119. Mm.
v umnimi, i Četrtek, zi. udi mm.
XII. leto.
»aaaja vsak dao zvečer izvzemsf atdeije in pramuke ter velja po posti p reje man sa 14 K, za polfleta 12 K, za četrt leta 6 K, a« en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača t»to leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne rpotiljatve naročnine se ne ozira. — Za - Dopisi naj se izvole frankovaii. — Rokopisi se na vračalo. — Ureaattreo la
Uredništva ieleloa It M.
delete za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemelfo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Amerike) se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 ha če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Pmumim številke pe 10 k. Upravništva telelon št 85.
Dijaško iibanje u Gradca.
(Iz visokošolskih krogov.) I.
Predno informiramo slovensko javnost o zadnjih dogodkih na praški univerzi, zdi se nam potrebno nekoliko odgovoriti na »Slovenčeva« izvajanja v zadnjih dneh, posebno na uvodnik z dne 18. majnika.
V potu svojega obraza se trudi neko klerikalno revče, da bi streslo svoj žolč* na jugoslovanske akademike, ki so nastopili v zadnjem boju tako energično na plan. Spod tika se nad shodom sklicanim po § 2. To je vendar vseeno, ali se vrši takšen shod tako ali tako — koga naj bi se bali! Morda slovenskih klerikalnih akademikov, ali pa celo nemških klerikalcev, katerih je na graški univerzi še manj, kot slovenskih. Jugoslovanskemu dijaštvu se je šlo tu predvsem za to, da ni bilo treba čakati na dovoljenje za shod, ker stvar je bila nujna.
Sicer je pa postransko vse to. Gre se za važnejšo zadevo, kakor za aranžma shoda: »Slovenec« je naredil že v eni številki pretečenega tedna lep uvod k vsem duhovitostim ponedeljkove številke. Priobčil je namreč o Wahrmundovi aferi član-ček, katerega prvi stavek sam je obsegal celih 11 psovk, torej število, v katerem ga ne prekosijo niti nemški klerikalni listi. V ponedeljkovi številki pa se je vrgel na močnejše argumente, kajti po puhlem uvodu je prešel na Frischaufovo afero, katera je — žalibog — tako malo lepo končala. Ali krivda o tem ne zadene jugoslovanske dijaške Omladine, katera je sedaj nastopila v svoji resoluciji tako proti klerikalcem, kakor tudi proti nemškim huršem — čemu ne objavi katoliški »Slovenec« cele resolucije? ampak vse druge faktorje. Zakaj pa se takrat vrli graški klerikalni »Zarjam« niso ganili in se zavzeli za prof. Frischaufa ? Zdi se nam, da so se te svoje dolžnosti šele danes spomnili, ko so jo hoteli izrabiti proti svobodomiselnemu dijaštvu. Kje ste bili takrat vi branitelji svobode in poštenosti? Spali ste takrat in molčali, kakor delate to tudi danes.
Sicer pa danes ne spijo — ne maramo jim delati krivice. Kakor ravnokar poročajo listi, boriti se nameravajo odslej i »Zarjani« na strani nemških klerikalcev proti nemškim huršem in še bolj seveda proti svobodi znanosti   na   visokih šolah.
Prav bo to prišlo posebno graškim klerikalnim Karolincem, kateri rabijo nujno pomoči, ker jih je samih premalo. Pa to le tako mimogrede, zato da omenimo, da se naši klerikalci vežejo faktično z Nemci, med tem, ko nastopajo drugi Jugoslovani povsem samostojno in pošteno, — kajti potegnejo se tudi za nemške klerikalne dijake takrat, kadar se tem godi krivica od strani nemških buršev. Primerjaj spodnji memorandum!
»Slovenec« bi tudi silno rad izvedel za imena onih svobodomiselnih jugoslovanskih akademikov, ki so se »dejansko zavzemali za Wahr-munda«, kakor se blagovoli izraziti. Mi bi mu v njegove denuncijantske svrhe iz srca radi postregli z imeni, ker se ne bojimo klerikalnih groženj, pa preveč bi bilo imen. Ce namreč upoštevamo, da so bili na shodu zastopani vsi organizirani jugoslovanski akademiki — in teh je okoli tristo — poleg tega pa še domalega vsi »divjaki«, bi število previsoko naraslo. Pač pa predlagamo »Slovencu«, naj od števila 400, kolikor bo vseh Jugoslovanov na graški univerzi, odšteje 20 »Zarjanov« in si ogleda njih imena, tedaj bo izvedel za število in za imena vseh onih, ki se strinjajo z resolucijami sprejetih na zadnjem shodu. In lahko prične on sam priobčevati ta imena!
Po teh uvodnih besedah, ki so imele v prvi vrsti polemičen namen, nekaj besedi v informacijo o sobotnih dogodkih.
II.
V soboto, dne 16. t. m. je bila napovedana na univerzi promocija nekega Karolinca. Ker je bilo pričakovati, da pride med klerikalci in med burši do pretepa, kakor se je to doslej vedno pri takšnih prilikah zgodilo, če so klerikalci v srednjeveški maškeradi burševski s »šlagerji« nastopili, se je sklenil kompromis med rektorjem in burši v tem smislu, da pridejo Karolinci sicer v barvah, pa brez »šlager je v«. Kakor se je pokazalo, so se Karolinci tudi po tem ravnali.
Pa zgodilo se je nekaj drugega, čisto nepričakovanega. Pred univerzo zbrani nemški dijaki so videli dobro uro pred promocijo prikorakati na univerzo kakšnih 200 kmetov iz graške okolice, na čelu jim štajerske klerikalne poslance. Vsa ta družba je hotela v univerzo k promociji, da-siravno ni imela povabil, kar je potrebno. Sicer je pa baje tudi drugače zgleda hi manj kot gostje, kakor pa kot napadalna  vojska, kajti do-
malega vsi kmetje so bili oboroženi s palicami. To je seveda nemške dijake razburilo, tako da so jim zabranili vstop v stopnišče univerze s silo. Do sem bi bila vsa stvar še precej v redu — za klerikalce, kajti če je bil nastop kmetov, v resnici zelo provokatoričen, o tem bi se dalo morda pričkati. Ali sedaj— kaj so storili sedaj ti »mirni« gostje? Niso se morda umaknili, ampak naredili so naskok na univerzo in hoteli s silo in tepežem izsiliti si svojih namišljenih pravic. Seveda niso opravili ničesar. Da se niso posebno miroljubno obnašali, kaže že dejstvo, da je morala policija z vso silo nastopiti, da jih je odgnala.
Nato so prišli Karolinci in pro-movent in tudi tem so burši zabranili vstop v univerzo, čeprav jih je rektor osebno hotel spremljati v dvorano. Tu je seveda krivda na strani buršev, kajti Karolinci se niso pretepali, torej niso dali povoda takšnemu nastopu, in so, kar je glavno — akademiki — katerim se vstop na univerzo pod nobenimi pogoji zabraniti ne sme.
H koncu, predno je klerikalna armada s Karolinci vred odšla, se je izvršil še majhen bombardma s kamni in gnilimi jajci; krivdo na tem imajo predvsem klerikalci, ki so s kamni, ki so ležali na ravno posuti cesti, obmetavali dijake, ki so poleg vsega tega bili popolnoma neudele-ženi gledalci, kajti le ti sc stali v parku pred univerzo, kamor so kamni leteli, ne pa burši, ki so bili v poslopju zaprt i.Tu bi bila dolžnost policije, da bi bila s primerno energijo nastopila in aretirala par katoliških napadalcev, a raje se je obrnila na dijake, ki se teh pretepov sploh udeležili niso in le kot gledalci stali ob strani — večinoma so bili to sami Slovani.
Umevno je, da je ta sobotni dogodek zelo razburil duhove in jugoslovansko dijaštvo je zopet nastopilo in predalo v zadevi teh dogodkov rektorju univerze poseben memorandum, katerega spodaj pri občujemo. V tem memorandumu se je postavilo jugoslovansko dijaštvo na popolnoma nadstrankarsko stafišče, kajti zavzelo se je ravno tako za pravice klerikalnih akademikov, kakor je protestiralo proti napadu kmetov in postopanju policije. Posebno se je jugoslovanskemu dijaštvu zdelo potrebno protestirati proti postopanju buršev napram Karolincem, kajti kakor niso burši v soboto pustili klerikalnih    akademikov   na univerzo,
tako se lahko zgodi kdaj drugič Slovanom: Tu zahtevamo enako pravico za vse.
Omenjeni memorandum se glasi sledeče:
Naša magnificenca! Držeči se strogo principa enakopravnosti in avtonomije univerz, zavzemajo jugoslovanski svobodomiselni dijaki napram dogodkom z dne 16. t. ni. sledeče stališče:
1. Protestirajo proti temu, da se je delu visokošolskega dijaštva zali ranil s silo vstop na univerzo.
2. Zavarujejo se najodločnejše proti provokatoričnemu nastopu takozvanih gostov, ki so se hoteli s silo vriniti na akademična tla. V tem dejstvu vidi jugoslovansko svobodomiselno akademično dijaštvo nečuven napad na avtonomijo univerz. Čeprav ima in mora imeti vsak miren gost pravico, da pride na univerzo, vendar mora takšno postopanje gostov vsakega akademika napolniti s skrbjo za bodočnost avtonomije univerz.
3. Jugoslovanski svobodomiselni dijaki protestirajo proti pristranskemu postopanju policije, ki je pač proti dijakom nastopala z dovoljno energijo, proti kmetom in njihovim voditeljem pa ne.
H koncu dovolijo si jugoslovanski svobodomiselni dijaki Vašo ma-gnificenco prositi, naj blagovoli Vaša magnificenca vse potrebno ukreniti, da se slični dogodki na akade-mičnih tleh nikdar več ne pripete.
Kakor vse kaže, se je začel v Avstriji kulturni boj; otvorili so ga klerikalci z napadi na univerzo, naj-poprej samo z žurnalističnimi in zahrbtnimi, sedaj so nastopili celo pot brahijalne sile. Nam more biti to le prav, kajti dosedanji položaj je bil nevzdržljiv: boljši je odkriti boj, kjer pozna človek svojega nasprotnika in ve, koliko da je mogoče doseči, kakor pa življenje v samih kompromisih, kakor je bilo dosedaj, ko so klerikalci želi, svobodomiselni elementi pa so sejali — in morali molčati. Radovedni smo, kaj prinese bodočnost!
III.
Kaj čuda, če so se v teh bojih proti klerikalcem na eni in deloma proti huršem na drugi strani strnile jugoslovanske svobodomiselne vrste in so ostavile svoja nesporazumi jenja in kupaj nastopile. Posebej mislimo tukaj na Gradec, kjer je vladala od novembra meseca L 1. neka napetost med obema slov. akad. društvoma »Tabor« in »Triglav« na eni in med
akad. društvom »Hrvatsko« na drugi strani. Ker priobčujemo po prošnji zastoj >n i kov teh društev spodaj izjavo, s katero se je ta spor končal, naj podamo tudi kratko zgodovino te zadeve.
Ko so lansko leto v novembru demonstrirali Italijani proti Nemcem, so nastopili buršaki končno tudi proti Slovanom. Vsa jugoslovanska akademična društva v Gradcu so zato sklenila oddati rektorju oster memorandum v tej zadevi; te spomenice pa »Hrvatska« ravno vsled ostre forme ni podpisala. Zdelo se je poleg tega tudi, da imajo Hrvatje še druge, globlje vzroke, da nastopajo proti ostalim bratskim društvom, tembolj, ker so v pangermansko »Tagespošto« poslali neko tozadevno izjavo. To je bila torej krivda »Hrvatske«, kakor smo jo tedaj videli Slovenci — mislili smo enostavno, da »Hrvatska« simpatizira z buršaki in zato ne nastopi proti njim.
Pa tudi Slovenci so bili krivi: Memorandum so objavili s podpisom »Hrvatske« prezgodaj, ko ga ta še podpisala ni, v »Slovenskem Narodu« in poleg tega malo prehitro — ravno v prvem ogorčenju proti »Hrvatski« — tej odpovedali bratstvo, ne da bi jo poprej pozvali, naj se opraviči. Hrvate pa je poleg vsega še razburil članek v »Slovenskem Narodu«, ki je bil očividno spisan v Gradcu od strani slovenskih akademikov in v katerem se je očitalo Hrvatom ninogokaj — posebno simpatije z burši in drugo, kar pa po zatrditvi Hrvatov absolutno ni odgovarjalo resnici.
Tako se je torej grešilo na obeh straneh in skrajni čas je bil, da se je temu razponi naredil konec. Konstatirali so se obojestransko pregreški — in videlo se je, da je domalega ves razpor temeljil le na nesporazumije-nju in razburjenosti, ki je takrat vladala med vsemi dijaki. Sedaj, ko je — s prijaznim sodelovanjem bratskega društva »Srbadije« — vsa zadeva poravnana, upamo, da se stiki med vsemi jugoslovanskimi akademiki zože in doseže enoten nastop vedno in vsepovsod, kadar bo potrebno. In zdi se nam, tla bo v bodočnosti v to mnogo prilike. Ce se posreči nameravana ustanovitev stalnega jugoslovanskega odseka v Gradcu, v katerem bi bila zastopana akademična društva »Hrvatska«, »Srba-dija«, »Tabor« in »Triglav«, bi bilo to dejstvo le še srčnejše pozdravljati: dela je dovolj ne samo na zunaj, ampak tudi na znotraj.
LISTEK.
Jtaru devica.
Povest; spisalJ<. Oblak. (Dalje.)
VI.
