leto XXIV.	A%1	ffl^l	■	1	f	^Številka 58.
B BBiHMr	fSifL	AH	B«	H	Bi	Ljubljana,
celoletno 180 din (za mo- M|	HHf	—	JjBi Hi Wk B9	Hi	In rffflP	Gregorčičeva ulica 23. Tol.
zemstvo: 210din), za'Meta	BM H vk	®	wK&	HB	wk	IH	W	H	25-52. Uprava: Gregor-
B0 din, za */* leta 45 din,	člčeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo.—
Izdaja za celo leto 60 din. ^_________  «	_	m__________m_______»	■_,..n_	_	■	■	_«	f	«__m_ Račun pri pofitnl hranll-
Pl&ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denarništvo
nici v Ljubljani št. 11.953.
Izliaja **»* ponedeljek,
l nd/° sredo in petek
Ljubljana, sreda 28. maia 1941
Cena posamezni |<CA vc,,a številki din ■ •***
Prestolonaslednik Vis. Komisariu
Vis. Komisar Eksc. Grazioli je prejel na vdanostno brzojavko od Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika naslednji odgovor:
Zelo so me razveselili vdanostni izrazi, ki ste mi jih poslali tudi v imenu prebivalstva Ljubljanske pokrajine, Vam osebno pošiljam čestitke in dobra voščila. — Umberto di Savoia.
Pokrajinski sosvet za Ljubljansko pokrajino imenovan
Na predlog Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je imenoval Duce in Minister za notranje zadeve pokrajinski sosvet za, Ljubljansko pokrajino, ki je sestavljen takole: dr. Marko Natlačen, bivši ban, Ivan Pucelj, bivši minister, dr. Matej Slavič, rektor univerze, Franc Heinrihar, podpredsednik Zveze industrijcev, dr. Ivan Slokar, predsednik Ljubljanske- borze,
Karel Kavka, predsednik Obrtniške zbornice, inž. Milko Pirkmajer, predsednik Inženirske zbornice, dr. Josip Lavrič, gl. tajnik Kmetijske zbornice,
Albin Smrkolj, podpredsednik Zbornice za TI, dr. Josip Basa j, predsednik Zadružne zveze,
Alojzij Sitar, zastopnik trg. nameščencev, dr. Vladimir Valenčič, zastopnik bančnih nameščencev,
Rudolf Kruiič, zastopnik industrijskih delavcev, in Karel Regina, zastopnik kmetijskih delavcev.
Imenovanje sosveta Ljubljanske pokrajine je zelo važen mejnik v razvoju pokrajine in prebivalstvo je sprejelo vest o imenovanju z velikim zadovoljstvom in z iskreno hvaležnostjo do Duceja, ki je s tem pokazal, da posveča najmlajši provinci Italijanskega imperija očetovsko skrb ter da polaga tudi veliko važnost na sodelovanje 'predstavnikov našega javnega življenja in vseh stanov. Hvaležno pa je prebivalstvo tudi Visok emu Komisarju Eksc. Grazioli ju za veliko ®krb, ki jo posveča slovenskemu ljudstvu.
italijansko vojno poročilo št. 356.
se glasi:
V noči na 27. maj so naši bomb-mki napadli pomorsko oporišče La Valletto na Malti.
V Severni Afriki je bilo delovanje topništva na fronti pri Tobruku zelo močno. Skupine naših letal so 'bombardirale vojaške naprave v Tobruku in povzročile znatne požare. Pri letalskem bombardiranju, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, sta bili, kakor je bilo ugotovljeno1, zadeti in poškodovani še nadaljnji dve ladji. (Poročilo samo navaja, da so italijanska in nemška letala v strmoglavskih poletih bombardirala sovražne ladje v pristanišču v Tobruku in potopile štiri parnike s skupno 11.000 tonami nosilnosti. Ena križarka pa je bila zadeta in nudo poškodovana.)
