Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« Btvo 40 Din — ne* deljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva In uprave: 40411, 404», 404)8, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika
Cele račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica čtej.b,
Vprašanje naše in našega časa
poročilo našega prosvetnega ministra in smo zlasti podčrtali njegovo izjavo, da je treba našo državno šolo in vzgojo postaviti na sodobne temelje. Minister Cirič je pokazal na versko in moralno tradicijo jugoslovanstva, ki mora nositi duhovno stavbo našega šolstva in prekvašati ves pouk in vzgojo kot poglavitni oblikovalec mladega človeka. Stiska in zmeda sodobnega človeštva čedalje bolj nujno terja preobrazbo naše šole v tej smeri, ki bi jo morda najbolj posrečeno označili kot humanizem y duhu našega naroda, kot nacionalni humanizem.
Krščanska vera je bodisi na zapadu bodisi na vzhodu izoblikovala pravo humanistično kulturo
V	srečni sintezi stare grške in rimske omike s poglobljeno etiko v Kristusu prerojenega človeka. Jugoslovani smo to omiko na temelju naše lastne narodne nravi sprejeli istočasno ko vsi ostali narodi v Evropi v nepretrganem in najbližjem stiku, eni z Rimom, drugi z Bizancom, tako da se ne more nihče ponašati, da bi v tem oziru bil pred nami ali celo nad nami. Nesrečne zgodovinske prilike, naši notranji razdori in naša izpostavljenost na meji Evrope in Azije eo bile krive, da 6e nismo mogli politično uveljaviti tako ko narodi zapada in razvijati zunanjega sijaja ter moči, zato pa je krščanska omika tem bolj preniknila našo dušo in ee ni izrodila v svoje nasprotje, kakor nied velikimi narodi zapada, ki 60 iz renesanse in reformacije pa kapitalizma preko revolucije in socializma od 6toletja do stoletja drveli in drve v popoln somrak novega poganstva. Toda čim tesneje nas moderni čas veže z vsemi narodi sveta in nas vleče v območje raznih svojih ideologij, tem bolj je potrebno, da ohranimo svojega narodnega <luha, ki je rastel v ozračju pravega krščanskega humanizma in se more le v njem ohraniti.
Menda ni treba na dolgo in široko razlagati, kaj danes pomenita za ves omikani svet humanističen duh in vzgoja, ko se zanikujejo vse njegove podlage, na katerih je slonelo in še sloni omikano človeško občestvo. Humanizem nas uči, ida so vsi narodi kljub plemenskim, stanovskim in verskim ter nravnim razlikam človečanska enota, da so osnovne vrednote našega duhovnega in nravstvenega življenja absolutne, da za vse veljajo enako in da so neodvisne od krvi, prostora in časa, da ima vse človeštvo en sam nravstveni zakon in da so naše pravice in dolžnosti, naj se nanašajo ua posameznika ali na razna občestva, določene edino le po tem zakonu, ki veže vsakega in vse za vse čase. Krščanska vera pa to naše življenje, ki se ravna po resnici, se mora izdej-6tvovati v dobroti ter uživa v lepoti, utemeljuje v svojem izvoru in smotru v Stvarniku, ga povzdiguje in posvečuje v čim višjo popolnost kot nikoli dokončano nalogo, ki nas preko vseh zmot in napak ter živalskih nagonov vedno zopet usmerja navzgor, v duhovni napredek, ki premaguje nižjega človeka in mu kažne vedno širša območja in vidike ter poglobljuje našo težnjo po idealih, ki jih še nismo dosegli. Krščanski humanizem nas obvaruje pred tem, da bi zopet zdrknil navzdol, da bi se udajali plemenskemu, razrednemu ali eoktantskemu sovraštvu, da bi pozabili na svojo skupnost z drugimi in bi stremeli za nadvlado, nasiljem in zasužnjenjem bližnjih, s katerimi nam Bog veli živeti v soglasju in plodovitem sodelovanju, da bi se vse osobitosti narodov in njihovih kultur po lepih besedah pokojnega poglavarja katoliške Cerkve zložile v eno samo simfonijo. Ali ni to potreba z vso dušo naglašati posebno danes, ko namesto simfonije okoli nas besni vihar najhujšega nesoglasja, brezobzirne borbe drug drugega izključujočih mnenj, interesov in teženj, radikalne ločitve narodov v sovražne tabore, ki nočejo priznati nobenih človečanskih vezi med seboj?
Mladino moramo zopet vesti nazaj k studencu, iz katerega more edino potolažiti 6vojo naravno žejo po resnici, svojo željo po vzajemnosti z drugimi, po velikih etičnih dejanjih in poštenih delih vsakdanjega truda, svoje stremljenje, da bi lastni narod bil močan pa nravstveno zdrav in svoboden
V	krogu svobodnih narodov, zvezanih med seboj po spoštovanju vrednot, ki so vsakemu svojske. Ta studenec je bil, je in ostane krščanski humanizem, ki je izoblikoval naš narod po njemu samemu lastnih silah in zmožnostih — tako se humanizem in široki duhovni razgled, ki ga le on daje človeku, organično spaja z narodnim duhom, ki narod ohranja, brani in krepi v njegovih naravnih življenjskih podlagah. In le krščanski humanizem more ohraniti pravilni odnos med kulturo samosvoje svobodne osebnosti in potrebami občestva, ki zahteva avtoritete in disciplino — svobodno službo in pametno podreditev, kakor je dejal že Apostol, ne pa suženjsko pokoritev osebnim ali brezosebnim malikom.
Le tak humanizem v skladu z našim narodnim čustvovanjem in tradicijo more privzgojiti naši mladini samostojnost, jo uriti v logičnem razmišljanju, ostriti duha za zdravo kritiko in ohraniti prvenstvo duha nad nagoni, zagotoviti vlado razuma nad čustvi in spraviti v soglasje svobodo-Ijubje osebe, brez katerega ni napredka, z zahtevami narodnega in človečanskega občestva, da ne razpade v brezvladju. Vsak korak stran od tega vzgojnega ideala, naj bo izpočelka še tako majhen, vede končno v brezdno. To dokazuje naš čas s 6trahotno jasnostjo, tako da je vsaka beseda odveč.
Lehe besede, bo marsikdo rekel. Gotovo, treba je volje , da se uresničijo v naši osebni miselnosti in v našem narodnem življenju in udejetvo-vanju. Treba je, da 6ino si v tem vsi edini in da nas usodno dogajanje okoli nas vzpodbudi, da ne obrnemo samo vzgoje naše mladine v smer univerzalizma humanistične kulture in krščanskega &ii rodnega tradicionalizma, marveč da skušamo to
„Močna in neodvisna Jugoslavija -
steber evropske trdnosti"
Uradno glasilo nemške vlade ostro zavrača vse vesti, da ima Nemčija kakšne namene proti Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji
Berlin, 20. marca. AA. DNB: Nemška diplomatska iu politična korespondenca danes ostro polemizira proti borbi, naperjeni zoper Nemčijo, in proti poskusom raznih tujih krogov, ki hočejo prepričati svet, da ima Nemčija neke namere proti Romuniji in Jugoslaviji.
Korespondenca se bavi v prvi vrsti z obtožbami, izvirajočimi iz francoskih krogov, in podčrtava, da so francoski generali govorili o tem, da pripravlja Nemčija napad na Švico in Holand-sko. Prav tako se je iz istih krogov razširila vest, da pripravlja Nemčija napad na Belgijo, kar je tudi laž. Vse vesti o tom, da pripravlja Nemčija napad na Belgijo, so brez vsake podlage. Vse to so prostaška poročila, ki so se še pomnožila v zvezi z najnovejšimi dogodki. Ker je češki narod doživel mnogoštevilna razočaranja i pri lastnih državnikih i v tujini, je zdaj našel pot, ki ustreza njegovemu naravnemu zgodovinskemu razvoju in njegovemu delovnemu in življenjskemu prostoru. Zdi se. da so ti dogodki razburili tuje kroge in da bi hoteli izgubo tega svojega zaveznika izravnati z novo kampanjo.
Obrekovalci se vesele, da se jim bo posrečilo
razburiti razne države proti Nemčiji, neuposteva-joč, da bi takšen nastop mogel zbuditi težke posledice v teh državah, zlasti v državah na jugozahodu Evrope. Tujina računa s tem, da bi se mogle pripetiti hude zmede in sama dela na to, da širi obrekovanje proti Nemčiji, obrekovanje, ki bi moglo spraviti omenjene države do tega, da zavzamejo stališče proti Nemčiji.
Čeprav sta n. pr. Romunija in Nemčija zanikali razne nesmiselne vesti, trdijo na Angleškem še zmerom, da je Nemčija poslala ultimat Romuniji, ultimat, ki naj bi Romunijo gospodarsko popolnoma podredil Nemčiji. V nasprotju s tem, jo pa resnica, da gre samo za pogajanja za sklenitev gospodarskega sporazuma, koristnega za obe državi.
Prav tako poskušajo takšne intrige tudi v Belgradu. Toda baš Nemčija misli, da je močna in neodvisna Jugoslavija, ki bo živela pod režimom, ki si ga sama želi, po eni strani nacionalna nujnost, po drugi strani pa
steber evropske stabilnosti. Navedene intrige v Belgradu streme za tem, da pripišejo Nemčiji namen, da razširi separatistične tendence v nasprotju z vsemi načeli politike nemškega rajha. Havas gre celo še daljo in govori o velikem vznemirjenju, ki se pojavlja v Sofiji. Iz tega se vidi, da je namen poročil te agencije samo to, da povzroča vznemirjenje. Ta neumna laž je morala iti v svet zlasti za to, da se spravi javnost v tujini nn krivo pot in da vpliva na politične kroge na Bolgarskem.
Zahodne velesile prav tako trde, da se Nemčija ni držala monakovskega dogovora in da je vsa krivda na nemški strani. Če točno proučimo preteklost, bomo videli, da so takoj po podpisu monakovskih dokumentov, nastopile druge stranke, tako da se je videlo, da mislijo svoj čas in v svoje namene izrabiti monakovski dogovor. To se je posebno pokazalo pri uresničenju pravico do samoodločbe sudetskih Nemcev. Prav v istem tre-nutku se je začela v zahodnih državah mašinerija oboroževanja, naperjena proti Nemčiji.
Posveti med velesilami
Anglija, Francija, Amerika in Rusija ne priznavajo nove ureditve v Srednji Evropi
Od nedelje do danes se je mednarodni politični položaj v zvezi z zadnjimi dogodki na čoško-slovaškem ozemlju hitro razvil v razne smeri. Iz zasedenega ozemlja »protek-torata Češke in Moravske«, iz Karpatske Ukrajine ter zaščitene Slovaške ni bilo mnogo novih vesti. Zato pa postaja odmev, ki ga je razkosanje češko-slovaške države napravilo pri velesilah Evrope in Amerike, tem močnejši.
Nedelja je bila skrajno živahna v Londonu, kjer so bili ves dan posveti med ministri in kjer so diplomati prihajali in odhajali v prodsedništvo vlade. Prav tako živahno je bilo v Parizu in v Washingtonu, kjer je sledil posvet za posvetom.
Angleški in francoski poslanik v Berlinu sta bila poklicana domov, da poročata svojima vladama. Nemčija je odpoklicala svojega poslanika iz Londona,
Na oznanilo nemške vlade, da je Nemčija prevzela češko-slovaško državo, sta Francija in Anglija napravili v Berlinu pri nemški vladi korak, kjer pravita, da novega stanja ne priznata. Francoska vlada je to še posebej pismeno sporočila. Angleška vlada bo storila isto. Odgovor iz Moskve jo odklonilen. Tudi Zedinjene države Severne Amerike bodo odgovorilo, da spremembe meja v srednji Evropi nc priznajo.
Angleška vlada pripravlja obsežne ukrc po za pospešitev pripravljenosti. Govorijo da bo povabila vse enakomisleče države na posebno konferenco, kjer se bodo pomenili gledo nadaljnih ukrepov proti obstoječim nevarnostim. Francoski parlament je dal vladi obsežna pooblastila, da sme podvzeti vse, kar misli, da je potrebno za varnost domovine. Ameriška vlada pa bo spremenila svoj zakon o nevtralnosti, tako da bo imel Rooscvelt popolno svobodo o odločanju, če bi postalo potrebno.
V Berlinu so v nedeljo z veliko slovesnostjo sprejeli Hitlerja, ko so je vračal iz Češke. Na kolodvoru ga je nagovoril maršal Goring, ki mu je v imenu Nemčije prisegel, »da bodo Nemci to, kar jo vodja dosegel, ohranili, naj pride, kar hoče«.
Protest Francije v Berlinu
Nove Daladierove izjave - Prvi vojaški, gospodarski in socialni ukrepi
Pariz, 19. marca. AA. Havas: Tekst pisma, ki ga je predal v imenu francoske vlade veleposlanik v Berlinu Coulondre nemškemu državnemu pod-tajniku za zunanje zadeve Weizsackerju, se glasi: »S pismom z dne 15. marca 1939 je nemški veleposlanik sporočil po naročilu svoje vlade ministrstvu za zunanje zadeve francoske republike, da je med Fiihrerjem in zunanjim ministrom če-škoslovake republike bil sklenjen sporazum o pro-tektoratu. V istem pismu je bilo povedano, da so nemške čete ob šestih zjutraj prekoračile češkoslovaško mejo, ter da so podvzeti potrebni ukrepi, da se onemogoči vsak odpor in prepreči prelivanje krvi, da bi se mirno izvršila okupacija in pacifika-cija češkoslovaškega ozemlja. V zvezi s tem je francoskemu veleposlaniku čast, dostaviti nemškemu zunanjemu ministru formalno protestno noto, o čemer je obveščen tudi veleposlanik grof Velczek. Vlada francoske republike smatra činje-nico, da je nemška vlada svojo akcijo naperila proti Češkoslovaški, kot flagrantno kršitev duha in besede sporazumov, podpisanih v Monakovem 29. septembra 1938. Okoliščine, pod katerimi je upraviteljem češkoslovaške republike vsiljen sporazum z dne 15. marca, ne upravičuje v očeh vlade francoske republike stanje dajatev, registriranih s tem sporazumom. Francoskemu veleposlaniku je čast obvestiti nemškega zunanjega ministra, da vlada francoske republike ne more pod temi po-
miselnost poživiti v vsem našem narodu in z njo prešiniti docela tudi naš državni aparat, ki teče v marsikaterem oziru še po kolesnicah minule dobe. Tudi rešitev najbolj važnih vprašanj naših notranjih medsebojnih odnošajev zahteva širokega razgleda humanista in globoke srčne kulture krščanskega človeka. Predvsem pa je čas tak, ki nas opominja, da je narod močan iz najtrdnejše nravstvene in duhovne povezanosti vseh svojih delov, ,
goji priznati legitimnost okupacije češkoslovaškega ozemlja, ki jo je izvršila Nemčija.«
Daladierove izjave
Pariz, 19. marca. AA. V svojem govoru na pripombe poslanca Bonncta je dejal predsednik vlade Daladier, da zdaj ni čas razpravljati o pro-šlosti. Francija je obveščena o svečanem in odločnem protestu Anglije, kakor tudi o tem, da se gotovo dejstvo ne prizna, zakaj torej o tem še zgubljati besed. Predsednik vlade je naglasil nato pomen stališča in sklepov voditeljev Velike Britanije. V teh sklepih se izraža odločnost, da se s

Francijo brani ideal, ki veže obe veliki demokraciji. Dalje je naglasil Daladier, da nikdar ne bo pristal na pogoje, ki bi jih diktiral en človek ali ena politična stranka.
Parlament je s 321 proti 264 glasovom sprejel zakon o neomejenih pooblastilih vladi. Po objavi izida glasovanja je socialist Castagnes predlagal spremembo besedila 1. člena zakonskega predloga. Vlada je vezala zaupnico za nespremenjeno besedilo zakona. To je bilo nato s 328 proti 254 glasovom odbito.
Sestanek finančnega odbora senata je trajal nekaj manj kot eno uro. Sestanku sta prisostvovala predsednik vlade Daladier ter finančni minister Paul Reynatid. Govoril je samo Daladier, ki je v svojem govoru dejal, da mora vlada imeti možnost, da takoj podvzame vse ukrepe vojaške, gospodarske in' finančne pri-r o d e, ki bi bili potrebni za obrambo mej. Sta-
(Nadaljevanje na 2. strani)
„Italija nima nobenih namenov v Albaniji" pravi »Lavoro fascista«
Rim, 19. marca. AA. Vsi snočnji rimski listi ter večji listi v Italiji prinašajo poročilo, da ni govora o kakem italijanskem nastopu v Albaniji. Poleg tega zanikanja prinaša »Lavoro Fascista« posebno razlago pod naslovom: »Lažne vesti v inozemstvu«. V tem članku trdi, da je popolni mir na Jadranu osnova Mussolinijeve politike. Mussolini je ustalil odnošaje na vzhodni meji. Ta njegova politika ne more biti v skladu z nobenimi lažnimi vestmi, ki se šiirjo po inozemstvu, jedro te politike se ne nahaja na Jadranu.
,»Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo neomajani** piše »Relazioni Internacionali«
Najvažnejši italijanski politični časopis »Relazioni Internacionali« objavlja govor, ki ga je dal o zunanji politiki pred narodno skupščino jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič. List dodaja k članku pod naslovom »Italija in Jugoslavija« poseben komentar, v katerem se naglaša, da se odnošaji «ned Italijo in Jugoslavijo niso spremenili ter da stojijo na solidni osnovi, ki jih nobeni dogodki ne morejo omajati. Govor zunanjega ministra Cincar-Markoviča dokazuje, da Jugoslavija ni spremenila svoje politike prijateljstva, napram italijanskemu narodu. To dokazuje tudi deklaracija predsednika vlade Cvetkoviča.
Knei-nemastuik Pavle in kneginja Olga na razstavi francoske umetnosti r Belgradu.
Krivice naj se popravijo!
Pretekli teden je »Jutro« prineslo poročilo, da je bil dr Kramer v Belgradu, kjer je pri predsedniku vlade posredoval, naj se popravijo krivice, ki so se baje njegovim somišljenikom zgodile pri zadnjih volitvah. Sicer nam ni znano, kakšne krivice naj bi bili Kramerjevi somišljeniki utrpeli pri zadnjih volitvah, vendar smo mnenja, naj se krivice popravijo, če so se komu res zgodile. Pri tej priliki pa omenjamo še tole: Ko so se pod režimi, v katerih so gg. dr. Kramer in njegovi somišljeniki delali volitve na Slovenskem, delale velikanske krivice vsem slovenskim ljudem, tedaj je dr Kramer molčal in molčala so njegova glasila. Oglasili so se ti listi le takrat, kadar je bilo tedanjo režimsko oblast klicati zoper nasprotnike. Tako je bilo na stotine slovenskih ljudi vrženih iz služb. Nekaterim tiste krivice še do danes niso docela popravljene, ker so izgubili leta. Zato zahtevamo, naj se tudi tiste krivice popravijo, katere je storil bivši režim, ki je zanj odgovoren tudi g. dr. Kramer in njegova stranka!
Izjava o hrvatski politiki
»Hrvatski Dnevnik« od 20. t. m. je na prvi strani prinesel naslednje debelo tiskano sporočilo: »Po katerem potu pojdejo Hrvati. — Politiku v skladu s končnimi cilji in trajnimi interesi hrvatskega naroda.
Vse brezžične postaje razlagajoč zadnje dogodke se pečajo tudi s položajem hrvatskega naroda. Prinašajo najrazličnejše, včasih kar protislovne glasove o odločitvah predsednika dr. Mačka. Ni nam mogoče navesti vseh teh glasov, moremo pa reči, da so nekateri glasovi tako fantastični in nesmiselni, da jim ne bo nasedel nihče, ki pozna cilje hrvatske narodu? borbe. Vodstvo hrvatske politike jo v čvrslih in zanesljivih rokah ler ni dvoma, da odgovorni činilci hrvatske.politike niso ničesar ukrenili niti ne bodo ukrenili, kar bi ne bilo združljivo s hrvatskimi cilji, kakor tudi niso ničesar opu,stili niti ne bodo opustili, kar zahtevajo trajni hrvatski narodni interesi. Zato naj bo hrvatska javnost docela mirna. O vsem, kar bo treba, bo pravočasno obveščena, kakor je bila tudi doslej. Zaradi tega ne bo nasedla niti raznim prepričevanjem, zlasti ne tistim, ki se razširjajo še-petaje in ki imajo napraviti zmedo v hrvatskih vrstah.«
»Srbski narod bo vedno prvi med
enakimi«
Zagrebški »Obzorc v političnem pregledu pretresa naš notranji položaj ter med drugim pravi: Hrvatsko politično vodstvo je pokazalo pot, po katerem je mogoče priti do rešitve perečih političnih vprašanj. Hrvatski narod zahteva, kar pripada staremu zgodovinskemu narodu in noče nadvlade nad katero koli narodnostno skupino v državi ... Noben objektivni človek nam ne more zanikati pravice, da smo postavili svoje zahteve ter da smo se postavili na stališče, da je izvršitev teh žalitev pogoj za rešitev naših notranjih političnih vprašanj Samo narodno življenje nalaga političnim zastopnikom hrvatskega naroda, da so postavili te zahteve. In če bi^jse odnosi ni^jJ Hrvati, Srbi in Slovenci ne rešili nu tej podlagi, bi bila to le na pol rešitev, ki bi izzvala nove pretrese, mnogo težje kakor so bili dosedanji... Ce pa je to v interesu te države, je samo po sebi tudi v dobro umevanem interesu srbskega naroda. Zakaj, najsi se razmere med Hrvati, Srbi in Slovenci v tfj državni skupnosti urede tako ali drugače, srbski narod bo vedno primus inter pares — prvi med enakimi. To uvidevajo vsi politični ljudje bodisi na hrvatski, bodisi lia srbski ali slovenski strani. Tak položaj torej narekuje odgovornim srbskim političnim krogom, da v svojem interesu posppše pravilno ureditev odnosov med hrvatskim narodom, srbskim narodom in slovenskim naro-donv.t
Zanimiv članek o angleški politiki
»Hrvatski Dnevnike je v nedeljo, 19. t. m. na uvodnem mestu prinesel zanimiv članek, ki govori sicer o angleški politiki, ki pa je zaradi misli, katere naglaša, prav zanimiv. Med drugim pravi: Angleževa politika je: iz nasprotnika napraviti prijatelja, a v potrebi tudi zaveznika. Čeprav je Anglež močan, se nikdar nima za premočnega. V tem pogledu se močno razlikuje od malih narodov. In med tem ko se drugim lahko zgodi, da vse izgube, bo ona vedno varovala svojo svobodo in svoje blagostanje brez strahu, da bi nekoč opevala epopejo o svoji katastrofi. Zato je Anglija velika učiteljica: bistri ljudje se od nje lahko mnogo nauče. Tudi ona ni nezmotljiva. Njena sila pa je prav v tem, da prizna svoje napake in ker | si pravočasno prizadeva odstranili slabe posledice ... Anglež nič ne da na srečo, ker ve, da sreča goljufa. On želi sam ostati gospodar svoje usode. To pa je mogoč0 samo s pomočjo pameti, zlasti dandanes, ko je treba biti nagel, gibčen in pameten. Politika se vodi le s pametjo. Pameti pa ni, kjer ni sposobnosti izkoristili vse razmere in vse psihološke momente. Politika namreč ni zgolj logika. Morda je šc bolj psihologija. Skrivnost uspehov je v pravočasnem izkoriščanju razmer in razpoloženja. Zamuda nekaj dni je večkrat usodna. Naglica sicer ni prida, vendar ne sme biti oklevanja, če je nevarnost, da se taka prilika ne bo kmalu ponovila ali pa da bodo nastopile take razmere, ki bi zahtevale take žrtve, brez katerih bi sicer lahko šlo. Gorje tistim, ki lega ne razumejo, šo bolj gorje tistim, ki se po tem ne ravnajo. Obsojeni so na pogubo. Perditio tua ex te, Israel!«
»Kdo vse naj bi sprejel rešitev hrvatskega vprašanja«
Pod tem naslovom Je »Hrvatski Dnevnikt odgovoril v nedeljo mariborski socialistični politiki, ki je pretekli teden v svojem članku pisala med drugim tudi tole: »Jugoslovansko ljudstvo, zlasti pa delavstvo, je psihološko pripravljeno na sporazum, želi le, da v tem sporazumu ostanejo neokrnjene kulturne in politične svobode državljanov, kar sigurno ne ovira rešitve hrvatskega vprašanja. Druga so vprašanja, ki se Hrvati zaradi njih pritožujejo ter žele, da se pravično urede. O vseh teh vprašanjih bi bilo potrebno pisati iti govorili več in mnogo, da bi se zdravi duhovi, ki res žele rešitve hrvatskega vprašanja, mogli združiti in zediniti v vprašanjih, ki prihajajo v ozir v razpravah o tem vprašanju...« Na to pisanje »Delavske politike« pa »Hrvatski Dnevnik« le dodaja: »Na to bi ml le tole rekli: »Žalostno bi bilo »reševanje« hrvatskega vprašanja, če bi bilo tako. da bi nanj mogli pristati celo tisti, ki so zoper njegovo rešitev...«
(Nadaljevanje s 1. strani)
lišče, ki sta ga Anglija in Francija zavzeli na mo-nakovski konferenci, daje tema dvema državama ogromno moralno moč.
„ZaČasna diktatura"
Pariz, 20. marca. b. Vsa politična pozornost francoske javnosti jc obrnjena neomejenim pooblastilom, ki jih je dobila vlada, ali kakor to socialisti imenujejo, začasni diktaturi, ki je bila v Franciji ustvarjena zaradi evropskih dogokov. Ti sklepi predstavljajo velik dogodek v tretji republiki in 60 podobni revolucionarni vladi iz leta 1793. Vse stranke in javno mnenje pozdravljajo »vlado miru«, ki naj Francija zavaruje pred napetim ev-
ropskim položajem. V Parizu pravijo, da je Francija morala tako reagirati na zadnje dogodke na Češkoslovaškem, prav tako pa tudi druge države nc bodo mirovale.
Francoski ministrski «vet je zasedal snoči da 10 zvečer ter je na seji podal ministrski predsednik g. Daladier poročilo o prvih ukrepih, ki jih bo storila vlada na temelju danih ji pooblastil.
Dane6 ob 5 popoldne je bila druga seja, na kateri so bili sklenjeni prvi odlomki vojnega, finančnega in socialnega značaja. Ti adloki bodo spravljeni v sklad v diplomatskih razgovorih z Londonom. Med strankami francoske republike je zavladala največja sloga, kar bo prišla do-izraza predvsem, ko bo dosedanji predsednik republike Le-brun 6. aprila ponovno izvoljen za predsednika republike, s čemer 6e bodo izognili vsem strankarskim borbam, ki bi mogle Franciji le škodovati.
Izredna diplomatična
delavnost v Londonu
Inozemski poslaniki poklicani na vladno sejo
London, 19. marca. A A. Havas. Predsednik angleške vlade Chamberlain je ostal čez nedeljo v Londonu. Davi je sprejel Kingslcy Wooda, s katerim jo imel daljši sestanek. Na drugi strani sta imela lord llalifax iu Sir Walter Cadogan konferenco. Okoli poldneva so odšli lord ITaliIax, Cadogan ter sir Oliver Stanloy v DoAvningstreet, kjer je sedaj še trajala konferenca s Kingsley \Voodoni. Francoski veleposlanik Corbin je obiskal davi angleško zunanje ministrstvo, kjer je ostal skoraj eno uro. Predsednika vlade je obiskal tudi romunski poslanik Tilea. Takoj nato je bila sklicana izredna seja vlade.
Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Hen-derson je že prispel v London ter takoj še! k zunanjemu ministru lordu Halifaxu na poročanje.
Tukaj potr jujejo vest, da je angleški odpravnik poslov v Berlinu vložil pri berlinski vladi protest proti priključitvi Češke in Moravske k Nemčiji. Podoben korak je pred svojim odhodom v Pariz napravil v imenu francoske vlado tudi francoski poslanik Coulondre.
London, 20. marca. A A . Reuter. Še med sejo vlade so poklicali v predsedstvo ministrskega sveta opozicijskega prvaka Attloeja in Greenwooda. Mislijo, cla je pri tej priložupstj.. Chamberlain ,|K>-ročal o poročilih, ki jih je vlada dobila iz tujine. Malo pozneje so poklicali opozicijskega liberalnega prvaka Archibalda Šinclaira, najbrže z istim namenom. Okoli 11 so poklical v zunanje ministrstvo britanskega berlinskega poslanika sira Nevilla Hciidersona. Poslanik je ostal v ministrstvu eno uro. Po njegovem odhodu je prišetl v zunanje tlii-mirjistrstvo romunski poslanik Tilea, ob 12.10 pa poljski poslanik Kačinski. *
Seja vlade je trajala do 12.15.
Pred začetkom ministrske seje je liil zunanji minister Halifax v avdienci pri l.ralju Juriju. Avdienca je trajala pol ure.
Kakor poroča Reuter, je bil na včerajšnji seji vlade sprejet sklep, da sc takoj in z največjo hitrostjo pristopi k izvedbi načrta o oboroževanju.
Vojni minister je prevzel v sodelovanju z nekaterimi drugimi člani vlado priprave za izdelavo strategičnih načrtov. V tem oziru bo angleška vlada stopila v zvezo z vsemi državami na svetu, ki se strinjajo s politiko miru. w-
Na. seji vlade so razpravljali tudi o vprašanju angleško-nemSkega trgovinskega sporazuma. Izgleda. da je Chamberlain danes v zvezi s tem poklical na sestanek trgovinskega ministra Stanleya.
Ghamberlainov govor
London, 20. marca. AA. Reuter: V odgovoru na nekatera vprašanja, postavljena na današnji seji poslanske zbornice, je predsednik vlade Chamberlain izjavil med drugim, da angleška vlada zdaj v soglasnosti z drugimi vladami razmotriva vse posledice, ki jih je povzročila zasedba Češke in Moravske od strani Nemčije. Ko bodo te posledice proučene, je dejal Chamberlain, bom glede tega vprašanja po,dal pred parlamentom naknadno izjavo.
Zatem sta bili Chamberlainu postavljeni še tile dve vprašanji: 1. Ali angleško poslaništvo v Pragi še vedno uživa diplomatsko imuniteto z ozirom na to, da so mnogoštevilni angleški državljani v tem poslaništvu nastavljeni, in 2. Kakšen je sedanji po,ložaj češkoslovaškega poslaništva v Londonu ?
Chamberlain je na ti dve vprašanji dejal, da bo odgovoril naknadno.
Na vprašanje, ali je bil sporazum med Hitlerjem in dr. Hacho podpisan potem, ko je dobil dr. Hacha pismeni ullimatum, je Chamberlain dejal, da dr. Hac<v>i pismenega ultimata ni dobil. Na dan 17. marca je dobil angleški veleposlanik v Berlinu nale.go, da obvesti nemško vlado o tem, da vlada Velike Britanije smatra vse te dogodke, ki so se odigrali v zadnjih nekaj dneh, kot popolnoma nasprotne munehenskemu sporazumu z ozirom na to, da je bilo pa odredbah tega sporazuma predvideno, da se vsako sporno vprašanje v zvezi z njim reši po sporazumu med podpisniki tmin-chenskega dogovora. Angleški veleposlanik v Berlinu ic tudi dobil nalog, da vloži protest pri nemški vladi, zaradi sprememb, izvršenih na Češkoslovaškem pa nemški vojaški akciji, ki po mišljenju angleške vlade nima nobene zakonite podlage,
V zvezi s to izjavo je Chamberlain dejal, da je bi! zdaj angleški veleposlanik poklican v Berlin, da poroča o položaju,
Zalem je laburistični poslanec Ilenderson vprašal Chamberlaina, kako je bil obveščen o tem, na kak način je prišlo do podpisa protokolov. Chamberlain je odgovoril, da je vse to videl zapisano v časopisih. Na vprašanje ali namerava angleška vlada v sporazumu z drug:mi velesilami, ki so podpisale pakt Zveze narodov in Kellogov pakt, organizirati obrambo proti morebitnem neizzvanem napadu, je Chamberlain dejal: Angleška vlada je to vprašanje proučila. Vlada je vzela ponovno v pretres vprašanje celotne narodne varnosti, v kar naravno spada tudi vprašanje novega
programa narodne obrambe. Glede svojega zadnjega govora v Birminghamu je Chamberlain dejal, da dogodki, ki so 6e odigrali pretekli teden, zahtevajo najnujnejšega razpravljanja angleške vlade, ki je v 6talni zvezi z drugili vladami, in da bo pri prvi ugodni priliki podal glede tega obširnejšo izjavo. Na vprašanje, s katerimi vladami je Anglija stopila v zvezo, je odgovoril: na to vprašanje ne morem odgovoriti.
Anglija zbira pakt, sovjetska Rusija povabljena
London, 20. marca. b. »Daily Mail« in drugi listi poročajo davi, da je britanska vlada službeno povabila Sovjetsko Rusijo, da s Francijo in Anglijo pristopi k skupnemu paktu, kateremu bi se lahko pridružile še druge države, ki so nasprotne nemški ekspanziji. To povabilo je lord Halifax včeraj izročil sovjetskmu poslaniku g. Majskemu, ki je v
zadnjih 24 urah obiskal dvakrat Foreign Office. Ta britanski poziv je prvi važen korak revizije njene zunanje politike po Chamberlainovem govoru v Birminghamu in neposredna posledica nemškega nastopa v srednji Evropi.
Stališče Avstralije in južne Atrike
Sydney, 20. marca. AA. Reuter. Iz Capetowna poročajo, da so vsi Evropejci v rezervi bili poklicani pod orožje. Vsi dopusti so odpovedani. Vse meje so močno zastražene, letalske sile pa so okrepili. Ti ukrepi so bili storjeni zaradi prepovedi večji skupini kolonistov, da bi se izkrcale v bivših zapadnih nemških kolonijah v Afriki. Nemčija hoče z vsemi silami doseči izkrcanje teh kolonistov, vendar pa je vlada ostala odločno pri svoji odločitvi in jim ne dovoli, da bi stopili na kopno.