Prvič v svojem življenju se je Panika resnično jezila na svojo mater; jezila se je na njeno blazno domišljavost in na njeno brezobrazno jezikavost, a najbolj se je ljiitila, da se je mati tako neodpustno grdo znosila nad mizarjem Matijcem. Fanika si pač ni želela, da bi postala mizarjeva žena, ne, kar nič ji ni bilo na tem, a dobro se ji jfe vendar zdelo, da jo je zasnubil. Prvič v svojem življenju se ji je zgodilo, da se ji je v resnični ljubezni približal spodoben mož in jo zaželel za ženo. To je mogočno vplivalo na njeno dušo in jo v lastnih očeh pomladilo. Vsak treno-tek je stopila k oknu in je gledala na mizarjevo hišico in večkrat ji je ušel vzdih: »Zakaj je mizar.« — »Ah, zakaj mu je ime Matije« A to njeno obžalovanje ni bilo globoko; vzdihovala je s smehom na ustnih, kajti srce ji je bilo polno vesele zavesti, da vendarle ni obsojena, postati stara devica. Upanje na lepšo Prihodnjost, ki je vzklilo v njeni no-
tranjosti, jo je potolažilo za razočaranja, ki .ti 11 je doslej doživela.
Pred odhodom, ko sta mati in stric Anton že sedela na vozu, je še stekla na vrt in utrgala zadnje cvetice, ki jih je še bilo dobiti. V naglici jih je povila v šopek, ki ga je izročila najemniku stričeve hiše, na.; ga z lepimi pozdravi odda mizarju Matijcu, ker je njenemu očetu izkazal zadnjo čast. In ko je voz že oddr-dral, se je še enkrat ozrla na Matij-čevo delavnico in na veliko jezo svoje matere zavihtela svoj robec, ko se je na oknu prikazala kodrasta glava odklonjenega snubca.
Ta dobra volja je tudi med dolgo in naporno vožnjo ni zapustila. Na železnici so jo zanimali sopotniki in ko je sedela na vozu, se je zanimala za pokrajino. Vsak čas je kaj vpraševala, zdaj za ime kake vasi ali kakega hriba, zdaj za kaj drugega. Dočim se je gospa Maroltova vse bolj ljutila, ker je stric Anton pri vsaki gostilni ustavil, češ, da ima tamkaj kupčijske opravke, se je Fanika smejala ali pa razmišljala, kako si uredi življenje na novem domu.
Bila je že temna noč, ko se je voz ustavil pred malo kmečko hišo, stoječo precej daleč od večje gorske vasi kraj velike ceste. Okrog hiše so bile nagrmadene deske in hlodi, ki so pričali, da je tod prebivališče lesnega trgovca. V hiši je brlela luč in ko je bil kočijaž potrkal na okno, je
počasi pridrsala stara kmečka dekla in odprla vrata.
»Doma smo,« je dejal stric Anton in skočil z voza. Ni mu prišlo na misel, da bi Faniki ali svoji svakinji pomagal s kolesij a. Zapovedujoče je ukazal: »Tine, spravi te škat-1 je in skrinjo v kamro, Mica, pokaži ženskama, kje bodeta stanovali.« Potem je s krepkimi koraki šel v hišo in samo še zaklical: »Lahko noč,« nakar je stopil v svojo sobo in zalo-putil vrata za seboj.
Gospe Maroltovi se je kar milo storilo in bolestno je zavzdihnila: »Moj Bog, kako sem nesrečna.« Toda Fanika jo je prijela za roko in jo peljala s seboj v hišo. Dekla Mica jima je odprla majhno sobico z enim samim okencem na dvorišče. Postavila je loj evo svečo na stol in jo užgala, in ko je bil hlapec Tine prinesel prtljago, je Mica odšla, želeč Iakonično »lahko noč«.
Neprijazni sprejem je hudo žalil gospo Maroltovo. Dekla in hlapec sta bila tako očitno pokazala svojo nevoljo do teh novih gostov, da je gospa Maroltova kar trepetala. Vrgla se je na lesen stol in se v onemogli jezi razjokala.
»Ah, Fanika, kako sva nesrečni.«
»Potrpi, mamica; lahko bi bili še došti nesrečnejši.«
»To je že res. Ali, vendar, hudo nama bo tu.  O ti moj ljubi ubogi
mož, ko bi ti naju zdaj videl v tej nesreči ...«
Objeli sta se in druga drugo tolažili s svojimi solzami.
Najprej je gospa Maroltova našla svojo običajno eneržijo. Izvila se je Faniki iz rok, vzela svečo in začela ogledovati svoje novo prebivališče.
»Strašno, strašno,« je sikala. »Ali se ta brlog sploh sme imenovati stanovanje? To je prebivališče za piščance, ne za dame. Dve postelji, ena omara, dva stola in ena miza — grozno. Ah, Fanika, zakaj sva se dali semkaj izvabiti. O, nesrečna tista ura, ko sem se dala pregovoriti in premotiti. Saj ne bo tukaj prestati, v štirinajstih dneh bom umrla vsled jeze in žalosti.«
»Nikar ne obupaj, mamica,« je tolažila Fanika, dasi je bilo tudi nji težko pri srcu in se je začela kesati, da se ni uprla stričevi želji, naj se z materjo k njemu preseli. Za trenotek jo je spreletela celo misel, da bi bila bolje storila, če bi bila postala Ma-tijčeva žena, ker bi bila potem vsaj neodvisna. A pregnala je hitro to misel in še z večjo vnemo tolažila in mirila gospo Maroltovo.
»Le malo potrpi, mamica, saj bo še vse dobro. Jutri se že pomeniva s stricem, saj dober je le —«
»Dober, ta in dober,« se je raz-togotila gospa Maroltova. »Še lakoto bodeva tu trpeli.  Od opoldne nisva
ničesar zaužili. Vso pot sva stradali; stric je ustavljal pri vsaki krčmi in tam pil in jedel, nama pa še skorje kruha ni privoščil. In tu tudi ni nikomur prišlo na misel, da bi nama ponudil večerjo.«
Gospa Maroltova je bila resnično lačna. Ko je to spoznala, jo je jeza prevzela in začela je tako razsajati, da jo je Fanika komaj umirila.
»Kje je zapisano, da morava stradati ?« se je jezila gospa Maroltova. »Po božjih in človeških postavah imava pravico do poštene večerje. Kaj misli ta človek, ta kmet, da sva prišli sem lakote umret? Obetal mi je piščance in pečenke, ne da pa niti krompirja.«
»Potrpi, mamica, jutri. . .«
»Nič jutri,« se je togotila gospa Maroltova. »Le pusti me! Jaz že vem, kako se mora s takimi ljudmi govoriti. Koj zdaj ga grem vprašat, kje so piščanci in pečenke, ki jih je obetal...«
Fanika je morala svojo mater s silo zadržati, da ni izpolnila svojo grožnje. Zaklenila je vrata in skrila ključ, iz previdnosti, ker ni vedela, kake želje znajo še obiti gospo Maroltovo, ki se je bila oblečena vrgla na svojo posteljo in šele po dolgem vzdihovanju zaspala, dočim je Fanika zadremala v trenotku, čim je legla na svojo trdo kmečko posteljo. (Dalj« »riaotmJIA.)
Omenjena izjava se glasi: Izjava
zastopnikov akademičnih društev »Hrvatska«, »Srbadija«, »Tabor« in »Triglav« v sporni zadevi med »Hrvatsko« in obema slovenskima društvoma :
1. Zastopniki društva »Hrvatska« izjavijo, da so bili ob priliki demonstracij v mesecu novembru v principu za skupen nastop, kajti izjava takratnega zastopnika »Hrvatske«, da ne gredo Hrvatje zato s Slovenci in Srbi, ker so enkrat poprej pustili Slovenci Hrvate na cedilu, ni odgovarjala takratnemu mišljenju v »Hrvatski« in niti ni bil takratni zastopnik »Hrvatske« v to pooblaščen. Zastopniki »Hrvatske« izjavljajo še enkrat, da je le preostra oblika memoranduma bila vzrok, da niso Hrvatje skupno s Slovenci in Srbi nastopili.
2. Zastopniki »Hrvatske« obžalujejo, da niso potem, ko so odpovedali skupen nastop s Slovenci in Srbi, vsaj samostojno nastopili, ampak pustili vso akcijo v nemar.
3. Z ozirom na to današnjo izjavo »Hrvatske« obžalujejo zastopniki »Tabora« in »Triglava«, da sta se obe društvi svoječasno prenaglili z odpovedjo bratstva »Hrvatski«, ker sta društvi smatrali odklon memoranduma s strani »Hrvatske« kot kršenje solidarnosti jugoslov. vzajemnosti, dočim se je odklonitev v istini tikala le forme.
4. Zastopniki »Hrvatske« pripo-znajo, da ni bilo pravilno, ker so dali odgovor na ta memorandum v »Ta-gespošto«, dasi ravno so Hrvatje ravnali bona fide, ker niso mogli vedeti, da je »Tagespošta« svojo tozadevno notico povzela iz »Slovenskega Naroda«.
5. Zastopniki »Tabora« in »Triglava« pri poznajo, da sta se društvi prenaglili z objavo še ne podpisanega memoranduma v »Slov. Narodu« in odklanjajo vsako odgovornost za objavo ravnoiste spomenice v »Ta-gespošti«.
6. Zastopniki društva »Tabor« in »Triglav« izjavljajo, da niso izšii oni članki, ki so nekaj časa po tem razponi bili objavljeni v »Slov. Narodu« in bili naperjeni proti Hrvatom v Gradcu, niti po direktni niti po indirektni inicijativi teh obeh društev.
7. Ta izjava naj se pošlje v vse večje slovenske in hrvaške dnevnike.
V G r a d c u , dne 19. maja 1908.
— Slede podpisi po 3 zastopnikov od vsakega akad. društva »Hrvatska*, »Srbadija«, »Tabor« in »Triglav«.
Državni zbor.
Dunaj, 20. maja. Današnja seja se je pričela mirno, a končala se je z viharjem. Razpravljalo se je namreč o inaloruskih nujnih predlogah, s katerimi se je osvetlil upravni zistem v Galiciji. Pri celi debati je bil v ospredju Svinjskega atentat na grofa Potockega. Dočim je posl. Ceglinski v triurnem govoru dokazoval nezaslišana nasilja, ki se gode Malorusom, je posl. G 1 a b i n -s k i branil gališko upravo ter zavračal očitanje, da se Maloruse zatira in preganja. Posl. H 1 i b o v i c k i (Starorus) je očital mladim Malorusom (Ukrajincem), da so zakrivili pri zadnjih volitvah proti Staroru-som najhujša nasilja. Po teh besedah je nastal vihar med Staro in Mlado-rusi, obkladali so se z najgršimi psovkami ter si grozili z revolverji. Govoru Hlibovickega so pritrjevali poleg Poljakov tudi Jugoslovani. — Končno je govoril minister baron B i e n e r t h , ki je zagovarjal upravo v Galiciji ter apeliral na poslance vseh treh galiških strank, naj podpirajo prizadevanje osrednje vlade in novega gališkega namestnika, da se doseže že skoraj mir v deželi. Nato sta bila izvoljena za glavna govornika D a s z v n s k i (pro) in grof Dzieduszvcki (contra).
Iz parlamentarnih odsekov.
Dunaj, 20. maja. V bramb-nem odseku je na povabilo načelnika Pogačnika ministrski predsednik baron B e c k poročal, v kakšnem stadiju je sprememba brambnega zakona. Baron B e c k je povedal, da se je pri tostranski vladi doseglo popolno sporazumi j en je, dočim je Ogrska stavila take želje, da so se morala pogajanja ustaviti. Vendar bo avstrijska vlada slej kot prej imela pred očmi dveletno vojaško službo ter bo skušala pri prvi ugodni priliki pogajanja z ogrsko vlado nadaljevati. Poslanca Schuhmeier in Stei-ner sta izjavila, da bo pojasnilo ministrskega predsednika razočaralo vso javnost.
V narodno - gospodarskem odseka je danes poročal poslanec pleni. Stranskv o vladni predlogi glede zavarovanja delavcev za slučaj nezgod in bolezni. Minister baron B i e-n e r t h je imenoval predlogo zasilno odredbo, ki se bo še vedno izpopolnjevala; razložil je posamezne določbe, nakar je odsek sprejel prva
dva najvažnejša paragrafa.
Davčni odsek je dognal v današnji seji zakon o davku na avtomobile.
Delegacije.
Dunaj, 20. maja. Med člani gosposke zbornice zastopajo stališče, da je treba za prihodnje delegacij-sko zasedanje novih volitev iz obeh zbornic, ker je dosedanje delegacij-sko zasedanje z odobritvijo proračuna za leto 1908. svojo nalogo končala, a v bodočem zasedanju pride na vrsto proračun za leto 1909. Položaj za delegacije se je poslabšal. Krščanski socijalisti so proti vsakemu kompromisu ter odločno zahtevajo, da se mora delegacijsko zasedanje sklicati v mesecu juniju, da dožene svoj program brez pretrgan j a še poleti.
Ureditev posredovanja za delo in službe v inozemstvo.
D u n a j , 20. maja. Državni zakonik je prinesel dve naredbi ministrstva glede posredovanja dela in služb za inozemstvo. Za tako posredovanje bo treba v bodoče posebne koncesije. Na ta način se hoče storiti konec raznim nezakonitostim pri izseljevanju, predvsem pa trgovini z dekleti. Zato prinaša druga naredba posebne določbe glede dojilk, ki se pošiljajo potom koncesioniranih posredovalnic v inozemstvo.
Nov madžarizacijski načrt ogrske vlade.
Budi m p e š t a , 20. maja. Naučili minister je povedal v parlamentu, da je vlada že izdelala načrt, kako bi se dalo doseči boljše uspehe v madžarskem jeziku v ljudskih šolali. Načrt omogočuje, da se v tem oziru dosežejo povoljni uspehi, kjer pa se to ne zgodi, nastopi vsa strogost zakona proti učiteljem. Obenem predloži vlada zakonski načrt o zboljšanju plač učiteljstvu in o brezplačnem pouku ljudsko-šolskega pouka na javnih šolah. Z zadnjima dvema zakonoma namerava vlada podpreti prvega.
Cerkvene avtonomije na Ogrskem.