Razglas Duceia
o iziemnem uvozu potrošnih predmetov
V prejšnji številki smo že na kratko navedli glavno vsebino razglasa Duceja o izjemnem uvozu blaga v ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, ki je sedaj zasedeno po italijanski vojski, vendar pa smatramo zaradi izredne važnosti razglasa za potrebno, da ga objavimo v celoti.
Razglas Duceja, Prvega maršala Cesarstva in poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, je bil objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 21. maja in se glasi po prevodu v «Službenem listu Ljubljanske pokrajin©} takole:
Člen 1.
Uvoz blaga na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, iz ozemelj, ki niso ozemlje italijanske države ali kraljevine Albanije, je dovoljen samo s predhodno dovolitvijo pristojnega civilnega komisarja.
Po prednjem pdstavku izdane dovolitve predpisujejo obliko in način plačila uvoženega blaga, če treba, tudi v nasiprotju z veljajočimi predpisi glede izvoza plačilnih papirjev, gladečih se na jugoslovansko valuto.
Člen 2.
Civilni komisarji lahko tudi mimo primerov, določenih v členu 6. razglasa z dne 29. aprila 1941-X1X, objavljenega v Uradnem listu št. 105 z dne 3. maja 1941-XIX, dovoljujejo z ozemelj bivše kraljevine Jugoslavije, ki niso zasedena po italijanski vojaki, in iz svobodnih pasov Kvarnera in Zadra brez plačila carine in drugih carinskih davščin uvoz potrošnih predmetov, potrebnih za življenje civilnega prebivalstva in za oskrbo zasedbenih čet.
Oprostitev se ne sme dovoliti
za notranje davke za izdelavo, prodajo in potrošnjo, glede katerih ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.
Člen 3.
Kolikor gre za izvoz blaga in drugih predmetov na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, ostane v veljavi določba člena 3. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX, objavljenega v Uradnem listu a dne 25. istega meseca.
Člen 4.
Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradni list kraljevine Italije in z nabitjem pri uradih civilnih komisarjev na občinstvu dostopnem mestu.
Iz Glavnega stana oboroženih sil
dne 17. maja 1941-XIX.
MUSSOLINI
Intenzivna elektrifika-ciiska dela v Italiii
Societš Adriatica dl Elettricltš poveča delniško glavnico za 250 milijonov lir
»Relazioni Intemazionalk poročajo v svoji številki z dne 24. maja o izredni glavni skupščini delniške družbe »Societa Adr|atica di Elettricita«, ki je bila 2(2. aprila v Benetkah.
Skupščini je predsedoval Ekscelenca Volpi, grof di Misurata, ki je prečital na občnem »boru poročilo upravnega sveta. Iz poročila posnemamo:.
Uvodoma je omenil, da je bila skupščina sklicana, da bi mogla družba čim bolje izvrševati svoj namen in v čim večji meri izkoriščati vodne sile, ki so eno največjih naravnih bogastev dežele. Posebno delavnost pa mora družba pokazati sedaj v času vojne, ker je treba sedaj zbrati vse sile, ki so potrebne za nadaljevanje vojne in za dosego avtarkije, ki jamči za gospodarsko neodvisnost države. Nato je grof Volpi naglasil velike vojne uspehe, ki jih je že dosegla italijanska vojska, da se more že govoriti o definitivni zmagi, saj je Cirenajka osvobojena, na drugem bregu Jadrana pa plapolajo italijanske zastave.
Družba Adriatica di Elettricita vestno spolnjuje svoje naloge in sodeluje pri izvrševanju načrta, ki ga je postavil Duce za izkoriščanje vodnih sil. Z veseljem more ugotoviti, da je bil v celoti in v določenem času izvršen prvi del načrta, ki je bil postavljen 1.1936.
Prve štiri centrale, dve na Soči in dve v Cordevoli, že redno obratujejo ter proizvajajo one količine
toka, ki so bile predvidene.
