ki-
slino, veliko maščobnega olja, sluzi, beljakovin in še ne-
katere organske kisline. Med tem ko se bela gorčica upo-
rablja za kulinarične namene in spada med začimbe, se
črna gorčica uporablja za gorčične obliže ali kašaste ob-
kladke. Bela gorčica prijetno izboljša okus mesa ali obo-
gati aromo omak, vendar jo je treba uživati zmerno in je
bolniki z želodčnimi težavami ne smejo uživati.
Cma gorčično seme pa služi kot dražilno sredstvo in
pospešuje priliv krvi (rdečica) kar pomaga pri revmatič-
nih obolenjih, išijasu, neurcilgiji, vnetju rebeme mrene,
ljudsko zdravilstvo priporoča obkladek iz gorčične moke
pri padavici, pri oslovskem kašlju, če pride do težav pri
dihanju in izčrpanosti. V ta namen priporočajo gorčično
pasto, ki se pripravi tako, da se gorčično seme zdrobi v
moko in se pomeša s toplo vodo v pasto. Debelo plast
dobro zmešane gorčične paste namažemo na platneno
krpo. Vzamemo kos gaze in ga zmočimo in položimo na
obolelo mesto. Na to gazo sedaj položimo obliž iz gor-
čične E)aste in to mora ostati na obolelem mestu toliko
časa, dokler ne začutimo, da nas močno peče. Kako
dolgo mora biti obliž nalepljen na koži, je odvisen od
mnogih činiteljev in je od bolnika do bolnika različen.
Ko odstranimo obliž, je koža močno rdeča, lahko otekla
in občutljiva.
Ljudska modrost priporoča gorčične obkladke zoper
razne nadloge. Tako priporoča obliž pri visokem krvnem
pritisku in se ga položi na tilnik ah na meča. Pri angini
pektoris pa si bolniki dajejo obliže na hrbet ali na nad-
laht; pri obolelem žolčniku pa na desno stran trebuha ali
na desno stran hrbta. Zdravilne so tudi kopeli v vodi, v
kateri se je kuhala gorčična moka. 200 g gorčične moke
skuhamo v dveh litrih vode in pustimo nekaj časa, da se
ohladi. Nato precedimo in vlijemo v kad polno vroče
vode. Takšna kopel ugodno \T3liva na prekrvavitev ce-
lega telesa in učinkuje p)oživljajoče. Takšna kopel se pri-
poroča po hudem telesnem naj>oru, oziroma če nas
nnrazi, ko je okolje hladno.
BORIS JAGODIC
november 1983
novi tedmk - stran 21
V Preboldu so pričeli graditi blagovnico
SeHanle trgovske zmogljivosti so Izredno slabe
pred dnevi so v Preboldu dočaka-
li pomemben dogodek. Blizu tam-
kajšnje osnovne šole so namreč pri-
čeli z gradnjo blagovnice Savinj-
skega magazina iz Žalca. Blagovni-
ca ne bo pomembna le za krajane
Prebolda, pač pa tudi za krajane
okoliških vasi, ki so sedaj raje odha-
jali po nakupih v Šempeter in Ža-
lec. Osrednji preskrbovalni objekt
v kraju naj bi bil zgrajen do avgusta
prihodnjega leta.
Zapisati je treba tudi to, da bi ta ob-
jekt moral biti zgrajen že v prejšnjem
srednjeročnem obdobju. O tem več,
direktor Savinjskega magazina To-
ne Privošnik: Naporne so bile pri-
prave za izgradnjo za Prebold prepo-
trebnega objekta. Krajevna skupnost
Prebold šteje že več kot 3000 prebi-
valcev in je s tem eden izmed redkih
krajev, ki jih poleg Polzele in Šempe-
tra prištevamo med podcentre v ob-
čini Žalec.«
- Kakšne so bile težave pred iz-
gradnjo tega objekta?
T. Privošnik: »Odražale so se pred-
vsem pri sestavi in pozneje realizaciji
finančne konstrukcije. Sredstva za
blagovnico so zbrana poleg lastnih še
iz več drugih virov, predvsem iz na-
slova sovlaganj. Za gradnjo tega ob-
jekta je bilo potrebno razumevanje
izvršnega sveta, komiteja za plan in
razvoj, sekretariata in sveta za SLO
občine Žalec ter seveda združenega
dela. Objekt je namreč večnamensla.