Nudson v Varšavi
Varšava, 20. marca. AA. Pat. Državni pod tajnik v britanskem zunanjem ministrstvu, Hudson, je danes dopoldne obiskal trgovinskega ministra, nato zunanjega ministra Becka in podpredsednika vlade. Potem se je vpisal v knjigo pri predsedniku republike in pri maršalu Ridz Smiglem. Svet za trgovinske pogodbe je priredil britanskemu gostu na čast kosilo.
Danes pride predsednik Lebrun na obisk v Anglijo
London. 20. marca. b. Ulice britanske prestolnice so že okrašene z zastavami v čast jutrišnjega obiska predsednika francoske republike Lebruna in njegove soproge. Visoka francoska gosta bosta za časa svojega obiska stanovala v belgijskih prostorih buckinghamske palače, ki so bili doslej vedno rezervirani le za kralje in kraljice, ki so prihajali na obisk k britanskm suverenom. Francoski zunanji minister Georges Bonnet, ki bo spremljal Lebruna, bo stanoval v francoskem veleposlaništvu. Obisk bo trajal do petka zjutraj, nakar se francoski gostje vrnejo v Pariz.
Stališče Severne Amerike
Združene države ne priznajo novih meja v Evropi Pospešeno oboroževanje: 1000 novih letal na mesec
Namestnik državnega tajnika Hulla državni podtajnik Sum mer Welles je sprejel zastopnike lislov in jim prebral naslednjo od Roosevelta odobreno izjavo glede stališča Zedinjenih držav Severne Amerike do dogodkov v Evropi:
»Vlada Zedinjenih držav jo že večkrat poudarila, da je mir mogoč samo pri mednarodnem sodelovanju vseh. Naša vlada so oslanja na načela svobodo in demokracije in obsoja vsa dejanja, ki so povzročila začasno izgubo svoboščin enega neodvisnega in svobodnega naroda, s katerim jc naša .država, odkar je Ceško-Slovaška obstojala, vzdrževala tesuo prijateljske odnosa je. Zadržanje Združenih držav je bilo vcdiio jasno. Naša vlada poudarja, da je treba spoštovati mednarodne pogodbe in da jo treba držati dano besedo. Naša vlada jo proti vmešavanju v notranjo zadeve katerekoli države in jo vedno obsojala olmroženo napade. Na dlani leži, da so premišljeni samovoljni napadi na pravice drugih dejstev, ki ogrožajo mir na svetu. Se več. kajti tudi naša kultura je v nevarnosti. Kako potrebno je, da se našteta načela povsod spoštujejo, so pokazali dogodki, ki so se odigrali v preteklih dneh.«
Sunimer Welles tej izjavi ni hotel dati nobenega tolmačenja.
Senator P i 11 m a n je danes predal predsed-nišlvu senata zakonski predlog o spremembi ameriškega zakona o nevtralnosti. Predlog predvideva dolžnost predsednika Zedinjenih držav, da v roku 30 dni po začetku spopada označi države, ki sodelujejo pri tem spopadu. — Sama ta objava bi imela že sledeče posledice:
1.	prepoved ameriškim ladjam prevažati potnike in blago neposredno ali posredno v državi, ki jih je predsednik republike označil kot udeležence spopada;
2.	možnost za vojskujoče se stranke, da si v Zedinjenih državah nabavijo vse potrebne proizvode, med njimi tudi vojni material, pod pogojem, da blago takoj plačajo in ga odpeljejo na ameriških ladjah;
3.	prepoved otvoritve kakršnihkoli kreditov vladam vojskujočih se držav;
s? • - 4. izjcHtur- v«»|anaep ameriško republike, ki niso ,ndel(5Žen^a(^1,y§jpit.j^ye(nl ameriškega kontinenta. ' Washington, 20. marca. AA. (Ilavas) V vladnih krogih trdijo, da bodo Zedinjene države mobilizirale vso industrijo, ki jc v zvezi z gradbo letal. Po novem načrtu bi bilo omogočeno 20.000 dijakom letno napraviti pilotsko šolo.
Odgovor vlade Zcdiiijenih držav, na nemško noto, s katero jc Nemčija obvestila Zedinjene države, o zasedbi Češke in Moravske, ho predan v toku tega tedna." Po poročilih iz uradnih krogov bo vlada Zedinjenih držav v svojem odgovoru izjavila, da no prizna zakonitosti zasedbe Češke in Moravske.
»Newyork Times« komentira položaj, ki je nastal z izvajanjem novega narodno-obrambnega načrta ter naglaša, da ho ameriška mornarica dosegla najboljšo mornarico na svetu, ter da bo ameriško letalstvo močnejše, kakor katero drugo letalstvo na svetu Ameriška industrija bo letno zgradila lahko 12.000 letal, ter pripravila orožje, municijo in vse potrebno za začetno armado enega milijona ljudi.
Začasna čsl. vlada v Ameriki, ki se bo brigala za usodo čsl. emigrantov
Pariš, 20. marca b. Pariški radio je razširil vest, da je bivši predsednik čsl. republike dr. Be-neS v Cikagu sestavil začasno češkoslovaško vlado. Prej je še poslal brzojavno pismo Rooseveltu. Daladicru, Chamberlainu in moskovski vladi, v katerem ogorčeno protestira proti usodi, ki je zajela njegovo domovino, ter prosi naslovnike naj za njegovo domovino podvzamejo ukrepe, ki so primerni. V tej brzojavki v imenu češkoslovaškega naroda tudi odklanja sedanje pravno stanje njegove domovine.
Začasna vlada, ki ji predseduje dosedanji čsl. konzul v San Franciscu, bo imela nalogo, da zastopa interese češkoslovaških naselbin v inozemstvu. Ker jo je Ameriška vlada že priznala, je prevzela vsa poslopja poslaništva in konzulatov čsl. države v Ameriki. Po objavi ustanovitve začasne vlade je imel dr. Beneš po radiu govor, v katerem je narisal položaj in očrtal pot v bodočnost.
Pariz. 19. marca. AA. Havas: V pooblaščenih krogih zanikajo vest, da je češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski zaupal posle češkoslovaškega poslaništva francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Osuski še vedno stanuje v češkoslovaškem poslaništvu. Osuski je ukrenil vse potrebno za preselitev svoje osebne arhive, toda ker je francoska vlada napravila včeraj v Berlinu tlemaršo, v kateri je izjavila, da ne prizna zakonitosti novega položaja na češkoslovaškem, izgleda, da
Kjuseivanov odšel iz Turčije
Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo popolnoma prijateljski«
Ankara, 20. marca. AA. DNB. V zvezi z obiskom predsednika bolgarske vlade Kjuseivanova v Ankari, je bilo izdano sporočilo, v katerem se trdi, da so turški in bolgarski državniki v ozračju, polnem prisrčnosti, razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo vseh balkanskh držav. Nata so proučili tudi mednarodni položaj. Ob tej priliki jc bilo ugotov-
ljeno, da so balkanske države jamstvo za mir ne samo na Balkanu, temveč v vsej Evropi. Ugotovljeno je bilo tudi, da sa odnošaji med Turčijo in Bolgarijo popolnoma prijateljski in da so sc z obiskom Kjuseivanova v Ankari samo še okrepili.
Kjuseivanov se je snoči iz Ankare odpeljal v Carigrad.
Osuski ne bo zapustil poslaništva, dokler položaj na Češkoslovaškem ne bo razčiščen.
Jeruzalem, 20. marca. AA. Havas: Češkoslovaški generalni konzul v Palestini je odklonil, da bi izročil iremški vladi poslopje konzulata.
Anglija in Francija
sta odpovedali nenapadalni izjavi z Nemčijo
London, 20. marca b. V vladnih krogih potrjujejo vest, da sta angleška in francoska vlada sporočili nemškemu zunanjemu ministru, da smatrata, da sta po zadnjih dogodkih v srednji Evropi sami po sebi razveljavljeni pogodbi, ki sta jih podpisala Hitler iv Chamberlain v Monakovem dne I. oktobra 1938 ter Bonnet in Ribbentrop v januarju 1939, v katerih so se državo podpisnice obvezale, da sc bodo pri vseh sporih medsebojno posvetovale, tako, da bi so izognile vsakemu oboroženemu spopadu.
Nemčifa protestov velesil ne spreime na znanje
Berlin, 20. marca b. Izšlo jo uradno poročilo, ki pravi, da so Anglija, Francija in sovjetska Rusija protestiralo proti objavi »češko-moravskega protektorata«. Nemška vlada teh protestov ne more sprejeti na znanje, tako pravi uradno poročilo dalje, ker jim manjka vsaka pravna, politična in moralna osnova.
Dunajska vrem. napoved: Zelo oblačno, čez dan samo malo nad ničlo.
Zagrebška vreni. napoved: Oblačno.
Zemunska vrem. napoved: Oblačno s snegom in dežjem na južni polovici, delno oblačno v severnih krajih in na Gornjem Priinorju. Temperatura brez posebne spremembo
Hitler se je vrnil v Berlin
Goering bo odšel nazaj v Italijo na oddih
Berlin, 20. marca. AA. DNB: Hitler je prispel v Berlin točno ob 19.30, kakor je bilo predvideno. Berlinčani so mu priredili navdušen sprejem Velikanske množice ljudi so se zbrale od postaje do poslopja državnega kancleretva ter pozdravljale voditelja nemške države in mu izrazile na ta način svojo hvaležnost. Ob prihodu Hitlerja v Berlin je bilo oddanih 21 topovskih strelov. Ves Berlin je bil slavnostno okrašen z zastavami in nenavadno razkošno razsvetljen. Na mnogih krajih so bili napravljeni vodometi v bujni razsvetljavi, posebno pa na cesti Unler den Linden ter pri Branden-burških vratih. Ko je Hitler prispel v zgradbo kanclerstva, mu je ogromna množica navdušeno vzklikala, tako da je moral večkrat stopiti v spremstvu maršala Goringa ter zunanjega ministra V. Ribbentropa na balkon.
Hitler se je nato sestal v svojem stanovanju % nemškimi voditelji ter se posvetoval z njimi o nujnih zadevah.
Nemški listi še dalje pišejo o stališču inozemstva, posebno pa Francije in Anglije, napram zadnjim dogodkom v Srednji Evropi.
»Volkischer Beobachter« prinaša članek pod naslovom »Nihče ee ne sme dotakniti Srednje Evrope«, v katerem pravi, da stališče Anglije napram Nemčiji dokazuje popolno nerazumevanje stvarnega stanja. Stališče Anglije je sovražno. Postavlja so vprašanje, dali angleški ministri in gotovi angleški listi predstavljajo stvarno mnenje angleškega naroda. Ce je to tako, potem bi morali v bodočnosti smatrati Anglijo kot odkritega sovražnika naravnega razvoja Nemčije. V takem primeru bo prenehalo vsako upanje na dobre odnošaje z Anglijo ter bo potrebno spremeniti vso nemško politiko napram Angliji. List se nato 6prašuje, s kakšno pravico se Anglija protivi ustvarjanju novega in boljšega reda na Češkem in Moravskem. Angleži, ki so gospodarji španskega Gibraltarja, italijanske Malte, grškega Cipra, arabske Palestine in arabskega Adena, ne morejo obsoditi miroljubne priključitve k Nemčiji Češke in Moravske.
»Berliner Borsen Zeitung« pravi, da izgleda, da je Chamberlain ljubosumen, ker ee je Nemčija povečala. List govori o raznih delih Evrope, ki niso angleški in ki jih ima Anglija v svojih rokah.
»Essener National Zeitung« piše med drugim: »Kar se tiče morale, se nri ne spuščamo v razgovore z Veliko Britanijo.«
London, 20. marca. AA. Reuter: Iz Berlina poročajo: Reuterjev dopisnik je izvedel, da s« predsednik pruske vlade vrne jutri v Italijo, kjer so ga najnovejši dogodki zalotili na dopustu. Ker je predsednik pruske vlade maršal GOring obenem predsednik rajhstaga, ni verjetno, da bi se rajhstag že te dni sestal na zasedanje. V Berlinu mislijo, da se bo Goring za svojega obiska v Italiji sestal z Mussolinijem.
Nemčija je z zasedbo češke dobila vojno opremo za 40 divizij in 3000 bojnih letal
Pariz, 20. marca. b. Iz Češke poročajo, da so se nemški inženirji in častniki generalnega štaba že naselili v tovarnah Škoda v Plznu, kjer je bilo zaposlenih 20.000 delavcev in kjer so izmed ostalega izdelovali najboljše protiletalske topove na svetu. V inozemskih vojaških krogih poudarjajo,
da je Nemčija s priključitvijo Češke in Moravske dobila v svoje roke vso bogato in prvovrstno vojaško opremo nekdanje Češko-Slovaške, in sicer za 40 d i v i z i j, ki jih je bivša država lahko postavila na bojišče. S tem je Nemčija v tekmovanju z Anglijo in Francijo glede oboroževanja za nekaj mesecev spet pred njima. Med zaplenjenim orožjem so po izjavah vojaških krogov predvsem dragoceni protiletalski topovi, ki so najboljši na svetu, nadalje težki topovi iz prvovrstnega materiala ter 1.500 bojnih letal prve frte in prav toliko letal v rezervi, skupno torej 3.000 lovskih letal in bombnikov izvrstne izdelave. Tudi glede tankov je mnenje, da so češki tanki v boju sposobnejši od nemških.
V tukajšnjih krogih se čudijo, da češko-slovaška vlada ni pravočasno poskrbela, da bi bila svoje orožje spravila pravočasno čez mejo v kakšno prijateljsko državo. Toda češka vlada je bila z inozemstvom vred tako trdno prepričana, da se ne bo nihče več dotaknil državnih meja, da na izvoz svojega vojnega materiala ni mislila, niti jo je kakšna druga država na možnost takšnega ukrepa opozorila. Če bi bil obstojal le najmanjši dvom glede nadaljnjega obstoja češko-slovaške samostojnosti, bi biia praška vlada svoj vojni material z lahkoto rešila na Poljsko. Grenka so ta premišljevanja posebno za Francijo, ki je bila tista, ki jo prejšnjim češko-slovaškim vladam dovolila posojila, da so se mogle tako izvrstno in moderno oiiorožiti.
Zlati zaklad praške Narodne banko je po zanesljivih poročilih znašal 6 in pol milijarde dinarjev.
Pomen Slovaške za Nemčijo
Glas resnice
Znani francoski pisatelj Mauriac pripoveduje, kako mu je lani neki znani žurnalist dejal, da mu jc sicer neljubo, da Evropa ni postala komunistična, kakor je upal, da pa rajši vidi, da postane fašistična, samo da se ne vrne h krščanstvu!
Ta francoski žurnalist ni osamljen; gotovo fe bilo še nedavno dosti ljudi, ki so mislili podobno, ko on. Toda pokazalo se je, da večina kulturnega človeštva še vedno zdravo misli in čuti, čeprav so različne zmote tako zelo zameglile vse evropsko ozračje, da so tudi mnogi nepokvarjeni ljudje zgubili orientacijo. Mauriac po pravici sodi, da so ravno dogodki ob smrti papeža Pija XI. in ob izvolitvi njegovega naslednika v svetli luči pokazali zelo značilen preobrat. Naenkrat so se vse oči ozrle proti Rimu in celo premnogi, ki so kakor Pilat dvomili, ali je sploh resnica, so, kakor presunjeni od vsepremagujoče sile, nehote začutili, da pa morebiti res je resnica in da ta resnica ne ugasne, naj se valovi zmot še tako visoko dvigajo in besno penijo.
Resnica je to, kar osvobojuje, je dejal Kristus, in resnica krščanstva, ki v Cerkvi ne-umrjoče živi in neomajno človeštvu sveti, je tudi danes vsa dobra srca osvobodila strašne teže zmot, ki so okovale duše tako, da se niso mogle zavedeti, da se jim je zasenčil pogled in da so izgubile že skoraj vso odpornost in pogum. Še živi in z vso božjo močjo živi Kristus v svojem nasledniku, ki ne klone pred nikomur in pred ničemer. Njegova beseda ni nič izgubila na svoji oživljajoči sili — dejstva
Berlin, 20. marca. b. Pravilnik za Slovaško, ki se nahaja pod zaščito Nemčije, še ni bil objavljen. V poučenih krogih pa menijo, da se bo v gospodarskem pogledu slovaška država popolnoma stopila z Nemčijo in da bo tudi Slovaško zajela carinska skupnost z Nemčijo. Verjetno bo vpeljan tudi nemški denar. Slovaška država dobi pravico, da bo smela imeti nekaj svojih lastnih čet, toda le v zelo omejenem obsegu, kajti slovaška država nima denarnih sredstev za to, na drugi strani pa je jasno, da zaščitna država ne bo odstopila od svoje pravice, da vzdržuje na slovaških mejah svoje lastne garnizije. Tudi v notranjosti dežele bodo ponekod nemške garnizije. Položaj Slovaške v okviru nemške države bo v mnogočem podoben položaju angleških dominijonov v okviru angleškega imperija. Slovaška država bo gospodarsko popolnoma vtele-šena v nemški imperij, le politična svoboda bo puščena. Zunanje zastopstvo in obrambo meja pa bo oskrbela država-zaščitnica.
Z gospodarsko priključitvijo Slovaške dobi nemški imperij velike ugodnosti, kajti Slovaška je bogata na naravnih zakladih. Znano je na primer bogastvo Slovaške n a 1 e s u, saj gozdovi pokrivajo skoraj milijon in pol hektarjev. (Na češkem in Moravskem je površina, ki jo pokrivajo gozdovi, nekoliko manjša — 1,360.000 ha.) Že do sedaj so slovaški železni rudniki dali vsako leto 770.000 ton železne rude, 63.000 ton mangan-ske rude, 60,000 ton srebrne in svinčene rude ter 40.000 zlate rude.
Slovaška vlada je vprašala v Berlinu, če sme računati na sorazmerni del zlatega zaklada bivše češko-slovaške narodne banke, pa so ji odgovorili, da o tem še niso razmišljali.
Berlin, 20. marca. AA. DNB. Glede na trditve angleških listov o usodi zlata češke Narodne banke izjavljajo v poučenih krogih, da se večina zlate rezerve ČSR nahaja v tujini, predvsem v Londonu. Mala rezerva, ki je ostala v Pragi, je še zmerom v zakladnici Narodne banke in ni vzroka, da bi se odpeljala, ker je v Pragi prav tako varna, kakor če bi bila v Berlinu.
Za Slovaško jamči Nemčija 25 tet
Bratislava, 20. marca. b. »United Press« poroča o sporazumu, ki je bil preteklo soboto podpisan na Dunaju med Hitlerjem in Ribbentropom ter dr. Tiso in Durčanskim z drugi strani, s ka- l
terim se urejajo odnosi Slovaške do Nemčije, ki prevzame zaščito nove države za dobo 25 let. Sporazum ima sledečih devet točk:
1.	Nemčija jamči za meje slovaške države za 25 let;
2.	Slovaška je svobodna in neodvisna;
3.	Slovaška ima lastno vojsko;
4.	Slovaška dobiva svojo lastno zunanje - politično službo;
5.	Slovaška bo imela lastno valuto;
6.	Slovaška dobiva 15—20% zlata in devix ia; zaloge češkoslovaške narodne banke;
7.	Slovaška dobi velik del češkega vojnega materiala, ki je sedaj na Slovaškem;
8.	Slovaška se lahko veže, če želi, v skupnost t Nemčijo, ta odnos pa lahko na željo odpove;
9.	Nemške četo, ki so sedaj na Slovaškem, bi so morale umakniti, kadar izpolnijo svojo nalogo, ki ima namen podpirati slovaško vlado.
Sklep
senatorskega kluba JRZ
Preračun naj se sprejme brez debate
Belgrad, 20. marca. m. V senatu je imel danes klub senatorjev JRZ sejo, na kateri je razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s predloženim preračunom in finančnim zakonom. Seje so se udeližili vsi senatorji JRZ. O poteku te 6eja se je izdalo naslednje poročilo:
»Danes od 10 do 13 je bila v klubovih prostorih JRZ v senatu seja pod predsedstvom Djure Koturja. Po izčrpni razpravi, v kateri je sodelovalo veliko število članov kluba JRZ, je klub soglasno sklenil, dn se preralun in finančni zakon sprejmeta brez debate ter bo zaradi tega v načelni debati v imenu kluba en član prečital ie sestavljeno izjavo, v kateri bo podana podrobna obrazložitev prednjega sklepa.t
Istočasno je imel sejo v senatu tudi klub Jugoslovansko nacionalne stranke. Seji so prisostvovali med drugimi Peter Živkovič, Bogoljub Jevtič, dr. Tomašič, dr. Kumauudi, Ilija Mihaj-lovič in vsi senatorji JNS.
»Jugoslovanski čelik«
Sarajevo, 20. marca. m. Odbor »Jugoslovanskega čelika« je imel sejo, kateri so prisostvovali člani upravnega in nadzornega odbora z glavnim ravnateljem Brankom Vesničem na čelu. Na seji je bil namesto dosedanjega predsednika upravnega odbora, finančnega ministra Vojina Djuri-čiča izvoljen za predsednika upravnik Državne hipotekarne banke dr. Mojmir Glomazič. Na seji so tudi sklenili, da ea zgradi več novih naprav in nabavijo potrebne instalacije. Za to je potreben kredit približno 200 milijonov din.
Sestanek demokratskih zaupnikov
V nedeljo je bil v Belgradu v dvorani Kola 6rbskih sestara sestanek zaupnikov Davidovičeve stranke iz vse države. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi Milan Grol, Božidar Vlajič, Peter Markovič in drugi. Opoldne je prišel v dvorano tudi g. Ljuba Davidovič, ki so ga navzočni burno pozdravili. Nato je g. Davidovič v krajšem govoru pozdravil navzoČne, nakar je imel svoj govor. Ko je Dovidovič odšel s sestanka, je g. Grol prekinil zborovanje, ki se je pntem nadaljevalo ob pol treh popoldne. Tudi popoldne je govorilo več govornikov. K sklepu je g. Grol povzel glavne misli vseh govornikov, nakar je bila z vzklikom sprejeta resolucija, katero je predložil zboru g. Božidar Vlajič.
ALDUS terpenfinovo milo
varuje Vaše perilo!
Dobiva se povsod!
Pazite na ime itlbas!
Msgr. Vološin v Jugoslaviji
Belgrad, 20. marca. m. Danes ponoči je do-potoval v Belgrad predsednik bivše karpatsko-ukrajinske republike msgr. Vološin. Z njim so prispeli prosvetni minister Avguštin Štefan, tajnik dr. Karat in več višjih uradnikov bivše ukrajinske vlade. Msgr. Vološin je prispel iz Romunije, kjer se je zadržal nekoliko dni v Temešvaru. V Belgrad ie prispel z avtomohilom
Nemčija in Romunija zanimiv odmev
nemško-romunskih trgovinskih pogajanj v Londonu
London, 20. marca b. Romunski poslanik v H Londonu T i 1 e a je v nedeljo obiskal zunanjega to dokazujejo. Besede njegovih nasprotnikov ministra lorda Halifaxa ter ga obvestil o trgovin-
' '	...... W.<	a	„1..'L _____:______ J D^^.tr,: in i« \IniviXiiA Qr\/-|_
tlačijo duha, vznemirjajo dušo in dražijo najhujše strasti, opomin evangelija pa je kakor edina luč v sodobnem somraku in besede poglavarja Kristusove cerkve so besede očeta, ki osrčujejo in dvigajo duha ter nam vračajo vero v zmago dobrega.
Dobri ljudje, ki so bili stoletja in stoletja
skih pogajanjih med Romunijo in Nemčijo. Sporočil mu je, da je nemška vlada stavila romunski vladi obsežen predlog glede izmenjave blaga. Nemčija, da je pripravljena prevzeti od Romunije vse preostalo žito in ves preostali petrolej, za kar bi Nemčija Romuniji poslala svoje industrijske izdelke. Nemčija bi v tem primeru Romuniji tudi izrecno jamčila nedotakljivost njenega državnega ozemlja proti vsakemu napadu. Angleška vlada se je na podlagi teh obvestil
ločeni, dasi izpovedujejo Kristusa, se brez	„	.
sile, prigovarjanja in pregovarjanja zbližujejo kakor tudi na osnovi drugih poročil, ki so tekom v duhu spoštovanja, ljubezni in idealizma; vprvič v zgodovini krščanstva, odkar sta se ločila zapad in vzhod, je patriarh vseh pravoslavnih cerkva v Carigradu prisostvoval zahvalni službi božji za izvolitev papeža Pija XII. v katoliški katedrali. Ves protestantovski svet se je z globokim priznanjem spominjal pokojnega papeža in njegovih besed ter dela za krščansko kulturno obnovo sveta v borbi zoper razna moderna poganstva in se je poklonil njegovemu nasledniku. In tudi nesrečni Izrael prisluškuje v svojem strašnem trpljenju skrivnosti Križa, na katerem je tudi zanj umrl božji Sin, čigar ljubezen do njega se je tako toplo pokazala v Piju XI. kot braniku vesoljne krščanske resnice in pravice.
Da — pot se je odprla, odprla so se ozka vrata in vsi, ki so plemenitega srca in dobre volje, vsi miroljubni, vsi iskavci resnice in prijatelji pravice, vsi usmiljeni in vsi preganjani usmerjajo svoje korake k večnemu mestu, kjer stoluje sveti Peter v osebi svojih naslednikov. Resnica nikogar ne sili, ne priganja in ne preganja, ona čaka ko mati, da se vrnejo k njej vsi sinovi. Čisto srce, jasen razum, glas vesti in nepokvarjene duše — to so njene pomočnice. In v še tako divjem viharju ohranja svoj mir in iz njenih ust ne pride nobena beseda nejevolje, srda ali sovraštva. Zato je zmaga njena.
dneva prišla v angleško zunanjo ministrstvo, zbrala k izredni seji, ki je trajala dve polni uri. Angleški listi o podrobnostih te seje, ki se je pečala z Romunijo, ničesar ne poročajo. Znano jo le toliko, da je bil sprejet sklep, da se bo angleška vlada v bodočih dneh posvetovala z vsemi sosedami Romunije in s sovjetsko Rusijo, da dobi jasnejši pregled o položaju. Posveti se bodo nadaljevali ob priliki obiska francoskega predsednika republike Lcbruna pri angleškemu kralju.
Bukarešta, 20. marca. A A. Reuter: Po informacijah iz dobro poučenih krogov je možno, ni pa še gotovo, da se bodo nemško-romunska trgovinska pogajanja v Bukarešti še ta teden končala. Po informacijah iz teh krogov bo novi dogovor dopolnilo nemško-romunskega dogovora, sklenjenega v novembru 1. 1. Po vsej priliki se bodo povečali kontingenti za razno blago, in sicer z romunske strani za petrolej in z nemške strani za razne industrijske izdelke.
Bukarešta, 20. marca. AA. Reuter: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je razmerje med Romunijo in Madžarsko slej ko prej prijateljsko. Reuterjev dopisnik je izvedel ,da so romunske obmejne čete dobile nalog, da preprečijo vse, kar bi moglo povzročiti kak nezaželen obmejni incident.
Vojaški ukrepi na Madžarskem
Budimpešta, 20. marca. b. V madžarski prestoli« se množijo znaki, ki govorijo za to, da se vojaški ukrepi še nadaljujejo. V javnosti se spra-
šujejo, čemu ti ukrepi, ko pa je zasedba Karpatske Ukrajine po poročilu generalnega štaba končana. Tako je znano, da je vpoklicanih več rezervistov, ki prihajajo v Budimpešto in odhajajo v neznano smer. Vlada se je sestala k izredni seji, ki jc trajala zelo dolgo in ki se je, kakor pravijo, pečala z vprašanjem samouprave v Karpatski Ukrajini in zavarovanjem njene meje.
Bukarešta, 19. marca. AA. Snoči je bilo jav-ljeno, da je madžarska vojska zasedla skoro vso Karpatsko Ukrajino, razen neznatnega dela ozemlja. Kakor se sedaj izve so se Ukrajinci v okolici Čhusta uprli ter napadli Madžare. Govori se, da so Madžari odpeljali veliko število Ukrajincev v koncentracijska taborišča na Madžarskem.
Budimpešta, 19. marca. A A. MTI: Madžarski generalni štab je objavil davi poročilo, da je vojaška zasedba Karpatske Ukrajine končana.
Na Poljskem kličejo k slogi
Varšava, 20. marca. AA. DNB: O priliki včerajšnje proslave maršala Pilsudskega je imel predsednik republike Mošicki v Varšavi velik govor v katerem je naglasil, da je bil pokojni maršal Pilsudski eden največjih politikov Evropo v toku zadnjih 20 let. Poljski narod stoji štiri leta po njegovi smrti pred popolno izvršitvijo njegovega testamenta. Uspehi, ki jih je poljska vlada dosegla v zadnjih letih pomenijo v resnici zmago maršala Pilsudskega. Maršal Pilsudski je stalno naglašal veliko važnost močne vojske za Poljsko. Poljska bo posvetila odslej vse sile dvigu narodne kulture. Poljska ne vežo svoje usode in svojega veselja na druge, ker jo prepričana, da more biti svoboda samo delo lastnih naporov in lastne borbe.
Poluradno glasilo poljske vlade »Gazeta Poiskat poudarja v svojem današnjem uvodniku eno-dušnost poljske javnosti spričo mednarodnih dogodkov. Mir, ki ga je Poljska ohranila v teh dogodkih, pravi list, izvira iz odločnosti stališča, ki ga je zavzela poljska vlada. Vsi Poljaki so si danes edini, da je treba novih naporov za po-množitev obrambne sile. Če so kakšna nesoglasja, obstoje edino glede sredstev, da se ta cilj doseže. List poudarja potrebo, da se končajo notranji spori, ker je vsak nastop proti edinosti naroda v sedanjem trenutku zločin proti narodu.
Klajpeda
London, 20. marca. AA. (Reuter) Iz Berlina poročajo: Ribbentrop je sprejel litovskega zunanjega ministra Urbsisa. Mislijo, da je bilo na tem sestanku med drugim govora tudi o političnem položaju v Klajpedi.
Rdeči prosijo za mir
Madrid, 19. marca Reuter: Julian Bastcrio, ki vodi zunanjo politiko vlade narodnega sveta, je snoči preko radia pozval vlado generala Franca, naj stopi v pogajanja s svetom narodne obrambe. Prišel je čas, je dejal Basterio, da svet naradne obrambe izvrši 6Vojo nalogo. Zato se obračam k vaši vladi, da ji sporočim, da smo pripravljeni začeti pogajanja, ki bi dovedla do častnega miru. Mi pričakujemo vašega sklepa.
Franco je odgovoril, da sprejme samo brezpogojno predajo.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Belgrajske novice
Belgrad, 20. marca. AA. Z odlokom nvnistra z, gozdove in rudnike se sprejme izstop iz državne službe, ki ga je podal inž. Kitner Drolc pri gozdarski upravi v Spodnji Lendavi.
Belgrad, 20 marca. AA. Trgovinski minister Je-vrem Tomič je v spremstvu načelnika Karpana, šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Petroviča in kabinetnega šefa Stanoje Jakoviča obiskal včeraj ustanove svojega področja v Osijeku.
Belgrad, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike Ljubomir Paotič bo 21. t. m. ob 21 predaval na kratkovalovni radijski jiostaji o »Naših gozdovih in o dnevih pogozdovanja«.
Belgrad, 20. marca. m. Prosvelnl minister Stevan čirič je obolel ter zaradi tega ne bo prihajal nekoliko dni v ministrstvo.
Belgrad, 20. marca. m. Trgovinski minister Jevrem Tomič se je včeraj v spremstvu načelnikov trgovinskega ministrstva mudil v Osijeku ter imel tam konferenco 6 predstavniki gospodarskih krogov.
Drobne novice
Osijek, 20 marca. m. V Slavonski Grahovi je izbruhnil v skladišču moke in pšenice požar, ki je uničil 10 ton moke in 3 vagone pšenice.
Berlin, 20. marca. AA. Havas: Litovski zunanji minister Urgsis, ki se že nekaj dni mudi v Berlinu, je danes opoldne obiskal zunanjega ministra v. Ribbentropa,
Vatikan. 20. marca. AA. Štefani: Danes oh 11 je vojvoda Piemontski obiskal v družbi italijanskega poslanika pri sv. stolici papeža Pija XII. Prestolonaslednika so sprejeli z vsemi častmi in s kraljevsko himno.
Trst, 20. marca. AA. Včeraj opoldne so v tržiški ladjedelnici splavili veliko cisternsko ladjo t 22,000 tonami za družbo Vacuum OiL
I "TRK™. TAJNI KURIR PETROGRADA	I
lodaK&tVJO
Marka in Krona
Novi devizni problemi
Ljubljana, 20. marca.
Z ukinitvijo carinske in denarne samostojnosti Češkoslovaške ge bodo gotovo tudi t naši lunanji trgovini pojavile nove smeri. 2e po priključku sudetsko-nemskih krajev se je opazilo, da se je naš uvoz prediv, ki jih potrebuje v veliki mori naša tekstilna industrija, ii teh krajev znatno zmanjšal, kakor se je imanjšal po priključku Avstrije iz avstrijskega ozemlja. Kajti Nemčija mora danes surovine za svojo bombažno in volneno industrijo v največji meri še vodno vkljub vsem naporom, dobiti s kompenzacijami, uvažati iz takozvanih deviznih drtav, tako da mora ta uvoz plačevati v devizah in je razumljiva težnja Nemčije, da si da proizvode bombažne in volnene industrije, v našem primeru predivo plačevati ali i devizami, ker proti plačilu r kliringu ne dobi potrebnih deviz za nabavo nadaljnjih surovin.
