TRGOVSKI
Časopis trgovino, industrijo in obrt
Ojredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol le)	.	četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. TT 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plač oO' j v Ljubljani.
, y
            .........................................
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	7.	aprila 1923.	ŠTEV.	40.
B. SkalickV:
Borza vina v Bratislavi.
Da se olajša stik vinogradnikov (producentov) z vinskimi trgovci, je blagovna borza v 5ratislavi (v Če-hoslovaški republiki) uvedla v trgovino na borzi tudi vino, kar je v vinski trgovini doslej nekaj novega, pomeni pa gotovo velik napredek na polju vinske trgovine.
Ravnateljstvo te borze je po zaslišanju zveze slovaških producentov vina izdalo določbe (usance) za trgovino z vinom, ki utegnejo tudi naše vinske trgovce zanimati.
Čeprav veljajo te usance sedaj le za češkoslovaško vino, je sigurno, da se bo po njih postopalo tudi pri prodaji vina druge provenijence.
Bratislavski trg je za celo češkoslovaško republiko zelo važen in dostopen tudi našim vinskim trgovcem, ki bi tja mogli po Donavi pošiljati zlasti naša cenejša in močnejša južna vina, katera se dajo z lahkimi in kislastimi slovaškimi vini dobro rezati.
Ta določila se glase:
1. Ako ni bilo drugače dogovorjeno, se prodaja vino na hi loko klet in nezatrošarinjeno. Pod % alkohola v vinu se razumevajo stopinje po Mallingandovem ebulioskopu.
2. Vino boljše kakovosti ali višjih % alkohola nego je bilo dogovorjeno, se mora prevzeti, ako drugače odgovarja določilom kupne pogodbe.
3. Določanje % alk. se vrši z ebu-lioskopom bratislavske borze in se jej v to svrho morajo poslati zadosti veliki vzorci.
Pravico vzorce vzeti ima kupec. Stroške določenja alk. % nosi, ako ima blago pogojeno množino alkohola, kupec, drugače pa prodajalec.
4. Ako je v pogodbi bil označen kraj pridelovanja (provenijenca) blaga, letnik in vrsta vina, ki se ima dobaviti, ni kupec primoran prevzeti blago druge provenijence, druzega letnika ali druge vrste (sorte), ozir. ne mešano blago istih.
5. Pri sklepih po vzorcih (zaprtih ali odprtih), ki se označijo izrecno kot tip, mora se dobavljeno blago ujemati s splošnim tipom vzorca.
Pri prodajah po odprtem vzorcu mora dobavljeno blago odgovarjati vzorcu, ampak naravnim potom nastale razlike odprtega vzorca nasproti dobavljenemu blagu, ne morejo tvoriti pogoj za odškodnino.
Prodajalec sme pa pri prodaji na podlagi odprtega vzorca zahtevati neposredno po zaključku kupa, da se ena polovica podlago kupa tvo-rečega vzorca zapečati.
Ako predloži kupec odprt vzorec razsodišču in prodajalec njegovo istovetnost zanika, mora prodajalec svoje trditve dokazati, drugače se smatra, da je po kupcu predložen vzorec tisti, ki je tvoril podlago sklenjene kupčije.
6. Kdor prodaja vino, ki je cikasto, strto (zlomljeno, motno) rjaveče, vlačljivo s tujim prikusom ali z drugimi napakami, je dolžan tudi pri prodaji po vzorcu, še pred sklepom kupčije, kupca na te napake izrecno opozoriti, ali pa jih v sklepnem pismu navesti.
7. Vino se sme dobaviti le zdravo, zakonitim predpisom odgovarjajoče, po stanju dobe in trgovskih zahtevah odgojeno, iz Češkoslovaške izvirajoče.
8. Ako vino nima toliko % alk. kot je bilo pri sklepanju kupčije pogo-
jeno in če ni bilo izgovorjeno, da je zasiguranih % alk. minimalen, veljajo naslednji predpisi:
a) Kadar znaša množina alkohola za več kot 'A% manj nego je bilo pogojeno, kupec lahko, ako se ne dogovori s prodajalcem glede morebitne nižje cene, kupčijo odkloni;
b) pri razliki do y2% alk. po Ma-ligandu ne povrne prodajalec ničesar in kupec mora vino prevzeti.
9. Ako se je vino hranilo v več sodih, mora odgovarjati vsaki sod pogojeni kakovosti in odgovajati predloženemu vzorcu.
10. Za polnitev prodanega vina potrebni sodi morajo biti v dobrem stanju in jih dobavi, ako ni drugače pogojeno, kupec.
11. Ako je bilo dogovorjeno, da dobavi sode prodajalec, mora kupec sode do 30 dni po prejemu vina v dobrem stanju vrniti. Ako jih obdrži dalje nego 30 dni, mora prodajalcu plačati odškodnino za prekoračen rok in sicer 10 v za hi in dan.
12. Vsak prejemnik sodov jamči za sode toliko časa, dokler jih ne vrne. On je tudi zavezan porvniti vrednost nevrjenih sodov pa tudi odškodnino za čas, dokler njih ceno ne pogodi in jih kupom ne prevzame.
Ako kdo zadrži sode, v katerih je prejel kupljeno vino dalje, kot 3 mesece, smatra se, da je sode kupil in mora za nje plačati kupnino in odškodnino za 3 mesece.
13. Kupno ceno je plačati v gotovini pri predaji blaga in brez odbitka skonta.
14. Množina vina se določa po sodih kupca, ako so dobavljeni sodi bili tekom dveh let pred dnevom nakupa cementirani, izvzemši slučaj, da se je vino kupilo na podlagi ci-mentiranih sodov v kleti prodajalca.
Trgovci in trgovski register.
(Nadaljevanje.)
B.	Komanditna družba.
Komanditna družba je pravzaprav neka vrsta javnih trgovskih družb, od kojih se razlikuje le v omejenem jamstvu komanditisiov. Pri koman-ditni družbi opravlja namreč tudi dve ali več oseb trgovsko obrt pod skupno tvrdko, izmed katerih oseb je pa najmanj ena udeležena samo z imovinsko vlogo in najmanj ena brez te omejitve.
