ri S5 dolenjski list DOLENJSKI LIST ** DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST *ž DOLENJSKI LIST £ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST termotehnika _ VEČ KOT TRGOVINA PRIPOROČAMO nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je najcenejše — hišna avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije ■— samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, pli- , na, klima naprav itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenka tega tedna je 0441554 JOŽICA KRNC, C. 3. bataljona v. 99. 68233 Mirna Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto Krepke injekcije ministrstva Podpisali dogovor o reševanju mnogih problemov novomeškega šolstva - Športna dvorana, OŠ Šmihel in Drska, Gimnazija - Grad Grm naj bi bil last občine NOVO MESTO - V nedeljo popoldne je bila v Novem mestu na obisku delegacija slovenske vlade, ki jo je vodil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Z njim so bili še ministri za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, za zdravstvo dr. Božidar Voljč, za okolje in prostor dr. Pavle Gantar ter za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič. V prostorih Krkinega izobraževalnega centra v hotelu Metropol, kjer je potekalo srečanje, sta minister dr. Gaber in predsednik novomeškega izvršnega sveta Jože Preskar podpisala dogovor o skupnem reševanju prostorskih in drugih problemov na področju vzgoje, izobraževanja in športa v občini Novo mesto. Po tem dogovoru naj bi bila športna dvorana pri šmihelskem srednješolskem centru, ki sojo začeli graditi letos in katere investitorje ministrstvo, zgrajena do začetka šolskega leta 1995/96. Občina Novo mesto mora po tem dogovoru v naslednjih treh letih v PETA OBLETNICA AKCIJE SEVER POSAVJE - Združenje Sever, Ministrstvo za notranje zadeve in Uprava za notranje zadeve Krško prirejajo slovesnost v počastitev pete obletnice akcije “Sever”, s katero so slovenski policisti v dneh od 29. novembra do 1. decembra 1989 preprečili napovedani miting resnice. Danes, 1. decembra, ob 12. uri bo v Posavskem muzeju v Brežicah otvoritev razstave “Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo.” Ob 14. uri bo krajša slovesnost tudi v športni dvorani v Dobovi, ob 16. uri pa družabno srečanje v Motelu Petrol na Čatežu. POROČILO IZ NEK KRŠKO - V mesecu oktobru je krška jedrska elektrarna dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 92,6-odstotno izkoriščenost. S tem je proizvedla 427 tisoč megavatnih ur električne energije. Segrevanje Save je bilo v dovoljenih mejah, ravno tako tudi tekočinski in plinski izpusti elektrarne. Zdaj se v skladišču elektrarne nahaja 9660 sodov srednje- in nizkoradioaktivnih odpadkov. Danes v Dolenjskem listu 2. strmin • V Novem mestu si želijo univerzo na 4. strani: • Dolenjsko priključiti Hrvaški na 7. strani: • V Cerkljah kmalu spet letala na 9. strani: • Prvi, ki se je pobega lotil s pištolo na 11. strani: P Računalniki, ki se učijo slovensko na 13. strani: P Neodkriti Alenkini zakladi lj k° n' zemlja premokra ali celo razmočena, se bko nadejamo, da bo plug dobro opravil svojo temeljno nalogo, to n da bo zemljo obrnil, zrahljal in prezračil, hkrati pa zadelal vse Hj.hnske ostanke in hlevski gnoj. Ne reče se zastonj, daje obdelovati zemlje umetnost in ne prirejajo brez razloga traktorskih tekmovanj ^seh deželah sveta. |Ker je koruza postala daleč najpomembnejša slovenska poljščina in or; J? prav koruzinje največkrat deležno poznojesenskega globokega * a.nja, se posebej zadržimo pri njej. Koruznico se da uspešno zaorati visokim klirensom. Tedaj so plužna telesa bolj razmaknjena, to pa t,70goči lažji prehod rastlinskih delov. Seveda mora biti najprej ko-^ hiea dobro sesekljana. Nepravilno je zaoravati premalo zrezano ko-Plti^,CO 'n s' de*° Ujšati z odstranjevanjem preuplužnikov ali črtal s Inž. M. L. posestno sestavo, kot jo ima Avstrija, ki ima tudi preveliko razdrobljenost, bi moralo več kot polovico vseh naših kmetij propasti. To propadanje se je že začelo in je neizbežno, bisn eno ga ne more zadržati niti večja zaščitna cenovna politika, do katere so v primerjavi z drugimi deželami naši kmetje res- • TUDI GOŽI) NAJBOLJ RAZKOSAN - Slovenija je tudi med tistimi državami v Evropi, ki imajo najbolj razdrobljeno gozdarstvo, saj znaša naša povprečna posest 2,3 ha in je razkosana v veliko število parcel. Po končani denacionalizaciji bomo sicer dobili nekaj gozdnih veleposestnikov z več tisoč hektarjev gozdov, med njimi tudi Cerkev, se bo pa z vračanjem gozdov v naravi število posestnikov toliko povečalo, da bo povprečna gozdna posest še manjša, kot je sedaj. To pa ne bo v prid dobrega gospodarjenja z našim naravnim bogastvom. da upravičeni, a vanjo stavijo odločno preveč upov. Če hočemo kmetijstvu in s tem nam vsem dobro, se moramo čimprej lotiti bistvenega, to pa je: stihijski proces spreminjanja posestne sestave, ki se je že začel in ki vodi v propad, moramo obvladati in usmeriti z dolgoročno naravnanimi ukrepi države, podobno, kot se je tega lotila najuspešnejša evropska država Francija. Če teh ukrepov, ki so konfliktni in ki tudi stanejo, ne bo, se bodo območja s težjimi pridelovalnimi razmerami povsem izpraznila, kmetijstvo pa opustilo. Ob znanem dejstvu, da je iz narodnogospodarskih, ekoloških in drugih razlogov ohranjanje poseljenosti krajine dragocenejše od SPOMINSKO OBELEŽJE ANDREJU ŽMAVCU KAPELE - Pred OŠ Kapele bodo to soboto ob 10.30 odkrili spominsko obeležje sorojaku Andreju Žmavcu, znamenitemu pedagogu, prvemu slovenskemu enologu in pobudniku slovenskega zadružništva, ki je bil rojen pred 120 leti v Slogonskem, sedaj Vrhje pri Kapelah. V slovesnosti ob odkritju obeležja bodo sodelovali: gledališki igralec Polde Bibič, Pihalni orkester Kapele, pevski zbor in recitatorji domače osnovne šole in moški gevski zbor iz Kapel. O pomenu Zmavčevega dela bo spregovoril prof. dr. Jože Colnarič iz Fakultete za agronomijo v Mariboru, slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki bo tudi odkril obeležje. Blagoslov obeležja bo opravil brežiški župnik Milan Kšela v spremstvu vikarjev Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina. V prostorih šole bo tudi razstava, ki jo bo odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. pridelka, ki ga kmetijstvo tistega območja daje. Pospešeno in usmerjeno izboljševanje agrarne strukture je nujen napor in strošek za uresničitev zamisli o gospodarsko uspešni ekosocialni družinski kmetiji, o kateri lahko brez tega le sanjamo ali pišemo neuresničljive razvojne strategije. MARJAN LEGAN STROJNI KROŽEK TUDI V BELI KRAJINI METLIKA - V Beli krajini se zavedajo pomena strojnih krožkov, saj so stroji postali dragi za majhne kmetije in marsikdo si jih ne more kupiti. Iniciativni odbor za ustanovitev strojnega krožka za vso Belo krajino že dela, pripravlja pravila in vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki bo 20. decembra ob 19. uri v Vinski kleti v Metliki. Vse informacije o strojnih krožkih je moč dobiti pri kmetijskih svetovalnih službah v Metliki in Črnomlju. Okus po cvetju Knjiga o cvetju v kulinariki “V Evropi nismo navajeni, ali pa malokje, da bi proslavljali spremembo letnih časov z različnim cvetjem, kot denimo na Japonskem, kadar nastopi obdobje cvetočih češenj. Bilo bi čudovito, če bi vas ta knjiga navdušila in bi drugače kot doslej doživljali spreminjajoče se razkošje rož; ne le z očmi, ampak tudi z vonjem in okusom,” sta v uvodu knjige z naslovom Okus po cvetju zapisali Jelena de Belder-Kovačič in Elisabeth de Lestrieux-Hendrichs, ki jo je pred kratkim izdala Državna založba Slovenije. Do sedaj je bilo napisanih že veliko knjig o lepoti in vonju cvetja, o njegovi uporabnosti v kuhinji pa je omenjena knjiga novost. Jelena de Belder-Kovačič, po rodu Slovenka, ki živi v Belgiji in skrbi za dva svetovno znana arboretuma, pred kratkim pa je prejela tudi zlato priznanje Britanskega kraljevskega društva za hortikulturo, je skupaj z Elisabeth de Lestrieux, kije uspešna avtorica številnih kuharskih in vrtnarskih knjig, združila izkušnje in poznavanje cvetja. In tako sta pred tremi leti prvič izdali knjigo Okus po cvetju, ki je še isto leto dobila posebno nagrado za najzanimivejšo belgijsko knjigo. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami in z recepti, ki so razdeljeni v skladu s cvetjem po letnih časih, napisana pa je tudi za manj spretne kuharje. S knjigo želita avtorici spodbuditi ljubitelje cvetja na krožniku tudi k odkrivanju lastnih receptov. Skratka, to je knjiga, kot naročena za vse, ki v kuhinji radi eksperimentirajo, tudi s cvetjem. • Evropska unija ni raj, nasprotno, vstop in življenje v njej sta težka in draga. (Coursat) (g) indov PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA d.d. Tel.: 061-316-143 MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 Nič ni boljšega od domače hrane, sploh če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote. Če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin IM/I Mercator - Kmečka zadruga Sevnica _ Kmetijski oskrbovalni center Sevnica, na Savski cesti 20/b v Sevnici, zastopstvo za traktorje UNIVERSAL — ugodni kreditni pogoji V prodajnem programu vsa kmetijska mehanizacija, rezervni deli, umetna gnojila... Za cenejšo in boljšo kmetijsko proizvodnjo — vse na enem mestu. Se priporoča KMETIJSKI OSKRBOVALNI CENTER SEVNICA, Savska cesta 20/b, telefon 0608 41 -001,41 -477,41 -371. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Potrošniški odnos do zemlje se bo maščeval! Že Liebig je spraševal, če smemo popravljati naravo Težava je, da ni literature o sedaj nepriznanih razlagah dogodkov v tleh. Tu mislim predvsem na Thaerovo humusno teorijo prehrane rastlin iz 18. stoletja, ki jo je zamenjala mineralna teorija J. Liebiga. Zakon o minimumu (količina pridelka je omejena z elementom, katerega je najmanj) je resnično lahko razumeti, in če ga povežemo z mineralno teorijo prehrane rastlin, je vse zelo preprosto. Količina pridelka, ki je naraščala, je bila zadosten zagovor pravilnosti te teorije. Ker sem šele pred kratkim zvedel, da se je Liebig pred smrtjo sam vprašal, kako si človek upa misliti, da lahko popravi božje stvarstvo, sem dolgo časa iskal znanstveno sprejemljive razlage neprimernosti ponarejanja naravnih razmer. Odgovor sem našel v občutljivosti rastlin do različnih in prej bistveno manj nevarnih bolezni. Na Lie-bigovopriznanje, daje razmišljal zelo kratkoročno, se ni nihče oziral, ker je bila njegova teorija dobra podlaga za materialno korist izdelovalcev mineralnih gnojil. Dolgoročno seje izkazala pa kot najlažja možnost za cenejšo pridelavo hrane, ko nihče nič ne vpraša po njeni kakovosti. Vse skupaj pa je omogočilo razcvet potrošništva, kar se bo prej ali slej maščevalo. Najprej bi se morali zavedati, da narava ne prizna za dobre kratkoročno ugodnih rešitev. Pogoji za sedanje življenje so nastajali postopoma. Pri tem je odločilnega pomena sončna energija. Taje omogočila tudi nastanek prvih živih bitij (mikroorganizmov). Ti se hitro razmnožujejo in so sposobni prilagajati se danim razmeram. Sposobnost mikroorganizmov, da razkrajajo mrtvo organsko snov in jo povezujejo z minerali iz tal ter na ta način ustvarjajo humus, ki omogoča življenje. O neponovljivosti in izjemno smotrni naravnanosti narave priča tudi dejstvo, da listje, ki vsako leto odpade, služi pa kot energetska hrana za mikroorganizme, vsebuje več mineralnih snovi kot trajni deli rastlin. S tem si življenje v naravi na najugodnejši način zagotavlja več energije in več snovi vrača nazaj v kroženje. Brez dovajanja energije v obliki organske snovi ne more biti v tleh mikrobiološkega življenja, ki zagotavlja hranila za rast in nemoten razvoj rastlin. Ne smemo prezreti, da je vse dogajanje v tleh odvisno od medsebojnega vpliva vode in zraka v tleh ter od temperature. Rodovitnost tal je odvisna od nenehnih fizikalno-kemičnih procesov, v katerih iz organske snovi in mineralov z delovanjem mikroorganizmov nastaja humus, le-ta daje rastlinam energetsko bogato hrano, ki jim omogoča rast in jih dela odporne do škodljivih vplivov. Razpolagamo z zelo omejenimi površinami rodovitnih tal, zato jih nikar ne zapravimo! Nevednost ni opravičilo. JOŽE MAUEVIČ AMBUI^ANTA ZA MALE ŽIVALI - Direktor Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda (DVPZ) dr. Hinko Rihtar je ob petkovi otvoritvi novih prostorov Veterinarske postaje Trebnje rta Cvibbah poudaril, da je delo za to zastavil žal že pokojni veterinar dr. Franc Štirn iz Šentjanža (posnetek). Trebanjski veterinarji so že dlje časa ugotavljali, da njihova ponudba na področju male prakse peša. Z dograditvijo prostorov in opremo (skupna naložba okrog 4,5 milijonov tolarjev) so dane prostorske in strokovne možnosti za razvoj te dejavnosti. Zahvalil se je zavarovalnici Tilia, ki je z izdatno podporo omogočila začetek gradnje, in občini Trebnje, kije prispevala denar, izvajalcu Komunali Trebnje ter kolektivu enote. Zahvalo Štirnu, Vraničarju in Buncu je izrekel še trebanjski župan Ciril Pungartnik, kolektivu pa je čestital še direktor poslovne skupnosti za veterinarstvo mag. Ferdinand Zupanc. (Foto: P Perc) uelena mrzukar] gospodinjski kotiček Da bo domača zabela okusna Najpogostejša napaka pri domači predelavi slanine po zakolu prašiča je prekratek čas hlajenja in zorenja. To je zelo pomemben proces, od katerega je odvisna okusnost in obstojnost izdelka. Slanino razprostremo v/eni plasti na čisto podlago in jo večkrat obrnemo. V prostoru, kjer jo hladimo, ne sme zmrzovati. Čvrste kose slanine zrežemo ali zmeljemo. Iz zrezane slanine dobimo več lepih ocvirkov in manj masti, iz mlete slanine pa več masti. Obdelano slanino pokapljamo s slano vodo, dobro premešamo in pustimo nekaj ur, da se enakomerno presoli. Dno široke posode prelijemo z vodo, da se masa manj prijema dna, voda pa tudi prepreči, da ocvirki ne porumene prezgodaj. Med cvrenjem mešamo z leseno kuhalnico, ki jo vedno uporabljamo le v ta namen. Med cvrenjem je ne puščajmo v posodi! Na prvi stopnji cvrenja je mast motna, ko pa vsa voda izhlapi, oc- virki posteklenijo, maščoba pa postane prozorna. Cvrenje nadaljujemo pri nižji temperaturi. Ko ocvirki porumenijo, mast odcedimo in precedimo v posodo za shranjevanje. Med vlivanjem jo mešamo, da ne postane zrnata. Ohlajena mora biti bele barve. Prežgana mast in ocvirki so grenkega okusa in zdravju škodljivi. Premalo scvrta maščoba, ki vsebuje še vodo, rada plesni in postane žarka. Shranjeno mast in ocvirke zavarujemo pred svetlobo, vlago in višjo toploto v prostoru. Slanino lahko tudi nasolimo in prekadimo ali predelamo v zaseko. Hrbtno in gnjatno slanino uporabimo za trajne klobase in salame. Črevno mast in salo cvremo in shranimo ločeno od ostale. Posebno cenjena je ZASEKA, ki jo napravimo iz sveže ali prekajene slanine. To zmeljemo, osolimo in zmešamo s strtim česnom, čebulo, poprom in s soljo po okusu. Zmes dobro premešamo, napolnimo v posodo in zalijemo z mastjo. MŠŠ 12 NAŠIH OBČIM KMfafc “Ne ostanimo dobavitelji surovin!” Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Novo mesto predstavil kandidate za nastop na decembrskih volitvah - Tone Hrovat, kandidat za župana občine Novo mesto NOVO MESTO - Novomeški občinski odbor Slovenske ljudske stranke je v ponedeljek predstavil kandidate za župana in člane občinskih svetov. Strankin kandidat za župana občine Novo mesto je Tone Hrovat, dipl. inž. agronomije, rojen 1958 v Novem mestu. Hrovat kot kandidat za župana meni, da si mora Novo mesto pridobiti v Sloveniji veljavo. To bo pridobilo le preko znanja, zato naj bi Novo mesto postalo eno od štirih središč Slovenije z razvitim šolstvom. Po njegovem je nujno potrebno ohraniti “Naš program so naši volilci S predstavitve županskega kandidata in liste OO SKD Novo mesto za bližnje lokalne volitve NOVO MESTO - Novomeški krščanski demokrati so si za svoje predvolilne tiskovne konference izbrali novo Gostišče Vidic v Bučni vasi. Najprej je tam svoj program prejšnji četrtek predstavil njihov kandidat za novomeškega župana Franci Koncilija, naslednji dan pa je zgovorna tajnica SKD dr. Vida Čadonič-Špelič v spremstvu dveh kandidatov predstavila listo te stranke za bližnje lokalne volitve in njihov program. Koncilija med svoje dosedanje županske uspehe prišteva: normalno in uspešno delovanje skupščinskega sistema, prijateljsko povezovanje občine z drugimi pokrajinami in mesti znotraj in zunaj državnih meja, spoštovanje človekovega dostojanstva ter zgledno sodelovanje v večstrankarskem sistemu. Kot uresničljive cilje, če bo on izvoljen za župana, pa navaja: gmotni in duhovni napredek občine, temelječ na znanju, kulturi in gospodarstvu; postopno zmanjševanje socialnih razlik; poštenost, medsebojno spoštovanje in zaupanje. “SKD smo stranka, ki ne kaže na napake drugih, ampak se postavlja s svojim delom in uspehi,” je na predstavitvi liste dejala dr. Čadonič-Špeličeva. “Naši ministri v vladi izvajajo uspešne projekte, kot so: cestni program, sanacija bank in konvertibilni tolar, oživitev kmetijstva in podeželja, uveljavljanje Slovenije v svetu. Kljub težki gospodarski situaciji smo na lokalni ravni pomagali pri oživljanju gospodarstva, obrti in kmetijstva. Omogočili smo zgraditev mostu v Dobravi in na Potoku, zagotovili smo asfaltiranje cest od Mokro- noga do Šmarjete in Škocjana, uresničili smo sen o gradnji žužemberške cerkve itd.,” je naštevala glavna tajnica SKD, ki je prva na listi kandidatov za občinski svet. “Mi se ne hvalimo, da smo zgradili ceste, mostove in drugo - to je bilo narejeno z denarjem davkoplačevalcev. Naš program je naša lista, naš program so naši volilci, naši člani v občinskem svetu pa bodo skrbeli vsak za svoje področje,” je dejal mag. Franci Bačar, ki je prav tako visoko na listi. . _ A. B. pomen in status bolnišnice. Novo mesto mora postati središče javnih zavodov za Dolenjsko in močna državna upravna enota. Ustvariti moramo dobro sožitje med mestom in podeželjem. “Če je naš prvi načrt zdrav način življenja, bo drugi delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril. Razvijmo naše možnosti in izkoristimo bogastvo dežele. Uporabimo neizkoriščene prostore, npr. zidanice, bogastvo kulinarike, cvička, sadja in vrtnin. Ponudimo končni produkt in ne ostanimo le surovinska baza drugim!” pravi Tone Hrovat, županski kandidat SLS v Novem mestu. Kandidati Slovenske ljudske stranke za svetnike so Tone Hrovat, Jože Pršina, Branko Dular, Jože Kregar, Franc Bartelj, Jože Dular, Stanislav Bevc, Helena Mrzlikar, Jožica Srebrnjak, Janez Kramar, Silvester Polak, Igor Ravbar, Jože Špringer, Ivan Mrzlikar, Franc Grili, Jože Košak, Alojzij Knafelj, Jože Beg, Jože Kramar, Stefan Hrovat, Igor Hrovatič, Jože Švent, Jože Hrastar, Ciril Legan, Pavel Vidic, Marko Ajdnik, Stane Gorenc, Viktor Šenica, Andrej Košak, Alojz Ljubi in Ivan Rojc. Vsak šesti krkaš krvodajalec Srečanje Krkinih krvodajalcev na Otočcu - V Sloveniji potrebujejo 46.0001 krvi na leto OTOČEC - Krka ni samo najuspešnejša novomeška firma, ampak je vodilna tudi po odnosu do krvodajalstva. Ima okoli 430 aktivnih krvodajalcev, kar pomeni, da je vsak šesti krkaš krvodajalec; če pa bi šteli še upokojence, je kar okoli 600 krkašev aktivnih krvodajalcev. Na srečanju Krkinih krvodajalcev prejšnji petek na Otočcu so sto desetim, ki so kri darovali “na okroglo” od 5-krat navzgor, izročili priznanje. “Krka je tudi s stališča krvodajalstva najboljše podjetje v Sloveniji tako po številu krvodajalcev kot po ugodnostih, ki so iih krvodajalci v Krki deležni,” pravi Mirko Jelenič, generalni sekretar RKS. Za sedaj v Sloveniji še dosegajo plan, to je 46.000 litrov krvi na leto, kar zadošča za potrebe slovenskega zdravstva. “Ni pa pravega razumevanja za krvodajalstvo pri Ministrstvu za zdravstvo,” pravi Jelenič, “saj Rdeči križ dobi za organizacijo krvodajalskih akcij od ministrstva le tretjino potrebnih sredstev.” (Ob tem pa še ta zanimivost: minister za zdravstvo dr. Voljč je transfuziolog.) V novomeški občini je kar 37.000 registriranih krvodajalcev, vsako leto pa da kri okoli 4.000 ljudi; v prejšnjih letih je bilo teh kar okoli 5.000 in to zmanjšanje naj bi šlo tudi na račun bolj neprijaznega odnosa do krvodajalstva v podjetjih. Novomeška bolnišnica potrebuje okoli 1.500 litrov krvi na leto, za to pa mora dati kri od 5.000 do 6.000 krvodajalcev. Za sedaj je krvi za novomeško bolnišnico še dovolj in jim je letos tudi ni nikoli primanjkovalo, saj je novomeška bolnica regijska in zanjo “delajo” tudi krvodajalci v ostalih območnih organizacijah Rdečega križa, kigravitira-jo na to bolnico, se pravi v Črnomlju, Metliki in Trebnjem. A g Združene moči in trdna volja ključ do uspeha Kandidati Združene liste NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Združena lista socialnih demokratov je nedavno predstavila v Novem mestu svojo kandidatko za županjo občine Novo mesto in kandidate za občinski svet. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program s folklornim ansamblom Kres. Odpovedali pa so se zakuski in denar, ki bi ga porabili za pojedino, nakazali na račun za gradnjo nove porodnišnice. Jožica Miklič, predstavljena kandidatka za novomeško županjo, se zavzema, za to, da bi Novo mesto in Dolenjska združila vso ustvarjalno moč. Le-to po njenem mnenju imata in ob skupni trdni volji si širše novomeško območje lahko zagotovi razvoj in se lahko zoperstavi centralističnim težnjam Ljubljane. Na prireditvi Združene liste v Šentjerneju, ki sta jo skupaj organizirala strankina odbora iz Orehovice in Šentjerneja in ki se je udeležila med drugimi Sonja Lokar, so predstavili kandidate za župana in za člane sveta občine Šentjernej. Združena lista je za župana predlagala Slavka Franka, • Združena lista socialnih demokratov iz Novega mesta je sinoči, ko je bil Dolepjski list že v tiskarni, pripravila javno tribuno z naslovom Nova občina-stari problemi, na katero je povabila ministrico Kino Klinar, državnega sekretarja Mira Bergerja, Anko Osterman, Matejo Kožuh Novak. Željka Ciglerja in druge. doma iz Orehovice. Franko je napovedal nadaljevanje začetih del na območju nove občine, ohranjanje in zagotavljanje novih delovnih mest ter skrb za dobre življenjske razmere vseh slojev prebivalstva. V kulturnem programu v Šentjerneju je nastopil mešani pevski zbor Ajda. Točke in priznanje gasilski zvezi Ob gasilskem tekmovanju DA SE ZJOČE NOVO MESTO - Na Srakinem dobrodelnem koncertu v Novem mestu se je Krjavelj bridko razjokal Med solzami je izdavil, da se cmiha, ker gre Dolenjcem tako slabo, češ Peterle ni več minister, Janšo so odstavili. Krjavlja je njegov zvesti prijatelj tolažil, da bosta kmalu prišla nazaj in še više, kot sta bila. “Saj zato se pa jokam, "je bruhnil v neutolažljiv jok Krjavelj. NOVO MESTO - Občinska gasilska zveza Novo mesto je prejela priznanje predsednika skupščine občine Novo mesto. Priznanje, ki gaje predsednik skupščine Franci Koncilija izročil Občinski gasilski zvezi nedavno, so gasilci prejeli za uspešen nastop na letošnjem oktobrskem spominskem tekmovanju Matevža Mačeta v Kranju. Kot je pojasnil Franci Koncilija, je priznanje podelil OGZ za prispevek pri uveljavljanju in predstavitvi novomeške občine. Na tekmovanju v Kranju je izmed ekip, ki so zastopale OGZ Novo mesto, zasedla ekipa pionirjev GD Ka-mence 16. mesto in ekipa pionirk GD Stranska vas 8. mesto. Mladinke iz GD Ratež so se uvrstile na 3. mesto, iz GD Dolenja Straža pa na 10. mesto. V Kranju je tekmovalo tudi mladinsko zastopstvo, in sicer so zasedli rateški tekmovalci 4. in mirnopeški 15. mesto. V kategoriji članice A je bilo GD Ratež na 16. mestu in GD Šmarjeta na 23. mestu. Med člani A je zasedla ekipa iz Soteske 6. in ekipa z Rateža 36. mesto. V tekmovalni skupini člani B je ekipa IGD Krka osvojila 12. mesto. Na tekmovanju v Kranju so pionirji gasilskega društva Ponikve, ki spada v Občinsko gasilsko zvezo Trebnje, zasedli 15. mesto. IZLET NA PAŠKI KOZJAK NOVO MESTO - Planinska skupina Krkinega Trim kluba vabi na izlet na Paški Kozjak (1108 m), ki bo v soboto, 3. decembra. Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred Krke v Ločni, med potjo pa je na sporedu tudi kopanje v Dobrni. Vabljene so družine, saj vzpon ni zahteven. Cena ne bo večja od 1.200 tolarjev, odvisna pa je od števila udeležencev. Prijave na tel. 31 -25-37 do vključno današnjega dne. NARODNI DEMOKRATI IN HENČEK VABUO ŽUŽEMBERK - Danes, 1. decembra, se bodo ob 18. uri predstavili v avli osnovne šole v Žužemberku narodni demokrati novomeške občine. Večer bo popestril Henrik Burkat-Henček s svojimi najbolj priljubljenimi melodijami. CIGANSKA, FILMSKA IN KABARETNA GLASBA NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo jutri ob 20.30 v Tratnikovi piceriji na Glavnem trgu pripravilo zanimiv večer ciganske, filmske in kabaretne glasbe. Nastopila bosta violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman. PRIZNANJA KRKINIM KRVODAJALCEM - Vpetek so na srečanju na Otočcu izročili priznanja Krkinim krvodajalcem, ki so dali kri 5- in večkrat. Srečanja se je udeležil tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, ki je posebej pohvalil spodbudni odnos Krke do krvodajalstva. (Foto: A. B.) Dolenjsko priključiti Hrvaški To hočejo po Jelinčičevih besedah na predvolilnem zboru narediti novomeški ha-dezejevci - Vlada bi najraje zažgala vse izvode Leksikona Dravske banovine NOVO MESTO - “Vse nam je jasno, gremo v boj!” S tem vzklikom enega od članov Slovenske nacionalne stranke se je končalo petkovo predvolilno srečanje v Novem mestu, ki se ga je udeležilo majhno število članov in privržencev. SNS bo na bližnjih lokalnih volitvah nastopila s svojimi listami v Novem mestu, Metliki, Črnom(ju, Semiču in Brežicah; v Brežicah imiyo tudi svojega kandidata za župana. Sicer pa je novomeško druženje minilo v znamenju Zmaga Jelinčiča. jr f m DENAR JE RESNA STVAR - Zadnji petek je bil na Otočcu občni zbor novomeškega Društva računovodskih in finančnih delavcev. Na njem so govorili o delu tega društva v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo. Seveda pa so računovodski in finančni delavci srečanje izkoristili tudi za strokovno izpopolnjevanje. Mag. Stanko Koželj je pripravil referat o novem obračunskem sistemu. (Foto: A. B.) PRENOVLJENA KANDIJSKA BANKA - V ponedeljek je Dolenjska banka odprla prenovljene prostore svoje agencije v Kandiji. Ta hiša ima bogato denamiško preteklost, saj jo je leta 1907 zgradila za svoje potrebe Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico. V novih, bogato urejenih prostorih - adaptacija je veljala 40 milijonov tolarjev - imata poleg vsakdanjih bančnih zadev prostore tudi družba Real in Dolenjski investicijski sklad, tu pa urejajo tudi kreditiranje zasebnega sektorja, zlasti obrtništva. (Foto: A. B.) “Meja s Hrvaško v tem delu Slovenije prinaša pozitivne in negativne stvari. Slaba stran je dnevna migracija, saj se v naše kraje vsak dan vozi na delo okoli 3.000 ljudi iz Hrvaške, to je toliko, kot je v tem delu Dolenjske brezposelnih. S Hrvaško lahko sodelujemo, a le tako, da bodo Hrvati pri nas kupovali. Slovenija mora postati Ponte rosso za Hrvaško!”, je prepričan Jelinčič. Potem je naštel ljudi v tem koncu, za katere je prepričan, da delajo proti interesom slovenskega naroda. Med njimi so šef črnomaljske davkarije Ladešič, ki da je hadezejevec, direktor Beti Štimac, češ da grozi članom SNS, da jih bo pometal iz službe, gospa Maljuna, Hrvatica, ki v Novem mestu skrbi za kulturo. Ko je nekdo iz publike pripomnil, da je gospa Maljunova Slovenka, je bila reakcija bliskovita: “Nič zato, Slovenka, ki je poročena s Hrvatom in dela za hrvaške interese, ni Slovenka!” Tuje še policist Efendič, ki da v Črnomlju v srbohrvaščini terorizira Slovence. “Sicer pa je SKD najtesneje prepletena s HDŽ, ki ima izpostave po celi Sloveniji, v novomeškem Metropolu pa se hadezejevci dobivajo vsak mesec na zborih, na katerih govorijo samo o tem, kaj storiti, da bi bi Dolenjsko čim prej priključili Hrvaški. SNS tega ne bo dovolila in za to potrebuje podporo volilcev, ki vedo, katera stranka dela za Slovenijo!” Sicer bi se brez SNS oziroma Jelinčiča, ki je po lastnih besedah “preprečil Peterletov poskus konfederacije s Hrvaško”, slovenski fantje danes borili v Bosni. Nasploh pa hočejo “farški goljufi” slovensko Zmago Jelinčič lastnino “razšenkati" tujcem, Otočec na primer “nemškemu goljufu”, Istro pa “slinastim Lahom”. Medtem ko se v Sloveniji širi kriminal, “policajmini-ster ni naredil drugega, kot da je po hodnikih ministrstva obesil križe in se morajo policaji klanjati, ko hodijo mimo njih”. “Glede na število poslancev je SNS v parlamentu naredila največ,” trdi Jelinčič. “Poleg tega pa naša stranka ni vpletena v noben škandal. Mi ostajamo čisti, ker delamo za koristi Slovenije! Zato SNS tudi nikoli ne bo hvalila belogardistov in domobrancev, ki so skupaj z Nemci in Italijani pobijali Slovence in jih pošiljali v taborišča smrti. Kar seje dogajalo po vojni, lahko obesimo komunistom, NOB pa je najsvetlejša zgodba v zgodovini slovenskega naroda.” Nato so predstavili svoj program: med drugim se bodo v občinskem svetu zavzemali za regijsko bolnišnico, so proti nameravani gradnji Krkine sežigalne naprave, so za boljše ceste, za asfaltno stezo na pre-čenskem letališču in za pravično mejo na Gorjancih. Ob slednjem je Jelinčič pripomnil, da bi slovenska vlada najraje zažgala vse izvode Leksikona Dravske banovine, iz katerega je razvidno, da je bil včasih Trdinov vrh kilometer in pol na slovenskem ozemlju in da so po vojni slovenski komunisti hrvaškim podarili 39 km2 ozemlja v Žumberku. . „ ‘ A. B. (Novomeška kronika PAPEŽA - Ni vrag, da ne bi bila lista kandidatov SKD Novo mesto uspešna na bližnjih volitvah, saj sta na njej kar dva Papeža - Dušan, direktor iz suhokranjskih Hinj, in Sandi, kolesarski as. Duhovnikov, Mežnarjev, Kaplanov in drugih hierarhično nižjih priimkov na njihovi listi ni. Celo Škofa ne. Če bi bilo pa kaj z zdravjem narobe, bodo s srede liste lahko priskočili na pomoč kar štirje zdravniki, od splošnega preko okulista in nevrologa do urologa. Porodničar, ki je županski kandidat Janševe SDSS, pa je tako in tako na njihovi predstavitvi največ reklame delal prav za SKD. SPOL - S spolom imajo v predvolilni kampanji nemalo težav. Na listah nastopajo dr. Vesna, ki je zdravnica, Marija, ki je študentka in županska kandidatka Joža, ki je “naš župan dobre volje”. Malo nerodno bi bilo, če bi bili vsi ti one izvoljeni, pa bi imeli občinske svetnike in župana - brez jajc. OBLJUBA - Možak, ki kandidira za člana občinskega sveta na nestrankarski listi Društva Novo mesto in je že doslej občinskim oblastnikom zagrenil življenje, obljublja, da bo to z veseljem počel še naprej, če bo prišel v novi občinski svet. Pa sc mu ne bo treba prav posebej truditi. Le na vsako sejo bo prinesel volilni program župana in vodeče ali koalicijskih strank in jih bo kar naprej opozarjal na gromozanske obljube, kijih v predvolilni vročici tako lahko-mišljeno trosijo naokoli. Ne bodo mirno spah in županovali! AVTO - Donedavni predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič, ki seje po več politično- akrobatskih elementih elegantno zavihtel na ministrski stolček, s svojega prejšnjega položaja ni odšel, ampak seje - odpeljal. In to kar z dvema avtomobiloma. Občinskima. Najboljšega, razkošnega safrana, je s šoferjem vred (refundacija, refundacija) v spomin na dobre stare čase in uspehe posvojil kot službenega, s skromnejšim (citroen AX), kakršen je že celo življenje sam (to ni nekrolog!), pa se vozi v domačem kraju. Županu pa je ostal R-5, s katerim se mora voziti sam, saj v njej za malo bolj ži-votnega šoferja niti ni prostora. Občinski avtomobili, združile se! (V isti garaži...) Ena gospa je rekla, da bi moral biti novi novomeški župan izvoljen najmanj za 100 let. Prej ni možno uresničiti niti najbolj skromnega od programov, s katerimi županski kandidati pitajo volilce. suncn^NJsrJ IMIIA DVOR - NOVA KRAJEVNA SKUPNOST? - Med drugim je bilo na zboru SKD na Dvoru izrečenih nekaj besed tudi o novi krajevni skupnosti Dvor. No, želja o tem n> nova. Že v letu 1988 je uredništvo Fužine v svojem časopisu objavilo anketo, ki pa je bila deležna hudih kritik iz Žužemberka. Vodstvo svet3 KS je tej ideji odločno nasprotovalo' kulturno življenje - Občani s sedanjim kulturnim življenjem ne morejo biti zadovoljni. Kub turni dom na Dvoru v teh jesenskih dneh sameva, tudi v Žužemberku n6 kaže nič bolje. Včasih je nastopala na dvorskem odru soteška igralska skupina in dvorana je bila nabito polna. Kaj pa zdaj? KANDIDATI ZA SUHO KRAJ1' NO - Tbliko kandidatov za svetnik6; kot jih imamo sedaj, po vojni res m bilo. Med njimi so Jože Primc iz S*' dinje vasi, Janez Gliza iz Žužember' ka, Štefan Hrovat iz Rebri, Ciril E6' gan iz Žužemberka, Ivan Rojc > Žužemberka, Neža Primc iz Dvora, dr. Božena Kocutar iz Žužemberka, Jože Kastelic iz Brezove Rebri, Fran Škufca iz Lipja, Boris Jordan 1 Žužemberka in Albin Jaklič m|\ Dvora. Upajmo, da bo kaj od nj)E_ 0 GLOBINSKI MEDITACIJ NOVO MESTO - Gama, šola st* bitnega življenja, vabi na predava ^ je o globinski meditaciji, ki • 1 ponedeljek, 5. decembra, ob 1°-v novomeški gimnaziji. Črnomaljski drobir POBUDE - Jože Vrščaj, delegat iz krajevne skupnosti Talčji Vrh v občinski skupščini, ki je imela včeraj zadnjo, 42. sejo vtem mandatu, je bil zagotovo med najbolj rednimi udeleženci zasedanj, manjkal je namreč le enkrat. V tem času je postavil kar okrog 80 delegatskih vprašanj in pobud, rešenih pa jih je bilo le kakšnih pet. Odgovori, ki jih je dobil, so bili takšni, daje njegova volilna baza bruhnila v smeh. Kot je zatrdil, ljudje sedaj pravijo, da sploh ne bodo šli na volitve, kajti če štiri leta ni nihče videl njih, zakaj bi morali sedaj oni podpirati druge. OGLEDALA - Pri železniškem mostu na Semiški cesti v Črnomlju so bila letos razbita že tri ogledala. V črnomaljskem Cestnem podjetju imajo v skladišču novo ogledalo, ki velja 35.000 tolarjev, vendar so jim nekateri svetovali, naj še nekoliko počakajo z montažo, saj bo tako ogledalo vsaj nekaj dni celo. Ko bo namreč viselo ob cesti, mu bodo štete ure. ŽUPANI - Ko je kandidat SLS za semiškega župana Janko Bukovec na shodu stranke utemeljeval svojo kandidaturo in možnosti za zmago na volitvah, je dejal, da je njegov protikandidat iz SKD Franc Stariha sicer močan kandidat, toda ni Semičan. A Bukovec je imel smolo, kajti Stariha, ki seje pred 28 leti priženil v semiško občino iz metliške, gaje slišal in takoj naslednji dan na shodu svoje stranke svojemu predvolilnemu programu dodal, da sc bo kot župan zavzemal *vefttjanž - ftajdboršt, saj cesta po njegovem ni' . „ -• ' deni širini, *' kbvost znika od| ski i KOČEVJE - Na parovod je treba priključiti vse nove oz. obnovljene objekte. Preprečiti je treba obnovo starih kurilnic v večjih stavbah v mestnem središču in te objekte postopno priključevati na parovod. V razgovoru z gozdarji, predstavniki Kočevske Reke in drugimi pa je treba ugotoviti, koliko lesnih ostankov in drobirja je na voljo za proizvodnjo pare za parovod, ki ogreva zdaj le del Kočevja. To je le nekaj misli in napotkov, sprejetih na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje, ko so razpravljali o študiji oz. energetski zamisli ogrevanja mesta Kočevje. V RINA KLINAR V SEVNICI SEVNICA-V torek se je na povabilo predsednice sevniške občinske skupščine Brede Mijo-vič in izvršnega sveta Jožeta Kovača mudila na delovnem obisku v Sevnici ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Direktor krmeljskega Inkosa Rudi Bec, stečajni upravitelj Metalne Franc Pipan, direktorji Kopitarne Marjan Kurnik, In-pleta Marija Jazbec, Gostinskega podjetja Sevnica Kristijan Janc, podjetja Zagorec Jure Šlo-gar in podjetja Kids club Raka Matjaž Tičar so ministrico sez-natpji z izvajanjem ukrepov ak- „• ‘a>\~ . jfcna pova-Sfmirjevav Icjmi izgnanci in* KOtpianila o prič? pftfdtfave do poj riancethi uvodnih besedah je bilo med drugim poudarjeno, da je para iz sedanjega parovoda precej dražja, kot bi morala biti, ker je sistem neizkoriščen, izgube toplote so velike, do 50 odst., kar vse plačajo potrošniki. Zmogljivost parovoda je namreč za oskrbo sedanjih odjemalcev prevelika. Največ razprave je bilo o tako imenovani biomasi, to je lesnih odpadkih, s katerimi kurijo pod parnimi kotli. Nekateri so opozarjali, da so lesni odpadki vedno dražji in da bi bilo bolje računati na ogrevanje s tekočimi gorivi. Drugi pa so menili, daje cena tekočih goriv trenutno res nizka, lahko pa se spet zgodi, da se bo nafta občutno podražila. Občina Kočevje ima veliko gozdov, zato seje razumno opreti na svoj vir energije. J. PRIMC “Ce bi bil jaz novinar, bi videli vraga...” Prisluhnili smo pogovoru med kupci v prodajalni Neža Če bi bil jaz novinar, je začel nekdo, bi najprej dosegel, da bi v Kočevju zapr-// tako imenovani mladinski klub Škorc, ki je leglo vsega zla in le kvari mlade. Drugi je pristavil, da ni pametno, ko tržnico pospravljajo komunalci ob petkih popoldne, saj je najhujše prav ob vikendih, ko mladi iz bližnjega Škorca po tržnici bruhajo in jo še drugače ponečejajo. Ta ponedeljek je izbljuvke prekrila s peskom, našla pa je tudi odvrženo injekcijsko iglo. Policisti sicer pridejo ob vikendih na obhod, a kaj, ko jih mladi tepejo, policisti pa jim udarcev ne smejo vračati, saj bi se mladoletniki lahko pritožili in bi bili kaznovani ali vsaj opomnjeni policisti -kar se je že nekajkrat zgodilo - in ne izgredniki. V prejšnjem sistemu, je dodal tretji, ko je bil socializem in so bili miličniki, mladina kaj takega ni počela. Bilje red, kakršnega je treba spet zagotoviti. Učitelji beže iz Kočevja, je ugotavljal četrti, ker je mladina prerazposajena. Stanovalci Kidričeve bi se morali organizirati, zbrati podpise in doseči, da bo Škorc zaprt. Tista ženska v ženskem časopisu laže, kakšna reva da je, da nima dela, moža, denarja; v resnici pa je delo pustila in prav tako moža - drugi mož je zaprt, kerje to zaslužil - denar pa ima, da daje mladoletnemu sinu za pijačo in čestitke po radiu, je menil peti. Še in še so deževale misli, kaj vse je narobe in kaj bi bilo treba dati v časopis, če bi bili novinarji... ali pa vsaj župani, saj so pred vrati volitve. J. P MOC PRIJAZNE BESEDE SEVNICA - V torek dopoldne je potekal v kulturni dvorani GD Sevnica otroški parlament na temo Moč prijazne besede - komunikacija med mlajšimi in starejšimi ljudmi. Parlament je pozdravila predsednica skupščine občine Breda Mijovič. DOMAČIJE VŠENTJANŠK1H HRIBIH SE PRAZNIJO - Pred 7 leti sta bivši predsednik sveta KS Šentjanž Šušteršič in dolgoletna šefinja krajevnega urada Pepca Brate izvedla raziskavo v okrog 400 gospodinjstvih. Ugotovila sta, da je kar 108 gospodinjstev brez naslednika. Po Šušteršičevih besedah bodo ti šentjanški hribi leta 2010 ali najpozneje leta 2020 že neposeljeni, če bi še zapostavljali infrastrukturo. Minister za promet in zveze Igor Umek (na posnetku) je na kratko povedal, katere ceste v občini posodablja država in da bo 3. faza telefonije v Mirenski dolini zaključena marca prihodnje leto. (Foto: P Perc) O ljudeh, ne o veliki politiki?! Sevniški LDS na svoj zbor povabil tudi kandidatko ZLSD za županjo Bredo Mijovič ■ Namesto Clanna v Loki obrtno-podjetniški center? ZLSD: za enakomeren razvoj vseh KS SEVNICA - Predvolilni zbori sevniških strank prehajajo v zaključno fazo. V Sevnici so se pretekli četrtek skoraj sočasno v gasilskem domu na osrednjih srečanjih predstavili še kandidati za občinske svetnike LDS (Liberalna demokracije Slovenije) in ZLSD (Združena lista socialnih demokratov). Poslanka LDS v državnem zboru in predsednica odbora za ženska vprašanja v tem zboru Vika Potočnik Tdae med uspehpjjps uvrstila tudi šol-yAslci,cestni irt|£f«mbiii tolar. Izrtzila TvCje prepričanfepda ideološlj karska gonja ne bo potisnila osrednje vprašanje, kako vzpostaviti stik z mladimi izobra&etjimi Sevničank ki živijo po di sili dnptistih, jlStudentkeCpa je ■Slovenija'žepiilimifljiVa s svetom. Po besedah Albina Ješelnika je je toftts- ekipi čdsedni-,rnika. najbibil itaijO" <3? MM Mii