Naši tekstilni industriji je med klirinškimi državami preostajala edino le še Italija, odkoder je lahko dobivala surovino s plačilom v kliringu. Kajti pričakovati je, da bo uvoz iz Češke v znatni meri prenehal, ker bo Nemčija morala pač usmeriti svoj iz "oz v države, ki plačujejo i devizami, ne pa v kliringu. To pomeni, da bomo morali znaten del uvoza, ki je doslej prihajal ii Češkoslovaško in smo ga plačevali v kliringu, nabavljati drugod in plačevati v devizah. Računati je, da bomo morali pri dosedanjem uvozu nad pol milijardo kron iz Češkoslovaške okoli 150—300 milij. uvoza plačevati v devizah, ker teh predmetov ne bomo dobili več v kliringu.
Banovinski proračuni
Vse banovine v naši državi so že izdelale svoje preračunske predloge za 1939-40. Velik del banovin računa, da bo shajal s svojimi preračunskimi dohodki, nekatere pa obetajo uvedbo novih dajatev ali pa, kar je najlažje: pričakujejo, da jim bo državna dotacija povečana. To so predvsem drin-ska, zetska in primorska banovina.
Preračunski predlogi za 1939-40 so naslednji (v oklepajih povečanje v primeri s sedaj veljavnim preračunom v milij. din in v odstotkih): savska 240.5 (26.0, oz. 12.12%), donavska 202.12 (12.85 oz. 6.78%), dravska 136.3 (6.3 oz. 4.84%), drinska 88.4 (15.23 oz. 20.8%), primorska 69.9) 14.0 oz. 25.07), moravska 62.0 (4.67 oz 814%), zetska 60.055 (1.9 oz. 3.26), vardarska 55.44 (1.4 oz. 2.55) in vrbaska 39.6 (0.7, oz. 18%). Ker je za našo banovino v teh številkah vsebovan tako zvani nettopreračun (dohodki, oz. izdatki podjetij so vneseni v proračun le netlo vsota: ali dotacija ali prebitek dohodkov nad izdatki), je treba številke za našo banovino preračunati na isto shemo, kot so po po njej sestavljeni ostali preračuni. Po tej shemi sestavljen, znaša preračun naše banovine 192.94 milij. din, kar pomeni v primeri s tekočim preračunom povišanje za 15.55 milij. din.
Skupna slika banovinskih preračunov bi bila po tem naslednja: za 1939-40 znaša preračunska vsota 1.011.764.804 din, kar pomeni v primeri s sedaj veljavnim preračunom za 1938-39 povečanje 92,310.296 din ali »kupno okoli 10%.
Zborovanje trgovskih potnikov
Ljubljana, 20. marca.
Včeraj, dopoldne je bil t prostorih Trgovskega doma redni letni občni zbor Društva trgovskih zastopnikov in potnikov, ki je bil prav dobro obiskan. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik g. Janko Krek, ki je naglašal solidarnost društvenih članov in pa tudi napredek ugleda stanov, zastopnikov in potnikov, ker more postati flan društva le tisti, ki ima enako kvalifikacijo kakor trgovec. Predsednik Krek je pozdravil zlasti predsednika društva »Merkur« dr. Fr. Windi-srherja, častnega člana g. Filipa Šibenika, se zahvalil državnim oblastem, zlasti pa Zbornici za TOI ter njenemu tajniku dr. Ivanu Plessu za pomoč. ker so trgovski zastopniki in potniki dosegli znižanje voznine na državnih železnicah za 50%, ki jo pričakujejo že v 10 dnevih.
Tajnik g. Andrej Šturm je poročal o društvenem poslovanju. Naloge društva so ostale približno iste: pobijanje konkurence tujezemskih zastopnikov, ki prevzemajo tudi zastopstvo domačih tvrdk. Društvo pa je stremelo tudi za tem, da zastopstvo tujega pri nas potrebnega blaga prevzamejo le domači zastopniki. Blagajniško poročilo .ie podal g. Alojz Gril, nakar je bila izročena društvenemu odboru soglasna razrešnica. Pri volitvah pa je bil izvoljen zopet stari odbor z g. Jankom Krekom na čelu.
Nova d. d. v tekstilni industriji
Lani je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu ustanovitev nove delniške družbe: Prcdilnica in tkalnica. Glavnica znaša 20 milij, din (razdeljena je na 200 00 delnic po 100 din imenske vrednosti). V to družbo prinese Ernst Zucker iz Ziiricha svoje »Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug v Mariboru (osnovana 1922j kot aport v vrednost 40,547.685.86 din. Zato pa dobi dr. Ernst Zucker 198.000, torej 19.8 milij. din delniške glavnice. Ostanek 18,767.685.86 din pa preostane dr. Zuckerju kot terjatev pri tej delniški družbi. Ostalih 200.000 din glavnice je na Taz-polago za javni vpis. Vpis bo 21. marca 1939 pri Jug. združeni banki v Belgradu. Ustanovni občni zbor bo 22. marca 1939 tudi pri Jugoslovanski združeni banki v Belgradu. Ustanovitelji delniške družbe so: Aca Dineč, Pera Milanovič, Miladin S. Vasic, Rista D. Todorovi.č Božidar Djordjevič, dr. Ernst Zucker, Aleksander Božičkovi.č Danilo Pantič, Stjepan Barenovič in Dušan Pera Bajšanski
(slednji štirje so iz Jugoslovanske združene banke). *
Goslilnifarska pivovarni d. d. LaHko sklicuje svoje delničarje na 2. izredni občni zbor, ki bo 14. aprila ob 10 dopoldne v hotelu Henke v Laškem. Na dnevnem redu je poleg poročila o obratovanju pivovarne tudi izprememba pravil. — Pravico do glasovanja imajo samo oni delničarji, ki so deponirali svoje delnice pri Oostilničarski kreditni zadrugi, r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5 najpozneje do 8 aprila do 12.
Unio, hotelska in tlarhinska d. d. v Ljubljani ima občni zbor svojih delničarjev 4. aprila ob 17. Na dnevnem redu je poleg bilance tudi izprememba pravil, volitev članov uprave in nadzorstva.
Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije ie odobrilo osnovanje delniške »Jugo-ruda« v Belgradu z glavnico 1 milijon din Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni: Peter A. Durnovo, dr, Adolf Vajsman in Dragislav Čirič.
Ljubljana, 20. marca 1939
Vsi nemški listi prinašajo v svojem gospodarskem delu obširne preglede o gospodarski moči Češke in Moravske ter Slovaške, ki je zelo okrepila vse nemško gospodarstvo. Zlasti 60 pridobitve važne za usmeritev novo pridobljenega gospodarskega aparata v okvir nemškega štiriletnega načrta, ki Ima namen do vrhunca razviti produktivne sile Nemčije na lastni surovinski podlagi. V ta namen bodo zakladi češke in mo-ravske dežele ter Slovaške dobro služili. Poleg pridobitev v predelovalnih industrijah je za nemško gospodarstvo zelo važno, da si je pridobila še večje premogovnike in razvito železarsko ter jeklarsko industrijo, ki je zelo važna panoga oboroževalne industrije, lahko tudi rečemo, njena podlaga.
Lanska produkcija češkoslovaškega železa je znašala (za zadnje tri mesece že okrnjeno ozemlje) 1,2 milij ton, jekla pa 1,76 milij. ton. Te številke je prišteti k nemški produkciji železa, ki je znašala lani z Avstrijo vred 18.5 milij. ton, produkcija jekla pa 23.2 milij. ton, tako da je skupno produkcijo železa ceniti po teh podatkih na 19.7, jekla pa na skoraj 25 milij. ton. S tem je v produkciji železa postala Nemčija vodilna država na svetu, kajti lanska produkcija surovega železa je n pr. znašala v severnih ameriških Zedinjenih državah okoli 19.1 milij., jekla pa 28.3 milij. ton. Toda s tem ves problem železa za Nemčijo tudi še ni rešen, ker je bila tudi češkoslovaška železarska industrija v veliki meri navezana na uvoz železne rude iz inozemstva.
Vprašan ie zlaieffa zaklada.
Velik del češkega zlatega zaklada, ki ga je že prej zahtevala Nemčija delno zase zaradi pridobitve sudetskega izemlja, se nahaja v inozemstvu. Tu bo šlo težje, ker je angleška vlada izjavila po časopisnih poročilih, da ne bo dovolila transfera tega zlata iz Češke lastnine v nemško last brez svojega dovoljenja. Pravno podlago imajo Angleži v tem, ker pravno ne priznavajo priključitve Češke k Nemčiji.
Znatno okrepitev pa bo dosegla nemška devizna situacija zaradi lega, ker je imela Češkoslovaška znatne inozemske terjatve, ki bodo naravno sedaj na razpolago Nemčiji. To niso samo valute in devize Češkoslovaške narodne banke, ampak tudi naložbe češkega kapitala v inozemstvu, nadalje znatne klirinške terjatve, ki jih ima Češkoslovaška, tako n. pr. tudi v naši državi 74.25 milij. kron. S tem ee bo nemška klirinška pasivnost z nekaterimi državami znatno zmanjšala.
1 marka — deset kron.
Vojaške oblasti v Češki so odredile do nadaljnjega razmerje 10 krcn za 1 marko. Problem valutnega tečaja je imel že veliko vlogo pri priključku Avstrije k Nemčiji. Ker je šlo za Nemce, je bil naravno tečaj za Avstrijce razmeroma ugoden: 1 marka je bila 1 šiling in pol. Tudi pri prevzemu sudetskonemških krajev je bil tečaj marke
Pospeševanje pogozdovanja
Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani
Dne 28. februarja 1. 1. je bila v prostorih Ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja 6eja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se po svojih zastopnikih udeležile sledeče oblasti, usta-i, nove in društva: Banska uprava (gozdarski odsek,., gazdno-tehnični odsek, za urejevanje hudournikov, kmetijski oddelek, prosvetni oddelek, socialni oddelek), Štab dravske divizijske oblasti, Direkcija, šum v Ljubljani, Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Direkcija državnih želcznic v Ljubljani, Kmetijska zbornica za dravsko banovino v Ljubljani, Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, Združenje jugoslovanskega Učitelj6tva, sekcija Ljubljana, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdeči križ kraljevine Jugoslavije, dravski banovinski odbor, Zveza lovskih društev v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug, Slovensko planinsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu.
Na seji je predsednik odbora inž. Franjo Sev-nik obširno poročal o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Glasom njegovega poročila je bilo delo banovinskega odbora v preteklem poslovnem letu — prvem letu njegovega obstoja — osredotočeno na ureditvi notranjega poslovanja odbora ter na ustanovitev okrajnih odborov ter občinskih pododborov. Notranje poslovanje odborov za propagando gozdarstva ureja poslovnik iz leta 1937. V zadnjem ča6u je bila sprožena akcija, da se ta poslovnik spremeni oziroma dopolni, v kolikor se je to po dosedanjih izkušnjah pokazalo za potrebno Da bi bodoči poslovnik čimbolj ustrezal tukajšnjim razmeram in potrebam, je banovinski odbor povabil vse tukajšnje okrajne odbore, da stavijo konkretne predloge za spremembo oziroma dopolnitev poslovnika, in jim dal v ta namen potrebna načelna navodila. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so bili ustanovljeni v vseh okrajih, občinski pododbori pa le v nekaterih. Nekateri okrajni odbori so se že v začetku z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili dela in že v prvem letu svojega obstoja pokazali prav lepe uspehe. Tako banovinski odbor kakor tudi okrajni odbori, ki so praviloma navezani le na privatno podporo javnih in zasebnih društev in ustanov, so se morali v prvem letu svojega obstoja boriti z velikimi materialnimi težkočami; najnujnejšim potrebam teh odborov je bilo začasno zadoščeno šele z državno podporo v znesku 20.000 din.
Po poročilu tajnika, ki ga je podal inž. Viktor Novak, je bil iz vrst zastopnikov zgoraj navedenih oblasti, ustanov in društev izvoljen sledeči novi ožji (delovni) odbor: Predsednik: Saša Stare; podpredsedniki: inž. Janko Urbas, kapetan Mihailo Mitič in dr. Viljem Kreči; tajnik: inž. Dinko Cer-
nižji kot oficlelnl tečaj, kajti češke krone so bile v sudetskonemškem ozemlju zamenjane po tečaju 8.3 krone za 1 marko ali 12 pfenigov za 1 češko krono. Tečaj 10 kron za 1 marko je neugodnejši za lastnike čeških kron kot je bil lani oktobra za sudetskonemške kraje, vendar je tečaj še višji kot je bil doslej uradni medvalutarni tečaj, ki je znašal okoli 9 mark za 100 kron ali 11 kron za 1 marko. Vendar pa ne gre primerjati teh uradnih deviznih tečajev.
Naii kliringL
Kot smo že pretekli teden naglasil!, je ver jetno, da se bodo naši dolgovi v češkoslovaškem kliringu kompenzirali z našimi terjatvami v nemškem kliringu, ki so še višje. Po najnovejših podatkih z dne 15 marca je znašala naša klirinška pasivnost napram Češkoslovaški 74.249.000 kron, dočim nam je Nemčija dolgovala 20.3 milij. mark. To pomeni torej, da se bo naš klirinški aktivum v prometu z Nemčijo zmanjšal za okoli 7.5 milij. mark na 12.8 milij. mark, dbčim bo češkoslovaški dolg izginil.
Naš izvoz v Nemčijo
Pretekli teden smo navedli številke o naši zunanji trgovini z Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško, iz katerih je razvidno, da je šla zadnje leto približno polovica naše zunanje trgovine v Nemčijo. V zvezi g tem je zanimiva še naslednja tabela, ki nam kaže delež Nemčije pri našem izvozu nekaterih predmetov in delež vseh ostalih držav. Iz teh številk je razvidno velika absorb-cija našega izvoza po Nemčiji z vsemi njenimi posledicami (vse številke so v milij. din);
Izvoz je znašal skupno (v oklepajih podatki za Nemčijo in ostale države: žitarice 1212.0 (211.1, ostale države 0.9), koruza 480.8 (191.9, oz 288.9), konoplja 234.4 (168.1, 66.3), konji 71.3 (53.6, 17.7), goveda 66.8 (46.7, 20.1), živi prašiči 376.8 (376.2, 0.6), živa perutnina 42.2 (28.9, 13.3), sveže meso 89.0 (81.9, 7.1), zaklana perutnina 134.7 (70.2, 64.5), jajca 156.9 (80, 76.9), slanina 36.3 (35.7, 0.6), svinjska mast 94.9 (94.2, 0.55, volna 4.6 (3.8, 0.8), perje 55.6 (55.3, 0.3), ribe 10.2 (5.3, 4.9), les 891.1 (248.6, 642.5), sveže sadje 148.3 139.4, 8.9), pšenična moka 29.9 (25.9, 4.0), otrobi 37.7 (18.4, 19.3), živinska moka 23.7, ostanki pri predelavi kmetijskih proizvodov 34.2 (21.4. 12.8), magnezit 10.0 (2.7, 7.3), boksit 60.6 (60.6), železna ruda 57.3 (12.7, 44.6), kromova ruda 15.3 (10.1, 5.2), svinčena ruda 1.3 (1.3, 0), pirit 22.1 (15.5, 6.6), svinčen koncentrat 186.1 (6.6, 179.5), nmetna glina 9.3 (5.3, 4.0), ekstrakti za strojenje 52.7 (35.6, 17.1), kalcijev, ci^na^ild, 26,Q (15.9, 10,t), aluminij. 20.7 (4.0, 16.7), cink 5.3 (2.6, 2.7), svinec 26.8 (6.5,.. 20,3). surov baker .406.0 (85.4, 320.6). V
Ta tabela nam kaže, da skoro vsi kmetijski proizvodi razen lesa gredo v prvi vrsti in v ogromni večini v Nemčijo. V rudarskem sektorju je nekoliko boljše, kar prihajamo tu na svetovni trg in dobivamo za svoj izvoz devize.
jak; odborniki: inž. Viktor Novak, inž. Alojzij Funkl, inž. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, dr. Anton Mrak, Vinko Gregorič in zastopnik ravnateljstva drž. železnic, ki ga bo ravnateljstvo naknadno imenovalo.
Obrtna banka kraljevine Jugoslavije
V nedeljo, dne 19. t. m. je bil v Belgradu občni zbor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, ki je odobril računski zaključek banke za 1938, o katerem smo že poročali.
O poslovanju ljubljanske podružnice posnemamo nadalje še lz poslovnega poročila, da je bilo na področju ljubljanske podružnice zaprošenih posojil za 7.0 milij. din, odobrenih pa je bilo 4.66 milij. din. V Belgradu je bilo posojil zaprošenih za 55.7, odobrenih za 41.4, v Zagrebu zaprošenih 15,5, odobrenih 11.5 in v Sarajevu zaprošenih za 8,25, odobrenih 5.96 milij. din, skupno torej je bilo zaprošeno za 86.5 milij, dovoljenih pa za 79-34 milij. din posojil.
Posojila na koncu leta 1938 (v oklepajih za konec leta 1938) so znašala v milij. din:
Belgrad 84.05 (77.25), Zagreb 25.05 (18.03), Ljubljana 11.4 (11.7) in Sarajevo 11.95 (11.5), skupno 132.466 (118.5) milij. din. Po ključu je pripadalo Belgradu 102.73, izkoriščano pa je bilo 84.05, Zagrebu 29.0, izkoriščano 25.05, Ljubljani pripadalo 13.9, izkoriščano 11.4, Sarajevu pripadalo 6.57, izkoriščano 11.95 milij. din.
Pri vsem tem so odpisi na področju ljubljanske podružnice najmanjši in tako je bilo n. pr. predloženo in odobreno odpisov v centrali v Belgradu 0.5 milij., v Zagrebu 0.21, v Sarajevu 0.239 milij, v Ljubljani pa 7.420 dinarjev.
Vloge pri banki so se lani pri banki skupno povečale od 44.7 na 51.2 milij. din, od tega pri centrali v Belgradu zmanjšale od 24.8 na 23.66 milij, din, pri glavni podružnici v Zagrebu so narasle od 9.84 na 15.86 milij., pri ljubljanski podružnici so tudi narasle od 8.22 na 9.15, pri sarajevski pa od 0.7 na 2.55 milij. din.
Razpoložljiva sredstva (gotovina in naložbe pri privilegiranih zavodih) so znašala 4.26 (4.9) milij. din. Toda k temu je prišteti še 25.8 milij. din (1937 17.24 milij. din) neizkoriščanega kredita pri Narodni banki.
Režijski stroški banke so znašali 3.36 milij. din, od tega v Belgradu 1.96, v Zagrebu 0.545, v Ljubljani 0.43 in v Sarajevu 0.42 milij. din. Stroški so se le malo povečali.
Po izvršenih odpisih znaša čisti dobiček: centrale 2.723 (1.814) v Zagrebu 0.397 (0.308), v Ljubljani 0.178 (0.196), v Sarajevu pa je znašala izguba 0.064 (leta 1937 dobiček 0.0.54) ,skupno 3.234 (2.371).
Kot smo že poročali, je dividenda zvišana od 8 na 10 din. torej od 4 do 5%.
Na ohčnem zboru je bil namesto g. Lovra Pičmana izvoljen za člana uprave g. Miroslav Urbas iz Ljubljane,
Borze
Dne 20. marca 1939.
Svetovne efektne borze
Pari«: lelo slab raivoj, vendar nekoliko bolji«
eb koncu sestanka. London: «elo negotov raivoj. Amsterdam: raivoj težaven. Nemyork: nekoliko boljši poloiaj ob konen drugega lestanka.
Denar
Angleški funt 238 oz. 2S8 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleSki funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 13.70-13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 30.40-31.10.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2 milijona 881.058 din, v Belgradu 3,222.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 3,001.000 din.
Lloblja na — Tečaji »prtmom. Amsterdam 100 h. gold. ... 2325.50—2363.50
Berlin 100 mark...... 1763.62-1781.38
Bruselj 100 belg...... 737.50— 749.50
Curih 100 frankov	995.00—1005.00
London 1 funt	205.30— 208.50
Newyork 100 dolarjev . . . . 4366.75—4426.75 Pariz 100 frankov ...... 115.80— 118.10
Trst 100 lir........ 230.95— 234.05
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.76, London 20.79, Newyork 444.00, Bruselj 74.70, Milan 23.35, Amsterdam 235.50, Berlin 178.30, Stockholm 107.05, Oslo 104.45, Kopenhagen 92.80, Sofija 540.00, Varšava 83.00, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.90, Bukarešta 3 37, Helsingfors 9.17, Buenos-Aires 101.50.
Vrednostni papirji
Vojna škoda;
v Ljubljani 469—471.50 v Zagrebu 469—471 v Belgradu 468—470
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100.50—101.50 (101.50) agr. 61.50—62, vojna škoda promptna 468—470 (472, 470.50), begi. obvez. 89.75 do 90 (90.50, 90.25), dalm. agr. 89.50-90 (90.50, 90.25), 7% Bler. pos. 92—93 (93.50, 93). Delnice: NB 7550, Priv. agr. banka 227 denar (228).
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijska posojilo 101—102, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 469—471.50, begluške obveznice 91 do 92, dalm. agrarji 90.50—91, 8% Blerovo posojilo ,100—101, 7% Blerovo posojilo 94.50—95, 7% po-sdjilo Drž: hip. banke 100—101.50, 7% stab. posojilo	— Delnice: Narodna banka 7600 do 7700, Trboveljska 190—200.
Zagreb. Dri. papirji: 7% invest. po«. 100.50 do 102 (100.50, 103), agr. 61—63, vojna škoda promptna 469—464 (69), begi. obvez. 91 bi., dalm. agr. 91 bi., 4% sev. agr. 62.75 den., 8% Bler. pos. 99.50—100 (100, 100.50), 7% Bler. pos. 92.50—94 (93, 95), 7% pos. DHB 101 den., 7% stab. posojilo 98.50-98.75 (98.25, 99.25). Delnice: Trboveljska 190—195, Gutmann 35 den., Sladkorna tovarna Osijek 85 den., Jadr. plov. 350 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač. 153—155, srem. 15v. do 154, slav. ban. 153—155. — Fižol: bač., grem. brez vreče 280—280.50. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Dol. Logatcu, dne 15. marca 1939. Voli I. vrste 5 din,
II.	4.50, III. 4; telice L vrste 4.50 din, II. 4,
III.	3.50; krave I. vrste 4 din, II. 3.50, III. 3; teleta I. vrste 7 din, II. 6; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prednji del: I. vrste 10, II. 8, zadnji del: I. vrste 12 din, II. 10; svinjina 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 19 din, čisti med 16 din. Surove kože: goveje 8 din, telečje 10 din, svinjske 7 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 180, oves 175, koruza 135, fižol 250, krompir 80, seno 60—80, suhe češplje od 700—900 din, pšenična moka 325, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Laškem, dne 16. marca 1939. Voli I. vrste 5 din, II. 4.50, III. 4 din; telice I. vrste 4.75 din, II. 4.50, III. 4 din; krave I. vrste 4.25 din, II. 3.50, III. 3 din; teleta I. vrste 6 din, II. 5; prašiči: špeharji 9 din, pršutarji 7.75 za 1 kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 10 din, II. 8, III. 6; svinjina 16 din, slanina 18 din, svinjska mast 19 din, čisti med 18—20 din. Surove kože: goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 180—200 din, ječmen 175, oves 200, fižol 250—300, krompir 100-120, seno 40-50, slama 25-30, jabolka: L vrste 600 din II. 500, pšenična moka 300-400, koruzna moka 250 dinarjev za 100 kg.
Živinski sejem v Črnomlju, dne 7. marra 1939. Na sejem je bilo prignanih 19 juncev, 260 volov, 1 bik, 58 krav in 260 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem 5 juncev, 101 volov, 10 krav in 123 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 5 din, II. 4—4.75 din, junci I. vrste 5 din, II. 4 do 4.75; krave L vrsto 4 din, II. 3—3.75 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 3 do 4 tedne stari po 300 din za glavo.
Nov upravni svet Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Belgradu. Ko je bil leta 1927 ustanovljen Jugoslovanski kreditni zavod, d. d. v Belgradu, je bii pri njem znatno udeležen tudi inozemski kapital (madžarski in švicarski). Sedaj pa j« ta del kapitala prešel v roke jugoslovanskih delničarjev :n ie bila izvoljena naslednja nova uprava: Adoll Minh, inž. Ljuba Godjevac, Jožef Bun, Bora Po-povič, Velimir Dimitrijevič, Dragomir Rakit, Aleksander Minh, Aca Pavlovii Vojislav Petkovič,; v nadzorstvu so pa Berislav Stojankič, Dragan Mifi-čevič, dr. Cvetko GregorlC, Vojislav PavleviC in dr. Vinko Vrhunec.
Philip«, jugoslovanska d. d., Belgrad. Namesto dosedanjega poslovodje g. Josipa Glaserja j« l»o-•tavlien za poslovodjo g. Anton J. Jung,
Predelava papirnatega blaga d. d., Zagreb. Izbrisana sta član« uprave inž. Han« Fr«nk<»I i* Zagreba in Heinnch Jahn iz Ljubljane, '-pihana pa Bojan Mirko in inž. Imre Hajdu iz Zagreba.
IPrIdeI ^ia^^Si^tfis KRALJ KDALJElfl PrIdel|
Kisse Sioga !«!. 87-38 v«fa|enju našega IZVELlCARJA	HRK&sJ&S S KlflO SiOga iai,37-!fi S
Prelat dr. Fran Kovačič
Maribor, 20. marca.
Danes popoldne ob treh bodo iz Slomškove kapelice na starem mestnem pokopališču v Mariboru gotovo ob spremstvu vsega narodnega Maribora ponesli zemske ostanke velikega in zaslužnega Slovenca prelata dr. Franca Kovačiča na božjo njivo na Pobrežju.
Ves kulturno, slovensko in jugoslovansko zaveden Maribor stoji danes pod težkim vtisom dr. Kovačičeve prezgodnje smrti v zavesti, da je z. g. prelatom odšel mož, ki mu bo slovenska zgodovina morala odkazati eno prvih mest med našimi velikimi možmi, saj si je s svojim, skoraj nepreglednim kulturnim in narodnostnim delom pridobil zaslug, kakor malokateri drug slovenski inteligent polpretekle in novejše slovenske zgodovine-
Od zibelke do groba
Prelat dr. Kovačič se je rodil kot sin kmečkih staršev v Veržeju 26. marca 1. 1867. Po domači ljudski šoli je po navadi takratnih časov v teh krajih odšel na gimnazijo v Varaždin, od tam pa v Zagreb, kjer je tudi maturiral. Že' kot mlademu varaždinskemu th zagrebškemu gimnazijcu se je v njem vzbudila velika slovenska duša, ki ga je vse življenje odlikovala. Že takrat, v svojih dijaških letih je sodeloval pri dijaškem literarnem listu »Djakovanje«. Bogoslovje je študiral najprej v Zagrebu, nato pa je odšel v Maribor, kjer je bil tudi posvečen za mašnika. L. 1894 je v domači cerkvi v Veržeju pel svojo prvo sv. mašo, nato pa je bil najprej za kaplana in provizorja v Spodnji Pol-skavi in v .Studenicaj)npci-jPoljčanab.- L- 1895 je pustil kaplansko službovanje La odšel, v Ri-iti, kjer je študirabvfilOTofijtK'ipirivatmcriT*i -Je fHJudft-al Mir poslušal zgodovino ter zlasti pridno zahajal v vatikansko knjižnico in arhiv. L. 1897 je bii promo-viran za doktorja filozofije, nakar je odšel v Maribor, kjer je na bogoslovju postal profesor filozofije in fundamentalne teologije, kjer je ostal do svoje upokojitve. Tukaj v Mariboru pa je tudi našel torišče za svoje vzorno in velikansko kulturno in narodnostno delo. V zadnjih letih ga je večkrat napadla bolezen, zadnji bolezni pa, ki ga je napadla pred nekaj dnevi, je njegovo izmučeno telo podleglo. Umrl je v nedeljo zjutraj ob petih na svojem stanovanju na Koroški cesti, odkoder so njegovo truplo ponesli v Slomškovo kapelico.
Organizator znanstvenega dela
Med najstarejšimi slovenskimi in gotovo najzaslužnejšimi slovenskimi kulturnimi društvi je brez dvoma mariborsko zgodovinsko društvo, ki je bilo leta 1903 ustanovljeno na pobudo pokojnega prelata, ki je dobro vedel, da ne more biti svežega in živega narodnostnega razvoja brez lastnega kulturnega in znanstvenega dela in za tako delo potrebne organizacije Zato so na pobudo dr. Kova-čičevo ustanovili znanstveno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, ki se je pozneje leta 1925 prekrstilo v Zgodovinsko društvo v Mariboru. Že takrat so ob ustanovitvi poudarjali, med njimi zlasti gospod prelat, da naj to znanstveno društvo pripravlja pot slovenskemu vseučilišču, za kate-
rega se je takrat med Slovenci začelo močno gibanje. Prvi predsednik društva je postal M. Sle-kovec, njegov naslednik je bil dr. Kovačič, ki je funkcijo ohranil do svoje smrti. Dve leti po 6Voji ustanovitvi je društvo zopet na dr. Kovačičevo pobudo začelo izdajati svoj »Časopis za zgodovino in narodopisje«, čigar urednik je dr. Kovačič poslal po smrti prvega urednika in to ostal do svojih zadnjih dni življenja. Časopis je po zaslugi pokojnega gospoda zbral okoli sebe vse naše slovenske ljubitelje zgodovine našega podeželja, pa tudi priznane slovenske znanstvenike, ki so ei po prevratu utrli pot na slovensko univerzo. Omenimo le dr. Nachtigala, dr. Hauptmana, dr. M. Dolenca, sodeloval pa je tudi praški profesor dr. M. Murko. Na ta način je dr. Kovačič okoli sebe in okoli svojega zgodov. društva zbral najvidnejše predstavnike slovenske zgodovinske znanosti. V zvezi z zgodovinskim društvom in iz njenega okrilja 6ta nastali še dve važni slovenski kulturni ustanovi v Mariboru. Iz potreb zgodovinskega društva je nastala društvena znanstvena knjižnica, iz katere se je pozneje razvila današnja Študijska knjižnica, ki je brez dvoma ena najpomembnejših sedanjih znanstvenih institucij slovenskega Maribora. Prav tako iz dela pokojnega prelata je nastal sedanji Banovinski arhiv, ki je v svojih prvih početkih predstavljal društveni arhiv, ki si ga je pokojni prelat omislil zato, da bi slovenske znanstvenike osvobodil odvisnosti graškega arhiva. Prav tako kakor tem ustanovam je dr. Kovačič dal začetek in življenje slovenskmu muzeju. Mariborsko muzejsko društvo je po svoji ustanovitvi 1. 1902 zajadralo v nemške vode in zato je dal dr. Kovačič pobudo za zbiranje muzealij, ki naj ustvarijo temelj slovenskemu muzeju, kar se je v resnici tudi zgodilo. Muzejske predmete so zbirali v Narodnem domu, ki so jih pozneje po prevratu združili z mariborskim mestnim muzejem, katerega delo in življenje je pokojni gospod vedno z veseljem vodil in spremljal. S tem svojim delom je dr. Kovačič sistematično organiziral slovensko znanstveno življenje v Mariboru in na slovenskem Spodnjem Štajerskem, kar je brez dvoma nevenljiva zasluga za naše narodno življenje in česar slovenska kulturna zgodovina ne bo mogla nikoli pozabiti.
Dr. Kovačičevo pisateljsko delo
S krajšimi zgodovinskimi študijami je pričel dr. Kovačič nastopati že kot zagrebški bogoslovec. V Dom in svet, ki ga je takrat urejeval dr. Fr. Lampe, je napisal svojo prvo zgodovinsko študijo o Dobrovskem in Kaoiču. S takimi zgodovinskimi študijami se je uveljavljal pri takratnem Rimskem katoliku, ob katerem se je spoznal z dr. Mahničem, ki ije kmalu sipoznal njegov talent za zgodovino in ga zato vzpodbujal k znanstvenemu delu na področju zgodovine. Kot zgodovinar in urednik ter so-trudnik Časopisa za zgodovino in narodopisje je v dolgih letih svojega znanstvenega dela spoznal vse panoge zgodovine Spodnjega Štajerja in na pisal več samostojnih krajevnih monografij. Na podlagi temeljitega znanstvenega dela je napisal znane in temeljite krajevne monografije »Trg Središče«, »Nadžupnija sv. Križa pri Rog. Slatini«, »Ljutomerf,, zlasti pa je znana in obsežna Zgodo vina lavantinske škofije, ki jO je izdal ob 700-letnioi te škofije.
Prelata dr. Kovačiča pa je študij in poklicno delo kot profesorja na mariborskem bogoslovju navajalo tudi k filozofiji. Kot mlad bogoslovni profesor je napisal svoje prvo filozofsko delo o svetovnem naziranju Sokrata, Aristotela in Platona, ki je bilo objavljeno v Rimskem katoliku in ki je pozneje bilo prevedeno tudi v francoščino. Za mariborske bogoslovce — slušatelje njegovih predavanj iz filozofije je napisal samostojni deli »Noetika in »Ontologi ja« ter »Sv. Tomaž«, ki so ga uvrstili tudi med uvaževane slovenske filozofe. Dr Kovačičevo pisateljsko delo je tako obširno, da bi bilo treba o njem pisati v obširni razpravi, saj eo naše slovenske revije Časopis, Dom in svet, Rimski katolik, Čas, Voditelj v bogoslovnih vedah prečestokrat objavljali njegove temeljite zgodovinske in filozofske sestavke.
Javni delavec
V dr. Kovačiču je živela močna slovenska in slovanska duša. Zato ni mogel stati ob strani narodnostnih bojev, ki so v naših krajih pričeli, ko je bil naš veliki pokojnik v najlepših svojih letih. Stopil je z dr. Korošcem in dr. Jerovškom v prve vrste narodnih borcev in se udejstvoval zlasti pri narodno-obrambnem delu. To delo in njegovo temeljito poznavanje slovenske zgodovine in slovan-
Veliko tihotapstvo lesa
Rakek, 20. marca.