Če je več družabnikov, ki osebno jamčijo, je družba glede njih ob enem javna družba. Tudi za javnost te družabne pogodbe ni treba pismene oblike. Družabna pogodba je tudi pri tej družbi za medsebojno pravno razmerje v prvi vrsti merodajna, če pa to razmerje v katerem oziru ni s pogodbo urejeno, uporabljati je zakonite predpise, veljavne za javne trgovske družbe, v kolikor jih ne izključuje posebni značaj ko-manditne družbe in katere predpise vsebujejo členi 158—162 trg. zak.
V smislu teh opravljajo družbine posle osebno jamčujoči družabniki, med tem ko komanditisti k takim opravilom niso niti opravičeni niti zavezani.
Pač ima pa komanditist pravico, zahtevati prepis letne bilance in upogledati knjige in spise. Ima nadalje pravico do 4% obresti od svoje vloge in do sorazmernega deleža na dobičku, odpadajočega na njegovo vlogo. Na izgubi udeležen je pa tudi le do visokosti svoje vloge. Komanditistovo ime ne sme biti v družbini tvrdki, ker jamči sicer tudi on ravno tako kakor javni družabnik.
Komanditna družba^ zamore biti tudi taka na akcije, če je namreč glavnica komanditistov razdeljena v akcije ali delnice. Te se morajo glasiti na ime in najmanj na 200 K, ker so sicer neveljavne.
Za komanditne družbe na delnice veljajo v glavnem predpisi za delniške družbe in se smejo ustanavljati le s privoljenjem ministrstva.
O ustanovitvi komanditne družbe na akcije in o vsebini družabne pogodbe treba je napraviti sodnijsko ali notarijelno listino. Družabno pogodbo in odobrilno listino je vpisati v trgovski register sodišča, v čegar okolišu ima družba svoj sedež.
Pred odobritvijo in vpisom v trgovski register komanditna družba kot taka ne obstoja, izdane delnice ali njih deleži so neveljavni in so njih izdajatelji posestnikom za vso povzročeno škodo nerazdelno odgovorni.
Če se je pred odobritvijo in vpisom v register v imenu družbe izvrševalo opravila, jamčijo izvrševalci osebno in nerazdeljeno.
Delnice je vpisati ob enem z natančno označbo imetelja v delniško knjigo ter se sme prenesti na druge, če družabna pogodba drugače ne določa, le s privoljenjem ostalih dru-žadnikov je prenos v delniški knjigi zaznamovati.
Svoje pravice nasproti osebno jamčujočim družabnikom izvršujejo komanditisti skupno na občnem zboru.
Če se komanditna družba razun v slučaju konkurza, razdruži, se sme imovina razdeliti med družabnike šele po preteku enega leta po vpisu razdružitve v trgovski register. Likvidacijo imajo izvršiti, če družabna pogodba drugače ne določa vsi osebno jamčejoči družabniki in ena ali več od občnega zbora komanditistov izvoljenih oseb.
C.	Delniška družba.
V smislu člena 207. trg. zak. je delniška družba ona trgovska družba, pri kateri so vsi družabniki udeleženi zgolj z vlogami brez vsakega osebnega jamstva za družbine obveze.
Vsa družbina glavnica »je razdeljena na delnice ali na delniške deleže, ki se zamorejo glasiti na ime-jitelja ali pa na ime.
Tudi delniške družbe se zamorejo ustanoviti le z državnim odobre-njem. O ustanovitvi in o vsebini družabne pogodbe je napraviti sodnijsko ali notarijelno listino. Za ustanovitev delniških družb je izdalo ministrstvo z naredbo z dne 20. septembra 1899, štev. 175 d. z. posebne predpise, takozvani akcijski regulativ, katerih predpisov se imajo držati koncesijonarji pri ustanavljanju delniške družbe osobito tudi v družabni pogodbi, ker jim sicer mi nistrstvo, zdaj ono za trgovino in industrijo, odreče svoje odobrenje.
Na ta način se mora držati vsebina družabne pogodbe okvira, določenega ji z navedenim akcijskim regulativom in mora obsegati osobito točke, predpisane v členu 209. trg. zak.
Navajanje teh predpisov bi bilo za članek v našem listu preobširno, vrh tega pa tudi brezpomembno, ker je pri ustanavljanju delniške družbe itak treba drugih pripomočkov in z njimi združeni stroški itak ne pridejo v poštev.
Zaradi tega hočemo navesti le glavne točke o ustroju delniške družbe.
Kakor pri komanditni družbi na akcije, je treba tudi pri delniški družbi družabno pogodbo in odobrilno listino vpisati v trgovski register sodišča, v kojega okolišu ima družba svoj sedež in prej družba kot taka ne obstoja glede prej izvršenih opravil, velja tudi pri delniški družbi, kar smo prej navajali glede komanditne družbe na akcije.
Vsak delničar ima sorazmeren delež na družbini imovini. Povračila vplačanega deleža ne more zahtevati, dokler obstoja družba in ima le pravico do čistega dobička, v kolikor ga je po družabni pogodbi razdeliti med delničarje.
(Dalje prih.)
Lipski velesejmi.
(Konec.)
Ko so se pričeli velesejmi razširjati, je bilo treba misliti na nove primerne prostore, ki odgovarjajo vsestranskimi zahtevami teh velikopoteznih prireditev. L. 1894 do 1896 je zgradila Lipska občina »mestno trgovsko palačo,« v letih 1907 do 1909 se je tej pridružil »mestni trgovski dvor«, sledile so nadaljne zgradbe po zasebnih podjetnikih, in danes služi 80 sejmskih palač za svetovno znane prireditve Lipskih velesejmov, ki tvorijo posebno gradbeno skupino v sredini mesta.
Trenotno se še dela na daljnih razstavnih palačah, ki predstavljajo popolnoma nove tipe trgovskih hiš.
Razen teh palač pa služijo še mnogoštevilna izložbena okna v mestu sejmskim namenom, adaptirajo se posamezne trgovine in javna poslopja v to svrho.
Konečno pa so vsi ti ogromni prostori, osobito v zadnjih letih, postali pretesni in sedaj se polagoma preloži celi semenj na občinske prostore, kjer se postavljajo ogromne pritlične dvorane, ki naj bi za bližnjo bodočnost zadostovale.
Vrhovno oblast nad Lipskimi velesejmi izvršuje od leta 1892 poseben sejmski odbor kot pododsek trgovske zbornice.