ow 94/95, Pretekli petek je v mote-11 na Čatežu nastopilo 39 mladih j^Vcev in pevk. Pravico do nastopa v Velikem finalu in praktične nagrade w’sipriborili: Ana Kerin iz Podbočja, Navdija Kerin iz Leskovca in Tade-^ Molan iz Dobove (v kategoriji do let) ter Kristina Deržič iz Dobove, ^nica Šalamon iz Krškega in Metka ^°ciper z Rake (nad 15 let). fies je, da si moški nekako lastijo j?b]er, ženski pa prepuščajo časn a. f^°gi moški, veliko lažje bi jim bilo, f. he bi nenehno skrivali čustev! Tuji solze so tlel življenja. (Čadonič-SPelič) MM a naših občin MM Z novim letom bodo kopali manj premoga Iz pogovora z Rino Klinar in Borisom Sovičem SENOVO - Čeprav na pogovorih o zapiranju rudnikov sodelujejo tudi predstavniki rudnika, sindikata in izvršnega sveta prizadete občine, senovški rudarji kaj malo vedo o programu zapiranja. To so povedali prejšnji teden na tribuni o usodi senovške doline po zaprtju rudnika, ki jo je organizirala ZLSD Krško. Gosta večera sta bila ministrica za delo Rina Klinar in državni sekretar za energetiko Boris Sovič. S slednjim so se Senovčani dogovorili za ponovni razgovor o programu zapiranja, ki je bil minuli torek. Delavci rudnika so namreč zaskrbljeni, saj so doslej natančno seznanjeni le s tem, da bo zapiranje hitrejše, kot so napovedovali. V bližajočem se novem letu bodo tako morali zmanjšati letno proizvodnjo na 30.000 ton premoga, kar praktično pomeni le 2 do 3 meseca dela za rudnik. Ob tem pa ne vedo, kaj bodo delali v preostalem času, če sploh bodo. Sovič je med naštevanjem doslej že razrešenih vprašanj v energetiki navedel tudi, da je vlada pretekli teden dobila v obravnavo osnutek zakona o zapiranju rudnikov. Zanj naj bi država namenila več kot 12 milijard tolarjev. V vsakem od treh rudnikov bodo ustanovili posebno podjetje, ki bo razpolagalo s sredstvi za zapiranje pa tudi, skupaj z občino, nosilo odogovrnost za izvedbo. B. D.-G. OBLJUBE, OBLJUBE Kostanjevičanom je uspeh, da so v tem predvolilnem času spravili na kup vseh sedem kandidatov za župana občine Krško. Bilo je izrečenih toliko lepih besed, obljub in načrtov za prihodnja štiri leta, da se nam prihodnosti res ni bati, ne glede na to, kdo bo novi župan. Vendar zakaj sploh potrebujemo volitve, saj so vsi kandidati polni idej za prihodnost, zato bi lahko vsi zdmžili svoje sile in načrte in kmalu bi krška občina postala biser in zgled ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. ODPRLI DVA CESTNA ODSEKA IN VODOVOD GORA - Čeprav je krajevna skupnost Gora le lučaj od občinskega centra, je bila do nedavnega s svojo komunalno ureditvijo daleč stran. Zato sta dva cestna odseka, cesta Gunte in cesta Vodohran Štrlek v skupni dolžini en kilometer, ki soju slavnostno odprli prejšnjo sredo, za to krajevno skupnost velikega pomena. Hkrati so proslavili tudi izgradnjo vodovodnega omrežja, saj so bili še lani edini v krški občini brez urejenega vodnega sistema. Na skupno omrežje morajo priključiti še vaška vodovoda na Goleku in Senožetah. Novoletni sejem v Krškem letos povsem drugače Od 20. do 29. decembra KRŠKO - Ali bo letos Krčanom uspelo razbiti prednovoletno mrtvilo, ki že nekaj let zapored vlada v mestu? Organizatorji letošnjega novoletnega prodajnega sejma IR-inženering Krško, Kulturni dom Krško in Stil ingeneering Ljubljana, upajo na najboljše. Sejem se bo odvijal pred krškim kulturnim domom in v njem, obiskovalce pa bodo v času sejma (od 20. do 29. decembra) vabile k obisku tudi številne in bogate kulturne prireditve v prostorih doma. Organizatorji imajo na razpolago okrog 70 prodajnih mest, zunaj v šotorih in halah, notri pa v spodnjem in zgornjem preddverju ter v mali dvorani. V sejni sobi doma naj bi predstavili gastronomsko ponudbo. Sejem bo odprt vsak dan razen 25. decembra od 9. do 21. ure. Kulturni dom krško bo v času sejma zagotavljal celodnevni razvedrilni program za otroke in odrasle. Ogledati si bo mogoče več igric za otroke v izvedbi gostujočih gledališč, filmov za mladino, prisluhniti koncertom in se udeležiti razvedrilnih večerov. Načrtujejo, da bi sejem obiskovala tudi dedek Mraz in Božiček. Cena kvadratnega metra popolnoma opremljene stojnice (z razsvet-ljavo)je od 100 do 140 mark. Razposlali bodo okrog 500 ponudb in osebno povabili vse razstavljalce lanskoletnih sejmov v Brežicah in Krškem. B. D.-G. V Cerkljah kmalu spet letala Minister za obrambo Jelko Kacin je sredi preteklega tedna Posavcem brez dlake na jeziku povedal, kakšne namene ima slovenska vojska z nekanjimi in sedanjimi vojaškimi objekti POSAVJE - Po vojni za osamosvojitev je v Posavju ostalo večje število vojaških objektov različnega značaja, katerih usoda je bila doslej negotova. Minister Kacin je pretekli teden Posavcem natočil čistega vina. Direktorju podjetja Inkos (bivša Metalna) Krmelj je na vprašanje o možnosti namenske proizvodnje za vojsko dal vedeti, da nihče ne more zahtevati od države, da kupuje domača bojna vozila, in to ravno od njih. Ker “bovov” (bojnih vozil) ne bodo več proizvajali in ker se še ne ve, koliko bo namenske proizvodnje, je priporočil podjetju in občini, naj iščeta druge programe. Vojska skladišč za kerozin v Vejer-ju pri Leskovcu ne bo potrebovala, zato je minister pozval Krčane, naj najdejo uporabnika. Ko bo znan namen, bo ministrstvo financiralo sanacijo objekta. Vojske tudi ne zanimata več dom JLA in dom letalcev v Brežicah, drugače pa je s čez 500 tamkajšnjimi vojaškimi stanovanji. Večino so jih odkupili najemniki, nekaj čez 30sojih dali v najem policiji in carinikom, prav toliko je protipravno zasedenih, in nekaj še vedno neuporabnih. Vsa uradno prazna stanovanja država potrebuje in jih ne misli odstopiti občini razen izjemoma. Po Kacinovih besedah potrebujejo stanovanja za vojaške strokovnjake, ki bodo delali na cerkljanskem letališču, pa tudi za zamenjavo, saj želijo izprazniti stanovanja v Ljubljani, ki jih nujno potrebujejo za svoje kadre. “Ta stanovanja bodo zasedena prej, kot vi slutite,” je dejal Kacin. Čeprav je občina prispevala zemljišča za stano- vanja in dom JLA, po Kacinu država ne bo ničesar odstopala občini za- Mokrice gredo v občinsko last Ferme bodo prenesle kompleks Mokrice na brežiško občino in ga nato vzele v zakup za 50 let - Nujen ukrep v procesu lastninjenja - So gradovi bogastvo ali breme lastnika? MOKRICE, BREŽICE - Ugibanj o tem, kdo bo lastnik gradu Mokrice, je zdaj konec. Po zakonu morajo Terme Čatež kompleks Mokric kot kulturni in naravni spomenik izločiti iz svojega premoženja, ki se bo lastninilo. Podjede je tako predlagalo, da mokriški kompleks brezplačno prenese na občino Brežice, hkrati pa z občino sklene pogodbo o dolgoročnem zakupu Mokric. Po daljšem usklajevanju in vroči razpravi je brežiški izvršni svet sprejel ponudbo. K tej obveznosti jih bo sililo tudi Zapletalo se je okrog pogodbe o zakupu, saj člani IS niso želeli, da bi občina s prevzemom lastnine dobila tudi kakršnekoli finančne obveznosti, ker ima na grbi že pišečki in bizeljski grad, ki jima ne kaže nič dobrega. Kljub temu so se na koncu odločili, da je vendarle za obe strani bolje, če grad ostane v lasti občine in ne gre v last Sklada RS. S pogodbo, ki še ni podpisana, bodo Terme dobile v zakup kompleks gradu Mokrice za dobo 50 let. Ob enakih pogojih imajo Terme prednostno pravico do zakupa in do morebitnega nakupa. Kerso Terme v minulih letih veliko vlagale v obnovo gradu in ostalih objektov in ker bo vzdrževanje še naprej terjalo precej denarja, občina dejansko ne bo dobivala najemnine. Formalno pa bodo Terme plačevale vsako leto najemnino v višini letne amortizacije in inve-sticijskih vlaganj. Sredstva bodo Terme dolžne vlagati v grad Mokrice. določilo iz pogodbe, po katerem so dolžne v primeru, da dve leti zapored najemnine- ne vložijo v grad, občini v tretjem letu nakazati polovico najemnine. (t. j. povprečnega letnega vložka v zadnjih petih letih). Pogodba tudi zavezuje Terme Čatež, da bodo še naprej v kompleksu izvajale gostinsko in turistično dejavnost, poleg tega pa si morajo za vsako investiranje in investicijsko vzdrževanje poleg soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pridobiti še soglasje občine. Kot je dejal direktor Term Borut Mokrovič, je mokriški grad edini v Sloveniji, ki se sam vzdržuje. Kljub temu dobička samo z njim ni mogoče pričakovati. Koliko je realna vrednost takega objekta in celega kompleksa zraven, jasno govori ocena tuje revizorske družbe, ki je vse skupaj ocenila le na 2 milijona mark. POSVET PRED BOJEM -Obrambno ministrstvo je v Posavju nastopilo ostro in skorajda brezkompromisno. V regiji zdaj vsaj vedo, pri čem so. (Foto: B. D.-G.) stonj, “saj se mora obnašati kot dober gospodar”. Vojska namerava šolska letala preseliti v Cerklje ih do sredine prihodnjega leta aktivirati letališče, KONCERT K.U.T. GAS KRŠKO - Nocoj ob 18. uri bodo Krčani lahko posegli po predvolilnem darilu svojega sedanjega in kandidata za bodočega župana Danila Siterja. V kulturnem domu bo na njegovo željo veliki koncert krške glasbene skupine K.U.T, GAS, ki se pripravlja na snemanje prve CD plošče. Vstopnine ne bo. ohraniti tam oklepno enoto in učni center ter namestiti protiletalce kot sestavni del zaščitnega dežnika nad Posavjem. Zaradi bližine meje tu ne bo bojne tehnike, prav tako ne bo več avtomobilskih dirk in podobnih • Opozorilo Brežičanov, da bi prazna stavba TO prišla zelo prav bližnji policijski postaji, je minister sprejel z vesejem, a ob tem pikro dodal, da se bodo to že dogovorili na ravni ministrstva. Podobno je menil tudi za vprašanje dveh stanovanj za brežiško zdravstvo. Ministrstva dolgoročno ne zanima niti Slovenska vas, saj namerava tudi svojo tovarno “čimprej stran spraviti”. Gostje - z ministrom sta bila še državni sekretar Ferlinc in Miran Bogatij - v nasprotju s Posavci tudi po razgovoru niso videli nobenih problemov na obrambnem področju, ki bi jih lahko reševali s to regijo. Edino, česar so bili Posavci lahko veseli, je bilo zagotovilo o regijski upravi za obrambo, ki bo po vsej verjetnosti v Krškem. javnih prireditev, medtem ko ministrstvo še pušča možnost razvoja civilnega letalstva (gospodarstvo, aeroklubi), ko bo letališče registrirano. B. DUŠ1C-GORNIK V POSAVJU SKUPNI PLESNI KLUB KRŠKO - Sredi novembra so u-stanovili Posavski plesni klub Lukec, ki bo združeval plesno dejavnost v celi regiji in poskušal doseči višjo kakovostno raven. Na začetku se bo klub ukvarjal samo s športno tekmovalnim plesom. Predsednica upravnega odbora kluba je Murija Stopinšek. NOVA KNJIGA ZA NAJMLAJŠE IN TUDI STAREJŠE - Asta Malavašič, ki danes živi in dela na Senovem, je pred kratkim pri Dolenjski založbi izdala zbirko otroških pesmi Maček med zvezdami, ki jo je ilustrirala Darja Malarič. V Valvasorjevi knjižnici v Krškem je prejšnji teden velika množica najmlajših in seveda tudi starejših prisluhnila pesmim iz te knjige. Z besedo so jih predstavili Vidka Kuselj, Gordana Rostohar, Drago Pirman, Barbara Pungerčič in Maruša Mavsar. Glasbeno spremljavo so prispevali Stanka in Sanja Macur ter Janko Avsenak, mačke pa so s plesom upodobili tudi malčki Pikapolonice iz krškega vrtca, ki jih vodi tovarišica Biserka. Kot je v uvodu povedal Franci Šali, urednik Dolenjske založbe, je Maček med zvezdami peta knjiga iz zbirke Gorjanski škrat. Pesmi so prijetne, vsebinsko ubrane in zaokrožene, opisujejo pa živahne dogodivščine mucka Puhka, ki ga spremljamo po vabljivi življenjski poti, ki ni žalostna niti takrat, ko se Puhek ne vrne z zadnjega potepa. (Foto: T. Gazvoda) Zdaj je samo še upati, da bo zakupnik z njim ustvarjal dobičke in zato tudi dobro gospodaril z gradom. In to kljub nekaterim v preteklosti zgrešenim investicijam, kot je bila po • V občini Brežice stojijo štirje mogočni gradovi. V brežiškem in mokriškem poteku dejavnost in sta vzdrževana, pišečki in bizeljski pa vse bolj propadata. Država nima posluha zanju, domačini ju niso sposobni vzdrževati, tuji najemniki pa se tudi vsi prestrašijo, ko vidijo, v kakšnem stanja sta. “Vsi ti gradovi so živeli, le da smo jim mi leta 1945 odrezali noge, ko smo jim odvzeli možnosti za dejavnost, s katero so sc preživljali (posesti),” meni prof. Marjan Gregorič, član IS in donedavni ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah. Mokrovič pa dodaja, da država spet dela podobno. besedah Mokroviča izgradnja prevelike restavracije in predragih sob, da ne govorimo o “ploščicah ž kategorije” B.DUŠIČ-GORNIK “Slavijo” po slabih cestah Na cestnem odseku Brestanica - Senovo je dela še za 3 do 4 mesece - V tej KS ogrožajo tudi plazovi SENOVO - Čeprav naj bi bila občina Krško glede odstotka asfaltiranih cest ena najbogatejših občin v Sloveniji, pa ta delež močno zmanjšujejo ravno ceste v krajevni skupnosti Senovo, kije druga največja KS v občini. Tam je namreč 30 kilometrov asfalta v zelo slabem stanju, 60 do 70 kilometrov vaških cest pa je še makadamskih. Dela na dva in pol kilometra dolgi regionalni cesti Senovo - Brestanica se vlečejo že deset let. Sprva so hoteli slab asfalt le preplasti-ti, vendar so se odločili za novo, širšo cesto. Sama izdelava načrtov je trajala tri leta, ker pa ni bilo ustreznega katastra podzemnih napeljav, so se pri izgradnji iz dneva v dan pojavljale in se še ponavljajo nove težave s komunalnimi napeljavami, tako da sedaj gradnja teče že tretje leto. Prav tako si prizadevajo asfaltirati tudi ostale lokalne ceste in tako hribovskim vasem omogočiti dostojno življenje. Kot je na javni tribuni povedal direktor Cestnega podjetja Novo mesto Franc Gole, je na tem cestnem odseku dela še za kakšne tri do štiri mesece. Ker je tu čas, ki za nizke gradnje ni najbolj primeren, se lahko zgodi, da se bo gradnja ceste zavlekla še v četrto leto, vse bo namreč odvisno od zime. Po besedah Franca Černeliča iz Podbočja, poslanca v državnem zboru, je ob rebalansu proračuna za cesto Senovo - Brestanica manjkalo le pet glasov, da bi dobili 50 milijonov tolarjev. Minister za promet in zveze Igor Umek je povedal, da ima Slovenija najgostejše cestno omrežje v Evropi, kar je seveda za državo tudi velika finančna obremenitev. Novi zakon o cestah, ki ga pripravljajo v ministrstvu, predvideva prekategorizacijo nekaterih cest, tako se bo več kot 4000 kilometrom republiških cest pridružilo še dodatnih 1000. Lokalne ceste, ki jih je okoli 10.000 kilometrov, pa se bodo financirale iz občinskega proračuna in denarja, ki ga bo država namenila občinam. Na javni tribuni so opozorili na zelo slabo cesto Senovo - Koprivnica, ki je preozka, poškodovana in na več mestih zverižena od plazov. T GAZVODA V KS SENOVO VEČ KOT 60 KM CEST ŠE BREZ ASFALTA - Na Senovem, ki “slovi” tudi po zelo slabih cestah, so se javne tribune na povabilo občinske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov udeležili tudi minister za promet in zveze Igor Umek, direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna in poslanec v državnem zboru Franc Černelič iz Podbočja. (Foto: T. Gazvoda) Po desetletjih molka v javnosti Razstava malih plastik kiparke Lize Hribar v novomeškem frančiškanskem samostanu - Razstavo je pripravil p. Felicijan - Jože Pevec - Težka življenjska usoda NOVO MESTO - V razstavnih prostorih frančiškanskega samostana so v nedeljo, 27. novembra, zvečer odprli pregledno razstavo manjših kiparskih del desetletja “zamolčane” ustvarjalke Lize Obereigner-Hribar. To je bila njena prva javna razstava, če odmislimo razstavo, ki jo je v letu osamosvojitve Slovenije sama pripravila v svoji hiši v 1 jubUani. Novomeško razstavo je pripravil p. Felicijan - Jože Pevec, ki je za to priložnost zbral avtoričine plastike z vseh koncev Slovenije. Avtorica sc zaradi bolezni ni mogla udeležiti otvoritve, je pa namesto nje po razstavi o njenem težkem življenju in ustvarjanju govoril njen sin Matjaž. VEČER Z UMETNIKOM - V okviru prireditev na Otočcu, ki jilt pripravlja Galerija Otočec, je bil prejšnji petek v otoškem gradu izredno prijeten večer z Jurijem Součkom, dramskim igralcem in zadnjim dobitnikom najuglednejšega slovenskega gledališkega priznanja - Borštnikovega prstana. V zanimivem, sproščenem in iskrivem pogovoru, ki ga je vodila Jerca Pezdič, se je Souček, tako kot zna le on, predstavil kot igralec in slovenski razumnik. Več o tem prihodnjič. Na sliki: Janez Rozman, organizator prijetnih in bogatih otoških večerov, se zahvaljuje Součku za lep večer. (Foto: A. B.) HLAVATYJEVA PREGLEDNA RAZSTAVA NOVO MESTO - V nedeljo, 4. decembra, bodo ob 19. uri v restavraciji Breg odprli pregledno razstavo likovnih del tržaškega slikarja in zdravnika Roberta Hlavatyja. Domači in tuji likovni kritiki ga štejejo za enega naših najboljših akvareli-stov. Otvoritev razstave bodo popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem bodo nastopili slikarjevi vnuki in glasbenica Cvetka Hribar. Čeprav je to prva predstavitev ustvarjalnosti ge. Hribarjeve, pa je s svojim delom na nek način že dolgo v Novem mestu. Na pokopališču v Ločni na grobišču novomeških frančiškanov namreč stoji njen kip sv. Frančiška. Kiparka izhaja iz ljubljanske družine Obereigner, kjer je bila likovna ustvarjalnost doma. Že njen ded je bil ljubiteljski slikar, njena mati pa je bila šolana slikarka. Nič čudnega, da je v slikarstvo kaj kmalu zaneslo tudi Lizo. Najprej je sicer morala končati trgovski tečaj, potem pa se je lahko posvetila slikarstvu. Leta 1931 je odšla na Dunaj in čez pet let diplomirala na kiparskem oddelku tamkajšnje akademije za upodabljajoče umetnosti. Končala je tudi poseben tečaj za cizeliranje brona. Življenje jo je potem poneslo nazaj v Ljubljano, kjer si je leta 1939 ustvarila družino z violinistom in prof. matematike Zoranom Hribarjem. V prvem obdobju seje ukvarjala s portretom, zlasti svojih treh otrok in otrok drugih MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM ŠENTJERNEJ - Včeraj so v tukajšnji osnovni šoli odprli tradicionalni šentjernejski knjižni sejem, ki mu v zadnjih letih pravijo kar Miklavžev knjižni sejem. Na sejmu, ki ga že 14. leto zapored pripravljata novomeška trgovina Mladinske knjige in šentjernej-ska osnovna šola, je na ogled in nakup razstavljenih prek 650 slovenskih knjižnih novosti zadnjega časa. Sejem bo trajal do sobote. V petek, 2. decembra, bo gost sejma pesnik Tone Pavček, ki se bo predstavil mlajšim šolarjem ob 10. uri, učencem višjih razredov in ostalim krajanom pa ob 11.uri. Mladinska knjiga -Trgovina bo v času sejma nudila ugoden nakup knjig. PREDSTAVITEV SUHYJEVE MONOGRAFIJE- V torek, 6. decembra, bodo ob 12. uri v Dolenjskem muzeju predstavili pravkar natisnjeno monografijo akademskega slikarja Branka Suhyja. Izdajo so omogočili MK Tiskarna, tovarna zdravil Krka, Dolenjski muzej in Alpine Fine Arts. V monografiji so objavljene slike, risbe in skulpture, ki jih je Suhy ustvaril v obdobju od 1985 do letos, ter grafike iz obdobja od 1973 do letos. Osrednje besedilo je napisal direktor zagrebške Modeme galerije Igor Zidič, ki bo knjigo tudi predstavil, ostale zapise pa so prispevali Konrad Oberhuber, Ciril Zlobec, Curt Heigl, Michael Becker, Meta Gabršek Prosenc in Berislav Valušek. Na sliki je reprodukcija Suhyjeve jedkanice Vžigalice (12,5 x 16 cm) izleta 1991. O KIPARKI - Sin kiparke Hribarjeve Tomaž in p. Felicijan med pogovorom po končani otvoritvi razstave. JAKČEVI EKSLIBRISI LJUBLJANA - Danes dopoldne so v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavili faksimilirano izdajo mape ekslibrisov Božidarja Jakca. Gre za lastniška knjižna znamenja, torej male grafike, ki jih je v Jakčevi umetniški zapuščini precej. HITREC O NAJNOVEJŠI HRVAŠKI KNJIŽEVNOSTI NOVO MESTO - Prvo sredo v decembru, 7. decembra, bo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju tradicionalna prireditev “V sredo ob 18h”. Tokrat bo gost večera eden najbolj znanih hrvaških pisateljev gledaliških in televizijskih komedij književnik Hrvoje Hitrec. Govoril bo o hrvaški književnosti v domovinski vojni. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi njegovo knjigo za mlade in za odrasle “Smo-govci v vojni”, ki je izšla prav te dni. ORKESTRI GLASBENIH ŠOL V KRŠKEM KRŠKO - Glasbena šola Krško in Skupnost slovenskih glasbenih šol priredita naslednjo soboto, 10. decembra, prvo revijo simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Na reviji, ki se bo pričela ob 17. uri v veliki dvorani kulturnega doma v Krškem, se bodo predstavili: Novomeški simfonični orkester, Komorni orkester Vrhnika, simfonični orkestri velenjske in krške glasbene šole ter srednje glasbene šole v Mariboru. V jedilnici se bo poslej jedlo 2,7 milijona mark za prizidek k dobovski šoli in športno dvorano - Od septembra vsi pod isto streho - Prvi pravi prostori za športno vzgojo - Stare šole ne morejo prodati DOBOVA - Množica nasmejanih obrazov je glasno ploskala novi pridobitvi za krajevno skupnost Dobova. Z otvoritvijo sodobne športne dvorane in prizidka k osnovni šoli je bila uspešno končana skupna akcija države, občine in krajevne skupnosti. Država je pokrila polovico od 2,7 milijonov nemških mark vredne naložbe, občina je prispevala 35 odst., medtem ko je krajevna skupnost s pomočjo petletnega samoprispevka zbrala 15 odst.potrebnih sredstev za naložbo. 300 učencev je letošnje šolsko leto prvič začelo skupaj, v isti stavbi. Učenci so posebej veseli pouka v osmih novih, lepih in svetlih učilnicah, ki imajo tudi pripadajoče prostore. Učilnice so žal še vedno opremljene z opremo iz stare šole, vendar bo, kot napoveduje ravnatelj Marjan Vučajnk, kmalu drugače. Poleg teh otrok spada k šoli še vrtec sili otroki. Vsi so z izgradnjo športne hale pridobili prve kvadratne metre igrišča in telovadnice. Do sedaj so namreč otroci iz nove šole morah k športni vzgoji skoraj kilometer daleč v vas, po cesti in preko železniške proge. Kot pravi ravnatelj, je bilo ob šoli na dveh lokacijah težko usklajevati delo. Športno dvorano bo od 7. do 15. ure uporabljala šola, po tej uri pa bo odprta za Rokometni klub AFP Do- bova, ki igra letos v prvi ligi in nujno potrebuje tako dvorano, za rekreacijo, turnirje in za različne prireditve. Obiskovalci dvorane imajo na razpolago 384 sedežev in še 600 stojišč. Igrišča v dvorani ustrezajo mednarodnim zahtevam za rokomet, košarko in odbojko ter obsegajo površino 45 x 22 metrov. Pod tribuno za gledalce so še garderobe za deklice in dečke, sanitarije in kabineti, na drugi strani pa prostori za rekreativce in za tekmovalni šport. Rokometaši bodo tu lahko uporabljali tudi prostor kakih 80 kvadratnih metrov. V dvorani je že nekaj opreme, vendar je še veliko več manjka, še posebej drobnih stvari, saj na šoli prej telovadnice sploh niso imeli. Učenci so morali telovaditi v učilnicah ah pa so pospravili jedilnico in se razgibavali tam. Prav tako kot opremo za učilnice, bodo tudi opremo za telovadnice nabavili s pomočjo samoprispevka. Sprva so sicer načrtovali, da bodo stroške za to pokrili s prodajo stare šolske zgradbe, vendar le-te po postavljeni uradni ceni nihče noče kupiti. Stavba je namreč ocenjena na 55 milijonov tolaijev, a je tudi za 35 nihče ne mara. S prvimi deli na gradbišču so začeli • Čeprav je otvoritev dvorane in učilnic velik dosežek za kraj, pa Dobovčani že razmišljajo za naprej. Tako je predsednik KS Ivan Žibret dejal, da je pred njimi še več nalog. Med najbolj pomembne je uvrstil dokončanje levobrežnega nasipa na Savi, ureditev odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda, posodobitev ceste od Brežic proti mejnemu prehodu Rigonce ter ureditev varnega prehoda čez železniške tire, ki po sredini delijo Dobovo na dva dela. 21. januarja in sicer sta imela izvajalec Rudis iz Trbovelj in podizvajalec Zasavje na razpolago 8 mesecev. ljubljasnkih meščanov. Po vojni pa so se začeli zanjo in njeno družino hudi časi. Skupaj z možem so jo zaradi protikomunističnih stališč zaprli, njenega moža pa na Nagodetovem procesu obsodili na 18 let zapora. Slikarko so po nekaj mesecih zapora spustih in sama se je morala s tremi otroci prebijati skozi življenje. Razstavljati ni smela, zavračali so ji celo dela, ki jih je predložila za društveno skupinsko razstavo. Tako seje posvetila izdelavi jaslic in druge drobne plastike, ki jih je delala po naročilu. Že v jeseni svojega življenja seje lotila glinenih reliefov križevega * Zaradi posebnih okoliščin, v katerih je nastajal življenjski opus Lize Hribarjeve, umetnica nima podatkov, kje vse se nahajajo njena dela. Lastnike njenih plastik naproša, da sporočijo osnovne podatke na naslov: Liza Hribar, Prečna ulica 3, Ljubljana, tel. 061-13-31-345. pota in še kasneje Marijinih podob. Kljub 80 letom še ustvarja. S svojim tihim pogumom je kiparka “skozi najtežje obdobje kot ena redkih ohranjala tradicijo sakralne umetnosti. Njene drobne umetnine so prinašale v številne domove vernih ljudi žarke upanja in tolažbe, večji kipi in reliefi pa so s svojo prisotnostjo veliko prispevali k dvigu kakovosti opreme sakralnih prostorov.” je zapisala Veselka Šorli Puc. M. MARKELJ KULTURNI VEČER ŠENTJERNEJ - V petek zvečer je razgibal kulturno mrtvilo Šentjerneja prijeten kulturni dogodek. Novoustanovljeni odbor Socialdemokratske stranke je v goste povabil folklorno skupino Kres iz Novega mesta. V prepolni dvorani so obiskovalce navdušili mladi plesalci in ljudski pevci. Izkazali so se tudi kot dobri glasbeniki s preprostimi starimi inštrumenti iz slovenskega ljudskega izročila. Socialdemokrati so s kulturnim programom združili tudi predstavitev svoje stranke in svojega kandidata za župana. Kot gost je v imenu predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše pozdravil prisotne dr. Jeglič iz Ljubljane. Ker kandidata za župana Jožeta Krašna podpirajo še Slovenski krščanski demokrati in Narodni demokrati, so tudi oni predstavili svoj program in kandidate za svetnike. J. V. Znanje je razdajala na vse strani V Črnomlju 35. obletnica Ljudske univerze ČRNOMELJ - V Črnomlju so v petek slovesno proslavili 35 let dela Ljudske univerze, ki danes deluje kot enota Zavoda za izobraževanje in kulturo. Obiskovalci slavnostne prireditve, na kateri je ob spremljavi instrumentalnega tria nastopil New Swing Ouartet, so do zadnjega kotička napolnili dvorano tukajšnjega kulturnega doma. Med njimi so bili tudi številni nekdanji in sedanji sodelavci Ljudske univerze, poslovni partnerji in slušatelji. Slavnostna govornica je bila podpredsednica črnomaljskega izvršnega sveta Mojca Stjepanovič. Stjepanovičeva je orisala težke začetke Ljudske univerze, ko je bilo še veliko ljudi brez končane osnovne šole ah celo nepismenih. Takrat je bila vloga te ustanove drugačna kot danes, ko je v Ljudski univerzi zajeto izobraževanje ob delu od osnovnošolskega do višješolskega, poleg tega pa še številne druge oblike izobraževanja, v katerega je letos vključenih več kot 600 slušateljev iz vse Bele krajine, njihovo število pa iz leta v leto narašča. A ne slučajno, saj je v povprečju stopnja izobrazbe Belokranjcev še vedno nizka, zaradi geografske omejenosti pokrajine pa je šolanje v drugih krajih težavnejše in zamud-nejše. Kot je dejala Stjepanovičeva, se je tudi v primeru Ljudske univerze pokazalo, da so najboljša vlaganja v mladino. Ta zna ceniti prizadevanja in je hvaležna za vse ponujeno. Zaradi oddaljenosti od centra so otroci na obrobju za marsikaj prikrajšani. Prav Ljudska univerza je s svojimi zagnanci omogočila, da so otroci spoznali že marsikaj, za kar bi bili sicer prikrajšani. Tisti, ki so začeli zahajati v Ljudsko univerzo že v rosnih letih, se tudi takrat, ko odrastejo, navadno odločijo za katero izmed izobraževanj v pestrem programu Ljudske univerze. Vsaj v Črnomlju je tako. M.B.-J. MARINČ NA OTOČCU - Tihi in skromni slikar Jože Marinč iz Kostanjevice te dni razstavlja v Galeriji Otočec. Razstava je odprta do 14. decembra, in to vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 12. do 18. ure. Na fotografiji: Marinč pred svojo sliko. (Foto: A. B.) USPEŠNA PREDSTA VITEV- Prejšnji petek, 25. novembra, zvečer je bila v veliki dvorani Dolenjske galerije uspešna predstavitev skupne pesniške zbirke “In P■ verilas ” enajstih mlajših pesnikov iz občine Novo mesto. Predstavitev, ki so jo tako kot izid knjige podprli Mladi liberalni demokrati, je privabila v prostore Dolenjske galerije toliko poslušalcev, kot že dolgo ne kakšen literarni večer. Uvodne besede je imel dr. Tone Starc, nato pa se je z branjem izbranih pesmi in ob glasbeni spremljavi na elektronskih klaviaturah Jo.se/xi D. Erbosoa predstavilo še deset od enajstih avtorjev. Večer so z nastopom popestrite plesalke skupine Terpsihora ter glasbenika Branko Rožman in Petra Gačnik. (Foto: M. Markelj) RAZSTA VA LUSKOVČEVIH RELIEFOV- Belokranjski muzej je v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu pripravil razstavo kiparja Sandija Leskovca z Mirne na Dolenjskem. Pred dvema letoma je metliška občina začela s trebanjsko s kulturno izmenjavo. Razstava, odprta minuli teden v Metliki, je nadaljevanje tega prijateljskega sodelovanja. Leskovec se je zapisal reliefu v lesu, njegova dela pa so raztresena po vsem svetu. V dvajsetih letih, kar razstavlja, je sodeloval na 77 razstavah, se udeležil dvajsetih taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem ter prejel številne nagrade in priznanja, tudi več mednarodnih. Na Metličane, ki si bodo razstavo lahko ogledali do 15. decembra, so njegova dela naredila velik vtis. (Foto: M.B.-J.) REVIJO OKTETOV POSAVJA ‘94 ZAČELI KOROŠCI - Moški pevski zbor Prosvetnega društva Vinko Poljanec iz Škocjana na avstrijskem Koroškem pod vodstvom Franca Starca je občinstvo, ki je v soboto na reviji oktetov Posavja '94 dodobra napolnilo kulturno dovorano GD Sevnica, zelo toplo sprejelo. Nato so se s po tremi pesmimi zvrstili še: vokalna skupina Corona iz Boštanja (umetniški vodja Romana Pemovšek), moška vokalna skupina Svoboda Krmelj (Franc Bastardi), oktet Orlica iz Pišec (Franc Kene), Ženski oktet Brestanica (Stanka Macur) in Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice (Emil Lenarčič). Ugledni celjski zborovodja Edvard Goršič je po koncu umetniškim vodjem oktetov dal nekaj strokovnih napotkov, za naš časopis pa je povedal, da so nekateri okteti izbrali dokaj neposrečen repertoar glede na glasbeno predznanje in za tak sestav. P° Goršičevem mnenju sta po kakovosti izstopala zadnja dva nastopajoča okteta■ (Foto: P Perc) "STIČNA 1 ” ZA SLOVENIJO IN SVET- Občinska turistična zveza in predsedstvo skupščine občine Grosuplje sta v soboto zvečer v stiškem kulturnem dotnf pripravila nepozaben kulturni dogodek. Širši javnosti so namreč predstavili kn)1' go arheologa dr. Staneta Gabrovca, Stična 1. Marsikaj o zgodovini krajev in odkritjih iz preteklosti je že zapisano, območje Vira pri Stični in rezultate raZlS. kovanj pa je v svoji knjigi strnil arheolog dr. Stane Gabrovec. Avtorja in njegov delo sta predstavila kustos Narodnega muzeja Drago Svoljšek in dr. Jože K°ste' lic, arheolog in prvi raziskovalec Vira pri Stični. Avtor knjige je pripoved o svoje'’1 bogatem delu zaključil z mislijo, da se še premalo zavedamo pomembnosti Stičn in njenih zmožnosti za razvoj turizma v najbolj kulturnem smislu. Kulturni Pr° gram sta popestrila pevski zbor in domači vokalni kvartet, za pogostitev pa j. poskrbela zakonca Vrhovec, lastnika kmečkega turizma na Grofiji. (Foto: A da Luzar) dežurni poročajo POŠKODOVAL DROG - 19. novembra je neznanec na Homu v bližini stanovanjske hiše št. 46 z motorno žago fako poškodoval drog električne napeljave, da ga bo potrebno zamenjati. S tem dejanjem je Elektro Krško, nad-zorništvo Mokronog, oškodoval za 44-764 tolarjev. UKRADEL IZ IZLOŽBE - 21. novembra je neznan storilec z izložbene police v trgovini Iskre Commerce v Črnomlju ukradel avtoradio in dva 'valkmana in s tem Utrip, d.o.o., z Do-lenjcga Mokrega Polja oškodoval za več kot 31.300 tolarjev. OB ŽAGI - 23. novembra zvečer je nekdo v Kandijski ulici v Novem mestu Prišel do parkiranega osebnega avtomobila in s prtljažnika na avtu ukradel tlve motorni žagi. Lastnika R. Š. iz Dolenjskih Tbplic je s tem oškdoval za 70 tisočakov. LASTNIK GA JE OPAZIL - 22. novembra je otrok iz okolice Irebnjega prišel v prostore z igralnimi aparati v Kolodvorski ulici v Tlebnjem in odtrgal lesena vratca aparata, nato pa je hotel vzeti žetone, vendar gaje pri dejanju še Pravi čas zalotil lastnik. VLOMIL V TRGOVINO - V noči na 24. november je nekdo vlomil v trgovino in skladišče v Dobravi pri Škocjanu ter iz trgovine ukradel večjo količino prehrambenih izdelkov, sladkarij, eigaret in kave. Lastnici M. K. iz Dobrave je povzročil za več kot 200.000 tolarjev škode. VLOMIL V KONTEJNER - V času od 25. do 26. novembra je neznanec na "tali Cikavi pri Novem mestu vlomil v kontejner, ki ga ima S. K. iz Novega ntesta poleg nedograjene zgradbe, in neznano kam odnesel električni podaljšek, električno ročno žago, vrtalni stroj, električno verižno žago, ročno krožno žago ter še nekaj drugega orodja. Lastnika je oškodoval za okrog 120.000 tolarjev. OB AVTORADIO - 25. novembra Proti večeru je nekdo pred restavracijo na Otočcu iz odklenjenega osebnega avtomobila J. S. iz Novega mesta “kradel avtoradiokasetofon, vreden 120.000 tolarjev. OSUMLJEN POŽIGA KRAJNA BRDA - 24. novembra so •^ški kriminalisti odvzeli prostost in Privedli k preiskovalnemu sodniku v Novo mesto 31-letnega B. S. iz Kny-*J*h Brd nad Blanco, ker je osumljen, jo 24. novembra Š. R. iz Krajnih zažgal vzmetnico v lesenem delu gospodarskega poslopja. Mladoletniki vlomili V OKREPČEVALNICO . NOVO MESTO - Štirje mladolet-!