Natisov 15.000.
„Štajerc"  izhaja  vsaki
pelek, daiiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4    krone, za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.seprodajajopo8v.
Uredništvo   in   nprav-nišlvo se   nahajata  v Ptuju, gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/t strani K 40 — za >/« strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/i« stran: K 5'— za Vm strani K 250 za >/e. strani K I.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža.
Štev. 38.
■
V Ptuju v nedeljo dne 25. oktobra 1914.
XV. letnik.
Svetovna vojska.
V Galiciji in na ruskem Poljskem splošno napredovanje avstro-ogrske in nemške armade. — Pripravlja se odločilna bitka pred Varšavo. •— Iz Ogrske vsi Rusi pregnani; polovica Bukovine prosta sovražnika. — Ob morju na severnem in vzhodnem Francoskem zmagujejo Nemci v strašni borbi nad Francozi in Angleži. — Na morju dosegli so Nemci lepe uspehe. — Rumunska ostane nevtralna.
Polagoma ali z železno doslednostjo se predrugača položaj na severnih bojiščih. Rasi so z velikansko premočjo vdrli v Galicijo, Bakovino, na Ogrsko in v vzhodno Prasijo. Medtem ko so imele glavne nemške armade odločilne prve bitke s francosko-belgijsko-angleško vojsko, hoteli so Rusi z brezštevilnimi svojimi šetami pre-ploviti sosedne dežele in prodreti do Berlina, Dunaja in Budimpešte. Pa so se krvavo zmotili! Nemci so pod generalom Hindenbnrgom pri Tannenbergu in v Mazurijskih jezerih Rase strašno premagali in so jim uničili celo armado, ki je po vzhodni Pruski divjala kakor azijatske tolpe starega veka. V Galiciji se je ruski naval stri ob zidovju naše trdnjave Prze-mysl in tam so Rusi pustili 40.000 mrtvih in ranjenih; njih zapovednik, bulgarski izdajalec general Dimitrijev doživel grozovito blamažo z vso svojo tehnično spretnostjo. Bukovina je na polovico  že   vsakega   sovražnika   prosta, na
kem   pa   se je že zadnje   Ruse   čez   mejo
Jo . . . In zdaj se pomikati avstro-ogrska ter ruska armada počasi a sigurno naprej in nikdo ju ne more več vstaviti. Pripravlja so v bližini Varšave odločilna bitka, ki bode strla rusko premoč   in odprla pot zmagujoči   pravici.
Istotako ugodno stoji položaj na Francoskem. Nemška armada je vrgla Belgijo z vsemi njenimi trdnjavami ob tla. Ob morju, 30 kilometrov od angleškega brega, bije se zdaj odločilna bitka med nemško in združeno angleško-francosko-belgijsko armado. In kakor vse kaže, dosegli bodejo Nemci   zopet velikansko   zmago,
ki jim odpre potem pot do Pariza in v London. Sodnija večne pravice govori besedo nad brezvestnimi povzročitelji tega strašnega prelivanja krvi.
Uspehi ua morju so istotako za Nemce ugodni. Srbija zopet je popolnoma obdana od našega vojaštva in se ne more več ganiti. V Afriki in Aziji, po otokih in v kolonijah se dviga upor zoper angleško in rusko hinavstvo, povsod se dviga človeštvo zoper rusko krvoločnost in angleško kramarstvo, katera sta hotela ves samostojni svet na svoje vislice spraviti . ..
Zmagujemo! Našo domovino ne bodejo premagali !
Velika bitka proti Rusom.
K.-B. Dunaj, 21. oktobra. Uradno se razglaša dne 21. oktobra opoludne:
V težkem, trdovratnem napadu na okrepčana stališča sovražnika odFelsztyna do sdzeje vzhodno od Medyke dobili smo zopet na raznih straneh na ozemlju, medtem ko ruski nasprotni napadi niso mogli nikjer uspeha doseči.
Preteklo noč pridobili so naši vojaki Kapelsko visočino severno od Mizynica.
Južno od M a g i e r e posrečilo se je našim vojakom že včeraj, da napredujejo od pridobljenih   vasi   do   visočin.
Na južnem krilu vodi boj večinoma artilje-
rija. Vsled dalekosežne rabe modeme poljske" utrdbe ima bitka večidel značaj trdnjavskega boja.
V Karpatih zavzeli smo včeraj J a b 1 o-n i š k i p r e h od, to je zadnji od nekega ruskega oddelka zasedeni prihod. Na ogrski zemlji ni torej nobenega sovražnika več.
Naše napredovanje v Bukovini doseglo je veliki S e r e t h.
Namestnik šefa generalštaba : pl. H 6 f e r, generalmajor.
Interviv s   poveljnikom   Przemysla  feldmaršal-lajtnantom Kusmanekom.
Iz Budimpešte poročajo: Dr. Landaner, zastopnik ^Alkotmanyja" je bil sprejet od trdnjavskega poveljnika v Przemyslu fml. Kusma-neka, ki se je izrazil njemu nasproti tako-le:
Enoindvajsetdnevno obleganje od 18. sept. do 8. oktobra je imelo za mene sedem velikih dni. Dne 18. septembra se je obleganje pričelo. Dne 2. oktobra je prišel ruski parlamenter. Dne 4. oktobra smo slavili cesarjev god. Pri slavnostnem dinerju sem dobil še brzojavko s cesarjevimi čestitkami. Dne 5. oktobra je prihajalo obleganje hujše in je doseglo 7. oktobra svoj višek. Dne 8. oktobra je obleganje ponehalo. Včeraj (18. t. m.) sem dobil zopet brzojavko cesarja. Kakor je bila tudi situacija, v kateri smo se nahajali, resna, vendar nisem nikdar dvomil o izidu. Od ponedeljka do srede sem doživel najbolj kritične ure svojega življenja. Toda s takimi četami in takim častniškim zborom, smo morali zmagati.
Dr. Landauer je vprašal, kje je bilo   oble-
— 2 —
Btraachill'ova grenSloa i* »elenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših
vJwa«r51«ili   VAlonSav  in na)bo,i nsprinih korenin. StiuaoMll'oTa  grenilo* 1b ssleojav ■Ul **VUUUI   A*Xlt3UJ<llV  vsled tega priznano najboljši ialodeo ok?ep6uJo5i prebavni liker.       «1
ganje najhujše. Poveljnik je odgovoril: Povsod močno, toda jnžno vzhodno pri Bikovopcih in južno pri Ozikovski in Dumkovički je bilo obleganje sila ljuto, najhujše pa proti Siedliski. Tu so leteli šrapneli tudi v mesto. Kadar sem zapuščal poveljništvo, so me pozdravljale granate. Neki ruski podpolkovnik je izjavil: ,, Przemysl in trdnjava sta najkasneje v 2 do 3 dneh naši." „Zmotil se je pač," je dostavil poveljnik smehljajoč se. Nato je fml. Kusmanek priznal, da je tehnika Rusov velikanska. Zlasti pehota je oči-vidno izborno izvežbana v obleganju trdnjav, artilerija pa strelja mojstrsko. Za silo ruskih napadov, še bolj pa za izbornost naših oklopov na trdnjavi govori dejstvo, da je bilo na eni sami utrdbi mogoče konstatirati 300 strelov iz topov, ki so vsi dobro pogodili. Razpoloženje naših čet je bilo občudovanja vredno, če bi hotel v polni meri pravično presoditi njih značaj, ne bi našel besed, eno samo hočem reči: „V polni meri so zaslužili  hvalo  Nj.   Veličanstva."
Beg Rusov iz Karpatov.
„Magyarorszaga piše: Na Erdelskem so se pojavile samo manjše čete, ki so pobegnile pred našo armado izpred Marmarosa proti Nagybocsku, od koder jih naše čete pode proti Galiciji. Ob času ruskega vpada na Ogrsko je bila najbolj izpostavljena točka Munkacs, kjer so se naši voji združili ter z združenimi silami udarili na Ruse. Sam vpad je izzval v Karpatih veliko znemirjenje in sicer za to, ker so lajiki mislili, da zadostuje, da se zapro gorski prelazi v Karpatih, pa ne bo nihče mogel preko gorovja. Ti naivni ljudje so mislili, da se ni treba ničesar bati. Prvi kozaki so se pojavili v vasi Skole, kjer so se utaborili na dvorišču nekega kmeta, polovili kokoši in piščance ter jih spekli. Kmetje pravzaprav niti vedeli niso, kdo so ti kozaki in kaj da hočejo. Ko pa je došla prva vest o vpadu pri Uszkoku, je nastalo silno razburjenje in vznemirjenje. Na vpad ni bil nihče pripravljen, za to se je vsa javnost po nepotrebnem razburjala. Kakor so se ljudje pred vpadom čutili popolnoma varne, tako so se sedaj neverjetno vznemirjali. Vznemirjale so ljudi celo vojaške priprave, dasi so imeli priložnost opazovati take priprave tudi pri drugih prilikah, ne da bi jim bilo to razburjalo živce, in ko so vsi naenkrat izgubili glavo, so jeli bežati. V eni uri so izpraznili mesta, trge in vasi. In ko so bili Rusi zopet spodeni preko Karpat, so se ljudje zopet jeli vračati v svoje kraje in so se Šele sedaj prepričali, da je ves njihov strah odveč, Rusi niso povzročili mnogo škode. Ponajveč so odnesli samo živila. Nekemu Zidu so kozaki v Vereszki v šali odrezali dolgo črno brado, v salon nekega drugega Žida so pripeljali konje in jim natrosili zobanje na njegovo zofo. Nekega tretjega Žida so privezali ob drevo, sicer pa mu niso storili ničesar zalega. Toda razni lopovi so izrabili ruski vpad, da so ropali in plenili po hišah onih, ki so pobegnili. Oblast je v tem oziru odredila strogo preiskavo in bo vse zločince čim najstrožje kaznovala.