L. 1917 pa stopi samostalen sejmski urad na njegovo mesto, ta vodi in opravlja vse posle za prireditev, propagando in napravo Lipskih velesejmov.
To velikopotezno podjetje, ki mu kaj enakega danes ni na svetu, uživa izdatno gmotno podporo odstrani države in dežele, potom mestne občine in industrijskih korporacij.
Kmalu je začelo tudi inozemstvo z živahnim zanimanjem zasledovati Lipske sejemske prireditve.
Posebno trgovsko tekmovalne države so se poprijele posnemanja, dobro uvidevši, da so taka podjetja najvažnejša sredstva pospeševati razvoj lastne industrije in trgovine.
Nastali so vzorčni sejmi v Lyonu, v Londonu, Glasgowu in Birminghamu, tem so sledila z enakimi podjetji:	Utrecht, Basel, Gotenbrug,
Malmo, Kristiania, Frederica, Praha, Dunaj in Milano.
Razvoj Lipskih velesejmov nam predočuje najbolj jasno posetniška statistika, ki kaže naraščaj v sledečih številkah.
Leta 1914 je obiskalo sejem 20.000 oseb, leta 1922 pa 155.000.
Povprečni obrat v denarju se ne da ugotoviti, gre pa gotovo v milijarde. Navadno so razstavljalci z naročili na mesece naprej preskrbljeni, ko se velesejm zaključi.
Kar se tiče letošnjega spomladanskega vzorčnega velesejma v Lip-siji, se je ugotovilo, da je prireditev
stanišče, ki obeta postati sredotoč-je nemške aviatike.
Posebno pozornost je uživala na novo zgrajena palača elektrotehnike.
V večjem obsegu je razstavila v prvič Madžarska svoje izdelke. Sovjetska Rusija je bila z obširno razstavo surovin zastopana.
Ogromna palača za tkaninsko industrijo se je v prvič porabila in pravcato očarala obiskovalce z iz-loženimi predmeti najnovejšega izuma.
Še cela vrsta sličnih poslopij zasluži pozornost posetnikov, ker so večji del še le pri zadnji razstavi prišla do veljave.
Še nekaj vrstic naj bo posvečenih tehnični razstavi posebej.
Tukaj prednjači brezdvomno Zveza nemških tovaren za stroje in orodje, razstavila je v jako pregledni obliki vse stroje za izdelovanje orodja za železo, kovino in les. Kar se je v tej stroki razstavilo, je bilo vse prvovrstne kakovosti in nedosegljive preciznosti.
Tako n. pr. so bili stroji za brušenje na točnost 0.001 mm razstavljeni.
Posebno je povdarjala stroka strojne industrije pred vsem potrebo, ne samo vzdigniti izdelovalni količnik, ampak prihraniti na času s tem, da se izvedejo opravila, h katerim je sicer delavčeva roka potrebna, zgolj avtomatično.
Zanimivo je, da se skuša pogon elektro-motorjev prenesti neposredno na stroj, tako da sta oba dela neločljivo spojena, kar jako ugodno upliva na učinek cele naprave.
V posebnih, pripravno opremljenih oddelkih so bili videti stroji za prevažo, za izvajanje pogonske sile, potem škripci, čolni, avtomobili itd.
Nekaj popolnoma novega predstavlja prvič v svoji dovršenosti dostopen motor posebne konstrukcije, ki ga razstavitelji »Gliihkopfmotor« imenujejo ter si od njega obetajo pravcati preobrat v tej stroki.
Impozanten je bil pogled na razstavo težke strojne industrije, ki je svoje predmete postavila na prosto, da jih razkaže v praktičnem obratu. Tu so bili stroji velikani tvrdke Krupp, osobito za tekstilno obrt.
Splošno pa se je sodilo, da je gradbeni del tehničnega sejma bil najpomembnejši.
Stroji za izdelavo gradbenega materijala zaslužijo tudi zastran nestrokovnjakov posebne pozornosti; videti je bilo tudi razne vrste gradbenega materijala. Sploh se je v tem delu razstave zrcalilo stremljenje, izkoriščati vse panoge tehnike, da
se pomaga omiliti stanovanjska nevarnost.
Vsi pripomočki so se pokazali, ki bi naj služili gospodarskemu po-vzdigu, s stanovanjskega vprašanja.
Vtis, ki ga je napravil letošnji pomladanski Lipski vzorčni velesemenj na obiskovalca, je naravnost veličasten, nam pa vzpodbuja vnemo, se z domačo in mlado industrijo vsaj sorazmerno bližati takim prireditvam, ki nas uče, da si vsak narod naj išče in najde blagostanje samo v vztrajnemu, naprednem delu.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima slalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Pelra trg 8.	Telefon	št.	220.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Glavni trgovci uvozničarji in iz-vozničarji so gg. Dina Cikovič, llija Karatanovič i sinovi, Zekrija-liadži Lalovič in Toma Grčevič.
Hoteli ne obstojajo, marveč se nahajajo samo turške kavarne in ako pride kak boljši človek, mora skrbeti za to, da ga sprejme kdo privatno na stanovanje. Izmed obrtnikov obstoja 10 čevljarjev, 8 kotlarjev, 1 klepar, 6 kovačev, 15 brivcev, 4 stalni peki, 4 delavnice za precejanje sezamovega in makovega olja. Poleg tega obstoja še mlin z dvemi kamni na bencinski pogon. Poleg tega mlina se nahajajo še dve stope na reki Strumici za riž, ki pa ne zadostujejo, da bi predelale ves surov riž, ki se ga pridela na strumiškem polju in bi bilo za to treba osnovati nove moderne lušilnice. Riža se pridela okrog 500 —600 vagonov na leto na celem strumiškem polju. Po kvaliteti je ta riž glede bele barve boljši od kočanskega, a debel je istotako. Vsako soboto se izvaža riž v Skoplje in Gjevgjelijo. Vojaštvo samo bo za to leto kupilo okrog 250.000 kg za lastno porabo. Riž se plača po
5.50	Din kilogram.
V mestu Strumici se je pridelalo leta 1920 okrog 10.000 kg opija, okrog 100 vagonov makovega semena, okrog 3 vagone sezamovega semena, a tobaka se je odkupilo okrog 180.000 kg. Na sirumiški trg prihajajo slovite maleške slive, katerih 56 do 70 komadov v suhem stanju tehta pol kilograma ter so boljše in okusnejše nego naše ma-žarske. Iz Strumice se izvaža dosti
vsestransko nadkrila vse dosedanje sejme.