“ki in mladoletnice, ki so pobegnili '‘• Vznojno-izobraževal nega doma v Vlšnji Gori, so osumljeni, da so 27. n°vembra okrog 1. ure vlomili v ok-Npčevalnico “100” na Kandijski cesti v Novem mestu in ukradli cigarete, v?>galnike, 2 1 soka in žvečilne. Poli-č|sti so jih kmalu po dejanju prijeli. Častniku A. S. iz Novega mesta pa so Povzročili za 15 tisočakov škode. .travnata pot se mu je ug- ^CZNILA - 26. novembra ob 13. uri je I letni Alojz P. iz Krškega peljal s Gornjakom gnoj vzvratno po klancu avzdol mimo vikenda na Kremenu po avnati poti ob vinogradu. Zapeljal je a rob poti, ki se mu je vgreznila, tako 7* Je tovornjak začel drseti in se pre-. ni| v jarek na streho. Pri prevračanju n ^lojz padel iz vozila in sc hudo pomiloval, zato so ga odpeljali v novo-^ško bolnišnico. VtfRčiL v usek in se prevrnil - 27. novembra ob 5.15 se je 20-0 n' Andraž Z. iz Grosupljega peljal z . ebnim avtomobilom iz Uebnjega °ti Biču. Pri Medvedjeku je zaradi ^Primerne hitrosti in mokre, spolzke teo 'i_ vozilom trčil v Rsmniti usek in flPfevrnil. V nezgodi seje hudo poško-jj ala njegova sopotnica Sabina Š. iz Jabljane. Na avtomobilu je nastalo za [ng 250.000 tolaijev škode. bPO TRČENJA ZARADI PREIT'VANJA - 27. novembra ob 16.45 Z januarjem reorganizacija sodišč Dobili bomo več okrajnih in okrožnih sodišč ter 4 višja in vrhovno sodišče - Okrožno sodišče tudi v Krškem - Strogi pogoji za izvolitev sodnikov - Po novem v togah NOVO MESTO - Zadnja večja reorganizacija sodišč je bila leta 1979, ko so se sodišča združevala, prihodnje leto pa čaka sodišča razdruževanje. I)o sedaj smo imeli temeljna sodišča, višje in vrhovno sodišče ter v okviru temeljnih posamezne enote. S L januarjem prihod r\je leto pa bomo imeli eno vrhovno sodišče, 4 višja, 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč. Na našem območju je novost, da bo poleg Novega mesta dobilo okrožno sodišče tudi Krško. Ostale dosedanje enote novomeškega temeljnega sodišča pa bodo postale okrajna sodišča. Poleg reorganizacije, do katere bo prišlo čez dober mesec dni, ima sodstvo po letu 1990 kup nove zakonodaje; med drugim začne s 1. januarjem 1995 veljati tudi nova kazenska zakonodaja, vendar s tem novih za-konoduj še ni konec. Seveda vse to dodatno obremenjuje sodnike pri njihovem delu. Poleg rednih sodišč pa je že sredi letošnjega leta reorganizacija doletela tudi specializirana sodišča. Iz nekdanjih sodišč združenega dela so nastala 4 delovna in socialna sodišča, ki AGRESIVNEZA SO MORALI VKLENITI OBREŽJE, RIBNICA - 23. novembra ob 15.50 se je na na mednarodni mejni prehod Obrežje pripeljal z oplom 27-letni nemški državljan Mirko H. Pri mejni kontroli so policisti ugotovili, da kaže znake vinjenosti, poleg tega se je tudi do njih obnašal agresivno. Ker ni imel zelene zavarovalne karte, mu je policist dejal, da mora na prehodu kupiti novo, ker tega ni hotel storiti, mu je premer povedal vstop v našo državo. Takrat pa je Mirko začel policista žaliti in čeprav gaje le-ta hotel pomiriti, mu je zagrozil, da bo kljub prepovedi nadaljeval pot v Slovenijo. Z vozilom je sunkovito speljal in s pomočjo ročne zavore zavil ostro desno in ustavil med parkiranimi vozili. Ko je policist nameraval nadaljevati s kontrolo, seje Mirko zaklenil v vozilo in na hitro zapeljal v notranjost Slovenije. Že po nekaj kilometrih gaje na parkirnem prostoru ob magistralni cesti Obrežje - Ljubljana pri Ribnici izsledila patrulja prometne policije. Ko je zagledal policista, ju je začel žaliti, enega pa je celo napadel, tako da sta razgretega fanta morala vkleniti. Odpeljala sta ga na brežiško policijsko postajo, kjer so ga pridržali, svojo razgretost pa bo moral pojasniti tudi sodniku za prekrške. po dolenjski deželi • Hudo je, če je žeja in lakota in če človek nima v žepu pribite pare, da bi stopil v bližnjo gostilno in si potešil lakoto in žejo. F. T. iz Novega mesta se zaradi tega ni vznemirjal, v začetku novembra si je v restavraciji Metropol v Novem mestu naročil hrano in pijačo, potem pa vse skupaj plačal z ukradenim čekom, podpis pa je ponaredil. • Dobra hrana je zadišala tudi nepridipravu, ki si je zaželel šunke. V času od 20. do 23. novembra je namreč v Podgori vlomil v vikend A. Č. iz Pod-gore in mu ukradel šunko, poleg tega pa še tri nože, verjetno zato, da si jo je lažje narezal. Lastnika je oškodoval za okrog 25 tisočakov. • Trije mladi fantje, 32-letni R. R., 25-letni V. B. in 23-letni M. K., vsi iz Novega mesta, so prejšnji teden sredi belega dne “obiskali" vikend na Gorenjih Sušicah. Iz lastničine torbice so ukradli denarnico z dokumenti in denarjem. Ko jih je M. D. iz Ljubljane zalotila v vikendu in jih vprašata, kaj želijo, pa so se izgovorili, da bi radi vodo za avto. S D I se je 19-letni Andrej B. iz Mrčnih sel peljal z osebnim avtomobilom iz Obrežja proti Ljubljani. V Selu pri Kar-teljevem je začel prehitevati kolono vozil, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 57-letni Jože B. iz Zagrada pri Otočcu, ki sc je umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Po trčenju se je Jože prevrnil, medtem ko se je Andrej hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilih je nastalo za okrog 750.000 tolarjev škode. ZALETEL SE JE V REŠILCA - 27. novembra ob 17. uri se je 67-letni Ivan M. iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Obrežju. Ko je pripeljal v Selo pri Karte-ljevem je zaradi prehitre vožnje trčil v rešilno vozilo, ob robu ceste, kije prišlo reševat ponesrečence v prometni nesreči. V nezgodi seje voznik Ivan lažje poškodoval, njegova sopotnica, 65-letna Julijana, pa huje. Pri tem je nastalo tudi za 360.000 gmotne škode. pa imajo svoje oddelke po celi Sloveniji; tako imamo v Novem mestu in Brežicah oddelka ljubljanskega delovnega sodišča, medtem ko bo pritožbe reševalo višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Pri reorganizaciji rednih sodišč pa bo Posavje dobilo poleg okrajnega tudi okrožno sodišče v Krškem. To povzroča precej težav, saj zaradi tega potrebujejo nove prostore, več sodnikov in administrativnih delavcev. Do sedaj je imela krška enota novomeškega temeljnega sodišča svoje prostore v stavbi krške občine. Za okrožno sodišče ti prostori ne bodo zadoščali, zato že preurejajo nove prostore v stavbi poleg občine in Čeprav se na občini zelo trudijo, da bi bili prostori čim prej nared, jim to do novega leta ne bo uspelo. Kljub temu bo okrožno sodišče začelo z delom z novim letom, seveda v začasnih prostorih. “Večji problem bo pri zagotovitvi ustreznega pravniškega kadra, saj so se pogoji za izvolitev sodnikov po novem zaostrili,” pravi Janez Smolej, vodja novomeške enote in namestnik predsednika novomeškega temeljnega Sodišča. Po novem mora biti kandidat za sodnika star 30 let, kar pa v pravosodju ocenjujejo kot napako, saj bodo diplomirani pravniki še preden bodo izpolnili to starost, raje šli v druge dobro plačane službe. Da kdo postane okrajni sodnik, mora po opravljenem pripravniškem izpitu vsaj 4 leta delati kot strokovni sodelavec, tisti, ki delajo izven sodišč, kot so pravobranilci, odvetniki, notarji ali sodniki za prekrške, pa morajo kot strokovni sodelavci delati po strokovnem izpitu še 6 let. Potem bo o vsakem kandidatu izdelal mnenje personalni svet, ki ga sestavljajo 4 sodniki in predsednik sodišča, na podlagi tega mnenja bo o kandidatu razpravljal še sodni svet, šele nato bo predlog obravnavala komisija za volitve in imenovanja, zadnjo besedo pa bo imel državni zbor, ki bo predlog potrdil ali zavrnil. “Pogoji za sodniško službo so zelo ostri, zato nas skrbi, če bomo lahko prišli do dovolj sodnikov; v Ljubljani in Mariboru jih ne bo primanjkovalo, medtem ko se na Dolenjskem in v Posavju že sedaj kaže pomanjkanje,” pravi Smolej. Novost je tudi glede disciplinske odgovornosti sodnikov. Do sedaj je bila z napako kršena sodniška dolžnost in takrat seje začel postopek za razrešitev, vendar je bilo v praksi malo takšnih primerov. Po novem bo sodnik disciplinsko odgovoren, in sicer bo lahko zaradi kršitve premeščen na drugo sodišče za čas od 6 mesecev do 3 let, lahko mu bo ustavljeno napredovanje za 3 leta ali pa mu bo zmanjšana plača do 20 odst. do enega leta. Novosti so tudi glede napredovanja, saj je imel do sedaj sodnik pripravnik enako plačo kot npr. sodnik s 30-letno prakso. Po novem imajo tri plačilne skupine in znotraj njih še več plačilnih razredov. Tudi za napredovanje bo moral sodnik pridobiti potrdilo personalnega sveta. “Prav je, da se sodnike začne sprem- * Poleg ostalih novosti naj bi po prvem januarju sodniki imeli na obravnavah posebne obleke • toge, kakor jih imajo sodniki v večini evropskih držav. Toge so pred kratkim že uvedli na ustavnem sodišču, takšna oblačila pa naj bi na obravnavah imeli po novem tudi odvetniki. Ijati strokovno, saj so laične ocene grajene na drugačnih pogledih, kajti le tako se sodnikom lahko povrne ugled, kakršnega naj bi v državi imeli,” pravi Smolej. J. DORNIŽ • Pri nas je nevarno biti uspešen, saj te lahko v hipu označijo za udboma-fijca in tatu. (Oven) Spet je gorelo Počitniška hišica in večnamensko poslopje ŠEVNICA, KLADJE - 22. novembra je prišlo v Sevnici do požara na počitniški hišici Danila K. s Strmca v Idrijski občini. Ogenj je uničil ostrešje pa tudi spodnji del hiše. Požar so lokalizirali prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Vzrok požara še ni ugotovljen, škode pa je za okrog 1.600.000 tolarjev škode. Istega dne zvečer je prišlo do požara tudi na večnamenskem poslopju 36-letnega Jožeta K. iz Kladja v sevniški občini. Krški kriminalisti in sevniški policisti so ugotovili, da je do požara prišlo na zidanem objektu, v katerem je v sjjodnjem delu hlev za živino in klet za pridelke, v srednjem delu pa prostori za hrambo žita. Goreti je začelo na podstrešju, kjer je dimnik obzidan do višine treh metrov, od tam naprej pa je bilo še en meter lončene cevi speljane skozi ostrešje. Zaradi dotrajanosti dimnika na spoju z lončeno cevjo so iskre zanetile seno. Požar je v celoti uničil ostrešje in za okrog 40 nakladalk sena. Pri gašenju je sodelovalo 35 gasilcev iz več gasilskih društev, eden od njih seje tudi poškodoval. Škode je za okrog 1,500.000 tolarjev. Jk A IDI ITI mm™™™ s katalizatorjem in dodatno opremo MK cena do registracije: 11.390 DEM MAMUTI Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 PRIJELI ROPARJA KRŠKO - 23. novebra ob 12.30 so krški kriminalisti odvzeli prostost 27-letnemu Radivoju J. z Jesenic, začasno prijavljenem v Sevnici. Z zbiranjem informacij so namreč ugotovili, da naj bi 20. novembra v Času med 20. in 24. uro prišel v hišo 78-letne Veronike K. iz Sevnice in jo oropal. Na zahodni strani hiše je splezal do prve elaže hiše, z roko razbil salonitno ploščo in skozi nastalo odprtino splezal v notranjost, razbil vrata in stopil v bivalni del hiše. Prišel je v sobo, kjer je spala Veronika, in od nje zahteval denar. Ker mu denarja ni dala, jo je udaril po prsih, glavi in roki, zatem pa preiskal stanovanje, našel 3 tisočake in odšel. AVTO PADEL NA VOZNIKA STRANSKA VAS PRI SEMIČU - 25. novembra ob5.25 se je 21-letni Robert H. iz Semiča peljal z osebnim avtomobilom iz Gradca proti Semiču. Ko je pripeljal v Stransko vas, ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo, tako da je trčil v usek odtočnega jarka. Roberta je vrglo skozi prednje vetrobransko steklo iz avta, avto pa se je prevrnil na streho in padel na voznika. Robert je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umri. Na avtomobilu je nastalo za okrog 100.000 tolarjev škode. Ribniška stranpota NAGAJAL GOSTOM - Janez L. iz Prigorice si je močno vinjen malo privoščil goste v lokalu Trdan v Dolenji vasi. Pozornost je hotel pritegniti tudi tako, da je vrgel kozarec v pult. Policisti so ga posvarili, naj se umiri, toda, kot kaže, je takrat šele dobil korajžo in je grozil, da bo pretepel drugega gosta. Zato so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je počakal na bolj čist um. Pred sodniki za prekrške pa se bo zagovaijala tudi natakarica, ker je stregla vinjenemu gostu. ZAŽELEL SI JE GLASBE - Nekdo sije že v petek zjutraj zaželel glasbe, zato je radiokasetofon odnesel kar iz gostišča Urban v Lepovčah. Svoj dom je tako obogatil za 20.000 tolarjev. NEPREVIDNA VOŽNJA - Prejšnji petek se je na magistralni cesti izven naselja Dolenja vas zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Boštjan R. iz Dragomerja pri Vrhniki. V levem ovinku je pri veliki hitrosti zapeljal na nasprotni pas in trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je iz smeri Kočevja vozil Damjan D. iz Stare Cerkve. Pri trčenju je Boštjana zaneslo 22 metrov daleč preko desnega prometnega pasu na travnato površino. Vozilo je drselo 36 metrov po nasipu, kjer je s prednjo stranjo in streho trčilo v obcestno drevo in obstalo. Na vozilih je škode za 700.000 tolarjev. Kočevska stranpota IGRAL BO TENIS - Prejšnji torek zvečer je občan prišel na policijsko postajo in povedal, da mu je neznanec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred gostiščem Lovšin. Očitno se bo neznanec začel ukvarjati s športom, saj je iz avla vzel loparje za tenis in športna oblačila. MLADOLETNIKI ZA BOU NEVARNE IGRE - V četrtek so namreč trije mladoletniki vlomili v skladišče za eksploziv v peskokopu v Mozlju in odnesli 200 električnih detonatorjev, prostora, v katerem je bi shranjen eksploziv, pa niso odprli. Na žalost mladoletnikov so morali detonatorje vrniti, škoda pa, da niso povedali, v kakšne namene sojih hoteli uporabiti. TUDI ROMI STRELJAJO - V petek se je v romskem naselju v Željnah ustrelil Rom. Čeprav ni v življenjski nevarnosti, so ga odpeljali v bolnišnico. Pri njem niso našli dovoljenja za orožje, zato policija ugotavlja izvor te nevarne zadeve. ROM DOBIL SRAČJA KRILA - V petek so policisti obravnavali 14-let-nega Roma iz okolice Krškega, kije na območju Krškega, Ribnice, Kočevja in Grosupljega storil več kaznivih dejanj oziroma tatvin. Največ je vlamljal v osebne avtomobile, tovornjake in manjša podjetja okoli železniške postaje. Svoje podvige je lepo priznal policiji in povedal, daje to počel, ker je bil lačen. ZAZGAL GOSPODARSKO POSLOPJE KVASICA - 36-letni A. B. s Kvasice je osumljen požiga, ker je 21. novembra nekaj pred tretjo uro popoldan zažgal gospodarsko poslopje, veliko 8,2 m x 4 m, ki je od stanovanjske hiše oddaljeno le nekaj več kot 5 m. Splezal je na poslopje in z vžigalnikom zažgal seno. Ogenj seje hitro razširil in uničil ostrešje poslopja, zgorelo pa je tudi nekaj smrekovih desk. Lastnici F. B. s Kvasice je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode. Prvi, ki seje bega lotil s pištolo Zapornik Skodič, kije sredi novembra med prevozom v novomeško bolnišnico streljal na paznika in pobegnil, je _____še na begu - Kaj pravijo o tem na Dobu - Ustanovljena tudi komisija pravosodnega ministrstva DOB PRI MIRNI - Že več kot štirimgst dni je minilo, odkar je v ponedeljek, 14. novembra, med prevozom z Doba v novomeško bolnišnico v bližini Kartc|jevega pobegnil zapornik, 37-letni Milan Skodič, ki pa je v času našega pisanja še vedno na begu. Kot smo že poročali, so Skodiča tega dne peljali v novomeško bolnišnico, da bi mu sneli mavec, med vožnjo pa je nenadoma začel spremljevalcema groziti s pištolo. Ker mu paznika nista hotela ustaviti, je začel streljati. Enega od paznikov je tudi zadel, vendar seje krogla na srečo odbila od njegove denarnice in ga ni poškodovala. Uidi paznika sta streljala za Skodičem, vendar ga nista zadela. Spektakularnega pobega ni uspelo preprečiti niti številnim policistom, ki so se takoj vključili v široko akc|jo iskanja. Skupaj s Skodičem so tega dne peljali v bolnišnico tudi obsojenca Marjana Pučka. Ob tem dogodku so se mnogi spraševali, kako je Skodič sploh prišel do orožja. Na to vprašanje želijo dobiti odgovor tudi v Kazenskem poboljševalnem domu na Dobu, Iger je takoj po dogodku njihova notranja komisija začela s preiskavo, prejšnji teden pa je bila ustanovljena tudi tričlanska komisija pravosodnega ministrstva z namenom, da razišče okoliščine pobega. Na Dobu pravijo, da pobega s pomočjo orožja do sedaj še niso imeli. Po pregledu števila begov v zadnjih desetih letih pa ugotavljajo, da iz zaprtega dela zapora na leto poskuša pobegniti povprečno en zapornik, prav tako po en zapornik povprečno na leto poskuša z begom iz raznih spremstev, med te pobege pa ne štejejo pobegov zapornikov iz bolnišnic, ko so na zdravljenju, ali “podaljšanih” dopustov oz. prostih izhodov. Za vse te bege pa je značilno, da se končajo zelo hitro. V zadnjih desetih letih so od desetih obsojencev, ki so na klasičen način bežali iz zavoda, tri prijeli že v bližini doma. Pri begih iz spremstva pa so bili obsojenci na s silo izborjeni svobodi najdalj en mesec. Od vseh klasično pobeglih je na begu še edino Skodič. Upravnik KPD Dob Jože Jevnikar je povedal, da okoliščine pobega oz. delo spremljevalnega osebja in kontrole raziskuje tudi njihova notranja služba. Čeprav obstaja več možnih načinov na katere je prišlo orožje v Skodičeve roke, pravega odgovora zaenkrat še ne vedo. Skodič je namreč obsojenec, ki mu pobegi niso tuji, saj je samo iz zaporov na Dobu že pred tem dvakrat pobegnil, bežal pa je tudi iz mariborskega in celjskega zapora. “Skodič je znan povratnik, ki se tudi ni bil pripravljen vključevati v naše delo, če pa se je na trenutke vendarle vključil, je bilo to le navidez,” pravi Jevnikar. Z Doba so ministrstvu večkrat predlagali njegovo osamitev, vendar so bili predlogi v glavnem zavrnjeni ali le z dovoljenjem za krajše obdobje. Glede pobegov, ki so se zgodili v času spremstev, ugotavljajo, da jih je v primerjavi s številnimi, tako rekoč vsakodnevnimi spremstvi zanemarljivo malo. Sicer pa menijo, da iz Skodičevega pobega ne kaže delati prevelike senzacije, kajti zavedati se je potrebno, da se vseh begov ne bo dalo nikoli preprečiti, čeprav se trudijo, da bi jih bilo čim manj. “Tudi komisija pravosodnega.ministrstva, ki nas je že obiskala in si ogledala kraj pobega, bo verjetno raziskavo skoncentrirala na postopke spremljevalnega osebja. Čeprav menimo, da bi bila samo raziskava tega premalo, kajti treba je ugotoviti tudi pomanjkljivosti sistema prestajanja kazni,” pravi Jevnikar in dodaja: “Predvsem pri pripravi zakona o izvrševanju ka- zni bi morali razmišljati o večji klasifikaciji zapornikov, tako da bi npr. nabolj nevarni zaporniki prestajali kazen v posebnih zavodih, kjer bi bili strožji mehanizmi za delo z njimi in posebej usposobljeno osebje.” Sedanji sistem prestajanja kazni je namreč prilagojen večini, poleg tega obstaja preveliko poenotenje prestajanja kazni, ne upošteva dovolj vrste kaznivega dejanja, osebnostnih lastnosti in drugih značilnosti obso- * Na novomeški UNZ so povedali, da so za Skodičem razpisali tiralico in ga ovadili za kaznivo dejai\je poskusa umora, ker je streljal na paznika. jencev. Tako kot kazenski zakon Republike Slovenije ni bil deležen bistvenejših sprememb, tudi od zakona o izvrševanju sankcij, ki je še v pripravi, bistvenih sprememb ne pričakujejo, kajti že sedaj je naš sistem izvrševanja kazni dokaj evropsko naravnan, poleg tega so ga zelo pozitivno ocenile tudi vse mednarodne komisije, ki so si zapore ogledale, pravijo na Dobu. J. DORNIŽ Dobova zasluži mesto pod vrhom Po prvem deluje AFP Dobova tretja - Primorske novice premagala v drugem polčasu - Kriza Ribničanov in točka za Kočevke - TVebanjci in Krčani prvi v drugih ligah DOBOVA, RIBNICA - Rokometaši AFP Dobove, novinci v prvi rokometni ligi, vztrajno napredujejo proti vrhu prvenstvene lestvice, veliko pa so pridobili predvsem s sobotno zmago na Primorskimi novicami, ki so njihov neposredni nasprotnik v boju za tretje mesto. Na drugi strani Dolenjske se Ribničani, stari in izkušeni prvoligaši, otepajo z velikimi težavami in so v veliki krizi, po prvem delu prvenstva pa so z eno samo zmago in dvema remijema zanesljivo na zadnjem mestu in se bodo v drugem delu, ki seje začel že v sredo, težko otresli izpada iz lige. • KEGLJAČI PRAZNIH ROK - V predzadnjem krogu ligaških tekmovanj so dolenjske ekipe ostale praznih rok. Kočevci so v gosteh izgubili z Donitom, Kočevke so izgubile v Postojni, Krčanke pa v Ljubljani s Slovanom. Izgubile so tudi Trebanjke, in sicer v Krškem z lendavsko Nafto, Črnomaljci pa niso imeli sreče v Radencih, (ng) • IZGUBIL LE SREMIČ - V zadnjem krogu so imeli dolenjski kegljači več sreče. Sremič je doma izgubil z MTT Mariborom, Kočevke so premagale izolski Mehano, Kočevci pa Radensko kar z 8:0. V medregijski ligi so Trebanjke premagale Šoštanj in Črnomaljci Litijo. V zasavsko - posavski ligi je Krško premagalo EHO Hrastnik in zasedlo prvo mesto, (ng) • REKORDNO, A PORAZ - Strelci semiške Iskre so na tekmi 4. kroga tekmovanja 3. strelske lige z zračnimi puškami sicer nastreljali klubski rekord (1.660 krogov), vendar so bili tekmovalci strelske družine Franc Mrak v Predosljah boljši za 85 krogov. Kljub porazu so Semičani še vedno tretji, (jž) • REKREATIVCI V BADMINTONU - Na tekmovanju rekreativcev v badmintonu se je v Brežicah pomerilo 31 rekreativsev iz vse Slovenije. Od domačinov je največ dosegel Aljoša Rovan, kije bil med posamezniki šesti, med pari pa skupaj s Francijem Škaler-jem sedmi, (iv) • POVŠE ZMAGAL IN VODI - Na novembrskem klubskem turnirju sev-niškega šahovskega kluba Milan Majcen je zmagal Martin Povše nad Zvonkom Mesojedcem in Jankom Blasom. Povše vodi tudi v skupnem seštevku. Ob) KOČEVCI IN NOVOMEŠČANKE NOVO MESTO - Regijskega srednješolskega prvenstva v rokometu se je udeležilo šest fantovskih in tri dekliške ekipe. Med dijaki so bili najboljši učenci kočevske gimnazije, drugi so bili dijaki srednje šole iz Ivančne Gorice in tretji Brežičani. Med dekleti so zmagale novomeške gimnazijke nad Brežičankami in STZŠ Novo mesto. Največ zadetkov sta dosegla Brežičana Beno Teraž in Petra Lepšina. BADMINTON ZA REKREACIJO NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo tudi letos v športni dvorani Marof pripravila redno rekrativno vadbo badmintona ob nedeljah v prostih terminih dopoldne ali popoldne. Tb nedeljo se bo vadba začela ob 18.30, letna članarina za posameznike pa znaša 3.000 tolaijev. Dobovčani so se dobro zavedali, da je tekma s primorskimi novicami zanje zelo pomembna, zato so se nanjo posebej skrbno pripravili. Že med tednom so se na prijateljskem srečanju pomerili s slovitim zagrebškim Medveščakom in ga premagali. Ib je dobovskim roko- metašem dvignilo samozavest, kar se je poznalo predvsem v prvih minutah srečanja, ko so vodili s 4:2. Tedaj pa so, kakor da so se ustrašili vodstva nad uglednim nasprotnikom, začeli delati napake in Primorske novice so povedle že z 9:5 in potem dobile prvi polčas z KRKIN ŠPORTNI DAN - Tekmovanje Krkinih direktorjev in šefov v pikadu (na sliki sodelavci opazujejo direktorico sektorja za proizvodnjo zdravil Alojzijo Roženbergar med tekmo) je bila le ena izmed številnih točk na športnem dnevu krkašev, ki ga prizadevni člani Trim kluba Krka z delavci Oddelka za oddih in rekreacijo na čelu pripravljajo že skoraj dve destletji. Športni dan je pravzaprav le zaključek celoletnih športnorekrativnih tekmovanj med programi, sektorji in družbami. Skupno število tekmovanj se giblje okoli dvajset, udeleži pa se jih blizu tisoč Krkinih delavcev, ki so zelo uspešni tudi na občinskih delavskih igrah. Poleg športnorekreativnih tekmovanj pri razglasitvi najboljšega programa, sektorja oziroma družbe v športni rekreaciji upoštevajo še udeležbo na redni tedenski rekreativni vadbi, saj v> Krki deluje okoli dvajset različnih rekreacijskih skupin. Kot že nekaj zadnjih let, so tudi letos zbrali največ točk člani ekipe KORA oziroma nekdanji institut, ki je sedaj razdeljen na dva sektorja. Na zaključni prireditvi na Otočcu so najzaslužnejšim delavcem na področju športne rekreacije podelili srebrne in boronaste plakete, tokrat pa so podelili tudi zlato plaketo, ki je pripadla generalnemu direktorju Krke Milošu Kovačiču. Do sedaj sta zlato plaketo Trim kluba Krka dobila le nekdanji generalni direktor Boris Andrijanič in Marjan Šonc. (Foto: I. Vidmar) Melamin presenetil tamovce Nepričakovana zmaga kočevskih namiznotenisačev v Mariboru - Novotehna izgubila tudi z Vesno KOČEVJE, NOVO MESTO -Zmaga Melamina v Mariboru nad Tamom - gospodarskimi vozili je kočevske namiznotenisače pripeljala na drugo mesto, na katerega si verjetno pred začetkom prvenstva niti pomisliti niso upali. Uidi tokrat ima največ zaslug za zmago Gregor Komac, ki je odločilno prispeval k zmagi kočevskega para nad mariborskim, dobil je oba dvoboja posameznikov - premagal je tudi odličnega Rusa Kriuškina - zadnjo točko pa je prispeval Špelič, ki je na koncu srečanja premagal Tancerja. Novomeščani so si od srečanja s povprečno Mavrico Ilirijo obetali prvo amil iiiui milit! ROKOMET I. SRL, moški, 11. krog: AFP DOBOVA : PRIMORSKE NOVICE 27:19 (11:13); AFP DOBOVA: Mar-cola, Dapo 4, Mijačinovič 7, Voglar, Ogorevc, Petrič, Žibert 2, Glaser 9, Kranjc 3, Kekič, Stojakovič 2, Denič. PREVENT : INLES RIBNICA 21:19 (13:9); INLES RIBNICA: Žagar, Zbašnik, Ilc, Škaper, Jurič 1, Lesar 9, Mihelič 1, E. Pajnič 6, Fajdiga, F. Pajnič 2, Džukič. LESTVICA: I. Pivovarna Laško 22... 3. AFP Dobova 12... 12. Inles 4. Že med tednom je Dobova igrala doma s Preventom in Inles Ribnica z Inženiringom Šarbek, v soboto pa bo AFP Dobova igrala doma z Inlesom. I. SRL, ženske, 9. krog: ŽALEC : KOČEVJE 23:23 (12:10); KOČEVJE: Jovičič, M. Dragičevič 3, Lindič, Guštin, Vuk 1, Kajmak 1, Jerič II), Oraz 2, L. Dragičevič, Kresnič, Jesenko 1, Mikulin 5; LESTVICA: 1. Marcus Burja 16... 7. Kočevje 7. II. SRL, moški, 10. krog: vzhod: ln-terier Krško : Polet 22:19 (10:9), Mladinec: Brežice 24:28 (9:13), Lisca Sevnica: Krog 34:27 (18:12); LESTVICA: 1. Interier 18... 3. Lisca 14... 11. Brežice 2; zahod: Akripol: Prule 21:16 (12:6), TAB Inženiring Preddvor : Črnomelj 29:25 (12:12); LESTVICA: 1. Akripol 18... 9. Črnomelj 6. V naslednjem krogu bodo v soboto rokometaši Akripola doma igrali s Prulami, rokometaši Črnomlja pa v Kranju s Preddvorom. KOŠARKA SKL B liga, moški, zahod, 12. krog: Novo mesto 92 : Vrhnika 108:83 (53:38) (Vučkovič 40, Bajc 18); Snežnik Kočevska Reka : Brežice 77:73 (44:41); LESTVICA: 1. Novo mesto 92 23... 6. Brežice (-1) 17... 9. Snežnik 15 itd. V soboto bodo Novomeščani gostovali pri drugouvrščeni radovljiški Didakti, Brežičani pa pri Borovnici. NAMIZNI TENIS 1. DNTL, moški, 7. krog: TAM G.V.: MELAMIN KOČEVJE 3:4 (Kri-uškin: Murn 2:0, Tancer: Komac 0:2, Plohl : Špelič 2:1, Plohl-Kriuškin: Komac-Špelič 1:2, Kriuškin: Komac 1:2, Plohl: Murn 2:0, Thncer: Špelič 1:2). MAVRICA ILIRIJA: NOVOTEHNA 4:3 (Gostiša : Kralj 2:0, Polak : Hribar 0:2, Rcbič: Horvat 2:0, Rebič-Gostiša : Hribar-Kralj 1:2, Gostiša: Hribar 2:1, Rcbič: Kralj 2:1, Polak : Horvat 0:2). LESTVICA: L Moravske Toplice -Sobota 14... 2. Melamin Kočevje 12... 10. Novotehna 0. Novotehna bo v soboto Ob 15. uri igrala doma z Vesno, Melamin pa tudi doma z Mavrico Ilirijo. ODBOJKA • Zaradi nastopa državnih reprezentanc v soboto ni bilo ligaških tekmovanj. Prihodnjo soboto (3. decembra) bodo Pionirjevi odbojkarji ob 18. uri igrali doma z Vigrosom Pomurjem, za njimi pa bodo ob 20. uri v novomeški športni dvorani stopile na parket odbojkarice ekip TPV Novo mesto in Lik Tilia iz Kočevja. letošnjo zmago, vendar se jim račun očitno ni izšel tako, kot so pričakovali. Tekma je bila zelo izenačena in po igri parov je bil izid 2:2. V drugem delu posamičnih dvobojev je tekmo odločil Hribarjev poraz z Gostišo z 2:1, potem pa je še Kralj tesno izgubil z Rebičem. Ih poraz je za Novotehno še posebej boleč, saj bi se z zmago po točkah izenačila z Mavrico Ilirijo, ki ima sedaj že 4 točke prednosti pred Novomeščani. V prihodnjem krogu se bodo Novomeščani pomerili z Vesno, in če tokrat ne bodo končno osvojili prvih točk, se bodo v nadaljevanju prvenstva težko izognili zadnjemu mestu. Predsedstvo namiznoteniške zveze Slovenije je končno potrdilo jakostno lestvico za sezono 1993/94, na kateri je Gregor Komac med člani na 4. mestu, Novomeščana Kralj in Retelj pa sta med mladinci na 6. oziroma 6. mestu. izidom 13:11. Gostje so na začetku drugega polčasa vodstvo še povečali, Dobovčani pa so potek srečanja spremenili, ko je Kranjc prevzel nadzor nad Likavcem, najboljšim igralcem gostujočega moštva, in je začel zadevati Glaser. Dobovčani so že po 4 minutah drugega polčasa izenačili in potem tudi s hitrimi protinapadi začeli povečevati prednost. Na koncu so zasluženo zmagali in se tako obdržali v boju za tretje mesto in s tem nastop na enem izmed evropskih klubskih tekmovanj. Ribničani niti na tekmi z zelo povprečnim Preventom niso mogli narediti več kot zapustiti doberega vtis a izgubiti. Skoraj celo tekmo so bili Slo-venjgrajčani precej boljši in so vodili že z 18:11, vendar so se jim Ribničani približali na eno samo točko (20:19), kar pa je bilo tudi vse. Nekoliko bolje gre Kočevkam, ki so na prestavljeni tekmi 9. kroga v Žalcu osvojile točko. Po slabšem začetku letošnjega prvenstva so se kočevske rokometašice uspešno otresle repa prvenstvene razpredelnice, čeprav se, kot kaže, to sezono ne bodo uvrstile na eno izmed evropskih tekmovanj. V prvih minutah tekme v Žalcu so bile sicer domačinke boljše, kasneje pa je bila tekma ves čas izredno izenačena. 'Iekmo pred koncem jesenskega dela prvenstva v obeh drugih ligah sta z enim samim porazom na čelu rezpredelnic Akripol in Interier, ki jima glede na število zbranih točk in zanesljive zmage spomladi ne bi smela uiti uvrstitev v prvo ligo, kjer bosta, kot kaže, zamenjala Ribničane. MIRNOPECANI SO GLAVNI NOVO MESTO - Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v šahu so daleč največ pokazali Mirnopečani, ki so osvojili prva mesta v vseh štirih kategorijah. Pri starejših dečkih so bili boljši od Bršljinčanov, tretja pa je bila njihova druga ekipa, pri mlajših dečkih je bil drugi Grm in tretja spet druga mir-nopeška ekipa, medtem ko so se tekmovanja v dekliških kategorijah udeležile le Mirnopečankc. DIRKA VETERANOV GROSUPLJE - Po sedmih letih odmora se bodo prihodnje leto kolesarski veterani ponovno pomerili na “Dirki za nagrado veteranov”. Za tehnično izvedbo dirke bo poskrbel “Ci-clo toure Slovenie” iz Novega mesta, dirko pa naj bi vsako leto gostil drug slovenski kraj, predvsem tisti, kjer si želijo ponovne oživitve kolesarjenja. Prvi med njimi naj bi bil 15. maja prihodnje leto Semič, kjer je na krožni progi pred leti že potekalo državno prvenstvo. Dirka je vključena v mednarodni koledar za leto 1995 in seje bodo, ker se bo dan prej končala dirka “Po Sloveniji”, udeležili tudi tuji tekmovalci, sodelovanje na njej pa so že obljubili tudi mlajši veterani Bojan Ropret, Bojan Udovič, Miran Kavaš. SMUČARSKI SEJEM KRŠKO - V soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra, bodo prizadevni člani smučarskega kluba Krško v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem pripravili smučarski sejem, ki bo v soboto odprt od 8. do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 14. ure. MILO d.o.o. Sevnica, NHM 17 V MESECU DECEMBRU VELIKA AKCIJSKA PRODAJA pohištva, keramike, barv in lakov v salonih MIKO Jogiji od 9.450 SIT dalje Usnjene sedežne garniture od 218.000 SIT dalje Kuhinjski stoli od 4.530 SIT dalje Kotna garnitura za jedilnico 50.030 SIT Samska soba, hrast (uvoz) 117.470 SIT Francoska postelja 55.440 SIT Pograd 29.040 SIT Keramične ploščice od 850 SIT dalje GRESPORCELAN - granitogres od 1.650 SIT dalje Sanitarna keramika (uvoz), gar. od 16.000 SIT dalje JUPOL 30 kg že za 2.499 SIT Cene so s prometnim davkom. Na zalogi so vse vrste pohištva, keramike, sanitarne keramike, orodja za keramičarje in vrsta drugih artiklov po zelo ugodnih cenah. Imamo tudi svoje polagalce in svetovalce za keramiko. Nudimo Vam zelo ugodne kreditne pogoje! PRIPOROČAMO SE IN VAS PRIČAKUJEMO V SALONIH MIKO! Saloni MIKO: MIKO 2 in 3, Novo mesto (v Kandiji), tel. (068) 341-129 MIKO 1, Krško, tel. (0608) 21-302 MIKO 6, Brežice, tel. (0608) 61-712 MIKO 5, Boštanj (obrtna cona), tel. (0608) 81-530 MIKO 4, Sevnica, tel. (0608) 81-734 3**. * mz, Športnik leta 1994 Izbira športnika leta letos za bralce Dolenjskega lista ne bo ravno lahka, saj so novomeški športniki dosegli kar nekaj velikih mednarodnih uspehov. Da bi izbirali čim bolj objektivno, vam poleg imen kandidatov navajamo še nekaj njihovih osebnih podatkov in njihove največje uspehe v letu 1994, na osnovi katerih boste lažje izbrali najboljšega. Vrstni red predstavljenih kandidatov je določen na osnovi abecede in ne na osnovi pomembnosti njihovih uspehov. Na glasovnico zapišite imeni športnika in športnice ter ime kluba, za katerega menite, da je letos dosegel največ. Med bralci Dolenjskega lista, ki nam bodo poslali glasovnice najkasneje do torka, 13. decembra, bomo izžrebali 20 nagrajencev, ki bodo že v sredo prejeli po 2 vstopnici za zaključno prireditev “Športnik leta 1994”, ki jo bo vodil Sašo Hribar in na kateri bo gost New Swing Quar-tet, ter pet bralcev, ki bodo prejeli lepe praktične nagrade. KANDIDATI ZA ŠPORTNIKA LETA 1994 MOŠKI TOMAŽ BOŽIČ - atletika (tek na 100 m in 200 m), član AK Tilia Novo mesto, 24 let, Fakultete za organizacijske vede, član državne reprezentance, 5. mesto na pokalu Evrope v Ljubljani na 100 m, 200 m, v štafeti 4x100 in 4. mesto v štafeti 4x400; na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška - Velika Britanija - Slovenija 3. mesto na 100,200 in 4X100; državni prvak na 100 m, 200 m in 60 m v dvorani. KLEMEN GUTMAN - squash, član Squash kluba Hrast Novo mesto, 16 let, dijak novomeške gimnazije, mladinski državni prvak v squashu, 3. mesto na članskem državnem prvenstvu, član mladinske in članske državne reprezentance, udeleženec mladinskega in članskega evropskega prvenstva. LUDVIK MEŽNAR - motokros, član motokluba MEL Novo mesto, državni prvak v superkrosu in 2. mesto v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo v motokrosu. SIMON PETROV - košarka, član košarkarskega kluba Novo mesto 92,18 let, študent 1. letnika ekonomske fakultete, stalni član mladinske državne košarkarske reprezentance, s katero je na evropskem mladinskem prvenstvu osvojil 7. mesto, z reprezentanco je uspešno nastopil tudi na več zelo močnih mednarodnih turnirjih. IGOR PRIMC - atletika (met diska), član AK Tilia Novo mesto, 28 let, profesor telesne vzgoje na srednji gostinski šoli, član državne reprezentance, 2. mesto na pokalu Evrope v Ljubljani, zmagovalec atletskega pokala Slovenije, 2. mesto na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška - Velika Britanija - Slovenija, državni prvak, zmagovalec atletskega pokala Slovenije in zmagovalec atletskega TOP - 12 Slovenije. GORAZD ŠTANGELJ - kolesarjenje, član kolesarskega društva Krka Novo mesto, 21 let, strojni tehnik, zaposlen v KD Krka, stalni član državne reprezentance, 30. mesto v posamični vožnji na svetovnem prvenstvu na Siciliji, zmagovalec močnih mednarodnih enodnevnih dirk Velika nagrada Roga in Velika nagrada Kranja, zmagovalec etap na mednarodnih dirkah Giro delle Regioni, Hessen Runfahrt in zmagovalec dveh etap na dirki Po Bolgariji, član ekipe, ki je postavila državni rekord v ekipni vožnji na 100 km. JANKO TAVČAR - rafting, član Rafting kluba Gimpex iz Straže, 25 let, absolvent biotehniške fakultete - smer gozdarstvo, z moštvom državne reprezentance 1. mesto na svetovnem prvenstvu v raftingu v Sprintu in maratonu, z moštvom Gimpexa 