Budi m p e š t a, 20. maja. Naučni minister grof A p p o n v i je predloži] danes parlamentu dva zakonska načrta. S prvim se ureja avtonomija katolikov. Cerkvene korporacije ne bodo več podrejene škofom niti odvisne od njih. Avtonomni organizaciji se izroči tudi verski zaklad, ki ga je dosedaj upravljalo naučno ministrstvo, tedaj država. — Z drugim zakonskim načrtom se priznava protestantizmu enakopravnost ter se določajo dotacije prote-stantovski duhovščini. Protestantov-ski cerkvi se za sedaj dovoli letni prispevek 3.3 milijonov kron.
Dogodki na Hrvaškem.
Zagreb, 20. maja. Vkljub veliki vladni agitaciji se je dosedaj vpisal na vseučilišču le en dijak. V imenu akademičnega senata je dal na tabli prorektor dr. Bauer nabiti razglas, v katerem naznanja, da so akademične oblasti storile odločne korake za varstvo avtonomije vseučilišča. Proti vpokojitvi prof. Snrmina in suspendiranju Monojloviča se je obrnil akademični senat s posebno spomenico na vlado.
Dr. pl. Rakodczav je baje dobil z Dunaja migljaj, naj pripravi teren, da postane naslednik barona Raucha. Dr. Rakodczav je v ta namen že konferiral z dr. Šumanovi-čem, dr. Kriškovičem in Chavrakom.
40 letnica ruskega carja.
Petrograd, 20. maja. Včeraj so v Carskem selu slovesno praznovali carjev 40. rojstni dan. Slav-nosti so prisostvovali med drugimi: grška kraljica, veliki vojvoda in voj-vodinja Hesenska, rumunski prestolonaslednik s soprogo in španski in-fant don Ferdinando. — Značilna so odlikovanja, ki jih je tem povodom delil car. Visoke rede so dobili le priznani reakcionarci, tako moskovski vrhovni guverner Horsehelmann, o katerem so pričakovali desničarji dume, da odstopi; nadalje varšavski vrhovni guverner Skalon, namestnik sv. sinoda Rogovič. Za velikega generala je imenovan Bogdanovič, ki je razburil vso javnost s svojimi reakcionarnimi brošurami.
Trgovska In obrtnBkazoornlca.
(Konec.)
Nato je utemeljeval g. zbornični svetnik Ivan Hribar svoje nujne predloge. *
Utemeljevaje že v zadnji seji stavljeni predlog glede ustanovitve poštnega urada ob stiku Bleiweiso-ve, Rimske in Tržaške ceste, je na-glašal, da se je v zadnjem času v tem okolišu silno razvil promet in trgovina, da je postala naravnost živa potreba, da se za ta mest. del ustanovi poseben poštni urad. Ker se pa namerava parcelirati Stocklingerjev in Kaiserjev svet in tu sezidati več
novih hiš, ni dvomiti, da se bosta promet in trgovina v doglednem času še znatno dvignila. Ako se uva-žuje, da se nahajata v tem okolišu tudi tobačna tovarna in deželna vlada, da je tu ustanovitev posebnega poštnega urada nujno potrebna. Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga soglasno sprejela tudi v meritornem oziru.
Za tem je prišel na razpravo nujni predlog glede zgradbe železnice Vrhnika - Podlipa - Žiri - Hotedr-žica - Bukovje - Razdrto - Senožeče -Štanjel.
Predlagatelj g. zbornični svetnik Ivan Hribar je v daljšem govoru očrtal veliko važnost in velik l>omen te železniške proge za Kranjsko, posebno pa še za Ljubljano. Ta proga pridobi na važnosti vsled zgradbe belokranjske železnice in proge Kamnik-Polzela. Ta proga bi tvorila tretjo zvezo Dunaja s Trstom in bi bila obenem najkrajša zveza Trsta s Hrvaško in južno Ogrsko. Zgradba te proge bi ne provzročala posebnih stroškov; a vse te stroške bi bogato odtehtala velika strategi-čna in gospodarska važnost te proge. Ta železnica bi se izognila mostu pri Borovnici, kar bi bilo velikega pomena zlasti v vojnem času; obenem bi tvorila krajšo zvezo z Ogrsko kakor južna železnica, ter s tem omogo-čevala lahek in hiter transport ljudi in blaga z Ogrske na jugozapadno mejo monarhije. Promet na tej železnici bi bil vsekakor velik, ker bi se tu prevažalo vse blago, namenjeno v Trst ali v Gorico, z vsega Hrvaškega. Vojno ministrstvo se zelo zanima za ta železniški načrt, a tudi železniško ministrstvo uvažuje veliko važnost te proge. Ce se bodo torej storili vsi potrebni koraki, se bo brez dvoma v doglednem času posrečilo i z v o je vat i zgradbo te proge.
Zbornični svetnik gosp. D i e -trie h je dodatno k Hribarjevem predlogu nasvetoval, naj se zbornica zavzame tudi za zgradbo železniške proge Štanjel - Razdrto - Postojna -Cerknica - Velike Lašče, za katero je prosi] občinski svet postojnski z vlogo z dne 4. marca t. 1. na vojno ministrstvo. Po kratki debati, v kateri sta vsestransko pojasnila oba železniška projekta predsednik L e n a r -č i č in svetnik Hribar, je zbornica soglasno sprejela Hribarjev kakor tudi Dietrichov dodatni predlog. Takisto soglasno so bili sprejeti Hribarjevi predlogi glede zboljšanja brzojavnih in telefonskih razmer v Ljubljani, glede podržavljenja poštnih podružnic na Fran Josipovem in Šentjakobskem trgu, glede ustanovitve poštnega urada na Posavju (Jezici) in glede poučnega izleta kranjskih trgovcev in umetnikov na razstavo v Prago. Končno je zbornica osvojila tudi K r e g a r j e v predlog glede takojšnje dostave poštnih pošiljatev po dohodu vlakov.
Na predlog gosp. I. tajnika dr. Mu r ni«ka je bil izvoljen kot namestnik v pridobninsko deželno komisijo dosedanji član g. Ivan R a -k o v e c , v odbor obrtne nadaljevalne šole v Radečah pa je bil poslan g. Dav. P o «1 1 e s n i k mL, trgovec v Radečah.
O dopisu deželnega odbora v nadevi trgovske šole v Ljubljani je poroča] g. dr. V. Murni k. Ker namerava dežela ustanovila samo dvoraz-redno trgovsko šolo s pripravljalnim tečajem, zhornica pa vztraja pri svojem prvotnem namenu, da je treba ustanoviti višjo trgovsko šolo, za katero je že žrtvovala znatno vsoto, je predlagal poročevalec v imenu stalnega odseka, naj se dovoli v podporo trgovske šole, ki jo namerava ustanoviti dežela, znesek do 1000 K in naj izvoli zbornica delegate, ki bi naj stopili v tej zadevi v zvezo z deželnim odborom.
Na predlog g. svetnika R o h r -m a n n a je izvolila zbornica za svoje zastopnike pri pogajanju z deželnim odborom gg. predsednika L e -n a r č i č a in I. tajnika dr. M u r -n i k a.
Glede prošnje za podporo pripravljalnega odbora za ustanovitev gostilničarske in natakarske šole v Ljubljani se je na redlog dr. M u r -nika sklenilo, odboru zagotoviti podporo, o višini te podpore pa sklepati, kadar bodo znani stroški za to šolo.
Prošnji krajevnega odbora za pletarstvo in vrborejo v Dolskem in Dolu se je ugodilo v toliko, da se dovoli znesek 50 K, ki se ima razdeliti kot nagrade med najbolj marljive učence pletarskega in vrborejskega tečaja.
P prošnji za podporo v pokritje stroškov krojaškega strokovnega tečaja v Škof j i Loki je poročal gospod svetnik C. Pire. Dovolila se je podpora v znesku 100 kron.
O vršil vi pomočniških preizkušenj je referiral gospod tajnik dr. \V i n d i s c b e r. Na njegov predlog je zbornica določila dijete onim iz-praševalnim komisarjem, ki bivajo v Ljubljani, na 5 kron, onim pa, ki bivajo zunaj Ljubljane,   na 7 kron
in volila v odsek, ki ima odločati o prošnjah vajencev, da se oproste pristojbin za preizkušnjo, gg. svet. T. Kraigherja, P. Velkavrha in J. Vidmarja.
Javni seji je sledila tajna, v kateri so se rešile razne prošnje.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21 maja.
— Ljubljanski slovenski trgovci — nespodobni ljudje. Nemškutar-ska nesramnost res ne pozna nobene meje. Zdaj proglašajo ljubljanski kazinotje slovenske trgovce v Ljubljani za nespodobne ljudi. Zazdelo se je kazi notom potrebno, da so zopet enkrat v »Grazer Tagblattu« razlili svoj žolč, ker nimajo več v rokah gremija trgovcev. Poznamo te jere-mijade in se jim samo smejemo. Nemci pa se ne zadovoljujejo več s?«-mo s tem ,da zabavljajo na gremij trgovcev, nego so šli še dlje. Zdaj .-o začeli žaliti in zasrainovati slovenske trgovce v Ljubljani, ki jih v »Grazer Tagblattu« proglašajo za nespodobne ljudi, s katerimi nemški trgovci ne marajo občevati. Občni zbor gremija je namreč iz jako tehtnih nagibov sklenil določbo, da se morajo vsi člani udeleževati občnih zborov. Obligatorična udeležba na občnih zborih je uvedena že pri različnih stanovskih organizacijah in skušnja je pokazala, da se je s tem znatno poživilo delovanje dotičnih organizacij in vzbudil tudi pri apatičnih članih zanimanje za skupno delo, kar je bilo le v korist stanovskim interesom. Kaziuotski dopisniki »Grazer Tagblatta« pa s tem niso zadovoljeni in pišejo, da je to naperjeno zoper nemške člane, »ki so vajeni, gibati se samo v spodobni družbi.« Torej so slovenski trgovci nespodobna družba, nespodobni ljudje. Tu se že vse neha. Ker je to čisto navadna i nfamija. je seveda vsaka polemika izključena. Na take insulte časti vrednih meščanov sploh ni odgovora. Vedeti pa hočemo, kako stališče zavzemajo glede te infamije nemški trgovci. Doslej so vedno zatrjevali, da obsojajo kazinotsko gonjo zoper Slovence, da nimajo nič skupnega s kazinoti in da hočejo v miru živeti s Slovenci. Zdaj proglaša glasilo kranjskih Nemcev in nemškutarjev v imenu nemških trgovcev vse ljubljanske slovenske trgovce za nespodobne ljudi. Zdaj je konec slepomišenja, zdaj morajo nemški trgovci govoriti; če bodo molčali, bo dokaz, da se strinjajo z infamijo »Grazer Tagblatta« in potem se bo govorilo dalje.
— Župan Ivan Hribar se je s poslancema dr. Kramafem in dr. HH-bovickiin danes odpeljal v Petrograd. Vrne se v Ljubljano v torek 1. junija.
— Desetletni jubilej svojega službovanja je praznoval včeraj mož, ki je s svojim slepim fanatizmom in s svojo nestrpnostjo zastrupil vse naše javno življenje. Ta mož je škof Anton Bonaventura. Čudimo se, da se tega jubileja ni spomnil »Slovenec«, ko vendar na dolgo in široko piše celo o jubileju vsake fa-rovške kuharice. In vendar je spoštovani Anton Bonaventura krušni oče starini »Slovencu«! Pa se ga niti ne spominja ob tako važnem momentu, kakor je desetletnica »z nevenlj ivini i zaslugami« venčanega pastirova-nja! Je pač nehvaležnost plačilo tega sveta. Pričakovali smo, da bo včeraj izšel »Slovenec« v slavnostni obleki, blesteč se v papeže vik barvah in da bo v ditirambih in hvalospevih proslavljal prevzvišenega Antona Bonaventura t e r i n u že 1 e 1 dol gega ž i v 1 j e n j a, da bi končno speljal vse Slovence, ki so dobre volje, nazaj v hlev, nazaj h Kristusu - kralju. Kako je bilo nase presenečenje, ko smo dobili v roke »Slovenca«, a nismo v njem zapazili niti črkice, ki bi bila posvečena temu »velevažnemu, da, naravnost znamenitemu« jubileju. Pa ne da bi bili gospodje »Slovenčevci« sami že prišli do prepričanja, da je bilo pa-stirovanje Antona Bonaventure v pravo nesrečo za našo deželo in naše ljudstvo?! Res čudo golemo!
— Nemški občinski odbor v Tržiču je v svoji zadnji seji izvolil več častnih občanov, med njimi poštnega kontrolorja Zelenko. V notici, ki smo jo mi posneli iz »Gorenjca«, je bilo rečeno, da je poštni kontrolor Zelenka oče tovarnarja g. Zelenke v Ljubljani, o katerem se je pisalo, da pošilja svoje testinine slovenskim trgovcem in naj si ga slovenske gospodinje zapomnijo. To je bila zmota. Gospod Ed. Zelenka ni v nobeni zvezi s poštnim kontrolorjem istega imena in je naroden tovarnar, čigar izdelke z mirno vestjo priporočamo narodnim trgovcem in gospodinjam.
— Kongres »Osredne zveze slovanskih časnikarjev. Z ozirom na odložitev slavnostnega odkritja spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani na mesec september se je moral tudi kongres »Osredne zveze slovanskih   časnikarjev«   odgoditi na
mesec september. Rok k zopetni prijavi glede udeležbe na kongresu se bo kasneje naznanil.