Razstavljalcev je bilo 13.330, od teh odpade na tehnični in gradbeni sejm 2500, ki so imeli priliko brez-obmejne prostorne razširitve in sicer na ravnini okrog svetovno znanega vojnega spomenika.
Od 622 inozemskih razstavljalcev je bila pretežna večina Angležev. Častno so pa bile posebno one države zastopane, ki razpolagajo v
l.ipsiji z lastnimi stalnimi sejmskimi palačami; bilo je iz Čehoslovaške 308, iz Avstrije 237, iz Madžarske 34, iz Švice 19 tvrdk zastopanih.
Cela sejmska površina je merila 275.000 m2.
Ogromni ponudbi blaga odgovarja celokupno število posetnikov, katerih je bilo blizu 200.000.
Ne da se ugotoviti, v koliko jc bilo med posetniki inozemcev, računa se pa, da jih je bilo več ko šesti del; seveda zastop večinoma iz Čehoslovaške in Avstrije. Opaziti pa je bilo obiskovalce iz Severne in Južne Amerike, iz Afrike, iz daljnega vzhoda in Avstralije.
Težka je bila naloga to ogromno množico posetnikov dirigirati na semenj ter jo brezhibno zopet odvažati domov. Uprava državnih železnic je uvedla posebne sejmske vlake na vse strani, ki so obratovali z eksaktno točnostjo.
Posebnih skupinskih vlakov je bilo med sejmom 51, ki so prihajali od vseh trgovskih križišč v l.ipsijo; iz-vanrednih vlakov pa je obratovalo 70, katerim je prišteti še enako število dodatnih vlakov.
Seveda so obratovali vsi ti vlaki do in od posebne postaje na sejmišču.
Vso to ogromno množico oskrbovati in prenočevati je bila zopet iz-vanredno težka naloga za sejmski urad.
Kar se pa tiče trgovskih uspehov pa že v naprej ni bilo računati na posebno vnemo pri sklepanju kupčij jn so isti za zadnjim jesenskim sejmom zaostali; vzrok je iskati v nestalnosti nemške valute.
Inozemstvo je kupovalo blago, kojega cena ni prekoračila pariteto v domači valuti.
Sicer pa itak namen sejma ni bil ravno doseg rekordnih številk pri kupčijskih poslih, ampak glavni smoter mu je bil, pokazati svetu živahni napredek nemške industrije in iskati svetovne trgovske zveze.
Napram prejšnjim sejmskim prireditvam je bilo na letošnjem vzorčnem velesejmu na Tipskem še opaziti marsikaj zanimivega in privlačnega. V predmestju Mockan se je otvorilo velikansko zrakoplovno pri-
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
INadaljevanje.)
Toda Anion, ki je požrl precejšnjo množino vode, ni bil več pri pravi zavesti in je napravil z roko le nekako odklanjajočo krelnjo.
»Zdi se mi, da hočete iti še enkrat na dno!« ozlovoljen zakliče Fink, zgrabi onemoglo telo ter ga vleče proti obrežju.
Tu se je med tem zbrala cela množica ljudi, ki se je navalila zdaj k robu vode, kjer je Fink držal mladega pomorščaka na rokah ter mu živahno prigovarjal, naj pride vendar zopet k zavesti. Končno je Anton vendar-le odprl oči in s tem dokazal, da še ni voljan zapustiti svojega mesta v človeški družbi. »Kako se počutite, WohIfart?« vpraša Fink in mu s skrbjo pogleda v bledi obraz. »Celo stvar ste si preveč k srcu vzeli. — He, ljudje!« zapovedovalno zavpije proti zvedavim gledalcem, »prinesite gospodu kak plašč in kozarec ruma! — To vas bo najhitreje pokrepčalo«, dostavi, obrnjen k Antonu.
Neki lajnar radodarno sleče svoj stari vojaški plašč; vanj zavijejo našega junaka ter ga peljejo kot ra-
njenega bojevnika v čolnarjevo hišo, kjer ga posade na posteljo.
»Vse je izgubljeno, čoln, jadra, vesla in vse«, pravi Fink ostro graditelju čolna, »vrhu tega pa tudi naši suknjiči. Ali vam nisem rekel, da ni ta stvor nič vreden?«
Celo uro je Fink z največjo nežnostjo stregel svoji žrtvi. Sam mu je lastnoročno pripravljal krepčila, kuhal čaj in mu ga nosil k ustom; večkrat ga je prijel tudi za hladno roko in mu jo ljubeznivo stisnil. 2e se je stemnilo, ko je Anton toliko okreval, da je mogel iti domov. Izpopolnila sta svojo toiletto s čolnarjevo obleko in čevlji in se smejala na poti proti domu svoji opremi. Fink je postal zopet po svoji navadi hladen v obnašanju in Anton je bled, toda vesel korakal poleg njega. »Slišite, Fink«, mu svareče pravi, »če me mislite v prihodnje še pozvati na kak izlet, vam povem, da pijem marsikaj drugega rajši, nego to gnilo vodo! Ves sem jo poln«.
»Kako naj bi si bil mislil, da boste s tako silo požrli .pol reke, vi nedolžna stvarca! Še svoj živ dan nisem nikogar videl, ki bi se bil s tako otroško naivnostjo vrgel na dno.
* * *
Prihodnji dan je bila nedelja in principalov rojstni dan. Na ta svečani dan so ostali gospodje po obedu še nekoliko ur v sobanah prvega
nadstropja, in služabnik jim je stregel s kavo in smodkami. Ko so se vsedli k mizi, pravi teta Finku: »Celo mesto govori o tem, da ste se nahajali včeraj vi in gospod WohIfart v strašni nevarnosti«.
»Ni vredno, da bi govoril o tem«, mirno odgovori Fink, »hotel sem le poskusiti, kako se bo gospod Wohl-lart obnašal pri potapljanju. Vrgel sem ga v vodo in le za las je manjkalo, da ni obležal na dnu; smatral je menda za nediskretno, da bi me nadlegoval z reševanjem. Tako vljudne resignacije pač ni zmožen vsak smrtnik«.