Moški odgovor trdnjavskega poveljnika v Prze-myslu.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana uradno poročajo: Dne 2. oktobra ob 3. popoldne je dobilo trdnjavsko poveljstvo to-le, na poveljnika naslovljeno pismo, ki ga je izročil poseben parlamenter:
,, Gospod poveljnik! C. in kr. armado je zapustila sreča, zadnji uspešni boji naših čet so mi dali možnost, da obkolim trdnjavo Przemysl, ki je aaupana vaši ekscelenci. Za nemogoče smatram, da bi dobili kakršnokoli pomoč od zunaj. Da se izognemo brezkoristnemu prelivanju krvi, smatram, da je sedaj pravi čas, da predlagam vaši ekacelenci pogajanja o predaji trdnjave, ker bi bilo v tem slučaju mogoče zaprositi za vas in za posadko častne pogoje pri najvišjem vrhovnem poveljstvu. Ako vaša ekscelenca želi pričeti s pogajanji, hlagovolite našemu, primerno pooblaščenemu odposlancu, podpolkovniku Vandanu, sporočiti svoje zahteve. Porabljam to priliko, da izrazim Vaši   ekscelenci  svoje  vele-
spoštovanje. — Poveljstvo Przemysl oblegajoče armade. General Radko Dimitrijev."
Na to pismo je bil takoj dan ta-le odgovor :
»Gospod poveljnik!
Smatram pod svojo častjo, da bi na Vašo sramotno ponudbo dajal meritoren odgovor. — Poveljnik posadke v Przemyslu."
Brezuspešen francoski napad na Kotor dne gj 19. septembra.
Dunaj, 16. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana poročajo uradno:
O obstreljevanju utrdb v Boki Kotorski dne 19. septembra poročajo naknadno te-le podrobnosti: Z obstreljevanjem so pričele tri križarke in dve oklopnici, ki so jih spremljale štiri druge ladje. Ob pol 6. zjutraj se je pojavilo več ladij, ki so se v dveh skupinah približale vhodu v pristanišče.
Cim so prišle ladje v strelno daljavo, so naše obrežne baterije Lustica in možnarske baterije Ostro pričele z ognjem, na kar so se francoske ladje postavile v bojno črto ter tudi jele streljati. Najbližja distanca 5000 do 6000 metrov od rta O3tro. Divizija je skoro prišla izven Btrelne daljave na kar so naše utrdbe prenehale z ognjem. Neposredno na to so francoske ladje jele živahno streljati proti morski gladini, najbrže proti navideznim podmorskim čolnom. Ob 6. zjutraj in 50 minut se je sovražnik okrenil proti jugozapadu in je kmalu izginil v dimu in megli. Bateriji Lustica in Ostro ste najbrže po enkrat zadeli, dočim so Francozi oddali 200 strelov velikega in srednjega kalibra. Francoske kroglje so zadele brez izdatnih poškodb skalnati for Ostre ob eni izmed stranskih sten. 9 ali 10 strelov je zadelo skalnate stene Punta d' Odtro, kjer so zapustili natančno vidljive sledove, ker se je kamenje jelo krasiti. Zadet je bil tudi stranski for Mamola, toda strel ni imel posebnega učinka, Kroglja je prebila opazovalnico pri stražnici Komila. Dve granati ste vdarili v bližino brezžične brzojavne postaje. V celem sta bila težko poškodovana dva vojaka.
Učinek avstrijskih možnarjev.
Iz Rosendaala poročajo o učinku težkih avstrijskih baterij in o eksploziji v fortu Wael-hem tako-le: Posadka tega forta je štela 500 mož, ki so se bili prej udeležili bojev pri Me-chelnu. Umaknili so se in zasedli fort Waelhem od koder so sovražnika silno obstreljevali. Najprej vporabljeni nemški topovi niso nesli dosti daleč, kmalu pa je dospela težka avstrijska baterija. V ponedeljek je bila zadeta ena kupola in deloma uničena. Celo noč so udarjale v fort krogle in šrapneli. Niti trenutka ni bilo več miru. Pač smo odgovarjali na silni ogenj, nismo pa dosegli sovražnikove črte. V torek zjutraj je bil položaj zelo opasen. Strašen hrup je bil okrog nas in mi smo bili   brez   moči.   Opoldne
je zopet ena krogla zadela neko kupolo in jo razdejala. Dvajset minut nato so projekti razdejali vojašnico. Skrili smo se v neki podzemeljski hodnik ter čakali na svoj konec. Takrat se je pripetila katastrofa. En sovražni strel je zadostoval, da je razstrelil skladišče smodnika in razdejal dinamo. Tristo mož je bilo ubitih. Mnogo jih je popadlo brez zavesti ter so jih bežeči pohodili, ker je vladala v hodniku ne-prodirna tema. Ranjeni imajo strašne rane,
Uradno poročilo o barbarstvu ruskega vojaštva v Galiciji.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Naše čete, ki so iz Tarnova prodrle čez Rzeszow, so imele priliko se prepričati, kako barbarično, vojaškim pojmom protivno, so postopale ruske čete proti domačemu prebivalstvu. Vsi kraji v tej pokrajini so opustošeni. Del mesta Dembica je vpepeljen. Krasni grad Zavada, katerega oskrbnik se je oropanju upiral, je popolnoma oropan. Rusi so ga polili s .petrolejem in zažgali. Tudi ostali gradiči so žalostno opustošeni. Oprava je razmetana, zrcala hudobno razbita, žimnice raztrgane, dragocene slike razrezane, tla so pokrita s celimi kupi cunj, papirja, črepinj — skratka nudi se slika najsurovejšega vandalizma. Ruski vojaki so postopali v zasedenih krajih očividno po enakem jim naprej ukazanem sistemu, ki nima nič skupnega z reelnim, urejenim in res vojaškim načinom bojevanja, temveč je le roparski pohod pod pretvezo vojaškega nastopa. Ruski vojaki so preiskovali prebivalstvo kar na ulici ter mu vzeli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Posebno se jim je hotelo ur. Kozaki so jih brezobzirno vlekli iz žepov ter jih spravljali za svoje škornjice. Župniku v Rowli so vzeli „spovedno uro", na kateri si je markiral število opravljenih spovedi. Ko so spoznali, da ni prava ura so mu jo sicer pozneje vrnili. Pri ropanju ur se tudi častniki niso ženirali. K urarju Muszkowskemu v Rzeszowu je prišel ruski polkovni zdravnik, da si da popraviti zlato uro. Urar mu je dokazal, da je dotično uro on prodal. Ropalo se je po jako enostavnem in zelo praktičnem sistemu. V skupinah 8 do 1® mož so vdrli kozaki v stanovanja, ter izsilili z revolverjem v roki, da se jim je izročilo obleko, kožuhe, mobilije. Vse to so spravili v vreče, ki so jih imeli seboj ter odnesli. Svoj plen so Bi delili z oficirji. Napram rimsko-katoliški duhovščini so se vedli Rusi nevljudno, da mnogokrat celo brutalno. Sivolasega kanonika v Dembici so kozaki prisilili, da jim je osebno stregel, moral jim je prinesti iz kuhinje žlice in nože. Govorili so ž njim osorno ter so ga tikali. Ponekod so prisili duhovnike, da so morali odpreti cerkve. V bolnišnici v Rzeszowu eo pregnali Rusi 20 tamkaj se nahajajočih na griži obolelih avstrijskih vojakov iz postelj. To dokazuje, da se Rusi ne brigajo niti za najprimitivnejši čut člo-
Pogled na Przemysl.
V zadnjem času se je jako veliko govorilo o naši trdnjavi Przemysl, ki se je tako hrabro proti ruskemu oble-govanju branila, da je več kot 40.000 Rusov padlo in da so konečno tudi oblegovanje opustili. Przemysl ima okoli 50.000 prebivalcev in leži na desni strani reke San. Od leta 1874 sem spada Przemysl k najmočnejšim avstrijskim trdnjavam. V mestu, kjer se   nahaja  tudi  c. kr. okrajno glavarstvo, je industrija prav majhna; pač pa je trgovina živahna.
Ansichfvon Przemysl.
—   3   —
večnosti. V posameznih slučajih so Rasi blago in živila res plačevali, toda prodajalec navadno ni prišel na svoj račun, moral je podpisati pobotnico, da je znesek sprejel, toda denarja ni nikoli videl. Kadar pa je res dobil plačilo, je imel tndi izgubo, ker so Rasi računali za rabel visoki knrz 3 K 30 v. Raski vojaki eo tadi prodajali. Vzeli so n. pr. kmetom krave ter ji v bližnji vasi sopet za malenkostno ceno prodajali. Kadar pa je kmet kupec denar odštel, so rekli, da so si premislili in so odšli — s kravo in denarjem. Tako so eno in isto kravo po-večkrat prodali, krava pa je končno le ostala — rnskemu vojaku.
Posebno omeniti je, da so ruski vojaki, kakor se iz več okrajev poroča, posilili tudi mnogo žena in deklet.
42 centimeterski topovi.
Ti topovi se morajo pri transportu na cestah razdreti in naložiti na tako pripravljene vozove. Cev sama leži na velikem vozu; posamezni deli se vozijo na drugih vozovih, če se nkaže med prevozom, da se mora top pripraviti, obstane cela kilometer dolga kolona. Vse moštvo potegne cev na lafeto in podlože se kolesa in oklop. Z velikim ropotom se pomika top v določeno ma postojanko, ki je sovražnik sploh ne vidi. Pok je strašen. Užge se strel z električno žico v oddaljenosti 400 m. Zračen pritisk je pa tako silen, da ae more v bližini nihče ostati na nogah. Cev je dolga 21 metrov. Top doseže daljavo 44.000 metrov, iz Dovra v Calais je pa 33.000 metrov. Predstavljajte si učinek, če pade strašna granata iz višine 400 do 500 metrov v precej visokem loka. Vsak strel je drag in stane približno 48.000 mark. Napačna je sodba, da bi bilo mogoče iz teh topov razstreliti le 150 granat; gotovo je marveč, da sedanjo vojsko topovi gotovo prežive. Predno se kak strel izstreli, se natančno izračuna daljavo; nato se top nameri. Nato se še enkrat račani in meri. Ko strel poči, je gotovo, da zadene. Pokaže se mogočen, ognjen steber, nato steber dima, ki je gotovo nad 100 metrov,*visok; dim se pomeša z betonom in zemljo, čez nekaj časa se čaje zamolkel grom. Krogla so vkoplje, če niso tla skalnata, 8 do 10 metrov globoko v zemljo in izvrta luknjo, ki meri 15 do 18 metrov. Težko nemško artiljerijo krijejo vedno na vseh straneh močni oddelki pehote in kavalerije, strojne puške in lahki topovi, da se preprečijo presenečenja. Sovražnik je nikdar ne doseže, ker sovražnikovi topovi ne streljajo nad 10.000 metrov, če stoji top 15.000 metrov od sovražnika, je še vedno za nekaj kilometrov na boljšem. Sicer znaša strelna razdalja na 44.000 metrov, a tako daleč se ne strelja, ker bi bilo škoda drage municije. Tudi slučaji, da bi se streljalo nad 20.000 metrov daleč, bodo jako redki, čisto na prostem se top tudi ne bo rabil. Dan, predno se strelja, ga tako zakrijejo, da ga ni mogoče videti. Belgijci pravijo topu Bgodrnjač"; Nemci mu pa pravijo „Berta" na čast Kruppovi ženi Berti.