— Vzorno naše mestno gospodarstvo. Piše se nam iz Celja: Glasilo naših mesarjev, »Steir. Fleisch-hauer-, Selcher- u, Viehhandler-Zei-tung« v svoji 7. številki z dne 18. maja t. 1. zopet neusmiljeno prijema naše mestno starejšinstvo. Nedavno smo ravno po tem listu ožigosali v »Slovenskem Narodu« čudno gospodarstvo naše mestne občine. A ofici-alen organ našega magistrata, »Deutsche Wacht«, ni nič reagoval na ta izvajanja. Kako tudi?! Resnica se ne da ovreči. — Vprav gorostasno je, kar celjski mesarji v svojem glasilu očitajo slavnemu mestnemu magistratu radi klavnice odnosno hladiš č a (Kiihlhaus) v tisti. Ne bodemo dobesedno navedli dotični članek, a rečemo pa lahko, da je tisti uničujoča kritika sedaj vladajoče magistratne klike. — V klavnici oblastno komandira živinozdravnik W u n s c h, ki je tu tudi »ver\val-ter«. Ta mož postopa čisto po svoje, ne uvažuje higijeničnih predpisov — je v to prekomoden! — ter popolnoma ignorira želje in pritožbe interesentov. Mesarji pa morajo plačevati mastne prispevke,a opravičenim njihovim zahtevam nobel gospod Wunsch ne ugodi. A mesarjem je pošla potrpežljivost in pritožili so se na naniestništvo. Nekaj se bode moralo ukreniti! Kako pa pride konzu-nmjoče občinstvo do tega, da se po nemarnosti magistratovi zdravstveno oškoduje?! In to vse radi lepih oči velikega Nemca, upravitelja — Wunscha!
Vošnjakova javna ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici. Širom Slovenije se pojavlja v zadnjem času na izobraževalnem polju prav živahno gibanje; tu pod zelenim Pohorjem smo v tem oziru žal še nekoliko zaostali, a nedavno se je tudi pri nas o^krenilo na bolje. V Slovenski Bistrici se je konstituiral odsek, ki si je stavil nalogo, otvoriti začetkom jeseni ljudsko knjižnico v večjem stilu. V svoji prvi seji je sklenil odsek, nazvati knjižnico po častnem članu slovenjebistriške čitalnice dr. Josipu Vošnjaku, ki se javnemu življenju sicer že nekaj časa odteguje, a zasluži, da ga ohrani slovenski narod v vednem spominu. Mož prvobo-ritelj, izza časa prvih taborov na Slovenskem, je posvetil vse svoje življenje svojemu narodu; kot politik in književnik je delal neutrudno, da pripomore po svojih močeh slovenskemu ljudstvu do višje kulturne stopnje. Iz njegovih »Spominov«, ki jih je pred kratkim izdala »Slovenska Matica« v dveh knjigah, se zrcali njegovo vsestransko in plodonosno delovanje. S svojimi deli, izmed katerih naj omenimo »Pobratimi«, »Slovenski tabori«, »Socialni problem in kmetski stan«, »Slovenci, kaj četno?« »Umno kletarstvo »Svoji k svojim« itd., si je postavil trajen spomin v slovenski književnosti. S posebnim veseljem je pozdravil dr. Vošnjak ustanovitev ljudske knjižnice v Slovenski Bistrici; slovenjebistriška čitalnica je podarila v ta namen že svojo društveno knjižnico, posojilnica pa prvih sto kron, kar pa je komaj za prve potrebščine. Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov, ki jih veže do dr. Jos. Vošn jaka prijateljski spomin in narodno spoštovanje, da se po možnosti odzovejo našemu pozivu; posebno pa še prosimo tiste rojake, ki so kdaj bivali v Slovenski Bistrici ter ]K>znajo naše težavno stališče \ boju za narodnost, da poklonijo naši knjižnici kak dar v knjigah ali \ denarju. Pošiljatve se naj blagovolijo nasloviti na: gdč. Otilija Fei gelnova v Slovenski Bistrici. Vsi prispevki se bodo izkazali v časopisih. Kupujejo se pa tudi dobro ohranjene knjige po primerni ceni; kdor jih kaj ima. naj naznani naslove in cene knjig odboru za Vošn Jakovo ljudsko knjižnico v Slovenski Bistrici.
— Osebna vest. Okrajni sodnik v Trebnjem Anton Klobučar je šel na lastno prošnjo v pokoj ter dobil pri tej priliki naslov višjeaod-nega svetnika.
— Poštna vest. Poštni upravitelj na Zidanem mostu Josip P e r-kounig je premeščen v Gradec.
Trubarjevim častilcem! Na
binkoštni ponedeljek, dne 8. junija poteče 400 let, ko se je rodil v Raši o i pri Velikih Laščah na Dolenjskem Primož Trubar. Umestno bi bilo, ako bi Slovenoi in Slovenke, ki vedo ceniti zasluge, ki si jih je pridobil Primož Trubar za slovenski narod in aa slovensko književnost, vsaj na skromen način proslaviti ta znameniti dan. Sprožila se je misel, da bi sena bi nk o itn i ponedeljek 8 t. m. priredil izlet iz Ljubljane v Trubarjevo rojstno vaa Rasico. V to svrho vabimo vse one dame in gospode, ki se za stvar zanimajo, da pridejo na sestanek v soboto dne 23. t. m. ob 8. zvečer v areno rNarodnega domau, da se dogovorimo
Priloga „Slovenskemn Naroda" St 119, dne 21. maja 1908.
in posvetujemo o podrobnostih nameravanega izleta.
„Klub slov pravnikov na Du-
na[n" ima v petek, 22. t. m., ob polu 8. zvečer v društvenih prostorih svoj 1. redni občni zbor.
Risarska In slikarska iola Bik. Jakopiča, LJubljana, Emon-ska cesta 2. Radi napornega in nujnega dela pri pripravah za slavnostni sprevod na Dunaju se pouk v risarski in slikarski šoli Riharda Jakopiča prekine do 20. junija t. 1. S tem dnevom se zopet prične redni pouk. Novi učenci se morejo vpisati tudi med Časom prekinjenja.
Društvu slov. književnikov ln časnikarjev je daroval gospod, ki noče biti imenovan, v proslavo spomina na dragega pokojnika 20 K. Odbor izreka darovalcu iskreno zahvalo.
, Blgarsha Sbirka", bolgarski leposlovni lisi, ki ga izdaja vseuči-liščni profesor S. S. Bob če v, pri-občuje v svoji 5. letošnji številki študijo „Slovenskata literatura prjez 1906 g.u (Slovenska književnost v letu 1906.) iz peresa dr. Fran Vidioa.
Izredni občni zbor zadruge krojače V itd, bo v nedeljo, dne 24. maja dopoldne ob pol 10. uri v hotelu „Ilirija" s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zadružnih pravil po novem obrtnem zakonu. 2. Protest proti uvrstitvi krojaškega obrta sploh v zavarovanje proti nezgodam. 3 Odobrenje seznamka članov v preskuševalno komisijo. 4. Sklep o slučajni ustanovitvi podpornega zaklada. 5. Raznoterosti.
Z Vrhnike. Sklicuje se na dopis z dne 18. t. m. v „Slov. Narodu" št. 116, naj izvolijo podpisanemu tudi velecenjene gg. koleginje poslati omenjene date v svrho sestave statistike. — Fran Stoje o, nadučitelj v p.
Čitalnica v Starem trgu priredi v nedeljo 24. maja popoldne ob 1. uri majnikov izlet v Begunje pri Cerknici k gosp. Strgulcu, kjer bode sviral tudi godbeni sekstet. V slučaju slabega vremena se vrši izlet dne 31. maja. Gostje dobro došli!
Vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico na Jezici Obhaja slavnost 601etnioo cesarjevega vladanja na Vnebohod, dne 28. maja na Šmarni gori. Vsa slavna bratska gasilna in druga društva, kakor tudi cenjeno občinstvo iz Ljubljane in okolice se brez posebnih vabil tem potom navljudneje vabi k tej slavnosti.
Mestna korporacija v Kostanjevici. V upravnem odboru mestne korporacije kostanjeviške je bil dne 19. t. m. izvoljen za načelnika g. Ivan Gliha, posestnik v Kostanjevici.
Posredovalnico za delo In Slnibe ustanovi ptujska mestna občina. Zopet se bodo nosili slovenski groši Nemcem ! Enaka slovenska posredovalnica bi bila gotovo nujno na mestu.
Ustanovni občni zbor. C. kr.
deželna vlada je potrdila pravila mizarjev, ki izvršujejo svojo obrt v Ljubljani in v občinah Spodnja Šiška, Vič in Moste. Vsled tega sklicuje mestni magistrat kot obrtno oblastvo I. stopnje ustanovni zadružni zbor na dan 2 4. maja 1908 ob devetih dopoldne v dvorani „Mestnega doma" ter Vas vabi, da se ga zanesljivo udeležite. Na dnevnem redu tega zborovanja je volitev zadružnega načelnika, njegovega namestnika, 6 Članov načelstva in 3 namestnikov.
Konkurz razglaša deželno sodišče nad tvrdko ,1. C. Juvančič" v Spodnji Šiški. Konkurzni komisar je deželnosodni svetnik dr. Toplak, upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Schweizer.
Vozna hitrost na Dolenjskih Železnicah S0 ZVifta. Železniško ministrstvo je dovolilo, da se sme hitrost vožnje na progah Ljubljana Novo mesto, Grosuplje-Kočevje zvišati od 30 na 40, oziroma 45 kilometrov na uro, če dopuščajo to lokalne razmere in konstrukcija podtalne in vrhutalne gradnje. V ta namen se bo vse potrebno preiskalo.
Državna subvencija. Mlekarska zadruga pri Ov. Lovrencu pri Veliki Loki je dobila 2000 K državne podpore za pokritje gradbenih stroškov.
Vrtna veselica se vrši v nedeljo, dne 24. maja na Fužinah pri Štajercu. Sviral bQ močan, velik godbeni avtomat.
Hrvaški sokolski zlet v Zadru
Prepovedan« Dalmatinsko namest-ništvo je prepovedalo nameravani hrvaški sokolski zlet v Zadru zaradi javnega miru in reda.
Kot vroč studenec so odkrili v Lud bregu na Hrvaškem. Voda prihaja 760 metrov globoko iz zemlje in je gorka 30 stopinj Celzija. Rudninskih snovi ima veliko v sebi.
Ha hrvaškem vseučilišču se
je včeraj pričel letni tečaj. V zim skem tečaju je bilo vpisanih 1465 dijakov; izmed teh je dvignilo odpust-nioe 1169 dijakov. Včeraj se je vpi-aal en edini dijak, filozof - germanist v IV. tačaju, — Stanislav Stein-fel.   In radi tega Žida Steinfela je
bila včeraj po konoi vsa policija in žandarmerija! Radovedni smo, koliko hrvaških akademikov bo sledilo sgledu Žida Steinfela!
Bolgarski gost v LJubljani. Te
dni se je mudil v Ljubljani odlični bolgarski zadružni organizator Va-sil N. Tantilov, inspektor bolgarske poljedeljske banke v Sofiji. Prišel je v Ljubljano, da se pouči in seznani s slovenskim zadružništvom. Posetil je .Zvezo slovenskih zadrug" in „Zadružno zvezo" ter se dal natančno informirati o vseh panogah našega zadružništva.
Vinski semeni v Krikom. —
Včerajšnji tretji vinski semenj v Krškem je sicer glede obiska nekoliko zaostal za prejšnjimi, a se je vkljub temu sklenilo več dobrih kupčij. Prodalo se je glasom zapisnika skupaj 643 hektolitrov, kar je za tako pozno priredbo, ki je imela bolj informativen značaj, da se namreč dožene, kje in koliko vina je še v krškem okraju naprodaj, popolnoma zadovoljivo. Na tem semnju so vina kupili: Karel Pojer, Ihan; Jernej Grad, Domžale; Franc Plevnik, D. M. v Polju; Marija Lozar, Ihan; J. Vodnik, Šiška; Ignaoij Zore, Šmartno pri Litiji; Aleš Vilfan, Črnuče; Jakob Hribar, Zagorje in V. Ogorevec, Škofljica. — Kakor smo se prepričali, je dobiti v krškem okraju zlasti v bolj oddaljenih občinah, kakor Vel. Dolina, Št. Jernej, Raka, Studenec, Sv. Duh, še mnogo dobrega cvička.
Vinska kriza vlada v Istri. Belo vino je skoro že vse razprodano, ali črno leži še vedno v polnih sodih. Ljudje ne le da ne morajo prodati vina, da dobe potreben denar, ampak so tudi v nepriliki, kam bodo z novim vinom, ako starega ne prodado.
Gostilna pri „Jelarju" ob Bohinjskem Jezeru je prevzela gostil-ničarka gospa Antonija Pavšek.
Insolventen Je postal protoko-lirani trgovec Anton Gaszner v Ptuju, ne v Mariboru.