»Toda gospod Fink«, prestrašeno zakliče teta, »to se pravi izzivati usodo. 2e pri sami misli na to se stresem«.
»Pri celi stvari ni bilo nič drugega strašnega, nego samo nesnažnost tega blatnega žleba, ki ga pri vas imenujejo reko. Kako morajo biti pač umazane vodne vile, ki prebivajo na tem dnu! Toda WohIfarta to ni nič motilo. Še predno je bila skrajna potreba, je zavihtel obe nogi čez rob čolna in se navdušeno vrgel vilam v naročje!«
»Saj ste me vendar sami poučili, kako naj ravnam!« zakliče Anton, da bi se opravičil.
»Da«, nadaljuje Fink, obrnjen proti teti, »ravnal sem z njim kot s prijateljem. Vsakovrstne dobre svete sem
bele in rdeče čebule. Bombaža se je pridelalo okrog 30 do 40 oka in sicer pri prvi in drugi žetvi. Pri prvi žetvi se dobijo čavre, ki se oberejo, obrežejo predno pade nanje dež, da ostane bombaž čist. Ker ako pade nanje dež, ko se je cvet odprl, postane bombaž blaten in se pokvari do druge žetve. Bombaž se izvaža v Solun. Posebno pažnjo bi bilo treba posvetiti kulturi bombaža.
Jabolk ni in se jih dovaža iz Skoplja. Pač pa se pridela izvan-redne kutnje. Trta je stara, »kame-ničarka«, imajo pa dobre vinograde. Vino »ružica« je dobro.
V Strumici in okolici se izdelujejo preproge iz ličja imenovane »asure« in sicer letno okrog 20.000 komadov. Z njih izdelavo se peča najmanj 100 kmetov. Preproge so iz ličja in fino spletene. Ena lepa asura stane okrOg 10 Din. Te asure se izvaža v Skoplje in Gjevgjelijo, izvaža pa se jih tudi v Bulgarijo. Dudovi so bili med vojno zelo poškodovani. Izvaža se tudi znatna količina sviloprejkinih bub.
Dalje se izdelujejo v Strumici tudr metle, toda samo za krajevno potrebo.
(Dalje sledi.
Izvoz in uvoz.
Naš izvoz. Na podlagi službenih podatkov je bil naš izvoz v I. 1920, 1921, 1922 sledeč: L. 1920 smo izvozili v inozemstvo blaga za 915.186 ton v skupni vrednosti 1.320,606.055 Din, — 1. 1921 za 1,583.658 ton v vrednosti 2.460,737.562 Din in leta 1922 blaga za 2,213.881 ton v skupni vrednosti 3.071,534.639 Din. — ln sicer zavzema v 1. 1922 prvo mesto glede izvoza Italija, v katero smo izvozili 28.05 % vsega blaga.
Izvoz tobaka. Te dni je opremila uprava državnih monopolov drugo partijo, to je 250.000 kg, finega tobaka v inozemstvo.
Izvoz otrobov je dovoljen proti plačilu carine 25 Din od 100 kg. (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin 18. januarja 1923, štev. 3081).
Izvoz slame je dovoljen na podlagi rešenja ekonomskega financijskega komiteja od 24. februarja 1923.
Izvoz trdega lesa iz Rumunje je bil sistiran in šele, ko so lesni producenti zasigurali potrebe državnih železnic, se je dovolil izvoz do konca septembra.
Ruski izvoz žita. Ruski zunanjetrgovinski urad je te dni izvozil 1000 vagonov žita preko Estonske in se bo, čim se vrnejo prazni vagoni, izvozil nadalj-no partijo.
Uvoz angleškega premoga v Nemčijo. Poročajo, da je v marcu dospelo v hamburško luko 611.759 ton angleškega premoga (v februarju 345.101 tona).
mu dal prej, kako naj se obnaša v vodi, opozoril sem ga tudi na toiletto, ki se spodobi za bivanje v vodi; resnično, niti s svojim bratom bi ne bil mogel bolj skrbno ravnati. Toda vse ni nič pomagalo. Kot strela je zletel na dno in se zapičil vanj. Povem vam, ni me stalo malo truda, da sem ga našel v blatu. Zdi se mi, da se je, ko sem ga našel, že živahno zabaval z vodnimi stvarcami, kajti zamahnil je nevoljno z roko, kot bi bil hotel reči: »Pusti me pri miru in ne moti me«.
»Ubogi gospod Wohlfari!« pomilovalno zakliče teta. »A vaši suknjiči! Danes zjutraj sem srečala tu v hiši policijskega slugo, ki je prinesel v roki mokro culico. Od njega sem najprej zvedela o nesreči«.
»Suknjiče so ujeli danes zjutraj na spodnjem koncu mesta«, pravi Fink, »Karl dvomi, da bi jih inogel še kdaj posušiti. Wohlfartovi čevlji pa so napravili zabavno potovanje proti morju«.
Anton zardi iz nevolje nad načinom prijateljevega pripovedovanja in pogleda skrivaj proti gornjemu koncu mize. Trgovec je s temnim očesom opazoval mirnodušnega Finka in Sabina je sedela bleda s povešenimi očmi, le teta je bila zgovorna in venomer tarnala nad premočeno obleko.
(Dalje.)
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Industrijska sol iz Kreke. Glede nabave industrijske soli v Kreki je uprava ■državnih monopolov v Beogradu z razpisom z dne 15. marca 1923 M. P. 8027 naročila monopolskemu predstavništvu uprave solarne v Kreki, da postopa pri dobavi soli sledeče: Čim dobi od uprave nalog, s katerim se dovoljuje kaki tvrdki nakup industrijske soli, mora to tvrdko takoj obvestiti z navedbo vsole, katero ima poslati na naslov Predstavništva monop. uprave solarn v Kreki na račun kupnine za sol, vreče, stroške de-naturiranja, nalaganja in ekspedicije. Čim ta denar prispe, ima navedeno predstavništvo naročujoči tvrdki takoj dobaviti plačano količino soli. Prošnjam za dovoljenje nakupa industrijske soli ie Ireba poslati preko pristojne trgovske in obrtniške zbornice z uverenjem, da so vsi davki plačani. V prošnji mora biti točno označena količina soli, katera je tvrdki potrebna in za katero vrsto industrije ali obrti je potrebna. Koleko-vina za prošnje znaša 13 Din. S tem razpisom je ustreženo industrijskim krofom, katerim so se stavile v zadnjem ■času pri nabavi industrijske soli iz Kreke precejšnje težkoče.
