p^nin« platema t gotovini. št. 66 Ljnbljana, petek 19. marca 1937 o pravniBtvo, MjuDijaua, ojo&fJjcva ouca 0 reiefoD ftt 8122, 8123, 3126, 8126. toseratn) aclcleiek: Ljubljana, Selen* Burgova oi. 0 — Tel. 1382, S4tf2. Podružnica Maribor: Gospoafca ulica te. U — felefon ftt 2455. podružnica Celje: Kocenova uL ftt. 2 Telefon te. UM). Računi prt poŠt. &efc- zavodih: LJubljana 9t 11.842, Praga «slo 78-180, Wten tt 105241. _Cegf 1 PI11 izhaja vsak 1ap -azec pouedeijKa Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, 5£nafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 8t. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Fašizem, islam In Vatikan Mussolinijevo potovanje po Libiji se bliža svojemu koncu. Z najnovejšim pridobivanjem islamskega sveta začenja fašizem polagoma in z veliko opreznostjo izvajati politiko, ki je bila že pred več leti v programu fašistične stranke. Pri tem ne mislimo le na nekatere znane zunanje manifestacije, kakor so bili na primer še nesistematični poskusi pridobivanja nekaterih arabskih držav, tako Jemena leta 1926 in Jbn Saudove Arabije leta 1932, temveč tudi na nekatera domača utemeljevanja potrebe take politike, kakor so jo priporočali mnogi fašistični kolonialni strokovnjaki. Ze pred leti je zbudila pozornost knjiga »L' Italia Musulmana«, ki jo je izdal Roberto Cantalupo, sedaj Musso-linijev poslanik pri španskem generalu Francu. Cantalupo spada v krog najožjih Mussolinijevih kolonialnih sodelavcev, zato je njegova knjiga že leta 1928, ko je izšla, presenetila zaradi napovedi >muslimanske« orientacije v italijanski kolonialni politiki. Tedaj je Italija štela komaj okoli dva milijona muslimanov, od katerih jih je 625.000 prebivalo v Libiji, nekaj nad en milijon v Soma-!tiji in okoli 350.000 v Eritreji. Z osvojitvijo Abesinije se je danes temu številu pridružilo še okrog tri milijone ■tamkajšnjih muslimanov, tako da je danes pod italijansko oblastjo nad pet milijonov pripadnikov islama. Očividno je predvsem ta okoliščina •napeljala sedaj Mussolinijevo Italijo, da se loti praktičnega izvajanja muslimanske politike v znamenju Cantalu-povih smernic iz leta 1928, katerih ozadje je bila neprikrita težnja po osvajanju vpliva v sosednem Egiptu, kamor so bili že od nekdaj obrnjeni pogledi Rima. Seveda so se vsemu temu pridružili danes še drugi zunanjepolitični računi, ki v znatni meri posegajo tudi v kolonialna področja drugih kolonialnih sil. Teren za islamsko orientacijo italijanske politike v afriškem področju je že pred Mussolinijem pripravljal abe-sinski podkralj Graziani. oni isti Graziani, ki pri muslimanskih Senusih v Libiji ni zapustil najboljšega spomina. Njegove nekdanje napake v Libiji naj bi sedaj zakril Mussolini, Grazianiju pa je kot muslimanska domena ostala Abesinija, v katere prestolici je že v avgusta lanskega leta govoril o »muslimanski Italiji-; v Cantalupovem smislu in obljubil muslimanskim poglavarjem italijansko prijateljstvo in zaščito. On je prvi namignil na Harrar_ kot »središče muslimanskega sveta v italijanski vzhodni Afriki«, on je napovedal zidanje mošej in muslimanskih učilnic in on je končno organiziral romanje »fašističnih« muslimanov v Meko. Njegove so tudi besede o »italijanskem mostu med vzhodom in zapadom«, kakor je o njem pisal ža navedeni Cantalupo, ko Abesinija še ni bila del italijanske države. Ta most želi sedaj dograditi Mussolini s svojim obiskom v Libiji. Po spretno aranžiranih sprejemih na vseh vežnej-ših točkah te italijanske kolonije se zdi, da je vsaj v tem predelu uspel. Njegovi kratki, a nadvse premišljeni nagovori in odgovori na nagovore muslimanskih poglavarjev potrjujejo, da je fašizem zares stopil v obdobje pospešene, aktivne muslimanske politike. Naklonjenost, ki jo kaže do muslimanskih domačinov, ni več samo beseda. Zadnji zvezek fašistične zunanjepolitične revije »Relazioni Internazionali« objavlja niz zanimivih olajšav, ki jih je fašizem naklonil kolonialnim muslimanom. Da bi bila za vselej zabrisana nesrečna preteklost, ko je bilo na tisoče muslimanskih Senusov pomor j enih, še več pa zaprtih zaradi »političnega sovraštva do Italije«, je libijski guverner Balbo izdal te dni dekret, s katerim pušča na svobodo vse politične zločince, ki so se upirali italijanski nadoblasti. 270 uglednih muslimanov je bilo na ta način amnestiranih, vrnjena pa so jim bila tudi konfiscirana premoženja. V Mussolini j evem imenu otvarja Balbo muslimanske mošej e in učilnice, Mussolini sam pa deli darove itd. Vse to se seveda vrši z določenim namenom. Manifestacije italijansko-mu-slimanskega prijateljstva v Libiji in Abesiniji naj bi odmevale po širnem muslimanskem svetu, ki se razteza na stiku treh kontinentov in šteje okoli 400 milijonov duš. V izjavah egiptskim novinarjem je Mussolini ta namen prikril z izredno miroljubnimi izjavami, v katerih je opozoril, da je Libija sicer važna strateška postojanka za Italijo, da pa je po mednarodnih pogodbah na vse strani definitivno zaključena: proti vzhodu z italij ansko-egiptsko pogodbo iz leta 1925, proti zapadu z italijan-sko-francosko konvencijo iz leta 1919, proti jugu pa z znanim rimskim sporazumom z Lavalom z dne 7. januarja 1935. Prenos italijanskega zunanjepolitičnega ravnotežja proti jugu, do katerega je prišlo z zavzetjem Abesinije same po sebi, prihaja z muslimansko rs Ste&lGaffkl ^olitiM vendarle do NOV VETER Z DUNAJA Avstrijski kancelar v Budimpešti - Avstrija za tesnejše sodelovanje z zapadnimi demokratičnimi državami in Malo antanto Dunaj, 18. marca. br. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je danes odpotoval v Budimpešto, kamor je prispel ob 14.30. Na letališču so ga pričakovali predsednik vlade dr. Dardnyi, zunanji minister Kdnya in osobje avstrijskega poslaništva. Z letališča se je odpeljal Schuschnigg na avstrijsko poslaništvo, nato pa se je takoj podal v ministrsko predsedstvo, kjer je imel dve uri trajajoč razgovor z Dardnyijem in K&-nyo. Zvečer se je sestal tudi z grofom Bet-hlenom, voditeljem krščansko socialne za-jednice grofom Zichyjem, voditeljem stranke malih posestnikov dr. Eckhardtom, jutri dopoldne pa bo sprejet v avdienci pri regentu Horthyju. Za preorientacijo avstrijske politike Avstrijski tisk se zaenkrat vzdržuje vsakega komentarja, pač pa v političnih krogih živahno komentirajo izjave, ki so bile v zvezi s tem potovanjem in bodočo avstrijsko zunanjo politiko podane zadnje dni. Posebno živahno razpravljajo o bu-dimpeštanskih razgovorih v desničarskih, krščansko-socialnih in socialno-demokrat-skih krogih. Socialni demokrati se vedno bolj približujejo levemu krilu desničarskih skupin, ki se zavzemajo za preorientacijo avstrijske zunanje politike in za zbližanje z zapadnimi velesilami. Na čelu tega pokreta je dunajski župan dr. Schmitz. njemu ob strani pa vodja levega krila krščanskih socialcev Kunschak. Posebno aktiven je v tej skupini tudi bivši finančni minister, sedanji badenski župan | dr. Kolmann, prav tako pa se zavzema za to akcijo tudi vodja avstrijskih kmetov, nižjeavstrijski deželni glavar Reither. Gre za združitev vseh onih demokratično usmerjenih skupin, ki niso nikdar odobravale avtoritativnega režima v Avstriji ter so tudi nasprotovale italijanski in nemški orientaciji Avstrije. Te skupine so že poprej zagovarjale tesnejše sodelovanje z zapadnimi demokratičnimi državami ter sporazum s sosedi, zlasti z državami Male antante. Taka politika bi seveda pomenila tudi zlom osišča Rim-Berlin, ki že sedaj v Avstriji nima pristašev. Razen tega so v teh krogih mnenja, da bi se mogla demokratična Avstrija mnogo hitreje m lažje sporazumeti s Prago in preko nje z Malo antanto, a pozneje tudi s Francijo in Ansrlijo. Schuschnigg za demokratično ureditev države ? Kar se tiče Madžarske, sodijo, da Da-ržnyijeva vlada taki preusmeritvi ne bi nasprotovala, čeravno je treba računati s tem, da se oodo temu upirale desničarske skupine, ki zadnje časa razvijajo na Madžarskem žilavo propagando, ker očividno že čutijo, da se pripravljajo velike spremembe. V demokratično usmerjenih avstrijskih krogih se zavedajo, da tak pre-okret ni mogoč preko noči, vendar pa sodijo, da je že sedaj mogoče preusmeriti zunanjo politiko, kateri se bo mogla potem prilagoditi tudi notranja politika. Velika Sprejem zakona o pooblaščenih iisženjerjih Beograd. 18 marca. p. Narodna skupščina je danes zaključila razpravo o novem in ž en jedkem zakonu, kj je bil sprejet s proti 4 glasovom. Seja ss je pričela nekoliko po 10. uri. Narodna skupščina ie bila obveščena, da je narodni poslanec Jovan Zdravkovič vložil dve interpelacija. V prvi zahteva od vlade podporo za kmečko prebivalstvo v spodnjem Poanoravju zaradi poplav, ki so povzročile veliko škodo v drugi pa je vprašal notranjega ministra, kaj namerava ukreniti napram sresken u načelniku v Bosanskem Pet,novcu zaradi dogodkov, ki so se pripetili 3. marca v podjetju Dobrlin-Drvar. Ministra dr. Kožul in dT. Korošec sta pristala na nutaost obeh interpelacij. Dr. Korošec ie še izjavil: Da bo javnost pomirjena, izjavljam., da sem poslal v Bosanski Petrova« svojega odposlanca, bonskega inšpektorja. z nalosro, da preišče dogodek, ki se je tam pripetil. Moj odposlanec se je prepričal, da zadene krivda deloma tudi sreskega načelnika Zato sem sreskega načelnika premestil n Bosanskega Pefrovca in odredil- proti njemu disciplinsko postopanje. Narodna skupščina je bila nadalje med drugim obveščena o tem. da je bil predsedstvu predložen načrt zakona c nadlo-garjih in njihovih pomočnikih. Sklenjeno je bilo, da se bo takoj po zaključitvi debate j o inženjerskem zakonu izvolil poseben ci-bor, ki "nai prouči predložen; zakonski načrt. K razpravi o inženjerskem zakonu po se danes oglasili nar.- d t >'->•--1-noi inž. Franjo Zupančič, inž. Franjo liorva-t Voja Lazič, inž. Borivoj Djurič in inž. Nikola Kabalin. Vsi, razen Voje Laziča so poudarjali, da je novi zakon vsekakor veljikega pomena za rn-EKrnjersko stroko, kakor tudi za inže-njerske organizacije. Voja Lazič pa je poudaril, da bo glasova,1 proti načrtu zakona in načelnega razloga, ker ne zaupa sedanji vladi. V ostalem zakon favorizira žene, česar bi ne smel. ker se s fons^ranijeni žensk spravlja v nevarnost naša kmečka država. Pri glasovanju se je 174 narodnih po^anccv izreklo za predloženi zakonski r.ačrt. štirje pa eo glasovali proti Šefa .je bfe potem zafcljučena. Na jutrišnji se;i pridejo v razpravo nekatere konvencije. Povzročeno škodo cenifo na več milijard — Nad tisoč poslopij poškodovanih Madrid, 18. marca. br. Madridski obrambni odbor je danes objavil poročilo, v katerem opisuje razdejanje, ki ga je v prestolnici povzročilo topniško obstreljevanje in letalsko bombardiranje. Po tej statistiki je popolnoma razdejanih nad 1000 poslopij, med njimi mnogo cerkev, šol* otroških domov, bolnic in drugih ustanov. Pri bombardiranju je bilo 1.300 oseb ubitih, 3.800 pa ranjenih. Škoda znaša več milijard in je delno nenadomestljiva, ker so uničene dragocene umetnine. Davi je eksplodiralo več bomb pred kliniko v univerzitetni naselbini Vladne čete so prešle iz svojih jarkov v napad in se jim je posrečilo zavzeti več utrjenih postojank. Na fronti okoli Guadajalare so republikanska letala dopoldne obstreljevala sovražne postojanke. Vladne čete, ki so zavzele vas Trihue-que, so v neki kleti zajele italijanskega majorja, preoblečenega v španskega kmeta. Major je pri tem uničil vse svoje izkaznice, da bi ne mogli določiti njegove im i i i --1—-----— svoje prve večje zunanje manifestacije. Vprašanje je, ali se fašizem s to svojo muslimansko usmeritvijo ne oddaljuje morda od Vatikana, s katerim sta doslej tesno sodelovala tudi v sami Abesiniji. Tak zaključek bi bil nedvomno pretiran. Vatikan je v političnem pogledu stal doslej zvesto v službi Mussolini j evega »rimljanstva«. Mussolini je to dejstvo kot realen politik vedno visoko cenil. Malo je zato verjetno, da bi se zaradi najnovejše muslimanske linije odrekel sodelovanju Vatikana. Igral bo pač na obe violini hkratu, kakor to prepričevalno dokazuje njegovo postopanje v Abesiniji, kjer je Graziani proglasil provincialni Harar za središče italijanskih muslimanov, zato pa ostane glavno mesto vzhodne Afrike Adis Abeba še naprej katoliška prestolica s katoliškimi šolami, katoliškimi cerkvami in koptskimi menihi. Čez čas se morda tudi v tej dvojni muziki utegnejo pojaviti ne-ubranosti, toda fašizem za sedaj na to še ne misli. identitete. Koščke raztrganih papirjev so vendarle našli in jih izročili oblastem. V okolici te vasi je mnogo Italijanov, ki so se izgubili in se skušajo rešiti pred ujetništvom. Vladne čete so doslej ujele približno 3^0 Italijanov. Republikansko vojno poročilo Odbor za obraimibo Madrida pravi v svojem komunikeju: Vzlic slabemu vremenu, ki je oviralo normalne operacije, so izvršile republikanske čete na fronti pri Guadalajari nove napade s podporo motoriziranih oddelkov ter zavzele vasi Morounanchel Pajaez. Solamd-los, Olmedod. Torre del Biuro ter višine pri Brihuegi. Napade uporniških čet proti postojankam pri Cosmorati in Tajuni so republikanci zavrnili Soji na severu Bilbao, 18. marca. AA. Odbor za obrambo baskiških pokrajin prav; v svojem današnjem komunikeju, da je sovražno topništvo obstreljevali© republikanske postojanke v odseku Eibaru. Republikansko topništvo .je posebno uspešno delovalo okoli Vergare. — Na drugih frontah ni brlo posebnih dogodkov. Mussolini v Trlpiollstt Tripolis, 18. marca. br. Mussolini si je včeraj in danes ogledal razne naprave in ustanove v Tripolisu in okolici. Pred mo-šejo ga je pozdravil kadi, ki se je v imenu 400 milijonov muslimanov zahvalil Mussolini ju m Italiji za skrb, ki jo izkazujeta islamskemu svetu, ki vidi v Italiji svojega najboljšega zaščitnika. Muslimani se hočejo še bolj kakor doslej okleniti Rima, ki je bil vedno dobra mati vsem svojim otrokom. Pred sinagogo je pozdravil Mus-solinija tripolitanski vrhovni rabin, ki je izrazil hvaležnost Židov, katerim je bila Italija vedno zaščitnica, m ki tudi sedaj, ko jih preganjajo po vsem svetu, najdejo v fašističnem Rimu svoje najvarnejše zatočišče. Zvečer je maršal Balbo priredil na vrtu vladne palače velik sprejem, ki se ga je udeležilo poleg italijanskih odličnikov tudi mnogo domačinov, zlasti muslimanskih prvakov. Pri tej priliki je Mussolini poklonil za muslimanske ustanove 200.000 lir. večina avstrijskega prebivalstva si želi povratek v demokratično ureditev države ta bi tak preokret podpirala. Splošno vlada prepričanje, da tudi dr. Schuschnigg ni nasprotnik tega prizadevanja, ker ni bil nikdar zagovornik brezkompromisnega sodelovanja z Rimom, kakor je bil pokojni dr. Dollfuss, ki je samo v Rimu videl zaščito svojega režima. Dr. Schuschnigg se tudi prav nič ne navdušuje za sporazum z Berlinom, kakor ga želi Rim. To se je zlasti jasno pokazalo d priliki nedavnega po-seta nemškega zunanjega ministra Neu-ratha. Spričo takega položaja pripisujejo Schuschniggovim razgovorom v Budimpešti veliko važnost. Čeravno ni pričakovati nikakih presenetljivih dogovorov, pomenijo ti razgovori vendarle začetek akcije, ki naj likvidira avtoritativni režim in uvede v Avstriji zopet demokracijo ta sodelovanje z demokratičnimi državami. Madžarski glas o Schuschniggovem obisku Budimpešta 18. marca. b. Diplomatski sotrudnik madžarske uradne poročevalske agencije piše v svojem komentarju o obisku avstrijskega kancelarja dr. Schusch-nigga v Budimpešti, da ga je madžarski narod z vso iskrenostjo pozdravil, ker se zdi, da bo le še bolj pripomogel k poglobitvi in utrditvi politike rimskih protokolov. Njih bistvo je v tem, da niso naperjeni proti nikomur. Od te osnovne linije se niti Avstrija niti Madžarska nista v zadnjem času niti za las oddaljile. Dunajski župan o restavraciji Dunaj, 18. marca. b. V okviru velike propagandne kampanje, ki jo vodi avstrijska domovinska fronta, je govoril tudi dunajski župan Schmitz, ki je del svojega govora posvetil perečim političnim vprašanjem. Dotaknil se je v tej zvezi tudi restavracijskega vprašanja in izjavil ob velikem navdušenju zbranih zborovalcev pristašev domovinske fronte: Ako bo avstrijski narod želel zopetno vzpostavitev monarhije, bo to pač dosegel. Tega vprašanja ne more urediti niti diktat od znotraj, še manj kak diktat od zunaj. Restavracija je izrazito notranje avstrijsko vprašanje, v katerem se ne bomo pustili vplivati od nobenega, d asi nam je znano, da se zanj zanimajo tudi druge države. Vpliv angleške diplomacije Berlin, 18. marca. o. Nemški tisk posveča Schuschniggovemu potovanju v Budimpešto veliko pozornost. Listi naglašajo, da bi bilo to potovanje v normalnih prilikah brez večjega pomena, toda v sedanjih razmerah ima posebno važnost za nadaljnji razvoj odnošajev v srednji Evropi. »V51-kiseher Beobachterc in Berliner Tage-blatt« vidita v Schuschniggovem potovanju vmešavanje tujih sil v zadeve Podu-navja in pripisujeta iniciativo za spremembo avstrijske politike angleški diplomaciji, ki hoče na ta način oslabiti vpliv Nemčije v Srednji Evropi ta zlomiti os Rim-Berlin. Dokaz za to vidita v dejstvu, da bo po povratku dr. Schuschnigga iz Budimpešte odpotoval avstrijski državni pod tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt v Pariz ta London, dočim je Schuschnig-govo potovanje v Rim znova odgodeno za nedoločen čas. Dogodki v Parizu brez političnih posledic Foldnevna splošna protestna stavka delavstva — Začasna p&epoved vseh zborovanj Pariz, 18. marca. br. Razburjenje, ki so ga izzvali krvavi do£odk: v predmestju Clichy, se še ni poleglo, vendar se že lahko reče. da ti dogodki ne bodo imeli večjih političnih posledic. Vlada jc srioč: nad dve uri razpravljala o teh dogodkih in je zaenkrat izdala samo odlok, s katerim prepoveduje do nadaljnjega vsa zborovanja socialne stranke (ognjeni k.ižarji) in klerikalne ljudske stranke. Obenem je vlada izdala poziv vsemu delavstvu, naj ohrani mirno kri in naj počaka na izid uradne preiskave, ki je v teku. , Splošna delavska zveza pa ni čakala na sklepe vlade, marveč je snoči izdala poziv delavstvu v Parizu in okolici, naj danes dopoldne v znak protesta izvede generalno stavko. Stavka naj bi bila protest proti izzivanju fašistov in manifestacija volje delavstva, da z vsemi sredstvi prepreči vsako aikcijo fašistov. Proglas izrecno naglaša, da stavka ni naperjena proti vladi Stavka je bila danes dopoldne izvedena zelo disciplinirano. Sodelovalo je nad dva milijona delavcev. Od 8. do 13. so ustavili delo v vseh tovarnah, podjetjih, veletrgovinah in bankah ter prometnih ustanovah. Le v javnih podjetjih, kakor vodovodi, plinarna. elektrarne in slično je bilo delo normalno. Incidentov ni bilo nikjer. Razgovor Thorez-Blum Vodstvo ljudske fronte je imelo snoči in danes dopoldne posvetovanje, na katerem so razpravljali o položaju. Radikalni socialisti so ob podpori vseli ostalih levičarskih skupin z izjemo komunistov odločno zahtevali, naj vlada razčisti račune s komunisti ki izzivajo vedno znova nerede in očitno rovarijo proti vladi. Predsednik v'ade Blum je imel nato dolg razgovor z glavnim tajnikom komunistične stranke Thorezom ter je zahteval od njega jamstvo, da bodo komunisti spoštovali politično premirje, ki je bilo dogovorjeno med vsemi strankami in ki naj traja od velike doči do konca svetovne razstave. Popoldne se je ponovno sestalo vodstvo ljudske fronte. Pri tej priliki je notranji minister Dormoy poročal o preiskavi. Ugotovil je, da so organi javne varnosti postopali docela pravilno in da so uporabili orožje v upravičeni samoobrambi. Ponovno je apeliral na vse stranke ljudske fronte, naj za prihodnje dni ne prirejajo nikakih zborovanj, da se duhovi pomirijo. Za nocoj napovedano protestno zborovanje komunistov je bilo odpovedano. Žrtve Izgredov v Clichyju Po uradnem poročilu so nemiri v Clichy-ju zahtevali naslednje žrtve: na strani de- monstrantov 5 mrtvih, 47 hudo in nad 200 lažje ranjenih, na strani varnostnih organov pa 7 hudo in 235 lažje ranjenih. Izmed več sto aretiranih jih je bilo 20 pridržanih v zaporu, ker so pri njih našli orožje. Med aretiranimi je tudi en i nožemec. Desničarske skupine so na današnjem posvetovanju sklenile, da bodo umaknile rss v parlamentu najavljene interpelacije« ker smatrajo te dogodke za medsebojno obračunavanje v vrstah ljudske fronte. Če bi desničarske strank s v sedanjem trenutku intervenirale, bi s tem lc okrepile razpadajočo večino ljudske fronte, ki kaže po nji. hovem mnenju resne znake razpada Tudi listi pišejo danes že bolj pomirljivo. Levičarski listi zahtevajo slej ko prej odločne ukrepe proti »ognjenim križanjem«, desničarski listi pa obžalujejo dogodke, ki morejo nepovoljno vplivati na razvoj obiska svetovne razstave. Delegacija levice pri predsedniku vlade Pariz, 18 marca. w. Popoldne je min. predsednik Blum v navzočnosti notranjega ministra sprejel deputacijo levičarske delegacije, ki mu je poročala o včerajšnjih posvetovanjih poslovnega odbora strank ljudske fronte. Poslanec Frossard je izjavil po tem sestanku, da so predvsem razpravljali o dnevnem redu, ki ga morajo v zbornici in v senatu rešiti še pred parlamentarnimi počitnicami. Parlament bo najbrže v torek ali v četrtek odšel na počitnice ter se bo zopet sestal med 15. ta 20. aprilom ter bo zasedal nato do svetovne razstave. Vodja komunistov Duclos je izjavi!: Naš razgovor z ministrskim predsednikom je pokazal skupno voljo, da se očuva edin-ctvo ljudske fronte. Komunistični člani deputacije so zahtevali, naj se še pred parlamentarnimi počitnicami izvedejo gotove socialne reforme, tako n. pr. ustanovitev rentne blagajne za starejše delavce in zvišanje podpor brezposelnim. Kakor se doznava, je ministrski predsednik odklonil to zahtevo z ozirom na stroške ta z zvišanjem proračuna, ki bi bilo posledica tega. Na koncu razgovorov je ministrski predsednik izrazil mnenje, da se najbrže ne bo vršila javna razprava v zbornici o zadnjih krvavih dogodkih, ker vladna večina take razprave ne smatra za oportuno. Novi spopadi Pariz, 18. marca. w. Na raznih točkah mesta je prišlo danes dopoldne do incidentov. Pri severnem kolodvoru so demonstranti ustavili tovorne vozove ta avto-taksije, ki niso sledili stavkovni paroli Atentat na de Chambruna V ljubezni razočarana novinarka je iz maščevanja streljala na bivšega francoskega poslanika v Rimu in ga nevarno ranila Pariz, 18. marca. br. Snočj je bil na severnem kolodvoru izvršen atentat na bivše* ga francoskega poslanika v Rimu de Chambruna. Ko se je poslovil od svoje žene in otrok in je nameraval vstopiti v brzovlak, s katerim je hotel odpotovati v Bruselj, je pristopila k njemu mlajša ženska in oddala nanj tri revolverske strele. Železničarji in policijski stražniki so takoj priskočili in atentatorko prijeli, de Chambrun pa se je zgrudil nezavesten v mlaki krvi. Naglo so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali. Ugotovili 90, da je zadet od treh krogel, vendar ni ranjen noben važen organ. Kljub temu je stanje de Chambruna zelo resno, ker je izgubil mnogo krvi. Njegova Sena je dobila živčni napad m «0 jo vrm tako morati spraviti s Pri zaslišanju atentatorke po ugotovili da gre za francosko novinarko de Fontaine, ki je bila več let v Rimu dopisnica desničarskih francoskih listov. Izpovedala je, da je imela v Rimu ljnbavno razmerje z neko visoko politično osebnostjo. O tem je svoje-časno pripovedovala tudi de Ghambrunu in ga prosila, naj o tem molči De Chambrun ie kljub temu o tem govoril napram tretjim osebam, zaradi česar smatra, da je on kriv, da se je to ljubezensko razmerje prekini« lo. Zato se je hotela maščevati. Atentator ka je hladnokrvno izjavila, da ji je žal, da de Chambruna ni smrtno zadela. Dogodek je Jzzval v pariški javnosti veliko pozornost. Listi o ozadju te afere ne smejo ob-Sicaeje poročati. ! 