Štrajk uslužbencev Opatijske električne železnice Iz Opatije se nam piše: Po komaj 3 mesečnem poslovanju so bili prisiljeni uslužbenci te železnice vsled škandalozne plače, katero dobivajo za svoje trudapolno delo, poseči po skrajnem sredstvu, štrajku. Dobro organizirani so sklenili na shodu, ki so se ga v soboto 16. t. m. vsi udeležili, da predlože ravnateljstvu opatijske električne železnice prošnjo za povišanje plače, kateri sklep se je z mesta z vršil. Ker je pa ravnateljstvo za uslužbence nepovoljno odgovorilo, sklenilo se je še isti večer, da se prične v nedeljo štrajk vseh uslužbencev imenovane železnice. In res, v nedeljo 17. t. m. električna železnica ni vozila, a uslužbenci so se sprehajali lepo mirno po Opatiji. Mrmz glavni so deležnik opatijske električne železnice, se je pobral ta dan na Dunaj in od tam brzojavil, da se bo ugodilo kolikor bode največ mogoče željam uslužbencev. Da bo Mtinz svojo obljubo držal, se zelo dvomi. Ce se človek malo zanima io vpraša po vzroku nedeljskega Štrajka, mora priti pač do zaključka, da je nemogoče pri tem židovskem podjetju živeti. Služba traja od 7. zjutraj do 11. zvečer, včasih kar po tri dni zaporedoma brez spremembe. Plače ima pa sprevodnik 74 K, a voznik 90 K mesečno. Od tega se mu pa odtrgajo še doneski za bolniško blagajno in zavarovalnico proti nezgodam in pa kazni za vsako malenkost, katerih je skoraj vsak mesec toliko, da se plača skrči skoraj na polovico. O nesrečah, katere se dogajajo vsled vednega menjanja osobja, se do sedaj Še ni spregovorilo, ker se je vedno mislilo, da bo storila c. kr. oblast svojo prokleto dolžnost. Ali naše okrajno glavarstvo se menda ravno toliko briga za blagor ljudstva, kakor za lanski sneg. Za tiste zlomljene roke in noge, katere so si polomili uslužbenci in pa za tiste težke poškodbe (12 slučajev v 3 mesecih), katere so si tudi dobili uslužbenci radi neznanosti, (ker se osobje vedno menja) ni prijel nihče ravnateljstva za ušesa in ga pozval na red. Da vozovi električne železnice pri belem dnevu skupaj trčijo in pri tem odvažajo ponesrečence v razne kraje, je tudi poedinim osebam menda v zabavo. In zakaj je v je to? Zato ker se osobje vedno menja, ker ne more nobeden ob tej mizerni plači živeti, a novo osobje se rabi za vožnjo, da zna le v voz skočiti. Vsled teh okolnosti tudi občinstvo simpatizira z uslužbenci, kateri so tudi pokazali, da jim ni zato, da bi še nadalje štrajkah", ampak so vsled obljube Miinza v ponedeljek zopet nastopili službo. Če se bo tem škandaloznim razmeram storilo od kakšne strani konec, smo radovedni, oas bi že bil.
čudne šale si je dovoljeval neki „regnicolo" v Fiumicelu v Fur-laniji. Ta „regnicolo", ki ^ se piše Spartaoo Squadrani, je brzojavil neki Rozi Coldera v kraju Alzate pri Milanu, da potrebuje nujno denar, in sicer 460 lir; na brzojavki se je podpisal   za njenega. sina „Vittorino".
Potem je hodil spraševat, če je prišlo kaj denarja. Materi se je čudno zdelo, da bi sin potreboval denar; tudi jej ni šlo v glavo, zakaj bi br zojavil iz Fiumioela, ko prebiva v Gradišču ob Soči. Poslala je svojega sorodnika poprašal, kaj in kako je. Na to so bili kmalu na jasnem, da je hotel Squadrani oslepariti Caldero. Squadrani je bil obsojen na 3 meseoe v ječo s postom vsak mesec; po prestani kazni ga vrnejo Italiji. Pred sodniki je rekel, da je totel napraviti z brzojavko — šalo!
Pretep v cerkvi. V stolnici v
Pulju so med službo božjo italijanski mladeniči nagajali mladim gospem in dekletom. Zlasti neki Sturm je bil posebno silen. Ko ga je pa starejši gospod Dimio opozoril na nedostojno vedenje, dobil je sirov odgovor, nakar je Sturmu priletela klofuta okrog ušes. Na Dimića so navalili Sturmovi tovariši, proti katerim so se vrgli drugi verniki in nastal je pretep kot v kaki zakotni gostilni. Končno so bili Sturm in tovariši potisnjeni skozi vrata. Seveda bo imelo s stvarjo opraviti sodišče.
Velika nesreča pri podiranju strehe. V Trstu podirajo staro poslopje bivšega parnega mlina v ulici Olmo. Ko so včeraj popoldne začeli podirati streho pod vodstvom pred-delavca Josipa Valušiča in so jo že pol podrli, razsul se je naenkrat Še ostali del z velikanskim ropotom, potegnivŠi za seboj pet delavcev in Valušiča. Takoj so jim šli na pomoč in izvlekli izpod razvalin štiri težko ranjene, dva sta pa skoraj nepoškodovana. Težko ranjeni so: Josip Va-lušiČ, ki ima ves život poln bunk in prask ter zlomljeno desno nad-lehtnico; Josip Gregorič, ki ima zlomljeno rebro: Josip Miklič z raznimi ranami in razpoklinami na pol telesa; Josip Barborič istotako. Vzrok nesreče je pripisati nesrečnemu naključju, ne pa nemarnosti delovodje in podjetnika.
Predrzna tatvina. V trgovino zlatarja Slavoljuba Bulvana v Zagrebu je prišel mlad čedno oblečen človek, ki je zahteval zlatih verižic na ogled, ker hoče eno kupiti. Trgovec je spolnil njegovo zahtevo. Ku-povalcu pa ni ugovarjalo ničesar, zato si je dal predložiti briljantne prstane v izbiro. Med tem je došel v trgovino neki drugi kupovaleo in ko je bil izbiraleo briljantnih prstanov nekaj časa sam, se je odstranil, ne da bi bil kaj kupil. Ko je trgovec pregledal prstane, je takoj opazil, da mu manjka dveh v vrednosti 600 K. Pohitel je za tatom, a tega že ni bilo nikjer. Pozneje je zvedel, da sta bila prstana zastavljena v zastavljalnici za 200 K.
Opeharjeni   škof. Zagrebški
nadškof dr. Posilovič je padel v kremplje potujočemu igralcu Luki Subotiču, ki se mu je predstavil za pravnika Šantiča in njegovega ožjega rojaka ter da je v velikih stiskah, ker je od očeta podedovano posestvo tako zadolženo, da pride na kant. Škof je tej bajki verjel in dal pre-metencu 2000 K, da si opomore. Ker je pa dozdevni ŠantiČ še drugič prišel po podporo, so dognali, kdo je pravzaprav ta nesrečnik, in ga izročili sodišču, ki gu je obsodilo na dve leti ječe. Naš liubljanski škof ni tako darežljiv, zato je pa drugače poskrbel, da je razmetal kupe tisočakov, od česar nima živ krst nobene koristi.
Kap le zadela 601etnega posestnika Alojzija O šolnika iz Kostrivnice pri Litiji, ko se je vračal s semnja v Moravčah domov.
Umor. Posestniku Nikoli Rajskemu v Poljani pri Ivanić Gradu na Hrvaškem so bližnji sosedje nagajali, da se ni mogel posluževati vseh lastninskih pravic. Zato jih je tožil pri sodišču, ki je kmete tudi obsodilo v primerne kazni. Ti so se pa maščevali: Ko je Rajski jezdil skozi vas Šarampovo, kjer so ti kmetje doma, napadli so ga in toliko Časa pretepali, da je izdihnil.
Utonil le v potoku Medija v Dolenji vasi pri Zagorju 501etni čevljar Gregor Pungartnik iz Zagorja. Ali je izvršil samomor, ali se je zgodila nesreča ali hudodelstvo, se ne ve.
Iz Litije« Kovač, ki se je nad Litijo obesil, se je pisal Ivan Kovač in ne Ivan Juh.
Morskega psa so ujeli blizu Zadra v Dalmaciji ribiči, ki so lovili ribe. Dolg je 2 metra. Ko se je za ribami zaletel v mreže, so ribe vse ušle iz njih, divji loveo se je pa ujel.
V MarO Je Skočil oženjen čevljarski pomočnik Ivan Pfeifer v Miksnitzu na Gornjem Štajerskem iz strahu pred nasledki sodne preiskave.
Poskusen samomor. V Mariboru se je zastrupil včeraj 19letni trgovski vajenec Ernest Grileo in sicer iz strahu pred 4 mesečno kaznijo, ki jo je imel nastopiti zaradi tatvine. Slaba vzgoja je fanta pripeljala tako daleč !j
Nagla smrt. V Trstu je zadela kap 601etno Heleno HresariČ, ki je v par trenutkih umrla.
V Trstu je padel 48-letni IvanFurlanič v globo-čino in si zlomil ramo.
V cerkev Jo šel klet &2letni Ivan Vidmar v Trstu. Preklinjal je kot Tolminec. Bil je pijan. Spravili so ga končno v zapor.
Obrekovana učitelllea. 471etni Ivan Stanoars Štajerskega je v Trstu obdolžil gdč. Ivanko S a-b a d i n, učiteljico na slovenski mestni šoli pri Sv. Ivanu, da otrok ni puščala ven na potrebo in nekoč priletel med poukom v Šolo, kjer jo je grdo opsoval. Obsojen je bil na 3 dni zapora.
Izredno debelo šparglje je pridelal baron Bianchi v Rubijah na Goriškem. Sedem špargljev tehta kilogram.
Samomor   Kletnega dečka.
14ietni rokodelski vajeneo M. Jakšič v Zagrebu se je vrgel pod železniški vlak, ki ga je raztrgal. Fantu se je baje prehudo godilo pri mojstru.
S kopiti Jo skoraj stri konj
41etnega dečka Franca Sedmaka v Borštu pri Trstu. Ustrašil se je motociklja.
Planet Venera. Prihodnji mesec bo uživati nenavadno redkost. Planet Venera se bo videl v popolnem sijaju, človek zdravih krepkih oči bo opazil to zvezdo o belem dnevu blizu solnca. Ta pojav je v zvezi z nekimi optičnimi zakoni. Venera se bo namreč zelo približala zemlji in bo stala vprav pred solnčno ploščo, torej med solnoem in zem'jo. Na to točko pride Venera 4. junija. Najlažje jo je najti v meridijanu ob 3°27' popoldne in to 19 stopinj in 20 minut od zenita. Vidi se kot jasna bela majhna točka. Sprva jo je,težko zapaziti, kadar pa jo imaš v očesu, je ni mogoče zgubiti iz njega. Seveda je najboljše, če jo iščeš in opazuješ z daljnogledom.
Pobegnil Je dne 18. t. m. od dela pri zgradbi vojaškega proskrbovalnega skladišča 34 letni prisiljeneo Ivan Mausser. Begunec jo po poklicu trgovski sotrudnik in govori slovensko in nemško.
Izgubljene in najdene reči
Strojni ključavničar Ferdinad Keber je izgubil ni ki j as t o uro s kratko verižico. — Neka dama je izgubila 70 K denarja; neka druga pa zlato brožo, vredno 30 *K. — Gdč. Angela Kovačeva je našla večjo vsoto denarja.
KdO Je lastnik? Policija je nekemu dolgoprstnežu konflskovala poleg drugih reči zimsko Čepico in rokavice, kakršne se rabijo pri sankanju, več papirnatih servet in 11 telovadnih j opice v. Ker je nepridav prišel do navedenih reči gotovo po nepošteni noti, naj se pravi lastnik zglasi čina preje mogoče pri policijskem uradu v I. nadstr., soba št. 3.
„Društvena godba ljubljanska11 k on cer tuje danes zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Društvena godba ljubljanska" k on cer tuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 6., 6., 7., 8. in 9. zvečer.
Delavsko gibanje. Predvčerajšnjim se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Slovencev in 16 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Bad-Gastein 40, na Dunaj 38, v Buda-pešto 14, v Kočevje 25, v Celje, v Ljubljani pa je ostalo 28 Lahov.
Agent Ivan Pfister zdaj v Klet-tenbergu na Vestfalskem vabi potom tirolskih iu drugih listov podjetne poljedelce in obrtnike, ki imajo vsaj kakih 800 K, v neko zdravo in rodovitno deželo, kjer si lahko v kratkem pripore j o do blagostanja in premoženja. Če se potem kdo* povpraša, kje bi to bilo, mu pove, da je ta kraj Patagonija v Argentini j i. Za naše ubožne izselnike pa razmere v tej deželi nikakor niso take, kakor jih barva in opisuje agent Pfister v svojih vabljivih obljubah. Redno se namreč izkaže, da je bilo vse to samo pesek v oči; da se je agent posluževal lažnjivih obljub, da je zvabil izselnike v kraj, kjer so vsled neugodnih razmer izgubili še tisti mali imetek, ki so ga s seboj prinesli.
Strahovita smrt zaradi neprevidnosti. Danes ob polu 7. zjutraj je čul hišnik Lenarčič v Janez Trdinovi ulici nek krik in šel nato pogledat po hiši. Ko je pri kuhinji neke stranke zaduhal neprijeten smrad, je hotel iti v kuhinjo, a je bila zaklenjena. Ko so potem kuhinjo odprli, se jim nudil strašen prizor. Na tleh je ležalo popolnoma nago in silno opeče »no truplo služkinje Frančiške Lipovi-tzeve roj. 1848. 1. v Tržiču in pristojne v Ljubljano. Nesrečna ženska je kuhala na samovarju kavo in ko je prilila v goreč špirit iz pločevinaste posode še drugega, se ji vnel špirit v posodi, katera je eksplodirala. Goreč špirit je brizgnil v Lipovitzevo, na kateri je bila obleka trenotkoma v ognju in je tako uboga ženska zapadla smrti med grozovitimi mukami. Njeno truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Koliko nesreč se je že na ta način pripetilo in kolikokrat
smo že svarili pred te vrste neprevidnostjo, a se ljudje še ne spametujejo. _
Drobne novice.
— Strašni divji lovci. Blizu Weila na VirtenberŠkem so divji lovci napadli višjega gozdarja Wie-demanna ter Živemu odsekali noge in roke. Mož je kmalu umrl v groznih mukah. Zločinoi so pobegnili.
— Zaradi razžaljena veličanstva so zaprli urednika češkega socialističnega časopisa ,Nase obrane1, Pelca. Inkriminirana žalitev je izšla v podlistku.
— Svojega očeta Je ustrelil.
Milijonarja Sterrvja v Njujorku je ustrelil njegov lastni sin, ker se je oče hotel poročiti z mladim dekletom. Sin se je nato tudi sam ustrelil.
— Milijon frankov le pone-veril v Toulonu bankir Drouhin ter pobegnil.
— Civilni adlatus za Bosno
ln Hercegovino baron Benko je šel na dopust, s katerega se ne vrne več na svoje mesto.
— Cesar vendar pride na praško razstavOi a ne bo slavnosti in onoijalnih sprejemov.
— Za železnico Donava-Adrija se je baje doseglo med prizadetimi velesilami popolno sporazumi j en je ter se finančni načrt kmalu v Parizu sklene.