Z vso živahnostjo pa se nadaljujejo tudi dela za postavitev tretjega jeza pri Štangi elektrarne v Cordevoli in računamo, da bo mogla ta centrala pričeti obratovati že pred koncem prihodnjega leta. Istočasno pa živo napredujejo tudi vsa druga dela, ki niso nič manj važna, kakor ona za napeljavo in razdeljevanje toka. Veliki razvoj, ki ga je dala vlada elektrifikaciji, zahteva, da električne družbe poskrbe za kritje vseh potreb na električnem toku- Naša družba je zato tudi dala iniciativo, je nadaljeval Ekscelenca grof Volpi, za novo veliko elektrarno, ki bo izkoriščala tok gornjega Tagliamen-ta. Vsa pripravljalna dela za to elektrarno, ki bo mogla dati okoli 200 milijonov KWh, večinoma v zimskih mesecih, so že dovršena.
Družba pa ima na programu tudi novo veliko podjetje na Piavi. Vsa ta dela zahtevajo od druž be Adriatica di Elettricita velike napore in zato predlaga upravni svet družbe, da se delniška glavnica zviša za 220,000.000 lir, poleg tega pa poveča'še za 30 milijonov lir, ki so bili dobljeni od revalorizacije. Tako se bo delniška glavnica družbe zvišala od 1000 na 1250 milijonov lir.
Občni zbor delničarjev je nato soglasno odobril te predloge ko tudi vse one predloge, ki so podrobno določali, kako se to zvi šanje glavnice izvede.
Nemško mnenie
o gospodarstvu Griiie
»Das Reich« je objavil članek o gospodarskih posledicah vojne na Balkanu ter zlasti o pomenu Grčije za gospodarstvo Evrope. Iz članka posnemamo naslednje podatke:
Uvodoma ugotavlja člankar, da je brez dvoma za Italijo in Nemčijo strategični pomen Grčije večji kakor pa njen gospodarski. Z osvo-
jitvijo Grčije je bil položen zapah prizadevanju Anglije, da bi motila morski promet med Črnim in Jadranskim morjem. Ta pridobitev je ravno' tako pomembna kakor svobodno uporabljanje Donave in balkanske železnice z razbitjem Jugoslavije. Za povečanje morske plovbe med grškimi pristanišči in evropsko celino bodo
koristne tudi v Grčiji ostale grške ladje, čeprav je treba priznati, da bo večina njih še naprej v službi Anglije.
Neposredna gospodarska korist pridobitve Grčije je znatno zmanjšana zaradi velikih uvoznih potreb Grčije. Po 'podatkih zadnjih let potrebuje Grčija na leto približno:
400.000 ton pšenice,
70.000 ton sladkorja,
40.000 ton koruze,
20.000 ton riža,
7.500 ton fižola,
30.000 ton živine in živalskih proizvodov,
900.000 ton premoga,
360.000 ton nafte in naftinih derivatov in
250.000 ton lesa.
Poleg tega pa potrebuje Grčija še celo vrsto polizdelkov in gotovih industrijskih izdelkov. Ker je gotovo, da bo sedaj zajela angleška blokada tudi Grčijo, se bo moralo grško ljudstvo sprijazniti z mislijo, da bo moralo v bodoče marsikaj pogrešati. Francoske izkušnje z angleško blokado so zadosti zgovorne.
Kar more Grčija dati, to večino-ma ne spada k življenjsko in vojaško važnim predmetom. Od skupnega grškega izvoza v 1. 1989. v višini 9,2 milijarde drahem, so odpadle: 4 milijarde drahem na tobak, 1,5 milijarde na rozine, 1 milijardo na olivno olje in pot milijarde na surovine. Gotovo je, da se bosta grški tobak in grško olivno olje lahko prodala. 40.000 ton cigaretnega tobaka in 29.000 ton olivnega olja so brez dvoma važni za evropsko preskrbo. 100.000 ton sultanin in korintskega grozdja pa bo težko spraviti v denar, ker je teh dosedaj šlo do 60% v Anglijo. V bodoče bo pač potreb no, da bo Grčija pridelala več vina in ne rozin.