Brata Buxton.
O priliki pogreba kralja romunskega se je zgodil v Bukareštu atentat na dva znana angleška politika, na brata Buxton. Ta dva brata sta že mnogo let duša „ albanskega odbora" v Londonu. Seveda je ta odbor le privesek angleškega ministrstva zunanjih del in brata Box-ton pravzaprav le organa angleške vlade. Le ta rabi jako rada take agente, da ji ni treba za njih mnogokrat jako smelo delovanje nositi odgovornosti. Balkanski odbor je najprej deloval samo s tem, da je kulturni svet opozarjal na zatiranje v Tarčiji živečih kristjanov, pozneje pa je začel delati tudi na njih politično osvo-bojenje in je v balkanski politiki igral dostikrat jako znamenito vlogo. Vse delo tega balkanskega odbora je bilo do 1. 1908. obrnjeno proti Tarčiji, a ko je to leto Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je stvar postala drugačna. Ta balkanski odbor je tedaj začel snovati proti Avstriji naperjeno zvezo, v kateri naj bi poleg kristjanskih držav bila  tudi   Turčija. Takrat je
začelo vse svetovno časopisje rohneti proti Avstriji zaradi aneksije in Vse to je bilo delo bratov Buxton, ki sta seveda delala po naročilu angleškega zunanjega ministra. Povodom aneksije Bosne in Hercegovine je naša država prvič občutila sovražnost Anglije. Takrat je bil na Angleškem že narejen načrt, da se mora Nemčija zdrobiti in balkanski odbor je dobil naročilo, naj pridobi slovanske države proti Avstriji. Morda bi bilo že za časa aneksije prišlo do vojne, toda Rusija se je takrat čutila preslabo in tako je aneksijska kriza ostala diplomatičeu boj, v katerem je obveljalo stališče Avstrije. Toda brata Buxton sta nadaljevala svoje delo in poskušala našo monarhijo oslabiti na drug način Ker Turčije ni bilo pridobiti za načrte angleške vlade, je prišlo do prve balkanske zveze in do vojne Bolgarske, Grške, Srbije in črne gore proti Turčiji. Ta zveza se je sicer pozneje razbila, toda brata Buxton nista izgubila upanje, da se obnovi. Čim je začela sedanja vojna, sta šla na Balkan in v Nišu, v Sofiji in Bukareštu rogovilila proti Avstriji, dokler ju ni ranil revolver atentatorja.
Junaški štajerski fantje.
Vsi štajerski vojaki so se v dosedanjih bojih naravnost znamenito zadržali; delali so s svojo hrabrostjo čast štajerski domovini. Naj torej nekaj iz teb bojev omenimo :*
Oni bataljon 87. celjskega regimenta, ki je bil v Skutariju, nahaja se zdaj na južnem bojišču. Kako junaško se bori, priča sledeče resnično poročilo:
Celjski polk si dan na dan pridobiva nove slave. 14. septembra, ko smo tvorili reaervo, je major Peter opazil, da Srbi utrjujejo visok breg na desnem krilu. Hotel je izvesti naskok, a mu ni bilo dovoljeno. Kasneje sta dva voja dobila povelje, da gresta poizvedovat. Na tej poti sta zašla v strahovit sovražni ogenj. Nadporočnik Holub je bil ranjen in stotnik Koczian je dobil nalog, da spravi voja iz ognja. Toda vojaki so prosili, naj jih pusti, kjer so, pač pa naj pošlje ojačenja in municije. Nato je major Peter dal povelje, da se na srbske okope otvori najhujši ogenj iz strojnih pušk; potem je vzel 13. in 16. stotnijo in ju s takim navdušenjem popeljal k naskoku, da je bil sovražni odpor kmaln strt in so Srbi, ki so imeli tri bataljone, v paničnem strahu zbežali, pustivši v okopih 300 mrtvih, dve strojni puški, mnogo streljiva, konj in pušk. Ta naskok je bil velevažen tudi za nadaljnje operacije. Na naši strani je padlo 31 mož, ki jim po vojni postavimo spomenik. — Tako poročilo iz južnega bojišča. Nič manj se 87. štajerski polk ni proslavil na severnem bojišča. Bilo je v bojih za breg Mogila, 25 km vzhodno od Lvova. Naš oddelek s strojnimi puškami je bil nameščen na železniškem nasipu, odkoder je z velikim uspehom obstreljeval sovražne postojanke. Nenadoma se pokažejo Rusi od strani in napadajo naše v boku.  Pri   prvi   mitraljezi   se
zgrudita oba podčastnika. Takoj priskoči nadporočnik Ferdinand Praprotnik, sede k strojni puški, jo obrne v novo smer in začne streljati. Streljal je neprestano cele ure in oddelek se kljub peklenskemu sovražnemu ognju in kljub velikim izgubam ni umaknil, dokler ni dobil povelja za to. — Bodi tu ali tam — celjski 87. pešpolk si je vedno enak: njegovi fantje so drzno pogumni, neustrašeni in vztrajajo v bojo do zadnjega, pa naj so okoliščine še tako težke. Taki so naši spodnještajerski tantje, naj si bodejo potem slovenske ali nemške narodnosti: čast delajo vedno belo zeleni zastavi!
Nemško poročilo o vojni.
K.-B. Berlin, 21. oktobra. Wolffova pisarna poroča: Veliki glavni stan, 21. oktobra dopoldne:
Na Yser-kanalu stojijo naši vojaki š e v hudem boju. Sovražnik podpiral je svojo artiljerijo od morja severno-zahodno od N i e u-porta. Pri temu napravila je nemška artilje-rija neki   angleški  torpodni čoln za boj nespo-
Boji zahodno mesta L i 11 e trajajo še naprej. Naši vojaki pričeli so tudi tam z ofenzivo in so vrgli sovražnika na v e-čih krajih nazaj. Napravilo se je okoli 2000 angleških vjetaikov in zaplenilo več ma-šinskih pušk.
Na vzhodnem bojišču se ni zgodila no bena
odločitev.
* *       *
K.-B. Christian i a, 21. oktobra. Iz Stavanger se poroča: Angleški parnik „G 1 i-tre" linije Sahvesen-Leith bil 12 morskih milj od norveškega brega od nekega nemškega podmorskega čolna na dnu morja pogreznjen. Moštvo so rešili.
Beseda o milijonarjih.
Milijon — to je pojem, ki ga poznamo pravzaprav samo po imenu. Zapisati ga zna še s številkami, več pa težko da ve povprečen človek o njem. Milijon se rabi v navadnem jeziku kot izraz nekaj neskončnega, nekaj brezštevilnega. Milijon denarja je toliko, kakor tema, in priprosti ljudje so prepričani, da milijonarji svojega denarja sploh ne morejo prešteti, nego ga merijo na mernike in ga premetavajo z lopatami. Sedaj v vojnem časa se pogostoma sliši vprašanje: Kje pa so milijonarji? To vprašanje je naravno. Država je poklicala nešteto moških pod zastave in je prisiljena, neprestano apelirati na dobro srce in na požrtvovalnost prebivalstva. Podpirajte ranjence, podpirajte ranjence, podpirajte Rdeči križ, pošiljajte gorko obleko za bolnišnice, ne pozabite rodbin pod zastave poklicanih vojakov, usmilite se beguncev iz Galicije —
""•■ D ie^ po1 ni s c h e..Lg.qiQiLy
kaže  oddelek   dunajske poljske legije   s svojim zapovednikom Galica.
Poljska legija.