Francosko-avsirijska Irgovska pogajanja. Koncem tega meseca se bodo začela v Parizu pogajanja z trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Francijo. Avstrijo bo zastopal dr. Schiller.
Nemška zunanja trgovina v februarju. V februarju 1923 je izvozila Nemčija 10 milijonov 961.000 q, a uvozila 31,661.000 q raznega blaga.
Trgovski promet z Luksenburško lretira naša država enako, kakor onega z Belgijo, ker je bila zaključena dne 25. julija 1921 med Belgijo in Luksenburško konvencijo o carinski uniji, ra-iificirana v Brislu dne 6. marca 1922 IRazpis Min. trgovine in industrije IV., broj 675, 14. marca 1923).
Industrija.
Poljska produkcija surovega olja je
znašalav 1. 1922 v petrolejskem ozemlju Jaslo 5604 cisterne, v Drohobyczu ^63.035 cistern, v Stanislavu 2670 cistern. — Zaloge pa koncem leta 1922: Jaslo 699 cistern, Drohobycz 6437 cistern, Stanislav 290 cistern.
Obrt.
Rok za izpite za stavbne mojstre je
razpisan na 23. aprila 1923 za pismene ■in 9. maja 1923 za ustne.
Carina.
Steklenice za pivo odnosno mineralne vode se carinijo o priliki uvoza P° pripombi 4. k car. post. 510 samo tedaj, če so v naravni barvi in če jih uvozijo pivovarnarji ali eksploaterji mi-neralnih vrelcev in če v ta namen Predlože uverenje ministrstva trgovine ln industrije, da se take steklenice v tuzemstvu ne izdelujejo. V vseh ostalih Primerih se carinijo steklenice za pivo Qli mineralno vodo po minimalni tarifi točke 5. pod IV., razpisa C. br. 61602/ 1920, najsi bodo steklenice v naravni barvi ali ne in najsi so uvožene od ko-• garkoli. (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin 7. marca 1923 C broj 13004).
Stara potniška prtljaga, ki prihaja iz inozemstva po pošti, se zacarini kakor nove slvari. (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin, 13. marca 1923, C. broj 14468).
Prošnje za carine prost uvoz na Ministrstvo trgovine in industrije odnosno na Centralno direkcijo carin morajo vsebovati: točno označbo in opis predmetov, ki se hočejo uvoziti, navedbo v katero svrho služijo ti predmeti, iz kakega materijala so izdelani. Pri polizdelkih, ki služijo za tehnično predelavo predmetov, je treba opisati tudi način tehničnega predelovanja in navesti finalni fabrikat.
Uradne ure pri glavni carinarnici v Ljubljani so od 1. aprila t. 1. do nadaljnjega ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih je urad za stranke zaprt.
Znižana carina. Na zadnji seji eko-nomsko-finanč. komiteja je bilo sklenjeno, da se postavka za izvoz pšenične moke zniža od 110 na 60 Din, za ostale vrste moke pa na 40 Din. Izvoz olja se po točki 30 splošnega carinskega tarifa oprosti carine, za svetlo
usnje (Blankleder) pa je bila določena za kg carina 4 Din.
Denarstvo.
Novi tisočaki. Narodna banka bo dne
11.	aprila dala v promet nove novčanice po 1000 Din, ki so izdelane v Franciji. Na njih je izdelana glava Karagjorgja. Na eni strani je slika naših največjih mest Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, v sredi med mesti pa je slika krnela z voli, ki so vpreženi v plug. Izdelane so v štirih barvah in so mnogo ličnejše, kakor francoski bankovci po 100 frankov.
Stanje papirnatega denarja v Nemški Avstriji je znašalo dne 15. marca 4258 milijard n. a. kron.
Prenos vrednostnih papirjev iz poštne hranilnice na Dunju. V smislu sporazuma, sklenjenega na rimski konferenci o prenosu vrednostnih papirjev iz dunajske poštne hranilnice in po rešenju reparacijske komisije od 22. vgusta I. 1922 se je pristopilo k prinosu vrednostnih papirjev naših državljanov iz Avstrije v Jugoslavijo. Način, kako se izvrši ta prenos, prinesejo te dni »Službene Novin« v posebnem oglasu, ki bo nabit tudi na vsaki pošti. Prizadeti se opozarjjo na omejni oglas, da ne zamudijo roka. za prijavo. Potrebna pojasnila in obrazce za prijavo bodo dobivale stranke po poštah.
Nemški kovan denar. Berlinska ko-valnica denarja je pričela kovati denar od 200 Mark. Celokupna izdaja tega denarja bo znašala 60 milijard mark.
Uradni tečaji dinarja so ?a april isti kakor so bili v marcu.
Promet.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Zagreb d. k. tranzit v smeri Zidanimost-Zagreb je pričenši od pondeljka dne 9. aprila t. I. do nadaljnega ukinjeno. Izvzete so le nekatere pošiljke.
Naša zračna pošta. Na velikonočni ponedeljek je prispel v Beograd prvi aeroplan vsakodnevne zračne pošte med Parizom in Beogradom. S tem je pričel na tej progi redni dnevni promet. Ker je poštna konvencija med našo vlado in francosko-rumunsko družbo že podpisana, se začno sprejemati pisma od 15. aprila dalje z vse proge.
Nova telefonska centrala. V Liliji se olvori telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet.
Promet med Sušakom. Vsled prošnje meščanstva na Sušaku je minister sa-obračaja ministerskemu svelu predložil načrt, da se čim preje vzpostavi železniški promet s Sušakom.
Zrakoplovni promet med Anglijo in Nemčijo. Kakor javlja »Vossische Zei-tung«, bo začenši s 15. aprilom angleška Daimlerjeva družba vzpostavila zrakoplovni promet med Londonom in Berlinom.___________________________
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Pri intendanturi Osječke divizijske oblasti v Osijeku se vrši dne 16. aprila t. I. ob 10. uri dopoludne ponovna ofertalna licitacija glede dobave 18.0003 m drv za čas od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja vinskih sodov. Pri intendant-skem slagalištu Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši dne 14. aprila t. I-ob 11. uri dopoludne ustmena dražba 36 komadov vinskih sodov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.	________________________
Razno.