Pri pripravi na začetek gradnje je ve-
liko pomagala tudi krajevna skup-
nost Prebold.«
-	Kakšna bo blagovnica v Pre-
boldu?
T. Privošnik: »Po svoji strukturi
bo podobna našima blagovnicama v
Šempetru in na Polzeli. K temu pa je
treba dodati tudi to, da bo imela svo-
je prostore v njej tudi tekstilna tovar-
na Prebold, ki bo prodajala svoje iz-
delke.«
-	Kaj lahko poveste o sami loka-
ciji?
T. Privošnik: »Mislim, da je lokaci-
ja dobra. Do objekta bo možen do-
stop z več strani: z avtobusnega po-
stajališča, šole in hotela, otroškega
vrtca, zdravstvenega doma ter ceste
Latkova vas-Trbovlje. Zagotovljen
bo neposredni dovoz kupljenega bla-
ga do parkirišča z nakupovalnimi vo-
zički. Sicer pa ocenjujem, da smo pri
dosedanjih dveh blagovnicah na Pol-
zeli in v Šempetru uspešno uporabili
metode sodobne tehnike poslovanja.
To nas prepričujejo tudi poslovni re-
zultati obeh enot. Prepričan sem, da
tudi Prebold ne bo izjema.«
-	Kdo gradi blagovnico v Prebol-
du in koliko bo stala?
T.Privšnik: »Objekt gradi Gradiš
Ljubljana, predračunska vrednost pa
je okrog šestdeset milijonov dinar-
jev. Skupna površma objekta bo 2000
kvadratnih metrov. Opremo bodo
dobavili naši dosedanji stalni dobavi-
telji, kot so Alpos, LTH, IMD ter
mnogi drugi kooperanti, ki se pojav-
ljajo tudi kot izvajalci gradnje.«
-	Kaj pa ponudba?
T. Privošnik: Tu bo moč dobiti bla-
go vsakodnevne rabe. Prepričan
sem, da bodo Prebolčani po dolgem
času bolj zadovoljni s preskrbo.«
-	Tovariš Privošnik, vsa povojna
leta ste živeli s trgovino in njenim
razvojem. Skratka, dobro vam je
poznan ves razvoj trgovine v občini.
Kaj bi se moralo pri bodočem raz-
voju spremeniti?
T. Privošnik: »Odgovoriti na to
vprašanje je zelo težko. Trgovina se
je v skoraj 40 letih po svoji funkciji
bistveno spremenila. Razvoj in sta-
nje pa pričata o nekaterih neskladjih
pri razvoju. Določenih ponudbenih
kapacitet je preveč, drugih pa spet
primanjkuje, predvsem pri vsako-
dnevni preskrbi.«
- Savinjski magazin je v svojem,
skoraj 35 letnem razvoju namenjal
posebno skrb strokovni vzgoji ka-
drov ...
T. Privošnik: »To je res! Pri nas je
bilo za trgovski poklic usposobljenih
precej ljudi. Naše kadre danes sreču-
jete pri delu in opravilih raznih de-
javnosti. Za prehod v druge poklice
je bil glavni razlog v težkih pogojih
dela. Tu mislim na delo ob sobotah,
praznikih, na celodnevno delo, slaba
pa je bila tudi stimulacija. Glede stro-
kovnosti same pa se mi sedanji
usmerjeni način izobraževanja ka-
drov za trgovski poklic ne zdi zado-
voljiv, čeprav vsebuje nekatere pre-
dnosti. Mislim, da v njem manjka
vsaj nekaj osnov stare šole. Se zlasti
v pogledu strokovnosti. Strokovna
raven znanja se slabša. Pozornost in
vljudnosti do kupca je vedno manj.