Takoj po izbruhu vojne med Avstro-Ogersko in Rusijo osnovali so Poljaki na Avstrijskem iz vrst svojih vojakov prostovoljni kor, imenovana „ poljska legija" in so ta kor iz lastnih sredstev oborožili. Ta legija, h kateri prihaja tudi vednoveč članov iz ruskega Poljskega, je popolnoma vojaško izobražena in se je tudi pri dosedanjih bojih že opetovano odlikovala.    Naša    slika
Velika licitacija
dne 25. oktobra od 9. ure dopoldne naprej v Ptuju, Florijaniplatz.  Razprodajalo se bode stare obleke, pohištvo, perilo, jermena palice, dežnike itd. Izkupiček se porabi

tako čitamo dan na dan in dasi so se vsi zaslužki skrčili in zanje le par Ijndi, dasi se je skoro vse podražilo, dasi je polno ljudi brez dela, vendar dajejo ljudje, dajejo, kar morejo, žrtvujejo iz dobrega srca. Srednji, mali in prav majhni ljudje žrtvujejo mnogo. Kaj ni to ginljivo, če uboga kmečka ženica, ki komaj sama izhaja, nakupi mesa in ga speče in speče lepega belega kruha ter nese vse skupaj ranjencem? Ali ni to požrtvovalnost, če seže majhen uradnik, obrtnik in delavec v žep in daruje za dobri namen? Vse to je od ust odtrgano? Nič čuda torej, Če vprašujejo ljudje: Kje so pa milijonarji? Ljubi rojaki, milijonarji so povsod, kjer ni ljudi, ki trpe in stradajo, ki trdo delajo in molče umirajo. Gospodje milijonarji žive v velikih in bogato opremljenih palačah in v zračnih in lepih prostorih, kjer se veliko laglje vrenašajo težave sedanje vojne, kakor v zaduhlih sobicah, koder časih stanuje po pet in šest ljudi, O, da, imena milijonarjev je tudi citati med velikodušnimi darovalci za ta in oni namen. Ta je nekaj dal za vdove padlih vojakov, ta celo za brezposelne delavce. Še veliko več je pa takih milijonarjev, katerih imen ni nikjer citati. „0sterreichi8che Volkszeitung" je zadnjič okr-tačila dunajske milijonarje, da jih je povsod dobiti, samo ne tam, kjer je treba kaj žrtvovati. Po informacijah tega lista je na Dunaju 1100 milijonarjev, a izmed teh se jih je z darili za ranjence itd. oglasilo samo nekaj nad sto, vsi drugi so ostali skromno v zatišju in niso v sebi čutili poklica, pokazati nekaj kava-lirstva. Da, nekateri dunajski milionarji so se tudi oglasili z darili. Ne govorimo o takih vele-milijonarjih, kakor so Rotschildi in drugi Na-bobi, ampak o ,malih milijonarjih", o ljudeh, ki imajo po 10, 15 ali 20, ali 30 milijončkov. Izmed vseh se jih je oglasilo z darili kakih sto, a večinoma so darovali v — papirjih, ki jih sedaj sploh ni mogoče prodati. Darovali so po 1000 do 10.000 kron in njihova imena so blestela v vseh borzijanskih časopisih. „03terrei-chische Volkszeitung" se je postavila na stališče, da bi vsak dunajski milijonar lahko daroval 100.000 kron, kar bi pri 1100 milijonarjih dalo 110 milijonov. To bi bila vsota, s katero bi 86 dalo res kaj izdatnega napraviti. Toda dunajski milijonarji se niso zmenili za apel BOsterreich. Volkszeitung", nego so raje obdržali svoj denar. Še slabše kakor dunajski milijonarji, so se obnesli budimpeštanski in sploh provincijalni. Darovali so kar mogoče malo, ali pa celo nič. Noblese ni nobeden pokazal.
Slabo ravnanje z nemškimi vjetniki na
Francoskem.
Bero lin, 20. oktobra. (Kor. urad.) Wolfov biro poroča: Da je postopanje z nemškimi vjetniki na Francoskem mestoma naravnost sramotno in nečloveško, potrjuje podčastnik Frank iz Delbriicka pri Kolonji, ki se je preko Švice vrnil iz vjetništvo in ki se sedaj nahaja v bolnišnici v Freiburgu. V svoji izpovedi, ki jo je dal uradno  na protokol piavi:
Kot vjetnika so me prepeljali v Clemant-Ferrand na ondotno artiljerijsko vežbališče. V imenovanem kraju se nahaja kakih 20 vjetih častnikov in 700 vjetih vojakov. Vežbališče leži 1000 metrov visoko. Barake so lesene in na pol razpadle. Skozi stene piha veter. Moštvo in podčastniki morajo ležati na kamenitih tleh, ki so pokrita s slabo slamo. Častniki stanujejo v razpadlih barakah. Vsi so ali ranjeni ali bolni. Bolezen pri častnikih, kakor tudi pri moštvu povzroča deloma nemilo podnebje, največ pa izredno slaba hrana. Vsi dobivajo eno in isto hrano, ne glede na to ali so zdravi ali bolni. Vjetniki so silno shujšani. Razsaja med njimi griža in pljučnica. Na te bolnike se Francozi prav nič ne ozirajo. Bolniki, kakor zdravi vojaki leže na kamenitih tleh. In če je tudi zdravnik konštatiral pljučnico, vendar so pustili tako-rekoč umirajoče vojake tamkaj ležati brez odeje, brez plašča, deloma brez suknje, brez nogavic in brez čevljev. Obvezil sploh ni. Poveljstvo nad vjetniki ima narednik, ki je bil preje podčastnik v stotniji kaznjencev. Ta narednik je na naj-okrutnejši način trpinčil vjetega bolnega profesorja prava, ki je služil kot podčastnik,   ga   je
dal brez zaslišanj;                v samotno celico in je kasneje nazna                 umrl. Vjetniki domnevajo, da je proff                častnika ustrelil ali da je umrl t sled si      0- ravnanja.
Upor v Maroku.
V Maroku je izbruhnila vstaja, ki jo je že pred dolgim časom pripravil dr. Moharrem, tajnik panislamskega odbora, čegar niti obsegajo ves svet. Dr. Moharrem je živel v Berolinu, kjer so se tiskale in odpošiljale v Maroko neštete tiskovine: letaki, brošure itd., v katerih se ljudstvo poziva k uporu. Dr. Moharrem je umrl leta 1913., toda njegovo delo prinaša sedaj obilen sad. Neposredno povod uporu je dalo od-pošiljanje domačih čet na evropsko bojišče, veliki izredni davki, obsežne rekvizicije tovornih živali itd. Uporno gibanje je ■ tem nevarnejše, ker so skoro vse francoske vojaške čete na Francoskem; domačim vojakom pa nikakor ni zaupati. Nemce izganjajo iz Maroka, italijanska vlada spravlja svoje podanike v domovino. Francozi so Be v svoji stiski zatekli k zadnjemu po-močku: Poslali so v Maroko znanega njihovega krotilca generala L i a u t o y, ki je že dospel tjekaj in se pod močnim spremstvom podal v notranjost, da s svojim osebnim vplivom in ngledom reši, kar se še rešiti da. Kako velikanskega pomena je Maroko za Francijo, kaže okol-nost, da je lani trgovina z Marokom vrgla nad 208 milijonov frankov, skupaj z Alžirom in Tn-nisom pa znaša letni trgovinski promet 1800 milijonov frankov. Važnejše je pa to, da Maroko zagotavlja Franciji gospodstvo v Sredozemskem morju; ako pade Maroko, pade tudi odločilni vpliv Francije na Sredozemskem morju.
CgjfffV    jjjjjL ; S anaforij
HiffffiliMP.AJfleiiaE I
Kusmanek.
Danes prinašamo sliko enega izmed najodličncjših avstro-ogrskih vojskovodij. Ko so Rusi z velikansko premočjo v Galicijo udrli, prišli so tudi do naše trdnjave Przemysl. To trdnjavo je branila vrla posadka pod poveljstvom feldmaršallajtnanta Kusmanek. Rusi so z največjo   divjostjo   napadli   trdnjavo   in so pri teh
F.M.L.Kusmanek.     .
naskokih izgubili najmanje 40.000 mol. Pa ves njih napor je bil brezuspešen. Naš zapovednik trdnjave Kusmanek bil je leta 1860 v Herrmannstadtu rojen in je bil, predno je prevzel branitev Przemysla, vodja prezidijal-nega biroja v vojnem ministerstvu. Njegovo ime bode vedno slovelo v zlati knjigi hrabrih avstrijsko-ogrskih vojskovodij.
Oblegovanje Przemysla.
Raznim poročilom vojnih poročevalcev posnemamo sledeče vesti izza časa oblegovanja naše gališke trdnjave Przemysl:
Trdnjava Przemysl je zdaj popolnoma prosta sovražnika. Tekom treh tednov vršili so se jako krvavi boji. Rusi so dali velikanske žrtve in so hoteli z vsemi sredstvi vdreti v trdnjavo. Nastale so cele gore mrličev pred trdnjavo. Ali naši hrabri vojaki so pod poveljstvom zapovednika pod-maršala Kusmaneka svojo nalogo sijajno izpolnili ter   vse   grozovite   ruske  na-
pade odbili. Pri teh krvavih napadih Rusi izgubili več kot 40.000 mož, medtem ko je naših le 1000 mož padlo. Naši vojaki so se bili z nedoseženo hrabrostjo. Na posameznih krajih prišlo je do hudih bojev od moža do moža. V teh bojih so naši vojaki z svojim navdnšenjnm vedno zmagali, čeprav so se Rusi prav obupno bili, ker so jim za hrbtom grozile lastne ruske mašinske puške. V resnici so streljale ruske mašinske pnške večkrat na lastne svoje vojake, da jih s tem prisilijo do prodiranja. Tudi v mesto Przemysl je padlo precej šrapnelov; pa škode niso napravili mnogo. V mestu samem je bilo dovolj preskrbljeno za živila; civilno prebivalstvo, ki je v mestu ostalo, je moralo namreč dokazati, da ima najmanje za 3 mesece živil. Splošno se je življenje med oblegovanjem v mestu popolnoma normalno razvijalo. Obnašanje zapovednika in vojaštva je vzbujalo toliko zaupanja, da ni bil nikdo vznemirjen. Vsak dan so izhajali časopisi z vojnimi poročili v nemškem, madžarskem in poljskem jeziku. Ta poročila so prihajala v mesto po brezžičnem telegrafu.
Po 36 urni avtomobilni vožnji prišli smo vojni poročevalci v pondeljek tako rekoč z zadnjo kapljo bencina v Przemysl. Potovali smo cele noči, vozili smo se mimo tisočero voz z mrtvimi trnpli padlih vojakov in trupel ubitih konj, mimo težkih kanonovin poljskih pekaren, ki so vedno na vso moč delale. Najmanje 12 krat smo se vstavili na ne prehodni cesti, tako da so nas morali z lopatami izkopati iz ilovice in blata. Končno sploh nismo mogli naprej in smo morali noč v avtomobilih prespati sredi ceste. V jutrajnem mraku napeli so naši motorji zadnje moči, da nas pripeljajo naprej. Pozneje smo izvedeli o oblegovanju sledeče točke;
Oblegovanje se je vršilo tako-le:
Dne 16. septembra so se prikazali Rusi prvič pred trdnjavo. Sovražnik se je obotavljajo približeval. Najprej so prišli kozaški oddelki, za njimi pehota; kmalu za temi pa velike mase vojaštva, ki so kakor železni obroč obkolile trdnjavo.