4. mesto v skupni razvrstitvi evropske klubske rafting lige, 2. mesto v spustu na tekmi za državno prvenstvo v Žužemberku in 3. mesto v skupni razvrstitvi. ŽENSKE KATKA JANKOVIČ - atletika (tek na 100 m in 100 m z ovirami), članica atletskega kluba Tilia Novo mesto, 19 let, študentka 2. letnika filozofske fakultete, članica mladinske državne reprezentance, mladinska državna prvakinja v teku na 100 m z ovirami in 2. mesto v teku na lOOmz ovirami na članskem državnem prvenstvu, 2. mesto med članicami na atletskem TOP-12 na 100 m z ovirami, zmaga na 100 m z ovirami na četveroboju Avstrija - Madžarska - Hrvaška - Slovenija in zmaga v teku na 100 m in v štafeti 4x100 m na troboju Slovaška - Hrvaška - Slovenija. NATAŠA PODKRIŽNIK - atletika (skok v daljino), članica atletskega kluba Tilia Novo mesto, študentka 2. letnika fakultete za šport, 21 let, 2. mesto na posamičnam in ekipnem državnem prvenstvu, nastop za mlado (do 21. leta) državno reprezentanco na olimpijskih dnevih na Dunaju - 2. mesto v skoku v daljino in 1. mesto v štafeti 4x100 m, 3 zmage na mednarodnih atletskih mitingih v Avstriji in Italiji. MATEJA UDOVČ - atletika (tek na srednje proge), članica atletskega kluba Tilia Novo mesto, 23 let, absolventka ekonomske fakultete, članica državne reprezentance, 5. mesto na evropskem pokalu v teku na 3.000 m, 3. mesto na podonavskem prvenstvu v krosu, državna prvakinja v teku na 3.000 m in 5.000 m, zmagovalka atletskega pokala Slovenija v teku na 3.000 m, zmagovalka atletskega TOP-12 v teku na 1.500 m in 3.000 m. JANA VERNIC - odbojka, članica ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto, 17 let, dijakinja 3. letnika gimnazije, stalna članica mladinske, kadetske in članske reprezentance Slovenije, nastopi za člansko reprezentanco na predkvalifikaci-jah za člansko evropsko prvenstvo v Ljutomeru in Bruslju ter nastop za reprezentanco na več prijateljskih tekmah. S kadetsko in mladinsko ekipo TPV-ja se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva, s člansko ekipo pa je osvojila 5. mesto v državi. EKIPE Med klubi in društvi kandidirajo za najboljšo ekipo leta 1994: Atletski klub Tilia, Kolesarsko društvo Krka, Namiznoteniški klub Novotehna, Odbojkarski klub Pionir, Rafting klub Gimpex Straž** Smučarsko društvo Rog, 'Biatlonski klub Novo mesto in Ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto. Športnik leta 1994 >4 MOŠKI: ŽENSKE: EKIPA: 1 VAŠ NASLOV: u. v Največja želja: vrnitev domov Vsaka vojna požene od doma ogromno ljudi in tudi vojna na tleh bivše Jugoslavije ni izjema. Med balkansko motijo je našlo v Slo-j veniji zatočišče nekaj več kot 30.000 beguncev; od tega je registriranih okoli 26.000. Ktška občina ima sedaj nekaj manj kot 500 ' beguncev, 238 jih je nastanjenih v begunskem centm, otl tega sto žensk, nekaj manj otrok in okoli 40 moških. Zbirni center deluje od aprila leta 1992, yredili so ga v Nastanitvenem centru pod-ie'ja Pionir Standard. Begunci so nameščeni vpetih lesenih barakah in v starem samskem d°niu, družine z majhnimi otroci pa so namestili tudi v nov samski dom, v katerem Prebivajo tudi Pionirjevi delavci. V vsaki leseni baraki je od 7 do 9 sob, tako da ima Vsaka družina svojo sobo. Bivalni pogoji so zadovoljivi. V vsaki baraki sta dva tuša in ®voje stranišč. Število beguncev, ki so nagnjeni v centru, je za krški okoliš veliko, 'endar še tolikšno, da se strokovne službe lahko ukvarjajo z njimi in da ne motijo oko-■ja. Ker so barake lesene, v njih ni dovoljeno Kuhati, imajo pa begunci na voljo čajno kuhinjo v starem samskem domu. “Radi bi imeli 'udi v baraki kakšen štedilnik,” pravi starejša “cgunka, doma iz Doboja. Za prehrano bebcev skrbi podjetje Pionir Standard, manijo se v njihovi jedilnici, kjer dobijo *aijrk in kosilo, za večerjo pa le napitek in kruh. Hrano poskušajo izboljšati s humani-larno pomočjo, tako da imajo večerjo tudi n'alo izboljšano s kakšnim namazom. Pomoči je manj kot nekoč “V Slovenijo sedaj prihaja manj pomoči nekoč,” pravi vodja begunskega centra 'lasta Belca, “vendar imamo hrane še za Približno dva meseca.” Seveda pomoč ne Pnhaja le v hrani, ampak tudi v obleki, šol-smh in higienskih potrebščinah, obutvi... Ob tvoritvi centra so največ pomagali občani !n Občinska organizacija RK, podjetja in 'astitucije ter pobrateno mesto Obrigheim. torji se vključujejo tudi v program psihosocialne pomoči beguncem, organizirajo razne zabave, igre za otroke, tekmovanja in izlete po bližnji okolici. Organizirali so tudi letovanje begunskih otrok v Italiji. Begunci sami se v centru ne počutijo najlepše. Občutijo, da so tujci, tujek v tej družbi. Hudo jim je, ker nimajo lastnega doma, ki so ga morali zaradi vojne zapustiti. Čeprav je bila domača streha morda slabša, kot je sobica v zbirnem centru, je le bila njihova. Ker so v centru ljudje iz različnih krajev, je pomembna organizacija, zato želje nekaterih, da bi lahko uresničevali svoje interese, niso mogoče. Največ pripomb je v centru deležna hrana, pa ne zato, ker ne bi bila dobra, pač pa so njihove prehrambene navade tako drugačne od naših. Radi bi jedli njihove značilne jedi, na primer burek,, kar pa je za več kot 200 ljudi težko izvedljivo, lahko pa po svoje kuhajo na treh skupnih štedilnikih v čajni kuhinji. Beguncem je omogočeno opravljanje verskega pouka, ki ga imajo v šolskih prostorih. Za opravljanje verskih obredov kakšnega posebnega prostora nimajo, molitve pa lahko opravljajo v svojih sobah. V času delovanja zbirnega centra Krško je center zapustilo okoli 250 beguncev. Večina se jih je v začetku leta 1993 vrnila nazaj v Bosno in Hercegovino, drugi so, če jim je to uspelo, nadaljevali pot po svetu. Okoli sto beguncev je v centru nastanjenih že od začetka, to so predvsem družine delavcev, ki so zaposleni v Sloveniji. Gibanje beguncev je omejeno, v občini nastanitve se lahko gibajo neomejeno, vrniti se morajo do 22. ure, če pa se odpravijo izven občine, potrebujejo dovolilnico. Pri beguncih se kaže velik interes za delo, kar zaenkrat še ni mogoče. Zato pa že imajo organizirane razne dejavnosti, imajo na primer svojega frizerja. Beguncem, ki so v naši državi seveda tujci, poskušamo omogočiti čim boljše življenjske pogoje, seveda v meri, ki ne presega naših zmožnosti. Vsekakor pa je njihova največja želja, da bi se v miru vrnili na svoje domove. TANJA GAZVODA V zbirnem begunskem centru imajo organizirano tudi osnovno šolo, ki jo obiskuje 91 begunskih otrok iz vse občine inf os 94 Računalniki se učijo slovensko Informatika je po svetu in tudi v Sloveniji zaradi svoje razvojne moči {Wjo so vzpostavili prijateljske odnose s postala en o najaktualnejših področij v življenju družbe in je seveda bistvenega pomena za hitrejši razvoj Slovenije. Ko na tem področju lovimo korak z razvitim svetom, svoj delež prispevajo tudi prireditve, kot je minulo soboto končani sejem infomiatike Infos’94. at>ianitarnimi organizacijami iz Italije, regije, Nizozemske, občasno pa pomoč Mpeije tudi islamska organizacija IIRO. j Takoj na začetku delovanja se je center rf^al z vrsto problemov, predvsem zaradi ^be organizacije, tako da so bile težave že Sanio nastanitvijo in prehrano. Danes je “avni cilj, kako zagotoviti čim bolj kvalitet* ,0 življenje, zato imajo najrazličnejše psi-.^ocialne dejavnosti. Ena socialna delav-S prostovoljka, dela s srednješolci, kajti >°s prvič mladino množično vključujejo v ednje šole, zato jih poskuša na čim lažji vključiti v novo šolsko okolje, saj neka-9 že dalj časa niso obiskovali šole. Posku-3° pa tudi pritegniti naše srednješolce, ki j ^ z njimi ne le družili, ampak bi pomagali pri učenju. j V centru deluje tudi begunska osnovna Ja- ki jo obiskuje 91 beguncev iz cele t5lne> polovica teh prebiva v samem cen-jj' V šoli poučujejo begunski učitelji, a ker , kga kadra malo, se jim priključujejo tudi i^1 prostovoljci, predvsem za poučevanje Jega jezika in za slovenski jezik, ki je v a°vni šoli fakultativni predmet. l .^veda se pri vsem tem pojavlja problem J*Ka, ne le pri otrocih, ampak tudi pri jaslih. “Bilo bi zelo dobro, če bi lahko orbitah kak tečaj slovenskega jezika, a ni l'arja," pravi Vlasta. Sejemsko izobraževalna prireditev Infos je postala tradicionalna in že nekaj let zapored v Cankarjev dom v Ljubljani privabi veliko število strokovnjakov in podjetnikov, predvsem pa ljubiteljev računalništva oziroma, širše pogledano, informatike. Razveseljivo je, da je v gneči pred računalniki videti največ mladih obrazov, ne manjka pa seveda tudi tistih, ki se iz lastnih izkušenj spominjajo, kako so še pred nekaj več kot desetimi leti morali računalnike tako rekoč tihotapiti v državo, saj je bila rajnka Jugoslavija v začetku izrazito nenaklonjena računalništvu. Kdo bi si bil takrat mislil, da bo lahko nekega dne na sejmu v Sloveniji preskušal denimo Windows 95 še isto leto kot drugi ljubitelji računalništva v Ameriki in v zahodni Evropi, torej v živo imel stik s programom, ki sploh še ni v redni prodaji in se o njem predvsem veliko govori in piše. In kdo bi si drznil pomisliti, da bo lahko opa- zoval pri delu izredno zmogljive računalnike in programe, ki jih uporabljajo na Zahodu tudi v vojaške namene za simuliranje resničnosti, da sploh ne govorimo o povezovanju v “mrežo vseh mrcž“- Internet, ki omogoča povezavo domačega računalnika z drugimi računalniki na katerem koli koncu sveta. Vse to je bilo mogoče videti, poskusiti in “potipati” na letošnjem Infosu. Organizatorji Infosa ZOTKS, Imelda 8000 in Cankarjev dom so prireditev že v samem začetku zasnovali kot prikaz aktualne ponudbe strojne in programske opreme, hkrati pa kot izobraževalno srečanje. Tako so tudi letos ob zanimivem in pestrem sejmu, na katerem so razstavljali strojno in programsko opremo svetovno znani izdelovalci pa tudi nekaj izdelkov domačega znanja je bilo zraven, ves čas potekala še številna predavanja, okrogle mize in tematske konference, na katerih je Tujek v družbi .življenje beguncev v begunskem centru ^°kaj enolično. Ne hodijo v službe, saj jim , °n tega zaenkat še ne dopušča. Tudi pod--if ne dobivajo nobene, center jim nudi (l Nastanitev in osnovno oskrbo. Ti ljudje J*r'Šii k nam polni vtisov o vojnih grozo-jv^ato poskušajo z najrazličnejšimi de-°stmi prebroditi hude stiske. Kmalu po ]tfr|iu centra so organizirali krožek ročnih i(tjN organizirano varstvo predšolskih krožek ročnih del je vključenih 30 žena k^lct, pripravile so že vrsto razstav, nekaj k .v je bilo razstavljenih tudi v Nemčiji. y° tudi šiviljski tečaj, šahovski krožek, L!*rno-literarni krožek, mladinske de-cc in druge aktivnosti. Italijanski dona- Radovednežev na sejmu ni manjkalo pri nobenem od razstavtjalcev; brez računalnikov pač nikjer več ne gre. •- 5 mi i ••• y,Z V/'<;f• tekla beseda o iskanju in uporabi dobre programske opreme za poslovna odločanja, o posodobitvi našega komunikacijskega omrežja kot pogoja informacijske povezanosti Slovenije s svetom, o problemih in dosežkih pri razvoju domače programske opreme in o problematiki sodobnega in učinkovitega računalniškega izobraževanja. Nemogoče je v tem zapisu predstaviti, kaj vse je Infos ’94 prikazal letos, zato se omejimo le na nekaj takih novosti, ki so verjetno zanimive za najširšo javnost. V prvi vrsti je tu programski velikan Microsoft, ki je letos odločneje stopil na slovensko tržišče, in to nekoliko drugače, kot so doslej softver-ski velikani prihajali k nam. S svojim operativnim sistemom DOS in uporabniškim okoljem windows kot tudi s programi, kot sta word in excel, je Microsoft že dolgo tudi pri nas močno.prisoten, a kaj prida od širjenja te programske opreme pri nas ni imel, saj računalniško piratstvo v Sloveniji še cveti. Prihodnje leto pa se z novo zakonodajo softverskim piratom obetajo slabi časi. To je pravi trenutek, da si Microsoft odreže tudi od slovenske sicer majhne pogače največji kos. Zato ponuja po promocijskih cenah pakete svoje programske opreme. To sicer počnejo tudi drugi, Microsoft pa je šel še dlje. Pristal je na poslovenjenje svojih programov. Prav na Infosu so prvič predstavili slovensko verzijo znamenitega urejevalnika besedil vvord za windows, torej tiste vrste program, ki je po analizah najpogosteje uporabljan računalniški program. Vsi ukazi, pomoč, avtomatsko nadomeščanje teksta, deljenje, črkovalnik, pogovorna okna, datumski formati, čarovniki in drugo, kar je značilno za ta močni program, poslej teče v slovenščini. To uporabnikom izredno olajšuje delo, hkrati ko jim omogoča tudi večjo izrabo vseh vvordovih možnosti. Marsičesa se doslej zaradi nepoznavanja angleških izrazov uporabniki sploh lotili niso. Slovenski vvord bo mogoče kupiti že čez kak mesec, dotlej pa velja, da imajo kupci izvirnega programa, kupljenega v novembru in decembru, možnost, da program brezplačno zamenjajo za slovensko inačico, ko bo v prodaji, medtem ko drugi legalni lastniki vvorda za slovensko inačico nekaj malega doplačajo. To pa še ni vse. Kot so povedali predstavniki pred kratkim ustanovljene Microsoftove podružnice v Sloveniji, je v teku tudi slovenjenje programa za obdelavo preglednic excel. Najbolj udarna pa je gotovo novica, da bomo dobili v slovenščini tudi nov večopravilniški operacijski sistem Windows 95, torej program, ki naj bi zamenjal tako sedanji DOS kot Okna. Upajmo, da te napovedi niso bile le sejemsko hvalisanje. MILAN MARKELJ Kdo stoji za okopi? Janševa Knjiga Premiki je pred dvema letoma dvignila nemalo prahu, marsikaj, o čemer govori, še ni dobilo ne dokončnega odgovora ne kritične pike na i. Tudi najnovejša Janševa knjiga Okopi, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v novoza-stavljeni knjižni zbirki Premiki, ki bo prinašala aktualno politično literaturo, bo najbrž razgibala življenje v slovenskem ribniku, saj ji zob in okretnosti, kar pritiče dobri ščuki, ne manjka. Ne manjka pa ji niti obilja podatkov, tudi takih iz zakulisja, ne analitičnosti, da občasnega literarnega pridiha v pisanju sploh ne poudarjamo. Vprašanje pa je, ali se Janševa ščuka podi za resničnimi ribami ali samo za sencami svojimi strahov. Prvi odmevi na Janševo knjigo kot tudi veliko odmevov na Premike namreč slonijo na prepričanju, da Janša v ozadju dogajanj, ki jih popisuje, videva stvari, kijih ni. Poenostavljeno in zelo na kratko povedano, Janševa knjiga Okopi govori o poti slovenske države v obdobju 1991-1994. Prikaza poti se je v nasprotju s prvo knjigo lotil bolj analitično, in sicer tako, da je osvetlil korenine, iz katerih raste sedanja slovenska družbena resničnost, nedvomno najbolj zaznamovana z nastankom slovenske države in osamosvojitve ter z vrsto afer, ki jo spremljajo. Brez poznavanja in razumevanja preteklosti ni ne razumevanja sedanjosti in ne pravilnih usmeritev v prihodnost. Iz takih postavk se Janša loteva premisleka o tem, zakaj so se v slovenski družbi začeli zaustavljati epohalni premiki, ki so se začeli v slovenski pomladi in so ob ugodnih premikih v komunističnem delu sveta pripeljali do slovenske države, zakaj je propadel Demos, zakaj so padli nekateri ministri, zakaj je na volitvah zmagal “neokomunizem”, zakaj orožarska afera itd. Odgovor se glasi: premiki so se zaustavili, ker so naletih na trdno zastavljene okope, za njimi pa močne in dobro organizirane sile, ki so obvladovale slovensko družbo najmanj pol stoletja in jo še zdaj. Te sile ne dovolijo, da bi prišlo do dejanskega sestopa z oblasti in resnične demokratizacije. Na prefinjen, a iz preteklosti dobro znan način so obdržale ali si ponovno priborile ključne položaje v gospodarstvu, bančništvu, politiki ter v policiji in vojski, skratka v novih razmerah ponovno obvladujejo slovensko družbo. Janša pravi, da gre za naslednike tiste generacije revolucionarjev, ki so v preteklosti izkoristili NOB za prevzem oblasti in s krvjo in nasiljem izpeljali revolucionarno družbeno preobrazbo ter jo z metodami moskovskih boljševističnih učiteljev držali pri življenju, dokler ni polom komunističnega projekta postal neizbežen. Pravo resnico o vsem tem so skrbno skrivali, odstranjevali nasprotnike in drugače misleče ter vneto lakirali zgodovino po svoje. Danes je ključna in osrednja osebnost teh sil oziroma Organizacije izbranec Mačkove partijske skupine Milan Kučan. Okrog njega se vse vrti, k njemu se po Janševih analizah stekajo vse niti. Janša svoje analize opira na številna dejstva in reči moramo, da je pri tem dokaj prepričljiv. Sedanjost je res mogoče videti in razumeti tako, kot o nji piše Janša, njena podoba je logična in smiselna. Prenekatera stvar, naj bo iz preteklosti ali sedanjosti, ki nas bega in ne vemo, kaj in kam z njo, v Janševi interpretaciji dobi svoje mesto. Marsikaj v knjigi bo bralca presenetilo, nekaj strani (doživetja Janševega očeta, ki se je rešil iz kočevskega brezna smrti) je napisanih pretresljivo in celo z osupljivo literarno močjo (pogovor z nekdanjim likvidatorjem). Nedvomno pa bo knjiga Okopi bralca še tudi potem, ko jo bo odložil, mučila z vprašanjem, kdo in če sploh kdo stoji za okopi, ki preprečujejo željene in potrebne premike k vsestranskemu razvoju slovenske države, h graditvi nove narodne in državljanske zavesti, k popravljanju krivic iz preteklosti. Je to Organizacija ali so Janševi strahovi, s sicer zelo prepoznavnimi in realistično izrisanimi potezami, a vendar samo strahovi? Na vprašanje si bo odgovoril vsak bralec sam. Morda bo odgovor nekoč čez čas posredno ali neposredno celo napisan v šolskih učbenikih zgodovine. MILAN MARKELJ Priloga Dolenjskega lista Od Šunda do Eksotike Pred desetimi dnevi se je v Ljubljani odvrtel zadnji film letošnjega 5. mednarodnega festivala Film artfest (FAF). V trinajstih festivalskih dneh smo imeli enkratno priložnost videti širok izbor praktično najnovejše (93/94) in po kriterijih FAF-ovih mednarodnih selektorjev, kritikov in obiskovalcev zelo kvalitetne filmske produkcije. Z izjemo premiernega Šunda govorimo seveda le o izvenhollywoodski proizvodnji, o t.i. neodvisnem filmu, ki je v zadnjih letih postal - vsaj po zgolj lastni promociji namenjenih festivalih - že skoraj enakopraven kalifornijskim tovarnam komercializiranih sanj. Spodaj podpisani sem med 44 naslovi v štirih kategorijah (plus osem kratkih) pretehtano izbral in si ogledal 19 projekcij. Premalo za antologijsko evidenco in dovolj za soliden vtis! Letošnji FAF se je začel (Šund), nadaljeval (Kraljica banditov,...) in zaključil zelo ugledno (Pred dežjem, Eksotika). Prvi film je letos zmagal in osvojil zlato palmo v Cannesu, predzadnji je v Benetkah pobral letošnjega zlatega leva. Že uvodni film je precej natančno nakazal vsebine vsaj tretjine vseh naslednjih in s tem jasno opozoril na najmanj eno izrazito vpadljivo temo: nasilje. Drugi filmi so se namreč predstavljali s čisto drugačno in predvsem različno poetiko. Rezultati pa so v obeh primerih nesporni avtorski izdelki. Pod drobnogled bomo vzeli le skupne značilnosti filmov z dobro mero nasilja. Vse krutosti FAF-a Tovrstne zgodbe bi lahko zaradi svoje pogostosti postale kar nekakšno interno pravilo filma na način FAF-a. Prepoznali smo jih v izredno neposredno pripovedovani vsebini, posneti s krutim očesom zelo radovedne kamere, ki brezsramno kaže na krute banalnosti tega časa in prostora, ko “nastradajo” le še marginalci, skoraj izključni protagonisti. Duh te dobe je torej že zelo dehumanizirani svet s sprevrženimi vrednotami, vdanost v enak ali še slabši jutri, zmaga fizične moči, nasilja nad duhom, umom in človečnostjo, prevlada verskih, rasnih in spolnih predsodkov namesto splošne tolerance. Vendar te zgodbe zaradi svoje neposrednosti ustvarjajo videz presenetljive verjetnosti. Zaradi takšnega realističnega pristopa zaupamo tem filmom na prvi pogled in jih imamo za svoje. Se bomo pač morali sprijazniti z dejstvom, da je v “novem” filmu človeka lažje ubiti kot poljubiti, kar pa nujno ne pomeni, da je čisto dobesedno res tako tudi zunaj fikcije. Lahko se zanesemo, da z intenziteto “poklanih” avtorji le na svoj način učinkovito govorijo o pomanjkanju “poljubljenih”. Ker je pozi-tivcev občutno manj kot negativcev, so prvi toliko bolj očitni, kar je dobro, povrhu pa tudi deluje kot povod in vzvod zgodbe. Ti režiserji so torej igrali na že znane karte: med veliko nasilja bo tisto malo dobrote učinkovalo toliko tehtneje in žlahtneje, pravično. Svet barvajo s črno, da bi nas spomnili, kako izgleda bela. Sprehod po nasilju ŠUND (Pulp Fiction, režija Quentin Tarantino, ŽDA, 1994) je gladki križanec med filmom noir in gangstrsko dramo, je “krimič”, rumena zgodba z morjem na pol citiranih groteskno krutih in komičnih incidentov v treh delih. Na tri kronološko zmedene dele je razdeljen tudi PRED DEŽJEM (Before the Rain, režija Milče Mančevski, prvenec, ang.-fr.-mak. koprodukcija, 1994), kar je pri ŠUNDU učinkovalo komično, tu deluje kot nepovezana zgodba z medlim besedilom. Sicer je film čudovita razglednica iz divje Makedonije, ki pa ima za svoje kruto nasprotje, krvave spore med Albanci in Makedonci. PIKAPOLONICA (Ladybird, Ladybird, režija Ken Loach, VB, 1993) je socialni triler o angleški gospodinji, ki rodi devet otrok, vendar jih ji šest nasilno odvzame socialna služba. Ta grozljiva podoba vsemogočne državne socialne službe, ki si je sama vzela materinske pravice, se je tudi dejansko zgodila. KRALJICA BANDITOV (The Bandit Queen, režija Shekhar Kapur, Indija, 1994) je prav tako zgodba iz resničnosti, iz sodobne Indije. 11-letno Devi so poročili z odraslim moškim, ki jo je posilil prvi, ko je odrasla, pa si jo je privoščil, kdor je le imel čas in oblast (tudi policaji), nekoč tudi 22 naenkrat. Ko je osnovala lastno robinhoo-dovsko tolpo, se je s smrtjo maščevala vsem. Kamera je pri vsem dogajanju mučno in čisto zraven. KRALJICA MARGOT (La Reine Margot, režiser Patrice Chereau, Francija, 1994) je Isabelle Adjani, ki je tako famozno seksepilna krasotica, da spravi pod svoje krilo pol dežele, ves dvor, sovražnike družine, za nameček pa še incestuje z lastnimi brati. Sicer pa tu kri šprica na vso moč, saj njena mati, zagovornica katoličanstva, zaukaže na njeno poročno noč pobiti 6000 Skoraj vsi navedeni filmi in še kakšen so odkupljeni za distribucijo po Sloveniji. protestantskih svatov, dvorjanov njenega moža, kneza Navarskega, ki med svojimi skoraj edini preživi. Potem pa katoliki zaradi častihlepnosti po hamletovsko pokončajo še sami sebe. Tudi ta film ima za seboj stvaren dogodek, krvavo šentjernejsko noč 1572. DUHOVI MRTVIH DR2AVUANSKIH PRAVIC (Ghosts...of the Civil Death, res-, ier John Hillcoat, Avstralija, 1988) se po tem filmu sodeč sprehajajo kar po vsem svetu, ne Zelje po domače Če hoče danes kmet dobro gospodariti mora poleg trdega dela pridobivati tudi nova znanja in se prilagajati potrebam na tržišču. Kmetija Abramovih v Dobravi pri Kostanjevici je vedno znova poskusih s čim novim, a nikoli stavih na eno samo vejo kmetijstva. Svojo bodočnost zdaj gradi na proizvodnji in predelavi zelenjave. Abramovi so nekdaj redili 25 krav mlekaric in upali, da jim bo šlo vedno bolje. Vzporedno so se ukvarjali še z gojenjem zelenjave. Poskusili so s papriko, paradižniki, čebulčkom, kumarami in zeljem. Ker z mlekom ni bilo dobička, so se kljub tradicionalni navezanosti na krave v hlevu, preusmerili na pitanje govedi. Danes imajo v hlevu 45 pitancev, poleg tega pa letno v 3,5 ha velikem sadovnjaku pridelajo še 100 ton jabolk in na njivah 250 ton zelja in repe. Odločili so se za praktično kolobarjenje proizvodnje zgodnjega krompirja ter repe in zelja na istih površinah, za zdaj od 3 do 5 ha velikih. Menijo, da pridelava zelja ne zahteva toliko ročnega dela in gre dovolj dobro skupaj z živinorejo. To je bil razlog, da so sadili vedno več zelja, čeprav prodaja te sveže zelenjave ni šla tako dobro kot proizvodnja. Ob viških na domačih njivah jim ni preostalo drugega, kot da se odločijo za kisanje. Na začetku so letno kisali 1 do 2 toni in nato količino predelanega zelja vsako leto povečevali. Pri Abramovih kisajo zelje in repo po naravnem postopku, ki so se ga naučili od svojih staršev, edini dodatek je kuhinjska sol, in pri takem postopku želijo tudi ostati. Res pa je, da jim je na začetku kisanje povzročalo tudi nekaj težav, saj gre za prehrambeni izdelek, s katerim se ne gre poigravati. Predvsem so imeli težave z brezračnim pakiranjem naravno skisanih (brez dodatkov) glavic kislega zelja, saj je pri tem izredno pomembna ravno pravšnja zrelost, sicer se embalaža napihne. Kisanje čez sto ton zelenjave sicer poteka na običajen in naraven način, pa vendar zgleda malo drugače, kot v naši kleti doma. Abramovi kisajo v 1000 litrskih kadeh. Začnejo že avgusta in končajo v novembru. Kisanje poteka na temperaturi od 18 do 20°Cpribližno tri tedne, nato zelenjava potrebuje nižjo temperaturo, pri kateri do konca dozori. Približno tretjino vse skisane zelenjave predstavlja repa, ostalo pa zelje, večinoma narezano in le 15 odst. v glavah. Sam postopek kisanja in potem pakiranja je le del v celi verigi proizvodnje. Začne se pri semenu in sadikah, ki jih vzgajajo sami iz uvoženega semena. Za zgodnje zelje jih sejejo v multiplošče, da vzklijejo in jih nato presadijo. Pozne sorte zelja sejejo v posebne gredice in jih nato presajajo na njivo. Povprečno posadijo okrog 45.000 sadik na hektar njive. To je prvo večje ročno delo, sledi pa še škropljenje s herbicidi in dvakratno okopavanje s traktorjem, da odstranijo plevel in zrahljajo zemljo, s čimer omogočijo boljšo oskrbo rastlin s hrano in preprečujejo izsuševanje. Med rastjo morajo rastlinice tudi zalivati, redno spremljati, kaj potrebujejo, ter budno opazovati pojave bolezni in Abramovi še vedno radi jedo zelje, čeprav ga imajo na tone. škodljivcev. V prihajajoči sezoni bodo začeli razkuževati zemljo v gredicah za vzgojo sadik, da bi preprečili prenos bolezni in plevela na njivo. V začetku so sami skrbeli za prodajo in oskrbovali menze, pozneje so se morali odločiti za posrednika. Večino kisle repe in zelja zdaj prodajo preko hladilnice v Novem mestu. Izdelke polnijo v plastičnih vedrih po 25,12,5,3 in 1 kilogram, ravno te dni pa so spet nabavili vrečke za vakumsko pakiranje glavic. Kot je slišati po terenu, se kisla zelenjava s kmetije Abram v Novem mestu in njegovi širši okolici dobro prodaja. “Proizvodnjo gradimo na daljši rok, zato ne želimo površnosti. Ravno te dni so nam v Ljubljani izdelali še nov dizajn kmetije, ki bo natiskan na embalaži,” pravi Janez Abram. Abramovi, na kmetiji se poleg Janeza preživljajo še oče in mama, žena Nuška, sin Janez in hčerka Mojca, imajo za svojo kmetijo še precej načrtov, še posebej zato, ker imajo naslednika, Janeza najmlajšega, kije končal srednjo kmetijsko šolo. Do naslednje sezone nameravajo del poslopja nekdanje kmetije preurediti za prodajo na domu. V sezoni bodo kupcem ponujali krompir, jabolka, sveže zelje (narezano in celo), kislo zelje in kislo repo. Del gozda, ki ga je uničil ledolom in lubadarji nameravajo izkrčiti in razširiti sadovnjak za 2,5 ha. V naslednjem letu bodo povečali proizvodnjo zgodnjega krompirja in morda že podvojili proizvodnjo zelja. Pravijo, da bodo drugo leto s sadikami zelja zasadili 7 do 8 ha površin, vsekakor pa naj bi v naslednji petih letih po naravnem postopku kisali že od 450 do 600 ton zelenjave. Zaradi stanja na tržišču razmišljajo tudi, da bi prenehali pitati govedo in se namesto tega bolj posvetili sadjarstvu in zelenjadarstvu. Morda se bodo bolj posvetili razvijanju vseh oblik pobudbe zelenjave, ki jih kupec išče na policah. Poleg surove in kisane zelenjave več vrst, so tu še velike možnosti pri pripravi zamrznjene zelenjave, ki jo Slovenija v večini uvaža. Ker je prodaja sadja in zelenjave vezana na kratek rok, sicer propade, so prisiljeni razmišljati tudi izgradnji lastne hladilnice. Skupaj s štirimi okoliškimi kmetijami se dogovarjajo tudi o izgradnji sistema namakanja 70 ha zemljišč, saj so površine bmejene in jih je treba čimbolj intenzivno izkoristiti. BREDA DUŠIČ-GORNIK Priloga Dolenjskega lista glede na stopnjo (ne)demokratičnosti države. Globoko v puščavi je država zgradila popolnoma nepropusten in dehumani-ziran zapor, ki zapornike spreminja v neljudi, zato jim kot zadnje čustvo, ki jim ga ne morejo odvzeti, preostane sovraštvo do paznikov. Mimogrede, zapornik je tudi Nick Cave. NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI (Once were VVarriors, režiser Lee Tamahori, Nova Zelandija, 1994) je tragična zgodba o maorski družini v urbanem okolju. Maori so bili prvotni ponosni prebivalci otoka, sedaj pa so kriminalci, pijanci in pretepači. Super mišičnjak, zapiti Jake, in lepa Beth, sta v tem kaosu ustvarila družino in dom. Pravzaprav jo je ona , on obvladuje le udarce, ki jih prešerno deli naokoli, posebej pogosto njej. Krhko ravnovesje se popolnoma podre, ko njuno lepo hčer Grace, ki je bila utelešena dobrota, posili očetov prijatelj in dekle zato naredi samomor. Razen Jakea se vsi odselijo v maorsko vas, saj je sodobna družba očitno zlo! In ostalo... Drugi filmi so pripovedovali svoje zgodbe čisto drugače. Zabavni DRAGI DNEVNIK, prijazni MOJ LETNI ČAS in nora LJUBICA so predvsem osebno izpovedovali. AMATER in LJUBEZEN IN TRUPLA, oba kanadska, sta samosvoje intimna, prvi je arty kriminalka, drugi vinjeta o seksualno nemirnem natakarju in prijateljih. Kieslovvskega MODRA je hladna metafora o svobodi, kubanski JAGODE IN ČOKOLADA pa topla štorija o prijateljstvu med razgledanim homoseksualnim oporečnikom in v revolucijo verujočim študentom politologije. BRAT PO DUŠI je road-movie po špansko, SPI Z MANO pa klasičen ameriški ljubezenski trikotnik z le eno žensko. Morda najbolj subtilen film festivala je EKSOTIKA, zgodba o neverjetno emocionalnem odnosu med čudovito striptizeto (Mia Kirshner) in njenim voyeur-jem, človekom, ki je izgubil najdražje. TOMAŽ BRATOŽ naše korenine Kakšne barve so že spomini? “Poleti, ko je sonce vzšlo, smo že odšle na polje. Delale smo vse do opoldne, ko so nas poklicali na kosilo, ponavadi je bil krompir ali kaj podobnega, potem pa smo spet odšle z motikami nazaj na njivo. Tako je bilo vsak božji dan. Druge izbire tako ni bilo. Denarja ni bilo, da bi si kaj kupile. Če smo si hotele kupiti kak kos blaga, smo morale v žtaberh’, se pravi na delo k večjim kmetom, kjer so za dodatni par pridnih rok tudi kaj plačali. Tudi pri nas je bila še kar lepa kmetija, a nas je bilo. devet otrok pri hiši, pet deklet in štirje fantje, zato si doma ni bilo kaj obetati.” Tako pripoveduje Fištrovčeva Pepca iz Šmihela pri Novem mestu, zdaj osemi-nosemdesetletna ženica. Njene roke so zdaj mehke in bele, kajti le še v spominih se vrača na tiste s soncem obsijane njive v bližnjih Škrjančah, kjer ji je tekla mladost. Nič večji ni treba zgodaj vstajati, da bi v številni družini opravičila svoj obstoj. To je zdaj le še spomin. Včasih trpek in boleč, včasih lep in mamljiv, kakor čas, ki gaje živela in za katerega je gotovo, da se nikoli več ne povrne. Skoda! Saj je bilo težkih in mučnih stvari, pa te čas kaj hitro prekrije in odrine v pozabo, a bilo je tudi takih, ki se v spomin rade in pogosto vračajo. Na primer njiva zrelega žita v sončni pripeki pa vrsta deklet in žena, sklonjenih k žitu. Slišati je hrstanje nabrušenih srpov ter pogovor žanjic. Kdaj pa kdaj njihov glasni smeh zacinglja čez razore, postave v žitu se vse pogosteje zravnajo in se hrepeneče ozirajo proti stezi, ki vodi v dolino. Ne traja dolgo, ko pogledi le uzrejo, kar želijo: nekaj otrok hiti v gosji vrsti po stezi navzgor in prvi nosi v roki kanglico. V njej je voda iz studenca v dolini. Kanglica je vsa rosna od hladne svežine in ko roke prineso k ustom do vrha nalit pokrovček kanglice, svežina preveje vsako poro telesa: kolikor ga ne popije od znotraj, ga oblije od zunaj in se pomeša s sragami vročega in slanega potu. A v spominu ni le delo v sončni pripeki ob žetvi in košnji, so tudi kratki in dragoceni trenutki malice in “likofa”. V njih zadiši po svežem kruhu in pravkar kuhani šunki. Potem so tu še večeri, polni prelestnih zvokov in vonjav. Tam je še skupinica deklet, sedečih na snopih žita ali vozovih dišečega sena, in ubrana pesem iz njigovih grl plava v poletni večer, da ji prisluhne cela vas. Nikjer ni radia ali televizorja in migetajoče zvezdne svečave ne motijo bleščeči žarki električne svetlobe. Človek pozna le lepoto, ki jo poišče v sebi in bližnji okolici. Svet ga ne zagrinja in duši. Pepca pripoveduje spomine in odpira za poslušalca nov svet. Bila je del tega sveta. Bila je otrok s kanglico studenčnice, bila je dekle s srpom in grabljami, sedela je na žitnih snopih in pela. Pepcini spomini imajo dva dela. Tako je kot z zgodovino filma. To lahko na nek način tudi ločimo na črno-belo in na barvno obdobje, le da sta pri njej odobji zamenjani. Kdaj je roka usode posegla vmes in preklopila z barvne na črno-belo tehniko, je pravzaprav težko reči. Sprememba je nastala, ko je Pepca zapustila varno okrilje rojstne kmetije na Škrjančah. Poročila se je s tonetom Fištrovcem, Prlekom po rodu, ki je bil Fištrovčeva Pepca prišel kot orožnik v novomeško okolic0' Dobra partija je bila to za kmečko dekle in vse je kazalo na najboljše. Potem je bi* mož premeščen v bosansko mest° Gradačac. Pepca je odšla za njim in taro rodila najstarejšo hčerko Marijo. Vse je še šlo po sreči. Tone je dobil zamenjav0 in nastopil službo v Krški vasi. Družin3 je stanovala vbližnji Pirošči.Tu je priveka* na svet sin Martin. Komaj je fant dobf° shodil, žeje preko Evrope zavel vojni p1*' Tedaj je družina zgubila tla pod nogam1-Tone je moral čez noč pobegniti j? nemške okupacijske cone, kije segala tud' v Cerklje, kjer je takrat služboval. Umak' nil seje na Marijin dom, kije bil pod itaU' jansko okupacijo. Marijin brat Ivan je 1 biciklom prišel iskat ostalo družino. ^ dvek biciklih in z Marijo ter Tinetom ■ n* prtljažnikih sta Marija in njen brat pri™ domov. Tako so se pričele četrt stole*Ja trajajoče Pepcine selitve. Pepca ima kljub letom izvrste spomin. Le redki imajo pri tej star°s tako dobrega. Morda jih je težko živ*j° nje tako utrdilo zato, da bodo poznejŠ)™ rodovom ostali v živ spomin in opom* ' Naštevava vsa bivališča, na katere se L družinica med vojno in po mjej selila. ’ kot deset jih je. Med vojno je bil T°0 nameščen v šentjernejski postojan*v družina pa se je stiskala po različn ^ stanovanj ih v okol ici Novega mesta. M . vojno je bila rojena še Marjetka, P°v i ni, potem ko je Toneta že požrla noč, (L še Ivica. Pepca je ostala s štirimi otr° sama. Dolga leta se je ozirala preko n) na belo cesto, če bo prinesla Tone*3’ zaman. Še potem, ko so ga proglasi*1 mrtvega, je upanje tlelo. Toda vsakd3™ skrb za družino je potlačila sanjarje™ ^ Vse štiri otroke je Pepca sama sprav'* , kruhu. Zdaj ima že sedem vnukov in P j pravnukov. Na starost živi v Šmihel0 P^ hčerki Ivici in ne misli več na seli ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA (»VEČNO BREME RIŽEVO ŽGANJE VEČJA DRŽAVA V TIHEM OCEANU VEUK PRITOK VOLGE ZNANE TERME PRI PADOVI VABILO STRANK VRSTA STROČNIC BASKOVSKA POKRAJINA v VRANIČNI PRISAD DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MARKO BOKALIČ FILMSKA DOMISUCA POLITIK MOCK > ŽIVALI S KLEŠČAMI IZTREBKI HLEVSKIH ZVALI VOJAŠKI PRATEZ IGRALKA KISIC ČAS ENEGA VRTLJAJA ZEMLJE NAJVEČJA AMER. DRŽAVA . NIZEK ZEN. GLAS UHOJENA POT V SNEGU GL MESTO SENEGALA DEL ROKE 00 ZAPESTJA DO PRSTOV OZVEZDJE ŽIVAL- SKEGA KROGA KRAJ PRI KOČEVJU ŽENA CESARJA KLAVDUA KRUŠNA MRVICA PTIČ Z MOGOČNIM REPOM LOJZE ROZMAN LEPOSLOVNO DELO KAJNOV BRAT GRŠKI URIK Z LESBOSA HOKEJIST “ 'ANČIČ UGANKAR-SKI IZZIV UGANKARSKI IZZIV UGANKARSKI IZZIV MOLZNA ŽIVAL SALOMONOV VANDROVEC Neodkriti Alenkini zakladi Skoraj ni Metličana, ki ne bi poznal Alenke Mežnaršič. Nanjo pa se ljudje navadno spomnijo, ko potrebujejo govor bodisi ob praznovanjih ali ob slovesu, pa pesmi ali povabila v verzih na poroke, obletnice. Vedo namreč, da zna dobro sukati pero in da ji beseda teče gladko, a preprosto in vsakomur razumljivo. Malokdo pa ve, da je Mežnaršičeva hiša Prava zakladnica pisane besede. Težko bi našteli vse, česar se je Alenka že lotila in o čem vse je pisala. A najprej je začela s pesmimi, ki so iz nje prvič privrele že v osnovni Soli. Ni naključje, daje prve posvetila prav mami, čeprav je skoraj ni poznala, kajti pri štirih letih je postala sirota brez staršev. Kot osemletno dekletce je leta 1948 prišla iz Ljubljane k sorodnikom v Metliko. “Takrat