Vojaško važno je grško bogastvo' na rudninah. Grčija ima železno rudo, rude, ki vsebujejo žveplo, magnezit, boksit, krom, antimon, mangan, svinec, cink, nikelj in srebro. Vsa proizvodnja rud je znašala 1. 1938. 1,14 milijona ton, od česar je bilo 349.000 ton železne rude, 244.000 pirita 180.000 boksita, 168.000 magnezita, 50.000 nikljaste rude in 42.000 ton kro-move rude. Velik del teh rud je že pred vojno šel v Nemčijo. Vse
kaže na to, da se more dosedanja proizvodnja še znatno povečati.
Končno pa je treba omeniti še to, da bo mogla Grčija nuditi tudi znatne delavske sile. V Grčiji so se že slišale želje, da bi se mnogi želeli zaposliti tudi izven Grčije. Po vsem se more reči, da (►omeni Grčija za osne sile gospodarsko okrepitev.
■ Visoki Komisar na obisku v bolnišnici
V ponedeljek popoldne je Visoki Komisar obiskal splošno bolnišnico v Ljubljani. Ko je pregledal gradbene načrte za izpopolnitev bolnišnice, je obiskal najprej kirurški, potem pa notranji oddelek. Prijazno se je razgovarjal z bolniki in bolnicami ter zahteval, naj pokažejo najrevnejše med njimi-Posebno se je zanimal za vojne ranjence ter za otroke, ki so se poškodovali z razstrelivi. Pri priči je najrevnejše obdaroval z denarnimi zneski. Dobrotljivost visokega obiskovalca je globoko ganila bolnike.
Med ogledom je Visoki Komisar naročil, da mora čimprej dobiti vsak bolnik svoje posebno ležišče, in da se popišejo igrače, ki jih žele bolni otroci. Pred odhodom je dejal upravitelju bolnišnice, naj sporoči svojim sodelavcem izraze njegovega zadovoljstva nad veliko vnemo, ki jo v tako težkih razmerah kažejo za ozdravljenje bolnikov in za napredek bolnišnice.
Sanitarna kolona ostane v Ljubljani
Italijanska sanitarna avtokolo-na, ki je zaradi proučavanja zdravstvenih razmer prepotovala vso pokrajino, se je iz Črnomlja vrnila v Ljubljano. Med potovanjem so njeni zdravniki preiskali okrog
10.000	šolskih otrok, nudili pomoč mnogim potrebnim ter zbrali dosti gradiva za zboljšanje zdravstvenih razmer. Po predlogu Visokega Komisarja Eksc. Graziolija je Duce odredil, da bo sanitarna kolona ostala v Ljubljani ter se še v večji meri posvečala zdravstveni službi. Vest o tej odločitvi je sprejelo prebivalstvo Ljubljanske 'pokrajine z veliko hvaležnostjo.
XVI. redni občni zbor
Ljubljanske borze za blago in vrednote
je v petek 30. maja 1941. ob 16. v borznih prostorih v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27 (Trgovski dom), II. nadstropje s tem dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev.
2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1940.
3. Poročilo finančnega odbora.
4. Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu-
'5. Volitev: a) petih članov borznega sveta; b) petih članov finančnega odbora; c) štirinajstih članov borznega razsodišča.
Če bi bil občni zbor nesklepčen, bo drug občni »bor v četrtek dne 5. junija 1911. ob istem času in i istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev.
Svet Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani dne 17. maja 1941.
Predsednik:
Dr. Ivan Slokar 1. r.
Gl. tajnik:
Jože Kovač 1. r.
Podaljšanje rokov
za prijavo terjatev in dolgov, državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoje naredbe št. 20 z dne 17. maja 1941-XIX in ker smatra za potrebno, da se podaljšata roka, določena v tej na-redbi za prijavo terjatev in dolgov ter. državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje,
odreja:
Člen 1.
Rok iz člena 2. naredbe z dne 17. maja 1941-XIX, št. 26, za prijavo terjatev in dolgov, glasečih se na dinarje, se podaljšuje do 31. maja 1941-XIX.