Včasih se to ne bi smelo dogajati in
se tudi ni.«
22. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
fiovember 1983
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
3. noveiviber 19te
Mrcina pred lovčevo puško
Lučan Vinko Knapič Je metJvetJa spravil ob zimsko spanje
Po Gornji Savinjski doli-
ni, na Kamniškem, pa malo
tudi na Koroškem, medved,
ki je v nekaj mesecih poklal
blizu 60 ovac, ne bo več
strašil. Novica podobna tej-
le, je prejšnji teden v enem
dnevu obkrožila vso Slove-
nijo. Kljub temu, da je to
leto pri nas že padel kakšen
medved, še zdaleč ni bilo
popisano in povedano o
njem toliko, kot ravno o tej
kosmati medvedji nurcini.
5e že tako, da v časopisne
črne kronike lahko pridejo
le tisti, ki kaj hudega storč
in dokler ne bo drugače, bo-
do ostali medvedi lahko
hlamudrali po gozdovih in
prihajali pred puške lovcev
brez posebne novinarske
publicitete.
Vinko Knapič, 60-letni, le-
tos upokojeni lovski nadzor-
nik, bi prejšnjo sredo lahko
doživel dvojno srečo. Poleg
tega, da je v prsiznih letih
svoje lovske kariere dobil
svojo najdragocenejšo trofe-
jo, bi lahko v žep spravil za-
jeten kup der^a. Ce bi se-
veda pred svojo hišo pobiral
vstopnino.
Od jutra se je namreč mi-
mo njegove hiše vila »proce-
sija«. Ljudje so prihajali iz
cele Gornje Savinjske doli-
ne, prijatelji iz zelene bratov-
ščine so hodili čestitat, avto-
busi so imeli zamude, ker so
potniki drli gledat medveda.
Vprašanja, od jutra do veče-
ra ista: Kje, kdaj, kako, koli-
ko je težak, a je to res tisti, ki
jih je toliko snedel... Kaj
lahko bi na osnovi odgovo-
rov sestavil poročilo, a sem
hotel od srečnega uplenitelja
zvedeti še kaj več. Ob tem.
da je medvedjega ljubitelja
ovac in medu, težkega
160 kg, z razdalje 120 me^ov
zadel točno v srce, mi je še
povedal: »Odkar so kmetje
spravili ovce s planin, je bil
medved brez hrane. V tem
času, 15 dni bo tega, pa sem
ga vsak dan čakal in sledil.
Vedel sem, da se mora tja,
kjer je že imel nastavljeno
mrhovino, spet povrniti.
Kljub temu, da sem toliko
časa čakal na ta trenutek,
sem bil v trenutku, ko se je
prikazal na gozdni vlaki, zelo
presenečen. Madonca, saj tb
je medved, sem si rekel in
pogledal puško, naslonjeno
na stojišču, pa spet medveda
in šele potem se mi je zjasni-
lo, kaj pravzaprav t^ poče-
njam. Pograbil sem puško,
pomeril in ustrelil. Začutil
je, da je zadet, zasukalo ga je
v grmovje. Nisem ga več vi-
del. Čakal sem 10, ne vem,
morda 15 minut, vsekakor so
bile dolge kot ure, prežete z
razburjenjem. Ce te dobi v
šape t^šna razjarjena ranje-
na mrcina ni ravno luštno.
Ker se je mračilo, sem šel
previdno pogledat, glasu na-
mreč ni bilo nobenega, kako
sem opravil. A preblizu se ni-
sem upal, malo sem pogledal
tam okoli, kjer je bil zadet,
potem pa sem odšel domov.
Vrnili smo se drugo jutro in
ga našli 20 metrov od mesta,
lqer je bil zadet.«
Pove mi še, da je trofeje
zelo vesel, da pa je še toliko
razburjen od vsega in ne mo-
re zbrati vseh misli. Vedel je
le-to, da bo trofejo daroval
lovski družini in turistične-
mu društvu. Naj bo na ogled
vsem, zanj je najvažnejše to,
da ga je on dobil.
Ko sem odhajal, so ljudje
še kar hodili. Medved, negi-
ben sredi dvorišča, ni bil vi-
deti ničkaj strašen ali zloben.