Na zapadni meji, zlasti v odseku od Planine in Rakeka tja do Loža, tihotapijo čez mejo vse mogoče predmete, razno blago in živino, ki se da v Italiji bolje in tudi z prav lepim dobičkom vnovčiti. Čez mejo nosijo po skrivnih stezah tobak, cigarete, celo sladkor, kavo in Franckovo cikorijo, meso, slanino, a najbujnejše je razpredeno tihotapstvo konj in volov. Tuintam nekateri iz obmejnih gozdov pretihotapijo tudi trame in hlode, toda v malenkostni meri, tja v Postojno. Da bi pa kar v vagonih les tihotapili čez mejo v Trst in naprej, je pa bilo nekaj neverjetnega, toda dogajalo se je že več let. V lesnoindustrijskih in' izvozniških krogih Notranjske je veliko zanimanje o veliki v Trstu odkriti aferi glede tihotapstva lesa. Štirje podjetni in prebrisani lesni trgovci ali po notranjsko »lesni merkantje« in lesni mešetarji so se združili v družbo ter so organizirali prav 'rafinirano in sistematično izvajano tihotapstvo hlodov in tramov čez mejo. Bili so res drzni! Vodili so celo carinske in železniške organe za nos in jih znali pretentati, da so italijanski carinski organi bili prepričani, da prihaja les, večinoma hlodi, na pošten način v vagonih v Trst in da so vedno vsi dokumenti popolnoma v redu. Tihotapci so si znali svoje vloge prav premeteno in zvito razdeliti. Pri odpremi blaga z rakovske postaje so bili na vagonih vedno pritrjeni vsi dokumenti in z blagom so bili odposlani na italijanske carinske oblasti tudi vsi predpisani carinski dokumenti. Tihotapci so se delili v dve skupini. Dva tihotapca sta poslovala pri nas na Rakeku, druga dva kompanjona pa v
Postojni.	...... _ , ,
Redno in brez strahu so pošiljali z Rakeka v Postojno in naprej v Trst hlode z deklaracijo, da so bili hlodi posekani v obmejnih notranjskih gozdovih. Iz Trsta je bilo nato blago dirigirano
na razne trgovce in veletvrdke v severni in južni Italiji. Tihotapci so spravljali prav čedne dobičke, kajti pri prodaji lesa so jemali vedno v kalkulacijo carino in so tuintam v cenah tudi nekoliko popustili nasproti drugim lesnim izvoznikom, njihovim konkurentom. Nekateri notranjski lesni trgovci so se čudili in spraševali, kako more neki rakovski izvoznik imeti tako lepe kupčije, ko so drugače njih posli popolnoma počivali.
Hlode so tihotapci v vagonih pošiljali na tovorno postajo San Sabba (Sv. Soboto) pri Trstu in v bližini Skednja, kjer se nahajajo velikanska lesna skladišča mnogih, tudi največjih italijanskih tvrdk. Carinska kontrola je že nekaj časa slutila, da ni vse v redu in da so nekatere pošiljke pomanjkljivo opremljene z listinami in da tihotapci uporabljajo za svoj izvoz odnosno uvoz blaga stara določila trgovinske pogodbe, ki je bila pred leti sklenjena med Italijo in našo državo, ki pa sedaj ni več v veljavi. Tihotapci pa so se znali prav premeteno izogibati novih določil in so se venomer sklicevali na staro trgovinsko pogodbo glede izvoza lesa.
Carinska kontrola v Trstu je pričela z obsežnimi poizvedbami in je preiskavo raztegnila tudi čez mejo na Notranjsko. Carinskim oblastem se je v prvi vrsti čudno zdelo, kako je mogoče, da bi mogli notranjski gozdovi dobavljati toliko neobdelanega lesa. Začeli so primerjati. Dognali so, da mnogi kmetje niso posekali niti ene smreke, a trdilo se je, da so ti kmetje les res posekali in ga prodali tihotapski lesni družbi. Točno je bila dognana kapaciteta posameznih notranjskih gozdov. Cariniki niso odnehali in naposled je bilo ugotovljeno, da je ta tihotapska družba lesa izvozila iz Jugoslavije v Italijo velikansko množino, namreč kar 222.838 hlodov. Proti tihotapcem v Italiji ie bilo uvedeno carinsko-kazensko postopanje-
skih krajev ob severni narodnostni moji, ga je usposobilo, da je bil po prevratu kot ekspert za Slovensko Štajersko j>oklican v Pariz, kjer se je uveljavil na mirovni konferenci, ki je Evropi krojila nove meje. Da smo v tistih težkih časih nekaj rešili za nas je gotovo tudi to neomajna zasluga dr. Kovačičevega dela na konferenci sami, pa tudi prej kot organizatorja slovenske znanosti in bori-t?lja za narodnostne pravice Slovencev. Za časa svojega javnega udejstvovanja je sodeloval pri naših političnih listih, zlasti pri »Slovenskem gospodarju« in »Straži«, pisal pa je tudi v raznih hrvatskih listih v katerih je Hrvate seznanjal s slovensko zgodovino in kulturo in našimi znamenitostmi. Ožja mariborska zgodovina pa bo gospoda prelata ohranila slovenskemu ljudstvu v živem spominu in v časli kot vodilnega člana Narodnega sveta v Mariboru, ki jo v časih prevrata reševal usodo slovenske severne meje. V vsem svojem javnem življenju je dr. Kovačič izpričeval svojo živo slovensko in jugoslovansko zavest, ki je bila v njem tako močna, da je zaradi nje z brezpri-merno gorečnostjo in delavnostjo pomagal in gradil povsod, kjerkoli je to zahteval interes slovenstva in jugosiovanstva. Zato ga pa moramo poleg tudi že pokojnega njegovega dobrega prijatelja župnika E. Vračka šteti med najbolj zavedne Slovence in Jugoslovane, ki smo jih kdaj imeli ob naši severni meji
Slomškov častilec
Za dr. Kovačičevo osebno duhovno življenje menda najbolj značilna poteza je bila njegova ljubezen do raziskovanja Slomškovega življenja in dela, o katerem je izdal knjigo. Kdor ve s kakim yeseljem je ta gospod prelat preiskaval Slomškovo življenje in s kakim interesom je zasledoval delo za Slomškovo beatifikacijo in delo Slomškove družine, katere predsednik je nekaj časa bil, ta bo vedel kako silno je spoštoval škofa Slomška, ki ga je tako odlikovalo svetniško življenje. Silno je hrepenel, da bi cerkev našemu Slomšku priznala čast oltarja, zato pa ie sam tudi vse svoje talente porabil zato, da bi zbral vse Slomškove zgodovinske podatke, ki bi pričali o njegovi svetosti, zaradi katere ga je Kovačič tako častil in zaradi česar je bilo gospoda prelata globoko zamišljenega mnogokrat videli na Slomškovem grobu. Zal gospod prelat niti teca ni mogel več učakati, da bi Slovenci svoje prošnje za beatifikacijo jx>nesli k sv. očetu. Tega ni mogel učakati, ker mu je smrt prej pretrgala nit življenja. Pač pa mu je dano, da njegovo truplo do zadnje poti na božjo njivo počiva na starem mestnem pokopališču, kjer počiva toliko slovenskih zaslužnih mož, v kapelici, kjer Slomškovi zemski ostanki trohnijo. Truplo dr. Kovačičevo v Slomškovi kapelici govori o značaju pokojnega prelata in njegovem globokem notranjem življenju, ki se ie globoko klanjalo Slomškovemu svetniškemu življenju in njegovi nežni in pravični ljubezni do slovenskega naroda.
Naj naš zaslužni gospod prelat v miru počiva, narod mu naj ohrani hvaležen sjx>min, Bog pa ga naj nagradi za vse njegovo plemenito delol
™Kino Kodei/evo te/. 41-64™
Danes, jutri ter v četrtek ob 20. uri
Na bulvaru
duhovita ^atira z ALICF. FAY, DICK PO-WELON in BRATJE R1TZ
Pozorl Kadi ogromnega zanimanja samo še danes. Kot dodatek slovito češko veledelo:
Križ ob potoku
ZNIŽANE CENE!
DVA VELEFILMA
Vojni prostovoljci za močno Jugoslavijo
Ljubljana, 20. marca.
V lepo okrašeni sejni dvorani mestnega magistrata je bil v nedeljo jubilejni občni zbor slovenskih vojnih prostovoljcev, borcev za našo svobodo na solunski in dobruški fronti, pod predsedstvom in vodstvom predsednika organizacije prof. Josipa Jerasa. Nn občnem zboru so prostovoljci slavili tudi dvajsetletnico obstanka svojega društva. Ta jubilejni občni zbor so počastili in pozdravili zastopnik bana g. Ivan Št rekel j, dalje mestni svet. polkovnik v pok. g. Andrej-ka za župana dr. Jura Adlešiča, kapetan Branko Vučin kot zastopnik divizijskega poveljnika generala Lukiča, zastopnik invalidov g. Stanko To-mcc, zastopnika Legije koroških borcev predsednik Ciril Zupan in tajnik M oh ar.
Občni zbor je že na zunaj pokazal, kako so krepko strnjene in disciplinirane vrste vojnih prostovoljcev. Pred 20 leti je bila prostovoljska organizacija ustanovljena, da bi v njej vsi borci vzdrževali še naprej medsebojno, v hudih bojih preizkušeno tovarištvo, da seznanijo osvobojeno Jugoslavijo o njih najiorih in delih in da so od-dolže padlim junakom.
Prof. g. Jeras se je v toplih besedah spominjal lani umrlih članov: Mihe Čopa, borca v balkanski vojni med Črnogorci za Taraboš, daljo Antona Kovača in Franceta Sevnika. Med viharnim odobravanjem so bile nato poslane razno brzojavke, tnko vdanostna Ni Vel. kralju Petru II.. dalje pozdravna brzojavka ministru za vojsko in mornarico ter predsedniku Zveze prostovoljcev Luju Lovriču, oslepelemu borcu za Jugoslavijo.
Vsa kratka poročila funkcionarjev uprave, vsi govori posameznikov in odločne resolucije so izzveneli v smeri, da so vojni prostovoljci, orga nizirani in disciplinirani v strnjenih vrstah, ved no za Jugoslavijo, prihorjeno na frontah s potoki krvi, za enotno, na zunaj in znotraj močno in krepko konsolidirano državo. Občni zbor je izvolil nov upravni odbor s predsednikom prof. Jerasom na čelu. _
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Joscf« grenčice.
Velika razstava slovenske umetnosti
V Milanu Razstava s,ikaria Miha Maleša in kiParia Franceta Goršeta, razstava m—hmm.^ Slovenskega modernega lesoreza in slovenske ljudske keramike
Kulturni stiki med našim .in italijanskim narodom se množe in širijo. Nedavno emo imeli v Ljubljani zelo lepo razstavo italijanske knjige, v istih dneh pa sta v Jakopičevem pavil jonu razstavljala dva umetnika iz Trsta. Vse to delo kulturnega zbliževanja, to je zbliževanja in spoznavanja medsebojnega duha se zelo uspešno razvija posebno v zadnjih letih, kajti
prva razstava slovenske umetnosti je bila žo v letu 1937. v Rimu in so se na tej razstavi jugoslovanskih umetnikov slovenski zastopniki prav dobro odrezali.
Skoraj istočasno pa je v Firenzi izpod peresa umetnostnega zgodovinarja Emila Schauba-Kocha izšla prva obsežna in v tujini tiskana monografija o našem umetniku Mihi Malošu. Ta monografija je imela posebno v Italiji velik uspeh in tudi zelo širok odmev. Dvignilo se je zanimanje za našo umetnost, v prvi vrsti pa seveda za dela Mihe Ma-leša, ki je kmalu nato dobil od milanske galerije »Časa d'Artisti< vabilo, da naj v njenih prostorih priredi samostojno razstavo svojih del. Galerija ima svoje prostore v središču Milana v Via Man-zoni in je za razstavo določeno celo prvo nadstropje. Galerija prireja v prvi vrsti samostojne razstave tujih umetnikov in je bila v teh prostorih n. pr. lansko leto razstava romunske umetnosti, še poprej pa madžarske.
France Gorše.
M. Maleš: Lastni portret.
Visoko pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela župan mesta Milana in ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen
in bo odprta slovesno v soboto, dno 25. marca ter bo trajala do 7. aprila. V imenu bana g. dr. Marka Natlačena bo razstavo odprl naš generalni konzul v Milanu g. dr. Milan Stankovič. Ker so prostori dopuščali, je Miha Maleš k razstavi svojih del pritegnil še širši krog in se dogovoril s kiparjem Francetom Goršetoin za kolektivno razstavo njegovih del, priključena je še razstava slovenskega modernega lesoreza in sicer bodo pri tem sodelovali Božidar Jnkac. Ivan Kos, Tone Kralj, Miha Maloš in Maksim Sedej, prav tako pa bo v okviru te razstave organizirana tudi razstava slovensko ljudske keramike.
Miha Maleš bo razstavil 74 svojih del in sicer oljnate slike, grafike v vseh tehnikah, v posebni vitrini pa bo razstavil svoje hibliofilske knjige.
France Gorše bo razstavil 16 svojih plastik, Božidar J a k a c 10 lesorezov. Tone K r a I j 9 lesorezov, Maksim Sedej 5 in Ivan K o s 8 lesorezov.
V posebni vitrini pa bo razstavljena še naša slovenska ljudska keramika in sicer iz kamniškega in ribniškega okraja. Zbranih je bilo nad 50 kosov naše najbolj značilne ljudske keramike.
Pogajanja za prireditev razstave so bila zaključena v januarju 1939 in so vsa dela že od[>oslana v Milan. Te dni sta odpotovala v Milan tudi Miha Maleš in France Oorše, da v prostorih galerije same pripravita vse potrebno za to pomembno razstavo
slovenske moderne umetnosti v Milanu Za obiskovalce razstave so prireditelji izdali ličen katalog z uvodom drja. Rajka Ložarja in številnimi posnetki najznačilnejših del te razstave. Razstava je tako zelo skrbno pripravljena in želimo našim umetnikom, da bi imela čim več uspeha.
Kulturno delo in vrednote duha najbolj zbližujejo narode med seboj. To je bilo prav dobro podčrtano tudi pri zadnji italijanski kulturni manifestaciji v Ljubljani ob razstavi italijanske knjige. Sedaj zastopniki naše umetnosti na svoj način vračajo ta obisk in s tem samo še jx>trjujejo, kako globoko razumevamo to poslanstvo medsebojnega kulturnega sodelovanja in spoznavanja. V tem okviru pa je ta manifestacija slovenske umetnosti v Milanu tudi izraz vse naše skupnosti, ki ve. da bo z uspehom naših umetnikov v Milanu potrjen tudi naš delež pri gradbi ponosne kulturne stavbe, ki ji oblikujejo obličje vsi narodi s svojimi bogatimi sposobnostmi in hotenji
Nova imenovanja v Vatikanu
Iz Rima poročajo, da je sv. Oče za svojega vrhovnega koinornika (»maestro di camera«) po trdil msgr. Alberta Arboria Mella di Sant'Elia, ki je že pod njegovim prednikom bil na tem mestu.. Kardinal Federico Tedeschini je bil imenovan za predstojnika bazilike sv. Petra v Rimu, kardinal Francesco Marmaggi za prefekta kongregacije koncilov, kardinal Giuseppe Pizzardo za prefekta kongregacije za semenišča in univerze, kardinal Mas-simo Massiini za predsednika papeževe komisije za avtentično razlaganje kodeksa in kanonskega prava.
Letalska nesreča
Na ljubljanskem letališču pri Devici Mariji v Polju letenje tudi v zimskih mesecih ne počiva Največ letajo in se vadijo športni piloti, člani Aero-kluba, mnogokrat ob delavnikih, zlasti pa ob nedeljah, kadar vreme dopušča in kadar je dovol. prostega časa na razpolago. Tudi preteklo nedeljo se je poskušal pilot Podobnik Alojz v drsenju po tleh z letalom »Compor«, ki je las' g. dt. Rapeta To je znano enosedežno rdeče civilno letalo, ki so ga imeli Ljubljančani skoraj vsak dan priliko opazovati pri poletih nad Ljubljano in okolico. Pilot Podobnik pa se je, kakor pripovedujejo očividci preveč zanesel na svoje znanje. Podobnik namreč še ni dovršil letalske šole. in letalo se je dvignilo V tem trenutku ee je letalec prestrašil, zgubil prisotnost duha in avijon je takoj po startu strmoglavil na tla. Letalo se je popolnoma razbilo močno poškodovanega pilota pa so poklicani reševalci z avtomobilom prepeljali v bolnišnico.
Kupujte srečke državne razredne loterije
ALOJZIJ PLANINŠEK - LJUBLJANA
2)>a>£ute novice,
Koledar
Torek, 21. marca: Pričetek pomladi. Benedikt, opat; Serapion, škof. Mlaj ob 2.40. Herschel na-povedujo sneg in vihar.
Sreda, 22. marca: Lea; Katarina Genovska,
devica.
Novi grobovi
-f- V Oianjovcih je v nedeljo v 89. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Barbara Ribic, roj. Vraz, posestnica in žena mlinarja. Pokojna je bila zadnja nečakinja pesnika Stanka Vraza. Pogreb ho v sredo ob 9 dopoldne.
-J- V Vojniku je umrla gospa Marija Grasselli roj. Kreft, soproga trgovca in posestnika. Pokopali jo bodo v sredo ob pol 3 popoldne na farnem pokopališču v Vojniku.
-j- V Ljubljani je mirno V Gospodu zaspal gospod Franc Zore, uradnik državne Železnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Zgornja ftiška, PavšiČeva ulica štev. 11, na pokopališče pri Sv. Križu.
■f- V Šmarju pri Jelšah je umrl gospod inženir Milan Jenčič, podpolkovnik v pokoju. Zemske ostanke hlagegn pokojnika bodo prepeljali v Ljubljano in jih pokopali danes ob 4 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožal je I
Osebne novice
= Iz banovinske službe. Sprejeta je ostavka
na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Josip Petrič, zdravnik združene zdrastvene občine Bohinjska Bistrica in banovinski zdravnik VIII. položajne skupine. — Imenovana sta: Draga Ukmar pri banski upravi v Ljubljani za banovin .arhivsko uradnico VIII. skupine, Vladimir Zalokar pa za banov, arhivskega uradnika IX. skupine pri okrajnem načelstvu v Ljubljani. — Po potrebi službe je pre-mečen Hugon Czurda, banov, pomožni knjigovodja IX. polož. skupine s prvim periodičnim poviškom ori finančnem oddelku banske uprave v Ljubljani, na banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurij ob južni žcleznici.
= Iz policijske službe. Za policijske stražnike III. razreda v III. pol. skupini so imenovani policijski stražniki-pripravnik: Franc Remec, Franc Ku-Oej in Gojmir Kremžar v Ljubljani, Vcnceli Demšar na Jcsenicah ter Jožef Bregant v Mariboru.
Slavnostna večerja društva ffPravnik"
Izredno uspelo proslavo za 50 letnico svojega obsloja je društvo »Pravnike v soboto zvečer zaključilo s svečano večerjo v veliki kazinski dvorani, katere so je udeležilo več sto društvenih cianov in mnogo odličnih gostov. Izmed najvidnejših omenimo ministra za pravosodje g. dr. Viktorja Ružiča, g. bana dr. M. Natlačena, divizij-skega generala g. Lukiča, predsednika apelacijskega sodišča dr. Golio, zastopnika hrvatskih pravnikov dr. Politea in odposlanca srbskih pravnikov dr. Ivkoviča. — Prvo zdravico je naslovil na navzoče člane in goste predsednik »Pravnika«, vseuč. profesor in član akademije dr. Metod Dolenc, ki je v svojem, z lepimi mislimi prepletenim Ljovoroni posebno poudarjal važnost pravice tako v narodnem, državnem iu meddržavnem življenju. Posebno mogočno odobravanje je izzval govornik z ugotovitvijo, da je pravica temelj držav, a za nas Slovence je edino mogoča država le Jugoslavija, pri katere nadaljni zgradbi hočejo pravniki z, vsemi silami sodelovati. G. minister dr. Kužič je v prisrčnih besedah čestital »Pravniku« na njegovih odličnih uspehih in dvignil čašo za njegov nadaljnji procvit v korist države in slovenskega naroda. Vseuč. profesor dr. Rudolf Sajovic je posegel v preteklost »Pravnika« in pri tem ugotovil tesne vezi, ki so ga spajale s hrvaško in pozneje, ko sc je ustanovila tudi s srbsko bratsko organizacijo. To strokovno sodelovanjo je v veliki meri pripravljalo našo jugoslovansko duhovno skupnost. — Dr. Ivo Politeo je izrekel napitnico v imenu hrvatskih pravnikov in še posebej kot predsednik zveze Odvetniških Zbornic v Jugoslaviji. V težkih čaaih, je izvajal odlični hrvaški delegat, ki ,-nio jih preživljali, nas je vedno držala pokonci vera v pravico. S to vero bomo zmagovali tudi vse težave v bodočnosti. Po pozdravu dr. Drago-iiiira Ivkoviča, tajnika srbskega pravnega društva, e višji državni tožilec dr. Kravina s posebno toplimi besedami nazdravil današnjim častnim članom »Pravnika«, ki so bili od početka, torej 50 let njegovi člani. Ti zaslužni gospodje so: Miha Ga-brijelčič, dr. Ivan Rudolf, dr. Matej Pretnar, dr. Anton Rogina, dr. A. Hoinan in dr. Jakob Toplak, v imenu katerih se je predgovorniku in društvu zahvalil dr. Pretner in razvijal jako aktualno misel o potrebi, da se znova jioglohi pravni čut v našem javnem življenju in tudi v naši zakonodaji. Nadalje so govorili šo v inionu Akademije znanosti in umetnosti njen glnvni tajnik vseuč. profesor dr. Gregor Krek, ki je dal nekaj zanimivih pobud /a specializacijo pravnega znanstvenega dela. Rektor dr. Rado Kuscj je spregovoril _v imenu nniverze in omenil, kako sc jo žele z našo univerzo uresničil sen naših pravnih znanstvenikov. Dr. ■Janko Žirovnik je pozdravil v imenu Odvetniško zbornice, dr. Andrej Kuhar v imenu Notarske zbornice, za mlade pa je govoril dr. Cernej. — Po ificielneni delu je odlična pravniška družina ostala še nekaj časa v prijateljskem razgovoru. Vsem udeležencem bo prijeten večer, ki je bil Izvrstno organiziran, ostal v najlepšem spominu.
Novi papež Pij XII. — treijerednik. Frančiškanski general P. Leonard Marija Bello sporoča v uradnem glasilu reda Manjših bratov veselo vest, ,la je novi papež Pij XII. sin sv. trai^iška v rfje-imvom tretiein redu. Izrecno poudarja: »Ce smo s Pijem XI. "izgubili svojega ljubeznivega očeta in
najvišjega člana III. reda, smo prejeli s Pijem XII. drugega, ravnotako visokega člana, ki se z njim ponaša tretji red v duhu eerafineke ponižnosti. Novi sv. oče je frančiškanski tretjerednik«. Velika slovenska družina tretjega reda bo to z največjim veseljem vzela na znanje. Na prihodnjem mesečnem shodu naj vse slovenske skupščine tretjega reda opravijo molitve za novega papeža in naj za-pojo zahvalno pesem.
—	Banovinski odbor za propagando gozdarstva prosi vsa vzgojna, kulturna in slična društva, vee javne korporacije in ustanove ter vse privatnike, da aktivno sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 19. do 31. marca 1939. V teh dnevih naj bodo v šolah ali v drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje goliSav in praktični pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov Kjer take prireditve zaradi krajevnih in vremenskih prilik ne bi bile mogoče v marcu t. I., se naj izvedejo v aprilu. — Pojasnila dajejo banovinski odbor in krajevni odbori za propagando gozdarstva.
—	Priljubljeno romanje k M. B. na Trsat z izletom z ladjo po morju v Malinsko na otoku Kr-ku, bo tudi letos o binkoštnih praznikih; kdor pa bo hotel iti v Italijo (na Reko, v Opatijo) bo letos tudi lahko šel. Priglasite se za podrobna pojasnila takoj na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Proti rumenim zobem kadilcev se uspešno uporablja Chlorodont pasta za zobe. Grda rumena barva izgine z zob večkrat že po enkratni uporabi.
V KVALITETI, KROJU IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVE, V NIZKI CENI BREZKONKURENČNB
ŽE SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRIJETNO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP.
—	Auto izlet) v aprilu: od 8.—10. v Gorico, Trst, Idrijo in Benetke, od 15,—18. na Milanski veleeejem Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3, telefon 22—50.
Naše ceste. V Jugoslaviji imamo okrog 41 tisoč kilometrov ce6t. Od teh jih je 24.000 km banovinskih, 7000 km občinskih, 10.000 pa državnih. Državne ceste so slabe in večinoma neprimerne za sodobni promet. Samo 500 km cest v Jugoslaviji je primernih za težki promet, okrog 9.500 km cest pa za laiji promet. Druge ceste eo pa sposobni samo za lažja kmečka vozila.
—	Avtomobilizem v Jugoslaviji. V naši državi avtomobilizem ni posebno razvit. Vzrok temu so v prvi vreti slabe ceste. Jugoslavija premore 6amo 13.000 avtomobilov, medtem ko jih ima samo Praga okoli 50.000, Pri nas ne pride na 1000 prebivalcev niti en avtcpnobl, v Franciji pa pride na 1000 prebivalcev 53 avtomobilov, v Angliji 40, na Danskem 26, na Švedskem 24, v Nemčiji 15, v Rusiji, na Poljskem, Romuniji, na Madjarskem in v Grčiji po 2 avtomobila.
P& dh&cofi
^luui^^^ton^^iiiiiiiiiJiirnjiiiiiniitiitijjsnTJiiiiuJP^^nijiiii' EHI)1 mrrnan rMTmiimi^rmTtuyrimiijrtiitnTTnjitj un nnjuii^n ii^itttniii^j^uf®
*	Cehi so letos nameravali kupiti 50 vagonov našega tobaka. Te dni so se mudili v Splitu odposlanci francoskega tobačnega monopola, ki so si ogledali tobak v skladišču monopolske uprave v Splitu ter nakupili večjo množino, največ hercegovskega tobaka, ki bo izvožen v Francijo. Te dni pričakujejo odposlancev Nemčije in Poljske, ki bodo prav tako odkupili večjo količino tobaka. Pričakovali so tudi prihod Cehov, toda zaradi zadnjih usodnih dogodkov Cehov sploh ne bo. Cehi so letos nameravali kupiti 50 vagonov našega tobaka.
*	Težke' milijone preskrbi državi, banovini in zagrebškemu mestu zagrebški zemljiško-knjižni urad. Od prometa nepremičnin znaša državna davščina 4 odstotke, banovinska 2 in mestna tudi 2. Promet nepremičnin je znašal lansko leto v Zagrebu nad 338 milijonov, torej so vse te davščine vrgle nad 26 milijonov. Poleg tega pa zemljiško-knjižni urad pobira tudi pristojbine, ki so znašale lansko leto 2,155.299 din. Kljub vsem tem težkim milijonom, ki jih zagrebški zemljiškoknjižni urad nabere za državo, banovino in mesto, se vendar njegovi prostori nahajajo v kleti okrajnega sodišča v Zagrebu...
*	Smrt žono, ki je bila stokrat krstna botra. V Požegi v Slavoniji je te dni umrla v 76. letu starosti gospa Ana Fabijan, ki je bila v vsem mestu izredno priljubljena in znana pod imenom »kuma* in »teta Fabijan«. Pokojnica je bila krstna botra okrog stokrat in so jo njeni krščenci in krščenke zelo spoštovali.
*	Koliko je v Jugoslaviji radio-naročniknv. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo v Jugoslaviji na dan 1. januarja 1939 skupno 130.641 rndio-naročnikov. Leta 1929 je bilo v državi šele 32.976 naročnikov in se je torej število v 10 letih početvorilo TI naročniki so razdeljeni na območja treh Jugoslovanskih radio-postaj: belgraj-ske, zagrebške in ljubljanske. Prva ima približno
polovico, drugi dve pa vsaka približno po četrtino teh naročnikov. V načrtu je, da 6e zgrade relejne postaje v Mariboru, Splitu in Skoplju.
*	Požar povzročil 2 milijona din ikode. Na stepi »Krivaja« v Slavoniji, ki je 22 km oddaljena od Orahovca in je last bratov Schlesingerjev, je izbruhnil ogromen požar. Plameni m se videli daleč naokrog. K požaru je prihitelo več gasilskih čet, ki pa so imele samo ročne brizgalne in niso mogle biti kos požaru. Požar je uničil dvonadstropno skladišče živif z vsem gospodarskim orodjem in pripravami, dva vagona in pol pšenice, osem ton moke, pet ton čistega lana in mnogo drugih reči. Škode je do 2 milijona dinarjev. Zavarovano je bilo vse. Gasilci so rešili ostale zgradbe in velik mlin-
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
*	V Bosni debel Rneg, v Primorju močna burja. V Bosni je nenadoma zapadel tako debel sneg, kakor ga niso imeli vso zimo. Zaradi visokega 6nega so morali odpovedati smučarske tekme, ki bi imele biti v nedeljo v bližini Sarajeva. Ako bo sneg naletaval še nekaj dni, bodo nastopile motnje v prometu. — V Primorju pa močna burja zelo ovira promet po morju. Na Ve-lebitu je zapadel nov sneg.
*	Poneverbe v splitski davčni upravi. Preiskava o poneverbah v davčni upravi v Splitu je končana. Ugotovili so, da nzaša poneverjena vsota 76.200 din. Poneverbe sta obtožena dva uradnika, ki sta že delj časa v preiskovalnem zaporu.
*	Vlogo ministrovega spremljevalca si je izbral neki goljuf za časa volivne agitacije v Sarajevu. K sarajevskemu fotografu Tausu je tiste dni prišel elegantno oblečen gospod, ki se je predstavil kot sotrudnik nekega belgrajskega lista. Fotografu je dejal, da spremlja dr. Stojadinoviča in dr. Spaha na agitacijskem potovanju ter da v to svrho nujno potrebuje dober fotografski aparat. Izmed aparatov, ki mu jih je predložil fotograf, je izbral najdražjega, vrednega 3000 din. Fotografu je dal na roko 600 din, za ostalo vsoto pa je podpisal menico z izjavo, da bo ostanek plačalo uredništvo njegovega lista. Fotograf je dolgo čakal, slednjič pa se je obrnil na belgrajski list, odkoder pa so mu sporočili, da dotičnega gospoda sploh ne poznajo, še manj pa, da bi bil kdaj v uredništvu zaposlen.
*	V kustošijsko cerkev v Zagrebu so v noči od sobote na nedeljo vdrli neznani vlomilci in odnesli iz tabernaklja kelih in monstranco v skupni vrednoflti 5000 din. Ko so zjutraj prišli verniki k maši, so mesto duhovnika v ornatu videli pred oltarjem policijsko komisijo, ki je preiskovala sledove, katerih so vlomilci pustili precej.
*	Cestni razbojniki ogrožajo pota okrog Zagreba. V poslednjem času se čedalje bolj pogosto dogajajo na cestnh, ki vodijo iz Zagreba v provinco, drzni razbojniški napadi. Razbojniki preže na kmete, ki se vračajo iz Zagreba s sejmov, jih napadajo in oropajo. Kronika teh napadov je čedalje bolj obširna. Pred kratkim so razbojniki na cesti Zagreb—Dugo Selo ubili in oropali nekega kmeta iz okolice Siska, ki se je vračal s sejma v Zagrebu. Oblasti so mnenja, da gre pri tem za dobro organizirano razbojniško družbo, katere člani so bivši robijaši in razni drugi kriminalni tipi. Ti cestni razbojniki se ne plaše tudi uporabe strelnega orožja. Svojo žrtev pričakajo na odprti cesti, kjer daleč naokoli ni nobene človeške naselbine. Potem je njihovo delo lahko in zmerom uspešno. Razbojniška tolpa ima svoje pajdaše tudi v Zagrebu, ki opazujejo potek kupčij na trgu in sejmih. Ako zapazijo, da je kateri od kmetov napravil dobro kupčijo, na previden način poizvedo, odkod je in kdaj bo potoval domov, nakar ob-veste pajdaše zunaj na cesti. Oblasti pripravljajo poostreno kontrolo cest okrog Zagreba, opozarjajo pa kmete, naj po cesti potujejo v večjih skupinah, kajti razbojniki napadajo le poedince.
*	Pred dvema letoma izvršen umor pojasnjen. V vasi Feričancih v Slavoniji je bil pred dvema letoma na skrivnosten način umorjen starec Stje-pan Benič. Vse do današnjih dni je ostal zločin nepojasnjen. Prvotno so zaprli nekega Hubra iz Feričancev, pri katerem je starec živel. Toda Hu-brova nedolžnosgt se je jasno izkazala. Zdaj pa so orožniki prijeli tri cigane, ki so po dolgem zaslišanju priznali, da so umorili Beniča. Ponoči so vdrli v Beničevo hišo, kjer so iz kuhinje hoteli priti na podstrešje, kjer so vohali denar. Starec pa se je od ropota prebudil in z bičem planil v kuhinjo. V temi je začel udarjati po ciganih, nakar so ga cigani pobili do smrti. Orožniki skušajo dognati, kdo od trojice je zadal starcu smrtonosne udarce.
*	Zverinski uboj železniškega delavca. V vasi
Šapci pri Slavonskem Brodu so našli ubitega 30 letnega železniškega delavca Martina Tlašče-viča. Mrtvec je ves prehoden in zrezan od ubodev z nožem. Preiskava je ugotovila, da so Plaščeviča napadli trije znanci, s katerimi se je zaradi neke stvari tožaril. Enega od trojice imajo že pod ključem.	_ „,,
*	Nnd sto oken je razbil. V vasi Kula v Bački je neki slaboumnež pobegnil od doma, begal po vasi in razbijal okna po hišah. Na 24 hišah je razbil nad 100 oken.