1 Seja senata Nadaljevan)« proračunske razprave — Velik politični govor senatorja dr. Andjelinoviča -"T I šele ko bodo rešena vsa druga vprašanja. Poznamo konstjtuanto, ki se je sestala, ne da bi bila vsa važna vprašanja rešena. To je bila ruska konstituanta, ki jo je razdejala revolucija. Vlada še ni izdala obljublje« nrh političnih zakonov. Zlasti nam je potreben nov volilni zakon z občo volilno pravico im tajnim glasovanjem. Tudi v zuna-nje-političnem pogledu vlada ni dosegla onih uspehov, kj bi jih bilo pričakovati že spričo občih mednarodnih razmer. Beograd, 18. marca. p. V senatu so je tudi danes načelna razprava o novem državnem proračunu nadaljevala ves dan. Seja ee je pričela kmalu po 9. uri in je trajala do 21., Ie opoldne je bil kratek presledek. Vodil jo je predsednik dr. Mažuranič. Senator dr. Grga Andjelinovič Prvi govornik je bil senator dr. Grga Andjelinovič (JNS). Poudaril je, da hoče govoriti čim bolj iskreno. Spočetka je ob« širno govoril o jugoslovenstvu in narodnem edinstvu. temelju naše države. Načelo o edinstvu pravi, da eo Srbi, Hrvati ln Sloven cj en narod. Na tem stališču stoje tudi naši najvažnejši zgodovinski dokumenti, zlasti 6klepj Jugoslovenskega odbora lo krfska deklaracija, ki predstavlja nekako magno carto jugoslovenstva. Opozoril pa ie tudi na bese4e pokojnega Suipila, ki je dejal, da med Srbi in Hrvati ni plemenskih razlik, «šs!je na sklepe hrvatskega sabora in Narodnega veča. Tudi Radič je govoril o edinstvu naroda in prav tako tudj Starčevič. Starčevič je učil, d aso Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, hrvatskj narod. Dejal je celo, da v Srbiji živ; naj plemenitejši del Hrvatov. Na osnovj narodnega edinstva ee je ustvarila tudi ta država. Ne zadostuje pa samo propagirati načelo, nego je treba tudj delati v duhu teh načel m ustvarjati potrebne pogoje za njih realizacijo. Našo državo smo preveč naslonili na teorijo in le malo smo se potrudili, da bi podali tudi 6tvarne do* kaze o tem, da smo en narod. Treba je de-latj realno, pogledati stvari na dno. spoznati in popraviti napake. Politika Beograda Politika, ki jo vod; Beograd kot politični center nj bila in nj na mestu. Beograjski politiki so bili vse do zadnjega časa mnenja, da je Jugoslavija prav za prav le nadaljevanje Srbije. Ko se je ustanovila Jugoslavija, bi bilo treba voditi enakopravno jugoslovensko polftiko, v Beogradu pa se je vodila ozkosrčna politika in njej je treba pripisati velik del krivde za V6e politične krize. Ko govorim o Beogradu, ne mislim aa center države, nego na tesno ozkosrčno partizanstvo. ki je v njem živelo. Obširno je nato dr. Andjelinovič govoril o dveh centrih, ki sta se formirala v. državi V Beograd je težilo vse. kar je bilo pravoslavno, v Zagreb vse rimskokatoliško. Nemogoča politika v Beogradu je našla plodovita tla na Hrvatskem Politika edin stva je na terenu doživela poraz. V Beogradu pa so s skoro orientalsko indiferentno stio gledali r*a vse ono- kar je segalo preko mei vsakega posameznega proračunskega leta Deiftvo ie. da so Hrvatje reagirali na način, kakor to ni bilo treba. Vendar mora Beograd razumeti, da je glavno mesto Jugoslavije, ki je nastala po volji vseh plemen Usodne pogreške Vsakdo ve, da me od politike dr. Mačka loči cel svet. Vprašati pa se moram, kako je prišlo do tega, da se sedaj negira vse, kar obstoja v tej državi. Vsekakor ie zadržanje Hrvatov reakcija na slabo politiko v Beogradu. Novih Švic v 20 stoletju ni mogoče več ustvarjati. A le malo dobre volje je treba, da preprečimo vsaj nesrečo. Prvi pogoj za zedinjenje je bilo sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev prj upravi države in pri oblasti. Prj nas pa ie bila vsa oblast koncentrirana v Beogradu. Od 25 ministrskih predsednikov je bilo 23 Srbov. V posameznih vladah so Hrvatje sicer res sodelovali, toda na državno življenje niso imeli nikakega posebnega vpliva. V Zagrebu imamo lepe kulturne prireditve ker se je tam življenje razvijalo normalno. Jugo-slovensko akademijo, vseučilišče, gledališče, ustanove, ki bi morale biti last celokupnega naroda. Zagrebu se ne sme od tega ničesar jematj brez zadostnega nadomestila. Tudi Zagreb mora imeti ustanove, ki so splošno narodne in splošno državne. V Za grehu ie univerza z raznimi fakultetami. Čemu je treba potemtakem v Beogradu ustanavljati fakultete, ki jih doslej nj Dilo tam. a so bile v Zagrebu. V Zagrebu se je imelo koncentrirati sodstvo. Zakaj se še ni ustanovila enotna kasacija. Če je že potrebno, da so v Beogradu koncentrirane vrhovne izvršne oblasti, zakaj ne bj bil n. pr. Državni svet v Zagrebu? Hrvatje so privedli s seboj v to državo tudi Primorje in njegovo morje. Toda na nju nihče ne misli. Tako se politika edinstva pač nj pravilno razumela. Daleč sem od ideologije profesorja Arandjeloviča, kj je obtoževal Hrvate. Kdor hoče v takih primerih soditi in ob« toževatj, mora najmanj 50 odstotkov krivde prevzeti nase. Ne glede na vse to, sem bil in ostanem Jugosloven. Reševanje hrvatskega vprašanja Senator Andjelinovič je potem govoril o razmerah, zaradi katerih je prišlo do 6. januarja, o politiki šestojanuarskega režima o demokraciji in o fašizmu. Pri nas je v resnici nemogoč sleherni resnejs ši pojav fašizma. V fašistično organizirani državi bj postala hrvatsko vprašanje, on-no?no odnos med Hrvatj in Srbi samo še bolj nevarna. Hrvatsko vprašanje je treba smiselno ločiti od občega demokratskega. Za hrvatsko vprašanje je mogoča rešitev le v sporazumu. V zadnjih dveh letih je bilo že dovolj poskusov, da se doseže tak sporazum. Poslednji med njimi je bil sestanek gg. dr. Stojadinovjča in dr. Mačka v Brežicah. Nihče ne ve, kaj se je tam dogodilo in govorilo. S tega mesta bom izrazil največje javno priznanje vladj dr. Stojadino« vjča. če bo dosegla sporazum s Hrvati. Toda dr. Stojadinovič je dolžan povedati, ali sj dejansko želi sporazuma z dr. Mačkom, kaj pod vsem tem razume in kako misli sporazum pravzaprav doseči. Menda je naša pravica zahtevati, da nam kaj pove o tem. ker je pač jasno, da se ne moremo zado voljiti z »pripravljanjem atmosfere«. Vsekakor sporazuma z dr. Mačkom še ni. Dr. Maček kot predsednik vlade Nae Hrvate, k; smo jugoslovensko orientirani. zmerjajo v Zagrebu za plačance Beograda Toda najsrečneiši Tvulitični dan bo zame oni, ko bom po doseženem sporazumu videl dr. Mačka kako kot predsednik vlade vodi državno politiko. V zadnjem času 6e spet forsira konstituanta. Konstituanta pa bo prišla v poštev Govornik vladne skupine Dr. Ot»n Frangeš (JRZ) se je v prvem delu svojega govora bavil predvsem 8 proračunom, z likvidacijo kmečkih dolgov in s tujsko-prometnimi vprašanji. Nato je prešel na politično področje in govoril zlasti o hrvatskem vprašanju. Zavzemal se je predvsem za reorganizacijo bano-vinskih uprav, za decentralizacijo državne uprave. Centralizirane naj bi ostale le še vrhovna državna uprava, zunanja zadeve, vojaške, prometne in finančne zadeve skupno s pokojninami, dolgovi in invalidskimi podporami. Vsi ostali resori naj bi se omejili na sestavljanje zakonov, njih upravna oblast pa naj hi docela prešla na banovinske samouprave. Senator Daka Popovič Inž. Daka Popovič JNS) je kritiziral delovanje vlade. Finančni minister bi predvsem ne smei špekulirati z dobro letino. Svojega glavnega smotra, ureditve hrvatskega vprašanja, vlada se daleč ni dosegla. Dobri vtis, ki ga je napravila ob svojem nastopu, se je razblinil. Hrvatski sektor kraljevine Jugoslavije je popolnoma prepustila dr. Mačku. Dopustila je skrajno popustljivost napram davčnim obveznikom v savski banovini, toa ado-segla ni, da bi se Mačkovo srce omehčalo, njegove zahteve so pač docela drugačnega značaja. Vse koncesije pa je kronala vlada s tem, da je dopustila vsakomur in ob vsaki priliki, da je lahko udarii po unitari-stični misli po narodnem edinstvu ki je osnova naše sedanje ustave Pod sedanjim režimom se jugoslovenska narodna mised lahko imenuje unitanstična psiho-patologija, perverzna ideologija, kakor je ta izraz rabil ljubljanski ^Slovenec« v svojem uvodniku dne 3. januarja t. 1. Sploh vlada oscilira z desne na levo in zato nas ne more prepričati, da lahko cd nje pričakujemo kakršnekoli pozitivne reforme v naš: državi. Dr. Stojadinovič se imenuje unitarista, med tem ko proglaša dr. Korošec načelo o treh narodih. Zaman se predsednik vlade trudi, da bi nas prepričal o svoji jugoslovanski politiki če njegove besede njegovi najožji sotrudniki oan za dnem z dejanji deman-tirajo in desavnir^jo. Ostro je nadalje govornik obsojal postopanje oblast; z naprednimi elementi v Sloveniji Končno je naglasil, da sedanja vlada nd izpolnila svojih obljub v političnem pogledu v gospodarskem pogiedu pa je prebivalstvu naložua še ogromna nova bremena Takega zadolževanja doslej ni bilo še pod nobeno vlado. Zato bo glasoval proti proračunu. Nasiodnji govornik bi moral biti dopoldne še senator Toma Jalžabetič, ki ga je predsednik tudi že pozval k besedi. Opozicija pa je protestirala, češ da je že pozna ura m da so se gospodje vladni senatorji že umaknili s seje. Predsednik je popustil in sejo prekinil od 13.20. Popoldanska seja Tft ure pozneje se je seja nadaljevala z gcvoiom senatorja Jalžabetiča, ki miu je sledil senator Svetozar Tomič (Neodvisni klub). Zanj je jasno, da so Hrvatje, Srbi in SLovenci en narod Hrvatskega vprašanja na že od 1. decembra 1918. Da bi se pa rešili vsen razlogov, spričo katerih se ustvarja takczvano hrvatsko vprašanje, je tnuba pristati na najširše samouprave. Miljutin Dragovič Nato je govoril senator Miljutin Dragovič (JNS) Spočetka je govoril o proračunu. Izrazil je bojazen, da se bo račun f maminega maniistra izjalovil. Liani smo imeli dobro letino, vprašanje pa je kakšna bo prihodnja. Vedeti pa je treba, da, ljudstva ne obremenjuje samo država, nego tudi občinske in banovinske samoupravne oblasti. Govoreč o razmerah na vasi, je poudaril, da dandanes ni več trdnih, bogatih kmetov, niti imovitih zadružnikov, že 29 let je politični zastopnik svojega okraja. Zatem je govoril o delovanju pokojnega Pašiča, ko je bil zunanji minister. Bili so časi pred vojno ko je Pašič kot zunanji minister pozval voditelje opozicije Davidoviča in Vojo Veljkoviča, naj pregle data delo in račune zunanjega ministra. Nato je govornik prešel na notranjo po litiko. šestojanuarski proglas je rešil narod pred anarhijo. 90 odstotkov vsega ljudstva ga je sprejelo z navdušenjem. Toda izvedba manifesta bi se bila morala poveriti drugim ljudem, ne politikom. Ti so uprc 8. ure zjutraj se plača 1 Din, potnik pa ima pravioo kupiti tedaj že tudi povratno karto za enako ceno, ta karta velja tudi po osmi uri. Mesečni vozni listki bodo veljali 50 Din za štirikratno vožnjo in štiri delne proge, 90 Din pa za večje razdalje. Neomejeni mesečni vozni listek bo veljal 150 Din. Tudi dijaški listki po 30 Din bodo omejeni na štiri vožnje dnevno. Delavske tedenske karte veljajo za razdalje do 4 delnih prog pri dvakratni dnevni vožnji 6 Din in prt 4kratni dnevni vožnji 10 Din na todiesn, za razdalje preko 4 delnih prog bo cena 8 Din ki 12 Din, Nočna taksa 1 Din se plača šeJe od 22. ure dalje. Mostni svet je ob tej priliki vzei na znanje spremembo voznih prog. Tramvaj z Viča, ki vo%i sedaj do kolodvora bo vozil naprej do siplošne državne bolnice in nato isto proffo nazaj. Sedanja krožna pm-ga se opustij in uvede proea od vojaške lxrlni.ee po Poljanski cesti, mimo magistrata. do kolodvora in nazaj. Ostale proere ostanejo nespremenjene. Vsi spreminjevalni predlogi eo boli odklonjeni z edino izjemo predloga, naj se za vožnjo iz št. Vida do magistrata plača samo 2 Din, dočim je bila doslej meja že pri pošti. Zavrnjenih je bflo nato par pritožfb v davčnih in trošarinskjh zadevah, dovo^ ljenih par gostilniških koncesij, nekaj pa odklonjenih. »Slovenec« o govoru senatorja Puclja Kakor smo že včeraj poročali, je v sredo na popoldanski seji senata govoril v načelni proračunski razpravi tudi senator g. Ivan Pucelj. Z njegovim govorom se precej obširno bavi včerajšnji »Slovenec«, katerega izvajanja bodo zanimiva tudi za naše čitatelje. Zato posnemamo po njih nekatere odstavke. »Slovenec« praivi med drugim: »Naslednji je govoril Ivan P u c e l'j (JNS). Svoj govor je začel z izjavo, da za proračun ne more glasovati, in sicer iz moralnih, gospodansko-finančnih in političnih razlogov... Nadalje ga k temu silijo številne žrtve sedanjega rež:«ma. Slovenci imamo več tisoč žrtev in vsak trenutek se pojavlja nove. Po tej veli-kobesednosti.se je lotil gasilcev in je dejal, da »sedanji režim stare preizkušene borce odstavlja, na njihova mesta pa postavlja organiste, cerkovnike, zvonarje in razne druge ljudi, ki so pripravljeni na vsak migljaj poslušati sedanji režim in ki tvorijo takoimenovano ljudstvo v naših krajih«. Seveda g. Pucelj ni mogel mimo tega, da ne bi govoril tudi o Sokolu, češ da ga sedanji režim v draivski banovini kruto preganja. Predmet njegovega nadaljnjega govora je pa bilo zasedanje bonskega sveta v Ljubljani, oziroma zaključni govor bana dr. Natlačena, ki ga je g. Pucelj prebral iz »Slovenca«. Tukaj se je g. Pucelj zelo potrudil in skušal biti duhovit, a senat ga je le mrko poslušal. Po teh na prvi videz resnih izvajanjih je prešel g. senator na svojo ljubljeno tvarino o klerika-lizmu in je dejal, da je klerikalizem tisto zlo, ki ga bratje Srbi še niso občutili in se je prati levi šofer, pa France in Jože Rotar Sredi mostu je avto naenkrat treščil ob leseno ograjo, jo posnel v dolžini par metrov, v naslednjem hipu pa »ta levi kolesi že zajeli v prazno in voz se je v velikem loku prevrnil v globočino, tako d« je ▼ bregu onstran proge vse tri potnike pokopal pod seboj. Golo naključje je odmerilo usodo treh ljudi. Sofor, ki je zavoljo svojega mesta na desni priletel v največjem loku, se je znašel pod težkim bremenom skorajda brez poškodb. France Rotar. ki je sedel na sredi, je obležal s prebito lobanjo in iz ran so se mu udrli curki krvi. njegov brat Jože, ki je padel v najmanjšem loku. pa je imel lobanjo vso zmečkano in obraz ves ienakažen. Prva je nesrečo opazila sestra ježenskega župnika, ki je prav tedaj imela opravka na njivi ob ' progi, pa je tudi prva prihitela na pomoč. Šofer Mikolič }e bil toliko priseben, da je s pestjo razbil šipo r kabini m se otel na plan. V hipu mu je bila jasna vsa katastrofa in brezumen je zače' klicati tovariša. A ona dva se mu nista mogla več odzvati. Jože Rotar je bil čez nekaj minut mrtev, njegovega brata Franceta pa so reševalci nezavestnega odpeljali na kirurški oddelek, kjer njegovo življenje* kakor nam zvečer poročajo iz bolnišnice, kljub naj&krb-nejši zdravniki negi še zmerom visi na nitki. Medtem ko so okoličani reševali žrtve izpod tovora, so bili o nesreči obveščeni tudi ježenski orožniki, ki so pod vodstvom komandirja narednika Šuligoja takoj prihiteli na kraj katastrofe in ukrenili vse potrebno. Truplo Jožeta Rotarja so dali prepeljati v mrtvašnico v Stožicah, kjer bo jutri sodna komisija izvršila obdukcijo, šoferja Mikoliča pa so takoj zaslišali o vzroku nesreče. Šofer je bil po strahotnem doživetju tako zmeden, da ni mogel dati na f razpolago važnejših podrobnosti. Zatrjeval je samo, da mu je na vrhu sredi mostu odrekla zavora in zaradi pospešene brzine, ki je bila potrebna zaradi klanca pred njim, ni mogel več obvladati volana Na zahtevo državnega pravdništva so orožniki proti večeru prepeljali Mikoliča v Ljubljano, kjer ga je na policijski upravi pregledal uradni zdravnik. Nesrečni avto je obležal ob progi in k njemu so od blreu in daleč ves večer romale trume ljudi, ki so živahno komenttrali vso tragično zgodbo. Verska trenja v Nemčiji Berlin, 18. marca. b. Nacistični organ »Sdiwarze Korps« zelo ostro napada kardinala Faulhaberja, kateremu očita, da izdaja sovražnikom države propagandni material proti nemški državi. Razen tega izpodkopava ugled nacističnih oblasti na znotraj, ko vedno znova in znova kriti, žira ukrepe narodno-socialističme države ki se s tem spušča na čisto politično polje, ki presega delokrog njegovega delovanja. Zagrebška: TY*pLe»ie, spremenljivo, oblačno. lokalno deževje, vetrovno Dunajska: Milo vreime. oblačno, na zapa-dn in jugu morda dež. « Naši kraji in ljudje Za razmah letalstva Ljubljanski Aero-klnb o letu uspešnega dela Matineja ZJCJ>. VABILO ZA STARO IN MLADO na veseli (pCe& v Savoju kamor pridejo tudi stari filmski znanci: Gitta, Alpar, Hans Jaray, Bose Barsony, Felix Bresart, Otto Walburg in dragi... SAMO SE DANES OB 10.30 V ELITNEM E3NU MATICL Dopolnilni spored Cene Din 3.50 in 5.50 Ljubljana, 18. marca. V dvorani Avtomobilskega kluba v Kazini je bil snoči dobro obiskan občni zbor ljubljanskega Aerokluba »Naša krila« Občni zbor je otvoril predsednik g. Rado Hribar, ki je v imenu kluba pozdravil prisotnega zastopnika banske uprave načelnika dr. Orla in dr. Mama ter zastopnika vojaške oblasti g. podpolkovnika Koračina Po pozdravnem nagovoru je podal poročilo o delu kluba v preteklem poslovnem letu. Delo je bilo kljub krizi, ki je nastala lansko leto ob priliki lanskega občnega zbora ^ v klubu, precej živahno. Lani je bil občni zbor 10. februarja zaradi nesporazuma z osrednjo upravo v Beogradu prekinjen in je letošnji občni zbor prav za prav nadaljevanje lanskega občnega zbora. Zaradi dolga, v višini 48.000 Din, ki ga je dolgovala osrednja uprava ljubljanskemu klubu, je tedanja uprava ljubljanskega kluba odstopila, odborniki pa so navzlic temu vodili klubove posle še eno leto. ker se je spor ■z beograjsko upravo toliko ugladil. da bo osrednja uprava plačala dolg 48.000 Din v 4 obrokih. Dozdaj je osrednji odbor plačal samo dva obroka. 20.000 Din dolžan pa je še 25000 Din. Obljubljene podpore klub za brezmotorno letenje v višini 60.000 Din ni dobil, vojno letalsko poveljstvo pa je uvidelo, da je potrebno, da delo kluba ki si mnogo prizadeva, da razširi med narod idejo letalstva podpre. Tako se obetajo klubu za brezmotorno letanje lepe vsote v proračunu. Tajniško poročilo, ki ga je podal inž. Bloudek, je navajalo, da je bilo klubovo administrativno delo v preteklem letu precej obsežno. Najuspešnejše je bilo delo jadralne sekcije. Štiri jadralne skupine so z vsemi silami delale za izvršitev že začetega in skoraj do polovice izvršenega gradbenega programa Vse sile in vsa sredstva, ki jih je bilo mogoče s skrajnimi napori nabrati, so uporabili za izgradnjo 15 jadralnih aparatov, ki so se 20 julija 1936. razvrstili na Bloški planoti. Ta dan je imelo naše mlado letalstvo lep letalski praznik, katerega so se udeležili podpredsednik središčne uprave inž. Tadija Sondermajer, polkovnik Radovič komandant zagrebške letalske brigade in ljubljanski župan dr. Adlešrtč Med letom so razne komisije na Blokah preiskovale razvoj mladega letalskega pokreta- ki je dobi1 na tej samotni, veličastni bloški planoti svoje središče. Mladi jadralci so postavili lep jadralni rekord s poletom, ki je trajal 10 ur 45 minut na letalu Yu-pioniT tipa »Grunau Baby II s pilotom Stankom Raznožnikom. Komisija pod vodstvom načelnika civilnega oddelka štaba zrakoplovstva vojske g. polkovnika Švarca pa je več dni pregledovala teren zaradi postavitve jadralnega centra, ki se bo uresničil v letošnjem letu. Bloke bodo na ta način postale središče našega letalstva, poleti pa nameravajo tu zgTaditi nove stanovanjske zgradbe in hangar. Po zaslugi klubovega odbornika, šefa ljubljanskega aerodroma dr. Rapeta je motorno letenje beležilo lepe uspehe. Vzpodbudna propagandna sekcija je priskrbela klubu nad 10.000 dinarjev, delo finančne sekcije pa je šlo v pretežni meri za tem, da se reši klub denarnih težkoč, v katere je zašel. Stari prijatelji kluba so prispevali, da klub ni utrpel preveč škode. Da je klub s svojim vztrajnim delom pokazal izredno žilavost, tej njegovi zaslugi je pripisati, da so pri središčni upravi in pri komandi spoznali njegovo važno in pomembno vzgojno delo. Kot šef letenja Aero-kluba »Naša krila« je poročal dr Stane Rape. Navajal je, da se je lani propagandno letenje omejilo na zračne krste posameznikov, z razkazovanjem letal in kratkimi predavanji pa se je mnogo pripomoglo k populariziranju letenja. Letališče so si ogledali srednješolski zavodi z 2232 dijaki, akademiki in profesorji. Dijakom se je nudila proti majhni odškodnini 10 Din možnost letenja. Ob lepih dneh in praznikih pa je občinstvo v lepem številu prihajalo opazovat letenje in se je živo zanimalo za ta zračni šport. Zaradi pomanjkanja letal je bilo lani še nemogoče učiti motorne pilctaže, ki jo mora napraviti vsak pilot, če hoče dobiti dovoljenje, ki ga dobe sicer samo gojenci pilotske šole v Beogradu in Zagrebu. Vsi šolski in samostojni poleti so bili izvršeni brez najmanjšega kvara, za kar gre zasluga predvsem vestnemu poročniku Než- Ljubljana, marca. Pretekli teden se mi je pripetila mala neprijetnost, ki človeka, ki nima vsak dan opravka z delom, kakor je pokopavanje mrličev, vrže malo s tečajev. Menda je tudi v časopisju veljavna resnica, da gredo reči, ki niso uradnega značaja ali pa žive nekje na robu tega sveta, mimo ljudi, ki imajo tako vsak dan polno drugih skrbi za vsakdanji kruh, tako da ostane nezapa-ženo marsikatero žalostno dogajanje sredi nas. Žalostno je obiskovanje bolnikov po bolnišnicah. jetnikov |>o jetnišnicah in prav tako vsepovsod, kjer so ljudje prisiljeni, da morajo preživeti neko dobo svojega živ-. Ijenja med zidovi in tesnimi stenami. Bolnik in jetnik se obiskovalcev od srca razveselita. Ob obisku oba začutita, da je prišlo v njih bližino nekaj svežega živega življenja od zunaj, kjer polje življenje in morda tudi že poganja pomlad po drevju in travnikih. Ljudje, ki prihajajo takole obiskovat svoje sorodnike v bolnišnicah, opravljajo te svoje obiske na izreden, svečan način, zavedajoč se- da prinašajo tistemu, kateremu je namenjen njihov obisk vsaj malo solnca in svetlega zdravja in zato ob takih prilikah navadno prinesejo bolniku darove. kakor jih dajemo otrokom za veliko noč; dekle, ki obišče svojega bolnega fanta, prinese rož in cvetja in taka svidenja po bolnišnicah in jetnišnicah so običajno polna nekega tihega čuvstvenega ganotja in medsebojne tolažbe. — Ah. saj ne bo nič hudega, kmalu boš zdrav in vesel in spet bova hodila po planinah kakor nekdaj 1 ga tolaži ona. Poglej, mahu, pri samostojnih poletih pa pažnji učencev, ki so od časa do časa zbudili nekaj strahu, toda so se vedno znašli in čuvali klubsko imovino. V letu 1936-37. je bilo vsega 1557 poletov izvršenih v 205 urah 45 minutah, na letalskem aparatu Fizirju. obnovljeno letalo »Pelikan« pa je letelo v 28 urah 236-krat. Vseh poletov v območju ljubljanskega kluba je bilo lani 2263 v 476 urah. Vsi poleti so se srečno iztekli skoraj brez najmanjše nesreče. Brezmotorna sekcija je bila zelo delavna. Njeno poročilo je podal dr. inž. Ku-helj. Poročal je, da je bilo lani zelo težko graditi nova letala, ker ni bilo primernih denarnih sredstev na razpolago, vendar je brezmotorna sekcija dogradila lani 2 »Žogi in ga«, 2 »Grunau Baby«; en »Zogling« in dva »Grunau Baby« pa so ostali ne-dovršeni. Za letenje je bilo na razpolago 5 »Zoglingov«. 