Rožne stvori.
* Izreden spomin. Za dobe Te-mistokla in Aristida je bilo v Atenah okolu 20.000 prebivalcev. Temisto-kel je poznal vsakega Atenca in mu vedel za njegovo ime. — Tudi rimski vojskovodja Julij Cezar je poznal vse svoje vojake. — Filozof Seneka je znal možnost ponoviti 3000 besed v onem redu, kakor so mu jih narekovali. Hugo Dovella je znal na pamet ves »corpus juris«. — Učenjak Scaliger se je v 21 dneh naučil na pamet vsega Homerja, v 4 mesecih pa vsa ohranjena dela grških pesnikov. — Nemški filozof Leibniz je znal še na starost celega Virgilija. Knjižničar Magliabechi je živel v Florenei v 17. stoletju. Znal je na pamet imela vseh dosedaj poznanih pisateljev, njihovo domovino, in vsebino njihovih spisov. Na izust je znal povedati stran, poglavje ali paragraf, kje se o kakem predmetu govori. Imel je veliko knjižnico, ki jo je poklonil mestu Florenei. Neki učenjak mu je dal svoj rokopis, da ga prečita. Po dveh mesecih je dejal Magliabeehiju, ki mu je bil rokopis že dal nazaj, da je rokopis izgubil. Nu Magliabechi mu je na pamet povedal vso vsebino tega rokopisa. — Anglež Tox je znal na pamet vse sv. pismo. — Za pok. nadvojvoda Alberta se je vedelo, da je poznal vse Hrvate graničarje, ki so služili pod njim v Italiji.
* Prebivalstvo Hrvaške in Slavonije je znašalo koncem leta 1906. 2,592.969 duš. Od teh jih je bilo v županiji ličko - krbavski 216.934, v modruško-reški 233.746, v zagrebški 511.865, v varaždinski 284.641, v be-lovarsko-križevački 330.926, v požeški 255.046, v virovitiški 237.752 in v sremski 369.353. Zagreb ima 72.895 prebivalcev, Varaždin 13.353, Osek 27.082, Zemun 16.388.
* Električno razsvetljenje slapov. Znamenite slapove pri Jajcu v Bosni so električno razsvetlili. Reflektor je postavljen v posebnem paviljonu nasproti slapovom in ima moč 1900 amperov ter je opremljen z raznovrstnim barvauim steklom. S remikanjem reflektorja je mogoče razsvetliti vse slapove. Efekt je veličasten in očarljiv.
* Važen svetovni dogodek — nova oblika Viljemovih brk! Kakor poroča berolinska »Tagliche Rundschau«, je nemški cesar dal svojim brkam novo obliko. Odrekel se je namreč visoko gor navitim konicam in nosi sedaj brke, navite vodoravno. List ve celo poročati, da sta pristriženi konici brk sicer še obrnjeni malce navzgor, ampak le v jako topem kotu; koliko stopinj iznaša kot, ne zna pa še povedati. O vzroku te epohalne reforme Viljemovih brk pa poroča neka korespondenca sledeče: Ob prižiganju cigarete si je cesar zasmodil levo konico svojih najvišjih brk, zaradi česar je morala po zakonih simetrije postati tudi desna konica žrtev brivčevih škarij. Sila pač kola lomi. Soproga cesarica da je bila kar navdušena na novi obliki brk njegovega veličanstva. »On« se je dal — niti ni treba omenjati — že fotografirati z reformnimi brkami. — Svetovne brzojavne žice poročajo širom sveta to senzacionalno vest. Seve, da ne bo manjkalo občudovalcev in posnemalcev reformiranih najvišjih brk; romantičnim konservativcem pa se bo Viljem z vodoravnimi — bognedaj morda z ogrskim biksom namazanimi — brkami vkljub rečenemu »topemu kotu« zdel kakor Benetke  brez Kampanila. —
Kateri Jeremijaš pa naj sedaj ope va obup  fabrikatov brkovzpenjaea: »Es ist ereicht!«!! — Šalo na stran: dogodek je politiške  in ekonomiske važnosti!
* Dober odgovor. O glasovi tem matematiku Steinerju, ki je svoj čas deloval v Berolinu, se pripoveduje naslednje: Začetkoma je šlo Steinerju v Berolinu slabo in moral se je prebiti s privatnim poučevanjem, če je hotel živeti. Njegova slava je pa rastla in leta 1834. je že bil profesor na berolinski univerzi in član akade mije. Bil je rojen Švicar, sin kmečke rodbine ter je v mladosti pasel kra ve. Ko je bil nekoč povabljen na dvor, sedel mu je nasproti visok do stojanstvenik, napihnjena prevzetnost, kateremu je bila Steinerjeva navzočnost skrajno neljuba in zoper-na. Da bi ga jezil, ga je vprašal čez mizo: »Povejte mi, gospod profesor, ali je res, da ste kot deček pasli krave na paši?« »Da, ekscelenca,« je odvrnil učenjak čisto mirnega obraza, »in od tistega časa imam neprecen Ijiv dar, da vsako govedo spoznam že od daleč.« Dostojanstveniku se je po-besil nos in nič več mu ni prišlo na misel ščipati profesorja.
* Pot do bogastva. Pot do bogastva je vsakemu odprt. Treba je samo znati, kako se mora po njem hoditi. Oui, kateri so ga prehodili, ne prikrivajo navadno svojih skušenj. Oni nam te skušnje izrekajo v sledečih izrekih, kateri nas gotovo pripeljejo na pravi pot. Št eden je je vir bogastva.    Anglež   Cobden pravi: Kvet se deli v dva dela: eni, ki hranijo, drugi, raztrošajo. Vse hiše, vsi mlini, vsi mostovi, vse ladje, vse železnice na tem svetu, vsa velika dela, katera so   ustvarila   civilizacijo in srečo naprednih narodov — vse to so dela onih, kateri so štedili, dočim so oni, kateri so tratili, postali njihovi sužnji. — Jon Lubbock pravi: Samo s tem namenom štedi t i, da se denar grmadi, je slabo; hraniti, da si človek varuje neodvisnost, to je modro in pravično. Štednja je vir neodvisnosti in slobode. — Pravila štednje. Amerikance B. Franklin svetuje: Da ima čiovek zmeraj nekaj denarja v svojem žepu, se je treba tako ravnati: 1. Naj ti bodeta poštenje in delo vedno   neločljiva   tovariša v življenju. 12. Potrosi dnevno četudi samo en krajcar manj kot znaša tvoj čisti dohodek. Ako bodeš tako delal, se bo jel prazen žep polagoma polniti, tvoji upniki te ne bodo stiskali in nesreče te ne bodo mučile. — Jon Lubbock ravi:   Imej zmeraj knjižico za izdatke, zapisuj si vse izdatke in pazi na nje. Ne pravim, da je treba navesti tudi najmanjšo malenkost, toda znaj in pomni dobro vsak svoj izdatek, vse kar porabiš  in  kar kupiš. Človek, kateri zmeraj zna, kar ima v žepu in kateri pomni cene, po katerih kupuje, ne bo nikdar po nepotrebnem  zapravljal  denarja. Deset zapovedi odJeffersona.Tomaž Jeffer-son je bil kakor njegov veliki rojak R. Franklin posebno  praktičen človek.  Zapustil je kot deset zapovedi teh 10 svetov Amerikancem:   1. Ne odlagaj na  jutri,   kar moreš danes zvršiti.  2. Ne trati nikoli denarja, dokler ga nisi zaslužil.  3. Ne kupuj nikoli ničesar nepotrebnega z izgovorom, da je poceni. 4. Ne pritožuj se nikoli, da nisi dovolj jedel. 5. Delo, katero ljubiš, te ne bo nikoli utrudilo. 6. Ne zahtevaj od drugega, da ti izvrši delo, katero lahko sam zgotoviš.  7.  Domišljavost  in  oholost je hujša kot glad in žeja. 8. Začni vsako stvar od začetka. 9. Čuvaj se skrbi in žalosti,  katero si samo domisli u ješ, a katere v resnici ni. Štej do deset poprej, kakor hočeš kaj povedati, kadar si nezadovoljen, a štej do stotine prej, ko hočeš kaj izgovoriti, kadar si jezen in razjarjen. — Sveti Carnegjevi.   Delaj   brez  počitka, a štedi od prvega koraka. Pregleduj svoje knjige in napravi vsak dan bilanco. Delaj hitro in odločno. Zmeraj moraš znati kar hočeš.
* Posebne vrste ura. V neki gostilni niso imeli ure. Ko je nekoč neki gost vprašal gostilničarko, zakaj nimajo ure, mu je ta odvrnila: »Pri nas ne rabimo nobene ure, ker že itak vem, koliko je. Ob 7. zvečer pride gospod profesor; kadar zahteva drugi vrček piva, je 8. Nato igra z doktorjem, krojačem, čevljarjem in ključavničarjem na karte; ob pol 9. se prvikrat skrega. Ob 9. pride že druga družba in igra; skrega se ob polu 10. Ob 10. se vname splošen prepir, tako da se začne ob polu 11. pretep vsenavskriž in da pride ob 11. policija, ki pomeče goste na cesto. To je moja ura, na katere točnost se lahko vsak večer zanesem.« Upati je, da ima idilična gostilna tudi čez dan prizore in dogodke, po katerih domači vedo, koliko je ura.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Telefonska In bnojauna poročilu
Jubilejni sprevod otrok.
.Dunaj, 21. maja. Danes so priredili jubilejni sprevod dunajskih šolskih otrok. V sprevodu je bilo 82.000 otrok. Izmed teh se je onesvestilo 1150. Rešilno društvo je 30 otrok moralo prepeljati na dom, ker se je bilo pri njih bati najhujšega.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 21. maja. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o maloruskem nujnem predlogu glede neredov pri galiških deželnozbor skih volitvah. Govorila sta oba glav na govornika. Prihodnja seja bo jutri.
Sporazum ljenje med avstrijsko in ogrsko vlado.
Dunaj, 21. maja. Iz verodostojnega vira javljajo, da se je med oho jestranskima vladama doseglo popolno sporazumi j en je. Madžari so se vdali. Plače oficirjem se zvišajo že s 1. julijem. Termin za zasedanje delegacij se še ni določil.
Mir na vseučilišču.
Dunaj, 21. maja. Na univerzi in na tehniki je bil danes popolen mir. Dijaštvo je priredilo rektorju Eb-nerju burne ovacije.
Cesarjev obisk praške razstave.
Praga, 21. maja. Cesar pride semkaj 18. junija in ostane tu dva dni. Iz Prage se pelje direktno v Išl.
Izstop iz katoliške cerkve.
Brno, 21. maja. Šestdeset tehnikov je prijavilo svoj izstop iz katoliške cerkve.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 21. maja. »Magvar Orszag« javlja, da predloži vlada parlamentu načrt volilne reforme meseca septembra. Sredi meseca septembra bodo t ml i sklieane delegacije.
Zopet vojaška zarota na Ruskem. Petrograd, 21. maja.   Med posadko v Kremeneugu je bila odkrita revolucionarna   zarota. Aretovanih je bilo več vojakov in en civilist.
Sprejem avstrijskih  slovanskih poslancev v Petrogradu.
Petrograd, 21. maja. Za sprejem avstrijskih slovanskih poslancev se delajo velike priprave. Kolodvor bo ves okrašen. Posebna deputacija se bo peljala poslancem naproti in jih spremljala do Petrograda. V deputaciji bo tudi general Volodimirov. Poslanci bodo sprejeti od ministrskega predsednika Stolipina, če jih bo srejel v avdijenci tudi car Nikolaj, še ni gotovo.
Pretilna pisma Hardenu. Berolin, 21. maja. Maksimilijan Harden dobiva vsak dan grozilna pisma, v katerem se mu grozi z umorom, ako bo nadaljeval kampanjo proti knezu Eulenburgu. Baje izvirajo vsa ta pisma iz najbližje okolice Eulenburgove.
Gospodarstvo.
vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji.
I., TVippllngerstrasse Nt. 30.
V I. četrtletju 1908 je bilo vloženih 5562 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 5,884.000'—, izmed katerih je bilo izdanih 5887 polic za zavarovalno vsoto K 4,708.000—.
V I. četrtletja 1908 zapadle zavarovalne premije in pristojbine kakor tudi kapitalne obresti so zna&ale okroglo K 1,610.000. — Zapadla plačila pa K 648.000.
Od obstanka zavoda se je izplačalo K 64,340.000 18 7
Police „Janu8a" so po petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvoboja ah pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje, in plača zapadlo za var. vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije.
Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema
Filijalka „Janusa" za Štajersko, Koroško in Kranjsko
v Gradcu, Meuthorgosse 47. Jonusliof.
Parket in lino le i ohranja eleganten, trajen in ki se da umivati izza 1 1901 sijajno pohvaljena Hrlilo" oljnato
IftLIilllC Poraba preprosta In varčna. Steklenica po 3 K in 1 70 K povsod naprodaj. Edini izdelovalec i Lonnz & Comp., Htb na (tekem. 1810 1
7m
Se dobi povsod I
neobhodno potrebno zobna Crenft
vzdržuje zobe diete, bele In zdreve.
• 0
Borzna poročila.
LJnN|anska „Kreditna banka v LJubljani'1.
Uradni kani dan. kom 21. maja 1908,
•
¥Tj% majska rotita. • • $
4*2a/0 srebrna ronim   • • *
•»/, avatr. kronska rosta, •
S4%    9   zlata       ■   t •
S*?, ogrska kronska fojsm • posojilo del. Krsjffmf «V/. posojilo mesta
ViJi\ bos.-hera. Ali
posojilo 10OV . ¥L so&ka del. balili
Vfa ist pisma W
hipotečne banici . . 4*U% oeit. kom. i. *. s
to°/0 pf, . . • & j
4VA tast pisma lMW
hranilnice. . . %* 4*///. zast pisma o«, csom
del. hranilnic*. . * 4V/. «• P«s. ogr. hip, ml 4l/,°/o obl. ogr. lokalnih §#
leznic d. dr. . . • 4V//o *bl. češke ind. bank* 4*f0 prior. lok. iolsi. Trtn>
Poreč......