Sovražnik se je zelo težko približeval, ker je vsak čas izpadla posadka iz trdnjave ter s tem pokazala svoj ofenzivni duh. Vsak korak so morali plačati Rusi s težkimi žrtvami. Naši topovi so izvrstno  delovali Že na veliko daljavo.
Dne 2. oktobra smo zapazili zunaj na polju veliko belo zastavo, ki se je počasi približevala našim črtam. Prišel je parlamenter. neki podpolkovnik ruskega glavnega štaba, častniki našega glavnega štaba so spremili parlamenterja, ki je imel zavezane oči, v trdnjavo na posvetovanje. Cel ta prizor je izgledal skoro šaljivo, in skoraj se je slišalo, da bi si Rusi hoteli od nas izposoditi nekoliko topov. Parlamenter je prinesel pismo poveljnika oblegovalne vojske, ki ni bil drugi kakor Bulgar Radko Dimitrijev. V pismu poziva naše poveljstvo, da mu izroči trdnjavo.
Dne 5. oktobra so Rusi energično naskočili našo jugovzhodno fronto in obenem na drugih straneh uprizorili demonstrativne juriše proti drugim fortom. Takoj smo spoznali sovražnikov namen, da hoče z močnim razvojem sil in groznim bombardiranjem iz 8-, 10-, 15-, 18- in 20kaliberskih topov po vzoru Drinopolja, ali celo Lutticha tudi z mornarskimi topovi z naskokom osvojiti trdnjavo, katera je stala neomajno v tem silnem ognju.
Naskok se je pričel 6. oktobra in je trajal brez ponehanja 72 ur. Vsi napadi so bili od naših hrabrih čet, ki niso niti v ognju najtežjih ruskih topov izgubile hladnokrvnost, razbiti. Naše moštvo je streljalo z velikim uspehom. Posebno velik je bil učinek streljanja pešcev, strojnih pušk kakor tudi top-ničarjev. Rasi, prezirajoči smrt, so zopet napadali, pri čemur so si znali izvrstno pomagati s kopanjem strelnih jarkov. Tudi rusko topništvo je izvrstno delovalo, ali z zelo majhnim uspehom, ter se je mogla škoda na utrdbah takoj popraviti. V mesto samo je padlo malo granat, posebno blizu zgradb poveljništva. Utrdbe same so bile malo poškodovane. Neka utrdba je bila zadeta na 250 krajih, ali je ostala popolnoma nepoškodovana. Oblegovalna vojska je štela pet zborov, največ takih čet, ki so bile nalašč izurjene za oblegovalne boje.
\
Dae i. oktobra je napad prenehal. Ruske •čete so ee umaknile in naše čete so jih energično preganjale. Umikanje je bilo podobno begu. Medtem je bila ofenziva naše glavne vojske tako uspešna, da je sedaj Przemysl svoboden. Samo na vzhodni fronti še demonstrirajo ruske čete, najbrž da skrijejo svoje umikanje. Kanonada traja danes od ranega jutra. Z dovoljenjem trdnjavskega poveljnika sem obiskoval dan pozneje utrdbo v skupini Siedliczka. To je edina točka v trdnjavski črti, kjer so Rusi v noči od 7. na 8. oktobra prodrli skozi različne ovire, ali hvala junaški posadki, katera se je borila tri in pol ure proti petkrat močnejšemu sovražniku, dokler ni prišla pomoč. Rusi, ki so prodrli, so plačali svoje drzno podjetje s smrtjo ali pa so bili vjeti, nobeden se ni vrnil. Se sedaj se vidijo sledovi grozne bitke, ki nima, kar se tiče grozo vitosti para.
Pozneje smo poročevalci obiskali trdnjavo; ves čas culi smo gromenje kanonov, ki je postajalo semtertja posebno močno. Posebno zanimiva je bila neka utrdba; ta je bila v 4 dnevnem boju več kot 500 krat zadeta, blizu te utrdbe pa je padlo okoli 8000 ruskih krogelj. Iz te utrdba same pa se je 3000 krat ustrelilo. Sovražnik se je približal utrdbi do 700 korakov; padlo je tukaj 5000 Rusov. Naši pa so izgubili vkljub peklenskemu ognju le enega mrtvega in 7 ranjencev. Vse poškodbe, ki so se zadale naši utrdbi podnevi, popravili so naši vojaki ponoči. Zapovedoval jim je tukaj oberlajtnant Mikes. Okolica utrdbe bila je popolnoma prazna, vse drevje podrto; povsod je bila napravljena ograja iz trnjeve žice. Zadnja stran utrdb se najlažje primerja z vinskimi kletmi. Na vse strani vodijo vojne železoice in brzojavne žice k zalogi municije. Na drevesih so se nahajala opazovališča za vodstvo ognja. Blizu utrdbe se je bil krvavi boj, katerega so se udeležili tudi deli graškega armadnega kora, torej štajerski vojaki. Sovražnik je bil vržen nazaj in je moral čez reko San pobegniti.
Glasom izjav trdnjavskega zapovednika se nahaja tretji armadni kur (torej naši vojaki) v izbornem stanju in se junaško vojskuje. Vojaške čete so izborno razpoložene. Tudi v sedanjih bojih ob reki San je naložena n a-šim četam zopet sijajna naloga, ki jo bo naš železni tre tj i kor go-tovo zopet čas tno i z vedel v svojo čast in v slavo domovine.
Vojska
divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh   rosnih    časih   kaže   se   pomen   društva
,Rdeči križ,4
ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj
žrtvujejo
za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo!
Gospodarske.
Letni in živinski sejmi na štajerskem.
Sejmi brez zvezdice so  letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicam« (**) pomenijo letne in živinske sejme).
Dne 26. oktobra v Lipnici*; v Lem-bergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ribnici**, okr. Marenberk; v Hausu**, okr. Schladming; pri Sv. Ani**, okr. Obdach; pri Sv. Jurju na Štifingi**, okr. Wildon.
Dne 27. oktobra v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z uporabno živino).
Dne 28. oktobra na  Mati**,   okr. Ma-
—  5   —
renberk; v Gleisdorfa; v Windisch Hartmanns-dorfa, okr. Gleisdorf; v Koprivnici**, okr. Kozje; pri S?. Lovrencu**, okr. Bruck; v Fiirstenfeldu**; pri Sv. Štefanu**, okr. Kirchbach; v Judenbur-gu: pri Št. Janžu ob T.**, okr. Oberzeiring; v Gleinstattenu**, okr. Arvež; v Gaishornu, okr. Rottenmann; v Slovenski Bistrici**; v Cmure-kn**; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; v Maurit-zenu, okr. Frohnleiten; pri Št. Jurju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Gornjem Gradu**; v Voits-bergu**; pri Sv. Petru, okr. Obenvolz; v Mariboru*; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem.)
Dne 29. o k t o b r a na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klovno živino).
Dne 30. oktobra v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino).
Dne 31. oktobra v Brežicah (svinjski sejem; na Ptujski Gori*, okr. Ptuj.
Dne 1. novembra v Palfau, okr. St. Gallen; na Ptujski Gori, okr. Ptuj.
Dne 2. novembra v Eggersdorfu, okr. Gleisdorf; v Deutschlandsbergu**; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; pri Sv. Vidu na Vogau**, okr. Lipnica; v Celju*.
Dne 3 novembra v Pišecah**, okr. Brežice ; pri Št. Ožbaltu**, okr. Oberzeiring; v Radgoni*; v Ormoža (sejem s ščetinarji); v Ptuju (sejem a konji in govedom); v Gradcu (sejem z rabno živino).
Dne 4 novembra v Steinu na Aniži* okr. Grobming; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Konjicah*; pri Sv. Petru pri Preboldu*, okr. Celje; v Ptuju (svinjski sejem).
Dne 5 novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s konji in klavno živino).
Dne 6. novembra v Rrežicah**; v Pichlu, okr. Bruck; v Feldbachu**; v Stainachu**, okr. Irdning; v Lembergu, okr. Hdrtberg; v Kuittel-feldn**; pri Sv. Janžu**, okr. Arvež; v Wolf3-bergu**, okr. Wildon; pri Sv. Lenartu** ; pri Sv. Vidu**, okr. Ptuj; v Rogatcu (svinjski sejem); v Wundschuh**, okr. Graška Okolica; v Ligistu**, okr. Voitsberg; v Kindbergu**; pri Novi cerkvi**, okr. Celje; na Rečici**, okr. Gor-njigrad; v Gadcu (sejem z zaklano živino).
Dne 7. novembra y Brežicah (svinjski sejem); na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah.
Kako se lahko shrani krompir in razno korenstvo, če ni primernih kleti na razpolago? — Posebno letos kaže vse, da bo treba poskrbeti za to, da se ohrani čez zimo čim mogoče mnogo krompirja in korenBtva. Vsak kmetovalec pa še dandanes nima primernih t. j. primerno vlažnih, ne zaduhlih in ne pregorkih kleti — shramb za te pridelke, marveč temu ravno nasprotno. Marsikateri ima sicer primerno shrambo, ali marda je ta za hranjenje večjih množin krompirja in korenstva premajhna. Prvi kakor drugi si bosta morala potem takem pomagati na kak drug način. V tem slučaju se da odpomoči s s takozvanimi podsipalnicami, t. j. z v zemljo napravljenimi jamami na prostem. Poglejmo to-raj, kako se napravi podsipalnica. Najprvo se poravna zemeljska površina približno l-a m na širokem in v potrebni dolžini, ter nakopiči, poprej skrbno prebran in osušen krompir ali korenstvo čez rob tega prostora, naj se dene ob robu kak slamnat svitek ali pa naj se izkopa na celem prostoru zemlja z lopato globoko. Nekak jarek pa se sme napraviti le tedaj, če ni nikake nevarnosti, da bi voda ostajala pod kupom krompirja ali korenstva. Zemljišče, na katerem se hoče napraviti podsipalnico, mora biti peščeno ilovnato ali pa ilovnato peščeno. Napravljeni kup naj se pokrije spočetka približno 5 cm na debelem s slamo in napravi kakih 60—100 cm od roba kupa krog in krog jarek. Zemljo iz jarka naj se vrže na slamo, s katero je kup pokrit, tako da bo slama z zemljo na tenkem pokrita. Ker pa se začne krompir ali korenstvo, spravljeno na kup, v kratkem potiti, zato se ne sme vrha kupa ali grebena z zemljo pokriti, da bo puh lažje uhajal iz kupa. Kakor hitro nastopi hujši mraz, naj se pokrije kup '/a—1 m na debelem z zemljo in obenem dlan na debelo z gnojem, slamo ali pa listjem. Še boljši je, če se dene slamo in drugo enako med zemljo s katero se kup zasipa.