Rok iz člena 3. omenjene mred-be za prijavo državnih in zasebnih vrednostnih papirjev se podaljšuje do 7. junija 1941-XIX.
Člen 2.
Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 24. maja 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli.
Dr. Anton Urbanc:
Ali ima član zadruge pravico prepisati spisek članstva
Uporaba slovenskega jezika pri brzojavkah
Provincialna direkcija za pošte, telegraf in telefon v Ljubljani je izdala naslednjo okrožnico na vse pošte:
1. dovoljena je uporaba sloven skega jezika za privatne brzojavke, ki se izmenjajo med Ljubljansko pokrajino in kraljevino Italijo in ozemljem biviše Jugoslavije, za sedenim po italijanski vojski.
2. Dovoljena je tudi uporaba slovenskega in albanskega jezika za državne in privatne brzojavke, izmenjane med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko,
3- Dovoljena je uporaba albanskega in črnogorskega jezika za privatne brzojavke, izmenjane med Ljubljansko pfokrajino, Albanijo, Črno goro in ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojski.
4. Pristojbine so naslednje:
a) za Hrvatsko iste kot so bile v veljavi med Italijo in bivšo Jugoslavijo;
b) za Črno goro iste kot za notranji promet bivše Jugoslavije;
c) za Albanijo iste kot so določene po mednarodni brzojavni tarifi za Albanijo.
5. Za privatne brzojavke, izme njane med Ljubljansko pokrajino. Kraljevino Italijo, ozemljem biviše Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojski in Hrvatsko nista dovoljena uporaba tajnega sloga in promet s plačanim odgovorom.
6. Brzojavke se bodo sprejemale na odgovornost pošiljatelja in se bodo po možnosti odpravljale, kolikor bodo zveze na razpolago.
Zadruga je združba oseb, ki so se združile v namenu, da pospešujejo svoje gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov «po načelu vzajemne pomoči članov»; finančni kapital ima pri zadrugi dokaj podrejeno vlogo; iz prakse vemo, da je glavnica iz članskih deležev dokaj skromna; zadruga ni kapitalna združba z delniškim kapitalom ali družba z omejeno zavezo osnovno glavnico. Delovanje zadruge ne gre za finančnim dobičkom. Ni to pridobitno podjetje, četudi se mora voditi po načelih skrbnega gospodarstva- Zadruga tudi ne sme postati preskrbovali-šče drago plačanega uradništva, da bi morala ravno zaradi kritja visokih plač iskati velikega dobička poslovanju s člani.3 Zadruge s kapitalističnim obeležjem je treba odkloniti in že v kali zatreti. Če Zogz v § 52 (4) izrečno ne govori pravici člana, da sme prepisati spisek zadružnikov, se da ta pravica nesporno utemeljevati iz temeljnega načela zadružništva, iz «vzajemne pomoči članov); zakon se ne sme dobesedno ozkosrčno razlagati, ker bi se tako onemogo-čiLa svrha in namen zakonodavca, ki se je dal voditi po mednarodno priznani ideologiji zadružništva o vzajemni pomoči. Jasen namen našega zakonodavca v zvezi z lastnim pomenom besed («vzajemna pomočs) je treba pri pravilni razlagi upoštevati (§ 6 odz.). Mislim, da se vprašanje o pravici do prepisa spiska da rešiti že po citirani zakonski normi in niti ni treba klicati na pomoč § 7 Odz., ki govori o analogiji, ko se je tre ba: <ozirati na podobne v zakonu določno odločene primere in na razloge drugih z njim sorodnih
Zaščita najemnikov je še v veljavi
Lani 16. oktobra od bivše beo grajske vlade izdana uredba o za ščiti najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov traja dalje in je veljavna do 16. oktobra letos. Sod ne odpovedi stanovanj in raznih lokalov so dovoljene le iz razlogov, ki jih navaja ta uredba. Kako učinkuje zaščita najemnikov, se vidi iz naslednje primerjave: Lani je bilo meseca maja vloženih pri sodišču 175, letos pa samo S7 stanovanjskih odpovedi, od začet ka leta do konec maja je bilo lani 985, letos pa doslej samo 470 odpovedi stanovanj in lokalov Ljubljani. Ta mesec ni bila predlagana nobena deložacija.