4-/« prior, dolenjskih tat. . *>U prior. jut. žel. ku 4Vi7. avstr. poa. za *
• Srečke.
Srečko od 1. 1860*/. • • # »    Od 1. 1864 .  .  . \ 9    tizske.  .  • m p i zem. kred. 1. ettHP II.
ograde srbske „    tursko.  . . Basilika eročko
• ! I
♦ • t
•  t 0
• *
• e
• e
Kreditne ,
Inomoške 9
Krakovske 9
Ljubljansko ,
Avstr. rdeč. križa 9
Ogr.    n     n 9
Rudolfove 9
Salcburške   * .
Dunajske kom. ,
Meta*
Južne Železnice.....
bržavne železnico • • t • Avstr.-ogrske bančno dola.. Avstr. kreditne banko . • Ogrske » , . . Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brfta) Alpinske montan . . • e Praške žel. ind. dr.   .  . •
Rim a-M uran yi.....
Trboveljske prem. družbo • Avstr. orožne tovr. družbo Češke sladkorno družbe
Vata*
C kr. cekin 30 franki . JO marke • tovereigns.
# #
ki bankovd
i
• • 1111
c* . . o • a
' J 8 m
	■Ufo
9725	97-45
9920	99-40
97 40	9760
116 55	116 75
9360	93 80
11145	11165
9750	9850
10010	101-.0
9920	100 20
9880	9980
97 96	98 25
9795	9835
9975	10075
102 50	103 50
98 60	99 50
98 25	99-25
9850	99-50
98-	99-
99 75	10075
99.90	_•
9820	99 20
290 15	292<5
9910	10010
21550	219 50
262 50	26650
14510	14910
274 75	280 75
265 —	27 •—
244 50	250 50
103 50	109-50
187 75	188 75
21-	23 —
458'-	468*-
108 —	118 —
113 —	123 —
6250	68 50
5065	54 65
27 75	2975
68-—	72 —
112 —	122 —
498 50	50850
134-25	135 25
694 —	695 —
1730 —	1739 —
632-50	633 50
751-	752 —
238-	239 —
710 —	714 —
651—	652 —
2622-—	2632*-
555 90	556 90
278 —	282 —
551-—	555 —
170*—	172 —
1135	11 39
19-12	1915
23 531	23 57
23 96	2404
117-60	11780
95-50;	9565
251 25 252 25	
4-80,	5 —
Žitne
cene v Budimpešti.
Dne 21. maja 1908. Termin
Pšenica za maj . ... za 50 kg K 11*06 Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg K
Rž   za maj......za 50 kg K
Koruza za maj . . . . za 50 kg K Koruza za julij . . . . za 5C kg K Oves   za maj  .  .  .  .  za 50 kg K
Mirisifjtfo
10 vin. ceneje.
9 97 867 648 655 6-68
Sata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
8002 - 50.
rilo za sobe
Izdeluje:
0. Seydl
Stritarjevo ulico 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostro va. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Sevdlin1-. 5
1792
Cesarski svetnik Evgen Outtmail
naznanja bolesti poln v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njegov is krenoljubijani brat, gospod
Emil Guttman
upravni svetnik v. p. c. kr gozdarskega  in državnega posestva ravnateljstva
dne 20. t. m. v Gorici preminul.
Pogreb pokojnika se vrši v petek, dne 22. t. m. ob Va5- uri popoldne z ljubljanskega južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, kjer se polože zemeljski ostanki v lastni grob k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Gorici in v Ljubljani.
Preminulega priporočamo v pobožen spomin in molitev.
V Ljubljani, 21. maja 1908.
Posebne osmrtnice se ne bodo izdale.
Tužnim srcem naznanja gospa Ivana Pokom roj. Skalo v svojem
in v imenu svojih ljubih otrok France in Banica in vseh drugih sorodnikov, vseh sorodnikov, vsem znancem in prijateljem zelo žalostno vest, da je preljubi, nepozabni soprog, oče, gospod 1808
Jgnac Pokora
c. kr. gimnazijski profesor VII. čin. razreda
po kratki težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v sredo, dne 20. maj-nika 1908 ob polu 10. uri dopoldne v 53. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Telesni ostanki dragega pokojnika se bodo v petek, dne 22. t m. ob polu 5. uri popoldne pri hiši smrti, Gosposke ulice 58 slovesno blagoslovili, spremili h glavnemu kolodvoru in v Ljubljano prepeljali ter tamkaj v soboto, dne 23. maja ob 3. uri popoldne po zopetni blagoslovitvi v rodbinskem grobu k zadnjemu počitku položili.
Sv. maša za rajnega bo v torek, dne 26. t. m. v stolni in mestno-župnijski cerkvi.
V Mariboru, 20. maja 1908.
Meteorološko porotno.
Viiina nad morjem 206. Srednji zračni tlak 786-0
FRANCU JOZEFOVA
GRENKAVODA"
IOOVAJAJ0CE Sfi£D5IV0
Za lOSBO trgovino (direktno v Italijo) ki daje  15—20 tisoč  kron Čistega dobička na leto, se Išće
kompanjon
8 M—40 tisoč K gotovega denarji ki bi lahko tudi sam sodeloval vs^ 3 ure na dan. I8O9J Resne ponudbe pod nlesna trga, vina11 na uprav. „Slov. Narodau.
maja j	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	26 i S H 2	Vetrovi	Nebo
20	9. zv.	739 7	20-9	sr. jzahod	oblačno
21. *	7. zj. 2. pop.	740-3 7381	162 267	sr. jvzh. Si. vzjvzh	jasno del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 2r0 , norm. 14-6". Padavina v 24 urah 0 0°.
za veliko delo se takoi spreime.
Pavel Vrtačnik 18,9
Kolodvorske ulice 26, Ljubljana.
za stavbna dela
sprejme takoj
H. GosoId, mizar na Bleda
1821—1
Popolna hišna
oprava m
se zaradi odpotovanja proda takoj • Ogleda se lahko v Novem Vod-matu it 107. 1322
Proda se takoj
1912-1
šivalni jtrol
za čevljarje (tvrdka Singer). Stroj je nov, na cilinder. Cena ugodna.
Dragotin Repe, Bled.
Proda se tri leto staro
20 minut od sredine
^Vl^^^V    mesta Ljubljane. Ob-
I Al stoji iz 4 sob, 3 ku-AftlVM   n1njf 3 snp.mb, 1
kleti, pralnice in dobro idooe trgovino z mešanim blagom ter nekoliko VTta. 1813-1
Ivan Vogelnik
Rožna dolina itev. 170 (Vič).
samostojen, se sprejme v stalno delo pri Antonu Jo&tu, kleparskem moj. stru v Domžalah. i8iu:
mr Razprodaja.
4 pare čevljev za 7 kri
Ker sem kupil ogromno množino obuval bom samo kratek čas oddajal po silno nizki ceni-2 para molkih in 2 para ženskih čevljev na trakove s krepko zbitimi, močnimi tiBnja tirni podplati s posebno finip usojatim obsitjetn veleeleg., najnovejše oblike, in močne. Velikost po cm ali številkah. Vsi stirje pari stanejo asmo 7 K. Razpošiljanje po povzetja. Zamena dovoljena, tndi denar brez neprilik nazaj
D. Ressler, Krakov 95/120.
1820
Sprejmejo se takoj
V ■    bi • ■
miliš m
Kje, pove uprav. „Slovenskega Naroda". 1818
Sprejme se takoj sli pozneje proti
sedanjemu zglašenju
notarski kandidat
ali v notarskem poslovanju izvežban solioitator v pisarno notarja Jakobi Kogela v Ložu. 1800-2
Ponudbe z napovedjo prakse direktno do 30 L m
Hiša
v najboljšem stanju, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti, podstrehe in drvarnice,
fMF"   se odda ~WS
s hišno In kuhinjsko opravo vred
—  za letoviške, -
ali pa tudi brez pohištvene oprave
■v xi. a 3 e m..
Ker se nahajajo v bližini tovarne, bi bila hiša tudi za vsako obrt pripravna.
Natančnejša pojasnila in vse drugo pod „HiSa blizu Kamnika" na upr. „Slov. Naroda**. 1751—3
JCajboljše
: Israoajslsie domače :
salame
se prodajajo
v delikatesni trgovini pri
J. Buzzolini
LJubljano, Stritarjeve ulice. Tovarna salam.
Razpošilja so na po najnižji ceni.
vse kraje
1758-5
VABILO
na
vrtno veselico
katera bode
1814
v nedeljo, dne 24. maja 1908
u restauraciji »pri JESIHU" v Medvodah.
Svirala bodo Društvena godba z Gortčan. Začetek ob 3. pop. Vstopnina 40 v, dame proste.
V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedeljo, 31. mala.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
MATEVŽ PETERNEL. restavrater.
I
■
7935
82
Strojepisca
f prejme takoj notar Hudovernlk f Ljubljani. Stenografi imajo prednost. 1807-1
novinoa ali pa abaolviranega lariata« ki se hoče posvetiti notarijatu, aprolaio notar v L|nbl|anL 18O6-1 Ponudbe naj se pošljejo uprav.
„Slov. Naroda**.
Županstvo v Ajdovščini raspisuje službo
1816—1
občinskega tajnika
z letno plačo 800 K.
Opozarja se, da je v AjdovScini oddati tudi
tajništvo hranilnice in posojilnice ter okrajne ■   '  bolniške blagajne :
z letno remuneracijo približnih 1409 K. — Za ta dva zadnja posla se zahteva primerna varščina. Zanesljiva in zmožna oseba opravljala bi lahko vse tri službe, kar bi jej neslo prislužka približno 2200 K na leto.
Kolekovane prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se do-pošljejo na županstvo v AjdovScini do 1. Junija t. 1.
Županstvo v Ajdovščini.
Idi
„Zeleni hrib"!
Vljudno naznanjava, da sva s 1. ma|nikom prevzela ^
l restavracijo no Zelenem hribu l
ter se priporočava si. občinstvu, osobito pa cenj. društvom za priredbo vrtnih veselic- 1764—3 Dobilo se bode vedno pristno vino in svete pivo. Dalje izborna kava, ter vsak čas mrzla in gorka ledila! surovo maslo, salamo itd. Postrežba točna in solidna.
Vrt je izredno lep, hladen, nepraŠen. — Na razpolago je tudi kegljišče in gugalnica. Tore] na „Zeleni hrib"
Priporočava se za mnogobrojen obisk
Anton in Fnnl Urnnknr.
s
o
3
o
i
Narodna knjigarno
v £]ubljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
6oeseee«eoe*
O) v
j lo. Cankar: Alel Iz Razora. f
1 Ta povest iz narodnega življenja je vele-
6 zanimiva in spada med najboliša dela
{ tega pisatelja. Broš. K 15 J, vez. K 2'60; Y po posti 20 v več.
Ioan Lah: Vaška kronika.
i
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 1*70. vez. K 2*70, po pošti 2 I v več.
i
Ljubljanski Zuon.
Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti Se naslednje letnike: 1901, 1908, 19 B, 1904, 1JC6, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9*20.
l i
Fr.Lioič: Strahovale! dveh kron.
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
Vili. zvezkih so zbraui najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se ie s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo dragih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega s o a nika. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. p* Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tngomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po posti 20 v več.
Dr. Jos. UošnJaK: Zbrani dramatični m pripovedni spisi.
O. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. m. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po poŠti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odru najlepše uspehe. Ve« čisti dobiček je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda.
Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slo-t venski pomorski roparji znamenito vlogo. I  2 zvezka. Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več.
«frv^*as*&*^&**3&**?^
* * * Korlstkn.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem časn.  Broš. 80 v, po pošti 20 v več.
i H. Klrchsteiser: Pod spoji    oednlm pečatom.
Ta roman iz duhovskoga življenja odkriva skrivnosti iz žnpniŠČ in duhovskoga stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. BroŠ. oba K 4 60, po posti 40 v več.
Zbirka znamenitih povesti. i
i. j
= itiri ruske slike. = \
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih po ves ti c, ki so jih spisali Gorkij, Čehov in Turgenjev.
Novi obrtni red. 1
Slov. izdaja. 1 K, po poŠti 1 K 10 v.
I   Novi vinski zskofii
Drojotln Jesenko -Doksoo: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je ha velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile Izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, U jo je zapustil Jesenko. Ves. izvod ve(}a 8 K, s pošto 20 v več.
ki ga  mora  imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kav ar nar, vsak vinotršec injvssk vinogradnik.
Cena 70     ■ pošto 80 v.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 50 v, ■ pošto 60 v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. Cena 30 v, s pošto 41 v.
Avtom, pasti na veliko.
Zrn asaslsrasfte A. 8—, M Miši fi. 110 Ujame as jih brez nadzorstva v eni no* do 40, duha ne oetane, nastavlja se samo „Eellpse", past sm šsurhe, kj lih
ujame v eni noči na tisoče Stane 11. i i J. Povsod najbolji uspeh. Bazposijapo po vse tj a
J. Sebullir, Dunaj II.KunbiiiffittU 30
Premnogo zahval in priznanj 1971—10
Sin novo hita
tik cerkve v Dravllan pri Ljaollaml,
s hlevom, podom, vrtom itd. ae proda is proste roke. 1750—3 Več pove lastnik v Dravljah it 50. pri Ljubljani.
Blagajne,
proti požaru in vlomu, Joi" pisalni stroji, ameriiko po-hiitvo xa pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bećko skladište
blagajna,   delničarsko društvo
Zagreb, Hioa 22. 84*4-9--
Gostilna
a koncesijo na prometnem kra u v mesta se vzame ¥ najeen 1787—2
Ponudbe pod „gostil uprav. „Slov. Naroda**.