*	Podnevi cerkovnik, ponoči vlomdec. Pred okrožnim sodiščem v Somboru je bila te dni zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel cerkovnik skrbsko-pravoslavne občine Dimitrije Tucakovič in žena drugega cerkovnika Golkoviča. Tucakovič je vlomil v blagajno pravoslavne cerkvene občine in odnesel štiri tisočake. Preiskava Je spravila na dan zanimive stvari. Ugotovljeno je bilo, da je Tucakovič živel dvojno življenje, podnevi je bil cerkovnik, ponoči pa nevaren vlomilec. Naprtili so mu vsega skupaj 9 izdatnih vlomov. Obsojen je bil na 4 leta robije.
Anekdota
Ko je bil Verdi Še mlad, toda kljub temu v svoji domovini že zelo slavljen skladatelj, Je na svojem potovanju iz Milana v Rim prišel v manjše mesto, v katerem je moral prenočiti.
»Ali imate v mestu kakšno gledališče?« Je vprašnl gostilničarja, pri katerem se je ustavil.
»Seveda, ekscelenca! Neka izvrstna operna družina že nekaj večerov izvaja opero »Ernani«. To je nova opera našega velikega skladatelja Ver-
Ljubi j a n a ? 21. m
Gledališče
Dram«: Torek, 21.: zaprto. — Sreda, 22.: Potovanje v Benetke. Red Sreda. — Četrtek, 29.: Kaj je resnica. Red A.
Opera. Torek, 21.: Werther. Gostovanje ge. Zlate Ojungjenac-Gavellove in g. Josipa Gostiča. Izven. — Sreda, 22.: Toeca. Premierski abonma. Gostuje Vera Magdi«. — Četrtek, 28.: Jesenski manevri. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 31. marca* 11 šolska urai Planinske cvetk« in njih zgodovina (g. R. Bačar) — 12 Iz opernega cveta (plošče) — 12.45 Poročil« — 13 Napovedi — 13.20 šramel kvartet »Štirje fantje«
—	14 Napovedi — 18 Pester apored Radijskega or-dijskega orkestra — 18.40 Pota k Bogu (g. Fr. Ter-seglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac, ura: 150-letnica Kočine Krajin« (dr. Pateli6) — 19.50 Deset minut zabave — 20 Premo« glasbenega večera iz frančiškanske dvorane — 22 Napovedi, poročil« — 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
Torek, 21. marca i Belgrad: 20 Rimski kvartet
—	21.10 Violina — 22.15 Vok. konc. — Z«gr«b:
20	Ifira — 20.30 — Klavir — 21 Hirschlerjeve skladbe — 22.20 Plesna gl. — Soiljat 19 Vok. koncert — 19.30 Ork. konc, — 20 Kvartet — 20.55 Ruske romance. — V«rS«v«i 19 Operetna glasba
21	Simf. konc. — Budimpešta; 19.45 Calderonova dram »Zivljenje-sen« — 21.15 Plošče — 22 Klavir
—	23 Cig. ork. — Tmt-Milani 17.15 Plesna glasba 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Mali Ma-rat«. — Dunaj: 20.10 Deklice igrajo. — Berlin: 20.10 Ork. in zbor. — Konigsberg: 20.10 Simf. konc. — Vratislava; 20.10 Koračnice. — Kolns 20.10 Plesni večer. _ Frankfurt-Stuttgart; 21 Hay-dnav ciklus. — Monakovo: 20.10 Opera »Don Car-loe«. Beromfinster: 21.05 Narodne pesmi.
Prireditve in zabave
I, glasbeni in reeitaeijski vežer bo drevi ob S v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni Pex et bonum v frančiškanskem prehodu. Konc. klavir »Bliithner«.
Za Verdijev Refluiem, koncert, katerega bodo izvajali gostje iz Turina (vseh nastopajočih je 160, soli, zbor in orkester) so od danes naprej vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Dirigent koncerta je Ahile Consoli. Koncert bo v veliki Unionski dvorani v četrtek, dne 30. marca ob 20.
Akademski pevski zbor šteje 60 pevcev, ki so pod vodstvom našega odličnega dirigenta g. Fr. M a r o 11 a absolvirali posebno zborsko šolo. 3. aprila t. 1. ob 20 bo v veliki dvorani »Uniona« velik koncert tega zbora, ki nam je letos pripravil program najlepših pesmi iz dobe slov. preporoda. Za ta koncert vlada med občinstvom veliko zanimanje in priporočamo vsem, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji, ki je na univerzi dnevno od 8 do 18 in sicer se dobijo sedeži po: 40, 30, 25, 20, 15, 10; stojišča 5, 7 din.
Predavanja
Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava dtevi otr dvorani*'Delavske zbornice g. univ. prof. sdns Andrija Š^ampar O' -»Kitajski«..,
V Setttek, 23. t. m. predava v okviru Socialno ekonomskega instituta univ. doc. dr. inž. Matija Žumer o »Produktivnih silah našega gospodarstva«. Predavanje bo ob 20 v prostorih Zbornice za TOI, Beethovnova 10/1.
Prosvetno društvo Trnovo: Na XV. rednem prosvetnem večeru v sredo, 22. marca ob 8 zvečer bo imel predavanje urednik Franc Terseglav, o najaktualnejšem vprašanju sedanjega časa »Židov-stvo«.
Sestanki
Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani ima svoj članski sestanek v četrtek, dne '23. t. m. ob 20 v restavraciji pri »Šestici« na Tyrševi cesti.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska ce3ta 31.
KINO SLOOA, 1*1. 27-30
Madame Bovary
farno I« daitas ob 10., 10« 1» 21. url
Grešna ljubezen — — V glavni vlogi: POLA NEGRT, nenozabna filmska umetnica
šu.mop2 dn"! V zemlji brez zakonov
Diek Foran. pojoči cowboy. Film divje romantike in cowbojskih pustolovščin'
dija. Za vašo ekscelenco bo predstava izreden umetniški užitek.«
Verdi je odšel v gledališče in zasedel svoj prostor. Orkester je zaigral uverturo, toda pri tem tolikokrat grešil, da je Verdi na svojem prostoru kar trepetal od razburjenosti. Naposled se ni mogel več obvladati. Planil je pokonci in zaklical dirigentu: »Za vraga, signore! Zakaj ne pazite na označeno piano? Cemu je napisan?«
V gledališču je nastalo razburjenje, orkester je onemel, gledalci pa so začeli vpiti; »Ven z nJim! Ven z njimi« In že se je stegnilo nebroj rok, da bi to grožnjo sprevrgle v dejanje. V tem pa je neki violinist spoznal Verdija.
»To je sam Verdi!« je zaklical svojim tovarišem v orkestru. Ta glas se je brž razširil po vsem gledališču in iste roke, ki so že nesle Verdija proti izhodu, so ga zdaj v triumfu nesle nazaj in ga postavile na dirigentov prostor. Dirigent pa mu je med navdušenim vzklikanjem občinstva izročil svojo palico. Verdiju ni preostalo drugega, kakor da je dirigiral svolo opero, čeprav s tako slabimi glasbeniki.
^eas
»Halo, gospodična Micka, telefon vas kli&t«
Slovenski graditelji so zborovali
V nedeljo dopoldne je bila v posvetovalnici eSornice za TOI 20. redna letna skupščina Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino. Skupščine se je udeležilo lepo število slovenskih graditeljev. Točno ob 10 ie začel zborovanje predsednik združenja g. Miroslav Zupan, ki je toplo pozdravil vse navzačne, posebej ie zastopnika ljubljanskega župana obrtnega ref. g. dr. Freliha in (castopnika Zbornice za TOI g. Kavčiča. Zboro-valci eo nato počastili spomin med letom umrlega (Klana g. Rozmana.
Predsednik g. Miroslav Zupan je nato v izčrpnem poročilu najprej padal pregledno sliko splošnega gospodarskega položaja Slovenije s posebnim ozirom na graditeljski stan. Davčna obremenitev Slovenije ima občutne posledice za gradbeno stroko, kajti denar, ki bi se moral v zdravih razmerah
forabiti doma za nove zgradbe, gre drugo pot. udi samoupravne doklade so visoke, toda 60 v danih razmerah spričo nujnih in neodložljivih potreb upravičene, kajti ker država ne gradi, morajo to storiti banovina in mesta. Predsednik je spregovoril tudi o uredbi o minimalnih mezdah, za katero pravi, da je v načelu dobra, pametna in koristna, obenem pa poudarja stališče graditeljske stroke: polna začita potrebnim in upravičenim delavcem, zaščito pa zahtevamo tudi za nas; proti izkoriščevalcem socialnih ustanov in odredb pa mora nastopiti zakon z vso strogostjo. V tem smislu se mora tudi novelirati obrtni zakon. Predsednik je govoril tudi o šušmarstvu, ki se je močno razpaslo tudi v graditeljski stroki, zlasti s si>osoje-vanjem iirm. Glede raznih predlogov in osnutkov za socialno zavarovanje obrtnikov naglaša, da mora biti temeljna zahteva vseh obrtnikov, ne samo graditeljev: denar, ki se bo nabiral v fond, ne sme biti centralistično upravljan, ostane naj doma. Z njim naj se ne kupujejo državni boni in vrednostni papirji, ampak naj se uporabi za gradnjo koristnih in donosnih zgradb. Nadaljnja zahteva
traditeljev je, da ee izposlujejo ceneni gradbeni rediti in da že vendar enkrat prično redno poslovati še ostali naši denarni zavodi. Graditelji nadalje ponovno poudarjajo zahtevo Ljubljane m vse Slovenije: rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja in železniških zvez v Sloveniji. Prav tako se je treba zavzeti za naše ceste, ki so ovira med drugim tudi živahnejšemu tujskemu prometu. Na koncu se je predsednik toplo zahvalil vsem sodelavcem v odboru.
Tajniško poročilo g. Kramaršiča ugotavlja, da Iteje združenje 76 članov, od katerih ima 19 pooblastilo po obrtnem zakonu iz leta 1931, 57 pa pooblastilo po starem obrtnem redu iz 1. 1893. Delovanje združenja je bilo v preteklem letu posvečeno ukinitvi ali delni izprememb §§ 47, 219 in 234 obrtnega zakona. Ti paragrafi predstavljajo one Ahilove pete naše obrtne zakonodaje, ki jih izkoriščajo šušmarji in izposojevalci firm. Poročilo nato izčrpno navaja borbo združenja zoper te škodljivce. Tudi v ostalih strokovnih zadevah je združenje krepko »talo na braniku pravic svojega članstva.
Blagajniško poročilo izkazuje vestno gospodarjenje z imovino združenja,'ki je naraslo« «*;165;0Q0 din. Po poročilu nadzorstva jie bilal'Sprejeta rae-rešnica staremu odboru in proračun za bodoče poslovno leto.
Nato je toplo pozdravil zborovalce v imenu ljubljanskega župana obrtni ref. dr. Frelih, ki je obljubil vso pomoč združenju. V imenu Zbornice ?a TOI je pozdravil graditelje g. Kavka Karel.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Miroslav Zuipan, podpredsednik Matko Curk, dalje Battelino Vilibald, Bricelj Ivan, Maco-ratti Ladislav, Slokan Ivan iz Ljubljane, Gologranc Konrad iz Celja ter Špes Franjo iz Maribora. Razsodišče tvorijo: Bricelj Ivan, Curk Matko, Gologranc Konrad, Spes Franjo in Zupan Miroslav.
Nato se je razvila debata o raznih predlogih in načrtih, ki so izšli iz vrst članstva, nakar je ob 12 predsednik g. Zupan zaključil uspelo zborovanje.
Delovanje
poštarske organizacije
Ljubljana, 20. marca.
V nedeljo dopoldne je bilo v dvorani Delavske zbornice veličastno zborovanje Združenja nižjih poštnih uslužbencev. Zborovanje je vodil predsednik g. Josip Penko, ki je pozdravil zastopnika poštne direkcije, načelnika dr. Janžekoviča in personalnega šefa svetnika Jožefa Štukelja. Sprejete so bile udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku senata dr. Ant. Korošcu, poštnemu ministru dr. Altiparmakoviču, gradbenemu ministru dr. Kreku, ministru Snoju, senatorju Smodeju, skupščinskemu podpredsedniku Mihel-čiču, banu dr. Natlačenu in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču.
Obširno tajniško poročilo je podal g. Josip Bi-zovičar. Navajal je zgodovino zadnjih 6 let, odkar je bila prva osnovana ta organizacija, ter trud organizacije za izboljšanje razmer svojih članov. Glavno je vprašanje draginje, ki stalno narašča, razbremenitve poštnih uslužbencev, ki jih je mnogo premalo in pa povišanje plač pošinim uslužbencem. Poročal je o raznih intervencijah v korist poštnim uslužbencem.
Blagajniško poročilo je podal g. Rado štukelj. V imenu nadzorstva pa je predlagal razrešnico odboru g. Martin Bezjak. Nato so govorili v imenu pododborov in sicer za ljubljanskega g. Ivan Maver, za mariborskega g. Franjo Babič, za celjskega g. Blaž Cepuš.
Dr. Janžkovič je v imenu poštne direkcije izjavil zadovoljstvo, da poštno osebje dela sedaj v popolni slogi, nato pa je personalni šef poštne direkcije svetnik Jožef Štukelj v lepem nagovoru naglasil, da se dobro zaveda napornega dela poštnih uslužbencev in da se pripravlja sedaj sprememba na boljše. Poštna direkcija dobro razume težnje poštnih uslužbencev ter se bo za nje zavzela.
Izvoljen je bil nato nov odbor in sicer z veliko večino: predsednik g. Jože Penko, podpredsednik Ivan Ivane, tajnik Vračko, odborniki: Kres-se, Roter, Šteblaj, širme, Bratuž, Gojer; v nadzorstvo pa: Giiha, Metelko, Kucler in Tome. Zanimiva so bila tudi poročila o karitativnem delu društva, ki je na tem občnem zboru odobrilo več podpor starim zaslužnim poštarjem, ki kljub svojemu dolgoletnemu delu prejemajo le majhne pokojnine.	^
1 Ljubljanski preračun za I. 1929-40 je ministrstvo financ z odločbo 6t. 23416-11. dne 16. t. m. odobrilo. Kakor glavni preračun so odobreni tudi vsi specialni preračuni, poleg teh pa tudi pravilnik o izvrševanju preračuna za 1. 1939-40 z vsemi pravilniki in določbami o mestnih davščinah. Tozadevni razglas bo objavljen v prihodnjem »Službenem listu«.
1 Salczijanski zavod na Rakovniku bo opravil jutri ob pol 8 zjutraj slovesno sv. mašo zadušnico za pokojnim prelatom dr. Francom Kovačičem, ki je bil požrtvovalen salezijanski sotrudnik in ustanovitelj salezijanskega zavoda v Veržeju pri Ljutomeru. K tej sv. maši zadušnici vljudno vabimo ljubljanske salezijanske sotrudnike in sotrudnice.
1 V počaščenje pok. g. Valentina Lotriča je da-
rovala oprava hiše Tržaška cesta it. 11 za mestne reveže 100 din, mestni socialni urad pa je v znamenje tega darila položil na krsto venec e trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo.
1 Zveia katoliških nameščenk v Ljubljani vljudno vabi vse uradnice in trgovske nameščenke, ki bi bile pripravljene delati pri KA, na duhovne vaje in tečaj K A, ki bodo od 22. do 26. marca v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurnovem zavodu. Vodil jih bo g. dr. Fajdiga. Prijavite se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Ljubljana, Masaryko-va cesta 12.
1 Hud mraz. Danes je po koledarju prvi dan pomladi. Druga leta je ob tem času že cvetelo zgodnje drevje, tako breskve in marelice. Letos je še vse popje močno zavito in tako zavarovano pred hudim mrazom. Leto« je toplota še močno pod ničlo. Tako je včeraj kazal termometer na univerzi v meteorološkem zavodu —5.5 stopinj Celzija, tam na aerodromu pa celo —9 stopinj Celzija. Včeraj je bila prav huda slana, ki pa še ri škodljiva. V nedeljo zjutraj je drohan eneg pobelil plan in ravan, hribe in doline.
1 Letošnje gradbeno gibanje. Pod tem naslovom pišete v nedeljski številki vašega cenjenega lista o zidu, ki je stal ob Vegovi ulici v Ljubljani in pravite, da je to zadnji ostanek »Knežjega ali Auerspergovega dvorrac. pa to ne drži. Med bivšo imenovano palačo in Vegovo ulico so bili še v zadnjih časih ozki podolžni vrtovi, obzidani in zaprti proti cesti, na notranji strani pa je stal močan zid kot preostanek nekdanjega mestnega obzidja stare Ljubljane, ki 6e tu sklada s še starejšim obzidjem rimske Emone. Ta preostanek zidu med zgradbo nove vseučiliške knjižnice in Vegove ulice je torej prav častitljiv zgodovinski spomenik, katerega moramo ohraniti vsaj v dobrem 6pominu. H. T.
1 Nova pomlad — novi vzorci — nova manu-laktura Je loč ni k & Simon čič — Ljubljana — Pred škofijo 13.
1 Za ljubljanske mestne reveže bo mestni socialni urad zbiral zopet v sredo 22. marca dopoldne pred Vodnikovim spomenikom na posebni stojnici stare obleke, perilo in obutev. Naše gospodinje že dolgo niso ničesar prispevale v to zbirko. Mestni socialni urad potrebuje vedno mnogo oblek in obutve, ker se vedno zglašajo ubogi, ki potrebujejo te predmete. Spomnite se v sredo ubogih!
1 Sodna dražba. Ortopedičnih, bandažnih in drugih strojev, razno orodje, trgovska oprema, kilni pasovi, noži, škarje, kirurgični instrumenti in drugo blago dne 22. marca 1939. Prešernova 5, ob 14.
Mestna oskrbnišnica - zadnje zatočišče
premožnih ljudi
Sestradana starka, ki tehta samo 26 ks — Oče italijanske grofice, ki ie bil čisto zapuščen
Stritarjevi ulici. Tam živi premožen hišni posest-
V mariborski mestni oskrbnišnici sta našli zadnje dneve zatočišče dve osebi, ki bi po svojih premoženjskih razmerah pač ne spadali v tak zavod. Oba primera pa 6ta takšna, da vzbujata v javnosti precej govoric in razburjenja ter se z njima bavi tudi oblast.
Pred nedavnim časom je bilo najdeno pred poslopjem policijskega komisariata pismo, naslovljeno na policijo. Pismo je bilo brez podpisa,, v njem pa opozarja pisec, naj se policija zanima za neko starejšo žensko v Magdalenskem predmestju, ki je neprestano zaklenjena v stanovanju ter je že čisto sestradana. Policija se je za ta primer zanimala ter ugotovila, da so navedbe anonimnega pisma resnične. Ženska, o kateri je bilo v pismu govora, je premožna posestnica, stara že okrog 60 let, ki je pred leti poročila 20 let mlajšega moža. Zadnja leta je žena bolehala ter je bila skoraj vedno sama doma. Mož se je nahajal v vinogradu, žena pa je ležala v postelji ter si ni mogla postreči. Stanovanje je bilo zaklenjeno, tako da ji tudi sostanovalci in sosedje niso mogli pomagati.
Tako se je potem zgodilo, da je žena popolnoma omagala ter ni mogla iz postelje več niti vstati. Bila je tudi vsa preplašena ter se je očividno moža tako bala, da ni upala policiji niti sosedom ničesar potožiti. Policija je ta primer javila mestnemu socialnopolitičnenmu uradu, ki je zadevo s 6voje strani preiskal ter odredil, da se mora uboga ženska prepeljati takoj v mestno oskrbnišnico, da 6e ji morda tam s skrbno nego reši življenje. V oskrbnišnici jo je preiskal mestni zdravnik, ki je ugotovil, da je reva popolnoma sestradana, tako da je je 6ama kost in koža. Tehta samo 26 kg. Kljub skrbni negi pa je ne bo mogoče več rešiti ter sedaj umira. Primer je javljen tudi državnemu pravdništvu, ki bo uvedlo postopanje, da se ugotovi, koliko krivde pade v tem primeru na njene svojce.
Drug podoben primer je bil odkrit te dni v
Tudi La Passionari«
nekdaj tako navdušena komnnisfka. je preko Orana pribelala v Francijo. Slika kaže ta ideal
komunistične ženske ob njenem prihodu v Marseilles. (Po najnovejših poročilih je glavni odbor Zveze brezhožnikov »kleni! notore, ihnmri - tako je namreč njeno praro ime - povabiti v Moskvo, kjer hi predavala o problemih atcj.^ i Evropi. K " i!!!L.\ *— .	^Joskvo jo pričakujejo nekako sredi aprila.)
nik, vdovec. Njegova hčerka se je pred leti poročila z italijanskim grofom ter iivi 6edaj v Italiji. Mož je bil v Mariboru popolnoma sam, brez sorodnikov. V 6voji hiši je imel več strank, ki pa 6e zanj očividno niso zanimale. Nihče ne ve, kako je z najemnino in davki. Te dni je dobil mestni soci' alnopolttični urad opozorilo, naj se zanima za usodo tega moža. Organi urada so našli starčka, ki ima že 78 let, v nepopisnem položaju. Stanovanje je bilo strahovito zapuščeno, nepopisen smrad se je razširjal okrog, starček pa je ležal v postelji napol gnil. Sprejeli so ga v oskrbnišnico, kjer ima zdaj zdravniško nego, tisto posteljo ter primerno hrano. Tudi v tem primeru sedaj preiskujejo, kdo je kriv, da je bil ta stari revež tako zapuščen. Obenem mu je postavilo sodišče skrbnika,
ki se bo zanimal za usodo njegove imovine •
m Žalna seja Zgodovinskega in Muzejskega društva. V prostorih Študijske knjižnice je bila včeraj predpoldne skupna žalna seja Zgodovinskega in Muzejskega društva za umrlim predsednikom obeh društev, prelatom dr. Fr. Kovačičem. Seje so se udeležili odborniki obeh društev. Žalni govor je imel podpredsednik Muzejskega društva, šolski inšpektor vp. g. dr. Poljanec. Omenjal je velike pokojnikove zasluge na znanstvenem polju, opisal ga je kol vzor duhovnika in človeka. Odborniki obeli društev so v spomin velikega pokojnika po klonili Dijaški kuhinji 300 din, obe društvi pa bosta položili na grob žalne vence.
m Zastopniki znanstvenih ustanov in znanstveniki, ki se udeležijo pogreba pokojnega pre lata g. dr. Kovačiča, se zberejo danes ob pol 15 pred vhodom na staro mestno pokopališče.
m Poziv mariborskim in okoliškim katoliškim društvom. Pogreba prelata g. dr. Fr. Kovačiča, k bo danes popoldne ob 3 iz Slomškove kapelice na starem mestnem pokopališču, se udeležijo vsi člani in članice katoliških društev, ki niso zaradi delavnika zadržani. Članstvo se z zastavami in v krojih zbere ob pol 3 na Livadi. Člani v civilu naj si pripnejo znake. — Prosvetna zveza, Podzveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov.
m Pontifikalni rekviem za pokojnim prelatom dr. Fr. Kovačičem bo jutri, v sredo, ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Alojzija.
m Zanimivo predavanje ho drevi ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 o temi »Gospa in služkinja« ter »Praktična socialna vzgoja v družini«. Predavata aa. ravnateljica v p. A. Štupca in s. O. Sadravec. Vstopnine ni.
m Seja pripravljalnega odbora za mladinski tabor bo drevi ob pol 8 v običajnih prostorih.
m Žetev smrti. V bolnišnici so umrli: upokojena uradnica Marija Kemperle, stara 50 let; zasebnik Ivan Deutschmann, star 78 let; posestnik Franc Kocpek, star 48 let. — Naj v miru počivajo!
m Spremembe ▼ repertoarju. Zaradi obolelosti v gledališkem ansamblu je bila že enkrat odpovedana prva repriza »>Pvgmaliona«. Zaradi isteea vzroka se odloži tudi za drevi napovedana predstava >Pygmaliona« ter se namesto njega uprizori izvrstna komedija »Na ledeni plošči« za vrstni red B.
m Oddaja hrirnice v vojašnici. Dne 25. t. m. bo v pisarni štaba 4 dijaškega bataljona šole za rez. peh. oficirje v Mariboru licitacija za oddajo brivnice v zakup.
m Dospelo: modne nogavice, lepo damsko in moško perilo, kravate najceneje pri Brefcko, Aleksandrova 23.
m Pokolj brei vzroka. V Rušah se je v nedeljo zvečer pripetil razburljiv prizor. Otroci sosedov Otmarja Perka in Julija Virala so se med seboj prepirali. Ta prepir je slišal Virat. ki se je vrnil baš domov vinjen. Dal ie zaušnico 20Mni Anici Perko. Tedaj pa je prišel njen oče Otmar Perko, pa je yiiat navalil tudi jianj ter ga zabodel
z nožem, ki ga je pograbil v kuhinji, dvakrat v glavo in dvakrat v hrbet, na roki pa mu je pre-rezal žile. Tudi njegovo hčerko Anico je zabodel v levo roko ter ji prerezal žile. Oba ranjenca je zdravnik takoj obvezal ter sta bila nato prepeljana v mariborsko bolnišnico.
m Kazojive manipulacije poštnega blagajnika. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava proti 61 letnemu višjemu poštnemu kontrolorju Antonu Majerju iz Maribora. 12. oktobra 1936 je poštni inšpektor dr. Kurbus skontri-ral glavno blagajno na pošti Maribor I. Obdolženec, ki je bil tedaj kontrolni organ blagajniškega oddelka, je to zvedel, pa je hitro stopil k uradnici Tereziji Babkovi ter jo prosil, naj mu proti bonu posodi za nekaj ur iz svoje blagajne 30.000 din, <ar je ona tudi storila, to se dogaja na pošti često, če eni blagajni zmanjka gotovine. Ta znesek je potem, ko je revizija blagajne minila, vrnil zopet nazaj v prejšnjo blagajno. Čez nekaj dni pa je bila znova nenadna revizija glavne blagajne in takrat se je ugotovil primanjkljaj v znesku 20.700 dinarjev. Major je dobil 48 ur roka, da pokrije primanjkljaj, kar je naslednjega dne storil. Prišel pa je kljub temu pred sodišče zaradi utaje. Zagovar-se je, da je moral v začetku leta 1936 plačati poštni upravi 15.000 din, ker je bil izplačal tri ponarejene poštne nakaznice. Da je mogel to škodo jioravnati, si je izposodil denar pri znancu, ki pa jo nato začetek oktohra zahteval vrnitev posojila. Zaradi tega je vzel denar iz poštne blagajne, nekaj pa je vzel tudi za svoje potrebe, tako da je narastel primanjkljaj do navedene višine. Majer je bil obsojen na 5 mesecev in 15 dni zapora pogojno za dobo dveh let.
Gledalce
m Torek, 21. marca, ob 20: »Na ledeni plošči«. Red B.
Trem posestnikov zgorele domačije
Maribor, 20. marca.
Danes je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Alojzija Plečka, ki je hišo z gospodarskim poslopjem popolnoma uničil. Zgorelo jc tudi vse gospodarsko orodje, poljski pridelki, pohištvo in vsa obleka. Gosjiodar se je ob izbruhu požara nahajal v sosedni vasi po opravkih. Ko je zvedel, da mu gori doni, je hitel domov ter v zadnjem trenutku rešil iz gorečega poslopja svojega 83 let starega očeta, ki je bil zaradi starosti in bolezni priklenjen na posteljo. Kakor se je ugotovilo, je požar nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku. Ker je pihal močan veter, so je požar razširil na sosedna poslopja posestnico Neže Mon in posestnika ter gostilničarja Franca Žagača. Posestnici Mon je zgorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, posestniku Žagarcu pa gospodarsko poslopje, škoda se ceni na iSO.OOO din je le deloma krita z zavarovalnino.
Celje
c Obrtništvo vaj se tirne, tako je izvenelo oDrtniško zborovanje v Celju, ki ga je priredilo Slovensko obrtno društvo, da se na praznik svetega Jožefa, ki so si ga izbrali celjski obrtniki za svojega zaščitnika, pogovore o skupnem delu, da bi tako laže dosegli svoje pravice v korist obrtniških interesov. Ob 8 zjutraj je bila v opa-tijski cerkvi sv. Danijela slovesna služba božja, pri kateri je pelo nn koru pevsko društvo Oljka, nato pa je bilo veliko zborovanje. Vodil ga je predsednik g. Lečnik Anton. Na zborovanju je bilo jiosebno mnogo govora o razcepljenosti slovenskega obrlništva, ki je organizirano v treh zvezah obrtnih društev. Ta društva imajo isti cilj in iste težnje, žal pa, da ta razcepljenost preprečuje, da ne morejo obrtniške organizacije nikjer dovoljno uveljaviti svojih predlogov. Zato je potrebno, da se obrtništvo strne, da se združi v eni organizaciji, iz katere pa mora zginili vsako politiziranje
c -J- Medvešfek Alojzij. V Gosposki ulici v Celju je umrl dolgoletni zvesti naročnik »Slovenca« 52 letni zasebni uradnik Alojzij Medvšček. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Bog naj mu bo bogat plačnik za vse dobro, kar je storil. Svojcem naše iskreno sožalje!
c Snlezijnnski mladinski dom v Gaberjih bo uprizoril v soboto na praznik Marijinega Ozna-nenja in v nedeljo ob pol 5 popoldne dramo »Žrtev spovedne molčečnosti«.
c Za slugo pri Javni borzi dela v Celju je imenovan Gorjanc Urban.
c Nedeljski šport. Pred približno 400 gledalci sta se v nedeljo ob pol 4 popoldne pomerili v Trbovljah moštvi domačega Amaterja in SK Jugoslavije iz Celja na amaterjevem igrišču. Tekma je bila živahna, moštvi pa enakovredni in sta si delili piki. Pred vrati nasprotnika sta oba napada pripravili precej lepih pozicij, ki pa so ostale povečini neizkoriščene. — Na olimpovem igrišču v Celju je SK Celje premagalo mariborsko Slavijo s 3:2. Sodil je Presinger iz Celja.
Trbovlje
še dve občinski seji bosta ta teden. V torek bo zaradi parcelacije občinskih zemljišč. Po nakupu Parašuhovega posestva je postala občina največja posestnica v naši dolini. Ker daje TPD brezobrestna posojila svojim delavcem za zidanje hiš, se zadnja lela dosti gradi. Primanjkuje pa stavbnih prostorov. Ker se občini obdelovanje zemlje ne splača, se je že pred dvema letoma začela akcija, da da prostore za stavbe po znižani ceni na razpolago. Zato je 39 prošnjikov, ki 60 pripravljeni zidali, da se odpomore stiski za stanovanja. — Na četrtkovi seji, 23. t. m. pa bo oddano razpisano mesto za občinskega socialnega referenta in blagajnika — knjigovodjo.
Ruše pri Mariboru
Razširjena dostava pošte. Na ponovno posredovanje poslancev gg. Kobana in Žebota je ministrstvo pošle in telegrafa ugodilo prošnji uprave občine Ruše, in bo6ta v kratkem času nastavljena še dva pismonoša pri poštnem uradu v Rušah. S to razširitvijo poštne dostave bo ugodeno predvsem delavstvu Tvornice za dušik d. d. Ruše. katero bo odslej dobivalo vsaki dan redno dostavljeno pošlo, obenem pa se bo lahko dostavljala pošta tudi na Smolnik ter Ruško kočo, kar bo predvsem važno za izletnike, ki do sedaj po ves teden niso prejeli pošte. Potemtakem bo odslej f>oštni urad v Ruiah razjrolagal s štirimi pismonoši ter bo tako zadoščeno upravičenim željam celokujmega poštnega okoliJa.
Murska Sobota
Preračun občine za leto 1939-40 predvideva 2,289.743 din izdatkov. Preračun je bil na zadnji seji sprejet,
»Murska Krajina« spet izhaja. Izdaja jo g Izidor Hahn. urejuje pa odv. pripravnik g. Janez Nemec. Prva številka je izšla z datumom 19. marra. V uvodni besedi trdi, da bo list zgolj informativen.
Polovična vožnja za »Prekmurski teden« je ie dovoljena.
KULTURNI OBZORNIK
Prof. Grebene: Moderno pohištvo po narodnih motivih
I. in II. del. Ljubljana 1938. Izdala in založila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Cena brez poštnine 250 din.
S to monumentalno mapo 24 velikih prilog, na katerih so zbrani motivi slovenskega pohištva s starimi pristnimi ljudskimi ornamenti, sta storila prof. O. Grebene in banska uprava velika delo; postavila sta nov temelj za slovenski moderni slog v notranjem pohištvu, ki naj bi izpodrinil v določenih delih naše dežele tovarniško posnemanje mednarodnega brezstilnega blaga. V vseh panogah našega življenja iščem« namreč sedaj v pristno slovensko podobo, tako v duhovnih stvareh, kakor tudi v tvarnih oblikah ter skušamo dognati tisto našo formo, v kateri bi slovenstvo zapet zaživelo v prvotni enotnosti, ki jo jc moderni svet s svojo razredno diferenciacijo ter duhovno razdrobljenostjo in nekritičnim posnemanjem tujine razbil. 2e
pred leli smo sc zavedali, kako na primer izumira izrazito naša kmečka hiša, ki jo že po vaseh nadomeščajo tipične mednarodne »vile«, ki tako strašno kvarijo slovensko lice naših letoviščnih mest, na pr. Bleda, ki mu je prav to hlastanje najprej za nemškim potem pa za modernim mon-denskim 6logom zapadnih velemest popolnotha ubilo, značaj »slovenskega bisera«. Namesto da bi Bled s svojimi lepitrii hišicaini V sldvenskem*štttjju spremenili v edinstveno podobo slovenske pokrajine in duha, ki bi bil s svojo svojevrstnostja gotovo še bolj privlačen tujcu, smo ga oropali domačnosti Ln ga znivelirali z ostalim zapadom, ki ni za tujca nobena novost več in je zato morda dolgočasen. Opozarjamo na Zakopane in na zakopan-ski slog, ki povečava zadovoljstvo letoviščarjev. Zato je prav, da je banska uprava že pred leti izdala zakon, s katerim je zaščitila našo zunanjo.st v takih letoviščnih mestih ter predpisala slovenski slog dotične pokrajine.za obvezen v novih stavbah. In tako vidimo, da je danes modernizirana slovenska hiša iz teh krajev prešla že v Ljubljano samo, ter da se lako meščanstva samo zaveda znova svoje notranje zveze s kmctstvo.m in slovensko preteklostjo ter išče sinteze preteklosti s sodobnostjo.