1 »Inka«, 1 G rune post«, 1 »Hols der Teufel« in 2 »Grunau Baby«. Letali sta dve skupini: Ljubljana in Stična, ki sta skupno dosegli 1322 startov v času 84 ur 18 minut in 23 sekund Posrečilo se je postaviti nov jugoslovenski rekord s časom 10 ur 47 minut in 17 sekund in to v gorovju kjer znaša najboljši čas, postavljen v inozemstvu le nekaj nad 13 ur. Na Blokah so našli zelo primerne jadralne terene, ker je tu jadralcem v pomoč zelo pogost severovzhoden veter. Vzdrževanje večjega števila učencev na Blokah je bilo doslej skoraj nemogoče, ker ni bilo primernih prostorov in je bilo že iz tega razloga težko sprejeti nove učence. Uspehi na Blokah so vzbudili pozornost v komandi zrakoplovstva. Obstoji upanje, da bo v novi sezoni že mogoče na Blokah postaviti temelj bodočemu centru za brezmotorne letalce. Poročilo, ki sta ga podal-a dr inž Kuhelj in dr. Stane Rape na konferenci brezmoto-rašev v Beogradu, je navajalo stvarne predloge za pospešitev letalstva pri nas Predvsem naj se omogoči plačilo starih dolgov klubu ker je sicer nadaljnje delo ogro ženo. Podpore našemu akademskemu Ae-roklubu sc bile zelo skromne Ljubljanska delegata sta v Beogradu razložila dosegljiv rezultat za Bloke v primeru da pravočasno ne dobimo denarja za graditev letečega parka dosegljivost diplom v višini 60 za Za motorizacijo prometa, ki v sosednjih državah neverjetno nagio napreduje, vlada zadnji čas tudi v Jugoslaviji nekam večje zanimanje. Naša država je pc številu osebnih in tovornih avtomobilov med zadnjimi na svetu in v doglednem času bomo morali ta zaostanek nujno dohiteti. Inozemska avtomobilska industrija se tega dobro zaveda in že zdaj intenzivno utira svojim izdelkom pot na naša tržišča, čim večja bo njih ponudba, tem laglje bomo lahko izbirali in tem ceneje bomo prišli do res dobrega materijala Da si inozemska industrija prizadeva spraviti na naš trg res prvovrstne izdelke, smo imeli priliko prepričati se na razstavi, ki so jo priredile te dni tri nemške avtomobilske tovarne v prostorih tvrdke Ivan Jax in sin na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Na razstavi, ki bo odprta še danes do 5. popoldne, so postavljeni na ogled trije vozovi zares dovršene forme in odlične konstrukcije. Vozovi so opremljeni s Fordovim motorjem 5/34 ks ali pa z DKW motorjem 18 ks, ki se oba odlikujeta po kar prislovični zanesljivosti. Dva voza sta enotonska, po svoji robustni konstrukciji namenjena za najslabše ceste, šasija je zgrajena iz najsmotrnejše profiliranih nosilcev od trdnega žlahtnega jekla, nastavek pa iz prožnih desk, pošteno obitih z železnim okovjem. Vzmeti so tako izdatne in tako izoblikovane, da voz kar nekako plava čez grape in kotanje na cesti. Posebno pozornost strokovnjakov in interesentov je vzbujal na razstavi voz »Standard« z nosilnostjo 750 kg, ki ga brez pretiravanja lahko imenujemo idealno dostavljalno vozilo za peke, mesarje, pralničarje ter vse druge obrtnike in male tovarnarje. Voz je enako cenen v nabavi kaKor v obratovanju. Posebnosti so pri njem motor na zadnji osi pa centralni okvir z vijačnimi vzmetmi in nihajnimi osmi. S tem vozom so zastopniki tovarne več mesecev zdržema vozili po najslabših pomlad prihaja in tudi ti boš kakor prerojen kmalu vstal. Tako lepo bo, ko boš spet zdravi — On pa leži že drugi mesec v bolnišnici s pneumotoraksom v prsih, zbadanje čuti v pljučih in mlado kri, ki se mu pretaka po žilah. — Veš, kar umrl bom, nobene pomoči mi ni več! — pravi. Ona pa mu vtakne nekaj rdečih nageljev v kozarec, da bo imel v samotnih urah spomin nanjo Ko pa razglasi sestra, da je ura že tn in je s tem tudi konec obiskov, se ves oddelek nekako zgane, ljudje si govorijo še nekaj poslovilnih besed. Bolniki začutijo, da lega spet mrak nanje, tiste tri ure, kar so dovoljeni obiski, so bile zanje kakor odrešenje, noč pa je dolga kakor večnost, da se ne da spati in popoldanske ure potekajo monotono in vsak dan enako, sestre hodijo od bolnika do bolnika in temu in onemu popravijo odejo — Primati j prihaja! Zdravniški pregledi — se čuje. In potem pridejo doktorji v belih haljah s papirji, v katerih so napisane diagnoze in zdravila. In potem zapisujejo, koliko ima ta ali oni vročine- in če je kakšno poslabšanje v bolezni. Kurat je za vsako priliko pripravljen, da spove, komur se bliža zadnja ura. Včasih pa bolniki nemo gledajo okrog sebe, vse pogovore so že izčrpali. vedo, odkod so doma in za katero boleznijo je ta ali oni bolan. Nič si nimajo povedati, izposojajo si knjige, da preje mine čas berejo časopisne vesti iz Španije ali s Kitajskega in vse to je zanje tako brez pomena! Zgodi se, da se razlega po dvorani tiho vzdihovanje, sredi noči zakri-či kdo od bolečin ali v sanjah, potem pa skupno A. dalje 60Bin60Cfab4po računu torej Ljubljani odpadla odškodnina 105.000 dinarjev. Izven vsakega *pora pa sta predlagala gradnjo centra na Blokah, od katerega se največ pričakuje. Do 1. aprila bo treba na Blokah urediti vprašanje terena, na katerem bo stala stavba za stanovanja in hangar. Za odkup terena je na razpolago 50.000, za gradnjo pa 200.000 dinarjev. Bloke imajo nevarno konkurenco ▼ Zlatiboru. Po blagajniškem poročilu, ki je navajalo dobro gospodarstvo kluba kljub krizi je v imenu nadzornega odbora predlagal dr. Mam staremu odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah v novi odbor pa sta bili postavljeni dve listi. Predsednik onvega odbora je spet g. Rado Hribar in šteje novi odbor vsega 14 članov. Novi odbor si je začrtal že tudi delovni program v novi sezoni. I>r. Raipe je stavil več predlogov, kako bi popularizirali pri nas motorno letenje. Meetingi naj bi se vršili v Ljubljani in naj bi zanje naprosili privatnike in letalsko poveljstvo za poso-ditev potrebnih letaL Ti meetingi bi obstajali v tem, da bi na njih izvajali letalci v zraku razne akrobacije in skakanje s pa-dobranl Klub želi prirediti niz letalskih rveekendov na našem letališču, vsaj enkrat pa bi bilo potrebno prirediti v Ljubljani tudi nočno letenje. Klub misli poleg tega prirediti po našem podeželju razne letalske prireditve, tako v Kamniku, Novem mestu, Lescah, Brežicah, Kranju, Metliki in v Cerknici. V novem letu namerava klub tudi opraviti nad 1000 zračnih krstov. Dr. inž. Kuhelj je navajal, da hoče letalsko poveljstvo z znatnimi podporami podpreti šolanje. Za zgradnjo letal bi bilo potrebnih j 114.000 Din, za vzdrževanje in popravila pa okrog 30.000 Din. Glede osnovanja tečajev za gradnjo modelov in glede podmladka pri oblastnem odboru Aero-kluba je poročal g. Peter Hribar. Naglašal je, da bi bilo potrebno pritegniti v odbor čim več mladine, na šolah pa naj bi se v soglasju s šolskimi oblastmi ustanovili pomladki Aerokluba. Šole naj bi zlasti majniške izlete posvečale v propagandne letalske svrhe Otroke bi na takih prireditvah primerno pogostili, na šolah pa naj bi v zvezi s propagando prirejali predavanja s filmi o letenju in slično. Občni zbor, ki je trajal dobre tri ure, le potekal zelo živahno, razne skupine so se živo zavzemale v debati za izboljšanje našega letalstva. Ob 21. je predsednik g. Rado Hribar zaključil občni zbor. cestah Križem Jugoslavije, da bi dognali, ali je primeren za naše cestne prilike ali ne. Poskusi so dali sijajne rezultate in ni čuda, da vlada zdaj pri nas baš za ta voz »Standard« tolikšno zanimanje. Izkazalo se je, da je konstrukcija, ki so jo izbrali za ta voz, res najboljša za naše ceste. Poraba goriva znaša samo 6—10 litrov na 100 km, kakor je pač voz natovorjen, in to pove več kot naštevanje vseh drugih tehničnih detajlov. Razstava omenjenih tovornih avtomobilov, ki naj bi pokazala, kakšni vozovi prihajajo za motorizacijo našega prometa v poštev, dokler bomo imeli tako slabe ceste kakor zdaj, je popolnoma dosegla svoj namen. Strokovnjaki, ki so si razstavljene modele ogledali, so se o njih zelo pohvalno izrazili, dasi so jih temeljito ogledali ln otipali od vseh stranL želeti bi bilo, da bi v Ljubljani spet kaj kmalu dobili avtomobilsko razstavo, ki bi se kakor ta ne odlikovala po pompoznosti, ampak po resnični kvaliteti razstavljenega blaga. Zlati jubilej neumornega gasilca Vrhnika, 18. marca. V petek 19. t. m. poteče 50 let, kar Je stopil mladenič Ivan Tomšič v gasilsko če* to v Verdu pri Vrhniki, četa je bila ustanovljena leto prej in je lani praznovala 50-letnico obstoja. Najprej je Tomšič deloval pri četi šest let kot navaden član, nato 11 let kot vodja plezalcev, 27 let Jfe bfl namestnik četnega načelnika, od reorganizacije gasilstva po novem zakonu dalje pa je poveljnik čete. Odbornik čete je že skozi 44. let. Bil je več let odbornik župe in delegat za zvezne skupščine. Težko bi dobili danes gasilca, ki bi izvrševal funkciji tehničnega voditelja in odbornika tako dolgo, kakor ju vrši Ivan Tomšič. Mogoče je to le pri skrajno disciplinirani četi in taka je vidijo, kako so okrog njegove postelje postavili steno. Tedaj vsi vedo, da tisti umira — Umira, pravijo, tudi mi nismo daleč. — Včasih nanese prilika, da moraš obiskati sorodnika, znanca ali prijatelja, ki ga je nenadno vrgla bolezen. Greš in ga obiščeš. Poveš, kaj je novega, kaj dela ta ali oni. potem pa zveš, da ima ta raka v želodcu, drugi ima želodčne kamne, tretjega tare revmatizem v zglobih. Zveš, da je dolgčas na smrt. Včeraj je bil tu star možak s kmetov. Predpisali so mu dijeto, neslano hrano, zjutraj dobi malo mleka, čez dan pa kako juho. Vstal je nenadoma in izjavil, da ne more več vzdržati. Rajši doma pogine, kakor da bi tu stradal. Rajši imam deset sladkornih, samo da sem doma. Vsaj še enkrat se hočem napiti, je dejal, preden je odšel. Na kirurškem oddelku vidiš ljudi z zlomljenimi, pokvečenimi udi. Tu leže žrtve pobojev in nesreč. Ta ima zmečkan nos, oni ima razrezan hrbet. Težko vzdušje vlada med temi pohabljenci, ki jih čaka kirurški nož. Zadnjič sem šel ob priliki tja in srečal na stopnicah fantka z zlomljeno roko. — Odpustili so me domov, mama pa ie nič ne ve. — je jokal Stopil sem dalje in videl, kako so pravkar nesli nekoga na nosilnici v operacijsko soba Na pročelju sobe je viden napis: Aegroti salus! Zdravje bolnikov. Vonj po lizolu in po dezinfekciji občutiš in še po tem, ko stopiš na svež zrak. diši vsa tvoja obleka po bolnikih in glava te pričenja po malem boleti V senečh občutiš lahen pritisk krvi. ki ti polagoma splahneva. Pred nekaj dnevi se ie pripetilo, da je pripeljala od nekje daleč od notranjskih pa redno bila Tomšičeva četa. Vzgojil jo je sam a svojo izredno or-ganizatorično sposobnostjo. Vso svojo ljubezen do človekoljubnega gasilskega dela je prenesel pri nefitetih predavanjih, sestankih in vajah na članstvo čete. V času svojega tehničnega vodstva je imel s četo 158 vaj, poveljeval pa je četi pri 135 požarih. Poleg tega se je s četo vedno udeleževal gasilskih slavnosti in nastopov. Na vses^p-vanski gaa. kongres L 1930.V Ljubljani je pri vedel vso četo. Preko polovice četnih članov je takrat nastopilo pri vajah s sekiri- cami. Gasilska četa v Verdu sploh uživa sloves ene izmed najboljših naših čet. Vse to pa po zaslugi Tomšiča. Pa ne samo za izurjenost članstva, temveč tudi za dobro gasilno orodje je skrbel naš jubilant. Na njegovo pobudo in z denarjem, ki ga je nabral s tovariši, si je njegova četa že v 1. 1913. nabavila moderno motorno brizgal-no. To je bila menda prva motorna brizgal-na v Sioveniji. Ker se je Tomšič zavedal, da odloča pri požaru le hitra pomoč, se je potrudil, da je četa takoj po svetovni vojni dobila prevozni avto. Ogromno je delo, ki ga je Ivan Tomšič izvršil v polstoletni dobi pri gasilski organizaciji. Poznan in priljubljen je zaradi tega po vsej okolici. Njegove izredne zasluge so pravilno cenili tudi na najvišjem mestu. Za vzorno delovanje je bil trikrat odlikovan, med drugim tudi z redom sv. Save V. stopnje in s srebrno kolajno za državljanske zasluge. Jubilant je v zasebnem življenju odličen krojaški mojster. Rodil se je 1. 1867. v Verdu pri Vrhniki in je kljub 70 letom še vedno mladeniško čil. še vedno je med prvimi, kadar kliče gasilski rog. K jubileju mu iskreno čestitamo s prisrčno zahvalo za njegovo požrtvovalnost in z željo, da ga Bog ohrani še dolgo vrsto let v naših gasilskih vrstah. Mihajlo Markovič v našem „Dr" .. , .. ■ ■■ v V sredo zvečer je ugledni član zagreh. gfcega Narodnega gledališča Mihajlo Markovič gostoval v ljubljanski draiml T hribov »tam ženica svojega moža v bolnišnico. Sama je imela ranjeno oko, doma ji je padla zarjavela žaga na ček) in ji ranila oko, da je bilo nevarno, da »e zastrupi, mož je imel raka in je bil že več let nesposoben za vsako delo. Doma je revščina, težko je, če ima hišni gospodar raka in ne more delati in težko je, če pade ženi ne oko stara zarjavela žaga Kako naj ae zdaj pozdraviš, če nimaš niti za sol in za cunje, da bi oblekel otroka Tako sta oba ostala v bolnišnici, vsak na svojem oddelku. Otroci ju pričakujejo doma, da oba ozdravita. Hanca je stara 13 let, golšo ima ie od mlada, 11 letna Lojzka pa ima čedalje bolj zatekle noge, Franc je šel v Francijo, Anton je pri vojakih nekje v Prizrenu. Te dni pa so me obiskali znanci iz tistih krajev, ki so skoraj onkraj tega sveta. — Hodimo in hodimo po Ljubljani, zašB smo in se izgubili v mestu in šele neki dobri ljudje so nam pokazali pot. Ce greš v svet, se kmalu izgubiš. Pokažejo mi telegram. naj pridejo na pogreb, ženo je včeraj zadela kap in bo danes dopoldne ob enajstih njen pogreb. Naj bi šel z njimi m pokazal, kje leži. Stopili smo po Zaloški cesti — Mimogrede obiščemo še starega, pravijo, ki leži na kirurškem oddelku, najbrž še sploh ne ve, da mu je umrla žena Stopili smo v mrtvaško vežo, kjer leže navadno mrliči iz bolnišnice na mrtvaškem odru. Star čuvaj v starodavni oguljeni srednjeveški mrtvaški opremi je stal v veži in nas pozdravil. — Ali leži tu ta in ta žena? — vprašamo. — Najbrž je ne bo ta — odgovori, tu imam zdaj samo dva. _ — Ampak telegram pmm, da je VOtraf vlogi starega Zivojina Cvijoviča, osrednje figure Nušdčeve komedije, M je že na premieri doživela prav vesel uspeh. Mihajlo Markovič je umetnik velikega formata, čigar igri daje dragoceno kvaliteto predvsem izredna življenjska vernost. Njegov prvi nastop nas je prepričal, da so njegovi karakterni laki široko zasnovane kompozicije, v katerih je slednji detajl samo akcird v harmoniji celotnega doživetja. Njegov 2ivojin Cvijovič se od figure, ki smo jo videli v Cesarjevi kreaciji, loči predvsem po tistem izrazitem, primarnem barbarizmu, ki je lasten pač slehernemu parveniju prvega rodu — in takšni so prav za prav parveniji na Balkanu — in ki pomeni prvi početek sme. šnooti za vsako namišljeno kulturo. Njegova igra nas je šele opozorila na razda-ljo, ki leži med miljejem in slogom Nu-ši&erve resničnosti pa miljejem in slogam našega igralskega in vobče duhovnega sveta. Zato je bil tudi tako viden prepad med Marioovičevo kreacijo in našim ansamblom, le Dameš, njegov stari tovariš iz potujočih družin, se je na čudovit način znašel z njim in njuni skupni nastopi so bili višek vedrega, sproščenega humorja, kakor ga že dolgo nismo doživeli. V petek bo Mihajlo Markovič svoje gostovanje ponovil in zasluži čim številnejšega obiska. L. M. Uspela skavtska akademija Ljubljana, 18. marca. Zadnjo soboto so priredili ljubljanski skavti in planinke akademijo v proslavo ustanovitelja skavtov Baden-Powella, ki je dopolnil svoje osemdeseto leto. Nova dvorana / frančiškanski pasaži je bila skoro do zadnjega sedeža napolnjena občinstva in skavtov. Akademijo so posetili tudi zastopniki oblastev. Pred tako mnogoštevilno publiko so prikazali skavti akademijo, ki je vse zelo zadovoljila Za uvod je orisal delo in življenje Baden-Powela ravnam telj Kunaver, starešina naših skavtov. Velika nadnaravna slika slavljenca, zastave različnih narodov, kjer obstojajo skavtske organizacije, in vrsta skavtov v skavtskih krojih različnih narodov pa so dali uvodu pester okvir. Sledile so različne originalne in muzi-kalne točke, ki so jih vse izvajali skavti sami. Koj za uvodnim govorom so nastopili najmlajši volčiči, ki so vsem najbolj ugajali. S svojo živo in neprisiljeno igro so prikazali prizore iz Kiplingove knjige o džungli ter želi burno odobravanje. Točka je sledila točki v hitrem menjavanju, zdaj pred zastorom, zdaj na odru. Ugajale so posebno še žive slike, ki so nazorno prikazale razvoj dela v skavtski organizaciji: v ulični boj dijakov je posegel skavt, jih zbral okoli sebe in jim govoril o skavtih — ž* gredo v novih krojih veseli na izlet tn kmalu so vsi astpofeJeiA » najrazličnejšim skavtskim delom, vodi p& jih velika ideja, da bi skavtizem zajel mladino vsega sveta. Z velikim odobravanjem je občinstvo dalje sprejelo mladega skavta, ki se je tako zabavno poizkušal na harmoniki, da je moral znova pred zastor. Tudi prvovrstno Izvedeni muzikalni komadi na violini in klavirju, idilična slika ob tabornem ognju in recitacije so ugajale. Efekten in nad vse zabaven zaključek akademije pa je nudila skica »Na oblakih«. Bogovi iz starih časov — Hermes, Pluton, Pozejdon in Mara, vsi prav komično karakterizirani, so se zbrali na sejo, da uprizore na zemlji spet svetovno vojno, ker jim je potrebna nova slava in nov dobiček. Temperamentne furije, ki delajo po zemlji neurje, so jim pri tem zvesto sekundirale. A že v to sejo poseže angel bratstva, ki jim prerokuje neuspeh, ker vstaja na zemlji nov rod skavtov, ki širi bratstvo med narodi. Mars, bog vojne, sklene z njim stavo na sto let, ko naj se pokaže, ali so zmagali oni, ali pa skavti. S tem je bila akademija zaključena in vsi so odhajali dobro razpoloženi. S to veliko akademijo so naši skavti Častno proslavili osemdeseti rojstni dan ustanovitelja skavtizma, med občinstvom pa so si gotovo pridobili novih simpatij in privržencev. Vsa akademija je bila dobro ln efektno pripravljena. umrla, in de bo danes njen pogreb. Nekje vendar mora biti. — — Veste, odgovori čuvaj, tu leže samo tisti, ki plačajo in imajo denar. — Tista ženska pa je bila najbrž uboga Take pa spravljamo pri nas kar v kevder. Ljubi znanci z dežele so malo čudno pogledali pri teh besedah. Torej v kleti Stopili smo v klet in vprašali čuvaja če leži tam ta in ta Res tam-le leži, tukajle je pa tudi že njen mož, pravi osiveli mrliški čuvaj, pri tem je odvzdignil pokrov, da smo se prepričali, da je res. V leseni neobtesani krst! je ležala ženo, njeno telo je bilo zavito v belo rjuho, da se je videl njen shujšam život, v enem očesu je imela za tlačeno bato, na ustnicah pa je je lepela strnjena kri. Ležala je kar tako v tisti skromni krsti, v kakršno deva jo bedne podeželske ljudi, ki nimajo nikogar več na svetu, samo pod vzglavjem je bilo malo žaganja namesto pernice. — O, moj bog, se je zdrznila žena z dežele, ki ni pričakovala, da bo priča tako žalostne smrti. Na deželi še tako beden berač ne bi imel tako bednega zadnjega stanovanja, v katerega polože človeka skoraj golega, kakor da ne bi bil človek, am- Eak samo kos trupla, katerega lahko za-otališ brez usmiljenja tja v grob. Zakrila si je oči nad to žalostno bedo ljudi in čla-veškega življenja, ki šele ob takih nenavadnih prilikah spoznaš, koliko malo je vredno. • Stari mož z rakom v želodca Je prav tako ležal tu v taki rakvi, kakor da nikdar ne bi bil živ. — Danes ob enajstih pokopljemo ženo moža pa šele jutri, ker še ni poteklo 24 ur, kar je umri, pravi čuvaj. Če p« hočete lahko pokopljemo oba kar danes. — Saj gaa tako bo najbodjdo. kaj bi s, Avtomobilska razstava v Ljubljani Takole umirajo bedni ljudje GospodarstTO Vprašanje cestnih fondov Ponovno smo že poročali o načrtu zakona. o cestnih fondih, ki je v vsej državi naletel na precei oetro kritiko. Tudi &mo že poročali, da so v gradbenem ministrstvu prvotni načrt glede na iznešeno kritiko spremenili toda po dobljenih informacijah je tudi v spremenjenem načrtu ostala centralistična osnova prvotnega načrta Zlar et; ni bilo osvojeno načelo, da ee dohodki cestnih fondov uporabijo predvsem na onem ozemlju, na katerem so bili zbrani. Res je da ie treba skrbeti za ceste tudi tam kjer jih še ni. Toda rastoči promet zlasti avtomobilski, zahteva z enako nujnostjo, da se modernizirajo ceste in da se zgradijo sodobna cestišča tam, kjer se je v veliki men že razvil in se bo še povečal avtomobilski promet in' kjer je gostota cestae- .Din pri metrskem stota, včeraj pa za nadalinih 5 Din Cesne pšenici in moki 60 delali stroške in hodili tako daljavo še enkrat na pogreb. Skoraj prav je. da je umrl, so rekli ljudje. — SiceT pa pokopljemo danes tudi še tale dva in bomo to delo lahko opravili kar mimogrede Mlad enajstleten fantek je> kateremu so otroci med igro vrgli kol v glavo, da mu je počilo ček) in so mu izstopili možgani, pa šc en star mož je, ki ga je prav tako zadela kap. Uredite še zadevo z duhovnim uradom in sporočite ku-ratu. da bomo oba pokopali danes. Počasi smo stopili iz kleti na svetel dan. — Takole torej pokopavajo v mestu ljudi, Če nimajo denarja — so načeli pogovor ljudje z dežele Siromaka sta bila oba in nista imela dati otrokom niti toliko, da bi iih nasitila Tako sta ležala tam kakor da so ljudje pozabili na boga Pri nas doma bi reveža ležala vsaj pošteno na odru. prižgali bi iima sveče in položil? pred oder krožniček z oljkovo vejico, da bi ju lahko ljudje pokropili za zadnjo pot Pokopali bi ju po človeško, oblekli bi ju skromno in sklenili njune roke, tu pa ležita, kakor da sta v življenju delala samo hudo. Res vetja narodni pregovor: bedno življenje bedna smrt Skoraj pa bi se smelo tudi reči da se takle raztrgan in gol berašld človek ne bi smel prikazati pred božjim presto lom Na dežel? le zmerom velja prepriča nje da človeka, ki gre na oni svet. oble čejo v njegovo najlepšo obleko, če mogoče v črno. klobuk mu polože k vzglavju. čevlje. pa četudi mu jih morajo kupiti nove, postavijo ka* k nogam. narasle predvsem zaradi tega, ker knpu-je Prizad znatne količine pšenice za izvoz. Cena potiski pšenico bo kmalu dosegla 170 Din. Podražitev pšenice in moke pomen* za na« precejšnjo obremenitev sa; uvaža Slovenija na leto okrog 6000 vagonov pšenice in pšenične moke tako da predstavlja povišanje cene za 10 Din pri meter-skem s to tu. preračunano za vse leto za našo banovino obremenitev 6 milijonov Din. = Taksiranje .