Spomladi, ko mraz popusti, naj se nekoliko
zemlje s kupa odgrne, da S3 shranjen- pridelek preveč ne ugreje in začne poganjati.
Nekoliko načinov o ravnanju z vinom. — Ravnatelj Zweifler je priredil na deželnem po-skuševališču v Maribora poskuse, da bi ee uve-ril, na kakšen način bi se dala napačna vina popraviti. Dosegel je pri teh poskusih naslednje rezultate: 1. Pri motnem, temnem vinu, ki je imelo okus in duh po plesnivcu, ni dosegel z dodatkom sezamovega olja posebnega uspeha; večje množine tega olja so podelile vinu močan duh po olju; dodatek 10,0 gr. Eponit-a (Eponit je iz rastlinskega olja zadobljeno novo čistilo, ki se je doslej baje vsakrat dobro obneslo) na vsakih 100 1 vina in filtriranje po šestih dneh je napravilo popolnoma svetlo vino, prijetnega okusa. 2. Z dodatkom 5 gr. natrij umove'ga bi-sulfita, 6 gr. želatine in 5 gr tanina na vsakih 100 litrov, je zadobilo močno porujavelo vino svitlo barvo. Tudi dodatek 40 gr. Eponit-a in 5 gr. natrijunovega bisulfita na vsakih 100 1 vina je izvrstno cčinkoval. 3. Dodatek 150 gr. ogljen-čevo kislega apna, 12 gr. želatine in 10 gr. tanina na vsakih 100 1 motnega in kislega vina, ki je imelo okns po eodu (12.^/oo ekupne kisline) je vino lepo včistil; vino je imelo čist okus in je postalo milo. Šezamovo olje ni nič izdalo; vino je dobilo okus in duh po tem olju. 4. Razbarvanje belega, iz Črnega grozdja napravljenega vina. To vino, ker je bilo preveč zagorele barve, je hotel razbarvati, da ga potem zveze z belim vinom. V enem slučaju je zadostovalo 75 gr. Eponita na vsakih 100 1 vina, v drugem pa šele 100 gr. 5. Popravljanje počrnele slivovke. Z uporabo tanina, in želatine oziroma posnetega mleka, še ni bilo mogoče zadobiti prave barve. Z dodatkom 230 gr. Eponit-a je postala slivovka, dasiravno se je le zelo počasi čistila, popolnoma čista in tudi ni imela nikakega postranskega okusa. Popolen uspeh pa se je doseglo šele z zopetnim dastiliranjem, potem ko se je prililo slivovki poprej nekoliko vode.
Krma za mlado  živino.  — Nadzornik B.
Schumy pravi, opiraje se na lastna opazovanja in izkušnje to le:
Pokladanje samega ovsa poleg sena stane preveč, zato naj se nadomesti del predragega ovsa z močnimi krmili n. pr. s semletimi oljnimi tropinami.
Za delni nadomestek ovsa se zelo priporoča semlete sezamove tropine, po katerih pridobi tele ne samo na teži, marveč stane tudi krma v obče manj.
Živina pridobi na živi teži oziroma prej do-raste, samo če se ji poklada zadostna mnežina močnih krmil. Potrebno množino beljakovin mora dobiti žival na vsak način v zadostni meri. Kakor hitro žival primerne množine beljakovna-tih snovi ne dobiva, potem je skoraj gotovo, da stane vsak kilogram prirastka na živi teži mnogo več, nego če teh ne dobiva.
Hranjenje sadja. Preden se sadje dene v sadno shrambo, naj se ista najprej prav dobro prezrači, nato okna zapre in zažvepla. Za vsak kubični meter prostora naj se vzame po 1 gr. žvepla, deno v kakšno kožico žrjavico in vrže nanjo to žveplo. Da se sadje dalj časa ohrani, mora biti shramba hladna in rajši nekoliko bolj vlažna nego presuha. Zelo važno je, da nima sadna shramba nikakega tujega duha, kajti hranjeno sadje vleče razne duhove rado nase, in če se jih navzame, dobi njegovo meso zopem okus in duh. Ako je sadna shramba prevlažna, se razvijajo razne glivice, ki provzročajo potem gnitje sadja. Ce se taka shramba prav pridno prezračuje, odvrne se od sadja tudi to nevarnost. Je pa shramba presuha, sadje premočno uvene. V takem slučaju naj se tlak shrambe večkrat poškropi z vodo, ali pa naj se postavi v njo posoda z vodo. Svetloba in poleg še gorkota provzročita prehitro zoritev sadja, zato naj se poskrbi, da bo shramba ne le hladna, ampak kolikor mogoče temna.
Kl'menje z želodom je na pravem mestu samo pri prešičih, kajti samo te živali ga prav dobro izkoristijo in jim prav nič ne škoduje, med tem ko vpliva pri govedu in konjih več ali manj neugodno. Špeli pre-šičev, krmljenih z želodom, je mnogo boljši od špeha z želodom nekrmljenih prešičev, on je jedrast, bolj gost in ima tudi izborea okus. Vsakemu pitaloemu prešiču se da na dan lahko po '/s — 1 kg želoda. Ker pa vsebuje želod razmeroma le malo beljakovin, zato je treba,
6   —
da se poklada preščcm poleg želoda in druge vodene krme tudi nekoliko takšne, ki vsebuje mnogo beljakovin, kakor otrobe, sezamove ali orehove tropine itd. Želod naj se poklada prešičen naravnost cel, še boljše pa je, da se gav poprej posuši in na to zdrobi ali na debelo zmelje. Želodovemu zdrobu naj se primeša tik pred po-kladanjem nekoliko žitnega zdroba ali pa drugih močnih krmil in sicer teh s '!, do '/,.
I)a se obvaruje žito snetjavosti, namaka se ga, namesto v galični, lahko t formalinovi raztopini. Formalinova raztopina za namakanje žita za sejanje se napravi tako-le: V kakšno kad ali kakšno drugo posodo se prilije na vsak hektoliter vode četrtinko litra 40 odstotnega formalina in nato vse skupaj dobro premeša (formalin se dobi v lekarnah). To raztopino se mora napraviti tik pred nameravanim namakanjem. Hektoliter takšne zmesi zadostuje za 3 kvintale žitnega zrnja.
Ko se je raztopino napravilo, se vsuje seme v kakšno kad in zl'je na žito toliko iormalinove raztopine, da pokrije površino žita za ped na visokem. Nato se seme s kolcem dobro premeša ter snet in drugo nesnago s potršja raztopine posname.
V ti raztopini naj se namaka seme 10—15 minut, kvečem pa po! ure. Nato naj se raztopina odlije in namočeno seme na tenko razširi, da se osuši. Med sušenjem naj se seme večkrat s kako lopato ali pa z vevnico premeša. Ko se je seme tako osušilo, da se več drugo ob drugo ne sprijemlje, naj se ga takoj poseje.
Če se namerava spraviti to seme v vreče, naj se vzame vreče, ki še niso bile uporabljene za žito, sicer je lahko mogoče, da se seme spravljeno v vreče, v katerih je bilo prej žito, zopet okuži s trosi sneti. Če drugih, novih vreč ni pri rokah, naj se state vreče, preden se jih za namočeno žito uporabi, namoči v formalinovi raztopini in nato posuši.
Na vsak cačm naj se strogo pazi, da se pripravi formalinova raztopina natančno po tem navodilu, a pazi pa tudi nato, da se ne bo seme namakalo v nji nad prej označeni čas.
Ta način namakanja žitnega semena ne uniči samo sneti, marvtč ima tudi to dobro, da na ta način namočeno zrnje ni škodljivo ne ljudem, ne živalim. V ti raztopini namočeno seme se lahko uperabi za živež, če ga po dovršenem sejanju kaj ostane.
.............
Cenjeni prijatelji!
Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Veled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice.
„Š t a j e r c"
je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva
bode torej:
1.   „fcjtajerčev" naročnik
2.  Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah „Št a j erca."
3.  Agitiral za „Štajerca."
$0t~ Obenem prosimo  ob priliki   nastopivšega novega   polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! *^( Vsi na delo za naš list!
Razno.
Junaška smrt. Listi poročajo iz zasebnih virov, da je na južnem bojišču gospod dr. Tone Gosak, odvetnik in rezervni častnik iz Ptuja junaške smrti padel, čast mu, ki je za avstrijsko domovino svojo kri prelil.
Obsodba. Graško vojno sodišče obsodilo je zaradi prijateljstva do Srbov ptujskega solicita-torja Polajnko na 6 mesecev težke ječe.
Umrl je v Ptuju g. Jos. N o w o s e 1 v 75. letu svoje starosti. Pokojnik bil je znan krznarski mojster in hišni posestnik. L. m. z.!
Novo asentiranje črnovojnikov prvega poziva. Uradno  se razglaša:   Med črnovojniki,   ki
niso bili poklicani v vojaško službo, ker so bili pri asentiranju za orožje nesposobni spoznani, ali pa ker so bili potrjeni in pozneje superarbi-trirani, nahaja se veliko krepkih mož, ki bi bili sedaj popolnoma sposobni za vojaško službo. Muogo jih je, ki so bili takrat Blabotni, pa so se sedaj okrepčali, njih telesne napake so tekom let minule. Mnogo drugih je bilo svoj čas spoznanih za nesposobne, ker se je na do-tične predpise morda prestrogo oziralo.