Prav tako kakor naj bo v teh krajih zunanjost hiš v skladu s pokrajino in njenim duhom, pa mora biti v skladu 6 hišo tudi notranja oprema, pohištvo in prostor. Nikakor pa nam pri tem ne gre za natančno posnemanje in prestavljanje starih hiš v novi čas, kar bi bila v nekem smislu nesmisel, kajti s tem bi zanikali ves razvoj stoletja po higienski in praktični plati, temveč v stare oblike in ornamentiko prenesimo novo modernizirano pohištvo, ki bi tako dobila pečat slovenskega duha in slovenske domačnosti, dasi bo prav tako služilo udobnosti kot moderno tovarniška mednarodno blago. In prav temu namenu je posvečena pričujoča knjiga z načrti o modernem slovenskem pohištvu po narodnih motivih, ki jih je izvršil prof. O. Grebene, izdala pa v svoji založbi bolj poklicana čuvarica slovenskih narodnih vrednot — banska uprava.
Prof. O. Grebene žc 40 let študira slovensko obrtno folkloro, predaval ja je na raznih tehniških šolah in drugod ter ji je tako posvetil vse svoje '.ivljenje. Znana je njegova zbirka narodopisnega blaga, ki jo je zbiral vsepovsod, pa vseh kotičkih naše dežele ter jo je pred leti kupila banska uprava (dr. Natlačen) in poklonila muzeju, kjer ie zdaj že deloma urejena, deloma pa še čaka primernih prostorov. Tako je iskal v ljudsko dušo, kakor se kaže v oblikovanju predmetov, ki jih je kmet, tedaj tudi še obrtnik obenem, potreboval v svojem življenju. In odpirale so se mu značilnosti gorenjskega alpskega sloga in belokranjskega, kakor tudi štajerskega in liubljanske okolice ter ugotavljal, da je imela skoraj V6aka fara svoje oblikovne posebnosti, ki pa so bile v skladu z geografskim položajem. Kakor je slovenska duševnost vplivana zaradi zemljepisne lege slavonskega naroda od vseh strani od tujih kultur, tako je tudi / našem narodopisju težko odkriti pristno originalno podobo. Prof. Grebene je pravilno ravnal, la ni teh o.blik generaliziral, kot na pr. nekateri korensko alpsko nošo za edino predstaviteljico ?!ovenske noše, temveč je za vsak okraj, za vsako faro 6kušal dognati njeno značilnost ter jo padal kot svojevrstnost dotičnega kraja, ki bi je bilo ikoda uničiti in ne izrabiti za nov čas. Svoji mapi >4 velikih 6trani načrtov je dodal kratek uvod a ->omenu slovenske ljudske umetnosti, ki jo nekako zasleduje do polovice 18 veka pa do propada v XIX. in XX. stoletje ter ugotavlja, da so najstarejši ornamenti izključno verskega značaja, la sp vzeti iz cerkvenega življenja in cerkvenih -redmetov (srček nima prvotno erotičnega smisla, •mveč religioznega, ter je šele pozneje dobil tudi ubavni pomen!). Pozneje se jc razvila patriotična imbolika (majolike z orlam) ter nato nacionalna lipa). Toda kakor je slovensko narodopisje zelo -»estro in zelo pod vplivom tujega narodopisja, jc vendar gledanje na oblike ter način uporabljanja
slovenski in originalen. In to originalnost gledanja in nekaterih oblik naj prevzame tudi moderni slovenski človek, ki 6e bo tako obrnil od tujih oblik k domačemu duhu ter se tako duhovno strnil i stoletji prednikov, ki jih še ni pokvaril dotik s svetom in mednarodno, na debelo proizvajajpčo industrijo.
Sicer pa čaka slovensko narodopisje kot znanost šc velika naloga, ločiti naše od tujega, kar bo gotovo zelo težko, toda je pa že nujno.
Zdaj je izdal prof. Grebene prva dva dela modernega po,hištva po narodnih motivih, ki naj služita predvsem našim obrtnikom in strokovnim šolam, pa tudi vsem, ki bi si hoteli izbrati za svoje privatne sobe, še bolj pa za reprezentativne lokale slovensko pohištvo. Na 24 straneh prinaša načrte za posamezne dele notranje opreme naših sob v natančnem merilu ter z oznako tehnične izvedbe, tako da more obrtnik po njih izdelati pohištvo. Tako je obenem odprl pot temu narodnemu pohištvu, kajti odslej ne bo treba za V6ak primer dajati delati načrte arhitektom, na drugi strani pa je tudi znanstveno ugotovil posebnosti določenega kraja, kajti v vsak kraj ne spada katerakoli oblika pohištva, temveč resnično le tista, ki je pognala iz dotične zemljepisne in zgodovinske nujnosti.
Tako je podal doslej v tem dvojnem zvezku motive štirih važnih delov notranje opreme, namreč mize, stola, postelje in omare iz devetih naših pokrajin: iz Bele Krajine, Prekmurja, Dravskega polja, Notranjske, ljubljanske okolice, Kumljanske-ga Zasavja, Bohinja, Kamniške okolice in Savinjske doline. Pri vseh teh motivih je podan najprej celotni predmet v treh tudi štirih barvah, nato načrt izdelave ter najrazličnejši ornament v njegovem obrisu in plastiki. V drugem delu pa je 26 motivov iz 26 pokrajin, oblik in ornametov, ki se nahajajo na posameznih miznih nogah, ter predstavljajo v simbolih oltarčke, hostijo, tabernakelj, prižnico, spovednico, zvonček, monštranco, sveta imena, kelih, letnice itd., itd. Tako je ta drugi del. lepa zbirka narodnih motivov, ki iz golih črt prehajajo že v smisel in simbolizirane predmete, ter so uporabljivi tudi drugje, nc morda samo na mizni nogi. Izbire dovolj za obrtnika in za ljubitelja slovenske domačnosti.
Prireditelj teh načrtov sam je mnenja, da ni treba suženjsko posnemati teh oblik v takem merilu, kot ga podaja, in motivov na tistem mestu, kat so narisani, temveč nudi samo nekaj osnutkov za izhodišče, iz katerega naj požene novo prirejanje starih, pristno slovenskih motivov, v kolikor se kot slovenski seveda dajo določiti. Iz teh osnutkov naj učitelji in obrtniki samo črpajo pobude za novo ustvarjanje na starih temeljih ljudske umetnosti, ki bo tako postala resnično zopet ustvarjajoča ter potrebna osnova, na kateri naj stoji naša slovenska umetnost tudi v umetni obrti. In ta namen ima ta reprezentančna izdelana mapa načrtov.
Sedaj je samo še odvisno od občinstva, kako bo segalo po teh osnovah, ki jih kot oficielne daje banska uprava v roke ljubiteljev naše slovenske domačnosti,-Prav pravi prof. ■ Grebene v uvodu, da bi morali biti naši letovjški kraji oprenjv, ljeni čimbolj v našem slovenskem slogu, da borno torej delali na tujca vtis, da imamo nekaj svojega. Zanimivo je, da prav zadnji angleški potopisec naših krajev, o katerem sem govoril pred dnevi, pravi, da je iz vseh pokrajin v Jugoslaviji odnesel po kakšen značilen svojstven vtis, samo od Slovenije ne, razen tega, da je pokrajina zelo lepa, morda najlepša ter da je preživel dobro, udobne^, in veselo. To se pravi, da smo že popolnoma prešli v zapadno »izenačenje« ter ne nudimo vtiska svojevrstne narodopisne skupine. In temu bi morala odpomoči prav naša letovišča z uporabo izbranega zunanjega hišnega in notranjega pohištve*. nega sloga, ki pa naj bi se uveljavil tudi po naših' javnih lokalih, gostilnah, občinskih zbornicah in pisarnah, župnijskih uradih, po šolah v vaseh in drugod.
K vsemu temu moderniziranju starega sloga iz časov, ko so bili Sloveflci' še enoten razred;.1 (kmetski) in enoten narod v »podzemlju«, pa str-* njen v duhu, katerega stoleten izraz je tudi sloj| naših bivališč in opreme, naj pomaga tudi ta knji-j ga monumentalne oblike in opreme, ki stane (oba dela 6kupaj) 250 din, in se naroča pri prof. O. Grebencu, Ljubljana, Cesta 29. oktobra, št. 7 ter pri kr. banski upravi VIII. oddelek. Pozneje se bo dobila tudi po vseh knjigarnah. Ker je delo izšlo v omejeni nakladi, opozarjamo na željo založništva na vse privatnike in obrtnike ter javne institute, naj pravočasno naroče ta zvezek pa tudi poznenjšega (III. in IV.), da bo 6 prednaročilom zagotovljen pravočasni izid celega dela. td.
Stanko Premrl:	3
Tri velikonočne pesmi
V	samozaložbi (II. natis) je izdal St. Premrl tri svoje velikonočne pesmi, ki so izšle sedaj v najprimernejšem času in ki se bodo mogle z velikim pridom razširiti med slovenske cerkvene pevske zbore, vzpodbujajoč jih s svojo kvaliteto k plemeniti umetnosti velikonočnega petja.
V	vseh treh pesmih je skladatelj zadržal svoj lastni slog, ki mu jc tekom dolgega plodnega ustvarjanja dal dokončno in v vse smeri dognano podobo. Ta Premrlov slog je z ene strani oprt na tradicijo katoliške cerkvene glasbene umetnosti — z druge 6trani pa sc je naslonil na dognanja časovnih in plemenskih stilnih vrst: pozna romantika z umirjeno, impresionistično barvitostjo 6ta dodali svoje; močno pa 6e jc v tej glasbi vzpostavil tudi slovenski duh z neko tipično odkritostjo in toplino, ki je lastna morda še celo vipavskemu človeku, postavljenemu v prijazno pokrajino kraških planot in trtnh goric. Od tu neka zdrava za* nešenost, pomešana s toplo otožnostjo, ki si najde-vata izraza v lepo v sločenih melodijah, v sočnih harmonijah in v živahno razpredenemu ritmu. Vsemu pa jc podlaga dognana in strokovno dograjena 6kladatclj6ka tehnika.
Pesem »Poglejte, duše« je zložena za mešani zbor s spremljavo orgel. Pevski del jc jasen i® preprost, bogat v izrazu melodičnih obokov; spremljava pa je pisan barvni okvir, ki dviga ču* stveni zanos spričo visokih pojmov veličastnega vstajenja. — »Danica svetila« je enoglasni zbo-r 6 spremljavo orgel in spada med one skladateljeve umetnine, ki jih je ustvaril trenutni, napeti duševni navdih in ki nosijo v svoji lirično barvani kratki j>odobi izraz prisrčnega, v čiste tonske oblike vjetega doživetja. — Nekako nasprotje tega pa je mešani zbor »Zveličar naš od smrti vstane«. V njem so zajete muzikalne sestavine himničnega značaja in v celotni, jasno in simetrično grajeni
Velik napredek orodnih telovadcev ZFO
Prvak za leto 1939 je postal Fric Natlačen
Nedeljske tekme za orodno prvenstvo Zveze fantovskih odsekov, ki so bile v Celju so pokazale velikanski napredek naših orodnih mojstrov. Vsi brez izjeme so zelo napredovali, zlasti pa oni mladi borci, ki so prišli v zadnjem času v krog naših vrhunskih telovadcev. Bila je to prva taka prireditev v naši državi ter so ji gledalci ves dan, zlasti pa popoldne, ko je bila dvorana Ljudske posojilnice nabito polna, sledili z največjim zanimanjem. Organizacija tekem je bila brezhibna in sodniški zbor je izvrševal svoj težek posel z največjo vestnostjo in hitrostjo. Vodja tekmovanja je bil Ivo Kermavner, predsednik sodniškega zbora pa Jože Hvale.
Tekme so se pričele dopoldne z obveznimi vajami na vseh štirih glavnih orodjih. Prvih sedem tekmovalcev je prišlo v finale, ki so pri popoldanski akademiji nadaljevali s poljubnimi vajami, dočim so ostali takoj po obveznem delu absolvirali poljubne vaje. Od 14 prijavljenih tekmovalcev se jih je pojavilo pri tekmah 13; kajti štirinajsti, br. Hercig iz Celja, se tekem ni mogel udeležiti, ker ima na roki rano, ki ga je za dalj časa onesposobila za telovadbo. Škoda, da ta najmlajši telovadec ni mogel sodelovati, ker je zelo dober, zlasti na konju. Med tekmo sta dva (br. Jezeršek in Pilih) odstopila, ker sta se med samim tekmovanjem toliko poškodovala, da nista mogla dokončati tekme.
Kakor smo že omenili, je bil napredek od lanskega mladinskega tabora izredno velik. To velja zlasti za vaje na konju, bradlji in drogu, dočim krogi niso bili na isti višini, čeprav je bilo opaziti tudi na tem orodju zelo razveseljiv napredek. Obvezne vaje so izvajali skoraj vsi po dvakrat, ker se je vsakdo poslužil tozadevnega določila v tekmovalnem redu; nasprotno pa je bila dovoljena pri poljubnih vajah samo enkratna izvedba. Nekateri zaradi tega niso hoteli toliko tvegati in zato so pokazali manj kakor pa dejansko premorejo. Drugi so pa zopet tvegali vse in so vaje izvedli odlično ali pa se jim je ponesrečila, kar velja zlasti za Janeža na drogu in Je-zerška na bradlji. Velika škoda za ti dve vaji (zaradi njune ocene), kateri sta pokazala omenjena tekmovalca občinstvu pred, oziroma po tekmi z največjo sigurnostjo in eleganco.
Mnogo lepega in zanimivega so nam pokazali tekmovalci pri poljubnih prostih vajah. Popolnoma v drugo smer gredo sodobne proste vaje, kar so nam zopet potrdili naši fantje v Celju. Današnjemu vrhunskemu telovadcu služijo tla za orodje in zato vidimo razne vratolomne in druge gimnastične gibe ter sodobno talno telovadbo.
Neštevilno prostih premetov nazaj in naprej so imeli vpletenih v svojih sestavah, razne prevale in prevrate v stoje, sklopke iz raznih položajev, globoki predkloni in zakloni, močne raz-koračene stoje "in celo nekaj lepih »špag< smo videli itd. Sestave, ki so jih, pokazali zja^ti, .Janež, Natlačen, FrankiŽ, Kokot in Cop so bile res prvovrstne in v vsakem pogledu vrhunske. In tudi drugim bi delali krivico, če jim ne bi priznali njihovo originalnost, težkočo in sodobnost talne telovadbe ter gimnastike.
Na bradlji sta bili dve vaji: obvezna in poljubna. Obvezna vaja večini ni delala preglavic, razen proste gornje, razovke. V poljubnih vajah smo pa videli nešteto krasnih točev do stegnjene opore, v katerih sta se odlikovala zlasti Frankič in Janež, Škoda, da se je Frankiču ponesrečil toč v stojo sredi bradlje. Tudi na konju sta bili dve vaji. Obvezno so skoraj vsi dobro izvedli, le pri nekaterih se je videlo, da jim še manjka vaje v
lepih metih. Tu se je najbolj odlikoval Natlačen, ki izredno visoko meče noge. Njegovi strigi so taki, kot jih vidimo pri Švicarjih in Nemcih. Natlačen ima krasen in težek konec v svoji poljubni vaji. Veselje je gledati tega fanta na konju. Na krogih večini manjka potrebne moči, kar gre pa seveda na račun sodobne orodne telovadbe, ki zahteva samo koleb. Zato so bile razpore redke in tudi razovnih stoj ni bilo dosti. Kermavner Franc nam je pokazal precej dobro razporo v stoji. Zadnja točka so bile vaje na drogu, ki je najbolj priljubljeno orodje tako za telovadca kakor za gledalca. Tu so se najbolj odlikovali Janež, Frankič, Varšek, Natlačen in Kermavner. Presenetil je vse gledalce Janež s svojim začetkom: kolebno z nadprijemom dvojni obrat v zakolebu v reso in potem odkolebno prekrižni prijem z desnico pod levico in s podkolebom naupor s celim obratom v levo in s soročnim izpustom sonožni od-bočni premah v levo s celim obratom v levo do rese.Dalje je bilo nešteto predmetov iz veletočev, potem iz nožne stoje na drog premeti naprej in nazaj, plovni skoki iz odtoča s podpr. itd.
Prve orodne tekme za prvenstvo ZFO so pokazale, da je orodna telovadba pri Zvezi fantovskih odsekov na zelo visoki stopnji in pri tej organizaciji na pravi poti. Druge take tekme, ki bodo prihodnje leto, bodo pa pokazale še večji napredek in to v kvantiteti in kvaliteti.
Med tekmovalnimi točkami so nastopili celjski člani, članice, mladci in mladenke s prostimi vajami, z zastavami in rajanjem ter so želi za svoje lepo izvajanje mnogo odobravanja navdušenega občinstva.
V naslednjem prinašamo še rezultate tekem:
Rezultati na posameznih orodjih
Drog: 1. Varšek Ivo, Ljubijana-Vič, 58.50; 2. Frankič Oskar, Jesenice, 57.81; 3. Železnik Franc, Jesenice, 57.35 ločk.
Bradlja: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 55.65; 2. Železnik Franc, Jesenice, 54.17; 3. Varšek Ivo, Ljubi iana-Vič, 54.16 točk.
Konj: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 59.36 ; 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič, 56.74, 3. Železnik Franc, Jesenice, 55.53.
Krogi: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 57.13; 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič, 55.77; 3. Železnik Franc, Jesenice, 55.53 točk.
Prosta vaja: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 38.17; 2. Janež Karel, Sv. Helena, 37.14; 3. Frankič Oskar, Jesenice, 36.23 točk.
Skupni rezultati: 1. Natlačen Fric (Jesenice)' 267.34 točk; 2. Varšek Ivan (Vič) 258.92; 3. Železnik Franc (Jesenice) 256.84; 4. Frankič Oskar (Jesenice) 251.35; 5. Kermavner Franc (Kranj) 238.72 ; 6. Legan Jože (Jesenice) 225.75; 7. Janež Karel (Sv. Helena pri Ljubljani) 224.11; 8. Slavko Kokot (Celje) 221.57; 9 Cop Avgust (Jesenice)
fKortienda)
(Celje) s 110.54 in 103.87 točkami, ki sta pa pred zaključkom odstopila od nadaljnjega tekmovanja zaradi poškodb.
Po končanih tekmah je predsednik sodniškega zbora g. Jože Hvale razglasil izid, pri čemer je vodja tekmovalcev Ivo Kermavner razdelil tekmovalcem darila. Fric Natlačen je kot prvak ZFO prejel prehodno darilo, pozlačenega Plečnikovega orla in plaketo. Ostali so dobili plakete in diplome.
Gledalci so prirejali Natlačenu in ostalim tekmovalcem prave ovacije. Akademija se je zaključila s himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa dvorana.
Šport zadnje nedelje
V državnem liga prvenstvu 60 bili preteklo nedeljo ti-le rezultati:
SK Ljubljana : SK Jedinstvo (Belgrad) 2:0 (1:0). Bask : Hajduk 3:1 (1:0). Gradjanski (Zagreb) : BSK 1:0 (1:0). H a š k : Jugoslavija 3:0 (1:0). Slavija (Var.) : Giadjanski (S) 2:0 (1:0). Slavi ja (Sarajevo) : Zemun 1:1 (1:1). Ligaška tabela do prihodnje nedelj
1.	BSK	16 12
2.	Gradjanski (Zagreb) 16 10
3.	Hajduk	16 9
4.	Hašk
5.	Jugoslavija
6.	Bask
7.	Jedinstvo (Belgrad)
8.	Slavija (Sarajevo)
9.	Ljubljana
10.	Slavija (Varaždin)
11.	Zemun
16	8
16	9
16	5 16 6 16 5
16	5
16	3
16	3
12. Gradjanski (Skoplje) 16 3 2 11 18
48: 35: 42: 30 31: 22 8 25: 8 24: 8 14: 10 20: 10 17:
e je: 12 27 točk
14 22	„
22 22	„
18. 20	„
19 20	„
23 16	„
33 14	„
29 13	„
32 12	„
39 9	„
43 9	„
46 8	„
Nedeljski program ie naslednji:
V Sarajevu: Slavija : Ljubljana; v Skoplju: Gradjanski : Bask; v Zemunu: Zemun : BSK; v Belgradu: Jedinstvo : Hašk, Jugoslavija : Slavija (Varaždin); v Zagrebu: Gradjanski : Hajduk.
Druge domače tekme:
Maribor : Železničar 1:1 SK Svoboda : SK Bratstvo 2:1 SK Reka : SK Kranj 2:2 ŽSK Hermes : SK Jadran 1:0
Inozemski nogomett Italija: Toriiio:Novara 1:1, Lazio:Milano 2:1, Bologna:Liguria 1:1, Livorna:Juventus 1:0, Bari: Triestina 0:0, Genova rLuchese 4:1, Ambrosiana: Modena 4:2, Napoli:Roma 1:1. -- Na prvenstveni tabeli še vedno vodi Bologna s 34 točkami.
Francija: V prvi francoski nogometni diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Racing :Roubaix 1:1, St. Etienne:Sete 3:1, Havre:Lille 1:0, Marseille:Rouen 1:0, C«nnes:Metz 2:1, So-chaux:Fives 4:2, Lens:Excelsior 1:0, Strassbourg: Antibes 2:1.
Irska : Madžarska 2:2. Irska : Škotska 2:1.
skladbi je oživljen zanos radosti in veličastja, kot ga nosi v sebi zavest Kristovega vstajenja.
Skladbe so lično opremljene in imajo na naslovni strani vsebini primerno grafiko slikarja Toneta Kralja. — Partiturni izvod stane 8 din.
V- U.
Po športnem svetu
Briger Ruud v zatonu
Kaže, da je Birger Ruud pozabil, kako jo treba skakati za zmago. Na skakalnici na Drafen-kolnu je ta svetovni mojster zopet zasedel samo tretje mesto. Prvi je novi norveški mož Viktor Clock, ki je skočil 75 in 70.50 ni ter dosegel 232, t. Drugi je bil Hilmar Myhra, tretji pa Birger Ruud, ki je za svoja dva skoka 75 in 72 m prejel samo 229,2 t.
Norveški amaterski boksarski prvaki
V	Sharpsborgu so se vršila prvenstva norveških boksarjev in so postali prvaki od mušje teže navzgor tile možje: Absjorn Berhansen, Wil-helm Wilhenisen, Fridrik Johansen, Kaare Bar-sten, Kari Dehn, Odvar Gulberandsen. Bjorn Johnsen in Georg Lian.
Cross-country
Zagrebška lahkoatletska podzveza je imela v nedeljo na 7800 m dolgi progi cross-country. Zmagal je Kotnik v času 25:05:06.
V	Mariboru 60 pa tekmovali v cross-countryu za prvenstvo Maribora seniorji in juniorji. Pri seniorjih je zmagal na 7500 m dolgi progi Zupan od Železničarja v času 28:20, pri juniorjih C pa na 2500 m dolgi progi Karlin od Železničarja v času 9:25.
Sestanek zagrebških in ljubljanskih nogometašev
V	nedeljo so imeli zastopniki zagrebškega in ljubljanskega nogometa sestanek zaradi reorganizacije jugoslovanske nogometne zveze in so po daljši debati izdali za javnost naslednji komunike:
>Danes so se sestali zastopniki ZNP in LNP na informativnem sestanku, ki je potekel v prisrčnem duhu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je reorganizacija JNZ neobhodna in nujna. Obe strani sta dali svoje sugestije k temu vprašanju. Zastopniki LNP so podčrtali željo, da bi ta akcija izčrpala vse možnosti mirnega sporazumevanja. Končno je bila izražena soglasna želja, da ostaneta obe podzvezi v stalnem stiku in bo v ta namen LNP predložila svoje želje, ZNP pa bo izdelala podroben načrt k svojemu predlogu o reorganizaciji Jugoslovanske nogometne zveze.c
Medklubska tekma v slalomu ASK Gorenjca
V	medklubskem slalomu, ki ga je priredil v nedeljo ASK Gorenjec na Črnem vrhu na progi s 520 m dolžire in z 90 m višinske razlike ter z 11 vratci so zmagali:
Pri ženskah: Praček Alojzija (ASK Gorenjec) 2:16:2.
Pri seniorjih: Klein Bruno (SK Skala) 1:26.
Pri juniorjih.: Stumnfel Tonn (Skala) 1:30.2.
Vodna cesta
med Vzhodnim in črnim morjem skozi Poljsko
in Romunijo
(Varšava.) Gospodarski, pa tudi politični krogi že dolgo čutijo potrebo, dia bi se promet med Vzhodnim morjem in Črniim morjem in dalje z deželami Male Azije in Levanta pocenil, kar bi ga tudi poživilo. Železniški piromet scer od leta do leta raste, toda še vedno ni v pravem razmerju z bogastvi vmesnih pokrajin. Ta želja, ki ima seve-
SLUTAL/EN>
Danzk
GEPLANTER KAMLBAU
i I i i Mili
OST
'musrn:-\š!tkll.K' -

WctrscfidO
Sdndomkrk
MMANiEN
Bukargt-J,! g
ml
Belgrad
razlika med Sano pri Pfemyslu in Dnjestrom pri izlivu reke Strwi4ž kakih 28 m, prav tako bo zamuden prekop med Dnjestrom in Prutorn, kjer je višinske razlike 7 m. Toda moderna tehnika premaguje 8e vse večje težave in graditelji ne dvomijo, da se bodo dela posrečila. Na najvišjem mestu bo nova vodna pot '269 m nad morsko gladino.
Prekop gre skozi novo industrijsko središče Poljske, v zgornjem toku Visle pa bodo v doglednem času zgradili še prekop v industrijska središča Zgornje Šlezije, ki ima tudi velike prevozne potrebe — prometa v prekopu bo torej dovolj in bo gospodarsko dobro rentabilen. Poleg tega bo po dosedanjih prekopih zvezan z nemško mrežo prekopov (Odra— Visla). Pomen te vodne poti za poljsko in romunsko gospodarstvo je očividen. Profesor Matakiewicz, ki velja za najboljšega strokovnjaka glede vodnega prometa po Evropi, je po natančnih računih ugotovil, da bo ta prekop po gospodarski koristnosti kmalu presegel vse že obstoječe podobne vodne poti, pa tudi tiste, ki so še v načrtih (prekop med Renom in Donavo).
OtroiM kotitele.	6
Prevzetni pumi
Prvemu padcu je sledil še drugi in tretji. Tudi njegovo družico je parkrat doletela ista usoda. Tolažil jo je in ponavljal, da ko se bosta privadila, se to ne bo več zgodilo.
Končno sta se pa le naveličala teh poskusov. Vsa zbila in izmučena sta se vlegla pod drevo, a zasp' ti le nista mogla.
Toda tudi ta i »la še ni iz,modrila trmastega samca. Ko { je zdanilo, je rekel:
I
O 100 _ 300
Km
da tudi svojo politično stran, se je začela uresničevati v načrtu o prekopu med Vzhodnim morjem in Črnim morjem. Načrti so končani in ob ustju Visle so se dela že začela. S tem prekopom bosta najprej Poljska in Rumunija zvezani po najcenejši promeini cesti, bo pa tudi najkrajša pot za ves trgovski promet med Skandinavijo, severno Nemčijo in deželami ob Črnem morju, od koder se spet odpira pot po Egejskem morju.
Prekop bo v celoti dolg 1894 km, torej najkrajša vodna zveza v tej smeri od vseh, kar jih je bilo predlaganih. Prekop 1k> porabil vode Visle, Sane, Dnjestra, P rut a in ustje Donave in ga 1169 kilometrov odpade na Poljsko, 726 km pa na Romunijo. Po njem bodo mogle pluti 600 tonske do 1000 tonske ladje. Ker se razteguje po večinoma ravnem svetu, pri delih ne bo posebnih tehničnih težav in tudi tako izredno drag ne bo. Na vsej dolžini bosta samo dva prava prekopa: zveza med Sano in Dnjestrom (60 km) in Dnjestrom in Prutorn (40 km). V nekaterih delih pa bodo te reke kanalizirali, da bodo plovne. Na poljski strani bodo stroški za, ta dela znašali 400 milijonov zlotov. Regulacijska dola od izliva Sšjfte v yislo ,diQt; izliva" Visle v Vzhodno morje, kj so že> teku,.pa bodo veljala 300 milijonov zlotov. Celotni stroški te moderne, 1169 km dolge (po poljskem ozemlju) vodne poti bodo torej znašali 700 milijonov zlotov ali 600.000 zlotov na kilometer.
Večje težave bodo s prekopom med Sano in Djestrom po malopoljski planoti, kjer je višinska
Točen odgovor nekdanjega kardinala Pacellija
Kardinal Pacelli, sedaji papež Pij XII., je bil več let apostolski nuncij v Berlinu. Pozneje je nekoč v Parizu v visoki družbi govoril o svojih spominih na to bivanje v Nemčiji, pogovor je prišel tudi na razlike med Francozi in Nemci. Neka gospa ga po vsem tem vpraša, katere katoličane ima raje, nemške ali francoske. Kardinal je odgovoril: »Diskretne, gospa!« (t. j. take, ki cerkvenemu knezu na njegovem mestu ne stavijo tako kočljivih vprašanj).
Obziren upnik
je neka tovarna v Ameriki, ki je morala svojim odjemalcem tudi dovoliti plačevanje na obroke, pa mora sedaj pozabljive dolžnike dan za dnem opominjati. Na dan razpošlje na stotine opominjevalnih pisem, ki pa vsa seveda ne dosežejo željenega uspeha. Sedaj je začela pisma poleg znamk opremljati s posebno, svojo znamko, ki naj dolžnika z vso obzirnostjo opozori na njegovo dolžnost. ^ Na znamki je vtisnjeno besedilo: »Govori s cvetlicami«, slika pa predstavlja — spominčico; zelo vljuden opomin dolžniku, naj se spomni..«
Dr. Briining univerzitetni profesor
Londonski dnevnik »Times« poroča iz New-yorka, da je dr. Heinrich Briining, nekdanji nemški kancler, dobil stalno mesto univerzitetnega profesorja na univerzi Harvard Graduate School of Public Administration. Dr. Briining je lansko leto na tej univerzi šest mesecev že predaval, Sest mesecev pa je predaval na univerzi v Oxfordu.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Lovrenčani imamo zopet svojo senzacijo. Naše trške muce so stekle. To se pravi: zbolela je samo ena, ostale so pa baje v nevarnosti, da ee okužijo. Zato je vsak teden po dvakrat po vseh hišah v trgu »čiščenje«, ki ga vestno opravljajo konjederci, poslani od okrajnega načelstva. Kmalu ne bo v trgu nobene mačke več. Seveda bo
l]||=lll=lll=IIIEIII=lll=IIIEIII=lll=lll=lll=lli#
III
nj m m in
m
ni
ALPEKO-Ploštt
Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovan,e in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti:
„MMK0", industrija umetnega kamna [f.
LJubljana, Tur Se »a cesta 48 • telelon 29-30 =
iTi
■iiisiiiHiiisiiisiiisiiisiiismsiiisiiisiiisiii«
BIJ
jn m iTi iii
Dame/
Ako hočete imeti za pomlad lep plašč, kostum aH komplet, naročite že sedaj pri tvrdki
F. I. GORI ČAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Na zalogi velika izbera raznih najnovejših volnenih in težjih svilenih tkanin v vseh najnovejših barvah in desenih. V konfekcijskem oddelku pa nudimo izgotovljene plašče, kostume in obleke po vsakih cenah 1
Naše osrednje ognjišče t
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
»Pridi sedaj z menoj. Videla boš, kako spretno bom splezal na ono visoko drevo, ki sem ti ga pokazal včeraj.«
Samica mu je na vse mogoče načine prigovarjala, naj tega ne stori, a zaman. Samozavestno je šel k drevesu in začel plezati. Šlo je še precej dobro. Družica je vsa v strahu zrla za njim in mu prigovarjala, naj ne pleza višje.
Samec pa je ni poslušal, pač pa se je s še večjo naglico pognal navzgor. Tedaj pa — joj nesreče — mu spodrsne in štrbunkne z vso silo na tla, kjer obleži negiben. Uboga puma je kar odrevenela od groze.
Cez nekaj časa, ko je videla, da se sa mec ne gane, se mu je približala in ga začela vohati. Prepričala se je, da je mrtev in izbruhnila je v pretresljiv jok ...
Ko se je izjokala, je odšla proč od kraja nesreče in premišljevala, kako bi lahko oba živela srečno, če bi se bila zadovoljila s tem, kar sta bila.
To je nauk te zgodbice.
ta ali ona nesrečna muca le že ostala pri življenju — kljub skrbnemu iztrebljevanju, kajti marsikatera skrbna gospodinja v času nevarnosti svojo ljubljenko varno »krije, nad Čemer'pa se upravičeno zgraža naše ljudstvo. Je skrajno krut način, kako se z ubogimi živalmi postopa. Konjederci hodijo od hiše do hiše in mečejo »svoje žrtve«
—	nekatere žive in zdrave, druge napol obstreljene
—	6 psi vred v vrečo, ki jo potem vso krvavo vlečejo za seboj po cesti. — Axel Munte, ljubitelj in zaščitnik trpinčemih živali, kaj bi ti rekel na to?