•ačunov, izdanih v inozemstvo. Z odlokom finančnega ministra je, kakor znano, predpisano, da morajo blago, ki se uvaža iz Inozemstva, spremljati originalne fakture. Na drugi strani pa določa pravilnik k tarifni številki 34. taksne tarife, da morajo biti računi, izdani v inozemstvu in vnešeni v našo državo, taksirani pred uradno uporabo računa. Zaradi prve določbe pridejo fakture najprej v roke oblastev in pozneje šele v roke lastnika blaga ln računa. Zato lastnik nima možnosti, da bi v pravem času zadostil svoji obveznosti glede taksiranja, ki izhaja iz določb pravilnika k tarifni številki 34. taksne tarife. Ker pa računa ne taksira, preden pride pred oblasrtvo, bi moral biti kaznovan. Na razne predstavke je sedaj finančno ministrstvo izdalo v tem vprašanju pojasnilo, ki pravi: Ker inozemske fakture spremljajo uvoženo blago in skupaj z blagom prispejo pred carinska oblastva, se ne more smatrati; da ao te fakture v posesti uvoznika, dokler ni zvršeno carinjenje in dokler pride faktura z blagom vred v posest uvoznika. Zaradi tega morajo beti faktura pri carinjenju najprej taksirana kot priloge po tarifni številki 2. taksne tarife, potem pa, ko jih dobi uvoznik v roke, jih mora takoj Se taksirati s takso po tarifni številki 84 taksne tarife. = Odbitki pri odmeri zgradarine t toj-sko-prometnih krajih. V zvezi s pravilni* kom o proglasitvi za tujsko-prometme kraje so nekateri vprašali davčni oddelek finančnega ministrstva, ali se imajo tuj* sko-prometni kraji v ožjean pomenu smatrati za letovišča in odnosno ali se zato v teh krajih odšteje na račun stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo pri od meri zgradarine 25°/» v smislu čl. 36 zako» na o neposrednih davkih. Glede na to vprašanje je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, ki pravi med drugim, da se tujskoprometni kraji v ožjem potnemu ne morejo smatrati za letovišča, in sjcer zato ne, ker po Senu 86 zakona o neposrednih davkih določata značaj letovišča ministrstvo za eocjafno politiko in trgovinsko ministrstvo. Zato se ima v teh krajih, če so sjcer vasi, odšteti na račun stro* škov za upravo, za vzdrževanje ki amortizacijo poslopja 30°/», če so pa mesta aH mesteca, se iana na račun stroškov odšteti 25°/o. V vseh mestih, tudj v tistih, ki se ne smatrajo za letovišča, se ima na osnovi zakona na račun stroškov zmerom odšteti 25'/t. V tujskoprometnih krajih klimatskega ali kopališkega značaja 6e ima, ne glede na to, ali so vasj ali meeta, odšteti na račun stroškov 25%. — Kaj hočete, doma je vse zadolženo, tako da bo šlo vse na kant in otroke bodo pognali po svetu, mi pojasnjujejo deželani Žena je na svojo zadnjo uro vpila od bolečin, da je odmevalo po vsem oddelku in v omedlevici kričala da so jo zastrupili S težavo je še narekovala testament otrokom. naj bodo pridni in naj molijo. Sin ji je poslal iz Francije dvesto frankov, ki je niso več dosegli Umrla jc prej. oče pa ni kar nič pričakoval svojega konca — Kar spovejte se, oče? so mu pravile sestre. Dobro je, če prejmete svete zakramente. — In res. Zvečer je tudi njega pobralo. Tako smo opraviti, kar je bilo treba, »topili smo še v upravo, kjer so izročili staro, strgano obleko obeh. Naj imajo otroci vsaj spomin, če ne morejo priti na pogreb, so rekli znanci Ob enajstih ie tenek glas zvončka bolniške mrtvašnice naznanjal, da se pomika voz s krstami — veste, to je tisti navadni črni mrtvaški voz, na katerega na-lože tudi po pet kTSt in jih odpeljejo na pokopališče k Sv. Križu. Po navadi ne gre za takim pogrebom nihče. Sorodniki gredo kar na pokopališče in tam počakajo voza. Star grobar je stal ob grobu in nekaj govoril s samim seboj. — Teh ne bo nikdar zmanjkalo, je rekel. Takle zalogaj je danes nekaj običajnega in v smrti ni nič nenavadnega Za takele, kot so ti ie smrt celo rešitev Nikogar ni bilo na pokopališču drugega, dež je mrščal in krste so kai tako padle na dno groba. Za spomin naj gorita vsaj dve sveči, so rekli ljudje, Stanko Janež = Vofcfa« ok^tfTB as oMnt ribor Zvene obrtnih društev. Dovoljena je polovična voznica na državnih železnicah udeležen, cem rednega letnega občnega zbora Zveze obrtnih družtev za dravsko banovino, kl bo od 13. do 15. aprila t_ 1. v Ljutomeru. Ugodnost bo veljala od 10. do 18. aprila t. L = Licitacije. V gradbenem ministrstvu b« 9. aprila prva ofertna licitacija za odkopa-vamje prj geološkem proučevanju izvira reke Istoka (proračunski znesek 414.500 Din). 10. aprila pa bo v gradbenem ministrstvu licitacija za izdelavo modernega cestišča na cestj v Oplcnac (proračunski znesek 2.383.600 Din). Borze 18. m ai c a Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi nekoliko okrepili in so bili zaključeni po 7.97. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kriringu je bij promet v avstrijskih šilingih po 7.9450 (v Beogradu po 7.8846). v grških bonih po 31-50 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.06, v Beogradu 11.9436 in v Zagrebu 11.9750 odnosno za konec marca 12.00, za koncc aprila 12.03 in za konec maja 12.04. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po včerajšnjem znatnem dvigu sicer nekoliko popustila, vendar je bila v splošnem tendenca nadalje čvrsta, zlasti v ostalih papirjih V Vojni škodi je prišlo najprej do prometa po 420. pozneje 425, ob sklepu pa se je nudilo blago po 422 (v Beogradu je bil promet po 423 0 — 224). Nadalje so bili zaključki v 7% invest. posojilu po 88 (v Beogradu po 90). 7*/o Blai-rovem posojilu po 90 (v Beogradu po 88 — 88.50) in v 8% Blairovem posojilu po 96.50 (v Beogradu po 98). Devize Ljubljana. Amsterdam 2393.15 — 2407.75, Berlin 175853 — 1772.41. Bruselj 737.20 — 742.26, Curih 996.45 — 1003-52, London 213.54 - 215.59, Newyork 4344.76 — 4381.07, Pariz 200.62 - 202.06, Praga 152.54 — 153.64, Trst 229.69 - 232.77. Curih. Beograd 10, Pariz 20.13, London 21.4550, Newyork 439.25. Bruselj 74, Milan 23.12, Amsterdam 240.10, Berlin 176.55, Dunaj 80.50. Stockholm 110.65, Oslo 107.8250, Kobenhavn 95.80. Praga 15.31, Varšava 83.15, Budimpešta 86. Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 420 — 422, za marc—april 4'9 — 422, 4% agrarne 54 — 56, 4*/o severne agrarne 54.50 den., 69/o begluške 76 den., 79/« invest 88 — 88.50, 7®/« stabiliz. 88 — 89, 7*/o Drž. bip. banka 100 — 103, 7% Blair 89 — 90.50. 8% Blair 96.50 — 99; delnice- PAB 218 — 222, Trboveljska 280 — 290. Sečerana Osi-jek 195 — 200. Dubrovačka 350 — 400, Oceania 350 den.. Jadranska 450 den., Osje-čka ljevaonica 160 — 168, Gutmann 40 den.. Narodna šumska 15 bi., Danica 40 den., Isis 18 den. Beograd. Vojna &oda 423 — 42430 (423.50 — 424), za april — (422 — 423), za julij — (420), 4*/« severne agrarne 53 — 53-50 (53.85), 6*/» begluške 78 — 79 (79), 6®/« dalm. agrarne 77 bi., 7V« invest 89 den., (90), 7Vo stabiliz. 8925 den. (89), 1*1* Dr/, hip. banka 103 bL 7*/. Blair 88 — 89 (88 — 8850), 8*/« Blair 98.50 bi. (98). Narodna banka 7320 — 7400, PAB 218.50 — 221 (217). Blagovna tržišča 21TO '+ Chicago, 18. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 137.625, za julij 123.50, za sept 121.50; kornza: za sept. 100.625. + Winnipeg, 18. marca. Začetni tečaji: PSenica: za maj 136, za julij 132.75, za okt. 123. -f Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg): baška sremska 1C0 — 162. slavonska 160 - 162. banatska 158 — 162. baška, potiska 168 — 168. Oves: baški sremski, slav. 107.50 — 110. Rž: baška 137.50 - 140 Koruza: baška in sremska 84 — 85. banatska 83 — 84 sremska sušena par Indija 92 — 94 Moka: bas ška in banatska »Og« in »Ogg* 245 — 255. »2« 22o — 230; >5« 205 — 215: »6< 180 — 190; »7« 150 _ 160, >8« 102.50 — 107.50. Otrobi: baški banatski 84 — 88. Fižol: ba^ki beli brez vreče 340 — 245. + Rudimpcštanska terminska borsa (18. t m.). Tendenca prijazna Koruza: za maj 12.17 — 12.18, za juli? 12.66 — 12.69. BOMBAŽ + Llverpool. 17. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.91 (prejšnji dan 7.83), za julij 7.93 (7.S3), za dec. 7.60 (7.46). + New York. 17. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 14.41 (14.62), za julij 14.17 (14.23), za okt. 13.55 (13.56). Gospodarski svet Male antante Praga« 18. marca. b. Včeraj je prispel v Prago predsednik bolgarske narodne banke BoziJov. ki je gost guvernerja čsl. narodne banke dr. Engliša Boziiov se bo raz-govarjal z merodajnims osi. krogi o možne«^' poglobitve češkoslovaško-bolgarskih gospodarskih odnošajev ter o načinu odplačevanja za uvoženo hlago. Za poglobitev gospodarekih stikov med CSR in Bolgarijo se v posebni merj tavzema ministrski predsednik dr. Hodža, ki je tudi v svojem poslednjem govoru izjavil, da se mu tudi lOOVo povečanje medsebojnih trgovskih stikov med obema državama ne zdi nemogoče. Nove poStne dopisnice BEOGRAD, 18. marca. p. Poštno ministr stvo je dovolilo izdajo novih poštnih dopisnic s sijko bazilike kralja. Tomislava rra Du-van jskem polju. Celjski mestni svet Izplačilo posojila DHB za sanacijo mestne hranilnice Premestitev mestnega ekonomata k zavetišču Celje, 18. marca. Celjski mestni svet je imel v sredo zvečer redno sejo. župan se je v začetku seje spomnil 14. februarja v Ljubljani umrlega veterinarskega inšpektorja pri banski upravi g. dr. Josipa Steguja, kl je bil od 1. decembra 1919 do 31. julija 1932 mestni veterinar in vodja mestne klavnice v Celju, in 26. februarja v Celju umrlega inž. majorja v p. g. inž. Karla Petrija, ki je bil od L oktobra 1922 do konca 1. 1926 obratovodja mestne elektrarne v Celju. Kakor znano, je hipotekama banka odobrila mestni občini posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev za plačilo dolga mestne občine pri mestni hranilnici v Celju. Drž. hipotekama banka je po odbitku stroškov in obresti v znesku 222.438 din nakazala te dni mestni hranilnici na njen račun pri Poštni hranilnici 4,777.562 din. Gospodarski odbor. Občina bo izvršila razne nabave in popravila v svojih poslopjih; stroški bodo znašali nad 40.000 din. Izvršila bo tudi nekatera popravila v Grofiji. Poleg tega je mestni svet odobril še te-le izdatke: za gradnjo betonskega mostu čez Podsevščnico na Lopati 19.401 din, za popravilo nabrežja in pragov v Koprivnici od Dobrove do železniškega mostu 23.824 din, za očiščenje dna v strugi Koprivnice pri železniškem mostu 5.900 din, za ureditev javnega stranišča za muzejskim poslopjem Na okopih 5.000 din, za nabavo novih klopi ob šetališčih in izpopolnitev obcestnih nasadov 6.650 din, za ureditev dvorišča, drvarnice in poslopja otroškega vrtca na Mariborski cesti 31.853.25 din, za popravilo hodnika na oglu Cankarjeve ln Kralja Petra ceste 15.000 din, za pomladansko grair.oženje cest (1.695 kub. me- Smrt starega vzornega šolnika Leskovec t Halozah, 18. marca. Po daljši bolezni je umri na svojem posestvu v Zgornjem Leskovcu g. Vinko Sto-klas, nadučitelj v pokoju. Rodil sc je leta 1866. v Šmarju pri Jelšah. Osnovnošolski učitelj je postal leta 1884. Prvo mesto mu je bilo Vitanje, nato je služboval v Zeta-lah, kjer se je tudi poročil z Ano, rojeno Miheličevo, doma tz Nemške Loke na Kranjskem. Leta 1891. je postal šolski vodja pri Sv Roku pri Rogatcu, kjer je opravljaj tudi službo organista Nadučiteljsko mesto v Leskovcu je nastopil leta 1893. in je tu služboval celih 31 let do svoje upokojitve. V celem je učiteljeval 40 let. Za svoje vzorno vsestransko delo je bil deležen mnogo pohval, priznanj in diplom. Zlasti zna ceniti njegovo delo tisti, ki pozna Haloze, njih siromaščino in težave. G. Vinko Stoklas se je truda, da Haloze prosvetno in gospodarsko dvigne, in je tej pokrajini posveta skoro vse svoje življenje. Da ima danes Sv. Andraž ▼ Halozah lepo, veliko šolo, ki lahko sprejme v svoje prostore do 500 otrok m nudi učiteljstvu lepa in zdrava stanovanja, je njegova zasluga Ni čudno, če je njegovo ime zapisano oa spominski plošči v šolski veži z zlatimi črkami Dragi Vinko, naj ti bo lahka leskovška zemlja I Časten ti bodi spomin za vse tvoje neumorno delo! trov gramoza in peska) 180.000 din, za popravilo letnih kopališč ob Savinji 24.870 din. za popravilo kamenite škarpe ob cesti na Miklavškem hribu, ki vodi od Jan-čevega proti bivšemu Teppeyevemu posestvu 2.835 din, za obnovo mostička čez Koprivnico v Lokrovcu 5.300 din, za gradnjo železobetonskega mostu čez Ločico v Pečovniku 7.500 din, za restavriranje Marijinega spomenika na Glavnem trgu 2.400 din in za dvoje koles za osobje mestne policije 3.000 din. Gosp. Francu Vebru, zastopniku Vzajemne zavarovalnice, proda občina stavbno parcelo pri mestnem zavetišču po 15 din m*, Vincencijevi konferenci pa poleg nedavno prodanih še tri parcele pri mestnem zavetišču po 10 din m'. Občina bo prodala 200 m* mehkega okroglega lesa iz mestnega gozda. Parcelo pri bivši Putanovi tovarni v Ipavčevi ulici bo prodala trgovcu g. Jellenzu po 36 din m1. Glede na to, da časopisi ne morejo brezplačno objavljati razglasov mestnega poglavarstva glede oddaje del in služb ter dobav, je mestni svet sklenil, da ne bo plačeval takih objav. Mestni ekonomat se bo takoj preselil s Sp. Lanovža k mestnemu zavetišču v Medlogu in se bosta obe gospodarstvi združili. Mestni kmetijski referent bo kril prispevke k nabavi sadnih drevesc i« razpoložljivega proračunskega zneska 1.000 din. Podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju bo občina prispevala 500 dtn za nabavo arborina, za druge interesente pa je določila v isto svrho skupno 500 din, posamezni prispevki pa ne smejo znašati več kakor polovico nabavne cene. Obrtni odbor. Mestni svet je odobril novo tarifo Društva komlsionarjev v Celju. Odbor za občinska podjetja in pokopališča. V mestni elektrarni bodo takoj ustanovili preizkuševalnico za števce. Mestna elektrarna bo namestila javno električno svetilko na cesti pod hišo učitelja g. Krajnca v Polulah. Tekstilni tovarni >E1-ka« na Sp. Hudinji se zniža cena električnega toka za razsvetljavo s 1. aprilom na 3 din za kw uro. Občina bo izvršila razna popravila v mrtvašnicah na mestnem, okoliškem tn bolniškem pokopališču. Pravni odbor. V članstvo mestne občine je bil sprejet Anton Macuh, 8 prošenj za sprejem pa je bilo odklonjenih. Mestni svet je odobril pogodbo za dobavo električnega toka in vode vojaški upravi za 1. 1937/38. Pri nekem poročilu pravnega odbora smo pogrešali one stvarnosti, ki je v taki korporaclji, kakor je mestni svet potrebna napram vsakemu podjetju, čigar ugled je treba čuvati, ne pa neosnovano izpostaviti zasmehu na javni občinski seji. Socialni odbor. V odbor za upravo mestnega zavetišča v Medlogu, ki mu predseduje župan, sta bila izvoljena še predsednik finančnega in predsednik socialnega odbora, dva člana pa bo izvolil mestni ubožni svet. Zdravstveni odbor. Glede na velike ne-d os ta tke v zaporih mestne policije je bilo sklenjeno, naj mestni tehnični oddelek predloži mestnemu svetu predlog glede novih policijskih zaporov. Občina bo -"^«mevala k stroškom za gradnjo nadzidka na dvorišču sreskega načel stva. kler bo nameščena pisarna gradben eea vodstva za regulacijo Savinje. V tajni seji je bilo na izpraznjena mesta policijskih stražnikov sprejetih šest aavfh stražnikov. Nova pogodba s Putnikom Beograd, 18. marca AA. Z. dovoljenjem gospodarskega odbora ministrov in s pooblastilom ministrskega sveta je generalna direkcija državnih železnic sklenila s Putnikom novo pogodbo za prodajo voznih listkov in za plakatiranje na železniških postajah in železniških objektih. Po novi pogodbi dobi Putnik za prodajo voznih dokumentov doma in v tujini določeno provizijo, ki se ima po pravilih društva porabiti za propagando tujskega prometa. Prav tako se ima za to propagando porabiti tudi čisti dobiček od afišrra-nja. Putnik se obveže, da bo delal propagando za tujski promet doma in n«. tujem z izdajanjem brošur, slik, razglednic, lepakov, reklamnih voznih redov, z udeležbo na domačih in tujih razstavah in sejmih, s propagandnim materialom, s prirejanjem predavanj v tujini, po radiu, s filmom itd. Putnik jc dalje dolžan, poučevati s predavanji domače prebivalstvo v krajih, ki pridejo v poštev za tujski promet kako je treba sprejemati goste in ravnati z njimi da pride čim več tujih in domačih obiskovalcev. Putnik sc po novi pogodbi obveže, da bo gledal, da se zgrade hoteli, posebno v tujskoprometnih krajih. Obveže se tudi. da bo takoj začel proučevati možnost gradnje lastnega doma v Beogradu. Ta dom bi se imel zgraditi v dveh letih. Prometno ministrstvo bo po svojih delegatih v upravnem in nadzornem odboru imelo pregled rad delovanjem društva. V ta namen določi prometni minister po dva zastopnika v upravni ki nadzorni odbor. Posebne važnosti je, da tmata zastopnika prometnega ministrstva v upravnem odboru Pirtnika pravico veta do vseh odločitev v sklepov Putnika. Dva nova grobova V Nov«m mestu je včeraj umrl v 75 leta starostj višji revident državnih železnic v p. g. Ivan Stroj. Pokojnik je bfl sin uglednih staršev, doma iz Podbrežja- Po maturi je stopil v želesini^ko službo ter je služboval v Divači, Trstu rn Splitu, po prevratu pa v Ljubljani, kier je bil šef kurilnice na gorenjskem kolodvoru. Leta v pokoju je preživel v Novem mestu pri svojj dveh skrbnih nečakinjah gdč. Fran ji in Mariji Finžgar. ki sta mu bili na stara leta edana uteha. Pogreb bo v Ljubljani v soboto z Vidovdauske ceste št 9. na pokopališče pri Sv. Križu. — V Bujanovcih v vardarski banovinj ie umrl v siredo zjutraj Novome-ščan, šele 32 let stari g<:ometer pri tamot-; njem kataslrekem sodišču g. Janko Nifer-gal, ki zapušča soprogo Ido rojeno Faleski-ni, hčerko Idico ter mater Josipino. Pokojnik je bil znan nacionalist. — Hudo prizadetim rodbinam na£e iskreno sožali« pokojnima ohranimo blag spomin! Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. urt Petek 19. marca: Dr. Izven. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 19. marca: Ob 15. uri: Luda <* I>ammermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Znižane cen« od 30 Din navzdol Ob 20. urj: Pri treh mladenkah. Opereta. I^en. Gene od 30 Diu navzdol. Sobota 20. marca: Ero z onega »veta. Red B. Nedelja 21. marca: Ob 15. uri: Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Seviljsl-d brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Gostovanje g. Josipa Bijarea v partij Edgarja v >Luciji di Lammermoor<. S to popoldansko predelavo je dana možnost wem tistim, ki doslej niso imeli prilike slišati tega odličnega umetnika na večernih predstavah, da nadoknadijo zamujeni muzika-U ni užitek ki jim ga nudi kullivirano petja našega žirom Evrooe znanega tenorista. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: ob 15.15 Zakonci stavkajo. Sobota, 20.: ob 20. Zakonci stavkajo. Gostovanje v Tržiču. Nedelja, 21.: ob 20.15 Zakonci stavkajo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 19.: ob 15 Dr. Znižane cene. Ob 2G. Ciganski primaš. Globoko znižane cene. Zadnjič. Sobota. 20.: Zaprto. (OeneraTka TMerih tx>* gol j nov). Radio Sobota, 20. marca Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac, ura: Kn«s Mihajlo Obrenovič tn Bolgari (prof. Ferdo šišič — iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda- — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kukar). — 20.20: Vombergar Jože: Izlet na kmete, vesela zvočna igra (intermez-zo k ciklusu »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec (Radio orkester). Beograd 17.20: Komorna glasba. — 18.20: Plošče. — 20: Srbski večer. — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plošče. — 20.30: Ra-dijslta revija. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.35: Kolosalen zabavni program. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.30: Koncert orkestra in solistov. — 21: Iz komičnih oper. — 22: Humoreska. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 12: Plošče. — 13.15: Koncert orkestra. — 15.40: Godba na pihala. — 17: Plošče po željah. — 18.30: Pevska ura. — 19.35: Pesmi evropskih narodov. — 20.15: Popularna opera in opereta. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 18.10: Zvočna igra. — 19.15: VIp-tuozne violinske skladbe. — 20.10: Mozartov klavirski trio. — 20.30: Opera s>Hanice pot v nebesa«. — 22.30: Iz MOnchena. — 24: Plesna muzika s plošč. — Mttnchen 18: Radijski šramli igrajo. — 18.50: Zvočna igra. — 19.40: Pesmi. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 18.30: Zabaven program. — 19: Koncert vojaške godbe. — 29.30* Vojaške pesmi. Za velikonočne dneve ko se, kakor v prirodi tako tudi v človeku spet zbudi sila in želja po prerojen ju in obnovi vsega, kar je človeku za življenje in njegov dobrobit nujno potrebno, je naravno, da se s tem v zvezi poveča trgovski promet. Pojačanje kupčij in povečanje dnevnega prometa moderni trgovci prav v velikonočnih dneh odločno pospešujejo z oglaševanjem v »Jutru«, v katerem se predstavljajo kupnomočnemu občinstvu, mu prijazno svetujejo in priporočajo svoje tvrdke ter mu hvalevredno razlagajo prednosti vsakodnevnih potrebščin. Priporočamo, da se tem modernim trgovcem, nosilcem našega narodnega gospodarstva, pridružijo se vsi oni pridobitnild, katerih uspešno trgovanje je odvisno od dotoka novih potrošnikov, da v velikonočnih dneh tudi sami z oglaševanjem pripomorejo do močne poživitve trgovskega prometa. „Jutro" s svojo veliko publikadjsko silo je za vsakogar, ki mora svojo tvrdko seznanjati s knpujodim občinstvom, neobhodno potrebno in nenadkriljivo uspešno reklamno sredstvo« omače vesti * L. M. Skerjane v pariška radiu. Opozarjamo na nocojšnji nočni koncert postaje" Radio-Paris, tekom katerega bo prvič v Franciji izvajana suita našega skladatelja L. M. Skerjanca: »Preludij, Ana in Finale« za godalni orkester. Koncert se prične o polnoči ter ga prenašajo tudi druge francoske postaje (Strasbourg, LycPo božjem svetu«,. Ljubljana, Wolfova ul. 1. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V SISK1 — TELEFON 33-87 Muzikalna veseloigra UGRABLJENJE z GUSTAV FROHLICHOM in MARIELUISE CLAUDIUS se predvaja v petek ob 3., 5., 7. in 9. v soboto ob 7. in 9. PRIDE: Victorija. Pri neredni stolici, napihnjenostl črevesja zaradi zagatenjs, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičenc v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna gren-čica s popolnim uspehom pri moških, ženah ln takisto pri otrocih. ogi p«« t». lensnoae * Podpornemu društv« za gluhonemo mladino je nakazal g. dr. Ciril Ažman, pro-iosor v Novem mestu, znesek 500 Din in postal s tem njegov ustanovni član. Fleme-ttiicrnu dobrotniku naših gluhonemih sirot se odbor za to veliko žrtev kar najfskreneje zahvaljuje! * Za Tomo Zupanov »klad so pcslali CM dražbi: Podružnica v Žalcu 250 Din, moška podružnica v Hrastniku 50 Din, podružnica v Splitu 200 Din. — Iskrena, hvala! * Smrt zaslužnega zadrugarja. V Beogradu je umrl inž. Jovan Stojič, višji tehnični svetnik dunavske banske uprave in dolgoletni predsednik zveze agrarnih za-jednic v Novem Sadu. Pokojni Stojič je bil znan kot organizator zadružništva in kot marljiv prosvetni delavec. V Novem Sadu je ustanovil in vodil podružnico kulturnega društva -Prosvete-r, ki ima svoj sedež v Sarajevu. Pokojnikovo truplo so odpeljali v Bosanski Samac, od koder je bil pokojnik doma. * Najlepše majniško potovanje na Su-šak in otok Bab bo o binkoštih Godba na posebnih vlakih z Jesenic. Ljubljane, Maribora in Novega mesta Podrobna pojasnila pošlje vsakomur brezplačno uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana Wolfova ul. 1. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1 * Za veliko noč od 36. do 29. t. no. štiridnevni avtomobilski izlet v Padovo in Benetke in osemdnevno potovanje od 26. t m. do 2. aprila z brzim vlakom v Firen-ze, Napoji, Pompeje, Vezuv, Capri in Rim. Cena vožnje tega izleta v ČL razredu brze ga vlaka, krožnih voženi z avtobusi po Rimu, Napoliju, Pompejih, vožnja z žično železnico na Vezuv m z ladjo na Capri, prevoza s kolodvora v hotel in obratno, vse oskrbe in italijanskega vizuma samo 2300 Din. Prijave na izietno pisarno M. Okara, hotel Sten, Ljubljana, telefon 26--45. Iz LfrjMjane u— 60-Ietrtica zaslužnega vrgojitetja. V soboto 20. t. m. bo praznoval 00-letnico g. Vendramin Franjo, upokojeni šolski upravitelj, ki se je po upokojitvi preselil s svojo družinico, soprogo, hčerko in sinom v L'ubljano. Kakor je bil vzoren vzgojitelj mladini tako je tudi dober oče svoji družini. Rodil se je 1877. v Šmartnem pri Gorici. Maturiral je v Kopru in služil med drugim v Dutovljab, Grebinju, Velikov-cu (do plebiscita) tn pri Sv. Lenartu, odkoder je prišel za šolskega upravitelja v Laporje pri Poljčanah, kjer je ostal vse do upokojitve. Lani je stopil v pokoj in se nato preselil v Ljubljano zato, da omogoči študij svojima otrokoma. V Laporjah je bi! starosta Sokola do svojega odhoda. Med vojno je štiri leta služil vojake in ima danes čin kapetana I. klase. Kot vzgojitelj mladine in dober tovariš je zmerom upoštevan v stanovskih vrstah. Želimo zaslužnemu možu, da bi mu bilo naklonjenih še mnogo leti u— Novi glavni tajnik Zveze indastrij- cev. Na šefi v sredo zvečer jc bil imenovan kot naslednik pokojnega g. inž. Suk-Ijeta za glavnega tajnika Zveze industafti-cev g. dr. Adolf GoJia. u— Ceskoslovenska Obee bo priredila julrj ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu krasno opremljena pravljična igra vGašperček pri kralju vetrov;. Naš velikonočni šlager! i. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- 2. Zložljiv (oto-aparat na filme vel. 6 x 9 z optiko 1 : 6.3 samo Din 299.— pri Foto Tourist LOJZE SMUC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8 u— Anton Verbič, Stritarjeva ul. nudi W6gererjeve in Klefiševe šunke, štajersko perutnino in razna Bouvierjeva ter desert-na vina, Vermouth, Cinzano i. t. d. vse po konkurenčnih cenah. u— Velikonočne pravljice z igro, petjem ln plesom 24. t. m. ob 16. v Delavski zbornici priredi Atena za malčke in starše. Za stroške dvorane plačajo odrasli Din 5, otroci Din 3. ŽREBANJE I. RAZREDA 34* KOLA državne razredne loterije bo 14* i® 15« aprila 1937* Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj si priskrbi pravočasno srečko pri Zadružni hranilnici v Ljubljani, Dalmatinova 6. u— Antropološko dokazovanje očetov« stva ie naslov 20. poljudnoznanstvenega predavanja Prirod oslov nega društva, ki bo v torek 23. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Predavatelj g. doc. dr. B. Skerlj, bo govoril predvsem o potrebi in smislu antropološkega dokazovanja očetovstva, o sodbah v pritrdilnem ali odklonilnem smislu, nekaj o podedovanju normalnih telesnih lastnosti človeka rtd. Seznanil nas bo e praktičnim delom dunajskega antropološkega in« tatu ta, ki ima v tem oziru v Srednji Evropi največjo prakso. Govoril bo tudi o praktičnih uspehih podal kritiko in razložil možnosti razvoja antropološkega dokazovanja očetovstva. Videli 1»mw» tudi v nekad slikah postopek dunajskega antropološkega instituta. u— Društvo »Soča« Matica naznanja, da bo jutri 20. t m. v prenovljenem palonu pri »Levu« ob pel 21. zelo zanimivo predavanje sred šol. inšpektorja g. Ivana Dolenca o »Postanku in razvoju gledišča«. G. predavatelj bo razložil, kako se je razvilo gledišče najprej pri starih Grkih, iz kulta boga Pioniza (Bakha) in kako je potem grška drama osvojila ves evet. Podrobneje se bo bavil z zgodovino slovenskega gledišča. Sočane. prijatelje in vso cenjeno publiko, katero to predavanje zanima, najvljudneje vabimo k udeležbi. Vstop je vsem prost u— Narodna galerija. V nedeljo 21. t. ni. bo v Narodni galerij; vodstvo v glavnj dvorani: Slovenski slikarji baročne dobe. Vodil ho mone. Viktor Steska. Začetek ob 11. dopoldne. u— Velikonočni oratorij »Trpljenje Jezus« Kristusa«, ki ga je napisal skladatelj Boris Papandopulo in ga izvaja splitsko pevsko društvo »Zvonimir« v Ljubljani v veliki filharmonični dvorani prihodnjo sredo zvečer, je napisan na osnovi dalmatinskega ljudskega cerkvenega petja. Vse te melodije niso bile preje nikjer napisane temveč jih je pel rod za rodom, imajo svojo tradicijo, ki sega daleč nazaj za več stoletij. Tako je mladi hrvatski skladatelj Boris Papandopulo storil dvojno dobro delo, ko je napisal vse te narodne melodije, da jih je rešil pozabljenju in dal na njihovi osnovi domače oratorijsko delo, ki ima trajno umetniško vrednost Delo ni pusto napisano, temveč ga ogreva vsa toplina južnega sonca ter verno slika trpljenje in mišljenje naroda, med katerim so se te melodije ohranile. Na Izvedbo oratorija in na prvi nastop tako skladatelja kakor tu-njegovega zbora v Ljubljani opozarjamo vse prijatelje resne glasbe. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Produkcijo drž. bonservatorija, četrta v tednu »Učite se glasbe« bo v ponedeljek. 22. t. m. ob «<7. v veliki filharmonični dvorani. Pred začetkom izvajanja glasbenih točk, bo govoril prof. Marijan Li-povšek o absolventih drž. konservatorija, njihovih poklicih in možnosti njihove zaposlitve. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo »Naša skrinja« ima v predzadnjem oknu frančiškanske pes a že v domačem okusu urejeno izložbo, k* tvori res pravo razpoloženje cvetne nedelje m zasluži posnemanje. KINO IDEAL LIL DAGOVER, WILLY BIRGEL, MARIJA v. TASNADT v veličastnem muztkalnem filmu Poslednji akord Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. B u— Za današnjo popoldansko predstavo v Šentjakobskem gledališču se dobe vstop« niče od 10. do 12. ioi od 14. ure dalje. Začetek točno ob 15.15. Kdor se rad smeje, naj ne zamudj prilike ogledati sj burke »Zakonci stavkajoč. Nepreklicno zadnja uprizoritev tega veselega dela pa bo v nedeljo ob 20.15. u— O izdelovanju violin je bil v nedeljskim »Jutru« članek, ki govori tudi o »pokojnemu« Mušiču, ki je užival kot strokovnjak za izdelovanje violin mednarodni sloves. Opccorjeni smo bili, da na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani že pet let obstoja banovinska šola za glas bila, kjor deluje kot .strokovni vodja in učitelj g. Mihael Mušič še pri najboljšem zdravju in polni meči. Na tej šoli so učen ci do danes izdelali razmerama veliko prav dobrih glasbil: 50 violin, 200 kitar in 30 citer, od katerih ima šola na prodaj samo še 12 viedin in 12 kitar, šolo je do letos dovršilo 10 učencev in iz letošnjega mojstrskega tečaja za absolvente ba-novinske šole bosta izšla dva mojstra. Pri nas bo torej tudi ta vrsta umetnega rokodelstva lahko uspešno napredovala, smo »pričeti je treba*. G. Mušič, ki ga je članek proglasil za pokojnega, pa bo gotovo živel dolgo vrsto let ter se uspfSno udejstvoval v svojd stroki. u— Kakšni »o sodobni pogledi in novejša načela narodoslovne znanosti, nam bo povedal g. France Marolt, vodja Folklornega instituta Glasbene Matice na svojem predavanju v torek 23. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. u— Nesreča pod tramvajem. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali 5-letno Darinko Butinarjevo, hčerko kleparskega mojstra s Celovške ceste 65, ki je v bližini domače hiše prišla pod tramvaj in dobila precej nevarne poškodbe. n— Velikonočni pozdrav pošlje vsakdo svojemu prijatelju in znancu. Ko se oglaša pomlad, naj vsakdo pomisli na naše reveže, ki naj jim po želji nas vseh tudj posije pomlad izboljšanja njihove revščine. Mestni socialni kolek je postavljen v služIjo za preganjanje siromaštva. Vsakdo naj nalepi na velikonočno razglednico šc mestni socialni kolek jn daroval bo tako ubogim prispevek. Vse trafike imajo kolek na zalogi. Okrasite velikonočne čestitke z mestnim ko tekom! Naj bo to naš pomladni dar siromakom. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in soboto ob 20. na Jožefovo tudi ob 15. velefilm »90 minut zamude« z Harry Piedom v gl. vlogi. Kot matinejo predvajamo na Jožefovo ob pol 11. in oto 17. barvano Silly ta Micky revijo, po znižanih cenah. Iz Tržiča C— Kino predvaja danes izvrsten nemški film »Prijatelj moje žene«, jutri v soboto in v nedeljo pa film »Tarzan ne-ustraSljfvi«. JOŽEK in JOŽICA, oba sta istega mnenja: CIMEAN zobna krema nam ohranja zobe lepe in zdrave do pozne starosti. Tudi drugi naj ju posnemajo! CIMEAN čisti, CIMEAN neguje, CIMEAN varuje občutljivo zobno sklenino! Iz Celja e— Ht-nrik Toplak odhaja v pokoj. V torek je stopil v pokoj višji sodni oficial g. Henrik Toplak v Celju. G. Toplak odhaja v zaslužen pokoj, saj je zaključil dolgo vrsto let. polnih vztrajnega, zvestega in neumornega dela Vedno je bil na svojem mestu, vedno miren, točen in uslužen. Nikoli ni bil neprijazen s strankami, nasprotno: čim revnejša se mu je zdela stranka, tem bolj sc je potrudil, ker je smatral za svojo dolžnost, da pomaga stranki s svojim znanjem. S Henrikom Toplakom odhaja v pokoj odličen zastopnik stare garde državnih uradnikov. Kakor mu želimo, da se odpočije od dela, ki je bilo zlasti v zmedenih letih po vojni zelo naporno, tako nam je žal, da ga ne bomo več srečevali na sodišču. Spremljajo ga iskrene želje vseh, ki ga poanajo in cenijo. e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek 22. t. m ob 20. univ. prof. dr. Marius Rebek iz Ljubljane o naravnem in umetnem kavčuku, že lani je bilo predavanje dr. Rebek a dobro dbiskano. Občinstvo bo gotovo tudi v ponedeljek v velikem številu c/biskalo predavanje, da bo poslušalo znanega kemika in sledilo njegovim zanimivim eksperimentom. e— Literarni večer v Celju. Ljudsko vseučilišče v Celju nam je v ponedeljek predstavilo najmlajše tvorce naše duhovne kulture. Skupina je bila tako po hotenju kakor po svoji izrazni moči isto-rodna. Najbolj nas je presenetil Joža Šeligo, ki se je komaj pojavil v »Zvonu«, pa mu je videti, da si bo zmogel utreti pot v prvo vrsto naših pesnikov. Ostali trije so čitali prozo — težko, mračno prozo naših dni, ki pa je našla v njih smotrne oblikovalce. Ivan Potrč je čital poglavje iz velikega romana iPrekleta zemlja«, Jože Kerenčič svojo novelo »Obisk pri starcih«, Ivan Bsrnčič pa »Smrt Jurija Mažine«. Čeprav je bila njihova glasovna tehnika pomanjkljiva, občinstva ta nedo-stateik ni motil, saj so čitali brez narejene patetičnosti in s tako iskrenim občutkom. da je moglo občinstvo vsakega nagraditi s toplo pohvalo. KINO METROPOL, prinaša :radi Izredne dolžine filma predstave danes ob 16.15,18.30 in 20.45 »UPOR NA LADJI BOUNTT«. — Matineja ob 10.15 in 14. »ŠKRJANCEK POJE, ŽVRGOLI... Cene prostorom pri matinejskih predstavah so določene po din 3,50, 5.50 in 6.50. JUTRI ZVEČER VELIKI KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA V MARIJINI CERKVI V CELJU. e_ Lastniki motornih vozil, ki še niso zamenjali svojih starih registrskih tablic z novimi, naj čimprej opremijo vozila z novimi tablicami, ker je uporaba starih tablic pa 31. marcu nedopustna. e_ Kino Union. Danes ob 10. in 14- matineja; »Črna aaba«. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 in jutri ob 16.15 in 20.30 velefilm »Prater« z Magdo Schneidarjevo in dve predigri, jutri ob 18.30 matineja. Iz Maribora a— Lep uspeh Mariborskega tria. V polni kazirski dvorani jc v sredo zvečer kon-eerlirai Mariborski klavirski trio. ki ga tvorijo klavirist dr. Klasinc, violinist Taras Poljanec in čelist prof. Bajde. ter žel top-plo priznanje navzočih. Vsi trije so bili deležni lepih šopkov. Za Maribor je bil navedeni koncert prvovrstni kulturni dogodek. a— šahovske novice. V XII. kolu šahovskega kvalifikaeijskega. turnirja je Senica zmagal nad Starcem, Jaut nad Koblerjem, Reisberger nad Radoiličem, Sever nad Lioht«nwallnerjevo in Krajnc nad Stoiškom. dočSni sta bili ostali dve partiji preloženi. Sedaj vodi Krajnc z 10 in, pol točkami pred Stojškom, ki ima 10 točk. Naslednje kolo bo v ponedeljek. a— Modern hotel na cesti Maribor—Pohorje. Na predvčerajšnjem rednem o1xMiem zboru mariborskih gostilničarjev in kavnr-narjev. o katerem smo že poročali in nn katerem so poleg funkcionarjev ter zve7.i-ccga delegata g. ravnatelja Petelna spregovorili Se mestni obrtni referent d,r. Sen-kovič. obrtno zadružni nadzornik Založnik io Putrnkov ravnatelj Loot*. se je med dm-rim spro/.ila pobudna miiscl, da bi se pod geslom »Maribor s Pohorjem* ustanov-ii poseben konzorcij, k? naj bi ob avtomobilski cesti Maribor Poborie zgradil moderen hotel. ki naj bi n*» hiJ samo privlačna točka za Maribor in okolico, ampak za vec širše mariborske pndročiie a— Ceneno meso Jutri ob devetih dopoldne bodo prodajali na Glavnem trgu zaplenjeno tele in svinjo. Iz Hrastnika h— Razstava kuharskih iidelkov in ročnih del kot zaključek letošnjega gospodinj« fckega tečaja bo danes na Jožefovo od 8. do 16. v deški šoli. Vstopnine ne bo. h— Izredni obfnj ihor Sokola r Hrastnika ho v nedeljo 21. t. m. ob 9. v Sokolskem domu. Dnevni red: Petrova petletka. Zbora se udeleži tudi prvi podstarešjsia SSKJ br. Engelbert Gangl. b Kranja r— Ljudska nnivera priredi jutri ob 20. v gimnaziji predavanje g. J. Grahorja o sodobnih Gospodarskih oridobitvah. r—- Kino Narodni dom predvaja danes ob 4., 6. in pol 9., soboto ob pol 9. ta v nedeljo ob pofl 7. in pol 9. veselo filmsko opereto »Medeni tedni«. — Smučarska rnaškerada! UP jW m V rmm lhifs JBBUIUBHI WE3BML Veliki špijonažni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne PORT ARTUR Adolf Wohlbruck Rene Deltgen Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije MAYERLING Matineja danes ob 11. uri Vesela dunajska opereta RAJ NA ZEMLJI Hermann Tliimig, Lizzi Holzschuh, Hans Moser, Heinz Riihmann, Adele Sandrock Veliki film LURD V ŽARU SVOJIH ČUDEŽEV Matineja danes ob 11. uri Nepozabna mojstrovina režišerja Willy Forsta M A Z U R K A V glavni vlogi Pola Negri shesesemssm Iz življenja na deželf GORENJI LOGATEC. Udruženje četni-kov, pododbor v Ljubljani, bo v nedeljo 21. t. m. ob 10. slovesno blagoslovil državno zastavo, ki se bo zatem razvila na obmejnem drogu v HotedršSci. Vsa društva, koorporaedje in zasebnike vlju»ino naprošamo, da na ta dan razobesijo v gor-njelogaški in dolnjelogaški občini državne zastave, da na ta način dostojno manifestiramo našo državno zavest. Dolžnoat. nas kliče, da se te proslave udeležimo v čim večjem številu. Ob 16. bo v Sokolskem domu v Gor. Logatcu kot nadaljevanje te proslave igTa »Bratje«. SEVNICA. Zvočni kino predvaja na Jožefovo zvečer, v soboto zvečer ter v nedeljo popoldne in zvečer Luis Trenkerjev film »Izgubljeni sin«. Na Jožefovo popoldan od = pade kino zaradi akademije sokolske dece. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20., jutri v soboto ob 20. m v nedeljo 21. t. ni. ob 15.15; in 20. film »Dai mi to noč« z Janom Kiepuro v glavnj vlogi. Za dodatek domač kulturni film in Para-mountov zvočni tednjk. »Port Artur« v Matici Ljubljana, 18. marca. V Elitnem kinu »Matici« igrajo te dni enega najboljših ' filmov zadnje sezone »Port Artur«. Film nam kaže dogodke, ki 30 se odigravali neposredno pred padcem ruske trdnjave Porta Arturja v japonske roke. Glavne vloge imajo res sami dobri igralci. Adolf VVohlbriick ki ga že poznamo po njegovih dovršenih vlogah iz filmov »Cigan baroni in »Carski sel« je spet pokazal, da je igralec visokih sposobnosti, niti od daleč podoben raznim nališpanim lutkam, kakršne smo morali še v nedavni dobi pogosto gledato. Njegovo partnerico Japonko Youki igra Karin Hardtova, ki je tudi že naša stara znanka. Po dolgem času bomo spet gledali znanega avstrijskega igralca Paula Harunanna, ki je zdaj nekaj časa za rac". hude bolezni počival ir. se je začel šele nedavno spet udejstvovati v filmu. Tu je prevzel hvaležno vlogo šefa ruske vohunske obramt.ve in jo odigral z nezavadno prepričljivostjo. Vsebina filma je zanimiva. Kaže nam vlogo vohunstva pri padcu Porta Arturja. Karin Hardtova, ki igra Japoniko, je žena mladega ruskega častnika, ki izgubi po naključju obrambne načrte Porta Arturja in s tem zapravi utrdbo in tudi svojo čast. Rusi so noteli rešiti Port Artur na ta način, da bi prodrli s svojimi ladjami iz pristanišča. To so jim Japonci preprečili, ko so spoznali njihove namene. Usoda mesta je zapečatena in slavne zastave bodo padle v sovražnikove roke. Tedaj dobi mladi častnik nalogo, da predre s svojo torpedovko smrtonosni pas japonskih kri-žark in zastave reši. Ta vojak, ki je bil z dušo in telesom vdan domovini, zlomljen po njenem porazu in ki mu je življenje izgubilo vsako vrednost, ker so njegovo ljubljeno ženo obtožili veleizdaje, izpolni svojo veliko dolžnost. Ko napadajo Japonci poslednje trdnjave, pohiti on na torpe-dovki v sredo ognja sovražnikovih bojnih ladij. Tedaj spozna da je rešitev nemogoča. »Odprite vse ventile!« je poslednji ukaz mladega častnika. Z ženo, ki mu je sledila v naročju, gre v smrt, ker je ta bolj usmiljena od neizprosne usode. Film, pri katerem se po vsebini vidi, da je delo. kakršnih da filmska industrija vsako leto le malo, je bil narejen z ogromnimi stroški. Pri njem je sodelovalo nad 10.000 statistov. Režijsko je odličen, saj ga je vodil znani režiser Nicolar Farkas, ki je prej režiral že vrsto prvovrstnih filmov. Zlasti bo nedvomno privabil vse oboževalke Adolfa Wohlbriicka, saj je njegov edini film te sezone. Oglejte si g«, ker bodo igrali le še nekaj dni! S pesmijo in Iju^eptije v pon$Cadf v pv tj en je Zima v planine, zelenje v ravnine — Jožeti in Jožice godu je jo, ptički svatu je jo Jožefovo! Ponižni patron stare kranjske dežele, z žago in skobličem v svoji delavnici, pa z belo lilijo, znamenjem neoma-deževanega varuštva nad Bogorodnico in Detetom, je potegnil marčeve dneve na kraj druge tretjine. Zbudile se bodo danes vesele Jožice, zdramile poredne Pepce, Pe-pine in priletne Zefe in skoraj že ne bo hiše v naročju naše ožje domovine brez godovnika. Podoknice, od preproste harmonike, do visoko doneče pesmi violin, so izzvenele že snoči v kamrice naših Jožic, na hitro roko udarjeni »ofrehti« pa so ponesli skozi vrata nagajivo željo, naj bi se korenjaški Jožeti, sentimentalni Jožeki, št e mani Josipi, pa tudi navihani Pepini, Be- Prav 1 ustno je spomlad, ko sliš'mo ptičke pet'. One nas oče, kak' moramo živet'. I fri in Seplni, imenitno postavili na dan svojega patrona in tlačili to dolino solz še daleč v nerodna leta. Hlapci so dobili pri-boljšek, dekle nove rute in predpasnike, marsikak postrežček bo shranil kovača na račun zaljubljenih godovnikov, mnogi vinski bratci bodo zlili vase vrsto kozarčkov med solzami želja za dobrotijiv>ega godovnika. Vsem Jožetom in Jožicam pa poln meh za smeh, zdravja in dobre voljel Zunaj klije z vso silo pomladi Kregal se je sušeč po Evropi na vse viže z zimo, zdaj se zaljubljeno ogledoval v toplem soncu na okrog, pa spet med viharnimi zapadnimi sapami napajal zemljo z dežjem in snegom. Vmes je zagodrnjala še nekajkrat kljuko-■o*a zima tn iz raztrganega žepa natresla babjega pšena. sva se srečala, si gledala v oči Da, pomladi čutimo jo v zraku, pre po-Wa je vsem bttjem že mozek in kosti. Ne-zadržan nagon je ponesel razposajeni živ-iav med drevje, kjer se ženijo ptički že rtzkaj dni. Sv. Gregor jim sicer ni bil naklonjen, vetrovno in deževno vreme je ohladilo vročo tičjo kri. Zato pa so minile vedre dneve pohitele samičice z izbero kavalirjev in po vseh poteh Tivolija je odmeval glasen vrišč razposajenega svatova-nja. Senice, penice, vrabčevke in ščinkav-ke so nezenirano opominjale svoje izbrance na zakonske dolžnosti. Narava terja svoje in za ljubko gnezdeče jajc je treba še več kot preveč junaških naskokov. Zakrknjeni, petični samci, ki vas še ni doletela čast občutnega prispevka za povzdigo narod o razdelili na moško in žensko. Vsakemu je zdaj kraj, kjer lahko zasačite krilatce in flagranti, sebi pa vcepite moči in volje, da morda le najdete skomine in še to pomlad Pevke zdaj svatnjejo in imajo manj časa xa svoje prijatelje povedete mlado ženičico v zakonsko gnezdeče. »Božja stvar, žlahten dar je zakonski par.« Po tem nauku je človekova dolžnost, da se ženi in množi. Stvarnik je vso pri-rodo razdelil na moško in žensko. Vsapemu »Danes bomo tiči!