Z lepo mehko rjavo dlako je
bil prej podoben tistim do-
brodušnežem, ki plešejo ob
ciganskem tamburinu, ali pa
tistim iz otroške slikanice, z
loncem medu v šapah. Tudi
otroci se ga niso nič bali, ka-
teri ga je tudi prijel za uhelj
ali pobožal, kot svojo pliša-
sto igračko. In kot v potrdi-
tev temu, je nekdo v ozadju
rekel: »Pa saj ni imel kaj dru-
gega jesti.«
RADO PANTELIC
Otroci se medveda niso nič bali
Vinko Knapič s svojo življenjsko trofejo
Sedaj, ko je zgodbe o medvedu konec, so zadovoljni
vsi v občini Mozir^, ob kmetih, ki so rešeni nadloge pa
so najbolj zadovolji lovci, kajti njihova čast je oprana.
Prebivalci v zadnjem času namreč niso več razlikovali
dobrih in slabih, na vse lovce so postrani gledali. Veseli
so tudi v lučki lovski družini, da je padel v njihovem
revirju in seveda, da ga je dobil njihov Vinko Knapič.
Zanimivo pa je, da med zeleno bratovščino ni zavisti in
da večina lovcev meni, da se je le enkrat izkazala pra-
vica. Vinko Knapič namreč nima veliko lovskih trofej,
ker nikoli ni bil lovec nanje. Bolj kot na trofeje je v 30-
letih službovanja kot lovski nadzornik, mislil predvsem
na divjad.
Stanko Škrubej, predsednik lovske družine iz Luč, je
povedal, da je bil medved, ki ga v teh krajih ni bilo že 25
let, precej zvit. Štiri tedne zapored je po pripovedova-
nju očividcev vsak petek in soboto odhlačal na Ljuben-
sko, ob nedeljah pa se je vračal v okolico Luč. Prav blizu
mesta, kjer ga je ustrelil Vinko Knapič, so že streljali
nanj, a so ga zgrešili. Zgodba pa je takšna. Nek lovec je
ustrelil jelena, ki ga zaradi mraka ni mogel spraviti v
dolino. Sklenil je, da bo to opravil naslednje jutro. Pre-
pozno, kajti ponoči je jelena spravil medved in ga zako-
pal, a tudi on ni dela opravil temeljito, saj je iz zemlje
gledala jelenova taca. Tako je jelen spet prišel v roke
lovcev, ki so ga ponovno nastavili medvedu. Uspelo je, a
se ni srečno končalo, kajti spet smo na začetku zgodbe,
tam, kjer so medveda zgrešili. Takšnih zgodb pa o po-
kojniku in lovcih kroži še veliko, a ta je resnična.
Jesenski odiov rib na Biagovni
Tako kot že vrsto let, so
člani celjske ribiške družine
tudi letos FKjstavili eno
izmed pik na i na svoje po-
membno delo: jesenski od-
iov rib iz gojitvenih ribnikov
na Blagovni. Delo so začeli
16. oktobra, ko so zaprli za
ribolov Smartinsko jezero. -
Delo - ribiči ga opravijo
zgolj prostovoljno - bo kon-
čano čez kakšen teden, saj je
treba izprazniti še dva izmed
osmih ribnikov.
Odlov rib je garaško delo,
saj so ribiči pri njem več ur v
vodi in blatu. Ribe nalovijo,
potem, ko izpraznijo jezero,
v košare, jih skopajo v čisti
vodi, pa še v ra^užilu, da
preprečijo morebitne bolez-
ni, zatem pa jih odpeljejo v
Smartinsko jezero. V to jeze-
ro so letos vložili že 3.000 ki-
logramov rib, bodo pa jih še
okoU 2.000.
Seveda vseh rib ne odpe-
ljejo v Smartinsko jezero,
marveč jih »razsadijo« še po
drugih ribnikih, da se v njih
v miru razvijajo. Ob dobri
»letini« in kadar so celjski
ribiči v ribnike vložili dovolj
mladic, dajo okoli 10.000 ki-
logramov »pridelka«.
Na sliki: Oče in sin. Tone
Hladin starejši in mlajši, vla-
gata ribe, ki sta jih pripeljala
iz gojitvenih ribnikov na
Blagovni, v Smartinsko je-
zero.