Dober zgled. Takoj pridi doli, Franček! Ali
A še kdaj videl, da sem jaz kaj takega delal?
Korespondentko
perfektno v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku, urno stenografinjo in strojepisko — sprejme industrijsko podjetje v Mariboru. - Ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova ulica 8.
Zahvala
Za neštete izraze sožalja povodom težke izgube našega predobrega gospoda
Franca Rautaria
šolskega upravitelja v pokoju
se tem potom najiskrcneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo preč. duhovščini, tovarišem-učiteljem, pcvccm in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti in se poslovili v toplih besedah od njega.
Planina pri Sevnici, dne 20. marca 1939.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob izgubi naše ljubljene mamine, gospe
IVANKE KORBAN
vdove nadučitelja
izrazili sožalje in ji poklonili toliko cvetja in vencev, se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. profesorjem in gojencem Trgovskega učilišča ter sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki so blago pokojnico v tako častnem in velikem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Vsem iskrena hvalal Maša zadušnica za blagopokojno se bo darovala v farni ccrkvi v Trnovem v sredo, dne 22. marca 1939 ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 21. marca 1939,
Žalujoči: Josip Korban, šol. nadz. v p., sin; Ivanka Robida, roj. Korban, vd. prof., hči in ostalo sorodstvo.
Skrivnost	13
amerikanskega jezera
Za hip so vsi osupnili.
Vsi štirje so bili razočarani. Obrnili so se proti Neighbouru in ga sprašujoče gledali, da bi jim pripovedoval.
»Kaj pravice?« se je končno pomiril Monar. »Devil Path ...«
Časnikar se je vsedel na naslonjač.
»Glavni nadzornik,« je rekel robato, »rad hi vedel, če mislite še naprej trditi, da je Devil Path mrtev?«
»Če jaz ... Čisto gotovo! Prepričan sem ...«
»V tem primeru vam bo to zelo težko razumeti ...«
»Kaj razumeti? Govorite vendar!«
»Da je ... nocoj... Devil Path ugraoil vaso eestro,« je končal časnikar.
»Mojo sestro... Emilijo! Vi... slo neumni!«
»Škoda! ne, Monar. Pravkar 6em Sel mimo vaše vile. Našel sem vašo gospodinjo zvezano in z zamašenimi usti je ležala na tlaku v kuhinji. Ne ve več točno, kaj 6e je zgodilo. Nekdo jo je silno udaril po glavi, ko je šla okrog desetih odpirat vrala. Vaša sestra se je bila tedaj vrnila in je bila V svoji sobi. To eem našel na mizi v vaši pisarni.«
Nadzornik je prejel papir, ki mu ga je ponudil Časnikar. Stenografski znaki... Trepetaje je bral.
»Dragi Monar!
Da boste razumeli, da sem Se pri življenju, vam ugrabim vašo sestro. Naj vam bo to v pouk za nadalje. V primeru, da bi se moral nad vami pritoževati, se ne bom obotavljal stresti svoje jeze nad vaso sestro.
Očividno vam bom v tem primeru vrnil svoje truplo! Upam, da razumete.
Devi! Path.«
vir.
Dobri nadzornik Ruggles je bil očaran, užaljen in skoro omamljen.
Kaj! Devil Path je ugrabil sestro glavnega nadzornika!
To ni mogoče, saj je bil Devil Path mrtev, zaprt v trojno krsto!
Johnu Neighbouru, ki je bil tedaj v policijski pisarni, se je ta 6tvar zdela zelo nevarna.
»Glejte, Ruggles,« je rekel časnikar, »nič se ne čudite. Dobro veste, Devil Path ni mrtev. Dobro veste, da ni on zaprt v trojni krsti. Zakaj ne bi to priznali?«
»Zagotavljam vam, Neighbour ...«
»Nič me ne prepričujte, ubogi starček. Ne bom vam verjel. Treba je spoznati resnico. Monar je mislil, da bomo tudi mi verovali, da je Devil Path mrtev. Ne vem kakšni taktiki sledi.«
»In vendar se Monar ni branil, da ste prisostvovali mrliškemu pregledu!«
»Govoriva no o mrliškemu pregledu! Govoriva torej o nezgodi z električno lučjo. Čuvaj mrtvašnice se je dal za sto dolarjev podkupiti!«
»Monar je pričel preiskavo.. .<
»Oho! Preiskavo, ki ni nič dognala! Kdo more dokazati, da mož, ki je pregovoril tega poštenega čuvaja, ni prav Monar!«
»Neighbour!«
»In nato, Ruggles? Vi se še čudite, da se bo Devil Path, ki je tudi imel svoje prste vmes pri tej preiskavi o trojni krsti in o nezgodi, maščeval? Kaj še! Mislite, da se bo to kar tako končalo?«
Prepričan sem,« je povzel po trenutku molčanja Ruggles, »da ni Devil Path ugrabil miss. Monar.«
»Toliko bolje za vas, stari krokarl V vsakem primeru v mojih očeh ni tako važno, kdo je odnesel mojo zaročenko. Zginila je, to je vse, kar vem in zelo »em nemiren.«
»Ne zgleda!« je godrnjal Ruggles.
»Kaj pravite?«
»Pravim, čc bi bi! jas na vašem mestu, da bi
preiskal nebo in zemljo, samo da bi našel svojo zaročenko, dočim se vi zadovoljile, da pustite samega Monara. Ha! Verjemite mi, da sem se že včasih spraševal, če niste vi tisti, ki vodi vso to stvar«
»Oh! Ruggles!«
»Rekel sem, da se mi zdite sumljivi, Neighbour. Priznajte, da je vaše obnašanje zelo čudno.«
»Toda... Ruggles...!«
»Pravim in trdim, da se ne bi nič čudil, če bi spoznal, na primer, da ste vi tisti mož, ki je najel čuvaja centralnega pokopališča.«
»Bomo videli...«
»Nimamo kaj videti. To ste vi. če bi bil jaz na Monarovem me6tu, bi dobro vedel, kaj naj storim.«
»Kaj bi storili?«
»Da. Takoj bi vas zaprl. Mogoče bi se premislili in bi prišli do boljših čustev, če vas bi kdo dal pod ključ.«
Časnikar je skomizgnil z rameni.
Spoznal je, da v družbi z Ruggleeom manjka miline in se je dvignil.
»Odhajam,« je zamrmral, ko je odhajal proti vratom.
Ruggles se je tresel.
»He! nočete več čakati glavnega nadzornika.«
»Ne. Sam Bog vedi, kdaj se bo vaš šef spomnil, da bi se vrnil. Okrog poldneva vam bom telefoniral, da zveste novice.«
»In če bi vas potrebovali, kje vas bomo dobili?«
»Pri dnevniku ali doma. Kaj naj to pomeni, stari golob!«
In časnikar je odšel iz pisarne.
Ruggles je vzel akustično trobilo, ki je bilo obešeno na njegovi delavni mizi.
»Halo! Čuvaj? .. Poznate časnikarja Neigh-bmira?... Prav dobro... Pred kratkim je od tu odšel. Treba ga je zasledovati. Hočem vedeti, kam gre... Da. Popolno poročilo o njegovih delih in kretnjah vselej, ko vam ho mogoče. Potrudite ne . «
To nedeljsko julro je bilo veličastno. Sonce, veselje in ta jutranji jesenski zrak, sladek in gost.
Brž ko je Neighbour stopil iz pisarne, 6e je ustavil na tlaku.
»Lep dan!« je godrnjal. »Škoda, da ga je treba zapravili z letanjem za Devilom Patnom!«
Niti malo ni bil ginjen ob misli na zadnje roparjevo opravilo. Tisti, ki ga dobro poznajo, se ne bi smeli temu tako čuditi. Neighbour je bil čudne narave. Tako malo stvari ga je ganilo! Da, toda... to ni tako majhna stvar, da mu je Devil Path ugrabil zaročenko!
Ko je začel počasi korakati po tlaku, se je pojavil na pragu policijske pisarne civilni agent. Neighbour se je obrnil.
»He! Marble!« je vzkliknil. »Kam tnko hitite?«
Agent, ki je pravkar preje, naročila, naj zasleduje časnikarja, ni vedel, kaj bi odgovoril. Obraz so mu preletele vse barve.
»He!« je povzel Neighbour. »Razumem. Ne smete me spustiti izpred oči, a?«
»Mister Neighbour, jaz... jaz...«
Časnikar se je zakrohotal.
»Nič se ne trudite, da bi si izmislili kako laž, stari brat. No, pojdite z menoj, ker je tak ukaz. ki so vam ga dali. Prekleli Ruggles! tlganil je, da ne maram za samotne sprehode. Toda ... najprej, dragi Marble. mi dajte ognja. Tu imam izvrstno cigaro, ki jo hočem pokaditi, če vas ne bo dim vznemirjal.«
Kljub nesrečni usodi se je agent pokazal dobrosrčnega in mu je ponudil svoje kresilo.
»Ilvnla!« je rekel časnikar, ko si je prižgal cigaro. »Sedaj na pot!... Kam greva?«
Agent je prebil strašno jutro. Neighbour, ki se je delal, kakor dn nima nobenega posebnega opravila, ga je peljal na dolg sprehod. Izbral si je pot okrog neke hiše v okolici Douglas Parka in se kratkočasil s tem, da je hodil okoli. Desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat je napravi! isto pot in pripovedoval ubogemu Marhlu najbolj Čudne zgodbe, ki si jih je mogel zmisliti.
Mali oglasi
mmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmamm
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl
oglasi t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ca mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih
reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstlra po 1 din. • Za pismene odgnvore slede malih oglasov treba priložiti znamko.
»u
Krojaški pomočnik
24 let star, želi stalno zaposlitev. Zmožen tudi krojenja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4301. (a)
Mladenič
vojaščine prost, vešč kuhe, išče mesto kot pomočnik v kaki boljši kuhinji. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vešč 623« 4145.	(b)
Ilužbodobe
Mlado kmečko dekle
sprejmem v pomoč gospodinji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 4368.	(b)
Šoferja mehanika
za upravljanje avtobusa in tovornega avtomobila, zmožnega primerne kavcije, sprejmemo. Hitre ln podrobne ponudbo na Pošto III, predal št. 27 — Zagreb.	(b)
Mlad pekovski pomočnik
začetnik, so sprejmo takoj. Franc StenkOj flmar-ska 8.	' (b)
Hiše
trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva • nudi v ugoden nakup Prlstavec Franjo. roalltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
mmm
Še nekaj agrasa
na prodaj v vrtnariji na Vrtači 3.	(1)
Cepljeno trsje
sadno drevje, divjake — nudi Zlher Franjo, Zamu-šanl, Sv. Marjeta, Moš-kanjci. Zahtevajte cenik!
Dotrpela je 19. marca naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Grasselli, roj. Kreft
C
soproga trgovca in posestnika
revirlena s tolažili sv. vere. — Pogreb predrage pokojnice
v sredo, dne 22. marca 1939 ob pol 15 na pokopališče Vojniku.
Sv. Jakob, Sv. Jurij, Ljubljana, dne 20. marca 1939. Žalujoče rodbine:
Grasselli, Zdolšck, Salobir in Vale.
Brez posebnega obvestila.
7 žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
inž. Milan Mič
podpolkovnik v pokoju
v nedeljo, dne i9. marca, po kratki bolezni.
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 21. marca, ob pol 9 dopoldne izpred hiše žalosti v Šmarju pri Jelšah, nakar bo truplo dragega pokojnika prepeljano v Ljubljano, kjer bo položeno ob 16 k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu.
Šmarje pri Jelšah-Ljubljana-Wicn, dne 19. marca 1939.
Žalujoči:
Olga Jenčič roj. Golubič, soproga: dr. Alojzij Jenčič, ing. Franc Jenčič, dr. Salvi Jenčič, bratje in ostalo sorodstvo.
krema,
masti, gumi-tran in parketni voski — brez njih ni zadovoljstva niti itednje.
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r. Sv. Petra c. 14, LJubljana
Gostilna
na prometnem kraju v Studencih, Zrlnjskega ul. št. 1, pri Mariboru, naprodaj.	(i)
Svetovno znano nemške znamke
»Brenabor«
dvokoiesa
petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
IT E k.
2 951
Semenski oves, ribniški fižol,
črno deteljo, banaško lucerno, grahom, peso, trave ln druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 (Javna skladišča). Fižol tudi zamenjamo.
»Preito« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra žena, mati in stara mati, gospa
Barbara Ribic
roj. Vraz
zadnja nečakinja pesnika Stanka Vraza, posestnica in žena mlinarja
po težki, mučni bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, dne
19. marca 1939 v 89. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 22. marca 1939 ob 9 dopoldne.
Cezanjevci pri Ljutomeru, dne 20. marca 1939.
Ivan, mož; Janez, sin; Marija, sinaha; Janko in Marjan, vnuka in ostalo sorodstvo.
11
Pohištvo
Spalnice
1
in drugo pohištvo — po skrajno nizki ceni naprodaj. Ogleda so v St. Vi<lu nad Ljubljano 36, tik zadnje tram. postaje.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, jnvelir, LJubljana VVolfova ulica št. 3
II

Slikarstvo - pleskarstvo
V. žvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopne.	(t)
Objave
Objava
Gosp. Franc Angelo je lz naše družbe izstopil in ni več upravičen sklepati kakršnekoli pogodbe ali prejemati denar v imenu naše tvrdke. - Peter An-delo, d. z o. z., stroji za obdelavo lesa, Ljubljana, Pražakova 8-1.
Sodna dražba
ortopedičnih, bandažnih in drugih strojev, raznega orodja, trgovskih' oprem, kilnih pasov, nožev, škarij, kirurgičnih instrumentov in drugega blaga bo dne 22. marca 1939. Prešernova 5, ob 14. uri. — Kar se ne bo prodalo v sredo — bo naprodaj še prihodnji dan.
Naš ljubljeni brat, svak, stric, gospod
Franc Zore
uradnik državne železnice v pokoju
je po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes ob 7 zi. v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 21. marca, ob 14 iz hiše žalosti, Zg. šiška, Povšičeva ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. marca 1939.
Žalujoči ostali.
+
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin, Drat, svak in stric, gospod
Alojz Medvešček
zasebni uradnik, kapetan v rezervi
danes mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. marca, ob petih popoldne iz mrtvaške veže mestnega pokopališča v Celju.
Celje-Ljubljana-Polzela, dne 20. marca 1939.
Žalujoči ostali.
Ravnateljstvo knezoškofijskega duh. semenišča v Mariboru sporoča žalostno vest, da je presvetli gospod
msgr. dr. Fran Rovačič
prelat sv. očeta, proiesor bogoslovja v pok. itd.
danes, dne 19. marca, ob 5 zjutraj, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Pogreb zaslužnega pokojnika bo v torek, dne 21. marca ob 15 iz kapelice starega mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 22. marca ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Alojzija. V večnem spominu bo pravični. Ps. 111, 7.
Maribor, dne 19. marca 1939.
Ravnateljstvo knezoškofijskega duh. semenišča.
Umrl je 19. marca 1939 naš predsednik in častni član
prelat
dr. phil. Fran Kovačij;
zgodovinar in utemeljitelj znanstvenih organizacij v Mariboru
Bil je neumoren in neustrašen delavec za resnico in pravico in delo, ki
ga je izvršil, ne bo umrlo.
Vedno nam bo ostal vzor"! Maribor, dne 19. marca 1939.
Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzejsko društvo v Mariboru, Študijska knjižnica v Mariboru.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
bisdnik: Viktor Cenčič
Slovenski graditelji so zborovali
V nedeljo dopoldne je bila v posvetovalnici fiibomice za TOI 20. redna letna skupščina Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino. Skupščine 6e je udeležilo lepo število slovenskih graditeljev. Točno ob 10 ie začel zborovanje predsednik združenja g. Miroslav Zupan, ki je toplo
fiozdravil vse navzsočne, posebej še zastopnika jubljanskega župana obrtnega ref. g. dr. Freliha in Zastopnika Zbornice za TOI g. Kavčiča. Zborovalci so nato počastili spomin med letom umrlega Člana g. Rozmana.
Predsednik g. Miroslav Zupan je nato v izčrpnem poročilu najprej podal pregledno sliko splošnega gospodarskega položaja Slovenije s posebnim ozirom na graditeljski stan. Davčna obremenitev Slovenije ima občutne posledice za gradbeno stroko, kajti denar, ki bi se moral v zdravih razmerah porabiti doma za nove zgradbe, gre drugo pot. Tudi samoupravne doklade 60 visoke, toda so v danih razmerah spričo nujnih in neodložljivih potreb upravičene, kajti ker država ne gradi, morajo to storiti banovina in mesta. Predsednik je spregovoril tudi o uredbi o minimalnih mezdah, za katero pravi, da je v načelu dobra, pametna in koristna, obenem pa poudarja stališče graditeljske otroke: polna začita potrebnim in upravičenim delavcem, zaščito pa zahtevamo tudi za nas; proti izkoriščevalcem socialnih ustanov in odredb pa mora nastopiti zakon z vso strogostjo. V tem smislu se mora tudi novelirati obrtni zakon. Predsednik je govoril tudi o šušmarstvu, ki se je močno razpaslo tudi v graditeljski stroki, zlasti s sposoje-vanjem firm. Glede raznih predlogov in osnutkov za socialno zavarovanje obrtnikov naglaša, da mora biti temeljna zahteva vseh obrtnikov, ne samo graditeljev: denar, ki 6e bo nabiral v fond, ne 6me biti centralistično upravljan, ostane naj doma. Z njim naj se ne kupujejo državni boni in vrednostni papirji, ampak naj se uporabi za gradnjo koristnih in donosnih zgradb. Nadaljnja zahteva graditeljev je, da se izposlujejo ceneni gradbeni krediti in da že vendar enkrat prično redno poslovati še ostali naši denarni zavodi. Graditelji nadalje ponovno poudarjajo zahtevo Ljubljane in vse Slovenije: rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja in železniških zvez v Sloveniji. Prav tako se je treba zavzeti za naše ceste, ki so ovira med drugim tudi živahnejšemu tujskemu prometu. Na koncu se je predsednik toplo zahvalil vsem sodelavcem v odboru.
Tajniško poročilo g. Kramaršiča ugotavlja, da fcteje združenje 76 članov, od katerih ima 19 pooblastilo po obrtnem zakonu iz leta 1931, 57 pa pooblastilo po starem obrtnem redu iz 1. 1893. Delovanje združenja je bilo v preteklem letu posvečeno ukinitvi ali delni izprememb §§ 47, 219 in 234 obrtnega zakona. Ti paragrafi predstavljajo one Ahilove pete naše obrtne zakonodaje, ki jih izkoriščajo šušmarji in izposojevalci firm. Poročilo nato izčrpno navaja borbo združenja zoper te škodljivce. Tudi v ostalih strokovnih zadevah je združenje krepko stalo na braniku pravic svojega članstva.
Blagajniško poročilo izkazuje vestno gospodarjenje z imovino združenja, ki je naraslo na 165.000 din. Po poročilu nadzorstva je bila sprejeta raz-5-ešnica staremu odboru in proračun za bodoče poslovno leto.
Nato je toplo pozdravil zborovalce v imenu ljubljanskega župana obrtni ref. dr. Frelih, ki je obljubil vso pomoč združenju. V imenu Zbornice Za TOI je pozdravil graditelje g. Kavka Karel.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Miroslav Zupan, podpredsednik Matko Curk, dalje Battelino Vilibald, Bricelj Ivan, Maco-ratti Ladislav, Slokan Ivan iz Ljubljane, Gologranc Konrad iz Celja ter Špes Franjo iz Maribora. Razsodišče tvorijo: Bricelj Ivan, Curk Matko, Gologranc Konrad, Špes Franjo in Zupan Miroslav.
Nato se je razvila debata o raznih predlogih in načrtih, ki so izšli iz vrst članstva, nakar je ob 12 predsednik g. Zupan zaključil uspelo zborovanje.
Delovanje
postarshe organizacije
Ljubljana, 20. marca.
V nedeljo dopoldne je bilo v dvorani Delavske zbornice veličastno zborovanje Združenja nižjih poštnih uslužbencev. Zborovanje je vodil predsednik g. Josip Penko, ki je pozdravil zastopnika poštne direkcije, načelnika dr. Janžekoviča in personalnega šefa svetnika Jožefa Šlukelja. Sprejete so bile udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku senata dr. Ant. Korošcu, poštnemu ministru dr. Altiparmakoviču, gradbenemu ministru dr. Kreku, ministru Snoju, senatorju Smodeju, skupščinskemu podpredsedniku Mihel-žiču, banu dr. Natlačenu in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču.
Obširno tajniško poročilo je podal g. Josip Bi-zovičar. Navajal je zgodovino zadnjih 6 let, odkar je bila prva oiShovana ta organizacija, ter trud organizacije za izboljšanje razmer svojih članov. Glavno je vprašanje draginje, ki stalno narašča, razbremenitve poštnih uslužbencev, ki jih je mnogo premalo in pa povišanje plač poštnim uslužbencem. Poročal je o raznih intervencijah v korist poštnim uslužbencem.
Blagajniško poročilo je podal g. Rado Stukelj. V imenu nadzorstva pa je predlagal razrešnico odboru g. Martin Bezjak. Nato so govorili v imenu pododborov in sicer za ljubljanskega g. Ivan Maver, za mariborskega g. Franjo Babič, za celjskega g. Blaž Cepuš.
Dr. Janžkovič je v imenu poštne direkcije izjavil zadovoljstvo, da poštno osebje dela sedaj v popolni slogi, nato pa je personalni šef poštne direkcije svetnik Jožef Štukelj v lepem nagovoru naglasil, da se dobro zaveda napornega dela poštnih uslužbencev in da se pripravlja sedaj sprememba na boljše. Poštna direkcija dobro razume težnje poštnih uslužbencev ter se bo za nje zavzela.
Izvoljen je bil nato nov odbor in sicer z veliko večino: predsednik g. Jože Penko, podpredsednik Ivan Ivane, tajnik Vračko, odborniki: Kres-se, Roter, Šteblaj, širme, Bratuž, Goier; v nadzorstvo pa: Glilia, Metelko, Kucler in Tome. Zanimiva so bila tudi poročila o karitativnem delu društva, ki je na tem občnem zboru odobrilo več podpor starim zaslužnim poštarjem, ki kljub svojemu dolgoletnemu delu prejemajo le majhne pokojnine.
1 Ljubljanski preračun za 1. 1929-40 je ministrstvo financ z odločbo »t. 23416-11 dne 16. t. m. odobrilo. Kakor glavni preračun so odobreni tudi vsi specialni preračuni, poleg teh pa tudi pravilnik o izvrševanju preračuna za 1. 1939-40 z vsemi pravilniki in določbami o mestnih davščinah. Tozadevni razglas bo objavljen v prihodnjem »Službenem listu«.
1 Salezijanski zavod na Rakovniku bo opravil jutri ob pol 8 zjutraj slovesno sv. mašo zadušnico za pokojnim prelatom dr. Francom Kovačičem. ki je bil požrtvovalen salezijanski sotrudnik in ustanovitelj salezijanskega zavoda v Veržeju pri Ljutomeru. K tej sv. maši zadušnici vljudno vabimo ljubljanske salezijanske sotrudnike in sotrudnice.
1 V počaščenje pok. g. Valentina Lotriča je da-
rovala oprava hiše Tržaška cesta št. U za mestne reveže 100 din, mestni socialni urad pa je v znamenje tega darila položil na krsto venec e trakovi v mestnih barvali. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlejižo zahvalo.
1 Zveza katoliških nameščenk v Ljubljani vljudno vabi vse uradnice in trgovske nameščenke, ki bi bile pripravljene delnti pri KA, na duhovne vaje in tečaj K A, ki bodo od 22. do 26. marca v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurnovem zavodu. Vodil jih bo g. dr. Fajdiga. Prijavite se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Ljubljana, Masaryko-va cesta 12.
1 Ilud inraz. Danes je po koledarju prvi dan pomladi. Druga leta je ob tem času že cvetelo zgodnje drevje, tako breskve in marelice Letos ;e še vse jiopje močno zavito in tako zavarovano pred hudim mrazom. Letos je toplota še močno pod ničlo. Tako je včeraj kazal termometer na univerzi v meteorološkem zavodu —5 5 stopinj Celzija, tam na aerodromu pa celo —9 stopinj Celzija. Včeraj je bila prav huda slana, ki pa še ni škodljiva. V nedeljo zjutraj je droban sneg pobelil plan in ravan, hribe in doline.
1 letošnje gradbeno gibanje. Pod tem naslovom pišete v nedeljski številki vašega cenjenega lista o zidu. ki je stal ob Vegovi ulici v Ljubljani in pravite, da je to zadnji ostanek »Knežjega ali Auerspergovega dvorca«, pa to ne drži. Med bivšo imenovano palačo in Vegovo ulico so bili še v zadnjih časih ozki podolžni vrtovi, obzidani in zaprti proti cesti, na notranji strani pa je stal močan zid kot preostanek nekdanjega mestnega obzidja stare Ljubljane, ki se tu sklada s še starejšim obzidjem rimske Emone. Ta preostanek zidu med zgradlx> nove vseučiliške knjižnice in Vegove ulice je torej prav častitljiv zgodovinski spomenik, katerega moramo ohraniti vsaj v dobrem 6pominu. H. T.
1 Nova pomlad — novi vzorci — nova manu-faktura J e 1 o č n i k & S i m o n č i č — Ljubljana — Pred škofijo 13.
1 Za ljubljanske mestne reveže bo mestni socialni urad zbiral zopet v sredo 22. marca dopoldne pred Vodnikovim spomenikom na posebni stojnici stare obleke, perilo in obutev. Naše gospodinje že dolgo niso ničesar prispevale v to zbirko. Mestni socialni urad potrebuje vedno mnogo oblek in obutve, ker se vedno zglašajo ubogi, ki potrebujejo te predmete. Spomnite se v sredo ubogih!
1 Sodna dražba. Ortopedičnih, bandažnih in drugih strojev, razno orodje, trgovska oprema, kilni pasovi, noži, škarje, kirurgični instrumenti in drugo blago dne 22. marca 1939, Prešernova 5, ob 14.
Anglija je sedaj za Cehe
Govor Halifaxa
London, 20. marca. AA. Reuter: Glede zadnjih dogodkov na Češkem iu Slovaškem je angleški zunanji minister lord Halifax v gornjem domu izjavil, da se strinja s prejšnjimi govorniki v tem, da so ti dogodki povzročili veliko razburjenje ne samo v Angliji, pač pa tudi v državah, ki so daleč proč od njenih meja. Pri svojem čisto objektivnem analiziranju dogodkov je lord Ilali-fax poudaril, da sta bila zasedeni dve češki deželi v času, ko sta bila predsednik češkoslovaške republike in zunanji minister na poti proti Berlinu in prej, preden so se med njima in Hitlerjem začela sploh kakšna pogajanja. Poleg drugega je lord IIalifax dejal, da je obstojala na Češkoslovaškem že od nekdaj neka politična stranka, ki je zastopala mnenje, da mora Slovaška dobiti avtonomijo. V resnici — je dejal Halifax — je Slovaška to avtonomijo dobila po miinehenskem sporazumu, z njo pa niso bili zadovoljni tamkajšnji ekstre-mistični elementi. Po zadnjih obvestilih, ki sem jih mogel dobiti, mi je težko verjeti, da nenadni sklep gotovih slovaških voditeljev, da se popolnoma odcepijo od Prage, ni imel kakega drugega vzroka. Glede trditve, da so Čehi kruto postopali z nemško manjšino, pravijo poročila, da je bilo to res le kratek čas, in sicer preden je Hitler postavil 6voje zahteve češkemu predsedniku. Nemško časopisje je, kakor preteklo leto, nadaljevalo s kampanjo ler stalno pisalo o krutem postopanju proti nemškim državljanom od strani Čehov. Po monakovskem sporazumu so Nemci še dalje ostali na Češkoslovaškem, da bi lahko služili še nadaljnji nemški propagandi Težko se je izogniti zaključku, da večina incidentov, ki so se odigrali pred vko-rakanjem nemških čet, ni bila namenoma izzvana in določena vnaprej Da se ne bi pregrešil proti češki vladi, moram omeniti, da so češke oblasti o priliki vseh teh provokacij postopale zelo oprezno. Mislim, da ni treba mnogo govoriti o tem, kako je češki predsednik »prostovoljno« pristal na podjarmljenje češkega naroda. Z ozirom na okolnosti, pod katerimi je dr. Hacha odšel v Berlin in upoštevajoč dejstvo, da je bila Češkoslovaška deloma že zasedena, je očividno, da so njeni zastopniki imeli malo upanja, da bi se njihova pogajanja uspešno končala. Mnogo bolj verjetno je,
Tudi La Passionaria
nekdaj tako navdušena komnnistka, je preko Orana pribežala v Francijo. Slika kaže ta ideal
komunistične ženske oh njenem prihodu v Marseilles. /p nAjnovejših poročilih je glavni odbor Zveze brezhožnikov sklenil Dolores Ibaruri — tako je namreč njeno pravo ime — povabiti v Moskvo, kjer bi predavala o problemih ateizma v Evropi. V
iloskvo jo pričakujejo nekako sredi aprila.)
da je bil Čehom stavljen ultimat in da so oni
zaradi grožnje 6 silo in da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami, pristali na kapitulacijo. Težko je verjeti, da bi nemška vlada mogla imeti za svoje zadnje postopanje kakršna koli opravičila, ki bi jih bilo mogoče sprejeti. Po mojem mnenju bi mnogo rajše videl, da je Nemčija na mesto raznih komunikejev in pojasnil, izdanih o zadnjih dogodkih, nagiasila, da je pri teh dogod kih predhodno vlogo igrala njena superiorna sila kakor je v resnici tudi bilo.
Govoreč dalje o odpoklicu angleškega veleposlanika iz Berlina in o protestu, ki ga je angleška vlada vložila pri nemški vladi ter o izjavi da so redne spremembe na Češkoslovaškem brez podlage, je lord Halifax dejal:
Mislim, da ima nemška vlada danes popol noma jasno sliko o sedanjem zadržanju glede sedanjega zadržanja angleške vlade. Kljub temu da se ničesar posebno ne nadejam glede posledic tega zadržanja, sem smatral, in sicer s polno pra vico, da morejo biti naši protesti redigirani.
Glede nemške trditve, da se ono, kar se je zgodilo na češkoslovaškem, niti najmanj ne tiče Velike Britanije, je Ha!ifax rekel: »Med tem ko smo mi vedno priznavali, da mora biti Nemčija iz zemljepisnih, če ne še iz kakih drugih razlogov v gotovem oziru bolj zainteresirana na Češkoslovaškem in v južnovzhodni Evropi kot pa Velika Britanija, jaz danes smatram, da stojimo pred samovoljnim postopkom, da sta uničenje neodvisne države z oboroženo silo in očividna kršitev pravice vsake države nasprotni najbolj osnovanim pravilom mednarodnega prava. Kar pa se tiče trditve lorda Snela, da je Chamberlain v Mun-chenu imel &vojo osebno politiko, moram poudariti, da je bila ta njegova politika v popolnem soglasju in sodelovanju z menoj kot zunanjim ministrom in z vsemi člani angleške vlade. Zato najodločneje trdim, da očitki lorda Snela ne odgovarjajo resnici. Z ozirom na obvestila, ki smo jih dobili o zadnjih dogodkih, še danes Snel trdi, da v Miin-chenu nismo mogli postopati drugače, kakor da smo postopali. Sporazum, ki je bil dosežen v Miin-chenu. je imel za cilj, da da evropskim narodom večjo varnost, a vsa sporna vprašanja bi se morala reševati po skupnem posvetovanju. Vsa pričakovanja pn so bila na strašen način demantirana s poznejšimi dogodki. Moram vam reči, da se jaz in predsednik vlade dobro zavedava razlike med verovanjem in upanjem. Imela sva vedno namen, da se v gotovem času upanja spremene v zanesljivo verovanje.
Do miinehenskega sporazuma se je moglo smatrati, da je bil Hitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela je zdaj opustil. Svet ne bo pozabil, da se je Hitler meseca septembra lanskega leta skliceval na načelo samoodločbe narodov. Zdaj je on prišel v očividno nasprotje s tem načelom, ko je izvršil dejanje, ki jemlje pravice, na katere se je Nemčija lani sklicevala. Naj bi se bilo zgodilo z onimi četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem, ne morem verjeti, da 6e to vprašanje ne bi moglo rešiti drugače kakor pa s podjarmlje-njem osem milijonov Čehov. Kaj moramo sklepati iz vsega tega? Ali naj smatramo, da je nemška politika zašla v novo razdobje? Ali se bo nemška politika tudi v bodoče zadovoljila s tem, da bo zbirala v eno državo samo one pokrajine, ki eo po večini nasoljene z nemškim prebivalstvom, ali pa bo v bodoče težila za tem, da zavlada tudi nenemškim narodom Vse lo so vprašanja, ki si jih danes zastavljajo po vsem 6vetu. Zasedba češkoslovaške je bila izvedena po novih metodah Sicer je svet že več kot enkrat doživel uvajanje nove prakse v mednarodni politiki. Države vsega sveta bodo zdaj morale računati s podpiranjem raznih separatizmov ne samo s stališča elementov, ki so po svoji nnravi separatistično razpoloženi, paJ pa tudi s stališča nemških državnih interesov. Takšnf metode, v kolikor jih bodo podpirale druge skušnje, ne morejo ostati brez težkih posledic. Ali imamo mar jamstvo za to, da se te metode zdaj ne bodo več uporabljale kjer koli. Sosedi Nemčije morajo pod takšnimi
okolnostml z negotovostjo pričakovati jutrišnjega dne. Vsaka država, ki polaga važnost na svojo narodno individualnost in na 6vojo neokrnjeno
suvereniteto, mora zdaj paziti, da se v njej ne pojavi kakšna notranja nevarnost, ustvarjena zaradi v|>liva od zunaj.