« se pobaha pred sramežljivo samičico teh dveh krajnikov pa je vsadil v srce željo, zediniti se v celoto. In ko je želja prav v pomladi tako silna, kdo bi zameril našim pevcem, če so tako neugnani. Vsa priroda se ženi. Vsako pleme v živalstvu ima svoj čas, svoj predpust. Konji orli jo, jeleni se rukajo, ribe drste, brenclji in obadi rajajo svoj ples. S kakšno slovesnostjo se dvigne deviška matica na pirovanje v zrak, trop trotov pa za njol In rastline! Cvetne čaše prožijo svoje skodelice soncu, v sredi duhteče krone leži na zibajoči se posteljici bleščeča od jutranje rose, nevestica-plodnica. Okrog nje se bahatijo gizdavi snubači-prašniki. In prihajajo svat je, metulj s pisano bandero, pa čebelica s stricem čmrljem. V sladki omami za medom poteka oplajajoči akt. Za njima pripleza botra mravlja, komarji godejo na svoj dolgi klarinet. Spodaj v travi sedi trebušast čirimuri, krog in krog se spoprimejo skokonoge kobilice v kolobar, razposajeni balet pleše v svetli poletni dan. ln rude! Saj je tudi med njimi doma ljubezen, pa sovraštvo. Tajno so se nekatere spojile, le pazljivemu očesu kemika ni ušla njih povezanost. On vidi v srca rudnin, pozna njih simpatije, pa medsebojna nerazumevanja. Skušaj jih spojiti, nikoli se ne bodo združile, če se ne razumejo. Druge se spet hlastno zlijejo v eno. In v zraku? Kadar gresta oblak-ženin in nevesta-burja na svatovanje, zagodeta grom in piš, hudourniki bobne, bliski jima svete, nad vsemi pa kraljuje starešina Perun. Alkemisti so celo planete poženili, beneški dož se je prst oval z Adrijo in ji vrgel v naročje dragocen prstan. Zadnja naša nevesta pa je bela smrt. čuk je za pozavčina, štolo na roki zamenja mo-lek s križcem, svatbeni suknjič je lesena krsta. Črna zemlja teta, nevesta pričaka nanj v globoki postelji. Na gostijo plane tisoče črvov... Pa kaj bi filozofirali! Zunaj klije življenje in z vso prožnostjo pomlajajoče sile spaja srca sredi velemestnega vrvenja prav tako kakor v ljub tkih vaseh do samotne gorske bajke v zavesti, da se umika troh-noba tvornemu delu. Trate pregrinja nežno zelenje, napeto pop je na drevju se bo zdaj zdaj odprlo. Odklenkali so zvončki v sleherni hosti, pozlatile trobentice že vsa osojna pobočja. Na peščenih rebrih porde-va pomladno resje, v vlažnem vetriču se ziblje jo ob potokih vrbine mačice. Mnogo či-či-či-žnT-ščink venev..., še malo pa gnezdo jajc bom imev te cvetne lepote se seli vs £ dan v naše mesto, skromni dinarčki zanje naj kanejo vsaj nekaj praznične dobrote Vstajenja pod siromašne strehe. Ze bo tu cvetna nedelja, za njo veliki teden. Skoraj bo v letošnjem zgodnjem Vstajenju odmevala pesem brona ter pognala v aprilu obotavljajočo se zimo v najvišje gore. In svetlo bo poslej naokrog v našem obzorju, veselo v majniškem vonju šmar-nic, toplo v vodah zlatega klasja poletja, zadovoljno, nadejajmo se, v zoreči jeseni, ko bo čričkova pesem ob trgatvi spet oznanjala skorajšnji povratek pri nas zmerom da redkejšega plesa snežink. —ine Koliko drobnih želja je prišlo z butari cami v mesto Dvoje planinskih predavanj O treh turah v inozemstvu je predavala ga. Debelakova, o vzponih na dva švicarska vrhova pa g. Hvastija Ljubljana, 18. marca. »Nemo propheta in patria« je dejal sinoči predsednik SPD dr. Pretnar, ko je komaj 100 poslušalcem letošnjega zaključnega planinskega predavanja predstavil predavateljico, našo znano alpinistko in pisateljico go. Marto Debelakovo. To je letos že drugi primer, da planinsko predavanje z domačim predavateljem ni imelo poslušalcev, kakor smo jih bili vajeni pri vseh sličnih prilikah — s tujim blagom in še celo v tujem jeziku. Predavateljica, ki ljubi gore in njihove nevarnosti zaradi njih in ne zaradi onih, ki bi jo prišli poslušat, je majhno udeležbo kvitirala z vso prirojeno hladnostjo in je pripovedovala o svojih doživetjih prav tako toplo in zanimivo kakor bi imela pred seboj polno dvorano. Toda kljub temu si je treba zastaviti vprašanje, kaj naj to pomeni? Ali se tisoči prijateljev naših planin in narave ne zavedajo, da je delo najboljših na tem polju v veliki meri odvisno od vzpodbude ostalih? Ali se morda tudi v planinskem svetu — kakor recimo v nogometu — pojavljajo kakšne struje, izmed katerih ena ne hodi tja koder hodi druga ali ena niti slišati noče, kaj dela druga? Ali je res v Ljubljani samo še 100 ljudi, ki jih zanima, kako se najboljši alpinisti in plezalci doma in na tujem prizadevajo, da bi tudi na tem polju ne ostali Slovenci najzadnji med zadnjimi? SPD bo moralo razmišljati o tem, preden bo spet povabilo kogarkoli domačih na predavanje, kajti sinočnja prazna dvorana je pokazala, da nekje v tem krogu nekaj ni v redu. Ce ni bil vse le slučaj, ki naj bo pozabljen do prihodnje sezone. Ga Debelakova je v prijetnem opisu po-vedla poslušalce na tri zanimive ture, ki jih je v družbi še treh znanih alpinistov na tujem izvedla v preteklem poletju. Serija diapozitivov je iz znanih pristnih domačih razlogov zaostajala za produkcijami bolje »pripravljenih« predavateljev iz tujine. V ostalem pa so bile posamezne partije v teh turah tudi pretežavne, da bi jih bilo mogoče obenem loviti še na plošče. V celoti pa je bila zbirka prav spretno izpopolnjena z razglednicami in črteži. Predavateljica je najprej zanimivo opisala dva težka vzpona po severni steni Višnje gore in po steni Scortisonov v Po-liški skupini v zapadnih Julijskih Alpah, pri kateri priliki je obiskala tudi znanega »pesnika« Julijskih Alp dr. Kugyja in idilično Ovčjo vas, izhodišče za vse te ture. V drugem filmu nas je ga. Debelakova povedla v zapadne Dolomite z izhodiščem iz Longarona. Tudi tukaj je odprava ab-solvirala zelo naporna in dolgotrajne, vzpona čez severno steno Cime Barbe in na vrh Cime dei Preti (2.550 m). V zaključni tretjini je predavateljica priključila še zanimiv opis ture na škotski Ben Newis (okoli 1.500 m), ki jo je opravila v družbi naše znane angleške prijateljice miss Copelandove in še dveh Škotov. Svojevrsten svet z mnogimi naravnimi krasotami in tudi precej »prijetnimi« plezalnimi turami.-Malo poznamo Slovenci škotske gore in daleč je to za nas. pa je bil ta del predavanja zato še posebno zanimiv. Gospa Debelakova ni novinka pred predavateljskim pultom in pove vse tako, kakor je res v gorah — naravno, zdravo in veselo! Zato je tudi po pravici lahko bila vesela prisrčnega aplavza in rdečega šopka po končanem predavanju. Mi vemo, da bo imela še na tisoče hvaležnih poslušalcev in gledalcev, kajti njen svet ni na parketu. Tura treh v švicarske Alpe Društvo absolventov trgovskih šol omogoča svojim članom med drugim brezplačne učne jezikovne tečaje, sem in tja pa prireja tudi sestanke družabnega in poučnega značaja. Na enem izmed takih je te dni predaval znani alpinist, akademik Hvastija o vzponih na Matterhorn in Zl-nalrothorn. V zanimivem predavanju, spremljale so ga številne lepe skloptične slike, je predavatelj pokazal lepote švicarskih gora. Lani so se trije slovenski akademiki odločili, da se bodo povzeli na dva najlepša švicarska vrhova — Matterhorn in Zinalrothorn. Ta odprava ni šla v Švico, da bi tamkaj reševala plezalne probleme, temveč le z željo, da bi spoznala led in sneg v švicarskih gorah. Hude napore je bilo treba premagati, če-sto se je bilo treba boriti za življenje, toda slednjič se jim je s trdno voljo in žilavo vztrajnostjo posrečilo doseči zastavljene cilje. Predavatelj je orisal vse veli-častvo švicarskih gora, ki očarajo človeka kot planinca in še bolj kot plezalca. Matterhorn gora vseh gora, mora privleči tudi najbolj trdovratnega zapečkarja, pa tudi vse one, ki pravijo, da »gora ni nora«. Lepo predavanje, ki naj bi tudi služilo predvsem propagandi prave planinske misli in planinske kulture med nami, je v polni meri doseglo svoj namen. Nad 80 uspelih "skioptičnih slik je pa bil tudi dokaz, da je med našimi alpinisti tudi precej prav dobrih fotoamaterjev. Tragična smrt mladega, odličnega oficirja Beograd. 18. marca Na tehnični fakulteti se je pripetila huda nesreča. Po nesrečnem nakl učju je padel po teanniiih stolpnicah, ki vodijo v kletne prostore, študent tehnike in aktivni artilfe-ri'ski kaipetan II. razreda Evgen Džamonja, ki se je odlično udejstvoval v zimskem športu. Evgen Džaimonja se je rodil pred 29 leti v Mostarju. Kot aktivni oficir se je pred tremi leti vpisal na tehnično fakulteto. Študiral je kot državni stipendist. Včeraj je polagal izpit iz matematike. Z dvema tovarišema je čakal na rezultat izpita. Ko je profesor naznanil, da so vsi trije izpit dobro prestali je Džaimom;a tovarišema predlagal, naj bi šli v delavnico akademskega Aerokluba. ki je nameščena v kletnih pro- storih tehnične faikultete. Vesel-; zaradi uspeha pri izpiitu bo v&j trije brez potrebne opreznosti hiteli po mračnem hodniku in po stopnicah^ ki niso razsvetljene Prvi. tehnik Tjrnaoč se je spotaknili, Džamonja pa je padel preko njega in zadel % glavo ob parni kotel, ki stoji že nekai let med raznknd drugiimi predmeti v kletnem prostoru poiieg stopnic. Tknandču se ni nič hudega zgodilo, Džamornja pa 8a je prebil lobanjo iin je že proti večeru izdihnil v bolnišnici. Evgen Džamonja je bil sin Dekdaajega narodnega poslanca D jure Džamonje. ki je imel vrtnarijo v Mairjboru a se je potem preseliid v Beograd. Kot smučar je tal ka-petan Džamonja znan v vojaških in civilnih krosih. Večkrat je bil član naše vojne reprezentance za smučarske tekme. Nedavno je izdaj knjdgo o smmčarstvu »Nova Šola«, katero je sam ilustriral. Z njegovim prihodom je smučarski šport v Beogradu mnogo pridobil. Dve leti je bil tajnik beograjske zaimeko-6portne podzveae. Ustanovil je smučarsko sekcijo v klubu »Sever« in pod njegovim vodstvom sd je ta. sekcija že dvakrat priborila smučarsko prvenstvo beograjske zimsko športne podzveze. Jubilej zaslužnega kiparja Danes praznuje g. Josip Grošelj, kipar v Selcih nad Škofjo Loko, svoj 84. rojstni dan. Rodil ae je 19. marca 1854 v Selcih kot ain kmeta Janeza. Njegovi rojstni hiši se je reklo prj G rubin Ko je dopolnil 16 let, se je šel učit k mojstru Šubricu v Poljana. P« učni dobi je bil 5 let pomočnik pri kiparja Zajcu v Ljubljani, tri leta pa v Celovcu. Svojo samostojno obrt v Selcih je pričel izvrševali leta 1886. Prvo njegovo samostojno delo ata fafla dva oltarja v fara* cerkvi v Bohinjski Bistrici. Potem je izdelal tri oltarje za e*rr» kev v DM v Polju, enega za faro Bredovca pri Vrhniki, dva za farno cerkev v Selcih, oltar za novo kapelico na pokopališču v Selcih, za samostan na SeJu pod Ljubljano ga več kipov. Njegova dela so šla tudi na eško ja v Prijedor ▼ Bosno. Kip Janeza Napomuka na kapucinskem mostu v Skofji Loki je tudi njegovo delo. Prof. dr. Franke ga je priporočil nekdanji komisiji za ohranitev starih spomenikov na Dunaju, kj mg je potem poverila razna dela v starih cerkvah. S pokojnim prelatom Zupanom »ta bda dobra znanca. Še kot pomočnik mu je Grošelj izdelal znamenito skrinjico, v kateri je shranjen rokopis »Krsta pri Savick. Prekatu je izrezal tudi večje število okvirov. Kipa sv. Cirila in Metoda v prelatovi kapeli® sta tudi njegovo delo. Za mestno občino v Kranju je izrezljal tri umetniške okvirje za slike blagopokojnega kralja Aleksandra, Nj. VeL kraljice Marije, tretjS okvir pa Se čaka za sliko kralja Petra II. Kot narodni jtn prosvetni delavec je bil g. Grošelj v svojih mladih letih zelo agrlen. Postal jc član bralnega in pevskega društva Ratitovec. Od leta lg93 do 1901 je temu društvu tudi predsedoval. Dalje je bil ustanovni član Ciril« Metodove podružnice v Selcih, ki je Ma ustanovljena leta 1886. V njegovi delavnici se je izučilo mnogo pomočnikov, živita pa samo če dva. V visoki sfarostj mojster še ne miruje. Ukvarja se s kipom Zveličarja za Mojstrano. Ko praznuje svoj rojstni dan v krogu domačih ter prejema čestitke številnih pri jateljev in znancev, mu čestitamo tudi mri z iskreno željo, da bj dočakal še nmogo srečnih in veselih dni do skrajnih mej človeškega življenja. Zagoneten požar v tvornici furnirjev Ptuj, 18. marca V Moškajncfh niže Ptuja je v bližini kolodvora tvornica za izdelovanje furnirjev, last tvrdke Ivan Ogorelec in &. Obrat v tvornici že nekaj časa počiva. Preteklo soboto se je izvršila sodna prodaja nekih predmetov v tvornici, ki jih je kupil obras tovodja Slapničar Hugo. Po prodaji so tvor-nico spet zaprli. V noei od nedelje na ponedeljek pa je iz neznanega vzroka okoli ene ure nastal v zgradbi požar in uničil polovico tvomice. Gasilci so k sreči ubranili pred ognjem oni del, kjer je parna lokomi-bi:la. Škoda znaša okoli 80.000 Din in bo delno poravnana z zavarovalnino. Orožniki zda; preiskujejo vso zadevo, ker se govori, da je bjl ogenj podtaknjen. Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Nekaj spominov Aisstena Chamberlaina Začetek diplomatske kariere v Berlinu — Trije stebri pruskega militarizma v profilu mladega angleškega državnika pred 50 leti V torek umrli veliki angleški državnik, sir Austen Chamberlain je pod naslovom »Down the years« izdal L 1935 v založbi Cassel et Co. v Londonu zbirko svojih spominov, v kateri je nanizal značilne odlomke iz nemirne evropske politike ter osvetlil obraze mnogih odločujočih državnikov, ki jih je srečal v svoji diplomatski karieri. Priobčujemo nekatere iz njegovih zapiskov mladih let, ko je pred petdesetimi leti započel svojo uspešno preizkušnjo v okolici starega pruskega državnika Bismarcka. V februarju 1877. sem se napotil v Berlin, da se tamkaj priučim nemščine in spoznam tako politično kakor vsakdanje življenje Nemcev. Z izjemo vročih poletnih mesecev, ki sem jih prebil na letovanju v Frie-drichroda na Turinškem. sem ostal v Berlinu vse leto, do februarja 1888., ko sem se vrnil na Angleško. Poslej nisem bil več v Berlinu, čeprav sem 1914. bil že skoraj namenjen tja. Pruske prestolnice Viljema II. nisem nikoli videl, prav tako ne republikanske. Predstavljam si, da bi zdaj mesto komaj spoznali tako zelo se je moralo spremeniti po vnanjem licu, še bolj po notranjem izživljanju. V Berlinu pred petdesetimi leti V L 1887 je bil Berlin preprosto prusko mesto, ki se je bilo komaj opomoglo po finančnih polomih in posledicah vojnih podvigov 1870/71. Počasi je lezlo življenje v njem v normalni tir in za tujca, ki ga je zaneslo vanj iz Pariza ali Londona, se je zdel Berlin pravo podeželsko mestece. Dru- žabni sloj je tvorilo nekaj družin plemstva in visokih oficirjev. Težke industrije še ni biLo, bogati finančniki na dvoru še niso bili upoštevani, z izjemo Bleichroderja, ki se je za svoje poznanstvo z Bismarckom imel zahvaliti londonski hiši Rothschiidov. Pripadal je najviš. slojem, toda pripovedovali so mi, da so dobili oficirji na dvornih plesih poseben ukaz, plesati z njegovo hčerjo, za katero se drugače visoka gospoda ni zmenila ... Stanovi so bili še strogo ločeni, le v družini prestolonaslednika, ki je bil poročen z Angležinjo, so bili pisatelji in umetniki dobrodošli. Politično so se pristaši prav tako ostro ločili in opozicija je zaman čakala, da bi prišla na vlado. In vsak diplomat, ki si je hotel pridobiti milost v očeh mogočnega Bismarcka se nikoli ni smel sukati v njemu nasprotni družbi... S priporočilnim pismom sem se oglasil pri našem poslaniku, siru Edvardu Maletu, ki je bil poročen s hčerjo vojvode Bedford-skega. Ljubeznivo 9ta me sprejela in spozna' sem se z vsemi člani poslaništva, katerih mnogi so dosegli kasneje visoke položaje. Stanovali smo v lepi vili v Potsdamu in marsikdaj smo se kopali v jezeru kar iz čolna, oblečeni mnogo manj, kot so terjali takratni strogi predpisi Nekoč nas je skoraj gole presenetil čoln s kraljevsko družbo in bilo je seveda mnogo zgražanja. Še dolgo potem je bila naša ulica pred vilo zastražena po policistih. Leto, v katerem sem dospel v Berlin, je pomenil prav za prav zaključek svoje dobe. Trije veliki tvorci nove nemške države so še živeli in vse življenje mesta je zasenčila njih osebnost, koderkoli so se pojavili. Častitljiva figura sivolasega cesarja, upognjena od starosti, pa vendar še strumno vojaška, se je prikazala vsak dan. ob premeni straže, na oknu cesarske palače. Na ta trenutek je čakala na trgu zmerom množica radovednežev iz mesta in dežele. Ob cesarjevi 90-letnici sem stal cele ure v gneči pred carskimi vrati, ko so prihajali in odhajali knezi, generali pa diplomati v odlični paradni uniformi, da izrazijo čestitke jubilantu. Bilo je to v prvem letu nastopa kraljice Viktorije in čast, ki jo je bila ona deležna na svečanostih v Londonu, je bila komaj primerjati s sijajem okolice pruskega suverena Pozimi, ko je bilo jezero v živalskem vrtu zamrznjeno, si lahko videl vsak dan Molt-keja na sprehodu po parku Drsalci so prenehali s svojimi figurami po ledu, prečkali so ledeno ploskev in pohiteli na kraj. da pozdravijo starega maršala. Ce bi ne imel uniforme, bi vsak zamenjal drobno postavo vojskovodje inteligentnega obraza in plemenitega čela s pojavo velikega filozofa ali matematika, ki je zamišljen v svo- je račune daleč od vsakdanjih skrbi ljudstva. Velik učenjak je bil na vsak na&m aii njegova znanost je bila vojna: Evropa je bila njegova šahovnica, armade njegove figure... Na večerji pri Bismarcku Tretji mož Berlina pred 50 leti je bil Bismarck, železni kancelar, največji od trojice, pravi kolos, ki je tesno zapet v svoji generalski uniformi stalno nadziral ia svoje pisarne vse kotičke s krvjo in železom okovane države. Moj oče je že v Londona spoznal grofa Herberta Bismarcka in postala sta prijatelja. Imel sem seboj priporočilno pismo za kancelarja, ki sem ga pa, oklevajoč pred železnim državnikom, oddal šele čez mesec dni... Poteklo je nekaj dni, ko sem prejel od grofa Herberta vrstice: — Knez Bismarck je mnogo čul o Vašem očetu in ve, da spada med prve diplomate Vaše države! Zaprosil me je, da Va6 povabim na večerjo. Jutri ob 6. pridite, obleka — žaket!« Prišel sem, poln radovednosti In ponosa, pa tudi nemalo zbegan. Ko sem stopa v salon, se je dvignil knez in me pozdravil s čudovito prijaznostjo starega sveta. Opravičil je odsotnost knegrnje, ki je nekam bo-lehna morala ostati v svojih sobaih, ter mi predstavil ostale goste. Napisal sem takrat v svoj dnevnik: — Bilo je skoraj družinsko razpoloženje. Bismarck grof Herbert, Bismarckova bfi in njen soprog, kancelarjevi tajniki ter njegov zdravnik, ki je neprestano pazil nanj. Vodil sem njegovo hčer k mizi, sedel sem med njo in — železnim državnikom, ki je imel na vsaki strani poleg sebe dve orjaški dogi m ju pital Bismarck je bil vesd. ni govoril o politiki, pripovedoval p« mno- Kulturni pregled Praški lingvisti Drugi letnik glasila Praškega lingvističnega krožka, četrtletno izhajajoča revija »Slovo a slovesnost«.- (izdaja založba Ivle-laratrich v Pragi, 264 str.) ne zaostaja po svoji znanstveno-tehtni vsebim za prvim letnikom, ki je bil na tem mestu prikazan 29. januarja 1936. Praški lingvistični krožek je s svojimi publikacijami dosegel ev-»vpski sloves in predstavlja najagilnejše in najpomembnejše središče moderne lingvistike v srednji Evropi. S tega vidika je »Slovo a slovesnost« pojav, ki ima v slovanskih jezikih morda samo enega ali dva enakovredna revijalna tekmeca, vsekako pa nimamo nič podobnega na slovanskem jugu, kjer so moderne lingvistične teorije in metode našle doslej še prav malo odmevov. že sami naslovi razprav, ki so izšle v dru gem letniku »Slova a slovesnosti«, pričajo o razširjenem vidnem krogu in na globoko segajočih metodah današnje strukturalne in funkcionalne lingvistike. Tako med drugim razpravlja B. Bogatyrev o kroju kot znaku (simbolu), VI. Buben o jezikovni kulturi in purizmu v Franciji, J. Bukdček o poeziji in literaturi po pojmovanju B. Croceja in D. Cvževskij o simboliki češkega verskega pesništva. Znani prevajalec P. Eisner se teoretično bavi s tako zvanimi neprevedljivimi besedami in kaže pri tem tankovestnost in odgovornost, o kakršni mnogi naši prevajalci niti ne sanjajo. Prof. R. Jakobson je v tem letniku objavil tri večje prispevke: V svojih Razmišljanjih o pesništvu husitske dobe je podvrgel pronicliivi kritiki nekatere doslej veljavne sodbe in odprl nove poglede na najstarejše češko slovstvo, zaustavljajoč se z metodami strukturalne lingvistike in formalistične poetike pri husitski dobi. ki je bolj nego so doslej mislili navezovala na cirilo-metodsko tradicijo. V drugem svojem članku poroča prof. Jakobson o ko-penhaškem kongresu sodobnih lingvistov. V tretjem prispevku, razpravi »Usmerjeni pogledi na staročeSko kulturo« se ta široko razgledani in vestni poznavalec češke literature gotičnega razdobja polemično bavi s spisom praškega nemškega slavista K. Blttnerja »Deutsche und Tscheehen, Zur od čeških Nemcev in podlegalo zakonom Bittnerjev spis je vzbudil v čeških krogih upravičen odpor, saj skuša zanesti na področje znanstvenih proučevanj usmerjene politične * poglede. Njegova kniisra 1e ne-obiektiven zaeovor proslule imperialistične teze o nemškem »življenjskem in kulturnem prostoru«, poskus nove zsrodovinsko-filozofske teorije o češko-nemških odnosih, po katerih bi češko kulturno življenie v svotem veknvitem razvoju usodno zaviselo od čeških Nemcev ln po^lee-alo zakonom tehtnice: kadar gre češka stran kvišku p-TT> TiPTngka navzdol in narobe. 7 Bittnerjevo flloroflio (*eško-nemških odnosov se v 4. zvezku »Slova a slovesnosti« temelfto ba-vita dva odlična kritika: rrMef prof. Jakobson a, ki je prijel 'znanstvenega pol i ti - kan ta s kulturno-zgodovinske strani, polemizira z njim literarni teoretik in kom parati vist prof. Frank VVollmau, ki ga neizprosno a pravično obdeluje z metodološke strani. Oba opozarjata na otipljive slabosti Bittnerjevega drznega poskusa, da zanese v slavistično-germanistične Študije namesto obvezne objektivnosti duha narodnostne nestrpnosti in kulturno-političnega imperializma, kar ustreza zahtevam znanstvene »Gleichschaltung«. Bittnerjev spis bi bil vreden pozornosti tudi pri nas, ne le zato, ker se vekoviti odnos med nemško kulturo in slovanskimi kulturami živo tiče tudi Slovencev, marveč zlasti še zaradi tega, ker Bittnerjeva knjiga nazorno kaže, s kakšno prekanjenostjo se vrinja v znanost pangermanski duh in kako moramo biti celo že v znanosti previdni pred zakrinkanimi nemškimi teorijami o »življenjskem in kulturnem prostoru« na vzhodu. Izmed ostalih razprav v drugem letniku »Slova a slovesnosti» naj še omenimo Ad. Kellnerja referat o reviziji poljskega pravopisa, Fr. Kopeckega študijo o slovniških sredstvih afektivne govorice, F. Krejčega članek o sintaktičnem načrtu nemškega gospodarskega jezika, dalje N. Losskega, kritični prikaz ruske knjige o otroškem jeziku in o problemih razvoja mišljenja in govorjenja (gre za spis prof. L. Vygotske-ga »Myšlenije i reč«). Potem članke prof. Vilčma Mathesija: »Poskus tecrije strukturalne slovnice«, »Dvoje prizadevanj za poenostavljenje angleščine« in »Deset let Praškega lingvističnega krožka«. Z Mfi-chom in Erbenovim odnosom do M&che se bavi prof. J. Mukafovsky. prof. Arne No-vžk razglablja češki kritični slog v sedemdesetih ln osemdesetih letih (kako potrebne bi bile take študije pri nas!). Boh. Ryba pretresa kvantiteto latinskih besed v češki izgovorjavi. J. Seidlova-Slottyova pa navaja zanimive podatke o vplivu narodnega socializma na nemški Jezik Temeljit je prispevek L. Silbersteina o češki filozofski terminologiii B. Truka razvija tehtne misli o analogiji v strukturalnem jezikoslovju, G. Winter pa daje Inlcijatlvo k diskusiji o časnikarskem leziku. Dr. Fr. Woll-man je poleg že omenjene razprave zastopan s člankom »Ergocentrična poljska literarna teorija.