Ji
na
Zaradi družinskih razmer  ao takoj
odda ¥ najem     1790 2
prodajalna
z blagom vred, ali tudi brez blaga.
Natančneje se izve pri uprav-ništvu „Slov. Naroda".
Kostanjevih dreues
nekaj sto in tudi smrekovih debel
se odda 10 minut od dežel, ceste in 2 uri od postaje Straža-Toplice no Dolenjskem Kupec mora priti osebno, ker se more prodajati samo na kose.
Vprašanja: Andrej Petschauer, Stara iaga, posta Čermošnice ¥la
Toplice. 1785—2
Št. 17277.
1783—2
Razglas.
Občinski svet ljubljanski je dovolil za letos 1140 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih skrofuloznib Otrok v starosti 6 do 12 let ¥ morsko kopel ¥ Gradeža
Magistrat oznanja to s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati
do 5. junija 1908
in v njih posebno naznanjati, ali bode bolnega otroka spremljal kdo doma Čin sam do Tržiča ali ga bode treba tja poslati z najetim spremljevalcem.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 16. maja 1908.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo [samo v naših prodajalni cah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte ae premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi a tem, da merijo na ime 01X012 spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, star našita alvalnlli »trejev me dajemo prepre-dajaleem, amftaJi Jih aaml pr«4aJamo obelnstiu na-►•1. 1026 18
SINGER Co.
deldilnjln&i n Slidn rtnlt
Podružnica:
Kočevje, Glavni trt 1L
0 najem ae da takoj
.Hotel STEMARJE'
v Škofii toki
Hotel je popolnoma prenovljen in opremljen z električno razsvetljavo in vodovodom. V hotelu sta dve ¥ oliki gostilniški aobi, aalon9 veranda in 12 aob za tujce.. Pred hišo je velik, lep senčnat vit. Kopel v hiši. 1702 -8
Natančnejše informacije in pogoie daje lastnik, Franc Dolenc, lesni trgovec ¥ Stari Loki pri Školji LokL
A 127/8/4
1803—2
V zapuščinski zadevi g. Ivane Jeglič se na predlog dednih udeležencev dovoljuje
prostovoljna sodno lovno prodaja
v zapuščino spadajočih premičnin in sicer: prodajalniške oprave, špecerijskega blaga, vinske posode, starih vozov, nahajajočih se na Selu prt Žerovnici
V to svrho se določa narok na licu mesta na Selu prt Zerov-niol ŠtO¥. 16 na dan
25. maja 1908, ob 9. uri dopoldne. C. kr. .okrajna sodnija v Radovljici odd. L,
dne 11. maja 1908.
Oeo. kr. avotrljoke    fj^pf     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dno is L|nklfaae las. seLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, e. kr. drž. žeL, Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-uolje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 26 pred poldne. Osebni vlak v smeri: •czenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
II-38 predpoidne. Osebni vlak v smeri: icsenice, Trbiž, Beljak inž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
i-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 40 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenlce, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žet, Beljak, (čez Pod--oačico) Celovec, Praga.
7-io zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, <udolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, iroiž, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. šel., Trst drž. žet, Beljak juž. žet, (čez Podrožčico).
Odhod Is Mnkljans dri, kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7io t veder. Osebni vlak v Kamnik I0-3O ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo oo nedeljah In praznikih.)
1. maja 1908. leta.
Oofcod v Ljubilano las. isLi
6 56 zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka lui žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8*3 £ zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže Toplic, Rodolfovega, Grosuplja.
n-22 predpoidne. Osebni vlak Iz Prage Celovca, Beljaka juž. žet, čez Podrožčicr in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice drž. žet, Trsti drl žel. Jesenic.
6 5o zvečer. Oseb. vlak iz P-age, Celovca Beljaka (Čez Podrožčico) lesenlc
8 37 zvooer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 z veder. Osebni vlak iz Beljaka juž žet, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žet Gorice drž. žel. lese ni c
H-50 ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst. drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Dohod v Llnslfaao ari. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnik? 6 io zvooer. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Saa ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednji ■ tvropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn,
Tega uči nasa 64 strani obsežna ilustrovana
|Elcktro-l)itQlizcr|
Priporočamo zato vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nenoinoit, nevrantenlja, re vmatlicni, bolezni v kriz u Iza zselodlesae Iza ere ves za e težave, arena slabost, ohromelosti Itd. Iza oslabelosti vseh vrst naj se takoj obrne na nas in kdor pošlje adolaj stojeel kapon, dobi takoj našo   gori   navedeno   brošuro  v   zaprti kuverti
Premnoga zahvalna pisma potrjujejo p res i j aj no velike in senzacionalne uspehe našega zdravilnega načina. 1815
- ZAHVALNO PISMO. -
G. Barel o rta, pismonoša v dt VIdn a. d. Trlesting piše 14. aprila 1908: V prijetnem položaju sem, Vam, veleče n j e«i gospod doktor naznaniti, da sem z
„Ilektro-Vltallzerjsm-4 popolnoma rešen nevrastenl|e. Vaš aparat mi je služil,
kakor bi si nikdar sanjal ne bil, ker sem vendar prej poskusil vse mogoče pomočke, ne da bi bil z njimi dosegel le najmanjši uspeh in sem že obupa val, da ne bom svojega trpljenja sploh nikdar več rešen. Sedaj pa ko sem se sam o veliki zdravilni moči lvElektr^VltsllzeriaM v takih slučajih prepričal, bodem ta lekoviti aparat priporočal vsem bolnim, ki jih je napadla nevrastenlja, ker lahko mirne duše trdim, da ako odreče celo medicina, pomaga pri takih bolesti a gotovo „ElesL-Vitalizer".
EleRtroteropertlika ordinacija,
naj K., Keuer fflarkt 14 I. mmmmtr. mM. «1.
1 Zjinoa sa SrtxplaC«o kajlgo.   21 • /v-1«™.
' Elektroterapevtiškaordinacija na Dunaju I., NeuerMarkt 14,!., odd. 61.
Prosim, pošljite mi knjigo »Oaiprava O mosternl elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
JVtoška oblaka od 4 gld. naprtj. Daška oblaka od 2 „ „ Otroška oblaka od 1  „ „
..Ansieško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev« 5.
Vprtrot Qlll7QTIP v ognju pocinkane ilftaste ple-VCtaial  Olia\ailw tenlne posebno pripravne za
ograditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveenlo Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fazanarlje, ptlčnlko in klotko, najboljšo žičevjo za IgraliSča lavvn- tennlaa, do treh metrov šlrokoetl v zalogi, za Rabhzeve stene,Mcnlrjeve graabe itd. Itd. Itd Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljam! in iz različno debele žice, ki se šele po spletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane Žice napravljene pletenine. Tudi bodočo žloo za ograjo v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter de Schrantz d. d.
o sita rabo      tna Donajn, Mariahill klobučevis. blago ^ i  in v Pragi-Bubna.
tvornice in
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva ae po vseh votlih trgovinah za ielerniuo.
piallteta z pat+ntni maeltl j Iz DOfinbsnr železna plorrvlnr.
1C87-9
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novaković
Telefon it 244. 1^jtJLt>l jatia Tatofoa it 244.
Lastniki vinogradov na otoku Brača in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak« slivovko itd.
po primernih cenah. 910 21
Ceniki in vzorci poštnino prosto.
Velik promet! Nizke cene!
Dobro blago!
tflFtin S Uf II Vas 8tane' da zahtevate moj novi ravnokar izišli veliki stUIIIU J Vlile cenik, katerega pošljem zastonj in poStnine prosto.
POZOR torej pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrnine! Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo tvrdko, kjer bo gotovo najbolje postrežen. — Tinarn ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih nr, verižie, obeskov, okrsekov, zapestnic, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnim i kamni,
vseh vrst budilk, stenskih in salonskih nr, blago Iz Uno srebra
1748   itd., vse zaradi prevelike zaloge po konkurenčnih oenah.j 2
s •
Velika izbira prlpraunili. krasnih birmanskih dam
s s
Nlkolnaste uro od gld 1 90 do 12-—- Srebrno uro od gld. 3-00 do SO-—. Zlato uro od gld. 12 — do 500- . 8rebrne verllloo od gld. — 'OO do 20-—: __- Zlate verižice od gld. IO-— do 250'—.---
Priporoča se s spoštovanjem
RSUTTNER
nror In trgovec
Ljubljana
Mestni trg.
Gostilna
v sUntlJl it M pH Novaaa mestu se takol       v nalosi.       1735 3
Več se isve pri lastniku ravnotam.
Dobro obranien
klavir
: se zaradi preselitve oon6 proda. : Vpraia naj se v restavracij Braizer 1757-3
Službo
trg. pomočnika m skladiščarja
pri kaki večji tvrdki lito izobražen saiadeniĆ, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika, Vstop po binkoštnib praznikih. 1780-2 Ponudbe pod „poitenoet" posto roatanto Jaeesloe-fužine-
Letovišče Ml"
onkral savskoga mostn ob obalih Krke la Sovo.
Moderno urejen hotel, izvrstna kuhura, vedno sveže pl«0 in najboljši blzeljanec
Na razpolago so večja in manjša stanovanja s kuhinjo kakor tudi popolnoma saeblovane in separirane sobe.
V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče s 18-20° n. toplo VOtlO. Oni, ki ljubijo vesl|anie v ćolnićkih in plavael dobijo tukaj prijetno zabavo.
Četrt ure oddaljena je znana akrato-
tarssa „Ćateike toplice" s 40° n. vročimi kopelnU.
Prijetni Izleti, krasni Izprehodl po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu.
Ugodna železniška zveza s Gradcem, LJubljano In Zagrebom. Omalbaa in drugi ▼OSOvi za osebni promer med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič« vedno na razpolago.
Cene sob ozir. stanovanj, jedil, pijač in
kopaliča so |ako nizke.
Ker je bilo letovišče že lansko leto is> vrstso obiskano, se opozarja si. občinstvo, da dotični ki, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. 1635—7
Vsa natančnejša pojasnila daje
Posojilnica v Brežicah.
V najem se oddaja
t Novem mestu na glavnem trgu
• t     sr v
i], in l
io aad 50 let stara dobro vpeljana
trgovina
prejšnjega lastnika A. G-uština s dvema velikima portaioma, zraven več prostornih sMitaMji in obokanih kleti Z električno razsvetljavo in vso opravo, eventualno se tudi vse posestvo proda. 1737—3
Hiša je na najlepšem prostoru in ima dvo veliki stanovanji s vso pripravo, tudi se zameni z lepim posestvom na deželi.
Natančna pojasnila pri lastnikih Kopno Jc Paučić v Rudolfovenv
?
OddafO 80 za takoj ali pozneje
lepi lokali
za; odvetniško sli sil trgovinske pisarne Nadalje
lepa stanovanja,
veliki prostori
V zaprtem dvoriSČu in na prostem; posebno pripravno za železnino in skladišča. Istetam |o naprodaj več
stavbnih parcel.
Poizve se pri vratarju v hotelo pri „Maliću" 16I6-7
II
Piccolo
s 7 nT dvoclllndmik, a—3 se.
desea K 3400 do K 4500. 12 14 StP četverocllindralk, 4 se-
K 6800.
avtomobili
.*.   so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .*.
aztaaamn a^ va s pi*o«p«kt.
Generalni zastopnik : 1015—17
Aleksander Hatschek -B**vn
VI
1128-8
Narodne vezenine
namigni prti in prtički, torbice, zagrinjala jg o^na in postelje, blazine itd, v najlepših narodnih motivih* Orijentals^e vezenine v zlatu in srebru in svili- JfleJcani idrijski izdelki, narodne zastave in trakovi vedno v
Zalogi pri
P. Mpgdič, JLjubljana, Prešernove ul 7.
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji S i s U i pri Ljubljani
ima v zalogi najboljša in Jamčeno pristna vina iz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Oadove peči ln is Drenove, bizeljec, sromeljcan, tat draga štajerska, hrvaška, istrska in gorička vina. i 1537—10
Cene zmerne! Postrežba solidna in točna! Vzorrl na razpolaao!
Pozor!
Pozor
i
Podpisani si. občinstvu vljudno naznanja, da ima v zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri Sv. Kriin) veliko izbiro vsakovrstnih
nagrobnih spomenibou.
Izdelujejo se spomeniki po želji si. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev: granita, sijenita, kraškega, kr ostal* snega in kararskega po najnižjih cenah
Cene spomenikov ed 30 kron višje.
Z odličnim spoštovanj m
1708 5
MIHAEL FINZGAR
v Ljubljani, pri novem pokopališču.
m ii <o> ii o ii w>
Poslano
Podpisani imam čast, naznaniti slav. občinstvu, da so ko silni stroji z Imenom „DEERING" iz Gblkago po mnoglb preizkusih za kmetovalca najfinejši, najbolj priročni ln brez konkurence, kar lahko izjavljam vsled lastnega prepričanja. 1786 -2
Priporočam torej vsem posestnikom, zahtevajte edino lo „DEERING" nosilne stroje, ki so sioer v ceni nekoliko višji, zato pa najboljši izmed strojev te vrste.
Za priporočilo mi bode vsakdo hvaležen.
Zalogo teh strojev ima edino le tvrdka:
Horlle Terezije cesta it. 1.    Ljubljana       Valvazorjev trg it. 6.
Vinko Ojorelc, veleposestnik; Škofiji«.
Štirje zanesljivi in vseh del zmožni |
SO sprejmejo v stalno delo in z dobro plačo uri Jakobu Sernelu, mizarskem mojstru v Begunjah pri Cerknici pa Ifotranlakem 1789-2
Sprejema zavarovanja človeškega Šiv-ljenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjsajočimi se vplačili.
Vsak član  ms po| preteku petih pravico do„dividende.
let
ee
SLAVIJ A"
- - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  ■  - . . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a veeeliozl slevansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zaatop v LJubljani, čigar pisarne so v lsstnej bančnej hiši
S*S«3V. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenlnje takoj in najknlantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto P os toplem lak.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
1777