Glede vesti, ki jih Je pred kratkim razširilo evropsko časopisje, lord Halifax pravi, da mu je drago, da je ena južnovzliodnih evropskih držav sama zavrnila trditve, da ji je bil poslan ultimat. Toda če ta država tedaj ni prejela tega ultimata, to ne pomeni, da lahko brez najtežjih slutenj gleda na vse to. kar se je odigralo zadnje dni.
Glede beguncev je angleški veleposlanik v Berlinu dobil navodila, da se čim bolj zavzame pri nemški vladi, da ne bi delala težav Listini beguncem, ki žele oditi v Veliko Britanijo.
Ilalifax je zatem govoril o tem, da bi se dal del vsote, namenjene za pomoč Češkoslovaški, mogel zdaj uporabiti za nastanjenje beguncev. Pripomnil je, da o tem za zdaj ne more dati podrobnejših obvestil. Dejal je, da bo angleška vlada storila vse, kar bo mogla, toda uspeh te akcije v veliki meri zavisi od tega, kakšno stališče bo glede tega vprašanja zavzela nemška vlada. Zatem pa je nadaljeval: Leta so potekala drugo za drugim in angleški narod je stalno želel živeti v prijateljskih odnoša.jih z nemškim narodom. (Odobravanje.) Naš narod nikakor ni odklonil, da prizna, da so bile z versajsko pogodbo storjene nekatero napake, ki jih jo treba popraviti. Zadnja leta je kazalo, da bi bil dosežen sjx)razum, n nemška vlada je začela izvajali poteze, ki so ta sporazum otežkočale. To zadnje velja posebno za poslednje mesece. Takoj po miinehenskem sporazumu je nemška vlada povzela gotove ukrepe, ki so naredili težak vtis na svetovno javno mnenje. Kljub vsemu temu se je zdelo verjetno, da se bo začela akcija za gospodarsko sodelovanje. To upanje se je izražalo ne samo v običajnih medsebojnih stališčih. Vse iniciative pa so bile uničene z akcijo, ki jo je nemška vlada storila pretekli teden, in je zdaj zelo težko reči, kdaj se bomo povrnili spet k tej iniciativi.
Zatem je lord IIalifax govoril o dosedanjih tezah, kako bi se dalo najliolje izogniti spopadov. Omenjal je pakt Zveze narodov in druge sporazume, ki morejo zanlesti kako državo v vojno, ne da bi šlo za vprašanje njenih lastnih interesov, čim manjša je bila verjetnost nenadnih popolnoma neupravičenih napadov na kako državo — je nadaljeval Halifax —. tem bolj so se številne državo opiralo na kolektivne sporazume, ki bi jih mogli prisiliti na vojaško akcijo tudi v primeri, ko njihovi lastni interesi niso ogroženi.
Za zdaj ni mogoče v polni meri oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina je zabeležila mnogo poskusov uresničenja nadvlade v Evropi. Toda vsi ti poskusi so se končali, nekateri prej, drugi pozneje, s težkim porazom. Vedno znova se je moglo videti, da ni mogoče za delj časa odstraniti duha svobodnih narodov. Ako je v resnici zgodovina nauk in vodnik narodov, mora nemški narod obžalovat to, kar se ie v njegovem imenu zgodilo nad češkim in slovaškim narodom, ki je pred 20 leti dosegel svojo svobodo ob podpori In odobravanju več svetovnih držav. Zdai ta narod nima več svobode in v teku njegove dolge zgodovine to ni prvikrat, da ta vreden in vrli narod izgublja svojo neodvisnost. Do zdaj ta narod ni nikdar izgubil tega, kar je moralna podlaga neodvisnosti, ni izgubil ljubezni do svobodo. Kakor je ob koncu minule vojne svet pomagal češkemu narodu, bo jtomagal tudi danes, da obdrži svojo kulturno individualnost in narodni ponos po težkem udarcu, ki ga je utrpel.
Za zunanjim ministrom lordom HaIifaxom je spregovoril canterburyjski nadškof.
Trem posestnikov zgorele domačije
Maril>or, 20. marca.
Danes je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Alojzija Plečka, ki je hišo z gospodarskim poslopjem popolnoma uničil. Zgorelo je tudi vse gosjio-darsko orodje, poljski pridelki, pohištvo in vsa obleka. Gospodar se je ob izbruhu požara nahajal v sosedni va^i po opiavkih. Ko je zvedel, da mu gori dom, je hitel domov ter v zadnjem trenutku rešil iz gorečega poslopja svojega 83 let starega očeta, ki je I>i 1 zaradi starosti in bolezni priklenjen na posteljo. Kakor se je ugotovilo, je požar nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku. Ker je pihal močan veler, se je požar razširil na sosedna poslopja poseslnice Neže Mon in posestnika ter gostilničarja Franca Žagača Posestnici Mon je zgorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. posestniku Zagarcu pa gospodarsko poslopje. Škoda se ceni na 150.000 din je le deloma krita z zavarovabiino.
Celje
c Obrlniltvo naj m strne, tako je izvenelo obrtniško zborovanje v Celju, ki ga je priredilo Slovensko obrtno društvo, da se na praznik svetega Jožefa, ki so si ga izbi ali celjski obrtniki za svojega zaščitnika, pogovore o skupnem delu, da bi tako laže dosegli svoje pravice v korist obrtniških interesov. Ob 8 zjutraj je bila v opa tijski cerkvi sv Danijela slovesna služba božja, pri kateri je pelo n-i koru pevsko društvo Oljka, nato pa je bilo veliko zborovanje. Vodil ga je predsednik g. Lečnik Anion Na zborovanju je bilo posebno mnogo govora o razcepljenosti slovenskega obrtništva, ki je organizirano v treh zvezah obrtnih drušlev. Ta društva imajo isti cilj in iste težnje, žal pa. da ta razcepljenost preprečuje, da ne morejo obrtniške organizacije nikjer dovoljno uveljaviti svojih predlogov. Zato je potrebno, da se obrtništvo strne, da se združi v eni organizaciji, iz katere pa mora zginiti vsako politiziranje
c -j- Medveltfek Alojzij. V Gosposki ulici v Celju je umrl dolgoletni zvesti naročnik »Slovenca« 52 letni zasebni uradnik Alojzij Merlvšček. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču Bog naj mu bo bogat plačnik za vse dobro, kar je storil. Svojcem naše iskreno sožaljel
c Zn flnqo pri Jnvni borzi dela v Celju je imenovan Gorjanc Urban.
Trbovlje
Še dvo občinski seji bosta ta teden. V torek bo zaradi parcelacije občinskih zemljišč. Po nakupu Parašuhovega posestva je postala občina največja posestnica v naši dolini. Ker daje TPD brezobrestna posojila svojim delavcem za zidanje hiš, se zadnja lela dosti gradi. Primanjkuje pa stavbnih prostorov. Ker se občini obdelovanje zemlje ne splača, se je že pred dvema leioma začela akcija, da da prostore za stavbe po znižani ceni na razpolago Zato je 39 prošnjikov, ki so pripravljeni zidati, da se od[>omore siiski za stanovanja. — Na četrti-ovi seji, 23. t. m. pa bo oddano razpisano mesto za občinskega socialncga referenta in bla* gajnika — knjigovodjo.
KULTURNI OBZORNIK
Prof. Grebene: Moderno pohištvo po narodnih motivih
I. in II. del. Ljubljana 1938. Izdala in založila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Cena brez poštnine 250 din.
S to monumentalno mapo 24 velikih prilog, na katerih so zbrani motivi slovenskega pohištva s starimi pristnimi ljudskimi ornamenti, sta storila prof. O. Grebene in banska uprava velika delo: postavila sta nov temelj za slovenski moderni slog v notranjem pohištvu, ki naj bi izpodrinil v določenih delih naše dežele tovarniško posnemanje mednarodnega brezstilnega blaga. V vseh panogah našega življenja iščemo namreč sedaj v pristno slovensko podobo, tako v duhovnih stvareh, kakor tudi v tvarnih oblikah ter skušamo dognati tisto našo formo, v kateri bi slovenstvo zopet zaživelo v prvotni enotnosti, ki jo je moderni svet s svojo razredno diferenciacijo ter duhovno razdrobljenostjo in nekritičnim posnemanjem tujine razbil. Ze
pred leti smo se zavedali, kako na primer izumira izrazito naša kmečka hiša, ki jo že po vaseh nadomeščajo tipične mednarodne »vile«, ki tako 6trašno kvarijo slovensko lice naših letoviščnih mest, na pr. Bleda, ki mu je prav to hlastanje najprej za nemškim potem pa za modernim mon-denskim slogom zapadnih velemest popolnoma ubilo značaj »slovenskega bisera«. Namesto da bi Bled s svojimi lepimi hišicami v slovenskem slogu spremenili v edinstveno podobo slovenske pokrajine in duha, ki bi bil s svojo svojevrstnostjo gotovo še bolj privlačen tujcu, smo ga oropali domačnosti in ga znivelirali z ostalim zapadom, ki ni za tujca nobena novost več in je zato morda dolgočasen. Opozarjamo na Zakopane in na zakopan-t>ki 6log, ki povečava zadovoljstvo letoviščarjev. Zato je prav, da je banska uprava že pred leti izdala zakon, s katerim je zaščitila našo zunanjost v takih letoviščnih mestih ter predpisala slovenski slog dotične pokrajine za obvezen v novih stavbah. In tako vidimo, da je danes modernizirana slovenska hiša iz teh krajev prešla že v Ljubljano samo, ter da se tako meščanstvo samo zaveda znova svoje notranje zveze s kmetstvam in slovensko preteklostjo ter išče 6inteze preteklosti s sodobnostjo.
Prav tako kakor naj bo v teh krajih zunanjost hiš v skladu s pokrajino in njenim duhom, pa mora biti v skladu 6 hišo tudi notranja oprema, pohištvo in prostor. Nikakor pa nam pri tem nc gre za natančno posnemanje in prestavljanje starih hiš v novi čas, kar bi bilo v nekem smislu nesmisel, kajti s tem bi zanikali ves razvoj stoletja po higienski in praktični plati, temveč v stare oblike in ornamentiko prenesimo novo modernizirano pohištvo, ki bi tako dobilo pečat slovenskega duha in slovenske domačnosti, dasi bo prav tako služilo udobnosti kot moderno tovarniško mednarodno blago. In prav temu namenu je posvečena pričujoča knjiga z načrti o modernem slovenskem pohištvu po narodnih motivih, ki jih je izvršil prof. O. Grebene, izdala pa v svoji založbi bolj poklicana čuvarica slovenskih narodnih vrednot — banska uprava.
Prof. O. Grebene žc 40 let študira slovensko obrtno folkloro, predaval jo je na raznih tehniških šolah in drugod ter ji je tako posvetil vse svoje življenje. Znana je njegova zbirka narodopisnega blaga, ki jo je zbiral vsepovsod, po vseh kotičkih naše dežele ter jo je pred leti kupila banska uprava (dr. Natlačen) in poklonila muzeju, kjer ie zdaj že deloma urejena, deloma pa šc čaka primernih prostorov. Tako je iskal v ljudsko dušo, kakor 6e kaže v oblikovanju predmetov, ki jih je kmet, tedaj tudi še obrtnik obenem, potreboval v svojem življenju. In odpirale so se mu značilnosti gorenjskega alpskega sloga in belokranjskega, kakor tudi štajerskega in ljubljanske okolice ter ugotavljal, da je imela skoraj vsaka fara svoje oblikovne posebnosti, ki pa so bile v skladu z geografskim položajem. Kakor je slovenska duševnost vplivana zaradi zemljepisne lege slovenskega naroda od vseh strani od tujih kultur, tako je tudi v našem narodopisju težko odkriti pristno originalno podobo. Prof. Grebene jc pravilno ravnal, da ni teh oblik generaliziral, kot na pr. nekateri gorensko alpsko nošo za edino prcdstaviteljico slovenske noše, temveč je za vsak okraj, za vsako faro skušal dognati njeno značilnost ter jo podal kot svojevrstnost doličncga kraja, ki bi je bilo škoda uničiti in nc izrabiti za nov čas. Svoji mapi 24 velikih strani načrtov je dodal kratek uvod o oomenu slovenske ljudske umetnosti, ki jo nekako zasleduje do polovice 18 veka pa do propada v XIX. in XX. stoletje ter ugotavlja, da so lajstarejši ornamenti izključno verskega značaja, la so vzeti iz cerkvcnega življenja in cerkvenih predmetov (srček nima prvotno erotičnega smisla, emveč religioznega, ter je šele pozneje dobil tudi iubavni pomeni). Pozneje se je razvila patnotična imbolika (majolike z orlom) ter nato nacionalna Vpa). Toda kakor je slovensko narodopisje zelo oestro in zelo pod vplivom tujega narodopisja, jc vendar tfledanfe na oblike ter način uporabljanja
slovenski in originalen. In to originalnost gledanja in nekaterih oblik naj prevzame tudi moderni slovenski človek, ki ce bo tako obrnil od tujih oblik k domačemu duhu ter se tako duhovno strnil s stoletji prednikov, ki jih še ni pokvaril dotik s svetom in mednarodno, na debelo proizvajajočo industrijo.
Sicer pa čaka slovensko narodopisje kol znanost še velika naloga, ločiti naše od tujega, kar bo gotovo zelo težko, toda je pa že nujno.
Zdaj je izdal prof. Grebene prva dva dela modernega pohištva po narodnih motivih, ki naj služita predvsem našim obrtnikom in strokovnim šolam, pa tudi vsem, ki bi si hoteli izbrati za svoje privatne sobe, še bolj pa za reprezentativne lokale slovensko pohištvo. Na 24 straneh prinaša načrte za posamezne dele notranje opreme naših sob v natančnem merilu ter z oznako tehnične izvedbe, tako da more obrtnik po njih izdelati pohištvo. Tako je obenem odprl pot temu narodnemu pohištvu, kajti odslej ne bo treba za vsak primer dajati delati načrte arhitektom, na drugi strani pa je tudi znanstveno ugotovil posebnosti določenega kraja, kajti v vsak kraj ne spada katerakoli oblika pohištva, temveč resnično le tista, ki je pognala iz dotične zemljepisne in zgodovinske nujnosti.
Tako je podal doslej v tem dvojnem zvezku motive štirih važnih delov notranje opreme, namreč mize, stola, postelje in omare iz devetih naših
pokrajin: iz Bele Krajine, Prekmurja, Dravskega polja, Notranjske, ljubljanske okolice, Kumljanske-ga Zasavja, Bohinja, Kamniške okolice in Savinjske doline. Pri vseh teh motivih je podan najprej celotni predmet v treh tudi štirih barvah, nato načrt izdelave ter najrazličnejši ornament v njegovem obrisu in plastiki. V drugem delu pa je 26 motivov iz 26 pokrajin, oblik in ornametov, ki se nahajajo na posameznih miznih nogah, ter predstavljajo v simbolih oltarčke, ho6tijo, tabernakelj, prižnico, 6povednico, zvonček, monštranco, sveta imena, kelih, letnice itd., itd. Tako je ta drugi del lepa zbirka narodnih motivov, ki iz golih črt prehajajo že v smisel in simbolizirane predmete, ter so uporabljivi tudi drugje, nc morda samo na mizni nogi. Izbire dovolj za obrtnika in za ljubitelja slovenske domačnosti.
Prireditelj teh načrtov 6am je mnenja, da ni treba suženjsko posnemati teh oblik v takem merilu, kot ga podaja, in motivov na tistem mestu, kot 60 narisani, temveč nudi samo nekaj osnutkov za izhodišče, iz katerega naj požene novo prirejanje starih, pristno slovenskih motivov, v kolikor se kot slovenski 6eveda dajo določiti. Iz teh osnutkov naj učitelji in obrtniki samo črpajo pobude za novo ustvarjanje na starih temeljih ljudske umetnosti, ki bo tako postala resnično zopet ustvarjajoča ter potrebna osnova, na kateri naj stoji naša slovenska umetnost tudi v umetni obrti. In ta namen ima ta reprezentančna izdelana mapa načrtov.
Sedaj je samo še odvisno od občinstva, kako bo segalo po teh osnovah, ki jih kot oficielne daje banska uprava v roke ljubiteljev naše slovenske domačnosti. Prav pravi prof. Grebene v uvodu, da bi morali biti naši letoviški kraji opremljeni čimbolj v našem slovenskem slogu, da bomo | torej delali na tujca vtis, da imamo nekaj svojega. Zanimivo je, da prav zadnji angleški potopisec naših krajev, o katerem sem govoril pred dnevi, pravi, da je iz vseh pokrajin v Jugoslaviji odnesel po kakšen značilen svojstven vtis, 6amo od Slovenije ne, razen tega, da je pokrajina zelo lepa, morda najlepša ter da je preživel dobro, udobno in veselo. To se pravi, da smo že popolnoma prešli v zapadno »izenačenje« ter ne nudimo vtiska svojevrstne narodopisne skupine. In temu bi morala odpomoči prav naša letovišča z uporabo izbranega zunanjega hišnega in notranjega pohištvenega sloga, ki pa naj bi se uveljavil tudi po naših javnih lokalih, gostilnah, občinskih zbornicah in pisarnah, župnijskih uradih, po šolah v vaseh in drugod.
K vsemu temu moderniziranju starega sloga iz časov, ko so bili Slovenci še enoten razred (kmetski) in enoten narod v »podzemlju«, pa str-' njen v duhu, katerega stoleten izraz je tudi slog* naših bivališč in opreme, naj pomaga tudi ta knjiga monumentalne oblike in opreme, ki stane (oba dela skupaj) 250 din, in se naroča pri prof. 0. Grebencu, Ljubljana, Cesta 29. oktobra, št. 7 ter pri kr. banski upravi VIII. oddelek. Pozneje se bo dobila tudi po vseh knjigarnah. Ker je delo izšlo v omejeni nakladi, opozarjamo na željo založništva na vse privatnike in obrtnike ter javne institute, naj pravočasno naroče ta zvezek pa tudi poznenjšega (III. in IV.), da bo s prednaročilom zagotovljen pravočasni izid celega dela. td.
Velik napredek orodnih telovadcev ZFO
Prvak za leto 1939 jo postal Fric Natlačen
Stanko Premrl: Tri velikonočne pesmi
V	samozaložbi (II. natis) je izdal St. Premrl tri svoje velikonočne pesmi, ki so izšle sedaj v najprimernejšem času in ki se bodo mogle z velikim pridom razširiti med slovenske cerkvene pevske zbore, vzpodbujajoč jih s svojo kvaliteto k plemeniti umetnosti velikonočnega petja.
V	vseh treh pesmih je skladatelj zadržal svoj lastni slog, ki mu jc tekom dolgega plodnega ustvarjanja dal dokončno in v vse smeri dognano podobo. Ta Premrlov slog je z ene strani oprt na tradicijo katoliške cerkvene glasbene umetnosti — z druge strani pa sc je naslonil na dognanja časovnih in plemenskih stilnih vrst: pozna romantika z umirjeno, impresionistično barvitostjo 6ta dodali svoje; močno pa se je v tej glasbi vzpostavil tudi slovenski duh z neko tipično odkritostjo in toplino, ki je lastna morda še celo vipavskemu človeku, postavljenemu v prijazno pokrajino kraških planot in trtnh goric. Od tu neka zdrava za-nešenost, pomešana s toplo otožnostjo, ki si najde-vata izraza v lepo v sločenih melodijah, v sočnih harmonijah in v živahno razpredenemu ritmu. Vsemu pa je podlaga dognana in strokovno dograjena 6kladateljska tehnika.
Pesem »Poglejte, duše« je zložena za mešani zbor s spremljavo orgel. Pevski del jc jasen in preprost, bogat v izrazu melodičnih obokov; spremljava pa je pisan barvni okvir, ki dviga čustveni zanos spričo visokih pojmov veličastnega vstajenja. — »Danica svetila« je enoglasni zbor s spremljavo orgel in spada med one skladateljeve umetnine, ki jih je ustvaril trenutni, napeti duševni navdih in ki nosijo v svoji lirično barvani kratki podobi izraz prisrčnega, v čiste tonske oblike vjetega doživetja. — Nekako nasprotje tega pa je mešani zbor »Zvcličar naš od smrti vstane«. V njem so zajete muzikalne sestavine himničnega značaja in v celotni, jasno in simetrično grajeni
Nedeljske tekme za orodno prvenstvo Zveze fantovskih odsekov, ki so bile v Celju so pokazale velikanski napredek naših orodnih mojstrov. Vsi brez izjeme so zelo napredovali, zlasti pa oni mladi borci, ki so prišli v zadnjem času v krog naših vrhunskih telovadcev. Bila je to prva taka prireditev v naši državi ter so ji gledalci ves dan, zlasti pa popoldne, ko je bila dvorana Ljudske posojilnice nabito polna, sledili z največjim zanimanjem. Organizacija tekem je bila brezhibna in sodniški zbor je izvrševal svoj težek posel z največjo vestnostjo in hitrostjo. Vodja tekmovanja je bil Ivo Kermavner, predsednik sodniškega zbora pa Jože Hvale.
Tekme so se pričele dopoldne z obveznimi vajami na vseh štirih glavnih orodjih. Prvih sedem tekmovalcev je prišlo v finaie, ki so pri popoldanski akademiji nadaljevali s poljubnimi vajami, dočim so ostali takoj po obveznem delu absolvirali poljubne vaje. Od 14 prijavljenih tekmovalcev se jih je pojavilo pri tekmah 13; kajti štirinajsti, br. llercig iz Celja, se tekem ni mogel udeležiti, ker ima na roki rano, ki ga je za dalj časa onesposobila za telovadbo. Škoda, da ta najmlajši telovadec ni mogel sodelovati, ker je zelo dober, zlasti na konju. Med tekmo sta dva (br. Jezeršek in Pilili) odstopila, ker sta se med samim tekmovanjem toliko poškodovala, da nista mogla dokončati tekme.
Kakor smo že omenili, je bil napredek od lanskega mladinskega tabora izredno velik. To velja zlasti za vaje na konju, bradlji in drogu, dočim krogi niso bili na isti višini, čeprav je bilo opaziti tudi na tem orodju zelo razveseljiv napredek. Obvezne vaje so izvajali skoraj vsi po dvakrat, ker se je vsakdo poslužil tozadevnega določila v tekmovalnem redu; nasprotno pa je bila dovoljena pri poljubnih vajah samo enkratna izvedba. Nekateri zaradi tega niso hoteli toliko tvegati in zato so pokazali manj kakor pa dejansko premorejo. Drugi so pa zopet tvegali vse in so vaje izvedli odlično ali pa se jim je ponesrečila, kar velja zlasti za Janeža na drogu in Je-zerška na bradlji. Velika škoda za ti dve vaji (zaradi njune ocene), kateri sta pokazala omenjena tekmovalca občinstvu pred, oziroma po tekmi z največjo sigurnostjo in eleganco.
Mnogo lepega in zanimivega so nam pokazali tekmovalci pri poljubnih prostih vajah. Popolnoma v drugo smer gredo sodobne proste vaje, kar so nam zopet potrdili naši fantje v Celju. Današnjemu vrhunskemu telovadcu služijo tla za orodje in zato vidimo razne vratolomne in druge gimnastične gibe ter sodobno talno telovadbo.
Neštevilno prostih premetov nazaj in naprej so imeli vpletenih v svojih sestavah, razne prevale in prevrate v stoje, sklopke iz raznih položajev, globoki predkloni in zakloni, močne raz-koračene stoje in celo nekaj lepih »špag< smo videli itd. Sestave, ki so jih pokazali zlasti Janež, Natlačen, Frankič, Kokot in Cop so bile res prvovrstne in v vsakem pogledu vrhunske. In tudi drugim bi delali krivico, če jim ne bi priznali njihovo originalnost, težkočo in sodobnost talne telovadbe ter gimnastike.
Na bradlji sta bili dve vaji: obvezna in poljubna. Obvezna vaja večini ni delala preglavic, razen proste gornje razovke. V poljubnih vajah smo pa videli nešteto krasnih točev do stegnjene opore, v katerih sta se odlikovala zlasti Frankič in Janež, škoda, da se je Frankiču ponesrečil toč v stojo sredi bradlje. Tudi na konju sta bili dve vaji. Obvezno so skoraj vsi dobro izvedli, le pri nekaterih se je videlo, da jim še manjka vaje v
lepih metih. Tu se je najbolj odlikoval Natlačen, ki izredno visoko meče noge. Njegovi strigi so taki, kot jih vidimo pri Švicarjih in Nemcih. Natlačen ima krasen in težek konec v svoji poljubni vaji. Veselje je gledati tega fanta na konju. Na krogih večini manjka potrebne moči, kar gre pa seveda na račun sodobne orodne telovadbe, ki zahteva samo koleb. Zato so bile razpore redke in tudi razovnih stoj ni bilo dosti. Kermavner Frano nam je pokazal precej dobro razporo v stoji. Zadnja točka so bile vaje na drogu, ki je najbolj priljubljeno orodje tako za telovadca kakor za gledalca. Tu so se najbolj odlikovali Janež, Frankič, Varšek, Natlačen in Kermavner. Presenetil je vse gledalce Janež s svojim začetkom: kolebno z nadprijemom dvojni obrat v zakolebu v reso in potem odkolebno prekrižni prijem z desnico pod levico in s podkolebom naupor s celim obratom v levo in s soročnim izpustom sonožni od-bočni premah v levo s celim obratom v levo do rese.Dalje je bilo nešteto predmetov iz veletočev, potem iz nožne stoje na drog premeti naprej in nazaj, plovni skoki iz odtoča s podpr. itd.
Prve orodne tekme za prvenstvo ZFO so po* kazale, da je orodna telovadba pri Zvezi fantovskih odsekov na zelo visoki stopnji in pri tej organizaciji na pravi poti. Druge take tekme, ki bodo prihodnje leto, bodo pa pokazale še večji napredek in to v kvantiteti in kvaliteti.
Med tekmovalnimi točkami so nastopili celjski člani, članice, mladci in mladenke s prostimi vajami, z zastavami in rajanjem ter so želi za svoje lepo izvajanje mnogo odobravanja navdušenega občinstva.
V naslednjem prinašamo še rezultate tekem:
Rezultati na posameznih orodjih
Drog: 1. Varšek Ivo, Ljubl.jana-Vič, 58.50; 2. Frankič Oskar, Jesenice, 57.81; 3. Zeleznik Franc, Jesenice, 57.35 točk.
Bradlja: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 55.65; 2. Železnik Franc, Jesenice, 54.17; 3. Varšek Ivo, Ljubijana-Vič, 54.16 točk.
Konj: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 59.36; 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič, 56.74, 3. Zeleznik Franc, Jesenice, 55.53.
Krogi: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 57.13; 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič, 55.77 ; 3. Železnik Franc, Jesenice, 55.53 točk.
Prosta vaja: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 38.17; 2. Janež Karel, Sv. Helena, 37.14; 3. Frankič Oskar, Jesenice, 36.23 točk.
Skupni rezultati: T. Natlačen Fric (Jesenice)' 267.54 točk; 2. Varšek Ivan (Vič) 258.92; 3. Železnik Franc (Jesenice) 256.84; 4. Frankič Oskar (Jesenice) 251.35; 5. Kermavner Franc (Kranj) 238.72; 6. Legan Jože (Jesenice) 225.75; 7. Janež Karel (Sv. Helena pri Ljubljani) 224.11; 8. Slavko Kokot (Celje) 2^1.57; 9. Cop Avgust (Jesenice) 219.84; 10. Vidmar Milar (Jesenice) 217.41, 11. Caj-hen Viktor <Celje) 175.28; 12. in 13. mesto sta za-, sedla, Jezeršek Ivo (Komenda) in Pilih Konradk (Celje) s 110.54 in 103.87 točkami, ki sta pa preq zaključkom odstopila od nadaljnjega tekmovanja zaradi poškodb.
Po končanih tekmah je predsednik sodniškega zbora g. Jože Hvale razglasil izid, pri čemer je vodja tekmovalcev Ivo Kermavner razdelil tekmovalcem darila. Fric Natlačen je kot prvak ZFO prejel prehodno darilo, pozlačenega Plečnikovega orla in plaketo. Ostali so dobili plakete in diplome.
Gledalci so prirejali Natlačenu in ostalim tekmovalcem prave ovacije. Akademija se je zaključila s himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa dvorana.
Šport zadnje nedelje
V državnem liga prvenstvu 60 bili preteklo nedeljo ti-le rezultati:
SK Ljubljana i SK Jedinstvo (Belgrad) 2:0 (1:0). Bask : Hajduk 3:1 (1:0). Gradjanski (Zagreb) : BSK 1:0 (1:0). H a š k : Jugoslavija 3:0 (1:0). Slavija (Var.) : Giadjanski (S) 2:0 (1:0). Slavija (Sarajevo) : Zemun 1:1 (1:1). Ligaška tabela do prihodnje nedelj
1.	BSK	16	12 3
2.	Gradjanski (Zagreb)	16	10 2
3.	Hajduk	16	9 4
4.	Hašk	16	8 4
5.	Jugoslavija	16	9 2
6.	Bask	16	5 6
7.	Jedinstvo (Belgrad)	16	6 2
8.	Slavija (Sarajevo)	16 5 3
9.	Ljubljana	16	5 3
10.	Slavija (Varaždin)	16	3 3 10 20:
11.	Zemun	16	3 3 10 17:
12.	Gradjanski (Skoplje)	16	3 2 11 18:
48: 35 42: 30: 31 22: 25: 8 24 8 14:
e je: 12 27 točk
14 22	„ 22 22
18 20	"
19 20	„
23 16	„
33 14	„
29 13	„
■52 12	„
39 9	„
43 9	„
46 8	„
Nedeljski program je naslednji:
V Sarajevu: Slavija : Ljubljana; v Skoplju: Gradjanski : Bask; v Zemunu: Zemun : BSK; v Belgradu: Jedinstvo : Hahk, Jugoslavija : Slavija (Varaždin); v Zagrebu: Gradjanski : Hajduk.
Druge domače tekme:
Maribor : Železničar 1:1
SK Svoboda : SK Bratstvo 2:1
SK Reka : SK Kranj 2:2
ZSK Hermes : SK Jadran 1:0
Inozemski nogomet?
Italija: Torino:Novara 1:1, Lazio:Milano 2:1, Bologna:Liguria 1:1, Livorna:Juventus 1:0, Bari: Triestina 0:0, Genova :Luchese 4:1, Ambrosiana: Modena 4:2, Napoli:Roma 1:1. — Na prvenstveni tabeli še vedno vodi Bologna s 34 točkami.
Francija: V prvi francoski nogometni diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Racing :Roubaix 1:1, St. Etienne:Sete 3:1, Havre:Lille 1:0, Marseille:Rouen 1:0, Cannes:Metz 2:1, So-chaux:Fives 4:2, Lens:Excelsior 1:0, Strassbourg: Antibes 2:1.
Irska : Madžarska 2:2.
Irska j Škotska 2:1.
skladbi je oživljen zanos radosti in veličastja, kot ga nosi v sebi zavest Kristovega vstajenja,
Skladbe so lično opremljene in imajo na naslovni 6trani vsebini primerno grafiko slikarja Toneta Kralja. — Partiturni izvod stane 8 din,
V. U.
Po športnem svetu
Briger Ruud v zatonu
Kaže, da je Birger Ruud pozabil, kako je treba 6kakati za zmago. Na skakalnici na Drafen-kolnu je ta svetovni mojster zopet zasedel samo tretje mesto. Prvi je novi norveški mož Viktor Clock, ki je skočil 75 in 70.50 m ter dosegel 232, t. Drugi je bil Hilmar Myhra, tretji pa Birger Ruud, ki je za svoja dva skoka 75 in 72 m prejel samo 229,2 t.
Norveški amaterski boksarski prvaki
V	Sharpsborgu so se vršila prvenstva norveških boksarjev in so jx>stali prvaki od mušje teže navzgor tile možje: Absjorn Berhansen, Wil-helm Wilhemsen, Fridrik Johansen, Kaare Bar-sten, Kari Dehn, Odvar Gulberandsen, Bjorn Johnsen in Georg Lian.
Cross-country
Zagrebška lahkoatletska podzveza je imela v nedeljo na 7800 m dolgi progi cross-country. Zmagal je Kotnik v času 25:05:06.
V	Mariboru 60 pa tekmovali v cross-countryu za prvenstvo Maribora seniorji in juniorji. Pri seniorjih je zmagal na 7500 m dolgi progi Zupan od Železničarja v času 28:20. pri juniorjih C pa na 2500 m dolgi progi Karlin od Železničarja v času 9:25.
Sestanek zagrebških in ljubljanskih nogometašev
V	nedeljo so imeli zastopniki zagrebškega in ljubljanskega nogometa sestanek zaradi reorganizacije jugoslovanske nogometne zveze in so po daljši debati izdali za javnost naslednji komunike:
»Danes so se sestali zastopniki ZNP in LNP na informativnem sestanku, ki je potekel v prisrčnem duhu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je reorganizacija JNZ neobhodna in nujna. Obe strani sta dali svoje sugestije k temu vprašanju. Zastopniki LNP so podčrtali željo, da bi ta akcija izčrpala vse možnosti mirnega sporazumevanja. Končno je bila izražena soglasna želja, da ostaneta obe podzvezi v stalnem stiku in bo v ta namen LNP predložila svoje želje, ZNP pa bo izdelala podroben načrt k svojemu predlogu o reorganizaciji Jugoslovanske nogometne zveze.*
Medklubska tekma v slalomu ASK Gorenjca
V	medklubskem slalomu, ki ga je priredil v nedeljo ASK Gorenjec na Črnem vrhu na progi s 520 m dolžine in z 90 m višinske razlike ter z 11 vratci so zmagali:
Pri ženskah: Praček Alojzija (ASK Gorenjec) 2:16:2.
Pri. seniorjih: Klein Bruno (SK Skala) 1:26.
Pri juniorjih: Štumpfel Tone (Skala) 1:30,2.