Občni zbori
Avtobusno podjetje »Jadran« d.
d. v Ljubljani ima izredni občn zbor dne 7. junija ob 17. v svojih poslovnih prostorih.
3 Škerlj, 1. c. str. 207. Vse določbe zadružnega zakona so, na kraju, dane radi njenih članov, saj zadruga ni sama sebi namen: že definicija (§ 1/1) pove, da ima zadruga nalogo, pospeševali gospodarstvo svojih članov.
zakonov in če ostane pravni primer še dvomljiv, se mora odločiti glede na skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnosti po naravnih pravnih načelih.»
Brezdvomno se more analogija napraviti z raznimi normami našega celotnega pravnega sistema, da navedem samo normo iz § 268 cpp. in § 7 zz., kateri dve normi dopuščata ne samo pregled, marveč tudi prepis sodnih spisov, oz. vsebine zemljiške knjige-Naš Zogz normira v X. poglavju mnogo pregreškov in prekrškov zoper čistost zadružne ideologije. Ni posebej naveden dejanski stan prekrška, ki ga stori upravni odbor — morda skupaj z nadzornim odborom zadruge — s tem, če ne dovoljuje članom zadruge prepisa spiska. Navedeni dejanski stan je treba vsekakor subsumirati pod splošni predpis § 112 (1) — III: cKdor se naklepoma pregreši zoper kakršen koli predpis tega zakona ali pravil, dejanje pa ni določeno v tem in v prednjih paragrafih, se kaznuje v denarju do 1.000.— din. Če se pa stori dejanje v malomarnosti pa do din 500.—> Morda je ta formulacija preohlapna4 s stališča zakonodajne tehni ke ponesrečena, ker greši zoper načelo kazenskega prava »n ul luni crirnen sine lege«, toda ob pomanjkanju vsake druge norme se pač mora za vpisani dejanski stan uporabljati v zaščito članskih pravic le ta norma, iz stilizacije katere se da sklepati, da je hotel za-konodavec vsestransko zaščititi zadružnega člana pred krivicami, ki imajo svoj izvor v kapitalističnem pojmovanju zadružništva, in tako varovati ideologijo zadružništva pred popačenjem, katero se kaj rado pojavlja v praksi.
(Konec prihodnjič.)
Nakup življenjskih potrebščin
Ker že dolgo blago ne išče več kupca, temveč kupec blago, je potrebno, da se vsi ravnajo v pravcu racioniranja življenjskih ]>otreb-ščin na ta način, da kupujejo samo pri svojih trgovcih ter ne hodijo od trgovine do trgovine. Eni obletavajo vse trgovine zaradi kupiče-nja blaga, ki je vsem v veliko škodo, drugi pa iz slabe navade, ki je seveda tudi škodljiva. Trgovec, ki zavrača neznane kupce v interesu svojih stalnih odjemalcev, napravi skupnosti veliko uslugo in nihče nima pravice, da bi se zaradi tega pritoževal. Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je sumljiv kupičenja blaga in verižništvd.
4 Škerlj, 1. c. istega mnenja, «da je
preobsežna, ker zadeva vsako tudi neznatno prekršitev določb zakona».