Ker postajajo zdaj zahteve naše brambe vedno večje in je treba za nadomestilo vstvariti mnogo izurjenih vojakov ter obrambeno breme razdeliti pravično na celo prebivalstvo, se bode nanovo pregledal prvi poziv črnovojnikov (landsturm), da se vidi, v koliko so ti črnovojniki za vojaško službo še sposobni.
K temu pregledu prišli bodejo vsi č r n o-vojniški službi podvrženi, ki so rojeni vletih od 1878 do 1890, vštevši tudi to loto, ki so bili do lota 1913 pri asentiranju kot nesposobni spoznani ali pa so kot  superarbitrirani iz armade izstopili.
Izvzeti so samo še sledeči: Tisti, o katerih je že itak splošno znano, da so za vojaško službo popolnoma nesposobni. Tisti, ki se že vporabljajo v vojski, če tudi a drugim delom in ne z orožjem. Ravno tako tisti, ki so že za taka dela namenjeni. Nadalje prostovoljci, ki že itak služijo v armadi. Izvzeti so nadalje tisti, ki so bili letos pri asentiranju kot nesposobni spoznani ter oni, ki so bili že kot crnovo'.niki superarbitrirani,
Ti novi nabori vršijo se od 16. nov. naprej. Dan in kraj bode oblast pravočasno naznanila.
Pokojnina vdov; in sirot za padlimi vojaki.
Ce umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom 1 leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino : Žena kadeta 450 K, narednika 170 K, korpo-rala 180 K. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240 K, četovodje 144 K, korporala 120 K, frajtarja 96 K, infanterista 72 K. Otroci dobe: dečki do 16., deklice do 14. leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati svoto 540 K.
Mično novost za Otroke oddaja brezplačno tvrdka Nestle na Dunaju, To so izrezovalne deklice, ki predstavljajo znane osebe iz pravljic v umetniško dovršenih rizbah in podajajo otroškemu srcu razvedrilno mikavnost! — Razen te novosti se na željo oddajajo ali razpošiljajo tudi poskušnje Nestle-jeve moke za otroke: Henri Nestle, Dunaj, I. Biberstrasse  2 S.     279
Očetomorilec obsojen na smrt. Pred kratkim je sin Martin Radič ubil svojega očeta, ki je bil znan pijanec. Te dni se je očetomorilec imel zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo k smrti na vislice.
Zastrupljenje s  plinom. V Ptuju prenočil
je pijonir Johan Russ 4. kompagnije (ki je bila svoj čas v Skntariju) pri natakarici Neži Černejšek. Nesrečna dekla je pustila plin odprt. Vsled tega se je s svojim fantom v postelji omamila. Ko ni zjutraj nikdo odprl, poklicali so policijo. Nadstražoik g. M a r i n z je vdrl v sobo in pustil oba takoj na sveži zrak spraviti. Ali za pijonirja je bilo že prepozno, ker je bil revež že mrtev. Deklo so težko bolano v bolnišnico spravili. Zanimivo je, daje bil umrli pijonir Rues že v vojni, kjer ga je sovražnik le malo poškodoval. Zdaj pa je moral ta nesrečnež pri tem žalostnem slučaju svoje življenje pustiti.
Požar. V Sv. Lovrencu na Dravskem polju nastal je te dni velik požar, ki je vpepelil hiše št. 35, 36, 37 in 38. Dospeli so požarniki iz Sv. Lovrenca in Cirkovc; pa zaradi pomanjkanja vode ni   bilo   mogoče   mnogo   pomagati.   G.
Bedrač iz  Ptuja,   ki se je slučajno  tam nahajal, rešil je nekemu otroku življenje.
Nesreča pri transportu avstrijskih motornih baterij. Avstrijske motorne baterije so sodelovale pri Antwerpenu. Pri odpeljavi z železnice je več vagonov skočilo s tira. Pri tej nezgodi je bil zapovednik Btotnik Ferdinand Amman ubit, praporščak Wollner pa si je zlomil nogo. Baterija ni bila poškodovana.
Pozor vozniki!
Postavno predpisano je, da se mora vsak voz takoj izogniti ali vstaviti, kadar prihaja automobil „Rdečega križa", ki prevaža ranjence. To je strogi predpis!
Vnedelj o, 25.oktobral914
od 9. ure zjutraj naprej v PTUJU, Florianiplatz
pohištva, perila, obleke, igrač in sploh stare šare v prid
»Rdečega križa".
Pridite t si!
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.) Naše zmage.
K.-B. Dunaj, 22. oktobra. Uradno »e poroča : V bitki ob obeh straneh Strwiaca se nam je posrečilo, da nesemo napad zdaj tudi v prostoru južno te reke naprej.
Na obvladajoči visocini južno-vzhodno od Stary-Sambora zavzeli smo dve sovražnikove pozicije.
Severno-zahodno od tega kraja prišli smo bližje k Starasolu.
Po sedanjih poročilih smo v zadnjih bojih 3400 Rusov, med njimi 25 eficirjev vjeli in 15 strojnih pušk dobili.
V Černovice so prišle naše predstraže.
Nemški morski uspehi.
K.-B. London,   2. oktobra.   Admiraliteti
se  je   poročalo,   da   je   nemški   bojni   parnik
„Eraden" potopil 6 angleških parnikov in enega
seboj vzel.
Nemške zmage.
K.-B. Berlin, 22. oktobra. — Boji ob Yser-kaualu trajajo naprej. Ednajst angleških parnikov podpira sovražno artiljerijo. Vzhodno od Dixmuiden bil je sovražnik premagan. Tudi v. smeri Ypre3 šlo je naše vojaštvo uspešno^ naprej. Boji ckoli L i 11 e 80 bili jako hudi, ali sovražnik potegnil se jo na vsej fronti nazaj. Hude napade iz smeri Toni premagali smo po* težkimi izgubami za Francoze. — Rusi gredo proti Osowiecu nazaj in jih zasledujemo. Več sto vjetih in mašinskih pušk je padlo v naše roke^

Indijske čete so se vprle?
Berolin8ki listi poročajo preko Rotterdama, da bodo indijske dete, ki se nahajajo v jnžni Franciji, poslane domov, ker so se že opetovano vprle'.
Velika bitka v Galiciji.
Kakor poroča „Wiener AllgemeineZeitnng", je baje general Borojevič sprejel v soboto njenega poročevala skupaj z dragimi poročevalci ier izjavil:
Znano mi je, da je javnost razočaran«, da se uspehi niso vrstili udar na ndar, kakor je to javnost pričakovala. Bitka pri Rossbachn je trajala pol ure, pri Gravellotu pol dneva, pri Se-danu en dan in vsaka teh bitk se je končala s katastrofo za onega, ki je bitko izgubil. Pri To-maszova sem se boril 7 dni in pri Lvovu pet dni, tako dolgo, da se je situacija razvila. In na Francoskem traja bitka sedaj že več tednov. Nasproti temu je trajalo obleganje Sebastopola 4—6 mesecev, medtem ko so bile sedaj najmočnejše trdnjave v 2—8 dneh premagane.
Vojna je danes tehnični problem. Odkrito priznam, če bi imeli Rusi našo pehoto, bi bili danes že na Dunaju in če bi imeli mi artilerijo tako močno, kakor je ruska, bi stali sedaj v Kijevu. Sredstva vojne so sedaj druga, ljudje so ostali isti. Samo na njih živce se stavijo danes druge zahteve. Videli ste moža iz ljudstva v boju in gotovo ste tudi videli, kako izboren material imamo. Rnski človeški materijal pa je ogromen. Stali smo Rnsom nasproti začetkom vujne kakor 1 : 3, sedaj stojimo Rusom nasproti kakor 1 : 2 in končno bo razmerje 1 : 1. Takrat bo prišla odločitev s katastrofalnim pojavom in kakor sem trdno prepričan, z zmago našega orožja. Do tedaj je treba javnosti svetovati : Potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje! Ali bo trajalo štiri tedne ali 4 mesece, no more reči noben človek.
Vojaški sotrndnik B Berliner Zeitong" piše k veliki bitki proti Basom:
Karakteristični moment te bitke leži v tem, da gre na najsevernejšem delu bojišča za obrambo ob reki v velikem stilu, ker leži Visla od gališke meje do varšavskega trdnjavskega trikota kot ovira pred fronto ruskih pozicij in naloga severne skupine zaveznikov, ki prodirajo na južnem Poljskem, bo, da si izvojujejo pred sovražnikom prehod čez to reko. Za enkrat so pač Rusi poskusili, braniti reko po naukih Napoleona I. z ofenzivo: silne čete so združili na enem krilu ter so nato pričeli s prodiranjem, da napadejo severno krilo zaveznikov in je porazijo. V nasprotju s tem so ostali na južnem krilu v defenzivi ter zasedli utrjene poljske pozicije. Zdi se, da so poslali iz Galicije čete k avojemu severnemu krilu ob Visli, da uporabijo svojo premoč pri prodiranju. S tem so se oslabili na jugu ter so skušali številno premoč nadomestiti s poljskimi utrdbami. To menjavanje ofenzive in defenzive, združitev vseh razpoložljivih moči na odločilni točki, sloni na važnih strategičnih in taktičnih razmotrivanjih in podlagah. Poglavitno pa je izostalo pri tem načrtu: taktični uspeh. Na jugu so Avstrijci zavojevali pozicijo in na severu je bil napad zavrnjen.
„Timea" poročajo iz Petrograda, da je v Varšavi slišati neprestano grmenje topov, da pa je ostalo prebivalstvo kljub vestem, da prodirajo Nemci na cesti proti Varšavi, mirno. Izid bitke je še v daljni prihodujosti, znana pa je velika moč ruskih čet, ki so na več krajih zavrnile sovražnikove napade ali pa so ga pustile priti blizu, da ga potem odženejo z artilerijo, strojnimi puškami in bajonetnimi naskoki. Ruski generalštab zasleduje očitno politiko čakanja, sicer bi se ne dalo razlagati, zakaj pusti Nemcem čas, da si zgrade okope. Zanesljiva poročila pravijo, da nameravajo Nemci na Poljskem prezi-miti.