* Izmed ostalih prispevkov tega letnika je treba omeniti anketo med češkimi pesniki o K. H. Mžchi. v kroniki pa celo vrsto lingvističnih ocen. pregledov ln informacij. Letnik »Slova a slovesnosti« je nesporen dokaz kulturne pomembnosti znanstvenega prizadevanja praških lingvistov in prepričevalen dokument modernega duha v češki znanosti, ki ne hodi samo vzporedno z znanostjo zapadne Fvrope. marveč zlasti v Praškem lingvističnem krožku, kakor je napisal v prvem letniku »Slova a slovesnosti« holandski slavist N. van Wi.ik, »postavlja nove probleme In jih rešuje z novimi metodami«. —o. Iz naše prevodne književnosti Vse kaže, da znatni proizvodnji prevodov, ki označuje slovenski knjižni trg, še vedno ustreza zadostno povpraševanje. Prevodna konjunktura potemtakem še traja. Drugo vprašanje je, ali je ta, za naše razmere kar obilna produkcija v skladu s 6trogo salek-ci o. kakor je z vidika ekonomije in kulture potrebna zlasti malemu narodu, V tem pogledu bj bil e naše revije poklicane, da nadzorujejo in kulturno usmerjajo našo prevodno produkcijo. V zadnjih tednih se je zopet nabrala na miz, književnega referenta kopica novih pre vodov. Pred seboj imamo Adolfa Zemana roman »Polkovnik Švec« (prevedel Janez Poharc. izdala Jugoslov. sokolska matica, 29g str.), ki seznanja eitatelja s češkim le-gionarskim avtorjem. Pri nae je prostovoljk sko gibanje v službi narodnega osvobojenja zapustilo v literaturi tako skromne sledi, da že to dokazuje, v koliki meri je bila radikalna narodna miselnost odtujena samemu narodu Legionarstvo je izraz korenite zavesti jn požrtvovalno^'; njegov osred nji literarni problem socialnega in kulturnega napredka. Čehi so dobro razumeli p<>* men svetovne vojne. Njihovo mogočno legio-narsko gibanje je po demobilizaciji izoraio v češki literaturi daleč vidne brazde, ki na njih še vedno vznikaio nova epična dela. Zeman ni eden izmed umetniških tvorcev češkega legionarskega romana, kakor Kopta ali Kratoehvil, ni niti pisatelj Medkove sile Niesrov »Polkovnik Švec« nj delo, ki bj nastalo iz močne oblikovne nujnosti, v visokem umetniškem žaru, v napetosti vseh tvornih sil Toda če vprašujemo po romanu, kj bi z didaktičnim namenom prikazal rast, razmah in veliki zagon legionarjev in vsa* komur umljivo poveličal moralno moč žrtve, tedaj nam ne bo težko priznati v Zemano-vem »Polkovniku Švecu« vsega priporočila vredno knjigo. Polkovnik Švec je veliki heroj češke osvobodilne akcije, mož. ki ga že zdaj obdajajo legende. Zato bo roman nje* govega življenja, kj je obenem roman češkoslovaških legij, vplival vzpodbujevalno in vzbujal potrebo heroičnega življenjskega občutja. V /Polkovniku Švecu« je legionar-sko gibanje organično naslonjeno na Sokol* stvo, legionarski ideal žrtve na Tyrševo ideologijo. Ob pomanjkanju domače literature te vrste je Zemanov sokolskolegionarski vojni romain izpolnil vrzel. V ruske razmere nas vodi tudi roman A. J. Vojinove »Pisani Kamnj« (poslovenil L. Mlinar, založba Evalit v Ljubljani, 472 str.). Tu ni drugo samo obdobje, v katerem se roman dogaja, marveč je dokaj drugačno tudi idejno zrelišče in drugačna je drama človeških usod. kj se odigrava med poglavji »Pisanih kamnov«. Roman malo zna* ne pisateljice opisuje ruske razmere v dobi »permanentne revolucije« in daljnosežne družabne prestavbe. Ima mnogo tega. kar imenujemo dogajanje: podobe vrvečega življenja, zapletljaje. napete situacije, ljubezenske in kriminalne dogodke, prav zato pa je bolj »štivo« kakor močna epična stvaritev. Problematika nove Rusije je tu bolj na obodu, kakor pa v žgočem osipredju. gc o dogodivščinah iz svojih študentovskih let tea- se pritoževal nad življenjem sedanje generacije. Posebno ga je presenetilo dej-stvo. da pije angleška visokošolska mladina kavo. — Pa so študenti v Nemčiji prav tako pokvarjeni, je pristavil. To je bilo ža! vse, kar sem si mogel zapisati o tem večeru. Kajti napivalo se mi je venomer in čez nekaj časa sem opazil pred seboj vrsto steklenic. V tistih dneh sem bil še kaj slabo navajen vina in ba! sem se. da bo takšna Bismarckova zaloga božje kapljice preveč zame. Naenkrat se je oglasil s spodnjega konca mize grof Herbert: — DragiChamberlain. gotovo cenite šampanjec! Potrudil sem se zahvaliti, da imam vsega dovolj, pa me je knez potrepljal: — Nikar ne odklanjajte šampanjca, če ga priporoča Herbert. Drugače se mu lahko za vse življenje smrtno zamerite. Saj zmerom išče prilike, da ga pritvori na mizo! — Kaj pa pijete študentje v Cambridgeu? me vpraša kancelarjev zdravnik Scwenin-ger? Ves osramočen sem priznal, da pripadamo v tem pogledu slabšemu spolu Vinske družbe so pri nas redke, tovariše pogostimo s kavo. — Da. res je tako, se je oglasi) Bismarck, mladi možje ne umejo več piti! Pornežiknil je z očesom in dodal: — Jaz se glede Her-borta m njegovih prijateljev ne morem pritoževati! Ko sem bil mlad- smo se borili in pili, pa bili kar tedne pijani. Da da. danes mladina ne zna piti, nikoli ne bodo postali iz nje možie kakršni smo bili mi. Skoro štirideset let kasneje je bil Bis-marekov nečak poslanik Oton grof v. Bismarck v Londonu moj gost Ko sem se spomnil na njegov rod- sem bil v skrbeh, da moja klet ne bo zadoščaia Poklical sem Strežaja in mu naročil: — Prinesite vsake vrste po eno stekle- nico. Tako bo bolje! Na moje nemalo začudenje je pa zaprosil grof že po prvem kozarcu vina za vodo. — Knez. sem kriknil, Bismarck — pa prosite za vodo! Kaj bi rekel vaš oče, pa stari oče na to? Poslanik je mirno odgovoril z dedovimi besedami: — Mi ne bomo nikoli postali možje, kakršni so bili oni... Tako sem se maščeval! Pa vrnimo se k večerji pri Bismarcku Ko smo se dvignili od mize, se je vlegel Bismarck v salonu na kanape in me zaprosil da sedem poleg njega, opravičujoč se za to domačnost — Sem kakor Boa constrctor. podnevi jem le enkrat in zdravnik me po jedi naganja počivat Zraven je na posebnem stojalu stala dolga nemška pipa Sluga jo je naba-sano izročil državniku in prižgal Spominjam se, da mi je Bismarck pri tem pripovedoval smešno dogodbico o pipi Nato sva kramljala, a boječ se, preveč izkoristiti gostoljubje, sem se kmalu poslovil in odšel. Nekaj dni zatem sem pisal svoji sestri: — Vsi sekretarji tu so ljubosumni name« odkar sem bil na večerji pri Bismarciku. Se nihče od njih ni znjim več spregovoril od običajnega pozdrava in celo poslaniki jedo ž njim le enkrat v letu, na cesarjev rojstni dan. Lahko si misliš, kako sem bil uva-ževan in kako ponosen sem na to. Bismarck v parlamenta Naslednjo sliko podaja Chamberlain iz pruskega parlamenta Med govori posameznih poslancev, ki so tudi vneto napadali Bismarckove uredbe, je vstopil kancelar. Ko je odgovarjal, mu beseda ni tekla gladko. Počasi se je lovil za poudarkom pomembnejših besed vmes pohrkaval, kar je bilo poslušalcem prav tako težko kakor najbrž tudi njemu samemu Prestopal »e je z noge na nogo, zdaj posegal v brke, zdaj spet Docela drugačen svet prikazuje roman avstrijske katojažke pisateljice finriee v on Handet-Maueti, »Jese in Marija«, čigar pr« vj del je pravkar izšel t prevodu pisatelja dr. Ivana Preglja (Jugoslov. knjigarna, 296 str.). Avtorica si je s svojimi zgodovinskimi romani in povestmi iz življenja avstrijske aristokracije pridobila precejšen sloves, ven dar ge po umetniški sil] svojih spisov ne more meriti z mojstri ženskega romana, kakor je na pr. Undsetova. Med spisi Handel-Mazzetjjeve je roman »Jesse und Marie« nesporno najboljSi. Pisateljica je okoli spoprijema dveh močnih človeških osebnosti, protestantskega plemiča Je9Seja in katoličanke Marije, umetniško, dasi nekoliko tendenčno razgrnila vroče ozračje bojev med reformacijo in protireformarijo. Strastna razceplje* nost 17. stoletja, ki vzbuja misli na idejno drugačna, vendar pa takisto strastna nasprotja današniib dni, je s svojimi reper-kusijami v zasebnem, celo v intimnem življenju dobila v Handel-Mazzetijevj notranje zainteresirano, vendar pa po objektivnosti vsaj stremečo pri poved ni co. Pisatelj »Bogovca Jerneja« je bil prav posebno poklican, da da temu romanu kongenialai slovenski tekst. S prevodom »Mantrapa«, romana Sineian* ra Lewisa (poslovenil Vladimir Levstik, založba Evalit, 224 str.) je dobil slovenski čh tatelj enega najmanj problematičnih iin življenjsko najbolj sočnih romanov pisatelja, čigar »Dr. ArowsmHh« je že nekaj let na policah slovenskih knjig. »Mantrap« je iz« razito ameriška epična pesnitev, polna svojevrstne romantike, pustolovskega nemira, pionirskega zanosa ia življenjske energija. Roman prepleta poezija indijanskih prerij, širokih rek in deviške zemlje. Njegov junak Rakph, okoli katerega je pisatelj mojstrsko spletel mrežo dogajanja in portavil vanjo več nepozabnih oseb, je izrazito ame* riški človek. Ralpbov nevkročeni življenjski vzgon se tako vzpodbudno prilega utrujeni misli evropskega civiirziranča. »Mantrapu« daje posebno vrednost Levstikov korenito sočni prevod. Iz nemščine je preveden ta iz nemSkega kulturnega kroga izbran ljudski roman »Pevček«, lri ga je spisala Doloree Wieser (prevedel Janez Pucelj, izd. Jugoslov. knje garoa, 312 str.). Roman je po svoji idejni zasnovi in čustveni vsebini versko tenden* čen, je pa v posameznih partijah ljubeznivo pripovedovan. Dogaja se na Koroškem, zato posega tudi v življenje slovenskega ljudstva. Prevajalec mu je po pravici dal nadih domačnosti, tako da čitaitelj ponekod pozablja, da Čita tujerodno delo. Izmed manjših prevodov smo dottH ▼ »Evalitovi« izdaji D. H. Lawrenea povesti »Žena je odjezdila« in »Angleška družina« (prevedel Miran .Tare, 88 str.), dalje Gott, friedj Kellerja znano in že dolgo priljubljeno povest »Romeo |n Julija na vasi« (prevajalec ni označen, 84 str.), Friedrieha von Gagerna »Beg iz pekla« (poslovenil Boris Rihteršič, 80. str.) in »Dnevnik malopridnega Jurčka« (A. Bad Boy's Diary). Ti pisa, telji so že znani slovenskemu občinstvu jn jih iti treba posebej predstavljati. Navedeni prevodi se uvrščajo v široko plast naše ljudske knjige. — S P O T Današnji nogometni spored Na igrišču ob Tyrševi cesti bosta danes popoldne dve tekmi za trening, In sicer ob 14. Mars : Ljubljana I, ob 15.30 pa Reka : Ljubljana (liga). Trener Obitz bo v drugi tekmi preizkusil moštvo, ki bo pojutrišnjem igralo proti osiješki Sla vi ji. „ , , ..... . x. Ker je vstopnina neznatna, vabi klub članstvo in prijatelje, da v clm večjem številu posetijo prireditev. Kaj bo v nedeljo s točkama? OsijeSka Slavija je močan nasprotnik, toda z voljo in dobro postavo se bo dal doseči popoln uspeh Moštvo SK Ljubljane je nesrečno začelo v spomladanskem državnoprvenstve-nom tekmovanju. Poznavalcem neprilik, v katerih se je znašla SK Ljubljana v zadnjih treh mesecih, je bilo jasno, da moštvo ne bo pobiralo lavorik v začetku prvenstvenega tekmovanja Odhod Kukanje ln Janežiča, ker jim klub ni mogel nuditi stalne zaposlitve, Zemljiča in Zavrla k vojakom, kazen Bertonclja I-, ki bo smel nastopiti šele proti Gradjanskemu. Ce še omenimo blezuro Ježa ln počasno okrevanje Makovca, vidimo, da je od jesenskega moštva ostalo prav za prav bore malo. Resnica je, da Ima klub precejšnja število mlajših talentiranih moči. Tem nogo-mi nogometaši proti moštvu, ki ima zelo uigranja, kar se ni dalo doseči brez igrišča in močnih tekem. In tako stoji Ljubljana po dveh izgubljenih bitkah pred tretjo, katere pa ne sme izgubiti. Vprašanje je, da li je možno pričakovati uspeh s te- mi nogometaši proti moštvu, i ima zelo dober obrambni trio in solidno napadalno vrsto. Mišljenja smo, da se da s posrečeno postavo doseči v nedeljski tekmi popo-len uspeh. Upoštevati je treba, da brez dobrih dveh kril zaradi močne nasprotne ožje obrambe ne bo mogoče mnogo opraviti. Ce Jež še ne bo zdrav, so za ta mesta najresnejši kandidati Slapar in Pepček. Trener bo v današnji lahki tekmi preizkusil še Sočana in Gjorgjeviča, ki sta v dobri formi, na srednjega krilca, bi se eventuelno ojačil napad s Pupotom, brez velike škode za srednjo linijo. Branila ki par je s kaznijo Bertonclja veliko izgubil, toda od postave Hasl—Jug, ali Jug—Jerman, pričakujemo, da bo častno rešila poverjeno nalogo. Torej s požrtvovalnostjo, ki je bila vedno v resnih trenutkih glavna odlika naših fantov, ln s pravilno postavo se lahko osvobodi naš zastopnik v nedeljski tekmi nevarnega repka ligine tabele. Poučna zgodba... V zagrebških »Novostih« je (h) napisal tole poučno zgodbo: Država, ki je zaostala v delu za telesno vzgojo mladine, je hitela, da bi ga po načrtu nadoknadila. Najprej je odredila z zakonom, da se mora vsa mladina brez razlike spola, dobe, naobrazbe in krajev, kjer živi, obvezno telesno vzgajati. Ko je ta država dobila zakon, se je spomnila šele vprašanja, kdo ga bo izvršil. Za telesno vzgojo mladine je treba ne le nekaj desetin, temveč nekaj tisoč šolanih in dobrih učiteljev, ker je bilo celo v tej zaostali državi znano, da je bolje, da se telesna vzgoja ne izvaja, če je ne vrše šolami, izkušen) in sposobni učitelji. Da bi dobila učitelje, je bil zanjo najcenejši način ta. da je poslala izbrane stipendiste na visoke šole za telesno vzgojo v Charlottenburg in Varšavo. Povprečno je vsako dijak stal to državo okoli 70 tisoč din. Deset dijakov torej — 700 tisoč din. Dijaki so končali visoke šole. Vrnili so se v svojo državo, polni znanja in željni dela. Potem se je dogodilo, da so bili ti drago izšolani dijaki v lastni državi nekoliko mesecev ali več kot pol leta brez mečkal robec med prsti Poganjal se je z rameni naprej, kakor da mu je uniforma pretesna. Toda vsi so ga z zanimanjem poslušali, ko je vpletal v svoje tehtne zagovore izreke klasikov, pa šaljive zbadljivke. Na zaključek je ta dan, ko je bila na dnevnem redu razprava o cerkvenih zakonih in je bila vladna večina na tehtnici, zagrozil z demisijo, ter še enkrat posegel po kozarcu žganja, pomešanega z vodo. ki ga je med govorom vsake četrt ure izpraznil. No. dopisnik »Timesa« je celo naštel, da je stari hrust točno 17krat napolnil svoj kozarec ... Leto 1887. je bilo zelo napeto v pogledu vojne med Nemčijo in Rusijo. 2e v marcu sem pisal v Anglijo: — Vsi so veseli kadaT srečajo Moltkeja na sprehodu in ga navdušeno pozdravljajo. Ce se Moltke sprehaja, so rekah Berlinča-ni, mora imeti čas in priprave za vojno so gotove. Zato lahko mirno legamo spat Od Georgea Bunsena sem zvedel zanimive zgodbice o Moltkeju. Ob vojni napovedi 1870. je srečal Moltke na samotnem sprehodu prijatelja. — Kaj je novega? vpraša ta generala. — Krompir se je za tri pfenige podražil je odgovoril Moltke, ki je bil prav tako poljedelec kakor šef generalnega štaba. — Kako morate v tako resnem trenutku misliti na takšne malenkosti, je vzkliknil prijatelj. — Mislil sem, da ste z delom preobloženi, je pripomnil Moltke. Jaz sem svoje že včeraj dokončal. Deset dni bom imel zdaj mir. In res — po Štirinajstih dneh se je vnela prva bitka nemško-franco-ske vojne. Konec 1888. sem zapustil Berlin. Dne 9. marca je umrl stari cesar, v juniju mu je sledil cesar Friderik. Preden sta minili dve leti, se je moral umakniti stari krmilar Bismarck in cesar Viljem IT. je neovirano zajadral z Nemčijo na usodno, spolzko pot posla. Diplomirana učiteljica za telesno vzgojo, ki je kot stipendistka te države dobila krasno spričevalo na visoki Soli v Varšavi, svoji državi nikakor ni mogla biti koristna Sedem mesecev se Je ponujala ministrstvu za telesno vzgojo, ministrstvu prosvete, banovini, šolam, občinam, vsem in vsakomur, za najmanjšo plačo, za tako, ki je bila za polovico manjša od državne štipendije, ki jo je dobivala v Varšavi. Toda nihče je ni potreboval. Slednjič se je ta diplomirana učiteljica utrudila, da bi zastonj letala po državi za službo, in se vrnila v Varšavo. Tam je v 7 dnevih dobila lepo namestitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, njenemu daru In njeni volji in sedaj je — čeprav tujka — Inšpektor za telesno vzgojo za celo okrožje na Poljskem in žanje lepe rezultate. V njeni državi pa napoveduje minister reforme in izpremembe zakona o telesni vzgoji, ker sedanji zakon ni zadovoljiv. Obenem zahteva 700 tisoč din za osnovanje visoke šole za telesno vzgojo v državi, ki je mnogo več izdala za stipendiste, katerih pa ni znala izrabiti. In v tej državi, ki je pred 5 leti začela sistematično urejati telesno vzgojo mladine, se vse zapleta in zlaga v najrazličnejše načrte, resolucije in '.zlete, v intervencije in upravne spore. Ta zgodba je poučna za to, ker je treba za obvezno vzgojo mladine prvič načrt, drugič učitelje, tretjič vežbališča ln četrtič še zakon, ki pa ob prvih treh pogojih prav za prav niti potreben ni. Sluibene objave LNP (Službeno St 2. 14 seja k. o. dne 16. t m.) 1. Igralci kj so pozvani k zaslišanju pred k. o., pa se iz tehtnih razlogov ne morejo pozivu odzvati so dolžni da najpozneje do 19. na dan seje k. o. predložijo v pisarni LNP lastnoročno podpisano izjavo o incidentu, zaradi katerega so priSi pred k. o.; v nasprotnem primeru bo vsak igralec suspendiran po § 55. k. p — 2. Opozarjajo se vsi klubi izven Ljubljane, da morajo dostaviti LNP zahtevane zapisnike o zaslišanju igralcev točno v stavljenem roku. sicer bodo v poštev prihajajoči igralci suspendira-nj po § 55 k. p. — 3. Opraviči se Verčnik Rone. ki im mogel priti k zaslišanju. — 4. Kazenska zadeva Boh Adolf, Mladika, se odloži na prihodnjo sejo. — 5. Kaznuje se po §§ 80. 81. k. p Razbomik Drago, Hermes g tritedensko eabramo igranja od dTako je, ampak danes mi ni bH več tu-j«*- ^»PoKitiketK^ Velikonočne zbirke knjig Vodnikove družbe Prihajajo svetlejši in veselejši pomladni dnevi. Knjiga, ki nam je bila doslej prijateljica in svetovala ob dolgih zimskih večerih, nas bo poslej spremljala v priro-do, v gozdove, na počitniški oddih Knjiga je in ostane spremljevalka kulturnega človeka. Nudimo Vam možnost, da se preskrbite s cenenimi knjigami. Vodnikova družba je izbrala iz svojih zalog knjige, ki utegnejo zjmimati slehernega prijatelja dobrega čtiva. Vemo, da je med čitatelji knjig žal še vedno mnogo takih, ki niso člani Vodnikove družbe in ki bi hoteli imeti v svoji knjižnici njene izbrane izdaje. Knjige, ki jih še imamo v zalogi, smo razdelili v deset skupin; vsaka skupina šteje pet knjig. Razvrščene so po sorodni snovi in po drugih podobnih vidikih. Naročnik lahko poljubno izbira ne samo med skupinami, marveč tudi med posameznimi knjigami in si tako sestavi svojo skupino po pet ali deset knjig. Skupino po pet knjig oddajamo, dokler traja zaloga, za 20 din brez poštnine, s poštnino za 25 din. Deset knjig stane 40 din, s poštnino 50 din. Kdor želi imeti ve-zsJie knjige, doplača za vezavo vsake knjige po 8 din. Naše knjige so torej izredno cenene, zato segajte pridno po zbirkah Vodnikove družbe! Naročajo se na naslov: »Vodnikova družba, Ljubljana, Knafljeva ul. 5«. Denar nakažite po poštni položnici, ki jo kupite za 25 par pri vsakem poštnem uradu. Položnico izpolnite s točnim naslovom: »Vodnikova družba v Ljubljani«. Tam, kjer je to na položnici označeno, napišite številko čekovnega računa Vodnikove družbe, t. j. »14.520«. Na razpolago so naslednje knjige: I. Viad. Levstik: Pravica klad;va Vlad. Levstik: Dejanje F. Govekar: Oljra Fr. Bevk: Žerjavi I. žorli: Petdeset odstotkov II. J. Kozak: Bel} me česen J. Kozak: Lectov ffrad Fr. Bevk: Hiša v strugi Fr. Bevk: žerjavi Fr. Bevk: Srebrniki m. L Lah: Sigmovo maščevale T. Waštetova: Vražje dekle P. Brežnik: Temna zvezda I Lah: V borbi za Jugoslavijo I. del I. Lah: V borbi za Jugoslavijo IL del' v IV. V. Bitenc: Sončne pege Vlad. Levsbjk: Pravica kladiva Fr. Roš: Zvesta četa M. Muc: Skozi Sibirijo I. del M. Muc: Skozi Sibirijo U. deL V Lupša: V džunglah belega slona Breznik: V senci nebotičnikov Ravlien: Pot k mrtvim bataljonom M. Muc: Skozi Sibirijo I. del M. Muc: Skozi Sibirijo II. del VL M. Pupin: Od pastirja do izumitelja I. deL M. Pupiin: Od pastirja do izumitelja II. del. --: Iz tajnosti prirode Breznik: Temna zvezda J Kozak: Beli mecesen VII. J. Kozak: Lectov grad Fr. Bevk: Srebrniki Matioič: Moč zemlje Mafcičič: Na mrtvi straž! Iv. Albert: Zarečani VIII. Pia vir Tulipan Fr. Bevk: Žerjavi Daneš: Za vozom boginje Tal;je Levsttk VI.: Dejanje I. Lah: Vodnikj in preroki IX. Kvedrova: Vlad k a in Mitka V. Bitenc: Zlati čeveljški Lupša: V džunglah belega slona Ravljen: Pol k mrtvim bataljonom I. Lah: Vodnikj jn preroki X. I. Lah: V borbi za Jugoslavijo I. del I. Lah- V borb? za Jugoslavijo II. del I. Lah: Vodnik} in preroki Ravlen D.: Pot k mrtvim bataljonom Breznik P.: V senci nebotičnikov. XI. Govekar: Olga Savinšek.- Zgrešeni crtij I Šorli: Petdeset odstotkov Levstik VI.: Dejanje T. Lah: Vodnik! in preroki. Vestnik ZKD Podružnica NSZ v Zireh priredi danefl ob 14. v Sokolskem domu predavanje »Tuberkuloza — naša socdjalna bolezen«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko. Organizacija jugoslovenskih emigrantov v Trbovljah priredi 20. t m. ob 20. v So kolskem domu predavanje »Mednarodni po litični položaj in naše narodne manjšine«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Vrčon Branko. Sokolsko društvo Ivančna gorica pri Sti?; ni priredi v nedeljo 21. t. m. ob 16. v svojem domu predavanje »O 6polnem življenju žene« s slikami. Predavala bo predavateljica ZKD. Predavanje je prirejeno samo za žene. Vsa društva, včlanjena v ljubljanski ZKD, ki zaprošajo za predavanja, prosimo, da nam javijo dan, uro, in temo vsaj 10. dni preje, ker želijo biti predavatelji obveščeni vsaj nekaj dni preje. Posečajt« matineje ZKD v Elitnem kinu Matici, ob petkih in sobotah ob četrt na 15. uro in ob nedeljah ob pol 11 uri. Zahtevajte prospekte in podrobne Informacije, za potovanja ZKD na svetovno pariško razstavo v letu 1937, ki 6e vrše v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru. Obrnite se na tajništvo ZKD, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, telefonska št. 21—23. [ Uradnika [ ■ ■ S išče velika zavarovalna družba. — S S Samo izkušene moči z dokazljivim S S uspehom v akviziciji in organizaciji S S naj pošljejo svoje ponudbe z referen- S S cami na ogl. odd lista pod »Marljiv S p in sposoben«. 2 POJAČANJE RASTI LAS ZA 35% Uspel poizkus nekega zdravnika Prepričevalen dokaz Neki zelo skeptičen zdravnik je dobfl preparat za rast las, da ga preizkusi, in je to napravil takole: Izbral si je tri osebe z normalno rastjo las kot poizkusne osebe. Vsem trem je lase na kratko ostrigel, po sredini glave pa jim je izbril ozek pas, tako da sta obe polovici bili razdeljeni ena od druge. Vsi trije so vsak dan prihajali v ordinacijo, kjer jim je zdravnik drgnil eno stran glave s preparatom ter je tako imel priložnost, da zasleduje razvoj. V tukaj opisanem poMfcuau w> bSQ lasje na kratico ostriženi, v sredini Je bil pa lafbrtt oeek pu. Pet tednov dolgo Je uporabljen SS-»*rin samo n& levi strani. Slika kaže rezultat: pojačanje rasti las za 35Vi Avtomobilisti! Novost za ličanje avtomobilov po najnovejših letošnjih pridobitvah na tem polju Vam nudim po zelo ugodnih • cenah. L. ŠUŠTEBŠIČ LJUBLJANA, FRANKOPANSKA 21 Telef. 31-87 nasproti Bollaffio SPOSOBNEGA Platno, gradi, šifoni, cefirji, poplini; barvaste svila za perilo, etamini, batisti, zavese, preproge, tekači, odeje, perje in puh najcenejše v NOVI Specijatoi trgovini F. 1. GORICAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 30. — V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino! tkalskega mojstra s tkalsko šolo za pisano blago in za karo in žakar statve iščemo takoj. — Pismene ponudbe pod »Dobra praksa« na Publicitas d. d., Zagreb — Ilica 9. Kako Silvikrin pospešuje rast las? Normalno rasio lasje od hranljivih t varili, ki Jih kri dovaja koži glave. Kadar Je dovajanje hran-nastanejo v rasti las motnje. Velika zasluga dr-ja Weid-nerja Je, da Je razjasnil ce'Ji proces rasti las ln načina, tako se lasje hranijo. Njemu se je posreč-ilo, da Je lz neke fceratinske baze izoliral 14 organskih substanc naravne hrane za lase ter Jih koncentriral v nepokvarlJ:vi raztopini, katera se imenuj« Slvlkrln S tem Silv:krlnom se zelo uspešno odstranijo vse motnje v rasti las z dovajanjem naravne hrane za lase. Prhljaj lzgne tako rekoč čez noč in že po kratki uporabi preneha izpadanje Jas. korenne se spet pozive ln začne se nova rast las. In kakSen je bil rezultat? Po pettedenski uporabi so lasje porasli na negovani strani za 35% močnejše kot pa na nenegovani strani Zdravnik je bil zdaj prepričan. Poizkus se je sijajno obnesel. Ta preparat je bil Silvikrin. Kaj ste v skrbeh zaradi svojih las? Preberite vendar nižje tiskani pregled. Iz njega razvidite, kaj Vam je potrebno! Raj vam je potrebno! Lotion-Silvikrin Nova voda za lase za vsakodnevno negovanje las. Ohrani Vaše lase mlade, zdrave, močne in sijajne. Prepreči tvorbo prhljaja in izpadanje las. Neo-Silvikrin Ta koncentrirana hrana za lase se uporablja samo po nekaj kapljic. Z njenim delovanjem se omogoči na plešastih mestih nova zdrava rast las, prepreči se izpadanje las in tvorba trdovratnega prhljaja. Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las! in Koža glave (lasišče) lasna korenina (Jako povečani prerez) Tu vidite, kako rastejo lasje. Vlaknaste koreninice na dolenjem kraju so mesto, kamor Silvikrin dovaja hrano. Y-151-G fli HOTEL TRIGLAV NA BI.EDI pod vodstvom družbe z o. z. Direktor Štefan Trnka. — Priporočamo se za poset izletnikom in obiskovalcem Bleda z zagotovilom, da bodo vsi cen j. gostje najskrbneje postrežem Cene solidne. Novo odprti frizerski salon „Unita" povsem higijenično urejen za dame in gospode ŽIDOVSKA ul. 6, se cenjenim damam in gospodom najlepše priporoča. Gumbi za preobleko vseh vrst in velikosti, stroje in štance TOVARNIŠKE CENEJ A. GUTTMANN Zagreb — Martičeva 4 TELEFON 58-21 mmrn »i -:v • ; • '■ >V.r ... • s*.- '' 'V t SSfJti r \.'V..*li 'i^vi V. t, -. ■ ...■>■* "t Trgovski lokal z velikimi poslovnimi prostori v ozadju ali nadstropju išče s 1. avgustom znano podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogi center«. V globoki žalosti sporočamo, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod IVAN STROJ višji revident državnih železnic v pokoju v 75. letu starosti, previden s tolažili sv. vere danes 18. marca ob 14.15 preminil. Dragega pokojnika prepeljemo v soboto 20. marca ob 10. uri iz Novega mesta v Ljubljano, kjer bo iz hiše žalosti na Vidovdanski cesti št 9, ob 16. pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. Novo mesto—Ljubljana—Podbrezje, 18. marca 1937. ŽALUJOČI OSTALL •jY>.v Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, soprog in oče, gospod Janko Nieferga! JEOMETER dne 17. marca t. 1. po kratki bolezni, nenadoma preminul v Bujanovcu v Južni Srbiji, kjer bo položen k večnemu počitku. Ljubljana—Novo mesto, 18. marca 1937. JOSIPINA NIEFERGAL, mati; IDA NIEFERGAI* rojena FALESKINI, soproga; EVICA, hčerka. Tudi za pomlad kupite pri 99PAULIitU" LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5 KER BOSTE V DOBRO KROJENIH MODELIH PLAŠCEV, KOSTUMOV IN PALETOJEV IMELI OBČUTEK SIGURNOSTI IN ELEGANCE. 34 a. ethhti i Spomini e&Ace£enee THufooCoveevct ji o m a n Na žalost mi je kazal hrbet, tako da sem videl samo njegove obrise. A . njegovemu početju sem se silno čudil. Najprej je po kosih razložil oba oklepa, in ko pri tem ni našel, česar je iskal, je jel trkati po lesenem opažu pod onole sliko. Kaj bi bil potem še storil, ne vem. Nekaj je prišlo vmes — «tako govoreč je pogledal Bili a. »Nas dobro mišljena nastop je bil prav za prav škodljiv!« je rekla Virginija. »V nekem oziru — da. Mož je utrnil svojo sve-tiljlko, in jaz, ki sem hotel še ohraniti imkognito, sem pobegnil skozi steklena vrata. Pri, tem sem se zaletel v neznanca in padel, kakor sem dolg in širok. Pobral sem se in planil skozi vrata. Gospod Eversleigh me je imel za svojega nasprotnika in stekel za menoj.« »Ne, to sem bila jaz,« je rekla Virginija. »Gospod Eversleigh je prišel takoj za menoj.« »Oni je bil pa dovolj pameten, da se je potuhnil in tiho odšel skozi vrata, čudim se, da ni srečal ljudi, ki so hiteli na pomoč. »To bi bilo brez nevarnosti,« je delaj Lemoine. »Tedaj bi bil pač prvi izmed njih.« »Kaj res mislite, da se sikriva ta premeteni lopov med hišnimi prebivalci?« je vprašal Bili, in oči so se mu zabliskale. »Zakaj ne?« Saj se lahko pomeša med služinčad. Kdio ve, afli ni Boris Anžuikov, M je imel bcit sobar zaupno mesto pri princu Mihi.« »Čuden človek je res,« mu je Bili pritrdil. Toda Anthony se je nasmehnil: »To vas ni vredno, gospod Lemoine.« »Zdaj je menda v vaši Službi, gospod Cadle?« se je Battle oglasil. »Battle, odlkrijem se vam. Vse veste. V resnici se je pa sam sprejel v mojo službo, brez mojega prizadevanja.« »Zakaj neki, gospod Cade?« »Tega ne vem!« Anthony je skomignil z rameni. »Sicer bi mora/1 reči, da ima čuden okus, a lahko, da mu je miaj obraz tako pogodu. Nemara me ima tudi za morilca svojega gospoda in si je hotel zagotoviti priiliko, da ga maščuje.« Vstal je, stopil k steklenim vratom in potegnil zavese vsaksebi. »Dani se,« je relkel in zazehal. »Mislim, da se nam za nekaj easa ni nadejati ničesar razburljivega več.« Tudi Lemoine je vstal. »Mislim da se smem priporočiti.« je rekel, se priklonil in odšel skozi ena izmed steklenih vrait Anthony je pogledal za njim. »Mož je na glasu najbistroumnejsega detektiva vse Francije,« je rekel Battle. »Lahko si mislim,« je odvrnil Anhony. »Zdaj pa lahko noč gospa Revelova! Dobro spite, gospod Eversleigh. Bojim se, da nas bo zaijtrkovalni miza danes zaman pričakovala. »Da, a razburljivo je bilo zelo,« je odigiovorila Virginija. »Pojdite, Bi lil, Č3is je, da gremo spat.« Anthany in Battle sta krenila za njima, in pod stopnicami je Battle še enkrat obstal, rekoč: »Ali sem vam že poved/al, da je istovetnost umorjenega moža, ki so ga našli pri Stainesu, dognana, gospod Code?« »Ne. Kldo pa je?« »Natakar iz hotefea »Blltz,« Giuseppe Manueli po Imenu.« Ko Anithony ni takoj odgovoril, je Batrtle ravnodušno dejal: »Nu, pa lahko noč!« in hotel kreniti dalje. A tedajci je rekel Anthony: »Battle, prosim, počakajte še malo,« — in uradnik je počakal. Antho-ny si je prižgal cigareto in malomarno pričel: »Ta diogodeik v Stainesu vas menda zanima.« »Ne Bog si ga vedi kako. A nenavaden je vendar. Skoraj bi se mi zdelo, da so ga ubili kje drugje, potlej ga je pa kdo v avtomobilu zapeljal na tisti kraj.« »Tudi meni se tako zdi.« je z bolj čudnim glasom odvrnil Anthony, da ga je detektiv bistro pogledal. »Ali vam je prišlo kaj na misel? Nemara veste, kdo je spravil truplo tja?« je živahno vprašal. »Da,« je rekel Anthotny. »Jaz sesm ga spravil. Battle je sprejel ta odgovor talko mirno, da je Ant_ honu dodal: »Takšna presenečenja vas menda nič kaj ne razburjajo. »Za detektiva je prvo maičeflo, da nikoli ne pokaže razburjenja, gospod Cade. Ali mi hočete izdati Se kaj več?« Antfciony se je vrnil z njim v posvetovalnico, kjer sta sedla, in mu povedal vso istorijo.« »Še sitnosti si boste nakopali nekega dne,« je menil Battle in šaljivo pomežiknil, ko je končal. »Vprašujem se le, zakaj ste mi zda j povedali to reč?« »Zato, ker jako visofco čistem vade zmožnosti,« je Anthony odvrnil. »Nerad bi napotoval postopku, M ste si ga določili, kajti vredni ste, da veste, kaiko in kaj. Doslej sem moral molčati iz ozira na gospo Revelovo, a zdaj, ko je ugotovljeno, da je tista pisma prav nič ne zadevajo, tudi tega ni več potreba. Morebiti sem ji res slabo svetoval, bal sem se, da mogoče ne bi povsod verjeli njeni trditvi, da je samo iz čudne muhavosti dala lopovu denarja.« »Porotniki navadno nimajo Bog si ga vedi kako bujne domišljije,« se je Battle oglasil. »Vi pa ne dvomite, kaj ne da ne?« je vprašal Anthony. »O, jaz poanam ljudi višjih Stanov la sem imel že mnogokrat opravka z njimi. Veste, večina ljudi nenehoma ugibije, češ, kako neiri. drugi sodijo o njih, »JUTRO« 5t. 66 10 PeteE. f9. HL t937. CENE MALI OGLASOM po 60 par sa besedo. Din S.— davka aa vsak oglas in onkratno pristojbino Din 8.— za ftlfro aH dajanje naslovov plačajo osi, ki ISfoJs olnžb. NaJmanjSI znesek ca enkratno objavo oglasa Din Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5-— sa Šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Dta tO*—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Dia 11^-% Ponudbam na šifra na prilagajte znamki Le, ta zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ]\Sfl m _ _ odgovor, priložita LFM > ▼ Vaa pilatojbtos m mala oglaae je plačati pri predaji naroffla, whtf T pismu obenem z naročilom, ali pa po ta čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrauv Ljubljana. i!estyla l Dm, davek 8 Dim, la šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din. HALO! DANES vsi k RAHNETU na godovanje Jožetov in Jožic, vseli prijateljev do tire kapljice. Godba, pet Je, družabne zabave. Za ve«ik obisk se priporočam Kaline. 5416-18 Pozor! Gostilna MAJERHOLD v Mozirju zopet odprta. — Vsak čas topla in mrzfla Jedila, sobe za tujce, so ji-dna postrežba. Za obilen obisk se priporoča gostiiničarka. 4945-18 Jožeti in Jožice tw njih prijatelji, danes v gostilno k »PaJiju« Vegova ni. 10. Kj«r S' boste najbolje in najceneje zabavali pri kozarčku dobre kr, pijače. in pri igranju krasnih komadov na klavirju, kateri bodo Vam v vehiko zabavo in veselje, polno smeha, zabave, petja ic ve selja. Vas vljudno vabi in se priporoča Tniifi Huč. 5402-18 VSI v restavracijo Pod skal-co, Mestni trg 11., kjer se vrši velika domača za bava, godovanje Jožetov ln Jožic, godba, petje. Za veliko udeležbo se priporoča šmon. 5415-18 Vabim rse Jožete iti Jožice ca ve selo godovanje na praznik. Za prigrizek preskrbljena topla li> mrzla jedača ter pristna belokrujnska ter pr vovstna dolenjska in štajer gka pijača. Pep-ičajte se po skusite! Pnpotoča se Lojze Fabjan gost. A, Jerman, Glince c IX št. 30 in Tavčarjeva štv. 4. 544&-;8 Dečka Kdravega. starega od 6— 7 let. ki bi ime", veselje za študij, vzamem za svojega Naslov v vseh poslov. Jutra 5347-14 Slu žbo dobi Beseda 1 Din. d*re* t Dia. za šifra ali dajanj« naslova i Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Uradnika z večletno prakso v lesni stroki ln pisarniškem delu sprejmem — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sušak«. 4471-1 Dva mlajša uradnika ki dobro obvladata blagajniške ln kreditne pose, Išče denarni zavod v Ljubljani. Pogoj namestitve je znanje tujih 1e zikov. zlasti nemškega, ter dobrega družabnega vedenja. Nastop po dogovoru. — Ponudbe s prepisi spričeval in krat kim cuniculum vitae, kakor tudi s priporočili naj se pošfljajo pod šifro »Ambicijozen-c na oglas, odd. Jutra. 5413-1 Brivskega pomočnika takoj sprejmem. Ponud. pod »Vestna ln dobra moč« na ogl. odd Jutra. 5488-1 Mesarskega pomočnika do 25 let starega sprejmem s 1. aprilom. Pon. z navedbo dosedanjih služb na podr. Jutra v Mariboru pod »Mlad me sar«. 5484-1 Gospodično veščo knjigovodstva iščemo za takoj. Ponudbe pod šifro »Vestna in skromna na ogl odd. Jutra. 5454-1 Dekle vajeno kuhe in drugih gospodinjskih de; dobi mesto z« takoj. Istotam sprejmem mlajšo natakarico. Naslov v vseh posl. Jutra. 5493-1 Gospodično z znanjem nemščine za pol dneva vsak dan. k 51etnemu fantku, iščem, ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zdrava« 5455-1 G. Th. Kotman: m oic-sor potovanje ©koli 52 Ko so bili vsi Kitajci v »Pulexu«, se je Bizgec odločil za junaško dejanje. jPrevidno, da ga roparski stražnik ne bi opazil, je smuknil z zidu in hitro obrnil ročaj na zadku letala, s čimer je avtomatsko zapahnil vse zaklopnice in izhode. »Tako!« je rekel. Teh ne bo zlepa na beli dan!« 53 Nato je prijel Mikca in Pikca za roke in zbežal z njima po drugi strani zidu v kitajsko ozemlje. Kuharja (ico) strokovno izvežbajio v vseh jedilih sprejme večja kuhinja. Oferte s pre pisom referenc in za htevo plače je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 5476-1 Konjski hlapec priden in pošten dobi mesto. Predstavi naj s» osebno pri Nekrep, Maribor, Vetrinjska 4. 5485-1 Natakarico pridno, pošteno, čedne zunanjosti z znanjem nemške g» in arboehrvatskega jezika ter samostojno, sprejmem takoj.. Ponudbe je po slatsi g sliko na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«. 5*59-1 70 deklet mlaJSrh, sposobnih za vse poale, ki dobro kuhajo, potrebujem takoj. — 40 perfektnih kuharic. 15 mladih sobaric, 10 vzgojiteljic s perfektnim zna nJem nemškega jezika: »Humanitarna institucija udovica i samostalnih gospodja«, Zagreb, Hica 29-1, tel. 73—71. 5410-1 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec ali fnzerka, ki zna t udi moški posel, dobi stalno službo. — Bari Ivan. fri zer, Slovenj gradeč. 5404jl Pletiljo dobro Izurjeno sprejme A. Jeglič, Lesce pri Bledu v stalno zaposlenje. 5417-1 Gospodična izučena trgovine z mešanim blagom išče kakršnekoli zaposlitve za mesto ali na deželo Naslov v ogl. odd. Jutra. 5452-2 Brivski pomočnik zelo dober deiavec. vojaščine prost, Išče odgo varjajoče mesto. Ponudbe poalatl na: Petar To-mič, brivski pomočnik, Duga resa. 5400-2 21-letno dekle z gospodinjska šolo vešča samostojne kuhe išče mesta pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Poštena«. 5489-3 Prodajalka popolnoma Izvežbana v manufakturi in speceriji želi premenltl mesto. Po nudbe pod »Vestna« na podr Jutra Maribor. 5387-2 Mlado dekle stara 18 let z znanjem slovenščine, hrvaščine in nemščine z šolsko Izobrazbo. vajena vseh hiš nih del ln šivanja išče službo, najraje k otrokom. ker ljubi otroke. Nastopi takoj al? pozneje. Naslov: An"ca. Seld-ling, Dravograd, St 14, pekarna. 5386-2 Šofer z več-letn« pnafceo, vpi55 vseh popravffl želi mesto. Naslov sn izve v vseh po slovalnicah Jutra. 5482-2 Dober med, lepe pirhe, krasne sveče, gorilno olje, parketno pasto, cepilni vosek, • . . vse poceni ima Oroslav Dolenc, Ljubljana, Wolfova nI. 10 116-6 Zamenjam »Volgtlander f 6.3 Jubl-larko.za aparat z optiko 4.5 ali 3.5 proti doplačilu. Več v Banbonlerl pred pošto. 5392-6 Vrtnice 21etno v najnovejših, raz ličnih barvah proda — Breoelnlk Ivan, Velika čol. ul. 21. 5422-6 Erfurtska semena pristna, zanesljivo kaljl-va, stalno na zalogi pri Pintar, Gosposvetska 14. 5344-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Zavese najnovejši vzorci se dobe pri Rudolf Sever, Marijin trg. 2 v zalogi linolej — blago za tapeciranje — tekači — preproge. Polaganje linoleja in izvršitev zaves po nizki ceni, Upokojenca zdravega in krepkega, za nesljlvega, treznega in vljudnega ter poštenega moža. sprejmem za in kasanta v Ljubljani. Po-nuobe pod šifro »Zanesljiv mož« na ogl. odd. Jutra. 5429 i 2 kroj. pomočnika dobra sprejmem. Vodi čar Li tija. 5444-1 Šoferja kateri posodi 10.000 gotovine za nakup potniškega auta dobi d^bro plačo, dnevnice, provizijo, auto odplačan v 3 mesecih. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 5440-1 2 kroj. pomočnika dobro iavežbana sprejme takoj. S. Bedene, krojač Kranj, Kopališka 2. 5-495-1 Trgovski pomočnik že.ezrunar. trezen, podjeten,, pošten, zmožen nekaj kavcije dobi name ščenje Oferte na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen pomočnik«. 5403-1 Beseda i Din. lavek 8 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poštena prodajalka 20-tetno prikupljivo dekle šče službo t katerikoli prodajalni ali trafiki. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Agilna in prijazna«. 5305-2 Gospa s kavcijo On 3—o.OOU išče službo v trafiiki at ta blagajni čor-ko v restavraciji. Ponudbe na ogl. «d - Jutra pod > Kjerkoli 3—6.«XW 59C8-2 Korespondent perfektea za srbohrvaščino ? govoru io pui, Javtb » UUi za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D JI. Jedilnica mecesnov les. kmečki slog, kuhinjska kredenca, opreme za pisarne in trgovine, prodam. Na sžov v vseh poslov. Jutra. 5431-12 Kompletno spalnico dobro ohranjeno s psi-ho iz orehovega lesa pro dam Tr^ ?ina Lunder v Rožmi dolini cesta V. 5450-12 Spalnico šperano novo orehova korenina po ceni prodam. Sp. Šiška, Podjunska 15. 6402-® Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pihala (Blechi.nstrumente) normalno B, ogia&ene okrog 20 kom, rabljene, dobro ohranjene kupim. Z navedbo Instrumentov in cene po3'ati dopise na: Jakob Pasch, Straža. Ro gatec 5391-26 Motor s prikolico znamke Har.ey Davideon 750 cctn, popolnoma nov takoj ugodno prodam zaradš selitve iz Ljubljane. Naslov: Kolodvorska ulica, garaža Žužek 5477-10 Kolesa tteeeaa i Dm davek 8 Din. za šifro Ui dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Kolesa večja partija popolnoma novih koles, prvovrstnih znamk po neverjetno ni kih cenah naprodaj prt »Promet« nasproti Kri-žanske cerkve 5397-11 Kupim za šifro ali dajanj« naslova Beseda 1 Din. davek 8 Din, d Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Otroški voziček moško kolo ln star šival nI stroj, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. Jutra. 5398-7 Stare moške obleke čevlje, perilo kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Ljub ljana, Gallusovo nabrežje 29. 5438-7 Pozor! obrabljene čevlje kupujem in prodajam. Klav-zer, Vošnjakova 4 5457-7 Beseda 1 D*n, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Posojila lajamo v gotovim in blagovnih bonih »Herm*«&. Informacije: Tavčarjeva 2. 60-16 Kompanjona išče starejša protokolirana trgovska agentura dobro vpeljana po celi Jugoslaviji * dobrimi artiku radi opustitve dosedanjega pred meta. Razpolagam t ne kaj gotovine ter tndi kom plet pisarno v centru Ljub ijane. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Rep dober artikel« 59n6-16 Kdo posodi na dobrodočo indusrtrljo 400 000 Din, vknjižba na prvo mes'o. proti meseč n*m odp'E.čllu po 4000.— Din ter primerne obresti tudi knjižice. Ponudbe pod •Posojilo 400.000« na og-l. odd. Jutra 5322-16 AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova nI. 14./I. Telefon 3U—■ 10 izpoeluje nakup dn prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, informaioije daje brezplačno 39-16 V najem Beseda 1 Dm, davek S Din, za šifro «U dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Parna žaga z dvema venecljanskima jermeni koma po 6 do 10 rezil oddam pod ugodni ml pogoji v najem ali prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Brez konkurence«. 5355-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Prilika! Vsled bolezni oddam zelo ugodno salon dam-skih klobukov, dobro vpeljan v oenitru mesta. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod Prometna točka«. 5447-19 Trgovski lokal prazen, s stanovanjem na prometnem kraju v bližini Ljubljane, iščem. Ponudbe na Aloma Com pany d. z o. z. LJubljana. Aleksandrova 2-1. pod »1. JuJJ« 5396-19 Travnik ob pott na Rakovo Jelšo cca 2 bral« prodam. Naslov V vseh porfov&L Jutra- 5458-20 Gozd za poseko, cca 5 oralov pri postaji Llpoglav (Ponikve - Poljčane), smreka bukva in hrast, prodam. Informacije: Sabljak. Za greb, Berisiavlčeva 20. 5351-20 Hišo—vilo tndi BterejSo, v LjuMjarai, ali okolici, ki bi dobo do-našala v oeni do 380.000 Din, kupim. Vse podatke in ceno prosim na ogl. odd Jutra pod šifro >P1a^am pri pog»odbU 94155-30 Hiša enostanovanjska z zemljiščem nad postajo Kan dija, poceni naprodaj. Na slov v vseh poslov Jutra. 5409-20 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tneeek 17 Din. V Ptuju prodam enonadsitropno dvodružinsko hišo z loka lom. Ponudbe pod »Dru žino« na ogL odd. Jutra. 5030-20 Večje število parcel kompleksov posestev, goi dov, trgovskih in stanovanj skib niš ter ril ima napro daj gradbeni strokovni izobraženi posredovale« Ku nave* Ludvik Ceeta 29. okt. Stv. 6. Telefon S7—33 Pooblaščeni graditelj In sodni ceoitelj ta nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Stavbena parcela poleg šole v Zg. Slški v Izmeri 630 kvad m., rc-lo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Material v wm 1J1«. 5432-20 Trgovska hiša s prostornim trgovskim lokalom, pisarno, velikim skladiščem in dvoriščem ter udobnim stanovanjem v Ljubljani, naprodaj za gotovino 300 t.boč Din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5423-20 Parcela blizu Sv. Krištofa. eoVn-čna lega naprodaj .-Naši. v vseh poslov. Jutra. 5424-20 Hiše - vile parcole, posestva v veliki izberi prodaja ln daje bresrplačne Informacije Franjo Pr»stavec, Ljubljana. Erjavčeva c 4a. Telefon 23-81. 5473-20 Bessda 1 Din. 4avek 8 Din ta iifr« ali lajanje naslova S Din. NajmanjSI tneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje prltlkline, veranda, topla in mrzla voda, parket, elektrika, oddam takoj pri stari šlšen. cerkvi. Vod nikova 12. Cena zmerna. 5394-21 Dvosob. stanovanje prostorno, solnčno oddam za -L eprB. Podrvedbe; Kti-ževniška 11 pri hišniku. 549H-31 Dvosob. stanovanje oddam v Gregorčičevi ml. 27. b. Poitovf s« prj hšSnšcd od 1—3 popoldne. 5075-ei Enosob. stanovanje manzardno. oddam s 1. majem na Blei^elsovl c. 9. Vprašati n. nadsTiopje levo. 5430-21 Stanovanja Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Stanovanje trisobno, even. dvosobno s kabinetom v mestu iščem. Ponudbe pod šifro »Točen najemnik« na ogl. odd. Juira. 54S3-21a Stanovanje iščeta .v> arejša zakonca, brez otrok, 1 do 2 sob. kuhinje, najrajši v sredi ni mesta, za takoj ali 1. maj. Ponudbo pol »Točen, stalen p'ačnik« na ogl. odd. jutra. 5388-21a Stanovanje manjSe iWe zakonski par hm mtrok. Ponudbe na ogl odd. Jutra, pod »Čifcto in suho«. 5436-ffia Dvosob. stanovanje komfortno Kč-ete za maj za konca brez otrok. Ponudbo; Jeran, Kolodvorska ul. 22. 6446-eia Cauche fotelje — otomane — modroce in zajamčeno solidno delo kupite pri vse tapetniške izdelke Sever, Marijin trg 2. Posojilo 50.000 Din hlpotekamo zavarovano za dobo štirih meseoev iščem. Nu dim 8 odst. obresti ln soudeležbo na dobičku. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 5451-16 Beseda > Dm. lave* 8 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din »Singer«, »Pfaff« skoraj novi šivalni stroji počena naprodaj pri »Pro met« (nasproti Križan-ske cerkve). 5399-29 Posrečilo se mi Je zelo ugodno ku piti večje število najbolj šlh nemških koles, šival nih ln pisalnih strojev. Cena smešno nizka fc>ket Leo, Vransko. 5418-29 Vrtalni stroj močan na nožni pogon za vrtanje lukenj do 90 m'm proda Jugolutz Ljubljana VH. MG&3 šivalni stroj dobro oii.ro.njen najurodaj ta 600 Din. Novi trg 4. pritličje. 5441-29 Miiftftiirifi Beseda 1 Din. davek 8 Dia za šifro sil lajanje naslov« li Din. NajmanjS* tnesek 17 Din. Tovorni auto-Diesel na surovo olj« 8—8 tonski malo rabljen kupim Simon Weri«s Sotnhor. Hranilne knjižice Mestne hrairilinife ljubljanske, Kmeitske posojilnice ljubljanske, Okrajne posojilnice v Skofji Loki in mestne hranilnice v Kamniku proda trg. ag. bančnih pohna točka, Dober uspeh, D<>bna obresti, Dober promet, Dol goročno, Dobra moč, Diskretna 14, Dtmair 90, Dohodki, Enk-natna pniilka, Fiksuim .in provizija, Fnik tor, Gotovina linam gotovino, Izleti, Iskren, Ko reikten, Kemična, Lastni dom, Ljubljana, L«ouia moč, Vrt, Vsak dobiček. Vestna in marljiva, Vesel temperament, Vijolica., Zelo a.„i> len, Za maj lSt:^, Zdravilišče, 75.000. 122. Vsaka beseda ž Kn; davek 3 Dim. za dajanje naslova 5 Drn; najmac.a zneeek Din. Gospod starejših leit, premožen ln dobrosrčen, želi znanja z gospodično po možnosti čiste preteklosti, ka bi jo tudi gmotno podpiral. £ zaleljena. ka so ča&jao vrne. Dopise na ogl. odd Jutra pod »dt. 500«. 5423-24 Vsaka biseda 2 Kn; davek 8 Din, za dajanje naslova 5 Dm; najmanjši znesek 20 Din. Vdova srednjih let z enim ofcro kom, poseatauica z d obira vpeljano trgovino ln gostilno blizu postaje na Gorenjskem, brez dolga, želim poročiti! gospoda najraje diž. tu^dnlka, enake starosti. — Prosim resne ponudbe če je mogoče s sliko na ogl. odd. Jutra do 30. UL. 1937 pod »Gorenjska« Beseda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Trenškotl, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra e. 14. Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik OttoAKI radčkl oaJnoveJAtb modelov i \ UMMii npr motorjt trlcikljl ■troji pogtealJM Po aelo nizki ceni! Ceniki frankot »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20. Oreluie Davorin Ea^llea. — Izdaja n konaordj »Jutra« Adoll Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Ostornarja Fran Jeran, — Za tnsaatal del Jo Odgonotm Moni « 3W s VIMtM