Pogodba za pravno pomoč med Poljsko in Jugoslavijo. Kakor se nam poroča iz Beograda, je naša vlada v načelu privolila v sklenitev pogodbe o pravni pomoči med našo državo in Poljsko, kakor je bila že sklenjena s Češkoslovaško. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu.
Poljedelska statistika. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je pričelo te dni urejevati statistične podatke o vseh doslej storjenih poljskih delih tekom te spomladi. Zlasti se posveča pozornost na točnost pri urejevanju podatkov o posejani površni. Ministrstvo bo te podatke v kratkem času objavilo.
Belgijska vlada je sklenila, da se začasno za blago, ki se uvaža iz kraljevine SHS ne zahteva uverenja o izvoru. Belgijske carinske oblasti bodo postopale temu primerno z veljavnostjo od 31. januarja t. 1. dalje. (Razpis Min. trgovine in industrije IV., broj 614 z dne 6. marca 1923).
Pridelek češpelj v Jugoslaviji. Po poročilu tržnih komsij se je leta 1922 na-sušilo samo v Bosni in Srbiji okoli 32 milijonov kilogramov češpelj, kar pred-stvlja približno vrednost 160 milijonov dinarjev.
Za hitrejši prevoz kvasa. Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, naj se kvas brez odlašanja in zadrževanja odpremlja na naslove postaje, da se ne bo kvaril.
Produkcija tobaka. Uprava državnih monopolov bo otvorila nove postaje za produkcijo tobaka v Orajšu, Čapljini, Domanoviču, Ljubinju, Kraj. Polju in Bratunici.
popisovanje vozil in vprežne živine. V smislu odredbe ministrstva vojne in mornarice se bo letos vršil popis živine konj ter raznih vozil, ki se nahajajo v posesti lastnikov.
Češkoslovaški državni proračun za 1924. V smislu sklepa češkoslovaškega ministrskega sveta, da se naj državni izdatki prilagodijo novim razmeram, se bo državni proračun za leto 1924 znižal na eno četrtino in se bodo izdatki znižali na eno petino.
Inozemski promet češkoslovaške republike v mesecu februarju 1923 izkazuje 282,118.385 ČK aktiv. Skupni izvoz v februarju je znašal 897,681.805 q ter 437.074 kosov, medtem pa dovoz le 203,701.563 q ter 45.260 kosov. Vrednost vsega v mesecu februarju izvoženega blaga je znašala 873,369.708, vrednost uvoženega blaga v istem mesecu pa 591,251.323, iz česar rezultirajo aktiva 282,118.385 ČK. Izvoz v prvih dveh mesecih je znašal 1.608,541.504 q ter 696 tisoč 186 kosov, uvoz pa 364,598.331 q ter 72.108 kosov. Vrednost izvoženega blaga v obeh mesecih je znašala f.649 milijonov 564.657 ČK, uvoženega pa
1.022,111.347. — Aktiva inozemske trgovine v obeh mesecih znašajo 627 milijo-
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (4. t. m.): baška pšenica ponudba 455, sremska 453.75, baški ječmen ponudba 307.50 oves 1 vagon 290, banatski ječmen ab Subotica 3 in pol vagona po 300, baška koruza promptno 1 vagon 255, baška garantirana 4 vagoni po 260, 100 odst. kaša povpraš. 250, ponudba 252.50, za maj 5 vagonov po 262.50, za junij 10 vagonov po 260, fižol sremski 1 vagon 470, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 160, v vrečah iz jute ponudba 170.
Zagrebški žitni trg (3. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, notirajo: Pšenica 450 do 455, koruza, začasno suha, 270 do 280, rž 400 do 405, ječmen za pivovarne 220 do 225, oves 290 do 295, moka pšenična »0« 675 do 700, »2« 650 do 675, »6« 625 do 650, za krmo 210 do 225, otrobi drobni 160 do 170, debeli 200 do 210. Tendenca mirna.
Trgovina z jajci in perutnino. Na inozemskih trgih so jcene jajcem z ozirom na bližnje praznike stalne. Italija se je z ozrom na pokritje svojih velekonoč-nih potrebščin pojavila tudi pri nas kot kupec. Naše domače cene so od 1.25 do 1.50 Din.Splošna sodba je, da bodo Po velikonočnih praznikih tudi na zunanjih trgih (Švica in Anglija) padle cene jajcem. — V Sloveniji je cena jajcem 1.25 do 1.50 Din, v Bački 1.10, v Bosni 95 par za komad. — V Nemčiji stanejo jajca komad 280 do 310 mark. ~ V Curihu (Švica) stane 1440 slovenskih jajc 145 švicarskih frankov, bačkih 125 do 138, banatskih 130 do 132, bosenskih 118 do 120, bolgarskih 135 do 140 švicarskih frankov. — Na Francoskem plačajo 1000 komadov jugoslovanskih jajc, postavljenih v Pariz, 320 do 370 francoskih frankov. — V Sloveniji so cene puranom 100 do 150 Din, kokošmi 40 do 50 Din. — Na belgrajskem domačem trgu stane 1 jajce 1.50 Din, par piščet 60 do 80 Din, petelini in kokoši 40 do 60 Din za komad, gosi par 180 do 220 Din. — V Italiji stane par piščet 7.50 do 8 lir, stare kokoši kg 8 do 8.50 lir, piščeta kg 10.50 do 11 lir, race kg 7.50 do 8 lir.
Cene kožam in usnju. Cene surovim kožam so sledeče: Težke goveje 18 do 20 Din, srednje 15 do 16 Din, lahke 13 do 14 Din; telečje kože 23 do 27 Din za kg. V Slovniji sinejo težke goveje kože
17.50	do 18 Din, lahke 15 do 17.50 Din, telečje 17.50 do 18 Din kg. — Cene usnju: Vache krupni 105 do 115 Din, vache polovice 70 do 75 Din, lažje 60 do 65 Din, vratovi 45 do 50 Din za kg; črni kravji boks 20 do 22 Din, črni telečji boks 25 do 28 Din, barvani telečji boks 37 do 38 Din za angleško stopo.