Preskrba Ljubljane z mesom
Doma in po svetu
o
Ker obratuje v Ljubljani skupna klavnica že od 1. 1881., prej je bila mestna klavnica samo za govedo, imamo precej točne podatke uvozu in konsumu mesa- Skoraj polovica uvoza govedi je odpadla na ljubljanski, novomeški in litijski okraj, v večji razdalji pa so sledili okraji Krško, Kočevje, Logatec, Laško, Lendava, Karlovec, Kamnik in Črnomelj. Ljubljanski, kamniški in novomeški okraj so krili dobro polovico uvoza telet, sledili pa so okraji Ljutomer, Ptuj, Kočevje, Litija, Celje, Brežice, Gornji grad, Lendava, Krško in Čakovec. Dobro četrtino (okoli 6500 glav) vseh prašičev je uva žala Ljubljana iz novomeškega okraja, na drugem mestu so bili okraji Ljubljana, Litija in Krško, zelo izdaten pa je bil uvoz praši-1 čev iz okolice Križevcev in Koprivnice na Hrvatskem ter iz Vojvodine. Drobnice so uvažali največ iz okrajev Novo mesto, Litija in Kamnik, v manjši meri pa iz okrajev Kočevje, Logatec, Gornji grad in Slovenj Gradec. Slovenija je krila pri govedi 79.5%, pri teletih 81%, pri drobnici 91%, pri prašičih pa samo 54% vsega ljubljanskega uvoza.
Močna izprememba uvoznih prilik je zdaj prvi in glavni vzrok pomanjkanju mesa v Ljubljani, o drugem vzroku pa je te dni razpravljala komisija pri poizkusnem klanju v mestni klavnici za ugotovitev stroškov pri nabavi in klanju živine ter dohodkov pri prodaji mesa. Poizkusno klanje pred komisijo je bilo izvedeno po predlogu predsednika ljubljanskega Združenja mesarjev Alojza Brecelnika.
Zaklali so vola, ki je stal 10.60S din, 17 din za kg žive teže. K tej ceni je mesar prištel 588.72 din poslovnega davka in naslednje stroške: 50 din za gonjača, 16 din za potni list, 50 din za nakupovalne stroške, 170 din za klavnico in trošarino, 20 din za obrabo rjuh in predpasnikov, 50 din za hladilnico, 200 din za štiridnevno delo pomočnika, 60 din za konja in obrabo voza, 6 din za tehtanje, 30 din za papir in obrabo orodja, 45 din za lokal in 30 din za hlev in krmljenje. Skupni stroški za zaklanega vola znašajo 11-873.72 dinarjev.
Komisija je dobljeno meso stehtala in ugotovila, da je mesar dobil 327 kg mesa in priklade, od česar je treba 7%, t. j. 23 kg odbiti na kalo in razsekavanje. Ostali so torej 304 kg mesa, ki mu je maksimalno določena cena 21 din, tako da dobi mesar za to meso 6384 din. Ostali dohodki so: 48 kg kože po 23 din — 1104 din, 32 kg loja po 18 din — 576 din, 12 kg vampov po 10 din — 120 din, 5 kg pljuč po 8 din — 40 din in za črei va 30 din. Skupni dohodki od za klanega vola znašajo torej 8254 dinarjev.
Za federalne tajnike fašistične stranke so bili imenovani :v Ko-toru Celso Mirisi, v Splitu Ferrue-cio Cappi in v Trstu Pietro Piva.
Društvo za domačo zgodovino v Emiliji in Romagni Je darovalo ljubljanski univerzi izvode svojih publikacij od 1. 1861. dalje.
Kolektivna razstava slovenske moderne umetnosti je bila v ne deljo slovesno otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Razstavo je otvo-ril prof. Urbani. Na razstavi razstavlja 16 slovenskih umetnikov. Obiščite lepo in zanimivo razstavo!
Nemško poročilo z dne 27. maja sporoča, da so nemške podmornice potopile zapadno od Afrike 14 tež ko natovorjenih sovražnih trgovskih ladij s skupno 77.000 tonami
Nemške čete na Kreti napredujejo in so zasedle po uspešnih bojih z britanskimi četami več novih krajev. Velike uspehe so tudi dosegla nemška letala.
Nemška 35.000 tonska oklopnica »Bismarck«, ki je potopila angleško oklopnico s-Hood« (42.000 ton), je bila v boju z nadmočnimi sovražnimi ladjami in letali ponovno zadeta in nazadnje 400 milj zapadno od Bresta potopljena. Poveljnik ladje admiral Liitjens je izdal naslednje zadnje sporočilo Vodji: »Ladja se ne more več premakniti. Borimo se do zadnje granate, živel Vodja!«
Grški kralj Jurij in več ministrov je s Krete pobegnilo v Egipt, kakor poročajo listi.