„K6lnische Zeitung" poroča o bojih za Przemysl: Ruski Častniki so morali gnati pehoto z biči v boj. Vjetniki nosijo baje vsi sledove bičev. Kdor je bežal, tega so RuBke strojne puške postrelile. V desetih vrstah so naskako-vali ruski vojaki in vrsta za vrsto jo popadala. Tri dni in tri noči so tako naskakovali nešteti ruski bataljoni in se razbili.
Loterijske številke.
Gradec, dne 14. oktobra: Trat, dne 21. oktobra:
60. 59, 28, 80, 11. 87, 23, 48   59, 77.
Hišni hlapec
se   takoj   sprejme pri g. Ferd. Stross,
PTUJ.           717
Frauz ScMnlieb,
tovarna orožja  in  izdelOTal-
niea finih paik, Borovje na
Koroškem.
Majer
za živinsko in kmet-sko delo, tadi za-stopen cepenja pri rodnem drevju vsake vrste, išče službo. Naslov pove uprava tega lista.                        7i3
Dekle
solidno in čedno se takoj sprejme na posteljo. Vprašati je pri upravi lista.             715
500 kron
posojila se išče na 8% obresti. Obresti se takoj raprrj plačajo. Pisma s ponud-bosprejme: G. Tement,
Poljana, P. Wmd.-Landsberg.               718
LEHRLING
mitguterScbulbildung,
der dentsehen  und
slowenischen   Sprache
m itch ti g fin det Posten
bei Briider Slawitsch Pettau.                    7i9
Direktni nakupili vlf ta »od. lovske puške. Reparalure, pre-naredbe, slrokovnjaiko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — Uustrovani cenik brez troškov.        667
*********
Lepa rila
v neposredni bližini Ptuja se pod   usodnimi   pogoji   takoj
Eroda. Vel pove Josef Wesiak, unti»amer   liierdepot,   Marburg, Miihlsasse.     601
Sveža jajca
kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wlen III., Kleistg. 20. 684
Mizarski učenec
mečen in z lepimi šolskimi spričevali se t8koj   sprejme pri   g.
Jon. Podgor8chek, mizarski mojstei; na Bregu pri Ptuju.    710
Fotografije kot znamke
(marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko iz-. deluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto »attain, Prag, Karolinental štev, 130. Ceniki se pošljejo na iahte-vanje brezplačno in franko. 720
Wasserdichte Wagenplachen
Vododržne vozne plahte
K 20--                  K 25--                   K 30-
8 ra                       3'/,                         i m dolge
Wasserdichte Pterdedecken -
rujave 1'90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata
Slawitsch in Heller v Ptuju
trgovina z blagom.                                  243
kakopelj mestnega kepaliSča t Ptajti.
Ča« za kopanj« i ob dslavnikih od Vi "   1. ure popoldn* (blagajna j« od
18. d« 1. m  saarta): ob  aadeljah  in likih od 11. do 19.  on  dopoldne.
1   kope! -Braus«
z   vročim   xrakom, paro 1« z rjuho K — -70
POSESTVO     .
z MLEV0M in ZAG0
bliža železnice, z močno konstantno vodno močjo, se zaradi zasebnih stvari proti malemu naplačkn proda, ev. se izmenja za malo hišo z vrtom. Kupci naj se pod ,guter Posten" oglasijo pri upravi   „Štajerca".                    709
Le
nobenega strahu
pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo skozi higijenični način življenja sigurno varovati.
Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajrr.o večkrat na dan obraz In roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo ne-raj Lyaoform-desinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika r>rof. Loeffirr uniči 2% »a ty-soformova tekočina tekom ene minute baciljne kulture Cnolere vibrio.
Lysolbrm naj bode povsod v zalogi.
Cene originalnih steklenic so K —80, 160, 2 80 in 4'60 v vsaki apoteki in drožeriji.
Na željo pošljemo vsakomur zastonj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladar Kovach, direktorja rešilne družbe, z naslovom: >Kako se varujemo pred kolero<. Večjim Urdkam pošljemo tudi več izvodov.                                          40
Dr. Keleti & Muranyi
kem. fabrika, Ujpest.
Dva komija
krepka, solidna, vojaščine prosta, z dobrimi re-ferencamj, eden za rezauo blago, drugi za oddelek špecerije iu žf leza, se takoj sprejmeta pri
firmi Briider Reitter, Slovenjgradec.      m
Majerske in vinicarske
družine
z večimi delavskimi močmi se sprejmejo.   Vprašati pri „ Hotel StadtWien , Maribor, Tegetthoff-strasse.                             7»
Kristalni sladkor
premorski sladkor (Rohrzucker) sladkorno moko
oddaja Ferd. Hartinger, Maribor ob Dravi.    710
KAVA
50% cenejša!
Amerikanska Štedilna kava, velearematična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzetju. 'A klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2"— oddaja A. Schapira, eksport kave in čaja Galanta 490, postrestante.            407
Ni zamenjati s podobnimi ponudbami!
Namesto K 12*— samo K 5'5&
15.000 parov čevelj na Žnore
glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vslcd tega par pod proizvajalno ceno za samo S 6*50. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti.
Pojijo po povzetju
8   —
v največji izbiri in najlepši izvršitvi, trake za vence v vseh barvah z najnovejšim zlatim natiskom v vsakem jeziku se dobijo takoj in najceneje pri            6! 9
Najboljša pemska razprodaja J
Ceno perje za postelj!
1 k, tirih iHaanlh 2 K; boljiih 8 K *0 h; na pol belih 2 K 80 h; fcellh i £; tolik mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših »nežen« belih, Sli ••■$1 6 K 40 h, 8 K; lig fiV.nr-H —«— (Saunen) *ireia B K, 7 K; kalega Kj; najfinejši prtni VA K. Ako le rrarae o K, ^rdtem franko.
Bajijws postelja -3BWH
'.» kraakcfa. rcfcčej« plavat*, belega ali jtumen»g» nenkinga, 1 tabeat, 186 cm dolg,' ISO M) ftrot J 8 gltwfirio kJa'lKv!" vaaka 80 cu». dolga, 00 cm iiroka. napokij^ne i i.iovfrt,, »inni trajBini in ftaianiib:,^ nrfcin za nastelje 16 (C; lol-dau.nB ?0 K; aaaos 8* P; putaqiemi tuhenti 10 K, 18 K, 14 K, 16 «1 glavni Slanini 8 K, 8 K 50 h, * K. Se uol\je po pimetj'u id 12 K naprej franko. kinenjufa ?li nrutev iranko ftjtoljena. Kar ».• ne doiada genar «»*».;. j. gaillSCh, Deschenitz Nr. 716, Četic* (Bobma) Cenik gratit in fraako.      •'.   MS
Učenec
za  izrezania USnJa,   zmožen   obeh   deželnih jezikov,   sprejme  se   takoj v trgovini   z nsnjem
Paul Piiich, Ptuj.
Zahtevajte v vseh  trgovinah, gostilnah, kavarnah. vpeljajte v vsaki hiši iz vrstne „Š tajerčeve' w—,               -Jaužigalice   V velikem
se jin naroči naravnost pri „Landerbank", Ounaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVVITSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah
Geometer
Richard Stiver
je svojo pisarno do 1. aprila 1915 zaprl. Eventualna izmerna dela prevzamejo uredništva „Pettauer Zeitung", »Štajerca" ter g. Brasch, uradnik g. notarja Strafella v Ptuju.                   707
Gotove ženske jope iz pliša
y največji izbiri po K 19 50 in najboljše kakovosti
obleke iz štofa za dečke
od K 6— naprej
vremenski plašči
iz   najboljšega,    za   vodo   neprodornega   lodna h K 14— samo pri
700
Frane Hoinig
v Ptuju.
(Wohnang- nnd Dienstrermlttlang)
za                                      108
službe« učence« stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
?se vrste posredovanja najhitreje.
Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici irotovž).
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostoru,
(Zahtevajte cenik). 28*
Nagrobni spomeniki!
Slavnemu občinstvu se priporočam z   mojo bogato zalogo iz krasnega   marmorja, granita itd. izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tudi -vsa druga kamnoseška dela.               685
Spoštovanjem
Franc Koban, kamnosek, Račje-Fram
(Kranichsfeld-Franheim.)
zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo
učne prostore,
na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča   svojo   Zalogo:   Otročjih   igrač, raznih
vrst usnatega blaga kakor Kafre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako rad! pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. hazno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, giaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za BO do K 1*20.
tako   pri rokodelskih   mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo  naj se pri  sledečih načelnikih podružnic „Deu:scher Lehr-herrenbund":                      11*5
za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; zaCelje pri g. Kar! Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar.
I     Domača sredstva, drože, kemikalije, kipi rurg. in    gumi-blago,  fino   milo in par-™ fumerije, obvezne snovi, obveze za ženske, štofe za posteljne vloge, mineralne vode, redili) e preparate, desinfekcijska sredstva ter vse potrebščine za negovanje bolnikov, otrok, trupla. In njegovanja kupujete najboljše v
drogeriji in sanitetni trgovini „zlati križ"
Mag. pharm. Viktor Ilayd                           $97
Fiirbergasse Nr. 18 Pt'J^j poleg Joaefa Fiirst.
— Uferant ta »Rdeti križ" in za e. in kr. rewrvne »pitale. —
Meščanska parna žaga.
Na novem Ientnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
--------- v porabo.     .
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
T
.*.
Čekovnemu računu St.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
V
priporoča se glede vsakega med kranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla m avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem vstreže.               .i-r.
m m  m
$ ©oženje $
f^i avst. ogersko $$ $ banko. $t
m  m m
Ravnateljstvo.
a»
m
Giro-konto pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
veliko trgovino Johann Koss, Celje
Dd Silil Pili
«radi niene solidnosti, nizkih cen in velTkega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže;  tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, ™)  »i *>°de  manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In slfonaste srajce, kravate, otročje vozičke, ------                          —    grobne vence In trakove, s eno besedo vse.
na*
Ti,Uči -   W    P.la.nV« r  Plnil
84
65