je name največji vtis naredilo narečje, toda v negativnem smislu. Obljubila sem si, da nikoli ne bom govorila po metliško,” se danes nasmehne Alenka, ena redkih, ki še obvlada pravo metliško narečje. A ne le to! Pred časom so učenci metliške osnovne šole Pod mentorstvom učiteljice Minke Omersi zbirali narečne besede iz Metlike in oko-|*ce. Za pomoč so poprosili Mežnaršičevo *n takojim je s skupnimi močmi uspelo zbrati okrog 6(X) besed. “Za mali metliško-sloven-ski slovar jih je že, vendar ga še vedno dopolnjujem, kadar se le spomnim ali slišim novo besedo. Res je, da imam morda nekoliko večji posluh za narečje, menim pa, da se ga judi drugi ne bi smeli sramovati. Hudo mi je ob spoznanju, da sc prav metliščina Zgublja, kajti vpliv številnih priseljencev je velik. Prav zato bi morala zamisel učiteljice Ornerzelove podpreti širša družba, raziska-y° o metliškem narečju razširiti in dati v Javnost, saj bi med Metličani zagotovo nalezla na dober odziv,” pravi Alenka, ki se je 0 tem prepričala v zadnjem času, ko je tudi sarna napisala prozne tekste in tudi prve P^mi v narečju. Zagotovo bo izpod njenega peresa od-s'ej prišlo še več narečnih besedil, v katerih J® skoraj praviloma prepletata humor in ^r'dka spoznanja iz vsakdanjega življenja. Več slednjih kot prvega pa je tudi sicer v njenih pesmih, ki jih prelije na papir, ko sPontano privrejo iz njene duše, pa četudi "*°ra zato vstati sredi noči. V njih je vse ti-?to, kar ima rada, predvsem narava in ljudje ki jo obkrožajo. Pa Bela krajina, ki ji je še Kako prirasla k srcu. Ne pravi zaman v eni ^ svojih neštetih pesmi: “Poslušaj sin moj, '4ko prižema me nase ta skopa belokranj-ka zemlja.” In zaključuje: “Ne pusti, sin, da žulji moji bi propadli. Naj tudi tebe veže ta belokranjska zemlja, zemlja, ki te je rodila.” V nežno Alenkino pesniško dušo pa kot ostra rezila režejo razprtije, politični prepiri, vojne, ki uničujejo družine. V pesmih izraža svoje ogorčenje nad vsemi temi nesmisli. Škoda, da za mnoge od pesmi, v katerih je toliko življenjskih resnic, morda ne bo razen nje nihče nikoli zvedel. A ker pravi, da sama ne more in noče soditi svojega pisanja, ampak se drži pravila, da mora prebrati mnenja kritikov, če hoče zvedeti, kaj in predvsem kako kvalitetno je napisala, bi bilo prav, če bi v javnost prišlo več njenih pesmi. Res, da jih je predstavila na nekaterih javnih prireditvah, na radiu, jih objavljala v časopisih, se letos predstavila v metliškem Ganglovem razstavišču s samostojnim literarnim večerom ter pred leti izdala pesniško zbirko Med žitom in pšenico. Toda vse to je le skromen del njenih pesmi, ki jih je že za zajetno knjigo. Kot upokojenka si izdaje knjige v samozaložbi ne more privoščiti, pravi pa, da toliko ambicij tudi nima, da bi hodila od Poncija do Pilata, da bi ji kdo pomagal izdati pesniško zbirko. Njena sla po pisanju pa zato ni nič manjša. A pesmi so le del njenega bogatega literarnega ustvarjanja. Zadnje čase prihaja vse bolj do veljave njena raziskovalna in morda celo avanturistična žilica. Lotila seje potopisa po Kanadi in Ameriki, kjer sta z možem Miranom letošnjo jesen preživela nekaj tednov, prepotovala na tisoče kilometrov in obiskala številne belokranjske rojake. Posebno ponosna pa je na stoosemdesetlet-no zgodovino Mežnaršičeve rodbine, ki jo je raziskovala z veliko skrbnostjo in natančnostjo, pri tem je pretaknila marsikateri arhiv, zemljiško knjigo in še kaj. Zanimivo je, da se začne rodbina v Metliki z Mežnaršičem, ki se je rodil leta 1814 in priženil v Belo krajino iz Vavte vasi. Torej prav iz kraja, ki je tolikokrat omenjen v delih Alenkinega someščana pisatelja prof. Jožeta Dularja. Alenka seveda ni zapisala le potomcev Mežnaršiča iz Vavte vasi, pač pa tudi pomembne dogodke v Metliki v skoraj dveh stoletjih. Tako je njen zapis zanimiva zgodovina mesta ter hkrati dobra osnova celo za knjigo. Knjig pa bi bilo iz gradiva, ki ga je Mežnaršičeva zbrala že na kupe, moč napisati še kar nekaj. Toda zaenkrat ostaja vse to le skrbno shranjeno v Alenkinih omarah. Morda pa se bo čez čas le kdo spomnil, kolikšno vrednost imajo vsi ti zapisi in kakšna velika sreča je za Metliko, da ima Alenko Mežnaršič. MIRJAM BLZEK-JAKŠL Alenka Mežnaršič zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezmožnost zadrževanja seča Kakšne so možnosti zdravljenja nezmožnosti zadrževanja seča? Obstajajo tablete za sprostitev mišic mehurja. Sproščen mehur se lahko bolje napolni. Če zdravnik ugotovi, da se mehur ne da več kontrolirati, se lahko vstavi trajni kateter. Kateter je tanka cevka, ki je vstavljena v mehur skozi sečnico. Seč se izprazni po katetru v vrečko, ki jo potem zavržemo. V uporabi so tudi vrečke, ki se pritrdijo ob stegno in jih pred pogledom ostalih skrivajo hlače oziroma krilo. Ob prvi vstavitvi katetra imajo bolniki morda neugoden občutek, vendar je postopek navadno neboleč. Če se seč zaustavlja, lahko zdravnik svetuje občasno praznjenje mehurja s katetrom. Bolnik se tudi nauči, da si v presledkih, ko bi normalno šel na stranišče, sam vstavi cevko v mehur. Potem cevko vsakič tudi odstrani. Kako si bolnik pomaga sam? Z enostavnimi vajami lahko bolnik okrepi mišice, ki odpirajo vrat mehurja. Nezmožnost zadrževanja seča s tem sicer ne pozdravi, lahko pa bolje obvlada položaj in pridobi na času, da pride pravočasno do stranišča. In ne obupajte, če sprva le upočasnite tok! Vaja dela mojstra. Pred vadbo je potrebno prepoznati dve glavni mišici medeničnega dna. Sede, leže ali stoje brez napenjanja mišic na nogah stinemo venec mišic okoli zadnjika, kot da poskušamo zaustaviti izločanje blata. To so mišice zadnjega dela medeničnega dna. Če pa med izločanjem seča poskusimo zaustaviti in potem zopet spustiti tok, se zavemo sprednjih mišic medeničnega dna. Ko bolnik spozna obe skupini mišic medeničnega dna, lahko prične z vajami: najprej stisne mišice zadaj in nato spredaj , šteje počasi do štiri in jih sprosti. To ponovi vsaj štirikrat vsako uro. Vaje lahko dela kjerkoli, sede ali stoje, ko gleda televizijo ali čaka avtobus. Zaradi njih mu ni treba prekiniti običajnih vsakodnevnih aktivnosti. Po nekajtedenski vadbi bolnik že čuti, da mišice bolje tesnijo. Vaje naj postanejo način našega življenja. Prav vsakemu, ne glede na starost, lahko redne omenjene vaje samo koristijo. Vaje za mehur izvaja bolnik, ki mora zelo pogosto na vodo. Z njimi spet usposobi meh, da bo držal. Ko začuti, da mora na vodo, napne mišice medeničnega dna in zadrži vsaj 5 minut. Čas zadrževanja postopno daljša. Na ta način dobi več kontrole, kdaj gre na stranišče. Če se urin zaustavlja in po kapljicah uhaja še tudi po mokrenju, je zelo važno mehur popolnoma izprazniti. Ženska se mora na stranišču trdno usesti. Ko je mokrenje pri kraju, položi roko plosko na dimlje. Rahlo se nagne naprej. Za nekaj sekund vstane in potem spet sede. Moški položi roko pod moda in “molze” vzdolž spolnega uda. Tako bo iztisnil zadnje kaplje seča, ki jh mehur sam sicer ni sposoben. (Se nadaljuje) Priloga Dolenjskega lista 13 praktični K „ praktični KRIZ praktični V praktični 'Z. y Novoletne fa Ref voščilnice Trgovine so že dobro založene z voščilnicami za božič in novo leto. Če smo odkriti, so mnoge izmed njih kar precej kičaste in tisti, ki bo dobil od vas takšno voščilnico, bo lahko kaj hitro presodil, kakšen okus imate. Zato ne bi bilo odveč, če bi letos razmislili, kako bi sami naredili čestitke. Časa za to imate še dovolj, zimski večeri so tudi vse daljši. Torej potrebujete le še malo potrpljenja, domišljije in iznajdljivosti. Kaj, ko bi letos voščilnice izvezli? Potrebujete belo tkanino za vezenje, na katero boste vezli z rdečo in zeleno prejico. Motivi, kijih želite izvesti, so lahko različni, prej pa sijih narišite na karirast papir. Izvezete lahko adventni venček, smrečico ali smrekovo vejico, morda kakšno zvezdo ali pa cvet, srce. Izvezeno blago nalepite na prazno voščilnico, ki jo tudi lahko naredite sami in zagotovo je bo tisti, ki jo bo prejel, zelo vesel. r l.. fi Jezik s hrenovo omako Jezik je tudi jed, s katero postrežemo gostom. Goveji jezik skuhamo v juhi in vinu, ponudimo pa ga s hrenovo omako in krompirjevim pirejem. Za 6 oseb potrebujemo: 1,2 kg težak goveji jezik, 1/8 I belega vina, 2 šopka jušne zelenjave, 2 srednje veliki čebuli, 2 lovor-jeva lista, 4 nageljnove žbice, 1 žličko strtih poprovih zrn, sol. Za omako: 250 g sladke smetane, 2 žlici naribanega hrena, sol, poper. Jezik operemo. Damo ga v lonec, zalijemo s 2,5 1 vode, dodamo vino, očiščeno in narezano jušno zelenjavo, poper in čebuli, pretaknjeni z lovorjevim listom in nageljnovimi žbicami. Jezik kuhamo dve uri in pol do tri ure, kuhan je, ko je mehak na konici. Vzamemo ga iz juhe in ga olupimo. Jezik narežemo, ponudimo ga z omako; stepemo smetano, in ji primešamo hren, sol in poper. Bi pri nas uspeval kivi? Kivi ali aktinidija je priljubljen, skoraj moden sadež, zato v sedanjem poznojesenskem času marsikdo sprašuje, če bi se obnesla saditev v naših krajih. Žal le v izjemnih primerih. Aktinidija ljubi tople in vlažne rastne razmere ter zavetne, sončne lege. Pozimi prenese dosti manj mraza kot naše sadne drevesne vrste, zato se lahko obdrži le v izjemno ugodnih rastiščih v zavetju zidov ali pod steklom. Seveda je tako pridelovanje tvegano in dražje, kot je v južnih, obmorskih krajih, kjer aktinidijo gojijo na T-drogovih ali kot špalir na vodoravnih žicah. Če že imamo kako drevo, moramo zanj strokovno pravilno skrbeti. Plodovi se razvijejo na enoletnem lesu, to pa zahteva pravilno obrezovanje. Aktinidija je precej občutljiva tudi za rastlinske bolezni, bogato pa rodi le na globokih, zračnih tleh z obilico humusa. Zdaj pa zares Veliko smo že pisali o pasteh, ki nas v tem poznojesenskem času čakajo na cesti. Veliko število prometnih nesreč, tudi s smrtnimi izidi, kažejo, da je opozarjanje, žal, pogosto zaman. A odnehati ne smemo, zlasti ker se bodo megli in temi v kratkem pridružile nove nevšečnosti. Meteorologi za prihodnje dni napovedujejo ohladitve in padavine. Kot se v tem letnem času spodobi, bo to verjetno sneg. Ne pustimo, da nas prvi sneg preseneti. Pripravimo se nanj zdaj, ko pri vulkanizerjih še ni gneče. Čas je za montiranje zimskih gum pa tudi za nakup snežnih verig. Če nam ne bodo prišle prav takoj, bodo pa pozneje. Če ne letos, jih bomo rabilii pa prihodnje leto. Toliko bolje! A vedeti moramo, da ni dovolj imeti verige v prtljažniku, ampak jih je treba, kojih potrebujemo, tudi natakniti. To pa ne gre brez vaje. Zato že sedaj, ko ni nuje, v miru preizkusimo montažo svojih verig. To nam bo še kako prav prišlo, kojih bomo zares potrebovali. Shranjevanje živil v hladilni skrinji Pri nakupu hladine skrinje se odločimo za primerno velikost glede na potrebe. Opremljenost slovenskih gospodinjstevz zmrzovalnimi skrinjami je že zdaj nad evropskim povprečjem. Racionalno porabo teh aparatov lahko povečamo na več načinov. V zmtzoval-niku shranjujemo samo ohlajeno, brezhibno zavito (embalirano) hrano. Manjše kose živil zamrzujemo hitreje in kvalitetneje. Stikalo za hitro zmrzovanje vklopimo le takrat, ko zmrzujemo večje količine živil. Zmrzovalno skrinjo postavimo v hladen, suh in neogrevan prostor.Nikakor pa ne v neposredno bližino naprav, ki oddajajo toploto. Zmrzovalna skrinja ne sodi v vlažne kletne prostore, kjer vlaga lahko poškoduje zaščito. Zmrzovalnik oziroma zmrzovalna skrinja naj ne bosta odprta dalj časa. Knjiga z evidenco zmrznjenih živil nam omogoča preprosto in hitro iskanje zaželenega živila. Dobro zaprta in zatesnjena vrata zmrzovalne skrinje ne vplivajo samo na manjšo porabo električne energije, ampak preprečujejo tudi nastajanje oblog. Ko kupujemo novo skrinjo, kupimo novejši model, ki ima debelejšo toplotno izolacijo in oznako, da varčuje z energijo. Cmš SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Vse šole, ceste, vodovode in telefone smo zgradili z vašim denarjem in veliko truda smo vložili, da se je po dolgi poti vrnil k vam. Z vašim denarjem smo pošteno ravnali, zato nam zaupajte še naprej. Pridite v nedeljo na volišča in obkrožite slovenske krščanske demokrate. Ce vas ne bo tam, bodo drugi odločali namesto vas. Tega pa je bilo menda že dovolj. 5 za župana PLATANA, d.o.o. ^ Kanižarica 15 a, Črnomelj razpisuje prosti delovni mesti za delo v trgovini: 1. KV MESARJA - SEKAČA 2. TRGOVCA - POSLOVODJO Razpisni pogoji: pod 1): IV. stopnja izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj, higienski minimum, izpit B kateg., sposobnost komuniciranja; delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom; možnost honorarne zaposlitve (upokojenec), pod 2): IV ali V. stopnja izobrazbe Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijave. Zlatarstvo Bartol Novi trg, Novo mesto Obiščite nas, čaka vas presenečenje! Na Novem trgu smo odprli nov lokal. • Imamo veliko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov. • Nakit izdelujemo tudi po vaši želji. • Popravljamo zlate in srebrne izdelke. • Pri nas kupljene izdelke vam graviramo brez plačila. • 5% POPUSTA za gotovinsko plačilo pri nakupu nad 3.000 tolarjev. • Možnost plačila na obroke s čeki 1 +2. Bliža se NOVO LETO, obdarite svoje najdražje, obenem vas čaka presenečenje! Vsako soboto bomo nagradili enega kupca, zadnjo soboto, na SILVESTROVO, pa izžrebali tri lepe NOVOLETNE NAGRADE. Delovni čas: ponedeljek: 9.30 -13,14 -18.30 torek, sreda, četrtek, petek: 9 -13,14 -18.30 sobota: 9-12 VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! MESTU IN NASELJEM ŽELIMO VRNITI ŽIVLJENJE IN DUŠO Dosedanji način življenja v mestnih pa tudi v večjih naseljih je bil dolgočasen, pogosto utrujajoč. Prejšnja oblast je namreč gradila predvsem čista stanovanjska naselja (mestna in primestna) ali, kot je govorila, bivalna naselja brez spremljajočih objektov za kulturno in duhovno sprostitev. Takim naseljem danes pravimo spalna naselja. V ta "spalna naselja" se ljudje vračajo po napornem delu nahranit in počivat ter počakajo naslednjega dne, da se ponovi isto. Tisti, ki so imeli več možnosti in tudi nekaj več denarja, so se odpeljali izven mesta in si tako izboljšali počutje. Pretežna večina delavcev pa je ostajala v teh mestih ali naseljih in je bila prisiljena predajati se sivemu vsakdanjiku neprijaznega mesta ali naselja. Slovenski krščanski demokrati smo to stanje v preteklosti dobro zaznali, vendar je iz znanih razlogov bilo težko storiti kaj več, da bi mestni človek zaživel polnejše življenje. Z nastajajočo demokracijo, ki še ni prav shodila, pa se odpirajo možnosti, da mestni in primestni človek zaživi polnejše in bogatejše (ne samo materialno) življenje. Slovenski krščanski demokrati iz Trebnjega bi želeli, da bi naše mesto in naselja, kot so Mirna in Mokronog, zaživela bolj polno življenje in da bi se v našem mestu čutil pristen podeželsko-mestni utrip, o kakršnem lahko beremo le v zgodovinskih knjigah, le da bi ta utrip izkoristil vse pozitivne pridobitve današnjega časa. Mesta in naselja naj bi živela in se naj ne bi nikoli več predajala sivini življenja. Kako si zamišljamo popestriti življenje v mestu Trebnje in v naseljih, smo nakazali z načinom vodenja volilne kampanje. V kampanjo smo vpletli teniški turnir, nogometni turnir, nastopanje gospoda Peterleta s harmoniko (na Račjem selu in na Mirni), igranje šaha (na Mirni), razgovore s krajani po vseh krajih občine, obisk gledališča (upamo, da bo ta realiziran še pred volitvami) ter košarkarske tekme v Tivoliju predvsem za mladino. Slednje bo realizirano po volitvah. Te aktivnosti smo organizirali zato, da nakažemo, kako želimo poživiti življenje v naši občini po volitvah (seveda - če bomo imeli večji del političnega vpliva). V vseh teh aktivnostih so namreč naši kandidati in člani nastopali dokaj uspešno. Volitve so pred nami, izbira, drage volilke in dragi volilci, je pred vami. Zaupajte naši ekipi - listi (v vseh treh volilnih enotah) ter kandidatu za župana. Skupaj bomo naredili življenje v mestu, naseljih in podeželju lepše in prijaznejše. Hvala že vnaprej za vaš glas! vaši Slovenski krščanski demokrati iz Trebnjega VITACEL, d.d., LJUBLJANA ENOTA KRŠKO Tovarniška 18, 68270 KRŠKO objavlja prosto delovno mesto TEHNOLOGA REGENERACIJE Pogoji: - končana višja ali visoka šola kemijske tehnologije ali kemije - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje dela z računalnikom Delovno razmerje se sklepa za dobo 8 mesecev z možnostjo trajnejše zaposlitve. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: VITACEL, d.d., LJUBLJANA - Enota Krško, Tovarniška 18, 68270 Krško. NOVOLES, lesna industrija, d.d. Straža, Na žago 6 razpisuje prosto delovno mesto MIZAR - LESAR, ŠIROKI PROFIL (3 izvajalci) Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - končano IV. stopnjo lesarske smeri - delovne izkušnje so zaželjene Delovno razmerje bo sklenjeno za določen ali nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesna industrija, d.d., Straža - kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. j »NIZKI UDARCI« VOLILNE PROPAGANDE j LDS — Liberalna demokracija Slovenije, občinski odbor j Trebnje, je na svoji seji obravnavala potek volilne propagan-: de. Ugotovili smo, da poteka naša propaganda — neposredni : razgovori kandidata g. CIRILA PUNGARTNIKA z občani za- : dovoljivo. V razgovorih občani konkretno navajajo svoje teža- j ve, ki jih g. Pungartnik skrbno beleži ter že pripravlja za j program razvoja občine v novi lokalni samoupravi. Razvila pa se je tudi živahna razprava o govoricah, ki se pojavljajo na terenu, o zgražanju občanov nad »nizkimi« udarci j posameznih kandidatov za župana in svetnike. Preseneča ■ nas, da kandidati v razgovoru z občani ne pojasnjujejo, kako bodo reševali konkretne težave, marveč blatijo svoje protikandidate. Izjava, da je g. Pungartnik največji »komunist« • v občini, pa le ni mačji kašelj, saj verjetno vsi vedo, kakšne ■ težave je imel v prejšnem režimu, ko so ga imeli za »ta belga«. Posamezni kandidati so izjavili, da bodo propagando vodili dostojanstveno, sedaj pa so se pokazali v pravi luči! Njihovi živci ne zdržijo moč argumentov — dokaz dejansko • opravljenih del, gospodu Pungartniku se ni potrebno kititi s tujim perjem, kot to delajo nekatere druge stranke. V sredstvih obveščanja se hvalijo, koliko so storili za celotno urejanje va- | si in podeželja, koliko so doprinesli na kmetijskem področju, j vsi občani pa vedo, da so vedno stali ob strani in v pravem j trenutku zavajali ljudi z izkrivljeno resnico. Res žalostno, da [ so skregani z moralo in vestjo. Preseneča nas tudi skrb za gasilce, ko vemo, da je dejan-j sko g. Pungartnik tisti, ki je dajal gasilcem vedno vso podporo : pri njihovem humanem delu. Nenadoma so vsi športniki, v j dosedanjem delu pa niso bili pripravljeni v skupščini nikoli ■ glasovati za dodelitev sredstev uspešnim športnim klubom. Člani stranke LDS smo sprejeli sklep, da ne bomo razmetavali denarja, da bomo ostanek sredstev nakazali v humani-: tarne organizacije. Presenečajo pa nas razkošne pojedine in | prireditve nekaterih strank. Žal nimamo sponzorjev v tujini, : kot jih imajo nekatere stranke. Župansko delo ne bo lahko, saj { bo v prihodnosti potrebno vse, kar smo zgradili, tudi vzdrže-j vati in dograjevati. Župan bo oseba, ki bo morala ljudem pomagati v njihovih : vsakodnevnih težavah. Obljube o neprofesionalnem župan- j stvu, s katerim bodo privarčevali denar, so metanje peska v j oči. Težko bo enkrat na teden prihajati iz bele Ljubljane in ob : dobri plači poslušati vsakodnevne težave občanov. Gospod j Pungartnik pa je že sedaj ob vsakem času med ljudmi. Pozna j skoraj vsakega občana, vse probleme krajevnih skupnosti, j zato njegove besede niso milni mehurčki. V LDS verjamemo, da bodo občani glasovali za kandidata, j ki jih ne pelje v nebesa, marveč jih postavlja na realna tla. Le skupaj bomo uresničili naše želje in potrebe. Občinski odbor LDS Trebnje "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria TVeben Zdravic iz ‘Božje orne Nasveti in izkušnja z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 17 jezikov, prodanih pa je več kot 6 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Med našimi naročniki bomo izžrebali tri nagradna potovanja v RIM za 5 dni! KNJIDA ZA VSAKO DRUŽINO! Nepreklicno naročam ... izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:.......................... Ulica in hišna št........................ Kraj in poštna št........................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 ENERGETSKI KOTLIČEK TOPEL DOM - NIZKOTEMPERATURNI KOTEL VARČUJE Z GORIVOM Že nekaj let se na našem trgu dobijo specialni kotli za kurjenje na tekoče gorivo. To je olje ali plin. Grajeni so tako, da dosegajo zelo dobre izkoristke pri kurjenju tekočih goriv. Kotli omogočajo popolno izgorevanje, s tem pa tudi manjšo porabo goriva in manjše onesnaževanje okolja. Temperatura vode v kotlu se prilagaja zunanji temperaturi zraka. V času, ko je temperatura zraka zunaj še dovolj visoka, se v kotlu vzdržuje temperatura vode, lahko že samo od 40“ C naprej. Specialna kotlovska regulacija omogoča, da se temperatura v kotlu avtomatsko spusti na nizko, če je potrebno, pa jo v trenutku zviša, kolikor je pač potrebno. Prav tako lahko z avtomatiko na kotlu dosežemo, da bo kotel čakal v hladnem stanju tudi nekaj ur, če ni nikakršne porabe toplote; ko pa se pojavi potreba po ogrevanju, kotel lahko spet normalno deluje. Zaradi posebne izvedbe in majhne količine vode v kotlu ne more priti do nizkotemperaturne korozije, onemogočeno je kondenziranje in rosenje izgorelih plinov. Vse to omogoča, da je kotel zelo ekonomičen in da ima kljub temu dolgo življenjsko dobo. Za pripravo tople vode lahko dodamo bojler; možno gaje montirati pod kotlom ali nad njim. Najbolje pa je tak kotel kombinirati s toplotno črpalko za pripravo sanitarne vode; tako dosežemo še večji prihranek pri porabi goriva. Zanimivo je tudi, da so nekateri proizvajalci niz-kotemperaturnih kotlov za centralno ogrevanje ponudili poleg kotlovne tudi kompletno hišno regulacijo. Digitalna zasnova omogoča veliko različnih operacij in zmanjšuje porabo goriva za 10%-30% TERMOTEHNIKA Jože Papež Zaradi obilice predvolilnega propagandnega gradiva smo bili prisiljeni 'z' pustiti nekaj rednih rubrik, med njimi tudi 7. nadaljevanje podlistka »V deželi tisočerih otokov«, za kar se bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo Ph PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Velika udeležba Na predvolilni prireditvi SKD sta sodelovala tudi L. Peterle in N. Polajnar NOVO MESTO - Minulo nedeljo so se simpatizerji in člani SKD v , presenetljivo velikem številu udeležili osrednje zabavno-predvolilne prireditve, ki je bila v športni dvorani Marof v Novem mestu. Prireditev je organiziral volilni štab pri OO SKD Novo mesto. Za dobro voljo sta poskrbela ansambel Henček in Duo Car, vmes pa so se predstavili kandidat za župana Franci Koncilija ter kandidati za občinski svet liste SKD. Navzoče sta pozdravila tudi gosta: predsednik stranke SKD Lojze Peterle in vodja poslanskega kluba SKD Nace Polajnar. Oba sta izrazila presenečenje nad kvalitetno sestavo kandidatov za občinski svet, kot tudi nad 8- Francijem Koncilijem, kot kandidatom za župana. Potrditev dobrega dela članov SKD oziroma širšega in naprednejšega mišljenja občanov novomeške občine pa sta tudi rezultat prejšnje ankete v Dolenjskem listu, ter zadnje ankete v sobotnem Delu, ki stranki SKD v Novem mestu pripisuje kar 17,5-odst. uspeh na lokalnih volitvah Prireditev je v zadovoljstvo vseh dovršeno povezovala Renata Mikec, pomagal pa ji je Marjan Menger, ki Je poskrbel, daje žrebanje srečk dvignilo temperaturo med navzočimi. Kako je ne bi, saj je srečna nagrajenka £ Smarjete odšla domov bogatejša za osebni računalnik 486, katerega sponzor je bilo podjetje Computronik! Udeleženci so se po dobrih treh urah medsebojnega druženja razšli v duhu gesla: Vrnili bomo Sloveniji dušo, nasmeh. ALOJZTURK tajnik za stike z javnostjo OO SKD Novo mesto OPRAVIČILO OBČANOM ČRNOMLJA Vsem občanom občine Črnomelj, m ste se odzvali našemu vabilu na Predvolilno srečanje v nedeljo ob '6.30 v gasilskem domu v Črnomlju, Se iskreno opravičujem, da se s članom predsedstva Rafaelom Kužnikom nisva mogla udeležiti predvolilnega srečanja. Nepredvidoma sva se namreč, ne po najini krivdi, dalj časa Zadržala na zborovanju v občini Osilnica. Predsednik: ZMAGO JELINČIČ * Na tistega, ki se utaplja, ponavadi ^Pljuvajo. (Jurič) Mimogrede Volitve, volitve! Volitve v našem Novem sončnem mestu so pred nami. Kandidati imajo za sabo obilo napornega dela: številne predvolilne shode, različna snemanja, fotografiranja za volitvene plakate v kopalkah in oblekah itd., itd. Nekateri imajo ob sebi bolj ali toanj močne politične stranke, hogate sponzorje, da, celo ljudi, ki jim svetujejo, kaj obleči za določeno priložnost, da se jim ne bi zgodilo tako kot tistemu kandidatu, ki je baje prišel na predstavitev v obleki z zarjavelimi kovinskimi gumbi. Drugi spet so se v volitve podali osamljeni, pa zato °°lj svobodni. Njihov boj spominja na boj don Kiliota z mlini r,a veter. Pa vendar, ali nas ni mnogo, ki bi tudi don Kiltom enkrat privoščili zmago? Ker imamo za župana samo kandidatov, lahko z gotovost-)° trdim, da nihče od njih ne bo **Polnil svojih obljub, kajti statični podatki kažejo, da samo vsak deseti izvoljeni kandidat izpolni svoje obljube. Sploh so naše Volitve neresne in nepravične. Zdi-1° se mi kot finalna nogometna ekma, pri kateri bi nogometaši °stuli lepo doma in prepustili svo-Ijm navijačem, da igrajo names-0 "jih. Kako bi takšna tekma iz-kledala, si verjetno lahko pred-5to\'ljate, Sicer pa si mnogi tekme rtljši ogledajo doma na toplem ali l‘a še to ne. In kaj bodo delali kandidati, ki v hodo izvoljeni? Spet se bodo posvetili službi, študiju, maneken-Jvu, plesu, pitju, oh, pardon, giu> sodelovanju na raznih do-todelnih prireditvah, sploh vse-/'i', kar jim bo prifx)tnoglo k us-Pehit „a naslednjih volitvah. MARKO POLENŠEK v Novo mesto Objest tistih, ki imajo moč, je brezmejna Iskra ali pogorišče? Iskra ali pogorišče, to je vprašanje, ki se zastavlja delavcem v sistemu Iskra Hipot iz Šentjerneja. To podjetje, staro že štiri desetletja, je dajalo kruh in varnost šentjernejski dolini. V času, ko marsikatera firma ni znala proizvajati niti za domač trg, je naša “tovarna” uspešno tekmovala na zahodnem trgu. Po letu 1989 pa so se nadnjo začeli zgrinjati črni oblaki in očitno se je iz teh danes krepko usulo. V teh petih letih vodilnim (ne mislim le direktorja) kljub večkratnim zagotovilom in obljubam ni uspelo rešiti podjetja in ga spraviti na zeleno vejo. Prav nasprotno: v letu 1992/93 je prišlo do prvega ugotavljanja presežkov zaposlenih (209, večinoma proizvodnih delavcev), ki jim še danes niso poravnali vseh pripadajočih obveznosti oz. izplačil. Nato je prišel jeseni 1994 stečaj hčere PRONS. Po njem so spel ugotavljali tehnološki presežek v celotnem sistemu Iskre Hipot. Ker so prvo ugotavljanje presežka namenili predvsem okviru proizvodnih delavcev, je seveda nastalo neravnovesje v proizvodnji. Rešujejo ga salomonsko: sedaj so presežki v množici režijskih delavcev. Vodilni trdijo, da je do enega in drugega prišlo najprej zaradi razpada jugo trga, sedaj pa je menda zanju kriva draga država. Očitno pa je treba iskati vzrok za tako početje le v enem - v razpadu možganskega sistema Iskre Hipot. In kaj je v tem času delal sindikat? Sindikat je delal in še dela, vendar seje v sistemu, kjer je moč zakon, zakon pa brez moči, težko boriti s pravnimi sredstvi. Daje moč res zakon in da se lahko brez posledic za predlagatelja kršijo zakoni, zato da nekdo doseže svoj cilj, se je pokazalo prav pri programu za ugotavljanje tehnoloških presežkov. Ironija situacije oz. objestnost tistih, ki imajo moč, je brezmejna: med presežke zaposlenih so na primer uvrstili celo delavce s posebnimi pooblastili, hkrati pa jim ponudili možnost, da si privatizirajo nekatere funkcije iz sistema Iskre in naj bi torej zanjo še vedno delali (le za večji denar). Zato si delavci, ki vsak dan spremljamo te “rešitve”, postavljamo vprašanje: Iskra ali po- g0ri5ČC? MARJAN RIOSA Ko se ženske znajdejo na obrobju Razmislek po pogovoru, ki gaje priredila Iniciativa za Dolenjsko in Belo krajino Že leta nisem bil na kakšnem javnem pogovoru, kjer navzoči ne bi iz navade ali trenutne napetosti prižigali cigaret in zakajali prostorov. To pot sem vdihoval in izdihoval zrak brez nikotina. Med več kot petdesetimi ženskami in nekaj moškimi sem presedel in premišljeval dobri dve uri ob pravokotno izoblikovanem omizju, na katerem je bilo razmeščenega nekaj sladkega peciva in razpostavljena kolekcija drobnih glinastih izdelkov otrok, ki so vsi po vrsti upodabljali utrinke iz družinskega vsakdana. Za omizjem na panojih so te motive ponazarjale številne otroške risbe. Tako prikupno znajo prirediti urice javnega srečanja le ženske, zakaj moškim sestankarski, sejni prostor nikoli ni bil estetska kategorija. Važna jim je bila zgolj udeležba in čvek; ah, pardon, razprava, ne pa občutje am-bientalnega ugodja ali neugodja. To pot po zaslugi žensk dolgočasne, odbijajoče in zadimljene prostorske scene ni bilo. Še celo stene so krasile lepe umetniške slike. Krkin izobraževalni center in privzgojen smisel te firme za lepoto in ugodje, bi dejal. To je že res, a res je tudi, da ga vodi ženska, kar šele vso zadevo prav razkrije in pojasni. Kajti le svet v rokah teh bitij je lahko lep in prijazen. Se morda motim? V glavnem ne, izjeme so tako med ženskami kot med moškimi, ki pač kvarijo spoznanje, da je tako, čeprav ga ne morejo ovreči. Navzoče je povabila k razpravi tako imenovana Iniciativa za Dolenjsko in Belo krajino. Njen odbor je eden od najbolj vitalnih na Slovenskem. To pot je beseda veljala družini oz. tistim vprašanjem, kijih predvsem ženske bolj živo občutijo in dojamejo. Kot rdeča nit se je skozi razpravo udeleženk vleklo vprašanje njih javne navzočnosti na slovenski postsocialistični sceni. V njih je namreč dozorelo spoznanje, da bo mali in veliki svet zanje prijaznejši, če bodo same močneje posegle vanj in ga tako bolj uravnavale po svojih potrebah in interesih. Manj besed in več dejanj Na zboru LDS v Žužemberku predstavili svoje kandidate za svetnike in kandidata za župana „ ŽUŽEMBERK-Na zboru LDS v Žužemberku so se prejšnji petek predstavili kandidati za svetnike v občinski svet: Adolf Zupan, Jože Derganc, Jože Kukec, Boris Jordan, Franc Škufca in za župana Novega mesta dr. Anton Starc. Franc Škufca je povedal, daje program stranke LDS narejen izključno za ljudi. Tako so se v KŠ in v stranki zavzeli, da bodo voz napredka peljali iz nerazvitosti, ki je pestila Suho krajino dolga leta. Krajani so v zad- 1600 METROV NOVEGA ASFALTA - Možje iz Cestnega podjetja Novo mesto so pohiteli in na veliko veselje številnih krajanov Gornjega Kota asfaltirali 1600 metrov dolgo cesto. Odprtja ceste so se udeležili tudi direktor inžiniringa C P Novo mesto Peter Lavrič, predsednik sveta KS Franc Škufca in dekan Franc Povirk (Foto: S. Mirtič) Nepremišljeno in nepotrebno O asfaltiranju ceste Narpelj - TVška Gora (Krško) Zaradi zastojev pri gradnji ceste Narpelj - Trška Gora želim odgovornim navesti nekaj dejstev. Oa medobčinskega inšpektorata je bila občina Krško opozorjena, naj prekine z deli na spornem odseku ceste zaradi previsoko nasutega cestišča in ne zaradi mejnega spora, kot so si prizadevali, da bi zadevo prekvalificirali. Ugotovljeno je bilo, da izvajalec nima tehnične dokumentacije - izvedbenega projekta. Tbrej je Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo zavestno in javno jrosredoval neresnične informacije. Nerazumno stališče do ugotovljenih nepravilnosti s strani medobčinskega inšpektorata in očitna podpora izvajalcu pri evidentno nekvalitetnih delih ter vztrajanje, naj tako stanje ostane, zadevo pelje v neracionalnost. Zato je razumljiva nejevolja prizadetih uporabnikov ceste. Ne strinjam se z varianto, ki ste jo navedli ob mejnem ugotovitvenem postopku Geodetske uprave Krško, da se asfaltira le površina stare kolovozne poti v širini do 3 metre. Vztrajam, naj se asfaltira celotno razširjeno cestišče, predhodno pa zniža na zahtevano višino. Ne vidim razloga, da bi se na strmini na začetku in koncu nepreglednega ovinka cestišče nenadoma zožilo za en meter, saj bi tako nastala črna točka. Z naše strani nikoli ni bil postavljen odškodninski zahtevek za našo posest pri postopnem širjenju cestišča. Že vsaj 10 let je na tem delu cesta široka 3,5 do 4 metre, zaradi te razširitve so bila posekana tudi 3 drevesa. S takšnim nepremišljenim in nepotrebnim dejanjem, kot je bila zahteva za mejili ugotovitveni postopek, ste izločili iz ujjorabe del ceste, ki je temu namenu služila že več kot 10 let. Če nameravate dosledno upoštevati ugotovitve mejnega postopka Geodetske uprave Krško, boste morali pri hiši Trška Gora št. 1 vrnjeno zemljišče vrniti v prvotno stanje sadovnjaka in nadomestiti posekana drevesa, pri hiši Trška Gora št. 15 pa boste morali podreti del garaže in pločnika, ki stoji na javni cestni površini. Pričakujem, da bo nadzorni organ glede na svoj status in v okviru svojih pristojnosti zadevo preučil in predvidel posledice, ki bi nastale zaradi vztrajanja. IVAN LUZAR Trška Gora ZAHVALA ZA TELEVIZOR Inž. Andrej Fabjan, kandidat Slovenske ljudske stranke za župana črnomaljske občine, je ob predstavitvi preteklo soboto učencem šole s prilagojenim programom podaril barvni tv sprejemnik, kije bil kupljen iz denarja, namenjenega za predvolilno kampanjo in plakatiranje. S tem se je Fabjan odrekel lastnemu plakatu. Takšna gesta je odraz njegove osebne humanosti in je njegov prispevek k humanejši in kvalitetnejši družbi. V imenu učencev in delavcev OS Milke Šobar-Nataše se mu prisrčno zahvaljujem. EMA ŠUJICA, ravnateljica OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj • • Ombudsman je protioblast. (Bizjak) njem času uspešno zaključili vrsto akcij na cestah, začela se je izgradnja mrliške vežice na Dvoru, javne razsvetljave na Jami, Dvoru, za projekt vodovoda Gornji in Dolnji Križ pa je že pridobljena lokacijska dokumentacija, vendar je seznam potreb še večji. V vsaki vasi v Suhi krajini se nekaj dogaja. Generalni direktor PTT Slovenije Adolf županje pohvalil dosedanje delo vodstva KS in dodal, da je tak zahteven projekt pit omrežja izvedljiv le ob sodelovanju vodstva in krajanov. Tako bodo v naslednjih mesecih dobili telefon vaščani Graden-ca, Šimhela in ostalih vasi na desnem bregu Krke. V razpravi so Žužemberčani poka- zali, da jim ni vseeno, kaj se z njihovim krajem dogaja. Po mnenju prisotnih so bili ovira za nadaljnji razvoj tudi občinski poslanci, ki so delali v nasprotju s skupnimi interesi, a sebi v prid. Kandidati LDS obljubljajo, da bodo, če bodo izvoljeni, z vsemi silami podprli razvoj Suhe krajine, da bodo imeli ljudje vsaj podoben standard kot v Novem mestu. Poudarili so izgradnjo infrastrukture, oskrbe z vo-dOj gradnjo kanalizacijskega omrežja v Žužemberku, za kar bodo morali krajani združiti svoje moči, kot so to storili ob graditvi nove šole v Žužemberku. . S. MIRTIČ Pravzaprav se nehote vsiljuje vprašanje, kaj vleče ženske vse bolj v osredje javnega življenja. Ali zgolj nekakšna moda ali pa čisto preprosto dejstvo, da so se znašle na nezavidljivem obrobju v času, ko so se nakopičili in zgostili tisti neurejeni in nerešeni problemi, ki zadevajo predvsem nje, njih življenje in življenja prihodnjih rodov. To pa so vprašanja izobrazbe, zaposlenosti ter rojevanja. Bi rekel, da slabšanje njihovega življenjskega položaja v družini, vse večje težave pri zaposlovanju in usposabljanju in še marsikaj primora žene k javnemu nastopu in javnemu reagiranju, seveda ne brez izražene podpore moških, čeprav je ta še skromna in precej simbolična. A za vse v rastoči in vse bolj glasni in vplivni Iniciativi je vse manj ali sploh m več važno, kateri stranki je kdo zavezan, če sploh je, pač pa kako kot ženska ali moški razmišlja o javnih in ženskih zadevah. In koliko je pripravljenosti, da se le-te razrešujejo v korist žensk, potomstva oz. družine sploh. Razprava je bila seveda usmerjena k povabljenim in prisotnim poslankam slovenskega parlamenta z območja Dolenjske, Bele krajine in Notranjske, ki so vse po vrsti zagotavljale temu eminentnemu zboru oz. Parole (vinazid) Je šel z dežele ata r mesto. Peš. Pod noge vzel je cesto. Šel je v mesto gledat slike na plakatih male in velike. Gleda slike na plakatih in osebe, pa ni med njimi našel sebe. Začel preštevat je parole, povsod pribite brez kontrole. “Ne na levo, ne na desno!" (si misli: še naravnost bo na tesno). Lažnivec je v grelni obljubil “zgodbo o uspehu!" V oči mu pade zlasti “več Slovenije!" (menda ne pokrasti?). Po fasadah in panojih in drevesih obetajo nam “boljši jutri!” (nekaj o nebesih). Tako z dežele ata pomodmje, saj ne more bili po volitvah huje. Toda, na les pribit že Bog obljubil je nebesa. Kdo verjel plakatom bi z drevesa? JURE MURN VEČ ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Pred kratkim je bilo na televiziji objavljeno, da se bo z novim letom povišal prispevek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Stranka upokojencev je nam upokojencem poslala vabilo na predvolilni zbor, v katerem nam zagotavlja, da se bo zavzela za oprostitev tega prispevka, čeprav bi bili še vedno dodatno zavarovani. Za upokojence z nizkimi pokojninami je ta dajatev zelo obremenjujoča - znaša 5 odstotkov, za tiste zvišjimi prejemki pa le 2 odstotka. Upokojenci z nizkimi pokojninami naprošamo stranko in druga telesa v vladi, naj se zavzamejo za bolj socialen način plačevanja tega prispevka: bolje bi bilo, ko bi vsi plačevali enak odstotek. N. □r, Sprašujem ministra dane upravičene regionalne ali obče potrebe in interese žensk. To pot so bile to zahteve, da se uredi novomeška porodnišnica, po takšni politiki razvoja, da bo vse več žensk zaposlenih in bolj izobraženih, saj je poslednje važen pogoj za njih odločujoči javni nastop in vidnejši vstop na vse scene odločanja in prizadevanja v korist smelejše in prijaznejše, upa in ne brezupa polne prihodnosti. Torej, naprej ženske, toda ne brez vaših moških! . FRANCI ŠALI 65 LET GASILSKEGA DRUŠTVA ŠMIHEL - 19. novembra so člani Gasilskega društva Šmihel Novo mesto proslavili 65 let ustanovitve. Na proslavi je vse pozdravil predsednik društva Lojze Kočevar. V ta namen so letos in lani obnovili stavbo gasilskega doma in uredili ter polepšali okolico svojega doma. Sedanji gasilski dom je bil zgrajen leta 1975 ob znatni pomoči domačinov, družbe in s prostovoljnim delom velike^ večine članov. Danes šteje društvo 138 članov in 30 mladih gasilcev pionirjev. Že vrsto let je društvo pobrateno z gasilskim društvom iz Donje Lomnice pri Veliki Gorici. Vsako leto se na občnem zboru izmenjata delegaciji društev in tako prenašata svoje izkušnje na člane pobratenega društva. (F. P, Foto: Asja) Zakaj država ne zavaruje osebne lastnine? * v Le redkokateri Slovenec še ni slišal za dvakrat prodano hišo na Be-zenškovi v Ljubljani, iz katere je pripadnik specialne enote policije nasilno izselil moje sinove. O dogodku so se na dolgo in široko razpisali vsi mediji, sedaj pa bi rad javnost seznanil še z dogodki, ki so se zgodili po tem. Pravzaprav se od takrat ni zgodilo nič. Avto z zalitimi ključavnicami sem dobil nazaj, še sedaj pa nismo prišli do stvari, ki so ostale v sobi na Bezenškovi. Poleg zobnih ščetk, oblačil, dokumentov, denarja in zlatnine sta moja sinova, oba študenta, ostala tudi brez študijske literature, zapiskov in indeksov, brez tega pa bosta vsaj nekaj časa težko nadaljevala študij. Ko smo si prizadevali, da bi svoje stvari, ki so ob nasilni izselitvi ostale v hiši, dobili nazaj, smo dobili nasprotujoče si informacije. "Piko smo na ministrstvu za notranje zadeve od državnega sekretarja Likarja izvedeli, da so stvari še večino v hiši, medtem ko smo iz kabineta vlade dobili oves-tilo, da so naše stvari spravljene v javnih skladiščih, kjer pa jih nismo našli. Da bo lastnika dvakrat prodane hiše določilo sodišče, mi je jasno in tako je edino prav, ne zdi pa se mi prav, da v pravni državi z visoko razvito demokracijo človek ne more dobiti nazaj osebnih stvari, katerih lastnina je znana. Zato sprašujem ministra Andreja Štera, kako je mogoče, da njegova policija ni sposobna rešiti enostavnega primera, kakršen je moj, in mi vrniti stvari, ki so nedvomno last naše družine. Janez Žlajpah, Novo mesto Suhokrajnčani ne bodo svetniki Zakon o lokalni samoupravi omogoča prebivalcem novih, manjših občin, da uresničujejo svoje interese na najneposrednejši možni način. In kako se ta želja zakonodajalca uresničuje v moji domači novomeški občini? Zadnje ponedeljkovo jutro pred volilno nedeljo sem se moral pošteno potruditi, da sem izvrtal Seznam list kandidatov za volitve članov občinskega sveta. In sedaj vem, da je poleg lokalno in širše uveljavljenih strani med 13 listami kandidatov tudi 5 list skupnih volilcev. Drugič: le štiri stranke so tvegale med številnimi kandidati na listo pripeti vsajenega, bognedajveč kandidatov iz ljube mi Suhe krajine. Toda niti enega Krajnčana ni na listi tako visoko, da bi imel kolikor toliko realne možnosti, da bi bil v resnici izvoljen v spoštovani občinski svet novomeški! Če se bo zgodilo, kot napoveduje anketa Dela, bodo za naš konec skrbeli pretežno novo-meš(čans)ki svetniki. Vse stranke so namreč po modrem razmisleku med prvih 5 ali 6 kandidatov, ki bi utegnili naravnost z zemlje med svetnike, postavile ugledne može (in nekaj žena) s široko volilno bazo. Kajti matematika je natančna veda: med 33.000 premore cela Suha krajina od Grmadarja navzgor do Drašče vasi, Prevol in Ajdovca manj kot 3.000 volilnih duš. Kdo bi torej rinil v ospredje? Tretjič in zadnjič (ali tudi nikoli več?): Suhokrajnčani, kaj nam torej preostane? Pojdimo na volitve in si izvolimo vsak svojo stranko po svoji podobi in r tem bomo tako kot zamejski Slovenci po volitvah imeli tudi prav toliko pravic v novomeški občini, kot jih imajo naši zamejci v Italiji. Ali povedano po domače: ostanimo in skrbimo še naprej za vole, naši preljubi stankarski vodje pa naj se parijo na podlagi naših volilnih glasov. In bodimo hvaležni, da hočejo vladati tudi nam, ubogim Krajnčandm! Pa Bog z nami! Hiš v usodo vdani vol-ivec MARTIN NOSE Žužemberk m-.- . Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Odločno proti sežigalni napravi Dol. list št. 46,17. novembra * 1 2 3 4 5 6 Z ozirom na vsebino članka s tem naslovom, ki prikazuje neresnično stanje v zvezi z javnimi razpravami o zazidalnem načrtu Krke, tovarne zdravil, je Svet krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec na svoji seji 17. novembra sprejel naslednje ugotovitve oz. zahteve: 1. Javne razprave o osnutku programskih zasnov, o programskih zasnovah, o osnutku zazidalnega načrta, o zazidalnem načrtu Krke, tovarne zdravil, tečejo od decembra 1992. Do sedaj smo imeli po ustaljenem dnevnem redu sedem javnih razprav, na katerih je sodelovalo 5, 36, 30, 12, 20,22,37 krajanov. Dne 16.2.1994 je imel Svet KS Ločna-Mačkovec poseben sestanek s sektorjem za investicije Krke TZ. Na prve tri javne razprave smo vabili krajane prek Studia D in direktno prek pošte Novo mesto, na ostale pa samo najbližje sosede. Vse zapisnike javnih razprav so vodile uradne osebe Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje razen 29.9.1993, ko smo ga vodili sami in potrdili z dvema overovateljema. 2. Na vseh javnih razpravah, ki so bile vodene v duhu kulturnega dialoga med investitorjem, upravnim organom in krajevno skupnostjo, so krajani in Svet KS postavljala zahteve in predloge, da hi zaradi konkretnosti že obstoječega prišlo do rešitve, na osnovi katerih bomo zadovoljni vsi krajani. Dejstvo je, daje Krka sestavni del naše KS oz. obratno! 3. Ne želimo ustvarjati nobene polemike s posamezniki, ker je obravnavana tema preveč resna in vplivna za prostor KS in občine v celoti! Iz vseh zahtev Sveta KS, postavljenih investitorju, pripravljalcu dokumentov o zazidalnem načrtu Krke TZ, je več kot razvidno varovanje interesov krajanov, sploh pa njihovega bivalnega okolja. 4. In kakšne so bile te zahteve? - valorizacija površin pod že zgrajeno strukturo, - natančen opis novega programa, - umik sežigalne naprave iz programa, - izvedba kompletnih ekoloških meritev letnih in zimskih in izdelava celovite presoje vplivov na okolje -nulto stanje s sanacijskim programom, - ureditev 110-KV daljnovoda mimo stanovanjskega dela KS, - sanacija smradu iz čistilnih naprav, ne glede na pristojnosti, - ureditev prometne varnosti na vhodih v Krko TZ in na magistralni cesti M-4-1, - pravočasna ureditev odškodninskih zadev za zemljo itd., - spoštovanje določil Zakona o varstvu okolja itd. 5. Na zadnjih treh javnih razpravah je nekdo zaradi “nekrajevne” politike Sveta KS ponovno predlagal nezaup- nico Svetu in njegovemu predsedniku. Vendar na nobeni od tt I teh krajani niso, vsaj javno ne, razpravljali oz. niti niso želeli razpravljati. Zato izrečene nezaupnice Svetu in pred-seniku ni bilo. 6. Pri dogovarjanju in poslavljanju zahtev bomo bolj uspešni, če bomo uporabljali demokratična načela in dopuščali informiranje na pravi način, če bomo pripravljeni sodelovati v večjem številu na razpravah. ki obravnavajo tako pomembne zadeve. Ni nam v čast, da nasedamo “mitingaškim” metodam, kar smo že zdavnaj obsodili, in poizkusom verifikacije zapisnikov, ki so natipkani že pred javno razpravo (prjvatni zapisniki). Če pa s takimi nepodpisanimi zapisniki obveščajo vodstvo občine in sredstva javnega obveščanja, dobimo priokus “čudno kislega". No, to je druga zgodba, za katere konec bodo morali poskrbeti ustrezni organi. 7. Trdno smo prepričani, da bomo z malo več dobre volje po sodelovanju in v dialogu z natančno vsebino dosegli s Krko, TZ, dogovor, s katerim bomo vsi konstruktivno misleči zadovoljni. Svet KS Ločna-Mačkovec predsednik CIRIL KLEMENČIČ Vprašanja direktoijii dr. Petroviču Dol. list št. 46,17. novembra Že dalj časa se je govorilo, včasih bolj tiho in prikrito, včasih bolj glasno in vznemirjajoče, da odhaja dolgoletni zdravnik v zgornji Kolpski dolini dr. Stanko Nikolič v pokoj. Na veselje peščice njih seje to tudi zgodilo. Povsem normalno je, da gre vsak delovni človek v zaslužen pokoj. Toda o kaki normalnosti v tem primeru ne moremo govoriti. Njegov odhod v predčasni pokoj je posledica stalnega, zame nenormalnega, da ne rečem nesramnega pritiska. Še najbolj nenormalno pri vsem tem pa je, da je odgovorna oseba v Zdravstvenem domu povsem nasedla posameznim krajanom, ki že nekaj časa tako ali tako blatijo to dolino in njene prebivalce. Verjamem, da potrdilo o znanju slovenskega jezika ne bi bilo težko pridobiti, vendar se je vse to početje dr. Nikoliču zdelo ponižujoče in je r Kdor ni z nami, je za mafijo Dol. list št. 47, 24. novembra Predvolilni čas razburka tudi nekaj strasti, tu in tam jo skupi kakšen lepak, pove se kakšna bolj odločna, zlasti na srečanjih strankarskih pajdašev. Ugotovitev pokojnega književnika Jožeta Javorška, kako se namesto tekmecev gledamo raje kot sovražniki, bo terjala še trdo šolo demokracije. Janez Janša je, kol poroča Dolenjski list, rohnel v smislu trditve v naslovu “Kdor ni z nami, je za mafijo!” Kaj so šele stotine ljudi, ki kandidirajo na drugih listah? Dokazi so seveda nepotrebni, tu je kronski dokaz vseh enoumij: “Je proti nam!” in amen. Te dni smo lahko prebrali še eno cvetko. Novinarka Dnevnika je v svojem Potvaijanje NOB oddaljuje spravo Dol. list št. 46, 17. novembra Poročilo, ki ga je Dolenjski list objavil o seji Okrožnega odbora aktivistov OF, je točen zapis poteka te seje. Ko g. Malči Kostevc iz Šentruperta vprašuje, čemu je v podnaslovu članka vprašanje, ali je SKD s svojim, na kongresu spremenjenim programom postala “domobranska” stranka, je treba ponovno povedali, da ljudje ob takem programu stranke upravičeno ocenjujejo, da se je SKD postavila na stran domobranstva. G. Kostevc gotovo pozna protest ZB NOV proti spreminjanju zgodovine, o čemer je poročal tudi DL 17. novembra. Ob taki usmerjenosti SKD bi zato morala ga. Kostevc vprašati neposredno vodstvo SKD, ne pa spraševati Dol. list oz. Zvezo borcev. Da SKD medtem že omiljuje vsebino programa stranke in hoče z novo izjavo dati vendarle večji poudarek tudi NOB kot uporu proti okupatorju, lahko razberemo iz obvestil v dnevnem tisku. Zdaj naj bi SDK spremenila “krvavo revolucijo” v “tragično revolucijo”. S tem naj bi krščanski demokrati bolj široko odprli vrata za popravo krivic in spravo med Slovenci, čeprav naj bi nova izjava veljala menda le za Štajersko in Primorsko. Tako spremembo naj bi izvršni odbor SKD sprejel ta teden, sredi vrhunca predvolilne kampanje. Pos- kusa spreminjanja zgodovine, zani-' ‘ iNC~........................ kanja NOB in truda, da bi v celoti rehabilitirali nemoralno izdajstvo, seveda tudi nova izjava ne odpravlja, zato ne more voditi k spravi in popravi krivic. Ga. Kostevc tudi javno sprašuje, kaj je bilo z izgnanci iz Spodnjega Posavja. Svetujemo ji, da prebere knjigo Izgnanci, ki je izšla lani. Skupaj z njo nam je žal, da ta velika množica naših rojakov ne pod prej- šnjim in ne pod sedanjim režimom ni dobila ustreznega položaja in ni bila deležna vsaj delne povrnitve škode, ki so jo utrpeli izgnani Slovenci na Hitlerjev ukaz. Čeprav je ga. Kostevc razgledana ačih ” ' : in je raje sam dal odpoved na to delovno mesto. In prav je storil, saj pametnejši naredi vedno tisti prvi pravi korak. Drugo vprašanje pa je, kaj je dolina s tem “pridobila. Sam dobro vem, pa tudi številni krajani tega območja, da smo imeli zdravnika stalno pri roki in da smo pri njem dobili predpisana zdravila. Sedaj nas bo zdravnik obiskoval samo enkrat tedensko, pa še to je vprašanje časa, zobozdravnika pa tako in tako nimamo že vrsto let. Krajani zgornje Kolpske doline smo kar malo razočarani, to potrjujejo tudi številne izrečene besede. Pravo resnico pa odkrijejo besede, ki sem jih slišal te dni, namreč, ta dolina gre rakovo pot, KŠ tako in tako nimamo, če pa že je, je samo za škodo, sedaj pa še zdravnika nimamo. Od bodočega župana in sveta pričakujemo, da se bo na tem področju naredil korak naprej, ne nazaj. Sedanjemu županu zaradi tega prav gotovo ne morem dati svojega glasu. FRANC CIMPRIC in načitana oseba, ponavlja nekatere prežvečene laži in izmišljotine na račun NOB in nekdanjih partizanov, ki so po zakonskih predpisih dobili po vojni ustrezen status borca, aktivista, invalida, žrtve vojne, vdove ali sirote. Lažnemu navajanju neresničnih podatkov se bo lahko izognila, če bo hotela prebrati Resnico o udeležencih NOB, kije bila 11. novembra letos ponovno objavljena v tisku, podpisal pa jo je Ivan Dolničar za ZZB Slovenije. Odbor za obveščanje pri občinskem odboru ZB v Novem mestu poročilu iz Krškega v ponedeljek , pisala, da je maloštevilna peščica Lapovih nacionalnih desničarjev ' Lapovih nacionalnih desničarjev in Peršakovih demokratov prek ozvočenja pozivala k: “namestitvi begunskih taborišč na meji s Hrvaško!” Morda že imajo novega kapoja, vsekakor pa hvala lepa za tako Posavje! In taka zlovešča misel se skuje za mikrofonom v delu Slovenije, odko-dei je moralo na pot izgnanstva toliko ljudi! Vsekakor bo danes in tudi jutri, upajmo, da nas bo čim več namesto vas sram, ko je še čas. ALFRED ŽELEZNIK Bosta nj 56 Miklavž prihaja z balonom in ognjemetom V ponedeljek ob 1630 na novomeškem Glavnem trgu generalni pokrovitelji NOVO MESTO - Mestno središče je od danes, ko se na Glavnem trgu pričenja Miklavžev sejem, že v znamenju veselega decembra. Člani Zveze prijateljev mladine so skupaj z delavci javnih del, Elektra in Gasil-sko-reševalnega centra s svetlobnimi nizi in loki okrasili vse hiše v središču mesta. Prvi večji ČJI dogodek na trgu bo tradicionalni sprejem Miklavža v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 pred rotovžem. Ob ugodnem vremenu se bo Miklavž že ob 14. uri z balonom podjetja M-G iz Novega mesta popeljal nad strehami starega mesta in zatem v sprevodu prišel na trg, kjer bo z balkona mestne hiše nagovoril množico, zatem pa se bo še dobro uro sprehajal po trgu in kramljal z otroki. Tudi letos bo osrednji del prireditve velik ognjemet. V preteklem tednu je bil novoletni odbor Veselega decembra najbolj vesel novice, ki je prišla iz Obrtne zbornice v Novem mestu. Obrtniki in pri njih zaposleni so se že tretje leto dlo...... odločili, da postanejo generalni pokrovitelji in vsi prispevajo po 500 tolarjev v vrečo Veselega decembra. Od petka do petka so na račun Zveze prijateljev mladine številka 52100-678-80209 svoj prispevek poslali: Osnovna šola Šentjernej p o. 40.000; krajevna skupnost Kandija-Grm 50.000; Emona obala, d.d., Koper, 10.000; VVO Novo mesto 70.000; Sampi, d.o.o., Novo mesto, 10.000; Osnovna šola Šmar-jeta 10.000; Benefit Int. Novo mesto 15.000; krajevna skupnost Ločna-Mačkovec 30.000; krajevna skupnost Majde Šilc 50.000; krajevna skupnost Šmihel 20.000; Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, 75.000; Yurena - šola tujih jezikov, Novo mesto, 6.000; osnovna šola Žužemberk 10.000; Tkanina, d.d., Ljubljana, 10.000; osnovna šola Otočec 20.000; Malkom, d.o.o., Novo mesto, 40.000; Dom starejših občanov, J.0C Novo mesto, 30.000 tolarjev. Hvala vsem! LAŽJE PO STOPNICAH - V prostorih podjetja Termotehnika v Novem mestu so v ponedeljek predstavili stopniščm vzpenjalec, napravo, ki olajšuje gibanje po stopnicah ljudem, obolelim za cerebralno paralizo. Vzpenjalec so kupili s sredstvi, zbranimi v človekoljubni akciji, ki so jo simbolično zaključili prav s ponedeljkovim prikazom delovanja naprave. To akcijo, s pomočjo katere je Matičeva družina prišla do omenjene naprave, je ob pomoči številnih darovalcev vodilo Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo. V prihodnje bodo Matičevim pomagali pri nakupu potrebnega prostornejšega avtomobila. To akcijo bo vodil Jože Papež, direktor Termotehnike. Več o akciji za nakup vzpenjalca prihodnjič. Na sliki: vzpenjalec je ob pomoči zdravega človeka brez težav pripeljal obolelega otroka na vrh stopnic. (Foto: L. M.) • Ja, kje pa je še kak narod, ki dopušča, da mu ponujajo stvari v tujih jezikih? (Gradišnik) OBNOVLJENA CERKEV NA DAL-CAH - Soseska Dalce, Lomno, Srednje Arto, Črešnjice in Zgornje Dule v župniji Sv. Duh - Veliki Trn, ki jo poseljuje okoli 70 ljudi, je pred kratkim s skupnimi močmi in prostovoljnim delom po več letih do konca obnovila Andrejevo cerkev, tako zunaj kot znotraj. Kljub prizadevanjem, da bi odkrili pravo starost te cerkvice, jim to ni uspelo, saj to duhovno središče soseske velja za najstarejše v Posavju. V njej je tudi slika Marije Vnebovzete. V turških časih je bila ta cerkev kraj, kamor so se zatekli pred Turki, v spomin na to rešitev pa še danes mežnar vsako jutro zvoni z malim zvonom. (Foto: T. Gazvoda) SE BOJITE OKOPOV? | Zbegani, ntalodušni pa tudi zapeljani in vdani “sodobnemu liberalizmu” ter skriti pod plaščem LDS, preberite Janševe Okope! Če je skrb za preprosti slovenski narod za vas ec b ' • ' preveč tvegano, nezanimivo in ponižujoče početje, vzemite v roke Okope! Če je za vas atraktivnejša borba za oblast in prijetnejši posel z umazanim denarjem, se umirite in spočijte z Okopi! Zaradi zasvojenosti od starih struktur predvidevam, da se knjige izogibate in celo bojite, saj so v vsakem poglavju konkretna imena, datumi, pričevanja, preverjeni dokumenti. Joda po uvedbi demokracije na prvih normalnih vseljudskih volitvah je vaš strah povsem odveč. Knjigo lahko preberete sproščeno, brez strahu in posledic in celo “na eks . IVE A STANIČ • • Italijanska demokracija? To so lepe sanje - to so bile v Italiji vedno le lepe sanje (Montanelli) • Nikoli nismo tako srečni ali tako nesrečni, kakor mislimo, da smo. (La Rochefoucauld) TEHNOLOŠKI SISTEMI SEVNICA V STEČAJU SAVSKA CESTA 23/A, SEVNICA Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 29.11.1994 v stečajnem postopku nad dolžnikom Tehnološki sistemi Sevnica v stečaju razpisuje PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA, KI OBSEGA: A. NEPREMIČNINE: 1. Proizvodna hala velikosti 48 x 53 m s trafo postajo, kotlarno, vratarnico, peskirnico in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parcelah 306/1,306/2, 309/1,310/3,313,316/1, 317/4 in 317/5, vse k.o. SEVNICA, po izklicni ceni 1.213.994 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Upravna zgradba 10 x 10 m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 317/3. Izklicna cena v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije znaša 50.784 DEM. Skladišče barv 6,3 x 3,1 m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na pare. št. 317/3. Izklicna cena v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije je 6.254 DEM. • Naj ponovim še enkrat: razdelitvena privatizacija je neumnost. (Mencinger) : 4. Stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo, in sicer na parcelah št. 307/1,307/2, 311,312, 335/1,335/3, 335/4 in 335/5 po izklicni ceni 116.750 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. B. PREMIČNINE 7. I 8- : 9- : 10. : 11. : 12. : 13. : - Koordiniran plamenski rezkalnik Uljanik ESSAB, tip OPTO-TAJ, po izklicni ceni 13.000 DEM v tolarski protivrednosti. Hidravlične škarje, tip M6 3100/16-20, letnik 1985, izklicna cena 18.090 DEM v tolarski protivrednosti. Hidravlične škarje, letnik 1971, tip N 68 A/2500, izklicna cena 3.065 DEM v tolarski protivrednosti. Hidravlična stiskalnica za ravnanje profilov, izklicna cena 2.570 DEM v tolarski protivrednosti. Upogibna stiskalnica tip JELŠINGRAD, 1.1975, izklicna cena 9.195 DEM v tolarski protivrednosti. : : ■ 17. 21. Mostno dvigalo H-2, M-1, izklicna cena 17.200 DEM v tolarsk' protivrednosti. n: R P' za P. Upogibni stroj rolanje, tip JELŠINGRAD, izklicna cena 3.060 DEM v tolarski protivrednosti. Brusilni stroj za okroglo brušenje, tip KIKINDA, izklicna cena 30.146 DEM v tolarski protivrednosti. Horizontalni vrtalni stroj WMW UNION, letnik 1961, izklicna cena 20.500 DEM v tolarski protivrednosti. Pehalni stroj,letnik 1992 HKV 6, izklicna cena 2.900 DEM v tolarski protivrednosti. Polirna naprava SUNHER, letnik 1992, izklicna cena 6.800 DEM v tolarski protivrednosti. Rezkalni stroj tip GVK — 3N, letnik 1977, izklicna cena 3.300 DEM v tolarski protivrednosti. Univerzalna stružnica POTISJE ADA, letnik 1979, izklicna cena 1.500 DEM v tolarski protivrednosti. Univerzalna stružnica POTISJE, letnik 1984, izklicna cena 7.300 DEM v tolarski protivrednosti. I O. n Univerzalna stružnica PRVOMAJSKA, letnik 1970, tip TNP 250/1600, izklicna cena 1.500 DEM v tolarski protivrednosti- Univerzalna stružnica, proiz. POTISJE ADA, letnik 1984, tip P A 631 P/1500, izklicna cena 9.400 DEM v tolarski protivrednosti. Univerzalna stružnica, proiz. PRVOMAJSKA, letnik 1977, tip TV P 250/3000, izklicna cena 18.300 DEM v tolarski protivrednosti. Horizontalni vrtalni stroj, proiz. IVO LOLA RIBAR, letnik 1979. tip B 105 S, izklicna cena 7.300 DEM v tolarski protivrednosti- Horizontalni vrtalni stroj, proiz. CSR, letnik 1963, tip H 63 A. izklicna cena 1.600 DEM v tolarski protivrednosti. Mostno dvigalo 10/3, letnik 1989, izklicna cena 22.270 DEM v tolarski protivrednosti. A ki M šo re pa de ob ga ga sa na je, šei ne Pr izl R( izr be trd za ga pri cijt tik skr Pr< lab iei in: ski po. Je vpi: Pa DOLENJSKI LIST Velike spremembe Bistven premik na boljše pri vzgoji in izobraževanju Romov NOVO MESTO - Na osnovni Soli Bršljin je novomeška območna organizacijska enota sektorja za svetovanje republiškega šolskega ministrstva v ponedeljek, 21 .novembra, pripravila Širšo predstavitev knjige mag. Mladena Tancerja Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem. Delo je že Pred nekaj meseci izdala mariborska založba Obzorja (o nji smo pisali v Po uvodnih besedah ravnatelja šole Antona Dragana in predstavitvi gosta, ki jo je opravila šolska knjižničarka Mojca Balant, so nastopili romski Solarji s krajšim programom, v katerem so recitirali, peli in plesali, nato Pa je avtor knjige govoril o svojem delu in problematiki, ki jo v knjigi obravnava. Njegovo delo pomeni enega od pomembnih kamenčkov v bogatem mozaiku slovenske romologije, saj se je avtor pri pisanju osredotočil Pa najmanj obdelano temo, lotil pa se je je na osnovi 30-letnih lastnih izkušenj ter izčrpnega poznavanja strokovne literature o “ljudeh ognja in vetra”. Pri pisanju se je naslonil predvsem na ‘žkušnje pri delu s prekmurskimi Romi, upošteval pa je tudi dosežke pri izobraževanju in vzgoji dolenjskih in Belokranjskih Romov. Mng.Tancerje •rdno prepričan, da je edina prava pot 23 rešitev tako imenovanega romske-ga vprašanja vzgoja in izobraževanje, Pri čemer pa ne sme priti do asimila-Clje. Romi morajo ohraniti svojo iden-tdeto, se pa seveda morajo civilizacijsko vključiti v slovensko družbo. Ro so gost prireditve in gostitelji Premišljali o prehojeni poti, so se !ahko pohvalili. Vse od leta 1972, ko |e na Slovenskem prišlo do premikov 'a si niso več zatiskali oči pred romskim vprašanjem, se stanje bistveno Popravlja. Nekaj pove že podatek, da Je letos na bršljinski osnovni šoli spisanih kar 60 romskih otrok, od tega Pa jih 50 redno obiskuje pouk. MiM Kandidat brez podpore elanov stranke Sam sebe dal na prvo mesto j Želimo opozoriti na nekatere ne-j Pravilnosti, ki so se dogajale v 5. vo-i j“hi enoti (Podbočje, Kostanjevica) v j j vini Krško za volitve svetnikov zno-1 !raj Slovenske ljudske stranke. Na Kandidacijski konferenci smo določili ■ kandidatov, dva sta po glasovanju Upadla. Zaradi naknadne spremembo vrstnega reda je hotel eden iz-?ed kandidatov odstopiti od kandi-ature, česar mu tajnik stranke ni Ptogočil. Sprememba je bila nareje-a na zahtevo Janeza Abrama, ki je Pf|ej izpadel zaradi premajhnega šte-/ a glasov in je sebe postavil na prvo Pest<>. Ta je kot član upravnega od-R- novembra sklical sejo, na ka-■>ro so bili povabljeni le nekateri. ?hteval je, da se lista 5. volilnega ie K-°čja sPremeni. Po daljši razpravi n.,hil na sejo klican nosilec liste . hnšek, od katerega so zahtevali nemogoče, zato je kandidaturo raje jZBaknil. Upravni odbor je potrdil »neza Abrama za nosilca liste, če-E ®a. frej člani stranke niso izvohaj Menimo, da upravni odbor stranke /na pravice spreminjati listo. Kljub (.genci Podobnika, kije bil o nastali ciji obveščen, je predsednik tianke dopustil, da so se zgodile JJ?ne nepravilnosti v postopku za g 'tve. Sprašujemo se, kako ima kak lahko tolikšen vpliv in zakaj člani »Iti10 obveščeni, saj to ni bilo v kJMu z demokracijo, na katero se Kq radi sklicujemo. V imenu članov SLS 5. volilne enote občine Krško Š.R., B.J., C.A., G.F V 7 it l°vek lahko doseže samo to, da ^dno biti srečen. (Kant) ^obi Hudorovac \ n°č' °d četrtka na petek, 25. it)L'fmbra, je cesta vzela še eno življenje, Robija Hudorovca. »Pje se ga spominjamo kot žive-Vj; vljenja željnega 22-letnika. Ved-haj počel, ni je bilo stvari, ka-'Vne h* z.nal popraviti. Največkrat i^ga videli z izvijačem v roki, ko je ^ravljal avtomobile. Nobenega C: se ni ustrašil, pa čeprav je bilo ^ a vstati ob 4. uri zjutraj in oditi v čistit grmičevje in se zvečer O v Semič. Staršem je bil v opo-, ^'i[I'lSt;hno rad je pomagal materi, ki j fcr*' sicer v Iskri cenjena kot mar-! &»• *avRa- Žal ne moremo sami ■ W v usode in zaman so vprašanja: ravno ti? .. Sosedi i Sava - Semperit po odličnosti poslovanja druga v Evropi Mednarodno potrdilo o kakovosti in odličnosti poslovanja ISO 9001. je SAVI - SEMPERIT podelila specializirana agencija za preverjanje kakovosti BVQI s sedežem v Londonu. Takšno potrdilo sta v lanskem letu že pridobili naši tovarni SAVA - VIST in SAVA - VELO. Sodelavcem tovarne SAVA - SEMPERIT iskreno čestitamo, vsem Savčanom, kupcem, poslovnim partnerjem in bodočim delničarjem pa se zahvaljujemo za zaupanje, ki ga bomo utrjevali tudi v prihodnje. Predstojništvo korporacije POMEMBNO OBVESTILO! SUMMIT MOTORS Ljubljana d.o.o., generalni zastopnik za program FORD v Sloveniji obvešča cenjene stranke, da Avto-hit d.o.o., Velika Cikava 22, 68000 Novo mesto NI več pooblaščeni trgovec za: * prodajo vozil FORD; * opravljanje servisnih storitev za vozila FORD; * uveljavljanje garancij za vozila FORD. Cenjene stranke prosimo, da se za omenjene storitve obrnejo na ostale pooblaščene trgovce in serviserje na področju Dolenjske. PSC PAIČ, Krška vas, Tel.: 0608/61-450; Servis Groznik, Trebnje, Tel.: 068/44-701; PSC Stepan, Črnomelj, Tel.: 068/ 52-407; AT & R d.o.o., Sevnica, Tel.: 0608/41-350. - N. SALOMONOV OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO V____________J Svetovno znana tovarna JOŠT, ki izdeluje opremo za vsa tovorna vozila in prikolice, vam predstavlja novo generacijo svojih izdelkov. Vsi izdelki, kot so sedla za vlačilce, kraljevi čepi, dvižne noge, venci za prikolice, vogalniki in podporne noge za kontejnerje, vlečne kljuke itd., so izdelani iz najboljših materialov, drsne površine pa so izdelane iz najbolj kvalitetnih umetnih mas, ki izključujejo uporabo maziv in so tako ekološko priporočljive. Vse dele, ki se obrabijo, lahko zamenjamo z uporabo standardnega orodja. Vedno na zalogi tudi vsi rezervni deli! Generalni uvoznik in zastopnik: AVTOlMPEX d. o.o. Celovška 150, LJUBLJANA tel.: 061/159 30 62 DOLENJSKI LIST I® Televizija sl pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 1.M SLOVENIM 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.10 OTROŠKI PROGRAM KAKO STA SE KUŽA IN MUCA IGRALA GLEDALIŠČE, lutkovna igrica 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 PLES STOLETJA, franc, serija, 2/5 10.50 TO SI TI, DOJENČEK, angl. poljud-noznan. nadalj., 4/6 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.25 WEXFORDSKA TRILOGIJA, ponovitev irske drame, 3/3 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKEN AU, nemška nadalj., 2/13 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, - ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA SLOVENIM 2 12.35-1.10 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Lauren Bacall o Bo-gartu (amer. dok. film) -16.30 Tedenski izbor: V vrtincu -17.15 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 16/22); 17.50 Med vrsticami zakona (amer. naniz., 25/25) - 18.45 Že veste -19.15 J)k, tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 Življenje v Silverlaku (ponovitev kanadske dok. oddaje) - 21.40 Umetniški večer: Mojstrovine - Zbirka Peggy Guggenheim (angl. dok. oddaja) - 22.30 Oči kritike - 23.30 Stoletnici filma naproti: lngmar Bergman: Deviški vrelec (švedski film, ČB) KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 308. dela amer. nadalj.) - 13.10 Ameriških deset (glasbena oddaja) -13.45 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponovitev 13. dela angl. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.15 Luč svetlobe (309. del amer. nadalj.) - 20.05 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.45 Pred poroto (19. del. amer. naniz.) -21.15 Poročila - 21.30 Računalniški vid (amer. film) - 23.15 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 0.10 Na velikem platnu - 0.30 CMT PETEK, 2. m SLOVENIM 1 9.15-1.40 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR RAKUNI, amer. risana naniz., 4/11 10.15 ROKA ROCKA 11.05 DUHOVI DEŽEVNEGA GOZDA, amer. poljudnoznan. nadalj., 2/2 5 ŽE 11.45 ZE VESTE 12.10 ALIČA 13.00 POROČILA 14.10 FILM TEDNA: AFRIŠKA KRALJICA, ponovitev amer. fil- 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POMAGAJTE KIFKI, švedska drama 17.30 ŽIVLJENJE V ZMRZOVALNIKU, angl. poljudnoznan. nadalj. 4/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 HUGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 POGLEJ IN ZADENI 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA DAVOV SVET amer. naniz., 4/24 23.10 GRUŠKO, angl. nadalj. 2/3 0.00 SAMOTNEŽ, amer. film SLOVENIM 2 12.35 - 23.40 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.45 Tedenski izbor: R;izjarnikovi v prometu (TV nadalj., 2/10); 16.10 Nor na reklame (6. oddaja); 16.35 Osmi dan -17.25 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (kanadsko-novozel. naniz., 20/24); 17.55 Gruško (angl. nadalj., 1/3) -18.45 Znanje za znanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz., 13/16) - 20.50 Sejem Šport -20.55 Baročna Ljubljana (dok. oddaja) - 21.40 Obiski - 22.40 Koncert popularne glasbe KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 309. dela amer. nadalj.) -13.10 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -16.20 Na velikem platnu -16.40 Pred poroto (ponovitev 19. dela amer. naniz.) -17.05 Računalniški vid (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.15 Luč svetlobe (310. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.35 Na vodnih poteh ZDA - Srednji Atlantik (dok. naniz.) - 21.35 Porabla - 21.50 Teden na borzi - 22.00 Okus Slovenije: Slovenski kraji pred volitvami - 22.10 Hiša strahov (amer. film) - 23.40 Album shovv (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film SOBOTA, 3. M SLOVENIM 1 8.15-1.50 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.05 TEDENSKI IZBOR: 9.05 RADOVEDNI TAČEK 9.20 ČUDEŽNA OČALA, port. film 9.30 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: ŠTORKLJA 9.40 TURJAŠKA ROZAMUNDA, glasb, oddaja 10.25 TOK, TOK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 PRIGODE PINGVINA POTEPINKA, japonski risani film 13.00 POROČILA 14.35 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZNAMENITE ROMARSKE POTI, angl. dok. nadalj., 1/4 18.00 RPL-STUDIO LUW1GANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1950 UTRIP 20.10 DOBRODELNO MIKLAVŽEVANJE 22.00 ZA TV KAMERO 22.15 OZARE 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA: GRUŠKO, angl. nadalj, 3/3 0.00 ZARDOZ, amer. film SLOVENIM ! 7.35 - 1.05 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba: Rim - Iz teme (14. oddaja); 10.50 Turistična oddaja; 11.05 Gozdarsaka hiša Falkenau (nemška nadalj, 2/13) -11.55 Sova (ponovitev); Davovsvet (amer, naniz, 4/24); 12.25 Gruško (angl. nadalj, 2/3) -15.55 Karaoke (razvedrilna oddaja) -16.55 Športna sobota: košarka Satex:Smelt Olimpija -18.25 Alpe-Donava-Jadran -18.55 Svet. pokal v alpskem smučanju - super vsi (m) - 20.10 Bledi jezdec (amer. film) - 22.00 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Glasbene nagrade MTV; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani - 9.00 CMT -10.00 Teden na borzi (ponovitev) -10.10 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -18.05 Računalniška kronika (ponovitev 7. dela) -18.35 Hiša strahov (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Računalniška kronika (8. del dok. naniz. o računalništvu) - 21.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.30 Nora domišljija (amer. film) - 23.20 Vreme - 23.25 Zgodba o igri (ponovitev 11. dela amer. dok. naniz.) - 23.55 Živeti danes: Trebuh, moj sovražnik (ponovitev oddaje) - 0.30 CMT Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Mr. Bean (humor, serija); Doktor in hudič (amer. film) NEDELJA, 4. XO. SLOVENIM 1 6.45 - 0.20 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 8.30 ARABELA, ponovitev češke nadalj, 8/13 9.00 MIKLAVŽEV VEČER 10.00 POROČILA 10.10 OTROŠKI PROGRAM WAITAPU, TV nadalj, 3/5 10.35 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj, 8/28 11.00 ŽIVLJENJE V ZMRZOVALNIKU, angl. poljudnoznan. nadalj, 4/6 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 KONCERTI GROBLJE 12.30 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 9/13 13.00 POROČILA 13.20 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz, 13/16 14.10 MOŠKI NE ODIDEJO, amer. film 16.00 MAJSKI CVETOVI, angl. naniz, 4/13 17.00 DNEVNIK 1 17.15 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.57 ZRCALO TEDNA 21.15 NEDELJSKIH 60 21.20 LIST IN CVET: ZIMSKO CVETJE, 3. oddaja 21.50 ŠCEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj, 3/13 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 DANES SMO VOLILI • Slovenija je po številu samomorov v svetovnem vrhu, torej: spored TV Slovenija je med najboljšimi na svetu. (Mazzini) ma) -12.40 Helena -18.05 Lepotica in gusar (risanka) -19.00 Na vodnih poteh ZDA - Srednji Atlantik (amer. naniz.) - 20.00 Vreme • 20.05 Tropska vročica III (4. del am. naniz.) - 21.00 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 21.30 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.15 Zdrava video glava (glasbena oddaja)-23.20 CMT PONEDELJEK, 5. M SLOVENIM 1 9.15 - 24.