Ljubljanski živinski sejm. Na sejm v-Ljubljani je bilo prignanih 387 konj, 49 volov, 40 krav in 39 prašičev. Cene: dobri konji, par do 100.000 K in črez; voli prvovrstni 58—64 K kg žve teže, druge vrste 50—58 K, krave klobasarice 30 K; plemenski prašiči 4—6 tednov stari, par do 4000 K. Od zadnega sejma, ki se je vršil 6. decembra 1922, so se cene povprečno dvgnile za 100 odstotkov.
Avstrijsko-ogrska finančna pogajanja. Med avstrijsko in ogrsko vlado so se začela finančna pogajanja pod predsedstvom ogrskega finančnega ministra dr. Kallava.
Ion. Oukic io drug
ji
Leva ulita 21
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opre-| mah Gritzner, Kaiser, Adler za rod-1 binsko in obrtno rabo, islolam igle, | olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo] I
Veletrgovina
LŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
OGLAS.
Direkcija Državnog Dobra „Belje“ nabaviče putem pismene oferialne licitacije materijal potreban svima njezinim ustanovama u 1923 godini i to:
I. Materijal za osvetlenje, mazanje, konserviranje i loženje. IX. Alat.
II.	Četke i četkarsku robu.	X. Strojeva i sastavnih delova za Mašinsku Radionicu.
III. Hemičke proizvode, mineralije i boje.	XI.	Robe iz kudelje i platna.
IV. Pjredmeta za dihtovanje, čiščenje i robe iz gume.	XII.	Koža i remenarske robe.
V. Gvoždje, Čelik, metal, blokove i lim.	XIII.	Telefonski i električni materijal.
VI. Gvoždene žice, lance i eksere.	XIV.	Drvo, daske, letve i štafne.
VII. Delove za industrijsku željeznicu.	XV.	Poljoprivredne mašine i delove tih.
VIII. Staklo, staklene predmete i laterne.	XVI.	Kamen (Tucanik).
, '
Licitaciju če održati Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu, Baranja, na dan 2. (drugog) maja 1923 godine u 12 (dvanaest) časova pre-podne u kancelariji svoga direktora.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod Trgovinskog Odelenja Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu svakoga radnoga dana za vreme kancelarijskih časova ili kod Trgovačkih i Obrtničkih Kamora u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novom Sadu, Sarajevu, Subotici, Osijeku, Mariboru i Somboru, pošto se plati za svaki polutabak po 1 (jedan) dinar.
Mustre materijala mogu se videti kod Mašinske	Radionice Državnoga Dobra „Belje“ u Kneževu.
Pravo učešča na ovu licitaciju imaju svi oni	nadmetači, koji su svoje zanatske, trgovačke, industrijske	ili	posredničke	radnje protokolisali	kod
nadležnih kamora; ako su uz to položili 5% kaucije od vrednosti ponudjenog materijala, ako su porez na svoju radnju na prvo četvoromeseče ove godine platili; i ko su napisali oferat saobrazan propisanim uslovima za ovu licitaciju. Na ovu licitaciju imaju pravo učešča i stranci, ako su pored gore m	propisanih uslova položili 10% kaucije od ponudjene vrednosti materijala.
J2j	Kaucija se ima položiti na dan licitacije kod	Glavne Blagajne Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu	najdalje	do	11	(jednaest)	časova	53
iSj	prepodne u onome obliku kako je to predvidjeno čl. 88 Zakona o državnom računovodstvu.	Ca
E	Iz kancelarije Direkcije Državnog Dobra	»Belje" u Kneževu, 22. marta 1923 godine. Broj 2181.	jSj
HEBSBEaBHra9BBBBBBBraBBBBBEaBBBaffi[9EBBraaraSBSBBBBBEBEBraBaBBEaBfflBBamEBEBm
najboljši ameri-M\ pisalni stroj sedanjosti!
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in rotno pisavo potom ne-izrabliive steklemplaSCe
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev. =lll=lll=lll=z;lll=lll=:III=lllr=:lll=IIB=lll=lll=:ll
Žlahtni grah, žebulček, grahero, korenje itd.
priporoča
LJUBLJANA Wolfova ulica 12 Zahtevajte ceniki
1"-Č1JČEIUC,E-
preie V/ HINTIC
PTUJ'
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
Elektrotehnično
podjetje
Leop. TRATNIK
UU0UANA, Sv. Petra cesta štev. 25
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega materijala. — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana.
Načrte in proračune na zahtevo.
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7*
|||=|||=|||=|||=lli=|||=
Franc Erjavec
pri .ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MUhleisen) nasproti krUanske cerkve.
Il=lll=|||=|||=|||=|||=
OGLAS.
Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu Lak, Baranja
prodate na dan 28. aprila o. g. putem ofertalne licitacije
oko 600 m3 grabovog gradjevinog drveta 100 „ lipovog
M
II
»»
Drvo, koje se prodaji izlaže u trupcima je dužina 2 m i više i deblina 20 cm i više a nalazi se kod šumske uprave Beli Manastuv
Pravo učešča na ovu licitaciju imaju svi nadmetači, koji po-lože 5 % kaucije od ponudjene vrednosti.
Licitacija če se održati naznačenoga dana u kancelariji Direktora Državnoga Dobra „Belje“, kamo če se oferti u zapečačenom pismu predati do HV2 časova prepodne.
Kaucija se polaže na dan licitacije pre podnošenja oferta Glavnoj Blagajni Državnoga Dobra *Belje“ a najdalje do 11 časova.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod šumske uprave Beli Manastir gde se i drvo može videti.
Iz kancelarije Direkcije Državnoga Dobra „Belje“ Kne-ževo, Lak, Baranja, 26. marta 1923 god. Broj 3348.
=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=II|=|||=|||=III=III=III=III=III=III=III=III=III=IJI
| Ljubljanska kreditna banica v Ljubljani |
^	Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Ustanovljena	1.1900	L1
3	Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. —	Telefon št. 261 in 413.	II
g	Se	priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, a a Obrestuje vloge najugodneje,	oo Prodaja srečke razredne	loterije,	jj
||	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad,	Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	s
iii=iii=m=iii=iii=iii=iii=m=Mi=iii=m=iii=iii=iii~—iii_iii:=iii=iii=iii=iii=iii=iii—iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii—i!!
Naročajte in razširjajte »Trgovski list*4!
Oglašajte v »Trgovskem listu“!
Lastnik: »Merkur« trgovsko-induslrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.