General Weygand se je izjavil za načrt francoske vlade v Vichy-ju glede sodelovanja z Nemčijo.
Veliki admiral Raeder je izjavil zastopniku japonske agencije Do-mej, da Nemčija nikakor ne bi mogla trpeti, da bi ameriške ladje signalizirale angleškim vojnim lad-am položaj nemških mornariških edinic na Atlantiku. Nemška mornarica bi morala na vsak način preprečiti ameriškim ladjam vsako
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
akcijo, ki bi mogla škodovati nemškim vojnim ladjam.
Visoki komisar v Siriji odločno demantira vest, da bi neka francoska eskadra odletela iz Sirije v Palestino in se pridružila angleškim četam. To vest je razširila samo de Gaullova propaganda.
Francoski konzulat v Jeruzalemu je bil po vesti angleške uradne agencije zaprt. Gen. konzul je bil pozvan, da zapusti Palestino.
Angleške čete na Cipru so po londonskih vesteh začele utrjevati otok.
Nemški veleposlanik v. Papen se
je sestal s turškim zunanjim ministrom.
Madžarsko vrhovno vojaško po-veljništvo je odredilo, da se izpuste vsi jugoslovanski vojni ujetniki nemške, hrvaške in bolgarske narodnosti.
Delavci iz železniških delavnic v Mariboru so začeli odhajati na delo v druge železniške delavnice v Nemčiji.
v	barva,	pleslra	in
Ze v 24 urah
itd. Skrobl in sretlolika srajce, ovrat nike in maniete. Pere, suši, monga in Uka domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ul. Telefon it. 22-72.
Gospodarske vesti
Italijanska železarna in jeklarna SIAG je zvišala svojo delniško glavnico od 200 na 500 milijonov lir. SIAG spada med štiri največja italijanska železarska podjetja.
Romunska vlada je odredila, da morajo vsi kmetje prodati državi ves svoj pridelek rži in ovsa iz leta 1940. ter tudi vso moko. Vsak kmet sme zadržati samo po 20 kg teh vrst žita za vsakega člana svoje rodbine.
Med Turčijo in nemškimi tvrdkami je bil dosežen sporazum o kompenzacijskih dobavah za 30 milijonov mark. Turčija bo dobavila Nemčiji zlasti tobak, iz Nemčije pa dobUa industrijske izdelke-
Madžari so na zasedenem bivšem jugoslovanskem ozemlju zamenjali 1.236 milijonov din.
Po novi trgovinski pogodbi med Dansko in Sovjetsko unijo bo znašal trgovinski promet med obema državama 57 milijonov danskih kron, in sicer 28.5 milijona kron za uvoz in ravno toliko za izvoz.
Število brezposelnih delavcev je v Franciji (zasedeni in nezasedeni) padlo od 1,500.000 na 400.000.
Čitajte »Trgovski list«!
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2%H Vsi drugi pa se mučilo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdečimi »rol.
našo na j boli šo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1
S.
a.
Sotieta bamaria generale jugoslava
sueeursale di Lubiana
emette assegni circolari alla Banca cHtalia e Banco di Roma, del pari lettere di credito perso-nali e sulle merci ed eseguisce rimesse ordina-rie e telegrafiche per tutto il Regno d’Italia.
Splošno jugoslovemko bančno društvo d. d.
podružnica v liubliani
izstavlja cirkularne čeke na Banca d’Italia in Banco di Roma, kakor tudi osebne in blagovne akreditive ter izvršuje navadna in brzojavna preodkazila po vsej kraljevini Italiji.
Izdajatelj »Konzorcij Titovskega IMa«, njen predatavnik dr. Ivan Pleae, urednik Alatoander ZelemUtar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlbalak, vai v Ljnhljanl.