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR PRIMERI INŠPEKTORJA POTICE, češka naniz, 5/5 10.15 ZNANJE ZA ZNANJE 10.40 BLEDI JEZDEC, amer. film 12.30 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 15.50 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MIDDLEMARCH, angl. nadalj, 3/7 21.00 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA SHOW JACKI EJA THOMASA, amer. naniz, 15/17 . ŠČEPEC NJUHANCA, angl. nadalj. 1/3 SLOVENIM 2 12.35 - 22.45 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.30 Tedenski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 15.00 Nedeljskih 60; 16.00 Poglej me! -16.45 Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj, 11/13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. oddaja) -19.15 Sedma sleza - 20.05 Dok. oddaja - 20.55 Tri ljubezni (švedska nadalj, 14/16) - 21.55 Studio City - 22.45 4. evropska noč jazza KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 310. dela) -13.10 Helena (ponovitev) -13.55 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -17.50 Tropska vročica III (ponovitev 4. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (311. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -. 20.45 Dežurna lekarna (2. del španske humor, naniz.) - 21.35 Poročila - 21.45 Okus Slovenije (slovenski magazin) - 21.50 Ne pozabi (amer. film) - 23.30 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.05 Na velikem platnu - 0.25 CMT TOREK, 6. m SLOVENIM 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR VVAITAPU, TV nadalj, 3/5 11.05 BAROČNA LJUBLJANA, dok. oddaja 11.50 ONSTRAN PRIHODNOSTI, 11. del 12.15 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 13.30 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZJARNIKOV1 V PROMETU, TV nadalj, 3/10 20.30 NOR NA REKLAME: ZAJAMČENO ZA DOVOUSTVO Al.I POVRNJENDENAR, 7. oddaja 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA KO ZAKON POSTANE NAVADA, angl. naniz, 6/6 ŠČEPEC NJUHANCA, angl. nadalj, 2/3 SLOVENIM 2 7.35 -0.30 Teletekst 7.50 Videostrani - 8,00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Koncert popularne glasbe (2. del) -10.45 Sova (ponovitev): Gruško (angl. nadalj, 3/3); 11.35 Dobrodelno Miklavževanje -15.25 Športna nedelja: odbojka Vileda:Donjeck; 17.55 vsi (i); 16.25 odbojka Salonit:Lausanne - 19.15 Ples stoletja (franc, oddaja, 3/5) - 20,10 Velja za vsak dan: Pa vendar teče (nemška igrana serija, 10/13) - 20.40 Turistični kažipot - 20.55 Smučanje - 21.45 Športni pregled -22.15 Sova: Druga domovina (nem. nadalj, 11/13) KANALA 9.05 Lepotica in gusar (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 10.30 Male živali -10.50 Nora domišljija (ponovitev fil- SREDA, 7. M SLOVENIM 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija. 8/28 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj. 3/13 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 14.55 TEDENSKI IZBOR OBISKI 15.55 TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 14/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUWIGANA 18.45 BARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: BELI LOVEC, ČRNO SRCE, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz, 17/22 ŠČEPEC NJUHANCA, angl. nadalj, 3/3 SLOVENIM 2 12.35 -22.20 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.15 Zgodbe iz školjke -15.45 Tedenski izbor: Middlemarch (angl. nadalj, 3/7); 16.40 Videošpon -17.25 Sova (ponovitev): Ko zakon postane navada (angl. naniz, 6/6); 17.55 Ščepec njuhanca (angl. nadalj, 2/3) -18.45 1) si ti, dojenček (angl. poljudnoznan. nadalj, 5/6) - SRAKA IN DOBRODELNI KOCERT - Glasbena produkcija in založništvo . Sraka Novo mesto in novomeška agencija za šport sta organizirala 23. novem- \ bra dobrodelni koncert. Celoten izkupiček prireditve so izročili invalidskim organi-; zacijam in dništvom z Dolenjske ter Bele krajine in Posavja. Tokratni koncert p bil tretja Srakina človekoljubna prireditev; lani je šel izkupiček za nabavo , reševalnega vozila, zaslužek ptve prireditve pa je prejel novomeški Rdeči križ’”: ga je verjetno namenil beguncem v Sloveniji. Na tokratnem koncertu sta se at■ Tatjana Gazvoda, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto, in Vlasto Moškon, predstavnica invalidskih organizacij in društev, zahvalili Sraki za šlovtr koljubne akcije. Na prireditvi, kjer so nastopili številni znani slovenski glasbenih in humorista, je založba Sraka podelila zlate in srebrne plošče. Glavni sponzorji prireditve so bili Krka, Tovarna zdravil, zavarovalnica Triglav, Krka Kozmetiko in kandidacijska lista "Zasebni podjetniki". (Foto: L. M.) CMibEKlT, d.o.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel.: 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ51, Krško tel.: 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel.: 068/51-378 KANDIDAT ZA AVTOMOBIL LETA 1995 ACCENT1,3S;3V 17.500 DEM - ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM - ACCENT 1,5 GLS; 4V 22.500 DEM UGODNI POPUSTI OD 1. — 31. 12. 1994 .(&) HYUnDHI_ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista [m l ti Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mimi Florijančič iz Šempetra. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Tihe sanje - SLAVČEK 2 (3) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH 7 3 (6) Čestitka - ANS. HENČEK 4 (2) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI 5 (7) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA 6 (4) Motocross - ANS. IVANA PUGLJA 7 (9) Kam le čas beži - ŠTIRJE KOVAČI 8(5) Naše žene - ANS. ŠIBOVNIK 9 (-) Dimnikar - ANS. MIRO KLINC 10 (8) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN Predlog za prihodnji teden: Poleti - ANS. SLOVENIJA KUPON ŠT. 48 -*Q Glasujem za_ Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto O O O L E N J S K A BANKA S tradicijo v prihodnost SLOVENIM 8 12.35 - 23.25 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.55 Tedenski izbor: List in cvet (3. oddaja); 16.25 Karakoke -17.25 Sova (ponovitev); Show Jackieja Thomasa (amer. naniz, 15/17); 17.50 Ščepec njuhanca (angl. nadalj, 1/3) -18.45 Iz življenja za življenje • 19.10 Podarim - dobim -19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razgledi - 21.00 Roka rocka - 21.50 Zlato v dimniku (švicarska drama) - 22.40 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 311. dela amer. nadalj.) • 13.10 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.50 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.25 CMT -15.55 Na velikem platnu • 16.15 Dežurna lekarna (ponovitev 2. dela šp. humor, naniz.) -17.05 Ne pozabi (ponovitev filma) -18.45 TV bazar-19.00 Poročila-19.10 Luč svetlobe (312. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Mesto kot Aliče (4. del amer. nadalj.) - 21.40 Karma (kontaktna oddaja o duhovnosti) - 22.30 Poročila - 22,40 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.10 Okus Slovenije (ponovitev) - 23.20 Na velikem platnu-23.40 CMT BLj-bJ . ■iv •• "'avVj- AdamičeVd 2/ Studio: 068/9711 Komerciala: 068/341 -1 60 Redakcija: 068/341-150 Telefaks: 068/341 -1 70 DOLENJSKI INVESTICIJSKI SKLAD .srr//sijrr/ts/ /-/s/. //vrv* //zr-j/r Trdinova 2, Novo mesto, telefon 068 323 510 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PREDSTAVLJA SVOJEGA KANDIDATA ZA ŽUPANA NOVE OBČINE NOVO MESTO g. TONETA HROVATA Tone Hrovat, dipl. inž. agronomije, se je rodil 27. maja 1958 v Novem mestu. Po končani Kmetijski tehniški šoli na Grmu se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani - smer agronomija, kjer je tudi diplomiral. Leta 1982 se je zaposlil kot kmetijski svetovalec pri Kmetijski zadrugi, kasneje pa pri Kmetijskem zavodu Ljubljana za območje občin Dolenj-ske, Bele krajine in Posavja. Pri svo-jem delu je spoznaval in pomagal m T®» reševati probleme podeželja, zlasti ■ kmetijstva, in tako vplival na razvoj te panoge. Sodeloval je pri izvajanju komasacij in melioracij in s tem veliko prispeval k razvoju podeželja in ustvarjanju boljših pogojev za kmetovanje. Od marca 1990 je ravnatelj Srednje kmetijske šole Grm v Novem mestu. Na šoli je kot profesor ekonomike začel z načrtom “Delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril.” Z izvajanjem tega načrta pomaga dijakom priti do večje samozavesti in trdnejše prihodnosti. Kot strokovnjak za kmetijstvo deluje v občinskem izvršnem svetu že sedmo leto. Pod njegovim mentorstvom je nastajala tudi “Strategija razvoja kmetijstva" naše občine. Leta 1992 je bil izvoljen v državni svet, kjer zastopa interese Dolenjske in vodi komisijo za kmetijstvo. Posebej si prizadeva za decentralizacijo razvoja v Sloveniji, za razvoj izobraževanja in upoštevanje znanja. Zavzema se za pravično lastninjenje, ki bi ohranilo samostojnost Slovenije in omogočilo delavcem in kmetom ustrezen socialni status. S tem bi preprečili, da bi večina Slovencev postala cenena delovna sila za premožne tujce in nekatere domače mogotce. Družba za varovanj« pr»moi»nJa \K vjarno^t kocp\>je d.d. tel.: ( 061 ) 851 -271 tel./fax.: (061 ) 853 - 561 V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO SPECIALNE CIUNDRIČNE VLOŽKE EWA - DPS VARNOSTNE KLJUKE IN OKOVE KLJUČAVNICE OBEŠANKE VARNOSTNE OMARE - TREZORJI AVTOALARMI HARPOON VARNOSTNI LOKI IN SPIRALE ZA KOUSA IN MOTORJE VARNOSTNE VERIŽICE RIGEL OKOVJA EXPRES IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV Delovni čas: 0?° - 13f° In 14° - 17°°. sobota: 0#° CREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 MESARJI, GOSTINCI, Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — nože Dick, Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1 c, p. 61230 Domžale,in v času od 4.11.94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse,kar potrebujete za koline. Se priporočamo. NOVOLETNI SEJEM Udeležite se novoletnega prodajnega sejma, ki bo od 20. do 29. decembra pred \l izdči/cm Kulturnim domom v Krškem in v njem! Spremljal ga bo pester program. Informacije: J* KHoKLM IR inženiring, Krško, tel.: (0608) 21-944, 22-944, ga. Branka Kastelic. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah, in sicer: (068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo! Novo mesto Straža Podturn Črmošnjice Črnomelj Trebnje Komerciala GG NM V NOVEM MESTU PRODAMO: • v centru na Novem trgu v trgovsko-poslovnem centru 290 m2 poslovnih prostorov s pripadajočimi skladiščnimi prostori v kleti v izmeri 83 m2; • opremljen trgovski lokal na avtobusni postaji v pritličju,v velikosti 20 m2. SILAN podjetje za promet z nepremičninami, d.o.o. Dalmatinova 10, 61101 Ljubljana tel.: (061) 133-31-38 Prijazno do imetnikov certifikatov! Zloženka, ki ste jo v teh dneh prejeli na dom, je najbolj enostavna pot za dobro naložbo vašega certifikata. Odprete, preberete. Izpolnite pooblastilo. Se napotite do najbližjega poštnega nabiralnika. In to je vse. Preprosto kot le kaj. A ■■■■•■■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■a [F= zavarovalnica triglav ^ poslovna enota novo mesto Novi trg 68000 Novo mesto Zavarovalnica Triglav d.d. p.e. Novo mesto, Novi trg, 68000 Novo mesto, vabi k sodelovanju podjetne kandidate, ki jih zanima delo v dinamičnem in ustvarjalnem okolju: 1. REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri — poznavanje in uporaba računalniških programov za pisanje besedil — komunikativnost, smisel za delo s strankami Poskusno delo traja tri mesece. 2. ZAVAROVALNI ZASTOPNIK za nedoločen čas, s polnim delovnim časom za področje: — Suhor — Metlika (sever) Pogoji: — najmanj srednješolska izobrazba — komunikativnost, smisel za delo s strankami Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati/ke naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati/ke obveščeni v 30 dneh. RIL RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO, p.o. Ulica talcev 3a, 68000 Novo mesto, tel.: 068/21 -319,21-640, fax: 068/21-319 TEČAJ SLOVENŠČINE S PREIZKUSOM IZ AKTIVNEGA ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA ZA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA. VSE INFORMACIJE OSEBNO ALI PO TELEFONU (068/21 -319) ®S0RJflR0V?IKiS SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANA 'jK BRUDAR V teh težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno in nesebično pomoč sosedom in vaščanom Vinje vasi, soroc m-kom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje sveče in vence ter globoko izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Revoza. Posebna zahvala pevkam za zapete žalostinkc in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 13. novembra nas je v 69. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, tašča in sestra ANA PIŠKURIČ iz Gribelj 26 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti, pevcem iz Črnomlja in g. župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: otroci Tone, Danijel in Ljubica z družinami ZARJA & £* ZARJA, stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto, Prešernov trg 5 vX & Iv!; — odda v najem poslovne prostore :£•: • v Novem mestu, Ulica Slavka Gruma 90 in Prešernov trg 5 ŠS • v Šentjerneju, Cesta oktobrskih žrtev 8 • v Šmarjeti 34 in ŠS K* v omuijcu m •jj;: • v Žužemberku, Grajski trg 52 v.;.; S*: \v. >:¥: Poslovni prostori so primerni za pisarne, trgovino, skladišče ali drugo mirno dejavnost :¥:• — posreduje nakup in prodajo stanovanj na različnih lokacijah, gj ?:* — odproda rabljeno stanovanjsko, pisarniško in ostalo :W &: opremo, Sv Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sedežu podjet- SŠ Š|Š ja ali telefonu št. 068/323-171,068/322-970, 068/23-928. jg: i| iiMiii!!! SKB BAMKA Ljubljana DELNICE 2. IZDAJE SKB BANKE, d.d. SKB BANKA, d.d., Ljubljana obvešča občane, da bo potekal 2. krog vpisa rednih delnic 2. izdaje SKB BANKE, d.d. od 10. 12. 1994 do 25. 2. 1995 v vseh enotah SKB BANKE PE Kočevje in PE Novo mesto. Za delničarje, ki že imajo delnice 1. izdaje SKB banke d.d. bo potekal prvi krog vpisa do 9.12.1994 na sedežu SKB BANKE, d.d., Ajdovščina 4 v Ljubljani. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Kočevje, PE Novo mesto ali na zelenem telefonu 080-15-15. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA TR£BN|l SPOŠTOVANE UPOKOJENKE, UPOKOJENCI IN SIMPATIZERJI STRANKE Vabimo Vas. da se udeležite volitev 4 decembra 1994 in glasujete za naše kandidate: ■ Za svetnike in župana občine Trebnje. Naša stranka bo za SVETNIKE na volitvah nastopala po vrstnem redu pod zaporedno številko 6. ali zadnja n«i glasovnici! Za ŽUPANA bo kandidat naše stranke na volilnem lističu pod zaporedno številko I. ali prvi na glasovnici! (g) NAŠO STRANKOf SPOŠTOVANE UPOKOJENKE. DRAGI UPOKOJENCI. SPOŠTOVANI SIMPATIZERJI HVALA ZA ZAUPANJE IN VAŠ GLAS Janez Kovačič Janez Kovačič, kandidat DeSUS za župana Območna organizacija Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) v Trebnjem je predlagala za kandidata za župana 60-letnega inž. org. dela Janeza Antona Kovačiča z Mirne. Zdaj je Kovačič že 25 let v Dani, v prejšnjih letih je bil vodja vzdrževanja in investicij, po novem se njegovo delovno mesto imenuje vodja infrastrukturne enote. Pred prihodom v Dano je bil Kovačič tehnični direktor nekdanje Tovarne šivalnih strojev na Mirni, zatem pa vodja plansko-analitske službe v novomeškemlemveju. Janez Kovačič m bil nikoli v partiji niti ni sodil ljudi po njihovem ideološkem prepričanju oz. svetovnem nazoru, marveč po njihovem odnosu do dela in sočloveka. Čeprav še ni upokojenec,je sprejel ponujeni izziv za kandidaturo za župana na listi DeSUS, saj je to ideološko neopredeljena stranka, ki se zavzema za pravice upokojencev (tudi kmečkih!), invalidov in drugih, predvsem socialno ogroženih občanov, proti centralizaciji odločanja, za razvoj obrti in drobnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest ter za preudarno porabo denarja davkoplačevalcev. Zato na listi DeSUS kandidirajo za občinske svetnike ugledni občani, tudi zdravniki. In zato je DeSUS prizadet ob pritlehnem podtikanju veljakov SLS, da je njihova stranka peta kolona ZLSD. Janez Kovačič že dolga leta dela tudi v mirenski krajevni skupnosti in je trenutno njen podpredsednik. »Sodelovanje z ljudmi mi je vedno izziv, saj brez širše podpore ni možnega napredka, ideje pa ostajajo neuresničene. Ne bomo dovolili, da bodo samo drugi odločali o naših pravicah, je moje in načelo DeSUS,« pravi Kovačič. i f OBVEŠČAMO naročnike \ J malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. S GRAVERSTV0 IN PASARSTV0 NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 i i Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike. Se priporočamo! ZAHVALA Vsa leta si delal, lepo živel potem pa naenkrat hudo si zbolel. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni. za vedno zatisnil si trudne oči. Zdaj v zemlji počivaS ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob. V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče, brat in stric STANKO ZAGORC nam v v tako iz Cerovega Loga 20 pri Šentjerneju Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega . _ velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Zahvalo smo dolžni Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto- enoti Novo mesto, DSSS ter Zavodu za gozdove, Tovarni zdravil Krka Novo mcsto-TOZD Biokemija, Iskri POT Šentjernej, svetu KS Stopiče, gasilskim društvom, še posebno GD Cerov log. Prisrčna hvala pogrebcem, g. Simončiču in Jakšelu za poslovilne besede ter g. kaplanu z.a lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala res vsem! Žalujoči: žena Rezka, sin Stane, hčerki Linča in Silva z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON BARTOLJ kovaški in podkovski mojster iz Bistrice 3 Iskrena hvala župniku, ge. Joži in Olgi, pevcem, sorodnikom in vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: njegovi ZAHVALA V 26. letu nas je zapustil dragi sin in brat JOŽE AVGUŠTIN Stopiče 23 Zahvaljujemo sc sorodnikom, vaščanom in prijateljem, g. deka-nu za lepo opravljen obred, GD Stopiče, govorniku Dušanu Er-lahu ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ate, mama, sestri Martina in Marija z družinama ZAHVALA V 54. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga PAVLA HOČEVAR iz Jelendola 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi podjetjem Bramac, Revoz-obrat 3, Krka, Zdravila in Marketing, Novoteks Tkalnica. Lepa hvala tudi duhovnikom in pevkam ter govornici za lepe poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja trpljenja. bolezen je bita močnejša od življenja. Mnogo prezgodaj je umrl naš dragi m0^' oče, brat in stric f >. A S ANZELM POTREBIN Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom znancem z.a izrečeno sožalje, pomoč, darovane vence, cvetje sveče ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahva' la osebju ZD Črnomelj, Internemu in Nevrološkemu oddelk^ Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, S° vorniku, pevskemu zboru in g. kaplanu z.a lepo opravljen P°' grebni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala- Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki — kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo — posredovanje vencev in cvetja — dekoracija poslovilnega prostora — izieuno KonKurencne cene Posebna ugodnost! V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve brezplačne! ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta MARIJA KASTELIC iz Mačkovca 2, Novo mesto Najlepša hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, patronažnima sestrama Nevenki in Mariji ter g. župniku in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni PODJETJE DELIMEX d.o.o. Novo mesto vam nudi naslednje storitve: — Špedicijske prevoze do 2200 ka (tedensko Slovenija — Nemčija). — Prevoze v domačem prometu. — Izposojamo tudi srednje veliko tovorno prikolico, opremljeno s carinsko vrvico. PODJETJA POZOR, iščemo razvoz vaših artiklov po Sloveniji. Vse nadaljnje informacije dobite na tel./fax. 068 20557. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 97. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric JANEZ KASTELIC iz Doblič 7, stanujoč v Gradcu Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, osebju ZD Metlika, Društvu upokojencev Rudar Kanižarica, GD Dobliče, pevskemu zboru iz Doblič, kolektivu Rudnika Kanižarica, kolektivu Beti Metlika, govornikom za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi tel. Turistična agencija Kandijska 30 : 068/321-115, 342-136 Zakaj bi praznike preživljali doma, če se lahko odločite za enkratne božično novoletne programe: Slovenija 3 dni POL od 140 DEM dalje Hrvaška 3 dni POL od 110 DEM dalje Rim 4 dni NZ od 199 DEM dalje Praga 4 dni NZ od 96 USD dalje Pariz 5 dni NZ od 289 DEM dalje Barcelona 6 dni POL od 299 DEM dalje Budimpešta, Dunaj, Mala Azija, Malta, Kanarski otoki, Kuba... ZAHVALA Ta roka, prsti bodo, ko te več ne bo. Ti boš, vsa boš, ista, živa tudi ko te več ne bo. V 80. letu starosti nas je boleče in tiho zapustila naša draga mama, sestra in botrica MARIJA BEVC rojena Borštnar iz Martinje vasi Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Kvasiču, sestri Belindi, patronažni sestri Idi, dr. Furlanovi, prijaznim sestram Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Hčerka Mira, zet Dragan, vnuka Vesna in Sašo, sestra Vida z družino in brat Tone z družino iz Brazilije ZAHVALA Nikoli spat, nikoli ležal, vedno v življenju premišljeno garal. V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast PETER MOVRIN borec 9. brigade iz Gor. Podgore 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Črnomelj, Zvezi borcev Stari trg, sodelavcem Iskre Semič, sosedom Nazorjeve ulice v Črnomlju in Župančičeve ulice v Metliki, ženskemu pevskemu zboru izOtov-ca, g. Hitiju za pogrebne storitve in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Slavko, hčerka Francka z družino in sestra z družino ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC ČEŠNOVAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, nam stali ob strani in pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo kolektivu Elek-tro Krško in njegovim sodelavcem ter sošolcem za poslovilne besede, g. kaplanu za opravljen obred in pevcem za zapete žalo-stinkc. Vsem in vsakemu posebej ponovno hvala! Žalujoči: žena Fanika, hčerki Mojca in Darja ter brat in sestra z družinami ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni nas je v 48. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, stric, nečak in bratranec SLAVO LUKANIČ s Krupe 5 pri Semiču Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v kratkih urah stali ob strani, nudili nesebično pomoč, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter našega Slava spremili k mnogo preranemu grobu. Hvala Iskri Semič, Tekstilni šoli Metlika, LD Smuk Semič, GD Stranska vas in ZŠAM Črnomelj, kakor tudi lovskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in Tonetu Poču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala govornikom za občutene besede slovesa: Vinku Smrekarju, Ivanu Malnariču, Ediju Malnariču, Ivanu Križanu in Milanu Jurejevčiču za slovo pred domačo hišo, Zvonetu Vidmarju za organizacijo pogreba in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem in znancem za vso podporo, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. KAROLINE GUŠTIN Ob smrti naše drage mame, tašče, babice, sestre in tete ZAHVALA Vsi njeni z Račjega sela pri Trebnjem Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem vaščanom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje ter sveče. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem M - KZ Trebnje, Tesnil TMT Velika Loka in Sob Ajdovščina, številnim gasilcem, pevcem, govornikoma ter župniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ani, otroci Marinka, Anči in Joži z družinami ter sin Danijel Ljubil si delo, dom in družino, v majhni vasici ti srečen si bil. zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal. V 68. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, ate in stari ate DANIJEL POTOKAR ZAHVALA Prijatelji: Slavko, Boris^ Borko, Braco, Darko, Vinko, Marko, Gorazd, Jani, Robi, Frenk, H rudar v pokoju H z Butoraja 26 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Najlepša hvala tudi Zdravstvenemu domu Črnomelj ter Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Rudniku Kanižarica za organizacijo pogreba, upokojencem Rudnika Kanižarica, sindikatu Rudnika Kanižarica, SO Črnomelj, GD Butoraj, govornikom za poslovilne besede, praporščakom in moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter g. kaplanu za molitve in g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Žalujoči: žena Katarina, sin Jože, sin Lojze z družino, sestra in brata ter ostalo sorodstvo Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sedaj ostale so sledi povsoi od tlela tvojih pridnih rok. V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi in dobri mož, oče, stari oče, tast, brat in stric Pomenil si nam veliko, bil si nam več kot prijatelj, ostal si naš JOŽEF PERUSIC MIHA V SPOMIN ZAHVALA IM IMDHi m§ ŠMID fj\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar uri) drama Ostanki dneva. t Četrtek, 1. decembra - Marijan Petek, 2. decembra - Blanka Sobota, 3. decembra - Franc Nedelja, 4. decembra - Barbara Ponedeljek, 5. decembra - Savo Tbrek, 6. decembra - Miklavž Sreda, 7. decembra - Ambrož LUNINE MENE 3. decembra ob 0.54 - ml^j kino BREŽICE: 1. in 2.12. (ob 18. uri) triler Ruby Cairo. 1., 2. in 5.12. (ob 20. uri) ter 3. in 4.12. (ob 17. in 20. uri) akcijski film Resnične laži. 7.12. (ob 20. :RNOMELJ: 2.12. (ob 20. uri) in 3.12. (ob 18. in 20. uri) ameriško slovenski kriminalni film Oko za oko. 4.12. (ob 20. uri) ameriška psihološka drama Kalifornija. KOSTANJEVICA: 3.12. (ob 18. uri in 20.20) ljubezenska drama Dežela senc. 4.12. (ob 17. uri in 20.30) western Wy-att Earp. METLIKA: 2.12. (ob 20. uri) ameriška psihološka drama Kalifornija. 4.12. (ob 18. in 20 uri) ameriško slovenski kriminalni film Oko za oko. KRŠKO: 1.12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Prava stvar. NOVO MESTO: Od 1. do 7.12. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 3. in 4.12. (tudi ob 10. uri) premiera risanega filma Levji kralj. film Začenja se praznični december, čas, ki so ga med drugimi zelo veseli distributerji filmov po vsem svetu. V tem mesecu je namreč, zaslužek od prodanih vstopnic vedno največji, temu primemo naravnan pa je seveda v« decembrski kino spored. Zato bomo najmanj tja do prvih dni naslednjega leta lahko gledali predvsem filme za najširše občinstvo. Levji kralj je več kot upravičeno prvi izmed njih! • LEVJI KRALJ (Lion King Walt Disneyjeva risanka, 90 minut) Levji kralj je seveda predvsem film za mlajše, vendar ga lahko povsem solidno gledamo tudi z očmi velikih. Takšno perspektivo pa opravičuje tudi nesporno dejstvo, da to rubriko berejo le odrasli, zato navajam tri razloge za vaš obisk. Prvič. “Kralj”je najprej zgodba, ki se terapevtsko ukvarja s polovičnim Ojdipovim kompleksom očetomora ali s hamletovskim iskanjem umorjenega očeta. Razlika je le v tem, da tu zlobni levji stric in prehodni kralj v nasprotju z navedenima mitoma kraljice ne sili v prešuštvovanje. Kako bi le, saj kaj takega vsega hudega še nevajeni otroci bi nikakor razumeli. Drugič. Po “novem”pripada resnična oblast samicam. Levji kralj je namreč pravi kralj le ob lojalni levinji, saj mu ta odpre oči in ga tako rekoč spravi na prestol ter rodi naslednika. Tretjič. Sodobni vladarji kažejo svojo modernost tudi z jedilnikom: mladi prestolonaslednik je v izgnanstvu postal vegetarijanec in prijatelj marginalcev, tistih, ki bi bili za konservativnega leva le dober plen. Pri Waltu Disneyu pravijo, da so s to risanko naredili veliko delo, kar vidimo predvsem v brezhibnih in toplih animacijah vseh likov. Nekoliko pretirana se zdi le zanosna glasba siceršnjega mojstra Hansa Zim-mra: prizvoki “etna” se namreč ne pokrivajo s hollywoodsko zvenečo orkestracijo. Ultimativno najbolj posrečen del filma pa so duhoviti glasovi naslednjih asov: primat pritiče Jeremyju Ironsu (hudodni kraljev brat), uglajenemu, zahrbtnemu in aristokratskega šarma, enako odlični pa so še Rowan Atkinson (ptičji oproda Zazu), Whoopi Goldberg (ležemo intrigantna hijena Senzal) in James Earl Jones (umirjeni kralj Mufasa). TOMAŽ BRATOŽ čestitke VČERAJ, 30.novembra, jc praznoval rojstni dan Franc Kralj iz Plcmberka. Se veliko zdravlja in mnogo let mu želita žena in Aleš. 9451 BRATU FRENKU KLOBUČARJU za visoki jubilej iskreno čestitamo vsi, ki ga imamo radi. 9498 kmetijski stroji TRAKTOR URSUS 335, s kabino, registriran do 4/95, prodam. ® 76-412. 9461 IZREDNO ugodne cene trosilcevTG 28, vitel EGV 40, kiper prikolic od 2 do 4.5 t, nakladalk Durante, 12 in 16 m3, ter Sip 17/N in 20, 25/9 m3. Na zalogi kosilnice BCS 620 diesel in Zctor 6245, letnik 1991. © (064)622-575. 9465 TRAKTOR UNIVERZAL, 45 KM, starejši letnik, prodam. © 64-238. 9475 TRAKTOR ZETOR, 42 KS, odlično ohranjen, prodam. © 42-569. 9482 TRAKTOR IMT 560 prodam ali menjam za manjšega. ® 76-282. 9530 TV 826, star eno leto, prodam ali menjam za TV, 18 KM. © 42-466. 9538 KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno sestavne dele za generalno popravilo motorjev na traktorjih Ursus, Zctor, Univcrzal, Fiat Štore, IMT Tomo Vin-kovič. Torpedo Dcutz. Na zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in kupim Topla, gume za traktorje Barum itd. Preden sc odločite za nakup, nas pokličite. Sc pri- VV uuiutllt /.u liurup, uu.i puiuiviiv. >'v j/, i poročamo! Agroizbira Kranj, © (064)324-802. 9201 SAMONAKLADALKO Sip 20, malo rabljeno, prodam. © (0601)84-341. 9356 KOSILNICO OLIMPIJA v zelo dobrem stanju, bencin - petrolej, ter travniško brano, primerno tudi za strn, kombinirano, prodam. ® (0608)69-253. 9361 TRAKTORJI UNIVERZAL, Fiat, Zctor, Same, Torpedo, IMT, TV, rovokopači JCB, MF, Ford! Menjamo staro za novo. Klas, * (063)763-111 ali (0609)610-385. 9378 TRAKTORSKI PLUG Batuje, dvobrazd-ni, nov in molzni stroj Virovitica, nerabljen, prodam. © 85-731. 9393 NOVO ali rabljeno traktorsko prikolico domače izdelave, nosilnost 5 t, prodam ali menjam za govejo živino. 9395 TRAKTOR, koso, pajka, samonakladal-ko, silokombajn, puhalnik in prevozni hladilni bazen za mleko prodam. ® (0608)75-411 ali (068)73-336. 9396 TRAKTOR IMT 549 prodam ali menjam za močnejšega. * 78-152. 9406 MOTOKULTIVATOR Eurari, 10 KM, prodam. ® 44-951. 9424 TRAKTOR ZETOR 7745 s prvo hidravliko in mlin na kamne prodam. * 78-036. 9455 motorna vozila A DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne šlevilkeIIOtolarjev;naročninaza 4. trimesečje L3S0tolarjev;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za ntjino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dntga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev, ŽIRO RAČUN št.: S2100-603-30624. Devizni račun št.:52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med infomtativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. OPEL KADETT, letnik 1986, bel, 118.000 km, prodam za 8200 DEM. ® 28-546. 9402 TOMOS AVTOMATIC, letnik 1984, prodam. ® 42-708. 9410 Z 101, starejši letnik, prodam. ® (0608)87-598, proti večeru. 9415 TOMOS BT 50, registriran do 4/95, letnik 1991, odlično ohranjen, nujno prodam. ® 73-613. 9417 AX, letnik 1987, prevoženih 70.000 km, prodam. Bačar, Vrhe 15, Novo mesto. 9421 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam za 3000 DEM. © 45-270. 9427 Z 750, letnik 1984, in hrošča 1200, letnik 1976, prodam. ® 49-098. 9431 126 P, letnik 1990, 36.000 km, prodam. ® 324-504. 9433 OPEL ASTRO, letnik 10/92, registriran do 10/95, prodam. ® 73-018. 9434 R 4, letnik 1988, registriran do 21. 12. 1995, prodam. Štefan Hrastar, Vel. Brusnice 62, Brusnice. 9437 126 P, letnik 1990, prevoženih 37.000 km, registriran do 2/95, prodam. © 43-888. 9441 R 5 CAMPUS, letnik 1990, kot nov, prodam. ® (0609)621-512. 9443 GOLF XI), 5V, rdeč, letnik 10/89, prevoženih 95.000 km, drugi lastnik, prodam za 13.500 DEM. © 24-436. 9450 V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim zazidljivo parcelo. © 25-541. 8930 150 L ncžvcplancga rdečega vina kupim. Ceno in naslov sporočite na naslov: Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej. 9456 STARE RAZGLEDNICE v albumih ali brez njih ter staro pošto (pisma, dopisnice,-paketne karte) kupim. ® (0608)63-11 TELE, staro do 10 dni, kupim. ® 78-221, po 15. uri. 9522 KRAVO SIVKO ali simentalko (mleko), kupim. © 80-271, Mirjana. 9547 AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozil RENMJH1 — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil — ugodni krediti (4 leta) ob nakupu novega avtomobila vam podarimo brezplačno obvezno zavarovanje in tehnični pregled NOVO! NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 JUGO 55, letnik 1985, prodam. © 52-508. 9491 JUGO 55 A, letnik 1986, prodam © (0608)34-978, zvečer. 9492 R 19 GTS, letnik 1992, rdeč, tonirana stekla,61.000km, prodam. ©44-403 ali 44-550. 9496 FIAT REGATO 100 SiE, letnik 1987, registriran do 5/95, modre barve, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, nastavitev volana, 90.000 km, prodam. © (0608)64-109. 9501 GOLF, letnik 12/89,91.000 km, registriran do 12/95, bel, ohranjen, prodam za 11.800 DEM. © 73-595. 9502 GOLF JX D, bel, letnik 1987,88.900 km, prodam za 9500 DEM ali po dogovoru. Kure, Grajska cesta 1, Črnomelj. 9503 AVTOODPAD Meglič, Prečna, odkupuje rabljene in poškodovane avtomobile © 323-295. 9505 R 4 TL, letnik 1982, prodam. ® 27-781. 9508 R 4, letnik 1991, registriran do 6/95, 126 P, letnik 1990, registriran do 12/94 in Uno 1300 D, letnik 1985, registriran do 3/95, prodam. Miha Udovič, Ljubljanska 74, Novo mesto. 9510 R 4 GTL, letnik 1986, kompresorje C02 in avtogcnovarilni aparat prodam. © 25-894. 9519 JUGO SKALA 65, letnik 1989, prodam. © 23-533. 9520 LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do 4/95, prodam. © 44-153, do 15. ure. 9533 R 4, letnik 1983 ugodno prodam © 21-835. 9536 ŠKODO 120 LS, letnik 1980, motor in karoserija obnovljena, registrirano do 24. 10. 1995, prodam za 1100 DEM. © (061)864-038. 9542 GOLF JX D, letnik 1988, odlično ohranjen, ugodno prodam. © 23-529. 9546 ohranjen, prodam. ® (0609)619-685. GOLF JX D, letnik 9/89, srebrne kovinske barve, dodatno opremljen, prodam. ® (0608)79-817. 9348 R 21 GTS, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® 42-427. 9352 126 P, letnik 1987, prodam. ® 83-692.^ MAN 22 281, letnik 1983, registriran do 6.11.1995, prodam za 36.000 DEM. ® (061)712-326, po 20. uri. 9363 OPEL KADETT, letnik 1986, 118.000 km, bel, registriran do 2/95, prodam za 8200 DEM. * 28-546. 9369 126 P, letnik 1986, v dobrem stranju, ravnokar registriran, in motor BT 50 prodam. © 57-800. 9376 KUPUJETE AVTO? • Ugodni krediti brez pologa • Za Oplova vozila najboljši leasing • Prodaja vseh znamk avtomobilov • Svetovanje pred nakupom Informacije: AtNp1 d.o.o. ATIK Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./ta*: 068/324-424 Mllavčeva 4 Brežice Tel./fax: 0608/61-975 obvestila NESNICE, mlade jarkice, tik pred ne-snostjo, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije: Jože Zupančič, Oto-vec 12, Črnomelj, © (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, © (068)49-567. 8077 TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah. © (068)44-693. 9308 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608)79-375. 9548 preklici FORD F.SCORTkaravan 1.8i,105KM, servo volan, kovinske barve, prodam. 'ZZ 321-265. 9466 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. ® 65-638. 9469 GOLF, S paket, prva registracija 1985, registriran do 7/95, prodam za 5200 DEM. ® 23-852. 9470 ANA GORENC, Zalog 11, prepovedujem Vidi Gorenc širiti lažne govorice in žaljive besede o meni ter za mano pljuvati. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala. 9464 posest OM - 40, vozen z B kategorijo, dobro —----------------------9)61 c 9473 V ŽUŽEMBERKU prodam starejšo hišo, m n “ UNO 60 CS, letnik 12/90, prodam © 65-572, po 14. uri. 9476 CLIO 1. 2 RN, letnik 1993, prevoženih 8000 km, brezhiben, prodam. Andrej Slak, Pristava 8, Trebnje, © 44-474, po 17. uri. 9477 Z 128, letnik 1986, prodam. © 28-211, popoldan. 9478 TOYOTO CARINO 2 1.6, letnik 1991, 25.500 km, zelo dobro ohranjeno, kovinske barve, prodam. ® 25-538. 9481 Z 101, letnik 1985, temno modre barve, prodam. © 78-323. 9485 R 5 CAMPUS, 5V, letnik 1993, 15.000 km, rdeč, prodam. ® 23-289 ali 42-714. 9487 prodam (do 30 odstotkov popusta). ® 51-173, 19. uri. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in krqj:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. ranici odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. ZA R 19 prodam nov, nerabljen francoski prtljažnik. © 22-416. 9347 ZA SIMBOLIČNO CENO prodamo čistokrvno nemško ovčarko, staro tri leta in pol. © 24-283. 9349 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT prodam za 100.000 SIT. Martin Starc, Reš-tanj 32, Senovo. 9353 NOVO KNJIGO Informatika, avtorja Gradišar, Resinovič, za prvi letnik eko- VJlUUIbai, l\LaillU»IV, |M‘I 'VINIH nomske fakultete, prodam. ® 324-390, popoldan. 9355 MOTOR za kosilnico BCS, malo rabljen, prodam. ® 64-226. 9358 PESO, korenje, kolerabo in koruzo v storžih prodam. © 40-371. 9364 PRAŠIČA, težka 150 in 170 kg, prodam. ® 76-233. 9366 MIZARSKO delovno mizo, novo, in rabljeno skobeljno glavo, širina 41 cm, prodam. ® 27-265. 9368 ŽREBIČKO sivko, staro 7 mesecev, žigosano NP, odlično za zadaljnjo rejo, Dro-dam. Hribar, Sajcvce, Kostanjevica. 9370 VERTOBRANSKO STEKLO za kombi IMV prodam. © (0608)43-149. 9371 RABLJENA dvokrilna okna prodam. © 52-189. v 9372 MONTAŽNI KAMIN, primeren za zidanico, prodam. © 73-730, po 18. uri. 9373 PEČ CALOREX in dvoredni pletilni stroj prodam. © 76-349. 9374 MLADO brejo kozo prodam. © 24-797. 9381 LADIJSKI POD, 27 mm, skoraj nov pralni stroj in prašiča za zakol prodam. © 87-196. 9382 METRSKA suha drva, bukova, prodam. © 42-473. 9383 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. ® 73-750. 9384 KLEPARSKI STROJ za preoblikovanje kovine, dolžine 1 m, in Z 750 po delih prodam. Janez Rožman, Boršt 7, Gradac. 9386 VIDEOREKORDER nemške znamke ugodno prodam. © 42-094. 9387 MASIVNI KAVČ, kuppersbusch in manjšo zamrzovalno omarico ugodno prodam. © 27-593, dopoldan. 9388 VEČJE ŠTEVILO cepljenih in samorodnice kupim ter prodam iverne plošče za opaž. © 21-497. 9389 MALO RABLJENO etažno peč, 23.000 kkal, z bojlerjem in ekspanzijsko posodo n . ©22-611. prodam. 9390 RAČUNALNIK Comodore, komplet, 9397 prodam. ® 76-228, po 16. uri. . OPAŽ 590 SIT z dostavo, smrekov, suh, prve klase, prodam. © (063)451-082. 9398 na novo prekrito, s 440 m2 vrta, komunalno urejeno. © (061)137-45-06. 9345 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Podpeči - Videm Dobrepolje prodam. ©(061)787-033. 9350 VINOGRAD z zidanico v bližini Sevnice, na lepem kraju, voda, elektrika, poceni prodam. © (0601)84-361. 9351 VINOGRAD z zidanico, ob cesti v Jcper-jeku, mobitel, Pont žago, plinski štedilnik in kekca prodam. Vinko Vintar, Sp. Vodalc 19, Tržišče. 9354 VINOGRAD, 250 m2, v Straški gori, z manjšim lesenim objektom, prodam. ©21-341, po 18. uri. 9367 SOLAŠTN1ŠTVO manjše kmetije v Biš-ki vasi prodam. ® 43-001. 9375 KMEČKO HIŠO, gospodarsko poslopje in posestvo na Bcdnju pri Adlcšičih prodam ali oddam v najem. © 57-232. 9394 GRADBENO PARCELO v bližini Dolenjskih Toplic prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9405 NA LIBNI prodam 15 a vinograda. ® (0608)62-958. 9409 NA VELIKEM SLATNIKU prodam njivo, 21 a, primerno za sadovnjak ali čebelnjak. © 28-604. 9447 V BLIŽINI Sevnice prodam staro bruna- rico ter vinograd na žici, 30 a. ® 45-550, dopoldan. 9463 V SMOLENJI VASI prodam gradbeno parcelo z vso dokumentacijo v izmeri 1750 m2. Cvetka Šušteršič, Šukljctova 13, Novo mesto. 9499 ŠARPLANINCE, stare 6 tednov, prodam. © 73-201. 9399 BREJE KOBILE pasme norik, kosilnico BCS, z vozičkom, petroljc - bencin in Z 615 AN, letnik 1982, prodam. © (061)852-577 ali (061)557-322. 9400 OTROŠKO SOBO, kuhinjsko mizo, 6 stolov in vzidni nerjaveč štedilnik prodam. ® 51-767,do 15. uri. 9401 PRAŠIČE, težke od 130 do 150 kg, prodam. © 49-406. 9404 STRUŽNICO PA 501 - 500 x 1000 in rezkalni stroj prodam. © 59-225. 9407 ROSTFREI BOJLER, 110 1, za centralno, prodam za 50.000 SIT. © (0608)32-176. 9408 IGRE in programi za PC računalnik, brezplačen katalog. Ugodni pogoji in popusti. © (0608)32-680. 9413 PRAŠIČE, težke od 40 do 70 kg, odlične pasme, prodam. © (0608)67-197. 9414 PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam po 250 SIT. © 76-385. 9416 DVA PRAŠIČA, težka od 130 do 150 kg, prodam. ® 57-272. 9419 POLOVICO PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. © 27-091. 9420 ZAKONSKO POSTELJO, novo, še zapakirano, ugodno prodam. © 83-317.^^ PRAŠIČE, težke od 160 do 200 kg,prodam. * 78-247. 9423 KOTEL za žganjekuho, malo rabljen, prodam. Franc Ogrinc, Črmošnjicc pri Stopičah. 9425 KVALITETNO jabolčno in brinievo žganje prodam. * 73-209. 9426 OKNO JELOVICA, 90 x 120, s pol- knom, prodam. ® 78-536. DVA PRAŠIČ nost klanja pri nas, prodam. 9428 A, težka cca 150 kg, mož-43-648. 9432 RABLJENA KOLESA naprodaj. © 341-952. 8659 NERABLJENO PEČ CK, kombinirano, z bojlerjem Feroterm, 40.000 kkal, prodam po 9346 land U 20, s kovčkoma in stojaloma, prodam. ® 22-420, popoldan. 9458 PUJSKE, stare 8 tedenov, prodam ® 42-702. 9483 j ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje ter , notranje, kompletno opremljene ugodno J prodam. Možnost dostave in montaže. * (061)751-432 ali (061)751-425. 9486 ■ BIKCA, starega 5 mesecev, in harmoniko j frajtonarico prodam. © 85-019. 9489 RABLJENO centralno peč Stadler. 40.000 kkal, z vsemi pripadajočimi pr*" ključki prodam. © 26-282, zvečer. 9493 VEČJO KOLIČINO žganja in zimske [ gume za lado s platišči, malo rabljene, pr°' j dam. ® 83-705. 9495 BUKOVA DRVA,čelkc, prodam za 2000 SIT. ® 84-594. 9500 POCENI PRODAM zamrzovalno skrinjo, 300 I, staro 5 let. ® 20-568, popoldan^ STROJ za pranje mehanizacije, krivilm stroj Pig motor, 210 x 06 mm, prodam. * 21-575. 95U OTROŠKO SOBO prodam. ® 25-635 ZAMRZOVALNO OMARO, 2001, malo rabljeno, in termoakumulacijsko peč pro* dam ali menjam za hlevski gnoj. ® 27-751- 9513 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega* domačo hrano, prodam. ® 42-773. 9516 I 10 M bukovih drv prodam. ® 49-272-^ ŠTEDILNIK na trda goriva s pečic® prodam. ® 25-912. 951® KRAVO za zakol prodam. © 20-319^ ŽGANJE, 60 1, iz vinskih tropin prodata po 450 SIT. © 65-135. 952« SYNTHESIZER G EM CD 1 z adaptef' jem, stojalom in kovčkom, nov, z garancijo* prodam za 1300 DEM © 324-377. 9525 KUPPERSBUSCH TAP, zamrzovalno | omaro, trosed - ležalnik, set mize ter kU' hinjska in balkonska vrata oddam. © 26; 250 9526 CERTIFIKATE prodam po polovic"' ceni. © (0608)87-209, po 15. uri. 952» DVA PRAŠIČA, težka po 150 kg, p*0' dam. ® 27-839. y 952* TRAJNO ŽAREČO PEČ Kuppersbusch na trda goriva, zelo dobro ohranjeno,Pr?[ dam. ©(0608)33-659. $53' LAGUNA 86 E, peč na drva za gretie y0' i v kopalnici, nerabljeno, staro dve IcU^J domače žganje prodam. ® 47-844. 955 SMREKOVE DESKE, suhe, debeline: g mm, prodam. © 48-522. PRAŠIČA, težkega 200 kg, domača hf&' na, prodam. ® 57-274, zvečer. DVOJA garažna vrata, kovinska, 2.90*J x 3 m, dvokrilna, troja notranja, 70 cm, ° cm in 90 cm, prodam ter kupim suhe snyc' kovc plohe. * 58-084. 95^ DRVA, ostanke od sečnje listavce* ugodno nrodam. ® 65-376. 954 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega* domačo hrano, prodam. © (0608)77-56^ CERADE za vse vrste avtomobilov >fl bar stole prodam. ® (0608)32-748, z.vcČc razno POSREDUJEMO pri najemu, proD‘4-. manjšo pomoč naši mami iščemo-648. y'nr GRAMOFONSKO PLOŠČO Av* ,|i kov s sk ladbo Čez Gorjanec si sposod'" jj. jo kupim. Sposojeno vrnem. Stroški ® (064)82-817. službo dobi SUHE hrastove plohe, 5 cm in manjšo brunarico z zemljo prodam. ® 26-581. 9459 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 250 1, ugodno prodani. ® 43-799. 9460 DIATONIČNE HARMONIKE Melodija, C, F, B, Es, stare 5 let, prodam za 1500 DEM. © 60-383. 9468 PRAŠIČA, težkega do 120 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 42-676. 9471 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega samo z domačo krmo, po 240 SIT/kg in kravo po teletu prodam. © 21-421. 9479 MLADO, simpatično dekle zaposl'^1 4 manjšem bifeju, redno ali honorarn®-^) 78-053, od 19. do 22. ure. fiJi)i' LJUDI za raznašanje reklamnega g ^c-va na območju Bele krajine in Novega ^ sta z okolico iščemo. Dober zaslužen dodatne informacije na © (061 p' ^gO ga. Podobnikova. tujU PONUJAMO vam možnost |aS,u J1' raznovrstnim delom na domu. MA 94/95«. .u C1» PIZZERIA OAZA redno zaposli dc^n delo v strežbi. Informacije osebno v ^1» od 14. do 15. ure ali na ® 26-356. \ \ \ novomeški občini. Japi, c V % V, m' ■i* $ AKVIZITERJE za prodajo po terenu iščemo. Ce imate dovolj časa in potrebujete denar, se oglasite na ® 321-815. 9429 POGODBENO ZAPOLIMO trgovko za popoldansko delo v trgovini Tcjka, Trebnje. »45-711. 9446 GOSTINSKI EOKAE, Prešernov trg 14, zaposli natakarice. ® 22-485. 9453 BISTRO A, Novi trg, Novo mesto, zaposli natakarico. ® 322-765. zvečer. 9474 MIZARJA in delavca za delo v lesni stroki zaposlimo. ® 65-486. 9480 REDNO ali honorarno zaposlimo šoferje in trgovec za ambulantno prodajo pijač v 'čini. Japi, d.o.o., ® 44-257. 9494 BISTRO KAVAE zaposli kuharico in natakarico. ® 85-623. 9497 AVTOODPAD Meglič, Prečna, zaposli avtomehanika in avtokleparja. ® 323-295. 9506 DELO na ameriških potniških ladjah -belo osebje, duty frec shop, asistentke. Dober zaslužek ® 322-333. 9507 CAFFE BAR zaposli več deklet z veseljem do dela za šankom ® (0609)622-268. 9509 FARMACEVTSKEGA TEHNIKA, lahko tudi mlajši upokojenec, z izkušnjami dela na področju zelišč zaposlim ® 21-704, od 9. do 17. ure. 9527 službo išče PRODAJALKA išče delo v prodajalnah v Novem mestu ali v okolici. Petra Avguštin, Podturn 78, Dolenjske Tolpicc. 9391 KAKRŠNOKOLI DELO na domu sprejmem (pakiranje, sestavljanje). Akvizitcr-stvo odpade. ® (0608)33-715, Branka. 9412 DELO NA DOMU iščem. Akviziterstvo ne pride v poštev. » 26-178. 9514 stanovanja STANOVANJE v Dobruški vasi pri Škocjanu oddam. ® 76-508. 9403 VEČJE STANOVANJE ali hišo v Novem mestu kupim. ® 24-359. 9467 DVEINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 71.38 m2, telefon, centralna, KATV, garaža, prodam. ® 24-362. 9484 STANOVANJE v bloku v Trebnjem oddam v najem » 49-188. 9490 DVEINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. Možna tudi oddaja za določen čas. ® 28-871. 9521 I TELEVIZIJA NOVO MESTO Ica^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. url NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV Za prodajo svetovne uspešnice s področja managementa potrebujemo zastopnike. Pisne ponudbe: Založba TAXUS, p.p. 106, 61101 Ljubljana. NUDIMO ATRAKTIVNO, DOBRO PLAČANO DELO MANAGERJEM ■ ZASTOPNIKOM ZA TRŽENJE FINANČNIH STORITEV Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana, Dvoržakova ul. 5. najcenejši foto aparati + GARANCIJA 1 LETO Pisno naročite, plačate pri prevzemu. KEV STONE 500=4.344 SIT + PTT PENTAX 500=17.600 SIT + PTT itd. Mitrovič, Sketova 1, Ljubljana tel./fax (061) 454-330 mobitel 6®310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068 42-118 v______________________v pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 VABILO Vabimo Vas na predstavitev terenskih vozil SSANGYONG, ki bo v petek, 2. decembra, s pričetkom ob 10. uri na ploščadi ZAVAROVALNICE TILIE v Novem mestu. Ob tej priliki bo možno ta vozila tudi preizkusiti. Z veseljem pričakujemo vaš obisk, kjer se boste prepričali o kvaliteti in zmogljivosti vozil SSANGYONG. S seboj pripeljite tudi druge sodelavce ali znance, za katere mislite, da jih zanimajo terenska vozila! ^—■--------------------N a.o,. nova mosta. tol.: 06B/Z5-5D6; 23-917 mtomROom rvtdgusti prevozi. TURIZEfn. FOTOKOPBRnjE VABIMO VAS NA NAKUPOVALNI .zletv PALMANOVO v soboto, 03. 12. 1994 PRURVE 7-BRRma V FOTOKOPPlRnia nfl mUZEJSKI UL. 03. Ul.: 0GB/ 25 - 506 NOVO NOVO NOVO NOVO COLOR FOTOKOPIJE DVOSTRANSKE - LASER v________________________y MultiMax Električni čisti! ve »Liti 7 PREDNOSTI: 1. enostavnii uporaba. 2. čisti brc/, votle. 3. čisti bre/. čistilnih sredstev, 4. na steklu ne pušča sledi. 5. izreden prihranek časa, 0. varno čiščenje. 7. doseže tudi visoka okna. Pokličite nas se danes in tako ho že la.še naslednje čiščenje enostat no. hitro in temeljilo. •ZT litin Kit (oti i) umu n MONIA o. RTI' F\\ii L|ubljana Miklošičeva 38 / \II11 V \.l I I Itltl / l‘l \t I \ PROSPEKT LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Črnomlju, Raki, Dvoru, Trebnjem, Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črcšnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju^ Otočcu, Soteski, Podboršt pri Šentjanžu, Žužemberku, Trebnjem, Brestanici, Šmar-jeti, Škocjanu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primskovo, Stopičah, Rosalnicah, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah, Mali Cikavi; stanovanja: v Novem mestu. Krškem, Žužemberku, Brežicah, Uršnih selih, Straži, Trebnjem; lokale: trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, v Trebnjem: poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici in Sokolski v Novem mestu in Trebnjem; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu. Črnomlju, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah. Trščini, Karteljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku. Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah, Stari vasi pri Brežicah; kmetijska zemljišča in gozdove Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure lliii’Sli# ne p r srn i čni n e & ieasing d.o. o. PRODAJA IN NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V METLIKI Na odlični lokaciji v novem trgov-sko-poslovnem centru prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore, primerne za vse vrste storitvenih dejavnosti. Prostori so locirani v različnih etažah, površine lokalov pa si kupci lahko poljubno izberejo, glede na namembnost posameznega poslovnega prostora. Nudimo ugodne prodajne cene in možnost obročnega odplačevanja. Informacije In prodaja: SKB — Nepremičnine & Leasing d.o.o. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/301-632, 061/313-468 telefax: 061/1321-202 II’ m r Pod Trško goro 44 Novo mesto telefon in fax: 068/25-91 8 Prodaja in servis TV in video naprav znamk: LOEVVE selečo SHARP Pooblaščen servis za: NOKIA GRUnDIG GoldStar SA%YO HITACHI ORION NORDMENDE Servisiramo tudi aparate ostalih znamk. PRODAJA NA OBROKE! SINT d.o.o. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENIH REZERVNIH DELOV IN NOVE AVTO DELE ZA ZASTAVO, GOLF, RENAULT. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montaža avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 - - - DOKAPITALIZACIJA d.o.o. ali BRISANJE DRUŽB — rok 31. 12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194) ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. GOTOVINSKI KREDITI ZA OBČANE garancija s čeki tekočega računa MAVRICA, d.o.o. Novo mesto, Muzejska 3 (068)321-751 Krško, Cesta MDB 12 (0608) 22-609 Radeče, Cesta OF 2 (0601) 85-313 Posredovanje pri nepremičninah Prodaja vozil dS Avto izpušne cevi Ob potoku 10. tel. (068) 322-643, 322-278 Trgovsko podjetje najame poslovne prostore za trgovino v Novem mestu ali okolici, površine od 150 — 250 m2. Ponudbe na oglasni oddelek. SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA STIH tel. 068/28-131 Jedlniilca 18, Novo meato ////////////////////////Sv. •HONEY MOON- Izdelovanje jr In sposojanje Jr poročnih in maturantskih „ As. f »JfČ oblek ter oblek \l za birmo m in obhajilo. Novi trg 1, etaža C, Novo mesto tel.: 068/324-222 \ Iščemo izkušene trgovske j zastopnike za prodajo na področju negovalne, dekorativne in lasne kozmetike. Možnost redne zaposlitve. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: LUKOM d.o.o. Celje, Savinjsko nabrežje 5. ■v_______________________________J eived trgovina trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * elektroinstalacijski material * bela tehnika * rezervni deli * gospodinjski aparati * akustika * lestenci in svetila * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. UGODNOST * Pri plačilu za gotovino 5% popust za belo tehniko 10—15% popust za lestence £7/-ellna DolenjKa Blagovnica ŠIVALNI UBERDECK ČRNOMELJ OVERLOK STROJI sre. 7. 12. od 9. do 12.30 ure Vabimo vas na M - JELKA Blagovnica PREDSTAVITEV in AKCIJSKO RIBNICA PRODAJO (v krajih) sob. 10. 12. od 9. — 13. ure M-KZ KRKA M-KZ — Stična Blagovnica Žabja vas železnina ZAGRADEC sob. 3. 12. od 9. — 12. ure čet. 8. 12. pon. 5. 12. od 9. — 12. ure tel. 0608-21-258 V soboto, 3.decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •_ Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja. Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14,30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ.Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 4, decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12, ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vila • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12, ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela VITACEL, d.d., LJUBLJANA ENOTA KRŠKO Tovarniška 18 68270 KRŠKO objavlja prosto delovno mesto: VARNOSTNI INŽENIR Pogoji: - končana višja šola za varnostnega inženirja - znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje dela z računalnikom - splošno poznavanje kemijskih procesov. Delovno razmerje se sklepa za dobo 6 mesecev z možnostjo trajnejše zaposlitve. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: VITACEL, d.d., LJUBLJANA, Enota Krško, Tovarniška 18,68270 Krško. BODOČNOST OBČINE NOVO MESTO V OČEH SLS SLS s kandidatom za župana in kandidati za svetnike si zastavlja program dela v bodoči občini na podlagi pogojev in možnosti, ki jih daje Novo mesto in podeželje, ki sodi v novomeško občino. Sreča za življenje v bodoči občini je bogastvo v naravno inteligentnih in pridnih ljudeh, v katerih je dobrota, dobra volja in veselje do življenja. Območje, ki ga pokriva novomeška občina, je zelo raznoliko. Vsak del je po svoje lep. Samo Novo mesto je s svojim jedrom eden od biserov slovenske zgodovine in kulture. Poseben čar dajejo Gorjanci, Suha krajina in Krka. To lepoto so opazili že naši predniki. Naša občina je dolina gradov in kaže velik kulturni razvoj v zgodovini. Oblikovanje velike mestne občine prinaša možnost povezovanja podeželja z mestom in nudi prednosti dobrega življenja tako v mestu kot na podeželju. In kaj naj bi bili' na podlagi teh danosti naši skupni cilji za življenje v občini? • Pridobiti Novemu mestu veljavo v slovenskem prostoru. • Ustvariti harmonijo med ljudmi - med mestom in podeželjem. • Ustvariti za vse ljudi človeka dostojno in zdravo življenje. PRIDOBIMO NOVEMU MESTU VEUAVO V SLOVENSKEM PROSTORU Novemu mestu bomo pridobili veljavo le preko znanja, ki se bo pokazalo v razvoju gospodarstva in kulture. Novo mesto naj bi postalo eno od štirih središč Slovenije z razvitim šolstvom: od dobrih osnovnih in srednjih šol do višjih in visokih. Nujno je ohraniti pomen in status bolnišnice, kjer bo dana možnost tudi razvoju. Novo mesto mora postati središče javnih zavodov za Dolenjsko ter močna upravna enota države. USTVARIMO HARMONIJO MED MESTOM IN PODEŽELJEM Dobro sožitje med občani v mestu in na podeželju lahko dosežemo le tako, da bi mesto dajalo možnosti za pridobitev znanja, razvoj kulture, zdravstvene oskrbe in za odprtje novih, okolju prijaznih delovnih mest. Podeželje pa bi nudilo zdravo hrano, z lepoto, mirom in preprosto kulturo pa možnosti za rekreacijo in turizem. POSKUŠAJMO USTVARITI ZA VSE LJUDI “ČLOVEKA DOSTOJNO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE” Zdravje, sreča in samozavest je največje bogastvo. Za vse pa moramo poskrbeti sami. Zato se je nujno vključiti v evropski program: “ZDRAVJE ZA VSE DO LETA 2000.” Poti do zdravja pa so: zdrav način življenja, zdravo okolje in ustrezno zdravstveno varstvo. Življenjski slog se začne oblikovati že v zgodnjem otroštvu, zato moramo vzpodbujati in podpirati programe za zdrave vrtce, šole, delovna mesta (CINDI). Če je naš prvi cilj doseči zdrav način življenja v občini, bo drugi: “DELOVNO MESTO, KI SEM Sl GA SAM USTVARIL!" Z možnostmi, ki jih daje ta načrt, se bo v ljudeh krepila samozavest. Le tako bodo lahko ustvarili možnosti za lastno zaposlitev, za ustanovitev manjših podjetij, za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Razvijmo naše možnosti in izkoristimo bogastvo, ki ga ima dežela. Uporabimo neizkoriščene prostore, zidanice, bogastvo kulinarike, cvička, sadja in vrtnin. Ponudimo končni produkt in ne ostanimo le surovinska baza drugim! Naša želja je, da bi vlili ljudem samozavest. Le tako si bodo začrtali cilje za življenje, delo in razmišljanje. Če bodo ljudje verjeli vase, bo manj nasilja (posebno med mladimi). Ne bodo se vdajali mamilom, alkoholu in cigaretam. Prepričani smo, da občani tak program lahko uresničimo. Uporabiti moramo le svojo PREPROSTOST POŠTENOST IN NAČELNOST Slovenska ljudska stranka OO Novo mesto PORTRET TEQA TETINA Dr. Tone Recelj Življenjska pot dr. Toneta Reclja je podobna tistim, ki jih lahko beremo v knjigah in o njih snemajo filme. Rojen je bil med drugo svetovno vojno leta 1942 v znamenju bika v Šmalčii vasi pri Šentjerneju. Letos, 52 let kasneje, so mu 11. dne 11. meseca ob 11. uri v roke stisnili pušeljc in potrdilo, da je postal doktor znanosti. To, kar se je zgodilo vmes, je zgodba o uspehu. Kot v Ameriki. V Recljevi družini je bilo pet otrok, imeli pa so le poltretji hektar zemlje, od katere pa vsi ne bi mogli živeti. Prva je odšla v šole Tonetova starejša sestra, ki je doštudirala kemijo, za njo pa se je napotil Tone in za njim še dva njegova brata. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, in ko je maturiral, se je odločil, da bo študij nadaljeval na najtežji šoli. Na tehniški fiziki se je zbrala smetana - sami odličnjaki z elitnih gimnazij in skoraj vsi po vrsti sinovi profesorjev in doktorjev. Tone se je med njimi kar dobro znašel in šolo absolviral v štirih letih, potem pa mu je zmanjkalo denarja, da bi opravil šepreostale izpite in diplomiral. Takrat se mu je prvič zares nasmehnila sreča, saj je preko Iskre dobil delo oziroma počitniško prakso v nekem nemškem podjetju, ki se je ukvarjalo sproiz- lagal tudi nekaj pomembnih izboljšav - ga je lastnik podjetja dobro nagradil, zato mu potem, ko se je s polnim žepom mark vrnil domov, ni bilo treba več stradati. Do konca študija ^se je zaposlil na Inštitutu Jožef Štefan, po vojski pa v Krki in še tri leta zanjo delal na Inštitutu Jožef Štefan ter sproti pisal magistrsko nalogo. Vendar je takrat ni končal, čeprav je uspešno opravil večino izpitov, ker so ga v Krki potrebovali pri gradnji objekta kemijske sinteze in se je moral vrniti v Novo mesto, kjer je prevzel energetiko in varovanje okolja. Se sedaj ga je strah, ko pomisli, pred kakšno težko nalogo sta ga postavila takratni generalni direktor Krke Boris Andrijanič in finančnik Marjan Sonc, ko sta mu zaupala izgradnjo čistilne naprave, ki so se je ustrašili celo strokovnjaki slovitega Bayerja iz Leverkusna. Sprva je mislil, da njegovi šefi ne mislijo resno in da bodo njega in njegovo ekipo kmalu odslovili. Sele ko so se na gradbišču poj a vile prve betonske hruške, je videl, da gre zelo zares. Bionova, tako so v Krki poimenovali novo čistilno napravo, je kmalu stala, in ko so bioreaktor napolnili z odpadnimi vodami ter izbranimi mikroorga- nizmi, ki naj bi odpadne vode e izkazalo. vodnjo auartzov. Dva meseca je ih raztegnil na devet, in ker se je z delom izkazal - mimogrede je pred- očistili, se je izkazalo, da je bilo delo zaupano pravim ljudem. Pravzaprav je Tone Recelj že takrat napravil doktorat, ki je bil težak več kot 7 milijonov mark. Vse ostalo je bilo le formalnost, za katero pa je bilo treba prečuti še marsikatero noč. Dr. Toneta Reclja pozna veliko ljudi, vendar med njimi ni takih, ki bi o njem lahko povedali kaj slabega ali pa ga ne bi marali. Je pač človek brez sovražnikov in njegovi sodelavci bi vedeli povedati zakaj. Je skromen, človeški, izredno širok in z njim je užitek delati, v tem pa je verjetno bistvo njegovega uspeha. IGOR VIDMAR Objestnežem prepovedali lov lisice z džipi Kočevje odločno proti KOČEVJE - “Lov na lisico” s terenskimi vozili je nameraval organizirati Jože Horjak iz Ljubljane v kočevskih gozdovih. To naj bi bila spretnostna orientacijska vožnja, ki jo je organizator sam opisal toko: “Čez drn in strn bomo skakali, razbijali avtomobile, brodili po blatu in lupili drevesa. Prebudili bomo prav vse kočevske medvede, ostala divjad pa se bo preselila v mesta.” Pristojni kočevski in republiški organi pa niso pokazali razumevanja za tako objestnost, saj so se podobnih motilcev narave komaj znebili v Triglavskem narodnem parku. Iz sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so sporočili, da jih za organizacijo te prireditve ni nihče zaprosil niti jih ni obvestil o tem. Brez dovoljenja lastnika gozdov pa ni dovoljeno uporabljati gozdnih cest za namene, ki ne služijo gozdarstvu. Kočevska enota Zavoda za gozdove je odpisala med drugim, da tu živi 161 vrst raznih ptic, ujede, divji petelin in mnoge druge živali, ki bi jih taka prireditev vznemirila, zato prireditve ne dovoljujejo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je poudarilo, da bi prireditev pomenila agresijo do gozda in živali. Tudi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine je bil proti. Vse omenjene je o nameravani prireditvi obvestil predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič, ki tudi nasprotuje takim prireditvam na Kočevskem. ODPRTO PRVENSTVO ŠENTRUPERTA V TAROKU ŠENTRUPERT - Tukajšnje turistično društvo in gostilna Jaklič priredita v petek, 2. decembra, ob 16.30 v gostilni Jaklič odprto prvenstvo Šentruperta v taroku. Prijavnina (do 1. decembra) znaša 1.000 tolarjev. Za udeležence prvenstva so pripravili bogate nagrade. Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Prerazkošna volilna kampanja - V Metliki zmaga tistemu, ki bo zagotovil slovenskega zdravnika - Nasilen mirnski policist - Kje je denar Gradbenika iz Žužemberka? V četrtek zvečer smo sprejeli izjemno veliko število klicev. M. Z. iz Novega mesta zelo motijo propagandni panoji, na katerih se predstavlja dr. Tone Starc. Denar, ki se tako “zapravlja”, bi bolnišnici in novi porodnišnici še kako prav prišel. M. Z. tudi meni, da bi kandidat veliko bolj koristil, če bi ostal v bolnišnici in pomagal bolnim, kot pa da se spušča v umazano politično reko. Bralka iz okolice Rake je povedala nekaj grenkih na račun sedanjega krškega župana Danila Siterja. Sedaj ko spet kandidira za to mesto, je obiskal prizadete otroke v Leskovcu, prej pa se v vseh štirih letih ni spomnil na to. Stalni sodelavec v tej rubriki, gospod Kirn iz Novega mesta, se ob pripravah na volitve spominja časov pred 30 in več leti, ko je bil sam dolgo “župan” Otočca. “Volitve niso stale niti dinarja, prostovoljno smo delali noč in dan. Poglejte, kaj je danes!” pravi in dodaja, da pa ga najbolj moti to, da se vsi kandidati tako hvalijo, kaj bodo naredili, okoli svoje domače hiše pa še trave ne pokosijo sami. Jože iz Metlike nam je zaupal, da bi bilo prav, da bi zmagal tisti kandidat za župana občine Metlika, ki bi lahko zagotovil, da bi v Zdravstvenem domu v Metliki zdravniki govorili slovensko. Nekaj naslednjih klicev je bilo posvečenih poštarju v Prečni, ki ta dan do 19. ure v hiše še ni prinesel Dolenjca. Vidmarjeva je že 30 let naša naročnica in povedala je. da ga Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, daje težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. ni četrtka brez Dolenjca, zato jih bo nekdo slišal. Bralec Medle iz Adamičeve ulice v Novem mestu stanuje v hiši z razgledom na šmihelsko pokopališče, a se nič ne pritožuje. Več kot 30 let je hodil po svetu in ve, daje pokopališče sestavni del urejenega naselja. “Živi in mrtvi naj bodo skupaj!” meni ob tem, ko si v Novem mestu tako prizadevajo, da bi novo pokopališče zgradili v srebrniški hosti. Zato bi bilo po njegovem bolje, da bi šmihelsko pokopališče razširili, ga ogradili s cipresami in za nekaj desetletij bi bil mir. Zatem je imel še nekaj pripomb: komemoracije na pokopališčih naj bi bile za vse, ne le za nekdanje partizane. Zato naj bo proslava s simboličnim prižigom svečke za vse, ne le za nekatere. Jezil seje tudi nad tistimi, ki so v prostore Ljubljanske banke na Trdinovi vgradili steklena vhodna vrata in s tem zamenjali lepa stara vrata, ki so bila skupaj s stavbo spomeniško zaščitena. Marija iz Novega mesta je pred dnevi prišla iz “ženske” bolnišnice. Teden dni je ležala in v lem času se ni v sobi oglasila nobena snažilka in soba je temu primerna. Ko je odhajala, je snažilko le srečala in ji to povedala, ona pa ji je odgovorila, da za 20 tisočakov še preveč delajo. Andrejo Bezek iz Metlike zanima, koliko časa se bo morala kot sardela voziti z avtobusom iz Metlike v Črnomelj. Miran iz okolice Novega mesta ne ve, na koga bi se jezil. Na radiu Sraka je v nagradni igri že zdavnaj zadel budilko, ki naj bi jo darovalo za reklamo podjetje Tehnoshop s Suhorja, pa je do zdaj še ni prejel. Klical je sem, klical je tja, pa povsod zmajujejo z rameni. Po telefonskem pogovoru sodeč, je Marko Brezingar s Ceste na Gradec pri Mirni nežna duša. Po očetovem ukazu je požagal drevo, ki je bilo menda že na sosedovem. Prišlo je do spora in žaljivih besed in na koncu sta posegla vmes še dva policista. Marka je vse skupaj tako prizadelo, da je stekel v bližnji gozd in si želel narediti najhujše. Za njim je pritekel visok in svetlolas policist, ga s pestjo dvakrat močno udaril v trebuh in zatem še nekajkrat brcnil v zadnjo plat. Bolečine čuti še danes. Gospoda Tkunklja iz Žužemberka zanima, kam je šel denar propadlega podjetja Gradbenik, in na splošno na dogajanje v tem suhokranjskem središču gleda zelo črno. Staneta O. z Malega Slatnika motijo preglasni televizijski in radijski aparati v javnih lokalih. Bralca iz Bršfjina zanima, kdo je odgovoren za javno razsvetljavo okrog stavbe GIP Pionir. Če so sedaj pričeli varčevati, je prepozno. Naj na koncu zapišemo še klic Marjete Kumelj iz Prapreč, ki se je pritožila, da je nekdo izrabil njeno ime v tej rubriki. Tudi to se, žal, dogaja. t n MATURANTI V DISKOTEKI OTOČEC - Klub diskoteka Otočec in turistična agencija Interflash iz Trebnjega za petek, 2. decembra, ob 19. uri pripravljata tekmovanje v karaokah za maturante srednjih šol. Tekmovanje bo vodil Vlado Kapev-ski. Finalist v karaokah bo skupaj z izžrebanimi obiskovalci diskoteke sodeloval v glavnem žrebanju za diamant, ki ga poklanja Emona Obala iz Kopra. Prijave sprejemajo v poslovalnicah turistične agencije Interflash v Trebnjem, Novem mestu in Krškem ter Diskoteki Otočec. KLIC V SILI VEliltA N AC| RAclNA iqRA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Čez en teden in en dan bomo nekomu izmed starih in novih naročnikov v velikem javnem nagradnem žrebanju podelili avto CITROEN AX TRE l.li. Pripravljenih imamo še veliko praktičnih nagrad (med drugim sedežno garnituro), posebna nagrada (keramična peč, vredna več tisoč mark) pa čaka enega izmed novih naročnikov. Kako do avta in drugih nagrad? Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista. V poštev za računalniško žrebanje bodo prišli vsi stari naročniki s plačano naročnino za tekoče trimesečje in novi naročniki, ki bodo naročnino poravnali za tri mesece vnaprej. Rok za oddajo naročilnice je četrtek, 1. decembra letos, naročnina pa mora biti plačana do četrtka, 8. decembra, kajti javno nagradno žrebanje bo v petek, 9. decembra, na Loki Naročam NAROČILNICA DOLENJSKI LIST na naslov: priimek in ime: ulica in hišna številka: poštna številka in kraj: _ EMŠO: Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST! 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212 i Kamen manj trajen kot pesem Akcija zbiranja prispevkov za obnovo od časa načetih nagrobnikov Primičeve Julije in njene matere L Grob Primičeve Julije na šmihelskem pokopališču. POŠKODOVAL NAGROBNE PLOŠČE GABRIJELE - Neznanec je v noči od 25. na 26. november na pokopa-iki občin lišču v Gabrijelah v sevniški občini poškodoval tri nagrobne plošče in s tem povzročil za 52.000 tolarjev ško- de. NOVO MESTO - Na novomeških pokopališčih je več nagrobnikov, ki so kulturni spomeniki. Na šmihelskem pokopališču je razen Grumovega groba gotovo najbolj poznan grob Primičeve Julije. V Prešernovih verzih je Julijino ime trajno zapisano in ne bo zbledelo, drugače pa je z njenim imenom na nagrobniku, čeprav je tam vrezano v trajni kamen. Zob časa gaje že precej zdelal, nagrobnik Julijine matere pa je tak, da se da z njega le s težavo prebrati napise. Novomeškega kulturnega animatorja Rudija Škofa je stanje obeh spomenikov spodbudilo, da je začel akcijo zbiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo obeh nagrobnikov. Zamisel je javno predstavil že spomladi na kulturnem večeru, ki je bil v gostilni Na hribu. Gostje večera so zamisel pozdravili in v blagajno, ki jo je prevzela gostilničarka Jožica Zalar, so že kanili prvi denarci. Kasneje so se akcije spomnili še na več drugih kulturnih večerih, ki so se letos zvrstili v gostiščih Kos, Loka, Breg in v gostišču Brunskole. Doslej seje v blagajni nabralo prek 50.000 tolarjev, kar je dovolj za nadaljevanje akcije. “Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sem seznanil z akcijo in zaprosil, naj naredi- • To ni edina akcija, ki jo namerava Rudi Škof izpeljati. Razmišlja, da b> začel tudi z zbiranjem denarja z8 ureditev spominske sobe v nekdaj njem gradu Neuhof (sedaj d«1 internistične bonišnice), kjer je Prešernova ljubezen po poroki in preselitvi v Novo mesto bivala. §1111 NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala delavka Centra za socialno delo. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. V SOBOTO BARBARIN ŠAMPANJSKI PLES LJUBLJANA - Šampanjska klet Istenič in Barbara International bosta to soboto, 3. decembra, zvečer v ljubljanski Festivalni dvorani že drugo leto zapored organizirala Barbarin šampanjski ples. Pokrovitelja te prireditve sta prepričana, da Ljubljana s tem dobiva elitni ples, ki ji bo pomagal na poti do prave evropske metropole. Ta večer bodo obeležili tudi godovanje vseh Barbar, ki jim pripravljajo tudi posebno presenečenje. Ob tej priložnosti bodo prvič predstavili svoje novo ekskluzivno peneče vino Zlati karant, proizvedeno po klasični šampanjski metodi. stran! flotJanetnr ANEkdoTE IN pRiC|OdE ZApiSftl loŽE DuIaR Nobene priprave nima Šolski nadzornik Živko Tomišič se je pripeljal s kolesom nadzorovat šolski pouk na Sinji Vrh. Prav razburil se je, ko učitelj Kolenc že za več tednov ni imel nobene pisne priprave. “Zdaj si pa nadrsal, Kolenc! Ža to boš odgovarjal, "je rekel nadzornik. Čez dva tedna se je Tomišič spet pripeljal na Sinji Vrh. “Zdaj si pa ti nadrsal, Tomišič!" ga je na pragu sprejel Kolenc. ",Zastonj si prišel, če si hotel videti pisno pripravo. Nobene nimam!" Osla bo videl Novomeški organist in skladatelj Ignacij Hladnik-Nace jezno zabrusi študentu: “Všpegel se poglej, pa boš osla videl!” Oni pa predrzno nazaj: “Ja, če se boste vi odzad postavili!" Vampi Dr. Tine Debeljak je kar mimogrede stresal verze. Ko je Ivan Čampa v Unionski kleti naročil porcijo vampov, je živahno pripomnil: “Poglejte vic kolega Čampe, za vamp si je naročil - vampe!" jo predračun in smernice za obnovo nagrobnikov,” pravi Rudi Škot-“Oboje je zdaj v pripravi in upam, d? nam bo uspelo nagrobnika obnovi'1 do slovenskega kulturnega praznik8. Na voljo imamo še dobra dva mese-ca časa. Prav zdaj v predvolilne01 času stranke namenjajo veliko denar-ja za svoje kampanje. Kaj ko o1 kakšen tolar dale v ta namen? Mar s8 ne bi stranka tako pokazala v lep1 __ luči? Zaenkrat smo dobili podpor0 , | od narodnih demokratov, ki s° i§ založili koledar s portretom Primčev8 j Julije ter nam odstopili del zaslužk« j ^ od prodaje.” M. MARKE^ ka ust To, Pol Vili ran hit sez Pri Pri, 'eš ub, *ap obr Pr« ion *dr Pos Noče povedati Moškega, starega sto let, so nuvl'^.f, intervjuvali. “Vi ste, "pravi repob' ' “itorej najstarejši človek v našem,n tu ali ne?" .. “Ne," odgovori starček počasi, " . T/jti/i id vtstnnf/i c si i i/> i Zc ' ja žena je še starejša, saj je imela že . leti, vendar noče nikomur povedati veste, ženska je... ” Komaj sedaj ve Slavili so babičino osemdesetk,n. in ji ponujali slivovko, češ naj veh ^ enkrat v življenju pokusi tudi z£, m pijačo. Končno se je babica odloča -srknila požirek slivovke. Pa je začuti ‘Aha, to je tisto zdravilo, kigajč^jji pokojni mož tako cenil in ga je vec \ trideset let redno jemal."